ZGODBE Z OBROBJA Vloge koro.kih pode.elskih .ensk v prvi polovici 20. stoletja Mojca Ram.ak IZVLEEEK Avtorica v besedilu analizira spomine iz knji.ne zbirke Tako smo .iveli, .ivljenjepisi koro.kih Slovencev 1.5 (Celovec1993.1997). Posebno pozornost posveea spolni in prostorski delitvi dela, noseenosti, porodu, delu noseenic, materinstvu, otrokom, negi otrok in spolni vzgoji, a ne v simbolni govorici verovanja, .eg in navad, pae pa v konkretni govorici .ivljenjskih razmer. Kljuene besede: etnologija, .ivljenjske zgodbe, avstrijska Koro.ka, .enske, delo, otroci, noseenice, porodnice, smrt, dojeneki, nega, materinstvo, spolna vzgoja ABSTRACT The article analyses the memories published in the collection .That's how we lived – Biographies of Carinthian Slovenes 1.5. (Klagenfurt 1993.1997). The author dedicates special attention to the sexual and spatial division of labour, pregnancy, delivery, pregnant women.s work, motherhood, children, child care and sexual education. These themes are, however, not discussed in the symbolical language of beliefs, traditions and customs, but in the actual language of the contemporary living conditions. Key words: ethnology, life stories, Carinthia, women, work, children, pregnant women, young mothers, death, babies, care, motherhood, sexual education Spolna in prostorska delitev dela V koro.kih .ivljenjepisih se predvsem poueimo o organizaciji kmeekega dela, ki med drugim odra.a prostorsko in spolno delitev tako v bivalnih ter gospodarskih prostorih kakor zunaj njih. Tudi v zavesti pripovedovalcev, tako mo.kih kot .ensk, sta bila koncepta delitve gospodinjskega dela in ostale produkcije na kmetiji jasno loeeno izrisana. Spolni stereotipi Koro.cev, ki se nana.ajo na kmeeko delo, .e danes pogosto razlikujejo med mo.kimi in .enskimi opravili, med mo.kim in .enskim delom. V tradicionalni koro.ki kmeeki dru.bi pa je zaradi te delitve tako in tako vsakdo vedel, kak.en je njegov delovni status in kak.ne vloge so mu dodeljene. Zato je vsak posameznik imel doloeen, razpoznaven in dokaj predvidljiv .ivljenjski in delovni program, ki so ga izjemoma lahko spremenile le nepredvidene okoli.eine. Delitev dela je bila odvisna od splo.nih Mojca Ram.ak delovnih razmer in .ivljenjskih okoli.ein posameznih skupin kmeekega prebivalstva. Na delo je imela tudi precej.en vpliv Cerkev in duhovniki so tudi .e prvi eetrtini 20. stoletja zapovedovali, kaj se sme oziroma kaj se ne sme delati ob nedeljah in praznikih. Tako so na primer pred bli.ajoeim se slabim vremenom pri nedeljski ma.i oznanjali s pri.nice, da je dovoljeno su.iti ali spravljati pridelke. V praksi je bila delitev na mo.ko in .ensko delo praviloma ustaljena. Izjeme so bile le skrajno te.ke eksistencialne razmere, ko je bilo premalo delovne sile . na primer ob smrti ali bolezni zakonca ali star.a(ev), v vojnih razmerah, ob vremenskih nezgodah in podobno. Dru.insko kmeeko gospodinjstvo je moralo proizvajati za pre.ivetje in je pogosto moralo .iveti za to proizvodnjo. Praviloma je na eelu kmeekega gospodarstva 92 na poljedelsko ali .ivinorejsko usmerjenih kmetijah stal poroeen par. Kmetu so bile podrejene mo.ke delovne moei (sinovi, hlapci, gostaei, dninarji), kmetici pa .enske delovne moei (heere, dekle). Delo in dru.enje v kmeeki dru.ini se nam ka.eta pogosto kot dva obraza ene in iste aktivnosti. Prostore, kjer se je odvijalo delo, lahko razdelimo na bolj javne oziroma bolj zasebne. Najzasebnej.i prostor je predstavljala hi.a, sledijo hlev, gospodarsko poslopje, vrt, njiva, travnik, gozd in drugo. Veeinoma je veljalo nenapisano pravilo, da so koro.ke kmeeke .enske s pomoejo otrok opravile veeji dele. dela v dru.inskih prostorih, njihova opravila so te.ila k sredi.eu . hi.i, mo.ki pa so vee del opravili na javnih, bolj oeem skupnosti izpostavljenih prostorih, ki so se oddaljevali stran od hi.e. Mo.ki so najveekrat opravljali dela, ki so bila povezana z veejim tveganjem in veejo telesno moejo. .enske so v aktivni sezoni bolj delale doma ali bli.e doma kot mo.ki, ki so imeli obveznosti zunaj doma, in zato so bile tudi bolj omejene v svoji mobilnosti. ZASEBNO PROSTORI, KJER SE JAVNO ODVIJA KME.KO DELO .ensko delo je bolj usmerjeno(zasebno) hi.ahlev gospodarsko poslopje vrt mo.ko delo je bolj usmerjeno . centripetalno . k hi.i in njeni neposredni okolici njivatravnik gozd . centrifugalno . od hi.e drugo (javno) Model organiziranosti mo.kega (javnega) in .enskega (zasebnega) kmeekega dela glede na prostor, kjer se odvija. Taka spolno specifiena delitev dela ni bila znaeilna samo za Koro.ko, pae pa tudi za druge predele Evrope in Slovenije,1 zato na splo.no lahko za spolno delitev dela reeemo, da: 1 O tem so pisali .e: Martine Segalen, Mari et femme dans la société paysanne. Paris, 1980; Günther Wiegelmann, Bäuerliche Arbeitsteilung in Mittel- und Nordeuropa . Konstanz oder Wandel? Ethnologia Scandinavica 1975; Michael Mitterauer, Arbeitsteilung im ländlichem Raum. Beiträge zur Historischen Sozialkunde Zgodbe z obrobja -eim bolj je bilo neko delovno podroeje v sredi.eu ekonomskega interesa, eim bolj so ga dojemali kot poklic in eim bolj je bilo naravnano na trgovanje onkraj regionalnih meja, tem veeji je bil dele. mo.kih pri glavnih opravilih; eim tesneje je bila neka dejavnost povezana z gospodinjstvom, tem bolj verjetno je bilo, da jo bo opravljala .enska; -eim bolj so bile naprave in stroji, ki so jih potrebovali za delo, zapleteni, tem bolj pomemben je bil dele. mo.kih; -eim vee uporabe moei je zahtevalo neko delo, tem bolj verjetno je bilo, da ga bo opravljala mo.ka delovna sila; -eim bolj precizno je bilo neko delo, eim vee spretnosti je zahtevalo in eim bolj je bilo enolieno, tem bolj je bilo verjetno, da ga bodo opravljale .enske; -eim veeje je bilo gospodarstvo in eim vee delovnih moei je imelo na razpolago, tem bolj je bila diferencirana organizacija in delitev dela po spolu in tem prej so osrednja opravila izvajali izkljueno in edino le mo.ki.2 Odnos do dela se je na Koro.kem, kakor tudi drugod, spreminjal, njegovo vrednotenje konec 20. stoletja ni vee enako kakor na zaeetku. Toda vendarle lahko reeemo, da na koro.ko kmeeko delovno identiteto3 moeno vpliva tradicionalnost te dru.be, ki jo zato spreminja poeasneje. Tradicionalnost tu pomeni doloeeno nasprotje modernosti, oklepanje tradicij in zavraeanje novosti. Na delo so vplivali tudi podedovani kulturnozgodovinski vzorci, kot so ideologije dru.ine, odnosi med spoloma in podobno. Najveeji vpliv na spremembo delovne identitete so imeli spremenjeni naeini dela oziroma njegova mehanizacija sredi 20. stoletja, ki je skraj.ala tehnolo.ke postopke in polagoma zaeela spreminjati tudi kmeeko delovno mentaliteto. Opazna je vse manj.a evrsta naslonjenost na delo, ki konec stoletja ni vee edina velika vrednota. Toda njeni ostanki so .e vedno jasno izrisani. Vzemimo sam vsakodnevni delovni ciklus in poglejmo, kak.no je bilo zaporedje kmeekih opravil, kak.no potencialno simbolno funkcijo nosijo v sebi in kaj ta pomeni v vsakdanjem kmeekem dru.inskem .ivljenju koro.kih ljudi. Koro.ke kmeeke .enske so bile v prvi polovici 20. stoletja delovno pristojne prete.no za kuho, za no.enje vode, peko kruha, ei.eenje hi.e, pranje, skrbele so za obleko, za otroke, perutnino, mol.o, predelavo mleka, konzerviranje hrane, za vrt, nosile so hrano .anjicam, koscem in oraeem ter prodajale pridelke na trgu. Poleg skrbi za gospodinjstvo 1981. Med slovenskimi avtorji pa velja izpostaviti prispevek Zmaga .mitka, Delitev dela v gospodarstvu. Kruh in politika. Poglavja iz etnologije Vitanja. Ur. Du.a Krnel Umek in Zmago .mitek. Ljubljana, 1987. Slednji je na primeru naselja Vitanje ugotovil, da se v kmeeki dru.ini v drugi polovici 20. stoletja delitev dela ravna predvsem po spolu in starosti, pred drugo svetovno vojno in deloma .e po njej pa je bil pomemben kriterij .e socialni polo.aj (vkljueenost hlapcev, dekel, pastirjev v dru.ino). 2 Prim.: Günther Wiegelmann, Bäuerliche Arbeitsteilung in Mittel- und Nordeuropa . Konstanz oder Wandel? Ethnologia Scandinavica 1975, str. 5. Citirano po: Reinhard Seider, Socialna zgodovina dru.ine. Ljubljana 1989, str. 27. 3 Delovna identiteta se opredeljuje kot spreminjajoea se narava dela, ki izra.a odnos med fizienim in umskim delom, delitev na .ensko in mo.ko delo, starostno zrelost za zaeetek ali prenehanje dela (smrt, onemoglost ali upokojitev) in samovrednotenje dela. Mojca Ram.ak so .enske opravljale tudi precej drugih del, ki so bila vezana na gospodarsko potrebo, a se niso izvajala nujno v hi.i. Delale so tudi: -v hlevu (rezale krmo za pra.iee, kidale gnoj, eistile in hranile konje, krmile krave), -v gospodarskem poslopju (mlatile r. in ajdo), -na polju (vodile vole pri oranju, orale z voli in kasneje s traktorji, pobirale erve pri oranju, branale oves, .ele jeemen, r. in kosile oves, vezale snope, okopavale koruzo in korenje, plele krompir, sonenice, peso in zelje; najmanj priljubljeno delo pri koro.kih .enskah na kmetih naj bi bilo basanje in trosenje gnoja), -na travniku (kosile, grabljale, delale kopice, nosile seno na glavi, prale in belile platno), -v gozdu (nabirale borovnice, maline in gobe za prodajo, spravljale steljo in jo nosile v rjuhah ali ko.ih, podirale manj.a drevesa, nakladale hlode). Obseg njihovega dela je bil odvisen od velikosti kmetije in posestne strukture ter od tega, koliko drugih delavcev je bilo na razpolago. Vsekakor po .ivljenjepisih lahko povzamemo, da je bil urnik koro.kih .ensk z malih kmetij, kaj.aric in dekel mnogo bolj natrpan kot urnik nekaterih kmeekih .ensk z veejih posestev. Tudi v tistih gospodinjstvih, kjer so bili mo.ki v vojski ali kjer so umrli star.i, so za vsako delo bile prisiljene prijeti .enske, da gospodarstvo ne bi propadlo. Podobno je veljalo tudi za mo.ke. Prvo jutranje delo .enske (matere, heere ali dekle, ee je bila pri hi.i) ne glede na letni eas je bilo pri.iganje ognja na ognji.eu (ali kasneje v .tedilniku) in priprava zajtrka. Drva in tr.eice so ji morali prinesti otroci. Butare z draejem je skupaj z njimi znosila iz gozda, drva za kuho je sama nasekala ali spet namesto nje otroci, le obeasno ji je pomagal mo.. .enska naj bi bila simbolieno euvajka ognji.ea, ognji.ee je (bilo) sinonim za dom, torej je bila s tem euvajka doma. Ker je bilo njeno prvo opravilo pri.iganje ognja, je (bila) hkrati njena prva skrb dom in dru.ina. Tako lahko razlo.imo tudi rek, ki je veljal predvsem za poletne mesece, ko je dru.ina veeji del drv in raznih lesnih odpadkov lahko vraeajoe se s polja sproti nanosila domov: .Hi.a je .alostna, ee pride. prazen domov..4 Te besede lahko razumemo kot da je hi.a .alostna, ee na ognji.eu ali v .tedilniku ni ognja. Vsekakor je imel pregovor tudi vzgojno funkcijo za otroke, ki naj ne bi bili nikoli brezdelni. Simbolike dela vsekakor ne gre jemati dobesedno, pae pa z doloeenim pridr.kom, tako kot to velja za simboliko na splo.no. Z besedami pripovedovalke je simbolika ognja izra.ena na naslednji naein: .Veasih so rekli: .Ogenj na ognji.eu ne sme ugasniti.. Nekdaj je bil vedno kdo doma, da je pazil in deval na ogenj. To je pomenilo lue, vero, dru.insko ljubezen in skupnost, ta ogenj je vse grel, vsem svetil in dajal upanje..5 (1929, Sv. Kri. nad Jesenicami, danes Svatne, Ro.) Ee je dru.ina ostala brez matere, je morala tudi najstarej.a hei (v spodnjem prime ru enajstletna) v najkraj.em easu prevzeti njeno vlogo in jo pri delu popolnoma in kolikor se je dalo enakovredno nadomestiti. 4 Pregovor o pomenu no.enja drv na poti s polja domov. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 138. 5 Pripovedovalka o ognju. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 154. Zgodbe z obrobja .Oee je vstal ob dveh zjutraj, je tudi mene poklical, rekoe: .Mojca, ee ne bo. vstala, bom vpregel brez zajtrka.. Skuhala sem zabeljene .gance in kavo na ognji.eu. Si bil navajen zanetiti, in zveeer sem si pripravila drva, da je .lo zjutraj hitreje. Potem sem .la nazaj spat. Ob pol .estih sem ponovno vstala..6 (1904, Zahomec, Zilja) Kot za ogenj je bila .enska odgovorna tudi za vodo. Pitna tekoea voda je dragocena tekoeina .ivljenjskega pomena. .enska jo je morala prina.ati od pogosto oddaljenega vodnega vira na glavi ali v rokah za ljudi ter za .ivino. To opravilo je bilo primarno za funkcioniranje dru.ine, a v .ivljenjepisih so ga pripovedovalke omenjale le mimogrede, .e najbolj v spominih na svoje otro.ko delo. .Imela sem prijateljico Lari, pri sosedu. Je nosila vodo. Pa sem ji pomagala. Njena mama je bolj trdo rekla: .A pri Hejn.elnu ni treba nositi vode?. Sem pa mevtro 95 na tla dala in .la..7 (1896, Zablate, Podjuna) Velike dru.inske .ehte so .enske opravljale obeasno in z medsebojno pomoejo. To je bilo izerpavajoee opravilo, .e posebej v mrzlih jesenskih in zimskih mesecih, saj so perilo vsaj splakovale, ee .e ne prale zunaj hi.e. Edini detergent je bil lug iz pepela, zato so .enske imele po pranju eisto odrte roke. K temu je pripomoglo tudi grobo domaee platno, iz katerega so bili narejeni posteljnina in nekatera oblaeila. Tudi ko so otroci .e .li delat proe od doma, so pogosto .e nosili umazano perilo domov, eetudi so veasih za pranje in krpanje materi nekaj plaeali. Ta podatek priea o tem, da je pranje perila res visoko kotiralo med .enskimi opravili, saj sicer matere ne bi (upale) sprejeti plaeila. Manj.e kose perila so .enske prale vsako soboto, da so domaei lahko v nedeljo .li eisti k ma.i. .Nekdaj smo prali tako, da smo pepel skuhali, potem smo to pustili stati. Vodo smo odcedili in potem v tem rjuhe sprali. Pri studencu pa smo splakovali. Veekrat si moral splahniti, da je bilo eisto. .e prej pa si moral ribati na ribe.u. Sem imela eisto odrte in odprte prste, ker je bil pepel tako oster..8 (1909, Tuce, Ro.) .In s sestrieno sva pripravili .ehto: robce, rute, nogavice, cunje za v mo.ke .kornje sem prala jaz, drugo sestriena. Mlaj.i bratranec mi je veasih pomagal, veasih nagajal..9 (1929, Sv. Kri. nad Jesenicami, danes Svatne, Ro.) S pomoejo vode je .enska pripravljala tudi obroke. Kuhanje je imelo poseben dru.beni pomen. Bilo je gospodinjin statusni privilegij, saj je vedela, da je bil dober glas o hi.i pri morebitnih poslih, obeasnih delavcih in sosedih povezan prav z njeno kuharsko spretnostjo. Dekle in heere so imele pri tem le vlogo pomoenic. Glavno besedo v kuhinji je imela gospodinja, medtem ko je v svinjski kuhinji rada predala .ezlo dekli ali heeri. .Mama je .e zmeraj zveeer vse pripravila za kuharijo. Ee je bil .trudel, je .e zveeer nalupila jabolka. Ko smo .eli, so ljudje pri.li pomagat. Zjutraj je vstajala ob 6 Pripovedovalka o kurjenju in kuhanju zajtrka. TS. 2, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 23. 7 Pripovedovalka o no.enju vode. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 17. 8 Pripovedovalka o pranju. TS. 2, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 46. 9 Pripovedovalka o otro.kem pranju manj.ih kosov perila. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 136. Mojca Ram.ak treh, .tirih in napekla flancate; za kosilo je le malo prej od.la domov, in ko so drugi pri.li, je morala imeti .e kuhano kosilo..10 (1918, Brnca, Zilja) .Zjutraj smo jedli mleko in zabeljene ajdove .gance. Posodo je pomivala pestunja, ki je sicer tudi gledala na otroke. Kuhala je mama oziroma gospodinja in tudi k jedi je klicala ona: .Pojte jest!.11 (1914, Kajzaze, Ro.) .tevilo obrokov in njihova sestava sta se spreminjala glede na letni eas, glede na potek dela in glede na obdobja lakote. Delovni jedilniki konec 19. in prvi polovici 20. stoletja na Koro.kem so izra.ali monotono dnevno ponavljanje, .e posebej v easu velikega pomanjkanja med prvo svetovno vojno in kasneje v tridesetih letih. Takrat so .enske morale znati improvizirati, da niso v dru.ini zaeeli gladovati. Obroki po koneanih 96 veejih poljedelskih delih, dru.inskih in cerkvenih praznikih in porokah so prekinjali to enolienost. Tudi pri sami kuhi so bile spremembe, saj je ta v nasprotju od priprave dnevnih delovnih obrokov temeljila na sodelovanju in pomoei drugih .ensk iz sorodstva in sosedstva. .Vso zimo in vse poletje smo jedli za veeerjo zabeljeno polento s toplim mlekom, zjutraj pa zabeljene .gance iz bele ali rdeee koruze in kavo ali toplo mleko zraven. Za kosilo smo jedli trikrat na teden juho iz suhega mesa z ri.em ali jajenimi vlivaneki, dalje krompir, meso in kislo zelje. Poleti in jeseni smo jedli razno solato in fi.ol z domaeega vrta. Ob nedeljah smo veasih jedli goveje meso, pogosteje pa svinjino. Ob bo.ieu smo klali in smo jedli ob nedeljah peeenko, v juhi pa jetrne ali zdrobove cmoke. Za bo.ie smo dekleta pekla razlieno pecivo. Mama je tudi pekla, toda bolj preproste kekse in seveda tudi potico, nadevano z orehi in medom..12 (1904, Zahomec, Zilja) .Vojna vihra je trajala dalje in tudi v zaledju je bila stiska vedno huj.a, zraven .e tista stra.na su.a, ki je segla eez celo Avstrijo in naredila gorje .e huj.e. Vedno so pri.li kupovalci za voja.ke kuhinje, kje bi .e bilo kaj zelenjave, pobrali so ves polsuhi fi.ol in vse rumene in grenke kumare, ubogi vojaki, ki bodo morali to jesti. Pa tudi doma ni bilo bolje, ker so poginile vse svinje, ni bilo mesa, ni bilo zabele, .e mleka ni bilo, ker so bile tudi krave vedno laene, in za kupiti ni bilo nieesar vee. In to je bilo v tistem easu, ko naj bi jaz .e rasla. Vsak dan je bila lojeva prenka (pre.ganka) za zajtrk, opoldne ajdovi .ganci in mleko, in dan na dan enako. Po malem .e laeen nisi bil vee, tako se ti je studilo. Za kavo smo .gali jeemen in za cikorijo smo naribali rdeeo peso ali gobe de.nike in to smo su.ili v peei za kruhom, da je postalo rjavo, in to je bila kava, pa .e bolj.a kot tista prenka iz ovejega loja..13 (1900, .t. Peter na Va.injah, Podjuna) Pri delitvi dela v kuhinji ni bilo tako nepomembno, katera .enska je skuhala katero jed in za katero prilo.nost, katera pa je samo pomagala. Kuhanje vee razlieno 10 Pripovedovalka z velike kmetije o materini skrbi za kuho. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 25. 11 Pripovedovalka o delitvi dela v kuhinji. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 74. 12 Pripovedovalka o vsakodnevnem ponavljanju jedi na veliki kmetiji in praznikih, ki so . kar se jedilnika tiee, pomenili bogatej.o pestrost. TS. 2, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 25.26. 13 Pripovedovalka o lakoti med prvo svetovno vojno. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje 1993, str. 27. Zgodbe z obrobja starih .ensk z razlieno dru.beno veljavo na istem prizori.eu je simbolno odra.alo razporeditev njihove moei. Kuhanje glavnega obroka je bilo gospodinjin privilegij, ki ji je pripadal enako, kot so ji pripadali spolni odnosi v zakonu. Torej le njej in ne katerikoli drugi .enski. .Na kmetiji je bila tudi njegova sestra, tudi z njo sva se dobro razumeli. Jaz sem zaeela kuhati, druga sestra, ki je prej kuhala in je tudi .e .ivela doma, je .la od doma, ker je branila bratu, da bi se poroeil..14 (1905, anonim., Podjuna) Obvladanje zlasti nekaterih te.avnej.ih kuharskih ve.ein naj bi bilo tudi odloeilno, ali je mo.ki dekle hotel za .eno. Za drugo polovico 19. stoletja .ivljenjepis izprieuje, kako so matere na Zilji svojim heeram privzgajale predstavo o delovnih idealih kmeeke .enske in s tem svoje heere navajale na samostojno kuho. Pripovedovalka po spominu 97 svoje matere pripoveduje zgodbo o nerodni Katrci iz bogate kmeeke dru.ine, ki ni znala sama speei kruha. Ko je napovedano pri.el potencialni .enin, da bi pri njih kupil vola, mu je mati posku.ala nastaviti past. Sama je spekla kruh, a svojo heer je oblekla v najlep.a oblaeila in jo posula z moko. Dekle je v svoji naivnosti izdalo materino ukano in ostalo brez .enina.15 V zgodbi ne manjka dru.bene kritike, saj je ost obrnjena proti bogatim kmetom, ki .e imajo vse, le .enina za heer ne morejo dobiti. Sporoeilo zgodbe, ki jo obnovi pripovedovalka, je, da si z bogastvom ne more. kupiti pameti in delovnih izku.enj, kar je bilo .e kako pomembno za moralo revnih deklet. Podroeje dela v hi.i, ki so ga opravljale izkljueno .enske, je bilo ei.eenje hi.e in je vkljueevalo pometanje, ribanje (lesenih) tal, pospravljanje postelj. Ne pozabimo tudi na majhne otroke, ki so jih negovale in pazile. Gospodinje so ta dela rade prelo.ile na heere ali dekle, ee so jih imele. Niso bili redki primeri koro.kih deklet, najstarej.ih heera, ki so po zgodnji materini smrti morale prevzeti njeno vlogo, ostati vse .ivljenje doma in pomagati spraviti do kruha ostale brate in sestre. Razen oeetove postelje so ji pripadali vsi drugi privilegiji gospodinje. .Eudno je to, ampak jaz vee o ateju vem kot pa o mami. Sva pae osemnajst let skupaj .ivela in za otroke skrbela..16 (1920, Vogree, Podjuna) Pomembno .ensko delo, na katerega so .e zgodaj navajali deklice, je bila tudi skrb za obleko dru.inskih elanov. Kar nekako napaeno se tega opravila dr.i oznaka, da je bilo sekundarno, na primer v odnosu do drugega gospodinjskega in na prostem potekajoeega dela. Morda zato, ker so preja, pletenje in deloma tudi .ivanje potekali najvee v zimskih veeerih, torej ne ob delovno najbolj aktivnem easu, v va.kem krogu in so nudili prilo.nost za .tevilne dru.abne stike. Te dejavnosti so izgubljale te.o in zaeele izginjati, ko se je tekstilna industrija dovolj razmahnila, da je lahko ponudila poceni izdelke. Kljub vsemu je domaea proizvodnja oblaeil, eeprav je po sredi 20. stoletja .e moeno nazadovala in ponekod povsem zamrla, pustila globoko sled v zavesti ljudi in je 14 Pripovedovalka o ljubosumni svakinji in skupni kuhi. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje 1993, str. 73. 15 Prim.: TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 55.56. 16 Pripovedovalka o materini smrti in predaji dru.bene vloge na najstarej.o heer. TS. 3. .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 147. Mojca Ram.ak ostala dobro ohranjena na primer v pesmih. Pripovedovalke so ob tem najpogosteje omenjale Slom.kovo pesem Le predi, dekle, predi. Vzrok za veejo stopnjo razne.enosti ob spominih na tekstilna roena dela bi lahko iskali tudi v povezavi ritualov, ki se zaenejo s snubljenjem in postanejo bolj poudarjeni s poroko. Vezenje robekov in pripravljanje bale lahko pove.emo s prieakovanjem dru.beno dovoljene seksualnosti v zakonu, prejo volne in lanu pa z veselimi veeernimi dru.enji in petjem mladih obeh spolov. Preja je imela .e eno simbolieno znaeilnost. Bilo je edino .ensko opravilo, ki se je opravljalo z orodjem, ki bi ga mogli primerjati s strojem. Na tem nivoju je njegova te.a zrasla, saj so dela s stroji opravljali mo.ki (ali pa dru.inski elani pod vodstvom mo.kega). Tako je bila dekli.ka vajeni.ka doba iz roenih del tesno povezana z njenim eustvenim razmerjem do izbranega ali nami.ljenega fanta. Ta nezavedni miselni vzorec v .ivljenjepisih ni nie manj intenziven pri nezakonskih materah in ga opazimo celo pri samskih .enskah brez otrok. Prav tako so pripovedovalke najpogosteje priznavale, da ee bi imele mo.nost, bi si od vseh poklicev najraje izbrale .iviljskega. .Kmetje so .e sejali lan in v jeseni so povabili .ene in dekleta za terice. Jaz .e nisem znala treti, a sem se hitro naueila. Roke so zelo trpele, vendar nie zato. Bilo je dosti petja in smeha. Zveeer so pri.li fantje, prinesli so vino, strden med in mo.t, da smo lep.e peli. Bil je tudi ples. Pozimi so potem .ene predle volno in tisto, kar smo lanenega prediva v jeseni otrle, in lepo so se pogovorile med seboj in zapele..17 (1904, Humberk, Ro.) ..elel sem si kak.no lepo obleko, med prvo svetovno vojno mi jo je delal domae krojae, pa jo je skazil, potem je mama dala delat .e en suknjie. Za birmo. Ta je bil narejen v .teri. Tudi tkalec je pri.el v .tero. S seboj je pripeljal statve. Na Radi.ah so .tirje v eni dru.ini znali tkati. Samo mo.ki so tkali. To ni bilo lahko delo. Naredil je po tri do .tiri drumle . kose. En kos je bil okrog dvajset metrov. To je delal cel teden.Grobo so rabili za posteljne rjuhe. Teneina je bila za mo.ke in .enske srajce. /.../ Platno je meril na lakti in bil tudi plaean od lakta. /.../ .enske so v zimskih veeerih vse same napredle, za prt in za volno. Leta 1930 so izraeunali, da ena predica zaslu.i dnevno en gro. (dva gro.a je bila .emlja). Vendar to je bilo tako . ni bilo denarja, pa so vsaj s tem nekaj zaslu.ile..18 (1909, Sp. Rute, Radi.e) Kljub vsem tem nalogam v hi.i pa lahko reeemo, da je predstavljala .enskam skrb za gospodinjstvo majhen dele. od vseh opravil. Velik prispevek h gospodarstvu kmetije so predstavljala tudi .enska dela zunaj hi.e. Izrazito .ensko delo v hlevu je bila mol.a krav in krmljenje pra.ieev, perutnine. Po .ivljenjepisnih prieevanjih so znali molsti le redki mo.ki, dekleta pa so bila ponosna na to svojo spretnost, ki so jo morale obvladati .e pri desetih ali dvanajstih letih. Mol.a je prav gotovo spadala k osnovnemu zgodnje najstni.kemu privajanju deklet k delu. .e danes v Selah in verjetno podobno v drugih krajih Koro.ke velja, da je roena mol.a .ensko opravilo, s strojem molzejo veeinoma mo.ki.19 17 Pripovedovalka o preji. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje 1993, str. 21. 18 Pripovedovalec o preji in tkanju. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje 1993, str. 110.111. 19 Marija Makarovie, Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto. Celovec, 1994, str. 227. Zgodbe z obrobja .Deset let stara sem pa .e v hlevu delala. Z enajstim letom sem se naueila molsti. Kako sem bila ponosna, da to .e znam..20 (1921, Radna vas, Zilja) .Ko sem bila stara dvanajst let, sem .la .e z mamo v hlev, niso imeli vee dekle, ker so bile predrage. Jaz sem ti.eala zraven, da bi molzla, in so rekli: .To majhno .vajcko pa lahko poskusi., ee bo .lo.. Vsak dan je bilo bolj.e. Enkrat me je zagrabila zadaj za predpasnik in me vrgla v korito. Mama so se ustra.ili, kaj je zdaj bilo, so rekli, da sem zavpila in me ni bilo nikjer, potem pa pridem iz korita, tako je bilo. Ko sem bila bolj majhna, me je lahko vrgla noter. Navadila sem se molsti, potem sem morala pomagati mami vsako jutro . preden sem .la v .olo . pomolsti dve kravi, druge je pa mama..21 (1912, Strpna vas, Podjuna) Tudi za delanje masla in prodajo mleenih izdelkov, jajc, perutnine, v Podjuni pa 99 .e sonenienega olja na trgu so skrbele .enske ter z izkupiekom kupile potrebne gospodinjske potreb.eine, na primer petrolej, sol, kavo in podobno. Pridelke so prodajale na mestnih trgih v Celovcu, Beljaku, Velikovcu, Pliberku in nekatere so v mestih imele stalne odjemalce. Tja so s ko.arami v rokah ali na glavi in pogosto bose pe.aeile iz vasi, ki so bile deset ali celo vee kilometrov oddaljene od mesta. Nekatere so vozile pridelke tudi v .kripi., v vozieku, ki so ga vlekle same. Mnoge so hodile bose, eevlje so si obule .ele tik pred mestom. Veasih so jih tja odpeljali s konji, ee so se jim opravki prekrivali. Ponekod je bilo pomanjkanje tako veliko, .e posebej v tridesetih letih 20. stoletja, da so bili za te pridelke prikraj.ani doma, oziroma so jih imeli na mizi le nekajkrat na leto, ker jih je gospodinja znosila na trg ali zamenjala v trgovini, ee so tam imeli dolg, za izkupieek kupila najnujnej.e ali prodala jajearicam, ki so prihajale vsak teden. Sicer pa ta prodaja ni bila odvisna samo od pomanjkanja, pae pa je bila velikokrat pravilo. Med obema vojnama je bilo med drugim prepovedano prodajanje jajc in drugih kmeekih pridelkov .na erno.. .Od dvajsetega do tridesetega leta se je .e kar dobro .ivelo, potem pa je bila huda svetovna kriza in .ivljenje je postalo zelo te.ko. Tedaj ni bilo denarja pri hi.i. Kar so kure nanesle jajc, je mama komaj eakala, da jih je prodala .enski, ki je vsak teden hodila okoli z veliko ko.aro. Ali pa sem jih nesel v trgovino namesto denarja zamenjat za druge stvari..22 (1917, .t. Jan., Ro.) .Pri sedemnajstih, osemnajstih letih so mi mama nabasali trideset jajc pa kilogram masla in to sem nesla v Velikovec na trg. Dve uri pe. . s ko.aro v rokah. Hiteti je bilo treba tja in nazaj..23 (1903, Dvor, Podjuna) .V Celovec sem hodila vsak eetrtek. Sem .la na trg maslo in sir prodajat. Tudi z Radi. .e. Veasih s sosedovo kobilo, veasih pa pe.. Poleti sem pa maslo nesla v trgovino, da se ni stajalo, in sem zato lahko kupila druge reei. Nekoe sem pustila jajca pri nekem 20 Pripovedovalka o ponosu, ko se je naueila molsti. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 67. 21 Pripovedovalka o mol.i. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje 1993, str. 146. 22 Pripovedovalec o blagovni menjavi. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 114. 23 Pripovedovalka o prodaji na trgu v Velikovcu. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje 1993, str. 50. Mojca Ram.ak peku, ker sem imela opraviti .e druge reei. Ta pa me je zato.il in rekel, da hoeem jajca prodati na erno. Pekova .ena me je javila na .andarmeriji. .andar je pri.el in jajca vzel s sabo. Naslednji dan smo jih dobili nazaj. .andar je rekel: .Danes .e to gre, a .e enkrat se kaj takega ne sme vee zgoditi..24 (1909, Tuce, Ro.) .Z mamo sem .la veasih v Beljak. Nesla je jajca, maslo in skuto. .la je bosa, s eevlji v rokah, .ele za Toplicami jih je obula. Koj hitro je .la eez Zilo, eez most, kjer vozi vlak. Zdaj razmi.ljam, kako je bilo to nevarno. Lahko bi jo vlak povozil. Vee kot deset kilometrov dalee je nesla vse v korpci v rokah. Ko se je poroeila moja sestriena, sem .la z mamo v Beljak, da sva ji kupili servis za poroeno darilo. Vso to posodo za ju.ino in kavo je nesla iz Beljaka domov na glavi. Jaz sem .la zraven nje in se bala, da 100 bo vse skupaj zdaj padlo na tla..25 (1918, Brnca, Zilja) Izkljueno .enske so obdelovale zelenjavni vrt. Pripravljale so zemljo, sejale, sadile, okopavale, plele in . pobirale zelenjavo. Vrtovi ob hi.ah se zdijo kot pomanj.ane njive, za katere so bili sicer odgovorni mo.ki, eeprav so na njih pustile veliko easa in znoja tudi .enske. Tako v vrtnarjenju poleg pridelovanja povrtnin zaznamo .e obeutljiv dru.ben pomen, ki zrcali . kakor tudi druga .enska dela . spodbudno ali zanemarjeno podobo o gospodinji. Vrt je bil kraj za rastlinske novotarije, njiva nikoli ali le v primeru, ee je bil njen del namenjen zelenjavi in cvetlicam. Ena od novotarij je bil paradi.nik, ki ga v razlienih delih Koro.ke niso sadili hkrati. .ivljenjepisi izprieujejo, da so ga v na primer v Ple.erki pri Hodi.ah v Ro.u sadili .e leta 1920, v Ro.eku, ki ni oddaljen niti petnajst kilometrov, pa .ele po drugi svetovni vojni. Nekateri so ga prvie spoznali v izgnanstvu. Za druge kraje nimamo podatkov. .Paradi.nik je pri.el v te kraje dvajsetega leta, takrat, ko je bilo tu zasedeno. Takrat je pri.lo toliko reei iz ju.nih krajev! Neki Srb je prvi prinesel paradi.nik. Ker nismo vedeli, kaj bi z njim, smo ga stresli na gnoj, saj ga pri nas prej ni bilo, pa .e tak neobieajen okus je imel. Z juga sta tedaj pri.la tudi .afran pa tobak..26 (1912, anonim., Ro.) Med hi.o in poljem ali med hi.o in travnikom je bilo .e eno izkljueno .ensko (dekli.ko) opravilo. Za prina.anje malice in pijaee .anjicam, koscem, oraeem... so skrbele .enske iz hi.e, kjer se je delalo. Sredi petdesetih let to ni bilo vee potrebno, ker so namesto .anjic in koscev .eli in kosili s stroji. .Ko so bili na rovtu, sem nesla solato in .e kaj za njimi. Tam sem pa nosila vodo senosekom in grabljevkam in v bajto. Bilo jih je vedno veliko na rovtu. /.../ Z veseljem sem pomagala sestrieni v bajti in na prostem pripraviti za jed. Na travo sem pogrnila seneno rjuho, nanjo prt in pripravila pribor, jedli smo iz ene sklede. Otroci smo jedli potem ali posebej pripravljeno, ee je bilo veliko ljudi. Za zajtrk . skutni krapi, z zaseko zabeljeni, in mleko, ali kaj. Tisti, ki so pri.li zjutraj na rovt, so od.li z doma zelo zgodaj, da niso krapov zamudili, ker so bili na rovtih pae najbolj.i. Za ju.ino . na suhi juhi 24 Pripovedovalka o prodaji na trgu v Celovcu. TS. 2, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 46. 25 Pripovedovalka o prodaji na trgu v Beljaku. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 25. 26 Pripovedovalec o o nezaupanju do novih vrtnih kultur v dvajsetih letih. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 59.60. Zgodbe z obrobja je.prenj ali domaei rezanci (pri eni hi.i jih je stara mama naredila poln predal, da so bili za na rovte in v Golico), suho meso kuhano, krompir, solata. Malica . .peh ali zaseka, kumariena ali fi.olova solata, mo.t, kava ali eaj, kakor je bilo vreme. Veeerja . kisla repa ali zelje, .ganci in mleko..27 (Sv. Kri. nad Jesenicami, danes Svatne, Ro.) V okviru kmeekega gospodarstva je bila tudi na Koro.kem .ivinoreja pomembna gospodarska panoga. V obravnavanem easu je bila usmerjena predvsem v pitanje in prodajo govedi ter v mlekarstvo. Zato je pomen krme precej narasel hkrati s prizadevanji, da bi ga pripravili eimvee za hrano domaei .ivini. Ko.nja pa je .e iz preteklosti sem veljala za posebno, kar nekam praznieno kmeeko opravilo. Kmeeki delovni koledar je bil kar dosti tednov zapolnjen s ko.njo. Z njo so v ravninskih krajih zaeeli .e junija, ko so kosili seno (v hribih julija), eez dober mesec 101 otavo ter koneevali v septembru z otavieem. V Erni na primer so veeji posestniki, pa tudi vse tiste delavske dru.ine, v katerih so redili po eno do dve kravi, bili poleti vsaj do neke mere zaposleni s ko.njo. Medtem ko so veeji posestniki najemali kosce in grabljice, so bajtarji krmo pospravili sami.28 Veepomenskost ko.nje kot dela in praznika hkrati je v njenih sestavinah oziroma delitvi na mo.ko in .ensko delo, na opravilo koscev in grabljic, v ko.eevem znanju in delovni spretnosti, v prihajanju sezonskih koscev, v tem, da so dekleta poklanjala koscem .opke cvetlic ter v igrah in .alah, v poeetju, pogosto polnem erotienega naboja. Da ko.nja ni bila izrazito .ensko delo, je razpoznavno tudi iz terminologije. V slovenskem jeziku beseda kosec niti nima svoje .enske oblike, dekleta in .ene so bile pae tiste, ki so trosile, grabile in obraeale. 29 V .ivljenjepisih pa najdemo .e odseke, kjer so pripovedovalke bolj simbolno kot zaradi eksistencialne nuje posku.ale izraziti delovno enakopravnost z mo.kimi. Pri tem so ponosno navajale opravila, ki so veljala za stereotipno mo.ka. Na primer ko.nja ali seea in klepanje kose sta se jim zdeli primerni za poudarjanje, kako so bile pri delu kos fizieno moenej.emu spolu. Ker predvsem bru.enje kose simbolno opisuje mo.ko spolno dejavnost, saj je osla oblikovno in funkcionalno enaeena z mo.kim spolnim udom in oselnik z .ensko no.nico,30 lahko z isto semiotieno pripovednostjo sklepamo, da je klepanje kose in ko.nja .ensk izra.ala, da te delajo .kot mo.ki., torej vee in moeneje. S tem pa je bil .e bolj potrjen ideal kmeeke .enske, ki jo je odlikovalo prav njeno nenehno delo. Tako lahko reeemo, da si je svojo .ensko identiteto obeasno potrjevala tudi z mo.kimi deli. .S .tirinajstimi leti sem .la .e kosit, tudi koso sem sama sklepala. Najprej je bila malo zvihrana, potem pa sem jo sklepala kot kak.en mo.ki..31 (1911, Veena vas, Podjuna) 27 Pripovedovalka o no.enju malice koscem. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 137. 28 Marija Makarovie, Ivan Modrej, Erna in Ernjani. Narodopisna podoba koro.kega delavskega naselja do druge svetovne vojne. Erna, 1986, str. 213. 29 Prim.: Inja Smerdel, Oselniki, zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana, 1994, str. 57.58. 30 Prim.: Isto, str. 65.66. 31 Pripovedovalka o ko.nji in klepanju kose. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje 1993, str. 143. Mojca Ram.ak .Tudi kositi sem morala pomagati med vojno. Ker so ati slabo videli, sem tudi koso sama klepala. .e sedaj delam to, okoli hi.e pokosim s koso. V vojnem easu in .e potem, ko so .iveli star.i, sem delala mo.ka dela. Konja smo imeli dva in sem orala .e pri sosedih. Dvajset let sem opravljala te.ka dela doma..32 (1921, Sp. Goriee, Ro.) ..e kot otrok sem kosila z oeetom in .e sedaj rada kosim, kolikor mi moe da. V Jueni je meseca maja vsako leto tekma koscev, kjer rada nastopim. Dobila sem .e .tiri pokale, ki jih vselej z veseljem pogledam. Kar sem mlad nauei., lahko v starosti ponovi.. Danes mladine ne vidi. vee pogosto kositi, nekateri sploh ne znajo. Ker vse s traktorjem in modernim strojem kosijo, naredi en elovek, kar je veasih sedem ali deset koscev pokosilo..33 (1933, Kr.na vas, Podjuna) 102 .tevilo otrok .e v prvi tretjini 20. stoletja so .enske rojevale do konca svoje plodne dobe in rojstva otrok niso naertovale. Rodnost na Koro.kem pode.elju je bila v tem easu .e vedno visoka. Po podatkih iz rojstnih knjig je Marija Makarovie v vee monografijah ugotavljala, da je zaeelo .tevilo rojstev upadati .e po prvi, zlasti pa po drugi svetovni vojni. Domneva, da se je v tem easu zaeelo naertovanje otrok . z redkimi izjemami, seveda. V Selah, na primer, se je v obdobju od 1845 do 1914 rodilo povpreeno po pet otrok v dru.inah. Enako je bilo tudi v letih 1920 do 1955, potem pa je do leta 1972 .tevilo padlo na tri otroke na dru.ino.34 Za Dobrlo vas navaja nekaj primerov dru.in z vee otroki, med katerimi prevladujejo take, ki so jih imele vee kot pet.35 Za Vogree pa za leto 1994 ugotavlja, da so v dru.inah, kjer so bile .ene .e izven rodnega obdobja, imeli v povpreeju .tiri otroke, v onih, kjer bi .ene .e lahko rodile, pa skoraj tri.36 V devetdesetih je .e vedno dobra tretjina Slovencev na Koro.kem .ivela v velikih gospodinjstvih; pri nem.ko govoreeih je takih le eetrtina. Posebno moeno izra.ena je ta struktura v politienem okraju Velikovec, dosti manj moeno pa v dvojezienem delu okraja Celovecde.ela.37 Pripovedovalci zbirke Tako smo .iveli prihajajo veeinoma iz .tevilnej.ih dru.in. Veliko .tevilo otrok je tesno povezano s premo.enjskim stanjem njihovih star.ev. Tri eetrtine (57% ali 75 %) pripovedovalcev iz prvih petih knjig Tako smo .iveli prihaja iz kmeekih dru.in, od tega 21 (27,6 %) z velikih kmetij, po 18 (23,6 %) pa s srednjih in 32 Pripovedovalka o opravljanju mo.kih del. TS. 2, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 104. 33 Pripovedovalka o ko.nji in tekmovanjih za pokal. TS. 3. .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 180. 34 Marija Makarovie, Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto. Celovec, 1994, str. 289, 296. 35 Marija Makarovie, Dru.insko .ivljenje v dobrolski obeini. Dobrla vas in okolica. Iz preteklosti v sedanjost. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 499. 36 Marija Makarovie, .ivljenje vogr.kih dru.in. Osem stoletij Vogre. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 258. 37 AlbertF. Reiterer, Kärntner Slowenen: Minderheit oder Elite? Neuere Tendenzen der ethnischen Arbeitsteilung. Celovec, 1996, str. 251. Zgodbe z obrobja malih. Iz najemni.kih, gosta.kih in dninarskih dru.in je 6 (7,8 %) pripovedovalcev, ostalih 13 (17,1 %) jih je bilo rojenih v kaj.arskih, delavskih, trgovskih, torej nekmeekih dru.inah. Hei velikega kmeta iz Vogre tako pripoveduje o .tevilnosti njihove dru.ine: .Mama in oee sta se poroeila leta 1911 in kupila dom v .vabeci. Bila sem sedmi otrok po vrsti, v sredi, poleg mene pa so bili .e: Feliks, Franc, Jo.ef, Ale., Pavel, Stanislav, .tefan, Matilda in Katarina. Vida je umrla, ko je bila stara nekaj tednov. Tudi pobeji so naglo umrli in se njihovih imen ne spomnim vee. Ker nas je bilo toliko, smo morali pridno delati. .e gospod .upnik so mislili, da je pri na.i hi.i prevee otrok, in jim nismo bili po furmi. Nekoe so mi rekli: .Koliko pa vas je?. Jaz sem bila pa tako u.aljena, da sem odgovorila: .Ja, za cel pi.krc (mera za .ito, 20 litrov).. Gospod so bili 103 hudi in so me udarili po hrbtu, jaz sem pa .la naprej. Ee bi bila takrat otro.ka doklada, bi nam .lo dobro, tako pa smo imeli samo tisti gnar, ki so ga star.i pridelali ali pri.parali. /.../ Imeli smo preprosto hrano in ne spomnim se, da bi ne imeli kruha. Res pa je, da smo ga snedli, ko je bil .e skoraj v peei..38 (1920, Vogree, Podjuna) Noseenost, porodi, delo noseenic, smrt porodnic indojenekov, nega Veeina etnolo.kih besedil, ki so napisana o tej temi na Koro.kem, govori o .egah, navadah in verovanju na zaeetku elovekove .ivljenjske poti. Izogibi, tabuji, verovanja in podobno pa so le del pojavnosti. Ugotavljam, da tako .enski kot mo.ki .ivljenjepisi, ki gostobesedno in nadrobno opisujejo prihod novega bitja na svet, o tej simbolni dimenziji praznoverja bolj malo povedo. Pravzaprav jo le tu in tam bolj mimogrede omenijo. Vse .enske in nekaj mo.kih pripovedovalcev, ki so govorili o tej temi, so se bolj osredotoeili na .ivljenjske razmere, predvsem na delo med noseenostjo in tik pred porodom, rojstvo na domu ob pomoei izpra.anih babic, .e pogosteje pa neizpra.anih ali drugih .ensk iz sorodstva ali sosedstva, ki so porodnici priskoeile na pomoe in na navajanje rodnosti v plodnem easu .enske in delno tudi smrtnosti dojenekov v svojem najobeutljivej.em obdobju. V spominu pripovedovalcev so .ivljenjskim razmeram odrejena prioritetnej.a mesta kakor metafizienim, praznovernim ali simbolnim razlagam. O svojih strahovih in dvomih v zvezi z noseenostjo in porodom v .ivljenjskih zgodbah ni govora. To gre morda pripisati dejstvu, da govorijo vendarle ljudje, rojeni v 20. ali v zadnjih letih 19. stoletja. Tudi ee so bili malo seznanjeni z delovanjem elove.kih fiziolo.kih funkcij, ki zadevajo spoeetje in rojstvo, so vendarle v .ivljenjepisih posku.ali dati eimbolj racionalno razlago, pae v okviru svojega sedanjega izobrazbenega obzorja. V tej smeri je bil sestavljen tudi vpra.alnik, ki se v eetrtem sklopu vpra.anj osredotoea na .tevilo otrok, noseenost in pozornost mo.a, kraj rojstva, eustva in vzgojo otrok.39 Zdi se, kakor da je danes praznoverje za pripovedovalce pre.ivela in otroeja zadeva, ki ne sodi v 38 Pripovedovalka o .tevilnosti dru.ine. TS. 3. .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 144. 39 Prim.: Marija Makarovie, Dodatek k prvemu delu zbirke TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 191. Mojca Ram.ak osemdeseta ali devetdeseta leta, ko so bile poveeini zapisane .ivljenjske zgodbe, ali pa o tej obliki verovanja niso govorili, ker so se na tihem bali posmeha. Praznoverje je pri mnogih pripovedovalcih br.kone uravnavalo del njihovega .ivljenja v preteklosti, vse dokler niso od svojega okolja dobili verjetnej.e in treznej.e razlage, ki je seasoma postala tudi bli.je njihovemu zdravemu razumu. Upo.tevati je tudi treba, da so bile zgodbe zapisane ali pripovedovane tujcu in zato je njihova struktura in delno tudi vsebina drugaena, bolj prirejena, kot ee bi jo posredovali domaeemu eloveku. Podobne razloge za izgon verovanj ugotavlja tudi Irena Ro.man, ki je raziskala .ege in verovanja ob rojstvu v ro.anskih vaseh Bileovs, Velinja vas, Potok, Mu.kava in .eluee. Na zastavljeno vpra.anje, zakaj so verovanja izginila iz .ivljenja ljudi, se mnenja njenih pripovedovalcev niso bistveno razhajala. Najveekrat so kot razloge navajali razvoj znanosti, veejo 104 informiranost, izobra.enost in razgledanost ljudi, hiter razvoj medicinskih znanosti, kjer so zdravila zamenjala vso prej.njo magijo in tabuje.40 Oblika .ivljenjepisnih pripovedi nakazuje, da so pripovedovalke zgodbe o rojstvih pripovedovali .e velikokrat in so razmi.ljale o njihovi vsebini. V triintridesetih izprieanih zgodbah o rojevanju iz zbirke Tako smo .iveli, .ivljenjepisi koro.kih Slovencev, je opazna njihova stereotipna narava, ki povezuje stare motive z novimi dogodki. S svojim metaforienim pomenom so zgodbe v nasprotju z dejansko historieno vrednostjo. Metaforieen pomen je v tem, da .enske rojstva svojih otrok opisujejo kot dogodke s potencialno nevarnostjo za njih same in z negotovo mo.nostjo pre.ivetja za njihove novorojence. Edino trdno jedro vsake zgodbe je delo, ki pa v sebi nosi .e podzgodbo o koncu obdobja tabuja. Iz zgodb o rojstvu se da izlu.eiti tipiena mentaliteta easa, .enski pogled na .ivljenje in rojstvo. Zato se bom v nadaljevanju poglavja osredotoeila na koro.ko izku.njo materinstva in oeetovstva kot dru.beno pogojeno podobo o sebi ob pomembnem dogodku . rojstvu otroka. .ivljenjske zgodbe o osebnih izku.njah noseenosti, prieakovanju otroka, rojevanju in materinstvu ponujajo vpogled v .ensko obzorje in njihov sistem vrednot, ki so mu sledila pripisana, prieakovana in sprejemljiva ravnanja. Vloga koro.ke pode.elske .enske in njenega reproduktivnega ciklusa v tem pogledu .e vedno delno pripada neizgovorjenim sporoeilom. Rojstvo otroka je bilo stanje, ko se je materi za nekaj easa prekinil ustaljeni vsakodnevni ritem in je glede na splo.no stanje .ivljenjskih razmer v prvi polovici 20. stoletja pomenilo tudi precej.njo negotovost. Vloga kmeeke .enske je bila namree .e v prvi polovici 20. stoletja doloeena prete.no veeinoma prek njene reproduktivne in delovne sposobnosti. Pripovedovalke, ki so obnovile svojo izku.njo poroda, oziroma stanje pred ter po njem, so se najpogosteje spominjale gospodinjskega in kmeekega dela, ki so ga opravljale tik pred porodom; kraja in easa, ko so dobile popadke; poroda, ki je bil najveekrat doma (.e v .estdesetih letih 20. stoletja); mo.eve, sosedske in babi.ke pomoei . izpra.ana in .e bolj klicana neizpra.ana .heba., .hebama. ali .hebara. je veasih pri.la z zamudo, 40 Irena Ro.man, .ege in verovanja ob rojstvu. Bräuche und Glaubensregeln zur Geburt. Na poti v vas. Vsakdanja kultura v .entjan.u in Bileovsu s poudarkom na prvi polovici 20. stoletja. Unterwegs ins Dorf. Alltagskultur in St. Johann und Ludmannsdorf in der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts. Ur. Mojca Ram.ak in Janko Malle. Celovec, 1993, str. 52. Zgodbe z obrobja ee se je zamudila pri drugi porodnici ali ee zaradi slabih prometnih sredstev preprosto ni mogla biti toena, .e posebej v odroenej.ih hribovskih naseljih. Tako je marsikatera .ena rodila in si pomagala, kakor je najbolje vedela sama, katera je zaradi nestrokovne pomoei pri porodu umrla, .e pogosteje pa je na.lo veeno lue dete, ki je komaj zagledalo lue sveta. .olane babice so se namree v Babi.kem vestniku .e v tridesetih letih 20. stoletja prito.evale nad konkurenco mazaek in se borile proti njihovemu neznanju. Take neizpra.ane babice so znale pomagati pri normalnem porodu, toda .e pri majhni komplikaciji, na primer napaeni legi otroka, rojstvu dvojekov in podobno, so zaradi neznanja ponavadi odpovedale. Zato tudi ni eudno, da je bila smrtnost dojenekov, ki so se rojevali doma, .e v prvi polovici 20. stoletja visoka. Marija Makarovie omenja, da so 105 bile v koro.kih rojstnih knjigah vpisane prve izpra.ane babice .e v prvi polovici 19. stoletja; tako na primer v Dobrli vasi leta 183741, v Selah leta 188142, v Strojni leta 189943 in v Vogreah .ele leta 191044. .tevilo neizpra.anih babic je moeno preseglo .tevilo izpra.anih, o eemer govori selski primer, kjer je v obdobju od 1825.1834 delovalo okrog .estdeset domaeih neizpra.anih babic. Te so navadno delale le v svojem o.jem okoli.u, tu in tam so .le pomagat porodnici tudi v bolj oddaljene vasi. Kljub temu so .tevilne .enske rojevale same. Spet na selskem primeru se da izraeunati, da je na primer leta 1869 samih rodilo .tirideset odstotkov porodnic, leta 1878 pa .estnajst odstotkov.45 V 20. stoletju se je polo.aj izbolj.al, izpra.ane babice na pode.elju so bile pogostej.e, a kmeeke .enske so .e vedno v mnogih primerih morale uporabiti od mater ali sorodnic posredovano jim znanje o ve.eini porajanja. O tem govorijo tudi nekatere .ivljenjske zgodbe. Pripovedovalkam so v spominu na porod ostale celo vremenske razmere, .e zlasti, ee so bile grde, in pa politieni dogodki, ee so pretresljivo vplivali na njihovo tedanje .ivljenje (na primer odhod mo.a v vojsko, prikljueitev Avstrije k Nemeiji, izgnanstvo v tabori.ee med drugo svetovno vojno). Kar zadeva delo, so domaei in va.ko okolje noseenice obravnavali kot druge .normalne. delavke in zaradi tega, ker so bile v.no.nji. ali .no.enju., kakor so noseenost imenovali, niso imele posebnih privilegijev. V Podjuni se je denimo na splo.no reklo, da bo. .e poeival po smrti, v easu .ivljenja pa je tvoje prvo poslanstvo delo: .Potem se spoeije, ko se na pare le.e.. Tudi pripovedovalke so same poudarjale, da so delale vse, tudi .e v pozni noseenosti, ko bi se morda lahko uspe.no izgovorile nanjo. Tu lahko opazujemo njihov lasten odnos do rojstva in dela. Mnogo noseenic je opravljalo delo tik 41 Marija Makarovie, Dru.insko .ivljenje v dobrolski obeini. Dobrla vas in okolica. Iz preteklosti v sedanjost. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 495. 42 Marija Makarovie, Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto. Celovec, 1994, str. 321. 43 Marija Makarovie, Strojna in Strojanci. Narodopisna podoba koro.ke hribovske vasi. Ljubljana, 1982, str. 286. 44 Marija Makarovie, .ivljenje vogr.kih dru.in. Osem stoletij Vogre. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 259; 45 Marija Makarovie, Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto. Celovec, 1994, str. 321, 323. Mojca Ram.ak pred porodom, eeprav .e z zadnjimi moemi, bodisi ker niso .elele pomoei bodisi ker niso imele poguma, da bi zanjo prosile. To je bilo med drugim tudi vpra.anje spodobnosti in delovnega ponosa, ki ga je diktiral splo.no uveljavljen vedenjski vzorec v kmeekem okolju. Ob tem je bil pomemben odnos med .eno in mo.em in njegovo pripravljenostjo, da opravlja t.i. .enska dela. Pripovedovalke tudi .e za eas prvih popadkov navajajo dela, ki jih niso hotele opraviti ob pomoei drugih ali jih celo pustiti neopravljena. Tako naj bi po prieevanjih zadnji dan noseenosti in tudi .e v easu popadkov .ele .ito, mlatile ajdo z mlatilnico (kar ni bilo dosti la.je kot roena mlatev, saj jo je bilo treba roeno .nabulati. . nametati snope vanjo), krmile .ivino ali pripravljale krmo zanjo, molzle, okopavale vrt, delale maslo in skuto, prale perilo, kuhale, pekle pogaeo, ee je bila drugi dan nedelja, ali pospravljale po hi.i. 106 .Pred porodom sem vedno delala do zadnjega. Spominjam se, da sem enkrat pred porodom pekla pogaeo, ee bi kdo pri.el, ker je bila drugi dan nedelja. Veekrat sem se usedla zaradi boleein. Potem je pri.la babica in ona dokoneala. Imela je dve porodnici hkrati, je hodila .e eno drugo gledat, tri kilometre dalee. S kolesom jo je sin pripeljal na .tangi. Ko sem rodila, je samo puneko zavila v plenice, nie je ni skopala, so jo .e klicali k drugi. Potem ko je ona rodila, so jo spet pripeljali nazaj. De. je padal in .e hladno je bilo . 19. septembra 1937. Pri ta tretji pa sem .e prej imela pranje. Ves dan sem eutila boleeine. Mo. je pa kosil. Potem se je mati z njim dogovorila, da bo belo rjuho obesila, ko bo pri.el eas, da mora iti po babico. Ko je zagledal rjuho, se je peljal po babico. Ona pa je rekla, da ima heerka mastitis in ne sme k porodnici. Je spet pritekel nazaj. Mu je rekla, naj gre po babico v .mohor. Je potem .e ena druga letela ponjo, ker ji je iz gostilne telefoniral. Pa tudi nje ni bilo doma, ker je .la k drugi. Heerka ji je .la naproti z njeno torbo na vlak. Sreeali sta se, in je .la na naslednji vlak. Rodila sem sama, .e preden je pri.la. Mati si niso upali pomagati, ker niso bili navajeni. So vsako minuto gledali, ee prihaja. Potem naju je babica oba uredila. Vsakega otroka sem se veselila. .e na misel mi ni pri.lo, da bi ga odpravila..46 (1908, Preseka, Zilja) .Deklico sem rodila doma. Smo ajdo mlatili in je veekrat mlatilnica mlatila po praznem, ker sem .e imela boleeine, pa nisem mogla dovolj hitro nabulati snope. Ustaviti pa tudi nisem hotela. Sem mislila, da bom .e .ivino ofutrala in pomolzla. Me je pa prijelo. .la sem v posteljo in sama rodila. Mo. je tekel po eno .ensko. Ona pa je tekla po Barbi, ki je hodila otroke pobirat (tako se reee babicam, ki so v veliko primerih otroke dobesedno lovile, ee je rojevanje potekalo na tleh, kleee, eepe ali sede na nizkem stolcu, ko so bile postelje prevelika dragocenost, da bi jih oneeedila porodna poplava vode, urina, znoja in krvi47). Potem je ona vse uredila. Sem bila par dni v postelji, potem sem pa vstala, ker je bilo delo. Pri Justini sem .e imela boleeine na polju, ko sem krmo za svinje pripravljala. Potem sem doma .e naredila maslo in skuto, da bi ju nesla drugi dan v Celovec na trg. Maslo in sir sem vedno delala v sredo. Ta dan je bil tudi drugaee zelo hud. Zato so se mi vsi . razen dveh . rodili v sredo. Ko je mo. tekel po 46 Pripovedovalka o delu pred porodom, zapletih in mo.evi pomoei. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 95. 47 Alenka Puhar, Prvotno besedilo .ivljenja. Oris zgodovine otro.tva na Slovenskem v 19. stoletju. Zagreb, 1982, str. 47. 48 Pripovedovalka o delu pred porodom. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 100. Zgodbe z obrobja babico, sem .e hitela pospravljati, da je bilo bolj eedno. Drugaee pa se z mo.em nisem mogla kaj pogovoriti..48 (1909, Tuce, Ro.) .Pred porodom sem delala vedno do zadnje minute. Ko sem rodila prvo, leta 1951, je .lo bolj poeasi. Babica je bila cel dan pri meni. Pri drugi, leta 1953 sem imela delavce. Ko sem kuhala kosilo, sem dobila .e popadke. Ko so pri.li delavci h kosilu, sem postavila juho na mizo, .la v sobo in se malo zvila. Nato sem .la spet v kuhinjo in postavila glavno jed na mizo. Spet sem .la v sobo, se malo zvijala in kmalu sem porodila deklico. Babica je tokrat pri.la prepozno. Pri tretji, leta 1957 je bilo tako: Imeli smo veliko gredo, in spet je zraslo precej plevela. To sem morala .e okopati. Eeravno me je zelo bolel kri., sem kopala cel dan. Zveeer, ko sem vse pospravila, sem mo.a poslala po babico. Babica si je kupila ravno prvi avto in je takoj pri.la. Prinesla 107 sem ji ko.aro drv naproti. Zaeudila se je in rekla: .Pojdem pa .e nazaj. Pridi, da bom kontrolirala, koliko easa .e imam.. .li sva v sobo. Med kontrolo reee: .Nazaj dr.i, gre prehitro!. Ni pomagalo, otrok je hotel na svet. Zadnjega, leta 1961, pa je prinesla Marija. Ko so tisti advent .nosili Marijo., so jo 19. decembra prinesli ravno k nam. Gospod .upnik in dolga procesija ljudi so zelo slovesno opravili to pobo.nost z ro.nim vencem, litanijami, pridigo in Marijinimi pesmimi. Nato so cerkveni pevci imeli .e vaje za bo.ie. Jaz pa sem se vrnila v sobo in prosila Marijo: .Zdaj si ti tukaj, pa .e mene re.i!. In res, zjutraj sem porodila moenega zdravega fanta..49 (1929, Eirkovee, Podjuna) Taki podatki o delu koro.kih .ensk v kmeekem okolju tik pred in takoj po porodu pravzaprav niso nie novega, saj so etnologi za enak dru.beni sloj in isto obdobje prve polovice 20. stoletja z isto metodo .ivljenjske zgodbe ugotavljali podobno med drugim tudi za druge dr.ave.50 V 19. stoletju je bilo veliko tabujev povezanih z noseenostjo in rojstvom otroka. Noseenice in porodnice so imeli za neeiste, ker naj bi pomenile nevarnost za okolico in same sebi. S porodom je bila .enska za mesec ali vee izloeena od dru.be, po tem easu pa so jo v obeestvo vpeljali v cerkvi in jo s tem simbolno oeistili. V Selah in Vogreah so na primer vpeljevali .e tik pred drugo svetovno vojno.51 Zato naj bi se rojstvo odvijalo na skritem prostoru, .enske pa so bile .e nekaj easa loeene od drugih ljudi, da jih ne bi kontaminirale. To prakso poznamo tudi drugod v slovenskem prostoru, saj je bilo verovanje pripravno za odpravljanje strahov in eustvenih napetosti, ki so nastajali tudi zaradi zdravstvene in splo.ne neprosvetljenosti. Zgodbe .ensk, ki rodijo skoraj med 49 Pripovedovalka o .tirih porodih doma in delu tik pred tem. TS. 2. .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 178.179; Ista, .ivljenje vogr.kih dru.in. Osem stoletij Vogre. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 260. 50 Na primer za Finsko in Norve.ko. Prim.: Hilkka Helsti, .Once were the mothers of iron.. Countrywomen, birth and work during the first half of the 20th century in Finland. IX International Oral History Conference .Communicating Experience. (2. knjiga). Göteborg, 1996, str. 506.511; Ista, From Taboo Breakers to Toiler Mothers. The stories of lone mothers in the folkore of Finnish countrywomen. Ethnologia Fennica 22/1994, str. 6.14; Liv Emma Thorsen, .Arbejdssom og driftig.. Kjonnsarbeijdsdelning og jentesosialisering i jordbruksmiljo 1920.1950. Kvinder, mentalitet, arbeijde. Ur. Inge Fredriksen, Hilde Romer. Arhus 1986. Prim. po: Hilkka Helsti, .Once were the mothers of iron.. Countrywomen, birth and work during the first half of the 20th century in Finland. IX International Oral History Conference .Communicating Experience. (2. knjiga). Göteborg, 1996, str. 507. 51 Marija Makarovie, Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto. Celovec, 1994, str. 330. Mojca Ram.ak delom in po porodu niso dolgo loeene od okolice, pa ka.ejo na radikalen obrat v kulturi rojstva od preloma 19. stoletja naprej. Eeprav je .e v 20. stoletju veliko .ensk rodilo v samoti, pa so mnogim .e pomagale izpra.ane in neizpra.ane babice. Seveda .enske niso imele nie proti nekajdnevnemu poeitku po porodu, a njihova vseeno zgodnja vrnitev k delu lahko pomeni pot iz sramote in neeistosti ter s tem izstopanje iz okvirja tabuja. S tem se da zakljueiti krog, ki vodi od ljudskega verovanja, .eg in navad, praznovernosti in podobno, ki je v zvezi z rojstvom .e posebej nadrobno popisan pri Pavletu Zablatniku, do gospodarskih, dru.benih in tudi mentalitetnih razlogov, ki so s tabujem prekinili. Zablatnik v knjigi od Zibelke do groba opisuje posebne dol.nosti in previdnosti noseeih koro.kih mater, ljudsko earanje, vede.evanje in prerokovanje v zvezi z rojstvom, uvajanje novorojeneka v .ivljenje, vero v rojenice in sojenice, 108 apotropejska dejanja, nevarnost trutamore, uroka in .kopnjaka...52Toda te.ko je ugotoviti, koliko .ensk se je na Koro.kem v prvi polovici 20. stoletja .e ravnalo po zakonih tabuja. Tabu je bil popolnoma odrinjen .ele konec petdesetih ali v zaeetku .estdesetih let, ko .enske niso vee rojevale doma, ampak v bolni.nici, kjer se je sled za bitji, ki pre.ijo ali varujejo otroka in porodnico, zabrisala. In ee bi bilo delo edini pokazatelj, da je s tabujem opravljeno, se da celo napaeno sklepati, da so z njim prej opravile .enske iz gospodarsko manj stabilnih gospodinjstev, ker si niso mogle privo.eiti pomoei pri delu in s tem zagotoviti dalj.ega poeitka. Toda ta hipoteza se sesuje kot prhka .agovina. Da gara.ko delo pred porodom in skoraj takoj po porodu nima dosti skupnega z gospodarskim stanjem dru.ine, pove dejstvo, da so v tem easu delale tako dekle in kaj.arice kakor tudi kmetice. Preueevanje dela noseenic in porodnic je le ena pot do re.itve tega vpra.anja. Druge poti vodijo k veejemu prispevku zdravstvene in splo.ne razsvetljenosti, ki jo je .e pospe.evalo opismenjevaje in .olanje otrok. Edina pripovedovalka, ki se je v spominih naslonila na ljudsko verovanje, pravi takole: .Ko sem .la k poroki (leta 1936), so mi starej.e .enske svetovale, da naj dam pod rokav malo denarja in ga vr.em na tla, ko bomo .li okrog oltarja, da bom la.je rodila. Nisem naredila, sem .e prej rodila. /.../ Stari so pravili: kakor se mati v no.enju ravna, tako se bo otrok. Ee kaj ukrade, bo tudi otrok. Pazila sem se, da se nisem jezila. To je res, da je potem tudi otrok jezast..53 (1913, Lobnik, Podjuna) Tu se da razbrati del ljudskega verovanja, ki je opozarjal, da dejanja, eustva in stresne situacije noseenice lahko pomembno vplivajo na otrokovo fizieno in psihieno zdravje. Vsebina teh predpisov je v splo.nem zapovedovala obvezna in prepovedana dejanja noseenice, njeno tabuirano obna.anje, tabuirane jedi, tabuirane .ivali in rastline, tabuirane stike z doloeenimi ljudmi in tabuirane kraje,54 znaeilnosti pa variirajo glede na razliene dejavnike, kar navaja tudi Pavle Zablatnik. V vseh primerih, ki jih Zablatnik 52 Prim.: Pavle Zablatnik, Od zibelke do groba. Ljudska verovanja, .ege in navade na Koro.kem. Celovec, 1982, str. 7.25. 53 Pripovedovalka o rojstvih, krstu, plenicah in noseeni.kih zapovedih. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 162. 54 Prim. delitev prepovedanih aktivnosti: Irena Ro.man, .ege in verovanja ob rojstvu. Bräuche und Glaubensregeln zur Geburt. Na poti v vas. Vsakdanja kultura v .entjan.u in Bileovsu s poudarkom na prvi polovici Zgodbe z obrobja na.teva, je .koda, ki jo utrpi otrok, v sorazmerju z materinimi pregre.ki. Na podlagi tega razmerja pa je slonel sploh veeji del ljudskega earanja, vede.evanja in prerokovanja.55 Vse to odseva razlieice koro.kega kulturnega razumevanja simbiotienega odnosa med materjo in otrokom, hkrati pa ka.e na pomen, ki ga je dru.ba skozi te predpise izkazovala obema. V interesu dru.be je bilo, da se mati in otrok v njej dobro poeutita in to se je reguliralo tudi s prenatalnimi zapovedmi in predpisi. Marsikatera kmeeka .ena je zaradi vsakodnevnega fizienega prenaprezanja otroka splavila, ne da bi sama to tudi .elela. In otroci so se pri zgaranih .enskah rojevali .ibki in slabotni. To navajajo statistike smrtnosti ob porodu ali kmalu po njem. V Selah in Erni je Marija Makarovie opravila statistiko .tevila smrti. Iz nje je razvidna le smrtnost dojenekov do treh mesecev (v hribovskih Selah) in do prvega leta 109 (v rudni.ki Erni). Smrtnost je od leta 1718 do 1990 izredno nihala. Stopnja umrljivosti po posameznih desetletjih je naslednja. V Selah so bile najvi.je stopnje umrljivosti v obdobju 1791.1800, ko je umrlo 15,8 % dojenekov, v obdobju 1901.1910 celo 18 %, v obdobju 1931.1940 pa 11,5 %. Stopnja umrljivosti se je nekoliko zmanj.ala od tretjega do vkljueno .estega meseca starosti.56 V Erni je v obdobju 1791.1800 umrlo do prvega leta 13,5 % dojenekov, v obdobju 1900.1910 najvee . kar 32,6 %, v obdobju 1931.1940 pa 16,7 %.57 Ti podatki povedo, da je najvee dojenekov umrlo (verjetno) takoj po porodu oziroma do tretjega meseca (v mrli.kih knjigah za Sele so najpogostej.e povpreene starosti umrlih mo.kih dojenekov starih od ene sekunde do nekaj minut, .enskih dojenekov pa od nekaj minut do nekaj dni58). To priea med drugim o kakovosti babi.ke pomoei, kadar je bila pravoeasna, .e bolj pa o nenehni samopomoei rojevajoeih .ensk v kmeekem in tudi delavsko kmeekem okolju. Tudi odstotek smrtnosti .ensk ob porodu zaradi nestrokovne pomoei ni bil zanemarljiv. Poleg tega pa so imele .enske malo prilo.nosti, da bi se poto.ile, saj noseenost ni bila tema za pogovor niti v dru.ini, .e manj pa zunaj nje. Kolikor je glede dela noseenost veljala za normalno stanje, pa noseenici glede vidnih in prikritih eustvenih in fiziolo.kih sprememb niso posveeali posebne pozornosti. In ker so to vedele, o sebi niso veliko govorile ali to.ile, ee so videle, da med domaeimi preprosto ni eustveno razpolo.ljivega eloveka, ki bi se utegnil s tem ukvarjati. Tudi v tistih primerih, ko so bili mo.je dovzetnej.i za .enino drugo stanje, se veeinoma zakonca o njem nista pogovarjala stvarno, saj so otroke, vsaj navzven, kupovali, jih .dobili. iz reke Drave ali ribnika, iz skal ob Dravi, na .agi, mlinskih ali .agovnih rakah, rekli so, da jih je .voda prinesla., 20. stoletja. Unterwegs ins Dorf. Alltagskultur in St. Johann und Ludmannsdorf in der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts. Ur. Mojca Ram.ak in Janko Malle. Celovec, 1993, str. 53.55. 55 Pavle Zablatnik, Od zibelke do groba. Ljudska verovanja, .ege in navade na Koro.kem. Celovec, 1982, str. 8. 56 Marija Makarovie, Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto. Celovec, 1994, str. 73.76. 57 Marija Makarovie, Ivan Modrej, Erna in Ernjani. Narodopisna podoba koro.kega delavskega naselja do druge svetovne vojne. Erna, 1986, str. 22. V odstotke preraeunala M. R. 58 Marija Makarovie, Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto. Celovec, 1994, str. 78, 79. Mojca Ram.ak in podobno. Dobesedno vzeto so dojeneki v ljudskem mi.ljenju .priplavali po vodi., torej skupaj s porodno vodo. Nekaterim otrokom, ki so videli, da v hi.o .kar naprej vsako leto. prihajajo novi otroci, so rekli, da .e .Bog tako hoee., v drugih primerih pa so si izmislili, da jih .heba naredi., da je mamo .noga bolela, so ji pa to .truco prinesli.. Spolna prosvetljenost pri kmeekem prebivalstvu v prvi polovici 20. stoletja na Koro.kem je bila .e vedno precej nizka. .No ja, v zakonu, ee je kaj pri.lo, je bilo bolje, da si bil tiho. Bila sem noseea, a je .lo naprej, ker sem prevee delala..59 (1903, Dvor, Podjuna) .Lastnih otrok nisva imela, ker so .li vsi po vodi, .tirikrat sem otroka zgubila. Vzela sva rejenko, ko je bila stara petnajst mesecev..60 (1912, Zahomec, Zilja) 110 .Moj dvojeek je .e pri porodu umrl. Kosova mama so mi povedali malo pred smrtjo, da se je ta otrok zadu.il, ker niso mogli dobiti babice. Bila je nekam od.la. Mama mi tega nikdar niso povedali, omenili so samo, da je pob umrl..61 (1924, .t. Jakob, Ro.) Oeitno je v tem easu mnogo .ensk .e vedno rodilo samih, brez pomoei babice ali koga drugega. Izroeilo o tem, kako naj ravnajo pri porodu, so prejele od svojih mater ali drugih .ensk, ki so .e rodile. In svojo noseenost so pogosto tudi prikrivale, ne samo pred sosesko skupnostjo, ampak celo pred mo.em. To je bila pae posledica tedanjega razumevanja spolnosti. Ta je veljala za sramotno, katoli.ka Cerkev jo je neuspe.no posku.ala podrediti zgolj reprodukciji, noseenost pa je bila s tega vidika dokaz o neeedni spolni aktivnosti. Zaradi takega preprieanja je bilo treba .ensko, ki je kazala znake noseenosti, prikriti oeem .ir.e skupnosti. Skrivanje noseenosti je .lo tudi na raeun tega, da mo.ki, .e posebej, ee so bili .e v letih, niso vee .eleli otrok. Noseenice so svoje stanje skrivale tudi v primerih, ko so bili odnosi med zakoncema skrhani. Sram je imel svoje korenine tudi v svetopisemskih verovanjih, na katerih je temeljil tudi cerkveni ritual oei.eevanja. V stari zavezi je mati neeista sedem dni po porodu, ee rodi deeka, in dva tedna, ee rodi deklico. Po rojstvu deeka naj bi mati ostala doma triintrideset dni, po rojstvu deklice pa .estin.estdeset dni. V tem easu naj se ne bi dotikala nieesar svetega, tudi naj ne bi hodila v cerkev. .ele po tem easu je bilo mo.no oei.eevanje v cerkvi.62 Vpeljevanje v cerkvi je po Evropi izginjalo v prvih desetletjih 20. stoletja, eeprav ga obeasno zasledimo tudi .e po letu 1940. Skoraj istoeasno z ukinjanjem vpeljevanja je izginjal tudi tabu. Koro.ke .ivljenjske zgodbe so odlieno potrdilo za to, saj se da iz njih razbrati, da so .enske v pripovedih precej ignorirale zakone tabuja in izpostavljale svojo .elezno gara.ko naravo v delu in s tem svojo prisotnost v dru.bi. Navajam pripoved o rojstvu v samoti iz druge polovice tridesetih let, ki bi to lahko 59 Pripovedovalka o spontanem splavu kot posledici trdega vsakodnevnega dela. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 53. 60 Pripovedovalka o spontanih splavih. TS. 3, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 133. 61 Pripovedovalka o smrti brata dvojeka in zamoleani resnici. TS. 3, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 154. 62 Tretja Mojzesova knjiga (Leviticus 12,2.12,5). Sveto pismo stare in nove zaveze. Ekumenska izdaja z novim prevodom nove zaveze. Ljubljana, Britanska bibliena dru.ba, 1985, str. 115. Zgodbe z obrobja potrdila, nato pa .e pripoved kmeekega mo.a, ki je imel ta privilegij, da je bil doma, v sobi, kjer je rojevala njegova .ena od prvega otroka leta 1957 do zadnjega, sedmega, ki se je rodil leta 1975. Mimogrede omeni, da noseenosti (pri zadnjem otroku) ni opazila niti najbli.ja soseda in sprva ni hotela verjeti, da je .ena rodila. Nekatere druge pripovedovalke so omenjale tudi svoj obeutek sramu, ee so rodile po .tiridesetem letu in omenjajo, da so takrat namerno zmanj.ale intenzivnost dru.enja z ostalimi nedru.inskimi ljudmi. .V enem letu po poroki, leta 1937, je bil .e pob Lojze. Mo.u nisem nie povedala, da sem noseea, dokler ni sam videl. Rodila sem ga sama, brez babice. Mama me je naueila, kako je treba. On je .el tisti veeer v seno spat. Pripravila sem plenice. Popkovino sem sama prerezala. Potem je od nekod le pri.la dekla, segrela vodo in skopala otroka. 111 Meni je bilo vseeno, kar bo pa bo, sem mislila. Potem so bili .e trije. Prvega je .e kar sprejel, druge tri pa ne tako. /.../ Vse otroke sem sama rodila. Pri prvem sem bila kar dolgo v postelji. Stregla mi je teta. Pri drugih treh sem bila manj easa..63 (1906, .entanel v Sloveniji, danes Komelj, Podjuna) .Leto dni po poroki (leta 1958) se je rodila prva heerka. Nato je pri.la druga, za njo pa pet fantov, zadnji leta 1975. Vsi so se rodili doma in pri vsakem porodu sem bil zraven. .ena je .elela poroditi doma. Pravoeasno sem vselej poskrbel za babico in ob porodu kje v sobi eakal ter pazil, da sem lahko takoj stopil do .ene, ee je .elela. Od rojstva zadnjega sina le.iva z .eno v loeenih sobah. Da sem jim plenice zamenjal ali fla.ko dajal, je bilo samoumevno. Stalno si pa moral paziti, da nisi otroka prevee stisnil. Tega sem se hitro navadil in vsakega novorojeneka sem se razveselil. Ko se je rodil zadnji, je pri.la slueajno na obisk sosedinja. Moja .ena je malo bolj okrogla in se ji zato dolgo ni videlo, da je noseea. Ponosno sem torej sosedi povedal, da sem postal vnovie oee. Nasmejala se je in ni hotela verjeti. Odvedel sem jo v sobo in poleg moje .ene in mene je bila prva oseba, ki je vzela sina v naroeje..64 (1929, Rinkole, Podjuna) Naertovanje otrok oziroma prepreeevanje zanositve sta bili poveeini izven miselnega koncepta spolno zrelih ljudi na Koro.kem v prvi polovici tega stoletja, v nekaterih primerih pa tudi .e kasnje. Vee pripovedovalk je omenilo, da nikoli ne bi vzele tablet proti zanositvi. Ee od.tejem nedostopnost kontracepcije in tudi precej.nje nepoznavanje zakonov spoeetja, lahko reeem, da jim je bilo v tem oziru vsako novo .ivljenje sveto, ker ga je dal Bog. Iz prej.nje zgodbe se da razbrati, da so v nekaterih primerih prakticirali celibat v zakonu, oziroma spanje v loeenih sobah. Vendar to .ele takrat, ko so jim bivanjski pogoji to omogoeali. Sicer so .enske, v kolikor .e niso imele otroka pred poroko, rojevale kako leto po poroki in poveeini vse do svojih poznih .tiridesetih let, do konca plodne dobe. Eeprav ni bilo v skladu z moralnimi, verskimi in dru.benimi normami in je bilo v nasprotju z lastno vestjo, so .enske v sili tudi splavljale. O tem govori samo ena pripovedovalka, in sicer omenja, da so nekatere, ki si zaradi .tevilne dru.ine niso .elele 63 Pripovedovalka o porodu brez pomoei. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 30.31. 64 Pripovedovalec o sedmih .eninih porodih doma in njegovi pomoei. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 159. Mojca Ram.ak novih potomcev, same odkrile t.i. dru.beno nekaznovano odpravljanje ploda, ko so ugotovile, da lahko izzovejo splav s prekomernim fizienim delom. Izueena babica iz Bileovsa, ki je v svoji vee kot .tiridesetletni babi.ki praksi pomagala rojevati .enskam iz Ro.a od leta 1954 naprej, mnogim v lastnem domu, na primer omenja v intervjuju, da sta samo dvakrat pri.li k njej .enski z .eljo splaviti. Ni jima ugodila, ker je menila, da za to nima znanja in ker s tem sama ne bi mogla .iveti.65 Sicer pa o detomorih v drugi polovici 19. stoletja pi.e le ena pripovedovalka in v pripoved, ki jo je sli.ala doma, predvsem v njen drugi del, vna.a elemente svoje domi.lije in .elja. Tu navajam le opis okoli.ein detomora, ne pa kasnej.ega razpleta detomorilkinih du.evnih problemov.66 112 .Se je .e pripetilo, da je nezakonska mati novorojeneka pokoneala. Pripovedovali so tole zgodbo. Nekoe je bilo dekle, ki je prieakovalo nezakonskega otroka. Skrbno je svoj stan skrivala. Ko je bilo tako dalee, je otroka porodila na skritem kraju. Imela je sreeo, da so bili tedaj njeni domaei na polju. Z izgovorom, da jo glava boli, je sama ostala doma. Ko si je malo opomogla, je zanesla dete veliki svinji v korito. Ta ga je pohrustala. Nato je dekle vse sledove skrbno zabrisala. Nihee ni opazil njenega zloeina. A njena vest jo je zaeela stra.no mueiti. Ni na.la vee pokoja ne podnevi ne ponoei. Namesto da bi spala, je jokala veasih do jutra. Ni si vee vedela pomagati v svojih du.nih in srenih te.avah. Na skrivaj se je napotila k pu.eavniku in mu poto.ila svoje .alostno du.evno stanje. /.../ Kruto mi.ljenje o nezakonskem otroku je napravilo veliko nesreenih dru.in. Strah pred sramoto in vsemi posledicami je dostikrat zakrivil tajni umor otroka..67 (1896, Loeilo, Zilja) Le ena od pripovedovalk se je v .ivljenjski zgodbi prostodu.no poto.ila eez svojega precej surovega mo.a in priznala, da bi si med noseenostjo .elela imeti mir in manj spolnih odnosov (ali vsaj na drug naein). Primerjavo je na.la kar v vsakdanjem okolju . pri .ivalih. Izjava, ob kateri bi bila dobrodo.la .e njena reakcija na take mo.eve taktike obna.anja, vodi .e do druge problematike, ki zadeva nasilje v dru.ini, posebej nad .enskami in otroki. Zgleda, da je v takih primerih pri .enskah prevladala fatalistienopasivna vdanost v usodo, ker so svojo eustveno podobo videle tradicionalno kr.eansko. V svoji ranljivosti so se .enske obrnile navznoter in posku.ale v takem odnosu vzdr.ati s eimmanj telesnimi in psihienimi po.kodbami. .Vseh .est otrok sem rodila doma. Delala sem do kraja, dokler je .lo. Moral si svoje prestati. On mi ni dal pokoja, eeprav sem bila v no.nji. .e .vad ima pokoj, .ena pa ne. On je .el po hebamo, pa je vmes .e minilo. Drugaee so malo pomagale 65 .pela Filipie, Pogovor z Rezi Valentinie. Na svet je pomagala osemstotridesetim otrokom. Dru.ina in dom 1996, .t. 2 str. 8. 66 Iz pripovedovalkine vee kot sto strani dolge .ivljenjske zgodbe, kjer opisuje .ivljenje tako, da ne govori o sebi, niti o najbli.jih elanih gospodinjstva, pae pa o .ir.i va.ki skupnosti, se v razlienih delih zgodbe pojavlja podobna dramatur.ka zasnova. Ta pusti zgodbi verjetnost do njenega vi.ka, potem pa se prepusti literariziranju, pae glede na svojo potrebo po preoblikovanju sveta. Zato so drugi deli teh pripovednih sklopov idealizirani v skladu s pripovedovalkinimi .eljami in je pri njih potrebna dosledna kritika vira. 67 Pripovedovalka o detomoru. TS. 3, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 71.72. 68 Pripovedovalka o delu med noseenostjo in do.ivljanju spolnosti. TS. 2, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 45. Zgodbe z obrobja va.ke .enske. Po porodu nisem dolgo le.ala, sem kar kmalu .la spet delat..68 (1909, Tuce, Ro.) Ostale so, tudi ee so podobno eutile, zaradi srame.ljivosti o tem moleale. Nekatere so svoje partnerje v tem smislu pohvalile in so menile, da so bili pozornej.i in da so bolj skrbeli zanje kot obieajno in da so se veselili otroka. Njihovo veejo skrb so videle v tem, da so, ko je bil eas za rojevanje, tekli po pomoe in da so se na splo.no bolj bali za .enino zdravje. V prostor, kjer je potekal porod, pa jih niso spustili ne .ena ne babica, da se jim ne bi .priskutilo.. Vloga mo. pri porodu je bila na podlagi .ivljenjskih zgodb .e krepko do petdesetih let obrobna, odstranjeni so bili iz dogajanja rojevanja, eeprav so smeli teei po babico. .enske jih niso nikoli prosile za eustveno ali kako drugo obliko podpore in pomoei, ee je niso nudili sami od sebe. Pravzaprav nam zgodbe . o delu in porodu . 113 prieajo o tem, da se na mo.ke sploh niso zana.ale. To se je na primer spremenilo v vasi Bileovs v Ro.u .ele okrog leta 1975, ko je izueena babica, pri kateri so .enske lahko rojevale pri njej doma, zaeela sprejemati tudi oeete.69 Le redke so se lahko pohvalile z obzirnostjo mo., ki so jim po porodu pomagali v gospodinjstvu ali pri negi otroka. Ponavadi so to delo opravljale matere porodnic, .e odrasle heere, sorodnice ali sosede. .Z mo.em sva vsakega otroka z veseljem sprejela. Vse otroke sem rodila doma in pri vseh je pomagala ista babica. Pri zadnjem sem hotela iti v bolnico, pa so mi otroci rekli, naj ne hodim, ker bodo oni pomagali in da bodo .e sami oprali vse plenice. Ostala sem doma . hvala Bogu . je .lo vse po sreei. Babica otroenicam osem dni ni dovolila vstati. Pri zadnjem otroku sem pa enkrat vstala, ker sem hotela poravnati rjuho. Postalo mi je slabo. Babica je rekla, da moram biti .e nadaljnjih osem dni v postelji. Tedaj me je vsak dan bolela glava. Mo. je takrat vse postoril po hi.i, kar je mogel..70 (1910, Rut, Ro.) Babice so otroenicam svetovale, da ostanejo po porodu osem dni v postelji, praksa in .ivljenjske izpovedi pa ka.ejo, da so .enske v prvi polovici 20. stoletja vstajale v skrajnem primeru celo .e drugi dan. Na priporoeenih osem dni je smela upati le malokatera . recimo kmeeka gospodinja z velikega in srednjega posestva, kjer so si lahko privo.eili posle. Dekle, kaj.arice ali .enske z malih kmetij so morale biti hitro na voljo pri delu, ki je eakalo in jih poeakalo. Na poporodni poeitek sta v tem smislu vplivali gospodarska in dru.bena plat. Nekoliko dlje so le.ale .enske, ki so imele te.aven porod ali ki so rodile dvojeke. Razliena je bila tudi kakovost poporodnega poeitka posameznih porodnic. Nekatere so bile dele.ne pomoei le pri najte.jih opravilih zunaj hi.e, druge pri delu v gospodinjstvu, tretje le pri negi otroka. Tudi tu se da ugotoviti, da je bilo rojevanje doma del delovne morale .ensk in vrednota. Bilo je predrago potovati do bolni.nice in v normalnih razmerah so menili, da je celo popolnoma nepotrebno. Ideal moene, pogumne, delovne in sposobne kmeeke .enske je narekoval, da rodi doma, da mimogrede postori, kar ima postoriti. Delo je bilo sredi.ena vrednota v njenem .ivljenju. Ta ideal je bil v pravem nasprotju z idealom gospodinje iz srednjega razreda. 69 .pela Filipie, Pogovor z Rezi Valentinie. Na svet je pomagala osemstotridesetim otrokom. Dru.ina in dom 1996, .t. 2, str. 8. 70 Pripovedovalka o mo.evi pomoei po porodu. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 50. Mojca Ram.ak Te so bile oznaeene kot fizieno .ibke, pasivne, ne.ne in eustvene, njihovo poslanstvo je bilo v zakonu in materinstvu. Ee bi prevzele ideal kmeekih .ensk, bi postale mo.aee. In obratno . kmeeke .enske so bolj cenili po delu kakor po sposobnosti zadovoljevanja dru.inskih eustvenih potreb. Tudi od srede 20. stoletja naprej je porod doma .e vedno del vrednote, zato so v nekaterih krajih, na primer v Bileovsu, babice na svojem domu imele prave male porodni.nice, skrbele po porodu za otroka in mamico in oba za osem dni vkljueile v lastno dru.insko .ivljenje.71 Navajam ideal kmeeke .ene iz Zilje, kakor ga je zapisala ena od pripovedovalk: .Pavr.ka deeva se mora koj veliko ueiti, ee hoee kdaj postati dobra mati in pridna gospodinja. Ona tri vogle hi.e podpira. Od nje se prieakuje, da zna dobro in 114 vareno kuhati. Ona mora skrbeti, da je za vso dru.ino vsak eas obleka pripravljena. V hlevu se mora dobro spoznati pri .ivini. Poznati mora vsako seme, kako in kdaj se seje, kako se obdela za poznej.o uporabo, kako se dela maslo, sir, kako se dimi meso, kako se pripravi zelje, kako mo.t. Ona mora vedeti, kako je treba zdraviti ljudi in .ivino, da ni potrebno za vsako malenkost klicati zdravnika. Znati mora dober kruh speei, .eti in tako naprej..72 (1896, Loeilo, Zilja) Ker so .enske v povpreeju hitro zaeele fizieno delati, tudi niso mogle dolgo dojiti, nekatere navajajo da celo manj kot dva meseca, eeprav so dojeneke pri lepem vremenu, ee je le bilo mo.no, jemale s seboj na delo. Nekatere dekle in dninarice so se s tem izpostavile, toda ee delodajalci niso nie rekli, so to poeele .e naprej. Druge so, ee so le mogle, dojile tudi do dveh let, saj je bilo materino mleko najcenej.a in najpripravnej.a hrana, ki ni zahtevala kak.ne posebne priprave in easa, eeprav je bilo tu in tam .e znano, da je izkljueno materino mleko primerno za otrokov optimalni razvoj do njegovega .estega meseca. Ee pa so .enske otroka prepustile v varstvo svoji materi, drugim otrokom doma ali komu tretjemu, ga eez dan seveda niso mogle dojiti in tako je mleko kmalu usahnilo. Torej je bilo dojenje tesno povezano tudi z delovnimi vlogami .ensk, z njihovo prehrano, izroeilom in seveda s easom, ki je minil od poroda do naslednje noseenosti. .V no.enju sem veliko delala (leta 1950), ker so bili taki easi. Mo.je so sprejemali noseenost kot nekaj navadnega. .e zadnji dan pred porodom sem cel dan .ela. Drugo jutro pa je pri.el Rudi. Rodila sem doma in heba mi je pomagala. Mo. je .el ponjo, potem pa je bil nekje zunaj. Nikoli mi ni povedal, kaj je delal v tem easu. Heba je bila tak.na, da ni pustila, da bi bili mo.je blizu. Rekla je, da se jim potem vse pristudi. Videla sem ga .ele, ko je bilo vsega konec..73 (1926, Vogree, Podjuna) .Vse .tiri sem rodila doma ob pomoei izpra.ane babice iz Blae. Vstala sem pa .e drugi dan po porodu..74 (1913, Kokje, Podjuna) 71 .pela Filipie, Pogovor z Rezi Valentinie. Na svet je pomagala osemsto tridesetim otrokom. Dru.ina in dom 1996, .t. 2, str. 8. 72 Pripovedovalka o idealu kmeeke .ene. TS. 3, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 60. 73 Pripovedovalka o delu med noseenostjo in pripustitvi mo.a k porodu. TS. 2, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 120. 74 O poeitku po porodu. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1994, str. 18. Zgodbe z obrobja .Leta 1934 sem dobila prvega otroka. Potem sva imela enega za drugim, tako, da jih je bilo na koncu osem. Ne vem kako, ampak vse je .lo. Ko sem rodila prve otroke, mi je pomagala mamina sestriena, potem pa .e heba. Florija sem rodila v Globasnici in sem bila zato kregana od gospoda .upnika. Nisem vedela, da je tako pomembno, kje je otrok zapisan, zato sem .la potem k gospodu in se opravieila. Ko sta se dve rodili, sem se kar ustra.ila. Prej sploh nisem vedela, koliko jih bo, dokler jih nisem videla. Budili so me in mi govorili, jaz sem bila pa samo zmantrana. Pa .e de. je tako .el, tako je lilo. Mo. je bil zmeraj doma, ko sem rodila, da bi .el poklicat, ee bi kaj bilo. Noter pa ga nisem pustila. Otroke je imel zelo rad in otroci njega tudi. Da je le dete stalo, potem je pa zadovoljen bil. Jaz sem vedno rekla, da bi bili zdravi, da bi bili za delo in da bi si sami kruh pridelali, da jim ne bi bilo treba petlat..75 (1910, Erna v 115 Sloveniji, danes Vogree, Podjuna) .Otrok sem rodila osem, .tiri deklice in .tiri fante, dva sta umrla .e eisto majhna. Prva dva sem rodila v bolnici, ker nismo imeli babice, .tirje so se rodili doma, dva pa na Potoku pri babici, kjer je imela sobo za porodnice in kjer si se poeutil kot doma. Na.e mame so vse rodile doma in takega preprieanja sem tudi jaz, da spada rojstvo, ee ni kakih posebnih pomislekov, v domaeo hi.o, saj je roditi otroka nekaj naravnega. Najlep.i trenutki v .ivljenju so roditi svojega otroka in ga pritisniti na srce, s tem so vse boleeine pozabljene. Delala sem pa do zadnjega, do poroda pravzaprav vsa dela, saj sva bila sama na kmetiji, kake dekle si nismo mogli privo.eiti..76 (1923, Bileovs, Ro.) Novi otroci so pri prej.njih spro.ili tudi ljubosumnost, saj so v dru.ino vnesli nova razmerja vlog. Starej.i otroci so slutili ali vedeli iz prej.nje izku.nje, da bo nov dojeneek odnesel .e tisto pozornost, ki jim je do tedaj pripadala. Bali so se eustvenega zanemarjanja, zato je razumljivo, da so se po svoje uprli, kar se da razbrati iz naslednjih treh izpovedi. .Dva fanta in dekle sem rodila. Vse sem rodila doma, ob pomoei babice. Do zadnjega sem delala. Enkrat sem .e popoldan mlatila. Zveeer ob sedmih je bil .e fant. Dojila sem jih manj kot dva meseca. Po porodu sem le.ala .tiri dni. /.../ Ko se je rodil sin, ga deklica, ki je bila deset let starej.a, ni hotela pogledati. Otrokom smo govorili, da smo jih dobili v tajhtu (ribniku). Veasih jim nismo povedali, da jih oee in mama oble.ita..77 (1911, Rikarja vas, Podjuna) .Najbolj mi je ostal v spominu dogodek, ko se je rodil mlaj.i brat. Jaz sem bila stara .estnajst let, moja starej.a sestra petindvajset. Moj veeji brat je bil vselej malo siten, ko je pri.el nov otrok na svet, in je govoril, da je tako .e dovolj otrok pri hi.i. Pri rojstvu zadnjega brata nas je vse skupaj poklical in nam rekel: .Nihee ne sme po.latat otroka!. Mama je imela zelo te.aven porod in je zato osem dni dremala. Tudi zato smo bratu .e bolj verjeli. Bili smo taki trapi, da smo ga vsi ubogali in se otroka res nismo dotaknili. Eakali smo, da je pri.la heba in ga uredila. Ker je bila heba iz vasi, je pri.la dvakrat na 75 Pripovedovalka o rojstvu dvojeic. TS. 3, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 127. 76 Pripovedovalka o rojstvih otrok. TS. 4, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1996, str. 90. 77 Pripovedovalka o rojstvih otrok. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 124. Mojca Ram.ak dan. Potem, ko si je mama opomogla in je bil otrok .e lepo okrogel, sem stala zraven, ko ga je previjala. Hotela sem pomagati, mama pa me je jezno potisnila stran in mi je rekla s tihim in hudim glasom: .Prej nisi hotela, zdaj pa treba ni. Zdaj ga morem jaz sama poviti..78 (1920, Vogree, Podjuna) .Ko so prinesli malega Franceta, je bil Poldi .alosten. Obeutil je, da ni vee najmanj.i. Vpra.ali so ga, ali ima kaj rad malega bratca? Odgovoril je, da nie. .Ga bom zanesel .imli v jasli, da ga bo pojedla,. je rekel..79 (1896, Loeilo, Zilja) Pripomoekov za nego dojeneka ni bilo veliko. Dojeneki so bili poviti v stare cunje, ee ni bilo plenic. Pripovedovalke omenjajo, da so imele najvee po deset do dvanajst pleniek, ki so jih narezali iz starih srajc, kril in podobno. Iz cunj so tudi 116 narezali dolge trakove, v katere so trdno povijali dojeneke kot v mumijo, od glave do pet, tako da se niso mogli premikati. V bolj.ih primerih so platnene ali bomba.ne povoje kupili. Otrokove roke so trdno povili k telesu, povili so tudi noge in glavo. Malo veejim dojenekom, starim tri mesece, so roke pustili zunaj. Otroke so povijali iz vee razlogov. Alenka Puhar za to tako rekoe univerzalno sredozemsko-evropsko-ameri.ko rabo povojev pri otrocih navaja (verjetno ne popolnoma zavestne) razloge za povijanje, s katerim naj bi otroka obvarovali pred zlom, mu zravnali dr.o, prepreeili masturbacijo, predvsem pa ga napravili bolj pridnega, saj je bil povezan bolj na miru.80 Plenice so bile v primerjavi s povoji pravo revolucionarno dejanje, toda povoji so se na Koro.kem pode.elju ohranili .e globoko proti sredini 20. stoletja. Marija Makarovie za Ziljo, Ro. in Podjuno v zvezi z oblaeilno kulturo podobno ugotavlja, da so vsaj .e v zaeetku tridesetih let matere veeinoma pripravile plenice peee (Zilja) ali cote (Ro.) iz starih spranih platnenih ali tudi .e bomba.nih rjuh in mo.kih srajc ter .enskih spodnjih kril in srajc. Par novih plenic iz bomba.nega blaga ali flanele so imeli dojeneki le za krst, redke so kupile blago za .tiri plenice. Ee nekatere matere niso imele dovolj plenic, so manj polulane posu.ile, druge so jih vsak dan oprale doma ali na studencu. Tako so nekako do druge svetovne vojne matere pripravile za otroke vsega deset plenic, nakar so jih iz starih rjuh sproti delale po potrebi. Po prvi svetovni vojni pa so .e povijale otroke s kupljenim povojem modre ali rdeee barve. Nekatere pa so .e vedno uporabljale platnen ali bomba.en povieie, poviueie (Zilja), pasej (Podjuna) oziroma pas, pa.o, faeno (Ro.).V tridesetih letih so, vsaj eez dan, postopoma opu.eale trdo povijanje otrok, medtem ko so jih po prieevanjih ponoei povijale .e leta 1949. Nekatere matere so povitega dojeneka zavile .e v otro.ko odejico kuotrc (Ro.). Tako so ravnale navadno pozimi, zlasti ee so .le z njim na pot.81 78 Pripovedovalka o bratovem rojstvu in ljubosumnosti nanj. TS. 3, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 145. 79 Pripovedovalka o otro.ki ljubosumnosti. TS. 3, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 14. 80 Prim.: Alenka Puhar, Prvotno besedilo .ivljenja. Oris zgodovine otro.tva na Slovenskem v 19. stoletju. Zagreb, 1982, str. 52.53. 81 Marija Makarovie, Oblaeilna kultura slovenskega kmeekega prebivalstva v Ro.u. Celovec, 1996, str. 196, 201.203; Marija Makarovie, Jana Dolenc, Slovenska ljudska no.a v besedi in podobi. Peti zvezek. Zilja. Ljubljana, 1991, str. 102; Marija Makarovie, Oblaeilna kultura slovenskega kmeekega prebivalstva v Podjuni. Celovec, 1999, str. 208.209. Zgodbe z obrobja Ponoei otroka niso previjali, .e posebej zato ne, ker je bil zamotan v povoje; pa tudi za njegov jok se niso zmenili. Jokajoeega so potipali, mati mu je ponudila dojko ali cucelj in to je bilo v veeini primerov vse. Ker so otroke tako poredko previjali in odvijali, so imeli zaradi urina in iztrebkov vedno vneto med nogami. Vneta mesta so matere posipale kar z ajdovo moko, ki naj bi vpila mokroto. Toda s tem so dosegle ravno nasprotno . otrok se je .e bolj zdrgnil in njegova ko.a je bila .e bolj vneta. Dokler otrok .e ni bil navajen na red pri iztrebljanju, torej nekako do drugega leta, veasih pa .e dlje, so ga ne glede na spol oblaeili v srajeno oblaeilo . eikl, janeico ali kladl (Ro.), kikl, porhant, roklej, kladl (Podjuna). Nekateri otroci so bili v srajeke obleeeni celo do vstopa v .olo, sicer pa so jih nekako pri tretjem ali eetrtem letu starosti nadeli oblaeila, po katerih so jih .e loeili po spolu. 117 .Ee se je otrok drl, ga niso nie cartali, samo malo so ga potipali, mu dali fla.ico ali ga je mati podojila. .enske so dojile tudi do dveh let, nekatere pa nie, ee niso imele mleka. Ko so dojile, so bili lahko prisotni hi.ni ljudje, torej mo. ali pa bratje in sestre, drugi ne..82 (1914, Kajzaze, Ro.) .Rodila sem pet otrok, vse doma. Ee je mogla, mi je pri.la pomagat babica. Med vojsko ni nobena upala priti gor, v hribe, poldrugo uro iz Kaple. Enkrat so bili partizani, enkrat Nemci. Pri.la je bli.nja soseda, ki je bila na vee porodih. Pri dveh je bila. Pri prvem je .el babico poklicat brat, pri dveh mo., pri eetrtem pa .e najstarej.i fant in mo.eva sestra, ker je bilo ponoei. Tretji fant je bil eudno grob, velik, zato je bil te.ak porod. Vojska je bila, ni bilo kaj za kupit. Dve plenieki sem naredila iz mo.ke ali .enske stare srajce. Za vsakega sem imela le po deset do dvanajst pleniek. Starej.ega sem .e povijala s povojem. Ta je .e tudi nosil jankico do dveh let, eeprav je bil fant. Botre sem za vse otroke sama naprosila, mojega brata in mojo sestro. H krstu so prve tri nesli v treh dneh. Nesli so jih boter, botra, babica, heba..83 (1913, Lobnik, Podjuna) Spolna vzgoja Spolne vzgoje v pravem pomenu besede ni bilo, ker je bila (avto)cenzurirana. Koro.ka dru.ba prve tretjine 20. stoletja je morala biti kar se da brezspolna. Vse je obvladovala verska vzgoja s prepovedmi in zapovedmi o srame.ljivosti, eistosti, nedol.nosti in podobno. Tisti, ki so doloeali meje med moralo in nemoralo, so postavljali stroge zahteve, kadar je .lo za otroke. V dru.inskem krogu se o spolnosti ni govorilo. Fantje in dekleta o telesnem zorenju, spoeetju in rojstvu od star.ev niso izvedeli nie, vse informacije so dobili od vrstnikov, veasih tudi od poslov. Dokazi lastnega spolnega dozorevanja so bili zato sprejeti z grozo in strahom. Veeina deklet do menstruacije sploh ni vedela za ta fiziolo.ki pojav in so bile zato toliko bolj prestra.ene, ko so zaeele krvaveti. Pa vendar je bil vpliv socializacije v tej 82 Pripovedovalka o ukvarjanju z dojeneki. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 75.76. 83 Pripovedovalka o rojstvih, krstu, plenicah in noseeni.kih zapovedih. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 162. Mojca Ram.ak smeri dovolj moean, da so slutile, ee .e ne vedele, da o tem ne smejo nikomur praviti, niti najbli.jim, saj je bilo .e vsakr.no namigovanje na goloto greh. Govorjenje in odgovori na vpra.anja o menstruaciji so bili srame.ljivi in nekoliko posmehljivi, kar je .e dodatno izra.alo negotovost deklet. Njeno poimenovanje je veljalo za nespodobno. To je bila tista ree, svoj eas ali pa perioda, o njej se je govorilo kveejemu neosebno. Nekatera dekleta so pri prvi krvavitvi mislila celo, da bodo kar umrla. V strah pred boleznijo in smrtjo se je me.ala .e bojazen pred razkrinkanjem. Za temeljitej.o higieno v easu menstruacije dekleta niso mogla dovolj skrbeti; higienskih pripomoekov sploh niso poznale, .e spodnje hlaee jih je veliko dobilo prvie v tridesetih letih 20. stoletja. Marija Makarovie je ugotovila, da so si med Ro.ankami 118 spodnje hlaee poeasi utirale pot .ele po prvi svetovni vojni, eeprav naj bi jih redke, kolikor verjamemo izroeilu, nosile .e tudi prej. Starej.e .enske pa naj bi tudi po drugi svetovni vojni hodile brez hlaek, ker se niso mogle sprijazniti z njimi. Med menstruacijo so si pomagale tako, da so zadnji vogal spodnjega krila pretaknile med nogama in ga pripele na pas krila. V Podjuni so si .enske med menstruacijo, ko .e niso bili v navadi vlo.ki, namestile kar spodnje krilo med nogama in ga zataknile v pentljo traku, ki so si ga v ta namen privezale okrog pasu. V Zilji so se spodnje, sprva odprte in spodaj s eipkami okra.ene hlaee uveljavljale vsaj .e pred prvo svetovno vojno, a to velja le za no.o, ne pa za vsakdanja oblaeila. V Podjuni so se spodnje hlaee pri kmeekih .enskah pozno uveljavile; v ravninskih vaseh med prvo svetovno vojno, marsikje in tudi v bolj hribovitih krajih pa celo kasneje. Nekatere starej.e .enske spodnjih hlae niso nosile .e niti v zaeetku petdesetih let dvajsetega stoletja, Marija Makarovie pa poroea tudi o .enski, ki je bila vse do svoje smrti leta 1983 brez spodnjih hlae.84 Zato so se koro.ke .enske zna.le, kakor so vedele in znale, za podlo.ke so uporabljale stare cunje, ki so jih skrivaj prale in su.ile, veasih tudi easopisni papir. Kasneje so uporabljale vato. Podobna situacija je bila tudi v drugih evropskih dr.avah in eeprav so bili higienski vlo.ki znani .e od devetdesetih let 19. stoletja, je veeina kmeekih in delavskih deklet uporabljala krpe in raztrgane rjuhe, ki so jih prale.85 Veljalo je nenapisano pravilo, da je treba higienske pripomoeke in izdelke skrivati pred oemi skupnosti in .e posebej pred mo.kimi.86 .Ko je dekle svoj cajt dobila, ji nihee nikoli ni nie povedal. Nihee ni povedal, kaj je to. Jaz sem se tako drla (jokala), ker sem se ustra.ila. Nobenega eloveka ni bilo, ki bi kaj povedal. Enkrat so me tisti, ki so hodili delat, barali, ee .e imam tisto ree. Jaz sem 84 Marija Makarovie, Oblaeilna kultura slovenskega kmeekega prebivalstva v Ro.u. Celovec, 1996, str. 162, 156; Marija Makarovie, Jana Dolenc, Slovenska ljudska no.a v besedi in podobi. Peti zvezek. Zilja. Ljubljana, 1991, str. 77; Marija Makarovie, Oblaeilna kultura slovenskega kmeekega prebivalstva v Podjuni. Celovec, 1999, str. 197, 200. 85 /Ken Plumer/ Steve Humphries, A Secret World of Sex: Forbiden Fruit. The British Experience 1900.1950. Sidgwick and Jackson, 1988. Oral History, Journal of the Oral History Society 17/1989, .t. 2, str. 71. 86 To pravilo velja .e dandanes. Menstruacija, vlo.ki in tamponi ostajajo skriti pred oemi javnosti, njihova uporaba mora biti diskretna, embala.a in televizijski oglasi prikazujejo menstrualno kri v svetlo modri barvi, barve na zavitkih .enskih higienskih pripomoekov pa so sterilne, svetlo modre, turkizne, bele, ipd., le redko rdeee, poimenovanje menstruacije je neosebno. (prim.: Ginsburg, 1996). Zgodbe z obrobja jo pa .e imela, pa si nisem upala reei, da jo imam. Tako me je bilo sram, da si nisem upala povedati. Nisem vedela, kaj je to. Bila sem sedemnajst let stara. Nisem si znala pomagati, kar naprej je teklo. Hvaee sem si sama naredila in cote sem noter nama.ila. Saj takrat .e nismo imele spodnjih hvae. Potem pa so mi .e povedali, ko je drugie pri.la. So rekli, da vsak mesec pride in da naj nimam strahu.. 87 (1904, Sele, Ro.). .Doma nismo imeli nobene spolne vzgoje, eeprav je mama imela toliko knjig. Ko sem jaz prvie dobila, je bilo pa takole: Imeli smo hlapca, ki je imel kolo. Veasih se mu je kam mudilo in je rekel: .Ee mi pomaga., lahko jutri vzame. kolo in se vozi... Otroci smo si zelo .eleli naueiti se voziti s kolesom, mama pa je temu nasprotovala. Na cesti se nismo mogli voziti, saj je bilo polno kamenja, pa smo .li na vrt. Tam pa so bile same luknje in krtine, ampak kljub temu smo se naueili voziti. Tudi jaz. Enkrat pa sem 119 spodrknila in se udarila ob .tango tega mo.kega kolesa. Tako sem se udarila, da sem bila vsa zatekla, a tega nisem upala nikomur povedati. Ponoei me je zaeelo boleti v trebuhu, bila sem eisto iz sebe. Premi.ljevala sem samo o tem, kaj se bo zgodilo. Ko sem .la s sveeo na strani.ee, sem videla, da imam krvave spodnje hlaee. Mislila sem, da bom kar umrla. Po dveh, treh dneh je bilo .e bolj.e. Mama ni nie opazila, ker sem sama oprala hlaee. Po enem mesecu pa se je spet ponovilo. Takrat mi je bilo pa .e prevee, zato sem povedala sestri. Ta pa se je zaeela smejati in je rekla, da ima ona tudi in da prihaja vsak mesec. Temu smo tedaj rekli svoj eas ali pa perioda. Ko smo prale in sem veasih videla tak.ne cunje, da niso bile za nikamor, sem veekrat vpra.ala, zakaj so take in za kaj se uporabljajo in zakaj jih .e peremo. Nobena ni nie rekla. A ni to eudno? Tudi mama nam ni nie povedala, bila je tako vzgojena in sama ni mogla o tem govoriti. /.../ Enkrat pozneje sem to rekla mami, ki je .e tudi sama spoznala, da to ni bilo prav. Povedala je, da je tudi njej tako .lo. Mama je bila najstarej.a in sploh ni imela nikogar, da bi ga vpra.ala. Ko sem prvie dobila, sem bila stara petnajst let in .e iz .ole.. 88 (1919, Zg. Vesca, Ro.) Znanje o zdravju, reprodukciji in kontroli rojstev je bilo bistvenega pomena za motivacijo in kontroliranje velikosti dru.ine. Tiste .enske, ki niso imele tega znanja, niso mogle prostovoljno kontrolirati velikosti dru.ine. .enske so to znanje pridobile v treh stopnjah: 1. skozi otro.ke izku.nje: od star.ev, iz .ole ali .oli enakovrednih skupin; 2. skozi adolescentne izku.nje: ob delu, nadaljnjem izobra.evanju ali doma; 3. skozi poporoene izku.nje: od mo.a, prijateljev, sorodstva, zdravnikov.89 Najmanj znanja o spolnosti so koro.ke .enske dobile v prvi stopnji, nobena od njih tudi ni omenila, da so spolne lekcije pridobile z opazovanjem krav, pra.ieev ali konjev. Pogovori o tej temi so bili moean tabu, eeprav so nekatere matere dekletom dale minimalne informacije o menstruaciji, toda .ele potem, ko so jo dekleta .e imele. Te informacije se naj ne bi nikoli nana.ale tudi na reprodukcijo. Ee je dru.ina nudila le 87 Pripovedovalka o menstruaciji. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 14. 88 Pripovedovalka o menstruaciji. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 134. 89 Diana G. Gittins, Married life and birth control between the wars. Oral history. The Journal of Oral History Society. Family history issue. 3/1975, .t. 2, str. 54. Mojca Ram.ak malo ali nie informacij o tej temi, jih je .olski sistem .e manj, toda v .oli so ueenci dobili vsaj nekaj splo.nega znanja o zdravju in higieni. Najpomembnej.e obdobje v .ivljenju .ensk, vsaj kar se tiee pridobivanja biolo.kega in dru.benega znanja o spolnosti, je bilo nekako med .tirinajstim letom in tja do poroke. Dekleta so imela po koneani .oli tri mo.nosti: lahko so ostala doma in pomagala materi, lahko so se zaposlila ali so nadaljevala z izobra.evanjem. Tretja mo.nost je bila v easu med vojnama odprta le za manj.i del koro.kih kmeekih .ensk, toda po vojni je tudi to .tevilo postopoma nara.ealo. Najpogosteje so dekleta odhajala od doma na delo. .ensko znanje in njihove dru.inske predstave ter ideali so bili odvisni od tega, kje je delala. .enske, ki so ostale doma ali ki so .le slu.it, so v zakon stopile praktieno brez znanja o reprodukciji in tako tudi niso imele mo.nosti, da bi jo kontrolirale. Kontrola rojstev je bila praktieno nemogoea, ee je .enska .e prej 120 komaj vedela, kako je postala noseea ter kako in kje se bo rodil otrok. Znanje o tem je bilo bistveno za nadzor plodnosti in iz .ivljenjskih zgodb se zdi, da so ga dekleta redko pridobile od matere. Glavni vir informacij o spolnosti za .enske, ki so delale izven doma, so bili prijatelji in znanci, ki so bili pogosto starej.i in poroeeni. Delo izven doma je pogojevalo veejo izpostavljenost razlienim ljudem, obna.anju in vrednotam, kar je vplivalo na .ensko preprieanje in ideale v odnosu do dru.be kot celote, .e posebej pa do dru.ine. Obdobje od koneanega .olanja do poroke je bilo tudi tisto, ko so dekleta najpogosteje pri.la v stik z mediji. Easopisi, radio in kino sicer niso imeli neposrednega vpliva na ideale in obna.anje, pae pa bolj prikritega. Kino in kasneje televizija sta od vseh medijev nudila .e najveejo mo.nost pobega v svet predstav. Najvee informacij o spolnosti so .enske dobile neposredno od mo.a, pa tudi od zdravnikov, ee so se obrnile nanje. Poznavanje fiziologije oploditve in poteka noseenosti je bilo, kot reeeno, slabo. Marsikaj so si razlagali z nadnaravnimi silami. Tudi o spoeetju veeina na vasi ni vedela nie oprijemljivega vse do svoje poroke, nekatere .enske celo do rojstva prvega otroka ne. Otrokom so kveejemu rekli, da jih je prinesla .torklja ali babica, ki jih je dobila v Dravi ali v ribniku, da so otroka dobili na .agi, da je mamo noga bolela, pa so ji .truco prinesli ali pa so se izgovarjali na Boga. V ta namen so si na primer v Vogreah v Podjuni izmislili zgodbo, da je Drava enkrat poplavila in da so se potem morali ljudje na hitro preseliti v gore, otroci pa so tam ostali90. .Mama je veekrat rekla, da so fantje poredni, pa nisva s sestro razumeli, kaj misli s tem..91 (1911, Rikarja vas, Podjuna) Tiste otroke, ki niso mogli brzdati svoje radovednosti, so zastra.ili, da bi nehali spra.evati in poizvedovati. Strah je bil temelj socializacije v zvezi s spolno vzgojo. Z vidnimi ali nevidnimi stra.ilnimi podobami so pretili otrokom, ee ne bi bili pridni, in spolna vzgoja pri tem ni bila izjema. Odrasli so posku.ali zadr.ati spolnost, noseenost in rojstvo izven otrokove vednosti. Spomin na nekatere dogodke iz otro.tva je izhajal iz konkretnih strategij za dosego 90 TS. 3, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1995, str. 145. 91 Pripovedovalka o materinih namigovanjih na poredne fante. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 126. 92 Prim.: Pirjo Korkiakangas, Childhood Memmories and the Conceptualisation of Childhood. Ethnologia Scandinavica 24/1994, str. 66, 67. Zgodbe z obrobja kolektivne anamneze: iz otro.ke izku.nje je bilo potrebno poskusiti zbrisati ali vsaj zamegliti vse tiste stvari, za katere so odrasli menili, da jih je te.ko razlo.iti otrokom.92 Sicer pa iz .ivljenjskih pripovedi lahko domnevamo, da je bil pretok informacij o spolnosti le nekoliko veeji ali bolj spro.een in odprt pri fantih kot pri dekletih. Fantje so smeli bolj .ivahno hoditi po plesih, medtem ko dekletom tako svobodno dru.enje ni bilo dovoljeno. Na pa.i, dalee od inkvizitorskih pogledov odraslih, so se otroci .li prve spolne igre. Ne opisujejo jih, ponavadi njihovo vsebino naka.ejo s stavkom: .Na pa.i smo nagajali puncam,. ali obratno. Seksualna represija pa je bila pri dekletih usmerjena v prepreeevanje stikov z drugim spolom.Vzgoja je dekleta utesnjevala, jih silila v podlo.nost in zavirala njihov osebnostni razvoj in .ensko samozavest. Dekleta in .enske so morale ubogati in nikakor ne izra.ati svoje volje. 121 Tudi spolnost je morala biti nevidna in zamoleana, tak.na naj bi bila tudi spolna vzgoja. Praktieno je ni bilo, oziroma je potekala po skrivnih in bolj sofisticiranih kanalih, vsekakor pa ne javno. Javno so samo kaznovali, predvsem otroke in mladino so po prstih ali so jih nagnali v kot kleeat, ee so se igrali tako, da za .upnika, ueitelja ali star.e ni bilo dru.beno dopustno ali ee so menili, da ima njihova igra spolno konotacijo. O osebnih, intimnih stvareh in svojih skrivnostih pa se odrasli skorajda niso pogovarjali, toda nekateri otroci so bili zaradi prenaseljenosti stanovanj priea veeini zakonskega dogajanja, tudi posteljnega. Cela vrsta ideologov pa je skrbela za to, da so se pravila (ne)vzgoje o spolnem .ivljenju ohranjala skozi bolj ali manj zavestne mehanizme. .Po.teno sva se poroeila. Nisem prej vedel, kaj je .enska, in ona ne, kaj je mo.ki..93 (1901, anonim., Podjuna) .Tam, kjer sem jaz slu.ila, ni bilo nikogar, ki bi mi kaj o tem povedal, kako se otroee dobi. Jaz nisem vedela, dokler nisem rodila sina. Mo. je pa vedel, ker je bil eno leto starej.i od mene. Mo.ki so se bolj zmenili med seboj. Jaz nisem nikoli sli.ala, da bi se dekleta o tem med seboj pogovarjala.. 94 (1904, Sele, Ro.) ..la sem v Podljubelj v slu.bo . v gostilno od 1. januarja do majnika 1929. Moj mi je pisal pisma. Prihajali so oro.niki v gostilno, bila je .e ena mlada deeva; je rekel en oro.nik, da sem .e devica. Drugi pa, da bo eudno bolelo. Me je res bolelo . od mene je tekla kri. Je .e punca prej rekla, da je morala iti k zdravniku. Mo. me je prve dni pustil pri miru. Lepo je delal z menoj. Zanosila sem in splavila v tretjem mesecu, potem me je zopet pustil .tiri mesece, spet sem zanosila.. 95 (1905, anonim., Podjuna) .Tudi fantje niso nie vedeli. Spomnim se fanta, ki je bil star .estnajst let in ni vedel, kako pridejo otroci na svet. Nam so rekli, da jih .torklja prinese ali pa tista hebama. Danes pa to povejo .e otrokom v vrtcu. To tudi ni prav. Jaz bi bila za to, da ee otrok vpra.a in hoee zvedeti, da se mu pove resnica. Ampak ne prej. Ko so na.i vnuki hodili v vrtec, je pri.la puneka domov in je rekla, da ima tista .enska v erevesu tudi 93 Pripovedovalec o svojem spolnem védenju. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 42. 94 Pripovedovalka o svojem in mo.evem spolnem védenju. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 14. 95 Pripovedovalka o defloraciji in zanositvi. TS. 1, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Tinje, 1993, str. 72. Mojca Ram.ak bejbija. Na.a mama je imela knjigo za zdravljenje, kjer je bilo vse to zapisano. Zabieala nam je in zagrozila, da je v tisti knjigi neka majhna .ival, ki ji ne uide. in ti skoei v oei, kadar gleda. tisto knjigo. Ko je moja starej.a sestra nekje zvedela, kako je s tem, smo pa le pogledali tisto knjigo, tako da smo vedeli, kako to gre. To je bilo nekaj eudnega. O tem se sploh ni govorilo. Koliko se jih je poroeilo in sploh nieesar niso vedeli. Mogoee v mestu, ne pa na kmetih.. 96 (1919, Zg. Vesca, Ro.) Negotovost v zvezi s spolnostjo in porodom je tudi poroeenim .enskam narekovala obeutek sramu. Svoje stanje so prikrivale, .e posebej tiste, ki so zanosile kasno. S tem lahko razlo.imo, da so med noseenostjo te.ko fizieno delale in da je marsikatera rodila kar sredi kmeekih opravil. Svojega drugega stanja niso oznanjale okolici in nanj se niso 122 hotele sklicevati pri te.jih opravilih. .Hanzija sem rodila leta 1946, 1948 je bil rojen Mihi, 1950 Franci, 1955 Toni, 1958 pa .e .tefan. Sem bila .e skoraj .tirideset let stara in me je bilo sram, da se skoraj nikamor nisem upala. Tako sem bila nesreena, malo pa tudi zdelana, saj sem bila sama .enska pri hi.i.. 97 (1919, Zg. Vesca, Ro.) Eeprav imajo danes pripovedovalci tak naein spolnega (ne)osve.eanja iz svoje mladosti za nepravilen in .kodljiv, pa imajo zadr.ke do spremembe vzgojnih ciljev in neradi v celoti sprejemajo dana.njo, zanje prevee liberalno vzgojo, skupno predzakonsko .ivljenje, proces uveljavljanja deklet in .ensk v dru.benem .ivljenju, emancipiranje otrok in podobno. Sami so se tudi veekrat spra.evali, kako naj v tej smeri izobrazijo in podueijo svoje otroke. Matere, ki so imele na primer same sinove, so se obrnile kar na duhovnika, ee jim .e mo. ni nieesar povedal. .Veekrat sem se spra.evala, kako naj .enska kot jaz, ki sem bila v mladosti strogo vzgojena, razlo.im svojim petim sinovom vse, kar morajo vedeti o zakonu? Mo. jim ni nikoli nie razlagal o tem. Deklicam bi .e znala sama razlo.iti, toda fantom . to je bilo pa te.je. To je eisto nekaj drugega. Pa sem .la po nasvet k duhovniku, ki mi je dal poueno knji.ico. Otroke sem potem poslala tudi v Tinje, kjer je bilo svetovanje za zakonce, saj sem vedela, da morajo imeti to znanje. Eno knjigo sem jim tudi kupila. Ker je bila zanimiva, so jo pogosto vzeli v roke. Sicer so se pa fantje na vasi tudi o tem zmenili med seboj. Takrat to ni bilo vee tako skrito. Na.i so drugaee dora.eali kot mi..98 (1919, Zg. Vesca, Ro.) Iz povedanega je mo.no povzeti, da je spolna vzgoja prodrla mnogo te.je kot katerakoli druga, da je nanjo vplivalo vee dejavnikov: gospodarski . predvsem .ivljenjski nivo, socialni . kot so .ola in stiki z mestom, in duhovni . prete.no povezani z vero oziroma Cerkvijo. Interakcija telesa, dru.be in identitete posameznika, kakor je opisana tukaj, je bila postavljena na podlagi kulturnih predstav, prieakovanj in zahtev, manj pa kot posledica biolo.kih razlik. Ueinek patriarhalne, versko delujoee koro.ke dru.be je bil naravnan tako, da so imele .enske velike te.ave, ee so zase hotele pridobiti enake 96 Pripovedovalka o spolnem vedenju. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 134.135. 97 Pripovedovalka o rojstvu zadnjega otroka. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 141.142. 98 Pripovedovalka o spolni vzgoji svojih otrok. TS. 5, .KS. Ur. Marija Makarovie. Celovec, 1997, str. 146. Zgodbe z obrobja polo.aje in mo.nosti, ki so bili samoumevni za mo.ke. Socializacija, kakor se ka.e v spolni vzgoji, je ostala .e dolgo tradicionalna, tudi .e v drugi polovici 20. stoletja. Iz prime.a tradicionalne .enske vloge kot nujnosti pa se koro.ka dekleta zavestno izvijajo intenzivneje .ele od srede sedemdesetih let naprej. LITERATURA BERNOLD Monika, Narratives of Birth and Beginning. Aspects of Self-Reference in Openings of Popular Autobiographies. Plurality and Individuality. Autobiographical Cultures in Europe. Proceedings of an International Research Workshop at IFK. Vienna, 21st . 22nd October 1994. Ur. Christa Hämmerle. Wien, IFK Internationales Forschungszentrum Kulturwissenschaften, 1995, str. 22.32. FILIPIC .pela, Pogovor z Rezi Valentinie. Na svet je pomagala osemstotridesetim otrokom. Dru.ina in dom 1996, 123 .t. 2, str. 8. GITTINS Diana G., Married life and birth control between the wars. Oral history. The Journal of Oral History Society. Family history issue. 3/1975, .t. 2, str. 53.64. HELSTI Hilkka, .Once were the mothers of iron.. Countrywomen, birth and work during the first half of the 20th century in Finland. IX International Oral History Conference .Communicating Experience. (2. knjiga). Goteborg, 1996, str. 506.511. HELSTI Hilkka, From tabboo breakers to toiler mothers. The stories of lone mothers in the folkore of Finnish countrywoman. Ethnologia Fennica, Journal of finnish and finno-ugric studies in ethnology 22/1994, str. 6.14. KORKIAKANGAS Pirjo, Childhood Memmories and the Conceptualisation of Childhood. Ethnologia Scandinavica 24/1994, str. 60.69. MAKAROVIE Marija (ur.), Tako smo .iveli 1. .ivljenjepisi koro.kih Slovencev. Celovec, Tinje, Kr.eanska kulturna zveza, Slovensko narodopisno dru.tvo Urban Jarnik, 1993. MAKAROVIE Marija (ur.), Tako smo .iveli 2. .ivljenjepisi koro.kih Slovencev. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, Slovensko narodopisno dru.tvo Urban Jarnik, 1994. MAKAROVIE Marija (ur.), Tako smo .iveli 3. .ivljenjepisi koro.kih Slovencev. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, Slovensko narodopisno dru.tvo Urban Jarnik, 1995. MAKAROVIE Marija (ur.), Tako smo .iveli 4. .ivljenjepisi koro.kih Slovencev. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, Slovensko narodopisno dru.tvo Urban Jarnik, 1996. MAKAROVIE Marija (ur.), Tako smo .iveli 5. .ivljenjepisi koro.kih Slovencev. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, Slovensko narodopisno dru.tvo Urban Jarnik, 1997. MAKAROVIE Marija - MODREJ Ivan, Erna in Ernjani. Narodopisna podoba koro.kega delavskega naselja do druge svetovne vojne. Erna, Krajevna skupnost Erna na Koro.kem, 1986. MAKAROVIE Marija, .ivljenje vogr.kih dru.in. Osem stoletij Vogre. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, 1995, str. 215.288. MAKAROVIE Marija -DOLENC Jana, Slovenska ljudska no.a v besedi in podobi. Peti zvezek. Zilja. Ljubljana, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, 1991. MAKAROVIE Marija, Dru.insko .ivljenje v dobrolski obeini. Dobrla vas in okolica. Iz preteklosti v sedanjost. Ur. Marija Makarovie. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, 1996, str. 489.527. MAKAROVIE Marija, Oblaeilna kultura slovenskega kmeekega prebivalstva v Ro.u. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, 1996. MAKAROVIE Marija, Sele in Selani. Narodopisna podoba ljudi in krajev pod Ko.uto. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, 1994. MAKAROVIE Marija, Strojna in Strojanci. Narodopisna podoba koro.ke hribovske vasi. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982. Mojca Ram.ak MAKAROVIE Marija, Oblaeilna kultura slovenskega kmeekega prebivalstva v Podjuni. Celovec, Kr.eanska kulturna zveza, Slovenski narodopisni in.titut Urban Jarnik, 1999. MARANDER Eklund Lena, Stories of Childbirth . An Analysis of a Personal Experience Narrative. IX International Oral History Conference .Communicating Experience. (3. knjiga). Goteborg, 1996, str. 707.712. /PLUMER Ken/ Steve Humphries, A Secret World of Sex: Forbiden Fruit. The British Experience 1900.1950. Sidgwick and Jackson, 1988. Oral History. The Journal of the Oral History Society 17/1989, .t. 2, str. 70.71. PUHAR Alenka, Prvotno besedilo .ivljenja. Oris zgodovine otro.tva na Slovenskem v 19. stoletju. Zagreb, Globus, 1982. RANKE Heinemann Uta, Katoli.ka cerkev in spolnost. Ljubljana, Dr.avna zalo.ba Slovenije, 1992. REITERER Albert F., Kärntner Slowenen: Minderheit oder Elite? Neuere Tendenzen der ethnischen Arbeitsteilung. (Z delnim prevodom v sloven.eino . Koro.ki Slovenci danes.) Celovec, Slovenski znanstveni in.titut, 1996. 124 RO.MAN Irena, .ege in verovanja ob rojstvu. Bräuche und Glaubensregeln zur Geburt. Na poti v vas. Vsakdanja kultura v .entjan.u in Bilcovsu s poudarkom na prvi polovici 20. stoletja. Unterwegs ins Dorf. Alltagskultur in St. Johann und Ludmannsdorf in der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts. Ur. Mojca Ram.ak in Janko Malle. Celovec, Slovenska prosvetna zveza, 1993, str. 52.57. ZABLATNIK Pavle, Od zibelke do groba. Ljudska verovanja, .ege in navade na Koro.kem. Celovec, Mohorjeva zalo.ba, 1982. SIEDER Reinhard, Socialna zgodovina dru.ine. Ljubljana, Studia humanitatis, ZRC, 1998. SEGALEN Martine, Mari et femme dans la société paysanne. Paris, Flammarion, 1980. SVETO pismo stare in nove zaveze. Ekumenska izdaja z novim prevodom nove zaveze. Ljubljana, Britanska bibliena dru.ba, 1985. .MITEK Zmago, Delitev dela v gospodarstvu. Kruh in politika. Poglavja iz etnologije Vitanja. Ur. Du.a Krnel Umek in Zmago .mitek. Ljubljana, Partizanska knjiga, 1987, str. 49.252. TELSTE Kari, .Boys Should Ask and Girls Should Say No.. The Relation between Man and Woman in Ringerike and Hallingdal, 1652.1710. Ethnologia Scancinavica 23/1993, str. 36.44. .AGAR Janja, Vrata kroga. O rojstvu in zgodnjem otro.tvu na Slovenskem. Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, 1997. Zgodbe z obrobja BESEDA O AVTORICI Mojca Ram.ak, dr. etnologije in prof. filozofije. Od leta 1993 mlada raziskovalka na Oddleku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, od leta 2001 asistentka z doktoratom na In.titutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU in docentka za antropologijo vsakdanjega .ivljenja na Fakulteti za podiplomski humanistieni .tudij (ISH) v Ljubljani. Njene glavne teme so etnolo.ka enciklopedistika (tudi tema njene magistrske naloge leta 1997), zgodovina etnologije, metodika in tehnike raziskovalnega dela in avtobiografske raziskave. Doktorirala je z disertacijo Raziskave .ivljenjskih zgodb v etnologiji . na primeru Koro.kih Slovencev (1999). Objavila je okoli 170 znanstvenih in strokovnih elankov v Sloveniji in tujini, sodelovala na mednarodnih simpozijih v tujini in v Sloveniji. Bila je urednica Glasnika Slovenskega etnolo.kega dru.tva in Knji.nice Glasnika Slovenskega etnolo.kega dru.tva ter sourednica koro.ke knji.ne zbirke Na poti v vas/Unterwegs ins Dorf. Je pobudnica in soustanoviteljica Centra za biografske raziskave v Ljubljani. ABOUT THE AUTHOR Mojca Ram.ak, has a Ph.D. in ethnology and is a graduated professor in philosophy. She worked as a young researcher at the Department of Ethnology and Cultural Anthropology of the Faculty of Arts (Ljubljana) from 1993 onwards. From 2001 she has been an assistant professor with a doctoral degree at the Institute of Slovene Ethnology of the Scientific Research Centre of the Slovene Academy of Sciences and Arts, as well as lecturer in the anthropology of everyday life at the Graduate School of Humanities 125 (Institutum Studiorum Humanitatis . ISH) in Ljubljana. Her principal subjects of interest are ethnological encyclopaedic works (the theme of her 1997 master.s dissertation), the history of ethnology, the methods and techniques of research work and autobiographical research. She took her doctoral degree with a dissertation entitled Research of Life Stories in Ethnology . the Carinthian Slovenes (1999). Dr. Ram.ak has published about 170 scientific and specialist articles in Slovenia and abroad, and has participated in international symposia abroad and in Slovenia. She has further acted as editor of the Slovene Association of Ethnologists. journal Glasnik, the Association.s collection of publications and as co-editor of the Carinthian collection of books Na poti v vas/Unterwegs ins Dorf. She was an initiator and co-founder of the Centre for Biographic Research in Ljubljana. SUMMARY STORIES FROM THE FRINGES The role of Carinthian countryside women in the first half of the 20th century The article starts with an analysis of the ideas and memories about the role of people in different working conditions and about the division of labour between sexes. Women.s labour in Carinthia was carried out predominantly on private premises, while men.s labour mainly took place in public. Under the influence of the increasing mechanisation the .ideal. of peasant work started to change in the late 20th century and it was then that a re-evaluation of this ideal began. As late as the second third of the 20th century women used to bear children until the end of their reproductive cycle and they did not practice family planning; the birth rate was correspondingly high. After the Second World War family planning made the birth rate drop. Every birth used to be accompanied by traditions, customs and beliefs, but the present-day narrators consider them to be obsolete. Their life stories mainly present the actual living conditions in relation to the work carried out by pregnant women, to giving birth at home with the assistance of members of Mojca Ram.ak the family and midwives, and to the infant mortality rate. The stories about birth-giving shed light on the typical mentality of the period, the views of women on life, and child bearing. The women did not engage in family planning or pregnancy prevention because every new life was sacred as it was given by God. Most women continued to bear children until the end of their reproductive cycle. The role of men at the time of the delivery was quite marginal until the 1950s and their only responsibility was to get a midwife. After the birth only few men helped in child care or in the household chores. These were usually carried out by the young mother.s mother, her adult daughters, relatives or neighbours. Women gave birth at home. Hospitals were too remote and in the case of .normal. births women also considered it unnecessary to go to a hospital. The postnatal rest period was determined economically and socially. Though midwives recommended eight days of bed rest after giving birth, this was something only women belonging to medium-size and large properties 126 were able to observe. Other women used to get up again the second day after giving birth as they were irreplaceable for the everyday jobs. Women who had a difficult delivery or who gave birth to twins stayed in bed a few more days. The ideal of a strong, courageous, hardworking, and efficient peasant woman demanded that she gave birth at home and . as if on the side . performed all necessary jobs because she differed from the .ideal housewife. of the middle classes, who was supposed to be physically weak, passive, delicate and emotional. There was no sexual education in the true meaning of the concept, but there was religious education full of prohibitions and rules regarding chastity, purity, virginity and the like. Adults hid from their children their knowledge of sexuality, pregnancy and child bearing, and adolescents therefore got such information from their peers. Most girls were (kept) so ignorant that they were shocked by their first period and did not tell anybody about it, since even naming the phenomenon was deemed indecent. Most women had no knowledge of sanitary towels and most peasant and working class girls used cloths or pieces of torn sheets and washed them. The knowledge about health, reproduction and birth control was of key significance for motivation and for controlling the size of a family. Women acquired this kind of knowledge during their childhood, either from their parents or at school, during adolescence at work, and during their further education either at home or, after r marrying, from their husbands, friends, relatives, and doctors The narrators felt that their sexual ignorance when they were young was wrong and harmful, but they also had scruples about today.s liberal education, cohabitation before marriage, the process of girls and women asserting themselves in social life, and the emancipation of children. Sexual education met with much more opposition than any other kind of education. It was influenced by economic factors, in particular the standard of living, social factors including schools, contacts with towns, and by spiritual factors which were however mainly connected with religion and the Church. The interaction of the body, society and an individual.s identity was based on cultural ideas, expectations and requirements, and much less a result of biological differences. The impact of the patriarchal, religion-based Carinthian society was such that it was very hard for women to achieve positions and opportunities that were self-evident to men. Socialisation as seen through sexual education remained traditional for a very long time into the latter half of the 20th century. The young women of Carinthia started to free themselves consciously from the constraints of a woman.s traditional role as a social imperative as late as the mid 1970s.