KRANJ, petek, 16.10.1981 CENA 9 din Calavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO niverzitetna zatikanja ****** — Centralni komite Hj2* komunistov Slovenije je v lo pripravil problemsko konfe-P nalogah komunistov pri Javljanju samoupravnih druž-onomskih odnosov v visoko-organizacijah in njihovih konferenca naj bi poenotila stali-w aktivnost komunistov na tem področju, na katerem se nismo v celoti uveljavili določil ustave, zakona o združenem delu in nekaterih sistemskih zakonov. Kot je v uvodnem referatu poudaril Emil Roje, se je dosedanje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v visokem šolstvu najpogosteje zatikalo na tistih .postavkah idejne in družbenopoli- Trti« - Od srede naprej so gosti tržiških komunistov člani delovne "hpine centralnega komiteja ZKS, ki jo vodi izvršni sekretar Bojan Mmenčič, spremljajo pa sekretar medobčinskega sveta ZKS za a «iMo Zdravko Krvina, predsednik občinske konference ZKST>žič Mrjan Bizjak in sekretar komiteja občinske konference Janez Piškur Prvi dan so obiskali komuniste v Peku in v krajevni ^upnostiJMju-W(na posnetku), včeraj v osnovni šoli heroja Bračiča Bombažni predilnici in tkalnici ter v službah in organih ">™W™^J^™™ Avnosti, medtem ko se bodo danes se šli s člani družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, popoldne pa še s komunisti v Tovarni *<* m srjov. V odkritih pogovorih želijo zvedeti, kako močni m UČM-Mi ho tržiški komunisti na vseh področjih dela in življenja. H Jplnvčan - F()to: ptembra nižji primanjkljaj C*"*«« je v devetih mesecih izvozila za 41 milijard dinarjev, k><*Ua pa za M milijard dinarjev - Zunanjetrgovinski pri-ijaj seje zmanjšal za dobrih 15 odstotkov Jugoslavija je septembra letos po podatkih slovenskega zavoda za statistiko izvozila za 26,09 milijarde dinarjev, kar je za 46 odstotkov več kot septembra lani. Od tega je Slovenija izvozila za 5,42 milijarde dinarjev, kar je za 36 odstotkov več kot lanskega septembra in za 20-od-stotkov več kot letos avgusta. Septembra smo v Jugoslaviji uvozili za 28,36 milijarde dinarjev, kar je za 9 odstotkov manj kot septembra lani in za 20 odstotkov manj kot avgusta. Od tega smo v Sloveniji uvozili za 3,52 milijarde dinarjev, kar je za 31 odstotkov manj kot lanskega septembra in kar za polovico manj kot avgusta V devetih mesecih smo v Jugoslaviji uvozili za 333 milijard dinarjev ali za 10 odstotkov več kot lani v enakem času, izvozili pa za 204 milijarde dinarjev ali za 19 odstotkov več. Zunanjetrgovinski primanjkljaj torej znaša 129 milijard dinarjev in je za 1,4 odstotka nižji kot lani do septembra V Sloveniji smo v devetih mesecih uvozili za 56 milijard dinarjev, kar za 6 odstotkov več kot lani v enakem času, izvozili pa smo za 41 milijard dinarjev ali za 17 odstotkov več. Zunanjetrgovinski primanjkljaj torej znaša 15 milijard dinarjev in je za dobrih 15 odstotkov manjši kot lani v enakem času. ^y*ttnja je avgusta imela za dva • ^tojka večji primanjkljaj kot lani \****wn času, medtem ko so druge ^•jMike do tedaj že nekoliko zni-. h zunanjetrgovinski primanjklaj j^frjaierjavi z Unskim. Vse kaže, da VP° teh nespodbudnih rezultatih *JJ* gospodarstvo znova popri jelo: '^Df/mbriski izvoz se je močno povelj*. "*oz pa zmanjšal. Tako je letoš-« slovenski devetmesečni zunanje-> kovinski primanjkljaj v primerjavi **«Mtim devetmesečnim manjši kar !5,4 odstotke. Jugoslovanski t^^Mrgovinski primanjkljaj V*1 slovenskega) pa je za pol* ^flrtka manjši, kot je bil lanski. *** -■--v Danes otvoritev sejma K*taj - Danes ob 10. uri bodo jI Poslovno prireditvenem centru >0tenj8ki sejem v Kranju odprli M- *jem stanovanjske opreme, ki -> trajal do 23. oktobra. Sejem je 1 Rttdnarodno udeležbo, prika-jjFJr1 zanimive domače in tuje ****** na tem področju. Sejem j*"0 spremljale številne druge •^"•ratve od razstave gob do strokovnih predavanj in ^nkazov. "OST UGOONEGA NAKUPA OPREME ZA VAŠ DOM TEKSTIL IN DEKORATIVA RAZNA TEHNIKA IZOLACIJSKI MATERIALI PRODAJNA RAZSTAVA PRIZNANIH LIKOVNIH UMETNIKOV tične aktivnosti komunistov v visokem šolstvu, ki vodijo k prelomu z nesamoupravno, abstraktno akademsko, liberalno in tehnokratsko klimo v posameznih visokošolskih organizacijah. Pod takšen udar nekaterih visokošolskih delavcev, ki so pristaši samoupravljanja do mere, ko bi le-to še ohranjalo obstoječe stanje odnosov dela in upravljanja znotraj posameznih fakultet, so padla vprašanja samoupravnega planiranja, organiziranosti v temeljne organizacije, neposredne svobodne menjave dela in ustvarjanja skupnega prihodka in dohodka, habilitacije, uveljavljanja delovnih skupin in še nekatera druga. Problemska konferenca je izluščila usmeritve za idejno in akcijsko enotno ter učinkovito spreminjanje razmer v visokem šolstvu kot tudi za uveljavljanje kadrovsko-izobraže-valne in raziskovalne funkcije v celotnem združenem delu. Kajti umišljeni akademizem in sama sebi zadostna strokovnost nočeta slišati za ceno izobraževanja, za planiranje in usmerjanje izobraževanja, za družbena merila, izvolitev v nazive, za izobraževanje iz dela. Še posebej se je konferenca dotaknila uveljavljanja samoupravnih dohodkovnih odnosov v visokem šolstvu, ki edini vodijo do združevanja dela in znanja na večjih projektih, pomenijo slovo, kot je dejal Emil Roje, od zaprtega vrtičkarstva, ki se je zadovoljevalo s pogoji proračunskega odmerjanja denarja. Vendar pa ne smemo razumeti, da se odnosi med uporabniki in izvajalci visokošolske pedagoške in raziskovalne dejavnosti vzpostavljajo šele in samo s sporazumevanjem o ceni vzgojnoizobraževalnih ter drugih storitev. Nastajajo že pri skupnem oblikovanju programa dejavnosti vsake visokošolske organizacije. Ti programi pa morajo nujno peljati k uresničevanju zahtevnih razvojnih ciljev: izvozu, zmanjšanju odvisnosti od dragih in često zastarelih licenc, vključevanju našega znanja v mednarodno delitev dela, k celovitosti naše izvozne ponudbe, ki bo vsebovala tudi storitve vzgojnoiz-obraževalne, raziskovalne, razvojne, svetovalne in druge visokostrokovne narave. H. Jelovčan DANES V GLASU 2. STRAN: VCANCUNU O PRIHODNOSTI 3. STRAN: VRZEL V ORGANIZIRANOSTI PIONIRJEV 4. STRAN: OB DNEVU REPUBLIKE NOVA TOVARNA 6. STRAN. NA DELO ALI NA ZAPECEK? 13. STRAN: BOGATEJŠI OD VELENJA 14. STRAN: « GLAS NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME 24. STRAN: NESREČA S SREČNIM KONCEM V nuklearki po načrtih Ze štirinajst dni, odkar je jedrska elektrarna Krško priključena na 380-kilovoltno omrežje ju-goslovanskega elektroenergetskega sistema, poteka predvideno poskusno obratovanje tega našega prvega objekta na jedrski pogon tako kot so načrtovali. Iz Krškega so v sredo sporočili, da njihov reaktor obratuje s 30-odstotnimi zmogljivostmi in elektrarna ob običajnem rutinskem uvajanju že dosega jakost 175 megavatov Predvidevajo, da bo jedrska elektrarna dajala, ko bo začela redno obratovati, štiri milijarde in dvesto milijonov kilovatov električne energije. /--\ NARAVA V SKODELICI ČAJA i?ilf?qPI V SREDIŠČU POZORNOSTI Manjše možnosti zaposlitve V zadnjem času tudi na Gorenjskem vse več govorimo o zaposlovanju oziroma o nezaposlenosti, pa ne ravno zato, ker bi bilo na tem področju treba že danes biti plat zvona, pač pa zato, da se na ta resni problem socialne varnosti delavcev pripravljamo, pa čeprav bo aktualen morda šele jutri ali še kasneje. Ekstenzivno zaposlovanje je za sedaj pri kraju; mimo so leta, ko se je zaposlilo po 3 odstotke več delavcev. Resolucije po občinah so sicer za letošnje leto še predvidevale eno do poldrugo odstotno zviševanje števila zaposlenih, vendar pa ni potrebna — ob tako očitnih zmanjšanih možnostih za zaposlitev — posebna matematika, da bi predvideli letošnjo izredno nizko rast zaposlenosti ob koncu leta. Gorenjska se v zadnjih desetih letih sploh ni srečevala s problemi nezaposlenosti. Gospodarstvo je vsako leto potrebovalo veliko število novih delavcev; glede na strukturo gospodarstva so bili to pretežno priučeni delavci. Delovne organizacije so sicer za letošnje leto še prijavile večje število potreb po delavcih, a kot kaže, še vedno prevelike. Stara praksa, da se z vlaganjem živega dela pridobiva dohodek, še ni docela na stranskem tiru: okoli 40 odstotkov predstavljajo potrebe po delavcih 'ozkega profila. Kljub visokemu zaposlovanju v vseh zadnjih letih pa se je določen odstotek nezaposlenih vseskozi pojavljal: pravzaprav ne gre niti za odstotek, pač pa je število iskalcev zaposlitve vedno nihalo okoli pol odstotka. Noben problem tudi ni sedanje število brezposelnih v regiji - 0,82 odstotka v polletju — vendar za družbo, za vsakega posameznika pa je čakanje na delo kaj neprijetna izkušnja. To sicer velja verjetno za vse nezaposlene, najbolj pa za mlade delavce, ki jih je med iskalci dobra polovica, za tretjino iskalcev pa je prijava na skupnosti za zaposlovanje tudi iskanje prve zaposlitve. Med iskalci zaposlitve na Gorenjskem je največ delavcev brez poklica in pomožnih delavcev, veliko pa je tudi gimnazijskih maturantov; vsi ostali poklici se pojavljajo le v zelo majhnem številu. Lanska generacija srednješolcev, vpisanih na srednje in visoke šole, se je vrnila iz JLA in se šola naprej, medtem ko bo verjetno iz generacije srednješolcev, ki služijo 15-mesečni rok, marsikdo v začetku prihodnjega leta potrkal pri skupnostih za zaposlovanje. Na ta način se bo verjetno delež strokovnih kadrov, ki v številu iskalcev zaposlitve letos narašča, še nekoliko povečal. To neskladje med potrebami združenega dela in izobrazbeno strukturo iskalcev zaposlitve bo prizadelo verjetno še kakšno generacijo mladih, ne samo letošnjo, saj učinki letos zastavljenega usmerjenega izobraževanja na izboljšanje strukture zaposlenih v združenem delu ne morejo priti kar čez noč. L. M. 14.sejem stanovanjske opreme krani 16.-23 10. '81 Ne samo nočne, tudi dnevne temperature so se spustile tako nizko, da je toplo zakurjena soba najprijetnejša. Ob visoki ceni kurilnega olja in elektrike drva spet dobivajo veljavo in to ne le na podeželju, kjer so gozdovi blizu. - Foto: L. B. BREZPLAČNE POKUŠNJE VELIKA IZBIRA GOBJIH SPECIALITET 16., 20. in 22.10. ob 18. uri predavanja o gobah G L,AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 16. OKTOBRA PO JUGOSLAVIJI NEPOTREBNA MRZLICA ZARADI PRASKA Zaradi govoric, ki se pojav Ijajo med občani in povzntčajo potrošniško mrzlico za pralnimi praški, republiški komite za in formiranje po posvetu s pri stojnimi republiškimi upravnimi organi sporoča, da gre za izmišljene informacije, ki jim nekateri lahkoičin8*e konference ZKS Skofja Loka, ki seje sestal včeraj popoldne, pa so obravnavali C K Z.KS v Skofji Loki in naloge po 21 seji CK ZK Jugoslavije. GLAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Lok« in Tržič _ i«|aj. C«»oni«n<, podj\V «aa Kranj - davni urednik Igor Slavec - V. d odgovorni urednik Jote Koinjek - Novinar«-I^ffi™ BosStni. Danica Dolenc. DuAnn Hunu-r, Helen. Jelov*«, Le-jMeBcinjer, Stoj.n 8.je, Darink. Sed.j. t&STfSS^ cveto Zaptotnik, Andrej Zalar in Danica flebir - Fotoreporter rY.ncPerd.n- Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojne Erjavec. Tomaž Gruden, Slavko Hnin in Igor Kokalj - Li.t uh.j. od oktobra 1»47 kot t^nit od jantarja 1MI kot poVtsdnik, od januarja 1M0 trikrat teden.ko, odI januarj« 1H4kot Mtednik "ob SfrftsTtoa^ tThod iulii« 1*74 p. ob torkih in petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravic. 1tl«kiu ffioVur^niitva uprave Hrta: Kranj. Mos. PU-de 1 - Teko« račun pri SDK v Kranju «evil£jJKfiJB c. 23-»41. glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-SS5. redakcij. 21-SSO. komeVciil. oro«? lina, mali oglasi in računovodstvo 23-341 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju" Naslov - Telefoni: n ganda, naročnina 421-1/72 Svet v tem tednu V Cancunu o prihodnost Jugoslavija bo med 22 udeleženci mednarodnega .sestanka o sodelovanju in razvoju, ki bo 22. in 23. oktobra v mehiškem mestu Caara-nu. To bodo države, predstavnice razvitega in manj razvitega sveta V svetu namenjajo temu sestanku posebno pozornost. Tako je meaii tudi predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki jr razpravljalo o udeležbi Jugoslavije na tem sestanku. Jugoslavijo bo« Cancunu zastopal predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. V težavnih in zaostrenih mednarodnih razmerah bo potekat sestanek v Cancunu. Gospodarska in politična nasprotja ogrožaj* svetovni mir. Slabši konec potegnejo v takšnem položaju neuvrštav države in dežele v razvoju. Naše predsedstvo je menilo, da je stalno poslabševanje položaja dežel v razvoju in neuvrščenih zaustaviti, obenem pa omogočiti, da bodo njihove lastne m< razvoja izkoriščene do konca. Le tako se bodo lahko drŽave imenovanega tretjega sveta, med katerimi prevladujejo neuvrščene države, enakopravno vključile v mednarodno delitev dela. PredvsK morajo same razpolagati s svojimi naravnimi bogastvi. Odgovornost m prihodnost sveta nimajo samo velike države, ampak celotna svetovna skupnost držav, od močnih in šibkejših, do revnih in bogatih. Takšne ravnanje in spoznanje sta eden glavnih pogojev za svetovni anr pravičnost in enakopravnost v gospodarskih in političnih odnosih. C*> tega svet ne bo storil in spoznal, potem bo še naprej živel v negotovosti. Naše predsedstvo je tudi meniio/da utegne bližnji sestanek v Cancsaa prispevati tudi k lažji sklenitvi sporazuma v Organizaciji združena narodov o splošnih pogajanjih o mednarodnem gospodarskem sodelovanju pri zagotavljanju razvoja. Povedati velja, da bodo v CanruBc zastopane najrazvitejše države sveta in države v razvoju, med kateri« je tudi Jugoslavija. Pri nas se je ta teden mudil zahodnonemški vicekancler in n minister Hans Dietrich Genscher. Med bivanjem pri nas je imej membne pogovre z našim zveznim sekretarjem za zunanje zad Josipom Vrhovcem, s katerim sta med drugim skupno odprla tudi membno prireditev v Ljubljani - Dneve kulture Zvezne repubi Nemčije. Zahodnonemški gost je med obiskom pri nas poudarjat ceni neuvrščeno politiko in da so stališča Jugoslavije najpomembnejših svetovnih problemov Koristna tudi za j.\ republiko Nemčijo. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov pa posebnem zasedanju počastila 20. obletnico ustanovitve neuvrščenih. Generalni sekretar Organizacije združenih dr. Kurt VValdheim je v uvodnem govoru opozoril na poi,« ustanovitve gibanja, ki ima danes vodilno vlogo pri uveljavij. pomena svetovne organizacije. Posebna čast je doletela Jugoata Njen predstavnik Ilija Topaloski je bil slavnostni govornik na zasedanju. Zasedanje generalne skupščine Organizacije zdrul** narodov je ponovno izpričalo, da je gibanje neuvrščenih sposobne naprej na svetu uveljavljati svoja izvirna načela in izhodišča zaf" v brionski deklaraciji* na prvi konferenci v Beogradu in na vseh ki ših srečanjih neuvrščenih držav. * Košnjek Dejavni upokojenci Jesenice — Letos prirejajo upokojenci iz jeseniške občine že drugič zapored svoj teden, v katerem bo več kulturnih prireditev in športnih tekmovanj. V tednu, ki ga organizirajo po zgledu društev upokojencev v nekaterih drugih slovenskih občinah, se bodo upokojenci šestih društev iz jeseniške občine od 16. do 24. oktobra predstavili širšemu krogu ljudi s svojo dejavnostjo, srečanja pa bodo namenjena tudi medsebojnemu povezovanju starejših občanov. Prireditve se bodo začele s koncertom moškega pevskega zbora jeseniškega društva upokojencev, ki praznuje letos 20. obletnico svojega delovanja. Na nastopu 16. oktobra ob 18. uri v jeseniškem gledališču, kjer bodo tudi podelili Gallusove značke zaslužnim članom tega zbora, bosta prav tako sodelovala pevski oktet društva upokojencev iz Trbovelj in folklorna skupina upokojencev z'Ja-vornika in Koroške Bele. Prihodnji ponedeljek bodo pevci z Jesenic in člani folklorne skupine iz krajevne skupnosti Javornik-_ ška Bela s kulturnim nastopom*' vedrili oskrbovance doma Bergelj na Jesenicah. Od t< petka bodo prireditve, ha bodo nastopile tudi domaČe pripravili na Dovjem, v gori in Žirovnici ter na Javi Predstavniki društev upoke iz jeseniške občine se borjov upokojencev pomerili tudi v nih veščinah. V soboto, l?. bo balinarsko tekmovanje v ci, v torek, 20. oktobra, teki v kegljanju na Jesenicah, v 22. oktobra, pa tekmovanji v nju z zračno puško na Jai šahu na Jesenicah. Lanskoletni teden upokojence navdušil obiskovalce pn Meddruštveni koordinacijski kot organizator tedna bodo letošnji nastopi še bo|j ni, saj na njih sodelujejo upokojeni domačini. »Tvegana« odločitev Tržič — Izvršni sveti občinskih skupščin se včasih pri svojem delu srečujejo tudi z na vide/, precej nepomembnimi stvarmi. Take so vsaj videti spočetka. Tržiški člani se namreč običajno prav pri takih vprašanjih nadvse razvnamejo. Tako je bilo tudi na predzadnjih dveh sejah, ko so govorili o prošnji za izdajo dovoljenja za prodajo sadja in zelenjave enemu od zasebnikov na tržiški tržnici. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je sicer ugotovil, da družbeni interes obstaja, saj je ponudba sadja in zelenjave v občini precej skromna. Od družbenih organizacij skrbi za založe-nost trga le vinkovški PIK, ki mu pomagata še dva zasebna prodajalca, medtem ko je Mercatorjeva stojnica prazna. Na poti do odločitve se je zataknilo pri moralni oporečnosti prosilca (mimogrede: na tržnici prodaja »na črno« že pol leta). Pred nekaj meseci se je namreč prav surovo obnašal do konkurenta, ki je sadje ponujal nekoliko ceneje. Po domače: s pestmi je navalil nanj. Zaradi tega je tržiška posta.« milice, ki jo je izvršni svet po pr* neuspešni razpravi prosil za ■serije, razumljivo, dala r»?gatr»r« odgovor, češ da prosilec inmš kršitve javnega reda in mini * primeren. Po drugi strani pa * * mestna krajevna skupnost zavsr la za izdajo dovoljenja, saj želijo pestrejšo ponudbo . Tak predlog je dal tudi komite, je, kot že rečeno, v prošnji števal družbeni interes. Tehtanje dokazov »za« in »pfj> ti« je bilo v izvršnem svetu as* vse živo. Kljub temu pa bo mos> prodajalec počakati Sejo, ko bo. ut^ajm^o končne ► padla tvegana «*k3Č.tev *J menda res ni biloj?mč da »v Tržiču nekomu.zavre a krt. Cep že je kršitev tako zelo P™*£ joča pri opredeljevanj^ ns,^ ahko tudi vjraSamo. zak£,£ temtakem ProdaJ)a1,~ ponujati blago pol leta brciA£ lienja. zaka se k temu ne vzj£ hudi družbena trgovska orfaa-r nia H. Jelov*** ffTB. 16. OKTOBRA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3.STRAN G LAS Praznik KS Primskovo Ob prazniku spominski park Wwiftve ob prazniku se na Primskovem vrste že ves teden -slovesno odpirajo spominski park predsednika Tita, ki ga tjo v varstvo mladi drevesi, večino so opravili s prostovoljnim delom, bodo slovesno izročili v varstvo pionirskemu odredu Staneta Kovačiča. Malo kasneje pa bodo v zadružnem domu na Primskovem slovesno podelili zaslužnim krajanom plakete in priznanja K S ter priznanja krvodajalcem. Ena od prihodnjih nalog pa je prav gotovo postavitev primernega spomenika padlim Primskovljanom, . — Osrednja prireditev ob "»JMueui prazniku Pnmskovega bo atn, v soboto, 17. oktobra popoldne L_ajnaimakim P*"ku. Za letošnji ?tWim praznik, 18. oktober, ki ga «*■ praznujejo drugič, so namreč piiikiuj člani ZZB skupaj z druž-*l>s|wlitignnni organizacijami med JJs krajevnimi skupnostmi v u uredili spominski park v spotika Tita. Park z 88 Kako do denarja za otroško varstvo otroškega varstva v jeseniški občini predvideva, da ji S «aradi razširjene dejavnosti do konca leta primanjkovalo jaz* M milijona dinarjev — Odmev na javno razpravo o zviša-■P prispevne stopnje neugoden, zato predlog za prerazporedi-f povečanih sredstev iz drugih interesnih skupnosti dobrih 35 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Tudi pred iztekom končnega roka za razpravo se stanje ni bistveno zboljšalo. Prispevne stop- — V skupnosti jesen i-*** otroškega varstva so načrto-o* bodo letos organizirali var-**ai 1138 otrok, v resnici pa vrtce ■jkaje prek 1430 otrok, kar je ■** 300 več od načrtovanega Ste vi-^aam tega so ob povečanih stro-■* »s vadrtevanje novih objektov ■ntvžu in Koroški Beli ter odpla- * Posojil nastale nepredvidene da otroško letovišče v Novigra-a nekatere izvenprogramske de-Tako okrog 19 milijonov , zbranih po 0,80-odstotni ■ji od bruto osebnih dohodkov r, skupnosti ne bo zadoščalo * sremičitev celoletnega načrta tat. bičan je pokazal, da bo do končala skupnosti zmanjkalo za iz-njenih nalog blizu 8,8 mili-janarjev. Zato so pripravili do-> k samoupravnemu spora-o temeljih plana skupnosti varstva občine Jesenice za *y leto, s katerim naj bi povečali 5*P*VIK> stopnjo na 1,98 odstotka bruto osebnih dohodkov za zad-M tri mesece letošnjega leta. O do ••■du so v združenem delu raz-Pj*rijali najprej do sredine septem-y^ pravzaprav, le maloštevilne ^Jaizscije so dopolnilo obravna-}* ■ sporočile odločitev o pristopu a ■jan v predvidenem roku, zato so razpravo podaljšali še za me-**a*i. Rszuluti pravzaprav niso nič kaj y*ja. saj je do konca septembra •kulo sporazuma sprejelo komaj nje za skupnost otroškega varstva torej ne bo moč povišati, zato je izvršni svet jeseniške občinske skupščine sklenil predlagati novo rešitev. Ustrezna rast dohodka v občini omogoča ponovno določitev vrednosti letošnjih programov interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Za občinsko zdravstveno skupnost so delegati zborov skupščine občine že sprejeli 8-odstotno povečanje vrednosti, za druge skupnosti pa izvršni svet predlaga . 6,37-odstotno valorizacijo. Dobra polovica sredstev, pridobljenih na ta način, bi skupnostim zadostovala za najnujnejše materialne stroške in osebne dohodke. Druga sredstva — točno 3,06-odstotno valorizacijo — naj bi druge skupnosti namenile za potrebe oziroma pokritje primanjkljaja skupnosti otroškega varstva. S tem predlogom so že seznanili predsednike skupščin in sekretarje samoupravnih interesnih skupnosti, v teh dneh pa ga bodo obravnavali izvršni odbori skupnosti. Na osnovi njihovih soglasij bo izvršni svet, ki obenem s predlagano rešitvijo poudarja potrebo po krčenju programov skupnosti, kolikor jim povečana sredstva ne bi zadostovala, predlagal delegatom občinskih zborov sprejem valorizacije programov interesnih skupnosti g. Saje Kadrovski delavci v soli i___i____^irc> Heiavnosti. sai Se v —■o pri Kranju — Na Brdu se *,**Ws šola za kadrovske delavce • Gospodarski zbornici Slovenije, ^* "»teri so bili zbrani mnogi vidni *"*Uvniki družbenega in gospo ,*,**ga življenja ter predavatelji •Fjjislušatelji šole. *Jspodarska zbornica Slovenije 2* a» vrsto let jasno začrtan celo-J~J*ogram izobraževanja in uspo-*ywja vodilnih in vodstvenih jj* v gospodarstvu, med katere Jjai tudi program izobraževanja ***rovskih delavcev, katerih šola je ***ksr pričela z delom, d očim pro-f**» za zunanjetrgovinske delavce že od leta 1977. Z uresniče *"J*|? usposabljanja predvsem TJ^tti in vodstvenih kadrov v ^Jodsrstvu Gospodarska zbornica ****ior pomaga tem kadrom pri f***»čVvsnju zapletenih nalog na-^družbenoekonomskega razvoja. ^dssdnica programskega sveta *• usposabljanje kadrovskih dela v ^* Ljuba Kristanova je v svojem TJP^sni opozorila na posebno problematiko prav na področ- ju kadrovske dejavnosti, saj še v mnogih organizacijah združenega dela do danes niso spoznali, da je kadrovska politika važen del poslovne politike. To potrjuje tudi dejstvo, da polovica OZD nima organizirane samostojne kadrovske službe, in da tudi v preostalih mnogih organizacijah ta dela opravljajo precej površno in rutinsko. Tudi zasedba delavcev v kadrovskih službah ni vedno zadovoljiva. Vse to in pa še mnogi drugi problemi, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi ter nujna zahteva, da v celoti zadovoljivo in uspešno izpeljemo program usmerjenega izobraževanja delavcev ob delu ter iz dela za delo, je narekovalo, da GZS takoj prične z vso resnostjo ustrezno strokovno izobraževati in usposabljati kadrovske delavce v gospodarstvu. To svojo nalogo je GZS začela izpolnjevati pretekli ponedeljek, na gospodarstvu samem pa je odgovorna obveznost izkoristiti priložnost in poslati kadrovske delavce v šolo I. S. saj je sedanje skromno obeležje na zidu zadružnega doma vse prej kot primemo. Med NOB je namreč padlo kar 40 krajanov; že dolgo pred začetkom druge svetovne vojne so se zbirali na Primskovem prvi komunisti, ki so sodelovali tudi pri organizaciji znane tekstilne stavke v Kranju. Primskovo je dalo tudi španske borce, že prvo leto vone pa se je za to področje ustanovila organizacija SKOJ Primskovo pravzaprav praznuje že ves teden: prejšnjo soboto je bila v zadružnem domu revija folklornih skupin iz kranjske občine in iz pobratene Bitole. Ni manjkalo tudi športnih prireditev, zaključili pa bodo prireditve jutri, v soboto, dopoldne z balinanjem, kolesarskim t rimom in orientacijskim pohodom. Ob proslavljanju krajevnega praznika je običajno treba pregledati tudi dosedanja prizadevanja za izboljševanje življenja-in dela: krajevna skupnost Primskovo ima v tem srednjeročnem načrtu predvidenih kar precej gradenj, izboljšav za potrebe krajanov, nekaj pa jim je uspelo urediti že doslej, saj se ne branijo prostovoljnega dela, kadar je treba zbrana sredstva gospodarno uporabiti. Precej pričakujejo tudi od sodelovanja delovnih organizacij, ki imajo svoje delovne enote v njihovi krajevni skupnosti, saj je samoupravni sporazum o temeljih plana, po katerem naj bi za potrebe K S Primskovo bilo zbranih okoli 4 milijone din, podpisala že večina podpisnikov. Krajevna skupnost bo v zadružnem domu dobila nove prostore za potrebe krajevne skupnosti, nadomestno stanovanje za sedanjega stanovalca pa je že kupljeno. Krajani so se izkazali tudi s prostovoljnim delom pri urejanju otroškega igrišča na Klancu, zbranega pa je tudi že večino potrebnega denarja. Razen nekaterih odsekov ulic, ki jih bodo v kratkem še asfaltirali, so večja dela na Ručigajevi cesti morali prestaviti v prihodnje leto. Tako kot v marsikateri krajevni skupnosti tudi na Primskovem telefonski naročniki težko čakajo priključke, predvideni pa sta tudi dve javni'govorilnici. Sicer pa ima v prihodnjih petih letih krajevna skupnost največ skrbi z urejanjem cest in pločnikov ter avtobusnih postajališč. V tem razmeroma starem delu Kranja z ozkimi cestami se je namreč promet tako razširil, da prav to področje postaja eno najnevarnejših, saj postopno posodabljanje križišč in cest nikakor več ne dohiteva naraščanja prometa. V krajevni skupnosti v naslednjih letih ne nameravajo graditi novih vrtcev, saj zadnji Ibijev za sedaj zadošča, pač pa je premalo otroških igrišč in športnih igrišč. Predviden je še obrat družbene prehrane v Komunalni coni, sicer pa razen preurejanja zadružnega doma, potrebujejo namreč prostore za družbeno dejavnost in prostore za potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite, v KS Primskovo v prihodnje zaenkrat ne kanijo veliko investirati v zidove. * L. M. NAS SOGOVORNIK Zdenka KOSIR Vrzel v organiziranosti i pionirjev Delo z otroki pogosto enostransko omejujemo le na dejavnosti vzgojnovarstvenih. ustanov. Kaj pa se s tem otrokom dogaja v okolju, kjer biva, nam je običajno deveta skrb. Tudi kar se tiče organiziranja najmlajših samoupravljalcev v pionirske odrede, je čutiti vrzel. Zveza prijateljev mladine, ki z mentorskim očesom bedi nad pionirji, je sklenila storiti prvi korak k izpopolnitvi te organiziranosti. Zdenka Košir, ki vodi Zvezo prijateljev mladine v Kranju, takole razmišlja o novi obliki dela s pionirji: »V pionirski organizaciji se otrok prvikrat sreča z zametki samoupravnega odločanja. Ce hočemo tega pionirja razviti v dobrega mladinca in kasneje v odraslega samoupravljalca, ne moremo vsega opraviti v šoli. Levji delež te plati vzgoje bi moral pripadati krajevni skupnosti, ki bi v otroku že zgodaj zbudila občutje pripadnosti nekemu življenjskemu okolju. Z organiziranostjo društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih bi naredili odločilen premik, saj bi društva spodbudila ustanavljanje pionirskih odredov. Za zdaj deluje v krajevni skupnosti en sam odred, in sicer na Golniku, vsi ostali pa .še iščemo pot do tega.« Za obojestransko spoznavanje dela je treba seveda navezati predvsem delovne stike. Le-ti pa ne zadoščajo, pač pa morajo kmalu prerasti v organizacijske. »Prizadevanja, da bi ustanovili pionirski odred v krajevni skupnosti Planina, v začetku kažejo kar ugodno sliko. Krajevna skupnost je že vajena sodelovanja najmlajših, pa tudi pionirji sami razumejo svojo izvenšolsko vlogo. Vključili so se v glasilo krajevne skupnosti, pomagajo vzdrževati čisto okolje, raznašajo vabila na sestanke, za praznike obiščejo osamele starostnike in jim pripravijo prireditve, razmišljali smo tudi o pomoči na domu.« Pionirji so le redko enakopravni odraslim v krajevni skupnosti, saj običajno le izvajajo naloge, v dogovarjanju pa jih ni čutiti. »Sele ko bodo tudi v krajevnih skupnostih zaobseženi vsi elementi organiziranosti pionirjev, bomo lahko govorili o enakopravnosti z odraslimi. Najmlajše bi morali vključiti tudi v organe KS. Tudi oni naj rečejo odločilno besedo v hišnih svetih, v mladinski organizaciji in drugod. Skupinsko vključeni v te organizacije, ki bi jim morale nuditi tudi mentorstvo, bi zagotavljali, da bi v krajevni skupnosti razmišljali tudi o njihovih interesih. Prav zato poudarjamo, da bi morala imeti sleherna krajevna skupnost svoje društvo prijateljev mladine, ki bi prvo poiskalo tovrstne stike. A kaj, ko društev nimajo niti vse občine!« D.Zlebir Preverjanje delovanja in učinkovitosti Letne konference krajevnih konferenc SZDL so priložnost za oceno, kako se je SZDL z razvejanimi oblikami dela vključevala v reševanje konkretne problematike v krajevni skupnosti in naloge pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov V drugi polovici oktobra se bodo v vseh krajevnih konferencah SZDL začele letne programske konference, kasneje pa jih bodo pripravili tudi na občinski in republiški ravni. Lani so bile organizirane prvič in so pokazale, da lahko s svojo vsebino in akcijsko usmeritvijo pomembno prispevajo k nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnega življenja. Letne programske konference pomenijo vsakoletno preverjanje delovanja in učinkovitosti organizacij in vodstev SZDL. V pripravah in na Jezikovno razsodišče (40) »SOUR Slovin Ljubljana« in drugi Pred časom je jezikovno razsodišče javno povprašalo, zakaj je ljubljanska Fakulteta za strojništvo v vabilu za neko svojo mednarodno znanstveno prireditev prevedla celo svoj uradni naslov v »Fakultet za strojništvo Univerziteta Edvard Kardelj« oziroma »Mechanical Engineering Facultv«; kakor da bi to bilo za ljubljanske poštarje bolj priročno, za slovensko tehnično kulturo bolj imenitno in za samo fakulteto bolj svetovljansko. Pojasnila ni bilo. SOZD Slovin Ljubljana, DO Bizeljsko-Brežice, TOZD Vinarstvo iz Brežic je avgusta letos nekemu brežiškemu sindikatu poslalo račun, ki je ves izpolnjen v srbohrvaščini; za povrh je obrazec natisnjen v nekulturni mešanici hrvaščine . in srbščine, ime podjetja pa je prevedeno v »SOUR Slovin Ljubljana«! Vse skupaj je kulturni škandal; napačno, neslovensko navajanje firme s sedežem v slovenskem glavnem mestu Ljubljani pa bržkone tudi pravni prekršek! Bo vodstvo SOZD (SOUR) Slovin iz Ljubljane pojasnilo, zakaj tako v Brežicah za slovenskega kupca? Iz Sevnice je prišla pritožba, da je na tamkajšnji železniški postaji mogoče kupiti samo srbohrvaške obrazce za mesečne vozovnice — in to v času, ko gre decentralizacija JZ že tako daleč, da lahko veljajo na območjih različnih železniških gospodarstev celo različne cene! Ali bi natis takšnih obrazcev v slovenščini za slovenske kupce na ozemlju ljubljanskega železniškega gospodarstva res toliko stal? Ali pa gre samo za posebnost železniške postaje v Sevnici? Zares: kje so meje slovenske jezikovne nedostojnosti in nemarnosti, in kje je navsezadnje vsaj slovenski smisel za uporabnost jezikovnega sporočila? Razsodišče vahi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! konferencah mora posebna pozornost veljati uresničevanju lani sprejetih programskih usmeritev in akcijskih progamov. V sleherni organizaciji je potrebno preveriti, kako se je SZDL s svojimi razvejanimi in demokratičnimi oblikami dela in številnimi aktivisti vključevala v uresničevanje nalog pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov. Posebej je potrebno preveriti njeno konkretno mobilizacijsko učinkovitost in frontovski način dela. Sedaj je čas, da se spregovori o metodah in oblikah delovanja SZDL. Dogaja se namreč, da mnoge široko in demokratično zastavljene oblike dela, zlasti v krajevnih skupnostih ne delujejo. Se več, marsikje jih niti niso ustanovili. Pri tem ne gre, da bi na konferencah govorili in ugotavljali, kako so določene sekcije nujno potrebne, kako bi bilo dobro, da bi jih tudi pri njih ustanovili, temveč je potrebno pogledati kaj so naredile, kje so vzroki za nedelavnost in se pri tem odločiti predvsem za tiste oblike dela, ki se konkretno navezujejo na problematiko določene krajevne skupnosti. Pri tem gre tudi za oceno delovanja potrošniških svetov in raznih sekcij, ki so le malokje zaživele tako kot je bilo zastavljeno. Preveriti bi kazalo, če program le ni bil preop-timističen in zato določena oblika ni rešila tudi čisto konkretnih vprašanj, ki so na videz morda skromni, vendar še kako vplivajo na razpoloženje ljudi. Nadalje ne gre v teh razpravah pozabiti na delovanje hišne samouprave, delegatskega sistema, aktivnosti organov in organizacij KS ter vseh sil, ki se združujejo v frontno organiziranost. Hkrati naj bi konference opravile tudi potrebne kadrovske spremembe. S skupno akcijo in dogovorom vseh frontnih družbenopolitičnih organizacij morajo poiskati najboljše rešitve. Naloga letnih konferenc je torej dvojna; preverjanje uresničevanja lani sprejetega programa dela in priprava programa aktivnosti za naslednje leto. Pri tem ni najpomembnejše, da je program obsežen, važno je, da je v njem zajet vpliv delovnih ljudi in krajanov. L. B. O L, A S4.STRAN. Zgled iz Planike GOSPODARSTVO PETIH, IS. Odstotek manj materiala, enomesečni zaslužek V Planiki so izračunali, da samo z enoodstotnim prihrankom materiala lahko povečajo letni dohodek za 45 milijonov dinarjev — Le dve majhni tehnološki izboljšavi v proizvodnji poliuretanskih podplatov bosta prihranili mesečno 130.000 dinarjev. V glasilu tovarne Planika smo prebrali zanimiv prispevek o varčevanju z repromaterialom. Posebno zanimiv je podatek, da bi samo enoodstotni prihranek materiala povečal letni dohodek Planike za 45 milijonov dinarjev, kar je enomesečni zaslužek vseh Planičanov. To pomeni, da lahko s skrbnim gospodarjenjem, pazljivostjo pri delu in uporabi surovin in repromateriala prihranimo veliko denarja, posebno še, če poskusimo izboljšati tudi tehnološki proces. To seveda ne velja le za Nov hotel Sava V Rogaški Slatini raste nov hotel Sava, ki je plod skupnega vlaganja zdravilišča in kranjske Save. Za sovlaganje so se odločili pred nekaj leti, ko so se že občutile težave zaradi pridobivanja deviz, ki jih Sava potrebuje za uvoz nujno potrebnih surovin in repromateriala. Z vlaganjem v hotelsko in zdraviliško dejavnost si želi Sava zagotoviti dodatni vir deviznih sredstev. Ker je hotel Eomemben gospodarski objekt in ot tak prispeva k razvoju občine Šmarje pri Jelšah, je občinska skupščina te občine podelila Savi posebno priznanje. Planiko, temveč za vse vrste proizvodnje. • V Planiki jim je z različnimi racionalizacijami uspelo že marsikaj prihraniti. Za izdelavo poliuretanskih podplatov je treba zaradi boljše kakovosti na začetku vsakega kroga dvaindvajsetih podplatov iz metalne glave izpustiti določeno količino poliuretana v sod za odpadke. Ta je potem za nadaljnjo predelavo neuporaben. V sodelovanju s KOGP iz Kranja ga je potrebno shraniti na ustrezno urejenem odlagališču. Na podlagi novo razvite tehnologije so odpadek zmanjšali za 75 odstotkov. Poskušajo pa se naprej in sicer tako, da bodo dosegli kar 90-odstotni izkoristek prej neuporabne mase. Ze sedaj so izračunali, da lahko na ta način prihranijo mesečno kar za 70 tisoč dinarjev deviznih dinarjev. Na istem stroju je na koncu vsakega ciklusa vlivanja potrebno metalno glavo izprati z melkloranom. Uporabljeni melkloran so po izpiranju glave prav tako vlivali v odpadni sod. Z dvema popravkoma obstoječega tehnološkega procesa so uporabo melklorana zmanjšali skoraj za polovico. S tem prihranijo mesečno od 40 do 50 tisoč dinarjev, tudi v devizah. Zanimivo je še to, da del odpadnega melklorana po primerni enostavni filtraciji spet lahko uporabijo. Omenjena primera nazorno kažeta, koliko se da prihraniti že z majhnimi tehnološkimi izboljšavami. Najbrž so takšne izboljšave možne tudi drugod. I,. B. Veliko več kot lani, vendar še pod planom V kranjski Savi najbrž ne bodo dosegli plana izvoza, čeprav bodo letos prodali na tuje za dobrih 60 odstotkov več kot lani -Vzrok so previsoki plani nekaterih tozdov, slaba oskrba s surovinami, slaba kakovost repromateriala in kriza avtomobilske industrije Ob polletju so v kranjski Savi ugotovili visoko nominalno rast ce-Iptaega prihodka, družbenega proizvoda in dohodka, vendar so pri tem poudanlr, da realno ti uspehi niso posebno spodbudni. Niso pa uresničili izvoznega plana. Sicer so na tujih trgih prodali v prvih šestih mesecih za 20 milijonov dolarjev blaga, kar je kar za 62 odstotkov več kot lani v enakem času, vendar pa so polletni plan izpolnili le 78-odstotno. P« J« prozvodnja v Savi v bistvu predelovanje uvoznih surovin, je izvoz zelo občutljiva postavka poslovanja, na kateri sloni celotno gospodarsko življenje delovne organizacije. Le temeljna organizacija Tovarna avtopnevmatike Sava Se m peri t je izpolnila izvozne obveznosti, medtem ko drugi tozdi niso dosegli sicer zelo visoko postavljenih izvoznih planov. Ko so v Savi analizirali vzroke za manjšo prodajo na tuje, kot so jo planirali v začetku leta, so ugotovili. da so v nekaterih tozdih preveč smelo planirali. Drug vzrok so tehnološke težave v proizvodnji, ki so nastajale zaradi slabih surovin in velikega izmeta. To se je pojavljalo predvsem v proizvodnji transportnih trakov in umetnega usnja. Nadalje so imeli težave zaradi nerednih dobav nekaterih domačih in uvoznih surovin, zaradi česar je na pol izgotovljena proizvodnja čakala. Prizadene jih tudi gospodarski upad na zahodu in kriza avtomobilske industrije. V tozdu Tovarna avtopnevmatike Sava Semperit so planirali za letos 32 milijonov dolarjev izvoza, sedaj pa računajo, da bodo lahko iztržili kar 35 milijonov dolarjev. Če bodo to dosegli, je treba računati, da bo domači trg slabše preskrbljen z avtomobilskimi pnevmatikami. V tozdu Gumeno tehnični izdelki so planirali letos 4,6 milijona dolarjev izvoznega izkupička, vendar sedaj ocenjujejo, da bodo lahko dosegli le 3,4 milijona dolarjev izvoza. V tej temeljni organizaciji so pod planom predvsem zaradi manjšega izvoza profilov na tržišča zahodne Evrope. V tozdu Velopnevmatika naj bi letos izvozili za 7,6 milijona dolarjev, dosegli pa bodo približno 5,3 milijona dolarjev. Sorazmerno največji odmik od plana je nastal predvsem zaradi nenadne ustavitve izvoza pony plaščev, ki predstavljajo petino proizvodnje v tozdu. Oblikovalci dvokoles so namreč zaradi tehnične mode opustili montažo koles z malim obodom. Ker pa zamenjava programa in izdelava ustreznih orodij ni mogoča v enem ali dveh mesecih, izpada izvoznega programa letos ne bo mogoče ^nadoknaditi v celoti. V Umetnem usnju naj bi letos izvozili za 1,7 milijona dolarjev izdelkov, vendar bo izvoz za približno 0,6 milijona dolarjev manjši. Izpad je nastal zaradi manjših potreb avtomobilske industrije v tujini in deloma zaradi pomanjkanja surovin. Zato skušajo izpad na zahodu nadomestiti s prodajo v dežele Bližnjega vzhoda, vendar pomembnejše rezultate pričakujejo šele prihodnje l*to L. B. NA DELOVNEM MESTU Dane Vrtačnik, frizer Frizerstvo kot umetnost Kranj - Kakor se lahko dvoumno tolmači, ampak res je, da ženske hodijo za njim. Odkar Hela v frizenji »pri Punki« na Mohorjevem klancu, s, je sicer med Kranjčankami že utrdil slo-veV skoraj polovica njegovih Jtrank pa je še vedno iz Ljubljane, kjer je prej delal. Njegovi ozki in dolgi prsti hitijo skozi lase, jih mršijo. Le kaj bo iz tega nastalo, bi nepoznava-lec zmajal z glavo. Ko pa je pričeska gotova, se dvomi razblinijo. Njegove roke so roke umetnika. Vsaka ženska postane lepša, mlajša. »Frizer naj bi bil... frizer,« razlaga Dane Vrtačnik. »Vedeti mora, kaj ženski pristoji. To ni tako težko, le pogledati jo je treba; kako je oblečena, kakšno obliko obraza ima, kvaliteto las. Ni toliko pomembno, da odhaja z lepo pričesko. Glavno je, da se bo tudi sama znala vsaj približno tako počesati. Frizer je drag. Zato je predvsem pomembno, da je dobro ostrižena.« Dane Vrtačnik je kljub mladosti frizer v pravem pomenu. Talent nosi v sebi od rojstva. Ko stranka vstopi, jo pogleda in že ve, kaj bo naredil iz njenih las. Dosti si ne pusti vplivati. Rad dela po svoje, ker je prepričan, da ima prav. »Marsikatera se je jezila name, a čez teden je spet prišla,« pravj. Ne hvali se, res je tako. V čast si šteje, da je starej.se odvadil tupiranja. »Zakaj bi se oklepale tradicionalnih pričesk, če pa so lahko mladostne,« pojasnjuje in dodaja, da se trudi vedno napraviti nekoliko drugačno pričesko. »Človek se mora spreminjati. Tudi obleke ne nosimo vsak dan iste.« Najbolje torej, da se stranka prepusti njegovi presoji. Kakšne pričeske pa sicer najraje oblikuje, sem radovedna »Ekstravagant- ne. Zal zanje nimam veliko priložnosti, saj se naše ženske odločajo za preprostejše, ampak najbolj srečen sem, ko poskušam nekaj novega, posebnega. Učim se iz revij, kaj sam dodam. Za eksperimentiranje sem vedno pripravljen.« In kakšne pričeske so trenutno najbolj moderne? »Vse: rese, kratke, valoviti dolgi lasje, kitke, asimetrične oblike, prameni v več barvnih tonih, na primer, v rdečem, modrem, zelenem.« Do take spretnosti se je Dane' Vrtačnik prikopal z veliko dela. »Tri leta, kar sem bil vajenec, sem v glavnem lase le pral. Učil sem se doma. Ni prav, da se vajencem ne da več priložnosti za pravo delo. Ne znam pa si predstavljati, kako bo zdaj v usmerjenem izobraževanju, ko prakse skoraj ne bo. Kaj bodo znali frizerji, ko se bodo izučili? Se dosti manj kot sem znal sam.« Se ena prednost je, zaradi katere ženske rade prihajajo k Dane-tu Vrtačniku. Uvedel je umik, kar bi lahko napravili tudi drugi pametni frizerji. Strankam ne bi bilo treba tako dolg«) čakati, razen tega pa bi se jim lahko bolje posvetili. Najemna pogodba za lokal Da-netu Vrtačniku poteče februarja. Pravi, da bi tudi potem rad ostal v Kranju, le s prostorom bo verjetno imel težave. Njegova velika želja je tudi, da bi se izpopolnil v maskerstvu in se tako docela posvetil delu v prid ženski lepoti. H. Jelovčan Dogovor je eno, praksa drugo Vse republike in pokrajini so presegli plačilno bilanca* dogovore, več potrošile za splošno in skupno porabo ter a osebne dohodke Če bi dosledno upoštevali številke iz planov delovnih organizacij ia občin, bi morala Slovenija za letos planirati za 200 milijonov doisrjei več izvoza, kot ga je po temeljiti presoji zapisala v družbeni plan.Tr pomeni, da so ozdi in tozdi precenili svoje možnosti oziroma so v plav zapisali želje, za katere je bilo že v začetku jasno, da se bodo le trJat uresničili, kar potrjujejo tudi številke o doseženih izvoznih rezultati. Ni samo izvoz področje, kjer planiramo eno in se dogovorimo si politiko uresničevanja, delamo pa drugače. Na 21.seji CK ZKJ mm seji zborov zvezne skupščine je bilo jasno poudarjeno, da je pob Saj v gospodarstvu resen in to predvsem zato, ker se ni upoštevala dogi jena politika. Če so predstavniki republik in pokrajin v preteklih letih večkrat očitali zveznemu izvršnemu svetu neučinkovitost, stavlja nerealne pogoje za usklajevanje in sprejema parcialne uki odločitve, ki imajo učinke na krajši rok, je izvršni svet za obe sen pravil podatke o tem, koliko se kdo drži dogovorjene politike v Ji viji. Spomnil je, da so v osmih mesecih vse republike in obe _ Eresegle plačilno-bilančne pozicije. Vsaka med njimi je uvozila i smela in izvozila manj, kot je bilo dogovorjeno. Nad mejo sta rasli tudi splošna in skupna poraba. Tako je v januarja do avgusta splošna poraba v BiH porasla za 43, v za 60, v Sloveniji za 35, v Srbiji (brez pokrajin) za 22 odstotkov. 1 za skupno porabo pa so največ porasli v Vojvodini in sicer za 45 kov, v BiH za 41, Črni gori za 33, Sloveniji za 27. v Srbiji za 40 Kosovu za 37 odstotkov. Z resolucijo o razvoju v letošnjem letu pa je bilo dogovorjeno, bodo prispevki za splošno in skupno porabo narasli za 19 odstotke* republike in pokrajini so to obveznost sprejele. Podobno je s cenami. Zvišale so se precej nad dogovorjeno ras Vendar je le 30 odstotkov cen v pristojnosti zveznega izvršnega 70 odstotkov pa v pristojnosti republik. Pri storitvah pa je le stotkov cen v pristojnosti federacije, za druge pa odgovarjajo oziroma pokrajini in občine. Podobno je pri osebnih dohodkih. V Jugoslaviji so se v osmih cih dvignili za 27 odstotkov. Največ so porasli na Kosovu in si 46 odstotkov, v Bosni in Hercegovini za 45, na Hrvatskem za 43, v vodini za 40, v Srbiji za 30, Makedoniji za 34 in v Sloveniji za 28 01 kov. Kljub tolikšnim izplačilom pa so realni osebni dohodki padli prečju za 6 odstotkov v gospodarstvu in za 11 odstotkov v neg« stvu. Iz teh podatkov se tudi vidi, da so bili najbolj varčni pri porabi tam, kjer je največja produktivnost in, da je največji tam, kjer so bile največje izgube. L. R Čas spravila poljščin - Tisto, kar smo spomladi zasejati pa pomM in je poleti zraslo, jeseni spravljamo za dolgo nerodovitno zima. S letošnjo jesenjo moremo biti kar zadovoljni, saj nas vreme ne preveč pri spravilu pridelkov. Koliko smo pridelali, je seveda o>dru* od poprejšnje pridnosti. Zato bo treba že jeseni, ko bodo vse po£šcW kleti, poskrbeti tudi za pravočasno pripravo zemlje na setev * prihodnjo letino. Delo na polju torej še ni končano! (S) Ob dnevu republike nova tovarna Žirovska Alpina gradi na Colu novo tovarno, ki naj bi jo ob dnevu republike, redna proizvodnja pa se bo začela ' prihodnje leto Zaradi pomanjkanja prostora in delavcev v domačem kraju je Žirovska Alpina že leta 1972 odprla obrat na Colu. Prostore ji je krajevna skupnost preskrbela v družbenem domu in v njej so se zaposlili domačini, predvsem ženske, ki prej niso hodile na delo oziroma so se morale voziti v oddaljenejše kraje. V tej delavnici so začeli šivati gornje dele čevljev in sedaj dela v njej 121 delavcev. Novo proizvodne halo so začeli graditi lani in bo imela dobrih 1100 kvadratnih metrov delovne površine. Veljala bo 80 milijonov dinarjev. Ker je šivalnica na Colu precej odmaknjena od matične tovarne v Zireh, predstavljajo transportni stroški pomembno postavko v ceni izdelka. Zato bodo sedaj poleg šivalnice uredili tudi prikrojevalni^o, kasneje pa bodo skušali proizvodnjo urediti tako, da bodo izdelovali nekatere vrste enostavnejše obutve in tako stroške transporta še zmanjšali. Stroji so tudi v čevljarski industriji že toliko izpopolnjeni, da visoke produktivnosti ne zagotavlja le tekoči trak. Dosedanji prostori na ("olu so hili pretesni, da bi tam lahko zaposlili vse delavce iz okolice, zate si gred nekaj leti uredili še obr* rnem vrhu. Tam dela 30 dete ki pa bodo decembra že začeli v novi tovarni na Colu in jasna delo vozili, to bo predsts manjši strošek kot prevoz mat in urejanje proizvodnje v chalst nem obratu. Hkrati bodo takt ' izenačili delovne razmere u delavce. Na podoben način rešuje zaposlitev domačinov tudi tah, ki ležijo približno na d med Žirmi in Logatcem, tega področja se vozijo na A ter Logatec in Vrhniko. V nji kmetijski zadrugi so dobik store in trenutno tam dela 3? in žena. Tudi v Rovtah zgornje dele čevljev. Najprej* Alpini načrtovali obnovo laarsP ga doma, vendar se je pri saj* nem ogledu le-tega izkazalo, *^ bila vlaganja zelo draga ip.Šr ne bi dobili prostora, ki t*^ ustrezal industrijski Zato so že pripravili program za * . hale; gradnja naj bi veljal« ■ jonov dinarjev. H1EK. It. OKTOBRA 1981 KULTURA 5.STRAN.G LAS Kulturna društva na Kamniškem in Domžalskem V kamniškem razstavišču Veronika je odprta razstava »Kul-društva na Kamniškem in Domžalskem 1860-1914«, ki jo s sodelovanjem Gorenjskega muzeja iz Kranja ivili kamniški muzej in domžalska kulturna skupnost. V bo na ogled do vključno 18. oktobra, od 19. do 25. aatsbra pa bo na ogled v preddverju hale komunalnega centra * Domžalah Kastava prikazuje razgibano kul-^a» življenje od časa. ko so bile z Jatapani ustavne dobe v začetku ^jJaet» let 19. stoletja dane mož-*ati tudi za ustanavljanje društev. ^ »»četka prve svetovne vojne *aasa*o in domžalsko območje pri zasajanju kultumoprosvetnih dru-ai zaostajalo. Številna društva. J* jah tedaj ustanovili, so postala ^n»Vkulturnega razvoja. Zajela so ^'tjfcn del prebivak'ev v Kamni S- Domžalah. Mengšu. Motniku. ^a»*rah in drugih krajih ter jih 5*iaua iz pasivnosti in zaostalosti. ^a*a teh društev pa ni bil samo v %šsh neposredni dejavnosti: kre-Jssi utrjevala so narodno, delav-^».ai tudi razredno zavest. P* padcu Bachovega absolutizma J* kot prve začele nastajati narodne Vmire. V njih se je zbirala narod-^ avedna inteligenca, slovenska Vsat in trska gospoda, podeželski ^jan' in tudi določene plasti nižje družbe. Kmete so zajele čitalnice v večji meri le v posameznih krfljih Narodno čitalnico so leta 1868 ustanovili tudi v Kamniku. Citalniške prireditve so obsegale predavanja, pevske, koncertne, recitacijske in igralske točke ali celovečerne nastope. Včasih so^italniSke proslave prerasle v prave narodnostne manifestacije. Čitalnice tudi po šestdesetih letih, ko so dosegle svoj višek, niso izgubile svojega pomena. Razvijale so najrazličnejše dejavnosti in pred prvo svetovno vojno so nekatere či-talniške dejavnosti dosegle že tak razmah, da so začele postopoma preraščati v samostojna društva ali kulturne ustanove. Kamniški čital-niški pevski zbor je predstavljal jedro, iz katerega se je že leta 1882 razvilo prvo samostojno pevsko društvo Lira. ki je ostalo tesno povezano z Narodno čitalnico. Delovanje -Lire ni bilo omejeno le na domači kraj, .nastopala je na številnih narodnostnih prireditvah tudi na Koroškem in Primorskem in tako pripomogla h kulturni dejavnosti in narodni zavednosti v Kamniku in širom po Sloveniji. Iz čitalniške knjižnice je kot prva na Gorenjskem izšla javna ljudska knjižnica, ki so jo odprli leta 1906. , Po nastopu Taaffejeve vlade leta 1879, ko je bilo končano obdobje nemških liberalnih vlad, se je nekoliko omilil protislovenski pritisk. V tem času so ustanovili nekaj bralnih društev: v Mengšu. Dobu. Radomljah, Domžalah in Moravčah. Skrbela so za izobraževanje ter kulturne in zabavne prireditve. Politična ločitev med liberalno in klerikalno stranko ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja se je kazala tudi pri kulturnih društvih, zato so začela dobivati bolj ali manj strankarsko politični značaj. V mestih, trgih in nekaterih krajih, kjer so imeli liberalci glavno oporo, so ulturni koledar "J s- Prešernovo gle-v Kranju danes oh uprizori dramo Rudija Svatba za izven. Gorenjskem muzeju pa so dan od 10. do 12. ter od 16. 18. ure odprte razstave in ke. V Mestni hiši je na ogled **Jna arheološka, kulturnozgo-'^vfnska in umetnostnozgodo-*inska zbirka ter stalna raz-**va del kiparja Lojzeta Doli-**rja. V drugem nadstropju je fta ogled razstava Materialna kultura na Krasu. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in tenkova soba. V galerijskih prodorih razstavlja svoja dela ^kar Milan Merhar. v kletnem razstavišču pa si lahko ogledate razstavo fotografij Jake Jeraše. V galeriji Mestne hiše so razmrvljena slikarska in kiparska del« iz stalne zbirke Gorenj-*ega muzeja. V Mali galeriji in Stebriščni dvorani pa je na °fled razstava Dela Frana Levstika v očeh likovnih umetnikov, ki jo je posredovah) f>ruštvo slovenskih likovnih ,Jfnetnikov. V baročni stavbi v Tavčarjevi u*ci sta na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stal-fta zbirka Slovenka v revoluciji. Na Titovem trgu. na prehodu ' Tavčarjevo ulico, je odprta "talna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja. V kasarni Staneta Žagarja je ,Jdprt muzej Prešernove bri- Na Zgornjem Jezerskem P* « lahko ogledate pozno-^*dnjeveški restavrirani kul-furni spomenik »Jenkova kasar "•«. ki je opremljena z etno-'°*kim gradivom. , KRANJ - V Iskrini avli na ktoorah si lahko ogledate raz-g*vo slik Karla Kuharja iz desnice. Odprta bo do 18. oktobra. .,J18ENICE - V soboto, "•oktobra, ob 18. uri bodo v £*niškem delavskem domu od P"' razstavo slikarskih del se-^jih in nekdanjih delavcev **tavljene organizacije SI oven-** železarne. Zanimivo prire-2J*v gj ho moč ogledati vsak <**n razen nedelje med 9. in 12. *r 16. in 19. uro do 27. oktobra KAMNIK - V razstavišču Veronika je odprta razstava Kulturna društva na Kamniškem in Domžalskem 1860 do 1914, ki sta jo s sodelovanjem Gorenjskega muzeja pripravila kamniški muzej in domžalska kulturna skupnost. SKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava grafik dveh iraških umetnikov Hamida A. Ta hi rja in Walida Mustafa. Ogledate si jo lahko vsak dan razen ponedeljka od 10. do 17. ure. TR2IC - V paviljonu NOB je odprta" razstava likovnih del člana skupine 77 Braneta Po-valeva. Ogledate si jo lahko še do 27. oktobra, vsak dan razen ponedeljka od 16. do 18. ure. LJUBLJANA - Prirodoslovni muzej Slovenije je s sodelovanjem Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Narodne in univerzitetne knjižnice preteklo sredo v Prešernovi dvorani SAZU na Novem trgu 4 odprl razstavo Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni kulturi, ki jo je pripravil v počastitev 160-letnice muzejstva in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Odprta bo do 7. novembra, vsak delavnik od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V razstavni dvorani Prirodoslovnega muzeja na Trgu herojev 1 pa bo do 8. novembra odprta razstava Pogled z elektronskimi očmi v mikrokoz-mos, ki jo je v okviru Dni kulture Zveze republike Nemčije posredoval Institut za spektrokemijo in uporabno spektrokopijo iz Dortmunda. SKOFJA LOKA - V knjiž niči Ivan Tavčar bo v torek, 20. oktobra ob 17. uri na sporedu ura pravljic; Snežana Lotrič bo otrokom pripovedovala Trdinovo Kresno noč. V sredo, 21. oktobra ob 18. uri bo na vrsti predavanje restu. še I j odi z diapozitivi o Eve-ga bo Viktor Gro- RAVNE - Amatersko gledališče »Tone Čufar« z Je senic danes gostuje na srečanju gledaliških skupin slovenskih železarn v Ravnah. Predstavili bodo dram«) Ivana Cankarja Jakob Ruda. prišle čitalnice in bralna društva pod njihov vpliv. Na splošno pa je narodnonapredna stranka posvečala kulturnoprosvetnim društvom manjšo pozornost. Uprla se je predvsem na sokolska telovadna društva in narodnoobrambna šolska društva Ciril in Metod Nasprotno pa je ka- . toliška narodna stranka sistematično pospeševala izobraževanje in je v obdobju do prve svetovne vojne ustanovila številna izobraževalna društva in orlovske telovadne odseke tudi na obravnavanem teritoriju. Ta društva so navadno imela pevske zbore, tamburaške orkestre, knjižnice, prirejala so gledališke igre (ljudski odri). V svoje programe so vključevala tudi poučna predavanja, gospodinjske tečaje, družabne prireditve in izlete. Pogoji za nastanek socialnodemo-kratskih kultumoprosvetnih društev so dozoreli šele neposredno pred prvo svetovno vojno. Splošna delavska zveza Vzajemnost si je prizadevala, da bi ustanovila svoje podružnice tudi v Mengšu. Domžalah in Kamniku, kjer je bilo precej obrtnega in industrijskega delavstva. Ob koncu leta 1912 so že predložili pravila kamniške podružnice Vzajemnosti deželni vladi v potrditev. Do ustanovitve podružnice pa ni moglo priti, ker je deželna vlada izrabila socialnodemokratsko prireditev, na kateri je imel Ivan Cankar 12. aprila 1912 predavanje Slovenci in Jugoslovani, in Vzajemnost razpustila. Poleg društev, ki so izhajala iz neke širše organizacije in so vključevala raznovrstne kulturne dejavnosti, so delovala tudi nekatera posebna kulturna društva. Omenimo naj zlasti godbo v Domžalah, Mengšu in Kamniku ter razna pevska društva Prikaz kulturnega in društvenega življenja pa ne bi bil celovit, če ne bi upoštevali tudi delovanje kamniške podružnice slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena leta 1893 kot prva podružnica. Če primerjamo številnost in pestro dejavnost društev pred prvo svetovno vojno s stanjem leta 1848, ko ni bilo na kamniško-domžalskem območju niti enega slovenskega kulturnega društva, potem nam bo jasno, kakšen napredek je bil dosežen v obravnavanih šestdesetih letih. Majda Zon ta r Slikarja Karla Kuharja prevzema narava. Na platno preliva izrezane, natančne posnetke naravnih pojavnosti, ki nam odkrivajo nov svet. ko jih sestavlja v kompozicije. Slikar Karel Kuhar razstavlja v Iskrini avli Izrezan, natančen posnetek narave V Iskrini avli na Laborah so pretekli petek odprli razstavo slik Karla Kuharja, mladega slikarja iz Spodnje Besnice pri Kranju. Ze na otvoritveni slovesnosti so Kuharjeve slike, ki jih odlikuje svojevrstna ustvarjalna pot in poln slikarski izraz, vzbudile veliko zanimanja. Brez zadrege lahko zapišemo, da je to doslej najboljša razstava v Iskrini avli, ki se je odlično vpela tudi v razstaviščni ambient preddverja Iskrine tovarne. Vredna ogleda je tudi zato, ker predstavlja slikarja, ki ustvarja v prostem času, vendar izredno študijsko, profesionalno rešuje slikarske probleme, ima za razliko od številnih drugih ljubiteljskih likovnikov sodoben pogled v likovno ustvarjalnost. Vsled njemu lastnega izraza, ki ga je brez dvoma dosegel z izjemno delavnostjo, če ne rečemo kar privrženostjo slikarstvu, lahko njegove slike postavimo ob bok in jih ocenjujemo kot dela poklicnih slikarjev. Vseskozi, vse od leta 1972, odkar se zavzeto ukvarja s slikarstvom. Kuharja prevzema narava. Tudi dela veliko zunaj, v naravi. Skozi posebne občutke, ki so samo njegovi, prenaša na platno naravne oblike. Zanima ga oblikovanje izsekov iz naravne pojavnosti. Tako na razstavi predstavlja skupino slik — strnjeno vrsto drevesnih debel, ki »Svatba« ponovno v Kranju Danes zvečer bo ponovno uprizorjena najboljša predstava Prešernovega gledališča pretekle sezone, drama R.Šelige Svatba. To bo zadnja ponovitev uprizoritve pred Borštnikovim srečanjem v Mariboru, kjer Prešernovo gledališče v tekmovalni konkurenci vseh slovenskih gledališč letos pfvič sodeluje. Pretekli teden je Prešernovo gledališče uspešno predstavilo svojo najboljšo uprizoritev ljubljanski publiki. S sodelovanjem Slovenskega mladinskega gledališča ter ob financiranju Kulturnega doma Ivan Cankar je kranjsko gledališče predstavo ponovilo dvakrat, toda na veselje in Žalost gledališkega kolektiva bi bilo pri drugi predstavi gledalcev vsaj še za pol dvorane, čeprav je bila že nabito polna. To seveda dokazuje. da bi lahko Svatbo ponavljali v Ljubljani ob^ polni dvorani še cel teden. Zal dobre predstave dožive v Sloveniji prav toliko ponovitev kot slabe, ne glede na zanimanje publike. S Svatbo tako ponovno dokazujemo zapetost kulturne politike, ki je bila že večkrat grajana, toda ostalo je samo pri bolj ali manj ljubeznivi kritiki razmer v kulturi in Umetnosti, lokalne in pokrajinske meje pa kljub izpričanemu zanimanju slovenske gledališke publike ne popuste. Kranjski gledalci, ki si še niso ogledali lanskoletne uprizoritve, ki je bila po mnenju gledaliških kritikov erfa najboljših v Jugoslaviji sploh, si jo torej lahko ogledajo danes zvečer v Prešernovem gledališču. ML tesno zastirajo obzorje. Staro deblo je naslikal iz različnih zornih kotov, poiskal vse njegove oblike, ga podal kot novo celoto. Pogosti motivi na njegovih slikah so skupine oblakov z modrino neba. V zadnjem času se je obrnil v svet, ki ga natančno vidimo le pod drobnogledom, v slikovit svet najrazličnejših drobnih živih bitij — žuželk in insektov. V majhen, a tako velik svet. Svet, mimo katerega običajno gremo, ne da bi ga opazili. Slikarjeve oči, ki veliko bolj ustvarjalno pogledajo vanj, nam ga odkrivajo kot nekaj povsem novega. Zal na razstavi niso predstavljeni na podoben način prikazani predmeti, niz slik kuhinjskega pribora s svojevrstnimi svetlimi in temnimi površinami in igrivimi sencami, ki puščajo raznolike oblike. Odraz Kuharjeve izjemne delavnosti, ki ji lahko rečemo kar privrženost slikarstvu, so njegove številne razstave. Dvanajstkrat je že samostojno razstavljal: v Kranju, Tolminu. Ljubljani, Brestanici, Tržiču, Cerkljah in na Jesenicah. Sodeloval je na enajstih skupinskih razstavah, med drugim lani na razstavi Mladi Slovenski umetniki v razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani, na reškem bienalo mladih, dvakrat pa je bil že nagrajen na piranskem EX tempom. Revija folklornih skupin kranjske občine — V soboto, 10. oktobra so se pred polno dvorano na Primskovem na tradicionalni, vsakoletni reviji predstavile folklorne skupine kranjske občine. Nastopile so odrasle folklorne skupine iz Podblice, Preddvora. Visokega, tovarn Iskra in Sava, ob koncu pa je nastopila še pionirska folklorna skupina iz Bitole v Makedoniji, ki je pretekli teden vrnila obisk folklorni skupini Osnovne šole Matija Valjai>ec iz Preddvora. Prireditelj, Zveza kulturnih organizacij Kranj, je revijo letos razdelil na dva dela in pionirske skupine se bodo prestavile spomladi, kar govori o razmahu folklorne plesne dejavnosti v kranjski občini. Vse večjemu številu skupin sledi tudi kvalitetna rast. Široko znana in priznana je folklorna skupina Sava, ki se je pravkar vrnila z gostovanja po Spa niji, hiter kvalitetni vzpon beleži folklorna skupina Iskra, na sobotni reviji pa so navduši/i tudi mladi folkloristi z Visokega (na sliki). M. V. - Foto: M. Krišelj Izrazane, natančne posnetke narave pa ne ostajajo slikarstvo dokumentarne vrste, temveč jih Kuhar preliva v pretehtane slikarske kompozicije, jih ujame v novo ravnotežje in tako ustvari pogoje za njihovo samostojno likovno življenje. Oblike s hitro spoznavnimi realističnimi podrobnostmi počasi izginevajo in pod mikroskopsko povečavo se porajajo nove oblike, še vedno realistične torej, toda z našo običajno optično zaznavo nepoznane. Iz tega svojevrstnega slikarjevega pogleda pa je moč ustvariti množico najrazličnejših kompozicijskih sestavov. Neznaten drobec iz narave se tako spremeni v nosilca kompozicije in v tem pogledu je na razstavi posebej mikavna »obdelava« žuželke. Posamezne slike so združene v sestav, ki ima svoje življenje. Tak sestav je seveda mogoče uresničiti na razstavi. Seveda ga je moč izpeljati tudi na slikarski ploskvi. Kuhar se je podal tudi na to pot. Na razstavi predstavlja značilnost »sestavljenka« te vrste. Na posamezna polja je vs *ivil izreze pogledov v naravo. Oi > modrino neba,'naslikane v ra? trenutkih. Oblaki, ki se nen*.1-spreminjajo, vsak hip so dn Naravno spreminjanje oblik, - • . nje narave, je prelil v svoj->". i življenje naravnih oblik na • ustvaril novo ravnotežje, ki o seveda lahko tudi drugačno. Slikar Karel Kuhar si je t: c odprl pot. ki mu daje obih m, h možnosti. M \ Ičiai G L, AS 6.STRAN_ Sporno delo upokojencev KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK, 16 OKTOBRA 19* Na delo ali na zapeček? Precejšnje število delavcev, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev. Se vedno ostaja v delovnem razmerju ali pa se pogodbeno zaposluje. Mnenja, ali je to v času. ko z vseh strani preti nezaposlenost, prav, so deljena. Na eni strani se sprašujemo, zakaj naj se odpovemo še vedno sposobnim delavcem, ki z dolgoletnimi bogatimi izkušnjami uspešno opravljajo svoje delovne dolžnosti, po drugi pa, kam naj potemtakem usmerimo priliv mlade generacije, kako naj lovne organizacije znajo včasih prav spretno manevrirati med luknjami v paragrafih, če gre za njihove interese. Po podatkih, ki jih je po lanskem zaključnem računu zbrala Služba družbenega knjigovodstva, jih je na primer v Skofji Loki od 121 delovnih organizacij kar 115 sklenilo pogodbe o delu. Letos jih po zakonskih normah, ki vsako leto zahtevajo zmanjšanje obsega pogodb, načrtuje le 85. V Kranju so bile lani v 247 delovnih mladim nudimo možnosti dela. ko organizacijah sklenjene te pogodbe. pa delovna mesta zasedajo tisti, ki bi Že morali oditi. POGODBE O DELU Redna delovna razmerja z delavci, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, tako z zbranimi leti delovne dobe kot tudi po starosti, so danes bolj redka. Tem bolj pa so se med to strukturo delavcev razpasle pogodbe o delu. Glede teh sicer veljajo dokaj stroga zakonska določila, a de- letos pa v 187. Koliko pogodbenih razmerij zadeva upokojence, iz seznama ni razvidno, zato pa je podrobnejšo analizo o njih opravila skupščina občine Kranj, ki ugotavlja, da skupen delež upokojencev v okviru pogodbenega dela znaša skoraj 36 odstotkov. Lani se je v Kranju upokojilo 292 delavcev starostno. 184 pa invalidsko, medtem ko jih je še nadaljnjih 220 izpolnilo pogoje za upokojitev, a so se zaposlili. V Kra- Nekateri vidiki razvoja socialne politike Pomoč potrebnim, ne pa uravnilovka nju je po lanskih podatkih pogodbeno zaposlenih 646 upokojenih delav cev. od tega 451 v gospodarstvu in 195 v negospodarstvu. Največ pogodbenih razmerij se sklene za strokovna delovna mesta, precejšen delež odpade tudi na administrativna dela. dokaj boren pa na proizvodna in tehnična opravila. Slednjega ni težko pojasniti, saj proizvodnja, kjer so pogoji dela težji, prejkone sili delavca, da se upokoji. Včasih se to zaradi težkih delovnih razmer, ki porajajo invalidnost, zgodi celo predčasno. MOTIVI OBEH STRANI Delovne organizacije, ki se namesto novega delavca raje odločijo za zaposlitev svojega upokojenca, navadno pri tem vodi zaupanje v izkušnje in previden odnos do nezaposlenih mladih delavcev, ki jih je treba v delo še uvajati. Dela, ki so v zakonu opredeljena kot začasna ali občasna, seveda niso vprašljiva. Bolj je treba pri pogodbah o delu obsoditi to, da bi namesto njih delovne organizacije lahko sklenile razmerje za določen ali skrajšan delovni čas ali pa celo redno delovno razmerje. Zakonsko omejene pogodbe o delu terjajo dokajšnje dajatve, vendar so delovne organizacije pri zaposlovanju upokojenih delavcev deležne se le držijo 20-urnega delovnega tedna. V kranjski občini so se lotili enotne evidence dru žin, ki prejemajo kakršnokoli denarno pomoč pri manj^ strogosti, da različnih interesnih skupnostih - Seštevek teh ^s*^™* _ x- _ii vii j? i * • j • j • Motivov na strani pogodbeno za- pomOČl neredko pOVeČa dohodek družine V toliki poslenih upokojencev pa je verjetno meri da dosega ali celo presega povprečne do- Sm^o^ ™ŽLla t nodke družine, ki ni deležna nobenih regresov ali delavec kljub izpolnjenim pogojem otroških doklad Prihodnji teden se začnejo po osnovnih šolah v kranjski občini -najprej v Cerkljah - predavanja za osmošolce o humanizaciji odnosov med spoloma. Gre za ciklus dveur-nih predavanj za zaključne razrede osemletk in sicer v okviru pouka socialistične morale. Kakor je morda naslov malce nerazumljiv, pa je namen takšnih predavanj, ki se jih bodo lotili sodelavci kranjskega Centra za socialno delo, kakor na dlani: priprava na življenje v dvoje naj bi se začela že zgodaj v kar najzgodnejši otroški dobi in naj bi se z odraščanjem še stopnjevala. Družinska vzgoja za bodoče zakonsko življenje je včasih pomanjkljiva, neredko starši dajejo kaj slab vzgled otrokom, kaj šele da bi vzgajali v spoštovanju do drugega spola ali da bi otroku s svojim vedenjem dajali vzorce obnašanja v najrazličnejših težjih ali lažjih življenjskih situacijah. To bo torej nekakšna šola za življenje, dopolnjen in obogaten Šolski program S tem naj bi se tudi izpolnila vrzel, ki je nastala, ko so na Delavski univerzi zamrle sicer dobro zastavljene oblike šole za življenje. »V začetku prihodnjega leta pa bomo takšna predavanja organizirali tudi za mlade po delovnih organizacijah v sodelovanju z Zvezo socialistične mladine, radi pa bi prišli tudi v kraievne skupnosti,« je povedal di- Franc Dolenc: »Materialno pomoč le družinam, ki jo res potrebujejo« rektor kranjskega Centra za socialno delo Franc Dolenc »Za takšno obliko dela smo se odločili na podlagi dosedanjih izkušenj predza konskega svetovanja, ki za bodoče zakonce tako kot po vseh drugih občinah teče že drugo leto. Obenem pa se nam zdi potrebno ne le prispevati svoj delež k pripravi mladih na bodoč,- Življenje, pač pa se tudi sami že onpravljamo na še drugačno oblije, t rovanja, namreč zakoncem : rojem delu so se socialni delavci fr , «e doslej srečevali s težavami po-ikov v zakonu, vendar smo se , tevali le kurativno. Spravni ,>s to je nova naloga socialnih oa nam je po drugem letu iz-l)rav tako dal pobudo, da no razmišljati o ustanovitvi svetovaInice: Marsikdaj se pravim nasvetom že pri St:li< teg-pc ah kti klO zak -«ke uarr obrata. Dimnikarsko pod-sede* na Hujah, v krajevni ti so 4 vrtci, dve šoli ter toritvene in druge dejavnosti, potrebujejo krajani v vsak-življenju. Prav tako je na /" dom upokojencev, tem območju živi tudi 20 za-obrtnikov. ki so žal v večini uvozniki, manjka pa storitve-»vnosti. Razen tega so v kra-tupnosti tudi še štirje kmetje, ^•nih je okoli 6.000 krajanov, i* v delovnih organizacijah \ strežna restavracija bi morala biti v naselju. Največji problem pa predstavljajo šolski prostori. Lani je sicer bila odprta nova celodnevna šola na Planini, vendar je že letos zaradi novih stanovanj na Planini II problem pomanjkanja učilnic spet skoraj tako hud, kot je bil pred nekaj leti. Tako so morali starši jeseni vpisovati otroke v osnovne šole Primskovo, Simon Jenko in France Prešeren. Zlasti na šoli Stane Žagar je huda prostorska stiska in najbrž bo treba razmisliti o še večjem vpisu šolarjev na druge šole v Kranju, predvsem v starejših delih mesta. Vendar pa tu ne bi smeli biti preveč togi in na druge konce mesta pošiljati predvsem prvo-šolčkov. Najbrž se da problem rešiti tudi tako, da bi prešolali nekaj oddelkov na višji stopnji in bi tako ostalo več prostora za učenje in varstvo učencev nižjih razredov. Prav tako se lahko zgodi, da bo zaradi novih stanovanj, v katere se vseljujejo predvsem mlade družine, čez nekaj let spet problem otroškega varstva, čeprav je letos nekaj časa kazalo, da ,novi vrtec v Ulici Gorenjskega odreda ne bo poln. Srednjeročni plan sedanje krajevne skupnosti bo v prihodnje moral biti srednjeročni načrt vseh treh krajevnih skupnosti. V njem je predvideno, naj bi prihodnje leto začeli graditi novo pošto, ki mora biti zgrajena in predana namenu leta 1983. Zgradili naj bi jo v bodočem centru Planine, ob Cesti talcev. Ob njej bodo trgovina z Živili, gostinski lokal ter servisne dejavnosti. Za servisne dejavnosti bodo pridobili zasebne obrtnike — gre za storitveno dejavnost — trgovino pa naj bi sku- Kaj do leta 1985 zgradili Živila in iokra, pritegnili pa bodo skušali tudi Merkur. V tem koncu naj bi zgradili tudi lekarno in sicer do konca leta 1983. Hkrati bi bil ta objekt sestavni del novega zdravstvenega doma, ki naj bi bil pod streho leta 1986. Gradnjo naj bi financirali kranjska in gorenjska zdravstvena skupnost. Na Planini II oziroma v krajevni skupnosti Bratov Smukov, je predvidena tudi gradnja nove celodnevne šole, ki naj bi stala ob Cesti talcev, vzporedno s šolo Planina in naj bi odprla šolska vrata v šolskem letu 1985/86. 2e letos pa naj bi začeli graditi v centru Planine I blagovnico Merka-tor in trgovino s samopostrežno restavracijo podjetja Central, vendar je gradnja začasno odložena, ker ni denarja in tudi zaradi zapore investiranja. Razen teh večjih investicij so v krajevni skupnosti opravili letos vrsto manjših del, za katere so zbrali denar krajani sami. Predvsem gre pri tem za urejanje okolja, otroških in drugih igrišč. • L. Bogataj INTEGRAL TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek objavlja prosta dela in naloge NOČNEGA RECEPTORJA Poleg splošnih zahtevajo še: ogojev se — enoletna ali dvoletna strokovna šola. — 6 mesecev delovnih izkušenj, — dodatno znanje enega tujega jezika, — enomesečno poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Komisija za medsebojna delovna razmerja v TOZD Gostinstvo, Gozd Martuljek. Zavod MATEVŽA LANGUSA Kamna gorica razpisuje proste delovne naloge in opravila: VARUŠKA za delo v oddelkih za delovno usposabljanje v zavodu v Kamni gorici, in sicer za določan čas od 1. 9. 1981. do 31. 8. 1982. POGOJ: dokončana šola za varuhinje. Rok prijav je 15 dni po objavi. PA NISMO SE UKLONILI BHanaVam pomenik nad Gostečami KRIŽAJ-ŠTEFAN , ~/*?teklo nedeljo so nad vasico Gosteče pri i^tji Loki odkrili spominsko obeležje, ki ima (jef pomen. Postavili so ga v spomin šestim 'ovarišem, istočasno pa govori, da so u *- ^regeh nad Gostečami leta 1943 in v< " • DJ sedež tedanji okrajni politični o-postavitvi spomenika je /rasla ajevnega odbora ZZB Godcšič. Ker vas Gosteče spada v krajevno skupnost Trata, so se povezali s krajevnim odborom ZZB Trata in skupaj so zamisel uresničili. O postavitvi spomenika in o dogodkih, ki jih obeležuje, smo se pogovarjali s Francem Križajem-Stefanom z Godešiča. ki je bil tedaj sekretar okrajnega komiteja KPS Skofja Loka. Nad vasjo Gosteče so imeli že leta 1943 svoj sedež Okrajni odbor OF, Okrajni odbor mladine in SKOJ, Okrajna gospodarska komisija, v začetku leta 1944 pa tudi Okrajni komite KPS za Skofjo Loko. Septembra 1943 je bila z odlokom Gorenjskega odreda ustanovljena tudi puškarska delavnica z imenom A-13, katere vodja je bil Drago Vraničar-Fedja. Ker so imeli torej tod svoj sedež vsi okrajni forumi, se je okrog njih odvijala široka politična dejavnost, ki je zajela širok krog aktivistov Osvobodilne fronte, ki so od organizacij dobivali naloge in navodila za organiziran boj proti okupatorju in domačim izdajalcem, za pridobivanje ljudi za Osvobodilno fronto, organiziranje sabotaž, zbiranje hrane in orožja za partizansko vojsko ter za ustanavljanje vaških odborov OF. Razlog, da so bili sedeži okrajnih forumov prav v bregeh nad vasjo Gosteče, je seveda v dostopnosti območja in povezavi s prebivalstvom Škofje Loke, Godešiča, Reteč, Sv. Duha in drugih naselij. Prav zaradi tega se je sem v začetku leta 1944 preselil tudi okrajni komite KPS za Skofjo Loko. ki je imel pred tem svoj sedež za Lubnikom. Drugi, nič manj pomemben razlog pa je, da so bile Gosteče vse do druge polovice leta 1944 izredno zanesljivo področje. V vasi je bila vrsta zavzetih aktivistov, med katerimi velja omeniti Lukančičevo mater. Manj zanesljive, če lahko tako rečemo, so Gosteče postale šele ob koncu leta 1944. ko je nekaj partizanov iz stopilo v vrste bele garde. Leta 1944 so se začele na področju Škofje Loke ustanavljati belogardistične postojanke in ena glavnih nalog aktivistov je postala tedaj, "razkrinkati te domače izdajalce, ki so z nemškim orožjem pod zaščito gestapa šli ubijat lastne brate in izdajat svoj narod. To seveda ni ostalo prikrito okupatorju, predvsem pa ne belogardistom iz postojanke v Skofji Loki. Skušali so narediti vse, da bi onemogočili delo OF na terenu. Slutili so. da se nekje na področju Gosteč nahajajo sedeži organov OF in KPS, zato so 24. oktobra 1944 odkrili bunker gospodarske komisije. Nekatere okoliščine, ki so se razjasnile šele v zadnjem času, govore, da je bila vmes izdaja. Pri tem napadu je padel načelnik gospodarske komisije tovariš Tone Cadež iz Delnic v Poljanski dolini. V boju so mu z mitraljezom odbili roko, ko je skušal pobegniti so ga ujeli in ga zverinsko ubili — v glavo in vrat so mu izstrelili še enajst strelov. Nekaj dni kasneje je bil izdan in napaden sedež Okrajnega komiteta KPS Skofja Loka in le srečnemu naključju gre pripisati, da so se vsi člani komiteja rešili iz bunkerja. Ker z vsemi temi akcijami niso dosegli želenega uspeha, so nemške enote skupaj*z belogardisti pripravile 11. novembra 1944 obširno in dobro pripravljeno hajko. Sklenili so obroč od Hrastnice do Tošča, Katarine in tja do italijanske meje. Znotraj tega obroča pa so razdelili področja na tri dele: od Hrastnice do Gosteč, od Gosteč do Ločnice in od Ločnice do italijanske meje. Namen hajke je bil jasen: končno zajeti in likvidirati vse »bandite« — kakor so imenovali partizane — ki se zadržujemo na tem področju. Iz prvega obroča sta se rešila le dva tovariša. Zažgali so bunker puškarske delavnice, same delavnice pa niso odkrili. Nedaleč od njega so ujeli in ustrelili pet tovarišev: Jožeta Debenca z Godešiča, ekonoma v puškarski delavnici, Adolfa Miheliča iz Suhe pri Skofji Loki, ki je v puškarski delavnici popravljal lesene dele orožja, Ludvika Bizanta iz Preske pri Medvodah, ki je bil kurir obveščevalnega centra Medvode, sedež katerega je bil pod Tehovcem pri Katarini. Ivana Berganta iz Preske pri Medvodah, kurirja postaje G-23, ki se je nahajala pod vasjo Studenčice, tedaj pa je imel nalogo, da v Rakovniku prevzame Rusinjo z imenom Nina Rinko in jo po kurirski poti odpelje v partizane (Nina je pobegnila iz prisilnega dela v Nemčiji) ter Stanka Jamni-ka iz Podreče, kurirja, ki je vzdrževal kurirsko zvezo preko Save in je povsem slučajno zašel v obroč. Vse zajete tovariše so Nemci prepustili belogardistom iz loške postojanke, ki so bili tedaj bolj krvoločni od Nemcev samih in uje»e partizane so na mestu ustrelili. Večina političnih delavcev je bila v času hajke v drugem obroču, med Gostečami in Ločnico. Vsi so se srečno rešili, razen tovari-šice Branke, ki so jo Nemci ujeli. V drugem obroču je bil med političnimi delavci okrajnih komitejev Škofje Loke, Medvod in Smlednika tudi Franc Križaj-Stefan, ki je bil tedaj sekretar okrajnega komiteta KPS za Skofjo Loko. Ko so zjutraj 11. novembra ugotovili, da gre za veliko hajko, so takoj določili, kam bodo šli. Preplašene gozdne živali so jim »povedale«, da sovražnik stiska in razdelili so se v dve skupini. Štefan je s svojimi borci odšel proti Gostečam, noč so prebili pod veliko smreko, ki jih je skrila, saj so njene vhv visele do tal Srečnemu naključju in de 1 zgoraj zmračilo gre pripisati, dtj rešili M \ » alt G< LAS 8.STRAN. IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 16.0KT Poslej vsak petek Zdrav*}'. Kako vam je kaj všeč tale naša stran? No,m, za silo, pravite? Da se preredko pojavlja? Res je. Pa se da sti>ar popraviti, brez skrbi. Poslej se bomo spet srečevali vsak petek. Na polovički. se razume. Tako kot v »dobrih starih časih«. Spremembe v oblikovanju časopisa se običajno, žal, dotaknejo tudi rubrike S šolskih klopi. Komaj se navadimo, že pride drugače, kajne? A tako je, kaj bi se razburjali. Večji del prostora bo še vedno ostal iam, vaši ustvarjalnosti. Mi v uredništvu bomo vsakokrat prispevali le eno stvar; prvič nagradno uganko, drugič bomo predstavili enega od mladih dopisnikov, tretjič kakšno novico iz življenja in dela taše šole, odločili pa smo se tudi za novost, ki vam bo. upam, všeč. Enkrat na mesec bomo izbrali naslov in las povabili, da pišete o predlagani temi. Najboljši spis bomo nagradili s knjigo. Tako, v grobem sem povedala, kaj se nam obeta. Pridno sodelujte, dobre stvari, pa bomo vsi zadovoljni. Urednica Z veseljem sem pričakovala dan trgatve. Sončnega jesenskega dne smo se odpravili v vinograd. Z nami so tli: stara mama, stari oče in pes Muri. Pred začetkom smo si razdelili kosare in vedra. Potrgali smo vse grozdje. Nato smo ga odpeljali domov v dveh sodih. V kleti je stala velika cebrica. Oči in mamica sta postavila na čebrico mlin za mletje grozdja. Oči je odpiral sod z grozdjem in ga začel nositi na mlin. Mamica je ves (as veselo mlela, jaz pa sem opazovala, kako padajo stisnjene jagode in teče moit v čebrico. Suzana Fortuna, 2. b r. osn. iole Simon Jenko Kranj Pri stari mami Pri stari mami smo pobirali hruške. Nabrali smo jih Sest gajb. Doma smo jih zmleli in dali v kad. Ata bo skuhal žganje. Pri stari mami sem pasel krave. Eni je ime Žuta, drugi Liska. Krave so zelo rade zahajale v deteljo. Moral sem jih nagnati ven. Spodil sem jih z bičem. Potem so se mirno pasle. Klemen Bernik in Tomaž Kalan, 2. r. osn. sole Cvetko Golar Skofja Loka Martini Krpani naj živijo dalje Martin Krpan je bil človek, ki je imel tako moč, da je lahko vsakega premlatil, če je le hotel. Toda tega ni izrabljal, ampak je le tovoril angleško sol. Bil je skromen in pošten. Če bi bil jaz tako močan, da bi lahko vsakemu za povedal, bi Ml pravičen. Bolnim in starim bi pomagal Lačnim bi pošiljal hrano. Tatove bi zaprl. Lenobe bi poslal na delo. Ljudem brez strehe bi zgradil stanovanja. Ne bi pustil, da bi se vojskovali, ampak bi za povedal večno prijateljstvo. Najraje pa bi otrokom delil igrače. Čeprav bi imel veliko denarja, ne bi dovolil zapravljanja. Jan Miljkovič, 3. b r. osn. iole Peter Kavčič Skofja Loka Jesenski listek Sem listek na kostanju. Dolgo v noč premišljujem, kakšen bo prvi jesenski dan. Danes sem še zelen. Mogoče bom jutri že rumen ali celo rdeč? Kdo ve. kakšne barve bom. Zaspim. Zjutraj opazim, kako lepo obleko imam. Rumeno rdeča je. Sam sebi sem všeč. Nekaj mojih tovarišev je celo lepših od mene. Igrajo se v mrzli jesenski sapici. Nekaj jih je že padlo na tla in smejijo se mi. Kličejo me. Že frčim po zraku. Veter me nosi sem in tja. Nenadoma pristanem na mrzlih jesenskih tleh. Posejana so z barvastimi listki, ki šelestijo in prepevajo svojo jesensko pesem. Spoznam, da sem zelo star kostanjev list. Viktor Endliher, 5. r. oan. iole Jesenisko-bohinjski odred Kr. gora Med poukom ne smemo klepetati V torek smo namesto zemljepisa imeli slovenščino. Pouk ni potekal tako kot po navadi, saj nismo obravnavali nove snovi. Tovarišica je prinesla radio in poslušali smo oddajo o Josipu Ribičiču. Oddaja me ni zanimala, zato sem iz torbe vzel revijo Presek Hotel sem rešiti križanko, pa mi reševanje ni Slo od rok. Tedaj sem opazil, da je Tone, ki sedi poleg mene, iz torbe izvlekel palčke. Seveda jih je ponudil tudi meni in tako sva oba začela jesti. Grizljala sva palčke in ves čas klepetala. Pozabila sva, da imamo nravzaprav pouk in radia niti slišala nisva več. Od časa do časa sta naju zmotili le Silva in Veronika, ki sta prosili: »Dajta še nama malo« Tovarišica ie vse to opazila in ob koncu ure smo dobili 1 o\ansi< a je p- kaMn napisatl tete spis. Janko Koinjek, 6. b. r. oan. šole Matija Valjavec Preddvor Mlada konstruktorja - Takole pokrito vozilo, s katerim se da odlično peljati ob vsakem vremenu, sta izdelala mlada konstruktorja z Orehka pri -s Kranju Milan Spendal in Janez Pravst, učenca 6. oziroma 5. razreda osnovne šole Lucijan Seljak. Zanj sta uporabila osovino, zadnja kolesa ter pedala večjega starega otroškega avtomobila, ki sta ga izbrskala na odpadu. TrtfateV za *viianh* P° sta »predaj na deščico nabila koleščke kotalk ter vrvici kolebnic. Ce voznik želi zaviti v desno, potegne za desno vrvico, v levo pa za levo vrvico. Ogrodje in sedež sta lesena, star šotor rabi za streho. Pet kilometrov gre na uro, pravita fanta. Seveda je treba pošteno vrteti pedala, a bolje se je slabo peljati, kot dobro hoditi ... - Foto: D. Dolenc NAGRADNA UGANKA Seveda, Jakov Gotovac je avtor slovite opere Ero z onega sveta! Odgovori, ki ste jih poslali, so bili v glavnem pravilni, svinčnik na vrvici pa je žreb prisodil Mateji Kalan iz Kranja, Kidričeva 28. Z današnjim vprašanjem bomo zašli globoko v zgodovino. Mesto, ki je zraslo na sedmih gričih, sodi med najstarejše in kulturno najpomembnejše na svetu. Nastalo je skoraj pred tremi tisočletji. Vanj se stekajo reke turistov in romarjev z vsega sveta, ki jih privlačijo predvsem bogata arhitektura, muzeji, umetnostne galerije. Posnetek prikazuje ostanke amfiteatra, v katerem so nekoč prirejali najrazličnejše razburljive predstave, med drugim tudi pomore prvih kristjanov. Kako se imenuje amfiteater in v katerem mestu stoji? Odgovore pošljite do 26. oktobra na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka svinčnik na vrvici. Upamo, da vprašanje ni preveč zahtevno in vam želimo vso srečo pri odkrivanju zagonetke ter seveda pri žrebu. ŽIV-ŽAV Vso6ofo, 29. avgusta, čeprav ni bilo za pusta je bila prva otroška veselica, nasmejana so bila vsa lica. Največ smo se Šifrerju smejali, Hazard smo poslušali, smučarje na oder smo klicali, z užitkom lučke smo lizali. Po avtograme smo k Tofu hodili, nikogar nismo pri miru pustili, v smučarje smo tiščali in bloke v roke jim dajali. Pri tribuni je tabla bila, kjer iskali so mamico in očija, ki pri šanku sta pila, vmes pa kakšno pokadila. Vse prehitro je minilo, hoteli bi, da bi se ponovilo. Konec je bilo živ-žava, kjer je bila zabava prava. Damjana Mezeg, 8. r. oan. šole Lucijan Seljak Kranj Zakaj, zakaj Zakaj pokajo puške? Zakaj jokajo ljudje? Zakaj otroci nimajo staršev? Zakaj so lica žalostna? Naj bo svet nasmejan, naj bo vesel, vesel kot še nikoli, naj se ljubi. Matjaž Povsnar, 6. a r. osnovne šole Moste Invalidi v tednu ostroka misli učencev osnovne .šole stane Žagar v kranju Slutim, kako je, če si invalid; ne moreš nekateri niti govoriti ne morejo. Zato bodimo in se iz njih ne norčujmo. Naj živijo v svetu, v čutili, da so enakovredni zdravim otrokom! Otrokom, ki so duševno prizadeti, moramo njimi igrati, pogovarjati. Narobe je. če se jim Tudi mi lahko postanemo invalidi. Želim, da bi se invalidni otroci počutili tako kot Zanje bi morali priskrbeti veliko več zabave in iger. £ bi v družabnem okolju, družba naj bi jih štovala. Bodimo dobri z invalidnimi otroki in jih ne trpijo. Trpijo, ker niso enaki nam, zdravim otrokom. ■ morejo tako igrati in delati kot mi. Invalidom se ne smemo posmehovati, ker so ocavd Pomagajmo jim! Ker jim je pogosto tudi dolgčas, jim piiiu iijhmi mM knjigo. Rad bi, da bi vsi invalidi ozdraveli. Morda se bo mmt zgodilo. Vsi otroci so enakopravni. Invalidom bi nrr*ot& ozdravijo in da se med nami počutijo zdrave. Tudi mmiš del našega življenja. Nekateri mislijo, da invalidi S tem jim delajo veliko krivico. Invalidi se mi smilijo. Invalid je človek, kije revež de Zato želim, da bi bilo vedno manj invalidov. Vroče želim, da bi invalide na vozičkih vsi spoštmak. pomagali in jih vozili na sprehode. Pionirski praznik Kar lepo Število strani ste popisali o tem, kako st* 29. september, dan pionirjev. Zato ne zamerite, ker sem vaša pisma strnila in skrčila. Nataša Kcrn, Erih žzddariič, Romana Sparovec iz osnovne šole heroja Bračica v pri Tržiču pišejo, da so imeli pionirsko konferenco šj praznikom. Delegati so za novega predsednika r* ganizacije izvolili Aleša Beštra. Pogovarjali so se o t eklem letu in sprejeli program za to šolsko leto. so obljubili, da bodo iskali nove oblike dela in da na novo oživiti lutkarski krožek in krožek za ročna i Oglasih* so se tudi Dominik Ovnieek, Udi Uroš Jovanovic iz osnovne šole Stane Žagar v pionirsko konferenco je bila proslava. V igrici je medved. Po konferenci pa so se učenci pomerili odbojki in tekmi med dvema ognjema., V Lipnici so se pionirji med drugim seznanili z šolskega Športnega društva, strelskega in šahovakaan krožka za proslave, lutkovnega krotka, irlanjimajt likovnega krožka, podmladka rdečega križa, kluba OZN. hranilnice ter pionirskega in mladinskega pevaaam poroča Jana Papler Dodaja, da so učenci med Um ganizirali več očiščevalnih in zbiralnih akcij in da boš delovali še nekateri novi krožki: novinarski, pletiljski, knjižničarski in plesni. Polona Hribar iz celodnevne osnovne šole piše, da so kritično ocenili delo v preteklem šolskem sprejeli vsebinsko obogatene delovne programe Poglobili so se tudi v program Jugoslovanskih pioa ter praznik popestrili s športnimi tekmovanji. Delegati so se udeležili srečanja oziroma pogovora • stavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščaM Kranj, ter letne konference pionirskih odredov. Poacša* vetje pa ie bil zanje sprejem Boruta in Darjana predsedniku kranjske skupščine, ki so mu p1'* njem piše tudi Janka Carmaa iz osnovne šole Simoa Kranju. Nataša Bertoncelj in Franci Jagodic pa sta da so si pionirji iz Selc ogledali razstavo starih pre so jo pripravili mladinci. Nataši je bila najbolj všeč skrinja, Franci pa takole piše: »Tudi moji starti so d predmetov na razstavo. Med njimi je bil hlapec, ki t spodinja rabila pri kuhanju v peči. To je lesen valj aa I ki je v sredini nekoliko tanjše. Gospodinja je burkhc na hlapca in po njem peljala lonec v peč, ker j* al pretežak in bi se v peči lahko prevrnil. Hlapec se imeaajri ker je pomagal gospodinji,« je Se pojasnil Franci Spoštovani urednik Spet smo se zbrali in začeli delati v doptsniikeai zato je čas, da se vam oglasimo. Čeprav smo Se krepko zakorakali v šolsko leto, »o sf*"»* na počitnice Se živi. Sestavke o tem, kaj smo dotmk "* bomo zato Se pošiljali. Danes pa vas moramo seznaniti s delom. V krožku za učence tretjih m četrtih razredov a* l_ zbralo enajst. Ze na prvem sestanku smo sestavili oac* ** Vanj smo napisali, da bomo uredništvu Glasa pošajak dela. Prosimo, da jih čimveč objavite. Tudi to vam moramo sporočiti, da se vam zahvahnjaa* povabilo na srečanje dopisnikov v Žalcu. Udeležile at * * Tea in Rebeka ter mentorica našega krotka. Vse so aš> «• navdušene. Se enkrat hvala za priznanje. Upamo, da bo naše sodelovanje letos še uspešnejše Članice in mentorica dopiaaiškega krotka oan. šole Peter Kavči* Skorja Loka Tudi jaz. Dobro delajte in oglasite se. Pa hvala za a*a* Vam in članom novinarskega krožka v osnovni šok S* Žagar v Kranju, ki so tudi sporočili, da njihovo delo *> *f prve sadove. — Urednica NIKJER Noe£NEqA SPRAŠUJEM SE... KAKO LAH*q_WU£N£ N4je*X TOLIKO SOB? 1M1 Sport in rekreacija 9 GLAS — Košarkarska sezona v ženski drugohgaški dru 31. oktobra. V tej košar aj bo letos nastopala tudi »jske Save. Sicer se bodo za »oštvo v tej ligi potegovala Alpina iz Žiro v, Ilirija iz Muraa iz Osijeka. Jugopla «*■ « Špika, Zadar, Rade Koncar iz - Broda, Jedinstvo iz Ogu-eb iz Zagreba ter man Medtem ko so ostala ■astra, nrzen Jugopiastike, ie nekaj j** •nagi hgi, bo sa kranjsko Savo ta •mas prva. Savčanke bodo svoj krst ikta*» doživele v Osijeku, kjer no iMursi. —aka košarka je hitro pri-v vrb slovenske košarke. Komaj Jati ao nastopale v slovenski enot lani so brez izgubljenega osvojile najvišji ženski republiški naslov. Njihov Savo je začel trenirati leta j Aadkej Uriep ima nemalo zaslug, e to moštvo hitro prillo v vrh košarke Ta štiriindvajset Kranjčan je znal v moštvo tekaj novosti pri treningih, ki i prej niso bile v navadi ehodili v slovenski _ Hgi,« pravi trener Uriep. »Letos bo tetie, saj so B sazštva dobro pripravljena na st v aram hgi Potrudili se bomo, da aao. Naš cOj je obstanek, bomo skušali prebiti tudi u favorit za prvo mesto plastika, m je bila še p_ . tem moštvu so izku-—s, ki se ne bodo dale zlahka •'ti. Prepričan sem, da se bodo **» dskleta borile za četrto do peto aats.« j^. katere igralke računate v tei **y ■ kdaj ste začeli s pripravami? »rnarave za to drugoligaško sezono » st pričele 27. julija. Začeli smo z Nadi športniki Andrej Urlep Cilj obstanek v ligi kombrijskimi treningi in pozneje prišli na uigravanje moštva. Vse priprave so bile v Kranju. Le deset dni smo odšli na trening za tekme v Beograd in Subotico. Ta turneja nam je bila dobrodošla, saj v Sloveniji ni moštva, s katerim bi lahko igrali dobra prijateljska srečanja. V Beogradu smo igrali prijateljska srečanja z OKK Beograd, Crveno zvezdo in VoSdovcem. V Subotici pa z drugoligašem Elektro-monter TU so se naše igralke precej naučile. Igralke Kuzma, Trojar, Ha-bjan, Vrbinc. Baligač, Oblak, Verlak. Žagar, Oman, Ral covec, Mladenovič. Dragosavljevič in Horvat so veliko pridobile. Liga se prične zadnjega oktobra. Pri tem veliko računamo tudi na pomoč bivše državne reprezentantke Biserke Balderman. To je izkušena igralka, ki nam bo lahko veliko pomagala. Tu je še stalna državna kadetska rep-rezentantka Baligač, v tej reprezentanci pa je zaigrala tudi Ver lakov a « Kako potekajo priprave pred startom? »Treniramo petkrat tedensko v športni dvorani na Planini. Tu bomo gostili tudi vseh devet ostalih drugo-hgaških moštev. Igrali bomo v sobotah ob 19.30. Prepričan sem, da bodo tudi zaključne priprave uspešne in da bomo dobro pripravljeni prišli v ligo. Težav skoraj ni, čeprav bo to tekmovanje precej drago. Dragi bodo predvsem nastopi v gosteh. Moramo v Split, Osijek in Slavonski Brod ter Ogulin. To je precej kilometrov. Vendar so nam pri teh naših dragih potovanjih in pri vsem ostalem veliko pomagale ZTKO Kranj in delovne organizacije Sava, Ljubljanska banka, Jugobanka, Zavarovalnica Triglav in Kemična tovarna Podnart. Brez teh bi finančno težje shajali. Vendar upam, da bomo s tem. kar smo dobili, lahko uspešno prebrodili tudi to sezono.« D. Humer ščanom balkanski naslov — - Mladi padalci, večinoma iz *> zastopali Jugoslavijo na letalski "i v Turčiji. Zvezni selektor je v Mco izbral Leščane Dušana Romana Božiča, Darka Svet i -»ka Juga, prav tako pa izkuše-Ljubiso Naumoviča. Doma je ostal Smid zaradi slabšega rezultata ^-dni tekmi. Zaradi pomanjkanja 1 je hO ie odhod neprijeten, saj ho g n modelarji potovali z avtobu-^bfeojeni *° prišli na tekmovanje. jwf*J* Leščani so se dobro držali. ar*1**1^ p* je popustil in odnehal. Ba> Svetina je po osmih skokih z Bol-Mflialkovom delil drugo mesto. * dehtve v padalstvu ni. Rta morala *■ skok. tu pa je bil Bolgar zbranej-- Branka je bron velik uspeh. Pose-^obiem naših so bila padala. Vsi 1 *> skakali z najsodobnejšimi amen J Padali FOJL, ki so izredni v termič--irT,nnenu. taksno pa je v Ankari bilo. ^ "P* ft zaradi dodatnih stabilizatorjev <*Jj^nm m«d komorami mogoče izredno aTr^ šrseti proti cilju. Intihar je bil v W** m cilj četrti. Božič in Jug pa sta j!**** zaradi slabih padal slabša. ^r>»vo presenečenje našim v prid so bili ^P*efa skoki. Brez Naumoviča so ruti-opravili Jtiri serije skokov. Za cen-%y i vseh so bile sklonjene in slišati je bilo le polglasno govorjenje. Radio se j* zopet nenadoma oglasil z najnovejšo vestjo: »Narodni svet sporoča — Vat vojake pozivamo, da do nadaljnjih ukazov po nalogu oficirjev ostanejo aa dosedanjih mestih.* »Ali si videl, Jože, kakšen Blažev žegen smo dobili na veliki petek?« je prvi prišel do besed Jaka. »Preklete kurbe kapitulantske, tega se pa nisem nadejal,« mu je odgovoril Jože. Marka je kot ostale ta novica hudo prizadela. Opazil je, da so se dvignili nekateri oficirji pri sosednjih mizah, zato je vrgel puško prek raroe-na in se napotil proti vratom na cesto pred gostilno. Za Markom sta pri* tudi Jože in Jaka. »Najbolje je, da gremo k naši koloni, da bomo videli, kaj bodo ukreni naši oficirji: ali bomo pot nadaljevali ali pa nas bodo razpustili,« je predaj gal Marko. . Marko, Jože in Jaka so se res napotili k svoji enoti. Okrog voz in . velikim skladiščem je bilo pravo veselje. Petje in smeh sta se razglegak kot bi slavili zmago. Vsi trije so odšli med vojake in povedali novico, ki * jo slišali po radiu v gostilni. Tedaj je petje prenehalo in tudi tisti, ki so iS napiti, so se na mah iztreznili. Transportu se je približalo nekaj oficirjev, b so pričeli s svojimi podrejenimi urejati enoto. Dva sta se napotila k štabar-j mu vozu, iz njega vzela svoja usnjena kovčka ter odšla nazaj proti gostih* »Ti, Jože, ali vidiS tista oficirja, ki gresta proti gostilni s svojima ko* čkoma,« je Marko opozoril na obnašanje oficirjev. »Kaj le mislita? Ah, mogoče pa neseta svojo civilno obleko shranit t gostilno,« je odgovoril Jože. »Greben Karavank sva prešla tam kot prej s Kranjčevim bataljonom ... Potem sva prišla do Za-vršnika nad Podljubeljem. Tu so nama povedali, da je vse izdano in da naj se raje umakneva, Nemci da so čistu blizu na Kalu in na Kofcah ter da neprestano patrulji-rajo po okolici... Tu sva tudi zvedela, da so ono ranjeno to-varišico (Z. Vidmarjevo — op. I. J) Nemci odkrili in ujeli, z njo pa tudi tisto tovarišico, ki jo je na skritem kraju negovala. Našli so ju, ko je slednja šla po zdravnika. Obe so odvedli v begunjsko jetnišnico. Pri Završniku sva tudi zvedela, da je Miha Perko že prešel v okupatorjevo službo in da se ga boje vsi, za katere je vedel, da so sodelovali z nami. Tudi oni, Za-vršnikovi. Potem sva kmalu dobila bataljon, kjer sva srečala tudi nekaj že izgubljenih borcev iz Kranjčevega bataljona. Nato smo na partijskem sestanku razčistili marsikatero neprijetno vpraša-pri nje...« Vodiča Branko Djordjevič-Jure in Anton Rozman-Tominc iz 2. bataljona Kokrškega odreda sta torej po svojih močeh >t strika vas, da sta 22. avgusta 1942 1. bataljon Savinjskega odreda prepeljala čez Škrbino na koroško stran in v Srednji Kot. Pri zavednih ko-Slovencih je Kranjčev bataljon končno prišel do hrane in se tako po štirih dneh prvič pošteno najedel. A tudi tu so ga že spet zasledovali Nemci. Tedaj se je preinaka*' vzhodneje, nad Sela pod Oba. vendar je bil spet takoj napadre Premaknil se je nad Apače proti Štajerski pa še ni odnr Moral se je vsaj malo okrepiti * odpočiti. . Nad Robež nad Apačami je priša' 25. avgusta zjutraj in se utabori-Sem so mu domačini prinesli taft precej izdatne hrane in bataljon je upravičeno računal, da se bo tod * miru odpočil. A še ta dan, 25. avgusta 19tt proti večeru, so ga Nemci ie napadli, ga razpolovili in mu nili nekaj orožja. Toda p-* bataljon v ostrem prot nagnal napadalce v dolino, j» nekaj pobil in jim zaplenil še nekaj več dragocenega orožja in opre« kot ga je izgubil poprej. Veadarje v tem protinapadu izgubil tuša dva tovariša. O tem prvem večjem* zelo uspešnem spopadu slovenak* partizanov z Nemci na Koroške* je šel glas daleč naokoli. Naalednji dan, 26. avgusta lttt. se je Kranjčev bataljon povzpel aa planino Ojstro in se tako ar« okrepljenemu nemškemu *~J** vanju, ki se je na Koroškem BJtr» stopnjevalo. Končno je močno okrnjeni bataljon dne 21. avgusta ttfl dobil zvezo s štejerakmu partesja-To so bili borci L štajerskega »t-taljona, ki je tedaj taboril m* Raduho in Belo pečjo. IS*. II OKTOMA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 11 STRAN G LAS -» steae — Turistično društvo z Jesenic hTZZT™ Za 0^nom trirn*ke steze Miran Ogrin, ki so teti uredili nad jeseniškim naseljem rl*vž. Obnovljena tabla z navodili na začetku H*,*01* MP*** na posameznih postajah bodo najbrž **! ** več obiskovalcev, kot jih je bilo na stezi **uUu bodo zgradili še dve bn% V «Uvi a&Wiki «e Um preNs&sL. Nagrobnik pesnikovega brata na pokopališču v Ovčji vasi Seveda se da Prešerne — Vrbnane dokazovati iz starih ohranjenih urbarjev in drugih listin. Tako vemo za prvega Prešerna, posestnika v Vrbi, že iz leta 1579. No, izpričana pa sta že prej, leta 1441 radovljiški posestnik Prešeren, leta 1496 pa tudi kranjski meščan Prešeren. V naslednjih stoletjih do sredine 18. stoletja se je ponašalo s tem prešernim priimkom že več kot 20 krajev gorenjskega Posavja, a poleg tega še Ljubljana, Semič, Karlovac, Brezovica pri Ljubljani, Trst in Gradec. V Ukvah pa se nisem mogel nikakor dokopati do globljih korenin priimka Prešeren. Velika povoden j, ki je preplavila Ukve v začetku našega stoletja, je podrla tudi župnišče in odplavila (delno tudi močno poškodovala) farne uradne knjige. Kar jih še hranijo (vse pa obsegajo le obdobje po 1. 1800), so zaradi povodnji (ali so dlje časa ležale v vodi?) le stežka čitljive. Vendar pa si v Ukvah vse preteklo stoletje slede številni Prešerni v matrikah, kot tudi na pokopaliških kamnih. Očitno so se iz Ukev Prešerni izseljevali tudi v druge kraje Kanalske doline (v Trbiž, Zabnice, Ovčjo vas, Depaljo vas, Lužnico idr.). Naključje je hotelo, da je bila zadnja življenjska postaja pesnikovega brata Jurija Prešerna vprav Ovčja vas (italijansko Valbruna) v Kanalski dolini. Tu je kot fajmošter tudi umrl. V zunanjo cerkveno steno ima vzidan lep nagrobnik s samo slovenskim besedilom. No, vrnimo se v gorenjsko Vrbo in pustimo razrešitev vprašanja o izvoru Prešernovega rodu zanamcem; morda pa se bo njim posrečilo najti odgovor? Prvi izpričani Prešeren-Ribič, ki je bil posestnik hiše in domačije v Vrbi, v kateri se je pozneje rodil nas pesnik, je bil njegov praded Jožef Prešeren (1693-1754). O njem govori listina iz leta 1731. A še ta se je priselil v Vrbo iz Doslovč, kjer mu je bil oče Andrej Prešeren, torej prapraded pesnikov! Poslej so gospodarili na Ribičevi domačiji: Jernej Prešeren (1742 do 1800). pesnikov ded; Širnen Prešeren (1762-1837), pesnikov oče, ki pa je bil hkrati tudi zadnji Prešeren na Ribič£vini. Za njim je posest prevzela njegova hčerka Mina, ki pa je s poroko prinesla k hiši nov priimek — Vovk Seveda, pa je živelo v Vrbi v teku stoletij (in žive Še danes) še več drugih Prešernov, ki so sicer bili v sorodstvu z Ribiči, nekateri pa tudi ne. Nič drugače ni v Ukvah, kjer so si nekateri Prešerni v tesnem rodu, drugi pa imajo le isti priimek, krvi pa so si različne. Spominjam se trenutka, ko sem sedel med Ukci v vaški gostilni in je pristopil k meni čvrst osivel možak in se predstavil: »Sem France Prešeren!« Skoraj srh me je prevzel ob tem naključju s popolno istovetnostjo imen. Sicer pa imajo v Ukvah tudi Valentine Prešerne, Simone \ (Simne) Prešerne, kot v Vrbi... Pozornost raziskovalcev Prešernovega rodu je Zbudilo dejstvo, kako so se številni Prešerni s šolanjem otresli tlačanskih spon in postali svobodni v svojih poklicih. Do leta 1828, ko se je izšolal naš pesnik, je znanih Prešernov: 19 duhovnikov, 4 odvetniki, 3 častniki, 6 uradnikov. 4 gospodarstveniki in 2 profesorja. Dva od Prešernov sta dobila dedno plemstvo, štirje pa so se odlikovan s peresom; ćelo kot pesniki z latinski-. mi verzi.. r FORTUNINE NORČIJE »Več ljudi je strela pobila, kot pa loterija obogatila,« je dejal eden od »zmerno« strastnih igralcev na srečo, ko je odvijal listek ekspresne loterije »Prišli ste kar pravi čas,« je v torek dopoldne dejala prijazna Ljudmila Novak, prodajalka v kranjski poslovalnici Loterijskega zavoda Slovenije. Zakaj pravi čas, nisem razumela. »Ja, danes ne bo posebnega navala, lahko se bova v miru pogovorili. Popoldne bi bilo težje, sploh pa v četrtek, petek ali soboto, ki je zadnji dan za igralce lota in športne napovedi.« Pa ni bilo tako mirno. Vrata so se nenehno odpirala in zapirala. Moški, ženske, stari in mladi, celo droben fantič, ki je komaj dosegel pult, so prihajali iskat srečo — denar. Nekateri so izpolnjevali stavne listke lota ali športne napovedi, »navadne« in »sistemske«, drugi so segali po srečkah jugoslovanske loterije, večino pa so mamili skrivnostni zavitki ekspresne loterije. Ta takoj poplača radovednost. Redkeje upanje. »Brez vrednosti,« piše na listku, obraz pa se isti hip podaljša. Dva stara tisočaka sta vržena stran. Najstarejša od množičnih iger na srečo pri nas, če odštejemo tombole in srečolove po raznih veselicah in podobnih rajanjih, je jugoslovanska loterija, ki je zaživela že v prvem letu svobode. Danes natisnejo kar 500.000 celih srečk. Vse leto dobivajo proda- jalci iste številke, potem jih zamenjajo. Sklad dobitkov znaša šestdeset odstotkov njihove vrednosti, dohodek pa je namenjen za financiranje socialno-humanih dejavnosti, tako kot dohodek od ekspresne loterije in lota oziroma od športne napovedi, ki ga dobijo telesnokulturne skupnosti občin, v katerih je bil ustvarjen. Ni pravila, kdo poskusa srečo: star, mlad, srednjih let, delavec, upokojenec, zdravnik, pravnik ... Bogat ali reven, oba. Oba jo izzivata, vzvišeno boginjo Fortuno, le redkemu pa se tudi nasmehne. »Pri ekspresni loteriji je najvišji dobitek 1C-.M0 dinarjev. Res ni veliko takih srečk, pa vendar sta jih prejšnji teden dobila kar dva po vrsti. Eden je vzel zadnjo iz škatle, hotela sem jo že zamenjati, ker sem mislila, da je prazna ...« Največ igralcev na srečo je zmernih. Znajo odnehati. Vendar pa se najdejo tudi izjeme. Prodajalka se spominja fanta, ki je naenkrat pognal celo mesečno plačo. Menda ga je izučilo. Od takrat je dosti bolj umirjen v svoji strasti. Večina prišlecev se je prav po domače pogovarjala z Ljudmilo Novak. Kako ne! Vsak dan prihajajo, kupijo srečko ekspresne loterije - teh v kranjski poslovalnici vsak mesec prodajo dvajset do trideset tisoč, celo več, vplačila pa presežejo znesek športne napovedi — potem še drugo, tretjo. Če je zadetek poln, običajno gre za tri ali štiri stare tisočake, kupijo še peto pa deseto. Kakor kdo. »Za malico,« so nekateri hudomušno po- jasnih. Ali pa: »No, vinjak ie vodi« »Najlaže je zapravljati ar* presni loteriji,« pravi proda«* pozna nenavadne strasti igdas srečo. »Sto starih tisočake* * hitro nanese. Poten aa nekdo tretji, izbere eno dobi t milijon. To ae je ie Ni čndno, če se komu okra daliia.« K sreči vsi jemljejo igro boi' d ve plati. Ali pa le kažejo brc* nasmeh. Verjetno. Kajti sicer i prihajali. »Več ljudi ji strani la, kot pa loterija obasjane* dejal eden od »stalnih«. Kake » ugotovitev, pa vendar vsak d* haja, upa. »No, precej igralcev do* i vsaj del vsote, ki ao jo viesaV kih dobitkov je bolj malo V i ku septembra smo imeli v U redkega sreč neka. Zadel je ai dinarjev (novih). 8 reč ko sa) sama prodajala. Ne vem bil, kasneje se ni več lotu pa se zadnje petke njam lansko jeseni. A takrat vsota precej nizka, komaj dinarjev, sicer doseže tad Zakaj toliko ljudi igra na glejmo tombole, ki so zadnu v modi; več deset tisoč se '.s obkroža številke, briše pou* trepeta v negotovosti. Pa an*fl se je v pičli uri zvrstila v kne** slovalnici Loterijskega za\ nije! Le pri športni napoved * nekaj razuma, povsod c sreča sama. Se norčuje iz 1 peljuje v razsipanje, a tako vrne. Pa kljub temu v?t varjajo njenemu izzivu FRANCE PLANINA Velik del življenja je posvetil rodni Skofji Loki Profesor France Planina je septembra letos dopolnil osemdeset let. Visok življenjski jubilej, ki ga profesor Planina sprejema šaljivo: pri petdesetih začnemo šteti nazaj -torej sem zelo, zelo mlad! V pisanem in bogatem razponu dela, s katerim je France Planina napolnil svoje življenje, je moč veliko napisati. Uporno je udejanjal svoje veliko znanje in talent, zarana je izbral torišče svojega delovanja ter mu ostal zvest do svoje visoke starosti, zato se ob brskanju po njegovem minulem delu ne moremo načuditi, kaj vse je storil. Kot srednješolski profesor zemljepisa in pn rod opisa na gimnazijah v Otočcu v Liki, v Kranju in v Ljubljani je z učenostjo polnil glave generacijam mladih. Radi so ga imeli njegovi dijaki, saj ga ni odlikovala le izjemna strokovnost, temveč tudi pedagoške metode. 2e tedaj je z množicami prispevkov polnil Pionirski list, Proteus, Turistični vestnik. V svojem ustvarjalnem strokovnem delu se je posvečal poglobljenim raziskavam slovenske zemlje, ki ga je spremljalo podrobno delo na terenu. O tem govore njegovi prispevki v revijah Geografski vestnik, Geografski obzornik, Biološki vestnik. Sodeloval.je pri več znanstvenih projektih. Tako je na primer leta 1952 izšla knjiga Slovensko primorje, kot plod sodelovanja Bohinca, Sottlerja in Planine. Podobno .je izšla leta 1958 brošura Po slovenskih gorah, nekaj let kasneje pod njegovim uredništvom knjiga Po tujih celinah. Rodni Skofji Loki je posvetil publikacijo Skofja Loka z okolico ter Poljanska in Selška dolina; ob loški tisoč letnic i je prvi izdaji sledila druga, tri leta kasneje tretja. Priročne, poljudno napisane knjige so bile kot nalašč za znanja in poznavanja svojega "kraja željno mladež. Uveljavil se je tudi kot kartograf in sodeloval pri Zontarjevi Zgodovini Kranja, Miklavčičevi disertaciji Predjožefinske župnije na Kranjskem, Blaznikovi razpravi Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju. Šole ga poznajo po številnih izdajah ročnih in stenskih zemljevidov Jugoslavije, avtomobi-listi segajo po njegovih avtokartah Slovenije, planinci se srečujejo z njegovim imenom pri zemljevidih Julijskih Alp ter Karavank in Kamniških Alp. Njegovo avtorstvo nosi tudi naslovna stran Krajevnega leksikona Slovenije, ki je izšel lani. Velik del življenja je France Planina posvetil rodni Skofji Loki in loškemu ozemlju. Se danes, ko živi v Ljubljani, se nenehno vrača v svojo Loko, tako kot se je vsa leta, ko je služboval v drugih krajih. Po zaslugi mož kot sta France Planina in Pavle Blaznik ima Skofja Loka podrobno raziskano in napisano preteklost, ima muzej, ki je široko znan in priznan, edinstven tudi v pogledu tesnega sodelovanja ljubiteljskih in poklicnih muzealcev, ima zbornik Loški razgledi, ki je edinstven v Sloveniji. Pred štirimi desetletji sta Planina in Blaznik vsadila seme zavzetega muzejskega dela, ki se je razraslo v mogočno drevo. Muzejsko društvo ima danes 650 Članov, bogate zbirke Loškega muzeja so deležne občudovanja strokovnjakov. Leta 1936 je ob razstavi obrtništva v tedanjem »profesorskem cehu« vzklilo zbiranje muzejskih predmetov. Starejši Ločani se še spomnijo Blaznika in Kopanj« vajencev - V Gorenjskem tisku v Kranju Se negujejo običaj, ki veljal pri sprejemanju vajencev medpomofoike^Gauč^je*, kot temu pravijo. je nekdaj velial pri sprejemanju vajencev med pomocnine. »uaucanje«, kot temu pravijo, se začne z ruufovorom botra. Ta vajence opozori na vse napake, medtem ko jih pomočniki »r opomin« ^nZhvaio z ledeno mrzlo vodo. Nazadnje jih fe skopajo, da bi umazanijo, ki seje nabrala £*dtriletno učno dobo, povsem sprali. Za gledalce je gaučanje zelo zanimivo, za bodoče Tgospode grafične umetnike* pa zaradi mrzlega tuša najbrž nekoliko manj. (H. ,L) - Foto. M Ajdovec ____________________ Planine, kako sta poleti, med ; •»-čitnicami. hodila od hiše do hi* iti ročni voziček polnila H staru » 'red-meti. Med ljudmi sta že tedaj hra vzbudila posluh za ohranitev starin Kmalu so ljudje prihajali sami. prinašali najrazličnejše stvari. Leta 19.39 so odprli razstavo v starem rotovžu. Toda. že je bila tu vojna. Predmeti so morali »domo-vati« v zaprti kapucinski cerkvi, v drvarnico na dvorišče so rešili draž-goške oltarje Po osvoboditvi, ko j« France Planina delal kot referent za ugotavljanje kulturne vojne škode pri ministrstvu prosvete LR Slovenije, je obilo pozornosti posvetil loškim muzejskim zbirkam Selile so se v puštalski grad. predsednik občin ske skupščine Sveto Kobal je pripomogel, da so kasneje »osvojile*-loški grad, muzejsko delo je bilo deležno izjemne pozornosti ob praznovanju tisočletnice Škofje Loke leta 1973. k čemur je veliko pripomogel 4 rpHnV.nik občinske i AoKrvina. France Planina vs*sk. j zvest muzejskemu delu razgledih, ki so jih na poKv ka Berčiča začeli izdajati psa * ti, najdemo kopico nje*ov*P kov, ki ohranjajo loako pa1 Uporno ostal zvest tudi v hoV je muzej že dodobra pokara* ^ in je bilo se nenavadna, *» ljubi ■ ji »vtikal* v pokbrt*^ kar je s samoupravljan jen 1% samoumevno. Tudi v tem *~ 4 koreaine današnje trdne «'-' ^ društvom m muzejem, ki rojev« uspehe ter neprek#*7 izhajanja Loških razgWo> vsako leto znova lX, ,. izklesanih razprav <> pretek« danjem življenju na loAkerr aCVrf^ Rudnik urana Zirovski vrh naj bi dal leta 1983 surovino za nuklearko v Krškem - Vzporedno z izgradnjo rudnika gradijo oziroma obnavljajo cesto skozi Poljansko dolino, ob dnevu Republike bodo v Gorenji vasi odprli nov vodovod in zdravstveni dom, problem pa ostaja stanovanjska gradnja ^ave nahajališč uranove rude so ^vi^in dolgotrajne. Pri nas se strokov-^V^>ioskega zavoda Ljubljana skupaj s jl^delovne organizacije Rudnik vdovski vrh ukvarjajo z njimi že več «2** let. Rezultati so vidni: sredi leta bi začeli doma proizvajati surovino a**«* Nuklearko. ^fc^*>° je bilo predvideno, da se bo ^^pizvodnja v rudniku urana Zirovski fcw ti/a ob koncu letošnjega leta, vendar ijTV^ia predvsem zaradi pomanjkanja ^^v^ih 9redstev in deloma zaradi izred-5|Us^*h predpisov o varovanju okolja Investicijski program, preračunan «wV|?*J€ cene, predvideva, da bo izgrad-^^**ika veljala 3,5 milijona dinarjev 4,1 milijona po planskih podražit-j**^. leta 1983, Ta vsota denarja je za izgradnjo rudnika - jame, t" ^.faznih delavnic in jamskih ja-^ v>b rudniku gradijo predelovalni Vi i ^Oratorijem, pomožnimi delavni-^ hidrometelurškim jaloviščem. t^i^^nik sofinancira povečano pro-žveplove kisline v celjski Cinkarni, 5**^ uranske ceste od Škofje Loke do vasi in daljnovod Ziri- Zirovski ^4 ^svoje delavce naj bi v Gorenji vasi S^r\^ stanovanj, četrtino od vrednosti ^>vanj pa mora prispevati za izgradil potrebne infrastrukture v gorenje-deloma tudi v poljanski krajevni Iniku si prizadevajo, da bi delo napo programu, vendar imajo pregradi kasnitve pri zagotavljanju a celotno predračunsko vrednost, \ k»g2 letaik 1974, v voanem atanju, registriran a , izklicna cena 16.000, - din NAJDENIH PREDMETOV, DVOKOLES IN MOPEDOV Dratba bo v sredo, 21. oktobra ob 14. uri v garažnih prostorih občinske stavbe, odasni d-ski v avli Vmam naidenih predmetov je na vpogled na ogia. }% II Ohrid, 4 dni. 27 I I Ohrid H dni. IS 1<> Sveti Štefan, odhod. IN/10 Novi Sad - l/ondonski kraljevi balet 21 K' Kumrov« — ('• Stubica — Kompaso\a ".reranja. 27 11 OSTALI PROGRAMI POTOVANJ SO NA VOLJO V VSEH NAŠIH POSLOVJ NICAH! Sveti Štefan H. Maestral. 27 11 Budimpešta. .1 dni. 7/11.14/11.9 11 Praga, avtobus-letalo. 3dni. 27 H. 2* 3 Dunaj -. Praga. 4 dni. 26/11 Amsterdam. 1 dan — posebno letala. * I Korzika. I dan — posebno letalo. 29-! T Grčija. 2 dni. posebno letalo. .TO/11 Strokovna potovanja: Pariz — hkjuip Hotel. med. gostinska razstava. 4 dni, 19/1(1 Pariz - Interclima - Batimat. razstava gradbenih strojev, elementov in knrutiiaim razstava klimatskih ogrevalnih in hladilnih naprav. 4 dni. 17/11 Barcelona - »xpoaviga«, med razstava penitninarstva. prašičereje in zajčjereje 4 te :)/ll . .. Frankfurt - Interstoff, 4 dni. :i/11 Mlinchen - Productronica. 4 dni. 10' II Kompas — jesen — zima ob morju Hoteli v Portorožu - Poreču - Vrsarju - Rovinju - Medulinu — Rancu — Opat** - Crikvenici — Selcah — Malem Lošinju — Rabu — Dubrovniku — Pnr Makarski - Baski Vodi. Bledu - Kranjski gori — Bohinju Posebni popust za upokojence v Bohinju — hotel Stane Žagar, v Rahcu. Rabu m v hotelu Parentium' NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM SMUČANJA V ŠOLSKIH POČITNICAH OD 8/1 do 7/2-1982 IN SPOMLADANSKI SMUKE. IZ KOMPASOVEGA TRADICIONALNEGA PROGRAMA jesen zima pomlad 81 /82 CRIKVENICA je eno najstarejših letovišč na severnem delu Jadrana. V tem prijetnem mestu z ugodnim podnebjem je Kompas rezerviral za vas hotel THERAPIA, v katerem vam je na voljo poleg udobnih sob s TWC tudi restavracija, kavarna, aperitiv bar, pokriti BAZEN z ogrevano MORSKO vodo in igrišča za tenis v bližini hotela. CENA TEDENSKEGA * BIVANJA: 3.150 din — 7 polnih penzionov. turistična taksa, kopanje * bazenu INFORMACIJE IN PRIJAVE poslovalnice Kompasa i* pooblaščene turistični agencije cije KOMPAS JUGOSLAVIJA gorenje VAŠA KOPALNICA BO VEČJA Z KOPALNIŠKO OPREMO GORENJE gorenje gorenje Vaše kopalnice.so skoraj vedno premajhne. Polne so najrazličnejših drobnih stvari, s katerimi velikokrat ne vemo, kam. Na te vaše probleme je mislilo Gorenje, ko je pričelo s proizvodnjo sanitarne opreme. S sanitarno opremo Gorenje bo ves prostor še tako majhne kopalnice maksimalno iskoriščen, obenem pa bo vaša kopalnica lepa in sodobna. POTROŠNIKI! rviercator NOV PROGRAM KOPALNIC IN SANITARNE OPREME razstavljamo na 14. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 16. do 23. oktobra 1981. Poleg tega si na našem razstavnem prostoru lahko ogledate in kupite naše ostale proizvode. Obiščite nas v hali A. Obiščite razstavno prodajni prostor MERCA-TORJA v HALI A. Na letošnjem sejmu stanovanjske opreme od 16.—23. 10. 1981 si lahko ogledate in nabavite po konkurenčnih cenah v paviljonu MERCATORJA: spalnice, dnevne sobe, sedežne garniture, jedilnic« hinjsko, predsobno in mladinsko pohištvo, jogi vzm TV aparate, radio aparate, gramofone, kasetofone, storje in male gospodinjske aparate. NOVOSTI NA TRGU: FORMANOVA v luženi barvi — Meblo Nova Gorica SPALNICA KRKA— Novoles Novo Mesto SPALNICA SONJA — Slovenijales Idrija so vam na voljo po posebno ugodnih cenah UGODNOSTI NAKUPA SO: — sejemske cene — dostava na dom — strokovni nasveti pri nakupu — in prodaja na potrošniško poss^ OBIŠČITE SEJEM STANOVANJSKE OPREME IN PAVILJON MERCATORJA MERCAfOR vas pričakuje — nasvidenje pri MERCATORJU! ^41660 16 OKTOBRA 1981 RADIO, KRIŽANKA 19. STRAN. G L A RADIJSKI SPORED Mpcvi 5- It na rA.17.okt. DobroJutro! - 808 Pio **"k - »06 Z radiom 10 06 Pojo ama """J Amaterski rbori ,*^°fopom 5. oddaja Sobotna matineja peaem - 11.20 m pokrajinah 'fcpojt* z nami - 12.10 » ritmu - 12.30 Kine-12.40 Veseli 13.00 Danes It naiih krajev • Iz •pnradov - 13.20 Oh zabavna glasba -^Pjtorajo vam... Gjpsbsna panorama -1 Z«bivna glasba - 15.50 ■■■«», radio jutri! - -Vitijak . 1700 Studio B • Zunanjepolitični 1800 Škatlica z W30 Zborovska pe-19.16 Obvestila glasba • 19.36 «*»tovi . 19.66 Domo •M - 20.00 Sobotni tte- • 21.00 Za pri-amdrilo - 21.30 Od Hie izseljence -22.00 - Iz našiti sporedov -n6ii utrinki - 23.10 do pomoči - 00.05 PMpaui • glasba S Sskota na valu 202 Dsber dan na drugem 13.06 Radi ste jih - 13.36 Glasba iz Amerike - 14.00 republik in pokra » Hitri prsti - 15.45 za Branko Kraner Hal podlistek Jevge-Navadna muza -Upe melodije - 16.40 častno - 17.40 Lah jugoslovanskih av 18.00 Pol ure za 18.36 Nali kraji in 18.50 Glasbena med -1855 Razgledi po kul-- 19.25 Stereorama -Mala nočna glasba -808 • V soboto obu-•potnme - 22.45 Zrcalo 22.55 Glasba za Programa I A, 18. okt. JJ*ro jutro! - 8.07 £** »gra za otroke Ran-.»ojevk«: Kocka do-906 Se pomnite, 10.06 Nedeljska - 11.00 Pogovor s - 11.10 Naši poslu-ksutajo in pozdravilo Obvestila in za PMba - 13.20 Za kme-Pfoizvajalce - 13.50 fodbe - 14.06 Hu teaa tedna Ivan Ci-Papirnati tiger -8 popevkami po Ju-. -15.10 Pri nas doma ■^•deljska reportaža -iz notesa - 16.20 »kino - 17.06 Priljub-melodije - 17.50 radijaka igra Slawo-lek: Na Širnem mor-Na zgornji polici -Obvestila in zabavna 19.35 Lahko noč, 19.45 Glasbene raz • 20.00 V nedeljo 22.20 Glasbena tri-*jfdii Skupni pro-?** - Studio - 23.06 1 »rinki - 23.10 Mozaik ^■»plesnih ritmov -°*ni program - glasba Melja na valu 202 -se dobimo, Sport. » •> kaj - 19.30 Ste-2030 Glasba iz sta-eunofona - 21.30 Iz diskoteke - 21.45 Student na našem 2245 Zrcalo dneva -Gkaba za konec pro- PONEDELJ E K, 19. okt. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z gasbo v dober dan - 8.25 mgaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na kon certnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev - Iz naiih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V gos teh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naii poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.36 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Branka - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nase diskoteke - 21.06 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naiih sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu -3.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.36 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi • 19.26 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu -Jasper van't hof - Guido Manusardi - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 20. okt. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.06 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.06 Z naiimi opernimi umetniki - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40, Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naiih krajev - Iz naiih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.06 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena med igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.36 Lahko noč, otroci! - 19.46 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nem ičini in angleščini - 22.25 Iz naSih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja swinga - Orkester Woody Herman - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z 'ADI0 TRIGLAV JESENICE Ijek: domače aktualnosti -■k 16 JO Ponedeljkov pregled - Morda vas t*»malo - 17.20 NaSi od-t eatitke ali Izbor do-'ria*be Qasaar> aktualnosti -- 16.30 Oddaja za Morda vas bo zani-" S Delegati sprasu-f>ddaja o NNNP - Če- L^* Domače aktualnosti - 16 :J0 Stop ze|ena f\ - Morda vas bo zanimalo it* i *rtek: ^* Domače aktualnosti -- 16.30 Nase zrcalo -_Morda vas bb zanimalo -17.20 Po domače za vas Čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo 17.20 Naši odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnost i obvestila - 16,30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika obvestila 12.00 Čestitke - Nafti odmevi - Morda vas bo zanimalo orkestrom in zborom Biddu - 16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter -17.40 Iz partitur Norveikega orkestra - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -12.30 Misel in pesem - 22.15 Zvočni portreti - Don Cher-ry - Gost ljubljanskega radia II. del - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SREDA, 21. okt. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z flasbo v dober dan - 8.30 *isan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za .. . 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in Eriljubljeno - 12.10 Veliki za-avni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naiih krajev - Iz naiih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo... 14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radia jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 NaS gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lah-ko noč, otroci! - 19.45 Minute ansamblom Slovenija -20.00 Vokalna glasba Alojza Srebotnjaka - 20.30 Minute z mladim slovenskim skladateljem in pianistom Petrom Kopačem - 21.05 Aleksander Bo rod in: Odlomki- iz opere Knez Igor« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naiih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo McCoy Tyner - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - pop - scena - 14.30 Iz naiih sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) -16.00 Tokovi neuvričenosti -16.10 Pesmi Latinske amen ke - 16.30 Novice - Tehnika za vsakdanjo rabo - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra »Ronnie Aldnch« - 17.55 Vprašanja telesne kulture -18.00 Z orkestri in solisti -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po poŠti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 22. okt. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje Mladinski pevski festival Celje 81 - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 kezer-virano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - Jacoues Of-fenbach: Hoffmjnnove pri- Kvedke - 12.10 Znane me-lije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi -13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta Sola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce Mozart: I Variacije na temo »Ah! vous dirai-je maman« Fantazija v d-molu - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Ludwig van Beethoven: Sonata v As-duru, po. 110 Igra pianist Arthur Schnabel - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer doma čih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer Fran Levstik - 21.45 Lepe melodije 22.16 Informativna oddaja nemičini in angleSčini 22.25 Iz naSih sporedov 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovan-kih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki - 13.36 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju naiem - 16.15 Fran coske popevke - 16.45 Jazz klub - Gost kluba: Drago Vovk - 17.40 Iz partitur Bostonskega Pops orkestra -17.56 Mi m narava - 18.00 Popularna countrv glasba 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 V živo. . . - 21.00 Zavrtite, uganite 22100 S festivalov jazza -Mednarodni festival jazza -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 28. okt. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica V. Zupan I. Petrič: Plaiček za Barbaro - 8.46 Naii umetniki mladim posluSalcem A. VVeingerld: Planinska - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za . . . - - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 • Iz naiih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje -14.05 Ottorino Respighi: Ptiči -suita za mali orkester K, starih mojstrih - 14.25 aii poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Veseli planiarji - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . .. - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naSih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.06 Nočni program - glasba ČPGLA8 časopisne novice storitve izdelava filmov NAGRADNA KRIŽANKA KUBANSKI VODITELJ (RDEL) pisateljica lindgren rr. operni sklad iz capue izkušen vojskovodja. taktik sušilni* za lase TROVESLA-ČA, TRIE R A FR. JUNAKINJA (Jesnne NERODA, ŠTOR losć, po-steklina BIVŠI HOKEJSKI VRATAR OLIMPUE VRSTA PECIVA, KEKS izdelovalec rokavic portug. poroćev. agencija besedica. ki pomeni davno pretek lost svic. smučar raztrgane c, baraba NEKD. BOL GARSKI VLADAR NOTR. OEL| RASTL. STEBLA španski spolnik svic. pianist hrv. žen: ime slov. slikarka (melita) humorist ibulatović NASA NAJDALJŠA REKA PREROKINJA V DELFIH majhna soba, izba LEGEND. KELTSKI BARD nočni ptić COP MATIJA NA S A NAJVIŠ GORA GOROVJE V BOLGARIJI KRAJ. KJER| VODA ZEMLJO ODNAŠA fr.-ital. filmski igralec meddrž-pogodba OTOK V SP. OTOČJU PITJUZI rimski kralj, ki je zgradil ostio orient. prašek za lase Rešitev nagradne križanke z dne 9. oktobra: istran. terasa, anamit. romero. jaki. in. solon. nora. oseka. enos. kiks. cona, ps. pp. žad. ama. bric. nuna. osma. trdnost, ar. enric-o. grm. ole. sova. vinograd, nal.ala Prejeli smo 174. rešitev. Izžrebani so bili 1 nagrada (150 din) prejme Maja Kovacit, Kranj. Partizanska c. 33, 2. nagrada (120 din) prejme Tonejc Dora, I-esce. Finzgarjeva 10, 3. nagrado (100 din) prejme Tatjana Hvalica-Valjavec, Bistrica 165. Trzif, Nagrade bomo poslali po posti f^^JS^iSu 8refe' 21 oktobra, do 10. ure, na naslov: Glas STJZkJZSP ^dlie^hz oraako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. r Ugodni krediti za devize Deviz manjka našemu gospodarstvu, to vemo dobro. Vemo pa tudi, da pri marsikom Se leže doma. Da bi pridobile kar največ deviz, si po svoje prizadevajo vse naSe banke in skušajo tako kar najbolj pomagati našemu gospodarstvu iz zagat. Ena od oblik, ki jo je osvojila tudi Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, je oblika kreditiranja ob prodaji deviz občanov. Za določeno vsoto deviz, ki jih prodaste banki, dobite Se enkrat toliko kredita v dinarski protivrednosti. Ni pomembno, ali jih ima občan že na banki, ali pa doma. Da jih le predloži takrat, ko sklepa pogodbo o kreditu. Le za varčevalce od drugod, ki ne stanujejo in ne delajo na Gorenjskem, banka postavlja pogoj, da morajo njegove devize celo leto ležati v banki, Sele potem lahko zaprosi za ta kredit. Devize se seveda obračunajo tako, kot tisti dan, ko sklepate pogodbo, velja devizni tečaj. Kredit pa je nenamenski in banka 200 odstotkov dinarske protivrednosti takoj nakaže na hranilno knjižico, tekoči ali žiro račun prodajalca deviz. Višina kredita je, kot smo že zapisali, odvisna od dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz, vendar ne more biti viSja od kreditne sposobnosti občana (od tretjine njegovega osebnega dohodka) in ne nižja od 8.000 dinarjev. Doba vračanja kredita je odvisna od dobe vezave dinarske Erotivrednosti prodanih konverti-ilnih deviz. Lahko pa banka sprosti občanu vezana sredstva po plačilu celotnega dolga, vendar ne prej kot v Šestih mesecih od dneva vezave. NajdaljSa doba vračanja kredita je pet let. Zneska dinarske protivrednosti Erodanih konvertibilnih deviz ban-a ne obrestuje, kredit pa daje po 8-odstotni letni obrestni meri. Kot vsak kredit, mora biti tudi ta kredit zavarovan in sicer potrebujete za kredit do 30.000 dinarjev 2 poroka, nad 30.000 dinarjev pa 3 poroke. Lahko pa kredit zavarujete s posebnim zavarovanjem in doplačae 1,10 odstotkov od zavarovalne premije. Morda Se to, kako tehnično izpeljemo ta kredit. V banki dobite tiskovine s prošnjo za kredit, ki jo morate izpolniti in potrditi v vaSi delovni organizaciji. Če pa gre za zdomca, ki dela v tujini, mora prav tako izpolnjevati pogoje — ali je varčevale banke ali ima na Gorenjskem stalno bivaliSče — mora pa prinesti potrdilo svojega delodajalca o čistem osebnem dohodku in ne znesek bruto osebnega dohodka, kar se pogosto dogaja /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj O Lr A S 20. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 17. okt. 8.00 Poročila - 8.05 Glasba za cicibane: Nekaj veselih - 8.25 Beli delfin, zadnji del francoske risane serije - 8.3/ Divja leta. mladinska nadaljevanka TV Beograd 8.55 Ko utihne šolski zvonec otroška oddaja TV Zagreb 9.25 Pravica do dela. doku m en tarna oddaja - 9.55 T ■Jardv Zupan v Caster-hridgeu, 1. del angleške na daljevanke - 10.50 Ljudje in zemlja - ponovitev - 11.50 Poročila - 14.50 Reportaža o boksarskih bojih Rusevske ga. Peru novic a in Popoviča 15.25 Poročila -15.30 Pravila šaha, izobraževalna oddaja 15.50 Beograd: Nogomet Jugoslavija : Italija (kvali fikacije za SP) prenos, 1 odmoru propagandna oddaja - 17.4o Potovanje Charlesa Damina. angleška doku men tarna serija - 18.50 Naš kraj - 1905 Zlata ptica -19.10 Risanka - 19.24 TV in Radio nocoj - 19.26 Zmo do zma 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Camelot, ameriški film - 22.50 Modni utrinki - 22.55 TV kažipot -23.15 Poročila Loga nov Camelot je filmska upodobitev uspele broadwayske predstave in hkrati tipičnega ameriškega razmišljanja o srednjem veku. Zgodba o vitezih okrogle mize je klasična: kralj Arthur se oženi z Guinevere, a jo mora prepustiti Lancelotu, nato pa se začne vojna. Igrajo: Richard Harris, Vanessa Redgrat>e, David Hemmings in drugi. Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Na cvetnem trgu, folklorna prireditev 17.45 Glasbeni album - 18.00 Resna glasba - 19.30 T V dnevnik 20.00 Gore sveta: Andi -21.10 Poročila - 21.20 Feljton • 21.50 Športna sobota - 22.10 Bemus 81 - koncert (do 23.10) TV Zagreb I. program: 9.30 TV v Soli: Boj za obstanek, Risanka, Umetnost. Risanka - 10.55 Kragujevac: Odkritje spomenika SR Hrvatske v spominskem parku -12.15 TV v šoli: TV koledar. Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 13.45 Alkoholizem, izobraževalna oddaja (do 14.15) - 14.50 Boks, reportaža -15.25- Poročila 15.30 TV koledar - 15.50 Nogomet Ju goslavija Italija - 17.45 Pionirji - partizanski kurirji, oddaja za otroke -18.15 Dnevi kajkavske popevke 18.45 Ko sem bil vojak, nadaljevanka - 19 30 TV dnevnik - 20.00 Salvo d'aqui-sto. italijanski film -21.35 TV dnevnik 22.00 Šahovski komentar - 22.15 Polnočna promenada NEDELJA, 18. okt. 9.30 Poročila - 9.35 Živ žav otroška matineja 10.25 D. Savkovič: Ljubezen po kmečko, humoristična serija 11.10 TV kažipot 11.30 Domači ansambli: Ansambel Mihe Dovžana - 12.00 Risanke - 12.15 Kmetijska od daja J 3.15 Jugoslavija dober dan - 15.15 Poročila -15.20 Krvava bajka, jugoslo vanski film - 16.40 Ljubljana rokomet Jugoslavija : ZRN odmoru Propagandna od daja - 18.10 Sestanek v ne botičniku - 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zma - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 R. Cvetičanin: Sedem sekre tarjev SKOJ, 1. del nadaljevanke TV Beograd - 21.00 V znamenju - 21.30 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Test - 16.10 Nedeljsko popoldne - 17.30 Mož, ki ga je težko ubiti, ameriški film 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z baritonom Milovojern Bača-novičem 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 »Čovjek bez kafiča«, ponovitev zabav no glasbene oddaja Najzavestnejši, načelujoči del napredne jugosloib Iti.. IH. in 20. uri 21. oktobra premiera amer. ban: krim. filma MOŽ Z BOGARTOVIM OBRAZOM ob 16., 18, uri, ob 20. uri svečana otvoritev REVIJE DOKUMENTARNIH FILMOV NEUVRŠČENIH DRŽA V 22. oktobra amer. ban: krim film MOŽ Z BOGARTOVIM OBRAZOM ob 16. uri. Retrospektiva celovečernih filmov avtorjev u Indije in Egipta: KRAUEVl LOV, indijski ban: film ob 18. uri, REVIJA DOKUMEN TARNIH FILMOV NEUVRŠČENIH DRŽAV, cipr ban: film CIPRSKA SVATBA ob 20. uri KRANJ 8TOR2IC 16. oktobra premiera ital. barv. en>t filma DOBRE VESTI ob Iti.. 18. in 20. uri 17. oktobra angl. ban: krim. film AGENT TAJNE SLUŽBE ST 1 ob Iti. 18. m 20. uri 18. oktobra amer. barv. glasb, film JABOLKO ob N. uri. špan. ban: film PRO DAJALKA VIJOLIC ob Iti. in 18. un. pre miera nem. ban: knm SKRIVNOSTNA l 'GRABITE V ob 20. uri 19. m 20. oktobra nem ban krim film SKRIVNOSTNA UGRABITEV „h Iti. IH „, 20. uri 21. oktobra amer. barv film LOVEC NA JELENE ob Iti. in 19. uri 22 oktobra angl ban knm film UC.RA HITE V oh Ih.. I H. in 20 uri TR2IC 17. oktobra amer ban pust film NESREČA NA LINIJI 401 ob Iti. un, ital. barv erot film OGNJEVITA BOLNIČARKA ob IS. in 20. uri. premiera amer ban knm filma MOŽ Z BOGARTOVIM OBRAZOM ob M uri. ■rM-SŽ?0*?0 slm han mlod f,tm SREČNO KKKeA ob 15. uri. ital. ban erot film OGNJEVITA BOLNIČARKA ob IT «, /* uri. ital ban: krim. film ČLOVEK PUMA ob 21. uri ,J^T,'rt^ra JuJ°sl han /<"" film GOSTJE IZ GALAKSIJE ob is uri amer komedija M A NHA TTA N ob 20. uri .A(L °*tošm amer ban: komedija VSF KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 18. m 20. un 21. oktobra špan. ban film PRODAJAL KA VIJOLIC ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. ban: vojni film l.int-A NA JELENE ob 17. in 20. un KAMNIK DOM 17. oktobra hongk. ban: film NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob ltlun. amer. ban. pust. film ZMAGOVALEC VZAME VSE ob 18. ,n 20. uri. premiera franc. ban. en>t. filma EROTIČNE A\Ah TURE ob 22. uri .,,rwT 18. oktobra angl. ban pust. film Al,HWt TAJNE SLUŽBE ST. I ob 15. un\. amer ban: pust. film ZMAGOVALEC VZAME VSE ob 17. in 19. uri. amer. ban: knm. film MOŽ Z BfX!A R TO VIM OBRAZOM ob 21. uri 19. oktobra angl ban: krim. film DAMA KI IZGINJA ob 18. in 20 uri 20. oktobra franc. ban knm. film LAHI RINTob 18. in20. un ,„ 21. oktobra domafi ban film GOSTJt. IZ GA LA KSIJE ob 18. in 20. uri , 22. oktobra Span ban film PRODAJAL -KA VIJOLIC oh 18. in 20. un DUPLICA 17. oktobra nem ban: krim. film SKRIVNOSTNA UGRABITEV ob 20. un 18. oktobra slov mlad. film KEKEC ob 15 un, amer. ban: film MOŽ Z B(XiARTOVlM OBRAZOM ob 17. in 19. uri ^ 21. oktobra franc ban: en>t. film ERO TIČNE A VA NTURE ob 20. uri 22. oktobra ital ban: pust. film ČOVF.h Pl 'MA ob 20. uri KOMENDA 16. oktobra šnan ban film PRODAJAL K A VIJOLIC ob 20. uri 17. oktobra amer barv vojno drumu LOVEC NA JELENE oh 20. uri čbAnjica nt oktobra ital. bar, film PRODAJALKA VIJOLIC »b 20 uri RADOVLJICA 16. oktobra amer ban film ŠAMPION ob 20 uri 17. oktobra amer ban film EDEN PROTI \'SEM ob IS. uri. amer ban- film KO SE BLIŽA KONEC oh 20 uri 18. oktobra amer ban film KO SE BLIŽA KONEC ob 18. uri, franc barv zabavni film TRIJE POTEPUHI IN ENO DEKLE oh 20. un 19. m JI oktobru amer han film Šampion ob20. uri 20. oktobra amer han film EDEN PROTI VSEM ob 20. uri 22. oktobra omet han film JAGUAR ob 20 uri BLED /6'. oktobra franc han film HRABRO BEŽIMO ob 20. u rt 17. oktobra ital ban film PRELI 'KNJA NI DOlJl R ob 18. in 20 uri 18. oktobra franc han risani film SKRI* NOSTNI I.UKEC IN BRATJE DALTOh ob 16. uri, avst ban film ABC OD UJt BEŽNI IX) SEKSA ob 18. uri. franc ban film HRA BRO BEŽIMO ob 20. un ' 19. oktobra franc. ban: ^abat: Amm L POTPUHI IN ENO DEKLE 06 mit 20. oktobra amer. ban ftlim m i ŽA KONEC ob 20. uri 21. oktobra amer. ban: film rnrv VSEM ob 20. uri 22. oktobra amer. ban film ^4 ^ I 20 uri BOHINJ BOHINJSKA BISTRIO 16. oktobra avst. ban: film 4 BC fl BEŽNI DO SEKSA ob 20 um' 17. oktobra franc. ban: riaami Mkml NOSTNI LUKEC IN BRATJElk ob 17. uri, avst. ban: zabtu film UUBEZNIDOSEKSAob26.Mh 18. oktobra ital. ban: film PftELI. NI DOLAR ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. ban: film KO SE l KONEC ob 20. uri SKOFJA LOKA SORA 16. oktobra amer. glasb, film PAR ob 18. in 20. uri 17. in 18. oktobra amer. imf. HORN ob 18. in 20. uri 20. in 21. oktobra jug. dru* ob 18. in 20. uri 22. oktobra amer. glasb, film AT/ŠH RESILA PITTSBURGH oh 20. *f? ŽELEZNIKI OBZORJE 16. oktobra amer icest. film TOM ob 20. uri 17. oktobra amer glasb, film PARobmuri 18. oktobra franc. ban fum S*£. LUKA IN BRATJE DALTON <* *l ,ugosl. drama DNEVI IZ SANJ o* 21. oktobra franc ban komrmp DA R IZ SA INT TROPEZA ob 3«. mm JESENICE RADIO 16. oktobra amer romanca SJAJ * VI ob 17. in 19. uri 17 in 18: oktobra amer pust ti* 1 ON DON KOPAČ ZLATA ob ' 7 ..-» t9 in 20. oktobra franc. GREMO NA SMUČANJE ob-I? 21 oktobra amer komedt/a ZAUf ~ M BOLNIČAR ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ oktobra amer. saga V IF 10. 18. in 20. un 17 in 18. oktobra franc «■(•» . CREMO NA SMUČANJE ob »^J^ij 19. m 20. oktobra ^,,^5» ! LONDON KOPAČ ZLATA ■>2 oktobra amen komedija EALrt^ NI BOLNIČAR ob IS. in 20. un KRANJSKA GORA /7 oktobra tf&C^S".,? ■ K EGA ALIGATORJA ob 20 un ^ 91 oktobra franc komedija^* NA SMUČANJE ob2». uri DOVJE MOJSTRANA ,7 oktobra f™0din izvajalcev pohištva. Skratka, vse za naš dom in za opremo stanovanja. V Festivalni dvorani je torej zanimiva razstava leske Murke, ki ima sicer svoj stalni razstavni paviljon v Lescah, vendar je vse premajhen za tisto, kar ta trgovska organizacija lahko ponudi, zato si izberejo za razstavo dokaj veliko Festivalno dvorano. Murka vas torej vabi in pričakuje od 10. do 19. oktobra na razstavi v Festivalni dvorani, kjer boste vse razstavljeno pohištvo lahko tudi kupili s potrošniškim posojilom. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Razvojno tehnološki center vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del in nalog: 1 OPRAVLJANJE STRUG ARSKIH DEL IN NALOG PRI IZDELAVI PROTOTIPOV IN ORODIJ ZA PROTOTIPE Pogoji: — poklicna šola kovinarske smeri, usmeritev strugar. — vsaj 3 letne ustrezne delovne izkušn je. — zaželjen odslužen vojaški rok 2. OPRAVLJANJE ORODJARSKIH DEL IN NALOG PRI IZDELAVI ORODIJ ZA PROTOTIPE Pogoji: — poklicna šola kovinarske smeri — usmeritev orodjar ali fino-mehanik, — vsaj 3 letne ustrezne delovne izkušnje, — zaželjen odslužen vojaški rok Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo najkasneje do 31. oktobra 1M1 na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, z oznako »za TOZD TRC«. ZAHVALA \\ Ob izgubi drage mame MARIJE REBOL iz Smokuča se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter zmancem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala v«*em sosedom za pomoč Zahvaljujemo se dr. Cesarčevi za lajMni; bolečin ob njeni hudi bolezni, g. župniku za izbrane besede tolažbe in opravljen obred Lepa hvala tudi pevcem Zupan iz Kovorja. VSI NJENI G L, A S 22. STR AN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. 16. ZAHVALA Oh boleči izgubi natega očeta, brata, deda in strica FRANCA TOMAŽIĆA iz Bailja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dobrima sosedoma za skrb in nego v času njegove bolezni, dr Zgajnarju in osebju bolnišnice na Golniku Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Planike Kranj in TOZD Breznica ter vsem, ki so darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala zvonarjem, pevcem bratov Zupan, g. župniku za pogrebni obred ter predstavnikoma ZZB Bela. SE ENKRAT HVALA! V8I NJEGOVI Baielj, 10. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ANTONA STARETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za požrtvovalno pomoč mag. dr. Bahunu in dr. Džužarju, delovni organizaciji LIP - TOZD Tomaž Godec, govornikom za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za žalostinke in sosedom, ki so ga nosili na zadnji poti. Žena Julka, sin Zdravko, hčerka Darinka in drugo sorodstvo Bohinj, Jesenice, Ljubljana, 7. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta JOŽETA OMANA UklJČu i Ste7,lno.IP°8,ovi,i od njega in mu podarili cvetje. isKrena hvala g. župniku za lep obred in tople besede ter pevcem UruStva upokojencev Skofja Loka za žalostinke. Zahvaljujemo se tudi medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Skofja Loka m Inštitutu za pljučne bolezni na Golniku. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!, VSI NJEGOVI Skorja Loka, 6. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre, tašče in tete ANGELE ALVIJAN roj. Grilc se iskreno zahvaljujemo njenim negovalkam v času bolezni, zdravniškemu osebju, sosedom, sorodnikom in znancem za darovane vence in cvetje. Iskrena hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Cerklje, 11. oktobra 1981 MALI telefon OGLASI 23-341 = PRQDAM = Prodam KRAVO, ki bo v kratkem drugič teletila in dve TELICI. stari 4 in 10 mesecev Samotar. Vopovlje 16. Sp. Brnik 9676 Odličen KOKOŠJI GNOJ. naložen v vreče, dobite vsako soboto dopoldan v Srednji vasi 6 pri Goricah 9878 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 20 do 100 kg Stanonik. Ix>g 9. Skofja Loka 9880 Ugodno prodam 2 KAVČA. Ogled popoldan. Markovič. C. na Belo 4. Kranj 9882 LOVSKO PUŠKO (krogla) z DALJNOGLEDOM zeiss 6x. TORBO in PA TRONE prodam. Naslov v oglasnem odddelku 9923 Ugodno prodam SPALNICO. Valja v čeva 14, stanovanje 1. tel. 23-869 9924 SADIKE cipres za ŽIVE MEJE za jesensko saditev dobite: Kranj. Ul. XIII. divizije 54 (proti kopa liscu) 9925 Prodam dobro ohranjen SILO-KOMBAJN mengele. Lahovče 32. Cerklje 9926 Prodam ŠTEDILNIK kUppersbusch. rabljene PLOHE, 2 FOTELJA in OKNO 140x 140. Jezerska c. 22/a, Kranj 9927 Prodam ZAJCE in rabljen MEŠALEC za beton brez motorja. Mrgole, Dežma-nova 1, Kokrica 9928 Prodam KRAVO po izbiri (simentalko ali friziikoh Repnik, Selo 28, Vodice 9929 Ugodno prodam 50 kv. m IVERNIH PLOŠČ. Šenčur, K ura 1 tova 4 9930 Ugodno prodam kompletni POSTELJI C. Staneta Žagarja 98, Kranj 9931 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK Likar Breda. Juleta Gabrovška 23. Kranj 9932 Poceni prodam rabljena OKNA. Hra-stje 117, Kranj 99*3 Prodam BIKCA in TELIČKO 5 in 6 tednov stara. Bukovica 18, Vodice 9934 Prodam nov TJUNER technics ST-21, OJAČEVALEC technics SU-Zl, 2 x 45 W z ZVOČNIKI bolivar 2 x 70. Trček Peter, Nova vas 80, Ziri 9935 Prodam hrastove PLOHE in večjo PRIKOLICO za osebni avto. Rotar, Podreča 101 9936 Prodam MAČEHE in PEC za centralno stadler, 30.000 kalorij Zg. Bmik 136 9937 Prodam rabljeno LONČENO KMEČ KO PEC in nekaj modelov starinske peči. Cešnjica 9, Podnart 9938 Prodam nekaj ženskih in otroških KOLES in 6 KOLES od »katrce«. Tenetiše 12, Golnik 9939 Prodam 2000 ZIDAKOV. Komelj Peter, Smidova 12, Kranj - Cirče 9940 Prodam čelni NAKLADALEC »težak 8.« za traktor IMT 5*3 - 539. Zupan. Trboje 70, Kranj 9941 Prodam dva enofazna dvotanfna ŠTEVCA. Dipl. ing. Boris Korinsek, Trg svobode 23, Tržič 9942 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Mavčiče 59 ti 994,3 Prodam mlado KRAVO simentalko tik pred telitvijo ali po izbiri. I^hovče 17. Cerklje 9044 Prodam nove PUNTE in BANKINE Telefon 41-089 \ 9945 Prodam KRAVO. Zg. Bela 18, Preddvor 9946 Prodam 2500 kosov cementne STRES NE OPEKE FOLC, rabljene. KoSnik Miha, C. talcev 16, Kranj 9947 Prodam 7 tednov starega BIKCA in 3 mesece brejo KRAVO. Voklo 6. Šenčur 9948 Prodam krmilno PESO in drobni KROMPIR. Nograšek. Predoslje 78, Kranj 9949 Prodam BOJLER, PLINSKO PEC. električni ŠTEDILNIK in PREMOG briketi. Andrič, tel. 27-261 (064) 9950 Prodam 180 kv m SMREKOVEGA OPAŽA. Naslov v oglasnem oddelku 9951 Prodam 300 kosov STRESNE OPEKE rajgel. Krničar, Britof 37.3, Kranj 9952 Prodam BETONSKO ŽELEZO 6 mm in 8 mm ter STREŠNO OPEKO bobro-vec. Naslov v oglasnem oddelku 9953 Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice ali za zakol. Strahinj .38, Naklo 9954 Prodam italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Barle. Moša Pijade 17/VI. zvečer 9955 Prodam nov TRAKTOR Fiat Štore. 42 KM, zadnji tip. I,ahovče 40. Cerklje na Gorenjskem 9956 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Golnik 3 9957 Prodam kUppersbusch in termoakumu-lacijsko PEC 6kW. Pangerc. Predoslje 102/a, Kranj 9958 Ugodno prodam sobno »KREDENCO«, KAVČE iz orehovega furnirja in ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega in nepozabnega sina, brata in nečaka MILANA SAJOVICA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane vence in rvetie ter spremstvo na prerani zadnji poti v Cerklje Posebna zahvala velja dobrim sosedom, zdravstvenemu osebju Kliničnega centra, družinama Kalmšek učiteljem in učencem O. š. Cerklje, V«v razredničarki za poslovilne besede, učenkam 2. c razreda SMS sodelavcem Valjarne - Sava tov. razreuni«.« k Kranj. Hvala g župniku za lep pogebni obred Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Brnik, 6. oktobra 1981 SPALNICO (flodrano) Ogled vsak dan Hunjet. Koroška 25/a 9959 Prodam okroglo otroško STAJICO in HOJ ICO Britof 266. Kranj 9960 Prodam umetni KAMEN Ilirska Bistrica. 30 kv m Sp Bmik 91. Cerklje 9961 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO Jn 32 kv. m. »POBJONA« Sr Bitnje 105 9962 Prodam KRAVO s prvim TELETOM in avto ZASTAVA 101. letnik 1980 Kmica 21. Zg. Gorje 996.3 Prodam barvni TELEVIZOR KI-Ni*. Smledniška 70. Kranj, tel 28-131 9964 Prodam 350 kosov nove cementne sive STREŠNE OPEKE Bemik. Jezerska c 1.34/a 9965 NOVOFUNDLANDCE - MLADIČE odličnih staršev prodam Mojca Vilar. Dob 2 pri Domžalah 9966 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Zasip. Reber 12, Bled 9967 Prodam 300 kv. m opaža, novo BANJO (170 cm), rumene barve, obrobne zidne borove LETVE in ZASTAVO 750. letnik december 1978 Ferjan. Ribno 102. Bled Ojpi?o Ugodno prodam ročno rezljano SPALNICO starinske vrednosti. Zupan. Sp. Gorje 47 9969 VIDEO REKORDER SVR gnmdig 4004 in 5 kaset prodam za 5,3 SM. Telefon 064-26-627 9970 Prodam ZELJE v glavah. Jeglič. Podbrezje 86, Duplje 9971 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje Bled, Ljubljanska 17 9972 TERVOL II. kvalitete, 15 kub. m in strešno OKNO pural z žaluzijo, dimenzije 65X85 cm, prodam. Material je v Kranju. Informacije dopoldan po tel. 061-22-546, int. 19 * 997.3 DIRKALNO KOLO valy (vsa oprema campagnolo super rekord), St. okvirja 59,5, nov, zaradi bolezni prodam ali zamenjam in doplačam za Z-750, 126-P. vzamem pa tudi stereo komponente. Telefon 21-690 dopoldan: 27-738 popoldan - Bahun 9974 Prodam LES (pozidnice, 22 kom.) dolge 5 m. Suhor, C. svobode 30, Bled, telefon 77-529 od 20. ure dalje 9627 Prodam cementno stresno OPEKO. Pot v Bitnje 11 9881 Prodam 1000 kosov STRESNE OPEKE trajanka dravograd Informacijepo tel 25-981 v soboto od 6. do 18. ure 10043 Prodam BRUSILNI STROJ za parket. Čarman Janez, Prebačevo 46, Kranj Prodam 1 kub m SIPOREKSA 60x25X xl0cm. Sajevic Zdravko, Predoslje 115/a, Kranj 10045 %J 4 P' ' J J EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Ugodno prodam angleške KASETE I. stopnje ali zamenjam za francoščino I. stopnje, prodam Se vse tri KNJIGE o ALBI; in mini MOPED za 3.500 din. Naslov v oglasnem oddelku 10046 Prodam stilno stoječo SVETILKO m nove LESTENCE. Telefon 21-406 10047 Prodam MAČEHE Bogataj, Reteče 63, Skofja Loka mW!££ Prodam sedem mesecev staro rkLlCU ali menjam za jalovo KRAVO Binkelj 18 Skofja Loka b«,1^040 Prodam več vrst obranih JABOLK za ozimnico. Janez Ravnikar - čevljar, Kidričeva 18, Skofja Loka 10050 Prodam 10 dni staro TELICO in dve TELICI, stari 10 in 13 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam dva rabljena 150-litrska SODA za mošt. Skofja Loka, Kidričeva 39 10052 Prodam 5 mesecev starega BIKCA m 200 BUTAR. Apno 11, Cerklje 10053 Prodam 4 tedne staro, črno TELIČKO za rejo. Sp. Bmik 65, Cerklje 10054 Prodam sest tednov stare BRASICKK Senturška gora 9, Cerklje - 10055 Prodam ZELJE v glavah; «n menjam 10 mesecev starega BIKCA za manjAo KRAVO z mlekom Lahovče 33, Cerklje 10056 MAČEHE - velikocvetne lahko dobite pri Mam Slavki, Cerklje 5 10057 Prodam KRAVO s teletom, borove PLOHE in DESKE. Zg. Brnik 7.3, Cerklje 10058 Prodam PRAŠIČKE, težke od 40 do 100 kg. Posavec 16, Podnart 10059 Prodam dva JOGIJA, tri »TEPIHE« -tekače in troje ZAVES (20 m), dobro ohranjeno. TomaŽičeva l/a, Kranj 10060 Prodam 1 prm suhih borovih PLOHOV Križaj Ivan, Pot v Bitnje 65, Kranj 10061 Prodam velikocvetne ROGGLI - MAČEHE. Sr. Bela 6, Preddvor 10062 Prodam „MREŽO za vhodn VRATA. Pintarieva 10, Kranj - Cirče 10063 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO s tretjim teltom. Novak Peter. Breg ob Savi 23, Mavčiče 10064 Nujno prodam .TRAKTOR univerzal s kabino in plugom, star 3 leta. Ogled do 25. oktobra. Rado, Sr. Bitnje 5, Zabnica 10065 Prodam krmilno PESO. Pavlin, Malo Naklo 3, Naklo 10066 ZAVOD KRANJ DEŽURNI VETER od 18.-23. za občini Kranj ta TERAN Jam«*, anp Kranj, Vreekova S. 34-M7 ali 21-79« LOKAH Prane, dtaj Kranj, Žanova IX, 23-91« za občino Skorja Loka HABJAN Janko, annl žiri im, ua. m-%m KKIŽNAK Miro, nunl Godetič 134, tel. C3-139 Za občini Jesenice URH Janam, dipl. 23-719 aH 38-779" Datuma služba pni rajnkem vetevtauunun voda Gorenj ali« Iva Slavca 1, tat 23-781 pn dolnje njeno. Prodam 15 kub. m nega LESA za ostrešje 17x1 macije po tel. 064-24-238 Prodam PEČ feroterm, novo, po stari ceni, 41.009 mornih POLIC sa 18 cm, OKNO kti logatec. 89x1 Bobovek 7 popoldan ali tat 20. uri Prodam 300 kosov MOttfT* KOV. Telefon 064-79-454 Ugodno prodam RADIO japonski JVC 2x3 W mi kovnik Štefka, Lesce, fon 74-096 Prodam PUNTE. 1. avgusta 5, Kranj Prodam rabljeno kUppersbusch. Papler. Btštnč* Termoakumulacijsko PEČ ''> dam. Infonnacije po tel 254JV < 19. ure Prodam nova vhodna TA, 210x 110. Porenta Jo** št. 22 Prodam ZELJE v jdavajb RENČEK. Škofjeloška^ Prodam suhe hrastove žin, Sp. Gorje 13 Prodam kubični meter 60x25x10 cm. Sajevic doslje 115/a, Kranj Ugodno prodam več -NIH DELOV za PRINZA KANARČKE BlaSko Ed» Kranj Prodam PUNTE in slov v oglasnem oddelku Ugodno prodam rabljen KA< TELJA in NOČNI OMARKT.' juhova 16, Kranj Prodam dve visoko KRAVI in 2 TELICI, hreii Cerklje Ugodno prodam SPJ^ 5.000 din. Jenko, Jelenčeva 2. KUPIM Kupim staro SKRINJO 061-25-509 Kupim zelo dobro ohranjen PED, najraje elektronk-3, Zg. Gorje Kupim 400 kosov „ trajanka. Sp. Bmik 84. Ccrkfjs Nujno prodam BMW t4UV barve, prva registracija 197" » za manjSi avto. Cešnjica " Ugodno prodam MINI 1970. Arhar. Papirnica 8. Prodam avto VW 1200. jan. Valjavčeva 14, tel. 23-8» . Prodam RENAULT 12. her 1974 Naslov v oglasa* VVARTBURG caravan . 55.000 din, leto izdelave IŠ*^ Stane, Pot na JoSta 8, Kraaj. Prodam ZASTAVO TSft Ziganja vas 32, Tržič Prodam R-4, letnik 1977. :). 8. 1982. Ogled vsak dan slov v oglasnem oddelku Prodam odlično ohranjeac CO«. Podbrezje 81, tel. 70-21» Prodam dobro ohranjea«*, R02CA, letnik 1975. MOP& Možno tudi na posojilo ?r»*J. teriala. Rozman Janez. LaaW"| '^Poceni prodam SIMCO iSft ^ strirano, vozno. Smolej, Lu' Prodam odlično ohranjea a ~ R-4 I^sce, Na trati 9 Ugodno prodam dobro ohna. j 125, italijanski. Telefon 3£S* Prodam avto. CITROEN -;, letnik 1977, v račun vzaa*S* ali 126-P. Telefon 24-?28 KOMBI ZASTAVO K»\ dam. Grad 36. Cerklje FIAT 126-P z radiom f*w-JoSta 1, Kranj, tel. 21-208 * FIAT 124, karambonran. delih, prodam. Žeje 5 DuplJ^f Prodam ZASTAV 0 črnobel TELEVIZIJ«*** *" Naslov v oglasnem oddelfco , Vodarn POKROV m««*.fj malo poškodovan. InformKV« 18. oktobra 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE t KRZNARSTVO L-javranovic Kranj, Jenkova 4 Nudim vam kvalitetno in hitro izdelavo.vseh krznenih dwkov. tudi predelujem in pripravljam. ZASTAVO 750. celo ali po de Zabokovje 2. Zg Beanica ^> ZAPOR02CA. letnik 1978. re do septembra 1982. z dodatno eana 42.000 din Tomič Velibor. • tel 26-808 9995 RENAULT 4. »tarejši letnik. Proj. Virmaše 2. .Skofja 9996 RENAULT 12 TL. letnik 1974 Banje 51. Zabnica 9997 PED tomos 14 T. solidno _ir Janez, Racovnik 28, Ze ■ 084-67-068 9998 LADO standard, registrirano 1982, cena 50.000 din Telefon t ali 064-80-480 9999 5 TL, letnik 1974, 88.000 ohranjen, prodam za 13,5 SM. •21-303 popoldan 10000 dober avto NSU 1200. C. Stane-i «7 Kranj 10001 dobro ohranjen avto OPEL i letnik 1971, prvi lastnik. Ogled ' »oboto od 14. ure dalje. Munda Baka 78, Kram 10002 prodam »FICKA«, letnik 1972, "njenega, registriranega do juli-1 noten v petkih in sobotah ičar Ivan, Sp. Gorje 208 1000.3 im ZASTAVO 750, letnik StajiC Ratko. UI. Go-_ 16 10003 CITROEN GS 1,3, star dve 41. Radovljica, tel. 74-647 10005 PIAT 860 special, letnik 1971. HA 6 (nebotičnik) 10006 W MOTOR tomos cross 50 fctaik 1981, dodatno opremljen. Svegelj. Visoče 6, Tržič - Prodam PRIKOLICO za prevoz poško dovanih vozil. Zg. Bitnje 157, Zabnica 10031 Prodam avto BMW. letnik 1970. Per nul, Zgosa 56, Begunje 10032 Karambolirano ZASTAVO 101. letnik 1978, prodam. Svetina. Britof 121. Kranj 10033 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. Bukovnik Ivan, Begunje 83 10034 ŠKODO 105 L, letnik 1978, prevoženih 25.000 km. prodam ali zamenjam za tovornjak, po možnosti kiper. Mlinska 8. Bled 10035 ZIMSKE GUME s platišči 165/13 godvar. 60 odstotkov, za ford taunus ali cortino (dve) ter priključek za prikolico, original, za isto vozilo, prodam skupaj za 4.000 din Informacije po tel. 24-474 zvečer 10036 Prodam PZ 125, letnik 1971, registriran do 19. 10. 1982. Klemenčič Branko, Bistrica 190 Tržič. Ogled popoldan 10109 ELEKTRONIK 90, dobro ohranjen, prodam za 15.000 din. Bitem Janez, Breg ob Bistrici 8, Tržič 10110 Prodam za R-4 dve novi PLATIŠČI, dve novi POLOSOVINI, dodatne vibra cijske gume, zadnje ležaje in zavorne gumice. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Volf Drago. Ljubno 87 « 10111 Ugodno prodam AMI 8, obnovljen. Alojz Sarkan, Hrastje 49, Kranj 10112 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971, cena 25.000 din. Lazič Slobodan, Zlato polje 3/b, Kranj 10113 Termoakumulacijske peči C ISTI M. POPRAVLJAM in MONTIRAM Tele fon 061 -737-466. Zibelnik Matija. Zavrti 5. Mengeš 9693 Sedaj Je čas sajenja OKRASNIH IGLAVCEV Bogato izbiro kvalitetnih rastlin vam nudi DREVESNICA TU ŠEK - VODICE 10089 ROLETE: lesene, plastične in medste kelne, žaluzije. naročite SPILERJl. GRADNIKOVA 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Od 16. do 30 10 1981 bomo na SEJMU v Kranju pod naslovom PETERKA IZ MENGŠA BO SEJEM SKI POPUST! 10090 URARSKA POPRAVILA - izvršim v najkrajšem roku URAR - LEVlCNIK. Kranj, Reginčeva 6 (za delikateso) 10091 Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič bo priredilo večerno šolo za poklic VOZNIKA MOTORNIH VOZIL, v drugi polovici oktobra. Predavanje bo 4 krat tedensko ob delavnikih od 17. do 20, ure ob nedeljah od 8. do 11. ure. Starost najmanj 17 let, osemletka in zdravstveno sposoben voziti motoma vozila C, E ali D kategorije. Tisti, ki že imajo C. E kategorijo, si bodo pridobili poklic voznika in lahko polagali izpit za D kategorijo, če imajo že skupaj B in C kategorijo 3 leta Vse informacije daje in . prijave sprejema do 20. oktobra tajnik: J. Goričan. Ročevnica 35. Tržič 9912 Za DAN MRTVIH vam nudimo KRIZA NTEME - velikocvetne, PAJKOV CE in MARJETE v vseh barvah ter sprejemamo narofiia za aranžmaje vrtnarija v Šenčurju 10042 r .23. STRAN. G L, A S U NOVO! R A R Vsa urarska dela vam hitro in solidno opravlja Geringer Emil, Jenkova 4, pri Titovem trgu v Kranju. Delovni čas od 6.00—14.30 STANOVANJA GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske ope karne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst dimnik schiedel in strešnik novotex Vse »formacije vam nudi ANDREJ SMO-LfcJ, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579 10093 10007 električnih bojlerjev garancijski in izvenga-Iti dobi za območje Loke, Kranja, Ra-1jice in Tržiča KLANČNIK MLVO y«Wjaneka 10, *ot]a Loka, tel. 61-965 ponedeljek, torek, petek od 7. —9. ure, i od 14.—15. ure. _ ford KORTINO, celo ali po ^efcar Miro. Sr. Bela 49, Pred 10008 motor tomos E-90. Telefon 10008 ZA8TAVO 101, letnik 1979. popoldan. Sušnik. Strahinj 10010 rAVO 101 mediteran 1100, kupim »•Telefon 21-207 10011 i »KODO 100 L, letnik 1972, re J da ssptmibia 1982, z rezervni kbrtman, Naklo 166 10012 • WARTBURG, letnik 1974. 14. uri. Mlinar Rajko. Gospo 5 Kianj 10013 > ^V 1300, starejši letnik, celega t Informacije po tel. 27-067 10014 M08KVIC karavan, star 3 le-**n do avgusta 1982. Informa TTjtM, Sp. Gorje 126 10015 TODO S 100, letnik 1973, dkt, neregistrirano, v voznem *#u> Miha, Brezje 34. Tržič 10016 > 750, letnik 1978, po ugodni Telefon 28-792 10017 LADO 1300. Pogačar Janko, 15. Za Gorje 10016 _ TA«, 1976, možen kredit i a starejšega. Gorice 44 10019 , KATRCO, letnik 1977. Tržič, rtfj0"067 10020 1976, prodam za 3 SM. L^Gragotčifegva 5 10021 » RENAULT 8, original franco obnovljen, registriran do Telefon 69-008 10022 ddjsao Školjko za z-101. »pajeoa stekla in električna Informacij« po tel. 084-82-066 10023 lT° 790. letnik 1964. školjka T960, 14.000 km, obnovljeno. Kovač, Vodnikova 12. 10024 iZ^r™ R-4. letnik 1974, regi-V^f* 1882- cena 3,8 SM. Ogled a Z^lotnik, Križe 61 /a. Tržič 10025 B-4, dobro ohranjen. Kokelj Podnart 10026 Prodam za dele. Informacije ^»fitsupo tel. 77-061 10027 ZASTAVO 760, letnik 1973, do 6. 10. 1982. Palovšnik, 10028 'AVO 760, letnik 1970, vo-t rezervnimi deli. Praše 10029 -JA po delih. Jane W, Podnart 10030 Mlada tričlanska družina vzame v najem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Skofji Loki Tel 064-60-830 9856 Nujno iščem SOBO za določen ali nedoločen čas. Sem zaposlena. Sporočite po tel. 064-21-648 od 17. do 19. ure 9657 Samski dekleti brez otrok nujno iščeta dvosobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: Uslužbenki 10073 Iščem STANOVANJE za 3 do 4 leta v okolici Tržiča. Dobro plačilo. Srečnik, Bistrica 81, Tržič 10074 Iščem SOBO, po možnosti s souporabo kopalnice v Kranju ali okolici Kranja. Šifra: Občinska delavka 10075 Mlada družina išče skromno STANOVANJE v Kranju. Pripravljena sva pomagati v prostem času Šifra: Pridna 10076 Mlada zakonca iščeta eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe pošljite na naslov: MiklaviČ Marija, Lendavska 17/b, Murska Sobota 10077 Manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici, iščeta mlada zakonca. Ponudbe na naslov: Anica Jakič, Planina 8, Kranj 10078 Ogrevano SOBO z uporabo kopalnice v Kranju ali bližnji okolici išče uslužbenka. Ponudbe pod: Uslužbenka 10079 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Sorlijevem naselju za dvosobno s kabinetom ali večje (centralna). Informacije po tel. 22-658 10080 Prodam dvosobno STANOVANJE. Kmet Jože, Ljubljanska c. 6 10102 I POSESTI Prodam starejšo HISO, oddaljeno 9 km od Kranja, primemo tudi za vikend. Ponudbe pod šifro: Denar takoj 10081 Kupim starejšo HlSO v okolici Kranja. Telefon popoldan št. 061-612-714 10082 Prodam stanovanjsko HISO z vrtom in dvema garažama v Radovljici. Tel. 74-617 10083 Prodam HlSO. Ogled v ponedeljek od 15. do 17. ure. Gubčeva 15, Radovljica 10084 PLESNE TEČAJE v hotelu Pošta «k ia • MIV*D!NO: ponedeljek, 19. 10 ob 18. in sredo 21. 10. ob 19 30 2. ZA ZAKONCE in stare naii '-i lat-ponedeljek, 19. 10., ob 19.30 S)94 ŠAKlO SLAVKO - krznar, obvešča cenjene potrošnike, da bo v času od 16. oktobra do 23. oktobra 1981 na Gorenjskem sejmu razstavljal in prodajal krznene izdelke in sicer: moške in ženske kučme, jakne iz raznega krzna, krznene ovratnike iz lisičjega in kunje-ga krzna. Vse te izdelke lahko dobite pri Šakič Antonu. Brezje 18, 64243 Brezje. Se priporoča šakič Slavko! Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTIŠČE RIBNO zaprto od 15 10 do 15 11. 1961 zaradi koriščenja letnih dopu stov. A tiri i« n Vauda PRIREDITVE ZAPOSLITVE 1 Sprejmem delo na dom. Po možnosti redna zaposlitev. Bodiroža, Britof 19 Kranj 10085 Takoj zaposlim LIKAR ICO s prakso. Naslov v oglasnem oddelku 10086 Sprejmemo delavca za delo v delavnici KLANSEK VILI - SODAVICARSTVO Brezje 76/a, tel. 76-395 10067 Nujno rabimo KV NATAKARICO za delo v bifeju na Bledu. OD po dogovoru. Osterc Franc, Hraše 4, Lesce 10088 Vsako soboto ob 19.30 PLES v Železnikih in vsako nedeljo ob 17. uri na Primskovem. VABIJO TRGOVCI 10095 DISCO PLESI v Skofji Loki, prireja športna dvorana PODEN, vsako soboto ob 20. uri VABLJENI! 10096 PLESNI TEČAJ v Tržiču! ZAČETNI TEČAJ ob 16. uri, NADALJEVALNI z ROCK'NROLLOM ob 17.30 v sobotah v dvorani PAVILJONA NOB, pričetek 17.10.1981 ob 16. uri. VABLJENI! 10097 ANSAMBEL JEVSEK igra v soboto na VESELICI v Otaletu 10098 DOM POD GOLICO prireja vsako soboto PLES z žrebanjem. Igra KRANJSKI KVARTET 10099 Vsako nedeljo ob 16.30 vas vabimo na KOKRICO na MLADINSKI PLES z ansamblom SIBILA 10100 OO ZSMS LENART prireja VESELI CO, ki bo v nedeljo, 18. 10. 1981 od 17. do 24. ure v OS LENART. Zabaval vas bo ansambel RUPAR IZGUBLJENO 1. oktobra sem izgubila žensko ROČNO URO darwil od zdravstvene postaje v Gorenji vasi do avtobusne postaje. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Primožič Janko, Volaka 1, Gorenja vas nad Skofjo Loko 10103 OSTALO OBVESTILAi KOLESARJI? Popravljam kolesa vseh vrst Samo popoldan. Jelenčeva 23, Primskovo - Kranj 10092 Iščem žensko za pomoč v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Križaj Ivan, Pot v Bitnje 66 10104 Vzamem otroka v VARSTVO Tele- fon 27-407 10105 ^APOROŽC; **** Ml Pfcufai* NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Ekspresna kemična čistilnica in pralnica SATLER DRAGO, Oldhamska 14, KRANJ (pri Vodovodnem stolpu) Vam nudi klasično pranje in kemično čiščenje vseh vrst oblačil, odej, in preprog po sodobni metodi, ki ne pogkoduje tekstila. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. Obiščite nas, ne bo vara žal. re in tete ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame tašče, sest BERTE ZUPAN iz Zaloi tt. 31 pri Pod ne rtu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dobrim sovaščanom, sosedom, nosačem. Društvu upokojencev Podnart. pevskemu zboru Svoboda Podnart. zdravnikoma dr. Žilicu in dr. Cemetu za lajšanje bolečin ter g. župniku iz Ljubnega za lep pogrebni obred. Nadal je se zahvaljujemo sodelavcem železniške postaje Jesenice, sindikalni organizaciji ter sodelavcem Vzdrževalno termične dejavnosti Aerodroma Ljubljana za podarjene vence in izrečena sožalja. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena zahvala! V8I NJENI! Zalose, 16. oktobra 1981 V SPOMIN 18. oktobra mineva leto dni odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila dobra mama, babica, sestra in teta MARJANA JELAR roj. Kožuh Težko je sprejeti grenko resnico, da te ne bo več rhed nami. Nikdar več ne bomo slišali tvojega toplega glasu in se mogli zazreti v tvoje oči. Velika praznina in ostra bolečina je za vedno ostala za vami. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen tihi dom! Žalujoči: hčerka Anica z možem in vnuka Bernarda. Janez ter drugo sorodstvo Cešnjica pri Podnartu, 18. oktobra 1981 ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil nas dragi mož, brat in stric FRANC ZLATNAR upokojenec Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala sosedu Franciju Povšnarju za nesebično pomoč. Zahvala tudi kolektivu Gozdnega gospodarstva Preddvor za podarjeni venec. Najlepša hvala g. župniku iz Preddvora za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Iskrena hvala pevkam. Vsem in vsakemu posebej ie enkrat najlepša hvala! V8I NJEGOVI Kokra, Mežica, Gora, Bistrišica, Bradford, 14. oktobra 1981 ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta in starega očeta CIRILA KREKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, podarili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat prisrčna bvala! VSI NJEGOVI Dolenja ravan, 8. oktobra 1881 V SPOMIN 14. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš ljubi očka JOŽE KOBAL Bruno Tih je dom, kraj kjer si bil najraje. V naših srcih ostaja bolečina, ki bo nikdar pozabljena. Zahvaljujemo se i, ki „-^»skujete njegov grob in se ga spominjate. KOBALOVI Kranj, 14. oktobra 1981 vsem. Naša GRS enakovredna drugim Lani so reševalci, člani Dtarja, prinesli v dolino 892 mrtvih. 24.136 ranjenih, brez posledic pa jo je odneslo 2390 neprevidnih obiskovalcev gora Prihodnje leto 9lavi GRS Slovenije sedemdesetletnico obstoja in delovanja. Zato je planinska zveza prevzela organizacijo letošnjega srečanja mednarodne komisije za reševanje v gorah — Ikar. V Bovcu so se v začetku oktobra sestali člani te organizacije iz Avstrije, Bolgarije. Češkoslovaške. Francije, Italije, Kanade. Lichtensteina, Norveške, Poljske, Švice, Velike Britanije, ZR Nemčije in Jugoslavije. Ikar, ki deluje v petih podkomisijah, združuje vse gorske reševalne skužbe v Evropi, člani so tudi Kanadčani, reševalci ZDA, Velike Britanije, opazovalci so Grki, za Članstvo pa se potegujejo tudi sovjetski reševalci. Osnovni namen te organizacije je preprečevanje nesreč, vzgoja in pomoč reševalcem, da pri reševanju Kljub modernim pripomočkom za iskanje zasutih v plazu pa so še vedno nezamenljivi takojšnja to-variška pomoč, sonda in dober lavinski pes. V podkomisiji tehnike reševanja in opreme so letos pokazali prototip naprave za odkrivanje zasutih pod plazovi. S posebno sondo, pripeto. pod helikopter, in s pomočjo ojačevalca, reševalci iz izraka iščejo zasute. Prikazana je bila tudi nova izvedba gorskih nosil; dokončno je bil potrjen tudi nov vozel, s katerim se lahko reševalec varuje, spušča in dviguje. Zdravniki so v svoji komisiji obravnavali učinkovito reševanje iz ledeniških razpok. Kanadčani in Francozi pomagajo ponesrečencem s suhim, vročim zrakom, segretim do 50 stopinj C. Pomoč pri omrzlinah in splošni podhladitvi pa je že uveljavljena s toplotnimi povoji. Člani letalske komisije so ugotavljali, da je bilo preteklo leto pravzaprav srečno, saj v akcijah ni strmoglavil noben helikopter. Najuspešnejši v letalskem reševanju so seveda Švicarji s svojo 30-letno tradicijo, vendar tudi drugod ne zaostajajo. Kako učinkoviti so naši letalci in reševalci, pa so se člani Ikarja prepričali sami, ko so opazovali poskusno reševanje z novim dvomotornim helikopterjem v Loški steni. KuM ^TSi n^tbneli" Akcija brezplačnih tehničnih pregledov opremo in da se seznanijo z dosežki, a • ' Skromen odziv ki jih zbirajo in analizirajo podko misije te mednarodne organizacije. Člani podkomisije za plazove so v Bovcu pri analiziranju nesreč v pretekli zimi ugotovili, da je pod snegom umrlo 128 ljudi: samo francoski reševalci so lani izpod plazov potegnili 57 mrtvih. Poročali so tudi Jugoslovani: lani je plaz pokopal šest ljudi na Kosovu, blizu Polhovega Gradca pa je v plazovini umrl lovec. Najbolj nenavadna nesreča pa se je pripetila na severu Norveške, ko je konec marca plaz potopil ribiča, ki sta v fjordu lovila ribe Kranj — Na septembrsko akcijo brezplačnih preventivnih pregledov se je odzvalo le malo voznikov motornih vozil. V devetih dneh je pripeljalo na pregled svoja vozila v Tehnično bazo AMZS Kranj in Creino, TOZD SOVM na Laborah le 266 voznikov. Brez napak je bilo le 93 vozil. Pri tehničnem pregledu so odkrili pomanjkljivosti najpogosteje na zavorah, na krmilnem mehanizmu in na svetlobno 'signalnih na- transporta, ki je odgovoren za njihovo brezhibnost, ne podpiše naloga, dokler napaka ni odpravljena. Taka skrb se Peku obrestuje. Zadnjih deset let, na primer, njihovi vozniki niso bili udeleženi v prometni nesreči, v kateri bi bil kdo huje ranjen ali bi prišlo do večje materialne škode. Tudi problemov zaradi alkohola nimajo. Večina kazni je posledica nespoštovanja cestnoprometnih predpisov, najpogostejša je prehitra vožnja, ki pa delovne organizacije ne bremenijo. H. Jelovčan Na pot le brezhibna vozila Iz Pekovih garaž odhajajo na cesto le brezhibna vozila - Pravilnik, ki so ga naravnali po novem zakonu o prometni varnosti, bo natančno opredeljeval naloge voznikov, avtome-hanikov ter način preverjanja brezhibnosti vozil Trii« — Ne bi mogli reči, da je transportni oddelek v tržiški tovarni obutve Peko posebno velik. Precej to™ra namreč pošiljajo po železnici, pogodbeno so se povezali z delavci Merkurja, v najemu pa imajo tudi nekaj tovornjakov Aipetoura in Avto-moto društva Tržič, za katere jim po tehnični plati ni treba skr- V Pekovem transportu je tako le 21 vozil, od teh deset tovornjakov oziroma kombijev ter enajst osebnih avtomobilov. Za njihovo brezhibnost odgovarjata vodja transporta in njegov pomočnik, v kratkem pa bodo dobili še lastnega avtomeha-nika. Ne glede na novi zakon o prometni varnosti, ki je sicer precej strožji od starega, želijo zagotoviti čim večjo varnost voznikov in tovora. V zvezi s tem so sestavili tudi poseben pravilnik o organizaciji dela in obveznostih voznikov motornih vozil, ki ga bodo v kratkem sprejeli. Njegova osnovna značilnost je, da natančno opredeljuje naloge voznikov, avtomehanikov ter način preverjanja brezhibnosti avtomobilov. Pekova motorna vozila bodo po novem vsak mesec podvržena internemu tehničnemu pregledu. Posege bodo beležili v posebno servisno knjižico. Seveda bodo v tovarni mogoča le manj zahtevna popravila, medtem ko bodo zahtevnejša naročali, tako kot doslej, zunaj. Razen tega bodo vozila pošiljali vsake tri mesece še na testiranje. Pekovi avtomobili — sedem osebnih nima stalnih voznikov — vsako leto prevozijo približno 1,1 milijona kilometrov. Pot jih vodi po vsej Ju- foslaviji pa tudi v tujino, zlasti talijo in Zahodno Nemčijo. Največ težav imajo z njihovim vzdrževanjem oziroma s popravili, saj se napake, najsi gre za starejši ali novejši letnik, pogosto pojavljajo, vrh tega pa, čeprav so vozila domača, manjka rezervnih delov, celo gum. Zato morajo avtomobili večkrat počakati doma, saj vodja pravah. Še najmanj napak je bilo na avtomobilskih gumah, saj je imelo gume, neprimerne za vožnjo, le 32 avtomobilov. Ob akciji so vozniki tudi izpolnili anketo, če uporabljajo varnostni pas. Kljub temu, da je od 1. maja po novem temeljnem zakonu o varnosti cestnega prometa obvezno privezovanje voznika in sopotnika, se jih od voznikov, ki so pripeljali vozila na tehnični pregled, redno privezuje le 55. Občasno uporablja pasove 83 voznikov, medtem ko je 88 voznikov odgovorilo, da jih sploh ne uporablja. Rezultati akcije so bili podobni kot spomladi: na naših cestah vozi še vedno veliko vozil, ki niso tehnično brezhibna. Vozniki le preveč čakajo na vsakoletni obvezni tehnični pregled pred registracijo vozila, vmes pa le bolj poredko pregledujejo svoje vozilo. Kaže, da je tudi voznikov, ki so se hoteli prepričati, če vozijo z varnim in tehnično brezhibnim vozilom, bolj malo - vsaj po odzivu na akcijo sodeč. Vsi vozniki, ki pa so pripeljali vozila na pregled, so menili, da so takšne akcije koristne in da jih kaže redno organizirati. Zato je kranjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je v sodelovanju z občinskim sindikalnom svetom Kranj organiziral to akcijo, že sklenil, da bo taka akcija odslej stalna, ponavljali pa jo bodo spomladi in jeseni. Janko Košnik Nesreča s srečnim koncem Kranj — Nesreča ne počiva, je rek, ki še kako drži. Toda malce sreče je včasih tudi zraven v nesreči in navsezadnje se še vse v redu izteče. Tako nekako prav te dni razmišljajo na Orehku v Drolčevem naselju, ko bi se skoraj pripetila tragedija. V torek popoldne je bilo lepo vreme, zato so na vrtovih stanovalci Drolčevega naselju hiteli pospravljati še zadnje pridelke, presajali so rože — skratka dela na vrtu se ne manjka. Tudi Marija Grohar je bila zunaj, hotela je presaditi nekaj lončnic. »V rokah sem držala lonček za rože, ko sem, kaj vem 'zakaj, slučajno dvignila glavo in ravno še videla, ko je sosedov najmlajši, komaj dveletni sine, zdrknil v sod poln vode. Soseda Kavčičeva, njegova mati, je na vrtu obirala fižol in padca otroka ni mogla videti. Lonček mi je padel na tla in se razbil, le zavpiti sem še mogla — Julka, ali je sod poln vode?« — pripoveduje Groharjeva, ki je bila še naslednji dan vsa pod vtisom dogodka. Julka Kavčičeva ni spraševala kakšen sod in zakaj, instinktivno je iz sosedinega krika začutila, da se je nekaj pripetilo njenemu sinu. Planila je na teraso, kier stoji sod pol vode za zalivanje in rešila otroka. Sprva sicer ni mogel do sape, toda v kratkem si je opomogel in kaže, da ne bo nič hudega. Otrok je sicer premajhen, da bi segel v sod z vodo, toda ob sodu so bile avtomobilske gume, nanje je zlezel mali raziskovalec in se prekucnil v vodo. • »Nič takega nisem storila, kar ne bi vsak človek, če bi videl kaj takega,« se skromno brani Groharjeva, potem ko smo jo obiskali na domu. »Samo za vpila sem, Kavčičeva je bila hitrejša od mene. Sicer pa nisem samo jaz vsa pretresena, spati nisem mogla, tudi druge sosede, vse imamo otroke, so pittresene. Samo naključje je hotelo, da sem takrat pogledala proti otrokom.« V Drolčevem naselju domala na vsaki terasi stoji plastičen sod z vodo za zalivanje vrta in rož. Le redki imajo pokritega. Terase so nizke, tako da praktično do soda lahko zaide vsak otrok. Morda bodo po tem dogodku, ki je odjeknil v naselju in se hitro razvedel po vsej krajevni skupnosti, pri vsaki hiši pogledali, kako imajo zavarovane sode. Neodpustljivo bi bilo, če bi na to pozabili po taki, sicer srečno končani izkušnji. L. M. INTERNATIONAL CIRCUS i STENSKO REŠEVANJE - Reševalci šestnajstih gorsko v Sloveniji so usposobljeni za vsakršno reševanje. — Foto: M. Kunšif NESREČE PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Kranj — Na Koroški cesti se je v sredo, 14. oktobra, zaradi vožnje v prekratki varnostni razdalji zgodila prometna nezgoda. Voznik zastave 126-P, 23-letni Zvonko Belančič iz Kranja, je na Koroški cesti pri odcepu za Struževo sklenil zavijati levo. Tedaj je voznik tovornega avtomobila za njim, 34-letni Stanko Kolar, močno trčil v zadnji del njegovega avtomobila in ga potisnil naprej na nasprotni vozni pas. Nasproti je pripeljal s tovornim avtomobilom Jože Hartman, star 43 let, iz Zgornjih Bitenj, ki je Belančičev avtomobil zadel s prednje strani. Poleg precejšnje materialne škode je Belančič utrpel tudi lažje telesne poškodbe. TRČIL V MOTORNO KOSILNICO Bitnje — V ponedeljek, 12. oktobra ob 19.30, je voznik osebnega avtomobila Boris Zakotnik, star 32 let, iz Dorfarij. vozil skozi Srednje Bitnje. Tedaj je cesto prečkal Jože Frelih, star 68 let, na motorni kosilnici. Ker niti vozilo niti cesta nista bila osvetljena, voznik Freliha ni pravočasno opazil. Kljub močnemu zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Freliha je pri trčenju vrglo z delovnega stroja, tako da je hudo ranjen obležal na cesti, kasneje pa so ga prepeljali v ljubljanski Klinični center. VLAK ZADEL TOVORNI AVTOMOBIL Jesenice - V torek, 13. oktobra, je v jeseniški Železarni prišlo do trčenja tovornega vlaka in tovornega avtomobila. Lokomotiva, ki jo je upravljal 50-letni Alfonz Mencinger, je potiskala pred seboj kompozicijo vagonov, naloženih S pločevino, iz železarne proti valjarni na Beli. Na območju oddelka za predelavo talil- nih odpadkov se je progi tovorni avtomobil mai stracije, ki ga je vozil 28-letat Unterlehner, doma iz ? Bistrice, ki je peljal žlindro šico. Kljub opozorilnim slednji zapeljal na progo, sta vozili trčili. V nesreči Unterlehner ranjen, škode n njaku je za 1.500.000 in na za 100.000 dinarjev. Električni sunek ubil živino Bitnje - Kmetici Ivani Demšar iz Zgornjih Bitenj so v torek, 13. oktobra, zaradi kratkega stika v električni napeljavi v hlevu poginili dve kravi in dva bika. Nesreče je bila kriva ohlapno speljana električna žica, ki je vodila od droga do hleva. Ob nihanju, ki ga je povzročil ptič, ki je sedel na žico, je prišlo do spoja, žica je pregorela in padla na tla. Tod pa je tok prišel v stik z vodovodno napeljavo. Električni sunek, ki je pri tem nastal, je ubil živino. Škodo cenijo na 150.000 dinarjev MNOŽIČEN POGIN RIB Bled - V petek, 9. ok v blejski ribogojnici tisoč poginulih rib. M: pogina je verjetno kriva voda, ki jo delavci Cestnega jetja iz Kranja črpajo iz za kanalizacijo in jo v potok, ki napaja Poginilo je 35.000 postrvi od 8 do 10 centimetrov cenijo na 150.000 dinarjev, vode pa so poslali v DEŽURNE TRGOV V soboto, 17. oktobra, bodo odprte nje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Mar" 11, Na vasi, Šenčur in -Naklem od 7. do 13. ure. v*, prodajalne pa bodo odprte 19. ure. Klemenček Duplje. Cerklje, Hrib Preddvor. Zg. Jezersko, Na Klancu, va 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, ods* do 12. ure, dežurne prodajah 7. do 19. ure in sicer PC Kranj, Likozarjeva 12. SP P tičniku, Kranj, Stošičeva t, nina, Župančičeva 17. PC i Šenčur, trgovina in bife Ži bus, PC Bitnje pa od " dM V nedeljo, pa so dežurne naslednje jalne Centrala Kranj od 11. ure: Delikatesa, Maistrov Krvavec, Cerklje. Naklo \ Na vasi Šenčur. V soboto, 17. oktobra prte v ostalih občinah prodajalne: JESENICE Emona market. Prešernova Rožca, na Javor. O. Novaka 1 SKOFJA LOKA SP Podlubnik TRŽIČ Živila Lipa, Koroška 3, Ravne 9, MercatorKovor v Kranju, ob Blagovnem šolskem centru na Župančičevi ulici v naselju Huje od 15. 10. do 19. 10. 1981 predstave ob 17. in 19. uri VSTOPNICE DOBITE NA BLAGAJNI CIRKUSA NON-STOP-