270. številka. Trst, v torek 26. novembra 1901. Tečaj XXVI ..Bdlnoat-Idtil •■krat aa 4an. fi/un aadalj ta pr nikni. ob 4. uri Yar«Aataa ibiU« : za celo leto........34 kroa ca pol leta .........IS „ ?a *etrt leta........ S „ ca »n mMH" ........ 2 kroni .»aiočnino a pia4®?ati aapraj. Na na-nt-)e bret prllfisp« naro^in« anravs ne -saira. _ t torakarnah * Trotu ** prodajajo po aa j^cce številke po 6 atotiak '3 nvč.;; I Trota pa po H motin k (4 ovf.) Telefon «t*. h70. Grlasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moil Oflatl ■t račnnajo po vrstah ▼ petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb« Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračaju. Naročnino, reklamacije iti oglase spre* Jama apravulitvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trat. Uredutitvu In tiskarna se uahnjata V tlici Carintia stv. 152. Vpritvulltvo, In »prejemanje Inseratov v ulici Moliu plccoio Itv. 3, JI. liHii-ir. Udajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k JLaatnik konaorcij liata „Edinost" Natisnila tiakama konaorclja lista „Edinost" v Trstu Po fanfari — šamada. V vojnem taliru je navstalo nekako mrtvilo. Vojska kakor da je pozabila na svoje vojno rokodelstvo. Vojskovodje in gospodje od generalnega .štaba bo zaceli tratiti čas s tem. da so posedali okolo mize v svojem šatoru, kazali s prsti na karte, ki so bile razgrnene mizi in se — prepirali, ker so imeli vsa* i svoj načrt za nadaljevanje vojne... In vsakdo od teh gospodov je bil seveda uverjen notri do dna svoje vojaške duše, da je njegov načrt najbolji, da — jedino dober ! Tako so minevali dnevi, meseci, leta : vsaki gospodov je junaški branil svoj načrt, izvajali pa niso — nobenega ! Vojščaki v taboru pa so lenarili mej tem. A stara resnica je, da nebanje v vojnem tal>oru ubija. Z vsakim dnem nedelovanja se slabša kvaliteta bojevnikov. Vrline vojakov se umikajo lenobnosti nevojaških — |>ohajačev. V tal>oru je nastalo mrtvilo. Iz vodij kakor da je izginila vsaka energija, vsaki zmisel za svojo dolžnost, in kakor da je zavladala popolna brezol>čutnost ozirom na odgovornost, ki bremeni na vojskovodjih. Vsa skrb in briga njihova sta 'bili posvečeni — mejselkojni zavisti. Vsakdo je hotel zapovedovati in voditi sam, izključno sam, ter odriniti vre druge; in jv>sledica temu je bila ta, da v resnici ni vodil nikdo!! Da tako nezdravu razmerje pri glavi mora p< gubno vplivati na pt»drejene, na ves tabor, to je jasno. Ce oni gori ne morejo svoje «>sebne ambicije podrejati stvari, kak6 naj bi iz nizih vrst ne izginjal duh discipline ?! Tista krepka zavest, da se vsi, vsaki na svojem mestu, jeden više gori. drugi niže doli, !>ore za isto stvar, za isti cilj; tista zavest sk u pno-ti ne le v boju, ampak tudi glede ciljev, za katere velja boj, i« |*>sebno pa še zavest, da je stvar, za katero se bojujejo, visoka, vznesena, skupna, in t >rej vzvišena nad ambicijo m korist po^amičnika — ta zavest je izginjala iz našega tabora ... Kolje si ni mogel želeti — sovražnik. < im bolj 6<> bile oči obrnene le zadevam in zadevicaru v lastnem taboru, tem avol»odnejo roko je imel sovražnik za svoje oporaeije, tem laglje je postajal agresiven, tem drzneje je udiral v naše ozemlje, ko je vedel, da se mu zl»ok razmer v našem tal>oru ni bati, da bi naletel na energičen in izdaten od|»or. No, zapustimo to parabolo in povejmo: takov, v sebi razdejan tabor smo postali mi Slovenci. Ob hrupnem nesoglasju med voditelji je slana nevolje, strasti, demoralizacije zamorila v širokih plasteh vse skupne idejale, ves zmisel za skupne cilje in skupne interese, in posebno pa še za dejstvo, da našemu taboru stoji nasproti drug tabor, ki je sovražnik nam vsem. Ali zgodilo se je nekaj nepričakovanega, nenavadnega, veselega. Skoraj — čudež ! Iz vrst l>ojevnikov samih, iz vrst naroda je prišla reakcija proti takemu mrtvilu ozirom na skupne idejale ! fz vrst naše akademične mladine je za zvenela fanfara, je zazvenel bojni klic, ki je z čudesno močjo vzbudil iz letargije najširše sloje naroda. Kakor da je svitel žarek spoznanja prešinil vse glave in srca — spoznanja, da imamo še idejalov, ki so vredni skupnega dela vseh in tudi žrtev na svojih lastnih nazorih : vsacega saerifizio del inteletto. Krepak dih toplega idejalizma je ogrel oledenela srca. Fanfara iz vrst naše akademične mladine je potegnila za seboj tudi — voditelje. To se nam je zdela naj-veča pridobitev. Videli smo jih zopet ramo ob rami, ne misleče na-se, ne misleče na skupino svojih tesnejih somišljenikov, ampak misleče na vido, na veliko stvar — na nujno kulturno potrebo vsega nanula.....Vli klic iz vrst naše mladine je dosegel še več, veliko več, je dosegel neizmerno : v Zagrebu in v Gradcu, na Dunaju in v Pragi je zagroc^elo sovražniku : evo nas velikanski tabor, vm* pripravljeni za boj za kulturen postulat, za idejal naroda slovenskega..... Bili smo zadovoljnji, kakor že dolgo ne ali pa — nikoli še ! Če hočemo prav ceniti, kaj je dosegla akcija naše ml adine, moramo slušati in opazovati — nasprotnika. Po skupnem nastopu naroda, z drugimi krvnimi brati ob boku. to je bila manifestacija, ki je imponirala. Mrino vestjo moremo reči, da nikdar še ni nasprotnik toliko in s takim spoštovanjem govoril o kulturnem stremljenju naroda slovenskega, kakor to pot ! Sicer običajni, bagatelizujoči dovtipiso to pot sovražniku ostali v grlu. Potisnila inu jih je nazaj v grlo slovesna manifestacija naša na dve strani: da smo nastopili konsolidirani med seboj in da moremo računati na druge, s katerimi skupno smo činitelj v državi, katerega prezirati ali bagatelizirati ni dovoljeno nikomur! Kdor je bil do sedaj zaničevan, zasmehovan in bagateliziran, a si je konečno »x- PO 1)1, J STE K is Za dežjem solnce sije. — I'o ver-1 iz -toletij ; prevel BukovlČ. — Ali sklep Edvarda je bil trden in po svečen s sveto prisego, storjeno samemu sebi : vse, vse hoče storiti, vse tvegati, da I>avro zraagonosno privede nazai v očetovo naročje! — jRtši jo meni in — sebi!« tako ga je rotil stari Rodrigo v svojem obupu. Zagotovil mu je največo nagrado! Noben linez ne bi mu mogel obljubiti take nagrade. Nada do take nagrade ga bo vspodbujala ;n sokolila. I»a\e se neprestano s takimi mislimi in načrti je Kdvard jK>toval dalje, neumorno, neutrudno: p< čitka si je privoščal le toliko, kolikor je prav moral, da se oluani krepkega in čilega za izvedenje svoje težavne naloge. Po nesramnih ponudbah, k: jih je bil marki stavil v j ogovcru s starim Rodrigcm, ni Edvard dvomil nimalo, da je grdi lopov odvel I^avro v Pariz. Zato je bil Edvard tudi uverjen, da mu nikakor ne kaže in tla bi bilo brezvspešno, ako bi že mejpotoma iskal sledi za Lavro. S tem bi le tratil čas po nepotrebnem. A ravno tega ni smel. Slediti je moral s časom kakor z zlatom. Kajti izguba vsake ure bi utegnila postati usodepolna. Pa tudi za to ni smel zgubljati nijedne minute, ker bi s tem daljšal trpljenje ubogi Lavri.... Dalje, dalje, neprestano dalje... to mu je m »- | raia biti parola. In bila mu je.... ♦ * * Konečno je do«pel v okolico parižko. Ali čim bolj se je bližal mestu, tem tesneje mu je prihajalo pri srcu in zdelo se mu je, da se množe znamenja, ki mil pravijo, da bo rešitev naloge, ki si jo je nadel, veliko težavneja, nego si je predstavljal on do sedaj. Tedaj so bili hudi časi. Hudodelstva in j nasilja vsake vrste so bila na dnevnem redu. ;zopet simpatije na eni, spoštovanje pa „drugi strani. Ali je kaj nade, da narod sam poskrbi zopet za remeduro ? Boj na učiteljišču v Kopru! (Dopis.) Ni čuda ! Marsikaj je že znano mero-dajnim krogom iz koperskega gnezda, kjer se razmerno mnogo slovanske mladine izobražuje za bodoče učitelje. Vsakdo pa, kateremu so količkaj znane tukajšnje razmere, mora priznati, da se mladina v tem gnezdu avite colture ne izobrazuje v pravem smislu, ampak nazaduje. Zakaj ? ! Kakor se morajo slovanski visokošolci ! izobraževati v tujih mestih, daleč od domovine, kjer ne slišijo milih glasov materinega jezika, tako se mi dozdeva, da je s slovanskimi dijaki na tukajšnjem učiteljišču. Res, tla so slovanski visokošolci od tujcev prezi-rani ; še mnogo bolj pa, nego oni, so nrezi-rani in zaničevani tukajšnji učiteljiščniki, Slovenci in Hrvatje, od nositčljev 2000-letne kulture. Ne le, da primanjkuje slovanskemu učiteljiščniku občinstva, s katerim bi v svojem jeziku občeval ter se vežbal v konverzaciji ter si prisvajal uglajenost oblik soci-jalnega življenja ! Ampak, kamor se obrača, vidi sovražnika, ki ga obsiplje z različnimi in najpodlejšimi psovkami i u priimki, tiraži z raznovrstnimi pesmimi, drzno ruje in He zaganja vanj ! In mnogokrat, da si pohlevni Slovenec ali Hrvat molče gre dalje svojo pot, mora občutiti trdo pest suroveževo. Ta gonja se je v za <1 njem času še posebno poostrila. Če se slovanski dijak le prikaže v mraku na ulico, pogledujejo že zagoreli obrazi izza hišnih oglov ! In ako je eden sam, že plane čezenj po 12 lačnih pohajačev in ga obdela vajo nevsmi-Ijeno, ako pa je naših več, čuje se od vseh strani sumljivo žvižganje, s katerim si dajajo razna znamenja in se sklicujejo. Ketlar jih je zadostno število, potem se le skušajo napasti par mimogredočih dijakov. Kaj hoee peščica dijakov v takem položaju ? ! Ako se skušajo ubraniti, dobivajo prvič »batiue«, drugič pa jih čaka nameček v šoli! Zategadelj si naši ne upajo pravice iskati, ker je gotovo nikjer ne najdejo. Ne preostaja jim druzega, nego bežati pred vsakim — falotom. To dokazuje dogodek, ki se je senco. Razmišljujočemu mu je prišlo v spomin, kako je oni drugi mož v drugem kotu opetovano pogledoval nanj in kako sti se opetovano srečali njuni očesi. Mož je bil že precej v letih. Vtis, ki ga je napravljala njegova vnanjost, je bil ugoden ter je silil v spoštovanje. Na čelu kakor da so mu utisnene sledi prestanih skrbi in velike žalosti. Obleka mu je bila Čedna, da-si priprosta. Vse je kazalo na ; dobro vzgojo. Mortia je hotel celo manje kazati te vzgoje, nego je je imel v resnici. Malo časa je Edvard sedel utopljen v svoja razmišljevanja, kar je zapazil da mu neznani poznanee prihaja nasproti. In nekako zaupno se je približal Edvardu in rekel glasom, ki je vzbujal simpatijo: — Gotovo vam je bil zopern tisti hrup v sobi, ker ste u bežali! Edvard ga je pogledal začudeno, ne vedč takoj, kaj naj bi odgovoril. No, nepo-znančevo nastopanje je vzbujalo zaupanje in je kazalo, da mož ne misli nič slabega; zato mu je Edvard odgovoril : — Da, prav imate, meni je bilo zo-perno, nisem mogel poslušati. < Pride še.) pripetil v najživahnojši ulici blizu glavnega trga. No koga hrvatskega četrtoletnika so namreč zavr.itno napadli, mu strgali obleko in ga močno nabili, da je ležal 8 dni. Zdravnik a i e moral p 1 a č a t i sam in sam si je mora! preskrbeti drugo obleko. Odškodnine ni dobil nikako! strani ravnatelj- stva se ni nič storilo v tem pogledu. Z jednakim pr'tožbami se je oglašalo veo »lijakov, da so bili napadeni ; ali zast«.nj. Ravnateljstvo jo gluho in slepo in ne gane niti z raazincem, da bi (»o razmere vsaj ublažile. To na" bo v prevdarek tudi star šem dijakov. Vsled zaničevanja od vseh strani, dija'/i sami sobe premalo cenijo, so odtegnjej • ljudem in > tem samota re njem si krati jo duševni r a z v o j. Vrhu vseh t^h neznosnih razmer pa so bili d ::«ki Š-? v š<»li. cel6 od učitelja svojega mater noija jezika, zaničevani ! Mož je pre- napad, nikako nasilstvo, in vendar so pruska sodišča stariše onih malih otrok, ki so bili mučeni v pruskih šolah, obsodila na dolg zapor, ker so p»d utisora obupa in lio'i preglasno izražali svoje zgražanje proti taki šoli in takim učiteljem. Povsod, kjer se sprijena kultura se ni spremenila v podivjanost, in še cek> med tistimi > emoi, ki so hoteli igrati v zgodovini drugačno nego ulogo pruskih b<-ričev, bo ta obsodba vzbujala grozo in prezir in napolnjevala sroa z bojaznijo in strahom za bodočnost.« — Pisatelj nadaljuje potem, da se on\ ki poznajo prusko politiko, ne čudijo temu, ker »od časa Friderika II., da, še od prej, je bila pruska polit;ka nepretrgoma vrst* nasilstev, za v ratno.-t i, po-hlevnosti nasproti uiočn'm in tiranstva nasproti šibkejšim, goljufij, kršenj pogodeb, prelomljanj danili besed in prevar. Tako ne sodijo Barao tuji, temveč tuli nemški neodvisni zgodovinarji.....radi toga se ni ču- ko bo mogel z iinponujočo manifestacijo dokazati vladi in drugim činiteljem, da ne bomo miroval* prej, nego bo ustreženo na-s»ru upravičenim zahtevam. Primorski vlad ni sistem na ueite Ijisču v Kopru. Prejeli smo in objavljamo: Nijeden zavod na Primorskem in na Slovenskem sploh ni tako često na dnevnem redu, kakor to nesrečuo učiteljišče v Kopru. Ka kor učitelju in bivšemu gojencu tega zavoda so mi tamošnje žalostne razmere dobro znane in iz dogodkov, ki so se izvršili te dni, spoznal sem, da se te razmere v novejšem času niso prav nič »boljšale, pač pa zelo poslabšale. Sedanji štrajk slovenskih učitelj i ščn i kov v Kopru je le naravna posledica sistemu, ki jajte tamošnje učne moči z učnimi močmi v Kopru ! Koliko pravih profesorjev dobite na istih, koliko pa v Kopru ? Zakaj ni tudi v Kopru tako ? Zato, ker je nadzornik tega učiteljišča g. Klodič, ker je ravnatelj tega učiteljišča g. Markelj in ker je to učiteljišče, po zaslugi istega Klodiča, ravno v Kopru in ne drugje. Dokler bodo obstajali ti trije vzroki, posebno zadnji, se razmere na tem učiteljišču nikoli ne zboljšajo temeljito. Učitelj in bivši gojenec koperskega učiteljišča. Same zrnate! Pišejo nam: Kdor čita uradno glasilu »governac z lesnega trga, je gotovo opazil, kako ta — Maverski Italijan slavi same zmage o letošnjih deželnozliorskih voli- mnogo zahteval od n; h, postopal žujimi j diti, da se je šola spremenila v krvn ško krivično ia je s tem vse učiteljišče postavljal : sobo in da so sodišča postala prikladna v krivo luč. orodja divjih iustinktov in premoči. — — Mod učiteljišču i ki je zavladal splošen Tolažiina je le misel, tla se tako stanje na obup. Sirote niso vedeli več, kaj bi počeli. more dolgo vzdržati. — — — — — — — V tem obupu so sklenil;, da se rešijo s stavko Tudi Nemci ne bodo vedno ječali pod ti!-, vsaj jednoga jarma. nikom r prusjaš&va, bodočnost mora prinesti Ko bi men »daj ni faktorji tako dobro orjaško evolucijo.... p«znali trike razmere tukajšnjih slovanskih Po maltretiranju otrok obsodili so v dijakov, kakor jih poznam jaz, in ako bi še ječo stariše, ki so otrokom služili kruh. ostajali ravnodušni, potem bi jih smeli ime- dedno izmed obtoženih, mater sedmero otrok, noviti najveće sovražnike učiteljiščne mla- obsodili so na 2 in pol letno ječo. Se je dine in s tem vsega slovenskega naroda ! morda hotelo doseči to, da otroci pomrejo od ("a- je, da merodajni č nitelji resno pre- gladu? V družbi hakatizma je tudi to mislijo t- razmere in odredijo, da bo zalite- mogoče*. vam dijakov ustreženo čim prej in da se to poživlja Senkievv cz poljske stariše, učiteljišče premesti v drug kraj, da se uči naj bedne družine obsojencev z darovi rešijo teljisčniki slovenske in hrvatske krvi rešijo bede in je daroval v ta namen sam 200 iz te in učilnice. kron. DijaKolj ub. Politični pregled. V TH3TU int- 2*> novembra laol Kriza v poljskem »kola«. Iz sobe bolnega parlamenta avstrijskega niso danes gg. zdravniki izdal: nobenega sporočila. V nadomestilo vedo listi pripovedovati, da je v poljskem »kolu« te dni grozila resna kriza. Državni zbor. — Zbornica I«)s!ancev. Sicer pa je javna tajnost, da so davno mi-— M d d osi itn i *pini je bil tudi nujni pred- u°li tisti časi, ko je poljski klub predlog p si. Kittelna in tovarišev, v katerem stavljal in sestavljal le eno samo jednotno se pozi v :j a vlad-, naj odtegne predloženi za- voljo. X a zunaj vzdržujejo jedinstvenost se konski načrt glede preurejenja borzne orga- tako za silo, ali notri vre prav močno. — nizaeje in naj nemudoma predloži zbornici Zlasti od tedaj, ko je vitez J a \v o r s k i nov zakonski načrt, ki bo oblegal brezpo- samooblastno razbil prejšnjo večino, se horita gojn-. prepoved trgovine na termine se žitom v klubu ena proti drugi dve struji. Opozicij* n drugimi mlinskimi izdelki, kakor je sedaj proti Jaworskemu, ki je bolj vladen, neg > v na Vi. d i na borzah. lst >ča-n<» se poživlja vlada sama, so zbira okolo poslanca Koclov-vlada, naj ob sklepanju trgovinske zveze z skega. Zadnje dni se je nasprotstvo poostrilo. Ogrsko (M)zove t »grško vlado, da se tudi na Jaworski je v parlamentarni komisiji kluba Ogrskem čim prej uveljavi jednak zakon, nastopil proti Cehom in se je izjavil z i brez-Poljedelski minister je pred lož l zakonski na- pogojno dovoljenje dispoz:cijskega fonda. Ko-črt gledt* rnehj »racijskega fonda ter ie odgo- zlowski se je uprl temu najodločneje in zdi se, varjal ua različne interpelacije. Zbornica je da jih je precej p »tegail za seboj. Kajti ra nol.j na to prešla v nadaljevanje razprave o nuj sobote je prišel Ja\vorski v klub in je izja-nem predlogu giede kongregaoij. Generalni vil, d t odstopi od vodstva kluba radi dife-govorn k contra, baron Morsev, je izvajal, »"eno, navstalih med njim in Kozhnvskim. Poda manjka nujnemu predlogu vsaka podlaga, davši to izjavo je zapustil sejo. No, »Neue ker kongregacije ne pridejo. Pobijal je tr- ^ Presse« je izvedela, tla se je pozneje . ditev, da bi cerkvena p »se-tva škodovala večina vendar izrekla z\ Ja\v »rskega in t i kmet stvu, marveč da se s cerkvenim pre- se je slednjič u dal prošnjam prijateljev in moženiem podpredsednik Kaiser posl. Bvku slopju. Novi ministri so izjavili, da bo njih vzel l>osetlo, Ker je le-ta v svojem govoru pre- | prva skrb. da zopet vs postavijo red. Včeraj koračii mojo stvarnega |»>pravka. Posl. H o- se mir ni kalil. 1 a as k y je ojsrro napadal postopanje oruske vlade s poljsko š >lsko mladino na Pruskem. . (Glej tozadevno |>olitično vest v včerajšnji! ' lZidbil\C V^OLi« številki. Op. ur.) Poljaki so njegovemu go- j Velik javni shod radi šolskega vpra voru burno pritrjevali. Med govorom dra. ; šanja skliče politično društvo »Edinost« za vlada na tem Klodičevem zavodu. Vladnemu ! tVah v Istri. Niti o jednem samem nevspflm zistemu na Primorskem je ležeče na tem, daj italijanske stranke ni sporočil do sedaj ! Prav slovansko prebivalstvo na Primorskim koli- kakor da so Hrvatje in Slovenci I*tre, Če že kor mogoče zaostaja v splošni izobrazbi in to j ne popolnoma zginoli s površja zemlje, pa doseza najbolje s tem, da sta slovensko in ! vsaj zlezli na en sam kup — onemoglosti, hrvatsko učiteljišče v Kopru! Naj se stvarj j)an na tjan je či tati o samih »velikih« zma-ra/motriva in obrača, kolikor se hoče, je gah, tako, da kdor ne pozna resničnih razmer vendar le glpvni pogoj napredku kakega na- i _ jn siromašno italijansko ljudstvo samo je roda dobra ljudska šola, ker ta daje na jedno j prvo, ki jih ne pozna — bi res mislil, da stran dobro podlago^ onim, ki se hočejo po- ' zmagujejo kar na vsej črti! svečati nadalnjim študijam, na drugo stran »Piccolo« sije priredil kar najpripro- pa širi omiko med kmetovalstvom in delav- stej() ju najkomodnejo taktiko, da irore po-stvom. Ako se oziramo okoli po svetu, vi- r„gati o samih zmagah in svojce — slepiti ! dimu, da one države stoje na višini kulture, o volitvah, na katerih so zmagali Slovenci ki imajo izvrstno organizirano ljudsko šol- oziroma Hrvatje, »Piccolo« molči jeduo-stvo; nasprotno pa propadajo dežele s slabimi stavno.... in vspeh je fonomenalen : italijansko ljudskimi šolam;. Dobri ljudski šoli pa strauko vidimo, če ne čitamo nič druzega, je glavni pogoj dober učitelj. Ker neg0 ,pjCeola«, v sjaju zmagovalke, ki hita primorski zistem noče, da bi slovansko pre- otj zmage do zmage, rušč v prah vse, kar bivalstvo kulturno napredovalo, gleda najprej jej prihaja pod noge na nje potu triumfov...! na to, da bo isto imelo kolikor mogoče po- ju me(j italijanskim ljudstvom je še vedno manj kij ivo ljudsko šolstvo; v to pa je treba, dovoij takih — tepcev, ki požirajo tudi to rozven druži h pripomočkov, tudi slabih uči- »Piccolovo« — taktiko. Tako smo čakali tlo teljev in t<> se najlažje doseza, ako je učite- danes zastonj, da bi »Piccolo« priznal glede 1 j išče v tako zagrizenem in umazanem laškem jerr»čali včeraj — obsojale divjaško postopanje nemških učiteljev s poljskimi otroci, doposlal poljskemu listu »Czas sledeče pismo: »Nezaslišana obsodba se je izrekla ! Proti nijednemu šolskih krvnikov se ni dvignila roka. ni se dogodil nikak prihodnjo nedeljo predpdudne v telovadnico »Tržaškega Sokola«. Shod se bo bavil z vprašanjem vseučilišča za Slovence in z našo mizerijo na polju srednjega in ljudskega šolstva v Trstu. O vprašanju vseučilišča in o vprašanju slovenskega srednjega šolstva v Trstu bo govoril g. dr. Otokar Rvbar, o slovenskem ljudskošotakem vprašanju v Trstu pa bosta govorila g. dr. G. Gregorin in g. Miloš Kamusčič. — O pomembnosti takega s.ioda baš v tera trenotku hočemo spregovoriti obširneje. Danes pa izražamo le nado, da bo naš slovenski živelj v nedeljo na svojem mestu in da ne zamudi prilike, nacelja in kako mu je neki golobradi Marsich molil pesti pod nos), komur je znano vse to, bo tudi takoj umel, zakaj se toliko gojenci, kolikor profesorji branijo tega laškega gnezda?! Dotok slovanskih gojencev in profesorjev na učiteljišče v Koper je radi tega minimalen in naravna posledica temu jo, da je nemogoče kako izbiranje. Kakor se o vsprejema-nju učitelj ščn i kov ne more postopati z isto strogostjo, ki bi bila potrebna, tako morajo tudi o nadaljevanju študij in o zaključnih izpitih imeti obzirnosti (ki so na drugih učiteljiščih povsem izključene), ako hočejo imeti zadostno število novih učnih močij. Isti proces opažamo tudi o imenovanjih profesorjev oziroma učnih močij ua tem zavodu. Bilo je slučajev, ko p >leg ravnatelja ni bilo skoraj niti jedne učne moči na slovenskem oddelku koperskega učiteljišča, moči, ki bi bila dovršila filozofične študije in imela vse profesorske izpite. Je li to koristno in častno za zavod, ki je glede zrelostih spričeval vsporejen srednjim šolam ? ! Res je, da se tudi učitelji z izpitom za meščanske šole morejo nameščati kakor glavni učitelji na učiteljiščih, ti to se sme dogajati samo v izrednih slučajih potrebe. Glejte ljubljansko, goriško in mariborsko učiteljišče, ter vspore- šnjim, tudi in še posebno v tistih krajih, kjer to pot nismo mogli še prodreti, /a zanesljivo sodbo treba pregledati in presoditi ves kompleks ! In Če storimo to, smemo biti zadovoljni z dosedanjimi vspehi volilnega gibanja. Čepa hoče »Piccolo« nadalje le »zmagovati« na dosedanji način, mi mu nočemo kratiti veselja Naj le »zmaguje« tako dalje le še nekoliko časa, kakor je n. pr. na prevažnih postojankah : Lovran, Milje, Kanfinar, pa more biti gotov, da kmalu izvojuje — zmago Slovanov ! V pojasnilo. Po neljubi pomoti, proti volji uredništva in le v veliki naglici je prišla včeraj v list notica iz Drage o tamkaj oddani brzojavki. Saj je jasno, da to, kar pripoveduje dopisnik, nima niti pravega z mi sla. Brzojavka je bila oddana v Dragi, krivda pa, da se je za slovensko brzojavko rabila nemško laška tiskovina, zadevlje brzojavni urad v Trstu. Prošnja. Ker so zadnji čas od strani mestnega magistrata začeli od onih, ki so vložili prošnje za podeljen;e domovinske pravice v Trstu, zahtevati, zraven drugih dokumentov, tudi krstne liste in ker je za prosilce zel6 sitno iskati si iste v svojih jej je mož nekeera dne umrl, zadela ga je l>ila kap. Nesrečnika je ostala na tujem povsem osamljena in Urez nobene pomoči. Smrt moža in pa misel, da jej ni pomoči od nikoder, sta jo tako potrla, da je zblaznela. V Avstrijo jo je dal prevesti tamošnji avstrijski konzulat. Sprejeli so ubogo ženo v oddelek za umobolne v tukajšnji bol -nišnici. dražbe premičnin. V sredo, dne 27. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršila sledeče dražbe premičnin: Piazza piccola 2, manifakturno blago ; Piazza I piccola 2, manifakturno blago; ulica Bir-j riera vecchia 3, hišna oprava; ulica Dar- j poslužuje zraven .rbnkega tudi francozkega I je moral braniti to - nesnago. Državno j "era vecchia 18, hišna oprava. pravdništvo je zastoj »al, državnega pravd ni ka i \ reroenafci vestnlk. Včeraj: toD»ower rojstnih župnijah, prosimo vse tržaške čast. j^g. župnike, naj bi prosilcem, ki so bili tu poročeni, izdajali izvlečke iz kr-tuih listov, na-bajajočih se na župnih uradih. S tem storijo veliko uslugo strankam in nam. P. S. Kakor čujeino, izdajata že take krstne liste ozir. izvlečke žtipna urada pri sv. Jakobu in v Kojanii. V obrambo. Na pr poročilo neke ugledne osebe objavljamo : »Glede not <*e, prijavljene v vašem listu, radi nekega naslova in j>ečata na listu »Glas Crnog.rca«. izvolite upoštevati, da »Cet-tJgne« ni umeti kakor laško besedo, ampak francozko. zaupajo, imajo ti »sodrugi«, je pa najbolje razvidno iz dejstva, da dobro polovico prostora v listu, ki naj bi bil glasnik boritelj za interese delavstva nasproti požrešnemu kapitalizmu, trosijo s samimi polemikami — z našim listom ! Iz pred porotnega sodišču. Včeraj se je — kakor smo že javili pjed tukajšnjim porotnim sodiščem vršila razprava proti 25-1. težaku Romeju Rosi iz Faen«'e. r»di zločina prtiti nravnosti na škodo 13 letnega dečka Aleksandra D. Ker so porotniki skoro enoglasno potrdili vprašanje krivde, je sodišče prisodilo bestijalnemu možu 5 let težke ječe, poostrene z enim poslom na leto. Odvetnika črnogorska vlada -e /e od pamtiveka I dr.a Meniji je zadela neprijetna naloga, da poučevanjem. N i to rastavo so vabljeni, poleg vinogratlnikov in trgovcev, vsi ljubitelji poštene in pristne kapljice. Vesti iz Kranjske. * li a š k i delavci v Ljubljani. V minoli stavbeni sezoni je bilo v Ljubljani 1204 delavcev. Laški tlelavci so jo že — z malimi izjemami — odkurili domov. (Dalje na četrti strani ) xxxxxxxxxxxxxxxst namestnik Clarici. 1 7. uri zjutraj 8° 8. ob 2. uri popoludn? 12° 5 C.c —Tl&komer ob 7. uri zjutraj 701 (3 — Daueu pl ima ob 6.35 pred p. in ob 8.18 jezika in t » v v*eh aktih, namenjenih v vnanje zemlje. Kar se pa tiče besede »Ti iest«, rabijo jo i Danes se vrši razprava pmti brivcu Jo- od startala v ti i h časov v Rusiji, Srbiji in sipu Soban iz Tržiča radi razžaljenja časti Ornigori. * potom tiska: toži ga Nicoletta de Loreuzi. p<»p.; oeeka ob 1.13 pred polu dne m oh 1.44 Kakor s« Crnogora poslužuje zraven Drobne vesti. Deklica zgorela. i»,i>"in,il-« _ srbskega še svetovnt»znanega fVancozkega je- Včeraj se je dogodila tu grozna nesreča. V nka, tako delajo večinoma vse manje države hiši Justa Kriščaka pri sv. Mar. Magdaleni Za podružnico družbe sv. Cirila in — mej njimi tndi Madjarska !« zgornji št. 312 je gospodinja zanetila ogenj j Metoda na Greti je darovala vesela družba (Kljubu temu pojasnilu pa vstrajamo mi /, namenom, tla skuha večerjo. O tem pa je družba batkovljanskih politikarjev 4 krone, pri svoji trditvi, da je nečastno, ako se slt>- bila toliko neprevidna, da je za hip pustila nabrane v gostilni »pri rumeni hiši« kakor vanska država «> poštnih pošiljatvah v so- otroke same pri ognju. In v tem hipu se je dobiček od igre. sednjo državo, ki je tudi po veliki večini zgodila grozna nesreča : eden otrok, dvaletna - slovanska in ko pošdja slovanska stranka jh>- deklica se je zvrnila v ogenj. Na obupen šiljatev -tranki, ki je zopet slovanska, poslužuje krik ostale dvojice so pritekli bližnji ljudje Vasti iz ostale Primorske, tujega jezika in neslovanskega krajevnega jn žnjimi tudi mati, ki so uzrli strašen pri- ^ V o I i l n o g i h a n j e v I s t r i. V imena. Op. ur.) zor: deklica je bila vsa v plamenu. Mala nede,j0 je l>;1 v Kopru Bhod vo|jlcev, ki se Imenovanje. Pre daeduištvo c. kr. vo- deklica je namreč hotela sedeti na nekem izrekel za kandidaturo dr. Gambinija in jaško-veteranake državne zveze je podpreti- stolčku na ognjišču, ali ta se jej je prevrnil prot; oficijelni kandidaturi tir. sednika I. pomorskega zveznega društva, go- in siromašno det«? je — kakor rečeno — Bell i-j a, katerega kandidira laško poli- spoda Rudolfa Arminga. imenovalo svojim patilo v plamen. Nesr-Sna mati, vsa potrta tjgno društvo za jstP0 {7jVO\\\\ PO tudi depu-svetovalcem. Izjava. Prejeli seno in objavljamo: Angležki mmi-ter za kolon je, Ciiamber-lain, drznil se je žaliti avstrijsko vojsko s tem, tla je angležke grozov: tosti v sedanji vojni z Buri v južni Afriki, katero ves ci- XI X * * * X * * x * * x * X xl X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 5 z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, tla je prevzela ^^ Drvo sM zalogo piliva * iz odlikovanih in sveiovnoznanih to- varn v Solkanu in Gorici jj Antona Černigoj-a || Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia JJ (Roaario) št. 1. ^ (na des«l stranl cerkve mt. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago lz prve roke. *xkxkxkk**xx**kx po tej grozni nesreč., je svoje dets. vse spe- kj fle ^ ^^ dfU Belli.ju in ga čeno, peljala v bolnišnico. Tu pa je mala ()0zvaIa> naj um?1kQe svojo kandidaturo, če*»r Ivančica umrla v groznih bolečinah. — Ma- ^ jgtj q[ ^^ Vded tega gj |)r|Bte Q tere ! kolikokrat! že s;e bile opozorjene, tla volitvah v Kopru stali nasproti pazite na svoje otroke! Ne puščajte svojih ^ strauki otrok samih pri ognju. Posebno sedaj po za posrebrnjevanje ogledal Via Farneto štv. 10 (iM Via &slsi). Telefon Stv. 941 Tovarna za ogledalue sipe X R a z p o r m e ti Gori jo in G r a- vilizovani svet smatra za hudodelstvo proti zimi se rado dogaja, tla stariši puščajo otroke d ; š k 0 Gradiščani so bili izročili ljudskemu pravu, stavil v paralelo r. vojsko «ime pri ognju in zapuščajo, četudi le za vanjem avstrijskega vojaštva v I. »sni in hip, hišo in nesreča, grozna nesreča, je prišla Hercegovini. Proti tej drznosti angležkega v hišo. A vrhu tega treba odgovarjati še ministra je e. kr. \ojaško veteransko društvo preti oblastjo. na Češkem protestiralo potom ti-ka t r izra- Opekline. Deček Viktor D-trrassi. žilo svojo ogorčenost na takem neopravičenem stanujoči v Miljah, je včeraj polil po in žaljivem vsporejanju " 'ojemt sebi držtvuozborskemu poslancu Lenassi-ju neko peticijo, v kateri so zahtevali, naj bi del davka, katerega plačuje južna železnica Gorici, otipal tudi Gradiški. To peticijo, ki je dokazovala opravičenost te njih zahteve, moral bi bil L-inassi zastopati v državnem vseli velikosti, popravljanje pokvarjenih oglodal ter zboljšanje po zelo u g o d n i h eenali. Podpisana se v imenu vseh svojih členov ljali v tukajšnjo bolnišnico. lonec vrele juhe. Oparjenega dečka so pripe- ^^ a Qn ^ ni ^^ iu je petieij0 vrni| I Meksanfler Levi Min z i I ^ Pr?* in največja tovarna pohištvu fl^ pridružuje tej izjavi. C. kr. vojaško-veteranska zveza za Primorsko. Popravek. I r. Kopra oj»ozorjenje, da se je v olauek teljišču v Kopru« v številki Nezvestoba. Na zahtevo Marijana C., stanujočega v ulici R >ssett\ je bil aretirati včeraj 23 letni agent B. D., stanujoči v ulici nam je došlo Coroneo, ker je j»oneveril prvemu 4-> lepih »Boj na uči- kronic. — Nezvestega agenta so odvedli v od minole zajHire. mestnemu svetu gradiščanske mu, ker je dobil migljaj iz Gorice, naj se ue poteza za zahteve Gradiščanov. Gratliščani so seveda radi takega izdajstva od strani svojega poslanca silno ogorčeni in so mu slovesno izrekli svojo nezaupnico. Razven tega je mestni svet gradišćanski i/javil, da se ne m i® m CI tffi m t TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Llmitanea vseh vrst. R S T ZALOGE: I Piazza Rosario št. 2 (AoUko poalopje) i in Via Riborgo št. 21 MOM Velik izbor tapecarij, ircal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. gj ILUSTRO V Ali CEI1S ZASTORI IS FRAS^O ^ Predmeti postavo se na parobrod ali železnico franko. m m sobote urinila tiskovna pomota, katero treba Nezgodi. Josip Nordio, stanujoči v ude,eži predstojeSih deželnozborskil. volitev popraviti. Mesto »Neugodna rešitev teh za- ulici del Veltro, je včeraj tako nesrečno ^ je priporoža| občanom, naj ne glasujejo htev mora biti podpisana od ravnatelja......*, padel, da so ga morali odpeljati v bolni- za kandidata katerega jim bo priporočal mora se glasiti : »Ugodna itd. itd.« šnico. jaškj oBrednii volilni odbor v Gorici. Mestni O zadnjem zborovanju pekovskih ^ lvaa Vatovec je včeraj padel z gvet gradigčan9k| j« tudi sklenil zapričeti p«HUorni kov smt> bili prinesli mi poročilo, voza in 8e mo5no poškodoval. — Prvo nujno tl a e v 8 a F u r 1 a n i j a o d t r ž e došlo nam jz rok povsem zane*l,ivega člo- I»omoč mu je dalo društvo »Igea<. o d Gorice in priklopi k Trstu, veka. Poročilo — kakor smo je bili prejeli Sleparija. Filomeni Spadola iz De- ker Fur|anija Qe 8rnatra Gorice svojim sre- mi — je bilo celo še bolj natančno v našte- v,Da Je Prodal neki nepoznante še dne 18. dlš6em in je tU(li ne prišteva k furlanskemu vanju nekaterih malocastnih besetl in vskli- u ra* neko "l^^nico, katero je slepar teritoriju Kakt jej (la 8ta Gorica, kakor tudi kov, Mg» pa je bilo ,.riobčeno. Mi smo čr- izdaJal za ;;lato- d® Je z4l>esr" i p0sl. Lenassi, ki je kak-r tlržavni poslanec v .v • tali marsikaj, kar bi iz vestne tržaške pekovske ui(*a v reenici ziata' mu Je 'zro«ila zanJ<» 30 poleg Gorice tud; zastopnik Gradiške, izdala 23 COpiCG 111 SCeilCG pomočnike m glo postaviti v še ialoetnejo luč. kr,>°- Pozneje jo je nesla k nekemu urarju L {l09ledDj0 iz zasebnih, gmotnih obzirov, ne Sedaj pa nam prihaja neki >kruhar« n bi *'enit in ta Je l>ovedal ženi, da je osleparjena, | ^^ oa ^ (,a (l()UfVa G>riffa ravn(> iz nam hotel čitati levite, češ, da nam ni za k*r "pestnica da je iz medi. — Včeraj jc ! Furlanije raoč> se mora na slovenski oooooooooooooooo PRVA TOVARNA drugo, nego za to, da bi pekovski p »močnik *la žena lM> ulici Belvedere, in naključje je yemV]i vzdrževati kakor laško mesto. Ko je nadalje pri sedanjem ostali še danju !! O piscu je pozna c o, da mu ni do tega, tia bi zitoljšal stanje pekov — stra- 1,oU?1°. da Je naleL€la l,rav na tif!tega moža' Gorica iz koristolovstva izdala Gradiško, ki ki jej je prodal navidezno zlato zapestnico. je ^ Fur|un:j^ ni misli|a na kako po- da si sedaj pa, jrJ J^ 1 ..............- — r--------- je 8rce It urlange, ni mislila na t«, k najmanje ZeDa- »e ,,odi lena' \e P»kIl>il,a rec,arJa in ta trebuje ravno Gradiške in Furlanije, ,'skih pt,. j« nejK>štenega moža odvede! na komisanjat | ^^ 8VQj navifiexni laški zna5aj, 9C močnikov! Marveč: mož je in ostane vedno v Scu^sa. Tu so pogodili, da je slepar, človek, ki v prvi vrsti išče le svoje materijalne koristi. Samo da je obilo »tlik« — za drugo se IX identičen z 24-letnim Gaetanom C. — Italije. P o s k u š e n s a m o m o r. 36-letna Aloj- tak ne gre I Nevednim elementom dajati v zija C', seje hotela včeraj rjutraj usmrtiti vsem prav, laskati se instinktom, ki so po-j na ulici Kontanone. Izpila je že neko malo =led c i pomanjkanja vednosti, oziroma javne stekleničico strupa in padla nezavestna na vzgoje, nikdar izreči besede graje, le z l>e-sedami pokrivati vse trošice »tlela« za interes tla. Vratar bližnje hiše, Bizilj Luzzi, je hitro klical na pomoč inšpektorja Gilo in ta je ve§tni »3oiruj*i« privoščajo siromašnim lavnem. Laški L'čekarji se brigajo le za to, kako bi s {»odvojenim: silami čim več dvakratno-Ijubljenih bratov privabili iz Italje, da si domat'-la 8am n ma tu tlo volj zaslužka ! Naši slov. »sodrugi« pa gledajo le, kako bi č>m več votle navajali na — svoj lastni mlin ! V to pa je seveda ni komi»daeje poti, nego je ta, da za-iramujejo n;iše narodne delavce — bodi delavce z glavo ah delavce z rok«» — ter sumničijo naše namene. Koiiko prave, resnične, j»oštene volje za obrambo življen-?kih interesov onih, ki jim še del. stanov: tako izgleda tista vzgoja, ki jo iz- dal samomorilsko kandidatinjo odpeljati v de- ix>lnišnico, kjer so jej iz prali želodec. Z g u b 1 j e n o-n a j ti e n o. Ivan Robin, uslužbenec »HoLela Volpich«, je izročil na policijo listnico s papirji, katero je našel v isti restavraciji. — Fran Ermacora je našel včeraj, na trgu Lipsia, zlato uro. katero je potem izročil na policijo. Žalosten p o v r a t e k. Včeraj je do-sj»el iz Smirne v Trst paraik »Achille«. Med drugim: popotniki je bila tudi 58 letna blazna Ivana C. iz Kranja. Ta nesrečni ca se je pred časom podala s svojim možem v Smiruo iskat sreče. Ni bila še dolgo tam, ko ko je izvedela, do kakih odločnih korakov so se odločili Furlani, da se otresejo jarma Goriške gospode, sedaj je prišla na dan se svojim patrijotizmom in roti Gradiško, v imenu laške narodnosti, naj je ne zapušča same ! Seveda je pricapljal tudi tržaški »Pic-coio« z dobrimi nasveti ter nagovarja Gradiško velikodušno, naj le ostane dobra prijateljica z Gorico. Mi se v ta domači laski prepir ne bo-demo mešali, ker vsa stvar ostane bržkone pri starem in bi sploh bilo priklopljenje Furlanije k Trstu jako težko izvedljivi*. Vsakako stvar ni še — aktuelna. Sicer pa, naj vedo Furlani, tla pridejo — ako se rešijo vladarstva goriške laške gospode in priheže poti vladarstvo gospode v Trstu: z dežja poti kap ! X Javna p o k u š n j a vin v Pazinu. Vinogradnike in trgovce z vini opozarjamo še enkrat, tla »Gospodarsko društvo« v Pazinu priredi dne 27. in 28. t. m. javno pokušnjo istrskih vin združeno s primernim TRST. - Via S. Aiitonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, meteli, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izb.ir mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov itd. jC Vse po jako nizkih cenah. "^C V prepričanje se prosi blagohoten obi:?'c. XKXXK*KKKXKXXKX* kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Jkatijicah v Prendinijeri lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O stotink. * Električna ž e 1 e z n i e a v I*j a bij a n i- 1'rva nadalnja proga te že-ieaniee fe bo gradila proti zgornji Šiški. * Hranilno knjižico, glaseča p e na L'OtM) K je bila ukradena neki Frančiški < anaernikovi v Ljubljani in denar tudi vzdignen. Na sumu kakor nvtorka te Tatvine je natakarica M. M., katero eo tudi zaprli, ko je prišlo iz Grailea, kamor je bila odela po tatvini. Brzojavna poročila. Imenovanje na tržaškem namestnlštvii. DUNAJ 26. (1J.) >\V iener Zeitung« ol>-javlja : Ministerski predsednik kakor voditelj minieterstva za notranje stvari je računskega revidenta Henrika Wilitsehitecha imenoval računskim svetnikom v računskem oddelku namestništva v Trstu. Iz proračunskega odseka. DUNAJ (B) V nadaljevanju raz-' prave o kapitlju »neposredni davki« je posl. Lrfipal poživljal vlado, skbcujč se na bedo prebivalstva na deželi in na težave, s katerimi je B|>ojeno plačevanje davkov v sjMmladi in v poletnih mesecih, naj iztirjavanje davkov za oba prva kvartala leta do tretjega, oziroma četrtega kvartala zaustavi brez vsake obveze za kako veče plačilo. Posl. Herold je govoril o potrebi davčne reforme, tako, da se izvestni ekspanzivni davki odkažejo kraljestvom in deželam ter je govornik zahteval j*.duotnoet in reformo v iztirjevanju zemljiškega davka primerno razmeram prebivalstva na deželi. Seja traja dalje. Iz oserske zbornice. BUDIMPEŠTA 26. (B.) Zbornica je nadaljevala adresna razpravo, poslanec Giur-kovic je odbijal napade poslanca Bartba na hrvatske razmere. Ti napadi da morejo veljati le glede hrvatske opozicije, kajti večina, katero v ogerski z^»rnici zastopajo on in tovariši, kaže vsikdar svojo udanost za Ogerr-ko. (Pohvala.) Mi bi mislili, da ravno v tej madjarski pohvali je izražena najstrožja obsodba politike hrvatskih vladinov-cev. Op. ur.). Vihar. NEW-YORK (B.) »Reuterjeva« pisarna javlja : Mej viharjem, ki je razsajal tu, a se sedaj polegel, je bilo vržeuih na suho na stotine ladij, večinoma malih. Mnogo hiš je vihar razkril in je tudi drugače napravil mn<»go škode na obali. Ko ste bili neki dve barki vrženi na suho, je petero oseb utonilo. Shod socijalistu v razpu>č<*ii. IjVOV 2('k (B.) Včeraj se je vršil tu shod socijalnih demokratov, na katerem so poročali o vspehu straukinega kongresa na Dunaju. Ker so nekateri govorniki, v na-sprotstvu z določenim dnevnim redom, hudo napa-lali prusko justeo radi obsodeb, ki jih je deželno sodišče v (inežnem izreklo v procesu radi šolskih otrok, je izjavil vladni zastopnik, da je shod razpuščen. Udeležniki shoda so jiotem odšli v skupinah proti nemškemu konzulatu, 2. jih je policija razpršila, še predno so prišli tjakaj. Stanje Tolstega. PETKOGRAD 25. (B.) Glasom neke deptše iz Jalte je stanje grofa Tolstega obrnilo nekoliko na l>olje, tako, da sedaj ne vzbuja fkrbi. Mrzlčni napadi in bolečine so ponehale Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pohištva Rudolf Ezner Trst. — Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vr&te se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v \>e kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po ceiem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se |K»šiljatve vsake vrste in kamor si l>odi. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga strojev in železja. SCHNABL k Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -r- klavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrelej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. , Stroji vseli vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železo traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: žap za obdelovanje lesa in pripravljanje iškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za oldeko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, > sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, To\arne za šumeče vode, Dist lerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je bilo postavljeni!!: 151 motorjev n piin in petrolej in 65 namili strojev Konrad Jacopich trgov e«- z jodilntrr.. blagom v Trstu,. Piazza Barriera priporoma svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje moke, otrobov, žito, ov«a itd. po jaJco nizkih cenah. Razpošilja naročeno blajro tudi na de želo na debelo in drobno. Ceniki franko. ^p|owri|pQ za popravljanje vsakovrstnih stro uCIdvlllbd jev motoijev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulira Belvedere st. ti. Trsorin« z izgotovljenimi oblekami. fonte della Fabbra ~t. 2. vogal ul OdfdriVII.Torrente. Podružnica „Ali« citta d Loudra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste move o (Bruneijeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik izbor oblek za mo*ke od g. t».f>0 do *J4. za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske morne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — lt. ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejse o 1 gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od .'5 — 12 let-od gld. 2.? 0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali i tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo j točnostjo v slučaju potrebe v urah. V podružnici j v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. Pekarna in sladčičarna Jakob Jurca T K ST. Molili a vento str. 1 Priporoča svoj vi krat na dan zveži kruli, vsakovrstne najfinejše slad čiče, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točnh na dom. Švicarska urarska obrt. Ste li gluhi?? Vsaka vrst gluhosti in slabesra sluha se ozdravi z našo novo iznajdbo. Sanioglti-horojeni so neozdravljivi. Šumenje v usesih, preneha takoj. Opi.šiti Vas slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki f»e zamore z malimi troski doma sam ozdraviti. Iiiternationalni zavod za zdravljenje ušes. 596 I«a Salle Ave., Chic&go. HI. Remeljni v vel'kem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stop nj i ee. fj^" Gene zmerne. Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. JAKOB BAMBIG trgorec / jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij,. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinijega-— Najfineje testenine, po jako nizkih cenahr ter rnoke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-ročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenan.». Samo 16 K. V najem se odda lii^a in krčma z velikim hvevom, lež.eča v I>< Kdjuot-ti«. Naznanjamo vsem veščakom. častnikom postnim, železniškim in retlurxkim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi »iobro uro. da .smo oprejeli edino razprodajo uovoiznaj-dene originalne genf-ske 14 karatne remont. ure zlatega-e!ektro-plaque, ^sestav glashutte". Te ure iinajo protimag-netićne preciziski urni stroj !-o nnjtancneje regulirane in preskusen in dajamo za vsako uro :{-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-kaiat. zlatom, tako. da je podoben čistemu zlatu, in veseaki jo ne morejo razločevati o«l prave ure, ki velja iOO kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. >pnjeli smo v t» mescih lOOOO dodatnih naročb in okoli :5 kron poštnina in col-niua prosta Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3. — o. — in S. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme m zaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur ,.Cb.ronos Basel (Švica), /a pisma v Švico je staviti znamko za *>h stot.. na dopisnice 10 stot. Odlikovan x dreni I zlatim! in bro-ii ast i m I kolajnami FRAN HLAVATY ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam 111 gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. -jsr Popravljanje starega obuvala, ^•e IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Giovanni St. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšepa tisovega lesa z gubo ali druge zbobe. Novo tržaško pireMo pflietie Piazza della Legna 4. vsakorrstne pogrebe po liaj/inernejsili eenali Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov. Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legna št. 4) •/. namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bih ! že davno odpuščeni od našega podjetja. kašlju ii tatan Važno za vsakega! Kazprodaja ! Po nečuveno nizki cen! s« dobi za samo 2 gl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov i i sicer : talira od niklja, A »ker remont, (na zeljo tudi posrehr.) z lepo razrezljaniin pokrovom, točno urejena s o letnim jamstvom in škatljioo-1 krasna goldin ali nikljasta okroj»na verižica: s privesom. Tarižki hi^tem. 1 goldin igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za inanšete, znamka >Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega nrehra, uradn«-punci r. 1 goldin prstan S krasnim kamenon. I žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont, vred pošilja Jeza 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUĐER HURViZ Krakovo - St radom 17. - Krakov o Neodgovarjajoče P]j.ejmem v 8 dneh nazaj ir povrnem denar, vsled ćesar nima kupec ni kakega rtzika-Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-oceniti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdol»i v tiar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo. Konservalorisl želi podučevati klavir in teorijo v slovenskem, češkem , laškem in nemškem jeziku. Naslov: Via Stadion = št. 19. I. nadstr. kakor tudi proti - - hripi (influenci) - - naj se uporabljajo edino U* katrani ne pasti 1 je Karasini škatljica po 80 stotink. Proti zagrljenju in grloboiu s«- priporećajo Ravasinijcvc pastilje = = od ogoiunjene sladke skorje ;katljiea po 60 stotink. Vdobiva se v LEKARNI BAVASINI v Trstu, Piazza della Stazione it. 3. kakor tmli v l»-kariii I'iocioki J'-roniti, T.uriani, Vi-tali A Vanl«l>aiwu; v B>>ki: lekarna Prudanu; v (iuriii lfkartia. Cri.ntofoletti in Poutoni. ZAHTEVAJTE PO V S O O Q1Q/1RETNE PHPIRČKe V KORIST OROŽBI SV (TRILA IN ^ETODA ^KATfRi SO majBOLJSI Obv'^Ch bttroii GLAVNA^ALOGA Jos. Stoka-Trst. M hM t