Leto TI T Celju, dne 26. oktobra 1911. St. 47. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse poSilja t ve (dopisi, reklamaoije, vprašanja itd.) je poSiljati na naslov: ^Narodni Ust" v CeSjj«. — Reklamacije bo poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje Žtev. 1. »Narodni List" stane za celo leto 4E, v pol letu 9 K, ca četrt leta 1 K. Za Ameriko In drage dežele na leto 5 K 60 vin. Narofinina se plaCnje vnaprej. — Posamezna itevllfca stane 10 wln. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine sa oglase je plačevati po polti na naslov: »Narodni List" v Celju. Pozor! Pozor! Uredništvo in upravništyo „Nar. Lista" se nahaja odslej na Dolgem polju štev. I. Naročnina in inserati se lahko izročajo tudi ali v Zvezni tj§k£rn'i (Schjllerjeva cesta štev. 3) ali v Zvezni trgovini (Goričar & Leskovšek) v Rotovški ulici. \ ^tSt^VT" f Dr. Josip Vošnjak. i Visovlje pri Slov. Bistrici, 22. okt.: „Dr. Josip Vošnjak je sinoči 21. oktobra ob pol 9. uri ninrl. Pogreb bo v torek pb 2. ari popoldne." To kratko, pretrpsjjivp pomočilo smo sprejeli minolo nedeljo. K večnemu počitku ie legel eden najjbqljših sinov slovenske domovine. Kdo ga pe pozna, vsaj po imenu, kdo ne pozna njegovih mnogpbrojnih spisov, kdo starejših Slovencev se ne spominja njegovih nastopov v dohi slovenskih taborov ? Po širni slovenski domovini je v nedeljo pretresla vsa narodna srca žalostna vest: I)?. Josipa Vošnjaka ni veš. Zadela ga je kap in storila ko$ec njegovemu mnogozaslužn^mu, za Slovenstvo tako plodovitemu življenju, življenja slovenskega baditelja in pisatelja. Njegovo ime je neločljivo združeno s slavno dobo slovenskih taborov, njegove spise še ljudstvo danes ra,d,o či,ta, njegove igre se igrajo po mnogih slovenskih od^rih. Kakor samotar je živel zadnja leta v Visovljah pri Slov. Bistrici, in kakor bi bil slutil, da se njegovo življenje nagiba k zatonu, je pred par leti še zopet krepko prijel za pero ter napisal svoje »Spomine", v katerih je z njemu lastno živahnostjo opisal dobo, v kateri je on igral pomembno vlogo, dobo slovenskega narodnega prebujenja, lep kos naše narodne, kulturne in politične zgodovine. Zarodu, ki je nastopil za njim, je zapustil bogato dedščino svojega neumornega dela, svoje plemenite ideje, svoj jasni zgled ljubezni do naroda in dela za narod. On pa je padel v grob za mnogimi drugimi svojimi vrstniki iz dobe slovenskih taborov ... Kakor jesensko listje z dreves ... Ni ga več! Naj bi nam Slovencem vstale stotine mož takega značaja, take delavnosti in take ljubezni do ljudstva! Di^ Josip Vošnjak se je rodil dne 4. jan. 1834. v' Šoštanju iz stare ugledne rodbine VoŠ-njakov, ki nam je dala Josipa in Mihaela — pa tndi današnje qemške Woschnagge v Šoštanju. Tosipovi starši so bili premožni usnjarji. Obiskoval _ j «--»-»-- -» — • -j kjl n5nj jezjlj Josip Vošnjak _________ _______10 ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni zmenil do leta, 1848 in nam je bil jezik le sredstvo, da se sporazumemo med seboj z drugimi." Gimnazijo je študiral najprej v Celju, potem v Gradcu, kjer se je vpisal v »Slovensko društvo" in si kupil svilen slovenski trak, in nazadnje na Dunaju. Brigal se je takrat samo za učenje in nič za politična in narodna vprašanja. L. 1851. je z odliko napravil maturo ter se vpisal medicino na Dunaju ; 1.1858. je bil promoviran za doktorja. Naselil se je najprej v Šoštanju; ker je bila praksa slaba, je šel 1.1859 v vojaško bolnišnico v Ljubljani, a se je že jeseni istega leta naselil v Kranju ter ostal tam do leta 1861. Tu se je začel zanimati za javna vprašanja in je pridno prebiral »Novice", iz katerih se je — nemško vzgojen — vadil v slovenščini. Tačas je tudi prišel v Avstriji politični prevrat, absolutizem je padel, prišel je oktoberski diplom in nato februarska ustava. Tudi Slovenci so se začeli živahno gibati in na poziv „očeta Slovencev" dr. Janeza Bleiweisa se je tudi dr. Josip Vošnjak začel udeleževati politične agitacije, ter je to delo nadaljeval, ko je bil 1.1861 imenovan za sekundarija v ljubljanski deželni bolnišnici. Doba šestdesetih let je bila največje važnosti za probujo Slovencev^ in eno glavnih vlog je igral dr. Josip Vošnjak. V svojih „Spominih" je dobo od 1. 1861. do 1867. naslovil z značilnim imenom ..Agitator". Bil je sousta-novnik skoro vseh narodnih in prosvetnih naprav. Že L dec. istega leta ga pa najdemo kot zdravnika v Slovenski Bistrici, kjer je ostal celih osem let. Začel je vkljub odsvetovanjem tudi tam z na-rodno-probujevaljijm delom. Tndi za volitve se je takoj brigal. L. 1862. je z vnemo podpiral kandidaturo dr. Razlaga, ki je pa propadel. L. 1863. ga vidjmo pri ustanovitvi »Slovenske Matice" v Mariboru. L. 1867. so se prvikrat po vseh slovenskih pokrajipah vršile volitve v deželne zbore in Slovenci so takrat prvikrat stopili v javnost kot političen činitelj. Zmagaji sp slovenski kandidat je; dr. Vošnjak je bil izvoljen,v mariborskem okraju in je ostal deželni poslane| do leta 1876. V štajerskem deželnem zboru je v družbi s Prelogom, Lipoldoip in Hermanom zagovarjal enakopravnost Slovencev. L. 1868. je sodeloval pri ustanovitvi „Slov. Naroda", katerega ?o ustanovili v Mariboru štajerski rodoljubi kot glasilo mlajšega zaroda. List je začel izhajati 2. apr. 1868. Velik kos svojega dela je posvetil dr. Vošnjak dobi slovenskih taborov, eni najkrasnejših dob v slovenski zgodovini. Na prvem taboru 9. avg. 1868 v Ljutomeru, kjer se je zbralo, do 10.000 ljudi, je poleg Zamika, Raiča in Razlaga govoril tudi Vošnjak. Na taboru y Žalcu istega leta, kjer je bilo 15.000 ljudi, je govoril pqleg~ Ploja, Zarnika, Razlaga in drugih zopet Vošnjak o »Zedinjeni Sloveniji". Na tabor v Šempaso na Goriškem se je peljal sam (niti y .Lju^jani se mu ni noben rodoljub pridružil!) in je, od ljudstva burno pozdravljen, poleg Lavriča in Nabergoja govoril v imenu štajerskih Slovencev. Kasneje je vlada, ki se je zbak narodne navdušenosti in zavednosti, tabore prepovedala. L-1870. se je preselil Vošnjak v Šmarje, a že 1. 1871, v Ljubljano, kjer ga vidimo igrati važno ulogo pri; ustanovitvi Narodne tiskarne, pri preselitvi »Slovenskega Naroda" v Ljubljano in njegovi izpremenitvi v dnevnik. Boj m^ „Staroslov$nci" (okoU „ Novic" z dr. Blfli-weisom na čelu!) in »Mladosloveuci" okoli »Slovenskega, Naroda", med katerimi je bil tudi Vošnjak, se je pričel z vso silo i v časopisju i v javnem življenju. Vošnjak je bij budi eden glasnih ustanovnikov »Pisateljskega, društva". L. 1873. dne 4. aprila je cesar potrdil postavo o direktpih (neposrednih) volitvah v državni zbor. Slovenci so ponekod nastopili ločeni v dva tabora. Tndi dr. Vošnjak bil v celjskem okraju izvoljen kot »mladoslovenski" kandidat proti mariborskemu kanoniku Kosarju. Tudi 1. 1879 je bil istotam zopet izvoljen, Pozneje se je odtegnil političnemu življenju. Bil je tudi eden glavnih delavcev pri ustanavljanju posojilnic, ker je sprevidel veliko važnost gospodarske osamosvojitve Slovencev. Posojilnici v Slov. Bistrici jei bil soustanovnik in do smrti član načelstva. Kot neutruden publicist je napisal v svojem življenju nešteto člankov osobito za »Slov. Narod", pa tudi za druge liste. Tudi našemu »Narodnemu Listu" je bil do svoje smrti zvest, resnicoljuben dopisnik. Omenili smo že, da se je odlikoval tudi kot pisatelj. Znan je njegov roman »Pobratimi", znane so mnoge njegove povesti v knjigah Mohorjeve družbe, znane so njegove igre »Lepa Vida'', »Doktor Dragan", znani njegovi gospodarski spisi »Umno kletarstvo" in drugi. Znana je tudi njegova knjižica »Slovenci, kaj čemo?". Ki jo je spisal v dobi narodnega prebujenja, in posebno znani so v novejšem času njegovi »Spomini", ki smo jih že omenjali. Pred leti se je umaknil mož v Slovensko Bistrico, k svojemu vinogradu v Visovljah, kjer je na stare dni užival mir. Sam je obdeloval svojo gorico in dajal sosedom dober zgled. Malokdaj je zapustil dom in prišel v družbo. Največkrat je bil v družbi z rajnkim kanonikom Haj-šekom, ki ju je vezala iz dijaških let oz^a prijateljska vez. Ure in ure sta se dostikrat razgovar-jaii in se topila v spominih na minole dni. Ko je Hajšek pred 4 leti umrl, je Vošnjak kakor otrok jokal za njim. Na pogrebne goste je imel govor, v katerem je slikal pokojnika kot vzornega duhovnika in vrlega slovenskega rodoljuba. Vzkliknil je takrat: »Najboljšega prijatelja mi krije hladn grob — kmalu pojdem tudi jaz za njim.'1 * In danes, po štirih letih, stojimo ob njegovem grobu. Naši spomini plavajo nazaj v ono dobo, ko je dr. Vošnjak z mladeniško ognjevitostjo in žilavostjo posegel v tok slovenskega političnega življenja. Vošnjakov duh naj živi med nami, naj nas vspodbuja k vztrajnemu narodnem* delu! Večna slava njegovemu spominu! Kako je z vojsko? Pred vojno na Balkanu? Sofija, 20. oktobra. V javnosti se že z vso gotovostjo računa na vojno s Turčijo. Generalni štab ima zanesljive podatke, da ima Turčija na bolgarski meji v jedrenskem vilajetu eno tretjino vse svoje konjenice. Na bolgarski meji je nameščena že tudi artilerija, ki je bila semkaj poklicana iz Male Azije. Solun, 20. oktobra. V mladoturških krogih računajo z vojno na Balkanu kot z gotovo stvarjo. Došle so avtentične vesti, da sta Črna gora in Bolgarska na mejah že izvedli popolno mobilizacijo in da sta pripravljeni vsak ti enutek s svojo armado prekoračiti turško mejo. (? Op. ur.) London, 20. oktobra. „Daily Cronicle" poroča iz Soluna, da so se vršili na bolgarsko-turški meji ostri boji med Bolgari in Turki, v kateri je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Boj je trajal kake 3 ure. Baje so streljali tudi s topovi. (Op. uredn.: Človeku se zdi, da so to vse »časnikarske race*!} Mirt Carigrad, 81. oktobra. Turški zunanji minister je v zbornici izjavit, da je v najbližjem času pričakovati miru z Italijo pod pogoji, ki so za Turčijo ugodni'. Italifia zopet grozi. Rim, 23. oktobra. Italijanski listi zopet groze, da bo Italija preložila bojišče v Egejsko morje. »Giornale di; Itnlia" prava, da Italija nikdar v«e ne bo pripozoala suvernitete sultana nad Tripolitanijo. Čim več krvopnelitja bi bilo v Tripoli-taniji, tem manj bi bili Italijani pripravljeni kon-cedirati Turčiji kako odškodnino v denarju. Končno pripomni list, da bo Italija primorana preložiti bojišče v Egejsko morje. Poraz Italijanov. Carigrad, 23. oktobra. V ministrstvo notranjih zadev so dospele vesti, da so doživeli Italijani pri Bengaziju velik in težek poraz. Turki in Arabci so napadli 8000 Italijanov in je padlo izmed Italijanov 880 mož, na, turški strani 885 mož. Med Italijani v Bengaziju vlada najslabša disciplina. Viharji na morju ogrožajo italijansko brodovje. Rim, 23. oktobra. Neki poročevalec, ki je bil priča bojev pri Bengaziju, poroča: Naše moštvo se je moglo izkrcati le na ta način, da smo se poslužili zvijače. Vojne ladje so ostro streljale proti Bengaziju. Med tem so se naše transportne ladje navidezno oddaljevale proti zahoda Ko so prišle tako daleč, da jih iz mesta ni bilo mogoče več videti, smo začeli z največjo hitrostjo izkrca-vati vojaštvo. Toda Turki so izvedeli o naši nameri in Turki in Arabci so poskušali naše moštvo pognati v. morje nazaj. Bojevati smo se morali mož proti možu, da smo izkrcali 3000 vojakov 46. in 63. pešpolka in 700 mornarjev. Na to smo naskočili vas Fidi Hussein, ki je ključ mesta Ben-gazija. Po lOurnem boju, ki je bil brezprimerno krvav, se nam je posrečilo vas zavzeti. (Op. ured.: Druga porečila zopet pravijo, da so izgubili Italijani pri Bengaziju 1200 mož!) Sveta vojna. Carigrad, 23, oktobra. 10.000 mož Sulespuen je iz pokrajine Fezan na poti proti Tripolisu ter so se združili že s turškimi četami pri Djebeln. Šajk plemena Senusi je proklamiral sveto vojno. Kmalo bo baje zbranih 150.000 mož, ki bodo napadli Italijane. Kolera. Carigrad, 23. oktobra. Listi poročajo, da je izbruhnila med Italijani v Tripolitaniji kolera. Do sedaj je umrlo 260 vojakov. Evropska konferenca. Dunaj, 23. oktobra. „Neue Freie Presse" poroča, da hočejo diplomatični krogi vedeti, da namerava Francoska in Anglija sklicati zaradi tri-politanskega vprašanja evropsko konferenco. S tripolitanskega bojišča. Carigrad, 24. oktobra. Na tripolitansko bojišče se je podal sedaj znani mladoturški major Enver bej. ki je povzročil tudi mladoturšk« revolucijo, katera je vrgla bivšega turškega sultana Abdula Hamida s prestola. Njegova prisotnost v Tripolitaniji se smatra za jako pomembno. Revolucija na Kitajskem. Hankav, 23. oktobra. 19. t. m. so revolucionarji zavzeli mesto Ičank brez odpora. Vsa mesta ob Jang Tse Kiangu in na vzhodu provincije Hu-ron so prišla v revolucijonarne roke. Iz Hankova prodirajo vstaši proti severu. Druga poročila pravijo, da se brani poveljnik cesarskih čet Juanšikaj prevzeti poveljstvo nad vladnimi četami, in vladni krogi so mnenja, da je Juanšikaj v zvezi z republikanci, ter hoče postati predsednik prihodnje kitajske republike. Amerika je odposlala pred Hankav tri križarke, 2 torpedna rušilca, 5 topni-čark in euo transportno ladijo. Peking. 23. oktobra. Kitajska narodna skupščina je bila včeraj otvorjena. Prestolni govor zatrjuje, da hoče vlada uvesti Kitajsko med ustavne države. Šangaj, 24. oktobra. Revolucionarji prodirajo od Hankava proti severu ter so dospeli že 64 km na sever od Hankava. Peking, 24. oktobra. Tajni svetnik cesarjev je izdelal na vlado memorandum, da naj vlada začne pogajanja z revolucijonarji. 3z političnega stfcta. Politični položaj je še vedno skoro na istem stališču, kakor pred tednom. Pogajanja vlade s strankami za ustvaritev delovne večine niso prišla niti za en odločilni korak naprej. Baron Gautscb dela na to, da se sestavi uradniško ministerstvo, v katero bi se pritegnila tudi dva Čeha. Na drugi strani pa poljski poslanec Bilinski deluje na sestavitev parlamentarne vlade. Čehi stavijo za vstop v vladno večino gotove poeoje, nemški krščanski socijalci se še vedno drže ob strani in nočejo z barvo na dan, stališče Jugoslovanov je pa dr. Šusteršič s svojim nastopom v uradniškem vprašanju skoro popolnoma pokvaril. Izhod iz nejasnosti se še ni našel. Državni zbor. Seja 20. oktobra. V razpravi o italijanski fakulteti je govoril tudi naučni minister grof Sturgkh, ki je toplo priporočal sprejetje predloge, češ, da se bo potem dalo govoriti tudi o vseučiliških zahtevah drugih narodov. S tem je očividno hotel samo pridobiti slovanske poslance za predlogo. V razpravi je govoril tudi poslanec dr. Jankovič, ki se je zavzel tndi za končno rešitev vprašanja slovenskega vseučilišča. — Seja 2 4. oktobra. Nadaljevala se je razprava o italijanski pravni fakulteti. Govorili so poslanci dr. RybaF, dr. Smodlaka, Formanek in soc. demokrat Tomašek za predlogo, Vsenemec dr. Jager proti. Nato se je razprava o tem vprašanju prekinila in se je nadaljevala razprava o dalmatinskih železnicah. Govoril je samo dr. Ivčevič. Razprava je bila mlačna, ker vsled nejasnosti položaja ni nobenega pravega razpoloženja. Vlada vodi pogajanja za ustvarjenje delazmožne večine in za v tem smislu izvedeno preosnovo minister-stva. Baron Gautsch je izjavil, da hoče vladati samo z večino, v kateri so Čehi z Nemci in Poljaki enakovredni. Hrvaški ban Tomašič je podal demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Belezle. Osebna vest. Naš slovenski rojak profesor dr. Mihajlo Rostohar otvori dne 28. t. m. svoja predavanja na češkem vseučilišču v Pragi. Družbi sv. Cirila ln Metoda je poslal g. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, 10 kron iz poravnave neke kazenske zadeve. — V Limbušu je nabral g. i načelnik C. M. podružnice Ant. Godec 2 K 50 v na trgatvi v vinogradu g. Fel. Robiča. — Mesto venca na krsto pokojnemu not. kand. g. Milanu Detičeku darovala je ga. Marija Roblekova v Žalcu C. M. družbi,10 K. Ob gostovanju gospe Anice Švigl-Simončičeve na Vidmu se je nabralo 7 K 7 v, katere je poslal C. M. družbi g. učitelj Rudolf Arnšek. Hvala! »Matici Slovenski" manjka za pokritje letošnjih stroškov še mnogo tisoč kron. Zato nujno prosimo, da čimprej plačajo članarino dosedanji člani in da se prijavijo novi. — Članarina znaša 4 krone in se m,ore tudi naravnost poslati na naslov ,.Matice Slov." v Ljubljano. V Ljubljani sami se sprejema naročnina v društveni pisarni (Kongresni trg št. 7) in pri tvrdki Ivan Bonač. Od pošte. Za poštnega oficijanta je imenovan g. Fr. Fludernik v Zidanem mostu. Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. Prestavljen je def. učitelj v Dolu Josip Roš v Št. Florijan. — Stalno, vpokojena je učiteljica v Kapeli Terezija Petqvar, — Nastavljeni so: defi, riitivni učitelj v Vnžefeci Ivan TJrek kot učitelj na Vranskem; kot suplent v Zibiki Henrik Bla-zinšek deflnitivno istotam; nadučitelj v Olimju Oskar Žolnir kot nadučitelj na Ptujski gori; učiteljica v Slov. Bistrici Ljudmila Schreiner kot nadučiteljica na dekliški ljudski šoli v Št. Jurju ob Južni železnici; učiteljica v Trbovljah-Vodah Terezija Lapornik kot učiteljica v Trbovljah — vasi; def. učiteljica v Gotovljah Ana Kalšek kot učiteljica na šoli v Čadramu. Za sodne oflcijante in pomožne uradnike je vložil poslanec dr. Ravnihar v državnem zboru predlog za zboljšanje njih razmer. Promoeija. Dne 19. oktobra je promoviral na graškem vseučilišču doktorjem prava gospod Ferdo Pirnat. Vedno bolj nazaj v dobo mračnjaštva. Glasom § 13. drž. osnovnega zakona iz 1. 1867 ima vsakdo pravico izraziti svoje mnenje z besedo, pismom, tiskom ali z upodabljanjem v postavnih mejah. Predsedstvo c. kr. dež. finančnega ravnateljstva v Gradcu pa je dne 9. oktobra izdalo na podrejene uradnike okrožnico, da ne smejo sodelovati pri časopisih, ne d i bi prej prosili predsedstvo c. kr. fin. drž. ravnateljstva za dovoljenje. Tudi če hočejo sodelovati pri znanstvenih ali leposlovnih časopisih, morajo to prej potom načelstva svojega urada naznaniti c. kr. finančnemu ministerstvu. Blažena Avstrija'.^ Iz finančne službe. Prestavljena sta nad-paznika Franc Repolusk iz Št. Jurja ob Ščavnici v Konjice in Mihael Ferenčak iz Ptuja v Slovenj-gradec. — Nadpaznik Jože Lužar je napravil z dobrim uspehom uradniško skušnjo. Narodnost naše duhovščine. Čital sem nedavno v „Slov. Narodu", da kranjski župniki, dasi so predsedniki podružnic „Slov. Straže", dosledno sprejemajo od političnih uradov nemške dopise. Nič boljše ni na Štajerskem. Skoro vsi slovenski župniki na Sp. Štajerskem — izjeme se lahko naštejejo na prstih ene roke — sprejemajo od političnih oblasti nemške dopise in tudi nemški odgovarjajo na nje. Uradni jezik lavantinskega knezoškofijskega ordinarijata je nemški, nemška morajo biti poročila župnikov na dekanijskih konferencah, nemški je uradni shematizem, nemške so po župniščih večinoma uradne knjige. Samo glede teh se v zadnjih letih obrača nekoliko na boljše. Naši duhovniki so pri svojem uradnem občevanju s političnimi oblastmi večji klečeplazci ko navadni župani. Zato še tudi ni bilo slišati niti v enam slučaju, da bi se kak duhovnik potegnil za jezikovne pravice našega naroda, dasi so duhovniki veliko bolj prosti in neodvisni od nemških državnih oblasti kot recimo učitelji ali uradniki. Klerikalno časopisje bi imelo več let samo s tem dela, da bi zatrlo nemškntarstvo med duhovništvom. In ne le to: tudi špijonstvo za politične oblasti, ki ga župniki s takim veseljem opravljajo. n.. '" „ Opozarjamo na inserat „Najnovu nove strune v upravi. Vsiljuje se nam nemščina, in tam, kjer se je branimo, se iščejo pota, kako bi se mogla na neopažen način pri nas vdomačiti. Kjer občine zavračajo nemške dostave, se pa pošiljajo po pošti poedincem, seveda v nemščini, in naši ljudje, ne sluteč nakane, jih sprejemajo. Domačini! Vsa nemško naslovljena pisma od naših oblastev odklanjajte in pošljite s pripombo, da nemško ne sprejmete, nazaj; tako bodemo prisilili urade, da bodo morali slovenski uradovati. Tudi politična oblastva so pričela s ponemčevanjem našega okraja. Pride ti kak ferman od te oblasti v roke, je gotovo nemški. Kljnb tirjatvam po slovenskih dopisih se žilavo vriva nemščina. Vprašamo Vodja c. kr. okrajnega glavarstva, ali ima višji odlok v rokah, da smo Slovenci brezpravni? Ali mu je znano, ia njega uradniki izpolnjujejo v dvojezičnih odlokih le nemško besedilo ter jih pošiljajo slovenskim občinam in tako smešijo naš materni jezik? Imajoli njegovi uradi toliko prostega (brezposelnega) časa, da eden in isti odlok ponovno v nemščini prepišujejo in v sprejem silijo ? Poroka. Dne 23. oktobra ti. se je poročil g. France Koser, c. kr. poštar v Juršincih pri Ptuju, z gospico Štefko Zadravec iz Vurberga. Bilo srečno! Na Humu pri Ormožu je bil izvoljen za župana znova vrli naprednjak g. Franc Šterman, za svetovalca pa gg.: Martin Ivanuša in Martin Vtičar. Imena izvoljenih so nam zagotovilo, da se bo storilo v korist občine, kolikor je sploh mogoče. Da neznatna manjšina nikjer ne vlada, to je moral kislega obraza pripozaati tudi „S1. Gospodar". Zapihal je iz njega pred volitvami nek poseben vetrič, ki bi rad volilce zmotil za ničvredno Ko-roščevo stranko. Dopisnika in njegove privržence poznamo. V časnikarske prepire se ne bomo spuščali, bomo že vedeli gosp. župana in odbornike drugim potom braniti. Kar je Hum pri aadnjih državnozborskih volitvah tako častno pokazal, to tudi ostane. Sv. Lovrenc na Drav. polju. V petek, dne 20. t. m. je v Zupečji vasi tekom enega leta že četrtič izbruhnil ogenj. Začela je goreti kopica slame pri posestniku Draškoviču. K sreči je bilo popolnoma mirno vreme in so ogenj hitro zapazili in s pomočjo požarne brambe zabranili, da se ni razširil na gospodarsko poslopje, ker sicer bi nničil še tisti del vasi, ki je po groznem velikonočnem požaru Se ostal. Zdaj v jeseni bi bila nesreča tem hujša. V Moškanjcih so otroci na paši kurili. Pri tem se je hčerkici nekega železničarja vnela oblekica in je dobila taka težke opekline, da je še isti dan umrla. Iz Frankovcev pri Ormožu. Dne 17. okt., ravno ob četrt 1. popoldne je začelo goreti v hiši posestnika Ludvika Gotweina, ki'je železničar, jrospodinja je ravno prej pekla kruh in staro brvenje se je menda užgalo in tako v odsotnosti staršev napravilo veliko nesrečo. Skrbnima zakonskima je zgorelo vse, živino so rešili, le tri svinje so se opekle. Štiri brizgalne so prišle na pomoč, a ni bilo vode. Frankovske žene in dekleta so posebne hvale vredne, ker so pridno prinašale vodo. Pomagajte nesrečnežu, ki je izgubil skoraj vse v eni uri. Zabava pri žganju. V Kureševi gostilni v Podvincih pri Ptuju sta pila Toplak ml. in tesarski pomočnik Majcen toli priljubljeno „žganico". Ker sta imela drug drugega že dalje časa na piki, sta se skregala in končno je Toplak Majcena z nožem hudo obdelal. Iz Ptuja. (K pravdi Malika zoper Orniga). Kakor znano, toži Malik Orniga pri tukajšnji sodniji, ker ga je ta imel za lažnjivca t in demincijanta. Nismo; sicer Ornigovi prijatelji, v vendar se tudi mi spominjamo jednega slučaja o čudnem Malikovem postopanju; Pred drema letoma so prinesli menda vsi južnoavstrijssfci časniki interpelacijo, ktero je stavil Malik na pravosodno ministerstvo radi nekega sodnika slovenske narodnosti. V tej interpelaciji ja slikal Malik do-tičnega sodnika kot največjega krivičnika in sovražnika zoper nekega nemškega zdravnika. Ko pa je bil ta zdravnik zaslišan, je rekel, da on ne more nic reči zoper sodnika in da on Maliku ui naračil" talte interpelacije!! Tudi to se je javno pisalo, ne da bf Malik ali omenjeni zdravnik ogovarjala. Izraz za tako Malikovo postopanje si naj vsakdo sam izvoli. Toliko je gotovo, da si priimka poštenjak Malik takrat ni zaslužil. Celici otiraj. T nedeljo, 5. novembra se predstavlja v Nar. d»m»^ Oelj« pretepa* igra „Bleda žena Skrb". Vtii prijatelji našega gledališča so vabljeni k ude-l«žbi! Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Celje. Za okrajnega tajnika je imenovan namestniški kanclist g. Franc Roš v Celjn. Na dan Všeh svetnikov popoldne ob 3. uri bode zapel pevski zbor „Slov. del. podp. društva" na okoliškem pokopališču par lepih nagrobnic. Celje. Na svojem posestvu pri Sv. Jožefa pri Celju ie 24. tm. umrl v 65. letu starosti vpo-kojeni župnik g. Juri Galun. Pogreb je bil danes. Pokojnik je bil rojen 7. apr. 1846 v Stoprcah. N. v m. p.! Iz Celja. (Slovenska deška okoliška šola) šteje v letošnjom šolskem letu 436 učencev. Zavod ima 5 razredov in 3 paralelke. 6 razredov se nahaja v znani šolski podrtiji v Novi ulici, 2 pa v Gosposki ulici v hiši gospe Koderman. Poslopje deške okoliške šole v Celju je zares pravi Kulturni škandal, kakor je mogoč le v Avstriji. V 4. razredu je n. pr. nad 90 učencev stlačenih v majhnem, zaduhlem prostoru. Kak zrak nastane v taki Šolski sobi v zimskem času, tega ne more popisati nobeno pero. Glasovitega dr. Keppa, ki je pri šolskih stavbah v zadnji hribovski vasi glede higijene včasi tako natančen, da je njegova natančnost zelo podobna šikanam, pri tej Šoli ni blizu. Na ljubo prijateljem Nemcem ničesar ne m. In to se imenuje vestno izpolnjevanje uradne dolžnosti v — Avstriji! Prva in glavna naloga vodilnih naših klerikalnih politikov bi morala biti Odprava teh neznosnih razmer, ki spravljajo zdravje našega naraščaja v nevarnost in — tirajo vsako leto na stotine otrok v nemške šole. — (iz občine Celjska okolica) je š!6* letos V mestno ljudsko dekliško šolo 206 deklic, med njimi najmanj dve tretjini Slovenk. Koliko fantov je Slo1 v mestno nemško deško šolo, š® naafl sedaj ni znano. A število gotovo ne bo manjše od deklic. — (C e l j s k a Čitalnica) slavi letošnjo jesen 50-letnico svojega obstanka. Dne 20. novembra ho namreč ravno 50 let, kar je* potrdila* vlada pra-Vrla celjske Čitalnice. Zgodovina tega društva je r narodnem in kulturnem, posebno pa Še v krajevnem oziru prezanimiva. — (Z a n i m i v o1 p r e<-" v Gradcu ima v sredo, 25. t. m. ob osmih zvečer v dvorani gostilne g. Glanzerja „Zur Weinhecke", Klosterwiesgasse, svoj šesti redni občni zbor. Na dnevnem redu je prečitanje zapisnikov zadnjega in izrednega občnega zbora, poročilo društvenih odbornikov in revizorjev, volitve novega odbora in slučajnosti. Dolžnost vsakega Sokola in vsake Sokolice je, da se udeleže občnega zbora. — Slovenski in slovanski gostje naprednega mišljenja dobrodošli. Iz Gradca. Graške in druge rojake, ki prihajajo v Gradec, opozarjamo na edino slovensko gostilno v Gradcu „Zum Andreas Hofer" Pro-kopigasse 12, blizu Glavnega trga. Nikdo naj si ne pozabi zapomniti tega naslova. Rojaki, Vaša dolžnost je, podpirati le narodna podjetja! Naj blagovolijo to ponatisniti tudi drugi slovenski listi ! CespodarsHt paberHi. Vinska letina v Italiji je izpadla ugodno. Cenijo jo na 48 milijonov hektolitrov, dočim je znašala lani 29,293.000 hektolitrov. Cene za staro vino so visoke. Na Benečanskem stane belo vino boljše vrste 40—60 lir hektoliter, navadno belo 30"—40, boljše 42—52 in navadna črnina 32—42 lir hektoliter. Čebelarsko zadruge v Belgiji. Koncem junija 1911- je i bilo v Belgiji 219 čebelarskih zadiug in društev, ki'štejejo 6485 članov. Nekaj malega o ravnanju t novim Vinom: Ko prvo vretje mine in' takb dolgo, da1 se mOre novo vino do prvfega pretakanja dobro1 očistiti, se priporoča; drOži s snažnim kolom parkratpovserti sodo premešati: To1 se'naf stori, kakor hitftTseje vino nekoliko scfstilo; če se droži prej! vsed'ej<5; se bo mo^lo • prej 4n'večkrat-meŠativ če'počašn^; pozneje in redkeje: i S teflf; kletar povzroči, da mošt pofrolnejij'zavre ih bo vinfo močfifeje. Nafeup vina za dežefno Vzbrao klet. Zveza ospodarskih zadrug na Štajerskem;'naznanjA, da o tudi letos kupila za svojo deželno vzorno klet V Egfeenbergu pri' Gradcii letošnja prvič preto-Čefla viria. — Ponudbe se naj pošljejo na nastoV Zveze gosfrodarskili zadrug ha Stajarskem v Gradčn, Franzensplatz, štev. 2. Hmefj. Norimberg, 24. oktobra. 300, 200. Kupčija mirna, cene neizpremenjene. Zadnji dopisi. Pogreb dr. Josr. VoSnjafca minoli torek po-poldne je bil vfcljob skrajno neugodnemu vremerod jako Slovesen. Udeležila so se ga različna drUStva od vseh strani. Videli smo zastopnike iz Ptuja, Celja, Maribora, Ljubljane, Spodnje Šiške, Gorice in Trsta. Udeležba od strani domačega ljudstva je bila zelo mnogobrojna. Videlo se je, da je ranjki užival obče spoštovanje. Pogreb je vodil od posestva do pokopališča Sv. Venčesla domači župnik gospod Pankracij Gregorc ob asistenci 9 duhovnikov. Moški zbor je krasno zapel dve žalostiuki, eno pri hiši žalosti, eno ob grobu. V slovo so goL vorili na grobišču župnik Gregorc, ki je omenjal pokojnikovo delovanje v prid telesnega in duševnega blagra slovenskega naroda. Dr. Ilešič se je kot zastopnik „SIoveuske Matice" spominjal ranj-kega kot narodnega delavca. V istem smislu se je poslavljal od pokojnega nečak dr. Bogumil Vošnjak. Kot zadnji se je poslovil od nepozabnega domoljuba profesor Perušek kot zastopnik Slovenskega pisateljskega društva. Navzoči so bili silno ganjeni. Ko se je rakev položila v hladni grob, se je zasolzilo marsikatero oko. Posebno smo1 opazili, kako so se jokali za svojim sosedom vrli pohorski kmetje. Vsem se je vedelo, da se zavedajo trenutka — smrti velezaslužnega narodnega probuditelja. Poslednje ure dr. Jos. Vošnjaka. Izvedeli smo sledeče podrobnosti: Že dalje Saša se' je popolnoma mirno pripravljal za smrt. Določil si je celo obleko, v kateri se ga naj pokoplje'/* Malo' pred smrtjo je še rekel: „Rad umrjem! Čemu spfoh še živim?" Zaspal je mirno brez vsakega boja" Dan pred svojo smrtjo, dne 20. t. m., o polnoči je zapisal v svoj dnevnik naslednje stavke: „0 večni Bog, bodi mifostljiV duši moji! Ne sodi je preostro! Blagoslovi moj ubogi slovenski narod; da bo1 združen z drugimi Slovani dosegel vzvišftai cilj, ki si mu ga v svoji neskončni modrosti do^ ločil v zgodovini človeštva!" Šoštanj. Dne' 16. in 17. tm. so se vršile volitve v'! šoštanjski okrajni zastop. Izvoljeni so1: v veleposestniški skupini: pl. Adamovič, dekan Rot-n'er, župnik" Cizej, župan Kpren iz Št. Ilja, dr.' Majer, veleposestnik Jan iz Skal, posestnik Steb^' lovnik iz Pake in tesarski mojster HudbVernik iž Velenja. V skupini tržke občine: žnpan Skaza, posestnik Btfglez, posestnik Rotnik in posestnik Jan. V skupini kmečkiir občin: posestnik Soviči* Raven pri Šoštanju, župau Pirtovšek rz£ake, posestnik Kroflič iz Št. .Tanža na Peiči, posestnik Dolinšek iz Št. Ilja, župan Vaši iz Št. Andraža, posestnik Škruba iz Topolšice,yžupan Bačovnik iz Belih vod in župan Kovač iz škal. Iz Ljutomera. V pondeljek zjutraj so našli tu na stranski cesti v trgu umorjenega bivšega tukajšnjega šolskega slugo Pergerja. Bil je grozno zdelan. Imel je na glavi 4 & sekiro prizadjane rane. Trije udarci so mu prebili črepinjo in oškodovali možgane. Vsi udarci so bili smrtni. Ubit je bil v nede!jo ponoči. Bil je star original, pijanec, je rad zmerjal, a drugače nedolžna duša. Storilci so neznani, a sum že obstoji. Osebna vest. Sodnijski izpit je napravil z jako dobrim vspehom gospod dr. Joško Požar, c. kr. sodni avskultant v Mariboru. Iii Laškega trga se nam poroča, da je g. nadžnjinik r nedeljo, dne 22. t. m. tistim, kateri nameravajo v zakon stopiti, raz leče naročil, nsj pridejo v torek k pouku. Omenil je, da mu ni mogoče zmiraj biti komu na' razpolago. To mtt verjamemo. Enako je: pa tudi pri' zakonskih kandidatih. Kaj pa, ko bi g. nadžunik pri ljubljanskem škofu tiste rudeče brošure naročil in jih razdelil? Ali ga je pa morda le sram, to storiti? Razne norosti. Ljubljana. Klerikalna stranka kandidira z^ ljubljanski deželnozborski mandat miza:SkegA mojstra Antona Rojina^ Za okrajnega glavarja v Gorici je imenovan Slovenec g. Anton Rebefe, dozdaj okr. glavar v Sežani, vkljub temu, da so proti njemu v lepi slo^i delali Italjani in — slovenski klerikalci. Zavrnjena ljubezen. Iz Halleja ob Saali poročajo: 29 letni mestni litograf Panocha je že dalje časžk zaman pohajal hčerki svoje gospodinje svdjo ljrilbezen; ko ga je v soboto zopet1 zavrtala' jo je poskusil z dolgim nožem umoriti. Prerezal ji je desiio' lice, na kar je skočil z okna svojega stanovahja v drugem nadstropju ter obležal mrtev z ražbito črepinjo. SaiUomoV 104 letnega startea. V Novi ji na Hrvaškem je skočil v morje 104 letni Peter Gortič iz žalosti1, kei mu fe umrla njegova Žena'^ stara 100 letf." V Carigradu je bil v noči 21. t. m. zobfet velik požar, ki je uni^i veffk del predmestja Bajezid. Zgorelo je 119 hiš. Tudi mošeja. OgettJ je tfast&T v nekem konakii. Nadvojvoda1 FerditfaM Kari se je odpovedal vsem nadvojvodskim pravicam ia čaštem. Pisal se bo odslej z mešČahskim imenoih Burg ter se bo poročil s hčerko dvornega svetnika in pr6f& sorja na duhkjski tehniki Czuberja. Sv. Miklavž ria UKULtmsi v a. ; Preveč osebno. Pustimo 'ustirio ž& božjd volja fa- LISTNICA UREDNIŠTVA. P « Pr takč reči! — Bočfa: Paščimo božjd V«lji rovške kuha-ice pri mira! —Vičanci: Hvala lepa, jttidft pfriliodnjič! Žal mi jfe, da se nisva našla. PozdraV! — SC Primož na Poh.i Bj^no prihodnjič v primerki (tfilifci porabil}. — Dunaj f Hvala lepfl, a daneg ni mogoče. Po možnosti pride prihodnjič. — Šmarje pri Jelšah: Istotako! Oglasim se te dni osebno, s. — M. M, Ljutomer: Ni svetovati, ker je več kompetentov z mnogoletno zadevno prakso. Potrpite, se bo že priliki kaj ponudilo. Svetujem Vam samoučenje v zadružnem knjigovodstvu. — Vel. Nedelji: Hvala, pa za danes prepozno. Priobčim ! — Paškavas: Enako! — Frankolovo: Kaj mislite, da pišem« naš list fps samo z:\ porotno sodni jo ozir. za drž. pravilnika? Napravite tisto osebno ali pismeno! /to vendar ni naloga jsivnGga Časopisja ! — Komarof Mihalek : Hvala bogi, da si le zdraf prplava nazaj t Amerike ! Po bratvi pa se le pa oglasi! — Verače: ,,S;. G." smo dobili, pa ne bo nič za napraviti! vsaki hiši hIm^hIiSpiI!! dneva, ako eo namoči parilo ža na sr a pralnim praikom M popolnoma e izloči vao nesnago. Pralni pnlik je predmet zaupanja, kajti lahko ja pona-rajan in talko je _____ ponaradbo dognati. Ako kupita izdatek tvrdke, katera Vam za prlatnoal Jamči, tedaj bodete gotovo prejeti zanaaljivo pralno aradatvo. Ponarejeni pralni W«tljo, a uničijo v kratkem času vsako parilo. Najbot)V In najzanedjivsjftl pralni praiek je vaakakor Schfchtov pralni ekstrakt »Ženska hvala". ■ . * • ' J U J ' ' l1 't S kratkimi besedami, na Poslano * ri golih dejstev hočem pokazati javnosti „poštenost" moža, kateri bi moral po svojem stanu biti značajen in vesten mož v vsakem oziru. „Katoliški" mož, urednik ,, katoliškega"' slov. mariborskega časopisja g. L. Kemperle ima o vestnosti pač malo pojma. V dokaz sledeče: Dne 9, maja t. L sem mu osebno predložil svoj obširni rokopis. Dobil sem odgovor, da ga bo pregledal koj po državnpzborskih volitvah, ker se,d9j ima preveč dela z agitiranjefli in shodi. Državnozborske, volitve so pa bite davno minule, toda jaz; ri^ dobim iz Maribora nobenega obvestila glede rokopisa. Urednika Kem-perla pismeno opozorim, toda zastonj! Trikrat sem letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kfamarski eajmi; s.ejini, zaznamovati ž zvezdico (*)• so ifvfnski Bejnn, sejmi t dvema zvezdicama (**) pomenijo letna in živinske sejme. Dne ,27. oktobra v Rogatcu (sejem 9 ščeti-narjil; v Gradcu (sejem z malo klavno živino)* Dne 88. Oktobra v Koprivnici**, okr. Kozje; v Prežjpah (svinjski sejem);, v CtjinFekij; v Slov. Bistrici**; na Muti**, ofcr. Marnberg; pri Sv. t1®-mažu**, okr> OraoŽ; pri Sv. JnrjU ob juž. žel.** (tudi konjski sejem), okr. Celje. Dne 3J; oktobra v Ormožu (sejem s šče-tinarjOj na Ptnjski gori* okr, Ptuj. Dne 2. novembra v Vitanju, okr. Konjice? v Lonč^**; na Bregu prj Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejčm z rogatino in konji; v LuČanah (sejem z drobnico), okr. Ar^ež. Dne 3. novembra v Pišecab**, okr. Brežice; na Spodnji folskavi (svinjski sejem)*' okr.. Slpv. Bistrica; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem z malo klavuo živino). Dne 4. novembra, ija Poukvi**, oki\ $rtarje pn Jfelšah; v, Konjicah; pri Sv. Pavlu pri Preboldu*, okr. Očlje; v Brežicah (svinjski sejem). Mrzenje do zavživanja hrane, kolcanje fn kle-jast okus kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preiskave v ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pokazali, da H kozarca naravne Franc Jožef-ovc grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino želodca brez bolečin in istočasno tudi zboljša tek. 7 vseh z>n&mK g* pismeno prosil, na^ mi rokopis brezpogojno vrne, priloži.»i pismo' znamko, toda zastonj. — V nedeljo, dne 20. avgusta so prijahale v Žalec štiri mogocn/^glave: Korošec. Vrstovšek, Benkovič, Trglav, možje strokovnjaki, ^balončkov spuščat in pesek v oči metat". Visoke gospode, posebno dr. Korošca settl ob tej priliki osebno prt>sii,; naj prime svojega urednika Kemperla za ušesa, raz-loživši mu celo stvar. Dr. Korošec mi je obljubil „hitro pomoč", Vrstovšek d je zatfeVo zabilježil r zapisnik. Po dolgem času s?m pa spoznal, da so ti gg. drž. poslanci, ki bi morali skrbeti za koristi, svojega ljudstva, tudi meni pesek v oči r/rctali. Bil sem nemalo vzlovoljen videč, da mi je' peska v oči natrosil tisti, ki tako slavno osla jaha po Savinski dolini. Ker se mi je cela stvar sumljiva zdela, sem izročil vso zadevo odvetniku g. dr: V. Kukovcn, kateri mi je naposled stvar uredil, za kar se mu tem potom javno zahvaljujem. G. L. Kemperle, prašam Vas javno: zakaj mi niste OCgOvorili na pisma?! Zahtevam, Če Vam je kaj ležeče na Vaši časti, da mi javno odgovorite! Upam. da mi tega kot „kavalir" ne bodete odjji^ sicer bi Vas moral ® značaj nega 11 e p o š't'e n j a k"a. Verače, dne 9. vinotoka 1911. _____ PlWnlk JriHj". * Za zgornje „Poslano" je uredništvo odgovorno samo v toliko, kolikor zahteva zakon: Stokro racnnak f . » v . / - iiurl o in prav izvolile so one gospodinje, 1 ki Uporabljajo kot prfdatek" za Kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz Zagrebške tovarne. — Kakovost „pra- .»■.>•" M, >»| ( "fO • vega :Franeka: se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 192 13-7 se odda na Dolgem polju št. I., v I. nadstropju. *72 1 ■ Izgubil se je pG$j večje pasme, jerebičar — lovski pes. Sliši na ime „Tref" in je rujavo-tigraste barve. Kdor kaj vei, naj naznani R. GRASELLI-ju, trgovcu v Slivnici pri Cerlju, kjer dobi tudi dostojno nagrado. _ - 1 ■ - ■1 - Vsaka gospodinja ali šivilja si lahko z novo patentiranim krojem »ama prireže obleko, bodisi za otroke ali odrasle, brez vsake jiredznanosti. Kroj je jako natančen. M Prodaja za Maribor in okrožje le v Maritor trgoVini s papirjem 571 3-1 sposka ul. 33 Sevlf^v Celju, poleg ICl»puo1ri.nčeBa fft^rta- se priporoča za izgotovljenje jesenskih in zimskih čevljev iz raznevrstu« usnja v modernih oblikah in primeri cenah »9 40-33 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki ho&e odstraniti solnfine pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo 2 Steckenpferd-llUjnomleentm nllom (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimeiijalu Spodaj podpisana izjavljam, da preklicem žaljive besede, katere sem čez rodbini Holovar in Blaž govoril^ govorila in žahvaljujem, da 1 ' sfa od tožbe odstopile. Mozirje, dne 23. vinotoka 1911. Marija Krumpačriik. 665 3 mala posestva tik Laškega trga. 10 minut oddaljena od cementne tovarne^ so naprodaj. — Pri enem je kamnolom z lepim belim kamnom, popolnoma pripravnim za takojšno beljenje hiš. Poleg je tudi sadonosnik. Cena temu posestva je .1400 K-Natančneje se izve pri Peter Mastriaku, Lahovno, pošta Laški trg št. 30. 6f0 1 sprejme večja češka tvornica. — Popolno znanje slovenščine in nemščine ter splošna in trgovska uaobrazba pogoj. — Eventuelno se sprejme mlad gospod brez prakse. — Ponudbe s prepisi spričeval do 10. listopada t. 1. na upravništvo „Narodnega Lista," pod „Tovar-niški uradnik^. 566 2-1 Posušene gobe kupuje v vsaki, množini izvozna trgovina Sam. Lerfterer, Neumarkt bei Tauš., -p ..Ponudbe z vzorici in z navedbo množine se naj pošljejo. 554 3-2 - posestvo v SavfnsKi Milni 10 minut od cerkve in 10 minut od kolodvora. Zraven je več sadnega drevja in trsja, dv&! velika vfta za zelenjavo in 3 orale rodovitnih njiv. Okna 5!80G krtoi. — Izve se ni Lavi St. 17 pri Celju. 563 1 "i ~ "Ii ki meri na 3& joh stare mere. Posestvo leži v lepi legi 1/4 ure od državne ceste. Je lepa htš$, 2 hleva za svinje in za govedo, oba nova. Njive iii travniki, vse v lepi' legi. Gozdi so polni: lepega lesa in. jih je pet delov. Zraven sta tudi 2 vipo-grada^ kjer priraste v dobri letiai na, 8 polovnjakov dobrega vina. Prodam tudi hišno orodje, namreč 2 potem Pušnik, posestnik in prtdajal&c V RoVah, občidk Višnjavas pri Frankolovem (p.fVojnik).^560^4-l?J i Loterijske številke. Trst, 21. oktobra 1911: 30, 58, 50, 28, 17. Line, „ , 72, 81, 89, 5, 33. 558 Meblovana 4-2 sob se odda v Hermanovi ulici štev. 10. Proda se posestvo katero obstoji iz 1 orala novo zasajenega vinograda, 2 1/2 gozda ter 4 oralov njiv in travnikov s sadonosnikom ; hiša in gospodarsko poslopje ter preša in velikanska klet so vse zidane in z opeko krite; tri glave goveje živine se leto in zimo lahko redijo; sadja je vsako leto za do 1200 K jabolk, sliv in orehov. 11/2 ure od poštaje. Ugodni plačilni pogoji. Cena 6.200 kron. Vpraša se pri upravništvu tega lista. 569 5-1 6000 ur zastonj. V svrho reklame smo sklenili našo večjo zalogo ur podariti bralcem. Pošiljajo se le naše jako elegantne „Noblesse" moške ali ženske ure, po zahtevi. Pišite takoj, dokler je še zaloge na: Gold- u. Juwelenhaus Hans Schmitz, Wien VI., Liniengasse 60. 561 4-1 telaže za prodajalno so po ceni naprodaj. Več se izve pri Posojilnici u Celju, Teliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 380. 568 -i Krasna pozlačena prec. anker nra z verižico, natančno idoča, garancija B leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jungwirth, Krakov štev. B 103. NB. če se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. lufaaiuuMiiiflTO Naznanjam slav. občinstvu, da se v soboto, dne 4. novembra t. I. preselim s svojo brivnico iz Graške ceste na Ring v Posojilnično hišo. Priporočam se slavnemu občinstvu tudi zanaprej v obilen obisk. 567 Rud. Anderwald, brivec, Celje. za podružno trgovino v Lnčah v Savinski dolini sprejme tvrdka: Norb. Zanier & sin, Sv. Peter v Savinski dolini. Isti mora biti popolno vešč trgovine z mešanim blagom in vsaj 24 let star. Ozira se le na ponudnike, z dobrimi referencami. 552 2 Liniment-Capsici comp., 524 nadomestilo za 42-5 sidro - pain - expeller je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo za vtlranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano ; za ceno 80 v., K 1'40 in 2 K se dobi skoro ^ vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega sredstva vzamite le originalne steklenice v^škatljah z našo varnostno znamko Sidro", ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek. Dr. Richterja lekarna pri,Zlatem 1 m' v Pragi, Elizabetiua cesta št. 5 (nova) 300dnimi plačilnimi pog< ji: 547 2-2 Prvo meri 9 oralov in obstoji iz njiv, travnika, sadonosnika, goz 'a ter lepe zidane z opeko i:rite hiše in še ene lesene koče. DrugO meri ' orala, obstoji iz njive, pašnika t r lesene koče. Nadalje 3 stavbišča po 1V2, 2 in 31/z orala; prvo in drugo stavbišče je pravzaprav krasen : adonosnik in se proda tudi skupaj. Kdor želi imeti svoje domovje blizu ozir. tik poleg železniške postaje, naj ne zumudi te ugodne prilike. — Pojasnila daje g. Babič, gostilničar na Pesnici pri Mariboru. Hi na Bregu pri Ptuju zelo blizu mesta, z lepim vrtom in pritiklinami se proda. Poizvedbe pri f. Kukovec, Breg prt Ptuju It. 1$. 551 3-2 Čifajite! CSiajte! IConeo draginje Nova tarrdka 527 5—4 Jožef Mysik £ y Humpolcu največja trgovina te vrste. Najnovejši modni ševjoti.....od 3 K sloviti loden za obleke......„ k „ najnovejši kamgarni, trpežni .... mandarlne-blago za zfmsk« snfrrfr - r- . angleški raglan-ševjotl...... blago za uniforme in črno za salonske obleke ševjoti in blago za damske kostume . . Vzorci na zahtevo poštnoobratno franko. zmmmmm Za gnojenje travnikov, pašnikov in deteljišč Je vg« zvezda 5-2 priznano najboljše in najcenejše fosforno kislo gnojilo. Tndi za jesensko setev se lahko še uporablja, da se raztrosi po vrhu; za spomladno setev pa se že seda] v jeseni lahko raztrosi po brazdah. — Zajamčeno čisto Thomasovo žlindro znamke „Zvezde" se dobi v trgovini 99 Merkur , Peter Majdič, Celie kjer je prodajna zaloga Thomasovih tovaren r. z. z o. z. v Berolinn W. 35. Varujte se malovrednega blaga in ponarejanj! Edino narodno kamnoseško podjetje! Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba v Celju. Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Izvrševanje vseh stavbenih del, kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov, itd. iz različnih kamnov in cementa. Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela, kakor oltarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih kamnov itd. Brušenje, poliranje in struganje kamna s stroji. " Brzojavi: Kamnoseška industrijska družba Celje " Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih in betoniranih rodbinskih grobišč (rakev). Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali cementnim tlakom. Izdelovanje pohištvenih plošč it različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje in udelavanje napisov v spomenike. Samostojna gostilniška kuharica, ki je vajena tudi gospodinjstva 30 — 40 let stara, z dobrimi spričevali, se z nastopom ob novem letu sprejme. Kje, pove 663 upravništvo tega lista. 5-2 Proda se hiša s koncesijo za mešano trgovino; hiša je nova in v lepem stanu. Naslov se izve pri upravništva „ Narod nega Lista". 537 8-3 St. 35.628 n. 4531 559 3-1 m m ■ «IB«IBBHBa»SIBaiSnBffiE»a>IIMHUaBS»BBIIH!S«MilBB B Nagrobne križe z napisi in nagrobne svetilke priporoča po nizkih cenah H D : veletrgovina z železnino j JERKOR", Peter Majdič 5 M v Celju. 543 (3 b bs a a a a a a s n a a a b b b b m a bi b a a h a a a a a b b b b b h bi »ca ia a k HH« a Ivan Berna Celje, Gosposka ulica it. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih iu otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gnini za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-29 Kardinalna točka negovanja zdravja je, prebavo v vseh okolščinab držati na višini njene naloge in jo po močeh podpirati. DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano najboljih in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbuja tek in pospešuje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore-čico, napetost, preobilo tvoritev kiselin in krčevito bolest, sredstvo, ki vse to ublaži ali pa odstrani, je „Dr. Roaa-Balzam za želodeo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Svarilo! Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. - GLAVNA ZALOGA: lekarna B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, Hali strani 203, vogel Nerudove ulice. IV Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2 —, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 150, se pošlje mala steklenica, za K 2'80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike, za K 22-— štirinajst likih steklenic franko na vse postaje avstro-ogrski monarhije. - — Zaloga v čkarnah Avstro Ogrske. / • » v Buenos-Aires čez Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo: Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parnlki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo: \ Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Schenkei' & Co., Dunaj I., Nentorg. 17; Passagierbureau der Austro-Američana, Wien I., Kartuerring 7, II.; in v Gradcu: Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, potovalna pisarna, Annenstr. 61. 195 17-14 a k ■ CROATIA m zavarovalna zadruga v Zagreba: edini domači zavarovalni zavod. —— 41 12-10 Telefon štev. 25-94 Ustanovljena 1884 Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni hiši. vogal Marovske ln Preradovičeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: ^ 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljeuja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življecske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajainiškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita. sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. 88 88 Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 2,319.068*21 Od tega temeljna glavnica................ 800.000*— Letni dohodek premije s pristojbinami............ 1,221.748*41 Izplačane škode..................... 4,323*268*44 ===== Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. ===== Natančneje imformacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnica „Croatiae" Trst, via del Lavatoio štev. 1, II. nadstropje. pegistrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CE1JU sprejema Jiianilne vloge od vsakega, je tflan zadruge ali ne in jih obrestuje po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obresto-vanje prenehalo. ♦♦♦♦♦♦ Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. (3%) Pisarna je f Celjn, Botovška ulica št 12 ,!> rt- ,{ ' -' t xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx Uradu |e se vsak dan r;: •••n nedelj in praznikov vd $.-12. ure XXX dopoldne. S ukno za moške in volneno za ženske obleke nore mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. g©©© s ©©©©©©o ©©© ©©© ©e© ©©©©e© ©©©©©©©© © © © kdor si nabavi snkno , W mM tttt 1- o ®o® ravnost od tvrdke ©©® j,"! f; Milica Tomec, tovarna sukna Humpolec, Češko. 3 Vzorci se pošiljajo na zahtevo © brezplačno na ogled. Nenavadno * se puši po Slovenskem samo Ottoman papir. 244 52-26 ® Veletrgovina s papirjem J Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter ysel( tiskovin za urade. Na debelo. ? ' Na drobno. c- e Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 33 50-41 34 50-41 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Zvezna tiskarna v Celju 42 Schillerjeva cesta št. 3 82-43 izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dfsla, kakor tiskovine za šole, občinske urade, društva, trgovce, obrtnike, gostilničarje, privatnike itd. .% Parte v najkrajšem času, sožalnice, vizitke, dopisnice, zavitke, pismeni papir, račune in memorande, naslovnice, opomine, trgovske knjige in tabele, notarske in odvetniške tiskovine, dplžna pisma, knjige, cenike, vabila, plesne rede, prospekte, diplome, koledarje, lepake, letake itd. Barvotiski se izvršujejo kar najhitreje in v moderni izpeljavi. Brzojavke: Zvezna Celje Čekovni račun pri c. kr. poštni hr nllnlcl štev. 75.: t "1.; i u narodnem Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12.' ure dopoldne in jih' obrestuje po HT* 4 VgVo ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30;000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtng strokovne š