GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
LETO XXXI. - ŠT. 1 - 15. JANUAR 1981
Celje - skladišče D-Per
214/1981
RAČUNALNIKI

Uporabniki najetih računalnikov čedalje pogosteje in glasneje opozarjajo, kolikšno škodo povzroča njim ter vsej družbeni skupnosti togo izvajanje predpisov, katere so sprejeli pred leti in ki onemogočajo zamenjavo zastarelih najetih računalnikov. Za te zastarele in v precej primerih tudi dotrajane računalnike je potrebno plačevali znatno višje najemnine, kot pa bi jih za sodobnejše.
upravičeno zavzemajo, da bi jim z ustrezno dopolnitvijo -veljavnih omejitvenih predpisov omogočili zamenjavo teh računalnikov s sodobnejšimi. Ne le zato, ker bi lahko uporabniki najetih računalnikov in vsa družbena skupnost lahko prihranili
precej deviz, ki jih moramo plačevati za višje najemnine za uporabo teh računalnikov, temveč tudi zato, ker bi uporabnikom s tem tudi o-ftiogočili, da lahko precej privarčujejo pri stroških.
Ne samo pri stroških za delovanje centrov za obde-
silili
SRMsr

Po- zborničnih podatkih je v naši državi okrog 140 najetih računalnikov. Od tega je 120 računalnikov, ki sodijo v obdobje starejše računalniške generacije. Njihova zmogljivost za zajemanje in obdelavo podatkov je v primerjavi z novejšimi generacijami zelo skromna, hkrati pa je najemnina zanje znatno višja, kot je za sodobne, tudi za desetkrat zmogljivejše . računalnike. Tako je na primer za sodoben računalnik, ki ima dvanajstkrat večje zmogljivosti za zajemanje in obdelavo podatkov od računalnika najetega pred petimi leti, treba plačati nekaj več kot 28.000 dolarjev najemnine za mesec, medtem, ko je za računalnik iz starejše generacije treba odšteti 31.000 dolarjev.
Z zamenjavo zastarelih najetih računalnikov za sodobne bi torej lahko prihranili vsako leto precej dragocenih deviz — v Gospodarski zbornici Jugoslavije so izračunali, da bi jih okrog 23 milijonov dolarjev na- leto — hkrati pa bi omogočili, da bi porabniki tako pridobljene večje zmogljivosti najetih računalnikov lahko uporabili tudi za opravljanje storitev za druge (zlasti za manjše organizacije, ki ne zmorejo stroškov za nakup lastnega računalnika), dokler sami ne bodo mogli polno izkoristiti toliko večjih zmogljivosti. S tem pa bi tudi občutno zmanjšali sedanje ^stroške za delovanje centrov za obdelavo podatkov, ki zdaj bremenijo uporabnike najetih zastarelih računalnikov.
Uporabniki najetih zastarelih računalnikov se zato
Novi računalniki bodo pocenili tudi proizvodnjo
Osebni dohodki in cene
Kako bo v letošnjem letu z osebnimi dohodki v celjski občini? Sredstva za osebne dohodke bodo rastla za 5% počasneje od rasti dohodka, realni osebni dohodki pa naj bi ohranili raven iz leta 1980. V družbenih dejavnostih pa bodo ta sredstva rastla v skladu z opravljenim delom, vendar največ do rasti sredstev za o-sebne dohodke v materialni proizvodnji. V državni upravi, bankah in zavarovalnici, trgovini na debelo ter v delovnih skupnostih skupnih služb združenega dela, samoupravnih interesnih skupno-
stih in dragih samoupravnih organizacijah ter skupnostih pa bodo omenjena sredstva zaostajala za rastjo sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji.
Takšni bodo dohodki, kaj pa je s cenami na drobno, ki v lanskem letu beležijo v Sloveniji rekorden skok kar za 30,9 % in močno vplivajo na življenjski standard delavcev in njihovih družin. Očitno v mnogih kolektivih še ni prevladalo spoznanje, da s prenaglašenim prizadevanjem za višje cene »svojih izdelkov« povzročajo reakcije, ki v končni posledi-
ci pritisnejo na življenjske stroške delavcev tudi iz teh kolektivov. Zato je treba v sleherni delovni sredini o-krepiti predvsem boj za večjo storilnost, kvaliteto izdelkov, dobro gospodarjenje in podobno ter se odločno postaviti po robu vsem tistim, ki še želijo s povečanjem cen zakrivati svoje slabosti ali si prilaščati rezultate tujega dela. Zgolj kritizirati draginjo, brez samokritične ocene lastnega prispevka k draginji, pa nas nebo privedlo nikamor.
D. P. Berk
lavo podatkov, temveč tudi pri stroških proizvodnje in poslovanja, ki jih bodo z uporabo zmogljivejših računalnikov lažje načrtovali, nadzorovali in uravnavali bolj stabilizacijsko. Zato za opozorila in predloge uporabnikov zastarelih najetih računalnikov ne bi smeli o-stati še naprej gluhi.
Novo vodstvo konference ZSM Jugoslavije
Na programsko volilni konferenci ZSMJ, ki je bila 24. decembra 1980 v Beogradu so mladi kritično spregovorili o delu mladinske organizacije in o organiziranosti mladih. Govorili so tudi o polor žaju mlade generacije v . družbeno ekonomskem in , političnem sistemu, o delovanju delegatskega sistema. Opozorili so tudi na pomembnost razvoja delegatskega sistema in vse. večje sodelovanje o-ziroma vlogo mladih v njem.
V razpravi so delegati opozorili na mnoge probleme, s katerimi se mlada generacija srečuje vsakodnevno, pa tudi na naloge, ki čakajo 'organizacijo mladih v prihodnjem obdobju.
Po razpravi so delegati sprejeli več dokumfentov in zaključkov ter izvolili nove organe konference ZSMJ. Za predsednika konference ZSMJ z enoletnim mandatom so1 izvolili Miodraga Vukoviča, dosedanjega predsednika republiške konference ZSM Črne gore, po poklicu diplomiranega pravnika, zaposlenega kot asistent na pravni fakulteti v Titogradu.
Za sekretarja konference ZSMJ pa je bil izvoljen Božo Jovanovič.
C0BISS
2 ------1-------------------—---—--------
Opredelitev najvažnejših smeri delovanja in nalog socialistične zveze v Celju do konca leta 1981
V nadaljevanju prizadevanj za demokratizacijo družbenega in političnega življenja ter povezovanju vseh sil za učinkovitejše gospodarjenje in s tem preseganje gospodarskih težav, v frontni socialistični zvezi opredeljujemo smeri delovanja in naloge za naslednje enoletno obdobje.
23.	Družbeno-politično izobraževanje,
24.	Razvoj in problematika telesne kulture,
25.	Socialno skrbstvo in zagotavljanje socialne varnosti in preventive,
7.	Organiziranost celjskega gospodarstva za učinkovitejšo uporabo in zbiranje sekundarnih surovin,
8.	Napori za racionalno porabo energije in možnosti
Vsebino letnih programskih konferenc, ki smo jih kot razširitev oblik uresničevanja 'pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, • vodenju in odgovornosti sprejeli lani na RK SZDL, opredeljujemo z dveh vsebinskih in organizacijskih vidikov:
1.	Organizacije SZDL ob konkretnih družbenih nalo-razmerah ocenjujejo hnin g gah in družbenopolitičnih arzmerah ocenjujejo svojo lastno aktivnost za preteklo enoletno obdobje.
2.	V hodu, ob aktivnem razreševanju vseh aktualnih tekočih vprašanj in nalog opredeljujejo najvažnejše smeri delovanja in nalog za prihodnje leto. .
Glede na to,, da je bila v Celju izvedena letos spomladi volilna konferenca občinske organizacije SZDL, na kateri je bila podana ocena opravljenega dela v obdobju do tega termina, se v naših ocenah dela občinske organizacije tokrat izjemoma omejujemo bolj na uresničevanje nalog, ki so bile sprejete za obdobje do današnje programske konference.
V	letošnjem letu bomo, skupno z akcijskim načrtom dejavnosti občinske organizacije SSZDL sprejeli tudi skupni program družbenopolitičnih organizacij, Občinske skupščine z Izvršnim svetom in SIS družbenih dejavnosti.
V	skupnem programu bomo opredelili predvsem poleg strateških področij in prednostnih nalog tudi tiste skupne naloge, ki so odraz potrebe za skupno aktivnost in vsklajeni pristop v vsebinsko opredeljenem frontnem smislu.
Skupni program je posledica nujnosti po hitrejšem preseganju nekaterih težav ali pa je v posameznih programih identično področje prikazano kot aktualno in temelji na izrazih naših, skupnih interesov, po stalnem spremljanju, dograjevanju in usmerjanju dela in aktivnosti na posameznih področjih.
Ta opredelitev najvažnejših smeri delovanja in nalog SZDL v Celju torej pomeni pregled aktivnosti, ki jih bo izvajala SZDL dodatno, poleg tistih, ki so sestavni del skupnega programa in tistih, kjer je SZDL opredeljena kot nosilec.
Skupni program in ta akcijska usmeritev skupno predstavljata našo celovito orientacijo angažiranosti, u-smerjenosti in programske povezanosti za obdobje do konca leta 1981.
L Aktivnosti in naloge SZDL iz skupnega programa, kjer prevzemamo vlogo nosilca za izvedbo naloge:
1.	Urbanizem, komunala, varstvo okolja in promet,
2.	Znanstveno-raziskoval-no delo,
3.	Ocena delovanja delegatskega sistema, delegatski odnosi v TOZD, SOZD in KS,
4.	Delovanje skupščinskega sistema,
5.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje,
6.	Uveljavljanje samoupravnih interesnih skupnosti -— nadaljnji razvoj _ funkcioniranje delegatskega sistema,
7.	Samoupravno družbeno planiranje (učinkovitost),
8.	Prireditve, proslave in politične manifestacije,
9.	Problematika socialno neprilagojenih pojavov (alkoholizem, narkomanija mlad. prestopništvo itd.),
10.	Politične in organizacijske- ter kadrovske priprave na volitve,
11.	Sodelovanje z mesti v tujini,
12.	Priprave in prehod na. usmerjeno izobraževanje,
13.	Nadaljnje izboljševanje zdravstvenega varstva v Celju,
14.	Družbeno izobraževanje,
15.	Vpliv cerkve, religije in klerikalizma v občini Celje,
16.	Uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju,
17.	Kadrovanje za pedagoški poklic,
18.	Ocena učinkovitosti družbenega sistema informiranja v občini,
19.	Vloga sredstev informiranja in delež Celja v teh sredstvih,
20.	Uresničevanje II. referendumskega programa in ocena možnosti in potreb za uvedbo III. referendumskega programa,
21.	Uveljavljanje SLO in DS — ocena akcije NNNP 81,
22.	Uveljavljanje znan-stveno-raziskovalnega dela, učinkovitost in inovacijska aktivnost,
Poleg vestnega dela ob stroju je naloga vseh nas, da aktivno delujemo tudi na področju SZDL izven ograje naše delovne organizacije
26. Razvoj kulture, njen delež v strukturi' družbenega standarda in varovanje kulturne dediščine.
II.	Aktivnosti in naloge SZDL iz skupnega programa, kjer je SZDL vključena v skupino opredeljenih nosilcev:
1.	Uresničevanje resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju občine in družbenega plana občine,
2.	Ocena izvajanja nalog gospodarske stabilizacije,
3.	Davčna politika, izvajanje, stimulativnost in učinkovitost,
4.	Gostinstvo in turizem — razvojne možnosti v občini in regiji,
5.	Drobno gospodarstvo, položaj in razvojne možnosti,
6.	Položaj trgovine in u-činkovitost preskrbe prebivalstva,
za zagotavljanje dodatnih energetskih virov,
9.	Samoupravni položaj u-čencev v vzgojno-izobražs-valnem procesu,
10.	Družbena vloga in položaj mladih, prostočasne aktivnosti,
11.	Sodelovanje Celja s pobratenimi občinami,
12.	Vloga in delež Celja v razvoju regije. Vključno z nalogami na področju sodelovanja z vsemi političnimi, samoupravnimi dejavniki in gospodarskimi asociacijami,
13.	Povezanost in aktivnost študentov,
14.	Problematika pridelovanja in predelave hrane ter prehrane prebivalstva, SIS za preskrbo,
15.	.Samoupravni odnosi in družbeno-ekonomski položaj stanovanjskega gospodarstva,
16.	Problematika zaposlovanja in uresničevanje zaposlovalne politike.
III.	Poleg nalog iz skupnega programa bomo v SZDL usmerjali svojo aktivnost predvsem še v naslednja področja in naloge:
1.	Izobraževanje kadrov za potrebe političnega in samoupravnega dela in aktivnosti,
2.	Krepitev samoupravnih odnosov in materialne osnove krajevnih skupnosti ter njihov nadaljnji razvoj,
3.	Krepitev, konkretizacija dela in aktivnosti ter kadrovske in organizacijske vsklajenosti krajevnih organizacij SZDL,
4.	Ocenili bomo družbeni položaj invalidnih občanov,
5.	Nadaljevali in širili ter pestrih bomo aktivnost na področju uveljavljanja delovnega in drugih prispevkov starejših občanov,
6.	Ocenjevali in stimulirali bomo učinkovitost frontnega dela v SZDL,
7.	Spremljali in ocenjevali bomo položaj delavcev iz drugih republik ter si prizadevali za njihovo vključevanje v vse oblike družbene aktivnosti in sodelovanja,
8.	Organizirali in izvedli bomo široko javno razpravo o ustanovnih amandmajih,
9.	Vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko bomo izvajali naloge zg učinkovito izvedbo volilnih konferenc v krajevnih organizacijah,
10.	Prizadevali si bomo, da bomo obstoječe oblike organiziranosti nepretrgano dograjevali, kadrovsko in vsebinsko bogatili ter tako zagotavljali vsem delovnim ljudem in občanom 'možnost neposrednega vključevanja v’ vse oblike soustvarjanja in soodločanja,
11.	V program vašega dela bomo tekoče vključevali vsa tista vprašanja, ki jih bodo posredovale KK SZDL, če bo dimenzija problematike obsegala več krajevnih skupnosti,
12.	S ciljem zagotavljanja učinkovitejše povezanosti v regiji in nadaljnjega poglabljanja oblik medsebojnega sodelovanja se bomo aktivno zavzemali za utrjevanje koordinacijske vloge Medobčinskega sveta SZDL in z občinskimi konferencami v regiji neposredno sodelovali.
Delovni obisk pri nas
Konec lanskega leta so bili na izrazito delovnem obisku v Celju član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc in člana predsedstva CK ZKS dr, Anton Vratuša in Štefan Korošec.
Tovariš Andrej Marinc se je najprej sestal s širšim političnim aktivom celjske regije. Z njim se je pogovarjal o najbolj aktualnih vprašanjih bodočega razvoja, nato si je ogledal našo delovno organizacijo EMO. Skupaj z njim so bili Jože Marolt, Aleš Ilc in Milan Že-vart.
Ogledali si je proizvodnjo v našem največjem TOZD posoda. Nato se je v sejni sobi nove jedilnice pogovarjal s poslovodnimi ter družbenopolitičnimi delavci in predstavniki naše DO.
Zanimala so ga predvsem temeljna vprašanja razvoja naše DO v naslednjem srednjeročnem obdobju, ter kako so zastavljeni proizvodni programi, ki naj bi s svojo tržno zanimivostjo in večjim dohodkom v prihodnjem obdobju izboljšali predvsem osebne dohodke oziroma zagotavljali še v naprej uspešno socialno varnost vseh zaposlenih delavcev.
Na razgovoru so tudi u-gotovili, da je bilo v naši delovni organizaciji vloženo veliko truda in naporov za konsolidacijo še iz krjznega
obdobja v letih 1976 in 1977 in da poslovni' rezultati 1980. leta niso pripeljali nobene ,izmed TOZD V izgubo, pa čeprav so ponekod rezultati, komaj malenkostno nad mejo rentabilnosti proizvodnje oziroma poslovanja.
Ocenjeno je, da so storjeni premiki realna osnova za dokončno razvojno sanacijo naše delovne organizacije.
Vsekakor pa je nadaljna razvojna usmeritev naše DO tista, ki mora dolgoročnejše razširiti možnosti za boljše gospodarjenje in poslovanje.
Poudarili so, da bi se morala naša DO v večji meri vključiti v mednarodno delitev dela oziroma še povečati izvoz in prizadevanja
za ustreznejšo zunanje trgovinsko bilanco Jugoslavije in republike Slovenije.
Gre tudi za uspešnejši prodor domačega znanja in tehnologije, ki že na sedanji ravni proizvodnih in razvojnih možnosti daje dobre osnove naši DO.
Tovariš Andrej Marinč je bil popoldne gost šentjurske občine.
Obisk dr. Antona Vratuše je bil namenjen vprašanjem zunanje političnega položaja Jugoslavije, v tem še posebno razvojni in inovacijski dejavnosti in v Razvojnem centru vprašanjem vključevanja znanosti v prakso ter neposrednim aktualnim nalogam komunistov na tem področju.
Andrej Marinc, glavni direktor Franci Gazvoda in predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt v medsebojnem razgovoru in v razgovoru s predstavniki naše delovne organizacije
Andreja Marinca je posebej zanimala proizvodnja. Pri ogledu naših obratov se je priključil gostom tudi Stefan
Korošec.
Zanimivo je bilo tudi v emajlirnici. Tudi Janko Ževart in Aleš Ilc sta aktivno sodelovala pri razgovorih in se zanimala za pogoje dela. Ob slovesu smo dejali: »Nasvidanje, obiščite nas še«.
TOZD KOTLI NAGRADILI VESTNE •
IN
PRIZADEVNE
SODELAVCE
Sklep IO OOZS TOZD kotli, da morajo samoupravne delovne skupine kot vsako leto doslej izbrati in predlagati iz svoje sredine prizadevne in ve:stne delavce je tudi tokrat naletel na pozitiven odmev. Ze tradicija je, da v TOZD kotli ob koncu leta nagradijo s knjižnimi nagradami po enega sodelavca iz vsake Samoupravne delovne oziroma sindikalne skupine. Skupine so tudi ob koncu preteklega leta na demokratičen in samoupravni način predlagale ■ za knjižno nagrado naslednje. sodelavce:
Simon Gajzer — iz proizvodnje,
Vinko Tamše — iz proizvodnje,
Zdenko Krajšek —; servis TOZD kotli,
Dobrivoje Cekič — servis TOZD kotli,
Jože Sušin — operativna priprava proizvodnje,
ing. Tomaž Grat — razvoj TOZD kotli,
ing. Franci Šacer — razvoj TOZD kotli.
Zadnji delovni dan v preteklem letu smo na slovesen, toda skromen način ob prisotnosti celotne TOZD bili priča podelitvi knjižnih nagrad. Direktor TOZD kotli ing. Dvoršak je ob novoletni čestitki- na kratko spregovoril tudi o poslovanju oziroma gospodarskih u-spehih TOZD.
Predvsem je poudaril, da z doseženimi rezultati ne moremo biti v celoti zadovoljni s poudarkom, da moramo v prihodnje še Z večjim . elanom in pomočjo vseh stremeti, da bomo postavljene naloge v celoti izpolnjevali. Verjetno je vsem najbolj prijala vest oziroma želja, da prihodnje leto skromno proslavimo v novi tovarni TEG v Šentjurju.
Kolektiv TOZD kotli se zaveda, da bo potrebno mnogo naporov, da proizvodnja v novi tovarni steče po predvidenih terminih vendar ob misli v kakšnih nemogočih pogojih teče sedaj proizvodnja ne bo noben napor pretežak.
Slavko Adamič
E*Hatfihe&
Teritorialna obramba v Celju izpolnila vse naloge iz petletnega načrta
Konec lanskega leta; oziroma natančneje v torek 23. 12. 1980 je Občinski štab Teritorialne obrambe organiziral razgovor z uredniki in predstavniki sredstev javnega obveščanja na katerem so prisotne seznanili z dejavnostjo Teritorialne obrambe občine Celje v letu 1980 ter težiščnimi nalogami v letu 1981 oziroma v naslednjem srednjeročnem obdobju.
, Celjska Teritorialna o- svoje veščine in znanje, ki bramba je v celoti izpolnila so ga pridobile v preteklih zastavljeni program dela v petih letih, preteklem petletnem obdobju, njene enote pa so usposobljene in izurjene tako, __________________
da so v vsakem trenutku pripravljene na obrambo v slučaju kakršne koli agresije oziroma, če bi tak,o narekovale potrebe.'
V	naslednjem letu bodo tudi posodobili oziroma modernizirali opremo v nekaterih enotah.
V	sodelovanju z organi občinske konference ZSMS in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v Celju pa bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju posvetili več pozornosti vključevanju žena in mladine v vrste teritorialne obrambe.
Ljudska obramba in družbena samozaščita
Težišče dela v preteklih petih letih je bilo na vzgoji in urjenju enot, poveljstev in štaba -ter opremljanju enot. Osnovni cilj je bil, da v skladu s koncepcijo SLO in DS, ter na osnovi že pridobljenih znanj v JLA in drugih oblik izobraževanja pridobijo še nove doktrine specifične za okoliščine sodobnega -vojskovanja.
Veliko Celjanov se je u-deležilo raznih oblik vzgoje in izobraževanja za čimbolj-- še delovanje v enotah TO.
Pri preverjanju sposobnosti se je pokazalo, da so vse enote v primeru potrebe zelo dobro pripravljene na, obrambo. Zelo dobri rezultati so se pokazali pri skupnih vajah oziroma akcijah v sodelovanju s pripadniki JLA. milico, upravo javne varnosti, DPO ter društvi in klubi, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo. Velik poudarek je bil tudi .na aktivnosti DPO v enotah TO.
V skoraj vseh enotah imajo ustanovljene aktive komunistov, ki so precej pripomogli k boljšemu delovnemu vzdušju in zelo dobrim rezultatom.
Enote teritorialne obrambe so se tudi vključevale v dbrambne „ dneve v krajevnih skupnostih, -vendar pa ugoiovitve in rezultati kažejo, da to sodelovanje še ni- takšno,-kot bi moralo biti.
Tudi v naslednjem obdobju bo. poudarek na vojaško strokovnem usposabljanju pripadnikov teritorialne o-brambe ter družbeno-poli-tičnih aktivnostih, kar so tudi njihove- osnovne naloge.
Še poseben poudarek bo dan zaključku zvezne akcije »Celje v obrambi in zaščiti« v mesecu juniju.
Priprava DO Emo na akcijo MNP-1980-81
Pred koncem leta 1980 so se izvajale mnoge aktivnosti, ki bodo pripomogle, da bo letošnja akcija uspešnejša. V akcijo bodo vključe-• ne vse TOZD, vključno specializirane enote CZ DO EMO. Težišče aktivnosti v pripravi kakor tudi na sami akciji, ki bo od 4—6 junija bo:- na razvijanju in usposabljanju narodne zaščite, kot najširše oblike organiziranja ljudi na področju SLO in družbene samozaščite, na učinkovitejšem in hitrejšem reševanju problemov ob mobilizaciji, na pospeševanju .razvoja in usposabljanja specializiranih in splošnih enot CZ. Velika pozornost bo namenjena preventivnim ukrepom in tehnični opremljenosti' enot. V prid uspešnosti so in bodo še nadalje TOZD namenile aktivnosti pri dopolnjevanju in usklajevanju obrambnih načrtov s poudarkom na kadrovskih usklajevanjih, materializaciji obrambnih priprav in o-premljenosti specializiranih kot splošnih enot CZ.
V celotno akcijo bodo vključeni temeljni nosilci, kot je SZDL in druge DPO, komiteji za SLO in DS na vseh ravneh. Močan pouda- . rek bo dan informativno propagandni dejavnosti, brez česar si tako široko zastavljene akcije ne znamo predstavljati.
V tej akciji bodo sodelo- Za uspešno izvedbo akci-vale vse enote Teritorialne je je izredno pomembno, obrambe in pokazale vse da vsi nosilci odgovorno so-
delujejo pri izvajanju zastavljenih nalog. Zlasti* je pomembno, da družbenopolitične organizacije razvijajo široko družbenopolitično aktivnost za politično mobilizacijo vseh zaposlenih ter drugih dejavnikov pri vključevanju v akcijo.
V času priprav bomo skupne naloge reševali preko koordinacijskega komiteja za SLO in DS in štaba CZ DO, medtem, ko bodo T.OZD povsem samostojno reševale probleme, ki so specifični za posamezno delovno sredino.
Vsi člani naše delovne skupnosti bodo neposredno ali posredno vključeni v akcijo. V sami akciji se bomo morali vsi pridržavati splošno veljavnih pravil pri ravnanju in vedenju, kar je v veliki meri prispevek k večjemu uspehu same akcije. Pravilno je, da že danes ob primerni priložnosti in na pravilen način opozorimo zaposlene na upoštevanje navodil, ki bodo dana pravočasno na dan akcije vsem zaposlenim. Že v mira moramo vedeti, da je nasprotno ravnanje ob resnično nastalih izrednih razmerah lahko usodno in prinese nezaželene posledice, na kar se moramo pripravljati oziroma usposabljati sleherni dan.
E. O.
Članom društva ljudske tehnike EMO - Celje
Pod tem širokim naslovom želim predstaviti krožke in klube, kateri delajo v okviru našega društva, ki živi z geslom »TEHNIKA LJUDSTVU«. To geslo je vodilo prenekaterega Jugoslovana, da je v začetkih svoje izgradnje, izgradnje naše ljube socialistične domovine, ki je bila po vojni še kako potrebna razumevanja tega gesla, vodilo k uspehu, k ponosu, da imamo danes takšno domovino, katera je vzgled marsikomu posebno pa še neuvrščenemu svetu.
Naših devet klubov in krožkov je dovolj, da najde v njih praktično vsak zaposlen v EMO — svojega konjička, svoje torišče dela, kjer bi lahko pokazal predvsem svoje inovatorske sposobnosti, katere so nam v današnjem času še kako potrebne. Naša usmeritev je takšna, da sledi vsem zaobljubam, ki smo jih dali v letu 1980 prerano preminulemu našemu dragemu tovarišu Titu. Smo ljudje, Jugoslovani, ki smo. se odločili trdo stopati po poteh našega velikega revolucionarja tovariša Tita. Smo ljudje pri katerih se je v praksi potrdila naša moč in prepričanje, da bomo vstrajali na poti kjer bomo krepili svoje delo, delo predragega, maršala, to je delo na graditvi naše samoupravne, socialistične, neuvrščene Jugoslavije.
.V ta namen vzgajamo našo mladino in delo z njimi se je obrestovalo. S ponosom jih predstavljamo, kjer to le moremo, največ se pa predstavljajo sami s svojim delom z uspehi, ki jih dosegajo na različnih boriliščih širom naše Jugoslavije. Nič koliko državnih prvakov imamo, njihova imena ste brali v prejšnjih številkah Emajlirca.
Imamo pa tudi evropskega prvaka v klubu modelarjev tov. Leskovšeka, kateri je bil izbran v letu 1980 tudi za drugega najboljšega športnika. Ob tem mu s ponosom čestitamo in želimo, da bi pri svojem dograjevanju svoje osebnosti v naprej še uspeval, svoje izkušnje pa prenašal .na njemu mlajše prijatelje. Beseda prijatelj v našem društvu nekaj pomeni, ker združuje v sebi ljudi z enakimi nagnjenji, interesi. Takšni ljudje pa ne morejo biti drugega kot sotovariši, prijatelji.
Svoj interes ob vključevanju v društvo ljudske tehnike pa lahko najde vsak posameznik v;
—	gospodinjskem krožku,
—	pločevinarskem krožku,
—	emajlirskem krožku,
—	strojno-orodjarskem krožku,
—	v klubu podvodnih dejavnosti,
—	modelarskem klubu,
—	radio klubu,
—	foto-kino klubu,
—	avto klubu.
Namen, katerega sem imel s temi iraepesaq fe5[3ti povedati je v glavnem v tem, da se ob zaključku leta 1980 zahvalim vsem članom društva ljudske tehnike EMO — Celje za njihov vložen trud, za njihovo nesebično prizadevanje pri društvenih dejavnostih, za pripadnost klubom in krožkom s tem pa kompletnemu društvu.
Vsem članom kolektiva DO EMO Celje, članom društva LT EMO Celje želim v imenu UO društva in v svojem lastnem imenu v letu 1981 mnogo sreče, zdravja, 'srečnega zadovoljstva, polno mero dobrih medsebojnih odnosov, mnogo delovnih uspehov ter skozi to obilo družbenega ih družinskega blagostanja.
Tehniko ljudstvu!
Jože Oštir
predsednik društva LT EMO Celje

Gradnja „TEO" napreduje
Lepo vreme ob zaključku lanskega leta je dovolilo, da so se dela na izgradnji Tovarne energetske opreme v Šentjurju nadaljevala. Pojiavili so se že prvi stebri bodočih delovnih dvoran in montaža istih gre izredno hitro. Mehanizacija in dobra priprava dovoljujejo hitro delo.
Citalcem pa predstavljamo del gradbišča v teh zimskih dneh.



Vsi posnetki: Foto klub LT EMO
£Xhc$áK&<>
Za glasbo smo kat sami poskrbeli
Drugi kotiček v emajlirnici
V skladišču posode so imeli svoj orkester
Tako je bilo pri EKO peči I.
Zadnji delovni dan v letu 1980 v oddelku temeljnega emajla
Skupinski posnetek v skladišču gotove posode
Tudi zaplesali smo za slovo od starega leta
Optimistični pogled in nasmeh v novo leto 1981
Tudi zapeli so v »pakariji«
Dopisujte v naše glasilo
OB STOFU V NOVO LETO MED NAŠIMI SODELAVCI
Prešerno smo stopili v novo leto
Je že tako, da zadnje ure, zadnjega delovnega dne, kaj hitro počistimo, potegnemo črto nad rezultati in si vzamemo tudi nekaj uric časa za razvedrilo. Da še zadnjič v letu v svoji delovni enoti, med tovariši zaplešemo, se spomnimo težkih in lepih trenutkov in seveda pokramljamo o »stabilizacijsko« težko prehojenem letu. Marljivi pa so te zadnje ure bili tudi iotoreporterji našega društva Ljudske tehnike. EMO, ki so nekatere te trenutke zabeležili in jih sedaj posredujemo vsem z eno željo, naj nam bo letošnje leto srečno in predvsem zdravo!
Med dekleti emajlirnice
£w«3¡P&O
V
SPOROČILA SODELAVCEV - ZANIMIVE VESTI IN ZAHVALE - SPOROČILA SODELAVCEV -
Iz TOZD orodjarna se je v teh dneh poslovila od so-' delavcev in odšla v zasluženi pokoj tovarišica Cilka Hrastnik, ki je v tej TOZD opravljala poenterska in administrativna dela.
Ob slovesu so ji sodelavci zaželeli vse najboljše v prihodnje, ter ji v. spomin na 26 preživelih let v naši DO in v njihovi sredini izročili še skromno darilo.
Po 32 letih dela v naši DO se je od sodelavcev poslovil Anton Kolar, ki je opravljal dela in naloge v operativni. pripravi TOZD posoda. Od sodelavcev je ob slovesu prejel- skromno darilo.
V TOZD vzdrževanje,, strojni delavnici je odšel v pokoj po 40 letih dela Franc Rojnik, ki je pravtako zbran ob svojimi sodelavci, ki so se fotografirali za skupni spomin.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi mojega dragega očeta FRANCA HOSTNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD radiatorji za pomoč in izrečeno sožalje.
Žalujoči: sin Viktor z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube mame ANTONIJE ŠMARČAN
se iskreno zahvaljujem TOZD kontejner za darovane vence in cvetje. Posebna hvala vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča: hčerka Marija Čepin z družino
Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor.
Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
Izgubili in poslovili smo se tudi od Dragice Janežič, ki je delala v TOZD posoda, v skladišču gotovih izdelkov.
Ob koncu lanskega leta se je od nas poslovila in odšla v zasluženi pokoj tudi Marka Panza iz oddelka obračun osebnih dohodkov.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se naj lepše zahvaljujem vsem sodelavkam, sodelavcem, prijateljem in znancem, za lepa darila, ki mi bodo na vas drag spomin, kakor tudi za prijetne in prisrčne urice, ki sem jih bila deležna. ob slovesu.
Želim vsem zdravo,_ srečno ter uspešno leLo 1981.
Dragica Janežič
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD orodjarna za izkazano pozornost in lepo darilo, ki mi bo drag spomin.
Obenem želim vsem v DO EMO sreče, zdravja in zadovoljstva ter delovnih uspehov y letu
Lucija Hrastnik
ZAHVALA
Ob odhodu v invalidski pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam »priprave dela«, za iskreno pozornost in darilo, ki mi bo v drag spomin.
Posebno pa Silvi Kotnik, Lojzki Rečnik in Marici Umek, ki ■ so me obiskale v bolnici.
Enaka zahvala organizacijam, ki so me obiskale na domu.
Vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD posoda, pa želim čimveč u-speha pri nadaljnjem delu.
Anton Kolar
Prijetno je bilo tudi ob odhodu Vere Turk iz oddelka standardizacija, ko je okrožena. s svojimi sodelavci prejela spominsko darilo za njeno delo v naši sredini.

> LETOS VSEGA PRIMANJKUJE IN PO TRGOVINAH...
.„RAZEN - P/MMJfUm/!
'KAVA-PRIDE..., POT/, LIMONE SO ,. DOBIMO ..,
P PRAŠEK...PRIHAJA..., POMARANČE SO - NA -ZELENE, VREČK N/
Naš
humor
»Na zdravila ne dam popolnoma nič. Čista guljufi-ja!«
»Ne govori tako, mojemu stricu so zelo pomagale,«
»Kaj pa je imel?«
»Bil je lastnik lekarne!«
»Tovariš doktor, kaj naj storim? Kar naprej mislim na nogomet.«
»Nooo, pomislite včasih tudi na kakšno dekle!«
»Ne bodite smešni. V tem času lahko pade kakšen gol.«
Direktor ■ zoološkega vrta je na službenem potovanju sprejel naslednje sporočilo: »Novi šimpanz se nikakor ne more privaditi na novo okolje. Čepi y kotu svoje kletke in noče jesti. Očitno pogreša družbo vrstnika. Za sedaj ne bomo ukrenili ničesar. Čakamo na vašo vrnitev!«
ČE KUPUJETE, KUPUJTE TAM,KJER IMAJO,,,
TEKAŠKE PRIREDITVE Z EKIPO EMO
Z namenom, da bi športno društvo organiziralo čim večjo udeležbo naših delavcev na rekreacijskih prireditvah smo se poleg sedaj organiziranih oblik, kot so izleti planincev, smučanje, plavanje, kolesarjenje in drugih oblik odločili še za udeležbo ekipe EMO na smučarskih tekaških prireditvah.
Že v lanski sezoni 1979/80, ko je bilo nabavljeno 10 kompletov tekaških smučj Skupaj s. tekaškimi čevlji, smo se z ekipo prvič udeležili maratona po poteh Kokrškega odseka na 30 km v Dupljah in uspešno dospeli na cilj.
Za sezono 1980/81 bo EMO organiziral prevoz do kraja tekaške prireditve in plačal startnino, če se bodo za udeležbo na prireditvi prijavili najmanj trije kandidati.
Zaradi odhoda smučarjev dne 10. 1. 1981 na Poljsko, kamor bomo vzeli tudi smučarsko opremo, bo prva organizirana tekaška prireditev za ekipo EMO, v nedeljo 25. 1. 1981 v Ravnah na Koroškem. (Tek na 5 km oziroma 25 km po poteh XIV. divizije.)
Prijave-za vse planirane tekaške prireditve sprejema športni referent Franjo Peternel 10 dni pred vsakim tekom.
Program tekaških prireditev v letu 1981 je sledeči:
25. 1. 1981 Ravne na Koroškem
Po poteh XIV. divizije — 5/25 1. 2. 1981 Nova vas
Bloški teki '81 — 7/15/30 8. 2. 1981 črni vrh-nad Idrijo
7. Trnovski maraton '81 —. 10/12/15/42 22. 2. 1981 Pohorje — Areh
1. Pohorski maraton — 25/50 28. 2. 1981 Krvavec
1. kombinacijski tek — 15/VSL 8. 3. 1981 Logarska dolina
3. tek v Logarski dolini — 10/20 22. 3. 1981 Pokljuka
3. pokljuški -maraton — 10/21/42 5. 4. 1981 Kranjska gora
7. tek na Vršič — 12 12. 4. 1981 Velika planina
1. tek na Veliko planino — 10/20
Mož ženi, ki sedi pred o-gledalom in se urejuje: »Lepo le prosim, povej mi kdaj boš gotova — datum, mislim .. .«
Študent:	»Tovariš profe-
sor, mislim da vseeno ne zaslužim enice.«
Profesor: »Saj je res ne, toda to je najnižja ocena, ki mi je na voljo.«
»Nekaj vam je kljub vsemu moralo ugajati na vašem možu, sicer se ne bi. z njim poročili«, pravi sodnik, ki je vodil ločitveno razpravo.
»Kar mi je ugajalo, sem hitro zapravila«, odgovori žena.
»Oče mi >je obljubil kolo, če bom priden v šoli.«
»In kako si se odločil ti?« »Da bom raje hodil peš.«
KDO 80 ZMAGAL ?
KAWrm: (ahiam AiAsetáj
SEF Ml JE SOLIL PAMET,.,
' NACE BERE°LSOLziČE ...
Z E SO ZASOLILI CENE
fccrao^/i EN0 AR/SOL/L CESTAR N/ POSOL/L CEST
...SOL SOL,..
SOS SO...81 . ^
macona SMO
SOLIDARNI
pt SOLIT
KOOZS EMO CELJE
organizira v počastitev dneva žena
NAGRADNI NATEČAJ
za ročna dela — vezenine
(prtički, prti, robci, gobleni in podobne stvaritve) Vabimo vse delavike naše delovne organizacije, ki se ukvarjajo z izdelavo vezenin, da se odzovejo natečaju in oddajo svoje izdelke v propagando (kletni prostori upravnega poslopja, poleg SLO) najkasneje do 27. februarja 1981. Izdelek naj ima pripeto oznako z Izpisanim priimkom in imenom avtorja in TOZD, kjer je zaposlen.
Posebna komisija bo ocenila in nagradila 5 najlepših izdelkov, o
Vsa dela, ki bodo prispela na nagradni natečaj bodo razstavljena v steklenih vitrinah ob vhodu v^ jedilnico v času od 4. do 23. marca’ 1981.
Nagrade: 1. nagrada	1.000 din,
2.	nagrada	750 din,
3.	nagrada	500 din,
4.	nagrada	300 din,
5.	nagrada	300 din.
Pričakujemo vaše sodelovanje!