Političen list za slovenski narod. LISTEK Razpisani tisočak. Gospod vrednik I Kaj ne, mnogo truda ste imeli s svojimi kolegami v „Narodni Tiskarni" v zadnjem času. Te preklicane okrožnice! Vedno jih je bilo več. Komaj ste jedno mrtvo rojenko zagrebli, že se je druga, če tudi mrtvorojenka, prikazala. In ko ste tudi to pokopali, ste prišli k&r naenkrat zopet dve novi. Kje se je ta kačja zalega rodila, tega ne v4mo, ne Vi, ne jaz, — ne gospodje v „Narodni Tiskarni". Le to je sedaj po dolgem iskanju neovrgljivo dokazano, da nobena izmed njih v knezoškofijski palači ni zagledala belega dne. In da se je to srečno dognalo, ste imeli Vi, gospod vrednik, pač malo truda, gospodje na Kongresnem trgu pa marsikatero slabo noč, in sedaj ima pa še vsakdo izmed njih — dolg nos. Da, poredni ste bili, gospod vrednik! Na vsak način ste hoteli imeti okrožnične rojstvene liste, naj bi bili tudi tam t deveti deželi shranjeai. Apelovali ste na poštenost svojega starejšega kolege, — molčal je. Rekli ste, da so se okrožniee rodile r «Narodni Tiskarni", — a odgovora niste dobili. Postali ste še bolj predrzni in zapisali ste, da tam nekje preko Ljubljanice lažejo, da celo debelo lažejo, — tudi to so gospodje v svoji krščanski krotkosti molče trpeli. To pa je bilo celo zavednim čitateljem našega radikalnega glasila samim preveč. Imeli so usmiljenje z Vami, gosp. vrednik, in prišli so Vam na pomoč. Zahtevali so od resnicoljubnega vred-ništva, naj se energično odzove Vašemu natolcevanju in naj naravnost pov6, kako je s tistima okrožnicama, katere je omenilo v 220. številki svojega glasila. A glejte, tudi te uboge pare niso bile mnogo srečnejše od Vas, kajti dobile so samo odgovor: „Mi ostanemo pri tem o stvari, kar smo pisali v svoji „Izjavi"." Vendar se je pa pri tej priložnosti mogočna gospdda blagovolila tudi Vtše skromne osebe spomniti. Dobili ste prav pošteno radikalno brco: „Pobožna gospoda v „Siovenčevi" redakciji dobro ve, da laže, ako očita nam laž. Da bi se spuščali zopet v polemiko, čemu? Saj veste, da človek, ki se poniža pod gotov moralni niv6, ne more raz žaliti, ako bi tudi hotel." Sami boste drage volje radi priznali, da ste bili povodom te izjave v jako kritičnem položaju. Kaj storiti? Ves trud je bil- zamin, kajti Vaš mo- ralni nivd je bil tak, da lisjaka na noben način niste mogli dobiti iz luknje. Vas in celo posvetno inteligenco je škodoželjno pomiloval. In vendar! Dasi tako pozno, vendar Vam je prišla rešilna misel. Zadnjikrat ste naskočili zabarikadirano trdnjavo. Dobili ste res požrtvovalnega prijatelja, — svojega rešitelja. Z njegovo pomočjo ste pretekli petek, dne 14. t. m., poslali zadnjo bombo preko Ljubljanice na Kongresni trg. Napisali ste v 235. številki „Slovenca": „Kdor nam pokaže že tolikokrat omenjene okrožnice, katere je prevzvišeni knez in škof ljubljanski, kakor „Narod" trdi, izdal na kranjsko duhovščino, in dokaže njihovo pristnost, dobi pri vredništvu našega lista 1000 gld." In glejte čudo! Strmi slovenski svet! Strmi zlasti nesebična uapredna gospoda 1 Kar niso izdale Vaše prijazne in ojstre besede, gospod vrednik, kar ni dosegla prošnja čitateljev Vašega nasprotnika, — to je kar naenkrat učinil razpisani tisočak. Re3! Denar ima povsod svojo, moč. V trenotku je bil pozabljen Vaš pod ničlo stoječi moralni nivo. S tisočakom v roki ste postali radikalnemu kolegi takoj zopet jednakopravni. Nič več se ni sramoval, Vam odgovarjati. Iz luknje je prilezel, misleč, ako že ne prislužim celega tisočaka, morda vsaj nekaj dobim. Boljše malo, — kakor nič. poStt prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 (Id., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta «gld., za četrt leta 1 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. IS^tev. 243. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, V soboto 22. oktobra 1892. Letnili XX. V pojasnilo. Z ozirom na pisarjenje o „škofovskih okrožnicah" po več številkah „Slov. Naroda" v zadnjih dneh, šteje si stolni kapitelj ljubljanski v dolžnost, naslednje izjaviti: Ni res, da je oni list z latinskimi besedami „P. T. Adnexae literae" itd., o katerem govori „SI. Narod" v štev. 238, bil „škofovski cirkular", kakor isti „Narod" meni v štev. 218. dn4 24. septembra t. 1.; res pa je oni list 1. 1887 (kot povabilo na prostovoljni podpis protesta zoper kruti „Narodov" napad na Sv. Očeta in zahvale premilostnemu knezo-škofu za sKupni pastirski list goriške metropolije) razposlal stolni kapitelj ljubljanski, kar njegove besede „»*emittantur (literae); Capitulo oathedrali Labacensi" vsakemu dosti jasno kažejo, 'in ni bilo treba tukaj nobenega raziskavanja po auktorju onih vrstic; huda zmota pa je bila, pri taki jasnosti jih pripisovati Jknezoškofu, če tudi le posrednje. Razposlal je kapitelj ono povabilo j>rostovoljno in na izrečno željo nekaterih dekanov in druzih duhovnikov, toda brez vsakoršne vednosti prevzviše-nega knezoškofa. 2. Ni res, da bi stolni kapitelj bil „škofu podrejen urad", kakor trdi „Slov. Narod" v št. 238, res pa je stolni kapitelj avtonomna- korporacija in s tem juristična oseba, ki ima svoj urad, in z ordinarijatsko pisarno tako uraduje, kakor heposrednje z drugimi uradi. — Kapitelj tudi ni morda konsi-storij, ker ta ima člane tudi razun iz kapiteljna, če treba celo lajike, kateremu pa tudi ni rselej ud vsak kapi-tular. Nasveta konsistorija škof ni zavezan špolnorati, od formalnega nasveta (consilium), oziroma pritrditve (consensus) kapiteljna pa je v slučajih zavisna Teljav-nost nekaterih uredeb škofovih. Tako je kapitelj od ordinarijata po cerkvenem pravu nezavi.snejši, kakor vsakoršno drugo duhovsko dostojanstvo v škofiji. Stolni kapitelj v Ljubljani, dne 22. okt. 1892. Dr. L. Klofutar, stolni prošt. Jan. Flii, kapiteljski kancelar. Pogled v bodočnost. Ni še davno, kar sva se nekod sprehajala s prijateljem in pomenkovala o tem, kar je pri Slovencih zdaj najbolj na dnevnem redu — o razporu, ki razsaja po Slovenskem, osobito po Kranjskem, mej strankama, ki se imenujeta „klerikalno" in „napredno" ali „konservativno" in „radikalno" (liberalno). V pogovoru dospeva na griček, raz kateri se odpre diven razgled po lepem kraji slovenske domovine. In ko tako gledam po rajski okolici, zagrnila mi je srce otožnost in zamišljenost: „Res lepa si, slovenska domovina, koderkoli te ogledujem! in čvrst, po moderni gnjilobi še malo okužen rod prebiva v tvojem naročju, ali — ali ta razpor, ki te tlači kakor mora, ta razpor te utegne pogubiti! „Kdo pač bode tvoj rešitelj?" Dokler se ta razpor ni sukal krog načel, bilo je še upanje, da se odstrani ali vsaj potlači. Toda boj je postal načelen in načela se ne morejo striči kakor kuponi. Da je boj načelen, ni moj namen, še le dokazovati. Dokazali so ga drugi že mnogokrat na ti in oni strani. In ako je boj načelen, potem ni vspešen noben kompromis, nobeno premirje, ampak vspešno je le geslo: ali častno zmagati ali častno propasti. Tudi ne nameravam dokazovati, katere stranke načela so prava, katere ne? Zaveden katoličan pač dobro ve, da so prava načela sv. katoliške cerkve tam, koder so papež in škofje. Ozrimo se nekoliko dalje kakor do mejA slovenske zemlje in pomnimo zgodovinski tok drugih narodov. Pač težko bodemo delali mi Slovenci izjemo tam, koder je ni delal in je ne dela noben narod, tam, koder vlada še natorno pravo in časovni tok. Mi Slovenci smo baš tako srečni ali nesrečni, da stopicamo zmerom za drugimi večjimi narodi, in kar so drugod že prestali ali vsaj bodo kmalu, to se nas še-le poprijema ali vsaj še tega nismo prestali. Primerjajmo se z Nemci v „rajhu"! Ali niste bili ondi pred kulturnim bojem slični stranki z na- šima? konservativen in liberalen živelj sta se lasala — prišlo je celo do kulturnega boja — in kakor feniks je stopil na dan katoliški živelj v kulturnem in po kulturnem boju, iz opešanega konser-vatizma — katoliški centrum. Primerjajmo se z avstrijskimi Nemci! Ali ni bil in ni mej avstrijskimi Nemci sličen boj z našim slovenskim — konservativen in liberalen živelj? In katoliški živelj se je vzbudil iz prepolitičnega, pre-omahljivega in prepopustljivega konservatizma. Primerjajmo se z brati Cehi! konservativni staročeški duh je opešal, popuščal, kompromitoval in koketoval, dokler je mogel, a naposled je ni mogel obdržati staročeške konservativne stranke niti tak, kakor je bil dr. Rieger, in obdržal bi je ne bil pri nas Slovencih niti dr. Bleiveis, ko bi bil dalje živel, in obdržal je tudi ne bode g. Luka Svetec. Konservativni staročeški živelj je životaril — da je doživel, in liberalni mladočeški duh je poplavil do malega celo Češko. Ko bi se bili Staročehi začeli poprej organizovati na pristno katoliški podlagi — ne bi bilo dandanes tako. Tako pa so začeli, vspešno začeli katoliški Cehi dvigati katoliški živelj na razvalinah konservatizma, a mnogo prepozno in treba bode še dolgih in trdih skušenj in bojev, da pride katoliška stranka do važne postojanke v javnosti. In ko se pri nas na srečo ne bil začel preobrat konservatizma na podlagi kat. vere, zadela bi nas enaka usoda kakor Cehe — pa saj nas je že močno zadela po Mladoslovencih. Slično podobo najdemo na Ogerskem. In naše brate Hrvate na jugu čaka enaka usoda, ako bodo tako pridno kumovali slovenskim liberalcem in Mla-dočehom. Velika je torej sreča slovenskega naroda, da ima vsaj nekaj prvaških mož eneržije in odločnosti mej lajiki, ki izprevidijo, kam privede liberalizem tudi slovenski rod, ako se ga za časa ne odkriža. Kakor vselej, tako gre tudi zdaj v prvi vrsti zahvala slovenski duhovščini na čelu s prevzvišenim knezo-škofom ljubljanskim, kateremu bode vedela zgodovina več hvaležnosti, kakor sedanji rod. Ta tok modernega liberalizma, ki je tako preplavil onemoglo Evropo in ki pripravlja v duševnem oziru pot fra-masonom, v gmotnem pa Židom, tega toka nezmožni pravoslavni caropapizem pri nas ne bode odstranil, še manje pa puhli protestantizem, v katerem ima liberalizem posebno zavetje, ampak edino le blagodejni vpliv sv. katoliške cerkve. Kaj torej obeta bodočnost nam Slovencem? Ce premišljujemo slovenski živelj, kakeršen je v resnici, a ne tak, kakor ga slikajo frazajisti na popirji in jeziku, moramo reči tako-le: Slovenski priprosti narod je res še splošno veren. To pa v javnosti nima Bog kake vloge. Tisti, ki narod vodi, je duhovščina in posvetna inteligenca slovenska. A kaj nam obeta ta inteligenca? Ta, ki zdaj deluje v javnem življenju, je zvečine liberalna. Tudi lahko trdimo, da bode pri tem ostala in dokler ta rod prvakuje, ne bode zaželenega miru na Slovenskem. Zakaj? Ker je prepor načelen in načela se ne dajo menjati — vsaj pri neodvisnih — kakor suknja. Načel, katera ima zdaj slovenska inteligenca, napojila se je v mladih letih v nemško-liberalni vzgoji, posebno tudi v Stritarjevih delih in Jurčičevem „Narodu", in ta načela bodo romala več ali manje ž njimi vred v grob. Zato pa je treba posebne paz-nosti slovenski duhovščini, da vsaj priprosti narod obvaruje pred liberalnimi načeli slovenske inteligence. Kaj pa mladi zarod, ki zasede v kakih desetih, dvajsetih letih prvaške stole? Slomšek je rekel nekoč, „da se boji, da mlajši rod za nas duhovnike ne bode maral." Ali je treba to bojazen preblagega slovenskega proroka še podpreti? Ali se ne pripravljajo vseučiliščniki slovenski „na boj s farji" (ipsissima verba)? Govoril sem z gospodom, ki je vseučilišče dovršil in izrazil se je: „Mlajša generacija bode še liberalnejša!" Britka sodba iz takih ust! „Vesni ta sodba ne bode všeč, toda: amicus Plato, sed magis amica mihi Veritas." Vender pa imamo eno nado. Ta preobrat, ki se je zgodil, zadnja leta, daje nam to nado, da bode vsaj nekaj vseučiliščnikov naše gore listov, ki se povrnejo v domovino. In to je vsekako bolje, da jih je vsaj nekaj zanesljivih, kakor pa do zdaj, ko jih je bilo več, a v odločilnem trenotku so nas pustili na cedilu in stopili pod zastavo „SI. Naroda." To nado nam torej daje probuja katoliške zavesti — to bode zasluga katoliškega shoda. In tako bodemo počasi vender-le dobili svoj slovenski katoliški centrum, dobili svoje Windhorste, Okonele---In hvala Bogu, nekaj jih že imamo! Jasni se: zora puca, bit' ce dana! In takrat stopi spet duhovščina slovenska z branika katoliškega v javnosti bolj v ozadje ter se bode razvijala v ožjem krogu bogoslovske vede. Dokler pa so v nevarnosti katoliška načela, pa ne izpusti vajetov iz rok v politiki — tudi če bi imelo priti do kulturnega boja. Takrat in le takrat še-le, tedaj, ko bode katoliška zavest probujena, umakne se duhovščina spet bolj nazaj v ožji krog sv. cerkve, kakor se je umaknila tudi takrat, ko je narodna zavest probudila in je bilo spet lajikov dovolj, da so prijeli vajeti v In res! Par dnij potem ste čitali ono znamenito pojasnilo, v katerem je bilo sicer z debelimi črkami — toda v ptujem jeziku — nekaj takega tiskanega, kar bi imela biti vsaj jedna izmed štirih glasovitih škofovih okrožnic. Na koncu p:t je stala jako skromna in nesebična prošnja: „Prosimo vsaj za 250 gld. A dasi smo jih tako pošteno zaslužili, jih nočemo z&-se, dajte jih družbi sv. Cirila iu Metoda." Kaj boste tedaj storili? Prosim Vas, plačajte! Vsak delavec je svojega plačila vreden. In ako so Vam gospodje sami ne smilijo, imejte vsaj za družbo sv. Cirila in Metoda odprto srce. Kaj bo uboga revica počela, ako se postavi na izrecno narodno stalo, nam kaže jasno Svetčev banket. Vidite, nesamopridni radikalni gospodi se ona svota 203 gld. vendarle preberaška zdi. Takoj jej hočejo velikodušno pridejati še 250 goldinarjev, katere naj pa d& Jeden sam „brezdomo-vinec". Torej! H koncu naj izrazim le še željo, da Vam v prihodnje rešilna misel na bodoče krone ne pride vsaj za mesec dnij prepozno, kakor se je, žalibog, v tem slučaju zgodilo. — Brez zamere! Vaš i roke in stali na braniku domovine. Koder pa narodna zavest še spi ali vsaj ni Še vstala, tam, pa 'vidimo duhovnika slovenskega še zmirom na čelu' in ga bodemo videli, ker duhovniki sami po svojem poklicu najbolje vedo, kake cene je narodna zavest, kakor vedo še bolje, kake cene je katoliška zavest. Torej omahljivost na stran, odločnost n S" dan. Lig. + 10. Kdo meče pesek y oči? Sobotni „Slov. Narod" bridko toži v svojem uvodnem članku „Ud a n o s t n e izjave", kaka krivita se mu godi, ko se mu očitajo laži zoper prevzvišenega gospoda knezoškofa ljubljanskega in napadi na njegovo osebo. Smilil bi se nam, ko bi bilo njegovo kesanje odkritosrčno; toda kakor brez spovedi ni odveze, tako bres preklica ni po-vrnena drzno oropana čast in poštenje in on'je v naših očeh še vedno grd obrekovalec. Ali pa zna-biti meni, da bo storjeno krivico popravil z novimi lažmi? Taka nova laž je trditev o „proti-narodnih tendencijah (?! ?) nekaterih sklepov katoliškega škoda." Sila ga tadi v oči bodo „udanostne izjave" posameznih kmetskih občin prevzvišenema gospodu knezoškofu, ker neki obsegajo nekaj preveč p r o-i t e s t o v a n j a. Zlasti mtai, da ni prav, ako se j vpletajo v udanostne izjave občin protesti zoper ; „zlobne javne, pismene in ustne napade na osebo j prevzvišenega gospoda knezoškofa". Dvomi tudi, da ! bi možje, ki podpisujejo te udanostne izjave, imeli ! toliko časa, „da bi mogli pazno spremljati tok naše : domače politike". Mi pa trdimo po vsej pravici, da so mogli in so prav mnogi teh mož tudi v istini bolje zasle-| dovali tok naše domače politike zadnjih dnijt nego , marsikateri sotradnik ali čitatelj „Naroda" ali „Bo-| doljuba", ker prišli so vrli slovenski možje kore-! njaki vkljub „obilnim poljedelskim opravkom" iz ' ravnih slovenskih poljan, pa tudi iz skrajnih hri-! bovških občin, kamor še ni prodrla „liberalna kul-1 tura", prišli so z bistro glavo, z zdravim razumom, brez presodkov; žrtvovali so katoliškemu shodu dva cela dneva, ni jim bilo žal truda, zgube časa in troškov, ker odnesli so soboj domov pristne krasne spomine o veličastnem shodn, ne pa k a r i-, k a t u r, s katerimi slepi „Slov. Narod" jeden del j svetne inteligence. Zajemali so torej iz prvega vira in imeli so priliko „globlje vtopiti se v analizo katoliškega shoda resolucij", ter jim ni bilo treba še le presojati, je li „Slovenčevo" ali „Narodovo" poročilo zanesljivo, j „Slov. Narod" meni dalje, da je prav, ako prebivalstvo pri vsaki „umestni" priliki izkaže udanost svojemu vrhovnemu „dušnemu pastirju", dočim ga kot takega nihče in nikdar napadal ni. ¿Prav pa ni, ako se ljudstvo natvezu-jejo laži o takih napadih, ako se na ta način kmet hujska zoper posvetno inteligencijo in ako se ne razločuje vrhovni dušni pastir od škofa-politika, kateri jedini je bil predmet naši kritiki." Tako „Narod", j Iz teh besedi) se vidi, da se „Slov. Narodu" sedaj ne zdi prav umestna politika za ■ izkazovanje udanosti knezoškofu ljubljanskemu. To je jako evfemistično govorjenje, ker ko bi bilo v „Narodovi" moči, bi pač ne bila prišla med Bvet nobena taka udanostna izjava, ker vsaka ga z novega zbode in speče. Pa zakaj? Zato, ker se po njegovi trditvi, toda ne po njegovih mislih, laže zoper njega!! Ljudstvu se natvezajolaži o napadih! Pisali smo že toliko o tem, koliko je „Narod" že skozi 4 tedne lagal o okrožnicah, podtaknenih knezoškofu, da mu gotovo še sedaj šumi po ušesih. Pa še hujše mora priti 1! — Na ta način se kmet hujska zoper posvetno inteligencijo!? Tukaj se je „Narodu" — ne sicer prvikrat — primerila j velika zmota. On namreč identificira samega sebe s posvetno inteligencijo. Za božjo voljo 1 imejte vendar pamet in nikar si ne domišljujte, da je posvetna inteligenčna, kateri se vsiljujete za patrona, zadovoljna i vašimi lažmi. Kdor je pa tako slep in nerazsoden, da Vam vse od kraja veruje, se pač nikakor ne more šteti v vrsto inteligentnih mož. Taka slepa vera je smrt vsake inteligence. Zato smo danes teden slovesno dvigali svoj glas za emanr cipacijo tistega dela slovenske inteligence, ki prisega na „Slov. Narod" ter ostro grajali nevcedno njeno dre-sirauje. i Kmet se hujska zoper posvetno inteligencijo? t- Gospoda „Narodova", ki se hoče štuliti za zastopnike posvetne inteligencijo, pišite dostojno, spodobno, pošteno; varujte se lažij, obrekovanj in psovaoj; ravnajte s svojimi čitatejji po človeški in živa duša Vam ne bo rekla besedioe čez čast. Pred vsem pa nikar ne ločite tega, kar se ločiti ne dii. Bazločevati hočete vrhov ne ga dnšnega pastirja od škofa politika in zatrjujete, da je le škof-p6litik predmet Vaši kritiki; ali — kakor se „Rodoljub" izraža — kot politik izpostav-Jjian ¿j *'v to e m u razgovoru". Torej tisti bistroumni „Slov. Narod", ki ne zna razločevati ško-fijstva in kapiteljna, razločuje tako duhovito med politikom-škofom in duhovnim pastirjem-škofom. Žal, da nam ta razdelitev ne gre v glavo. Dokler namreč vpliva politika tako mogočno na versko življenje, kakor se to dandanes godi, ne sme noben škof prezirati važnosti javnega političnega življenja, ako hoče .storiti svojo dolžnost. Zato se nam zdi ravno ta točka jako značilna za „Slov. Narod" in „Rodoljub", ki kažeta s tem svoje liberalne rožičke, ker hočeta imeti politiko popolnoma neodvisno od Boga in vsakega verskega vpliva, ki pač ne more prihajati od drugod, nego od učiteljev sv. vere, od škofov. Sicer bi se pa tudi po liberalnih načelih škof ne smel izključevati iz politike, ker tudi on je državljan, plačuje davke in nosi druga bremena, ne gled^ na to, da je njegov glas glas stotisočerib, ki mu bolj zaupajo, nego kateremu koli narodnemu prvaku. Toda posito, non concesso, da se d& ločiti škof od politika; vzemimo, da je ta ločitev mogoča, kaj pa v tem slučaju? „Rodoljub" pravi, „da je škof kot politik izpostavljen javnemu razgovoru. In kakšen je v istini pa javni razgovor? Na kaj se opira? Ne na škofa kot škofa, ne na škofa kot politika, ampak opira se na, 1 a ž, da na celo kopo lažij, na štiri izmišljene okrožnice in mnogo druzih izmišljenih trditev. Logičen sklep iz tega j$? Proti politiku j e d o v o 1 j e n o vsako sredstvo, dovoljena laž, dovoljeno obrekovanje!?.V politiki ne veže nobena meja dostojnosti, noben zakon nravnosti; v politiki vlada po tem načelu „Naroda" in „Rodoljuba" nesrečni princip, da „namen posvečuje sredstva," tega načela drži se ostudni lažiliberalizem; tega načela drži se „Slov. Narod" s svojim „Rodoljubom" ter meče svojim čitateljem — ki so po njegovem mnenju vsi razsodni in inteligentni — pesek v oči. Da se uniči veljava višje cerkvene oblasti, za to dobro je vsako sredstvo, za to dcd>ra je laž,' obrekovanje, v ta namen sme se slepariti svetna inteligenca na nečuven način, preobračajo se neverjetni kozolci in greši se brez konca in kraja na lahkovernost, nerazsodnost, in priza-nesljivost čitateljev. Ker se pa s hinavstvom in svetohlin-8 t v o m tudi marsikaj opravi, zato meni „Narod" — rabimo še to, saj je po ceni. In v istini tudi to dvoje se prav dobro slaga z bogatim inventarom lepih sredstev liberalne taktike, katera smo ravnokar našteli. Dokaz temu nahajamo v nastopnih besedah istega uvodnega članka: „V cerkvenih rečeh niti njemu, niti njegovim namestnikom ne odrekamo pokorščine, branimo se pa politične hegemonije njegove. Mi opozarjamo v tem pogledu mimogrede le na to, da smo se skrbno izognili kritiki trditve prevzvišenega knezoškofa, da je Božji sin šel v smrt kot žrtva krive narodnostne ideje (vide „Slovenca" z dne 81. avgusta t. 1.), dočim nas je vera učila dosihdob, da je bil Kristus obljubljen že našim prvim starišem kot odrešenik za greh v raju in da je moral umreti, hoteč oteti po volji Očetovi s svojo smrtjo ves človeški rod večne pogube." Kako neprava je zgoraj omenjena trditev „Narodova" o ločitvi škofa in politika, kaže najbolje „Narod" sam z navedenim stavkom, ker ž njim nekako priznava, da knezoškof prepornih besed ni govoril kot politik, ampak kot škof, dasi se je ta govor po našem mnenju tesno dotikal naše narodne politike in je odločno obsojal načela absolutne narodnosti. Preidimo pa na trditev samo in oglejmo si jo, bi li prestala kritični nož poklicanih učenjakov, ali (Dalje v prilogi.) .Priloga 24=2. štev. „Slovenca" dné 22. oktobra 1892. ne? Dogmatiki in eksegetje, vi imate to besedo, torej sodite! Alije bil Kristus žrtva krive narodnostne ideje, ali ne? „Da je bil Kristus obljubljen že našim prvim starišem kot odre-šenik za greh v raju in da je moral umreti, hoteč oteti po volji Očetovi s svojo smrtjo ves človeški rod večne pogube", to gospoda „Narodova" — verjemite nam — vé tudi ljubljanski kuezoškof; da to ve vsak otrok, ki se je količkaj učil katekizma. A šolarji vedó še več kot to. Vedó tudi, da Kristus ni šel sam v smrt, ampak da so ga umorili drugi. Smrti krivi so mu pa bili njegovi lastni rojaki, ki so ga nehvaležno zavrgli! In ti ga niso zavrgli zato, ker so bili znabiti prepričani, da je on njihov pravi odrešenik in da jih bo s svojo smrtjo odrešil. Zavrgli so ga iz sovraštva, ker jim ni ugajal njegov nauk, zlasti tudi, ker jim niso ugajala njegova n a-rodnostna načela. Kakšna paje bila narodnostna ali politična ideja Judov gledé na mesijo ? Judje so pričakovali mesijo kot mogočnega zemeljskega kralja, kot političnega, narodnega prvaka in osvoboditelja, ki bo vodil Izraelce od zmage do zmage! Pričakovali so, pri njem momentov, ki naj bl...d.YÍgali narodni ponos, narodno samozavest, samo-ljubje in sebičnost, ter netili sovraštvo proti vsem nejudovskim narodom. — Toda mesija ni prišel na čelu oBvobujoče vojske, on ni poživljal na boj proti črtenim Rimljanom; marveč zahteval je nravno p r e n o v 1 j e n j e. Zato je bil zavržen od njih, t o je bil bližnji povod njegove smrti. Njemu ni bil na srcu le jeden narod, le jedno ljudstvo; živel je za celo človeštvo, ljubil je vse na_ rode. Zbrati vse narode razklane in razcepljene, je zjediniti, je spraviti z večnim Bogom ter je očiščene zopet k njemu privesti, to hoče in želi, po tem hrepeni, za to živi, to uči, za to idejo tudi umrje naš odrešitelj. In zato zdi se svojim rojakom — pre-slepljenim od narodnega napuha in narodnih predsodkov — nenaroden, protinaroden in zato jim je v pohujšanje. Pohujšanje, katero napravljate z obrekovanjem svojega škofa, raz-glašujočga za sovražnika slovenske narodnosti, je veliko in grozno; krivica, katero mu delate na časti, p o-š t e n j u i n d o b r e m imenu, je vnebopi-j o č a ! Bridko je trpljenje, a prepričani smo, da je prenaša prevzvišeni kuezoškof velikodušno, dobro pomneč besede sina Božjega, ki je rekel: „učenec ni več, kakor učenik" in ,,ako so mene preganjali bodo tudi vas." ,y , Gospoda „Narodova!" Ako se ne sramujete pred ljudmi, pred posvetno inteligenco lagati in obrekovati; ako vam, svetna pravica ne gre do živega; čaka vas gotovo pravica božja, ki nebo sodila lista kot tacega, ampak osebe, ki se za list skrivajo, ki iz zakotja lažejo in obrekujejo, ki kakor krt rijejo pod zemljo v temi, ker se bojé in sramujejo belega dné. Pesek pa, katerega mečete v oči posvetni inteligenciji, ta pesek skelel in pekel bo še hudo vas, ker hvala Bogu! slovensko razumništvo šteje več poštenjakov in resnicoljubov, nego se dozdeva in je ljubo in drago ,,Slov. Narodu'1: slovensko svetno razumništvo šteje v svoji ogromni večini može, ki so i s t o t a k o vneti za resnico in pravico, kakor slovensko duhovniško razumništvo in se ne bodo dali dolgo slepiti od nedostojnega počenjanja ,,Slovenskega Naroda"; ampak bodo toliko hitreje prišli do prepričanja, da so od vas sleparjeni, kolikor debe-leje bodete lagali in obrekovali. Ako hočete še nadalje vstrajati pri svojih lažeh in obrekovanjih — storite! Toda gorje vam, ker celi slovenski narod, ki je narod poštenjakov, vas bode sodil, in obsodil bode prej ali slej Soglasno vaše laži in obrekovanja, Vaše herostratsko počenjanje. ._ Liga +8. O našem šolstvu. i. Blaginjo držav in narodov pospešuje najbolj dobro vrejeno šolstvo. Šule ustanavljali so starodav-niki, v šolah vzgojevala se je mladina sredmega veka, in naš Čas še posebno neguje šolstvo. Vsak narod skrbi za to, da si napravi toliko in takih šol, kakoršnih najbolj potrebuje za svoj obstanek, razvoj in napredek. V tekmovalnem boju s sosedi ima bolje poučeni in strokovno izurjeni veliko prednost pred samoukom in priprostim delavcem. Zgodovina in skušnja nas uči, da ni šolstvo na j enako visoki stopinji razvoja pri vseh narodih, da, j celó ena in ista država ima šolstvo raznovrstno razvito, kakor že skrbi za njegov napredek, ali ga krepko podpira, ali le malo, ali celó ovira. Pri nas se že nad sto let sem precej skrbi za šolstvo, in zadnjih 40 let se jako hitro razvija. A uprav tisto, kar drugod, tudi pri nas opažamo, da so nekateri narodi, nekatera mesta daleč naprej pred drugimi. Nekatera mesta imajo učnih zavodov toliko, da liudje ue vedó, kam bi svojo mladež pošiljali; drugod pa ni daleč ua okrog nobene učilnice, ka-koršne si želi in potrebuje narod. Na tak način država centralizuie pouk preveč, in zato nekoliko državljanom daje na troške in škodo drugih neprimerno prednost. Res je, da so glavna mesta pripravnejša za višje šole, a dandanes so tudi manjša mesta po vseh kronovinah toliko razvita, da so primerna in ugodna za vsakovrstne šole. Zato ni opravičeno, enemu mestu dati vse šole, drugim pa nič, ali celó obstoječe, odpraviti. Ker se pa vendarle tako godi, naj bode naša skrb, da se šolstvo, kolikor je mogoče, enakomerno razvija povsod, da bode število in vrsta šol v razmeri z žrtvami, katere morajo nositi dežele. Pri nas se jako veliko stori za šole. Državni budget naučnega ministra zahteva velike svote za šolstvo, dežele pa morajo skrbeti za ljudsko šolstvo, občine za šolska poslopja in drugo učne pomočke. Te svote so večkrat jako visoke in težke za kmečko ljudstvo, ko more često nad 100°/o 8a" mih občinskih priklad nositi za šolske namene. Male občine si postavljajo šolska poslopja, ki prizadevajo troškov do 10.000 gld. in še več. Ako poleg tega dežele za iste namene izdajejo take ogromne svote, Kranjska n. pr. nad 300.000 gld. za ljudsko šolstvo, moral bi vspeh teh. velikih žrtev biti tudi velik. Poleg občnih troškov imamo še zasebno darež-ljivost prištevati. Koliko ustavov vzdržujeio zasebniki za odgojo mladine, koliko ne stori cerkev po sirotišnicah in drugih napravah. Koliko imamo ustanov za dijake raznih šol! Samo na višji gimnaziji znašajo nad 11.000 gld. na leto, ne gledé na denar, ki teče iz Knsflieve in drugih ustanov za vseuči-liščnike. Koliko je raznih drugih podpornikov in podpornih društev, katera imajo vsa le namen, pospeševati naše šolstvo. Pri toliki navdušenosti občinstva našega, pri toliki darežljivosti in takih žrtvah, bi smeli pričakovati od onih, ki imajo šolske zadeve vrejevati in voditi, večje in primernejše naklonjenosti do oas v obče in do nekaterih krogov in krajev še posebej. Vendar to ni tako vravnano, kakor bi moralo biti; vsem državljanom pri nas ni pouk enakomerno pristopen ; mnogim se obiskovanje šol jako polajša, še več drugim pa neizmerno obtežuje. Na Dunaju in še po nekaterih mestih imajo šol na državne troške zidanih „legijon", naši kraji še nimajo nobene šole te ali one vrste. Dunajčana n. pr. ne velja nič več, naj gre njegov sin v gimnazijo ali realko, pripravnico, obrtno šolo itd. Tisoče in tisoče Kranjcev in drugih nikakor ne more v tiste šole, ki so edino le ua Dunaju, težko v take, ki so le v Ljubljani, dasi plačuje davka za šolo več, kakor kak meščan, kateremu stoji vse odprto. Bolj ko se strokovne in srednje šole vrivajo samo v velika mesta, bolj se obtežuje prebivalstvo po deželi pri vzreji svojih otrdk, kar ni nikakor čisto enakopravno. Vsi imamo enako pravo do omike in vede, zato moramo tirjati, da se nam daje prava priložnost do nje, ker je sicer celo to pravo imaginarno. Nadalje ne najdemo prave mere pri podpiranju raznih šol. Ena šola ima krasne prostore, najboljše učitelje, najizbranejša učna sredstva, druga ima vse revno in pomanjkljivo, in vender ima|o ti in oni enako pravico do vednostne izobražbe. Ako ta revščina nekaterih zavodov že presega gotovo mejo pripuščenega, je kar naravnost graje vredna, iu to se godi in primere med uekaterimi šolami v isti državi kažejo razlike, kakor med palačo in bajto, in še več, kar je tudi zoper enakopravnost. Takih nedostatkov je mnogo, in uaš namen je, hu]še vsaj razodeti, da se odpravijo. Politični] pregled. V Ljubljani, 22. oktobra. Notranje dežele. Državni »bor. Že v prvi seji dne 3. novembra se v državnem zboru predloži državni proračun, tudi letos ne bode izkazal nobenega primanjkljaja. Do Božiča bode zbor še rešil budget, ker se mnogo budgetmh točk odseku niti izročilo ne bode, temveč se bodo kar v zbornici rešilo. V ja-novariiu snidejo se pa zopet deželni zbori. Po dovršenem deželnozborskem zborovanju snide se pa zopet državni zbor. Delegacije. Ogerska delegacija je odobrila budget za Bosno in Hercegovino in ministru Kal-layu izrekla zaupnico. V ponedeljek pride na vrsto budget vojnega ministerstva. Debata utegne biti precej burna, ker bodo nekateri delegati spravili tudi v delegaciji razgovor o honvedskem spomeniku. Češko. Vsi češki listi odobravajo, da je vlada razpustila mestni zbor v Libercah, samo to pravijo, da bi vpliv vladnega koraka bil večji, da se je vlada zauj poprei odločila. Treba bi pa bilo, da vlada jeduako odločnost pokaže še proti mestnima zastopoma v Iglavi in Opavi. Nemški nacijonalci bodo seveda v državnem zboru interpelovali vlado, zakaj da je razputtila liberški mestni zbor. Z odgovorom pač grof Taaffe ne bode mogel biti v zadregi. Čehi in Poljaki. „Nova Reforma" piše, da v vnanii politiki Poljaki ne bodo nikdar hodili z Mladočehi. Zaradi tega pa vendar Poljaki ne smejo uehati podpirati interesov iu razvoja češkega naroda. Tukai ne gre le za jedno stranko, ampak za cel narod. V boju za narodni obstanek 6ebi ne smejo biti osamljeai. Ta izjava poljskega lista ie vesela, če bodo le poslanci poljski tudi res vedno tako podpirali Čehe. Narodna jednakopravnost. Dosedaj je bila navada, da sta v predsedstvu državne izprsše-valne komisije v Pragi bila zastopana oba naroda. Letos je pa to drugače. Predsednika obeh oddelkov sta Nemca. Tako razume sedanja vlada narodno jednakopravnost. V n » n je države. Srbija. Ristie sam spoznava, da jo je zavozil, ko je poklical liberalno vlado. To se je videlo te dui, ko je Ristič sprejel radikalne vodje. Zagotavljal jim je, da se ustava ne bode rušila, če zmagajo pri volitvah radikalci, bode se takoj zopet poklical Pašiea na krmilo. Tudi on nema nič proti temu, da se kak radikalec pokliče za tretjega regenta. Italija. Vojni minister Pelioux je predvčeraj v Livornn govoril na banketu, katerega so mu priredili volilci. Omenil je, da je on potrebščine za vojsko znižal od 265 na 246 milijonov lir. Težko bode pa še kai več privarovati pri vojski. V tem ozir.u naj občinstvo dosti ne pričakuje. Italija mora imeti tako vojsko, da bode mogla braniti svoje meje, bodi nje vnanja politika taka ali taka. Trodržavna zveza ni imela prav nobenega vpliva na vojaške troške v Italiji. Ko bi Italija bila osamljena, bi morala še mnogo več izdajati za vojsko. Vsi ministri so v tem jedini, da se temelji vojaške organizacije ne smejo premeniti. To seveda ne izključuje nekaterih reform. Italija svojo vojsko lahko mobilizuje v sedmih dneh. Minister se je izrekel proti dveletni aktivni vojaški dolžnosti. Sedauje puške so dobre tudi za brezdimni smodnik. Ce bi prišlo do vojne, se Italiji sedaj ni ničesa bati. S tem pa seveda ni rečeno, da bi Italiji ne bilo treba nič več storiti za zboljšanje oboroževanja. Vse države zboljšujejo svoje orožje in tudi Italija ne bode smela zaostati. Francija. Socijalist Basly misli v zbornici predlagati, da bi pri ruduikih na Francoskem smeli le domače delavce nastavljati. Povod temu predlogu je ta, da so bili veliki razpori mej francoskimi in belgijskimi delavci. Lastniki rudnikov se bodo seveda branili, ker bi potem ne mogli tako lahko pritiskati na plače. — Delavci v Carmouxu vsprejeli so predlog, da se znana stvar izroči razsodišču. Ker se je rudniška družba tudi izrekla za tako poravnavo, je upati, da bode štrajk kmalu končan. Anglija. Josip Chamberlain, vodja angleških unijonistov, priobči v novemberski številki časopisa „Nineteenth Century" članek o socijalni reformi, katerega v Angliji z radovednostjo pričakujejo. Govori se, da je Chamberlain se poorej s svojimi somišljeniki dogovoril o socijalni reformi in bode torej ta članek nekak program. Chamberlain je baje za 08emurni delavnik v rudnikih, zavarovanje delavcev za starost in onemoglost, in razširjenje odgovornosti delodajateljev za nesreče po rudnikih, tako da bodo ponesrečeni delavci ali njih svojci skoro v vsakem slučaju dobili kako odškodnino in se ne bode tako lahko s kako pretvezo tej dolžnosti odtegniti delodajalcem. Sedaj namreč le prevečkrat vso krivdo zvrnejo na delavce, kateri potem nobene odškodnine ne dobi. Chamberlain ne priznava le, da je država dolžna varovati delavca, temveč, da je njena dolžnost po možnosti tudi skrbeti za delo. Konservativcem pa ta'program nič prav ne ugaja. Ohamberlan zna v kratkem doživeti, da ga zapuste dosedanji konservativni prijatelji. Izvirni dopisi. Iz ljubljanske okolice21.oktobra. (Dresura.) Pač čudovito je, kar je že vse natvezel „SI. Narod" svojim dresiranim bralcem o teb čudakih, o slovenskih duhovnikih. Ni ga stanu, ki bi se mogel le od daleč meriti v tem oziru z duhovniškim. Da so duhovniki zmožni, vse to prenesti, zahvaliti se je le ascetični izobrazbi njihovi. Kak drug stan ne bi mogel prenesti vseh teh pamiietov, uatolcevauj in sumničenj, j ki so se napisali že na hrbte duhovnikom. Najnovejši „boksar", ki so g\ nastavili liberaloi duhovnikom, ; je „dresura", po kateri se dresirajo duhovniki od svojih predstojnikov kakor cirkuški konji. Torej ; Alojzijevišče, v katerem se pripravljajo gojeuci na duhovski stan — je dresura. Bogoslovnica, v kateri se pripravljalo semenišniki na duhovski stan — je dresura, kapelanije, župnišča, dekanijski dvorci do škofijske palače — vse je dresura; Und alles ist dressur!" Zdaj pa veste, kaj je hirarhija — dresura. „SI. Narod" ne pripisuje duhovnikom, ki so študirali 16 let, ki imajo izkušenj kakor malo kdo, ki poznajo najbolj ljudstvo v vseh njegovih pojavih, katerih mnogi so osiveli v boju za sveto stvar, katerih mnogi zavzemajo odlično postojanko v javnosti, kateri so največ žrtovali za blaginjo narodovo, „SI. Narod" ne pripisuje toliko zmožuosti, toliko značaja, toliko sa-mostalnosti slovenskim duhovnikom, kolikor bi je moral že po naravnem in državljanskem pravu. Kateri stan je pokazal toliko neodvisnosti kakor duhovski? Liberalna gospoda, ali hočete, da začnemo naštevati ? Kje je bil še marsikateri drugi stan, ko se je duhovski stan lovil za samostojnost narodovo? Ni ga omajala nobena sapa, še tako sovražna, tudi ko je bilo treba v ječi čepeti, in ne omaja ga tudi zdaj ne. „Za krst častni in slobodu zlatnu" se je boril in bori se in bode se boril in to drugače biti ne more. Ko bi bilo drugače, prenehal bi ob enem tudi duhovski stan — prenehala najsvetejša svetinja naša, sv. vera. Mi vemo, kaj je vzgoja in kaj je dresura, vemo pa tudi, kakšni so sovražniki naši, bodi si skriti bodi si očiti, in od tod ta smer, ki vlada zdaj mei slov. duhovščino in bode vladala, dokler se liberalnemu zmaju ne zjomi vrat. Mi vemo dobro, zakaj se borimo, vemo dobro in trpko čutimo, kako razjeda liberalizem mozeg našega naroda. To vemo predobro duhovni pastirji in od tod naš nastop, naše ravnanje. Zato pa protestujemo z vso odločnostjo, da bi nas pital „SI. Narod" z „dresiranimi" ljudmi in mu vračamo ta najnovejši ,,epiteton" iz njegove bisage, da ga obrani za-se. Nam „dre6uro" očitati se pravi svobodo sv. cerkve napadati. — Liga + 10. Z Goriškega, 16. oktobra. Sveta jeza me je prešinila, ko sem dobil št. 42. goriškega tednika. Čujte in strmite! Uvoden članek lista, ki se baha, da mu je program katekizem, je „Svetčev banket". Misli li res naša „Nova Soča", da so taki kratko-vidneži goriški razumniki, da bodo vsprejeli za čist evangelij, kar ona kvasi v svojih predalih? Da bo verjela lažnjivej „N. S.", trdeči, da jej je program katekizem, kakor ga predlagajo postavni predstojniki ? Ni sicer težko, neuko ljudstvo slepiti z zagotovilom, da je listu program katekizem, ker ne ve pojmiti židovske zvitosti v predalih naše junaške, oblastne „N. S." Z besedo zagotavljati, da stoji na katoliškem stališču, ni tefcko. Toda ni ga imela naša junakinja črnila za katoliški shod, pač pa skrajno zagrizeno se je izražala o katoliškem shodu, ko se sklical, pripravljal, ko se je izvršil nepričakovano sijajno, v nepopisno veselje zavednemu katoliškemu razumoištvu cele Slovenije, v omotico vsem radikalno mislečim liberalnim ježem Ko je veleč, duhoviti mislitelj g. dr. Pavlica obiavil v IV. zvezku letošnjega „Rimskega Katol." svoj klasičen poziv na Slovence, naj bi se mnogo-brojno udeležili prvega slovenskega katol. shoda, razkoračila se je „Nova Soča" tako samooblastno proti dr. Pavlici, kakor bi bila rekrutovala v svoie mladosloveosko srce ves ponos slovenskih prvakov ! Vprašali bi „Novo Sočo": Ali te uči rimski katekizem, blatiti na tak drzen način goriško, aka-demično itobraženo duhovščino, jemali jej spoštovanje pri veruem slovenskem občinstvu, duhovščino, pravim, katera vzgojuie svet slovenske bodočnosti: gimnazijce in bogoslovce ? ! Ali te uči katekizem, pisariti proti prvemu slovenskemu katol. shodu?! Ali nalaga katekizem dolžnost, izpodkopavati vpliv katoliškega shoda, kateri ma svojo veljavo in svoj zunanji lesk od prisotnih prevzvišenih vladlk?! Ali te uči katefcñem, krivo poročati o družbi sv. Cirila in Metoda ? ? Trditi, daje bila dražba sv. Cirila in Metoda na j nečuven način napadana, žaljena na prvem sloven- • skem katoliškem shoda?! In to celó večkrat, tadi ; po sijajnih slovesnih zagotovilih „Slovenca", da družbe na prvem slovenskem katoliškem shodu ni j nihče napadal, pač pa da jo prvi slovenski katoliški : shod priporoča?! Ali ti je nalagala krščanska zavest, krščanska j gorečnost, kratko, le kar se je tvoji milostljivosti i vredno zdelo, poročati o katoliškem shodu,?! Pona- j tisniti Svetčev negovorjen govor?! Ali ti je nalagal i katekizem dolžnost, prezreti vse govore na prvem j slovenskem katoliškem shod» in slepiti občinstvo s j tvojimi predrznimi opazkami & prvem kat. shodu?! j Da, bržkone katekizem ti ni privoščil nočnega po- i čitka, dokler nisi ponatisnila ia koroškega „Mira" o ; nezadovoljnosti koroških Sloveueev s prvim sloven- ¡ skim katol. shodom, in nisi obesila za zadnjo „rihto" i še svojih neslanosti na koroško kratkovidnost?! Ka- i toliška zavest in narodnjaški ogenj gnal je na Svet- i čev banket agilnega vrednika „Nove Soče% prote- j stovat v imenu goriških Slovencev — s kako pra- : vico, s čegavim pooblaščeojem, pojmejo le njegovi ! možgani — resolucijam prvega slovenskega katoliš- j kega shoda ?! Odrekat pokorščine svojim škofom, ki ; so s svojo apostolsko avktoriteto odobrili resolucije j I. slov. kat. shoda?! Katekizem je program „Nove Soče"?! In ven- ! dar strmi svet, tega gada redijo mnogi »a svojem j srcu?! Tej ledenej burji, ki je posmodila nravstve- i nost goriškega vernega ljudstva, da bi se ne postavili po robu ? Z učenim g. dr. Pavlieo kličem vsem, katerim ni še zblodila možganov zvitost, prekanje-nost „N. S." Vrnite brezobzirno vse liste — kakoršnokoli jim bodi ime — (tedaj tudi „N. S."), ki ne pišejo odločno za katoliški shod! V koš z listi, ki nimajo niti črnila za katoliški shod! Duhovniki slovenski, tudi goriški, odvalimo vendar enkrat ono po širnem svetu ob koncu 19. stoletja nečuveno sramoto, da mi, posvečeno osobje svete cerkve, podpiramo liste, ki nimajo srca za krščansko prosveto, ki blatijo nas (spomni se, v človek, s krvavečim srcem pisarjenja ! „Nove Soče" povodom volitev v državni zbor, ob času, ko je zavedna goriška duhovščina poklonila j zaupnico korifeji znanstvu, odločnemu, neustrašlji- : vemu braniteljn krščanskih načel, preč. g. dr. Mah- : niču, sedaj povodom katoliškega shoda), in naše od Boga postavljene vladike (ako ne naravnost, pač pa posredno s tem, da skuša razveljaviti vpliv prvega slov. katol. shoda, sklicanega pod pokroviteljstvom milo8tljivega knetoškofa ljubljanskega). S tem na-kopavamo gotovo prekletstvo božje na ubožni naš narod (goriški duhovniki, na že zbegan narod, ki ne vé, bi li klečeplazil pred vrednikom ali bi poslušal od Boga poslane mu predstojnike), ker pisano je: „Qui maled'xerit si, sit ipse maledictus" (Pont. Rom.). . . . Sluge nikomur (tudi vredniku „Nove S." ne!), ko Bogu edinemu!" Jasne so besede veleč, gospoda dr. Pavlice. Ni jim treba še obširnejšega komentarja. Vendar še par opazek bi rad dodal. Koliko časa bomo še trpeli, da bo metal v svoj visokopo-litiSki koš vrednik „Nove Soče" dopise, ki dišijo po katoliški resnici, da se bo širil v predalih tega lista mladočeški „bog" ? Koliko časa še bom« brez odločno katoliškega glasila na Goriškem, kjer deluje že toliko odličnih, razsvitljenih mož? Bomo-li res vrgli kopje v turšico in bomo pobegnili pred terorizmom „N. S." ? Večna sramota, da se ta blodnja šopiri v župnijskih, vikarijskih pisarnah in arhivih! Za Boga svetega, kako se vendar strinja „Nova Soča" s sv. pismom? Brevir z uvodnimi članki zadnjih mesecev? Talar, koiir, tonzura s ten-dencijoznim spod|edanjem škofovske iu duhovske avktoritete?! Pojmite, ljudje božji, ako morete! In vendar iz peres častite duhovščine privandra marsi-kak članek in člančič v „Novo Sočo", kakor tolikokrat samozavestno poudarja s ponosom naše vrlo glasilo! Tudi naša „Nova Soča" hoče po sili biti katoličanka in zato katekizem njen program? Katekizem, po liberalnem receptu popravljeu, kateri je 1 priromal iz „Narodne tiskarne", da, ta in noben drag katekizem je program naše vrle katoličanke! Dokler v dejanju „Nova Soča" ne pokaže svojega katoličanstva, smo in ostanemo gluhi iu slepi za vse njeno zagotavljanje, da je rimskokrščansko-ka- toliški katekiven» njen program! Temu, ki nima» sedaj še zadosti, nima leka!' Pa ugovapj»jo: „Ne odebrujemo pisarjenja in razsajanja „Novo Soče", podpiramo, naročujemo si jo le edino radi aovic". Odgovarjam: „Sramota L Radi novic bomo* podpirali veri, avktoriteti pogubne liste?! Smo ža poaabili, kako priporoča slavno vladajoči Leon XIIII, podpirati, nnročevati dobro katoliško časopisje?' Smo pozabili že, da v morali nosi odstavek naslov:: „De cooperatiooe ad aliorum pec-eata." Velesila j* v naših dnek časopisje! Velesila je žttlibog protik&teliško časopisje, a bojim se, da na Slovenskem je- velesila breaversko časopisje, ker polnimo iz svojega žepa liberalki mošojiček. Skrbimo p«,, da okrepimo velesilo katoliškega časopisja, da je s. pmezi in a umom vsposobimo, vzmožimo, tekmovati z liberalno zgago! Bog je z nami, kdo proti nam?! Narod je z n*ni in za nami, čemu bi se neki bali napadov liberalnih priklatencev? „Seio cui cre-didi et certus sum.a Vem, za koga delam, in vsi napadi liberalne falange me le potrdé v dobrem. Ker „8icut Christus it» stiam viearius ejus eacerdos positus est in sigrnum eni eontradicetur". Delajmo na to, da bo liberalizem na Slovenskem po prvem slov. katol. shodu — anabronizem in tedaj bomo najlepše vršili svojo dolžnost! Liga + 25. Dnevne novice. V L ju bija ni, [22. oktobra. (Udanostm* iajave prevav. knozoškofu.) Ž u - panije Os i 1 niče udanostna izjava se glasi: Nestrpno rovanje ter surovo napadanje po „narod razsvetljujoči!)" časnikih na Vas povodom prekrasnega, govora Vašega na katol. shodu v Ljubljani zabolelo je tudi nas občinarje osilniške, bivajoče na Kranjsko-hrvatski meji. — Podpisani odbor odločno obsoja nesramno postopanje „liberalnih" časopisov ter izjavlja iskreno udanost Vaši prevzvišenosti. — Podpisani: Jož. Ožura, župan, Ant. Stimec, Ivan Volf, svetovalca, BI. Sercer, Jos. Stimec, Jak. Stimiee, Ant. MuhviČ, Peí. Sercer, odborniki. — Vrli občini osilniški; Slava! — Kolpa mimotekoča naj neso ta glas med bratski hrvatski narod, da bodo vedeli vsaj „Obzor", kako Slovenci na Kranjskem sodijo o svojem škofu, o liberalnih časnikih in o I. slovenskem katol. shodu! — V imenu dekanije Trnovske je veleč. g. Ivan Vesel poslal prevzv. kne-zoškofu nastopuo udanostno izjavo: V Trnovem pri II. pastoralni konferenciji dné 18. okt. t. 1. zbrana duhovščina poklanja Vaši ekscelenciji naslednjo udanostno izjavo: Ker smo se ob spominskih dnevih 29. BO. in 81. avg., vdeležujoč se I. slov. katol. shoda in njega sijajnostij, njegovih krasnih nagovorov in še zlasti iz Vaše prevzvišenosti jedrnatih in premišljenih besed sami osebno prepričali o zdravem katoliškem nauku; ker se je pri posvetovanju posameznih resolucij brez kakega vpliva ali celo pritiska od katerekoli strani popolnem prosto in parlamentarično obravnavalo in sklepalo, ter se po nezaslišani vihri nasprotnikov po časnikih in banketih v neresnicah iu zavijanju priprosto ljudstvo bega in se čedalje bolj kaže, kako potreben nam je bil v Slovencih katoliški shod, da se pleve in rese od pravega zrnja — laž od resnice — propadlost in omahljivost od katoliške zavesti, katoliško prepričanje od liberalnih fraz in pojmov ločijo: zategadelj Vaši Prevzvišenosti vsi navzoči s tem pismom izrekamo svojo prisrčno zahvalo na toli blagodejnem vžitku katoliškega shoda, Vaši ekscelenciji kot po Božjem usmiljenju nam postavljenemu škofu obnavljamo svoje neomejeno zaupanje, svojo udanost in pokorščino, slovesno oporekajoč zoper vsakatera iz trte izvita sumničenja in podle napade na Vašo prev-zvišeno osebo in še izrecno zoper debele laži o štirih izmišljenih škofovskih okrožnicah, o katerih v 8 letih Vašega Višjepastirovanja še živa duša ni slišala in morejo biti le izvodek bolnih liberalnih možganov, ter kličemo Vaši ekscelenciji: Pogu m no z Božjo pomočjo tako naprej! Neustrašljivih sobojevnikov roj je za Vami in za nami na bra-i niku za vero, dom, cesarja, in če je ' Bog z nami, kdo bode zoper nas?l — Udanostna izjava občine Hrastje pri Kranju: Najudanejši podpisana občina Hrastje pri Kranju izraža Vam prevzvišeni naš Višji Pastir svoje globoko sočutje v veliki žalosti, katero Vam povzročujejo Vaši iu naši nasprotniki - liberalci, in to tem rajši, ker poznajo Vašo plemenito in blago srce, katero bije edino le za našo časno in večno srečo. Prevzvi- šeni, Vi ste in ostanete naš ljubljenec in oče vernih Slovencev na Kranjskem in mi smo in ostanemo Vaši u dani zVesti in pokorni sinovi. Majhna je sicer naša občina in čisto priprosta, a velika je v ljubezni in, udanosti do Vaše prevzvišene osebe. V znamenje ! tega svojega resničnega spoštovanja in prave ljubezni, smo Vas v današnji seji izvolili za častnega občana. Strupi Franc, župan; Novak Janez in ' Brešar Frauc. Svetovalca; Strupi Janez, Novak G. Brodar Janez, Vrban Kozina, Kadivec Anton, odborniki. — Radujoč se teh lepih in krepkih izjav beležimo z zadovoljnostjo, kako se uprav s tem množi in vtrjuje važnost prvega slovenskega katol. shoda. (Slovo od dež. predsednika barona Winklerja.) Včeraj so se poklonili g. deželuemu predsedniku gospodje župani kranjski, škofjeloški in radovljiški, čestitali mu na odlikovanju ter se poslovili. Te dni je naznanjenih še več odposlanstev. — Kakor smo že včeraj omenili. priredč mu danes zvečer ob 9. uri vsa ljubljanska narodna društva, meščani in veteranski kor sijajno bakljado in serenado. Zbirališče je ob osmi uri v mestni hiši. od koder pojde sprevod po Glavnem in Starem trgu čez sv, Jakoba most na Turjaški trg, kjer združena pevska društva zapoio tri skladbe, na to pa se poklonijo slavljencu odposlanci društev in meščanov. Sprevod se vrne do mestne hiše, kjer se razide. (Slavnost v Marijanišču.) Predvčerajšnja slav-nost, blagoslovljeoje novega šolskega poslopja, sme se šteti med častne dneve, kar jih je doživel zavod. V kateri namen se je imela vršiti slavnost, povedali smo že. Predvčeranjem popoldne so zavihrale zastave Z velikega poslopja, novosezidani del pa je bil — rekli bi — prepasan z zelenjem. Proti štirim so se zbrali povabljeni dobrotniki in znanci zavoda, med njimi — v čemer se je lepo kazal značaj slavnosti — zastopniki skoro vseh tukajšnjih ljudskih in srednjih šol. Nekoliko po četrti uri se je začel vspored s slavnostno pesmijo, ki je za nalašč zložena za blagoslovljenje sirotišnice, nato pa je deček-gojenec pozdravil navzoče goste, izražajoč svoje veselje, da se je gojencem pripravilo polagoma tak6 veliko in prostorno poslopje, pa tudi zabvaljuioč se vsem dobrotnikom za njih darove in njih sodelovanje. Obetal je v imenu vseh gojencev hvaležnost in pa poštenost v svojem poznejšem poklicu. — Blagoslovljenje, ki je bila naslednja točka v vspo-redu, zvrševal je mil. gosp. prošt J a r c , predsednik Vincencijeve družbe. V mitri in pluvijalu je opravljal po obredniku molitev v vsaki šolski sobi posebej, proseč blagoslova od zgoraj učencem in učiteljem. Nato pa je imel isti gospod v slavnostni dvorani jedrnat nagovor, v katerem je na kratko, toda popolno razložil vso zgodovino deške sirotišnice od početka do današnjega dne. Posebej se je spominjal blagoslovljenja prvega dela, katero je pred desetimi leti dne 12. novembra zvršil pokojni škof dr. Janez Krizostom, potem zidanja kapele v letu 1885, katero je blagoslovil sedanji prevzvišeni vla-dika in ki je stala 14.000 gld , nadalje, kako se je glavni del hiše dozidal v I. 1887 in 1888 z gospodarskim poslopjem vred, naposled, kako se je lani začel zidati še stranski del posebej za šole in letos srečno dovršil. Kajpada so bili stroški za tako veliko zgradbo veliki: okoli 125.000 gld. je stalo počez vse zidanje, a za dve hiši, ki sta se za «vod bili nakupili, dala je družba 27.500 gld. Po pravici je poudarjal gospod družbeni predsednik, da je pa zato zavod ves preskrbljen z vsemi potrebnimi napravami in se sme v mnogem oziru imenovati vzgleden zavod, ki je v čast in kras ljubljanskemu stolnemu mestu in gotovo tudi dobrota za celo kranjsko deželo. Zato je pa tudi iz srca izrekel zahvalo dobrotn kom in prosil, naj ne zapuste zavoda tudi zanaprej ne, da se bode začeto delo uspešno nadaljevalo pri naši revni mladini. — Kakor je občinstvo pazno poslušalo tehtni govor predsednikov, tako je z veseljem in zanimanjem pazilo na razne j pevske točke, ki so se vrstile z deklamacijami. Prav j primerno se je priredila za to priliko Ramischeva . spevoigra z naslovom: „Podobe iz peterih šolskih let " Razred za razredom stopa na oder, poje iu deklamuje, kakor se njegovi zmožnosti spodobi. Vse je bilo živahno in mično, dasi ni bilo v nobeni točki posebne umetnosti. Telovadski zbor. ki je peval in telovadil ob jednem, ugajal je posebno. Najlepše se je pač pelo „Lastovki v slovo". Človek ne bi pričakoval, da morejo taki dečki pevati s tolikim čustvom. S cesarsko pesmijo, katero je občinstvo stoje poslušalo, završila se je lepa slavnost. Na harmoniju je spremljal pevanje učitelj petja g. H. Sachs, na klavirju pa domači gojenec višje-gimnazijec. Poleg g g. podpornikov in gospej podpornic so počastili zavod zlasti gosp. deželni šolski nadzornik Jos. Šaman, deželni odbornik iu poročevalec dr. Schaffer, ravnatelja Andrej Senekovič in Ivan Šubic, mestni šol. nadzornik prof. Leveč i. dr., izmed preč. duhovščine pa mil. gosp. prošt dr. L. Klofutar, vodja in prof. Tomo Zupan, župuik M. Mtlenšek itd. — Bog daj mlademu zavodu obilo blagoslova, da bi tako vrlo deloval tudi v deianju, kakor je tukaj pokazal v podobi, (Osebne vesti.) V Gradcu je v četrtek umrla gospa Marija De k leva, roj. Lavrenčič. — Imenovani so poštnimi kontnlorji oflcijali gg. Fr. Pur-1 an. Fr. S t rmo 1 e, R S t u m p fi in J. Jil t tn er. (Predavanje v Rudolflnumu) se za to zimsko dobo zopet začne prihodnjo sredo dn6 26. oktobra. Govoril bode v oudotni bralni sobi gosp. učitelj telovadbe Julij Schmid o romanju Slovencev na Reno in njegovem uzroku. Pričetek zvečer ob šestih. Povabljeni so ne le udje muzejskega društva, ampak sploh izobraženci. (Sneg) Iz Zagorja ob Savi se nam poroča: Nismo se nadejali, da bodemo letos tako zgodaj dobili sneg. Doslej pri nas ni bilo še nobene slane, celo vrtnice so cvetele po nekaterih vrtovih, nakrat pa je nastalo hladno in bližnje hribe pobelil je sneg. Že v sredo je naletaval po hribih, danes dnč 21. t. m. pa so tudi doline dobile zimsko obleko. — Iz Celovca se nam poroča, da je tudi ondi včeraj opoldne začel prav pošteno naletavati sneg. Vreme je že ves teden mrzlo in deževno. — V Ljubljani in okolici je pobelil strehe in ulice ter se še vedno sili. (Zamenjajte stari srebrni denar!) Finančno ministerstvo zopet opozarja, da se bode stari srebrni denar zamenjaval le še do novega leta. Naj torej nihče ne zamudi obroka ker sicer bode imel znatno škodo. (S Trsata) se nam poroča z dnč 21. t. m.: Dolgo časa nas je mučila skoro neznosna vročina; za njo je nekaj časa hudo deževalo, a zdaj zel6 brije burja, tako, da se bojimo izpod strehe. Bližnje gore so dobile belo odejo, vsled tega imamo precej občutljiv mraz. — Reški Madjari so že sili življenja, zato si ga junaško jemljejo. Pred nekaj dnevi je jeden v Podvežici skočil z mostu, 6 metrov globoko, na železniški tir, ter s tem pokazal madjarsko junaštvo. Na istem mestu so si že pred tem trije prerezali nit življenja. Tako nam pač dajejo lepe vzglede v posnemanje. — Laško vino se nam je zelo pristudilo; preiskovanjo je pokazalo, da ga je malo od trte. Ni čudo torej, da ljudje od njega bo lehajo. Tembolj pa je v časti domača naravna kapljica. Že sedaj prodajajo letošnje vine po 50—60 kr. liter. Tudi Madjarom ugaja, le prehitro jim postavi v nered že tako prazno glavo in potem razgrajajo po našem trgu do belega dnš. Torej tudi v tem so nam v vzor! — O Vseh Svetih je pri nas zadnji romarski shod, h kateremu pride tukaj nekaj dragih S ovencev. Ce jih pride večje število, bode prejšnji dan ob 47i- uri popoldne slovenska pridiga. Daj Bog, da bi nas bratje iz Slovenije mnogobrojno počastili. Postregli jim bomo, kar bo mogoče. (Slovensko gledišče.) Jutri se pripelje prvi slovenski gledališki vlak iz Kamnika. Na čast kamniškim gostom, katerim se bodo pridružili tudi mnogi sosedje iz okraja, se bode predstavljala znana narodna igra ..Revček Andrejček." (Glas iz-med občinstva.) Mestni magistrat izvaža v posebnih vozeh vso nesnago iz gnojišč v obližje trnovskega predmestja tik ceste v log. Ko potegne jug, vživajo Trnovci in Krakovci to ne ravno prijetno vonjavo. V tem kraju pa stanuje mnogo delavcev v skupnih bivališčih, torej se e tem napravlja gnezdo koleri. To je pač treba odpraviti ! (Slovenske posojilnice na Koroškem) zelo lepo napredujejo. Lam je na Koroškem poslovalo že 14 sloveuskib posojilnic. Letos ustanovili sta se zopet dve novi, v Št. Janžu, v Rožu in v Prevaljah. Dvanajst posojilnic, ki so lani poslovale, je imelo vkupe 998.646 gld. denarnega prometa, 393.341 gld. hranilnih vlog, 489 294 gld. posojil, 15.190 gld. zadružnih zakladov. — Sedaj se snuje že sedemnajsta slovenska posojilnica v Št. Lenartu pri sedmih studencih. Slava I (Načelnittvo gestilničarske in kavarnarske zadrnge) v Ljubljani je sklenilo v zadnji seii, na vprašanje c. kr. trgovinskega ministerstva pritrditi nasvetu, da mora obrtna oblast pred podelitvijo obrtov, posebno koncesijoniranih, kar so tudi go- stilne in kavarne, zaslišati zadrugo in se ozirati na njeno poročilo, istotako mora zaslišati občino, v kateri se bode obrt izvrševal. Dalje imajo zadruge pravico priziva v vsakem oziru, posebno gledi obrtnega opravičenja, obsega obrtne pravice iu neopravičenega izvrševanja obrta. O vsaki taki določbi se mora obvestiti zadruga, katera mora v 14 dneh vložiti priziv. Konečno je pritrdilo zadružuo načeluištvo tudi nasvetu, uai bi se v vseh trgovinah ob nedeljah delalo le do poldne. (Za okrajni zastop v ŠoStanji) se vršijo volitve dne 26. oktobra za veleposestvo, dne 31. oktobra za mesta in trge, dud 4. novembra za kmečke občine. (Čitalnica v Brežicah) priredi prihodnjo veselico dne 13. novembra z gledališko predstavo, petjem in igraujem na citre. (Duhovniške vesti iz celovške škofije.) Župnijo Svinico je dobil tamošnji provizor č. gospod Norb. Miirz. — Župnijo Št. Tomaž buzu Celovca bode po odhodu vč. g. Fr. Bar bor i ča v Ljubljano oskrboval vč. g. Ivan N. Sirnik, kanonik v Gospisveti. (Zmrznil je v Lattermannovem drevoredu) blizu Koslerievega vrta danes po noči zidar M. Ja-uežič, stanujoč v Šiški. Danes zjutra) našli so ga otroci na obrazu ležečega v jarku poleg šetališča. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. Nesrečnež je bil baje vinjen, zlezel je v jarek in — zmrznil. Telegrami. Lvov, 21. oktobra. V okraju Velička je zbolelo 12 oseb za kolero, štiri so umrle. Budimpešta, 22. oktobra. Dopis spominskega odbora naznanja, da se je neizogibno moralo odložiti odkritje spomenika, ; ker se je sklenilo sklicati deželni honvedski i shod. Ministerski predsednik je izjavil, da ne ugovarja, da se stvar odstavi z dnevnega reda. Apponji in Eoetves sta privolila, hudo napadajoč ministerskega predsednika. Ministerski predsednik je izjavil, da še ni govorjena zadnja beseda, če se stvar odstrani z dnevnega reda. Zbornica je jedno-glasno sklenila, da se odstavi z dnevnega reda. čik&go, 21. oktobra. Slavnosti blagoslovljenja poslopij za razstavo so se danes 1 pričela z velikim sprevodom, katerega se je udeležilo do 90.000 oseb. Tujci. 1'. oktobra. Pri avstrijskem earu: Jereb, uradnik, iz Novega , Mesta. — Prosen iz Verbice. Hervatin iz Jablance. Pri Južnem kolodvoru: Trebitsch z Dunaja. — j Bauer iz Trsta. Gusell iz Škofje Loke. — Pollak, gostilničar, | iz Kozjega. — Valentin, kapitan, iz Lovrane. Pri bavarskem dvoru: Papa, n dučitelj, iz Škofje Loke. — Toman, potovalec, iz Ptuja. — Cvek, potovalee, iz Kamnika. t 502 1 Anton Dekleva, zemljiški posestnik, naznanja v svojem, ooitelii in vseh sorodnikov imenu žalostno in britko vest, da je njeK0«a srčno l|ubl|eua, dobra soproga, oziroma mati, tašča, stara mati itd., gospa Marija Mm roj. Lamižic, zemljiška posestnica, dne 20. t. m. ob 9. uri zvečer po daljši bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajte, v starosti 74 let mirno v Gospodu zaspala. Truplo drage raujke bode v nedeljo, dne 23. t. m. nopuldue ob 7*3 uri v hiši žalosti, Maiffredjgasse Št. 6 slovesno blagoslovljeno iu uato na šenipeterskem pokopa-Išču v družinski rakvi pokopano, S», maše za rajnko se bodo brale v po-nedeliek, dne 24. t. m , ob 10. uri dopoldoe v župm cerkvi presv. Jezusovega Srca. Gradec, du<5 21. oktobra 1892. Vremensko sporočilo. $ Dr. Vinko Gregorič J usoja si naznaniti, da je danes odpotoval; vrnil se pa bode sredi decembra meseca zopet v Ljubljano. 456 s-e V Ljubljani, dne 5. okt. 1892. Prošnja. Odbor rečne loterije v korist misijonske hiše v Kočevju prosi, naj tisti p. n. blagi podpiratelji, kateri imajo še kaj nerazprodanih srečk, blagovolijo srečke dobrohotno razprodati ali pa še pravočasno vrniti. Tistim pa, kateri se prostovoljno oglasijo za razpečavanje nazaj poslanih srečk, ponuja odbor za plačilo 15 do 20 kr. od goldinarja. Srečkanje se bode vršilo že dne 30. novembra 1892. 484 4-4 Pisarna: Vodnikove ulice štev. 2. i Odbor. Kathreinerjeva Kneippa sladna kava, najboljši dodatek li kavi, prodaja prodajalcem na drobno po originalnih tovarniških cenah 461 13—8 JANEZ LUCKMANN v Ljubljani. J. IV. POTOČNIK, krojaški mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršulln-skem poslopju, priporoča se osobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanje duhovniških sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 363 26—12 m H Bolldno blag» t ; ■a 1 mizar; SI v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—12) y g as as ag a :Na.ini-<1e cene g; Lekarna Trnkôczyjeva, Dunaj, V. S M > 'ff a s» P «4 > N N O O. b Zaradi preselitve popolna razprodaja lesoreznegn in kosarskega blaga, kot: Držala za brisače, za ključe, ure, časnike in pisma, kljuke za oblačila, stojala za smodke in pipe, posode za kadiloe, konsole, mize in posode za ovetioe, keglji, svečniki, okviri za podobe in fotografije, živalske glave, srnji izveski, pljuvalniki, pipe za tobak, naustnikl, ročaji, deščice za čaj, noži in vilioe, čaše, igrače, godbene škatlje, obroči in skledioe za otirače, posodice za dišave, kasete za lepotlčje in rokavioe, pisala, krožniki, kapelioe za svete podobe, križi, puščice za hostije itd. itd. Dalje koški za gospe, koški za ovetioe, delo, potovanje, stenski koški itd. Končno so na veliko izbiro raznovrstne palioe v I. kočevski hišni industriji. Premovana na Dunaji 1890. F. Stampfel. Premovana na Dunaji 1890. Ljubljana, Šellenhurgove ulice 4, illijalu v Opatiji. Edina prilika za primeren nakup po nizki ceni za "■»«afcJl.i»»*.» «1.s*. s*ilsa S 503 3—1 P» N< P» O CD JU Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice i), ■ senajuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v iz-vršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, kakor: oltarjev, obhajilnlh mi* itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrst-nejiih po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Preskrbi kompletne družbinske rakve na vže kupljenem svetu na tukajšnjem pokopališču. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri W njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačne dvakrat na leto in sicer spqmladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p n. stavbenim podjetnikom se priporoča t vsakovrstna K j Übe stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrši. 425 6—6 Wimm, Znamka S. O. M. Najboljše laško namizno vino, priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim in prebolelim. — Steklenica 1 gld. Gosp. lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani. 9 Podpisani Vam potrjujemo s tem, da že 18 let prejemate Maršala vino iz naših kletij in sicer najboljše. Pooblaščamo Vas, da to potrdilo, kakor je resnično, objavite in se podpišemo z velespostovanjem J. & V. Florio. Palermo ("Italija) meseca dec. 1891. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (262) 11 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-'( kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAIGHEL, (i2) 78 zobozdravnik pri Hradeckega mosta I. nad str. Sargo ve jgg^. 0d kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvoni svètnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko miio v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toiletno karbolno glycerinskô milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las)! — Chininsko-glycerinska ponuda. — Glycerinska crème. — Toiletni glycerin itd. i d. (1420) 12 iT »| 4||Wl|trm zdravstvenooblastveno pre- JLil..lJ".lM"ill m. 5 skušena zobna crème. F. A. Sarg-» sin & eouip., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijali. priprosta in lina, izvršena v vseh slogih, dobi in naroča se pri Leop. Tratniku v Ljubljani, sv. Petra cesta 27. 267 62-27 le s Kathreinerjevo Kneippa sladno kayo za dodatek. 463 13-8 Dobiva se povsod. Pred ponaredbami se svari. mladeničem, ki stopajo v vojaško dAbo. Zaradi prihodnjega vojaškega ndbora, ki bode 1893. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: 1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1872., 1871. in 1870. leta, se morejo zsrlasiti v zapisanje tekom meseca novembra letos pri mestnem magistratu. 2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domoviustva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti. 3. Začasno odsotne ali pa bolue mladeniče sinejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31., 32., 33. in 34. vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januarji in februarji 1893. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje. 5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo o priliki zglasitve izročiti z listinami opremljene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§ 31., 32., 33. in 34. vojnega zakona povedanih ugodnosti. 6. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi ali pa oni. ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona. Stavljencc, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka § 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld , eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dni. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 17. oktobra 1892. Župan: GRASSELLI s. r. f f f 'f 'f * * f' f ■ f ■i"i"»-'»■ »■f'■»■ Prevzetje pekarije. Usojani si javljati si. občinstvu, da sem prevzel dobro urejeno in znano PcrnictoFO pekarijo v Špitalskili ulicah št 7, ter se priporbčahv^sl. občinstvu in gg. gostilničarjem v obila naročila zatrjujoč točno postrežbo z dobrim kruhom in raznim pecivom. Pekel bodeni dvakrat na dan, vsakovrsten svež kruh pa prodajal na vago. — Domači kruh za peko vsprejemljem ob 10. uri dopoldne. — Na željo pošiljam tudi ob poljubni uri vsakomur kruh na dom. Velespoštovanjem 497 (3-m Jakob Velkovrh, pekovski mojster. fmm^'m". i 'i 'i Zobni zdravnik iz Berolina uniy. med. R. : Katoliška Bukvama' v LjuM|»u<. J. Kraje v N...>(i M Fr. Norbert Gregi v Nazaf-tu. -i-r«. . v Ljubljani, na Starem trgu št. 1, nasproti železnemu mostu. Tu se dobivajo vsake vrste WT kmetijski stroji,-* kakor: nlamoreznice, mlatilnice, žito čistilni stroji itd. P. n. gospodinjam, krojačem in čevljarjem pa priporoča svoje izvrstne 1C šivalne stroje "«I prav po nizki ceni, za katere pet let jamči (garantira). Vsakdo kdor je tu stroje kupoval, je bil zadovoljen, ter je izrekaj zahvalo. Med drugim navedemo tu le sledečo: Brod na Kulpi, 24 sept; 1892. Gospodu Franu Detterju v Ljubljani, Šivalni stroj, kojega ste mi poslali, prav izvrstno, dobro in hitro dela, ter Vam moram reči, da ste mi boljši stroj poslali, kakor šem ga pričaKoval,, ter Vam s tem izrekam mojo zahvalo. Spoštovanjem 483 3-2 Ivan Stampfl, čevljar, Z najodličnejšim sto vanj eni Primerna darila I priporoča uljudno Fran Čuden, itrar, diW J. GEBA, »Ljubljani, Slonove ulice št. 11, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ar, zlatih, srebrnih in nikelnatih, atenskih ur z nlhalom, ur ■ stojalom in ar badllalo (\Veckeruhren), ar z godbo in godbenlh valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlilo, prstanov in ah&nov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . . od gld. 4-20 do 6 — srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10-— „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12-— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35 — zlate ure za gospode . „ „ 24-— „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa eno leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajam dobro blago za res nizko cono. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-13 205 38—30 llustrovani ceniki na ieljo gratl« in franko. IVAN JAGER, mesarski mojster, misirsJii|i ©siti (v mestni mesnici). Ker so se zadnji čas o mojem obrtu različne, v škodo taistemu namenjene govorice raztrosile, usojam si svojim velecenjenim prejemnikom, kakor tudi slavnemu c. in kr. vojaštvu s tem' naznaniti, da so iste neresnične in popolnoma izmišljene. Ob jednem se zahvaljujem za do sedaj mi skazano zaupanje in se priporočam z zagotovilom vestne postrežbe z najboljšim in najcenejšim mesom tudi nadalje k mnogobrojnemu obisku. 496 3-3 mesarski mojster. Dne 22. oktobra. Papirna renta 5%, 1<5% davka .... 96 gld 40 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 96 . 25 . Zlata renta 4%, davka prosta.....114 r 50 . Papirna renta b%, davka prosta .... 100 , 25 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 981 , — Kred.tne akcije, 160 gld. ....... 310 „ — London, 10 funtov stri........119 „ 65 I Napoleondor (20 fr.)................9 „ 52 I Oesarski cekini....................6 n 69 „ Moručkih mark 100 .......58 72'/," Dni 21. oktobra. Ogerska zlata renta 4 h...... . 111 gld. 95 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 40 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 152 . — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....186 „ — „ Zastavna pisma avstr.oar.zem. kred. banke 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „4«/,* 100 „ 15 „ Kreditne srečke, 100 gld.......190 „ 75 „ St. fteniis srečke. 40 irld. . 63 „ — . Ljubljanske srečke, 20 gld. ......22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ — „ Rudolfov« srečke, 10 gld.......23 . — „ Salmove srečke, 40 gld................62 . 25 „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....58 . — m Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 . 25 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2790 — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 97 „ 50 „ Papirni rubelj...........1 „ 19 „ Laških lir 100.................._ _