Leto VIII, št. 154
Ljubljana« sobota 2. Julija 1927
ca l»haja ob 4. »utraj. ga
Stane mesečno Din zj—, za mo-scmstvo Din to'— neobvezno.
Oglasi po tarta.
Uredništvo i
Ljubljana, Knatlova ucca štev. 5/L Telefon št. «071 in 2801, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 3 Din
UpravnlStvo: Ljubljana, Prešerno** ulica št. 54. — Teleion št. 2036.
lnsemtiu oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št 249«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova It. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241.
Ljubljana, 1. julija.
Razplet krize v odnošajih do Albanije kaže vedno določneje, da je zanjo merodajna italijanska politika in da ne manjka mnogo, pa bi morali tudi to krizo uvrstiti v vrsto sporov z Italijo. Zakaj stališče, ki ga v tej aferi zavzema Albanija, bi ne bilo nikdar mogoče, da ne stoji za Ahmedom begom fašistični Rim in mu diktira svoje instrukcije Tirana vrši danes italijansko, ne albansko politiko, zato njeno briskiranje evropskih velesil doseza dimenzije, kakor si ji more privoščiti samo oblastni Rim-	, ,.
To je najpoglavitnejsi nauk, ki nam nastaja iz aibanske krize.
Položaj je naravnost absurden, svetovni listi so že prinašali komentarje, v katerih so izražali svoje zadovoljstvo nad likvidacijo spora, ki je zopet obrnil pozornost Evrope na južnovzhodni konec našega kontinenta. Ti komentarji so bili dokaj optimistični, kar bi že vsekakor moralo vzbuditi pomisleke pri vseh poznavalcih pravih odnošajev med Albanijo in njenimi sosedi. Ali da bodo pomisleki proti optimizmu v albansko-ju-goslovenski aferi našli upravičenje v toliki meri, kakor so pokazale najnovejše vesti, je vendarle prekosilo pričakovanje marsikoga.
Kljub pristanku na zahteve, ki jih je izrazila intervencija velesil v Tirani, je albanska vlada zadržala Djuraškoviča in s tem onemogočila obnovo diplomatskih odnošajev in vsega, kar je s tem v zvezi. Beograjske vesti pripovedujejo, da ie italijanski poslanik v imenu Albanije predlagal, naj naša vlada najprej obnovi diplomatske odnošaje. potem pa bodo albanske oblasti izpustile tolmača. Da je naša vlada tak predlog odklonila, je umljivo samo ob sebi. In morala ga je odkloniti. Naš prestiž trpi že pod tem. da ostaja Djuraškovič tako dolgo v zaporu; očividno izrabljajo albanske oblasti ta čas v to, da izvedejo proces z njim, ga obsodijo, potem pa pomilostijo in izpuste; že to pomeni žalitev našega stališča in nasprotuje dostojanstvu vnanje države, ki jo mora spoštovati po mednarodnem pravu vsaka sila. Da bi pa sedaj ugodili Albaniji celo v toliko, da bi najprej obnovili diplomatske odnošaje z njo, preden te Djuraškovič zopet na svobodi, to bi pomenilo enostransko rešitev spora in bi predstavljalo diplomatsko zmago Ahmedove vlade.
Nova naša intervencija pri velesilah nam ne more prinesti drugega, nego podaljšanje spora za dobo, ki je potrebna Tirani, da izvrši do formalnega zaključka proces z Djuraškovičem in s tem poniža našo kraljevina
Vsa zadeva tedaj jasno razkriva namene ne toliko Albanije, kot njene italijanske zaščitnice. Kakor v vseh ostalih zadevah, stremi Italija tudi v tem, da nam pokaže, kako smo brez moči napram njej. Zato nam je tudi nadaljni razplet krize med Jugoslavijo in Albanijo motriti s perspektive italijansko-jugo-slovenskih odnošajev.
Potemtakem je vzroka dovolj, da ostane Evropa pozorna na naš Balkan. Ne po naši, marveč po tuji krivdi smo ostali nemirni kot Evrope, ki se domala vsak mesec nahaja pred novo krizo, katere izvor je v napetih odnošajih med obema glavnima jadranskima silama. Ne vemo, če so se predstavniki angleške in francoske vnanje politike na Chamberlainovem posetu v Parizu raz-govarjali o najnovejši fazi albanske krize; dobro pa bi bilo, če bi se razgo-varjali in še posebno potrebno bi bilo, da bi si bili na jasnem, kje tiči vir jadranske napetosti. Pacifikacija Evrope je nemogoča.dokler vrši Italija dosedanjo politiko, ki pomeni sejanje razdora med sosedi, med katerimi sicer ni interesnih nasprotij. Dolžnost onih, ki so danes vodilne sile v Evropi, bi bila. da izvedejo odločilno presijo ne toliko na Ti-rano, marveč na Rim. da se že enkrat neha zastrupljevalna kampanja.
Mednarodna podunavska
komisija
se preseli iz Bratislave na Dunaj.
Praga, 1. julija, d. Mednarodna podunav. ska komisija je zaključila svoje letošnje zasedanje. Komisija je tekom svojega 18. zasedanja rešila vsa važnejša tehnična. ju» ridična, finančna in paroplovna vprašanja na Dunavu. Med drugim je komisija izia» žila željo, naj bi tudi druge dTŽave posne. male vzgled Jugoslavije, ki je že začela z melioracijami na Dunavu. Revizija najnižte ga vodostaja, ki je bil ugotovljen 1. 1922. je odgodena do L 1932. Na Dunavu se bo uvedla enotna paroplovna statistika za vse države. Končno je bil definitivno sklenien prenos sedeža komisije iz Bratislave na Du« naj, kjer se bo koncem novembra vršilo 19 zasedanje.
Finančne posledice angleško-roškega spora
London, 1. julija, (be.) V zadnjih dneh 90 zunanje benke brezuspešno skušale prodati ruske menice na londonskem denarnem tw gu. Četudi so se ponujale menice pod cena so vse banke odklanjale (fiskontadjo.
Davidovič išče stikov s pašičevci
Radi odpora proti postopanju vlade narašča Davidovičev vpliv v demokratski stranki. — Senzacionalne Davidovičeve konference s pašičevskimi voditelji
Beograd, 1. julija. Kakor razdor med vladnimi in izvenvladnimi radikali, tako narašča od dneva do dneva tudi nasprotje v Demokratski stranki, med vladno Marinkovičevo grupo in izven-vladno Davidovičevo. Ko je dr. Ma-rinkovic s svojimi ožjimi prijatelji vstopil v Vukičevičevo vlado, se je gospod Davidovič temu sicer upiral, bi pa je skoro osamljen, ker so se člani demokratskega kluba z muslimani vred opozicije že preobjedli in so st vrh tega nadejali, da se bodo z vladno pomočjo pri volitvah zelo okrepili. Čim bolj pa se g. Vukičevič izmika izvršitvi danih obljub glede sprememb v politični upravi, tem močnejša postaja zopet pozicija g. Davidoviča. Nezadovoljnost in ogorčeni protesti muslimanov proti vladi so samo nova voda na njegov mlin.
To nasprotje g. Davidoviča do vlade
Poslovna seja ministrskega sveta
Uredba o kronskih penzijonistih. — Zemunska pošta priključena Beogradu. — Naročilo železniških tračnic za 10 milijonov.
Konferenca radikalnih ministrov
je dovedlo do situacije, ki bi bila še pred par meseci nemogoča. Davidovič se je začel približevati svojim nekdanjim najhujšim nasprotnikom, pašlčev-oem. Pravo senzacijo je vzbudilo v Beogradu, ko se je izvedelo, da je imel daljšo konferenco s pašlčevskim vodi-diteljem Markom Trifkovlčem. Sestal se je ponovno tudi z nekaterimi drugimi odličnejšim} pašičevci.
Seveda ni mogoče izvedeti, o čem so na teh sestankih razpravljali, vendar splošno trdijo, da so razmotrivali o možnosti skupnega nastopa proti vladi, ki nastopa enako brezobzirno proti pa-šičevcem kakor proti davidovidevcem. Z veliko napetostio pričakujejo zato nedeljskega shoda Demokratske stranke v Beogradu, na katerem bo g. Davidovič govoril o politični situaciji.
Beograd, 1 julija p. Danes popoldne od 5. do 9. je bila seja ministrskega sveta, ki je razpravljala večinoma o tekočih resornih poslih Med drugim ie bilo sklenjeno, da se pokojnine smejo izplačevati upokojencem tudi ako stanujeio v Inozemstvu. Rešeno je bilo tudi vprašanje uredbe o provedbi kronskih upokoiencev na dinarske upokojence; prevedba se bo izvedla postopoma, kolikor bodo dopuščale finačna sredstva. Finančni minister ie bil pooblaščen, da izdela uredbo v smislu konvencij o slobodni coni v Solunu. Dalje ie bil na predlog ministra za šume ta rudnike potr-en pravilnik o oddajanju gradbenih del v Bosni in Hercegovini. Rešeno ie bilo tudi vprašanje nagrad za tehnično osebje pri nadzorstvu nad državnimi objekti v ministrstvu za javne zgradbe.
droč t! poštnega ministrstva je bilG sklenjeno, da pripade Zemun beograjski poštni direkciji- Poštno ravnateljstvo na Cetinju ostane. Druga vprašanja poštnega ministrstva so bila odstavljena z dnevnega, reda in pridejo na vrsto na prihodnji seji.
Med Sarajevom in Mostariem se bo preko Neretve zgradil moderen most, za kar je bil odobren kredit 720.000 Din. Ministrski svet je končno pooblastil ministra sa-obračaja, da naroči za okoli 10 milijonov dinarjev novih tračnic za železnice in sicer v prvi vrsti doma; le ako bi domače tvrdke ne mogle dobaviti dovoli materiiaia, naj se tračnice naroče tudi v inozemstvu.
Po spi* 'ministrskega sveta se ie vršila še kodferenca radikalnih ministrov, ki se razpravljali o političnem položaju. '
Šolska avtonomija za Nemce v CSR
Po izvedbi upravne reforme
Praga, 1. julija, d. Poslanska zbornica je včeraj ves dan nadaljevala generalno, de» bato o upravni reformi, šele ob 6. zvečer se je vršilo glasovanje o predlogu poroče» valca, s katerim se je generalna debata za* ključila in otvorila specijalna debata. Nem« ški socijalni demokrati, narodni socijalisti in komunisti so stavili pretipredlog m za» htevali štetje glasov. Protipredlog je bil s 129 proti 100 glasovom odklonjen. Zbornica je tudi z veliko večino odklonila predlog komunistov, naj bi se zakonski osnutek o upravni reformi vrnil ustavno pravnemu odboru.
Po seji je dal prosvetni minister dr. Ho« dža novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da se bodo po izvedbi te upravne reforme tu« di na Slovaškem ustanovili deželni šolski sveti po vzorcu šolskih svetov na Češkem in Moravskem. V okvirju teh deželnih šol« skih svetov, bodo dobili Nemci sporazum« no z nemško vladno stranko primerno šol« sko avtonomijo. Prvotno je bila namerava« na izvedba tega načra že s 1. julijem, ker pa se je razprava o upravni reformi v zbor« niči proti pričakovanju zavlekla, je tudi oživotvorenje šolske avtonomije za Nem« ce za nekaj časa še odgodeno.
-SS3-
Stroga obsodba slovenskega komunista v Rimu
Rim, 1. julija, o. Pred posebnim tribu-nalom za zaščito države se je danes vršila razprava proti 30 letnemu Štefanu Lebanu iz Slivnega pri Nabrežini, ki je bil obdolžen, da je. kakor veli obtožnica v začetku tega leta skušal v Trstu potom sestankov in debat hujskati prebivalstvo kraljevine k oboroženi vstaji proti državni oblasti ter s tem hotel Izzvati državljansko vojno. Sodni dvor ga je obsodil na 5 let ječe. To je prva obsodba, izrečena proti slovenskemu komunistu s strani posebnega tribunala za zaščito države.
Bolgarski zakon o zaščiti države
Sofija, 1. julija, d Demokratičeski zgovor namerava pozvati vlado, naj predloži so« branju dodatek k zakonu o zaščiti države, s katerim naj bi se poostrile mere proti ko« munistični propagandi. Razen tega si priza« deva Demokratičeski zgovor, da bi izzval sklep o izključitvi vseh komunističnih po« slancev iz sobranja. Komunistom naj bi se sploh odvzela vsaka politična ingerenca.
Avstrijska parlamentarna kriza
Dunaj, 1. julija. A Vsled načelnega od« klonilnega stališča socijalnih demokratov je novo izvoljeni avstrijski narodni svet de« lanezmožen. V vseh odborih izvajajo soci« jalni demokrati obstrukcijo, tako da so tu« di vsi odbori obsojeni na nedelavnost. V socijalnodemokratskih krogih naglašajo, da bodo omogočili redno delovanje šele takrat, ko jim bo vlada priznala razne socijalno« politične koncesije. V vladnih krogih vlada veliko nerazpoloženje, vendaT pa vladne stranke ne kažejo volje, da bi izpolnile te zahteve. V okolici kancelarja dr. Seipla se naglaša, da bo vlada razpisala za jesen no« ve volitve, če bodo socijalni demokratje Se nadalje onemogočali delovanje narodne« 2« sveta.
,,Zaporni zakon" za bivše nemške kneze
Berlin, 1. julija, d Zbornica je razprav« Ijala o predlogu socijalno demokratske stranke glede podaljšanja zapornega zako» na za bivše nemške kneze, s katerim se jim onemogočajo vsi procesi za nadaijnih šest mesecev. Vlada je sicer izjavila, da podalj« šanje zakona ni več potrebno, ker so vsi bivši knezi podali izjavo, da tekom prihod« njega pol leta ne bodo nadaljevali svojih pravd. Pri glasovanju je bilo oddanih za podaljšanje tega zakona 232. proti pa 167 glasov. Predsednik zbornice Loebe je po glasovanju ugotovil, da kljub tej večini po« daljšanie tega zakona ni podano, ker bi se s tem spremenila ustava m je za to potreb« na kvalificirana dvetretjinska večina.
Angleško-ruski konflikt
London, 1. julija, d. Vlada je objavila zbirko diplomatskih not in poročJl, ki jih je poslal Chamberlain o svojih razgovorih s sovjetskimi diplomati angleškemu odprav« niku poslov v Moskvi. Iz teh poročil izha« ja, da so si sovjetski diplomati stalno pri« zadevali, da bi zvedeli za ozadje znameni« tega Zinovjevega pisma, o katerem je Chamberlain vedno trdil, da je originalno. Prizadevanja ruskih diplomatov v cilju raz« čiščenja političneg-a položaja so naletela v angleških krogih vedno le na negativno za« trdilo, da Anglija ne namerava ustvariti protiruske fronte. Anglija je stalno zahte« vala kot pogoj za gospodarske konvencije zadovoljivo rešitev vprašanja odškodnine s strani Rusije.
Protifašistična demonstracija v Argentini
Buenos Aires, 1. julija, (be.) V nekem tu« kajšnjem kinu so danes predvajali fašistič« ni film, v katerem se posebno poveličuje Mussolini in njegovo delovanje. Nasprot« niki italijanskega fašizma, večinoma itali« janski emigranti so ob tej priliki priredili velike protifašistične demonstracije, pri ka« terih je prišlo do spopadov s policijo. V pouličnem pretepu je bilo mnogo oseb ra« njenih. Policija je aretirala 11 fašističnih razgrajačev.
Byrd je moral vsled neprodornemegle, v kateri je izgubil orijen-tacijo in baje tudi zaradi pomanjkanja bencina, pristati po več-urni blodnji na morju. — Vsi letalci zdravi. — «Mis America« lahko poškodovana. — Prve Byrdove izjave
London, 1. julija, (lo.) Byrd je dosegel francosko obalo sinoči okrog 9. ure. Od Pariza je bil oddaljen komaj 240 milj, nakar je izgubil smer in je bil prisiljen po večurni blodnji okoli Pariza pristati pri Caensu na morju.
Pariz, 1. julija (be.) Byrdovo letalo je po večurni blodnji padlo ob 5.45 zjutraj pri Caensu v morje. Na obrežju je pričakovala letalce velika množica ljudi. Kljub viharnemu morju so pomorščaki spravili letalo na suho, ki je razmeroma malo poškodovano. Vsi letalci so zdravi.
Pariz, 1. julija (be.) Po najnovejših poročilih je bil Byrd zaradi pomanjkanja bencina prisiljen, da je po štiriur-nem blodenju v gosti megli, pri čemer je neprestano letal v velikem krogu, po 44 urnem neprestanem poletu pristal v bližini Ver-sur-merju (pokrajina Calva-dos) 200 m od obale na morju. Byrd in njegovi spremljevalci so se rešili na gumijastem čolnu, ki so ga k sreči vzeli s seboj, letalo pa ie precej močno poškodovano in za nadaljni polet zaenkrat nerabno. ^
Pariz, 1. julija (lo.) Danes je govoril Byrd z zastopnikom «Agence Havas», kateremu je izjavil, da se čuti srečnega, da more prinesti predsedniku Dou-mergueu nepoškodovano ameriško zastavo. Byrd se je nadalje zahvalil za pomoč francoske pomorske oblasti, ki mu je omogočila, da je rešil letalo.
Byrd je bil v zraku skupuo 42 ur. Govoreč o poletu preko Oceana, je izjavil Byrd, da se je moral 19 ur boriti s strahovito meglo, zaradi katere je izgubil orientacijo. Letalo je tekom noči dvakrat obkrožilo zapadno Francijo, kočno je zmanjkalo bencina, nakar je Byrd smatral za potrebno pristati na morju, ker se je bal, da bi pristanek na suhem Imel za potnike neprijetne posledice.
Pri pristanku na morju je bil sunek Izredno močan, vendar so pa potniki ostali nepoškodovani. Letalci so imeli dolg razgovor z ameriškim atašejem, tekom katerega so določili program po-
leta iz Pariza v Berlin. Takoj ko bo letalo urejeno odpotuje Byrd proti Parizu.
Pariz, 1. julija, s. Byrdovo letalo so privezali na več ladij, vendar ga vsled razburkanega morja niso mogli takoj spraviti na kopno. Šele okoli 2. so ga zvlekli na suho. Byrd je čakal na mestu, da je prišlo letalo na suho ter ga nato natančno preiskal. Ko se je izvedelo, da je «America» pristala na morju, je ministrski predsednik Poincare brzojavno izdal nalog prefektu v Calvadosu, naj v imenu francoske vlade čestita letalcem.
Prefekt departementa Calvados je sporočil notranjemu ministru, da so storjene vse mere za rešitev letala. Ko je nastopila plima, je gledal le še vrhnji del letala iz morja. Mornariško vodstvo v Cherbourgu je odposlalo strokovnjake, da bodo vodili dela za rešitev letala. Aparati na letalu in pošta so že na varnem. O dogodkih pri pristanku na morju se izvejo nastopne podrobnosti:
Tekom noči so slišali prebivalci Ver-sur-merja močno ropotanje motorjev, čemur pa niso pripisovali nikake važnosti. Šele zgodaj zjutraj sta opazila dva ribiča, ki sta dvigala mreže, 500 m od obale na morju plavajoče letalo brez posadke. Na obali so našli poveljnika Byrda in poročnika Novilleja, ki sta spala v pesku na obali. Ribiča sta ju nato odpeljala na stanovanje nekega občinskega svetnika, kjer so jima pripravili malo jedi ter ju nato spravili v postelje. Poveljnik Byrd je bil "popolnoma brez moči in je le s težavo napravil par korakov po stopnicah v hišo. Medtem sta oba ostala letalca Acosta in Balchin odšla k svetilniku v Ver-sur-merju, kjer jih je čuvaj z ženo gostoljubno sprejel.
Ekspedicija na južni tečaj pod Byrdovim vodstvom
Newyork, 1. julija, (pa.) Pripravlja se ekspedicija na južni tečaj, katero bo vodil Bvrd.
Protest naše vlade pri velesilah
Prijateljsko zadržanje Nemčije v našem sporu z Albanijo. —■ Italijanski vplivi v Tirani — Nove italijanske zahteve v Beogradu odklonjene
Beograd, 1. julija p. Kakor izve vaš dopisnik, je vlada poleg demarše, M jo je poslala velesilam, poslala danes našim poslanikom v Parizu, Londonu, Berlinu in Rimu brzojavko, v kateri jim naroča, da pri vladah, pri katerih so akreditirani, protestirajo proti postopanju zastopnikov velesil v Tirani, ki ni bilo povsem korektno in v skladu s postopanjem njihovih držav. Zavlačevanje rešitve tega vprašanja krši ugled In avtoriteto velesil samih in je v njihovem interesu, da se ta stvar reši tako, kakor so nasvetovale velesile. V naših krogih posebno povdarjajo prija-
teljsko postopanje nemškega poslanika v Tirani napram naši državi, da pa francoski poslanik De Vaix s svojim postopanjem najbolj ovira hitro rešitev.
Berlin, 1, julija (be.) Po poročilih iz Beograda je stavil italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero kot zastopnik albanskih interesov v Jugoslaviji jugoslovenskemu zun. ministru nove zahteve albanske vlade glede likvidacije jugoslovensko-albanskega spora. jugoslovenska vlada je te zahteve brez nadaljnega proučevanja odklonila kot nesprejemllve.
-a®-
Protikomunistična akcija v Angliji
Kodanj, 1. julija, d. Včeraj je dospela an« gleška mornarica v Osla Tamošnji komu« nisti so priredili ob tej priliki velike de« monstracije in delili letake, v Jcaterih po« zivajo mornarje, naj se nikar ne pokorava« jo poveljem svojih predstojnikov, da bi na kakršnikoli način nastopili proti sovjetski Rusiji. Angleški poslanik je interveniral pri norveški vladi, ki je odredila postopanje proti komunističnim voditeljem. V tajni« štvu komunistične stranke je bila izvršena hišna preiskava, predsednik stranke, glavni urednik komunističnega lista in strankin tajnik sta bila aretirana.
Hnmna seja pruskega deželnega zbora
Berlin, 1. julija, s. Na dnevnem redu pruskega deželnega zbora je bilo med drugim tudi vprašanje 90cijalnih demokratov zaradi napada na člane <Reichsbannerja» v Ahrens-dorfu, ki 90 ga izvedle desničarske organizacije. Socijalno - demokratski poslanec Krflger je utemjeljeval vprašanje, češ, da se nemški naciionalci v boju proti republiki ne ustrašijo niti varstva bojazljivih morilcev. Pri teh besedah je nastal v vrstah nemških nacijonalcerv velik hrup. Nemškonacijonalni poslanec Siedemann ie opetovano zakričal govorniku: <Nesramnež' To je nesramnost!* Vsled teh besed se je hrup še povečal; socijalni demokrati in komunisti so se gnetli v bližino poslanca Siedemanna ter ga zmerjali. Ko so skušali pasti po poslancu Siedemanna, so ga obkolili njegovi pristaši, pri čemer je prišlo do spopada s pestmi. Sredi pretepa je predsednik okoli 11. prekinil sejo. Po dveurnem presledku se je seja a> pet pričela. Predsednik je obžaloval, da je prišlo do acen, ki ponižujejo ugled zbornice.
Razorožitveni problem
Ženeva. 1. julija (lo.) Vprašanje pomožnih vojnih ladij v odboru strokovnjakov se bliža nagloma rešitvi ter pride vprašanje velikih vojnih ladij v kratkem na vrsto. Anglija predlaea, naj se tonaža velikih vojnih ladij zniža od 35.000 ton na 30.000 ton in velikost lopov od 16 palcev na 13.5. Uporabnost velikih vojnih ladij naj bi se podaljšala od 20 na 26 let. Anglija povdarja, da bi sporazum v tem vprašanju omogočil nadaljno razorožitev na morju in prihranil prizadetim državam veliko stroškov. Angleški predlog tudi nočejo motiti razmerja 5:5:3, ki je bilo določeno na zadnji washingtonski konferenci. Angleški krogi upajo, da bo odkritosrčno stališče angleške vlade in njene delegacije v veliki meri pripomoglo do končnega sporazuma na pomorski razorožitveni konferenci. Po zadnjih vesteh je Japonska pripravljena pristati na angleške razorožit-vene predloge glede velikih vojnih ladij.
Zanimiva interpelacija nemških komunistov
Berlin, 1. julija, s. Komunisti so vložili v državnem zboru interpelacijo, v kateri zahtevajo pojasnila o gotovih vesteh, ki so krožile glede tajnih razgovorov o nemški razorožitvi na zadnjem zasedanju Društva narodov. Pri teh razgovorih je prišlo baje do dogovora, da bo službena doba v nemški državni brambi znižana na tri leta in da bo dovoljena ustanovitev stalne rezerve 300 tisoč mož. Dalje je bilo sklenjeno povišanje častniškega kadra od 4500 na 5000 mož. Na tem razgovoru je bil baje istočasno sklenjen nov pakt med zunanjimi ministri locarnskih držav, v katerem je prišlo do sporazuma glede nemškega rezervata, ki ga predvideva Sen 16- pakta Društva narodov, t. j. glede prehoda prek nemškega državnega oeemlja, kar pride praktično v poštev proti Rusiji.
Politične zanimivosti iz volilne borbe
Beograd, 1. julija
»Samouprava«, organ vlade, je ostro napadla »Odjek«, glavno glasilo g. Da-vidoviča, očita mu nelojalnost in nekorektnost. Norčuje se iz demokratov, da so »zbežali« pred obtožbo proti Maksi-moviču v vlado. Razprave o tožbi glede policijskega terorja se torej niso zbali radikali, ampak — demokrati. Odnošaji med vlado in grupo Ljube Da-vidoviča se bolj in bolj zaostrujejo.
V	nizu čudežev, ki jih prinaša nova vlada, je eden največjih, da je vlada postavila v Somboru proti predsedniku Narodne skupščine g. Marku Trifkovi-ču aktivnega ministra pravde g. Subo-tiča kot nosilca »raditoalske« liste. Skoro vsi radikalski uradniki v sambor-skem okrožju so izmenjani, ker so prijatelji g. Trifkoviča. Spor bo v veliko korist Nemcev, ki imajo tu 35.000 glasov in da lahko odneso 5 mandatov, za preostala 2 mandata se bodo borili Trif-kovič, Subotič, ki dobi madžarske glasove, demokrati, samostalni demokrati in zemljoradniki. Najbrže se pojavi še tretja radikalska lista Otona Gavrilovi-6a. G. Vukičevič postaja s svojo politiko le pospeševalec nesloge v nadjo-nalnih krogih.
Drugi dokaz »svobodnih« volitev se je zgodil v Skopi ju. Tam hočejo cen-trumaši pod krinko g. Vukičeviča izriniti kandidaturo ministra ver g. Obra-doviča, ker upajo, da bo Vukičevič dal ostavko, če bo izvoljen. Da to sklene »narod«, so dobili po vaseh nekaj ljudi in jih kot delegate in zaupnike NRS zbrali na zbor zaupnikov, kjer so seveda glasovali za g. Vukičeviča.
Tudi finančni minister Bogdan Mar-kovič ne more najti sigurnega manda-ta, ampak se je zatekel v tikveško okrožje ob grški meji ker se nadeja, da bo tam vladni vpliv najizdatnejši. »Bitko« bo dobil centrumaš Besarabič, advokat iz Beograda. Minister saobračaja kandidira v Bitolju, kjer pa ima opas-nega nasprotnika v domačinu, pašičev-cu Čirkoviču.
V	Beogradu so demokrati vpisali baje okrog 2000 volilcev, M stanujejo izven Beograda, a so bili v to svrho za en dan imenovani v občinsko službo. Reklamacije se ne rešavajo in predsednik mestne organizacije NRS g. B. Maksimovič grozi županu in občinskim referentom s l^zensko ovadbo.
Demokrati, kjer so v stranki glavni beograjski bogataši, so razcepljeni v dve skupini. Bančni direktor Dragiša Matejič, ki povdarja svoje visoke zveze, hoče postati poslanec. V to svrho je v kragujevaškem okrožju sklical sejo zaupnikov demokratske stranke in ti so ga res proglasili za nosilca. Dosedanji demokratski poslanec Rado-savljevič, pristaš g. Davidoviča, izjavlja, da to niso bili pravi delegati, ampak družbica prijateljev g. Matejiča. Pravi demokrati da so vsi proti Mate-jidu, ki je intimen prijatelj g. Marinko-viča.
Razkol med oficijelno NRS in vlado, t. j. izključenje članov vlade iz stranke, se pričakuje za prihodnji teden.
Klerikalci ponavljajo igro nad krščansko-socialnim delavstvom
Najbolj slepi morajo videti, da je v vod-»tvu SLS zavel najostrejši protisocialni duh in da brezobzirno uveljavljajo svoio moč in vpliv možje, k! delavstvo potrebujejo samo kot srečne posestnike volilnih kroglic, drugače pa nad njim uganjajo najgršo diktaturo. Voditelji SLS so pri oblastnih volitvah srečno izigrali svoje delavstvo in ga opeharili za vsa važna In odločilna mesta, po volitvah so nezadovoljnemu delavcu pristrigli jezik s tem, da so mu vzelj vodstvo ljubljaiskih organizacij in isto izročili povsem drugim ljudem. Le na videz figuri-ra v tem vodstvu še nekal oseb. ki naj bi uživale zaupanje delavstva, toda te osebe so v skupni službeni materijaln! odvisnosti od vodstva SLS in jim je torei svoboda besede in delanj vzeta. Tako je postavilo kandidata za mesto Ljubljano v osebi g. dr. Korošca m namestnika v osebi g. Ter-seglava — radi lepšega seveda. Stara igra ie zopet pripravljena. Tudi pri zadnjih volitvah je bila v Linbilani ista kandidatura, toda gosp. Terseglav je Izšel PTaznih rok. Sedaj je pa stvar za zastopnika ljubljanskega delavstva še tem boli kočljiva, ker le izvolitev v Ljubljani brezupna. Tako bo krščansko-socijalno delavstvo šlo v boj za SLS brez upa zmage, kaltl v morebitni izvolitvi dr. Oosarja ne more videti svoje zmage, ker dr. Gosar ie kot minister za so-cljalno politiko s protJsociialnimi določili v finančnem zakonu podprl vse škodljivo delo magnatskih voditeljev v SLS in zato zaupanja delavstva ne zasluži več.
Dr. Gosar in SLS na zatožni klopi
Iz krogov zasebnih nameščencev nam pijejo: Bfvil minister g. Gosar se Je torej oglasil v svojo in SLS obrambo radi ne_ čtrvenega zvišanja davka ca plače privatnih nameščencev. Ta odgovor obsega celo vrsto usodnrh priznanj, ki Jih je treba za vselej pribiti:
1.	Zvišanje je rezultat sporazuma SLS ta NRS. Pogajanja sta vodila Gosar ta Ku-tovec In na zvišanje |e pristal cel klub SLS.
2.	Zvišanje Je nastopilo, ker Je finančni mtaisrter predlaga! znižanje drugod. SLS, ki J« zanemarila požurtti predlog zakona o iz-enačenju davkov, je pristala na izenačenji;
tam, kjer je biio nam v škodo, opustila pa
zavzeti se za izenačenje tam, kjer nam Je v korist Finančnemu minrstru Je bilo na prosto znižati drugod, njegova dolžnost pa pustiti Slovenijo v miru.
3.	Gosar priznava, da ie SLS pristala na zvišanje, tolažeč se, da bi jo sicer odstranili iz vlade. Ve se pa, da bi bila v slučaju, da je SLS glasovala proti proračunu, padla vlada in bi bile razpisane volitve ter bi izenačenje davkov na privatne prejemke bilo odloženo na čas, ko bo sprejet obči zakon o izenačenju direktnih davkov.
4.	Gosar priznava, da je največ zasebnih nameščencev s plačo do 2000 Din, in ravno njim je davek povišan za — 100 %.
5.	Gosar dalje prav nič ne omenja, da Je SLS predlagala olajšave za mnogobrojne družinske člane. Na socijalno statšče, da je ■treba uvaževati število dece, je Gosar popolnoma pozabil.
Mi smo g. Gosarju hvaležni, da se je iz. javil Zdaj vsaj vemo, kdo nas je potlači] v grozni davek.
Končno Je g. Gosar Ssto »pozabil« pove* dati, da se na nov? davek pobira tudi in. validska in komorska doklada in da sinejo samouprave nanj naložiti občinske, okrajne in oblastne doklade (od V* davčnega zneska). To je nadaljno darilo SLS za privatne nameščence!
Dr. Gosar o zasebnih
VV	.1
namescencin
V »Slovencu« namreč ta najnovejši finančnik piše: Mimogrede naj omenim, da bi pri novem (Oosarjevem) davku na plače privatnih nameščencev ne bilo ravno ne. mogoče doseči, da bi se davčna lestvica pričela vsaj s 3 %, ali celo z 2 in pol %. Gosar nadaljuje, da SLS takega zvišanja ni zahtevala, ter delavcu plačajo 3.30 % (t j. 2 % davka, 0.50 % invalidskega prireza, 0.30 % prireza, 0.60 % izrednega prireza), in nI šlo, da bi se nameščencu manj obremenil kakor delavcu.
Mi ne vidimo, čemu bi v dobi do izenačenja davkov bila taka nesreča, če bi urad nameščencev plačeval manj nego 3.3 %. Gosarjevega davka in smo tudi sigurni, da bi delavci tega ne zavidal' privatnemu urad-ništvu. A. g. Gosar ki se proglaša kot fi. nančni strokovnjak SLS ta kluba njenih poslancev, je tu nekoliko zmešal resnico.
Gosarjev davek na plače privatnih na. meščencev znaša namreč pri plači od 6.000
12.000 Din plača odslej davka 3.5 %, čati še invalidski prirez po skali čl. 161 fin. zak. 1. 1926/27 in komorski prirez v vi. što' čl. 165 istega zakona. Torej priletnih prejemkov.
12.000 Din plača odsleja davka 3.5 %, t. J. 420 Din in od teh 420 Din invalidske in komorske doklade (brez morebitnih samoupravnih doklad) pa še 186 Din, znači od plače skupaj 5.05 %. G. Gosar je v svojem članku te doklade kar zamolčal, češ. kako naj znižam lestvico od 3.5 % (v resnici 5.05 %), če delavec plača le 3.30 %. Ne vidimo, zakaj naj privatni nameščenec s 1000 Dim plača 5.05 % davka, delavec z isto plačo pa naj služi Gosarju za odgovor, da se ne sme iti pod 5.05 %!
S takimi obrambami se g. Gosar ne bo rehabiPtiral pred zasebnimi nameščenci.
Krajni šolski svet za Celje in okolico
Z izvolitvijo šolskih odborov prenehajo po vsej Sloveniji krajni šolski sveti, ki so vršili zadnji čas zgolj administrativne posle. Med ukinjenimi šolskimi sveti je mnogo takih, ki imajo za razvoj slovenskega šolstva več desetletij trudapolnega dela za seboj ter zaslužijo v zgodovini slovenskega naroda, da jih s hvaležnostjo »beležimo. Med te spada tudi krajni šolski svet za Celje okolico.
Prvi krajni šolski svet za Celje okolico se je sestal dne 13. februarja 1875. leta ter si je izvolil za pvojega načelnika Karla Šaha, posestnika v Lise ah. Temu je sledil 1. 1881. Franc Lipovšek, posestnik v Medlogu, leta 1884. Anton Mravijak, posestnik v Zagradu, 1. 1887. solicitator Josip Stibenegg, 1. 1890. Ivan Supanc, posestnik v Gaberjih, 1. 1893. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju in leta 1899. dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju. Zadnji je nato celih 28 let v dobi najhujših nacijonalnih bojev in nemškega sovraštva do slovenske vzgoje naše mladine neumorno deloval na to, da dobi obsežna ter popolnoma slovenska celjska okolica za svoj naraščaj primerno slovensko vzgajališče, za katero se je borib pred njim celo četrtsto-letje. Cesar energičen in v boju za to šolo do skrajnosti konsekventni mož pod avstrijskim nemškim režimom ni mogel doseči zaradi odločnega odpora celjskih Nemcev, to bi mu bili kmalu preprečili v lastni nacionalni državi nahujakani od ravno istih pro-tivnikov slovenske okoliške šole, možje slovenske krvi in mišljenja. A premostil je tudi to veliko težavo tako, da se more danes po 28 letih najplodonoenejšega dela, ko zapušča svoje mesto, ozirati na svoj uspeh, ki ga venča na Dolgem polju se dvigajoča ponosna palača nove okoliške osnovne Šole, v kateri bo z novim šolskim letom nastalo živahno vrvenje in se bodo še pozne generacije s hvaležnostjo spominjale graditeljev in ustanoviteljev te krasne stavbe. Toda mož dela nerad zapušča svoje zaupano mu mesto. Prepričani smo, da bi tudi dr. Hrašovec še nadalje posvečal svoje moči in svoje bogate izkušnje okoliški šoli, ako ne bi pravilnik o šolskih odborih ukinjal nwsto šolskega oglede, ki ga je ves 5as svojega delovanja za okoliško šolo zavzemal. Hkrati z dr. Hra-šovcem pa se poslavlja od okrajnega Šolskega »veta tudi njegov nenmoren tajnik goep. učitelj v p. Krajnc, ki je celih 82 let vodil v krajnem šolskem svetu vestno in natančno tajniške poda
V sredo, dne 29. t m., se je izvršila predaja agend Šolskega sveta na novoizvoljeni Šolski odbor, kateremu paSehiJe sedaj ▼ »tisi u praviliflka o šolskih odborih župan okoliške občine gosp. Glinšek. Za njegovega namestnika je bil izvoljen gosp. Vinko Ku-kovec, v smislu pravilnika določen ta tajnika gosp. upravitelj Voglar, za blagajnika pa izvoljen član šolskega odbora Gams. Upravitelj šole gosp. Voglar se je v lepih besedah zahvalil dosedanjemu načelniku dr. Hra-Sovcu za dolgoletno, trodapolno in požrtvovalno delo, nakar mu je odgovoril dr. Hrv
fovee ter na aptofco Jedjo novega kriškega odbora tudi obljubil, da mu je še nadalje na razpolago, ako bi potreboval za okoliško šolo njegovega sodelovanja. Sestava novega šolskega odbora pa nudi garancijo, da se bo okoliška osnovna šola tudi v bodoče razvijala v modernem duhu.
Kandidature velesrbske stranke
Beograd, 1. julija, n. Glavni odbor reor« ganizirane Srbske narodne stranke je imei včeraj sejo, na kateri je sklenil, da postu« vi na predstoječih volitvah svoje kandidat« ne liste v vseh volilnih okrožjih Srbije, Ma« cedonije, Bosne, Hercegovine, Vojvodine ta Sferna. General Okanovid bo nosilec liste v treh. volilnih okrožjih in to v Južni Sir« biji, v Bosni in v Sremu. Nosilci ostalih Ittt in sreski kandidati bodo večinoma vojni ve« terani, upokojeni in rezervni oficirji, inva« lidi in četniki.
Radič in Zagreb
Zagreb, 1. julija, r. Na današnji seji za« grebške oblastne skupščine je prvi prevzel besedo predsednik oblastnega odbora Ste« pan Radič, ki je polemiziral radi neodobrit« ve oblastnega proračuna z ministrom ft» nanc, nato pa napadel bivšega in sedanjega velikega župana, zagrebško inteligenco ter zagrebške gospodarske kroge, katerim jo očital, da so škodljivci naroda.
Kdo je rešil srbsko armado v svetovni vojni
Polemika med Francijo In Italijo.
Nedavno je imel francoski minister za mornarico govor, v katerem se je med drugim dotaknil tudi umika srbske armade in naglasil, da je bila avstrijska mornarica zaprta v puljskem pristanišču, ki si ga iz strahu pred francosko mornarico ni upala zapustiti. Rešitev srbske armade je posledica uspelega podviga francoske mornarice, pri katerem pa je italijanska mornarica sodelovala Ie z nekaterimi manjšimi transportnimi ladjami.
Italijanski tisk je otvoril sedaj živahno polemiko, v kateri skuša ovreči te trditve fancoskega strokovnjaka. Vladna <Tribuna» naglaša. da sp te navedbe popolnoma napačne. Italijani so se pri tem povzpeli do trditve, da je izključno le italijanska mornarica šahirala avstrijske bojne ladje ter da je pri tem francoska mornarica le indirektno sodelovala. Srbsko armado pa je rešila izključno le italijanska mornarica, dočim so le neznatne ostanke umikajoče se armade prepeljale francoske ladje. List navaja, da je 45 italijanskih transportnih ladij na 202 vožnjah transportiralo skupno 115.000 srbskih vojakov. 10.000 konj in 30 ton vojnega materijala z albanske na italijansko obalo. Francoska mornarica je pri tem sodelovala le s 25 in angleška samo z 11 transportnimi ladjami, ki so skupno prepeljali le 70 tisoč mož. Pri tej akciji je italijanska mornarica izgubila tri bojne ladje in 8 transportnih parnikov. Previdno pa italijanski listi pri tem zamolče. da je francoska mornarica v istem času branila italijansko mornarico pred napadi avstrijskega brodovja in tako omogočila kretanje italijanskih ladij, ki bi se sicer niti ne upale iz svojih luk.
Fašizem za vzpostavitev predvojne Madžarske
c. d. — V Trstu. 28. jur.ija
Današnji »II Popolo di Trieste«. službeno glasilo primorskega fašizma, objavlja zopet novo »pismo iz Jugoslavije«, baje pisano v Zagrebu, v katerem na neki neverjetno nesramno odkrit način razkriva fa-šistno mnenje o naši državi, iz katerega iz haja popolnoma jasno, da Italija z vsemi silami dela na to, da bi se prej ali slei Jugoslavija obtesala toliko in na tak način, da bi za vedno prenehala biti ovira italijanski ekspanziji proti vzhodu. Uvod tega »pisma« Je tako značilen, da naj ga posnamem v celoti:
»Jugoslavijo gotovo zasledujejo uroki. Ni samo Italija, ki čuti vso svoio politično nasprotnost napram tej kraljevini SHS, ki ni zadovoljna, da se Je zaokrožila z velikimi krvavečimi kosi madžarskega ozemlja in ji je bila dana možnost, da je prišla do morja skozi ono veliko italijansko okno, ki je Dalmacija, temveč si hoče sedaj komaj par let po svoji stvoritvi. s težko po-litično-gospodarsko krizo, ki je na tem, da se izprevrže v meščansko vojno, na vsak način zlomiti rogove v velikih vprašanjih zunanje politike, kolikortoliko imoerijalistič nih. Ni torej sama Italija, ki izjavlja svoje nasprotovanje jugoslovenskim spletkam in se vprašuje ali mora v resnici ravno tej poizkusni državi, ki so io hotele imeti des-orijentirane in po rezultatih velike vojne presenečene diplomacije, biti dovoljeno, da vznemirja Evropo s kar najlahkomiselnej-štmi političnimi programi kot nekaka »balkanska velesila«. Anglija, ki je tako oddaljena od Jugoslavije, stopa popolnoma na isto pot katero je ubrala Italiia«.
Nato navaja člankar v dokaz svoje trditve, da Je Anglija popolnoma na strani Italije v njeni protijugoslovenski politiki, okol-nost, da Je lord Rothermer v svoji »Dai!y Mali« objavil s svojim podpisom članek, v katerem je zahteval, da se načne vprašanje revizije trianonske mirovne pogodbe In se tako popravi silna krivica, Id se je storila v to pogubo Madžarski. Jtaroslovenski tisk, da Je bfl kar ves te sebe zaradi tega Sanka ta Se tembolj, ker mora priznati, da je tako dobila MassoHniJeva politika tako krepko oporo, kakor je ravno »Daily Mail«, najrazšfrjeuejšl svetovni Hst.»Popolov« član-, kar seveda pri tem zamoKtde soIoSno znano dejstvo, da Je londonska »Oaily Mail« za osiugo ki jo dela Musottnijevj protijugosl. ski politiki, bogato plačana iz fondov italijanskega ministrstva zunanHt stvari kako je todi ie bogateje plačana iz istih fondov
za podpiranje fašistične rrotifrancoake Politike.
Opirajoč se na to dailymafiako podporo, se norčuje potem »Popolo« iz Male antante češ, uboga Mala antanta. ki mora čuti take stvari ravno sedaj, ko je gojila bolj ali manj utemeljene nade, da bo mogla pospešiti prebavo onih milijonov Madžarov, Id so jih velesile odkazale preslabotnim želodcem Cehoslovakov, Rumunov in Jugoslovenov. »Popolo« je prepričan, da pride prej ali slej trenotek, ko bo Evropa morala popraviti Madžarski storjeno krivico, in sicer tudi zato, ker je pohabljenje Madžarske balkaniziralo vso srednjo Evropo. Madžarska mora zopet dobiti svoje narodno-zemlje-pisne meje, kakor Jih je imela, kar bo tndi v prid civilizaciji, a ko bo Jugoslavija skrčena v svoje prave narodno-zemljepisne meje se bo tudi ona mogla šteti med one elemente ravnotežja na Balkanu, in ko se osvobodi nevarnega balasta, bo imela prosto pot za svoj naravni gospodarski razvoj.
»Popolo« se silno huduje nad jugoslovenskim tiskom, da je v svojih komentarjih »Daily Mailinega« predloga skušal »vplesti tudi meje z Italijo«, češ, ako se rervidi-rajo meje v prid Madžarom, se mora tudi revidirati jugoslovenska meja v prid Jugo-slovenom, in če je nujno potrebno odrešenje Madžarov v Jugoslaviji, je ravno tako nujno potrebno odrešenje Slovanov pod Italijo. In neki beograjski list, da ie celo pripomnil, čemu neki Mussolini toliko povdarja nedotakljivost italijanske meje na Brennerju, ne pa tudi, ali vsai ne v taki meri, nedotakljivosti Jugoslovensko-italijan-ske meje. Namesto Mussollnlia odgovarja »Popolo« oziroma pravi, da Jei čas, da se pove enkrat za vselej na kar naisvečanejši način, da ni samo meia na Brennerju, temveč da je ravno tako tudi vzhodna italijanska meja, torej meja proti Jugoslaviji, sveta in nedotakljiva in da se premaknitev te meje v vsakem slučaju more Izvršiitl edino le proti vzhodu; češ, ker je le prepravično, da imej vsak svoje!
Stvar je torei jasna. Fašistična Italija hoče doseči, seveda z angleško pomočjo, revizijo trianonske mirovne pogodbe, to se pravi, vzpostaviti Madžarsko v nienih predvojnih mejah. Jugoslaviia, Češkoslovaška In Rumunska morajo vrniti Madžarski bivše Madžarsko ozemlje. Potem celo tudi Jugoslaviia postane element ravnotežja na Balkanu, seveda tistega ravnotežja, ki si ga želi fašistična Italija in bi ga ona brez odpora tako skrčene Jugoslavije in Rumun-ske urejevala po svoji mili volii
»Popolo« se potem norčuje iz »Gjura-škovičevega slučaja«, ki da ga ie Jugoslavija izumetničila na operetni način, pri čemer da se je v Jugoslaviji že govorilo o neizogibnosti vojne, dočim danes zopet že nikomur ne prihaja na um, da bi razmišljal o tem, zakaj ni več te Vojne nevarnosti. Seveda, velesile so zaukazale rešitev incidenta, pa je vse pozabljeno. Edino je še ostalo prepričanje, da je bil jugoslovensko-albanski spor posledica italijanskih spletk.
Da, tu ima »Popolo« res prav. Kar je res, Je res! Ni ga človeka v Jugoslaviji, ki bi ne bil prepričan, da je bil ta spor res posledica italijanskih spletk, in po dokaze za to ni treba hoditi, kakor pravi »Popolo«, k italijanskim prebegom in njihovemu sovraštvu proti fašizmu, temveč edinole le v tiransko in beograjsko italijansko poslaništvo. In če končno »Popolo* zlobno opravičuje jugoslovenski tisk, češ. da je njegova pisava o zunanje-političnih stvareh sedaj zato tako zmedena, ker so vsi bolji novinarji kakor tudi ministra in poslanci zaposleni s skupščinskimi volitvami in so si zato listi izposodili za obdelavanje zunanjepolitičnih vprašanj neodgovorne elemente od humorističnih listov, mu nihče ne bo nevoščljiv za to prepričanje. Za obdela-vanje politike blazno v sebe zaljubljenih fašističnih političnih hai/jkinov ie v resnici treba samo — humorista, če že ne naravnost — psihiiatra!
Pretep ▼ francoski zbornici
Ptiriz, 1. julija, (pa.) Na današnji seji po« alanske zbornice je prišlo povodom socija« listične interpelacije glede krvavih spopa« dov med republikanskimi organizacijami in reakcijona ci do razburljivih prizorov. Spo« padli so se socijalistični, komunistični in nacionalistični poslanci, ki so se v izdatni meri obdelovali z rokami in nogami. Med splošnim bruščem in truščem je bila seja odgodena.
Kje je Daudet?
Pariz, 1. julija, s. «Journal» izve, da je Daudet baje na krovu neke angleške jahte, ki križari po morju.
Sovjetski teror
London, 1. julija, d. Teror sovjetskih oblasti proti nasprotnikom sedanjega režima v Rusiji se nadaljuje 6 podvojeno silo. V zadnjih dveh tednih ni minul niti en dan, da ne bi bUo izrečenih vsaj par smrtnih- obsodb. Tekom zadnjih dni so sovjetska sodišča ob-eojala na smrt tudi ljudi, ki jih niso zalotili in flagranti, marveč se nanašajo obtožbe na dejanja, izvršena za časa revolucije ali že več let nazaj. Tako je med drugim potrdilo vrhovno sodišče v Moskvi smrtno obsodbo generala Obuhova bivše Kolčakove armade, ki je dal L 1918. in 1919. za časa državljanske vojne v Rusiji ustreliti več boljSevikov. Obuhov je bil šele pred par dnevi aretiran.
Kemal paša v Carigradu
Angora, 1. julija, (be.) Kemal paša je da« nee odpotoval iz An gore v Carigrad, kjer namerava ostati dva meseca. V Carigradu mu pripravljajo izredno svečan sprejem.
Močen potres
Hamburg, 1. julija, s. Potresna opazoval« niča je zaznamovala danes dopoldne močan potres v oddaljenosti 2000 km. Domnevajo, da^je potres prizadel kraje na maloazijdd
Viharji ▼ Rusiji
LJeningrad, 1. julija, a. Močni viharji to potopili mnogo ladij na Nevi Mnogo hiš
je razkritih, telefonske napeljave ao razde« jane. Vrč nerk "•<- utonilo	I
Češkoslovaško pismo
H. Praga, 28. junija.
Včeraj je pričela poslanska zborr;~a razpravo o reformi javne uprave. Razprava se je pričela ob nečuvenih krava-lih, katerih glavni povzročitelji so bili komunistu Referent o vladnih predlogah —, to nepopularno in nehvaležno nalogo je prevz^J dr. Kramar, — je bil dejansko napaden. Ne samo, da so mu branili govoriti, bil je tudi telesno ogrožen. Semtertja je bil v zbornici tak vihar, da ni bilo mogoče slišati lastnega glasu. Zato je bil poročevalec prisiljen, da je često narekoval svojo poročilo naravnost stenografom. Opetovano so komunisti povzročili v zbornici takšne kravale in takšno zmedo, da so v tem kaosu napadli in ranili svoje lastne so-mišljenike-poslance.
Predlog za spremembo dosedanje politične uprave in uvedbo nove samouprave v občini, v okraju in pokrajini je vložila vladna koalicija. Ž njim se spreminja zakon o župni upravi in se uveljavlja stara razdelitev države v pokrajine in okraje. Na strani opozicije so predvsem komunisti, ki so protj predlogu radi svojega opozicijonalnega stališča proti državi; iz istih razlogov so proti tudi nemški nacijonalisti, ki se razen tega še boje, da bi upravna reforma ne ogrožala tudi njihove «nacijonalne države».
V	opoziciji so nadalje češki in nemški socijalini demokrati in češkoslovaški narodni socijalisti. Resntf je nasprotje proti reformnim predlogom s strani češkoslovaških socijalističnih strank, ki so serijozen nasprotnik vladnim zakonskim načrtom. Ta stvarna opozicija svari pred reformo in naglasa, da se v ustavno-pravnem odseku v parlamentu sploh ni resno razpravljalo o spreminjevalnih predlogih opozicije, marveč da ni vladna koalicija imela druge skrbi, kakor da se izmuzne opoziciji, ignorirajoč njene protipredloge, mesto da bi jih vzela v pretres in resno o njih razpravljala.
O temeljih te reforme sem že opetovano pisal. Radi pregleda ponavljam, da gre za bistveno in radikalno spremembo občinske, okrajne in pokrajinske avtonomije, kakor je bila zgrajena v času Avstrije in kakor se je pri nas že močno uživela. Dejanski gre za omejitev samouprave: samoupravi se odvzema politična aktivnost in inicijativa, samoupravni zbori se pretvarjajo v posvetovalne korporacije in še to samo za gotova in čisto specijalna vprašanja. Omejuje se volilna pravica v te korporacije in uradnim osebam se daje veliko večja moč, kakor so jo Maj imeli v Avstriji.
V	obrazloženju vladne predloge o refor« mi državne uprave, sc naglaša, da je refor« ma »poskus unifikacije javne uprave v celi republiki« in »izvedba demokratskih načel ustave z združitvijo državne in avtonomne uprave®. Zanimivo je, da zakonski načrt sam naglaša, da je to, kar se imenuje «zdru« žitev državne uprave z avtonomijo® v bist« vu okleičenje samouprave izvajajoč: «A« tonomija sicer izgublja čustvo svoje samo« stalnosti in a tem seveda tudi svoje odgo« govomosti.»
Iz prejšnjih referatov je že znano, da je z «Jokleščenjem» ali kakor opozicijonalni listi pravijo »roropanjem® samouprave, mi« šljeno dejstvo, da tretjino članov teh kor« poracij imenuje vlada, dočim se ostali dve tretjini volita, nadalje, da odločuje v teh korporacijah državni uradnik, bodisi da je to prezident pokrajinske politične uprave, bodisi da je to okrajni glavar ali okrajni načelnik, in da soodločujejo tudi referenti, ki so takisto državni uradniki, t. j. da gla« sujejo prav tako, kakor člani, ki so bili vo« Ijeni. Dalje očita opozicija vladni predlogi, da je vlada pridržala v novem zakonu ta« kozvani avstrijski «-PriigeIpatent» v še po« slabšani obliki...
Mnenja o tej upravni reformi so različna Kakor io nekateri politiki zagovarjajo, tako Jo drugi ostro kritizirajo. Objektivnemu smotrilcu je o nji težko izreči že sedaj svojo sodbo. Najpametnejše je, ako sodbo pre« pustimo bodočnosti in izkušnji.
<i
Bolj kakor politični dogodki zanimajo češko javnoet vesti o dveh justifikaciiah. Danes zjutraj je bil v Kotni Hori obešen večkratni morilec, mlad človek iz najboljše družbe v Pardubicah, sin zelo bogatega ir-govca, ki je iz gole prešernosti umoril tri svoje ljubice. Jutri bo v Plznji ustreljen vojaški begunec, ki je na naravnost bestijalen način umoril celo rodbino siromašnega kme-tiča skupaj z njegovimi malimi otroci. Bil je obsojen na vešala, kazen pa mu je bila spremenjena na smrt z ustrelitvijo. In da bi bila mera polna, ima biti v kratkem obeše-n še tretji morilec, ki je bestijaino zadavil šoferja, katereea je bil najel za vožnjo, skril mrtvo truplo, ki ga je preje oropal, in z umorjenčevim avtomobilom pobegnil na Slovaško.
Po prevratu se je pri nas mnogo in živo razpravljalo o odpravi smrtne kazni. Veljal je za reakcijoijarja tisti, ki se je zavzemal za to, da bi se pridržala smrtna kazen. Zahtevo, da 6e odpravi smrtna kazen, so utemeljevali s tem, da država pod nobenim pogojem nima pravice, da bi posegala po življenju ovojih državljanov. Toda niao zmagali • »vojo zahtevo, ker se je pač praksa v vsakdanjem življenju izkazala za močneiSo, kakor je bOa teorija. Umori Li najgrši zločini bi prarv gotovo postali vsakdanji, aio bi ae zlofind ne bali smrtne kazni A tudi ta strah že čeeto ne učinkuje več, ker je dem-> ralizadja že prekoraSla vse meje In postala preeploBna.
Grozna vročina v Ameriki
CHcago. 1. julija, s. Vsled vročine je <§tx sedaj umite 18 oseb na solnčarici.
VeKko zastrnpljenje
Varlava, 1. julija, s. 800 vojakov v gat» nizijl Vrešenje obolelo na zastrupljeni« • slabim mesom.
Naši Kraji in
K današnji otvoritvi Ljubljanskega velesejma
Že sedmič se otvarja danes Ljubljanski vzorčni velesejem, ki je s tem že sedmič potrdil upravičenost svojega obstoja. Ker se pokazujejo gotovi znaki, da se bliža povečanje kupne moči konsumentov, je zanimanje razstavljalcev za letošnj' sejem izredno veliko; zato je bil že mesec dni pred otvoritvijo oddan ves razstavni prostor tako. da so se morale številne preostale prijavnice zavrniti. Pestra izbira blaga, ki Jo bo nud:l veleseiem, pa bo gotovo privabila tudi številne kupce in druge interesente, saj se bodo videle na razstavišču razen blaga za vsakdanje potrebe in ki so potrebni v produkcijskem procesu, še mnoge druge zanimivosti (umetnostna razstava, higienska razstava itd.).
Prav nič ne pretiravamo, ako trdimo, da Je izvrstna organizacija pripomogla Ljubljanskemu velesejmu do slovesa najpomembnejše institucije te vrste na Balkanu. Ima pa Ljubljana tudi vse pogoje, da v polnem pomenu besede postane njen vele-sejem prvi balkanski veieseiem — posredovalec med zapadom In Balkanom. Ljubljana je po svoji geografični legi tik d) vhodu na Balkan in ie eno najvažnejših križišč svefovn'h prog v naši državi. Slovenska vztrajnost in delavnost, ki slovita med našimi brati Srbi in Hrvati, bo gotovo tudi dosegla, da bo čez leta dobil naš veleseiem pravi mednarodni značaj tako, da ga bodo posečali 'nozemski kupci še v večji meri. kakor se to dogaja sedaj. Ker smo optimisti in ker je slovenska pridnost neomajna, upamo, da se ne varamo o bodočnosti te, za našo državo važne gospodarske institucije
Skeptikom, Id dvomijo o potreb' velesej-tnov sploh, naj povemo, da imajo danes ve-lesejmske prireditve celo naprednejše države. ki Imajo spričo večje razvitosti pTorae-ta In tiska mnogo več pril'ke za uspešno reklamo izven velesejmov, kakor pri nas. Ako so potrebni številni velesejmi n. pr. Nemčiji, potem so take institucije še bolj potrebne nam Jugoslovenom. k; nam manjka mnogo pogojev za to, da bi mogel posameznik sam zase napraviti uspešno reklamo večjega obsega. Končlno naša podjetja povprečno niso tako bogata, da bi mogla žrtvovati ogTorrme vsote za reklamo.
Naš velesejem je potreben tudi za to, da se z njegovim posredovanjem uvedejo nova podjetja v trgovski svet, a stara podjetja navežejo na nove kupčijske stike.
Vsak razstavljalec pa naj pomisli še na to, da uspeh njegove :zložbe ni samo v trenutnih kupčijskih zaključkih, nego tudi v dejstvu, da njegovo izložbo vidijo ogromne množice posetnikov, ki morda kdaj pozneje kupijo dotično blago.
Velesejmu želimo ob današnji otvoritvi najlepšega uspeha. Dolžnost vsakega Slovenca je, da ga obišče, ako mu le količkaj dopušča čas, saj Je Ljubljnski velesejem vendarle še predvsem naš slovenski velesejem. ogledalo naše slovenske pridnosti in podjetnosti.
Konferenca za mednarodne telefonske kable na Bledu
Dne 27. in 38. pr. m. se je vršila med avstrijsko in jugoslovansko telegrafsko -telefonsko uprava konferenca, na kateri se Je razpravljalo vprašanje telefonske zveze med Avstrijo in našo državo s pomočjo telefonskih kablov. Kabli so danes najboljše in edino sredstvo za telefon'jo na veliko daljavo, medtem ko se more telefonija z zračnimi telefonskimi vodi uporabljati Ie na kratke proge največ do 200 km. V zadnjem času se Je kabelska telefonija tako razvila, da se z njo dosežejo brezhibni pogovor1 v razdalji do 4.000 km, kar zadostuje popolnoma za vse evronske države. Na kablu, ki je neodvisen od atmosferskih neprilik, Je razgovor vselej popolnoma čist. Jasen in glasen, kaT se s pomočjo zračnega voda ne bo nikoli doseglo.
Zato je kabelska telefonija postala emi-neotoo prometno sredstvo. Zgradila se Je kabelska mreža v Angliji, Nemčiji, na Francoskem, Nizozemskem, na Švedskem, v Belgiji, Švici, Italiji. Avstriji, na Češkem in Madžarskem. Avstrija govori potom kabla že s Parizom.
Mesta, ki leže ob kabelski trasi, dobe približno isto važnost, kakor so svoj čas
pridobila mesta, če so prišla k železniškemu tiru. Avstrija ie lanr položila kabel med Dunajem in Pasavo, letos pa polaga kabelsko zvezo s Švico. Za prihodnje leto ima že zasigurana sredstva za postavitev kabelske zveze med Dunajem, Bruckom, Gradcem do naše državne mede pri Špilju.
Na blejski konferenci so se obravnavala tehnična in prometna vprašanja za zvezo Dunaj, Bruck, Gradec, Maribor, Zagreb, Beograd. Dosegel sc je kmalu brez tež-koč popoln sporazum, ostalo je odprto samo eno vprašanje, kdaj bi naša telegraf-sko-telefonska uprava mogla pričeti s polaganjem telefonskih kablov na svojem ozemlju. Avstrija bi namreč lahko s polaganjem takoj pričela, medtem ko se bo od naše strani šele v teh dneh pričelo dolgotrajno postopanje z licitacijami za pridobitev materijala posojilnim potom. Vsekakor pa je pozdravljati, da je projekt že tako daleč dozorel.
Konference so se udeležili od avstrijske telegrafske-telefonske uprave g. generalni direktor Konrad Hoheisl, g. sekcijski šef ing. Staimpfl. g. ministerijalmi svetn:k ing. Heider in ministerijaini svetnik dr. Oeste-reich-er.
Našo telegrafsko-telefonsko upravo so zastopali načelnik ministrstva za pošte in brzojav Jug. g. Marij Osana in ing. iz ministrstva p. t. Lazarevid.
Avstrijski delegati so se prav dobro počutil' na našem divnem Bledu in je tudi to pripomoglo k hitremu poteku pogajanj in uspešnemu zaključku konference.
Vseslovanska orijentadja jugosL srednješolske omla-
dine
Ljubljana, 1. julija Naša srednješolska omladina kaže odločno orientacijo v slovansko smer. Prvi je danes dopoldne referiral na kongresu ljubljanski dijak Rudolf Kobilca. Govoril je o slovanstvu !n je na njegov predlog bil z navdušenjem sprejet sklep, da omladina pokrene akcijo za osnovanje vsestovanske dijaške zveze. Program o tej zvezi se bo Izdelal prihodnje leto aa kongresu v Ljubljani ai? Pragi. Za zbližanje z bolgarsko ontlad!no Je bil izvoljen ožji odbor, ki Je Izdelal posebno resolucijo Njena vsebina Je: sodekvanie z bolgarskimi srednješolci in nato osnovanje vseslovanske dijaške zveze. Predvsem naj se torej osnuje posebna Jugoslovenska zveza. k' bo vzgajaia članstvo v duhu bratske slovanske solidarnosti. Zastran tega odpotuje zastopnik SJSU v Sofijo, da pripravi teren, nakar bo referira1 centralni npiavi. ki bo nato poročala našemu ministrs'vu prosvete o nameravanih ukrepih Resoluc'ja je bila soglasno sprejeta ter se izroči našemu In bolgarskemu ministrstvu prosvete ter našemu zunanjemu ministrstvu.
V smislu včerajšnje brzojavke bolgarskemu ministrstvu prosvete Je kongres poslal slično brzojavko tudi ministrstvu prosvete v Beogradu. Pragi in Varšavi. Videti je torej resno inicijativr. za osnovanje vseslovenskega saveza srednješolskih omla_ dincev. Patrijot'čno čustvovanje naše srednješolske omladine pa odseva iz pozdravne brzojavke, ki Jo je kongres poslal kralju na Bled in se glasf:
»Predstavniki celokupne jugoslovenske srednješolske omladine, zbrani na svojem IX. kongresu navdušeno pozdravljajo svojega vzvišenega kralja in ves kraljevski dom z vzkI;kom: Živel U
Popoldne je centralna uprava SJSU predložila kongresu izčrpno poročilo o svojem delovanju Pomočilo je bilo v celoti sprejeto ter je upravi bila izrečena zaupnica in dan absolutorij.
Brzopisna tekma v Ljubljani
Na Christofovem učnem zavodu na Domobranski cesti 7 v Ljubljan' se je vršila včeraj ob 10. dopoldne stenografična tekma, ki se je je udeležilo lepo število gojencev in gojenk. Diktat je trajal štiri minute z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vod:ia strokovna učiteljica gospa prof. Robidova, a tema diktata je bil spis Karla Cankarja: »Ivan Cankar in njegova matic. Prvi v tekmi Je zmagal France Kolman z Bleda, druga ie bila gdč Ana Dolšinova z Dunaja, tretja gdč. lelena Repovševa iz Ljubljane, četrta gdč. Mira Keršičeva iz
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera:
Sobota, 2.: «Orlov». Gostuje g. Majhenič. D Nedelja, 3.: «Carmen». Gostuje g. Gospo»
dinov. Izv. Pondeljek, 4.: Zaprto. Torek, 5.: «Madame Butterfly». Gostuje g. Darian. A.
GostoTanje gosp. Majhenia ▼ ljubljanski eperi. Danes v soboto 2. t. m. gostuje v opereti »Orlov« odlični operetni pevec, ljubljenec gledališke publike g. Majbenič. Natopi v ulogi Jeffersona, v kateri je z največjim uspehom nastopal v Beogradu, Zagrebu :n Osijeku. Njegov zopetni nastop na našem odru bo brez dvoma zelo simpatično pozdravila naša publika. Predstava se vrši za abo-nente reda l>
Križaj v Novem Sada. Nedavno je Križaj imel v Novem Sadu koncert, ki ie znova po. kazal velike pevske zmožnosti našega rojaka. Kritiki povdarjajo zlasti krasno interpretacijo arije iz tBorisa Godunova*. Dvorana je bila, kakor piše cNeues Volk9blatt>, premajhna za veličino Križa je vega glasu. Pri tem pa ni nobenih trdot, praznih ali plitvih mest. List poleg tega naglaSa veliko pervgka kulturo Križaja.
<Carmen» z bolgarskim gostom. V nedeljo zvečer se poje v ljubljanski operi Bize-tova opera <Carmen> z bolgarskim tenoristom g. Gospodinovim kot gostom v vrlnjrj Don Josea. G. Gospodinov je že enkrat gostoval v tej vlogi in njegov nastop se je odlikoval po simpatični igri in vsled izredne lepote njegovega glasu. Na predstavo opozarjamo posebno posetnike velesejma.
Zagrebško cKolo* na frankfurtskih svečanostih. Zagrebško pevsko društvo <Kolo» je odpotovalo v Frankfurt ob Meni na glasbeni festival. Pevci bodo izvajali na prireditvi Širolov oratorij <Sveta brata Ciril in Metod«. Po nedelji se vrnejo Kolaši v Zagreb, kjer bodo izvajali oratorij dne 6. julija v domači katedrali.
Prava gledališka sezona v Zagrebu. Poročali smo, da se je gledališka sezona v Zagrebu že zaključila in da se otvori nova serija dne 1. avgusta. Poročilo je v toliko dopolniti, da se začne 1. avgusta samo opereta, dočim bo otvoritev opere in drame šale 1. septembra.
Lepa nagrada za dovršitev Schnbertove simfonije. Ameriška družba tColumbia Pho-nograph> je razpisala 10.000 dolarjev nagrade za skladatelja, ki bi mogel cd kraja napisati znano Schubertovo simfonijo v II-molu.
Dutovelj na Primorskem in peta gdč. Katica Griec iz Beltincev v Prekmurju .
Zanimivi tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je bilo presenečeno nad lepim in hitrim delom mladih stenografnj in ste-nografov. Vse priznanje prof. Ivanki Robi-dovi in zavodu, ki skuša v mladih gojencih netiti veselje do stenografje! K tekmi so bili pripuščeni le gojenci in gojenke z dobrim končnim redom.
Kopanje v Sori pri Retečah
Pozabljeni grobovi
Ljubljana, 1. julija Kakor smo poročali, so poljski gostje na Vidovdan položili venec na grob poljskega emigranta, Prešernovega prijatelja, zbiratelja naših narodnih pestn-' in narodnih noš — Emila Korytka, ki leži pokopan pri Sv. Krištofu poleg Mat'je Copa in Valentina Vodnika. Pokojnemu Korytku so nagrobni kamen postavili starši ,s poljskim napisom.
Ko so poljski in drugi gostje stali pred Korytkovlm grobom, so imeli pred seboj odkrito, prazno grobnico. Že pno leto stoji tako odkrita. Ob njej sta čopov ?n Vodnikov nagrobni spomenik, oba seveda v precej slabem stanju. Ker je Korytkova grobnica prazna, tudi točno ne vemo, kje je čopov in Vodnikov grob. Je pač skrajni čas, da se grobnica zakrije in da se ostala dva groba nekoliko uredita.
Vsekakor je treba glede teh, nam vsem svet'h grobov kaj ukreniti, da se ohranijo v svojem prvotnem stanju. Mislimo, da bi se tu vsaka Izprememba smela izvršiti šele v dogovoru z našimi znanstvenimi in literarnim', oziroma umetniškimi krogi, katerih dolžnost bi bila čuvati nad grobovi naših velikih mož. Josip Stritar leži že četrto leto v p!sateljski grobnici, a še sedaj ni na spomeniku njegovega naj>Isa.
Uvedba rednega zračnega prometa med Zagrebom in Beogradom
Kakor navajajo zagrebške novine po poročilu iz Beograda, bo s 25. julijem uveden redni zračni poštni promet mod Beogradom in Zagrebom. Ker Društvo za zračna promet še nima avMonov. bodo pTomet vršila vojaška letala. Za službo so določena letala tipa »Breguet 14« z motorjem Renault 300 HP. Letalo bo iz Beograda krenilo rano zjutraj, drugo pa popoldne iz Zagreba. Letate bo vršilo samo poštno službo. Pristojbina za zračno pošto bo nekoliko višja od običajne poštne takse. Čim pa Društvo za zračni promet nabavi potrebn civilna letala, bo uveden tudi redni potniški promet med Beogradom in Zagrebom.
Vlom v mestno osnovno šolo v Celju
Poročati moramo zopet o dveh' drznih vtenrih. ki sta se izvršila v šolske prostore. Podoba je, kakor da bi bile te tatvine zadnji čas že ob:čajne in pri poklicnih tatovih neka specijaliteta. Doslej še neznan u zrno vič je posvetil svoj nočni obisk v noči od 30 junija na 1. julija celjski mestni osnovni :n meščanski šoli. Vlomilec je ubil na dvorišču šipo, odprl nato okensko kljuko ter zlezel skozi okno v notranjost šole. V prvem nadstropju je nato izdolbel pri vratih, ki vodijo v vodstveno pisarno, vložno leseno ploščo ter splezal skozi tako nastalo odprtino v notranjost p;same. Tu je s pomočjo dleta nasilno odprl zaklenjene predale pisalne mize. Razen nekaj drobiža nabranega po šolski mladini za spomenik Nj. Vel kralju Petru, vlomilec nI odnesel ničesar, dasi so ležale na miz' kuverte z listinami, na katerih so bili še ne-ž&gosanl kolki.
Na popolnoma isti nač'n je prišel tat tudi v vodstveno pisarno mestne dekliške osnovne šole kaiero Pa ie zapustil razočaran, ker n! našel ničesar. V poslopje meščanske šole se je tat ukradel najbrž skozi telovadnico, ki jo Je odprl z vitrihom ali s ponarejenim ključem. V ravnateljev! mizmci je našel samo nekaj dinarjev drobiža. a se ga ni dotaknil, pač pa je vzel dva kolka in krtačo za obleko. Poslopje je zapustil s pomočjo lestve, ki jo je našel v šoli
Vse okolščine kažejo, da je moral bit1 vlomilec v svoji stroki dobro izvežban in je imel najbrž pomočnika. Prostori pred obema poslopjema so namreč precej dobro razsvetljeni tako. da je moral med vlomom skoro gotovo nekdo stati na straži. Vlomilca je m'kal očividno samo denar. Ker se je vlom izvršil od 30. junija na 1. julij. Je sklepati iz tega, da ie tat pričakoval večji plen, ni pa tudi izključeno, da je stikal za denarnim-' nakaznicami.
Lep uspeh ptujske policije
Ptuj, 30. junija V noč'' od Vidovega dne na Petrovo je nad Ptujem divjala močna burja. Ploha je bila, grmelo je in treskalo. To je bila primerna noč za roparje, tatove 'n druge zli-kovce, ki jim je ravno takšno vreme najprimernejše.
Okrog pol 1. zjutraj se je spravil nad izložbo trgovine Franca Mohoriča v Kremp-ljevi ulici tak mračen element Posrečilo se mu je zelo naglo vdreti v izložbo in h'tro je pričel z izpraznjevaniem. Pobasal je najprej osem bal belega platna v vrednosti okroglih 4.000 Din. Plen je skušal skriti v bližnji stranski Zelenikovi ulici, ki je temina in je v nočnem času skoraj nikoli ne pasira živa duša. Tam je pri nekih hišn'11 vratih odložil blago in se vračal k trgovini, da bi si nagrabil nov plen. Ko pa se je že bližal izložbi, ga je izza bližnjega temnega vogala zapazilo čuječe oko postave. Marljivemu stražniku se je prevrd-uo stopicanje tatu zdelo sumljivo. Hotel je '
Kopalci v Sori pod' Retečami
Z uvedbo kopalnih vlakov je Ljubljančanom dana zelo ugodna prilika kopanja v Sori.
Kakor znano, je reka Sora ena najtoplejših rek v Sloveniji, ker ne izv;ra iz snež-nikov in teče ves čas po solncu. Sora je tudi zelo čista in vsebuje precej železa v sebi, je torej zelo zdrava voda za kopanje. Ln ravno pod Retečami je zelo primerno, skoro bi dejal idealno kopal!šče. Tu je na izbiro globoke vode (do 2 in pol m) in se_ ve tudi plitve za deco; dalje je ob bregovih obilo drobne »ipe za solnčne kopeli. Ob reki je gost smrekov gozd. Od postaje Gorenjavas-Reteče prideš v 5. minutah do
Sore. Iz Reteč vodijo prekrasni izleti v okolico v prostrane brezove gaje Sorške-ga polja, opevanega od Simona Jenka; pol ure pešhoda si v vasi Sora, odkoder se ti nudi že zelo lep pogled po Sorskem polju; še lepši razgled pa je z Osovnika (857 m), odkoder vidiš vso Poljansko dol;no, vso ravnino od Kranja in Grintavca do pod Ljubljano. Iz Reteč dospeš na Osovnik že v 1 in pol uri, z Osovnika v Škofjo Loko ali pa Medvode zopet le po eno uro.
Ljubljančani, izkoristite lepo priliko in ven v divno naravo k bregovom čiste Sore v smrečnate Reieče!
pristopiti k sumljivcu, ki se je takoj obrnil in Jo skušal pobrisati nazaj v temno ulico k svojemu plenu. Stražark mu je sledil hitrih .korakov. Skoraj ga je že dotekel, ko je zlikovec basal zadnjo balo v vrečo. Ko .pa je zagledal stražnika že tik za seboj, je odvrgel ves plen ter se pognal v dir. Radi temne noči in nevithe je bilo zaenkrat vsako zasledovanje nemogoče. Gotovo pa je, da bo zlikovec kmalu prišel v past, a glavni uspeh je v tem, da ie stražnik odvrnil škodo. Platno ie b;lo trgovcu povrnjeno. V izložbi sami ie bilo blaiga še za najmanj 35.000 Din vrednosti. Razen tega je obstojala nevarnost, da se tat ne bi bil zadovoljil samo z izložbo, ker mu je bila dana najlepša prilika, da vdre tudi v trgovino. Po razailh znakih je policija storilcu že na sledu.
Pridni in vestni varaj straži se zahvaljujemo Ptujčan', da so postali stični vlomi že zelo redki, dočim so bili prej skoraj na dnevnem ali še bolje rečeno: na nočnem redu. Zlasti moramo to povdariti pri tako pičlem številu stražnikov. Sreski poglavar je bil ravno zadnje dn: primoran zaprositi, da se naša varnostna straža pomnoži najmanj še z dva moža.
Požar v Zgornjem Mozelju pri Kočevju
V noči na 26. junija ie ob 1. zjutraj iz-bnrhn'1 požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Mohorja v Zg. Mozelju pri Kočevju. V par minutah je gospodarsko poslopje upepelil in s tem povzročil škodo ca. 25.000 Din. Da se požar ni razširil na druga poslopja, velja zahvala vrlim sovašča-notn ter domačemu Ln sosednjim gasihrm društvom, ki so bila takoj na licu mesta. Še posebna zalivala pa gre orožnikom, ki se jim je posrečilo, da so spravili iz vseh ogroženih poslop'j prebivalce na varno in nato pomagali pri omejevanju požara.
Nesreče na cestah
Kakor vsako leto pri nastopu lepega poletnega vremena, se pojavljajo na naših cestah obžalovanja vredne nezgode, ki tir-jajo svoje žrtve. Le malokdo, ki ni sam športnik, si je v svesti pravih vzrokov teh nesreč. Večji del se pavšalno obsoja kršitev cestno p o lici j sle h predpisov in dr-venja motorjev ter avtomobilov. To je le deloma pravilno. Glavni vzrok nezgodam je pač kršitev cestno policijskih predpisov, pa tudi pomanjkanje vsakega čuta za dostojnost pri pešcih :n voznikih vseh vrst. Američani so v pravilnem uvaževanju obojega skovali osobito za brezobzirne vozače posebno drastično označbo. Imenujejo jih »pocestne svinje« ... Te karakterizacije pa ne zaslužijo samo avtomob''!isti-divjaki, nego enako tudi brezobzirni motociklisti, vozniki in pešci. V nastopnem bodi navedeno nekaj kardinalnih • pogre&k nepravilnega obnašanja po cesti, ki so največji vir nezgod.
Cestno policijski red zahteva, da je treba voziti po desni strani ceste in prehitevati od leve. Preteklo leto so cestno policijski organi pod kaznijo zahtevali izpolnjevanje tega predpisa tud! na odprti, prazni cesti. To se naravne ni moglo obnesti, že ker pospešuje enostransko izrabo ceste ravno na najobčutljivejših delih ceste, na obeh stranskih delih, dočim ostane sreda ceste neizrabljena. Tem bolj Je treba torej pazit? na hitro in pravilno umikanje. V splošnem vlada mnenje da vozilo zadosti svoji dolžnosti pri umikanju, ako se umakne na desno oolovioo ceste. To pa ni zadosti, vozilo naj se pomakne kolikor moči k desnemu robu ceste tako, da ostane dovoli prostora tud; za nepredvidene slučaje, n. pr slučajni defekti ali pa zdrsanie vozila na polzki cesti, padec kolesarja, nepredvideno srečanje pri prehitevanju. Po naših cestah pa cesto opažamo, da se kolesarji pri signalu umaknejo na levo stran ceste ali če j'h ie več, deloma na eno stran, deloma na drugo stran in silijo motorno vozilo da porablja sredo ceste. Ako se to zgodi na nepreglednem ovinku in se pripelje nasproti avto. postane položaj silno opasen. Mnogo voznikov vseh vrst je mnenja, da zadošča, ako se umaknejo malo na des oč srede ceste, češ, saj ima prehitevaj« vozMo dovolj prostora. Ako pa prihaja nasproti tretje vozilo, je položaj dovoli kritičen. To je bil bržčas slučaj pri nezgodi, ki se je pripetila minulo nedeljo
pri Mednem n zahtevala svoio žrtev. Cesta ie dovolj široka, da se avto, motor in dvokolo v sili tud' hkratu lahko ognejo drug drugemu Sicer pa je nepravilno prehitevati vozilo tedaj, ko vozi nasproti tretje vozilo % pa na nepreglednih ovinkih, kjer se to lahko nenadoma pripeti. Vsako sre-čajoče vozilo ima prednost pred prehitevajoči m.
Dovolj je bilo že žrtev, da lahko izginejo z naših cest pešci, ki vporabljajo načeloma sredo ceste za hojo ali celo za pogovore, da se navad:jo vozniki vseh vrst ustavljati svoja vo2ila samo ob desnem robu ceste. Čas pa je tudi, da zavlada v našem cestnem nrometu ona dostojnost v izvajanju cestnega reda, ki jamči za dovolj-no varnost tudi v kritičnih položajih. Hitra vožnja je značaj modernega prometa, ne moremo ie v gotovih mejah zamerit? nobenemu vozilu. Brezobzirnosti, ki smo iih grajali, pa so znak podivjanosti in naj bo dot'čr.ik pešec, kolesar, voznik, motoc:klist ali avtomobilist. Vsi taki brezobzirneži, ki ravnajo iz malomarnosti, nadutosti, naga-jivosti ali celo zlobe proti cestno policijskim predpisom, zaslužijo tudi pri nas v Ameriki običajno karakterizacijo.
Kongres abstinentov
Med številnimi kongresi in zborovanji, ki se letos vršijo v našem mestu, Ljubljana pač ne bo prezrla kongresa abstinentov, ki se bo vršil te dn;. Zbrali se bodo izredno številni zastopniki organizacij, ki tiho delujejo širom države in vodijo energično borbo proti vel:kemu izkoriščevalcu našega naroda — alkofiolu. Precejšnji del delegatov biva v Ljubljani že od sokolskega zleta, tekom minulih dveh dni so prišli v Ljubljano posamezni ekskurzisti. a glavni kontingent prispe danes ob 11. dopoldne s posebnim vlakom >z Beograda. Z njim prispejo abstinenti iz cele Srbije, nadalje iz Bosne in Črne gore in drugih krajev, spotoma se jim pridružijo tudi hrvatski tovariši.
Gostom poj de zjutraj naproti do Zidanega mosta posebno odposlanstvo z dr. Mi-kičem na čelu. Na kolodvoru v Ljubljani bo izrazil dobrodošlico naduffitelj Horvat, nakar bodo gostje v povodci korakali z železni carsko godbo na čelu skozi mesto do realke. Sprejema sc udeležijo vs' ljubljanski abstinenti, predvsem abstinentska mladina in skavti, a gozdovniki bodo vršili rc-diteljsko službo. Pozivamo tud! ostalo občinstvo. da se udeleži sprejema, gostom pa želimo iskreno dobrodošlico in uspešno de-Iovanie na kongresu
★
Pisarna Oblastnega središča trezne mladine kot kongresna pisarna posluje od 1. do 5. julija v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ul., telefon št. 2587.
Kongresne znake in knjUtee že lahko dobite v kongresni pisarui v Akademskem kolegiju. Znaki stanejo 20 Din. Ljubljanski člani z legitimacijo popust. Kongresna knjižica stane 5 Din.
Abstinenti! Udeležite se slavnostnega sprejema gostov, ki pridejo na II. Jugo-slovenski abstineneni kongres v soboto ob pol 11. na glavnem kolodvoru.
Na pozdravni čajanki o priliki II. Jugo-slovenskega abstinenčnega kongresa sodelujeta iz prijaznosti: članica društva »Treznost« gdč. Mara in konservatoristka gdč. Novakovič. Gdč. Marnova poje Lajovčeve »Bujne vetre< in Volaričeve »Bisere«, gdč. Novakovič pa igra na klavirju Suk-ovo »Pomladt.
Program II. Jugoslovanskega abstinenčnega kongresa v Ljubljani. V soboto 2. julija: Ob pol 11. sprejem gostov na kolodvoru. Nato pohod po Kolodvorski, Pražakovi, Miklošičevi, Wolfovi, Kongresni trg. realka, kjer je razhod. Ob 16. otvoritev skupščine S. T. M. na Taboru. Ob 19. pričetek dela sekcij na realki. Ob 21. pozdravna čajanka na Taboru. — Nedelja 3. julija: Ob 9. otvoritev kongresa na Taboru Ob 12. manifestacija po mestu z godbo na čelu. Popoldne razgled velesejma, higijenske razstave in okolice. Zvečer ob 20. akademija na Taboru. — Pondeljek 4. julija: Ob pol 18. uri skupščina saveza Trezvenoeti iz Sarajeva. Popoldne nadaljevanje skupščine S T. AL Zaključek abstinenčnega kongresa. Ob 20. poslovilna čajanka na Taboru. — Torek 6. julija: Ob 6.50 odhod na Bled. Povratak ob 18.18. Ob 22.45 odhod gostov.
Zadnji teden
prodaja srečk. Ne pustite si odnesti večje dobitke s pred nosa. Kdor ima namen igrati v 14. kolu naj si srečke takoj nabavi v Oglasnem oddelku „Jutra*, ker bodo v kratkem razprodane. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra o. 19.
Domače vesti
10% popusta
v času velesejma
7383«
nudi
*	Izprememba v državni službL Oblastni sanitetni referent mariborske oblasti dr. Iv. Jurečko Je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije. Načelnik Josip Cugmus je imenovan za tarifaega referenta v prometnem ministrstvu.
*	Z zagrebške univerze. Dne 30. junija je na zagrebški univerzi bilo skupno pro-moviranih za doktorje prava in medicine 60 kandidatov. Svečani akt promocije je izvršil ob asistenci promotorjev rektor vse-učiliškl prof. dr. Ernest Miler. V uatriotič-nem nagovoru je omenil, da je doslej bilo na zagrebški univerzi promoviranih 2800 kandidatov ali s to promocijo skupno 2860 Istočasno se je na zagrebški visoki trgovski šoli vršila prva promocija. Prvi doktor komercijalnih znanosti je novinar Gjuro Račič. Letošnje stanje na zagrebški univer zi je v številkah naslednje: slušateljev je skupno 3874, od teh: 64 teologov, 648 me-dicincev, 272 farmacevtov, 173 veterinarjev, 1051 pravnikov, 873 filozofov, 240 šu-marjev in agronomov ter 553 tehnikov.
*	Promocija. Na praški univerzi je bil promoviran za doktorja medicine g. Ivan Sernec, posestnik v Slovenskih goricah.
*	Nov inženjer. Na tehnični visoki šoli v Brnu je položil te dni inženjerski izpit iz elektrotehnične stroke Ljubljančan g. Josip Korenini, sin g. Aleksandra Koreninija, pro-kurista Kreditnega zavoda v Ljubljani. Čestitamo!
*	Zdravniška zbornica za Slovenijo
ugotavlja, da je prišla notica o koncesijah za nove lekarne, objavljena nedavno v »Jutru« brez njene vednosti in volje v javnost.
*	Kongres učiteljev meščanskih šol. Jutri se v Osieku otvori letošnji kongres učiteljev in učiteljic meščanskih šol naše države, ki bo trajal tri dni. Obenem se otvori razstava ročnih del vseh meščanskih šol. Otvoril jo bo veliki župan dr. Frančič.
*	Priznanje jugoslovenskemu znanstveniku. Na svoji poslednji seji ie. nemški centralni kcamtč za izsledovanie raka soglasno izvolil za svojega člana dr. Gjorgja Jova-noviča, profesorja patološke anatomije in splošne patologije na medicinski fakulteti beograjske univerze. Profesor Jovanovič je v znanstvenem svetu znan kot eden najboljših raziskovalcev raka in njegova dela se irvažnjelo v svetovni medicinski literaturi.
*	Pregled državnih šum v Sloveniji. Kakor javlja »VTeme«, je minister za šume in rudnike Miodrag Stamenkovič predsnočjim odpotoval v Zagreb. Minister bo pregledal državne šume na Hrvatskem in v Sloveniji.
*	Otvoritev ekspoziture srezkega poglavarstva v Škoiji Loki se je včeraj izvršila t lepo slavnostjo, pri kateri je s ponosom sodelovalo vse prebivalstvo tega zgodovinskega mesta. Ob navzočnosti številnih civilnih in uradnih predstavnikov ie otvoritev Izvršil veliki župan g. dr. Vodopivec, ki se je pripeljal v Škofjo Loko v spremstvu vladnega svetnika g. dr. Senekoviča. Mnogoterim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi lepa nova pridobitev pripomogla k nadaljnemu napredku in ugledu Škofje Loke!
*	Izpraznjena mesta poštnih upravnikov se ne bodo več razpisovala. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se izpraznjena mesta poštnih upravnikov in starešin ne bodo več razpisovala, ampak samo objavljala. Prosilci naj vlagajo prošnje na poštno direkcijo v Ljubljani, če za katero službo ne bo prosilcev, bo direkcija sama imenovala primernega uradnika za upravnika ali starešino in ea premestila po službeni potrebi.
*	Himen. Poročil se je gosp. Franjo Bre-gar, trgovec iz Cerkelj, z gdč. Fani Le-skovškovo, hčerko veleposestnika, gostilničarja In mesarja iz Rajhenburga. Bilo »rečno!	993
*	Smrtna kosa. Pri Sv. Urbanu blizu Ptuja je v četrtek po daljšem bolehanju umrl nadučltelj v p. g. Josip B e z j a k. Bil je vzoren šolnik, vzgojil je cela vrsto generacij, ki ga ohranijo v hvaležnem spominu. Dosegel je starost 67 let. — V Bistrici pri Mokronogu je umrl ugledni posestnik in restavrater g. Anton Zaje. Bil je vedno dober narodnjak, podjeten mož, vzoren družinski oče. — V Stožici je umrla ga Marija Š m u c, vdova po strojevodji, v starosti 48 let. Prerano smrt dobre matere obžaluje 7 otrok, ki jih je pokojnica vse vzgojila v narodnem duhu. — Pokojnim Wag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Slovenski absolventi višje pedagoške iole. Na višji pedagoški šoli v Zagrebu so bili te dni zaključeni izpiti. Po rezultatih teh izpitov so letos absolvirali študije naslednji slovenski kandidati: Anton Artel iz Ljubljane, Mila Bežek Iz Škofje Loke, Rudolf Godnik iz Petrovč v Savinjski dolini, Valerija Ivane Iz Divače, Franc Javšovec Iz Ljutomera, Henrik Korene Iz Trsta, Ema Kosi iz Celja, Angela Lečnfk iz Maribora, Lojzka Lekše iz Mozirja. Ignacij Mlečnfk
Obleke zastonj
bi rekel vsakdo, kl bl se prepričal o neverjetno nizkih cenah elegantnim oblekam, ki jih odprodaja tvrdka ERAN LUKIC Pred ftofijo 19,
Javen politično-gospodarski
shod SDS
se vrši v nedeljo, dne 3. julija v Središču ob Dravi ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne J. ZIdarIč. Poročajo: nar. poslanec dr. Ljade-vit Pivko, obl. poslanec Lovro Pe-tovar in obl. poslanec dr. J. N. Novak. Somišljeniki iz Središča in okolice, pridite!
*	Dunajski »Tagblatt« zopet dovoljen.
Notranje ministrstvo je listu »Neues Wiener Tagblatt« zopet dovolilo poštni debit.
*	Gibanje nalezljivih bolezni Po uradnih podatkih je bilo dne 14. junija v ljubljanski oblasti bolnih: na škrlatinki 18 oseb, na ošpicah 63 (naiveč v Krškem), na tifuznih boleznih 11, na dušljivem kašlju 11, na da-vici 10, na šenu 7, na vraničnem prisadu 2 in na dremavici (v Kranju) 1 oseba; v mariborski oblasti pa dne 21. junija: na škrlatinki 55 oseb, na ošpicah 50. na tifuznih boleznih 33, na davici 10, na šenu 7. na vra-ničnem prisadu 2 in na dušliivem kašlju 1 oseba.
*	Truplo neznane ženske v Muri. Dne 26.
junija so opazili domačini v Gor. Bistrici plavati v Muri pol golo truplo. Ljudje so truplo vlovili ter ga spravili na breg. Bilo je truplo neznane ženske. Utopljenka je bila 35 do 40 let stara, okrOg 155 cm visoka bolj slabotne postave, v levem ušesu je imela srebrn uhan na levi nogi čevelj iz črnega boksa na zadrgo. Truplo je moralo ležati v vodi že več mesecev, mogoče že celo leto dni, ker ie bilo vse razjedeno. Znakov nasilstva na truplu ni bilo opaziti, Ker identitete neznane utopljenke doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, vodijo oblasti nadaljna poizvedovanja.
*	Potres. Včeraj zjutraj ob 0.2.10 je seiz-mograf v zavodu za geodinamiko na ljublj. univerzi zabeležil šibak potres. Sledi! mu je drugi jako močan ob 9.21.38 predpoldne oba na razdalji 730 km od Ljubljane. Maksimalno gibanje zemlje pri drugem ie znašalo 140 mikronov.
Novi modeli
AGFA -foto-aparatov
so razstavljeni v paviljonu
E 94 — 96.
> Avtomobilska nesreča pri Bistri. Lekarnar Štefan Poljanec iz Putin na Hrvatskem se je v četrtek z avtomobilom vračal iz Ljubljane, kjer se je udeležil sokol-skega zleta. Na strmem ovinku »Bistra« se je avtomobil prevrnil in pokopal pod seboj Poljanca. Pasanti so Poljanca potegnili izpod avtomobila. Bil je na glavi težko, a ne smrtnonevarno ranjen. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih sester v Zagrebu.
*	Roparski umor v Vojvodini. V okolici
Subotice je bil prošli pondeljek izvršen nenavaden roparski umor. šestnajstletni vajenec je izvabil svojega tovariša v kanal pri železniški progi, ga zadavi! in ga oropal za 1700 Din, M jih je prevzel od svojega gospodarja, da jih nese na pošto. Mladi zločinec je nato odpotoval v Zento. kjer ga je policija kot sumljivega aretirala. Tekom zasliševanja ie priznal svojo krivdo.
*	Obiskovalcem velesejma, posebno pa našim gospodinjam priporočamo, da se v Koiinskem paviljonu (desno od glavnega vhoda) prepričajo o izvrstnosti Kolinske ci-korije, ki zasluži da se uporablja v vsakem gospodinjstvu. S polnim zaupanjem zahtevajte vedno naše Kolinske kavine primesi, ta sigurno dobit« prvovrstno blaga
Gricar i Mejac
moška in damska konfekcija
iz Grebinja, Olga Perme iz Zagorja ob Savi, Ljuba Pirkmajer iz Frama pri Mariboru Ivanka Prosenc iz Ljubljane, Maksimir Rožman iz Fužin, Mila Senčar iz Ljubljane, Jerica Slapšek iz Vodic pri Kamniku, Veko-slav Stnnšek iz Maribora, Joško Trobej iz Št. Ilja v Slov. goricah, Fortunat Turk iz Šoštanja, Frančiška Zoreč iz Doba pri Domžalah in Tomo Žargaj iz Duplice pri Kamniku
+ Razpis službenih mest. Razpisano je mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Ljutomer s sedežem v Ljutomeru. Prošnje naj se do konca julija vlože pri velikem županu mariborske oblasti. — Oddajo se, če na to pristane ministrski svet v okolišu višjega deželnega sodišča ljubljanskega štiri mesta pisarniških pripravnikov v 5. skupini II. kategorije. Zahteva se srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom ali dovršitev srednje strokovne šole s predpisanim končnim izpitom. Prednost imajo oni, ki so vešči strojepisja in stenografije. Prošnje naj se do 31. t m. vlože pri predsedstvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
* Izlet hrvatskib železničarjev na Bled. Udruženje jugoslovenskih železničarjev, oblastna uprava Zagreb, priredi jutri Izlet na Bled. Izletniki prispejo ob pol 6. zjutraj z vlakom na Jesenice, odkoder se po skupnem zajtrku odpeljejo do Dobrave-Vintgar-ja, potem pa se skozi sotesko Vlntgar podajo na Bled. Z večernim vlakom se izletniki v nedeljo vrnejo v Zagreb.
*	Slabe volje ste, ker slabo spite, če pi-jete pravo kavo, ne more biti drugače. Edini izhod je: pijte Ziko! Dobite io v vsaki trgovini v rdečih zavitkih.	276
*	Pri naduhi in boleznih srca, pri bolečinah v pljučih in prsih skrofulozi in rahitlsu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo parad ne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josef«, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Državni nameščenci dobijo pri tvrdki »VOIKA« nasproti Mestnemu domu znane »Voika«-čevlje na obroke.	980
*	Pisalni stroj »Continental« na Ljubljanskem velesejmu. Obiščite paviljon E 18 —20. Ivan Legat, speciialist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon int. 434.	962
*	»Zdravje«, zdravstveno poučni list iz ide te dni, združena 6. in 7. številka (junij-Julij) in potem zopet v dvojni številki (8 in 9) dne 1. sesptembera.
Sokoli in prijatelji Sokolstva! V nedeljo na naše
kresovanje na Rožniku Iz Ljubljane
u— Prvi zunanji odlični gostje na Ljubljanskem velesejmu. Z včerajšnjimi večernimi vlaki so dospeli prvi odlični gostje od zunaj, ki se udeleže današnje svečane otvoritve Ljubljanskega velesejma. Med drugimi smo opazili švedskega konzula iz Zagreba g. Ujkter Adfeda Unaveo, mad-žanskega konzula v Zagrebu g. Szaboja, Jugoslovenskega konzula v Kairu g. Duči-ča in tajnika beograjske industrijske zbornice g. Kikleca. A tudi mnogo drugih po-setnikov je dospelo že tekom včerajšnjega dne v Ljubljano, tako, da bo že prvi dan poset velesejma nad vse zadovoljiv.
—	Velesejem do 19. ure zvečer odprt Uprava velesejma je sklenila radi dolgih večerov podaljšati vsakodnevno zatvori-tev sejmišča do 19. ure zvečer. S tem bo ustreženo zlasti uradnikom in delavstvu, ki je do 17. ure popoldne zaposleno in bo tako zamoglo pohiteti še malo na velesejem. Razstavni paviljoni se bodo začeli zapirati od pol 19. ure naprej tako. da se bo sejmišče do 19. ure polagoma izpraznilo.
i— Višji tečajni izpit (maturo) so položili na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani v poletnem roku pripravniki: Bejek Janez. Cibic Boris, Ferenčič Jožef. Horvat Franjo Kajzelj Mirko, Kovačič Anton. Kraigher Dušan, Kune Boris, Kuzma Jožef. Lampič Ladislav, Lasič Dušan, Levstil Jože No-grašek Josip, Omladič Franjo, Petkovšek Viktor, Petrič Alojzij, Puc Boris. Podboj Stanko, Repe Ludvik, Sterle Drago, Šega Matija, Šoukal Ciril, Špacapan Avgust, Ty-kač Fedor, Vrančič Božo, Vuga Odon, Žu-mer Milan, Sovdat Mija, Štele Davorina In Zupan Gabrijela. 5 kandidatov je bilo reprobiranih za 3 mesece, 1 pa za eno leto.
u— Pripadnike in prijatelje Sokolstva opozarjamo na veliko kresovanie v Prid zgradbi sokol, domov v Šiški, Ljubljani II, in na Viču, ki se vrši to nedeljo popoldne In zvečer na Rožniku. Ako hočemo, da se bodo mogla sokolska društva v teh treh delih ljubljanske periferije krepko razvijati in uspešno delovati za sokolsko idejo in vzgojo, jim moramo pomagati, da si zgrade lastne telovadnice. Zato je dolžnost so-kolskih prijateljev, da s svojim posetom pripomorejo do nspeha prireditvi, ki naj pomaga društvom za zgradbo treh sokolskth domov za korak dalje do njihovega cilja. S posetom kresovanja na Rožniku si privoščimo prijetno zabavo in oddih, služimo Pa tudi naši dobri sokolski stvari, u— Stanovanjski urad Ljubljanskega ve-2 ) posluje v perma-i-, i? ^ na	kolodvoru v
stranskem poslopju poleg carinarnice. Stran ke. ki so stavile za čas veleseimskih dni na razpolago prenočišča za posetnike velesejma, se opozarjajo, da se glede informacij obračajo edino na ta urad in da v slučaju odsotnosti pritrde na vrata svojega stanovanja listek z označko, kdaj se vrnejo.
-	Akademski khib v Šiški vabi svoje člane za dne 3. julija (nedelja) oto 11. pri Sv. Krištofa k odkritju spomenika rodbine
V nedeljo 3. julija ob 18. mi na Igrišču S. K. Hirife
drž. prvenstvo v nogometu
Sobotičko Atletsko i Nogometno društvo
Okorn pokojnemu akademiku Ferdinandu Okorno. Vabljeni tudi vsi njegovi prijatelji in oni. kl so ga poznaS in ohranili v blagem spominu.
o— Na državni gluhonemnlci v Ljubljani bodo sprejeli nove gojence in gojenke tudi za šolsko leto 1927-28. Prošnje za sprejem Je vložiti pri ravnateljstvu zavoda do 31. Julija. Pogoji sprejema v razglasu v »Uradnem listu« z dne 17. junija, št. 65.
n— Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani. Uradne ure pri deželnem in okrainem sodišču v Ljubljani so od 1. julija 1927 naprej od pol 8. do 14. ure. Vložišče ie odprto od 8. do 13. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure in ob praznikih od 8. do 12. ure.
n— Dobava premoga za centralno kurjavo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razpisana v št. 69 Uradnega lista z dne 27. junija t. 1., na kar opozarjamo vse interesente.
u— Žegnaska veselica v Hribarjevem gaju. ki jo priredi napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo-Trnovo v nedeljo dne 3. julija, bo gotovo najzabav-nejša. Vstopnina samo 5 Din. Tam v zelenju ob Gradaščici se bo rajalo kakor vsako leto, vsem po volji. Ob zvokih sokolske godbe bo našla plesažeijna mladina v vseh vrst plesih na uovem odru svoje zadoščenje. Za okrepitev trebušnih mišic v smehu li preskrbljeno po znanem trnovskem humorju. Poleg petja, bogatega srečolova itd. se bo lovilo posebno srečo tudi z zavezanimi očmi, kar vzbuja salve smeha. Točila se bo pristna kapljica, želodčki pa tudi ne bodo zapuščeni. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo društvenega doma in v podporo domačim ubogim, se za obilni obisk najtopleje priporoča odbor. 901 u— Akademski pevsk) zbor Uubljanske univerze priredi v sredo, 6. julija ob 20. v dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica) vokalni koncert pod vodstvom g. Fr. Marolta. Izvajali se bodo najlepši slovenski moški zbori, ki so Jih komponirali: Forster E. Adamič, Ravnik, J. Pavčič, R. Savin. Na sporedu je šest narodnih pesmi, ki sta jih harmonizirala Fr. Marolt in E. Adamič. Solistične vložke v zborih in nekai slovenskih samospevov bodo zapeli: gg. Drago Zupan, operni pevec, ter akademika J. LI-kovič in M. Rus, pri klavirju spremlja akad P. Šivic. Slednji trije so odlični gojenci ljublj. drž. konservatorija! Ljubljančani! Obiščite koncert ljublj. akademikov v obilnem številu In s tem pokažite tudi zanimanje za našo univerzo. Podprli pa boste s tem tudi stremljenje ljublj. akademikov, ki hočejo s slovensko pesmijo pohiteti med bratski bolgarski narod.
NAJVEČJO IZBIRO modernih damskth oblek, in sicer: raznovrstne perilne od 60 do 180 Din. volnene v modnih barvah, tudi plisirane od 200 do 650 Din, svilene od 300 do 650 Din, krasne opal in popelin bluze od 88 Din naprej, športna in modna krila od 80 Din dalje, otroške oblekce, vsako* vrstne predpasnike itd, dobite zelo poceni Ie pri F. in I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Oglejte si razstavo v izložbi.	7856<a
Specijalni ..goizerji" na velesejmu
v paviljonu L Turiste in športnike opozarjamo, da razstavlja naša špecijalna izdeloval« niča »gojzerc« J. BRAJER na vele sejmu, kjer si more čevlje vsakdo ogledati in izbrati.
Ob vsakem vremenu Ob vsakem vremena
t— Prijeti ptički Micika z Dolenjskega Je sedela predsinočniim sama v Zvezdi. Dolgočasila se je poslušajoč s Krapeževega vrta divno godbo in premišljevala kam naj gre spat. Kam naj gre, če pa nima nikogar ki bi Jo povabil s seboj. Tisti hip pa se je že vsedel poleg nje podjetni Zane in jel z njo kramljati o najprijetnejših stvareh. Mi-ciki je bil 2ane všeč in bila je na njegovo povabilo takoj pripravljena izpiti z njim kozarček vina in spraviti pod streho kak prigrizek. Oba sta se hitro umaknila v neko bližnjo gostilno, kjer pa sta se ga pošteno navlekla. Pozneje je Zane Micko povabil tudi s seboj v »štalico« v WoIfovi ulici kamor mu je ona zadovoljno sledila. Preživela sta kaj prijetno noč, zgodaj zjutraj pa je postal Žane manj Ijubeznjiv in je Miciko nagnal spet na cesto. Tavajoči okrog po Kongresnem trgu se Je Miciki pridružila še druga zapuščenka Ivanka, obema pa čez čas še fant v uniformi, ki pa sa nista bili nič kaj veseli. Morali sta mu slediti in od-vedel ju je v znano rdečo hišo na Bleiwei-sovi cesti, kjer sta izvedeli, da dobita kar za več dni brezplačno stanovanje, a seveda brez kavalirjev____
u— Nezaželjen obisk. Na Petrovo se je na doslej še nepojasnjen način utihotapil v stanovanje dvorne dame gospe Franje Tavčarjeve neznan uzmovič ter ukradel na škodo kuharice Zinke Šetina več raznih oblek nekaj brisač, nekaj prtov in drugega perila z monogramom F. D. Obenem si ie prilastil tudi 60 Din gotovine. Istotam usluž beni hišni Pepci Gruden je odnese! dva zelena plašča, črno krilo ter več druge obleke in perila. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša 2460 Din.
n— Poskušen samomor. K naši notici ped tem naslovom v četrtkovi številki oripomi-njamo, da Marija S. ni hotela v ^mrt radi prepira s strankami v hiši. marveč je izpila lizol radi domačega drui'nskfga prepira.
n— Dr. Mihael Kamin, spedjalist za notranje bolezni, ordinira Mestni tr? 5 (Ber-natovičeva hiša) od 9. do II. in 3. do 4. ure.
991
- Vztrajen samomorilni kandidat Včeraj popoldne se je z lizolom zastrupil doma na Aljaževi cesti 6, 26 letni delavec
Ivan Bakšič in to sedaj že četrtič. Včeraj je po zavžitju večie množine strupa odšel v klet in se tam skril. Nase ie opozoril domače šele z obupnim stokanjem, ki ga je bilo čuti iz podzemnega prostora. Nezavestnega so prenesli nato v sobo. Pokli-
L. Vilhar
urar
se je preselil z Dunajske ceste
m Sv. Petro cesto št. 35
cani rešilni avto je nato obupanca prepeljal v bolnico.
u— Kopališče Tabor je javnosti pristopno trikrat tedensko in sicer vsako sredo, soboto ter nedeljo dopoldne.	990
u— Radioklnb bo svoie klubske prostore za čas velesejma opustil. Redno poslušanje radiofonskih prireditev bo v četrtek, 14. t. m.
Iz Maribora
a— Naval na državno žensko učiteljišče.
Tudi letošnje vpisovanje na drž ženskem učiteljišču v Mariboru je pokazalo, kako silno pogrešamo v Mariboru primeren ženski vzgojevalai zavod, ki bi nudil ženskemu naraščaju primerno izobrazbo. Starši pošiljajo zato svoja dekleta predvsem v državno žensko učiteljišče, pa tudi v druge srednje šole. V prvi letnik ženskega učiteljišča se je priglasilo letos nad 106 učenk. Zavod pa lahko sprejme le 30. ostalih 70 Je moral odkloniti. Vendar pa se je vodstvo zavoda obrnilo na prosvetno ministrstvo s prošnjo za dovoljenje, da se otvori v prvem letniku paralelka, tako da bo omogočen vsaj še sprejem nadaljnih 30 učenk. Imamo sicer že zadostno število učiteljic, vendar pa mislimo, da bi bilo zelo umestno, da prosvetno ministrstvo tej prošnji ugodi, ker se končno ne posvečajo vse gojenke učiteljskemu poklicu, marveč tvori državno žensko učiteljišče v mariborski oblasti zaenkrat edin višji vzgojevalni zavod. Če pa bo preveč učiteljic, bo imelo minstrstvo priliko, da bo med dobrimi izbiralo najboljše.
a— Promenadni koncert V nedeljo, ob 11. dopoldne bo v parku koncert, ob 16. pa pri Treh ribnikih veselica Olepševalnega društva.
a— Proslava 50 letnice osnovne šole v Studencih se bo vršila ob vsakem vremenu po že objavljenem vzporedu: nocoj bakljada in igra, jutri popoldne pa ljudska veselica pri deški šoli. Po sebi ie umevno da so vljudno vabljeni ne samo starši učencev, ampak tudi vsi nekdanji učenci in uči-teljstvo. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
a— Predprodaja vstopnic za koncert akademskega pevskega zbora tiubljanske univerze dne 4. julija v GBtzovi dvorani v Mariboru je pri gg. Zlati Brišnikovi in pri Hoferju.
a— Gad ga je vgrizniL Iz Rogaške Slatine so pripeljali včeraj v mariborsko bolnico posestnika Jožeta Kristana, ki ga je pri spravljanju sena pičil gad v nogo. Ko so ga pripeljali v bolnico, je imel že zelo zatečeno nogo. S takojšnjo operacijo so mu v zadnjem hipu rešili življenje.
i— Srečke drž. razredne loterije prodaja in razpošilja B. Naglič, Maribor, glavna pošta.
b Celia
j— Izobraževalno društvo Svoboda r Celju priredi v nedeljo, dne 3. julija dopoldne po celjskih ulicah cvetlični dan, katerega čisti dobiček je namenjen izpopolnitvi javne knjižnice Svobode.
-	Krajevni odbor Udruženia vojnih invalidov v Celju priredi v nedeljo pop. dne 10. julija, v slučaju slabega vremena pa dne 17. julija pri g. Krevliu Martinu, gostilničarju v Čretu, veliko vrtno veselico, zdru ženo z raznovrstno zabavo. Čisti dobiček prireditve je namenjen podpornemu skladu revnih invalidov.
-	Učni uspeh na državni deški in dekliški osnovni šoli v Celju. Mestna deška osnovna šola je imela koncem šolskega leta 1926-27 282 učencev. Za višji razred je sposobnih 234, zaostalo jih je 48, t. j. Vzrok temu ie po največ brcanie žoge. Po narodnosti obiskuje celjsko osnovno šolo 255 Slovencev, 5 Srbohrvatov. 2 Poljaka, in 20 Nemcev. Za prestop v meščansko šolo se jih je zglasilo 7, v Tealno gimnazijo pa 27. Pri naraščaju Sokola jih Je telovadilo 43, pri Orlu 11, pri telovadnem društvu Svoboda 2. »Mladih junakov«, t j. popolnih abstinentov na šoli je bilo 262 (92.9%) — Dekliško mestno osnovnp šolo ie obiskovalo koncem leta 1926-27 266 učenk. Od teh je sposobnih za višji razred 344. nesposobnih za 24. (9%). Po narodn»>ti je bilo 243 Slovenk, 7 Srbohrvatic, 2 Čehoslovakinji in 14 Nemk. Za prestop v meščansko šolo se Je dosedaj javilo 25, v realno gimnazijo Pa 12 učenk. Pri naraščaju Sokola je telovadilo 60 deklic, pri Orlu 2 deklici. »Mladih junakinj« Je bilo 131 (49%). Pri Pomlad ku Rdečega križa ie bilo 119 učenk. Vršila so se predavanja o higijeni in zdravju, posebej se je proslavil dan PRK in materinski dan dne 15. maja. Koncem šolskega leta je šola priredila razstavo ženskih ročnih del in risarskih izdelkov.
-	Zaključek šoIskeza leta na državni deški meščanski šoli v Celju. Šolo je obiskovalo koncem šolskega leta 1926-27 264 učencev. Razred so dovršili 7 odličnim uspehom 4 s prav dobrim 10. z dobrim 90, z zadostnim 73 in z nezadostnim 86, od katerih jih ima razredni izpit 54 učencev. Ne-redovan Je 1.
-	Koncert v Celjskem doma. V soboto dne 2 .t. m. priredi hotel »Union« v mali dvorani koncertni večer, na katerem bo svira! salonski orkester Celiskega godbe-nega društva. Koncert bo pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ni. Začetek ob osmih zvečer.
-	Javna mestna knjižnica v Celja je izposodila v mesecu juniju 807 knjig. Od otvo ritve, dne 3. marca do danes ie vulsala 202 člana in izposodila 2944 knjig. Knjižnica posluje ob nedeljah in četrtkih.
8—I
Najboljši komik sveta, neodoljivi
B U S T E R K E H T 0 n
Predstave obs 4., pol 8. in 9.15.
trživa burjo smeha v svoji izvrstni in duhoviti burki
Preskrbite mi ženo, naj stane kar hoče! Telefon 2124 Elitni Kino Matica	Telefon 2124
Iz Kranja
t— Smrtna kosa. V torek je po dolgi bo« lezni preminula gospa Marija Fock, roje« na Alič, v visoki starosti 72 let. Pokojnica je mati tukajšnjega tovarnarja g. Maksa F očka. Kako veliko spoštovanje in priljub« Ijenost je uživala pokojnica daleč na okrog, je pričal krasni pogreb na praznik sv. Pe« tra in Pavla, žalujoči rodbini naše sožalje, duši pokojnica pa večni pokoj!
r— Javna produkcija Glasbene šole. Pre« teklo soboto je zaključila tukajšnja Glas« bena šola letošnje šolsko leto z odlično uspelo javno produkcijo svojih gojencev. Na prvem mestu je omeniti mladinsko zbo» rov o petje. Do najmanjših podrobnosti toč« no naštudirano in čisto; volcalizacija in de« klamacija zelo dobra. Kako živahno so peli otroci zlasti Gerbičevega «Pastirčka» in Adamičevo «Jurjevanje»! Med posamezni« mi pevskimi točkami so bili odmori pre» kratki. Klavirska šola se je predstavila s tremi gojenkami Dobovškovo, Pirčevo in Robljekovo. Nastopile so z veliko siguw nostjo in tehniko, le škoda, da je podava« nje nekoliko trpelo vsled slabega instru« menta. Iz vijolinske šole je nastopilo pet gojencev, in sicer gdč. Tumova in Žgurjeva ter gojenci Brilly, Kmet in Robljek. Tehni* ka prav dobra, ton jasen in lep, enako in« tonacija, le žal, da so nastopili s pretežki« mi komadi. Učiteljem in gojencem je na uspehu čestitati. Produkcija pa bi zaslužila večje zanimanje in pozornost od strani ob« činstva.
h Trbovelj
t— Seja okrajnega zastopa. V četrtek 30. Junija se je vršila seja okrajnega zastopa. Zapisnik zadnje seje se je popravil v toli« ko, da je prevzel cesto iz Sv. Marka do Svinj posestnik Žagar iz Sv. Katarine, ka« kor je bilo sklenjeno na predzadnji seji. Zanimiva debata se je vnela, ko je šlo za nastavitev bivšega cestnega nadzornika Magdalenca zopet za nadzornika. Štirje so« svetniki so bili proti nastavitvi radi pre« obremenitve denarnih virov. Svoje mnenje so podprli z dejstvom, da bi lahko sosvet« niki brezplačno nadzirali ceste vsak v svo» jem kraju. Klerikalni sosvetniki pa so na« stavitev sklenili z vsemi proti omenjenim t— Težka nesreča. Ko je peljal rudniški hlapec Vidic skozi Gabersko voz, naložen a senom, so se mu splašili konji Vidic je padel tako nesrečno pod konje, da mu je eden stopil s kopitom na obraz in da je tudi po ostalem telesu dobil težke poškod« be. Prepeljali so ga v rudniško bolnico, štirim glasovom. Pri razglabljanju o pre« moženjskem stanju se je izkazalo, da ima okrajni zastop okoli 700.000 Din primanj« kljaja kot posledica znižanja doklad od 94 na 25 odst. na korist ITD, ki prihrani na ta način dva milijona dinarjev. Zlogi as« ni paragraf 82 finančnega zakona, po kate« rem se po klerikalni zaslugi TPD. ne da obdavčiti, kaže torej tudi pri našem okraj« nem zastopu svoje sadove. — Cediranje računa v iznosu 40.000 Din stavbeniku go« spodu Ročaku se ni dovolilo, pač pa skle» nilo, da se ima predložiti natančen obračun. Namera napravita mrhovišče v Smarjeti pri Rimskih Toplicah se je opustila, ker ni sredstev na razpolago. — Posestniku Fran« cu Plečniku v Smarjeti se je dovolilo 2000 Din za popravo mosta med šmarjeto in Rimskimi Toplicami. — Vse druge prošnje so se odklonile. — Kot cestarja nad La» škim proti Jurkloštru se je sklenilo name« stiti nekega Rička. — Ze cestnega nadzor« nika se je določila plača 1000 Din na me« »ec. — Garantu Hrastniku se je priznalo
700 Din odškodnine na mesec za njegovo delovanje. Ta sklep je osobito vreden gra« je, ker je splošno znano, da je delal bivši gerent dr. Roš brezplačno! — Uradne ure so se določile ob torkih, petkih in nede« Ijah, vsakokrat od 8. do 12. — Potek seje je znova pokazal, da je uspešno delovanje okrajnega zastopa pod sedanjim gerentom nemogoče.
t— RudniSki vlak v Retju je včeraj opol« dne zaprl okrajno cesto, ker so kolesa ene« ga vagona obtičala v tiru. Cesto so mogli odpreti šele tedaj, ko so kolesa dotičnesa vagona, ki se je pri nezgodi sesul, razbili, t— Za volitve v Narodno skupščino je bilo vloženih v Trbovljah 160 reklamacij. Največ jih je vložila SDS in socijalisti Ker je v Trbovljah okoli 5000 volilcev, je število reklamacij gotovo zelo nizko.
t— Javno zborovanje na Vodah v nede« Ijo 3. t. m. ob pol 9. dopoldne sklicujejo pri Forteju bivši vojaki iz svetovne vojne in Udruženje vojnih invalidov. Razpravlja« lo se bo o podpornih fondih in samopomo« či vojnih tovarišev ter o organiziranju lo« terije v prid podpornega fonda.
t— Krajevna organizacija SDS v Trbov« Ijah sklicuje sejo za danes zvečer.
t— Sokolsko društvo v Trbovljah priredi jutri javen telovadni nastop. Zbirališče članov v krojih je ob pol 12. dopoldne v Sokolskem domu, odkoder odkorakajo ob 12. na postajo k sprejemu gostov. Telovad« ni nastop je ob 3. popoldne.
t— Javen shod SDS na Dolu pri Hrastni« ku bo jutri po prvi maši pri Sentjurcu. Po« roča dr. Rape iz Ljubljane. Somišljeniki, udeležite se shoda polnoštevilno!
t— Razstava na Vodah deške, dekliške šole in otroškega vrtca je nudila zelo pe« ster vpogled v učno tvarino in zmožnosti šolarjev. Razstava je bila prvikrat prireje« na, zato pa je bil tudi obisk nad vse ča« sten.
Nasvidenje na .,velese!mu"
Vremensko poročiSo
Meteorološki zavod v Ljubljani 1. julija 1927.
Višin« bai!itiit-ir» 3(lh.t«
Kraj
Cas
'pazovanja
7. 14 2L
8.
7.
d	h S	Of 00	Smet vetr-j	0 gg
g	s		ir brzini	.2 1
ca CQ	£	1*	v metrih	
/5/-7	lh-9	75	E 1	0
754-6	27-2	56	SW 8	8
755-6	226	63	W 8	3
756-0	24-0	61	SW 6	5
757-5	23-0	58	N 4	10
759-3	23 0	37	mirno	3
/ 09	210	88	mirno	10
/b2-5	26-0	45	mirno	1
761-2	240	37	mirno	3
760-4	27 0	49	ESE 6	10
763-0	180	—	SS\V 2	0
Ljubljana (dvorec) , , .
Maribor , , , Zagreb .»it Beograd • , » Sarajevo , ■ ■ Skoplje .... Split .... Dubrovnik . , Praha . , ;
Solnce vzhaja ob 4.16, zahaja ob 19-51, luna vzhaja ob 537, zahaja ob 22.21.
Najvišja temperatura danes » Ljubliam 28.6 C, najnižja 14^ C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno, po nevihti bolj hladno. Viharni za-
padni vetrovi.
Tržaška vremenska napoved za soboto: Mirni in slabotni vetrovi iz drugega kvadranta Nebo spremenljivo; dež. Temperatura od 23 do 80 stop. Morje nekoliko razburkano.'
Padavine
Vrsta
» m® do I. B«
iz Novega mesta
n—- K tenzadjonalnl aretaciji bivšega tr* govea Ivana Planinška, sporočamo, aa je bil aretiran dne 21. p. m., 23. p. m. zvečer pa že izpuščen, ker se je poravnala vsa škoda, nastala vsled dejanja, radi katerega je bil v preiskavi.
n— Moika in ženska podružnica CMD rt Novo mesto in okolico sta sklenili posve« titi dneve 3., 4. in 5. julija spominu sv. Ci» rila in Metoda. Ženska podružnica priredi v nedeljo cvetlični' dan, moška pa v pon« deljek kresni večer s petjem na glavnem trgu. Pri tej priliki se bodo prodajale raz« glednice in razne druge malenkosti v prid CMD. Občinstvo naj upošteva, da za pre« koristno CMD v razmerju z drugimi dru« štvi najmanj žrtvuje in je torej upravičen apel k vsestranskemu odzivu.
n— Zgradba železniškega stanovanjske« ga poslopja. Tako lepo začeta stanovanj« ska akcija v Novem mestu je obtičala na mrtvi točki. Za letos ni upati, da bi kateri interesiranih nameščencev začel zidati, ve« ljavnost stanovanjskega zakona pa se bliža koncu. Edino razveseljivo v tem pogledu je, da se je odločila uprava državnih železnic spraviti še letos pod streho prilično veliko poslopje. Mestni občinski svet je v popol« nem razumevanju te važne zadeve sklenil dati železniški upravi poljubno stavbišče pod najugodnejšimi pogoji. Prvotno je že« leznica nameravala zidati manjše poslopje, ki bi komaj zadostovalo za pisarne progov« ne sekcije, stanovanje šefa te sekcije in za kasarno vlakovnega osobja, ki mora pre« nočiti v Novem mestu. Kakor se sedaj sliši, se bo po novem načrtu zidalo to po* slopje z dvemi nadstropji, tako da pridobi železnica v drugem nadstropju še dve sta« novanji za svoje uslužbence. Če so te naše informacije pravilne, lahko trdimo, da je. to prvi, precej lepi korak v smeri izboljša« nja stanovanjskih razmer v Novem mestu. Kakor smo izvedeli pri županstvu, se je železnica odločila za stavbišče v mestu nad «Loko» poleg živinskega sejmišča.. Ne ugo« varjamo, vendar pa opozarjamo, da bi bilo mestno stavbišče na gozdni parceli blizu kolodvora veliko primernejše, naravnost idealno za železniško zgradbo. Par tisoč dinarjev bi pri izberi stavbišča ne smelo igrati vloge, ko gre za stavbo, ki bo služila izključno in za nedogledno dobo železni« ških svrham. Priporočali bi širokogrudnost, ki se ne ozira na malenkostne trenotne pri« hranke. Sicer pa tako aH tako, mi pozdrav« Ijamo sklep železniške uprave in menimo, da bodo kmalu zapele lopate svojo lepo pesem.
Ml onstran mm
p— Delavcem v Tržiču znižujejo mezde teden za tednom. Pred nekaj dnevi so jim napovedali odtegljaj 70 odst. draginjske doklade, izostala pa je nato cela doklada. Navaden delavec zasluži sedaj na dan 11.25 lir čiste plače. Za hrano treba dati na dan vsaj 6 lir, za prenočišče na teden 14 lir, po« tem pa je polno odtegljajev, tako da de« lavec ne bo mogel izhajati, če se ne znižajo cene za prehrano in prenočišče! Pravijo, da čutijo jadranske ladjedelnice severno konkurenco.
p— *Il duro idioma orientale*. V Meduli« nu, Ližnjanu in Strinjanu pri Puli so za» ključili šolsko leto v azilih cLege*. Prebi« valstvo v teh krajih je hrvatsko. Učiteljice so vršile apravo apostolstvo italijanstva® in otroci, ki slišijo doma samo ctrdo ori« jentalsko narečje«, so se priučili v kratkem času, da govore čisto italijanščino. To je fašistični čudež.
p— Skrivnosten umor. V bližini pokopa« lišča v Zagraju so našli pred par dnevi av« tomobil, močno okrvavljen. Zveza med motorjem in posodo za bencin je bila pre« trgana. Avtomobil je last prevozne družbe Kolenc in Cechet Njen šofer Batič je od« >eljal iz Gorice v Furlanijo dva gospoda. Joferja Batiča ni od nikoder in sledi za potnikoma tudi ni nikjer. V bližini Ronkov so našli sedaj Batičevo izkaznico identitete, vojaško odpustnico in obrtnioo. Mogoče, da sta tujca umorjenega Batiča vrgla v Sočo. Vrši se preiskava na vse strani.
p— Velik morski pes se je pojavil te dni v Kopališču pri Kantridi, kakor poročajo z Reke. Kopališčniki so zbežali.
p— Na Krnu zgradijo Italijani velik spo« menik z zavetiščem. Osnoval se je širok odbor, ki je že pričel z delom. Videmski prefekt Inesi se je posebno toplo zavzel za postavitev spomenika, ki mora biti vre« den onih, ki so prelivali na njem svojo kri v veličino Italije. Poziv odbora navdušuje Italijane, da naj prispevajo v največji meri za spomenik, ki naj se razkrije v kolikor mogoče kratkem času. Posečati obmejne vrhove, je turistom strogo zabranjeno.
Gospodarstvo
Dobre lastnosti finega čistila za čevlje
so te-te:
Čistilo je mehko in se dobro razmaže; daječevljn takoj lep temen sijaj. — Usnje ostane voljno.
In te lastnosti ima
INDIAN PASTA. Že pri uporabi prve doze se boste o tem prepričali.
♦ ♦♦♦♦♦♦♦«»MM »»M M »»««>« t« »»»*«♦»♦♦♦♦♦«<.
Napisi na ploščah
prevlečeni s radiovtiokturo, morejo s?, čitati tudi ponoči — En primer.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1927.
(Objava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I. Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine za leto 1927. v krajih, v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so hišni posestniki dolžai vložiti napovedi o donosu hišne najemščine leta 1927. pri pristojnem davčnem oblastvu <io konca meseca avgusta t. 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 1927., se morajo davčnemu oblastvu sproti nazna-njevati.
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico sodno zahtevati večje najemnine od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu. Ako hišni posestnik ne predloži napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v trdi dneh, se kaznuje v denarju do 180 Din. Ako se pa tudi v nadaljnih osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki se6tavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več kakor 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
II. Občna pridobnina. Dne 31. i. m. poteče rok za vložitev pri-dobninskih izjav za dvoletje 1928./1929. Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja (trgovina, obrt, Industrija itd.), tudi ona, ki so že sedaj obdačena z občno pridobnino.
Kdor ne vloži v določenem roku pridob-ninske izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podlagi uradnih podatkov. Pri-redbeni organi niso v tem primeru zavezani davčnega zavezanca še posebej pozivati, naj vloži izjavo. Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času ob 1. julija 1926 do 30. junija 1927, ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. Tiskovine za izjavo se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
III. Posebna pridobnina. Za vložitev napovedi za leto 1927. poteče zadnji rok dne 1. julija 1927. — Podjetja, M še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo primerno podaljšanje roka.
IV. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1927 do 3. julija 1927 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretiloun uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno izjavo, izgubi pravico pritožbe.
V. Dospelost neposrednih davkov. Dne 1. avgusta 1927 dospejo v plačilo V9i neposredni davki za III. "četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni te davke v 14 dneh po dospelosti prisilno izterjavah in zaračunavati poleg 8 % zamudnih obresti še za opomin 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka. Ob istem roku zapade v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet, ki se plačuje po višini prometa, opravljenega v 1. 1926.
VI. Davek na zaslužek telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpraviti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca; delodajalci, ki odpravljajo pobrane zneske 6 četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. julija 1927.
VII. Davek na službene prejemke privatnih nameščencev.
Za plačilo tega davka, uvedenega s členom 79. točka VI. finančnega zakona za leto 1927./28., jamčijo službodajalci, ki smejo davek odtegovati od prejemkov pri izplačevanju Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku vsakega trimesečja, za II. tromesečje 1927 iorej do dne 14. julija 1927.
= Velesejem bo otvoril veliki župan, ker je minister dr. Spaho zadržan. Danes dopoldne ob pol 10. se bo otvoril ob številni udeležbi odličnih gostov VII. ljubljanski vzorčni velesejem. Ker je minister za trgovino^ in industrijo gosp. dr. Mehmed Spaho zadržan, bo otvoril sejem veliki župan gosp. dr. Fran Vodopivec. Med drugimi "odličnimi osebnostmi se bodo udeležili otvoritve zastopnik Nj. Vel. kralja general gosp. Vuku-viž, zastopnik prometnega ministra direktor gosp. Kneževid, zastopnik zunanjega ministra gosp. dr. VoSnjak, odpravnik poslov v Kairu gosp. dr. Dučič. ki je že snoči prispel v Ljubljano, in drugi. Minister gosp. dr. Spaho je poslal na velesejmsko pisarno pismo, v katerem opravičuje svojo odsotnost in izreka željo, da bi letošnji sejem "dosegel najlepše uspehe.
= Uprava državnih monopolov bo ustavi. Ia prodajo petroleja. Glavni upravni odbor uprave državnih monopolov je v svoji zadnji seji sklenil, opustiti prodajo petroleja. Odslej bodo prodajo petroleja vršile posamezne družbe, ki bodo plačevale državi monopolno takso.
= OKcijelni katalog letošnjega velesejma je izšel. Izdaja prekaša po svoji vsebini in zunanji opremi vse dosedanje. Ni to več navaden 6eznam samo velesejmske vsebine, ampak je knjiga, ki jo bo vsakdo rad vzel v roko in vsakdo bo našel v njej kaj koristnega. V aktualnih člankih se obravnava avtomobilizem, radio, šport, lov in turizem s posebnim ozirom na Slovenijo. Katalog krasi neb roj slik Ljubljane in najlepših točk Slovenije Kazalo tvrdk bo izvretno služilo trgovcem pri nakupovanju blaga tudi med letom. Največji kras kataloga pa je 42 sijajno izdelanih sJik in portretov, med njimi kralja, ministra za trgovino in industrijo dr. Spaha, naših odličnih gospodarskih strokov, njakov ter ustanoviteljev najstarejših ljubljanskih tvrdk. Cena knjigi je samo 20 Din in se dobi na velesejmu ter po večjih trafikah in kavarnah v Ljubljani. Občinstvu pri-
poročamo, da poseže po tem katalog - albumu, ki je prvi svoje vrsle pri nas. Izdalo je katalog reklamno podjetje <Saturn».
= Stanje Narodne banke SHS 22. junija t. 1. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju 15. junija.) Aktiva: kovinska podlaga 495.6 (— 5.3); saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1537.9 (— 57.1); posojila na menice 996.8 (— 15.3), na vrednostne papirje 178 (— 4.5); pasiva: obtok bankovcev 5256.9 (— 84.7), državne terjatve 421.6 (+ 72.9), firovne terjatve 1019.1 (— 22.6); celotni obtok __ plačilnih sredstev (bankovci, žiravne in državne terjatve) 6697.6 (— 345).
= Ljubljanski borzni sestanki se s 1. julijem dalje vršijo: za devize in valute od 11. ure 20 minut do 11.50, za efekte od 12.06 do 12.15 in za blago od 12.15 do 12.30.
Borze
Ljubljana, 1. julija.
Danes dopoldne 6e je vršil prvi sestanek deviznega in valutnega oddelka na liubl^m-ski borzi. Poleg disponentov ljubljanskih denarnih zavodov in ostalih interesentov (med katerimi sta bila dva arbitražerja iz Zagreba) je otvoritvi prometa prisostvoval tudi finančni delegat dvorni svetnik dr. Janko Rupnik. Ni se čuditi, da je bilo zanimanja za devizno borzo koj prvi dan razmeroma veliko. Saj nudi devizna borza v Ljubljani domačim interesentom mnoge prednosti, kajti z otvoritvijo deviznega poslovanja odpadejo visoki stroški telefona, brzojavk, pošte, odpadejo vse časovne zamude in druge težave, ki so bile v zvezi z razvijanjem poslov v Zagrebu ali Beogradu.
Za devizni promet postavljeni senzali gg. dr. Janko Berce, Vaso Suyer in Gabrijel Er-zin so se hitro vživeli v ta posel. Proinet je že na prvem sestanku mašal 3 in pol milijona Din.
Deviza na Italijo je bila zaključena šele pri tečaju 31445; tekom borznega sestanka pa so se taksacije dalje povišale, tako da se je ob zaključku prometa nudilo blago po 316.5. Tudi v Curihu se je Italija nekoliko očvrstila; opoldne je notirala 28.75 denar, pri katerem tečaju je ostala čvrsta tudi popoldne. V Zagrebu 6e je trgovala po 815 do 316. London je tako v Ljubljani kakor tudi v Zagrebu za malenkost popustiL
Vojna škoda je na ljubljanski borzi popustila na 340 denar, v Zagrebu pa brca prometa notira kakor včeraj. Tendenca v industrijskih papirjih je zadnje dni zelo mlačna. Slavonija je v Zagrebu popustila na 15—18, Tvornica vagonov na 38—42, Trbovlje pa na 455 denar.
Devize in valute
Ljubljana. Devize: Berlin 13.475 <io 13.505, Curih 1093.5 — 1096.5, Dunaj 7.9975 do 8.0275, London 275.99 — 276.79, Newyork 56.70 — 57.90, Pariz 221.825 — 222.825, Praga 168.2 — 169, Trst 313.5 — 315.5; valu-t e: ameriški dolar 56.05 — 56.25, avstrijski šiling 8.01 — 8.04, češkoslovaška krona 166.85 — 167.25.
Zagreb. Devize: Amsterdam 22.78 do 22.84, Dunaj 7.998 — 8.028, Berlin 114875 do 13.5175, Italija 314.775 — 316.775, London 275.985 — 276.785, Newyork 56.7—56.9, Pariz 222.125 — 224.125, Praga 168.2—169, Curih 1003.5 — 1096.5. '
Curih. Devize: Beograd 9.13, Berlin 123.13, Newyork 519.625, London 25.2325, Pariz 20.345, Milan 28.75, Praga 15.38, Bukarešta 3.125.
Trst. Devize: Beograd 31.55 — 32.06, Dunaj 249 — 259, Praga 53.1 — 53.6, Pariz 70.55 — 71.05, .London 87.6 — 87.9, Newyork 18 — 18.1, Curih 343.75 — 844.75, Budimpešta 308.5 — 318.5, Bukarešta 10.45 — 10.95.
Dunaj. Devize: Beograd 12.47375 do 12.51375, Berlin 168.13 — 168.63, Budimpešta 123.68 — 123.98, Bukarešta 4.2725 do 4.2925, London 3446 _ 34.56, Milan 39.38 do 39.46, Newyork 709.45 — 711.95, Praga 21.01875 _ 21.09875, Curih 136.54—137.04.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.2, v Berlinu 7.419.
Efekti
Ljubljana. Efekti: Investicijsko 84.5—0 Vojna škoda 310 — 0, Celjska 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 0 — 98, Praštediona 850 — 0, Kreditni ra-od 160—0, Vevče 137 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0.
Zagreb. Efekti: državni: Investicijsko 84 — 84.5, agrarne 49 — 50.5, Vojna škoda aranžma 342.5 — 343, za avgust 344 — 346, za september 347 — 348; bančni: Eskomptna 93 — 94, Katolička 32 — 34, Poljo 15 — 155 Kreditna Zagreb 93 — 94, Hipo 58 — 59, Jugo 90 — 93, Ljubljanska kreditna 150 do 155, Praštediona 850 — 860, Obrtna 40—43; industrijski: Našice Union 1600—1800, Gut-mann 270 — 275, Slaveč 100 — 105, Slavonija 15—18, Drava 0—580, Danica 145—0, Vagon 38 — 42, Union Osijek 300 — 315, Vevče 135 — 0, Trbovlje 455 — 0, Dubro-vačka 405 — 420, Šečerana Osijek 0 — 510.
Blagovna tržišča
Ljubljana. Blago: Tendenca za les mlačna, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključki: 3 vagoni lesa, 2 vagona nove koruze, 1 vagon stare pšenice in 2 vagona nove pšenice.
Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Pšenica: baška, 76 kg, 2 %, 1 vason 280. T u r š č i c a: baška, 5 vagonov 170; sremska, pariteta Indjija, 2 vagona 165. Moka: baška <0>, 2 vagona 4375 — 440. Otrobi: baški, v jutastih vrečah, 1 vagon 170. Tendenca mlačna.
Svinjski sejem v Mariboru (1. t. m.) Do-gon 142 svinj in 2 kozi. Kupčija srednja. Pro danih je bilo 126 komadov; od tega za izvoz v Italijo 24 komadov. Cene so: prašički za rejo, 5—6 tednov stari 100 — 125 Din, 7—9 tednov 150 — 200 Din, 3—4 mesece 360 do 420 Din, 5—7 mesecev 450 — 480 Din, 8 do 10 tednov 550 — 650 Din; kg žive teže 9.5 do 11 Din, zaklane 15 — 17 Din.
Dnnajflka borza za kmetijske produkte (30. junija t. 1.) Pod vtisom ugodnih vremenskih poročil je tendenca tako v Budimpešti kakor tudi na Dunaju dalje popustila. Kupci eo skrajno rezervirani in se zalagajo le z najpotrebnejšim blagom. Uradno noti-rajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 395 — 40, madžarska Tisa (79/80 kg) 445 — 45; rž: domača 36 — 36.5, madžarska 375 _ 37.75; tu-rščica: 245 — 25.5; oves: domači 35 — 36, madžarski 35 — 35.50. romunski 34 — 345 šilinga. Moka <0, (v trgovini na debelo, zacarinjena): madžarska 675—70.5, jugoslovenska 645 — 665. ameriška <Kan-eas) 71 — 73, domača 71 _ 78.
Iz življenja in sveta
Polet iz San Francisca v Honolulu
Ameriko neprestano žeja po novih letalskih rekordih. Polet iz Newyorka v Evropo je postal že vsakdanja stvar. O fcračnem prometu na tej progi se govori kakor o normalni zadevi, ki potrebuje le še nekoliko premisleka, nakar bo današnja navidezna senzacija dobila prav vsakdanje obeležje.
Poročnika v ameriški zračni mornarici Lester J. Maitland in Albert Hegen-berger sta v torek, dne 28. junija odletela iz San Francisca v Honolulu. Honolulu leži na Havajskem otočju. Polet v trimotornem Fokkerju je trajal 25 ur 51 minut Torej prav lep čas. Letalo je predetelo v tem časovnem razmahu 3800 km ter je letelo s srednjo brzino 126 km na uro.
Ves čas vožnje sta bila letalca v »vezi z ameriškim kontinentom. Njun polet pa ni bil zgolj lep moraličen uspeh, ampak jima je prinesel tudi nekaj gmotnega dobička. Prejela sta namreč 35 tisoč dolarjev nagrade, ustanovo bogataša Jamesa D. Doleja, katero si
bosta med seboj lepo razdelila. •
San Frandsco, 1. julija s. Letalec Grace boče danes nastopiti neprekinjen1 polet iz otočja Honolulu v Samo Monico v Kali-forciji.
Tituiescu,
dosedanji rumunski poslanik v Londonu, je sprejel v novem Bratianovem volilnem ka. binetu portfelj vnanjega ministrstva.
Ladja, ki bo vozila s 140 km na uro .
Amerika bo kmalu oddaljena ie 2 dni od Evrope, če se izkaže, da odgovarja ladja na motorni pogon in z 2400 HP, ki jo gradi Ettore Bugatti, nanjo stavljenim zahtevam. Bugatti je ravnatelj znane avtomobilske tvornice v Molsheimu (Alzacija). Njegova ladja je dolga 35 metrov, široka 2 in pol m, gonj pa jo osem eksplozijskih motorjev s skupno silo 2400 HP. Urejena je tako. da more pluti ne samo na vodni površini nego tudi pod vodo.
Maksimalna hitrost, ki jo bo mogla ta ladja doseči, bo znašala po zagotovilu konstruktorja 140 kilometrov na uro. S polnimi zalogami bo mogla pluti 55 do 60 ur. Posadka ladje bo štela osem mož.
Šest motorjev ie urejenih tako, da tečejo Ie v eni smeri, ostala dva pa bosta tekla lahko naprej in nazaj. Motorji bodo drug od drugega neodvisni. Kadar bo ladja plula na površini, bo dohajal zrak k strojem in potnikom po cevi, večino pa ga bo dovajala črpalka, ki jo bo goni! poseben motor na 70 konjskih sil. Druga črpalka je pripravljena za odvajanje pokvarjenega zraka. Kadar se bo ladja pogreznila pod vodno gladino, se bodo dovodne in odvodne cevi avto-
Fad. Peterlin-Petruška:
Razbojniki
Trije prijatelji so posetili dva druga, ki sta živela na kmetih pičlo uro od železniške postaje. Zabavali so se vse popoldne tako imenitno, da so zamudili tudi poslednji večerni vlak in jim ni ostalo drugega kakor prenočiti v vasi.
Peter in Pavel sta spala pri enem. Jakoba pa je vzel k sebi drug prijatelj. Ko so se o polnoči poslovili, so sklenili, da ne bodo čakali drug drugega, ampak da naj vsak zase skrbi, da bo pred peto uro, ko odhaja jutranji vlak, na postaji. S tem so si voščili lahko noč in do svidenja.
Jakob je bil v družbi z ostalimi tudi ponoči precej korajžen in je v slovo še krepko zatikal ko je stopil pred vežna vrata svojega prenočišča; potem je pa stisnil zavitek z izbornimi kranjskimi klobasami, ki jih je bil kupil v krčmi, in je stekel po razsvetljenih stopnicah v svojo sobo. Na pol srečen je še enkrat razvrni! zavoj, poduhal klobase in se zadovoljno oblizml. Iz same navade so mu oči obstale tudi na časopisu, v katerem so bile klobase zavite. In glej. tam je bil natisnjen dopis iz tiste vasi:
»Že zopet drzen napad — Kakor smo poročali pred tednom dni je bil na ta-
matično zaprle.
Ladja bo v kratkem dograjena. Kdaj se bodo vršili prvi praktični poskusi se še ne ve.
Junaški letalec
Francoski letalec Duchange se je peljal zadnjič z mehanikom Mullerjem čez Porenje. Bila je noč in naenkrat opazi Duchange, ki se je nahajal nad krajem Hattloch v višini kakih sedemsto me-
Poročnik Duchange (na levi)
in njegov brat, s katerim je drzni letalec v treh ponočnih poletih premeril 8500 km.
Brez pomišljanja je tedaj planil pilot v goreči aparat, poiskal svojega tovariša in ga odnesel na varno.
Tisti trenutek je Duchange opazil da je ves v plamenih. K sreči je nezgoda privabila v bližino ljudi, ki so junaškemu letalcu strgali gorečo obleko s telesa in ga tako rešili strašne smrti. Vsega ožganega so naložili na avtomobil in ga odpeljali v bolnico. Opekline niso ne-trov, da je aeroplan začel goreti. Spustil se je hitro na tla: letalo se je postavilo na glavo in se razbilo, Duchange pa je pravočasno skočil iz njega in je ostal nepoškodovan.
Toda mehanik si je pri padcu zlomil roko in se onesvestil. Duchange ga je poklical po imenu, pa se mu ni odzval varne in tako je upati, da bo drzni pilot kmalu okreval.
Neprilike dečje frizure
Neka pariška dama, ki si je dala ostrici svojo glavo po najnovejši modi. ie na nemii način prišla do spoznanja, da imajo kratki lasje poleg dobrih tudi senčne strani.
Napravila je v svojem avtomobilu
dolgo turo v Pireneje in je izstopila v nekem hotelu. Zvečer je odšla v gledališče, medtem pa jo je v njeni odsotnosti poseti) hotelski tat Prebrskal je vso sobo, pretaknil ji kovčeg in si napolnil žepe z denarjem in dragotinaml Ko je opravil svoje delo, se je preoblekel v njene toalete in mirno odšel skozi vrata na piano, spoštljivo pozdravljen od služinčadl
Nekdaj stvar ni šla tako gladko. Treba se je bilo našemiti z lasuljami in še potem je bila opasnost, da kdo prepozna prevaro. Drzni tat pa je modro izrabil pobjo fizuro svoje žrtve in srečno odnesel pete.
Coolidge lovi postrvi
Predsedniške volitve, amerllkl repor-terji, pasfl dnevi in lov s črvi
Poletje je mrtva sezona za ameriške reporterje (na žalost tudi za naše. op. ur.); nesrečni novinarji si morajo zato dobro ubijati glavo, da napolnijo list s senzacijami No, k sreči je proti svoji volji priskočil na pomoč sam predsednik republike g. Calvin Coolidge.
Prezident Coolidge je odšel na deželo lovit ribe. Coolidge je danes središče zanimanja: njegova funkcija se nagibije h koncu in ljudje se sprašujejo, da-li bo pri novih volitvah zopet kandidiral. Oni, ki gledajo nanj postrani — to so v prvi vrsti kakopak predestini-rani njegovi nasledniki! — zasledujejo predsednika s strupenimi epigrami pri čemer izrabljajo nekoliko preveliko varčnost gospoda Calvina Coolidgea.
Ameriški predsednik je torej pred tedni odpotoval v South Dakoto lovit postrvi in, kakor govore zlobni jeziki, tudi volilne glasove. Kmalu po njegovem odhodu je prispela depeša, da je v resnici ujel sedem lepih postrvi, z do-stavkom, da se prezident pri lovu ne poslužuje črvov nego muh. Neki repor-ter, ki ga pred kolegi odlikuje velika zlobnost, je objavil — baje iz docela zanesljivega vira —, da je bila ena postrv ujeta s trnkom, na katerem je bila pritrjena le polovica črva.
Na, to je pa že prehudo, tudi za Američane, ki baje sicer marsikaj spregledajo. Njih listi zdaj sploh ne poročajo več o drugem kakor samo o predsedniškem ribolovu. Neki list je priobčil senzacionalno vest, da je Coolidge opustil vsakdanji izprehod na konju in baje sedaj eno uro na dan telovadi na lesenem konju, češ da je to cenejše. Isti list se je v zadevi lova na postrvi obrnil na priznane strokovnjake, da se
ki jo bo vsak z veseljem pozdravil je, da bodo cene za čas velesejma pri tvrdki Drago SCHVVAB. Ljubljana, za vse vrste oblačil znatno zm» žane.
stvar temeljito razčisti In prišli so odgovori.
Senatorja Borah in James Reed sta izjavila, da se zgražata, da vrši predsednik republike ribolov s črvL Povpra-šan o možnosti sklicanja izrednega zasedanja kongresa je Borah odgovoril: <Od človeka, ki lovi postrvi s črvi, se lahko nadejate vsega.» Senator Reed pa je mnenja, da se za celo postrv spo-
dobi vsaj cel črv.
«Newyork World» daje izraza uver-jenju, da je predsednik izgubil simpatije vseh ribolovcev na postrvi ki so vredni tega imena in da utegne to dejstvo ogroziti njegovo zopetno izvolitev.
Pristaši Calvina Coolidgea so poparjeni in ne vedo, kako bi odbili ta nesramni napad brezobzirnih političnih nasprotnikov . . .
Šport
Alfonz XIII. v Parizu
Pozdrav francoskih čet španskemu suverenu ob prihodu pred Elizejsko palačo.
IV. kolo državnega prvenstva v nogometu
V Ljubljani: Ilirija : Sand. Izmed jutrišnjih tekem IV. kola se vrši v Ljubljani tekma Ilirija : Sand (Subotica) in sicerr ob 18. na igrišču SK Ilirije (poleg velesejma ob Celovški cesti). Kakor ostali dve tekmi med Haškom in BSK ter med Hajdukom in Saškom, bo tudi izid Ijubljan. ske tekme odločilno vplivaj na končno sta. nje prvenstvene tabele in na izid letošnjega tekmovanja za državno prvenstvo vobče.
Sand nastopi v Ljubljani s svojim naj« močnejšim moštvom Omenili sno že en» krat, da je v dosedanjih prv. tekmah dose. gel lepe uspehe in da je med drugim pora« zil celo s 5 : 1 splitskega Hajduka, momen« tano najresnejšega aspiranta za naziv di. žavnega prvaka za 1927 Sandovo moštvo bo gotovo tudi v Ljubljani dokazalo, da je prvorazredna enaistorica. Goji nogomet madžarske šole, polvisoko, hitro in gibčno igro.
Ilirija mora računati s Sandom kot naj resnejšim in najtežjim nasprotnikom. Usod. no pogreško bi storila, ako bi vzela to tek. mo lažje kot n. pr. proti Hašku ali BSKu, Nastopila bo v ozadju v znani sestavi, ki se je dosedaj izkazala za jako dobro, pač pa bo spremenila notranji napadalni trio.
Tekmo bo vodil beograiski sodnik Jok. šič. Poset tekme bo z ozirom na njeno važnost in tudi radi velesejma gotovo še boljši kot dosedai K uspehu Ilirije, pripo« more lahko v odločilni meri ravno naša športna publika, akt poseti tekmo v čim večjem število in da reprezentenfu ljub. Ijanskega športa potrebno moralno pod. poro.
Internacionalni meeting ASK Primože
fn klubski dvomaich Klagenfurfer Athlefik, spori Club : ASK Pri morje Jutri se v-rši na igrišču ASK Primorje in« teresantna Iahkoatletska prireditev, prvi le. tošnji rntemacijonalni meeting v Ljublja. ni Svojo udeležbo je prijavilo poleg kom. pletnih garnitur Celovčanov in Primorja. r.ov, ki absolvirajo v okvirju tega meetin« ga medklubski mateh, šest najjačjih repre. zentantov zagrebške lahke atletike, od ka» terih namerava dvojica rušiti državna re» korda v skoku ob palici (Ferkovič) in v metu kopja (Mesner). Poedine Celovčane smo že imeli priliko videti v Ljubljani in se uveriti o njihovi dobri klasi. Tokrat na. stopijo proti Primorju s svojo kompletno garnituro. Tudi Primorje bo nastopilo s svo jo najmočnejšo postavo, poleg izkušenih in znanih atletov (dr. Perpar, Močan, Slapni« čar, Slamič) bodo startali talentirani juni. orji 2orga, Medica, Petkovšek, Furlan, Ja. nou-skv in drugi, ki nam vsi jamčijo, da bo borba zelo ostra in nadvse zanimiva. Pro. gram obsega sledeče lahkoatletske discipli. ne: teki 100. 400, 1000 in 3000 m, štafeta 4 X 100 m; skoki v daljavo, višino z zale. tom in ob palici; meti diska krogle in kopja.
Začetek nepreklicno točno ob 15. uri, ko. nec med 17. in pol 18., tako da bo poset. nikom mogoče priti še pravočasno na tek. mo Sand : Ilirija.
Cene: sedeži 10, stojišča 5, dijaške 4, mladinske 3 dinarje; predprodaja vstopnic v trafiki Sever, šelenburgova ulica.
Službeno iz LNP. (Iz seje posl. odbora dne 30. VL 1927.) Tekme v nedeljo dne 3 t. m. se vTše v sledečem redu: Prvenstve. na Hermes rez. : Slovan rez. ob 9. dop. na igrišču Ilirije. Blagajniški in rediteljski nad zor vrši g. Bergant in SK Slovan. — Jadran rez. : Primorje rez. istotako ob 9. na igrišču Primorja. Blagajniški in rediteliski nadzor vrši g. Kuret. in SK Jadran. Vsak klub na ima postaviti po tri reditelje. — Državna prv. tekma SAND : Ilirija, se vrši na igr. Ilirije ob 18. Blagajniški nadzor vršijo gg.: Smole, Kovač, Frece in Gosar. Nadzor nad rediteljsko službo vrši g Cimperman in gg. Sterle, Dečman in Buljevič. Reditelj, svo oskrbi SK Ilirija. — Znižane in dijaške vstopnice za drl prv. tekmo SAND : Iliri, ja, se bodo izdajale proti predložitvi legiti. macije pri posebni blagajni na igrišču, m sicer v času od 16.30 do 17.30. Po tem času se znižane karte ne bodo izdajale pod no. benim pogojem. — Verificirajo se s pravom nastopa dne 9. VTI.. t 1. za SK Ilirija: Cer. De Boris, za SK Jadran: Znidarič Ervin: za ASK Primorje: Zdravlje Stane: za TSK Merkur: Mihelič Ivan. — SK Slovan se po.
živa, da vrne tekom 8 dni podsavezu legiti* macijo igr. Žnidarič Ervina. — Na znanje se vzame izjava ig" Bauer Julija, da bo v jesenskem prv. tekmovanju za L L927.28 nastopal za ASK Primorie. — Zavrne se prijavnica igr. Breznik Štefana za SK Svo« boda Ljubljana. Klub se naproša, da pono» vi prijavo v smislu službene objave v <rju« tru» z dne 19. XII. 1926. — Verificirajo se prv. tekme: Slavija : Reka 2 : 2 Reka :
Panonija 2 : 1, Slavija : Javornik 8:1. _
Ukine se suspendiranje igr Svetič Vilibal. da (2SK Hermes) objavljena v »Jutru« dne 28. V. t. I. — Zavrne se protest SK Reke proti verifikaciji prv. tekme Slavija : Re» Ka, ker ni opremljen v smislu določil § 21. opčega pravilnika Jug. Nog. Saveza, SK Re. ka se preda radi tona v svojem protestu upr. odboru LNP*a v svrho disciplinarnega postotka. — Kazenskemu odboru se preda igr. Mihelič (SK Slavija) in Baumel Heri. bert (SK Reka) radi prestopkov pri tekmi dne 16. VI. — Upr. odboru se preda SD Rapid. ker pri tekmi dne 10. VI. ni oddai postave moštva na predpisani tiskovini. —
Subotiški Sand prispe v Ljubljano da. nes v soboto ob 20.45. Odborniki LNP in odbor SK Ilirije se vabijo k sprejemu na kolodvoru. — LNP.
ASK Primorje, Iahkoatletska sekcija. V soboto, 2. julija pridejo ob 19.38 tekmo, valci Klagenfurter Athletikspon Cluba. Pozivamo celokupno članstvo, zlasti Lahko, atlete in sekcijski odbor, da se polnoštevil« no udeleže sprejema na glavnem kolodvo. ru. Meeting prične točno ob 15., v sled tega morajo biti vsi tekmovalci in jurija na igrišču najpozneje ob 14.30. Zvečer priredi sekcija v restavraciji Zvezda družabni se* stanek, h kateremu je vabljeno vse član« stvo in člani srednješolskih organizacij Zo. ra in Preporod Lokal: leva restavracijska soba. — Načelnik.
Športno društvo Vrhnika. Kolesarska izletniška sekcija priredi v nedeljo dne 3. julija t. L kolesarski izlet na progi Vrhnu ka, Logatec, Rovte, Žiri, Dolenja vas. Po. Ijane, Skofja Loka, Ljubljana in na2aj na Vrhniko. Kosilo skupno se plača pri vod« stvu 20 Din. Odhod z Vrhnike ob 6. zju« traj. Zbirališče na križpotju t j. na Glav, nem trgu na Vrhniki. Vljudno so vabljeni vsi kolesarji in kolesarice, da ne zamudijo te krasne ture. Natančni spored je razvi« den na društveni oglasni deski pred pošto na Vrhniki.
Medmestni tenis turnir Maribor : Ljub* Ijana. Dne 3. t m. se vrši na igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom medmestni tenis turnir Maribor : Ljubljana. Maribor zastopajo večinoma igralci SD Rapida. ki ima najjačjo tenis sekcijo v Sloveniji Ma. nbor nastopi v sledeči postavi; gdč. Ster. gar (ISSK Maribor), ga. Rosenberg (Rapid), gg. Hitzel, dr. Blanke, Felber (vsi Rapid), Bergant (SK Maribor), Holzinger, \Viesta. .er (Rapid). Za Ljubljano pa nastopijo: gdc. Ravnihar (Atena). gdč. Kosler (Ilirija), gg. Mircm Bleiweis-Trsteniški. ing. Froier. ar. Gros, mg. Novak, Lado Zaje, Pretnar, rez. g Dacar (vsi L). Sanse so na obeh straneh skoro enake, morda ima Maribor malo več izgleda na zmage, zlasti pri go. spodit, pri damah pa Ljubljana. Igralo se bo 6 iger. gospodje posamezno, 2 igri da. me posamezno, 3 igr gospodje v dvoje in 2 igre dame m gospodje v dvoje. Začetek turnirja ob 8. Vstopnina za ves dan 10 Din. ,	Primorje (bazena sekcija). Danes
ob 18o0 trening za sledeče igralke: Kaiser, >1°ic E™t' Jermi. Kačič II, Dekleva D. m Trebse IL _ V nedeljo ob 8. dvojni tre. ning gori navedenih in naslednjih igralk-Vivod. Podboj II, Kramer, Mod e I in II Vidic L Pire, Podboj II in Cihlaf. Točno m vse!
s , SK Svoboda. V nedeljo dne 3. t. m. ob S. dopoldnes na igrišču Svobode trening tek.
^•LJ?	morajo priti
na igrišče: Kolesa Novak, Ban; Baggia. Ga« bersek Susmk Toplišek. Potrata Seme, Kovač R- Kalman. Re
XvS? P !?" S Reka- ™ staro.
J i,-	Jasoti, Kozamemik. šu.
U promenado
ali drap
kajšnjega trgovca z mešanim blagom Jožeta Poženela, ko se je vračal zvečer s postaje, izvršen razbojniški napad, ki se je izjalovil po zaslugi urnejših krač napadenega. Zdaj moramo z žalostnim srcem poročati o novem primeru, četudi nam še prejšnji* dogodek razburja dušo. Davi na vse zgodaj je nesla tukajšnja
branjevka Sera Naprstkova košarico jajec na bližnji trg. Iz samotne obcestne šumice sta ji mahoma stopila naproti dva moška. Ubožica se jih je tako prestrašila, da je izpustila košarico in se je zagnala v beg, kar so ji dale močL Košarico so našli kmetje, ki so pozneje prišli mimo. Koliko jajec sta napadalca ukrala, se ni dalo ugotoviti, ker so bila vsa razbita in razlita. Vidi pa se po vsem, da gre tu za dobro organizirano razbojniško tolpo. Kaj neki dela politična oblast, da ne napravi temu konca?«
Jakob je zavil klobase, prekrižal se in globoko vzdihnil. Moj Bog. in po tako nevarnem kraju bo moral jutri na vse zgodaj v temi na postajo? On, ki ima zlato uro. zlat prstan in srebrno tobač-nico, v denarnici pa celo nekaj stota-kov, ker še ni plačal stanovanja! Dasi v sobi ni bilo zakurjeno, je nesrečneža kar znoj oblil ob misli na jutrišnjo pot.
Dolgo ni mogel zaspati. In potem se mu je sanjalo, kako so ga napaii raz-
bojniki, mu vzeli uro, prstan. tobaJnico in denarnico, ga slekli do golega, ošvrk-nili ga z brezovo šibo in ga zapodili takega v mrzlo noč. Ko je tekel od njih. se je spotaknil in pal v globoko jamo, naravnost peklenščku na roge. »Aha,« je rekel peklenšček, szdaj te pa imam!« — in je zasadil ostro nabrušene kremplje Jakobu v živo meso.
Od prevelike bolečine je Jakob planil kvišku, treščil z glavo ob nizki obok. da se mu je kar zaiskrilo pred očmi, prižgal ognjilo in pogledal na uro. Bilo je pol štirih.
»Dobro.« je mislil »kar vstal bom in se počasi napravil« Prekrižal se je. od-molil jutranjo molitvico, se lepo umi] in počesal stisnil klobase pod pazduho in se tiho splazil po stopnicah pod milo nebo. Pot je dobro poznal in kmalu je bil iz vasi. Gosta megla ga je ogrnila, da je komaj videl deset korakov predse... —
»Nič ne morem spati, je rekel Pavel Petru, ko ga je čul. da se premetava po postelji. »Nekakšen hudir me vso noč grize, da je strah: kar vstal bom!« — »Prav imaš,« de Peter, »mene pa glava boli, kakor bi kdo s topim svedrom vrtal po njej. Ta vražji krčmar je gotovo spet vino s tobakom napojil. Kar vstaniva in pojdiva na postajo, vsaj za-
mudila ne bova. Moja ura je ponoči obstala. ti je pa itak nimaš. Ze prideva dosti zgodaj, pokličeva Vahtarja: imeniten brinjevec ima« _ Kakor sta rekla, sta tudi storila.
V gosto meglo in v jutranji mrak so odmevali koraki treh mož. Spredaj sta stopala Peter in Pavel, pet minut za njima pa Jakob.
Do postaje je bilo še četrt ure hoda, ko reče Peter Pavlu: »Ti. meni ni nič kaj prav. Počakaj me malo, takoj se vrnem.« — »Kakor nalašč,« odvrne Pavel in stopi za Petrom v stran, »meni se je pa čevelj odveza!.«
Kmalu nato prikoraka po cesti Jakob. Ko zagleda deset korakov od poti človeka. zavitega v sivo meglo, se mahoma spomni sinočnjeza čitanja. Lasje se mu naježijo, noge se mu jamejo tresti in hitro zažvižga »Naprej zastava Slave«. Z glavo obrnjen v smeri ceste, strelja z levim očesom nazaj na megleno postavo, ki nekaj onega vi z rokami. Tedaici uzre njegov bistri pogled še drugo prikazen, ki leze za prvo iz jarka. — »Razbojniki!« Ta misel prešine Jakoba: še tisti mah pozabi na zastavo Slave in se spusti v beg proti postaji, kar ga neso noge.
»Glej. glej. Peter.« pravi Pave! in po- j kaže z roko za bežečim Jakobom, »ka- i
ko jo onile tam hitro opleta! Gotovo ie 26	Se ™ na
stecivJ ^ Mkejra-C reši Peter- »Kar prepozno.« ^ ak° ^ ^
in HtS-iP Mk? VSi lrje- čeda1^ hitreje knh lJt" la!°, Pre,d ^tajo opazi Jakob. da ga onadva dohitevata Čuti ka-
ufetf DaeSb^h^Či:;",Sak Čas u en. ua bi jih oplaši! in privabil druge
sarva
Pa tuhs. zverina"«	""
InTkedr fc^J*8* f?znal Prijatelja, in Ker je bilo se zgodaj in so bili vsi
beJa' f ^Hca^VahtarS
brinjevca... ^ kozarčk^
Tako se je dogodil in končal tretii in najpredrznejši napad razboSkov Va-
a jaz ga "v teh
in razvedrilo^ ^ ,aVDosti v <^žbo
E
fledoseglii-a
Eau de Co.ogne Chy,re Bo .r<o. - - c
]
H5SEHH5555Q5S
Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Jož« G1 o n i r.)

VL
Alt-Wieo.
Berlin 1909.
Abels L. (43666).
Apponji B.: Vingt-cinq asa & Pariš (1826 —1850). Pariš 1910. (43.927)
Baxre A.: Bočna h XepneroBHHa. Eeorpag 1906. (43 695).
Battistella A.: Dna massione del Conte B. di Porda anteriorealla sua nunzktura dl Germania. Udlne 1907. (44.060).
Bžjenhr P.: Der Luftkrieg. Daehan 1915. (II 43.338).
Caric J.: Slike iz pomorekog života. Sar rajevo 1925— (48.781).
Cellario Cr.: Ortogr^pJiia latina, ez ve-tuatis monamentis nec non reeentionrm curls escerpta. Patavii 1724 (43.427)
Cori C. J.: Der Naturfreund am Strande der Adria. Leipzig 1910. (43.898).
ČubrorU P.: I1ootthwh 6yxBap mm icparcz YBOj 7 noaiiTHKy. Beorpaj 1926. (44.061).
Danzer K. M.: Das neme Osterreteh. Elne politische Rundlrage. Wien 1908 (43.740).
Dilthej W. & P. Graf Yorck v. Warten-burg: Briefwechsel 1877-97. Halle (S.) 1923. (42.831).
Dordevič J.: Maiom 06wmii, BojBoaa mresa JIa3apa. Eeorpaa- 1924. (43.804).
Dovilat E.: Der amerikanische Jonmalife-mus. Stuttgait 1927. (44.075).
Egli E.: Berichte ara dem Felde. Ztlrlch 1517— (43.7??).
Faurč-Fremiet E.: Le mauvement actuel pour la ržorganisaliom de recherches scien-tifiquea en France. Angera 1921. (II 43 977).
Ffidern K.: Dante Alighieri. Jena 1921. (43.907).
Freud S.: Die Traumdeutung. Leipzig 1B22. (II 43.975).
Friedjung H.: Benedeks nacbgelaeseoe Papiere. Leipzig 1901. (44.078).
Ga^rilofič A.: ilcTopaja cpncne b xpBaTcse k&hssbhoctu. Beorpaj 1927. (43.938).
Gjauning 0.: Die gegenvartige Lage der deulschen vrissenschaftliclien Bibliotheken. MCncheu 1926. (43.915). Codišnjipa, Skcrličeia. Hhih 1915. (43.696), Grasberger L.: Die leibliche Erziehuag bei den Griechen und R ornem. Wiirzburg 18ii4—66. (44.0S1).
Halberstadt H.: Lehrbehell Uber Funken-telegraphie fQr Flugzeugbeobachter. Wr. Keustadt 1916. (41.155).
Hellemann A.: Chronologia probabiliter vera historiae Judaieae. Hainiae 1S25. (43713).
Hiibner J. A. Grf.:; Neun Jahre der Erinnerungen eines ost. Bolschafters in Pariš unter dem zweiten Kaiserreich 1851-59. Berlin 1SC4. (43.477).
Izi adak iz službovnika c. kr. pješaetva. Ponašio S. S. Kirinski. U Zagrebu 1869. (4! 2P1).
Jaiiresbf richt der k. u. k. Kriegsmarine. V/ien 1913. (44.C37).
Jovjuiovič E.: ILiaHHHa h myMa y p&khtejh m jnrreparypa. Ty3aa 1926. (43 508).
Kerchnawe II.: Unser letzter Kampl. Das Verroachtnis eines alten kaiserlichen Solda-ten. \Vien 1907. (II 44.009).
Klaič Vj.: Deset zapovijedi majke Hrvatske. Zagreb 1926. (43.560).
Komel pl. Soeebran, A.: Službovnik slo-veasko-nemški v vprašanjih i odgovorih. V Celovcu, 1873-80. (41.232).
Kvaternik E.: Istočno pitanje i Hrvati U Zagrebu 186S. (43.628).
Luchaire A.: Innocent III. La question d' Orient. Pariš 1911. (43.835)
Masarjk T. G.: Bacak — Oopra3—Epem-aji. Eeorpaa 1911. (43.657).
Milojevič M.: CMeTamra Beorpaa 1926. (43.455).
Minarik Fr.: 0 starih utežih. Zagreb 1920. (II 43.988).
Mitocchi A.: Der Irredentismus und die Zukuoft Triests. Graz 1917. (44.026).
Odluke rjaBHe Kompojia. Il3aao A. IIonoBrii. Eeorpaa 1926. (43.675).
Paleologue M.: Am Zarenhof wahrend des Weltkrieges. Miinchen 1926. (43.600).
Pirchegger H.: Geschichte der Steiermark. Gotha 1920— (43.645).
Prosvjeta, Hrvatska. Časopis za književnost i umjetnost. Zagreb 1914— (43.479).
B&dojčij N.: JoBaH Pajek o aBecTarcuam-a>Mu.a H>eroBor poijeaa. Y Beorpajy 1927. (44.041).
Rippol Ig.: Der Niedergang Salon vira und seme Bedeutung fiir Oet.-Ungarn. Wien 1914. (44.043).
Rubeis, B. M. de: Discorso sopra una per-gamena antica Veneziana. In Vaneaia 1749.
(43.417).
Sarič VI. R.: South Eastern Europe. New-York 1918. (43.667). SchaJfle A.: Die Quintessenz des Sozdalis.
Gotha 1879. (43.649). Schontek E.: Wie imsere Gegner den Krieg sehen. Leipzig, 1916. (II 43.333).
Seton-Watsom R. W.: Ungarische Wahlen. Leipzis 1012. (43.553).
Stanojerič D. 31.: Le bombardement de 1' Umversitž de Belgrade. Pariš 1915. (III 43.941).
Storia del Santuario della B. V. <ii Monte Santo presso Gorizia. Capodistria 1912. (41.277).
Szemere N.: Homestead. Budapest 1902. (44 090).
šišič F.: Pregled poviiesti hnatskoga naroda. Zagreb 1920. (44.048).
Tausig p.: Bertihmte Besucher Badena Wien 1912. (43.529).
Trinko Ir.: Eccidio d' Aquileja- — Propad Ogleja. Udine 1896. (43.763).
Van Gogh, V.: Brieie an Emile Bernard und Paul Gauffuin Basel 1921 (44.052).
Verhalten, Das, der Tschechen im Welt-kriege. Wien 1918. (II 43.9C9).
Wendel H.: Aus der Welt der Siidslaven. Berlin 1926. (43.575).
Vest R.: Friihchristliche Antike und Y51-kerwaaderungakun>t. Miinchen 1921. (43.918).
Zans A.: Die Stunnessaat ist aufeesancen-Graz 1910. (44.089).	^
2mavc I.: 0 pflrodovedeckjch zakladech aocižlntch naprav. V Praze 1922. (44.050).
NE REKLAMA
temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovalnim čašam znamke
„W E C K"
Zato zahtevajte pri vašem trgovcu VVecka Zi'atno znižanje ceni Tovarniška zaloga-Krekoy trg 10/1 pri tv FRUCTUS, Ljub-
158-a
Žalostno znamenje današnjega časa je, da je postalo celo izpolnjevanje najvažnejših higijenskih pravil denarno vprašanje. Mnogi si zato ne čistijo pravilno ust in zob, ker so zobni praški in čistila neizmerno draga. Vendar imamo izredno učinfeovMo ki jako ceno metodo, po kateri ostanejo usta vedno sveža in zobje zdravi: zadostuje kozarec tople vode, v katero smo kanili nekaj kaplic zobne vode Odol, da desinficiramo usta na osvežujoč način, Odol ima to lastnost, da vleze v vse kotičke in gubice, ki so sicer zobnim krtačicam nedostopne, in učinkuje še dolgo po uporabi na gnilobne procese v ustih. V tem posebnem učinkovanju nadkriljuje Odol vsako zobno čistilo in vsak zobni prašek. Odol je jako koncentriran in zato pri njem mnogo prihranimo.
S krepkim ispiranj em da Odol usta m sveže dišeči dih
'OfMLSl
XapMOHCKH CTHJ1.
ŠIŠKA. Napredno občinstvo In vse prijatelje Sokolstva v.Ljubljani in okolic" opozarjamo že dan^s na veliko sokolsko slav-oost v Šiški. Šišenski Sokol praznuje v dneh 6. ta 7. avgust? 251etnico svojega rojstva. Vse predpriprave za to prireditev so v polnem toku in š-'šens3ci Sokol se pridno pripravlja in vadi. da tako pokaže uspeh 251etaega truda in dela. Vrši pa se v teh dneh v Šiški tudi okrožni zlet ljubljanske sokolske župe, ki je obvezen za vsa okoliška društva. Javna telovadba ta ljudska veselica bo na novem letnem telovad'šču,-ki ga bo dne 7. avgusta t. I. IzroSlo Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški Sokolu v uporabo. V kratkem se začne s pošiljanjem lepakov na vsa bližnja društva, iz katerih bo razviden natančen program. Zdravo!
MOSTE. Zveza slovenskih vojakov, podružnica Moste, se vsem plemen i F m darovalcem prispevkov za venec in sirote padlih tem potom najisikreneje zahvaljuje. Odbor.
LJUTOMER. Prostovoljno gasilno društvo v Ljutomeru je bilo ustanovljeno leta 1871 in je gotovo eno najstarejših zasilnih društev. Letos si je nabavno moderno motorno brizga In-o z avtom. Da zamore to gasilno orodje plačati, priredi dne 7. av-srusta t. 1. na Glavnem trgu v Ljutomeru veliko tombolo, na katero se opozarjajo vsa gasilna društva, kakor tndi prijatelji gasilcev.	903
CERKNICA. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo se z veliko vnemo pripravlja na dostojno proslavo svoje 401etnice obstoja, združeno z župno prireditvijo Proslava bo v nedeljo dne 3. julna. ta sicer na senčnatem vrtu g. Ivama Žumra. Obširni program je razviden s plakatov. Ker bo ob tej prilik! gotovo velika udeležba zunanjih gasilskih društev in tujcev upamo, da jih bo trg Cerknica dostojno pozdravil na ■ta slovesni dan z razobešenjem zastav, saj je znano da so Cerkničani zelo naklonjen) •gasilnemu društvu brez razl'ke stanu, za kar iim gre vsa čast ta priznanje. 989 BOROVNICA. Prostovoljno gasilno društvo v Borovnici si ie nabavilo novo motorno brizigalno tvrdke »Renault« iz Pariza. Dne 3. julija napravi društvo večjo slav-nost z naslednj!m programom: 1) ob 8. zbirališče društev pri gasilnem domu: 2) ob 8.30 sv. maša v farni cerkvi: 3) blago-slovljenie motorne brizgalne; 4) ob 10.30 občni zbor borovniške gasilske župe; 5) ob 15. javna preskušnja motorne brizgalne pri občinski hršl; 6) ob 17 ljudska veselica na vrtu gospe Ivane Mavec z bogatim srečo-lovom. plesom itd. Godba na pihala. Slav-nost se vrši ob vsakem vremenu. Prosi se za obilno udeležbo.	988
Iščem
1,000.000 Din m
proii hipoteki na prvem mestu, na .tovarniški obiekt Ponudbe pod .Sigurno* na oglasni oddeleK .Jutra".
Porh-sonotorii Sciiroeizerhof
GRAZ - WETZELSDORF.
Za notranje in živčne bolezni Posebni oddelek za zdravljenje; Arteriosklerose. Prospekti
trgovine
s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Danes dne 2. juliia 1927
M. Černak
Ljubljana, Vodnikov trg
se rajonski zastopnici
za Ljubljano, Maribor i Celje —
U obzir dolaze samo gospoda, koji znadu dobro knjigovodstvo, dobri organizatorji i koji su u mogučnosti prvi aparat na svoj račun uzeti. Lično ili pismeno za vreme velesejma Holel .Slon", Milan Oanšč iz Beograda, soba br. 62
ANTON HOS
se priporoča cenj. občinstvu za nabavo oljnatih slik in okvirjev
Seimišše, paviljon „H" štev 438—440.
TOVARNBšKO ZALOGO
POHIŠTVA
priporoča za nakup in vabi na ogled
ANDREJ KREGAR
ŠT. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora
Vižmarje. Zahtevajte ceniki
«»	& ne pozabite obiskati na Ljubljanskem
i fflOVO veleseimu Paviljon E št. 147,
I B JJ^kjer dobite „Juniper" francosko zeleno vinovico po najbolj ugodnih cenah.
Agentoia .jDaioer" lastnik Vitoiir DoIinleK, Ceije Qa-noska ulica M 26
7789 a
DISPONENTA
sprejme večjo žago (mehkega lesa). Biti mora toliko spreten da v vsakem pogledu lahko zastopa upravnika.
Oni ki reflektirajo na tako službo morajo dokazati dolgoletno prakso v komercijalni in tehnični upravi žage in popolno znanje v prodaji. Potrebno je, da so državljani S. H. S. da znajo srbsko - hrvatski in nemški jezik v pismu in govoru. Taki reflektanti naj podnesejo svoje obširne ponudbe z oznako dosedanjega zaposlenja. reference, ter zahteve plače na „Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d." Zagreb Zrinjski trg 20 pod „Disponent"
KONCERT
železniearske sodbe,Sloga'
v gostilni .Keršič". Liubliana VII. Sobota dne 2. juliia ob 8. uri zvečer
i. Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvomica dežnikov, zaloga sprehajalnih
palic.	7194 a
Prvovrstno zastopstvo
mlina!
išče dobro vpeljanega potnika. Javijo naj se gospodje, ki so v branži že delali in so dobro uvedeni. Ponudbe pod .Mlin" na Aloma Company. Ljubljana.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo glo* boko potrti vest, da nam je neizprosna smrt ugrabila po dveh mesecih za očetom še našo ljubljeno mamico, oziroma staro mamico, taščo in sestro, gospo
vdovo strojevodje
ki nas je včeraj ponoči po dolgi, mučni bolezni v 48. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, zapu« stila same.
Pogreb bo v soboto, dne 2. t. m. ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Stožice št. 79, na domače pokopališče. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. StožicetJeiica, dne 1. julija 1927.
Globoko žalujoči otroci: Ludvik, Aleksander, Ernest, Mara poroč. Christof, Edita, Anči; sinovi in hčerke. Rodbina Frei» berger ter ostali sorodniki.
V globoki žalosti naznanjamo, da je gospod
Josip Bezjak
nadučitelj v pokoju
umrl dne 30. junija 1927, v 67. letu, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče.
Poereb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 3. julija i 927 ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Urban pri Ptuju.
Sv, Urban, dne 30 juniia 1927.
Žalnioči ostali.
Preminul nam je danes ob 9. uri zvečer naš nenadomestljivi, srčno ljubljeni sOprog, predobri oče, stari oče in tast, gospod
Anton Zaje
posestnik in restavrater
Pogreb bo v nedeljo, dne 3. julija 1927 ob 4. pop. iz hiše žalosti na pokopališče v Št. Rupert.
Bistrica - Mokronog, dne 30. junija 1927.
Marija Zaje roj. Faleskinl, soproga — Ida, Darko, Bruno, Frand, otroci — Anica Z^Jc, sinaha —
Tonček, vnuk.
3. O. Curwood:	4
preganjana žena
Roman.
»To Je strašno, strašno smešno,« ie rekla pogreznjena v misli, z očmi strmo uprtimi v solnčne vrhove gora. »Vse svoje žive dni ste postavljali ženske na sramotni oder. Hoteli ste, da bi vas sovražile. In vendar...<
»Ajilijoni žensk čitajo moje knjige,« je dejal s pritajenim nasmeškom.
»Da — vse čitajo vaše knjige,« je odgovorila in mu pogledala naravnost v obraz. »Mislim pa — da ste zapisali marsikaj, kar se ne ujema z resničnostjo.«
Zdaj je b3 on na vrsti, da se začudi.
»Menite?«
»Da. In ne samo to. Zmerom sem mislila, da sem izpregledala vašo skrivnost — f;ajno bistvo vaših spisov, tisto, česar nočete razodeti, ker ve^te, da bi se vam ljudje smejali. Tak tedaj — me prezirate I «
»Vas nikakor oie.«
»Saj sem žens ka.«
Nasmehnil se jle. Od solnca rjavi obraz mu je zardel.
»Čas zapravljala,« jo je opozoril. »Slišal sem, ko ste pri Billu omenili, da hočete ujeti vlak za Tete Jaune. Povedem vas na dober obed. A zdaj — rad bi povedal tistim vrlim ljudem vaše ime.«
Trenotek — nato mu je trdo in premo pogledala v oči.
»Imenujem se Jana. To je ime neobičajne ženske, ki ste si jo vi izmislili. Jana Grayeva,«
»Zelo mi je žal,« je dejal in se globoko priklonil. »Pojdiva. Če se ne motim, čutim vonj po pravkar pečenem kruhu.«
Ko sta šla dalje, jo je iznenada prijel za roko. Čutila je silni pritisk njegovih prstov. Njegove oči so žarele zanosa.
»Že imam!« je vzkliknil. »Priveli ste me do tega — domisleka. Iskal sem imena za n j o — za ženo v svoji novi knjigi, ki bo vzbudila nemajhno presenečenje. Nisem ga mogel najti — vse do zdajle. Ladygray jo krstim!«
Čutil je, kako se je zdrznila. Nagli, tesnobni pogled, ki ga je vrgla nanj, m nenadna bledica, ki ji je pokrila obraz, sta ga presenetila. Izpustil jo je zaradi te čudne izpremembe. Videl je, kako brzo diha in kako trdno stiska prste svojih bledih rok.
»Zdi se, da vam ni do tega,« je rekel.
»Na žalost vam ne morem braniti,« je odgovorila s tihim glasom. »Toliko hvale sem vam dolžna.« A že je opazil, da se jj naglo vrača zavest. Privzdignila je glavo. »Niste se zmotili,« je dodala, gledaje proti šotorom, »tudi jaz čutim vonj po svežem kruhu!«
»A če bi bil poudarek na prvi polovici besede: Ladygray?< je nadaljeval John Aldous, kakor da govori sa-ms s seboj. »Morda porečete, da jo to slabi — a vendar, rad bi dal imenu dih vročega čuvstva. Predstavite si ljubimca, ko govori: Draga mala L a d y -gray, ali vam je toplo in prijetno? — ne kar tako Ladygray, kakor da gre za osebo z naslovom.«
»Čutim — o! — kruh. svež kruh!« je ponavljala Jana Grayeva, vsesavaje zrak in delaje se, kakor da ga ne sliši. »To mi vzbuja glad. Dajte, John Aldous, brž me peljite tja!«
Pribižala sta se prvemu izmed trojice stanovanjskih šotorov,
na katerem je bil okorno naslikan napis: »Brata Otta, vodnika m dobavitelja opreme«. Šotor je bil velik in četverooglat z obledelimi rdečimi in višnjevimi progami in vesel ženski smeh se je razlega! iz njega. Ko sta se približala, se je trudno vzdignilo do pol tucata upehanih airedalskih terrierjev. Eden se je postavil proti njima in je zarenčal.
»Ničesar vam ne store,« jo je pomiril Aldous. »Jack Bruce m Closs Ott sta njihova lastnika; to je najboljša tropa medvedjih psov v teh gorah.« Za trenutek se je pokazala med vrati ženska. »In to je Mrs. Ottova,« je dodal polglasno. »Ako bi bile vse ženske take, kakršna je ona, ne bi bil nikoli napisal stvari, ki ste jih čitali!«
Lahko bi bil tudi povedal, da ie Škotka. A tega ni bilo potreba. Njen dobrodušni obraz se je doslej smehljal. Aldous je pogledal svojo spremljevalko in ie videl, da se smehlja tudi ona Obe ženski sta se zagledali druga v drugo.
Aldous je kratko pojasnil dogodek pri Quadu in povedal, da se misli mlada dama z vlakom odpeljati v Tete Jaune. Kakor hitro je izrekel Ouadovo ime, je dobrosčni nasmeh izginil z obličja gospe Ottove.
»Kdaj sem že rekla Jacku, da bi temu človeku najrajši zavdala!« je vzkliknila. »Stopite naprej, ubožica. Dam vam čašico čaja.«
»To pomeni v Ottovem taboru obed,« je pripomnil Aldous.
»Lačna niti nisem, le trudna sem — strašno trudna,« je slišal govoriti mlado žensko, ko je stopala z Mrs. Ottovo v šotor, in zdelo se mu je, da ima njen glas nov, poseben, še bolj prikupen zvok. «Rada bi se odpočila, preden odide vlak.«
Stopil je za njima v šotor in obstal pri vratih.
»Tukaj imamo izbo, dragica,« je rekla žena, odgrinjaje zaveso. »Bodite kakor doma in ležite, dokler ne skuham čaja.«
Naročila, iso osa- acrp<*tQ,. tL£ot4,jQ, mahJi> aguu&ov, jt* poslah' na, Ogiajrusod, ddii> -Jutra,'J^dfatici, Vrvštriuroa^.TaL sb. z^gz
JLaJU, oglasi, \us slu. tujo v posr-tuLovabiA- tn, toajaL na, ruzsiuuiA, obcLajLva,- usaka. bnsačLa, par- —Naj-manjši 7/uuak- 5Priebojbi/uj, za> šifro Duij-
Ujc prutojbuui jt, vpasLas ti, oba/uun, i aarocdbm,, m, ot-r stf oglasu n* prutbcua Čikovtu. račun, posUt, Ura. lubuco {juMfana.št nSj2
_______t <Lo-ptj-cnsajifa ui, ogtafo trgowk*g<k. alt,
rukLajrutc^a. LHčLcaja/ ■ vsaka bts&das Dtsi - Naj ■ manjši zjLcSik Dul 'O'- Vruftofbvia va. šifro Via* 5'-
Trst
Reatanranl <Alla Portana*
je največje to najboljše shajališče potnikov in trgovcev V.aki I)*n »veže ribe. smerne .sen-	160
3. julija
ni v Do!. Logatec, kjer ima Sokol ob 4. uri popoldne nastop in veliko veselico. Godba iz Vrhnike. — Prvovrstna zabava. jed In pijača.	1®823
Koncert pri Lloydu
>e vrši v soboto, 2. junija zvečer. Se priporoča Rudolf MaUer.	20356
Slatina Radenci
Kolodvorska restavracija se priporoča ta sezono z najboljšo In solidno postrežbo.
20221
Trg. vajenca
K>štenih staršev, 6prejmem takoj v trgovino z mešan, blagpm, na periferiji mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Pridan uče®ec». 20121
Učenca
za reprodukcijsko tehniko sprejmemo. Pogoji: Starost pod 15 "let, dobro absolvi-rani 4 razjedi gimnazije ali realke, znanje risanja, prvovrstna nadarjenost, telesno zdravje. Samo pismene ponudbe s točnim naslovom na. Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani. 20271 -t
Steklarskega
pomočnika
mlajšega in poštenega sprejme Jos. Donosa. Murska Sobota.	20415
Avto
Isedetol, muli takse prost, dobre znamke, kupim Ponudbe s pogoji ooslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avto«.	20238
Motorno kolo
selo dobro ohranjeno, prodam za 8000 Din. Na ogled
?i tvrdki Sardin in dnjg. oljanska cesta 31. 20404
-4S
Melis. Lemaire
Frančiškanska ulica 6 — donne le?ons pendant^va-eance«.
20177
mMSB
Stalno delo
In dober zaslui-k dobijo delavci vseh vr«t, kateri vložijo vlogo 6000 Din. — Zagotovitev na posestvo. Ponudbe oa upravo »Jutra« V Mariboru pod »Zagotovitev,	2032S
Starejšo postrežnico
išče Tome, Novi Vodmat. Eibniška ulica 194. Prosto stanovanje, drog« po dogovoru.	20390
Vrtnar
priden. po»i»n zanesljiv, se sprejme Ponudbe oglasni oddelek pod »Vrtnar 83«	20233
K 2 dečkoma
(6 in 8 leta' v «j>re;me ta koj ali do 1 avgusta zanesljivo .<«bro«-č/»* srospo-dična on 20 do Eil let; vešča nemščrn* i- po možnosti laSčin* Reflektira se samo na rar mrelig^ntno in veščo vzeoje »trok Služba lopa, stalna < trgovski hiši blizu LinMjan« Ponudbe je puf!»' '•» ozlasni oddelek ».1nfr». do !. julija pod *n	»7.an*-s!jiva S36« 50-236
PletSjo
za strojno pletenje, s stanovanjem in hranjo v hiši sprejmem. — Služba stalna, plača po dogovouu. Strojna pletiona. Zagreb. Kaptol 17.
20419
Vajenca
zadostno šolsko naobraz-bo sprejmem v špecerijsko trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 20387
Vajenca
i dobro šolsko izobrazbo In oskrbo pri starših v Ljubljani, spTejmem v manu-faktumo trgovino. Ponudbe na poštni predal 100.
20317
Učenko
dobro in marljiv« sprejmem za strojno mehanično pletenje. Krajši rok, tudi proti plačilu. Ferdinand Ulaga, trgovec, Šiška št. 1 — križišče Celovške in Jernejeve cesto.	20367
Izučenega vrtnarja
z dobrimi spričevali, išče s 15. julijem graščina Zalog, pošta Petrovce.	20337
Postranski zaslužek
nudim vsem. Pišite s prilogo znamke za 1 Din oa naslov: Otrin Josip, Rovte-Logatec.	20259
Za vse okraje
iščem molke in ženske, ki bi prodajale po hišah dober predmet. Potrebno 300 Din kavcije. Ponudbe na podružnico «Jutra* v Mariboru pod « Krema*.	20426
Postrežnica
vestna, točna in čista, sprejme službo postrežnice za nekaj ur na dan. Ponudbe prosi pod značko »Povsod zadovoljni* na oglasni oddelek «Jutra*. 20426-a
JJi
Strojnik in brusač
trezen in zaupljiv, i nI: premeniti službo s 15. ali 30. julijem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
Ekonom
t večletno prakso v vseh gospodarskh panogah, vojaščine prost, samec, želi spremeniti službo Naslov pri oglasnem oddelku »Ju tra«.	20229
Gospodična
zmožna slovenskega, nemškega in hrvaškega jezika, kakor tudi vseh pisarniških del. išče primernega posla na dom. Cenjene ponudbe z navedbo zahtev aa ogl oddelek «Jutra> pod iifro »Vestna 24»	20155
Trg. učenca
• potrebno predizobrazbo — najmanj 3 razredov srednje šole in ki ima veselje do žedezninarske stroke, sprejme tvrdka Scbneider & Ve-rovšek v Ljubljani. 20365
Brivski pomočnik
mlajši, dobro izwežban, dobi sluibo v ljubljanski okolici. — Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 20361
Gospodinjo
srednjih let išče samostojen delavec, katera bi imela veselje tudi za druge delavce kuhati. Več pismeno. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.	20351
Prvovrstno šiviljo
z malim kapitalom in strojem sprejmem takoj za modni atelje. Ponudbe pod »Atelje 20» na oglasni oddelek «Jutra».	20284
Refo?icheur
s* pov*.. ■ ■ neirativ — dobi slulf-o "M Ponudbe rs oglasi.	«Jutrs»
pod zna'!.«' «Rw.oneheiir.
2^241
Tehničnega risarja
itveibanep« t» načrte pohištva V skicah In detaj'ih, sprejme Umfetnička stola--rija Josip Grflnhnt i sinovi. Osijek. Vinkovačka br S.
20262
Prima vijolinista
sprejmem ta stalno za koncerte ob sobotah in nedeljah. — Naslov v oglasnem oddelku <Jutra*. 20325
Gdč. ali gospo
samostojno, ki govori slovensko. nemško in italijansko. sprejmem takoj. Ponudbe v italijanščini na ogl oddelek »Jutra* pod značko cTrieste*.	20348
Učenca
s 2 razr. srednje šole in z vso oskrbo pri starših — sprejme v špecerijsko trgovino J. Krivic, Ljubljana.
20346
Gospodična
zmožna sloveskega in nem škega jezika v govoru, gre kot vzgojiteljica k 1 ali 2 otrokoma. Ponudbe na osi oddelek »Jutra* pod značko »Vzgojiteljica 416*. 20416
Odvetn. koncipijent
s petletno prakso, vešč slovenščine, nemščine in italijanščine, primoran radi političnih razmer zapustiti Primorsko, želi vstopiti v odvetniško pisarno, ali k večji tvrdki kot pravni konsu-lent. Reference na zahtevo Cenj. ponudbe pod značko »Odvetn. praksa 40» na oglasni oddelek »Jutra*.
20369
Plačilna natakarica
z osebno pravcio išče službo. Zmožna je 20.000 Din kavcije. Ponudbe na ogla> oddelek »Jutra*. 20352
Stavbenik
s koncesijo, želi spremeniti službo. — Najraje ostane v Sloveniji, gre pa tudi v Bosno ali Dalmacijo. Dopise pod »Takoj 79* na ogl. oddelek »Jutra*. 20379
Železniški uradnik
vpokojenec. tarifarično. ko-mercijelno in pisarniškp iz-režban, išče kakršnokoli službo. Naslov pove ogla-=n: oddelek »Jutra*. 20378
Slovenka
stara 16 let, z znanjem sr-
bohrva5?ine in nemščine, iš&e v boljši druKni službo kot pomoč gospodinji pri vzgajanju otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Slovenka 99*. 20397
Kontoristinja
z enoletno pisarniško prakso, išče kjerkoli primerne službe. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vestna in marljiva*.
20400
Starejša kuharica
želi k starejšemu, boljšemu jospodu za gospodinjo — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod značko »Go-•podinja 11*	20345
Mizar
za splošno mizarstvo, vešč vseh del hišnega mizarja, z dolgoletno prakso, pošten ter zanesljiv išče službo hišnega mizarja, sluge ali kaj sličnega Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mizar*.	20330
Inženjer kemije
bivši asistent univerze, išče službo v tovarni ali labora^ toriju. Poskusna doba po dogovoru Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kemik*. 20372
Gospodična
bančno prakso, hitra stenografija in dobra kore-*pondentinja. išče službe. — Gre tudi proti nizki plači. Cejene dopise pod značko »Zanesljiva 46567*
Fotoaparat
(Eeisekamero). objektiv An-tistigmat s Centralver-achlusom. v dobrem stanju takoj prodam za 850 Din Zanesljivim tudi na obroke Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Za 1000 Din
prodam fino, novo kover-kot letno obleko Pojasnila pri krojaču Slmnoveo, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 25.	20334
Pohištvo
hrastovo črno in orehove spalnico, masivni, polirani proda Henrik Bitenc, mizarstvo, Viimarje 77 nad Ljubljano.	20333
Poldirkalno kolo
3 mesece staro, znamke Bmanchi. po ugodni ceni prodam. Pojasnila v Me-teljkovi ulici 13. 20331
Mladenič
ki je bil več let na Češkem, prosi službo sluge ali kaj podobnega v trgovini ali tovarni. Vešč je slov . nemškega in češkega jezika. — Poudbe na oglas, oddelek *.Tutra» pod šifro «Praga» 20389
Premog, drva
in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič. Bohoričeva št. 1. — Istotam naprodaj nekaj dobro ohranjenih voz. 204
Šivalni stroj
Singer». malo rabljen, poceni prodam radi pomanj-tnja prostora. Na-lov v <>srlasnem oddelku »Jutra* 1993?
Hišno opravo
različno, konjsko vprego. 2 sani. vozove in iruge različne stvari zelo ugodno prodam radi pomanjkanja prostora — Rožna dolina, p.eeta V, št. 24. 20011
Moško obleko
malo nošeno, poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 20421
Spalnico
otomano in salonsko garnituro. popolnoma novo. zelo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
20422
Stelaže za trgovino
prodam Na ogled v skladišču »B.rkao*. — Cena se izve v Rožni ulici št. 21 20354
Več oleandrov
prodam po nizki ceni Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	20381
Dirkači-koleSarji
oglejte si	kolesa »France
Šport* in	druge pri tvrdki
Nardin in	drug. Poljanska
cesta 31.	20405
Radio
prejemni aparat, nov super-heterodyne. za sprejemanje vseh evropskih oddajnih postaj, na zvočnik in okvirno anteno, poceni naprodaj v Gradišču št. 11/1, vrata 10.
20358
2 para gojzarc
novih, za nocro 3P in 37 ter
novi knjigi
»Die Artztin im Hause* po zelo nerodni ceni prodam. Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra*.	20357
Lisičje
m r s e drugt kote ort divjačin kupuj* in tanes Ijivo dobro plača D Zdra viČ Ljubljana Florijan-ka ulica št 9	47
Daljnogled
«Zeis8» kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zeiss*	20409
Gostilno
z inventarjem ali brez — iščem v prometnem kraju v najem Kavrjje položim Din 10.000 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20336
Enonadstropna hiša
ob glavnj cesti za vsako obrt pripravna, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj Pojasnila daje A J Gor-šič. gostilna. Ljubljana VII 20297
Posestvo
9 oralov lepa poslopja, v Mariboru za 300 000 Din in
več hiš
vil. gostiln in trgovin proda Zagorski. Maribor. Tat-tenbachova ulica 19. 20340
Trgovska hiša
v večjem kraju na deželi na Dolenjskem, na trgu zraven farne cerkve in križišča več cest, naprodaj Hiša je enonadstropna in v prav dobrem stanju Obstoji it trgovskih lokalov S sob in potrebnih priti-klin Zraven so gospodar ■=ka poslopja s prostornim ivoriščem in zelenjadnim vrtom Prodam tudi zraven spadajoče posestvo, ali samo domačijo brez po-<estva. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 20361
Večje posestvo
arondirano — kmečko ali graščinsko kupim v Sloveniji Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra* po d »Lepo posestvo 280*.	20280
Hiša
8 prostim stanovanjem in velikim vrtom, 10 minut od tTamvaja ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	20376
Za pisarno
oddam s 1. avgustom 2 sobi v sredini me6ta, z električno razsvetljavo in telefonom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20414
Opremljeno sobo
s vsemi ugodnostmi oddam takoj dvema boljšima osebama v Kolodvorski ulici it. S4/H.	20420
Zakonca
iščeta opremljeno sobo za dobo počitnic (julij-avgust) takoj ali od 15. julija. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «5t. 20425».
20425
Sobo
za eno ali dve osebi oddam v sredini mesta Kopalnica na razpolago Naslov pove oglasni oddelek »Jutra».
20366
Opremljeno sobo
4 posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 20360
Sobo In kuhinjo
• pritiklinami išče državni uradnik brez otrok za takoj ali 1 avgusta. Ponudbe ns oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «44».
Opremljeno sobico
t posebnim vhodom to električno razsvetljavo takoi oddam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»	20243
Sobo
z etefctr razsvetljavo, blizu glavne pošte oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
20393
'ijzjnzmjzi
Dijaška stanovanja
preskrbuje ga. Likar. Poljanska cesta štev. 87, vila Bergman.	20115
Pošteno gospodično
sprejmem kot sostanovalko na Kimski cesti 24. pritličje 20398
Mirna gospodična
išče sobo v sredini mesta, po možnosti .• prostim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Takoj prosi».	20395
Prazno sobo
veliko, s posebnim vbodom in elektriko oddam s 15. julijem Naslov pove oglas, oddelek «Jutra>. 20399
Opremljeno sobo
. popolnoma separiranim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. — Naslov v oglasem oddelku «Jutra»	20403
Veliko sobo
zračno, z 1 ali 2 posteljama oddam za mesec julij in avgust Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 20410
Lepo, prazno sobo
s posebnim vbodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	20418
Opremljeno sobo
epo. s posebnim vhodom in elektr razsvetljavo oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
20329
Opremljeno sobico
l elektriko in separatnim vbodom takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	30338
Sobo
oddam takoj gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	20335
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko takoj na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 20370
Opremljeno sobo
oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	20391
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob (4 X 5), kuhinje, kopalnice, 2 malih ali 1 večje sobe za služkinja, v L ali n. nadstropju v mirnem kraju Ljubljane ali Maribora, išče s 1. avgustom mirna stranka brez otrok. Najemnina do 2000 Din mesečno Ponudbe brez posrednikov pod «S. S. 50» na oglasni oddelek «Jutra».
20423
Šivilja
išče snažno in svetlo stanovanje 2 sob, kuhinje in priti klin v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20382
Sostanovalca
sprejmem na stanovanje na krakovskem nasipu štev 16 — pritličje, levo. 20373
2 sobi
opremljeni ali praznj oddam s 15 ju'ijem. Ena soba 6e da uporabiti kot kuhinja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	20371
Stanovanje
sobe in kuhinj*- takoj dobi tisti, ki odkupi novo pohištvo. Ponudbe pod šifro »Avgust na razpolago* na oglasni oddelek »Jutra*
20369
Stanovanje
2 sob in kuhinje, suho in nolnčno. takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*	20383
Stanovanje
1 ali 2 sob in kuhinje iščem za takoj ali pozneje Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*"pod «711» 20384
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in sobe iščem Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tudi predmestje il».
20385
1 ali 2 dijaka
nižjib razredov srednjih Sol sprejmem na stanovanje a
hrano Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 20324
50.000 do 1 mil. Din
iščem v svTho povečanja obrata, proti sigurni garanciji in najboljši obrestni meri. — Po dogovoru tudi služba, delež na dobičku ali drulabništvo. Specijalno podjetje. Visoka rentabilnost. Cenjene ponudbe na: Efektna baka v Ljubljani.
20408
Kdor namerava v
tem tednu nakupiti čevljev naj vsekakor izbere v trgovini
„DOKO"
da bo zadovoljen s čevlji in vesel nizke cene. V zalogi vseh vrst čevljev za gospode, dame in otroke ter ga-maše za vpoklicane vojake.
Trgovina „Doko" Ivan Čarman,
Prešernova ulica 9» dvorišče.

Cenjene gospodične
Ako ste podjetne in zmorete 10 000 Din. zamorete biti družabnice strojnega pletenja. Naslov; Ferdinand Ulaga, trgovec, Šiška št. 1.
20368
27.000 Din posojila
za eno leto iščem proti visokim obrestim. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod »Sila 27».
20255
50.000 Din
na prvovrstno poroštvo se išče za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« — pod »J Sk.«	20225
Družabnika
za realitetnu in prometno pisarno v Mariboru ali Ljubljani. s 7000 Din pristopnine sprejme Zagorski, Maribor, Tattenbachova uL 19 20339

Beti
naslovi pismo pod Šifro »60* — sedaj v Ljubljani. 20394
N.
Ne išči ljubezni tam kjer ni srca! ZavTgla si me dra^ ga, čeprav Te resnično ljubim le jaz.	20355
Katera gdč. ali dama
bi hotela delati družbo osamelemu gospodu? Katera se čuti sama. naj pošlje na-slov pod »Dober prijatelj* na oglasni oddelek »Jutra».
20417
Gospodična
se želi seznaniti s kakim rokodelcem, ki ima resno voljo se poročiti Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jntra» pod »Veselo pričakovanje*.	20350

Mlade lisice
tudi par. proda F. Martin-čič. Kočevje 170. 20412
Solnčevo strojno pletenje
Izdeluje vse vrste modernega blaga iz najfinejše volne — kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal - garniture, čepice itd. — Najtočnejša postrežba; nobeno sejmsko blago!— Separatna naročila se dnevno sprejemajo. — Pri «SoIncu», Ljubljana, Pogačarjev trg.
20270
Že 8. julija
se vrši Erebanje srečk L razreda. — Kdor še nima srečk, naj jih kupi takoj pri L. Pevalek, Židovska ulica.	20258
Objava.
Podpisani objavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Ivana. Glince 1. jul. 1927. Cič Ivan, ielezničar v pok.
20401
Mlad pes
črn, majhen, se je zatekel neznano kam. Pošten najditelj naj ga odda proti odškodnini na Vidovdanski cesti 1.	20315
Zlato zapestnico
tem našel Poizve se v tr-
fovini M. Trebar na Sv. etra cesti 6.	20380
Prostovoljna javna dražba
sobne in kuhmjske oprave, obleke perila, kuh njskega orodja ter stenstcib si i ti se vrši
v sredo, dne 6. iulija
ob 9. uri dopoldne na Grajski planoti štev. 1, soba ši. 40.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel in na novo renovira)
turško kavarno v hotelu Kosovo
.Maribor. Grajski trs Sfev. 1 Otvoritev je danes dne 2. julija 192V. Postrežba alla Turka. Za obilen obisk so priporoča	78i'jl»a
Nalič.
Prnm gostilne!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela s 1. julijem t. L dobro znano
gostilno „Xrakovo"
v £jubljani, Krakovski nasip 18,
(preje last T. IVANCIC
Točila bom pristna štajerska, dolenjski in dalmatinska vina.
Držala bom dobro kuhinjo, sprejemala abonente za srbsko in domačo kuhinjo po zmernih cenah.
Na razpolago je senčnat vrt in prostor za balinanje.
Vsako soboto vrtni koncerti
Za mnogobrojni obisk se najvljudneje priporoča	7836-a
Fani Meze,
gostilničarka in posestnica.
JDanOJIJUUlJLIUmLILIIJLO I a H » mi innrf
VINO
graščinsko, sortirano, manišo ali večjo količino prodam. Vprašati
Brata NI Ieti6, Zagreb,
llioa broj 199.	7327
' "PJUt-^UUUUULO^
MANOFAKTURA na VELIKO
M. HRIBERNIK, Ljubljana ^
Miklošičeva cesta 7.1, nad. — Telefon ši 2530
"Urejuje dr. Josip B*t»	" Knn»»rrij «Jntr»» Adoli Ribnlkai. Z> Narodno tiskarno dd kot risk*rn»rj« Fran Jezer Seli Za inscrate> del je odgovoren Alojzij Novak. Vai t Ljubljani.