Z08. Stevittra. V Ljubljani, i swft», n. septembra 191Z XLV. IbIo. .Slovenski Narod* vcl]a: v Ljubljani na dom dostavljen: i v upravništvu prejeman: cek> leto.......K 24-— ćelo !eto.......K 2>— pol leta . ••.....• . . 12-— polleta........11 — Dopisi naj se franldrajo. Rokopisf se ne vraća io. Uredništvo: RnaHova nllca it 5 (v pritUčjti levo), telefon *t. 34. Iskat« mk *u ivoter fmvsmftl nedelje In prazaike. lnserati veljajo: nelerostopna petit vrsta za cakrai r>o 14 vin,, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin* Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd. to ie administrativne stvari. ------------- PdsuiiAua ittvilka velfa 16 vinari ev. ------------- Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve niroćnine se fle ozira. „Narodna tlakama* taUfon st. 85. .Sloreneki Narod' Ydja po pošti: za^vstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 36*— ćelo teto.......K 30*— četrt kta 6-50 za Aoteriko in vse druge dezele: na mesec.......2*30 ćelo Ie*,......K 35*— Vprašanj'em glede inaeratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamUa. Upravnistvo (spodaj, dvorišče Jevo), Knallova ulica: &L 5 telefon *t,85 Nemčija, odpri roke! V Gradcu, ki se imenuje najbolj Tremško mesto v Avstriji, menda ker je ćela cetrtina prebivalstva slovenske narodnosti, a živi vendar v pravi babilonski sužnosti in nima skoro nič narodne zavednosti, je zdaj imelo nemško in avstrijsko planinsko društvo svoje glavno zborovanje. Nemci imajo navado, da izrab-Ijajo vsako stvar za narodno - politične namene in da postavljajo vse v službo nemške ekspanzivnosti. Tuđi nemško in avstrijsko planinsko jruštvo *lu~/.\ takim nsme::^iiu časih boli previdno, časih nasilno in pro-vokantno, kakor pač kažejo okolšči-ne. Avstrijski Nemci vidijo v tem društvu sploh Ie bojno organizacijo, ki naj služi prodiranju nemštva v slovanske okraje. dasi to pravim Nemcem. Nemcem iz Nemčije, ni posebno všeč in so se tuđi že večkrat prav energično oglasili proti tem stremljenjem avstrijskih brat-cev. Na sedanjein glavnem zborova-nju v Gradcu se je posebno drastično pokazalo, kako stališče zavzemajo v nemškem in avstrilskem planinskem društvu zastopniki nemškega nacionalizma v Avstriji. Storil je to posla-nec W a s ti a n. Tišti »Bierschwe-fef <, s katerim je nastopil. je poka-zai, da je njemu malo rnar za kulturne naloge nemškega in avstrijske-ga planinskega društva. O teh nalo-gah ni nič govoril. Zato je pa z veji-ko gorečnostjo pozivljal Nemce iz Nemčije na skupnest z avstrijskimi Nemci. Nemško srce, je klical, ne pozna, »keinen trennenden Schlag-haum«— ne pozna nobene meje med Nemčijo in med Avstriio in zato za-htevajo avstrijski Nemci, naj stori Nemčiia žanje kaj več in kaj izdat-nejšega. Pred vsem naj pokaže, da ima razumevanje za težnje avstrijskih Nemcev in njihovih bojnih dru-btev >,Schulverein~, in Siidniark«, torej razumevanje za boj zoper Slovence in potem naj spoznajo, da avstrijskim Nemcem ne zadostujejo bratski poljubi. \Vastian je zahteval od Nemčije, naj poseže v žep in naj z denarjem podpre bojne organizacije avstr. Nemcev, da bi krepkeje in izdatneje vodile boj zoper slovanske narode v Avstriji. Ze zdaj vtika Nemčija svoj nos \- avstrijske razmere na ta način, da pošilja po splošncm nemškem šol-skem društvu nemške marke v Av-strijo za boj zoper avstrijske Slova-ne in za pangermansko idejo. Kakor se vidi iz \\ astianovega govora, pa to avstrijskim Nemcem še ne zado-strje. Ker že pruske pikelhaube ne morejo priti nad avstrijske Slovane, pa naj pruska marka pomaga graditi podlago, ko bo tuđi dejansko padel tišti črnorumeni ^ trennender Schlag-haum«. ki ga je nemško srce že preskočilo. Take izjave so pomembne, ker kažejo, kako živo in krepko je med avstrijskimi Nemci razvita panger-manska mišci. Re^, d:i svojega miš-ijenja več tako demonstrativno ne kažejo. kakor časih, ko so v držav-ncin zboru, grrneli licil Mochen-zollern in predlagali, naj se Av-striia priklopi Nemčiji. To so delali v časih, ko so hoteli dinastijo žaliti. Danes so pa razmere v Avstriji take, da so Nemci ž njimi lahko nad vse zadovoljni. Pangermanska ideja ima med nemško birokracijo tako za-slombo, kakor nikdar in tuđi visoki vojaški krogi nimajo nič več proti njei. Siccr sr zdaj in zdaj splaše stari generali in zagrme zaradi frank-furtarskih zastav, da so izraz vele-izdajskega mišljenja — tako se je zgodilo letos v »Armee - Zeitung« — a visoki birokratje čuvajo z očetov-sko nežnostjo nad temi zastavami in so se ž njim tako sprijaznili. da jih skoro ne morejo pogrešati. In sprijaznili so se tuđi z idejo, ki jo izraza frankfurterska trikolora, z idejo Grossdeutschlanda. Ce bi kateri slovanski narod svoje izven črnožoltih mejnikov bi-vajoče brate klical na pomoč in od nifh zahteval denarne podpore, bi se hitro začela kruta preganjanja in iz-sledovanja in veleizdajniški procesi bi prišli kar na dnevni red, da pa avstrijski Nemci kličejo brate iz Nemčije na pomoč in zahtevajo od njih denarne podpore za boj zoper Slo-vane, to se zdi vsem državnim fak-torjem avstrijskim tako popolnoma naravno, kakor da je avstrijsko ce-sarstvo že postalo provincija Nemčije._________ Migljajf s polenom. Prediog ministra grofa Berch-tolda, naj se začne med velesilami konverzacija zaradi ured?c notra-njih razmer v Turčiji, je \ zbudil v Londonu in v Parizu nezaupanje, v Petrogradu nevoljo, v Carigradu ljuto jezo in našel je seveda tuđi v Sofiji, v Belgradu in na Cetinju jako neprijazen odmev. Ćelo v Bero-linu je bil sprejet skrajno hladno in nemški oficijozni listi so prav odloč-no poudarjali, da Nemčija zaradi na-črtov grofa Berchtolda ne bo spravljala v nevarnost svojega z veliko te-žavo dosežene^a dosti dobrega, če-tudi ne še prijateljskega razmerja z Rusijo. Tedaj je dunajska »Reichs-post s ki jo porabljajo časih visoki krogi za svoje glasilo, zagrozila, da pojde Austrija svoj pot in bo na last-no pest izvedla svoje namere. Od tistega časa so se velesile vsaj navidezno nekako sprijaznile s konverzacijskirn predlogom grofa Berchtolda, če ne dejansko, pa vsaj formalno. Francoski in angleški listi pisejo zopet mirno, tuđi ruski listi nišo več razburjeni, oficijozni listi berolinske vlade pa so se postavili popolnoma na stališče grofa Berchtolda in nemški kancelar je to specijalno potrdil s svojim obiskom v Buchlovicah. Zdi se, da je grof Berehtold znal velesile prepričati, da se za njegovim predlogom ne skrivajo egoistični nagibi. Na Balkanu tega seveda ne ver-jamejo. Tam so prepričani, da ima Avstrija imperiialistična nagnenja in da misli na zavoje van ie turskih de-žela in morda se drugih. Pred vsemi živi v tem strahu Turčija. Z nevoljo se pritožujejo avstrijski oficijozi, da piše tursko časopisje sovražno zoper predlog grofa Berchtolda, da se žaljivo ustavljajo njegovim name-nom ter pišejo ćelo, da Berchtoldov predlog niina namena Turčiji pomagati, nego tursko vlado prevariti. Listi pravijo, da ima Avstro-Ogrska ambicijozne naklepe glede turskih provinc, da igra zavratno vlogo glede albanskega vprašanja in da je predlog grofa Berchtolda udarec s pestjo proti integriteti Tnr-čije. F>a je tako pisanje carigrajske-ga časopisja res izraz mišljenja turske vlade, izpričuje najbolje deistvo. da je turska vlada poskusila odlomiti predlogu grofa Berchtolda ost in je sklcnila dovollti vse to, kar je obljubila Albancem, tuđi vsem dragim narodnostim v Turčiji. To kaže, da hoče turska vlada sama izvesti decentralizacijo in uzadovoljiti različne svoje narode, predno rodi konverzacija, sprožena po grofu Berchtoldu, sploh kak sad. Ne da se presoditi, kak vpliv bo imel ta sklep turske vlade na konverzacijo med velesilami in na njih sklepe. Veleznačilno pa je, s kakim! poleni žugajo avstrijski oficijozi turski vladi. Dunajska »Information« je vrgla pravo bombo v svet pisoč: L'idee d'une intervention etran-gere donnent aux braves sujets ottomans une espece de frousse! Et cette intervention approche et arri-vera fatalement bientot; seulement, en repoussant notre proposition tk'sintOressće. elle viendra d'une autre facon et sera octroyee a la Turquie avec beaucop moins de ce-remonie et dans une forme bien moins amicale! Čeci est inevitable et se realisera un jour — beocoup plus proehe que les tures ne Ie sup-possent — sans que Ton demande ni l'opinion ni Ie consentement de la Turquie. To se glasi slovensko: Misel o tuji intervenciji provzroča pri dobrih otomanskih podanikih nekako zono. A ta intervencija se bliža in priđe preklicano kmalu; samo da bo vsled odklonitve našega nesebičnega predloga prišla v drugi obliki in bo Turčiji vsiljena z veliko manj cere-monijami in v veliko manj prijateljski obliki. To je neizogibno in se uresniči nekega dne — ki je dosti bližji, kakor Turki domnevajo — in ne da bi se vprašalo Turčijo ne za njeno mnenje, ne za njeno privolje-nje. Ta grožnja je še veliko vehe-mentnejša, kakor je bila zgoraj omenjena grožnja dunajske »Reichs-post . To je srdit miglja] s polenom, ki nam razodeva. da se morajo za kulisami goditi velike stvari daleko-sežnega pomena. Tako govore oficijozi samo kadar so že pripravljeni na vse in tuđi na vojno. A še drug in morda še bolj sen-zacijonalen migljai s polenom je prinesla veleoficijozna »Information« v isti številki. Zavihtela je svoj ko! proti možu, ki ga smatra svet za vnetega prijatelja Avstrije, ki je bil doslej v Avrstriji izredno če-sčen, ki je bil sele pred tremi meseci na Dunaju sijajno odlikovan in ki so ga cek) že razkričali, da je eksponent Avstrije. Ta mož je bolgarski kralj Ferdinand. O njem piše »Information« : La ehaine amicale qui unit 1* Autriche - Hongrie a l'Allemagne aura un nouveau lien par la visite du ehancelier allemand au ehateau de Buchlau ... et Ie Comte de Berehtold recevra de son hote l'assurance cTun fort appui pour Tinitiative con-fćrenciere que Ie Ministre austro-hongrois des affaires etrangeres a pris a propos de la Turquie et des menees plus ou moins revolutionnai-res du Balkan. On sent a present plus que jamais quel tort nous avons eu par Ie passe de permettre au Roi Ferdinand de Bulgarie de jouer un role si preponderant et on s'apergoit un peu tard quMl aurait fallu lui im-peser de garder une attitude bien plus modeste et surtout tres paci-fique vis-a-vis de la Turquie. Ferdinand de Cobourg est ambitieux, nous Ie savons, et son ambition ne connait pas de bornes; nous savons aussi que tout en ayant Tair de vouloir vis-a-vis des grandes puis-sances, reprimer Ie mouvement re-volutionnaire dans la Macedoine, il Macedoine. il ne fait que Ie prote-ger pour arriver dit-il a liberer ce pays du »joug ottoman«. Ce n'est pas par sentiment d'humanite qu*tt agit, mais seulement pour arriver, tout en cachant son jeu sous des apparences bienveillantes, a agran-dir son royaume, au moment oii la Turquie se trouve dans une situation difficiie et desagreablement compli-quee. C"est bien pour cette raison quer 3e comte Berehtold avait pris Tinitia-tive d'une conference internationale. To se pravi slovensko: Prija* teljska veriga, ki združuje Avstro-Ogrsko na Nemčijo, dobi nov člen pri obisku nemškega kancelarja na graščini Buhlov ... in grof Berehtold dobi od svojega gosta zagoto-vilo močne podpore za konferenčno inicijativo, ki jo je sprožil avstro-ogrski minister glede Turčije in več ali mani revolucionarnih gibanj Balkana. Bolj kakor kdaj se čuti zda§, kako napačno smo ravnali v pretek-losti, dovoljujoč kralju Ferdinandu bGlgarskemu, da je igral tako pretežno vlogo in nekoliko pozno 9e spoznava. da bi se mu bilo moralo zaukazatu naj se vede dosti boli skromno in zlasti dosti bolj miro-Ijubno napram Turčiji. Ferdinand Koburžan je ambicijozen, to vemo, in njegova ambicija ne pozna meja; vemo tuđi, da čeprav se kaže na-pram velesilam, da hoće potlačiti revolucionarno gibanje v Macedo- LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse Daudet. Prevel Oton 2 u p a n č i č. (Dalje.) V rue Jacob so se ustavili, pred hišo, kjer so stanovali dijaki. Scdaj pa preko četverih stopnic, to je visoko in hudo. »Ali hoćete, da vas nesem?« . . . ji je dejal nasmehoma, a čisto potihem, zakaj vsa hiša je spala. Objela ga je s počasnim, prezirnim in vendar nežnim pogledom, z izskušenim očesom, kakor bi ga presojala in mu hotela reći: »Siro-maček ti . . .« Tcdaj pa jo je z lepim razmahom, lastnim njegovim letom in nje-govemu južnemu značaju, prijel in jo dvignil kakor otroka, zakaj bil je čvrst in krepko rašcen vkljub svoji nežni dekliški polti, ter je đospel do prvega nadstropja v eni sapi. srečen in vesei tega bremena, ki se mu je ovijalo okrog vrahi z dvema hlad-nhna, golima rokama. Drugo nadstropfe }c bik) ie daljše in neprijetno. Ženska se mu je docela prepustila in je prihajala ćimdaljc iežta. 2eiezfe ajene^a na- kita, ki ga je odkonca prijetno šče-getalo, se mu je po malem kruto za-jedalo v meso. V tretjem nadstropju je sopihal kakor postrežček, ki nosi klavir; sapa mu je pohajala, dočim je šepe-tala ona očarana, s stisnjenimi tre-palnicarni: »O, dragi moj, kako je to lepo . . . Kako dobro mi de . . .« In zadnji odstavek, po katerem je lezel od stopnice do stopnice, se mu je zdel velikanska stolba, katere stene, držaji in ozka okna so se vila v ne-skončni spirali. Sedaj ni nosil več ženske, temveč nekaj težkcga. strašnega, kar ga je dušilo, in kar bi bil vsak hip najrajši izpustil. telehil togoten ob tla, pa če bi jo magari grdo notolkel. Ko sta dospela na ozki hodnik, je odprla oči in je rekla: >2e!« — On si je mislil: »Čast bogu!« toda reci tega ne bi bil mogel; ves bled je bil in roke si je tiščal na prsa, ki so mu hotele počiti. Vsa njiju zgodba — ta pot po ^topnicah v žalostni jutranji sivini. II. Dva dni jo je imel pri sebi; potem je odšla in za njo je ostal vonj njeneffa telesa in finega perila. O nji ni vedef drugega nego njeno ime, stanovanje, in: »Kadar zahrepeniš po meni, me pokliči — redno bom pripravljena.« Na njeni mali, elegantni, duh-;eči posetnici je bUo zapisano: Fannv Legrand 6, rue de V Arcade. Vteknil jo je za zrcalo med vabilo na zadnji ples pri vnanjem mi-nistrstvu in pisani in fantastični spo-red za Dechelettov večer — edini dve veselici, na katerih je bil tisto leto. In spomin na to žensko, ki je plaval nekaj dni okoli kamina v tem lahncm, nežnem vonju, se je razpuhtcl s to dišavo vred. in res-nemu in detarnernu Gaussinu, ki se je ogibal čim bolj je mogel, pariških zapeljivosti, ni prišlo niti na misel, da bi obnovil to bežno ljubezen. Ministerijalni izpit je bil dolo-čen za november. Samo tri mesece je imel šc za pripravo. Nato pridejo tri ali štiri leta poizkusnc dobe v konzularni službi; in potem bo moral iti, kamor bo, kam prav daleč. Ta mrsel na prognanstvo ga ni plašite niti malo, zaka] pri Gaussinrh tr-mandyskih, stari flvijonski obitelji, je zahtevala že tradicija, da mora nastor>iti starejši sin to, kar imenujemo karijero, pri čemer ga je moralno podpiral in vzpodbujal vzgled vseh tistih. ki so hodili pred njim isto pot. Tema proTincijalcu je h\\ Pariz samo prva stopnja na zelo dolgi poti in to ga je ovkalb, da bi sftlenfl kako resnejšo fjibezensko ali prijateljsko ZTezo. Teden, dva po plesu pri Đfcche-1ettnf ko je bil prižga! Gsnissin zve-cer luč, si pripravi! knjige na mizi ter hotel delati, je potrkalo plaho na vrata; in ko so se odprla, se je prikazala ženska v elegantni svetli obleki. Spoznal jo je sele, ko si je odgrnila pajčolan. »Vidite, jaz sem . . . Prišla sem zopet k vam . . .« Ko pa je zapazila njegov nemirni pogled na delo, ki se ga hoče lo-titi, in njegovo zadrego. je dejala: »O, saj vas ne bom motila ... saj veni, kaj se to pravi . . .« Odložila je klobuk, vzela v roke snopić »Potovanje okoli sveta« pa sedla in se ni več genila, navidezno zaglobljena v svoje čtivo; a vse-Icj, kadar je dvignil oči, je srečal njen pogled. In res mu je bilo treba poguma, da je ni pri tej priči oklenil z rokami, zakaj bila je zelo zapeijiva in očar-Ijiva s svojo drobno glavo z nizkim čelom, kratkim nosom, s svojimi po-hotnimi in vendar dobrimi ustnica-mi, in z vitko dozorelostjo svojega života v tej čisto po pariškem okusa prikrojeni obleki, ki ga ni tako odbijala, kakor njene egipčanske cunje. Odšla ie drugi dan izza rana, a vrnila se je še večkrat tišti teden, in vselej, kadar je stopila v sobo, je bila prav tako bleda, so ji bile roke prav tako hladne in vlažne, se ji Je glas prav tako od razj)urje|ija sti-skal. »O, saj vem, da te nadlegujem, mu je rekala, »vem, da ti presedam. Morala bi biti ponosnejša... Ali bos verjel?... Vsako jutro, kadar grem od tebe, se rotim, da ne pridem več; a potem zvečer me naskoči kakon blaznost.<: Oveseljen jo je gledal: njega, ki mu ni bilo do žensk, je presenečala ta vztrajnost v ljubezni. Dekleta, ki jih je poznal dotlej iz pivnic ali od drsanja, včasih mlada in čedna, so mu vedno dodijala s svojim bedastim smehom, svojimi grobimi rokami, surovimi instinkti in besedami, tako, da je za njimi vselej okno odprl. Y svoji nedolžni preproščini je domne-val, da so si vse deklice te vrste podobne. Tuđi se je čudil, da je našei pri Fanny toliko miline in pravo žensko skromnost, pa neko vzvišenost — vsaj nad malomeščankami, ki jih je srečaval v provinci pri svoji materi — ker je imela vsaj od daleč nekaj zmisla za umetnost ter }e ra-zumela o vsaki stvari toliko, da je bil pogovor z njo zanimiv in mnogo-stranski. Poleg tega je bila muzikalična, se je spremljala na kjavirju in pela z nekoliko utrujenim, neenakomernim, vendar izurjenim altom Chopinove ali Schumannove romance, narodne pesmi iz Berrvja, Burgundije alf Pi-cardije, katerih je imela cei repertoar. Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 208 štev. niti, ie v resnici pospešuje, da bi mo-gel, kakor pravi, osvoboditi to deželo iz »otomansekga jarma«. Tako j>a ne dela iz humamtamega Čustvova-nja, nego samo, da bi, skrivajoč svojo igro pod navidezno dobrohot-nostjo, povečal svoje kral)estvo v trenotku, ko je Tnrčiia v težkcm m neprijetno kompiicrranein položaju* To je vzrok, da Je grof Berchtold povzel inicijativo za mcdnarodno kcnferencof To je silno značilen izpad. »Information-, ki ga je priobčila je pri-znano veleoficijozna in prav nobene-ga dvoma ni, da je tako grožnja Tur-čiji kakor ta naval na bolgarskega kralja narekovan od najmerodajnej-še strani. Značilno je, da je sicer nemati pisana »Information« pri-nesia te migljaje v francoskem jeziku, pač zato, da bi jih povsod ra-zumeli, tuđi tam, kjer nemščine ne poznajo. Ta naslop oficijoznega infor-macijskega organa, je nekoliko od-grnil zaveso, ki zakriva nagibe in ei-Ije ćele te akerje, ki jo je sprožil grof Berchtold, a kar je videti, je prav malo prijazno in obeta prav slabe stvari za daljni razvoj balkanskih razmer. Staiersfro. b Celja. (Za čebelarsko razstavo) velja sledeči spored: V nedelio dne 15. septembra: Ob 9. uri dopoldne slovesna otvoritev razstave. Poteni skupno o^Iedovanje. Ob pol. 1. uri opoidne skupen obed čebeiarjev v »Narod-nem domu«. Ob 3. uri popoldne v mali dvorani slavnostni občni zbor Slov. čebelnrske^a društva /a S-\ Štajersko. Ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma < čcbelar-ska veselica. V p o n e d e 1 i e k i n torek. dne 16. in 17. septembra: Poučna predavanja na razstavnem prostoru, ogledovanje vzornih čebelnfakov v okolici. V sredo. dne 18. septembra: Poset kmetiiske sole v Št. Jurju. Od-hod iz Celja z vlakom ob 4. popoldne. V četrtek. dne 19. septembra: Ob 3. popoldne zakljuei-tev razstave in razdelitev odlikovani in daril. Razstava je na vrtu g. Sušnika na. Savi pri Celju. Glavni zbor Narodne stranke se bode vršil v nedeljo. dne 6. oktobra 1912 v veliki dvorani »Narodnepa doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Splošno politično poročilo. 2. Volitev v strankino vodstvo. 3. štajerski de-žebii zbor. Za referata pod št. 1 in 3 je določenih že več koreferatov, kakor o strankini organizaciji, časni-karstvu, zadružništvu, društvih. vplivn obstrukcije v štajerskem de-želnem zboru na gospodarstvo deže-le. okrajev in občin. Vprašanje de-želnega zbora, obstrukcije in bodo-čih deželnozborskih volitev se bode na široko in temeljito razpravijalo. Ker nameravaio staviti nekatera napredna politična društva in krajevne strankine organizacije svoje samo-stojne predlože k posameznim vpra-šanjem, ki se bodo obravnavala na glavnern strankinem zboru, jih prosimo, da pošljeio svoje predlože naj-manj teden dni pred 6. okt. izvr-ševalnemu odboru Narodne stranke v pretres. Potrebno je, da se naši so-mišljeniki povsod živo pripravljajo za udeležbo na letošniem glavnem strankinem zboru. — Zvečer priredi Zveza narodnih društev posestnikom glavnega zbora na čast v vseh gornjih prostorih Narodnega doma veliko ljudsko slavnost. Za to slavnost se je že sestavil velik pripravljalni odbor, v katerem sodcluje v odlični meri celjsko narodno ženstvo. Vese-lični program, o katerem se sprego-vorimo posebej. bo zelo zabaven in raznovrsten. Opozarjamo narodna društva v Celju in po Spodnjem Štajerskem, naj 6. oktober popolnoma prepuste Zvezi narodnih društev in naj skrbe tuđi sama za velik obisk na tej slavnosti. Iz Zreč. Malo več poštenosti smo pač pričakovali od naših stran-karskih nasprotnikov, a smo se zmo-tili. To je pokazala veselica 18. avgu-sta v Zrečah pri Koniicah, o kateri je pisala- »Straža« dolga poročila in pretekli teden je prišel se njen prijatelj »Slov. Gospodar« z istimi po-tvarami. Bila je to prva veselica v Zrečah, ki je bila pa tako dobro obi-skana, da »Straža« in »Gospodar« kar ne moreta pozabiti obilne ude-ležbe. Obiskana je bila od vseh slo-jev, ki pripadajo raznim strankam, ker je bila nestrankarska prireditev mlađega tamburaškega zbora. Ker je pa veselica izborno uspela, so jo naši strankarji počasi zreklamirali kot prireditev tamošnje dekliške in mladeniške zveze. Sicer hvaKjo tuđi nekatere gospode, ki so imeli s tamburaši in z napravo odra največ dela in truda, četudi dobro vedo, da dotičniki nišo njihovi pristaši ter so vporabili svoje znanje in delo za ne-strankarsko in resnično izobrazbo ljudstva. Kako im taka pohvala pri- ja, je njihova stvar. Ker pa dobro poznamo dotične osebe in vse predpri-prave za veselico, mislimo, da nišo bili posebno veseli te pohvale* ko so videli »post festum«, za koga so se trudili. Z zavijanji dejstev m s pečatom strankarstva so jih grdo plaćali za njihov trud. Gospodar, Če vam Je za resnično delo in izobrazbo med ljudstvom, morate biti v prihodnje vendar-lc malo bolj pošteni in tolerantni ne s«mo pred Drireditvnmi, ampak tuđi po njih. Z javnimi pohva-lami na eni strani, na drugi pa z očit-nimi zavijanji dejstev boste vzeli tištim, ki imajo zmožnost in voljo do dela med ljudstvom vse veselje do nadaljnega skupnega dela. OnnoŽl Umrla je nadučiteljeva soproga gospa Julika Raj spo va, rojena K o r& n> č e v a , dne 10. t. m. v 36. letu svoje starosti po daljši in tcžki bolezni. Pogreb se vrši v četrtek, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne. Drobne novlce. V r e m e je na Sp. štajerskem, osobito v goratih krajih, stalno slabo. V poneddjek po-noči in torek smo imeli velike nalive. Po Savinskih planinah in drugih \i$-jifi gorah je padcl sneg. Vinogradniki so upafi, da bo vsaj mesec september zboljša! vinski pridelek in popravi! vsaj deioma avgustovo zamudo. Kakor se kaže, je vse upanje vspričo tega mokrega in hladnega vremena zaman. — Sneg je zapadel, kakor nam piše prijatelj, vse višje planine na Zgornjem Stajerskem. Vreme je renavadno hladno. V nekaterih kra-jih je padla gorkota časoma na 3° R. — Deželno orož nišlco po-veljstvo je posebej pohvalilo orož-niska postaje vod ja Jožefa G o I e ž a in Franca Trstenjaka ter tit. posta je vod i a Franca Gaberška in Janezu Kor; e t a zaradi u*p^šnega nastopa proti tihotapijenju živine ob štajersko - hrvaški meji. — Iz Mu-t e poročajo, da so se dale na pogrebu Erberjevem tuđi oficijelno zastopati občine \ uzenica. Vuhred, Ribnica, Sv. Primož. Trbonje itd. Kaj je na tem poročilu resničnega? — V Mariboru so zaprli 26Ietne-ga pomožnega delavca Franca Ču-ša iz ptujskega okraja zaradi raznih tatvin. Mož je še komaj odscdel tri-lerno ječo zaradi tatvine. — Iz C e -1 j a. Skozi naše mesto se vracajo te dni z vojaških vaj na Kranjskem konjeniki in topničarji. Ljudem in ko-niem se močno poznajo napori zadnjih tednov. — Iz Brežic poročajo: Dne 5. t. m. zvečer so napadli neznani zlikovci živinskega mešetarja Karla Štritofa in njegovo ljubico Marijo Ostrelič iz Zverinjaka. Štritof je srečno odnesel pete, Marijo Gstrelič so pa napadalci hudo pretepli. Med drugim so ji z lato strli lobanjo. — I z Maribora. Naučno ministrstvo je potrdilo dr. A. Medvedovo učno knjigo za 8. gimnazijski razred, »Zgodo-vino katoliške Cerkve.« Rorošho. Zaradi evharističnega kongresa na Dunaiu so aretirali v Beljaku delavca Martina Horvata, Martina Rietscherja in delavko Marijo Worth, ker so razdajali lepake naslovljene Josefsblatter fur das deutsche Volk in Oesterreich'. 71 lepaki so naperjeni proti evhanstič-nemu kongresu. Aretirani nočejr> po-vedati, kdo jim je lepake izroči? Obmejna komisija, ki je se stavljena iz avstrijskih in laških zastop-nikov in ki ima nalogo natančnn do-ločiti avstrijsko - laško mejo se je sešla včeraj v Rablu in odpotovala proti Predilu. Sumfjiv slučaj smrti. V Blatan je umria na porodu hči veleposestnika Nojstcrnika. Dekle je predčasno spiavila. Zdravnik je konstatiral za-strupljcnje s fosforjem, sodišče je uvedlo preiskavo. Celovška porota. Včeraj se je vršila pred celovškim porotnim so-diščem obravnava proti tajniku ko-roške deželne zveze za tujski promet Ernstu Maier - Hoffernu v Ce-lovcu, katerega toži društvo »Alpen-rose'< zaradi žaljenja časti potom ča-sopisja. Maier je očital društvu, da dela goljufivo reklamo, s katero išče popularnost. Maier je ponudil dokaz resnice, zaslišanih bo 25 prič, med katerimi je več poslancev in več visokih državnih uradnikov. Obravnava je bila za izpopolnitev dokazilne-ga gradiva preložena. Primorsko. Cvetlični dan v Bovcu. V nedeljo, dne 8. septembra je priredila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Bovcu cvetlični dan. Uspeh te na novo vpeljane prireditve je bil nad vse pričakovanje izboren. Na-bralo se je namreč za prodane cvet-lice 314 K 23 v, a bi se še mnogo več dobilo, če bi bil cvetlični dan pred 14 dnevi, ko so bili tukaj še tujci. Bovec stoji dosedaj s to vsoto nad vsenii takimi prireditvami v trgih na ceiem Slovenskem. Gospicam-pro- dajalkam: Minki Jonko, Don Kenda, Ani K lavora, Elizi KravtRji, Loizki M 1 e k u i , Mimici in Olei Mlelcuž, Anici in Zori O% t • n, &&}* P • g o n > Eleon, Lidiji in Palmiri S t r a u s s-gitl, dalje tuđi malim: Nadići Osttn, Irrai Sterffuljc in zelo pridni Rojani V i d m a r , ki so s svojo požrtvovalnostio in Ijubecnivost-jo pripomogle do tako sijajnega in častnega uspeha, bodi na tem mestu izražena najiskrenejša zahvala in priznanje! Iskrena hvala tuđi daro-vralcem krasnih cvetlic in vsem onim, ki so se za to prireditev zanimali. D» O. Vlhar na Krasu. Včeraj je divjal po Krasu strahovit vihar, kateremu je sledil močan enourni naliv. Vihar je izruval več dreves, veliko ^kodo je pa napravil posebno na sadnem drevju. P#vske 9l«v«osti »Hajdriha« na Prošeku pri Trstu se je prepečeno nedeljo poleg mnogih pevskih in narodnih društev (med njimi *Slavec« 35 pevcev) udeležil tuđi oktet »Slo-venskega pevskega draštva ^Ljubljanski Zvon« \7, Ljubljane ter je na koncertu, pri katerem je sodelovalo nič manj kot 14 pevskih društev za-pel pod vodstvom pevovodje g. Z. Prelovca 2 skladbi. O tem nastopu piše »Edinost« doslovno tako-le: »Ne da bi hoteli podajati strokovno kriti-ko o nastopih pevskih društev, moramo priznati prvenstvo moškemu oktetu »Ljubrjanskega Zvona«, ki je s svojim preciznim in fino niansira-nim izvajanjem flajdrihove »V slad-kih sanjah« — bila je to edina Haj-drihova — dosegel visek. Dodati je moral dr. Jos. Ipavčevo ^lmel sem ljubi dveFreske in gobelin«, »Odlomki epopeje«, »Hilarion«, »Sfinksa«, »Stare poročilo«, »Perspektive«, »Bogovi in ljudje«, »Dedščina Tanta-lova«, »Razne maske«, »Brevir mo-dernega človeka«, »Pege na solneu«, »Twardowski«, »Bar-Kochba«, >Vo-tivne table«, »Epizode«, »Nove epič-ne pesmi«, »VaŠke balade«, »Pesem o Vineti«, »Svojanovski križašček«, »Tretja knjiga epičnih pesmi«, »Eklo-gi in pesmi«, »Poti v Eldorado«, »Godba v duši«, »Čarovni vrt«, »Zlati prah«. »Demon in Ijubezen«, »Moja sonata«, »Eno leto na jugu«, »Na domaćih tleh«, »Moja domovina«, »Življenje in smrt«, »Pajcevine«, »Tihi koraki« itd. Dramatična dela: »Dra-gomira«, »Smrt Odiseja«, »V Dioge-novem sodu«, »Noč na Karlštejnu«, »Julian Apostata«, »V življenje«, »Rabinska modrost«, »Exulanti*. »Sodišče Ijubezni«, »Maščevanje Cattulovo«, »Nad prepadom«, »Brat-ie«, »Snubljenje Pelopovo«, »Mida-sova ušesa«, »Smrt Hippodanije«, »Pietro Aretina«, »Trojno poljub-Ijenje«, »Priča«, »Testament lukavi-škega gospoda«, »Marija Caldero-nova«, »Eppomira«, »Ljubezen in smrt«, »Švanda Dudak«, »Sveta Ljudmila«, »Jessika«, »Armida«, »Sv. Vojteh«. »Excelsior«, »Johannes doktor Faust« in druge. Proza : »PišČalka«, »Kimono-va hči«, »Ironične in sentimentalne povesti«, >Barvaste črepinje«, »Nove barvaste črepinje«, »Punčke«, »Francoski pesniški profili«, »Studije in podobe«, »Nove studije in po-dobe«, »O knjigah in Ijudeh«, »Devet poglavij o novejšem francoskem romanu«, »Literarne razprave«. Razentega je pa prestavil glavna dela Danteja, Viktor Hugota, Car-duecija, Goetheja, Torquata Tassota, Arnošta, Manzonija, Calderona, By-rona in drugih siavnih pisateljev. Dnevne vesti. '+ Kranjski deželni odbor je zdaj v kratkem času dobil dva nova referenta, enega za zdravniške stvari, enega pa za živinozdravniške. Razume se samo ob sebi, da sta oba kle-rikalca, in sicer se razlikujeta od na- 208 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. vadnih klerikalcev po tem, da sta bila crna že od mladih let, kajti bila sta *Daničarja«. Za zđravstvoiega referenta je imenovan dr. Dolšak. Moral je na to službo dolgo čakati, kajti to mesto je bilo ustanovljeno že pred nekaj leti, a takrat ni bilo oddano. Potegoval se je namreč poteg dr. Dolšaka za to službo tuđi klerikalni zdravnik goriški dr. Brecetj in da ni hilo zamere, sploh nišo oddali te službe. Med tem je prišel dr. Brecelj drugod pod streho in tako je dobil službo dr. Dolšak. Ta je posebno vsposobljen za zdravstvenega referenta, ker ima borih par mesecev bolniške prakse in je v uradovanju tako izvežban. da se ne ve, kam je zapisati *ad acta«. — Živinozdrav-niški referent je postal neki Ćerne, doslej živinozdravnik na Koroškem. Rabijo ga, da bo vzgajal živinske pa-darje po deželi. katerega posla ni hotel noben drugi živinozdravnik pre-vzeti. Pri imenovanju teh dveh novih referentov ie titularni zdravnik in deželni odbornik dr. Zajec poka-zal svojo izredno pravičnost in nepristranost. Dolšak, ki je doktor medicine in ima za seboj desetletno zdravniško prakso, je imenovan za deželnega uradiika v 5. činovnem razredu deželnega statusa, ki odgo-varja 8. činovnemu razredu državnih uradnikov, in sicer na prvo stop-njof živinozdravnik Cerne, ki ima samo šest sol v Novem mestu in živi-nozdravniške studije, je pa imenovan za deželnega uradnika istega činov-nega razreda, a na tretjo stopnjo. Dr. Dolsak in živinozdravnik Cerne sta nekako obenem vstopila v deželno službo, a živinozdravnik Černe bo imel višjo plačo, kakor nič manj kle-rikalni doktor Dolšak. Činovni razredi deželnih uradnikov so namreč razdeljeni vsak na tri stopnje; na prvi stopnji ima uradnik temeljno plačo dotičnega činovnega razreda, na drugi stopnji ima eno petletnieo. na tretji stopnji pa dve petletnici. Dr. I»oišak je torei proti živinozdravniku Cernetu za dve petletnici na slab-scm. To je posledica tega* da ima de-ze!ni odbornik dr. Zajcc veliko več simpatij za živinozdravnike, kakor za človeške zdravnifce. V lx poslovanja klerikalnih za-druz. Pred okrainim sodiščem v Idri-ji je v teku zanimiva obravnava, ki utegne posvetit! za kulise poslovanja pri klerikalnih zadrugah. Nekemu pose5tniku na Jeličnem vrhu je bil pred kratkim dostavljen opomin za plačilo večletnih obresti od posojila 600 K pri ->Ljudski posojilnici^ na Go-rah. občine Dole. Debelo je pogledal dotični posestnik, ker jii od posojilni-ce nikdar prejel kakega posojila. Klerikalna posojilniea pa ga je le terjala, primoran je bil vložiti tožbo, da se ugotovi, da ni on prejel posojila. In sedaj se vleče dolga in draga pravda pred sodiščem, ker imata obe stranki svoje zastopnike. Radovedni smo na izid obravnave. ki pojasni, kdo je po-vzročitelj, najbrže ponareiene za-uoižnice. O tej zanimivi obravnavi homo svoječasno podrobneje poro-čaJi. — Nadvojvode Friderika cesta in »Slovenec«. Včerajšnji »Slove-nec« je priobčil pod naslovom: -Nadvojvode Friderika cesta se pogrezu-ie t jako zanimivo notico, ki pa je v zadnjem stavku zlobno za vi ti in me-če senco krivde na napredir ljubljanski občinski svet ia hoče naprtiti to krivdo posredno ćelo žnpanu dr. Ivanu Tavčarju, čemur se mora vsak človek, ki količkaj razmere pozna in hoče pametno mislHi in soditi. sme-jati. Stvar je namreč sledeča. To kar gtaja >Slovenec^ do zadnjega stavka, namreč brezine same, je morr'a res samo s svojo grajo zašel, note a!i nehote na napačno adreso. To naj bi povedal »Slovenec« deželne-rmi predsedniku baronu Schwarzu in pa deželnemu glavar ju dr. Šusterši-ču, ki sta imela pri regulacijskih de-lih Gruberjevega kanala največji in merodajni vpliv. Cesta sama pa pri tem ni prizadeta. Cesto je res znižalo mesto, toda le na podlagi podatkov. ki jih je dalo regulacijsko vodstvo kanala, Ki je za brezine samo odgovorno, ne pa mesto. Glede izpeljave in znižania te ceste pa naj zadostu-je, da konstatiramo dejstvo, da so veščaki in tuđi lajiki, ki so imeli priliko cesto ogledati, izrekli, da je cesta sara na sebi kar najbolje izvršena. Če se pa cesta Sedaj pogreza, je to krivda edino Ie slabih brezin, za katere je odgovorno vodstvo za po-globljenje kanala in naj se tozadev-no obrne »Slovenec« in vsi kričači, ki smatrajo za svoj edini poklič le to, da se zadirajo v to cesto, na pravo adreso kot smo že omenili in ta je, baron Schwarz in dr. šusteržič. -r Idrijskemu katehetu Oswal-du, ki je mora! vtikati svoje zlobne prste tuđi v doteke občinske volitve, se ni izpolnila nakana, preprečiti iz-volitev Štefana pl. Premeršteina za župana. Tako pri agitaciji ob volit-vah je imenitno pogorel, kakor s svo-jimi neumnimi rekurzi po končanih volitvah, ki so se izvršile ugodno za napredno stranka v Doieb* £upaa v I Doleh je danes vri napreden mlade-nič Štefan pl. Premerstein, 251etni sin prejšnjega župana Kajetana pl. Premersteina, pa naj je to po volji idrijskemu Osvvaldu ali ne. 4- Vrlmji rlčet - paša za ćelo Av-strijo postane znani »prijatelj* Slo-vencev dr. Nemanič. Iz Gradca, kjer je bil nadsvetnik pri ondotnem vi-sjem sodišeu, je prišel na Dunaj za dvornega svetnika, a poslali so ga kmalu v Gradec nazaj. Zdaj kandidira za mesto nadzornika vseh jetni-šnic, po domaće za mesto vrhnjega ričet - paše. — Sodelovalke pri cvetiičnem dnevu dne 14. in 15. septembra v Ljubljani, ki so se prijavile narav-nost eentralnemu odboru v Šubicevi ulici 3, ali pa v »Narodni knjigarni« izvedo, kam so prideljene iz v Dneva < in »Slov. Naroda« v petek, 13. t. m. Gospode akademike, ki bodo pride-ljtni kot spremljevalci posamezniin cvetličnim okrožjem, opozarjamo na tabelaricen pregled, ki bo razstav-Ijen v petek in soboto v izložbi »Nar. Knjigarne- in kier bo vse potrebno razvidno. Sokoli pa bodo obveščeni Slede porazdelitve po posameznih okrajih potom svojih Sokolskih dru-štev. — Cvetlični dan v Ljubljani se vrši vso nedeljo, 15. t. ni. ob vsakem vremenu. V soboto, 14. t. m. pa se priCne ob 4. ponoldnc razprodaja cvetic le v sledečih cvetličnih okrožjih: Kavama »Prešeren« (načelnici gg. dr. ^vigeljeva in Tekav-čičeva) za Marijin trg, PreŠcrnovo in \Volfovo ulico, 2. Glavna pošta (načelnica ga. A. VK'ider) Sclcnbur-gova ulica. 3. »Narodna kavama« (načelnici £a. Sijeva in ^ra. Hereno-va) za Kongresni trg in Židovsko ulico in 4. Mestni trz (načelnica ga. Vida Pogačnikova Krojaska ulica IJU.) za Mestni trg. Pod Trančo in Stari trg. — Ljubljanske gospodične in gospode prosi odbor za cvetlični dan. naj bi se v vse večjem številu priglašali za prodajalke cvetk, ozi-roma za spremljevalce gospodičen. Zavest narodne dolžnosti bi bila vse beli na mestu, kakor sedanja never-jetna kornodnpst. Uspeh cvetličnega dneva v Ljubljani je sedaj odvisen od poirtvoTainosti carodnega ženstva Ijubljanskega, kajti pripravlialni odbor je v polni meri izvršit vse svoje dolžncsti. Ugovor, da bi se koga preziralo in odrivalo od sodeforanja, je prazen, kajti poudarjamo. da nam j*e ninogo na tem, da pridobimo so-delovalk iz najširših krogov, katerih tiud smo vedno znali upoštevati. Opozarjamo pri tem na drugo kolono razprave »o cvetličnih dnevih«, pnobčeno v Slov. Narodu-^ 31. av-gusta t. 1. Prijave za sodelovanje sprejema Narodna knjigama? v Prcšernovi ulici do četrtka npoldne. Ljubljanske narodnjakinje in tuđi neorganizovani diiaki prijavljajte ?e v velikem številu. — Novi dohodki vseslovenskega cvetličnega dneva. Centralno vodstvo ie prejelo v roke g. Milka Nasjli-ča od podružnice C. M. O. na Opči-n«h pri Trstu kot uspeh tamošnjega cvetličnega dneva 150 K. Cvetlični dan, prirejen od podružnice D. C. M. v Ribnici na ITraniskem je prinescl našim narodnim društvom, \- katenh namen se vrše letosnji cvet1:ni dne-vi 305 K dobička. Končno se je vršil 8. l. m. cvetlični dan v Ilirski Bistrici, katerega dohodek v znes'Ku 115 K nam je doposlalo tamošnje elovad-no društvo Sokol. Prisrčnit hvala vsem. ki so poMisntjali do tako lepih resultatov! Pričakujomo natančacj-ših poročil o posameznih cvetlićaiH prireditvab, da tako zberemo drasn-cene podatke in nasvete za prihod-na leta. — Narodni trgovci, okrasite iz-fožbe na cvetlični dan s cvetiein! P> praški navadi naj bi tuđi ljubljanski narodni trgovci naročili cvetia pri centralnem odhoru za cvetlični dan in okrasiii z njim svoje izložbe. Naš apel je že uvaževala znana narodna tvrdka Fran Koilmann na Mestnem trgu. Ker ima vsled šolske s^zije s trgovino prcveč posla, se je za sodelovanje pri cvetiičnem diic-vu odkupila z 10 K gospa M. Tičar na Sv. Petra cesti. Slovenci, ozirajte se na zavedno-slovenske tvrdkc, Lanke in druge zavode! — Cvetfični dan v Spodnji Šiški. Pri končnem računu smo dobili maj-hen prirastek, tako da znaša sedaj čisti dobiček .^86 K 10 vin. Za ta na-ravnost krasni uspeh cvethčnega dneva v Spodtiji Šiški, se moramo predvscm zahvaliti gospodom in go-spodičnam: Cuznarjevi, Zalokarjevi, sestrama AhJin, Bernikovi. ^karjev-čevi ml.. Bedmovi, Vizjakovi in Be-ličevi, ki so od ranega jutra do po-znega večera z naivečjo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo ponujale cvetke. Kdor je bil v nedeRo v Šiški, ve, da je moral hote ali nehote kupiti cvet-ko, ker odreci tako ljubkemu nagovor« gospodičen, je bilo nemogoče. Nadalje gre zahvala gospem: Seidlo-vi, Tavčarjevi, Pušarjevi, Rozmano-vi ia Nočevi, ki so z največjo prki- nostjo in marljivostjo nabirale in zbi-rale cvetlice. Zahvaljujemo se kon-čno vsem cenjenim darovateljem, ki so z denarjem ali s cvetlicami pri-spevali k izvrstno uspelemu cvetli-čnemu dnevu. Srčna hvala! - Cvetlični dan v Ilirski Bistrici se je vršil dne 9. septembra. Priredil ga je tukajšnji »Sokol« v zvezi z mo-ško in žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda- Cvetlični dan se je krasno obnesel in znaša čisti dohodek 110 K. Zahvala za lepi uspeh gre našim vrlim gospodičnam, ki so cvetke prodajale, vztrajnim dijakom in cenjenim narodnim damam, ki so z darovanjem cvetk pripomogle k temu uspehu. — V korist cvetličnemu dnevu priredi v nedeljo, dne 15. septembra S. F. K. -Ilirija- nogometno tekmo z najodličneišim jugoslovanskim mo-štvom t. j. s hrvaskim akademskim šnortklubom. Kakor znano, je bilo naše moštvo v mesecu juniju v Zagrebu in vzlic temu, da je imel H. A. t>. K. dve rezervi, bilo tepeno 6 : 2. Vslcd raznih tekem se je naše moštvo spopolnilo in upamo v nedeljo na ugodnejši rezultat. Jutri priobčimo nekatere rezultate od tekem, ki jih je imel li. A. Š. K. z madžarskirni pr-vorazrednimi klubi in bo občinstvo iz istih razvidlo, da je v istini prvorazredni klub. — Abiturijentski sestanek na-prednega dijaštva raznih struj bo dne 15. in 16. septembra v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma«. — Otvoritev nestanka je dne 15. septembra ob pol 9. Za brezplačna pre-nočišca je preskrbljeno. Posameznih vabil pripravljalni odbor ne bo raz-pošiljal. — Iz komarja slona je napravil »Slovenec , poročajoč o avtomobil-ski nezgodi bivšega župana Hribar-ja. Informirali smo se ter izvedeli, da se o kaki nezgodi niti govoriti ne more. Stvar je namreč sledeča: Ko je avtovodja hotel ustaviti avtomobil pred neko nišo, je zadelo levo kolo v trenotku. ko se je avtomobil usta-yH, v cestni odrivač ob zidu te niše. Vsted tega je počila na kolesu duša, kar se pa zgodi pri vsakem avtomo-bilu po večkrat mćd vožnjo sredi Rajlcpše ceste. — Mestna branMaica Ijubliaoska im > nianic«. Kakor znano, potopii se je veliki parnik »Titanic- dne 16. aprila letos v dno morja. S parni-koro je utonilo kakih 15t/0 I^hui in lc malo se jih je resilo Potopilo pa se je vse biaso in spi»»h s^ ic pogrcznilo \ aiio morja vse, kar se je vozilo s patnikom. Poroča se, o*» se je pc*o-pilo eden milijon pissni, b*scrr»v in drugih vrednosti za 120 miJiimv.jv kron. S »Titanicor.i^ so se v-Tili •! Slovenci, od katerih sta si le dva rc- fla življenje, druga dva pa počivata Atlantskem morju. Mestna hranil-nica ljubljanska, ki ima precej živahno zvezo z Ameriko, poslala je v ti-stem času dve priporočeni pošiljatvi v Severno Ameriko. Naslovljenca pišem sta pričakovala pišem, ali ker so potekli že 4 mesecu a ništa se mč dobila, oglasila sta se in zahtevala (odgovor. In tu se je dognalo, da sta pismi Mestne hranilnice ljubljanske romali iz Ljubljane v Southhampton na Anffleškem, odkoder je imeS od-pluti parnik »Titanic-, ki je res vzel oni pismi s seboj. To sicer ni nesre-Ča, da sta se potopili dve priroroče-ni pismi, ali cela stvar je ver.dar zNe spu-ščamo se v razmotrivanja, vendar hočemo tu opozriti na moža, ki ima v dobro informiranih političnih krogih največ šans: princ Hohenlohe, sedanji namestnik v Trstu-Državnozborska nadomestna volltev v VII. dunajskem volilnem okraju. Dunaj, 11. septembra. Povodom državnozborskih nadomestnih voli-tev v VII. dunaiskem volinem okraju za mandat ponesrečenega poslanca Silbererja so imeli nemški nacijonalci shod, na katerem je izvajal govornik dr. Hantschell: Če misli krščansko-socijalna stranka, da jo bodo pri eventualni ožji volitvi nemški nacijonalci brezpogojno podpirali, se moti. Ce so rekli nemški nacijonalci pri obč'nskih volitvah: Nohen £las socijalnim demokratom, je bilo zato. ker je šio takrat za volitve. ki so iih nem-ski nacijonalci smatrali za čisto go-snodarskega značaja. Državnozbor-ske volitve pa imajo bolj političen značaj. Zlasti ni mogoče zahtevati od nemšk'h nacijonalcev, da bi dali morda tuđi samo en glas kandidatu katoliškega poinočniškega društva Juliju Prochazki. Zadnji govornik, zasropnik uradništva, je izjavil, da ro eradništvo glasovalo za nemško-rncijonalnega kandidata. Ce bi pa rajši za socijalnega demokrata, kakor pa za kršćansko socijalnega kandidata, kakršen je kandidat po-močniškega društva Julij Pro-chazka. Evharistični kongres. Dunaj. II. septembra. Danes ob !. popoldne je bil v Rotundi slovesno otvorjen evharistični kongres. Pa-pežev breve je prečital kardinal Van Rosum. Vreme je skrajno slabo, dežuje v curkih. Na Dunaju vlada hud mraz. Renuncisacila nadvojvodinje. Dunaj, 11. septembra. Na slove-sen način se je izvršila danes opoldne na cesarskem dvoru renuncijacija nadvojvodinie Elizabete Frančiške, ki se v kratkem poroci z grofom Waldburgom. Kofaličija češko - radikalnih strank. Praga. 11. septembra. Koalicija češko-radikalnih strank se je ^noči izvršila. Včeraj se je vršilo v Pragi posvetovanje vseh državnih in ci -čelnih poslancev narodno-socijalne, češke državnopravne in moravske ljudske stranke. Profesor Ma^arvk je opravičil svojo odsotnost. so- glasno sprejetem sklepu je bil izdan poziv na mladočeške in agrarične poslanec, da naj se ne udeležujejo več radaljnih čcško-nemških spravnih pogajanj z ozirom na jezikovno naredbo justičnega ministra fiochen-burgerja. Koncem konference je bilo soglasno sklenjeno ustanoviti koalicijo čeških radikalnih poslancev v wrho skunega enotnega postopanja. V ta namen je bil izvoljen tročlanski komite, ki ima nalogo izdelati nadalj-ne detajie. Komite je dobil ob enem nalog, da sestavi spomenico glede političnega položaj češkega naroda. Pri vseh principijalnih akcijah političnega značaja bodo zastopniki teh treh strank tako v državnem, kakor v deželnem zboru nastopali skupno. Akcija se obrača v prvi vrsti proti Mladočehom in agrarcem. Praga, 11. septembra. V praški Union* daje eden izmed prvih če-sko-radikalnih poslancev o koaliciji Ceško-radikalnih strank sledeči komentar: Nova koalicija bo izenosta-vila situacijo v političnem češkem taboru. Poslanci koaliranih strank ne bodo zavzemali v državnem «bo-ru posebnega stališča. Namerava se ustanoviti nov skupni češki klub ali pa bodo pristopili koalirani poslanci sedanjemu klubu, v katerem so sedaj samo Mladočehi, agrarci in klerikal-ci. Ob sebi umevno je, da bo zahte-vala koalicija, ki šteje kakih 22 poslancev, v skupnem klubu zastop-stvo v prezidiju in v sekcijafc. Ceško-nemšlta sprava. Pra7a, 11. septemra. Češki člani narodno'politične komisije imajo 4a- nes konferenco o situaciji ter bodo obširno govorili tuđi o najnovejšem fermanu iustičnega ministra. Smrt peaniku Vrchlickesa. Praga, 11. septembra. Cesar je poslal povodom smrti pesnikaVrchli-ckega rektoratu češkega vseučilišča soŽalno brzojavko v češkem jeziku: Globoko me je dimila vest o smrtr Jindfiha Vrchlickega. Izrekam rektoratu svoje sočutje nad veliko izgubo, ki jo trpi češki narod vsled smrti pes-nika velikana. Pollaki in Rusini. Lvov, 11. septembra. Konserva-tivna stranka gališkega deželnega zbora je sklenila po daljši seji izjaviti, da vztraja klub neomajno na stališču svoječasnega kompromisa iz leta 1910. Klub se zavaruje odločno proti temu, da bi se posamezne poljske stranke na lastno roko pogajale zaradi reformne akcije. Lvov, 11. septembra. Včerajšnja izjava konservatvnih Poljakov je provzročila veliko nezadovoljnost med voditelji demokratične in ljudske stranke Poljskega kluba. Splošno se vprašujejo, če bo tenor te izjave ugajal ministru kraflanu Plugoszu, ki se je udeležil predpriprav na Dunaju, in ki dobro ve, da bo provzročil pa-dec deželnozborske volilne reforme pooštrenje rusko-poljskih nasprot-stev ter izpodkopal stališče Poljskega kluba. V seji odseka za volilno reformo, ki se je vr&ila včeraj zve-čer, so zastopniki ljudske stranke in demokrati predlagali, da naj se na podlagi od deželnega odbora izdane-ga materijala izdela nova volilna reforma in da naj preide odsek preko nacrta Starczvnskcga na dnevni red. Lvov, 11. septembra. Včeraj se je vršila konferenca namestnika s predsestvom ukrajinske zveze, ki je zagovarjalo zahtevo Rusinov po 30% vseh deželnozborskih mandatov. Lvov, 11. septembra. V poslan-ski seji, ki sta se je udeležila tuđi ministra Zaleski in Dlugosz, je prišlo na vrsto več parlamentaričnih in dežel-nozborskih vprašanj zlasti glede ru-sinskega vseučilišča. Odsek za volilno reformo se je nato za nedoločen Čas odgodii. V prihodnjih dneh se vrše privatni razgovori posameznih de-želnozborskih strank. Odsek za volilno reformo se sestane zopet dne 18. t. m- Deželni zbor se nato sestane najbrže sele meseca decembra za tri-dnevno zasedanje, v katerem bo re-Šil samo proračunski provizorij. Offrska poztciiiu Budimpešta, II. septembra. Vodstvo združenih opozicijonalnih strank je izdalo komurrike. v katerem zahte-va, da odstopita Lukacs in Tisza. Ob 1. popoldne je bila nato seja preki-njena, nakar je bil sestavljen komu-nike, ki ima naravnost značaj pogodbe, s katero se zavežejo vsi člani vodstva, da ne stopijo z vlado v no-ben stik. Budimpešta, 11. septembra. Eksekutivni komite združenih opozicijonalnih strank >e storil sledeči sklep: Eksekutivni komite izjavlia soglasno, da smatra normalno funk-cijoniranje parlamenta za nemogoče, dokler se ne sanirajo protipostavni čini, ki so jih zagrešili v seji 4. junija m pozneje predsednik zbornice, vlada in većina. Končno izjavlja eksekutivni komite, da je rešitev zamotanih razmer izključena. dokler ne za-pustita grof Tisza in ministrski pred-^ednik Lukacs svojih mest in da je takojšnje uresničenie volilne reforme predpogoj za mir. Nadalje tvori brez-pogoj miru sanacija protipostavne kršitve tiskovne svobode in zboro-valnega prava. Budimpešta, 11. septembra. Ministrski predsednik Lukacs se je od-peljal na Dunaj, kjer ga sprejme cesar v avdijenci. Vlada namerava sklicati 17. t. m. državni zbor, da izvoli elane delegacije, nato pa državni zbor odgoditi do ZO. oktobra. Takrat predloži vlada državnemu zboru zakon o volilni reformi. Budimpešta, 11. septembra. Opo-zicijonalne stranke imajo 17. t. m. neposredno predno se sestane državni zbor konferenco, to pa zato, da vlada ne izve za njih taktiko v de-legacijah. »Pesti Napio« pravi, da bo dne 17. t. m. razglašeno nad Budim-pešto obsedno stanje. Mintetrska kriza v Srbiji. Belsrad, 11. septembra. Kralj je poklical včeraj Pasića k sebi ter mu je poveril sestavo kabineta. Pasić je zahteval 24 ur, da si premisii, skoro gotovo pa je, da bo ugodil kraljevi želji. Ker se mladoradikalci ne ma-rajo koalirati s stroradikalci in ker stavijo tuđi staroradikalni disidenti neiivedljive pokoje ta skupno delo z ml»doradikalci,bo nova vlada skoz in skoz »taroradikalna ter bo mogla računati samo na dva glasova večine v skupščini. Kakor se čuje, bo nova vlada takoj rarveljavila izvorno pre-poved. Đofgarski In Turci)*. Soflfa, 11. septembra. Bolgarska vlada je opozorilt velesile potom diplomacije na svoj čas od Fitzmau-rica izdelani in od Turčije priznaoi arganski statut za one turske vilajete, v katerih žive kristjani, ter na upravo Vzhodne Rumelije. Oba statuta imata v mislih neko lokalno av-tonomijo. Sofija, 11. septembra. O dogod-ku z dne 8. t. m. pri vojaški postaji Karantepe poročajo, da je trajalo streljanje do 8. zvečer. Noč je bila mirna; zjutraj pa so začeii Turki zopet streljati na Bolgare, ki pa nišo odgovarjali. Ob 2. popoldne so Turki obstreljevali bolgarske straže tuđi že pri vojaški postaji Kurtovo, nakar so Bolgari odgovarjali. Streljanje je trajalo do 9. zvečer kljub temu, da je dal turski poveljnik streljanje ustaviti. Carigrad, 11. septembra. »Sa-bah« piše o vojni nevarnosti med drugim sledeče: Turčija, dasiravno kos vojni z Bolgarsko in še dvema drugima balkanskima državama, naj ne da podlage za vojno, ki jo žele bolgarski nacijonalisti. Notranja uprava Turčije, zlasti v Evropi, naj zadovolji velesile. List priznava vrednost prijateljstva z Avstro-Ogr-sko in Romunijo za status quo in dostavlja končno, da bi bila napačna politika, če hi odklonila turska vlada nasvete, kakrsni so oni grofa Berch-tolda, ne da bi jih prej presodila. Grof Berchtold pravi »administrativna decentralizacija«, mi pravimo »razširjenje pravic«. Oboje pa vsebu-je reforme. Carigrad, 11. septembra. Vče-rajšni ministrski svet, ki je trajal po-zno v noč, se je bavil s političnim poslovanjem na Balkanu in z razmera-mi v Severni Albaniji- Kabinet z vso resnostjo računa z vojno z Bol-£a™ko. Rim, 11. septembra. V italijan-skih diplomatičnih krogih so mnenja, da evropska vlade ne smejo pripustiti vojne na Balkanu. Tuđi Italija je proti balkanski vojni, ker bi bile kon-sekvence take vojne nedogledne. Sofija, 11. septembra. Položaj je skrajno kritičen, Bolgarska se mr-zlično oboroža, po mestu krožijo vesti o mobilizaciji. V Jedrenju je Turčija znrala mnogo vojastva. Carigrad, 11. septembra. V Severni Albaniji vlada popolna anarhija. Albanski voditelji so prišli s pe-timi novimi prediogami in zahteva-mi. na katere zahtevajo odgovor do torka, sicer prieno z novo akcijo. Carigrad, 11. septembra. Na predlog valija Kosovskega je ministrski svet sklenil odposlati v Alba-nijo nove čete. Sofifa, 11. septembra. Tu so raz-širiene vesti, da }e bolgarska vlada podala TurČiji ultimatum ter da za-hteva avtonomijo Mocedonije, kot svojo najskrajno zahtevo. V kratkem bodo baje diplomatične zveze preki-njene. Mladoturški komite. Carigrad, 11. septembra. Mlado-turški kongres je sklenil preustrojiti komite v politično stranko z imenom: »Društvo za edinost in napre-dek«. Izvoljen je bil petčlanski eksekutivni odbor. Notranje turske razmere. Carigrad, 11. septembra. Pred-včerajšnji ministrski svet je sklenil zakonski nacrt, glasom katerega bo izvedla vlada podobne reforme kakor v Albaniji rudi v drugih provincijah. Italijansko-turška mirovna pokajanja. London, 11. septembra. »Dailv Ncws« poroča, da so se mirovni po-sredovalci zedinili na sledeči program: Turska vlada vzame na znanje zasedenje obali Tripolitanije in Cirenaike od strani Italije, ne prizna pa formalno italijanske suverenitete, pač pa se ne ustavlja prodiranju Itali-janov ter odpokliče svoje vojaštvo. Italija prizna versko suvereniteto kalifa v okupiranih provincijah ter da Turčiji 300 miliionov lir posojila, ki ga ni treba nikdar vrniti. Kot jamstvo za to posojilo pa služi Italiji onih 12 otokov v Egejskem morju, ki jih je Italija zasedla.Z drugimi besedami se pravi to, da Turčija teh otokov ne dobi nikdar nazaj. Berolin, 11. septembra. Poročila o uspehih mirovnih preliminarij so večidel borzni manevri. »Figaro« pravi, da bodo preliminarne podpisa-ne in vojne operacije končane najbrže sele v petek. Požar. Nižji Novgorod, 11. septembra. Velikanski gozdovi okrog mesta Vi-jaske so v plamenu. Zelezniške zveze so pretrgane, ogroženih je tuđi več vaši. Dragocenosti Marije Pije. Lizbona, 11. septembra. Italijan-ski kralj je kupil rodbinske dragocenosti bivše kraljice Marije Pije, ki jih je ta zastavila. Kralj je te dragocenosti zopet izročil rodbini kraljice. Chamberlain zholel. London, 11. septembra. Znani voditelj konservativne stranke Chamberlain je nevarno zbolel. Anarhiia v ruski mornaricL London, 11. septembra. Angle-ški listi poročajo iz Odese, da vlada cela anarhija v niski crnomorski mornarici. Vse moštvo }e zrevoluci-jonirano. Tuđi velik del Častnikov je v revolucijonarnem taboru. Vsak dan se vrše mnogoŠtevilne aretacije mornarjev. Nad Odeso je proglašeno obsedno stanje. Kitaiska. London, 11. septembra. >Daily MaiU poroča iz Pekinga: Komisar Knangfu, ki so ga poslali na zapadno mejo Kitajske, da jo pomiri, poroča, da je altajska pokrajina ob ruski me-ji neposredno ogrožena in da utegne odpasti. Kabinet je sklenil y tajni seji zadevo predložiti nacijonalnemu svetu. General Chiang-Kweit, komandant upornih čet v Tungčovn, ki so med sprejemom dr. Sunjatsena v Pekingu požigali po predmestjn, ie bil v soboto ustreljen. Hmelj. Norimberg, 11. septembra. 800, 600 kupčija in cene neizpremenjene. Poslano.) Siavno uredništvo dnevnika »Dan< v Ljubljani. V svoji številki 253 z dne 10. t. m. objavljate nastopno novico iz Ljubljane: »Ena osminka konjaka 4 kroče. Vprašali bodete kje? V ka-varni »Central«. Na seznamu pijač ni bil ta konjak vpisan — sicer bi ga gotovo nihče ne naročil. To presega že vse meje. — Op. uredništva, da se zopet kaj takega ne pripeti, ali ne pojdite noter, ali ne pijte konjaka. To je edini svet, ki ga Vam moremo dati.« Tendencijoznost in zloba te no-tice tiči v tem, kar je zamolčanega: 1. da je bil dotični naročeni konjak pristno franeoski, ki stane v vsaki boljši kavarni tuđi 4 in ceio 5 kron osminka, in 2. da je bil ta konjak naročen med noćnim koncertom, ki se vrsi vsako noč v kavarni »Central« brez vstopnie, toda pri zvišanih cenah pijač, kakor je to po vsem svetu običajno. Slavno uredništvo! Ce daješ svojemu sotrudniku svet, naj nikar ne pije konjaka, svetujem mu jaz, naj gre raje s kurami vred spat, nego da poseča nočne kavarne s koncerti, kajti vidi se mu, da je presku-sil svet do zadnjega plota v Šiški, da je moker za ušesi in da ima pojma o vzvišeni nalogi časnikarstva ravno toliko, kakor zajec kot umetnik na bobnu. Dokler se mi ta brezimnik osebno ne predstavi, ga smatrani za žurnal-apaša. Slavno uredništvo naj pa iz te moje izjave proizvaja logiške posle-dice. V Ljubljani, 12. septembra 1912. S spoštovanjem ŠTEFAN MIHOLIĆ, imejitelj kavarne »Central«. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno Ie toliko, kolikor določa ^akon. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za Ciril-Metodovo družbo: Mi-hael Gala, uradnik južne železnice na Rakeku, 20 K, nabrala vesela družba pri Sv. Križu pri Ljutomeru; Anton Hafner v Železnikih 5 K 12 v, kot preostanek vesele družbe, zbra-ne pri Thalerju v Železnikih; Franc Caleari v Škofji Loki 1 K z geslom: »Poljanski Pavle daruje svoj krasni — kozafiks — za Ciril-Metodovo družbo — Muha mu ostane«; V. Av-ser v Vojskem pri Idriji 7 K 32 vin-, z geslom: »Kar je na Vojskem na vi-dez klerikalcev, je v resnici liberalno« (Prvi odgovor na »Našo Moč« z dne 5. septembra pod iz »Idrijskega okrajac.) in rodbina prof. J. Franke-tova 8 K, mesto venca na krsto g. D. Karlina. Skupa] 41 K 44 vin. Za »III. slovenski vsesokolski zlet leta 1913.«: gosp. Kraljević 'n Zagreba 40 K 26 v, kot pripomoček k Vsesokolskemu zletu leta 1913. v Ljubljani. — (Posnemanja vreden vzgled brata Hrvata!) Za »Stavbnl sklad Ijubljanskega Sokola«: gdčna. Anica T., 5 K, dob-lienih za v prid temu skladu — gosp. Bertelnu P. dani poljub. (»Da bi de-ževalo še obilo najslajših poliubov Sokolu v korist!« Na zdar!) Živeli nabiralci in darovalci! Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«* MBOffOBtraaska poraba. Gotovo ni do mačega zdraviU, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „MollO-TO fraacosko tffSBle Ib 8OlM, ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaze Ž njim, kadar koga trga, kako te zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopclim. Steklenica B 2"—. Po poštnem povzetji po-šflja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni založnik, B«Ba|f TneUambea 9. V zalogah po dežeii je zahtevati izrecno MOUi-of preparat, za*namgvaa i varnostno zoaJBko ia podpisoau 6 ^ i. 208. štev. SLOVENSKI NAROD._______ Stran 5. Beceptf ztL Pohanje vitmjajo pri Ifospodinjah vedno dosti zanimanja, zlasti pa, ako se tieejo jedi, ki se dajo lahko zaradi svoje lahke prebave in velike redilnosti tuđi bolnikom in rekonvalescentom. Kuharska brošura za »Knfeke« vsebuje 107 tak ih preizkušenih originalnih kuharskih receptov za bolne in zdrave in se dobiva v prodajalnah teg-a preparata zastonj. Jfase življenje traja 70 let, ^^k le premnogim pa ni dano, resnično ^^^fc doseči te dobe, ker jih kaka bolezen I i| prehitro pobere. Kdor ni lahkomiseln ■■■ in boce varovati svoje življenje, mori || paziti tuđi na maihne nepravilnosti, II to so majhne prehlaje, in pri tem naj-• bolje služijo Fayeve pristne sodenske mineralne pastiIje, ki se po K 1*25 Idobivajo po vseh lekarnah in droge-rijah. — Ne dajte si vsiliti ponaredb. I MOJ STARI I nazor je in ostane, da proti prhl'r-u, I prezgodnjemu osivenju in izpać. a i I las kakor sploh za racionalno rug - I vanje las ni boljšega sredstva nego I svetovnoznani Bay-rum s k o - I njičkom, znamko lesen konjiček I tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L. I I V steklenicah po K 2 — in 4—, se I dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, I I :: parfumerijah in bnvnicah. :: I Mm taU. Danes in vsak dan UF* vso noć ~^g kohcehi nanovo došlega 3228 i«jfcailartiii.oteto L";s Ste/an }&Mi{ ■«.«,. MeteorolojRno norofllo. i)Vtaft ui m+r)em tt*2 Sreimjl zratal tlak 7M ■■ f tM jStaije 2^ i * EST -^ ** i Vetrovi i Ncb0 * flBja f mm £S ! 10 2. pop. 734-8 8 9 sr. jvzh. dcž „ 9. «v. 734 7 8*0 sL vzh. 9 11. 7. xj. 733*8 58 sr. szah. 9 Srednja včerajšnja temperatura 90', norm. 15 6° Padavina v 24 urah 296 mm. Zahvala. Za vse dekaze odkritosrčnega sočutja med dolgo boleznijo in ob smrti naSe nepozabne soproge, ozir. matere, gospe 3286 Karoline Kandare kakor tuđi za poklonjene krasne vence se najtopleie zahvaljujemo. Dalje tuđi vsem onim, ki so spremili blago pokojnico k večnemu počitku, posebno še si. ravnateljstvu ljubljanske kreditne banke in c. kr. finance najiskrenejša zahvala. I Žalujočl ostali. se sprejmejo na stanovanje in hrano Terezija Babšek, Rimska cesta 7, 11. vr. 13- 3271 SKrlvnosl \?*— **- fahke, elastične hoie. Nič več 3147 utrujenja. Stanovitneje od usnja pristni Dobiva se v vseb zadevaib trgovinah. Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, staia mati, sestra in tašča, gospa Antonija Kraigher danes, dne 9. septembra opolnoči previđena s sv. zakramenti v 63. letu svoje starosti, mirno v Goscodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bode v četrtek, dne 12. septembra ob 9 zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Hrenovice. Preblago rajnico priporočamo v blag spomin in moiitev. HRAŠCE pri Postojni, dne 9. septembra 1912. Peter - Zore, Ivana Kalnik, sinova. sestra. Antooija Horvat, FranćUka Smerdelj, Marija Ditricfe, losipina Zakotnik, Rodoli Horsat, Aston Smerdelj, Lndovik Đitrich in Albin Zakotnik, zetje. Vsi vnuki in vnukinje, 3280 Učenec » 9njM i trgu im z Kl Uagom. i ML JtruM^ Ewi»yh« ••»trn S. Dijakinja »sdrejne v Vobro oskrdt pri nali inM § Naslov se izve v uprav. »Si. Naroda« Proda se na Prlmorskem v Omiil|n •tok Krk radi »oprogin© smrti VILA s 5 sobami z vsemi pritiklinami» hlevom, vrtom in 2 vodnjakoma Natančn*»iŠa pojasnila daie Mate Feretić, podjetnik OmiAaii, otok Krk. 3272 Dijokl. diloliinle ali gospodične! se sprejmejo na lepo stanovanje in hrano po nizki ceni v sredini mesta. Gradišće šter. 19. m. aadstr. Moderno 2245 stanovanje s 4 oziroma 5 sobami in dru^imi pritiklinami se odda za avgustov rok Poljanska cesta St. 22. Razglas. V četrtek dnć 12. septembra 1912. ob 3. mi popoiodae prodala se bode potom Jarne drai-be v cukrarni (Ambrožev trg itev. 3.) Dahajajoča so slama ■opći so vablfo. Mestnl magistrat v tiiji, dne 11. septembra 1912. 3282 Zadejte Polo vplech. lahvn'ch jen se zak. oehr. uspornvm ustroiiin kaokovvm. c Polo) ^Jlepši tekiji Ljr>tx Schuiz/«»" J O I « ^ 16*8. I s P2 1 LS - V lepo zračno stanovanje se sprejmejo 3239 dijalizi iz boljše hiše. pod vestnim nadzorstvom. Več se izve v prodajalni pri g. ipreleorj«, »tari trf itev. 30. Sprcjmc $c takoj ali s 1. oktobrom mlad trgovski pomoćnik v špecerijski in železninski stroki iz- urjen, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Janko Sooirada — Sfaritrg pri Raketa. 3242 Spretnoga 32?7 stavca za slovenski časniški stavek sprejrae lako) tiskarna W. Blanke v Ptijo. - ■ Potoina se vrne. • la v Celiu nagrodal. Enooadstropna, novozidana, na prijaz-nem kraju, kjer se mesto oajbolj razvija. Zraven je velik vrt, ki meri l/i orala in gospodarsko poslopje. Proda se zaradi bolezni lastnika. Cena K 16.000. Hiša nese na leto 1100 K najemnine. /: Viktor Bevc, sli- karmkl molster ▼ Celfo, Oraika cesta 8. Profesorski kandidat |f^ sprejme instrukcijo "fl nižjegimnazijcev in realcev. Prevzame tuđi mesto odgojitelja. Naslov pod: Filolog 1U. Glavna pošta Lfubljana, Sedmošolec ljubljanske gimnazije Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upr. >Slov. Naroda« pod „Sedmošolec*. Sprejmejo se clijjal?:i srednješolci na dobro hrano in zračno stanovanje. Lahko bi se jim tuđi z in- ! štrukcijo pomagalo. — Naslov pove upravn. „NIov. Naroda*. 3522 tlčcnl^c za žensko krojaŠtvo 3275 se sprejmejo- Naslov pove upravnižtvo »SL Naroda*. Prodajalka mešane stroke, želi do 15. oktobra t. 1. premeniti službo. ^^ Naj raje kje na deželi. — Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pod 9lŠt« 163" upravništvu »Slov. Naroda«. V lepo zračno stanovanje pri samo-stojni gospe se sprejmejo učenje. Ve£ se poizve v 3278 Metelkovi nlici St. 5. ▼ pritUčjn. Dijak iz boljše hiše 3!44 dobi popoloo, dobro ostalo pri pjl profesona. Naslov pove upravništvo >S1. Naroda«. S žranc Wipplinger klobučar in trgovac Jy(aičt Wipplinger ^. JLampič jt'i poročena. n^ Schwanber? dne 1L septembra t9t2 Ljubljana* {Bres vsakega posebnega obvesttla.} ^<^^S ^^A 3283 Predno si nakupite šolske in uradne potrebščine, ogflejte si mojo vollko xalogoy kjer boste nele solidno ampak —: tildi nalcenele postrežene. • Trgovina šolskih in uradnili potrebščin nasproti glavne pošte. I Prvi slovenski zasebni trgovski tečaj yub°^(P2?tS2ftJS štev'8/L iieinlV Fr Cw*ir+rtc*t* izPrašan na c kr. trgovski akademiji v Gradcu za pouk trgovskih predmetov, izprašan za pouk strojepisja, za pouk trgov* predmetov na obrtnih IdSiniK i !• UoTincr nadaljevalnih šolah; strokovni učitelj obrtne nadaljevalne šolc in gremijalne trgovske sole, mestni učitelj v Ljubljani. ____________________ I Večerni tečaji I u tou ia go«po#»- I Srofepisje, desetprstni sistem. Učna doba kratka. I Stenografi!«, slovenska, nemška za začetnike. I Frtl«ve **tno ali pismeno. I Učnina nizka! šoi i 19121913. Desetmesečni trgovski tečaj Solnina K 160*— (samo za gospodične) Traja IO mesecev. Prednofls Trgovsko računstvo in korrtokorent, trg. korespondenca slovM nem., knjigovodstvo: enostavno, dvostavno, amerikansko, nauk o trgovini, nauk o menicab, nauk o blagu, kontorna dela, stenografi ja slov., nem., trgovski zernljepis, ncmščina, lašdna, kaligrafija, strojepisje, manipulacija v odvetniških in notarskih pisarnah. 30 «talk «r m ***** 90 otelh «r M ffn ▼ptoomi« vMk dan od 9,—1. in od 3.-5. ore. Pismeni« prijavim prfložiti izpričevalo. Večernji tečaji mm dam« in gospoda. BnJiMTOđstvo s enostavno, dvostavno, ameriško. KoroopondODcas slovenska in nemška, rrt|av« nstno ali pismeno. 3273 Obiskuje se lahko samo en predmet lična doba kratka! I Desetmesečni trgovski tečaj se prične o, brezpiačno preskrbljenje polic za večkrat zavrnjene. I Vprašanja zaradi nainatančnejših informacij pod „pofttnl predal 45 w Lfafe- I ljanl, glavna posta restante. 2974 Mffff ll?*flflf! ^fflillOlivDf Siv Ko. Hl družba iv. strojev Ljubljana, Sv. Petra eosta k. - Krao). - Kečerje. ■ Novo mesti I Zaradi epustitve raznib vrst perila in švicarskih vezenia posameznih I prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo aizkin cenah. Opreme za neveste Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtići, opraye za .* / •• ." -* .* kavo, nogavice in žepni robei. .* .* .* „• / / i Glavnu žiga i Ir. ♦ priv. tovaren M in vseh platnenih izdelkov Bfforbert Langer & S6hne znano najboljši izdelki, originalne tovarniŠke cenc Opreme zoovoroienčke. | rAlllUlI Oai C uursovi dhci 5, Solske knjige za vse sole v najnovejših predpisanih izdajah ter vse šolske potrebs&ine v najboljši kakovosti priporoča po == zmernih cenah z=z: L SCHVVENTNER v Ljubljani "" Mmm uto st 3 (MBloiie jb> Mat). Rabljen pisalni stroj prav dobro ohranjen, M ••■• f rod«. Fonudbc p©d nW. U* Sili*1 na uprav-siŠtvo »Sloveeskef a Naroda«. 3167 » nrejnejo u stamiaoje in braco i Rimska cesta 2. I. nadstr. levo. Vpoktjena ntltel|l€a liše privatne službe ▼ L]ubl{ani. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3137 Đula atitica-Tzgojitica želi službe. — Ore tuđi iz dežele. Naslov pod pjDobra meč" pove upravn. „Slov. Narodi". 3246 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaava aaaaV II Sm lm SS se sprejme u hrano in stanovaij? Gradišće št. 1.1. nad. na levo. 3058 S i v 11 j a. II ima lastii sfmK jemlle ii \\w\it n ablcke K!o naprimer: spedajc hlače, srajce, predpas- nike. Gre tuđi t trgoTino — Ponudbe =e paSilja na n«^lov: 3253 Ana Selaa. Spoiaja Šiika it 27. Išče se vetlo sobo brez oprave, s posebnim vhodom in eventualno hrano. Prednost imajo sobe v osredju mesta. 3245 Ponudbe je vposlati pod ,,Fp1-lifca" do 16. t. m. upravn. „Slov. Nar.a Mlad in coliden trpki setrudaik dobro izvežban manufakturist in spre-ten proda jalec 3243 se ieie v mamfafcfurflo troovlno. Vinko Sketvlllr. Bistrici, Notranjsko. Sir 3mperial (zlata znamka) napravljen \t mleka graščine Njegove ces. in kr. Visokosti nadvojvode Friderika, najfineje kakovosti in ljubkega okusa razpošiljamo 1 tucat (12 kom.) za kran 3*—. prvo Zafrebafko jKljekarstvo Stegreli, Doga ulica stev. 13. lićcmo agente« 3234 Drva mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta-vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Paraa taga SCAOHKTTI, sa akladiitoai driavaega kolodvora. Pisarnici pomoCoik vešč tiovenskega in nemškega jezika se surome za dimno plačo Kz 50. Prošnji naj se prilože rdnivniško, nrav-nostno spričevafa petem spričevalo o dosedanjem službovanju ter se naj poilje na podpisano okrajno f lavarstTo cio 20. septembra 1912. Strojepiaci taiajo prtdaest. Ltiaiiliiinliite I dne 6 septembra 1912. —--------------------■-■--- « 11 ......— '■——-----------------------------------------------—^ Oglas prodaje. m i t. bi. se ie iriiela pha prtiaja u drobili v trgovini g. 0. jezerska, Ljubljana, Jrlestni trg št. 24. Najboljša prilika za ceni nakup jesenskih potrebščin. Na zahtevo se prodajo tuđi večje partije. f olske potrcbscine vseh vrst, kakor fudi potrebščtne za urade priporoča po nizkih cenah ^ Marila litar, trunili i mm iB sini blagom Siubljana, Sv. Petra cesta 26 (nasproti „Zlate kaplje"). Prava in mm Wm. \ Povest. — Spisa! Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več. : Dpatov mmt: I Zgodovinska povest Spisal Iv. Remec. I Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K J 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. »______ Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje jtarodna knjigama v £jubljanu Sprejemno naznanilo- ]l ivorazredno talio Ho solo v liijii se Mu ptemali tti Ane ii. septembra 1.1. od 10 i 12 dopolii. V pripravljalni razred se sprejemajo učenei, ki so stari vsaj 13 let I ter so dovršili naimanj štiri razrede ljudske sole. I V I. letnik se pa sprejemaj« učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki I napravijo posebno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejraejo v I. letnik le I učenci, ki so vsaj z zadostnim uspehom dovršili 4 razred kake srednje ali | meščanske sole. I Pri sprejemu imajo "prednost sinovi trgovcev in obrtnikov. I Odhodno izpričevalo Sole upravičuje do dveletlie aktivne vojaške I službe in nadomeŠča triletno učno dobo v trgovini. I K vpisu nai pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov I ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15'— vpisnine I in pri5pevka k učilom. I Ostala pojasnila daje — tuđi pismenim potom — 3220 I ravnateljstvo. I V Ljubljani, 2. septembra 1912. I St. 591/H/pr ___ . 3277 I Razglas. Glede na nadomestno I volitev dveh dcželnozborskih poslancev iz volilnega razreda mest in trgov v vofilnem okraja mesta ljubljanskoga namesto bivših poslancev Jožefa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja, ki se ima vršiti ie 24. septeia mlina ožji volitev pa dne 2. oktobra 1.1. V LJubljaaif se ▼ smislu zakona z dne 20. juniia 1910, Št. 21. deželoega zak. nastopno nazmanja: Vsak volilni upravičenec, ki ima v Ljubljani svoje redno stanovališČe, je dolžan, ob volitvi deželnega poslanca priti določeni volilni dan v času, pred-pisanem za glasovanje, k volHni komisiji in oddati svojo glasovnico (volilna dolinost). Vsak volilni upraviČenec, ki se mu je dostavila iskaznica, pa se brez I opravičenega razloga odtegne svoji volilni dolžnosti, se kasnuje z globo od 1 I do 50 kron, ako se ni najdalje v neprestopnem roku osmih dni po volilnem dnevu I pri mestnem magistratu ljubljanskem ustno ali pismeno opravičil zakaj ni vrsil I svoje v^lilne pravice in ai, ako to treba, predloži! dokazil ali se sicer verodo-s toj no izkazal, da je imel za neudeležbo zadostea zakonit opraviČevalni razlog« Raclogi, Icateri voiilca, ki se volitve oe udelezi, opravičijo so zlasti: 1. ako volilec vsled bolezni ali slabosti ne more priti oa voliŠče; 2. ako volilca zadrže u radne ali sicer neodložne stanovske dolžnosti; 3. ako je volilec na potovaniu irven kranjske dežele; 4. ako volilca zadrži bolezen v rodbini ali gruge neodlozne rod. zadeve; 5. ako volilca zadrže prometne ovire ali druge nepremagljive okolsčioe. Pravico kacntnmja ima mestni magistrat ljobljaaski. Mestni magistrat w Ljubljani 9 dac 10. septembra 1912. Župan: Dr. Ivan Tavčar L r. 208 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. P. n. gg. sodavlčariem I priporoča SToje prvovrstne sadne aromate in izvlecke (bre* dodatka kcmičnih ali sintetičnih primesi) za izdetovanje izbornih šumečih lim ona d kakor oeneca jagodovka, iabolCni biser, kristalna cilfoeada. malM ili. Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka »ZUtocvet". Z odličnim spoštovanjem 2689 Pntnilr ^taM^a d6«M1«clJ■ rMU- *■ ■»*■!* •*•■ t«r«ki-rUlUlK OICtKU traktev IM., Ljubljana, Slomskova «1. 27. St. 495. my •t 3169 Naznamlo. Na c. kr. državni realki v Idriji : se bodo za šolsko leto 1912/13 vpisovali učenci : ' v I. realčni razred dne 16. septembra d opol dne od 9 — 1L == v II. -IV. razreo dne 20. septembra dopoldne ■-.—-= v V.-V1I. razred dne 20. septembra popoldne. = Sprejemne skuša je v I. razred se vrše dne 17. septembra, sprejemne fzlaiŠnje v višje razrede in ponavljalne izkuŠnje pa dne 19. septembra. V pripravljalni razred se bodo sprejemali učenci dne 16. septembra dopoldne od 11 — 12. ure. Šolsko leto se prične s sv. maso v župni cerkvi sv. Barbare dne 21. septembra ob pol 8 uri dopoludne. Ravnateljstvo c. kr. državne realke v Idrlji, dne 4 septembra 1912. IIIjIU (JuiiuujLiiic | Ljubljana ■----------------------------------------------- ■ vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v j Narodni knjisarni' I Prešernova ulica št. 7. Anton Bajec ) umetni in trgovski vrtnar naiaaija si. c. p. obćmstva, da se nahaja njegov cvetHčni salon Pod Trančo, ** ; Veiike žalo a suiiih «». i zdelovioje šopkov. veoiev, irakov KCI Okusnc delo in zmerne cene Zunanfa naročita točno. / Vrtnarija na Iržaški cesti St. 31. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. dne 2. septembra 1912. ----------------------------mmm ---------------------------- 5: 1063 m. š. sv. VA ■ 32O° RazgSas. Solsko leto 1912/13 se prične na mestnlh ljudskih šolah ljubljanskih ,**e> 16. »€?i3teMx^t3jra^ 1912 ; klicanjem sv. Duba in potem takoj z rednim šolskim poukom. Vpisavalo se bode v zmislu § 33. do končnega šolskega in učnega reda dne 13., 14. in 15. septembra 1912 I v šolskih poslopjih in sicer dne 13. in 14. septembra od 8.—12. ure dopoldne I ::; od 2.-4. ure popoldne, dne 15. septembra pa od 9,—12. ure dopoldne za I I. mestno deško ljudsko solo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 17; I za II. mestno deško ljudsko solo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; I za III. mestno deško ljudsko solo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 I 'il. nadstropje); za IV. mestno deško ljudsko solo v šolskem poslopju Na I ;-uiah št. 43; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karo- I -ski zemlji št. 40; za nemško deško ljudsko solo v šolskem poslopju na I ^avčevi cesti št 21 (pritličje); za mestno slovensko dekliško osemrazrednico I v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1 ; za mestno nemško dekliško I o.emrazrednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19. I Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne sole ne bodo sprejemali. I Predsednik: Dr. Ivan Taviar I. r. Penzijomsti ali penztjonistke Uhko dobijo I potof M«M|aM v uf«i monjSotrgouino z mešanim blagom, prodajo vina, piva in Žganja s stanovanjem vred. — Pod „mm+> ta*" na uprav »Slov. Naroda«. 3621 Prostovoljno se proda obzirna enonadstropna 3045 wm ^^* na jako prometnem ■ ^^r me^tu TMetliki na WW 111 II ten obstoji že nad 40 III M Jm let trgovina, bodoč- III ^k II nost za vsakega za- III VII gotovi:ena, ker se bo ■ IIU^J promet zelo povečal M^F^HI zaradi železni^ke zveze Novo mesto-Metlika-Karlovec — Vprasanja na lastnika hiše Janka Hranilovifia, trgovca v Karlovcu na Hrvaikem. SSSSI Najboljša in najzdravejŠa —~"— barvas za lase in brodi ic dr. Drallea lfNEBILM, ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri I Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št« 1. Poulične šminka >n puder najtineje po zmernih cenah Tapetnik Dragotin Puc Ljubljana, Marije Terezije testa štev. 16 na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spada- joča deia Velika izber zgotovl|enih : divanov s otomanov in modrocev. PIzdeluje za letošnjo |^g sezijo najceneje JK < um za uobase ^ >n „ „ našlo e £ . .piapnit S ? . .01 a *~ Nadalje: 3128 ^^ S Vreče za klobuke ^ "■ s tiskom. 4 k Vrećice za bonbone wm v vseh vrstah. Sa IVAN BONAČ sin V LJUBLJANI, Čopova cesta. Zaianačeno pristade slivovke :: tropinovec :: hrušovec brinjevec vinsko žganje se dobi v množinah od 25 / naprej pri ▼eleftfaa|arai sadi« 1199 M. Resier i h Ijilljui, pileg plmine .Osin'. cm prizadevanj, najti najboljše In naj-izdatnejše sredstvo za izboljšanja kave "~ dosežejo vedno le one gospodinje, ki kupu,jejo kavi ni priciatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih s „kavinim mlinčkom". Ona 80 izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo 8 „kavinim mlinckom" je na.iiedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je 708—iv. „pravi Franck". | mama i zagrdo. Rcuvrto'kLcur došla. velifccL izbira. oblek za solsko mladino, zol čLelcZice tn dečke. Najnovejše ohleke, površnifel in raglani %& go&po&e* NajmodertiejŠa in najnovejsa damska konfekcija, kakov fmletoji, raglani9 kostumi, jopice, krila in bluze po priznano najniziih cenah priporoča „^.nglešTzo s'kZcudišče 6bZehu O. JBerrujLtonrič, M.estni trg št. č. Na zaJi tevo posij em blago rade volje bre» pov#et$a,. Naznanilo. JVa c. kr. U. državni gimnaziji v Ljubljani = (^olia,:n.sl£:a, cesta) = bode vpisovanje za I. razred in sploh novih učencev v ponedeljek, dne 16. septembra 1912 dopoldne od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemni izpiti bodo v torek, dne 17. septembra od 8. ure dalje. Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstrom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici — in okr. sodiščem v Kamnikn, Kostanjevid, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr, deželnega Šolskega sveta. Dosedanji učenci tega zavoda se bodo vpisavali dne 17. septembra. Šolsko leto se začne dne 19. septembra s sv. maso ob 9. uri dopoldne« V Ljubljani, dne 3. septembra 1912. 3148 Ravnateljstvo. Solshe knjige za ljudske In srednje sole, nčiteljišče in licej, za obrtne \ :-: In strokovne sole h ima v najnovejših izdajah I v zalogi I I .Jlarodna koiana" | I v Ljubljani, I v PreSernovi ulici štev. 7. Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 208 Stev. [ Priporočamo našim :: gospodinjam n KOLINSKO CIKORIJO iz 6dine slovenske g tovarne y Ljubljani Špji s nt in mlad 3212 trgovski pomoćnik vcŠć mešane stroke, spreten prodaj alec. Anton Kre&eli, trgovina z meša-nlnt blagom ln s deiel. pridoUd, u DobOTO, Spodnje Štajersko, k Oglejte, kopile Cvekov lanski borovnicevec in borovnice namočene, ter Cvckov brinovec ;: in 15 let staro orehovo zdanje. :: Vse to dobite v delikatesnih topovinah T. Mencinger in F. Kham v Ljubljani. 3226 Pozor*! n I 'JmJu Pozop! |C R&di -velike naloge ~W& vseti šolskih !n uradniških potrebščin kakor tuđi galantorljskih predmotov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovinospapirjemin r«-* ImISJ! :: N*IJana :: gatanterijshim blaiom ■ ■■ IDIIC !8estni trg II.—13. P^^ ^^ ^^ W Jfikdar Ic niste kupili W^ ■ UifcUl ™ ■ po tako Hizkih cenah! 8 ^9dt^.%3W m i ^-----------------------------■■ ■ - ■ ________________J »nepari na Dunajski cesti v LJuMJftnl pred delavskimi hišami in sa fllaeall takoj ob mestni meji na Trifcikl cesti, vse z najlepŠo lego so po izberi za — ■ — prlmerne cene —= na prodaj. Več se poizve pri lastniku Jos, Tribuč, na Glino ah 37. 2416 Hfijii na prodaj. 311: Zidava v vihnem slogu, enonadstropne, tik stojeće, z veliki mi vrtovi, lega krasna, prosta. Pripravni zte za. veliko vinsko ali mešano trgovino, kakor tuđi za drugo podjetje. Cena primetna, pla-Čilni obroki xelo ugodni. Hiši ste tuđi posamezno naprodaj. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod šifro „Dve hiSi2 BUUiii strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni ¥ nwu is vratu, Kongresni trg 15, zopet ordinira. Povodom začetka sole priporoča modna, trt športna. trgovina, P. Magđić, Tjjubljana 8** nasproti glavne pošte ~mm za dijahe in dijahinje perilOf klobuke, čepiće, majice, nogavice, rokaviee, đežnike, kravate, naramnice, pođreze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, m gumbe, moderce, telovadne tevlje itd. Ud* Motalo, umili pozor! MlstllaJee za ročni pogon ter pogon s silo, navadne in kombinirane s Čisti Ino pr ipravo, mlinl za sadje, za moke in za Šrotati, stlskolmlce za grozdje in seno, ge-pelfml, slamorexmice, motorfl znamka IHC in kotle za 2ganjektrtio, \mr sptoh vs« polfedelske strofe naj-boljše sestave, zajamčeno brezhitnega delovarja, v naj-večji izbili ter po najzmemejših cenab dobavlja obče- znana tvraKa s poijedelskimi strojl ln tdesnino Fr. stupico y*l«B. li Inedfe icfi l Najveći a zaloga orodja in žclez-| :: nine ter stavbnega materijala. :: PnnfciH, ceiiki io obisk zaitennita na željo brtzilaiii J. Zamljeii ievllarski mojster v Ljubljani, Gradišće 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdelnje tuđi prave gorske in teiovađske oevlje. Za naročila z dežcte zadostuje kot mera i prposlan čevelj. 245 r (Sa&liiifn cattuztn pttpozoca i Sattit &to£ttfli, vectto pzt-pzavifcni* cfa6o {uči vettct, o {taftovi in za&nc cvcftice ,\ Sonta i&goĆovćfcnc 6 _S2 dJ 2 __J 5 I o .= - X , 1 ^^* i * Ji ! • I——^ j- njnj I ^^^^ ^ I Velečastiiitn damam se viju dno naznanja, da se v damskem mod. salonu 1. vrste Mpi ¥m, lw0\ trs I li 1 zopet sprejemajo in točno izvršujcjovsakovrstna naročito ;|V \/ a \/ a \v y\ \/ yv x/~/\ \/ /i---\/~-a \/~a \/ a \/ ^ \/—a~\/~a \/"il H 321° Odvetnik 1 dr. Ivan Kimovec < je otvoril svojo I odvetniško pisarno \ v Trstu 3 ulica Caserma št 15, I. nadstr. ' ^^=i Vse i iii na tukajšsijih in zunanjih učnih zavodih vpeljane solskp kniicrp v predpisanihizdajah, v veliki množini vednovzalogi i tgnn s iVUiii ii iihliiii KIoisDijifr li Bambero Ljubljana, Kongresni trg 2. j > W Seznami očnih knjig se đobivajo zastonj. ~VC ^ .; TEHN1ČN1 BIRO IN 8TAVBNO PODJETJE :: Uesljetm cesta H* 26 (p&Ug pUnarne) 1ZUELVJB: Re sijeva cesta ŠU 26 (poleg pl i nar ne) Beton * zelezobeton Strokovna izvršitev Vodovodi * elek- moderne apnenice. I * mostove * strope * vseh vrst načrtov * trične centrale * tur- * * * dvorane * zazidke prevzttje zgradb * bine *mlini * žage + Obisk strokovnih ::;:: tmrbin. ;:;;: ; tehnična mnenja. ;;;; opekarne in ;;:: inzenifiev na željo.