li«bljanc!, četrtek, 16. junija 1955 Leto XXI. Stev. 140 GUavnj £N dogovorni OREDNIK ivaw Šinkovec °Reja dredniskj odbor Ust Betic* tzhaja vsals dan razen Cena to dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! Jjudska. PRAVICA n. IZDAJA •ljudska pravica* USTANOVLJ£NA a. oktobra 1934 • MTED NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZHAJALA KOT 14-DNKVNTK CN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L /Ul* 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK 4 OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« U NU MED LJUDSTVOM HRVATSKE Vedno nova potrdila prijateljstva C Nn^ef l .15' j,ln- (Tanjug). 2e dva dni je burmanski državnik bilja a°sI 'Judstva in ljudske oblasti na Hrvatskem, ki sta mu od Dtav Keke in danes v Sisku in Zagrebu povsod pripravila Mafcpj ?.sl°vesen in hkrati prisrčen sprejem kot prejšnje dni v sre4nemni,j.in v Sloveniji. Od kraja do kraja se je U Nu v nepo-kleljstv Sa u z Uudmi vedno znova prepričal o iskrenem pri-stiit ved** * Kurmc, o gospodarskem napredku dežele in o možno-n° tesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in daljno Burmo. Sisafc, 15 Sedniicrn^^Ls^i.trski predsed- Se je morala na poti proti žele- Med mehaniki v »Prvomajski« je bu ’ ib- jun. (Tanjug). Davi lepe šopke. Avtomobilska kolona sednik tninistrski predsed- Se je morala na poti proti žele- zom pricrv.11 S ™ sprem- žarni večkrat ustaviti, ker so ho-^Postaji so visoke goste* ^ burmanske goste po- žel^1 Predstavniki oblasti. Pred zdravih 0(3 bllzu- Pred železarno vt-li>= Postajo je bila zbrana !e stal slavolok, narejen iz brez- Bulajič, lahko potrdite, da je tudi Burma gostoljubna in širokogrudna dežela. Med obiskom v. »Prvomajski« j Davi smo si ogledali več to-je U Nu izrekel priznanje visoki varn in imel sem občutek, da sem ravni industrializacije, o kateri: mlajši študent, ki hodi po tovar-se je lahko prepričal na potova- 1 nah in jih spoznava. V Zagrebu nju po Jugoslaviji. Poudaril je, in drugod sem videl mnogo indu-da je gospodarsko sodelovanje strijskih naprav in, ko sem jih med obema deželama docela mož- ogledoval, sem pomislil na go-no in potrebno. spodarsko sodelovanje. Mi smo v »Priznati moram,« je dejal, »da še nisem vedel, da je Jugoslavija dosegla tako visoko raven industrializacije. Mi sploh vi11*® množica ' v;' ITI- šivnih revi na visokih droaovih nismo vedeli, da Jugoslavija lah- nekatere tovarne, preden jih bo dušeno nnvH«r-f „„ .„ ko izvaža industrijsko opremo, mo dogradili. Zdaj, ko sem videl, prvi etapi industrializacije in mi bilu ^pregledal v mimohodu sode-tovame šele gradimo. Mi nimamo” * ‘l~ tehničnega znanja in bali smo se, da bomo celo primorani zapreti v ^tednih'S-i M? r 50 V‘hraIef jugOSl0vanske m Cim 'Zr} si ogledujem vaše to- koliko tehničnega znanja imate m nošah jun je izročilo burmanske zastave. varne, tem bolj sem prepričan, vi, pa sem ohrabren. Imel sem livarji in plavžarji v Sisku PARADA JLA Predsednik U Nu odpotuje danes iz Zagreba v London Zagreb, 15. jun. (Tanjug). —, razgovarjal s poveljnikom parade. Predsednik burmanske vlade U | Z letališča so se visoki bur-Nu je prisostvoval danes popol- manski gostje odpeljali v Modne veliki paradi JLA. Parada je demo galerijo, kjer so si ogledali bila na letališču Lučko pri Za- j razstavljene umetnine, grebu Po večerji so predsednik U Nu Točno ob pol petih je pred- j in člani njegovega spremstva ob-sednik U Nu sprejel rapoi*t ko- iskali svečano predstavo opere mandanta parade generalmajorja »Ero z onega sveta«. Nikole Grubora. Ko je godba za- Jutri zjutraj bo predsednik igrala himn; obeh dežel, je pred- U Nu z letalom odpotoval v sednik U_Nu_v štabnem avtomo-, Frankfurt in nato v London. Delegacija iz Djakova pri predsedniku Titu lujoče enote. Na tribuni, mimo katere so se s pomikale enote JLA, so bili pred- ! sednik U Nu, Aleksander Ranko- j Brioni, 15. jun. (Tanjug). — vič, Vladimir Bakarič, general-1 Predsednik republike Tito je polkovnik Kosta Nagy in načel- j sprejel opoldne na Brionih prednik štaba burmanske mornarice, stavnike okraja Djakovo, ki so da je gospodarsko in industrijsko ! koristne razgovore s Titom in i komodor Tan Pe. I mu za 63-letnico in ob 10-letnici sodelovanje med našima dežela- j ostalimi tovariši, in jutri bomo! V mimohodu, ki je trajal 35 j osvoboditve Djakova podarili dva ma ne le potrebno, marveč po- j najbrž objavili skupno izjavo o j minut, so sodelovale enote vseh f lipicanca. B ^ . ” vsem možno. Mi v Burmi smo gospodarskem sodelovanju. Pre- rodov JLA. Premier U Nu je bil Predsednik Tito je pridržal Plavže not51 n?iprei ogledal zdravljala pred železniško postajo z , l —» lil 1UUOIU, nv/uui OO JC jav/iiiuvuiu v Vse, JaTno brezšivnih cevi kolona avtomobilov. Burmanske bezamo . de^ih so delavci in jugoslovanske državne zastave Pozdravu ,vlsoke goste prisrčno ■ so vihrale na 12 m visokih drogo- lezarne "Pred pohodom iz že— j vih in poslopjih, napisi, med nji- člatii Priredili zakusko,; mi tudi mnogi v burmanščini, u, .^orne skupine delav- pa so bili napeti čez ulice, po ka-^ uit Ul*] ‘ dhištva ul.Ifnega in umetniškega terih so se peljali gostje. Pin« tto zelezarne »Vujo Banja-Plese j- S? Prikazali narodne tehnično znanje in industrijska' oprema. Jugoslavija ima oboje. Mi pridelujemo riž, na razpolago imamo tikov les in razne rudnine. Vse to bi lahko izvažali v Jugoslavijo, če potrebujete. Ce si bomo tako medsebojno pomagali, Prijetno presenečen sakL12 Posavine'in Banata j Pie- takšnega sprejema je U Nu ži-Alet so se pridružili U Nu,! vahno odzdravljal Zagrebčanom, JC’%ičrder Rankovič in Ivan! ko pa je prispel na Trg republi- ^ SVeta V knenu delavskega 1 ke, se je kolona avtomobilov za njene ' voditelje, naj "vsemu" kc^ «oli!- . lezarne je Milan Stam- nekaj časa ustavila. Gostje so z 5TY)TYV>P n 1 AtTGttG spričo t>°mo vzpostavili gospodarsko so-delovanje, ki bo koristilo našima deželama,« je rekel U Nu. Potem se je zahvalil za prisrčni sprejem v tovarni in prosil "'nja i,—JT~TTJ'i ‘uu"‘ oiam- ‘-‘“j ' “r- “ lektivu sporoče njegovo zahvalo •“* “ ^iheniv «7 • maketo zanimanjema gledali narodne ple- M darila. Kolektiv »Prvomajske« i odnosov v vladni koaliciji, ti^i. a »Vstaja« in dve origj- se m poslušali narodne pesmi, s nodaril TT Niiin nlhum « fn+n_ I stavo novesa vladnesa trn PO VOLITVAH NA SICILIJI Ali bo Scelba izgladil nova trenja med koalicijskimi strankami? Rhn, 15. jim. (Tanjug). Mini-. Nepopustljivo stališče demo-strskemu predsedniku Scelbi so kristjanov je poglavitna ovira dali osem dni časa za ureditev i Scolbovim naporom, da bi utrdil dve origi- narodni noši iz katerimi so jih ljudje pozdravih (ljali. Potem se je U Nu s svojim je podaril U Nuju album s foto- 1 stavo novega vladnega programa za se_ I položaj vlade. Scelba bo naletel ! na odpor zlasti pri liberalcih, ki grafijami o delu in izdelkih, njegovi soprogi pa kip ranjenega borca. je U Nu za-j spremstvom odpeljal na Markov diin k*?el° sem srečen, da vi- trg v Gornjem mestu. Tudi tam ,- , , . , . , - x _ , —- » — -——------------—------ delajo delavci s tako ve- ga je pozdravila velika množica V tovarni »Rade Končar« ' I zoYsly°.na^,i^11 in črpanjem in za preosnovo vlade. Predsednik demokrščanske parlamentarne skupine je izjavil, da se je niso pripravljeni sprejeti Fanfa-nijevih zahtev, da je treba ustanoviti ministrstvo za državno in' dustrijo in uvesti državno nad jo ^dovoljstvom in ljubezni- ljudi. Med odmorom na Marko Zej0 razvoj vaše tovarne me vem trgu so člani folklornih sku-trajnj ^li- Vaše delo bo dalo Pin gostom spet predvajali na- „ , , t, , ker so demokristjani izjavili, da | petroleja. Prav tako liberalci ne rreaseoniK u Nu je nato ob- ne bodo ostali več v vladi centra, i soglašajo z demokristjani v tem, gratjjtvPr'sP°vek k nadaljnji iz- rodne plese. Se socializma, ki ji želim un°S° uspehov.« 2 s“’- so »ustje 50 se burmanski Proti J-^Peljali z modrim vlakom ^grebu. -, v Zagreba J?*vno U Nu si je nato ogledal tovarni »Prvomajska« in »Rade Končar«. iskal tovarno »Rade Končar« in če ne bodo docela izpolnili nji' si ogledal več njenih oddelkov, hovih programskih zahtev. Po-Pred spomenik padlemu heroju dobno izjavo je dal tudi tajnik Radu Končarju je položil šopek demokrščanske stranke Fanfani. cvetja. Po njegovem mnenju je Scelbova naloga pripraviti ostale stranke Na kosilu pri predsedniku Sabora I Demokristjani razen tega niso Opoldne je dr. Vladimir Ba- j goslovani mnogo smisla za šalo. pripravljeni odstopiti nobenega da je treba razširiti agrarno reformo v smislu dosedanjih načel na vso Italijo. Socialni demokrati pa 6e ne strinjajo z demokrščanskim vodstvom glede spremembe volilnega vladne koalicije do tega, da bodo zakona ter vztrajajo pri popol-sprejele demokrščanski program, nem proporcionalnem sistemu, ki bj zaščitil majhne stranke pred uvTlo mesto H rv.pt «etrtek, dne i«. junija pomogla k medsebojnemu ra- * sončno tn toplejše vreme zumevanju med narodi. Nehru in ',n° ,ob'afnostio. ki se bo po- u Nu predstavljata Azijo in sta n0ri-„ *‘ast! v severni Slovenili, pre- i. zlasti moj prijatelj veleposlanik liberalcem. I kristjani jasno razložili svoje jevo. SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE Edvard Kardelj bo podal danes ekspoze o uveljavljanju komunalnega sistema Koča Popovič bo v začetku julija poročal Skupščini o zadnjih zunanjepolitičnih dogodkih in sadovih naše zunanjepolitične dejavnosti Oba domova Zvezne ljudske skupščine sta imela včeraj dopoldne ločeni seji, na katerih so določili dnevni red. Zvezni svet bo obravnaval štiri zakonske osnutke: o ureditvi občin in okra. jev, ‘oktoratu znanosti, o narodni obrambi in o Jugoslovan-sk. armadi. Na današnji seji Zveznega sveta bo tovariš Edvard Kardelj podal ekspoze v zvezi z osnutkom temeljnega zakona o ureditvi občin in okrajev. Predsedujoči Vidoje Smilevski mu 'izvršnemu svetu vprašanje, kaj je poslance obvestil, da bo na pri- bodo ukrenili, da bi zagotovib sred ; sklada, ki jih dobiva, ker je opro-j ščena zveznega davka na dobiček. O POMANJKANJU MODRE GALICE | Poslanca Zbora proizvaja!,. ;v Emil Kevrešan in Bora Radovanovič sta v svojem prejšnjem vpraša-; nju opozorila na težave v zvezi z hodnjem skupščinskem zaseda t u stva za nadaljevanje melioracijs* , | agotovitvijo pravic kmetijskih de- v začetku julija državni tajnik za dei v Vojvodini, ki so bila lani fi- lavc€v na. pokojnine m v zvezi s zunanje zadeve Koča Popovič, ki je nansirana iz zveznega proračuna. V zdaj v San Franciscu na proslavi odgovoru Zveznega izvršnega sveta desetletnice OZN, poročal o zadnjih je rečeno, da za ta dela niso iz- priznavanjem njihovega delovnega staž-i pri uveljavljanju zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev. V odgovoru je bilo važnih zunanjepolitičnih dogodkih rečno predvidena sredstva v letoš- ■ . , , - . . - in sadovih naše zunanjepolitične i njem zveznem družbenem planu in I PaJasnJeno> od k°d izvirajo te e- dejavnosti. da jih je moč finansirati edinole r?Ve’J" refeno>. d« skupna komi- nor proizvajalcev je v svoj z investicijskim posojilom, ki ga j yJa ve.zne^. ,zvrf?a sveta ,n dnevni red vključil tri zakonske mora dobiti investitor sam. 1 Zvezne skupščine »“dno - — ------- hia m^večala. zlutrfll zjutraj0^Vvnllnižinraeh inajboljša tolmača politike miru svojih dežeL za predpise o so- osnutke o ratifikaciji mednarodnih Poslanec Sumanovac ie v svo claln5m. zavaro*anj“ vprašanje sporazumov, in sicer sporazuma z jen, D™ ir^^a jf zld^ , uS^^ Avstrijo o obnovitvi nekaterih pra- ijen z odgovorom. Poslanec Kmezič P vic tovarniških in trgovskih žigov, pa je v Zveznem svetu izjavil, da porazuma z Zahodno Nemčijo, ki ni docela zadovoljen, to razložil in zadeva nekatere pravice s področ- zahteval, naj bi začel, razpravljati ja zaščite industrijske lastnine in 0 vsem tem vprašanju. Ker na s ji avtorskih pravic ter konvencije o nj bilo pooblaščenega predstavnika železniškem prevozu potnikov, prt- Zveznega izvršnega sveta, ki bi v Ijage m blaga. razpravi dal podrobne odgovore in nnrnvnni v a vdoačamia Prasnila, so sklenili, da bodo to ODGO\ORI NA VPRAŠANJA vprašanje obravnavali na eni izmed POSLANCEV prihodnjih sej. Preden so določili dnevni red, V Zboru proizvajalcev je bil so v oteh domovih prebrali pisme- prebran odgovor na vprašanje po- ne odgovore Zveznega izvršnega slanca Zivorada Čusiča. Zvezn, ;z- sveta na poslanska vprašanja. vršni svet poudarja v odgovoru, da vprašanju v zvezi s splošnim po- Na minulem zasedanju sta po- | grafična industrija ne more — ana- ložajem lede modre galice opozo- slanee Zveznega sveta Nikola Kme- | logno uporabi amortazacijskei a ril. da ie bilo nedavno sporoč lo Zle in poslanec Zbora proizvajalcev sklada — uporabljati za uvoz opre- Zveze kmetijskih zbornic, da bo Pavle Sumanovac zastavila Zvezne ! me tudi sredstev iz investicijskega modre galice dovoli netočno. si, da bi ga V Zveznem svetu je poslanec Rade Lepenac zastavil vprašanje Zveznemu izvršnemu svetu, zakaj letos primanjkuje modre galice in ali e je bilo moč izogniti takšnemu položaju. Zanimal se je tudi, kako Zvezni izvršni svet gleda na predelavo 600 ton bakra za ublažitev pomanjkanja modre galice, vprašal pa tudi. ali je možno, da bi se usmerili na predelavo našega bakra v modro galico, ki bi jo tudi izvažali. Poslanec Lepenac je v svojem zelo obširnem pismenem USTANOVITEV ZVEZE OBRTNIH ZBORNIC Na popoldanski seji je Zvezni svet Zvezne ljudske skupščine dopolnil dnevni red z no 1 petimi točkami. Svet je ratificiral sporazum med FLRJ in republiko Avstrijo o obnovi nekaterih pravic tovarniški' in trgovskih žigov, sporazum med FLRJ in zvezno republiko Nemčijo, ki se tiče i ekaterih pravic s področja zaščite industrijske lastnine in avtorskih pravic ter konvencijo prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah. Zvezni svet je tudi sprejel osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah statuta Zvezne industrijske zbornice, zatem pa predlog o ustanovitvi Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije ter 'potrdil statut le-te. ' zvezi s potrditvijo statuta Zveze obrtnih zbornic je v Zveznem svetu govoril član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič. Poudaril je, da je treba ta statut, kakor tudi ostale statute zbornic sprejeti, toda samo kot začasne, ker zbornice in njihova združenja nenehno izpopolnjujejo svoje funkcije v našem gospodarskem mehanizmu. Pripomnil je tudi, da skupna komisija Zvezne skupščine in Zve-nega izvršnega sveta proučuje to vprašanje in pripravlja zakon o združenjih in zbornicah, da bi tako vse to vprašanje sistematično uredili. Zvezn' svet bo danes ob devetih nadaljeval delo. Za večjo koordinacijo pouka Z 12. redne seje Sveta za prosveto in kulturo LRS POROČILO KOMISIJ ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČIN E IN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Obeta se nam več novih zakonov s področja zdravstvene službe in delovnih odnosov , P°s:lanci Zvezne ljudske valne dejavnosti ter razpravljala ŠTIRJE ZAKONSKI OSNUTKI acupscine so prejeli poročila o o predlogih svojih podkomisij. O ORGANIZACIJI delu skupnih komisij Zvezne | Iz njenega porodila povzema- ZDRAVSTVENE SLUŽBE ljudske skupščine in Zveznega ’ mo, da je število znanstvenih Skupna komisiia za nredoise izvršnega sveta za predpise o or- raziskovalnih ustanov v naši dr- 0 ganizaciji znanstvenega dela in.žavi po osvoboditvi zelo naraslo. 5e ;f S v Sta zdravstvene službe ter o predpi- 1 Zdaj imamo kakih 750 ustanov, ' dela IklmS Lt s* o delovnih odnosih. Na za- ki sodijo ali ki bi hotele spadati ^vilf^n nred^žfla Lfuiki sedanju S 'upsčme v začetku ju- med znanstvenoraziskovalne. Ce- Skupščini naslSe^nutke^a lija bosta predsednika teh ko- prav so ti podatki nepopolni, i ^ misij ustno poročala o delu ko- j vendar kažejo da imamo v naš f splošnega zakona o zdrav- rtazen lega je ovex oaoorn pomemDnejsm lamov in oset misij in o vprašanjih, ki sta iih1 znanstveni raziskovalni sh,-?hi !tvem sl,uzbl’ temeljnega zakona predlog za ustanovitev Mojstrske iz področij naše in svetovne Ljubljana, 15. junija. Današnja seja Sveta za prosveto in kulturo LRS, ki jo je vodil predsednik Sveta dr. Dolfe Vogelnik, je bila posvečena skoraj izključno šolskim vprašanjem, predvsem učnim načrtom za posamezne predmete. Sprejeti so bili okvirni učni načrti za slovenski jezik in književnost, za zgodovino, tuje jezike: angleščino, francoščino, nemščino, ruščino in italijanščino, dalje: učni načrti za matematiko, fiziko in kemijo, za zemljepis, filozofijo in psihologijo ter učni načrt za neobvezni študij likovnega pouka; delno je bil zavrnjen predlagani načrt za botaniko in zoologijo. Razen tega je Svet odobril pomembnejših faktov in osebnosti komisiji obravnavali. V JUGOSLAVIJI IMAMO KAKIH 750 ZNANSTVENO RAZISKOVALNIH USTANOV Skupna komisija za predpise o organizaciji znanstvenega o preprečevanju in zatiranju na- šole na Jesenicah in Ekonomske dovinske preteklosti. zgo- Sprejeta je bila tudi zamisel o posebnih seminarjih, na »a rih bi obravnavali stvari m poj me, ki so sicer skupne več prea-metom, a vendar zahtevajo P° sebno obravnavo, tako, ki bi po-ševala prav to povezanost s z različnimi predmeti in L_„„. zato iz teh aspektov tudi ob navana. Sveti pri časopisnih podjetjih Odbor za prosveto Zveaiega /-d v vx:ne Predloženi učni načrt za zgo- sveta ^ klaiii vrniti j mnoge probleme, ki jih bo treba sSa za-' srednji šTe v Kopm. znl^stveno razSk^alne^e^pr^ ^ ° ®anJtamli * I Danes sprejeti učni načrti dovino je preobširen in nosi kot je na včerajšnji se^sKJema več mnoge ntmajr^trebnih to- £pl?Snef “‘“»f 0 Nravstvenem stopijo v veljavo že prihodnje tak v sebi nevarnost, da bo pouk Mnutefc zakona o časopisn a_ ^CT M 7LXno rSlvatao nadzorstvu nad proizvodnjo in šolsko leto, vendar so zamišljeni nujno spet potisnjen na memo- P°d°db°™,\v' Toripomba- IX rmno-fh prometom z živdi predmeti sploš- le k(* osnova za dokončne učne hiranj e imen, faktov in letnic. «H besedilo osnutka s pnp° je bila zadolžena, da priipravi komisije, ki pripraviiaio eradlvo osnul^e- tesno povezano, upoštevane razne korekture in črt zdravo osnovo za pravilno smer čas- .J popravljajo graoivo ^ komisija sklenila, da bo vse dopolnitve tako raznih profesor- preusmeritev sedanjega pouka vplivali na sptaaao sm 5tir*i Acnutb-a , r, , ,. ^ r%~__j___i x___nika p imeli deloma 1UU1 Vf* H io poslovanje. Sveti ' bi se morala pokazati v tem, da | našemu tisku znatno P°®® ------ 'V zakonskem osnutsu osnutke zakonskih predpisov o za zakonite predpise tega pod- SKlenii?’ 03 vse dopolnitve tako raznih profesor- preusmeritev sedanjega pouka J" vpogled znanstveno raziskovalnih ustano- ročja. Podkomisija za akademije l-i ? Prcničila in pripra- skih zborov kakor tudi posamez- zgodovine. Prednost tega načrta, ” a™ rralovanie Sveti bi vah ter o akademijah znanosti in znanosti je že pripravila teze za SJTS;?**»*** * znanstvenih ■Indton. zgodovine, | ^fSn^TskTSiatao pomagali- umetnosti. Komisija je doslej pro- splošni zakon o* akademijah zna- ^postavila po- delavčev, učila stanje znanstvene razisko- nosti in umotn^ti. sebno podkomisijo, katere naloga je proučiti osnutek z zdravstve- j^čta dojem^rL^n bis^kul- ^ločene prte to j nosti svetov. Jato nimi sm<^rnejW koordimic^ja rn^l S “ stanje znanstvene razisko- i nosti in umetnosti. NOVI PREDPISI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Finansiranje in kreditiranje zunanje trgovine i."SS.*„“5srflKr mMr• pm - « ass m: nshe oanke za zunani o trnovi n o nova trušča n svpfn m co na niih ^ -»im«„ ~ ~ j__ • _ • ... . .... . . . bi vmešavali v o »ssa^ssui rn s&«- O DELO vTMIH ODNOSIH za pouk moralne vzgoje, ter ob m0rala pokazati v novih, temu Tudi skupna komisija za pred- novem učnem načrtu za zgodovi- predmetu namenjenih učbenikih, pise o delovnih odnosih je že na no> °° tem poslednjem še prav prj novem učnem načrtu za prvem sestanku v začetku marca Posebno. zgodovino in načrtu za sloven- ____ sklenila pripraviti osnutke več S sprejetjem novega učnega ščino je bila še prav posebna izgradnji laboratorija ie. zakonov s področja delovnih od- načrta za zgodovino se bo pouk pozornost posvečena sočasnosti znanost v bližini Ženevskegau ^ nosov. Tako je sklenila pripra- tega predmeta, če že ne v teme- obravnavanja posameznih zgodo- zera v Švici. V laboratoriju vlW rvcnntoV +pmalinaff»i *r»>lrAno 1 i 1 Vi xrcfai ervromanil* nnvn „ 1 j. pOStSVill HSjVGČji ^ za protone na svetu. K Jugoslavija sodeluj* pri izgradnji najvecjeg pospeševalnika na sve Jugoslavija bo sodelovala ^ l)nnskt> hnrtko ra ninanin A ± »•.« . * ,,, »L^uiv-ijucga ^aivvna YWJ V1U11U oi/iciucim, UUVI VLIlbKlIl OZirOITlci llteransiranjze domačih podjetij za Zveznem izvršnem svetu, naj na ustanov na svetu, finansira in kre- izvedb° investicijskih del v tujini, ' podlagi njenih sklepov sestavi v ditira zunanjetrgovinsko menjavo dajanje jamstev tujim komitentom splošnih potezah osnutek zakona Gradnji jeseniške postaje preti prekinitev del &£»& **S^5TJE2S Tik P™d ™anjk„je kreditov. - Prekini. bravaniem kreriitn,, in „nh podlagi veljavnih predpisov in za družbenim organizacijam in po- tev dei bi povzročila občutno emotno škodo m prispeva To bi opr. ,__________ _ odobravanjem kreditov in ostalih Podta9‘ veljavnih predpisov in za družbenim organizacijam in po- _ „ ___ . _ poslov domačim komitentom da dose0° kar največjega napredka v sameznikom, da ga prouče ter iz- m,rra , . nreduie in kaže, da bodo se uspešno uveljavijo o tujini. Za- IunanH trgovini. | razijo o njem morebitne P1^^- hudo poškodovale Jesenice, nadorne- k^a iŽhSdf r^lodvorekek,restevrahc”jae nili letošnji program Sosa- nimivo je, da ta uredba predvide- bi banka lahko uspešno ^OClKOmasija za za- poslopje v tem po- ni (nadomešča jo skromen bife), stra- nje in začetka obratovanj včlanjenih dežel ter <>kro®J ljudi iz vrst pomožnega os Izpolnitev letošnjega gradbenega programa v Srbiji dobro kaze Na malone vseh ključnih ° jektih v Srbiji delo dob . nroHiiio in da bOCiO ■ Ko Ar* __ nauuuic- lznou, KoioavorsKe resuivracije AV- a bi banka lahko uspešno . mnenja. ^oaKomisija 23 za- ščajo postajno poslopje v tem po- ni (nadomešča jo skromen bife), stra- nje in zacetKa ODrawva**j- - va da se ti krediti dajejo nepo-, opravila vse te posle, jepreZide- £»° ffiSS ™znih /*%**> sredno na temelju. ocenitve renta- no, da razpolaga s svojimi lastni- “erorna kasno, leta 1952, so začeli varnosti. Potniški promet pa je na konca leta bo tovarna i■ ,,*jne bilnosti poslov, se pravi' brez po-' mi sredstvi, ki bi jih dobivala pr- orfianizlrala anketo v podjet- graditi novo postajno poslopje. Grad- Jesenicah velik, saj se samo v že- Novi Popovac dala prve K a “srftr.sa? rf a^A.^SSTSiaj m* SSr.”&5 kor je to v navadi pri domačem! stev gospodarskih organizacij, ki se poslovanju. Razen tega, da imenu- j ukvarjajzo z zunanjo trgovino, za- o inšpekciji dela. zakona uu *cw»nje JC- hsoc aeiavcev. Postajno vodstvo je ’ . . . . „Kiu za senl. samo za čuvanje ljudi na prehodih dinamo, stroje in kab _^-rale Toda zdaj so se pojavile motnje, moralo namestiti Sest paznikov. , in, močni tok, nove hldroccj^ I UAl/UI i CUllUll (O irtf VISI IlO, Z(lm ; - Ol — • 1 . . ._____ , ! ■»« at »UC juuvu^) -------------------- ('»•'•••»U M , UIUVIU HUVC ** , rttl 6T"" jemo to klasični način finansiranja, | tem posebnih kreditov od prep^aTv.^« «"d“ Pf.^otisoče kWh električne bi banka kreditirala posamezne j banke tn iz tujine, kakor tudi z ■ nroučila mnnBP nalmrp s tPPT la- ker zmanjkuje kreditov. Za do- nji. Nedvomno bi bilo mo« zbrati po- 8*je- j„;,waiO, da večje in bolj zamotane zunanjetr- udeležbo v zunanjetrgovinskih po- graditev poslopja bi bil potreben Se trebna sredstva za dograditev jese- Strokovnjaki predviu gVu novinske akciie Naiboli nnmemhnn1 slih področja ter zbrala in proučila kredit okrog 1S6 milijonov dinarjev, niškega postajnega poslopja, 6c ne bo tovarna kablov V Svetozarev ■ i -1 1" P°!nembl]o { • ustrezno gradivo. V juliju bo brž- Ta sredstva bi omogočila instalira- drugače, pa na ta način, da bi raje . . . . . .. > . zmOglllV°f^4 pa je to, da bo celotni sistem f r Nova uredba predvideva podrob- ras dobila k oni” n p teze 7T oktiii- ”1® slgnalnoprometnlh naprav, šibke- nekoliko počakala gradnja kakega dru- faceia aeiaxi s pou J^da] nansiranja in kreditirania usmer- nn nrnanijnriin „ . -TT . ‘ | ga in jakega toka ter druge opreme, gega objekta, ki ni tako nujen kot JO konec prihodnjega 15ua’ jZ- t„lTJ Ji... U:i " ... organizacijo bančnega aparata, tek zakona o organizaciji in fi-j objekt je sedaj v takšni fazi, da bi 'a. Podobno velja tudi za mariborsko že redno obratujejo trije P?°'L nansiranju službe posredovanja prekinitev del povzročila hudo mate- postajo, ker je slišati signale, rla tudi ...j-,.- -vMollri ru-^ktlffno pa oD dala Važno delo ie onraviln tudi rialno škodo. Ce bi se to zgodilo, bi za to pomembno in nujno gradnjo voani cauemi, aaia. vazno aeio je opravila tum se n nuJno l titi adaptacij se’aa. zmanjkuje kreditov. m. z. tuje še nekaj oddelkov. skupina, ki naj pripravi osnutek njih bornih Vovizorijev, v katerih predpisov O pridobitvi strokovne SO nameščeni postajni in carinski jen tako, da bi bil ta izhod na tuja ki je nenavadno podoben sedanji or tržišča kar najbolj rentabilen i ganizaciji bančnega sistema pri nas, organiziranKakor vidimo, so pred kakor tudi začetek poslovanja. I' to ustanovo zares velike naloge,' naj bi se začelo letošnjega julija, predvsem, da se omogoči našemu J. B. izobrazbe v gospodarstvu. IZ PROBLEMATIKE NAŠEGA KMETIJSTVA Samo dobro blago za izvoz uradi ter neko avstrijsko zastopstvo. I Te adaptacije bi po zatrjevanju | nekaterih merodajnih strokovnjakov ; zahtevale skoraj toliko sredstev kot : dograditev novega postajnega poslopja. V sedanjih provizorljih nam-I reč uradi nikakor ne bodo mogli ostati čez zimo, ker ie tako razpada- sk raj no ^nehi gievAčrfl ^za^dVVz- “> *» V -J peronosposr napada - škropiva proti njej pa sti KO Pa Vsak dan objavlja protiperono- , gnojil in zaščitnih sredstev. __drUge stajala v prometu s lemi pridelki, določa, da podjetja železniškega, jih sicer ne bo moč izvažati. zlasti pa preprečila čedalje pogo- rečnega, cestnega in zračnega pro-stejso prakso, da izvozniki med do- meta ne smejo prevažali kmetij' bro blago pomeiajo tudj slabo. Pr skih pridelkov brez potrdila o ka-sledica taksnega ravnanja je bil kovosti, carinska služba pa ne sme znatno manjši dotok deviz kakor dopustiti izvoza. Uredba določi tudi smo pričakovali, pa tudi ugodnosti, denarne globe za morebitne pre-ki so jih morala nuditi naša izvoz- stopke. Globo do 5 milijonov din na podjetja kupcem, prodaja sad„a bo plačalo ne le izvozno podjel’*e, in sočivja po nižjih cenah jtd. Glav ki nima ustreznih certifikatov, mar-no vprašanje v izvozu k meti jski več tudj prevozno podjetje, ki pri-pridelkov je, da niso ustrezno /a- delke prevaža. sniiijuu nemgienicni in zaraui raz- . * -že dece ^0- ! padanja celo življenjsko nevarni za gradniki skrope proti bolezni, Skro- začele povpraševati po Bal,c > >zor. ! ljudi, ki tam delajo. Ne moremo pu- pilne ekipo pa zaman prosijo za ga- tela naša Grosistična podjetja z -------------- ' ta pa kup je imela Pr so trgovci prj .. . . . . - ,_________________________ _ . ta na skUP„to- Potnikih zPiastiiht^cf,h^e°Vneeemore7o "fh Vin°- S6StankU S° JanU3rJa V^’ orientirati, lije je blagajna (ki je v gradnikov v tem položaju, čeprav je | vili, da cinkarna ne bo mogia i- ^ pakirani, da naše gospodarstvo nimi. dovolj hladilnih vagonov itd Kden izmed razlogov slabe kakovo sti je bilo tudi pomanjkanje nad zorstva na nakladalnih postajah Nad ...... N- Dj. . - - , _______ , kmetijstvu napravilo precej škode; 1 beti več galice kot 900 ton v ^ I vinogradnike je rešilo pred popolno boljših pogojih In bi jo samo v ^ j katastrofo, ker je zadržalo razmah veniji na ta način Se 1700 ton stiji j trtne bolezni. Ce bi se namreč pero- kalo. o kritičnem stanju so ° je nospora pojavila kakor normalno, Gospodarski sekretariat LRS ,n v0d konec maja, Škropiva pa ne bi bilo, uradno obvestil o tem Zvezni Trgovinska podjetja za promet z jajci so se dogovorila, bru's„e(laj \e unlCeni- in ™ ^«'to rastun v Beog"dus’lo0venii» i„ i j 41 • i-* ji • • ° n . s,cer vec let. Toda čeprav je dal (ier so odeovorili. naj bo »,u A da bodo S 1. juhjem uvedla prevzem jajc na podlag, mraz organizatorjem boja proti pero- brez Skrbi galice da bo do ^ dogovorjene cene po tezi , nospori še priložnost, da bi se pri- maja dovolj. Pod pritiskom Kniet'jrt3i3 V okviru sekcije za živilsko stroko jajca zadruel, velika pa trošijo do- ^remeni^ gaHce* šT^edno^i^sir^ S° grosisti*na P“gisVj0}ih 'irl1' pri Trgovinski zbornici za Slovenijo ina ali pa jih skušajo prodati nepo- sPremenli* galice še vedno ni. Spre- daljo, na nevarnost sta po s ^g[. Korak naprej v trgovini z jajci Gospodarski krogi in izvozniki odobravavjo uredbo o nadzorstvu ~-** «•»*» ••*» p« 4**1 o»uaaju i>ruuaii ueuu- ........ , . - —*-> — —------------------ ju«* nad kakovostio hlasa Iz so ee sestali predstavniki trgovinskih sredno potroSuiku oziroma prekupče. men" se le le v toliko, da bolezen jah opozarjali tudi Kmetijska Kakovostjo Ulaga. Iz razgovo podjetij za promet z jajci, da raz- valkam, ki nosijo ta jajca na trge ne čaka, ampak napada „■<•» ir«! in rHvna zadružna zVC ra z generalnim tajnikom Zvezne pravljajo o položaju na trgu in skle- velikih mest ali pa velikim potrošili- Zadnii ukreni „ Glavn čakati , . ... zunanjetrgovinske zbornice smo nt^° n0v d°S<>''or o odkupni oziroma kom, kjer jih lahko draže prodajo. .... 1 “krepi Zvezne uprave za Kaj sedaj? Treba bo . karoi, iadzorstva ne bi bilo težko orga- zv„deIi prevzemni ceni za jajca. Sedanjih Kvaren vpliv te enotne cene se opa- *a5člto rastlin so: kemična tovarna proizvodnjo v »Zorki« in cln v0 uirat.. Manjkali so samo predpisi. “ j".!fk ‘h !' -dl?. ,5,_od^p-?.r‘ »f.T0?”« 'Zorka* v Sabcu bo dobila iz Bora U,r bo nekii količin prav S<*° ......... nadz(>rstva po do]očbah t€ odredbe prSuvajVlcu o*iW« din za>re- ne morej^ dobftrkvalTtet„rh Tajcln 6„0 on “ proizvonjo.alice ^ , uZ MV* J- Nedavno Je bilo objavljeno, da določi za vsako skupino pridelkov od„irzJ,d-fJ? V® ,r‘0'ifk1<>d, "P fr/c’ lll° ,nfzlld'^e povprečna teta izvožo- . “ " ,“"a ,a Pr<>izvotoJ° galice prišlo na trg, izkoristiti P je Zvezna komisija za standardiza- posebej, v skladu z s^o! v glav- M ‘ K; S J™^oma^kaT ZZn> l "žalruge *n ^»sfmsgr- Standard, bodo objavljeni prihod- veterinarji. Tudi z nadzorstvom Kaje so prepevanju vzrok ne- R0 p?editavTkV^Sne^šoSo^- 3- -» «* JuIUa,"^ razlago' “,OŽena- , ^ pogoji pri odkiipu na Hrvat- rili. Ha bodo uvedli i> ro u t »m n n »nnn nn V VCpI rtriavl nlrrno c n n _11 treb® so necelo dol"” jak nji mesec. In te predpisane kako- nad sadjem ne bo težav, ker «a S . ”, skeE lir v° Slo^cnlU. 7aUkon*astopaj« teži' ‘tak^dVod'"^*!!1'®''1''""^ T°i,P0 V VSCJ drŽaV‘ °kr°K 500 ton Ba,lce: , grozdje” v Snu-derevu, «live~jpa"v S^oi^^r^l^K^lffu^Si ceU^a^cinkTrnl0 To° ,, Valjevu in Brfkem). , •; ^ Im.J.. pr.™,n, , f « vostne norme bodo prišle pravočas- nakladajo samo na nekaj postajah na Hrvatskem no, da bomo novo uredbo r.veijavih ' j: ~ 1 Za tiste pridelke, katerih kakovost nk™Prili d** Na rednem sestanku 14. junija zakiljufclci P° tečajih: „,«09 958.64. US dolar 9150, 330«, 3175Dji 76 4(0. Lstg —, 9000 , 8970.63 , 9«7.93. g60.5»’ ka« na zalogi veliko galice, in ker je 77.500, 77.056 6B, 973.79, Ffre • l354;le' vse, do tega krltič- riupravljali. pa ‘.anl®;, 0 katerem so ristl tako proizvajalcu, ker bo dobil ni mogla odprodati so io irvorin 7 D45-32- 1002.87, Lit 610, «»• Sv- Kr' Je bilo, kako odpr«. plačano blago v sorazmerju x vred- .. , . pa' 50 lzvo/nl Za' Htl 76.400. —. 76.S89.73. 874.0!. viti sedanji zaostali in primitivni na- nostjo, kakor tudi potroSniku. Seveda 1 Poletne suSe Je borski rudnik —, —, 80.200. 80.200, 1282.96. Eg str. " —. 2992.15. 247,33. Obr. dol. « fir« listične mladine nn Reki .oča uredba, da lahko to delo mladinci so obiskali komite Ljud-opravljajo samo kontrolorji in in- ske mladine Reke, ladjedelnico spektorji, za posamezne kmotijske »3. maj«, Klub kulture, zatem pa pridelke pa reto samo določene so si v Pribalju ogledali hidro-strokovne ustanove, zavodi, labora- centralo Nikola Tesla. - ' i“vj vcotve, ° 1 ** m .3 % ii ,99 cii n> i reofi lavni ju trgovine so ka turli nnimiibn x ■ biiu«ciJ«i itezerv.i -.tanlcu . %r , m ■■■]••" & -■"? ~■sas Jia.” S SK s assr„r=g;» sSg .v",”” "ST" mil jaje zadrusam. Seveda bo veljal L "*«*Jonov •'Inarjev. visoke so biti zadnit srednji trtal ■ te *nl novi dogovor tudi za pošjetja iz dru- obTcst* tn zmanlknlo bi sredstev za g, tako da je najtežje Jajce se enkrat več vredno kakor najlažje Pri odkupu jajc po kosu proizvajalec ne dobi hlap:« plačanega v sorazmerju z njegovo vrednostjo, l>o-”'si da dobi premalo ali preveč. Pra-J« Pokazala, da oddajajo kmetje prt sedanjem načinu odkupa drobna *,hčiščenja<, tpomirjenja*, obkoljevanja in »uničevanja banditov in teroristova so po osvoboditvi glavna oblika vojaške in politične dejavnosti francoskih vlad v Severni Afriki, kjer je vojna razplamtela >nacionalistični in verski fanatizem*. umna je biila dolgo dežela z bogatimi naravnimi viri in revnim ljudstvom. Zdaj je njena naloga, da na vse področje Constainitma, volilnega okrožja Rene Mayerja in sedež Hemryja Bourgea. Vodja teroristov pa je spet neki Laeued, •• .- • , baje brat Ijetega Sasi Lasueda... 1 L * ljUf Čiščenje se nadaljuje. Proti tero- “ “'L ristom? Krog se znova sklepa z nepeoen^rvapogoja za gospoda- vprašamjean, kdo so teroristi, Dam- dfc, uporniki? V Franciji » zad- P^hzno nje čase priznavali na.rbd.ni, po-,p*"t VT f narodnega litioni in celo osvobodil« značaj ' P«nio7^nja. Vtem ko si je po Neodestu,ra. Takšnega značaja ni vojm buTmansko gospodarstvo ne- ■« ari3rssSi ^rr,pSSf. nili. Burmansko nairodno proizvodnjo so cenili pred vojno na 550 krorov* po tekočih cenah. .dTeJcajo povsem upornikom, čeprav pojasnjujejo Jr<1 desetimi meseci so to tra- kov, 1600 pa se jiih je vdalo, ker OMdotne nemire predvsem z dina- '°®atao francosko severnoafri- so jim fa.mcosike oblasti jamčile, sfacnama ra^iprtrjami z bojem med jututov no leKouitn cena.n pofetiko prekinili v Tuniziji z da se jim ne bo nič zgodilo. Med starim m novw sultanom. V Al- , zm ^ P°.^ pry>k^macijo^in^p>nudS n.ost upornikov razširila iiz Oresa Konec prihodnjič Kj^jcem notranjo samoupravo. , ^-1 T€ niiM \t r_____.1_ izkoristil »o uporniki uničeni. Alžira v bližnji in v njegovo ne- predvojno prroz- Dne 1. decemubra je bilo >oKŠče- odvisnost v dalijm-i prihodnosti. To * , , . - VW€U jeajT nntio trerva končamo. >V Dresu m več j« možno y Tuniziji ra v Maroku, Buirmamsko gospodajistvo je v rarf,nakani TuS kiS upornikov,« so poročali časniki v protektoratih Francije, Alžir pa razmeroma preprosto. Večji del . -efe Fran^m ZZi n^ Samo še®t mesecev pozneje pa so j« dd Francije. Al žir je skoraj za nairodnega dohodka crpa dežela fa®i, da je poslal boju Siigi Den morali priznati, da se je dejav- 'Tsakega Francoza Francija sama. * 1 kror = 10 milijonov fcjatov. — Štirje kjati so vredni en dolar. j* prebiit. V francosko' dXBhh fkih se je začela nova ^ ka'tero so biila značilna ^jjanja, ki jih je Fanre za-*ttn.SV S 'tri.jo konvencije o g.;^ ' samoupravi. Habib Bur-'Toil 86 -Ž8 .a?('ain zmagoslavno by,rj-, v ' uffreijo. V bivšem racz- l ^ »nem francoskem protekto-J® nastal mir. Ha j. asno pa se je začela moč-rut i Ja,v®osit >teroni«tov< v Alži-se’ ’ nadaljevali tam, kjer so S POTOVANJA PO ITALIJI Deset let obnove in še vedno kopica velikih skrbi ge Rim, junija zavira v razvoju in napredku.1 treben boj proti inflaciji, da bi o me je na rimski poli- Rad bi bil zvedel kaj več o tem, si gospodarstvo opomoglo. V letih cijd uslužbenec v uradiu ^ kaj ljudje sosedne dežele mislijo, obnove je dobila Italija veliko w *osedo.i"~T^ZC;'“* ‘T“’-rJ'^>iw V / I za tujce vprašal, po ! o nas. Kaj bi laihko na tej ali oni | pomoč iiz tujine. ^ je dobil ustavili. Cio- (_/ ^g.j gpm prišel v Italijo, strani storili, da bi se narodi še Drugo obdobje je že zahtevalo n'ške fronte n p’ tT* C Si--U’ ^m mu odgovoril: »Po novinar- bolje spoznali, saj so v marsičem . večje obveznosti — obnovo in °- Pomiriev;inCnl ,na 1 9ki‘h poslih,« in mu pojasnil, kaj navezani drug na drugega. modernizacijo industrijske opre- Be® red.u im r. J,?! Sp ■ j3 ,ev' to pravzaprav pomeni.. .. . , . . . , „ me Investicije so polagoma na- P°skajl(i na UiDorn ^k1^111™! "° »Da, da, se pravi kot turist. Novi, drugi nsorgimento. j raščale, na kar je vplivala po- J®0 držijo JProti °kcmn? ^rrvH Po turističniih opravkih,« je dejal. Nekdo je to povojno obdobje I treba po prodiranju italijanskega er°ristom' odc-o ' 1 130 pojasni- v življenju Italije imenoval drugi,; gospodarstva na svetovi trg, pa sem mu pojasniti, da novi risorgimento, preporod, ob- ■ tudi notranja in zunanja kritika, *®5dnj im njJLi,” "JlSS 'i,- to vendar ni isto, toda zaman. Bil novo. A}«.- res lahko že imenujemo . da denarja iz Marshallovega na- P predsitavniiki. ^ prepTioa,Ili dva sem prišel v nje- (o dobo 's tem imenom ali pa bi : T1«* nnraKI lain v mmHirlcitivnp n® ^ Vaa,Prej lahko rečemo, da govo domovino kot turist, in tako morali še počakajti nekaj let, kaj odgov '''p^ašairLije ne bomo mogli je tudi napisal na dovolilnico za poreče o njej zgodovina? Eno je ^idenTr'11^ ^ francoskem tisku bivamje. nesporno, da je namreč Italija v o tem zelo pičle in ne- _ T . . I desetih letih obnove prebrodila tgjj podatke. Framcoski iNe samo tunzem | svojevrstno budo krizo, ki jo je o vtem'* ^'nein?. ^tTaijno piše Pozneje sem spoznal, zakaj je ! poviztročila vajina in eella vrsta po-^®tib«, o njitovih umorih, uslužbenec tudi mene uvrstil med j litičnih, gospodarskih in dragih u©rabit posledic fašizma, pirjp^d *ll napadih na oborožene čudovait naravne lepote ter kul- Pred deskami leti se je znašla „ j® vojske in žamdairme- tuime in zgodovinske sponuenike. i Največ, k ar Italija je preplavljena s turisti 3111 V povzame iz časnrikov vseh nefrodnositi, ver in ras. Od stan.^orablijajx> kot argument turizma ima dnevno kakih 60 mi-^JUet« i v Alžil!u’ je 4a Mjonov lir dohodkov. Mene pa je ajžj.^i.. j^kru t i ra jo iz obubožanih zanimalo ra.zesn turizma v Italiji Tw- ’ ® vasi, kjer je mnogo brez- ge mairsi'kaj. Zanimalo me je tudi ka jih sili beda v obup. tisto, kar Italijo teži, kar jo še strani pravijo, da so to naanene. Tako je vlada leta 1950 določila večja sredsitva za investicije v državnih podjetjih (216 mi-lijooov dolarjev), hkrati pa dala gospodarskim podjetjem kredite za nakup strojev v tujimi. Italija v kritičnem stamijn, brez žirvil, surovin in deviimih sredstev. Imela je samo 20”/« za proizvodnjo sposobne industrije. De-žeda je bila opustošema, grozila ji je infleoija. Najprej je morala odstraniti vojno razdejanje, nevarnost laikioite, najprej je bdi po- 0(^jjT~nilki itegajln-iih gitenj z« ne-ki Altžina, verski fanatiki, Wi x.'5o<%>ira bodi Arabska liga , ' Baje so tudi povezani ' v tujimi in često so Kaj sodi na konferenco jSNji ^ ministrskih predsednikov velesil po mnenju sovjetskih oSS*?* 1 ...... —1 J-JU 1---------------------------------- ?JX>žj2m z modernim lahkim vladnih krogov Pereče obveznosti in težave Za najvažnejšo nalogo je smatrala vlada modernizacijo in razvoj premogovnikov na podlagi vključitve v program Evropske skupnosti za premog in jeklo. Treba je bilo ' modernizirati za- Poselirvir T0®1- JcJl0r je mnogo t>rez- ge marsikaj. Zanimalo me je tudi odstraniti vojno razdejanje, ne- ™ « ki i* ^ ^ 7 <*”«>■ t^o, kar Italijo teži, kar' jo še varnost lakote, najprej 'je U po- S™r^ ^bi^ ti^ proizvoffinja železa in jekla na tri milijone ton po svetovnih cenah. (Po uradnih italijanskih podatkih so to proizvodnjo že predlanskim prekoračili za pol milijona ton.) Na področju proizvodnje električne energije so zasnovali širok načrt o novih napravah, zlasti o u, puškami ^brzositrdikaim I Moskva, 15. jun. (Tanjug). — dostovali, da bi dosegla svoj cilj j termoelaktramnah. Izkoriščati so V moskovskih vladnih krogih so- : in ustvarila podlago za morebit- j začeli tudi naravne vire energije, po vaseh čedalie več D-ri- <^°* 81^® konference mini- ne nadaljnje razgovore o posa- i zlasti metan, in zasnovali načrte da jih liudfitvo nodroira ^^kih predsednikov štirih vele- meznih konkretnih vprašanjih. ‘ za pospeševanje kmetijstva, in skrbi da sledovi za zc^aj ^ ve^ nobenih težav, Hkrati pa ne navajajo mnenja Vse to seveda ni odstavilo z takoj izg-imieio čeprav poudarjajo, da bi vztraja- j sovjetske vlade o tem, kako dol- ; dnevnega reda glavnih vprašanj , >lJj>or,1-i. . ... , nje ameriških krogov na vpraša- go naj bi trajala konferenca. Za- sedanje Italije. Množica brezpo- orrr ' TV> 'lJa'J0 orožje, nu0 spraviti v nevarnost njen i jem Kitajske v OZN, medtem ko pokrajin I taji je in še marsikaj ^ Pov^° 17 f ^c WJ' uspeh. Tuji opazovalci sodijo, da o vprašanju Nemčije ne govore, teži zdaj Italijo. Vanja Kraljevič po^v tomu so s prebivalstvom,« je uvodnik »Pravde«, ki je v, reporter spričo zad- njem izrazila prepričanje, da L^sa im okonenega očiščenja« takšnih vprašanj sploh ne bodo °vih ™ !"biaVJa Pe , ,aS^n,H skotzi prste na Franciscu govorili tudi o tem in ’ 1° dobivajo uporniki.« sprejeli nekatere sklepe. Isti kro- DANES PO SVETU SOGLASJE 0 j© poclala v pon e- | s-amo, kje bi zateLi, ali * , <1»4 * vladam treh zahodmih | aiLi z raaoroiitviio. [^h noto enak© vsebine, v ka- Takšmo preudai fiogrLasje, da bi bil rjamje pa nd upravičeno. Nemčija im raooroiitev »ta soglasje, aa ___________ ^ predsednikov vlad 38. ju- stavn« dela splo&negpa vprašan ja t* 0vi’ ® tem ^ PriPpave ublaži tv© napetosti in ureditve raa- n 'Onco dobre štiri mer na svetu. Zato ju tudi ni moč v*- 8 f ^ 6e ^°rej konferenca za- ločiti. Treba ju je obravnavata v*po-E0™. tudi potrjena pričako- redno in skupno, saj so prav v njih rjjav’ 4*^ bodo predstavniki Štirih izražena tris.ta nasprotja, ki so se ta-korUfciJi u^^nost sedanjega ko zelo zaostrila v hladni vojni. In *3boij ' 80 sestanejo in prouče prav aato je na dveh takšnih vpra- y J l>ereča vprašanja. banjih, kakršui sta Nemčija in raooro- k? Fa», zv<»i 3e treba tx>7xlraviti žo Pomena tolikšen bllj IK)jav: v pripravah na ! Poudarek, da zaslužita i®6rpno obrav- a®K'«voro n-imroč ni bilo v do- navjamje in vneto prizadevanje, da ,bi o11 Praksi žal obi^ajneRa preroka- 1 n«*11 iz tepa položaja nstrezm izhod. 35 j^.^etvenih vprašanjih. Minilo Taikžna pri£aikovon>a so utem»lje-•.jkate^J prve noto zahodnih držav, na. Predvsem lahko utemeljimo, da se Naša odlikovanja italijanskim partizanom Rim, 15. jun. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Hamu dr. Pavle Gregorič je izročil sinoči v Firencah jugoslovanska odlikovanja 26 italijanskim partizanom, ki so se med vojno v Jugoslaviji borili v diviziji »Garibaldi« skupaj z jugoslovanskimi borci. Izročitvi odlikovanj so prisostvo- , vald firenški župan, predstavniki Moskovski radio poroča, da je prefekture, kvesture in vojaškega 1'?c?1}skl ministrski predsednik ... Anlplr^l rt o rt n Crt«wnwlrrtM#l r\ i*rt jugoslovanskih narodov za njihov prispevek k NOB. V imenu odlikovancev se je zahvalil predsednik garibaldinske organizacije Rubera. Nehru v Samarkandu London, 15. junija (AFP). — poveljstva. Jugoslovanskega veleposlanika in partizane, ki so sodelovali v bojih na jugoslovanskih tleh, je obiskal danes Samarkand, staro zgodovinsko mesto v zvezni republiki Uzbekistanu. Indijskemu ministrskemu predsedniku in nje- pozdravil župan La Piira. Izrazil je. £°vernu spremstvu so v mestu zadovoljstvo, da so njegovi ob-' Prirebne namenc in proizvodnje prijateljskih stikov med našimi električne energije, sindikati, da bi se tako tudi te vezi razvijale vzporedno s sploš- Molotov v New Torku New York, 15. jun. (AP). Sovjetski zunanji minister Vjače-siav Molotov je davi zarana pri- "prodlaKalo ra^Rovorc Ati- bodo ministrski predsedniki Štirih ’ w so raaprovori dokon&no do- držav v Zonevi znadli ta skupno mi*o delegacij©, lci se DO Udeležila ii.' *®nr ° B'ede rok* kakor tudi k ra po tako dolgem &asu. To ie kaže na proslave 10. obletnice OZN V San ^ n ,V zaftetku kazalo, da ee nove razmere, a tem P« tudi na upa- Franciscu. Molotov bo skupno S IfVm iiaI(ta n/k norrwvTrahncvm . rt m da AA ruidA AnilAAili ma anAvovn. “ e**eknu doifiro P<> nopotrebneim \ nje, d* «e bodo odločili za s porazu- to J* »pl^no zadovoljstvo pa mo vanje. Sicer pa so mnogi etiki med j <-laiU delegacije odpotoval nocoj 5^aJn godilo. plo«no zadovoljstvo pa mevanje. Sicer pa so mnogi_______________ *Sl 7a. ki naj bi Hladna vojna z vsemi neugodnimi I najštevilnejša. Druga najštevil-j^^avnavali. Gre tudi za vrstni posledicami je že Na poti v San Francisco se je sovjetski zunanji minister Vjačeslav C-, I ne^ bo ameriška, ki Molotov ustavil v Parizu in se sestal z vodilnimi predstavniki fran- ** in razorožitve. 8 tem korist miru in sporazumevanja. 11)0 ž*ela 70 Molotov je bil ] coske vlade. Na sliki v razgovoru z zunanjim ministrom Pinayjem ^Jajo skoraj vsi. Vprašanje je M. Brati« ! zadnjikrat v ZDA pred 9 leti- ta ministrskim predsednikom Edgarom Faurom Nova ameriška uprava za pomoč tujini Wash‘ngton, 15. jun. (AP). — John Hallister je bil imenovan za direktorja reorganizirane uprave za pomoč tujini. Ustanova bo začela na novo poslovati dne 30. junija, ko bo likvidirana dosedanja Uprava za stike s tujino, ki ji je načeloval Harold Stassen. Ameriški senat je imenovanje Hallisterja sinoči potrdil. POSLOVANJE MEDNARODNE BANKE tVashlncton, 15. jun. (AFP) Predsednik Mednarodne banke Black je izjavil, da je banka med proračunskim letom, ki bo zaključeno 3. julija, odo. brila posojila v skupni vrednosti 40 milijonov dolarjev. Hkrati je banka dosegla dohodek v znesku 24 milijonov dolarjev. Bank® je od svoje ustanovitve do danes odobrila skujmo 2,5 milijard« dolarjev posojil. z_r_na iz na Sega Nadobudne perspektive Po tako imenovanem perspektivnem načrtu za razvoj kmetijstva bi morala biti kmetijska desetletka končana že leta 1962. To se pravi, da bi jo morali letos izpolnjevati že tretje leto. V resnici lahko šele letos govorimo o prvem letu kmetijske desetletke. Prejšnja leta so bi la velika investicijska sredstva še odločno usmerjena v graditev temeljne ali ključne industrije ter v elektrifikacijo. Kmetijstvu še ni bilo mogoče posvečati večje pozornosti, čeprav je bilo deležno med drugim zlasti precej velikih popustov (regresov) pri na-, kupovanju kmetijskih strojev, gnojil in nekaterih drugih potrebščin. Ce pa računamo, da bi potrebovali za izpolnitev kmetijske desetletke najmanj 60 milijard dinarjev na leto, seveda dosedanji delež skupnosti za kmetijstvo še ni mogel bolje vplivati na kmetijski razvoj. rejci kažejo veliko voljo za po-j speševanje živinoreje in da so upravičeno ponosni na svoje . uspehe. V drugih kmetijskih i strokah se doslej še ni moglo po-j kazati toliko volje pridelovalcev ! do napredka. Sadjarstvo se le počasi obnavlja in novi sadovnjaki bodo rodili šele čez desetletje. Vinogradništvo bo prav tako potrebovalo najmanj deset let živah-inega in napornega obnavljalnega dela, predvsem pa zelo obsežne investicije. Zdaj so še nerešena nekatera vprašanja obnove sad-| jarstva in vinogradništva — pred-1 vsem še ni dovolj razvito dreves- Za kmetijstvo tudi letos še ni namenjenih toliko sredstev, da bi jih mogli vlagati dovolj povsod, kjer bi jih potrebovali Vendar upravičeno govorimo o velikem vprašanja v ospredju zanimanja povsod, kjerkoli razpravljamo in odločamo o naših skupnih zadevah, o razvoju našega gospodarstva. in o socialistični graditvi. Živo se zavedamo, da kmetijstvo KAKO PRI NAS KOSIJO IN KAKO BI MORALI KOSITI da bi ohranili v senu čimveč hranljivih snovi Ker je letos pomlad zapoznela, zato trava, ki jo ponekod vedno kose konec maja, še stoji; košnjo ovira deževno vreme. In tako bodo kmetovalci napravili tudi letos veliko škodo, kot delajo to že stoletja, da bodo kosili celulozo, namesto sočne trave, polne dragocenih beljakovin. Toliko so že prejšnja leta pisali dnevniki in več hranilnih snovi: osuše J . _ strokovni listi o košnji, da smo zraku, ne na soncu, in pazij letos pričakovali napredka vsaj sti, da od stebel'ne odpaa J ^ od nekaj naprednih kmetovalcev stiči. Tako seno ohrani v vsaki vasi. , prvotnih hranilnih snovi, ni Pri nas kmetje kose le dvakrat, ko jih vsebuje seno in nasa ■.„ na leto: seno in otavo. Švicarski: komaj 30%. Bolj brezves^ . ^ kmetje kose travo petkrat. Kose negospodarsko, kot poccnj J. zelo mlado travo, v kateri je naj- krmo naši kmetovalci, »e „ | nikjer drugod po svetu. TO “ travo pokose, ko je ze zr JV. kar malce rumeni. Nato joy na vročem soncu, jo spra X ničarstvo, zmogljivost trsnic pa setletke.^ Upoštevati je treba še, je tudi premajhna. Poljedelstvo v da masa jo popusti za umetna Sloveniji ima tudi večji pomen, gnojila, škropiva itd. okrog pol- kakor mu ga navadno pripisuje-drugo milijardo, tako da bomo za mo. Sicer bomo morali zmeraj pospeševanje kmetijstva porabili uvažati več ali manj žita iz dru-prelomu v dosedanjem, pospeše- precej nad 2 milijardi dinarjev, gth republik, toda z napredkom vanju kmetijstva. Nikakor ni na-j Pomembno je zlasti, da bo s.pod- semenarstva, z melioracijami ______________________ ključje, da so letos kmetijska poro iz zveznega sklada mogoče zlasti Prekmurja — z zboljša- izkoristiti mnogo več lastnih njem gnojenja ob skrbni uporabi sredstev — tudi posameznih kme- hlevskega gnoja (ureditev gnojišč tovalcev, zadružnikov — za razne m gnojničnih jam, več kompo-investktijis, kj doslej ncso bile sta!) in rednem kolobarjenju Slo-roogoče. ...... ; i veni ja nikakor ne bo zaostajala Zvezni sklad za pospeševanje po hektarskem pridelku za dru-nikakor ne sme več dolgo za-( kmetijstva bo letos tudi omogočil gjmi republikami čeprav je naša šele, ko je trava že ostajati za razvojem drugih go-, nagrajevanje pridelovalcev za zemlja slabša. Predvsem pa bomo malo orumenela, spodarskih panog..Na splošno pa,uspehe v poljedelstvu. Doslej je zmeraj pridelovali dovolj krom- ^ T^iP se tudi strinjamo, kako je mo-I bilo mogoče učinkoviteje spodbu- pirja tudi za izvoz Vsaj nekatere 1 p še ploha, dobi živina pozu v klajo les brez vrednosti. Bi k temu še kaj d^aJi-to: kmetovalci, ki travnike S senom še vedno po starem. Zdaj goče premagati zaostalost v kmetijstvu, da bo postalo ne le donosnejša gospodarska panoga, marveč da bo tudi dajalo mnogo več živeža, ki smo ga doslej morali od leta do leta več uvažati jati s priznanji in z nagradami le naše pokrajine bi lahko krompir živinorejce, zlasti tiste, ki so se zamenjavale za koruzo ali tudi za izkazali s svojo živino na ražsta-, pšenico. vah. V zveznem skladu je dolo-! Skratka, dovolj obsežno, strt* čenih največ sredstev; Skoraj po- kovno dognano in organizacijsko . ..... .. lovica, za pospeševanje poljedel- izpopolnjeno ter primemo de- '105 P°»™usili ah s se in zadrdrale kosilnice. Le malo je naprednih kmetovalcev, ki bi le- namo podprto pospeševanje kmetijstva — kakršno se začenja letos ■— bo v kmetijski desetletki silažo mlade trave ali pa s zračnim sušenjem, s čimer ' pokazalo obilne sadove v koristi _ . | vsega našega gospodarstva; to bol bl ohraniIi v omogočilo tudi skladnejši razvoj Hnah nad 80 % industrije. V. E. I hranilnih snovi. \ S' gnoje s hlevskim in umetnim ^^' jem, jih spomladi epo očteW iztrebijo škodljiv plevel ^ i trave, so zavrgu i gujejo le žlahtne trave, s0 . ^ ves trud, ker s takšno košnjo na kvaliteti niso ničesar pridobili- Na Dolenjskem tekmujejo kosci in grabljice V nedeljo popoldne j® P dila šentjemejska kmefajs, druga uspelo tekmovanje g0 na Draškovcu, katerega so udeležili tudi kosci-pipmrji grabljice. Zanimivo tekmo ^ je gledalo večje števdo lju so pridno vzpodbujala prijatelje, komisija P3 l® , ne2a ■vala čas, kakovost pokošenega KORISTNA IZBIRA Pričel se je boj proti rastlinskim škodljivcem in boleznim. Koloradski hrošč, s katerim je okuženih 50% naših krotnpirišč, je že napadel in pojavila se je tudi krompirjeva plesen. Škropilne ekipe so na delu. Na sliki: Škropilna ekipa kmetijske zadruge Selca nad Škofjo Loko škropi krompirišče s svinčenim arzen atom in bakrenim apnom proti plesni in hrošča. Očitno je, da prav uvoz živeža, zlasti pšenice, najbolj obremenjuje našo zunanjo trgovino in vse gospodarstvo. Varčevati moramo z devizami drugje, da ne stradamo vsakdanjega kruha. To pa pomeni, da velik uvoz pšenice ovira tudi neposredno razvoj industrije in s tem vpliva škodljivo na vse gospodarstvo, ker je treba varčevati pri opremi tovarn, raziskovalnih laboratorijev in še marsikje. Doslej tudi ni bilo mogoče uvažati dovolj surovin za nekatere nove tovarne, tako da zmogljivost posameznih industrijskih strok ni bila izkoriščena. Doslej so ponekod kmetijstvo tudi podcenjevali, pač predvsem zato, ker je bilo nerazvito — ker je bilo najslabši vir krajevnih dohodkov za skupne namene. Na okrajih so si predvsem prizadevali, da bi ustanovili kar največ industrijskih podjetij, ki bi dajala sredstva za okrajni proračun. Kmetijstvo jim ni bilo pri srcu, saj bi zanj celo bilo treba prispevati. Govorili so, da je kmetijstvo pasivno in v primeri z industrijo nič ne pomenu Zdelo se jim je, da ni nobena nesreča, če kmetijstvo še nadalje zaostaja ali celo propada na njihovem področju, češ saj bo industrija dala toliko dohodkov, da bomo lahko kupovali živež. Ponekod pa bi tudi radi storili kaj več za razvoj kmetijstva na svojem področju, vendar tega samo z lastnimi sredstvi niso mogli. Včasih niti ni bilo mogoče izkoristiti lastnih sredstev, namenjenih za kmetijstvo, ker so bila preskromna za obsežnejše investicije, za dela, ki bi jih bilo treba tudi nepretrgano nadaljevati Vendar so krajevna in republiška sredstva za pospeševanje kmetijstva začela naraščati. Letos znaša republiški sklad za pospeševanje kmetijstva okrog 125 milijonov dinarjev, okrajni skladi pri ljudskih odborih pa so celo narasli na 450 milijonov dinarjev. Vedeti je treba, da tudi zadružne organizacije prispevajo v ta namen nekaj sto milijonov dinarjev. '"'e bo Slovenija deležna še iz zveznega sklada za pospeševa vala cas, KaKovoa- . ceV- pasu travnika in spretnost Tekmovalci so dobili lepe tične nagrade. ,bralo Na Ruperč vrhu se je na zadružnem posestvu na ^ ljudi, ki so opazovali 30 ga koscev in 10 pionirjev, kak zagnali v travnik in se g ,e kovnjaško lotili. mi. i • j- i • • j i i i . ... godba, tekmovanja pa so s Mariborski sadjarski institut dela poskuse po vsej Sloveniji ležili domačini in vaščani v- ^ ^ lice kot hvaležni gledal'd. Institut za sadjarstvo so ustano- nato posadim v sadovnjaku kakega Nekaj let Jih še ne bodo dali iz svoje njimi je bil tudi predseon pg [ vili takoj po zadnji vojni v aredišču kmetijskega gospodarstva z dovolj e- drevesnice, kajti drevo Je treba vse- , Novo mesto Viktor Zupan zroa- ^flvraakega sadjarstva, v Mariboru. njem, da lahko nekaj let delajo po- stransko preizkusiti. Znano je nam- zaključenem tekmovanju Leta 1945 ata začela delati v Inštitutu izkuse. Inštitut namreč nima lastnih reč, da se nekatere lastnosti pokažejo govalcem razdelili nagrad , | tekmovalcem pa tudi mani .minska darila. liko I Za nedeljo pripravljaj,^ i tekmovanje koscev W B tudi kmetijska zadruga v ^ rupertu na Dolenjskem, ki J izmed najboljših dolenjskih natost tal. ce sadjaT pozna sestavo dru&- ■ svojega zemljišča, lahko preceni, kaj ' Prve pošiljke ZgOdnJ“B je treba v tistem sadovnjaku dajati1 krompir ja H* Češkoslovaško Izvozno podjetje samo dva: en profeeor In en tehnik, j sadovnjakov: sicer pa bi jih po vsej šele pri daljnih potomcih. Sedaj opravlja raziskovalna dela, po- Sloveniji tudi težko vzdrževani. V Ma-izkuse v sadovnjakih in toboratortd- riboru dela največ poizkusov na po-ske analize že 14 ljudi. Bazen teh1 sestvu Srednje kmetijske šole, zadnji delajo v drevesnici te drugi ljudje, čas pa je dobil za ta namen še ustrez- i no zemljišče v Brestemict pri Ma- EZBIRA SADNIH SORT IN NEGA DREVJA V vseh krajih Slovenije enaki pogoji za gojttev latih sort | sadnega drevja. Zato delo Inštitute rtboru. DA BI JABLANE RODILE VSAKO LETO KEMIČNI LABORATORIJ Inštitut za sadjarstvo ima tudi laboratorij za analizo sestave zemlje. Ugotavlja predvsem količino humusa, fosforja, kalija ter kislost ah luž- i natost tal. Ce sadjar pozna sestavo dobi že v laboratoriju. ........................................ V naših krajih je v običajnih sadnemu drevju' da bi uspeva- stVB in v zvezi s tem semenarstva ne morejo ^ M preizkuse vremenskih razmerah rodnost jablan '°' fc«r pa taka P°3asnlla «« nasvete ter povrtninarstva: 986 milijonov ^ T Jastnl amrtMDUU. Poizkuse }e omejen« v glavnem na vsako drugo ^ H dinarjev. Zato bodo poljedelci, ! treba delaiti y vseh sadjarakih oko- leto. Sadjarski inštitut v Mariboru pa zlasti pridelovalci semena, de- ngrh> kje, predvidevajo, da bd neka želi doseči, da bl ob normalnih vre-iezni izdatne podpore. Za naj- | Eorta dobro uspevala. Inštitut za sad- mensklh pogojih jablane rodile vsako boljše uspehe bodo prejemali lepe Jarstvo ne daJe nagrade. V ta namen bo letos več mnenJi dokler s krajevnih poljedelskih razstav, ^ 'preprlčajo o uspehu. I st vi redčijo cvetje, da bi v letu rod Kmetovalci bodo na razstavah, 1 nosti jablan bilo manj plodov. Tisto predvsem v okviru zadružnih po- ■ Zelo važno je tudi gojenje —J ljedelskih odsekov razstavljali ne?» drevja, obrezovanja kron, svoje pridelke. Na dosedanjih ži- Jevalne okoliščine in izbira V zadnjih 8 mesecih je kemični sadje« iz Ljubljane, ki je ‘* laboratorij analiziral 1400 vzorcev, ni znova navezalo trgov jg. rala. Inštitut za sad- mensKin pogoj« jablane rodne vsako P^ližno polovica jih je bila iz no^h ke s CeškosloV^ko. je S priporo«« ah svojih leto. Poizkuse delajo s hormonalnim sad°™Jakov, °atalo pa iz rtarth. Za zelo šklenilo pogod^ \,godnj®' i njigovl strokovnja-| škropljenjem to s kemičnimi sred- P,reff tneSa,™rea/ tre,ba VO milijon »6 ok,,- 1 plačati samo 200 din, čeprav ima la- ga krompirja IZ koprsaen« .^g, manj puooov. irsto boratoriJ oko!1 600 d!n stro5k°v. Raz- ja, Goriške in deloma Hr ^ Z o važno j* tudi gojenje sad- leto Je wadl teg# slcer manJ sadja> »ko so doslej krili s podporo okraj- Doslej so odpremih v CS ^ " ...............t- °P1°-. je pa dosti debelejše, kot če bi pustil nega ln mestnega «“**««« otibora- li 15 vagonov krompirja. podlag, vse cvetovCi to tu po- gled no zakolu obvezen, iu/ti č» i. da p stluk sam samo Podpiše ti z njimi še nadafljnje poizkuse, ničnih jam od 15 do 35 tisoč di- Ugotavljala začetno staI?-5vljenih 'meznih, za natečaj P™ na-objektov, dajala smenuc« .. ^ej, vodila za tehnično izvaj . pomagala gospodarstvom £a ** , jet reji na Tolminskem ze n ,»enijo, povzročajo veliko škodo. .j da bodo bang Povsem ■ po-prihodnjega maja, P°teI^v1n0 iz-do kmetovalci okuženo z d<1 ločili za zakol. V načrt . j^ili bodo že do kcmca avgusm _.no 123 bolnih živali. Za ods z3 živinorejcem je OZZ d0’ o jOO letos milijon dinarjev, y g0- tisoč, državni sekretariat ^ ^ Krave na paši v Bohincem kotu ^ LRS P° 5 ** D' gled po zakolu obvezen, tudi če je ua “l'T“ 5il'u. samo .podpi5c , meso namenjeno domačim potre- mU J” pred katcrima izjavi) da gre sploh ni bilo. Gre torej za očitno rcs ^ njegovo oporoko. Priči se kršitev zakona in za odgovornost, morata na oporoko podpisati. DVOJE RAZLIČNIH MNENJ ' „av°P°y?ko 'ahko *apustniku stavi tudi sodnik okrajnega sodi- Imam zelo dobro sočivno seme žča. In naposled naj omenimo še — trdi neki naš bralec s podeže- en primer: če zapustnik spričo iz- lja — pa bi ga rad prodal kot se- rednih razmer ne more sam sesta- mensko blago po znatno višji ceni. 1 viti oporoke, lahko svojo zadnjo Krajevni agronom pa meni, da v voljo izjavi tudi ustno, toda navzo- resnici ne gre za dobro seme. Kako či morata biti dve priči. naj preverim, kdo izmed naju ima prav? ALI JE MOC DEDIŠČINO RAZ- Predvsem menimo, da je treba DELITI, KO JE ZAPUSTNIK ŠE agronomu verjeti. Ce pa hoče naš I 7,W> bralec dobiti povsem verodostojno , Temu bralcu odgovarjamo krat-nje kmetijstva — ki znaša za vso mnenje, naj pošlje seme v pregledno: lahko, in sicer z naslednjimi državo 2 milijardi dinarjev — eni izmed ustanov, pooblaščenih za pogoji: če želi prednik razdeliti svoje imetje med dediče, ko je še živ, lahko stori to samo v primeru, če se s tem strinjajo vsi otroci in j ostali zakoniti dediči. i OB DESETLETNICI VRNITVE V SVOBODNO DOMOVINO Velik dogodek v zasavska vasici hribovju /"t nai^e'u v zasavskem Brez pretiravanja in hvale: kul- i pod kozolcem. Bolela nas je ta kul-h°njšica v ° vas'ce’ kot je turni dom, lep, ličen, praktičen. ' tura pod kozolcem. Zdaj smo jo dobila tr |P° sn *. občini. Kakor Marsikateremu velikemu kraju *ji preboleli, ko stoji Dom. Brez težav *** globeli*1' 'Ca a sh*snjena v zete- bil v j on os in hasek. Okoli njega in spogledovanja bo poslej teklo nad zasav i” hribovjem visoko z občutkom urejen vrt in brezova naprej in prenašalo med nas vse kdaj izbirah °u SOlfs^°' ^ boste ograja. V kotu vrta celo alpinetum tisto, kar nam je bilo doslej tako sk°pite na 'r *[U V net3e‘-i°> lz~ z zasavsko planinsko floro. Dvoje daleč in tuje. Če je bilo pri tem 'as bo nr en.'a*'• Stari brodnik novih cest pripelje izmed vaških velikem delu kaj preklarij, zakop- ‘bte pol urj* b Prek<> Save. Cez hiš do Kulturnega doma. Prav da- Ijimo jih, bile so pač, saj vsi za .Nžici. Sele tu" ~~ skom. jamo«. v Konišhu T, *3°ste P° z'ožni P°k‘ nes jih posipavajo z belim pe- i las enako ne mislimo in razso-° tnimo skorajda navpič- nimi bo tale vasica s snaž- ' >. 3eP° obdelanimi nji- k^ožet V ■ r°kr'*1> češnjevimi nasadi, njo mi *n zelenimi gozdovi. Za OjtrJ . ^ipi skalnati in divji lepji raj ®ave za Kumom naj- pterf J^a,c..v Zasavju, odkoder so nii(j , eJ1 naši kmečki samorast- 1 tUfškbnTvpUiSV°je ŽiV'jenje Predi v lahko nam res ni bilo iivi„0 ’ . so nas nacisti kakor jo v.j.^njali iz domov,« začenja-De, |j. kisti del svoje zgodovi- »Dost' ■ ^ da^ v rovarjih, knapi. In So nam tekle solze, ko so V to drobno zasavsko vasico, ki S Kulturnim domom so v Konj-z vsemi zaselki, razsutimi ob gozd- šici postavili prvi steber, na kate-*mlfUr0V0 Pognali" z 'domovini nil\ Parobkih šteje komaj nekaj rega se bo poslej opiralo novo živ-Vie... < , nad dve sto ljudi, so ta leta pn- ljenje. Se oddahnili se niso, že jo- vam napovedo celo vrsto nesla to,ikanj novega, Ja se je jelo | stavljajo drogove za elektriko. A že *> dE ” ....... nvške m sv • • Ljuaska p ^Pečinami nad^avo Zem^° ®°ri j ganizacija, so začele podirati tisto Treba jih bo čisto obnoviti ali po !“°db iz tistih hudih let ’n An’ Im življenje obračati čisto drugače, kot j govorijo tudi o novih šolskih pro-hišv^3*6^ zdoma mislili * na svo'e neko^- Socialistična zveza, zlasti pa ! štorih. Takšni, kakršni so zdaj, ne ® >n svoln ____________________________ i Ljudska prosveta in mladinska or- morejo vštric s Kulturnim domom. zhia da» __________________________________ Radine*3Vsn085*116.111, delu' Največ jn ljudmi. Zastavni fantje hodijo • Pripravi iaf m ;u! se že lieugna- zagorski premogovnik in zagorsko ki da "a yehk‘ dogodek, industrijo na delo. Odtod nepresta- B°v° življenje r'^K>VS*V° V3S Pr'nes3° : no prinašajo nove reči, nove misli. ie IVI n U - , . ; tiho odmal .ijenost od sveta, ki je staviti novo šolo. Stvar je treba „ dobršen del vasi . nekoč vladala med tem hribovjem premisliti. Obnova bi bila nepri- npm p„ " - - merno cenejša. Vprašanje, ki ga bodo že reševali v skorajšnji komuni Zagorje. Ce bi si pa sredi tega novega Kalj " 'J'" j Kar tako ne moreš ždeti v tej ze- življenja zaželeli prijetnega oddiha, šega u n* V ^'vUenJu nič važ- j leni globeli, grebsti v zemljo in imajo v Konjšici tudi lepo urejeno Sajnovš^\ • m’ z ugodjem in j hoditi na delo. V vas so prišle gostišče. Tu človeka med vsem naj-n°v* Knh°Stj° razkazujejo svoj I knjige. V dolino je daleč na igro. j bolj presenetijo tri čedne sobice z hi ga »urni in prosvetni dom. In so začeli igratf pod kozolcem, osmimi posteljami za tujce. Za 0hrait,„7o<^0 P°d pokroviteljstvom Ljudska prosveta iz Trbovelj in vraga, česar zaman iščeš po veli- - Predsednika Tineta Go- njen tajnik Lado Levec sta ji n po- ' kih krajih v Zasavju, imajo v tej magala, da je tudi tod zaživelo ne- mali, hribovski Konjšici! Še kopal-kaj kulture in prosvete. ni bazen in skromnejšemu človeku »In zdaj bo šlo ko po olju,« se bi ne bilo hudo v Konjšici. (i) vese mladina. »Garali smo za ta ^ to nedeljo. V dvorani k' boHP° olJ"natih barvah. Kulise, 'Tr^0 *° nedeljo prvič služile eSe[,ra™*’ s° Se surove, ne- .,„,u «.a » bhll i'er, • n’ stoPnic, moram dom, to drži. Zjutraj so prihajali aii 1 ‘estvici v nadstmnio .ta 1 r^ii^ 17 i Q rn^» c SiKfo vodi v^^Wjo prostore, kjer 'iudje kjer se bodo mladi svoj0 “'»i in vadili, preden bodo daiali Pr°sveto in kulturo z odra J ** va5čanom. nadstropje, Ja 1 fantje iz jame, s šibta. Kako radi bo in iz potrebe bi po dolgi poti iz Zagorja legli in si počili. A ni bilo časa. Opraviti je bilo treba še šiht nam je bilo, ko smo prvič igrali Praznovanje desete obletnice osvoboditve v RAZNIH KRAJIH DOLENJSKE asten pogreb zaslužnega miličnika Nadv *t <“ Vse Veličastne so bile v torek, " " xJV" v kraSk, vasiel Lina ort Poln.1,ne v Šmihelu so pred Za zboljšanje elektrifikacije Zasavja V Litiji imamo več inustrijskih podjetij, tako predilnico, lesno indu-za naš kulturni dom. Malo nerodno , strijo ZALES in več manjših industrijskih in obrtnih obratov. V sosednjem Šmartnem se prav lepo razvijata usnjama in republiško mizarsko podjetje Tesar, na robu itijske in šmarske občine pa deluje lesno industrijski obrat ljubljanskega LIP. , V območje litijskega delovnega pod-j ročja štejemo tudi kresniško opekarno, ki je po osvoboditvi za 100 “/o povečala svoj obrat, ima pa v načrtu še razširitev podjetja. Vsa ta podjetja potrebujejo stalno in enakomerno elektriko. Prav to pa naj bo naloga bodoče litijske razdelilne transformatorske postaje. Načrte za litijsko RTP so strokovnjaki že izdelali, zdaj je o njih sklepal delavski svet Elektro Ljubljana okolica, ki se nenehoma trudi, da bi elektrificiral poslednjo vas in naselje v obširnem ljubljanskem okoliškem okra-dan sredi gozdov, zvečer pa so se lu- ^ Stole 40 občin. Večji del svo- z družinami vrnili v mesto. Sami so gg ‘£££$5? priredili na Frati lep kulturni spo- nje žice za daljnovode. Potem bodo red. i elektrificirane še poslednje vasice v j litijski okolici, tako Ješče in drugi Okraj'ni pevski zbor prosvetnih . kraji okrog Primskovega ter Pre- delavcev novomeškcea okraia ie I iganJ,e ost.ale vasice na pobočjih •x . j • okraja je , žganje ln ostae vaslce na pobočjih ................ ' formatorji in hišne napeljave, le žice za daljnovod še ni. Bodoča litijska RTP bo zgrajena na tako imenovani Ježi, vzhodnem predelu litijskega mesta, kjer se predmestje Grbin dotika struge Reke. _ 2.a tcdn°m se vrstijo v invalidi zadnjo nedeljo na parti-. Setletnic!J Dolenjske proslave j zansko Frato, kjer so položili pred nilbajo nju osvoboditve, ki sicer spominsko ploščo padlih tovarišev Ve^jega oha 83 ^tajnega ali sicer lep venec in se poklonili njihovemu ppistfcne • se®a’ so pa prav tako spominu. V prijetni družbi članov na^a VeliJ11 lskJene kakor so bila Zveze borcev iz Ajdovca in starih aij a srečanja v Dol. Topli- partizanskih mater so preživeli ves ■®hh. -j. ,na Ostrožnem v zadnjih ’ ° so šli na pr. novomeški Adenauer v Bostonu IVashington, 15. junija (AFP). Zahodnonemški kancler Adenauer je danes iz Washingtona odpotoval v Boston, kjer bo na har-tvardski univerzi promoviran za častnega doktorja. Nemški vojaški proračun Bonn, 15. jun. (AFP). Zahodnonemški parlament je sprejel danes proračun obrambnega ministrstva. Po proračunu je bil prvi kredit v znesku 82,3 milijona mark odobren za administrativne potrebe ministrstva. Izseljevanje Tržačanov Trst, 15. jun. (Tanjug). Izseljevanje Tržačanov v Avstralijo se nadaljuje. Za ta in prihodnji mesec je napovedan odhod več skupin izseljencev. Samo z eno ladjo bo odpotovalo v Avstralijo okoli 1200 Tržačanov. Računajo, da se bo v prihodnjih mesecih izselilo več tisoč domačinov. Doslej se je izselilo v Avstralijo 4180 Tržačanov, med katerimi je mnogo Slovencev in specializiranih delavcev. Evropsko prvenstvo v odbojki Bukarešta, 15. junija (Tanjug) — Današnje tekme na evropskem prvenstvu v odbojki so se končale z naslednjimi izidi: Moški : Jugoslavija — Egipt 3:0 ZSSR — Albanija 3:0 Češkoslovaška — Avstrija 3:0 Francija — Finska 3:0 Madžarska — Belgija 3:0 Romunija — Italija 3:0 Zenske: Romunija — Madžarska 3:0 ZSSR — Bolgarija 3:0 Češkoslovaška — Poljska 3:2 novana »uzbuna 1955«, ki bo trajala tri dni. Vaja bo največja dosedanja operacija te vrste v zahodnih državah. Predsednik Eisenhower je razglasil »stanje pripravljenosti«, ki bo trajalo ves čas operacije. Ei-senhower in večina članov njegovega kabineta, kakor tudi 15.000 državnih funkcionarjev se bo od 15. do 17. junija umaknilo iz Washingtana. Kraj, od koder bosta predsednik vlade ZDA in »vojna Bela hiša« upravljala državne posle, bo za čaša vaje ostal v tajnosti. nija napenja vse sile, da bi prišlo do učinkovitega sporazuma o razorožitvi Kar se tiče vprašanja Formo-ze Macmillan meni, da so bile zadnje čase akcije sovražnosti v formoški ožini znatno omejene. Velika Britanija si bo prizadevala, da bi napetost še bolj popustila in da bi uredili to vprašanje miroljubno. O avstrijski državni pogodbi je rekel, da je njen pomen v tem, da je dobil avstrijski narod svobodo in neodvisnost in da so se sovjetske čete po letu 1945 prvikrat umaknile iz dela Evrope. Koča Popovič pri Hammarskjoldu New York, 16. jun. (Tanjug). Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sinoči obiskal generalnega tajnika Združenih narodov Hammarskjolda, s Pinoy in Macmillan na poti v New York Pariz, 15. jun. (AFP). Francoski zunanji minister Pinay je nocoj pred odhodom v New York dejal po radiu: »Odhajam z zaupanjem in nado v uspeh razgovorov za pripravo konference štirih velesil. Dejstvo, da so se prizadete države sporazumele o kraju in datumu razgovorov, je dober znak in potrjuje ugoden vtis, ki sva ga dobila predsednik Faure in jaz ob nedavnem obisku sovjetskega zunanjega ministra Molotova.« | London, 15. jun. (AFP). Bri-| tanski zunanji minister Macmillan je danes z letalom odpotoval v New York, kjer se bo jutri in v petek sestal z Dullesom in Pi-nayem. V soboto bo nadaljeval ( pot v San Francisco, kjer bo pri- . sostvoval svečanemu zasedanju ob desetletnici ustanovitve OZN. katerim je v daljšem razgovoru izmenjal mnenja o aktualnih mednarodnih problemih. Razgovor je potekal v prisrčnem vzdušju. Državni tajnik Koča Popovič bo v soboto z letalom odpotoval iz New Yorka v San Francisco, kjer bo na čelu jugoslovanske delegacije prisostvoval proslavi desetletnice ustanovitve Združenih narodov. Bombardiranje za kazen London, 15. jun. (AFP). V britanskem Spodnjem domu je bilo danes sporočeno, da je britansko letalstvo bombardiralo nekaj arabskih naselij v občini Adena. V odgovoru na postavljeno vprašanje je državni podtajnik v ministrstvu za kolonije Lloyd izjavil, da je po napadu na britanski konvoj guverner aden-skega protektorata obsodil neko pleme s tega področja na denarno kazen in zahteval, da izroči oblastem 50 pušk.' Ker se je kaznovano pleme uprlo izpolnitvi naročila, so oblasti dale nalog za bombardiranje nekaterih naselij tega plemena. ! prejšnji teden priredil uspe! koncert v Novem mestu, moški pevski zbor KD Dušan Jereb pa gostuje v raznih krajih Dolenjske. Učenci do- OD VSEPOVSOD koinnu ’ v kraški vasici Lipa pri jL fk, L RTP bodo začeli že letos gradi«. kojn, d Pogrebne svečanosti za po- , sodelovanjem članov Zve- Gradnja bo staja okrog 23 mtlljonov iem Podoficirjem LM tov Viktor- Ze borcev Poredili prav tako pri- dinarjev. Gradnjo bodo nato nada- „ voclor,i,„. , . . ' srčno proslavo obletnice osvobodit- Uevali še v prihodnjem letu, ieta 1957 Ptt on, 1 ki se je v nedeljo “il i 7. V I Pa bodo izvedli montažna dela. Llttj- avbanju službe smrtno po- f’ , vajenske šole trgovske I ska RTP bo potem povezana s slič- stroke v Novem mestu pa je posvc- : oimi postajami z daljnovodi do Trbov-tila zaključno šolsko proslavo spo- Cun,,,"^1 )n “f*5' min,, ‘ : I kjer. ie osrednja razdelilna postaja tov; Priljubljen je bil med so- 'ami - -a—j%i «... ^ : ... ‘ . 1 je w»i-eunja razaeuuna posrajc ok ‘ v LM in med vaščani ter min.u a^set.etnice osvoboditve s pn- j za Slovenijo. V primeru, da bi tzpa- Prebivalstvom, dokazuje reditvijo v Domu ljudske prosvete ; delI tok lz «ie izmed elektrarn ki „ ^v°. tla „ L X . r S fizkulturnim lektnovaniem na ! doslej dobavljajo elektriko Litiji, nos« 1 „ se 3e pogrebnih sveča- ? Il!m tekmovanjem na , bodo potem s priključkom uredili Jih d Udeležtlo toliko ljudi, kolikor L,okl* v L)°i* Toplicah je Društvo dotok dovoljne elektriične energije iz fco-. . eJ tu naokoli še na nobenem ^ijateljev mladine pred dnevi £11ektrarne» ki ima trenutno do- ® u ne pomnijo niti stari ljudje. sP^.mi.n *?a desetletnico svo- V° Delovn^kofekti^podjetja Elektro SVe*anost je potekala zelo ve- hodnega življenja s tem, da je iz- Ljubljana okolica hoče prav z grad- koin, ' Stene prostora kjer je po- ročilo malčkom novo otroško igri- n1°, nov® RTP omogoči« nor- » Jni J ° malno delo tudi v zasavskem delu ^ bali e obložene z venci ljubljanske okolice. -jž- <>koij^^epšib slovenskih nagedjnov, , j a d°kleta in fantje so mlade-i^tU ^^vali veliko število ven-Šopkov domačega cvetja. ure so truplo pokojnika d hred domačo hišo, kjer so m°mačl Pevci zapeli, godba LM - -U zaigrala žalostinko. Tu sta JESENIŠKA MLADINA bo prijetno in poceni letovala 03 ... ... Jeseniški šolarji, dijaki in va- jeseniških mladincev in mladink. tI'«čir1 rle8a poslovila v imenu do- jenci so dobro zaključili šolo. Prva skuipina najbolj social- kou, av sekretar obč. komiteja zk Uspehi na jeseniških šolah še no šibkih jeseniških otrok bo le- ‘e« , ter Starešina enote LM. v ka- nikoli niso bili tako zadovoljivi tovala v počitniški koloniji na le r pokojni služboval. Zatem se kot letos. Jeseniška mladina to- Pečinah pri Sušaku, najboljši je- d°i8 sprevod protl Pokopa- j rej^ lahko z veseljem pričakuje j seniški mladinski aktivisti, od- lični vajenci in dijaki pa bodo "okoj na zabn!em delu poti so krsto'počitnic. !________ m j — J-,,.. t°v»«š|fca nostl1 nJegovt nalbl,i)1 ®°* i Kolikor otroci jeseniških ko- , letovaii v Avstriji v bližini Grad” lij >-mwčnikl prometnega odseka vinarjev ne bodo letovali s svo- | ca , R— teh pa bodo letovali tudi jesoniski taboruiiki v Mo-ščeniški Dragi, kjer si bo tabor- Uritforme. kar je napravilo po- niških domovih na Mežaikljii, ^ veiičasten vtis. v Opatiji in Crikvenici, bodo pri* hi^ a^Pokopališču so se od pokoj- rejami izlete v planinski svei ali CERKNICA V nedeljo popoldne je enota JLA podpolkovnika Miljnče v Domu »Svo-bodet v Cerknici priredila uspel kulturni spored pevskih, plesnih, recita-cijskih in igralskih del. Tako polne dvorane že dolgo ni bi^o. Vsakdo si je hotel ogledati revijo kulturnoprosvetnega dela te enote. Navdušenje gledalcev je raslo od točke do točke. Močan pevski zbor je dokazal svojo izvežbanost. Nepozabni bodo ostali makedonski in slavonski narodni plesi ob spremljavi gajd odnosno slavonskega tria. In dalmatinske pesmi. Še in šo bi nih poslušali 1 Tudi recitatorji in igralci so se dobro odrezali. To je lep dokaz povezanosti JLA z ljudstvom. Želimo si tudi v bodoče takih nastopov. TD Pogonu ♦ ^ II?- ndška družina Jeklarjev postavi- z^topnM ustanove, pa »bodo vključili v taborje- k svoje taboriSče, L-tu se bo I. h organizacij, organizacije nja, ki jih pripravlja tabonuŠKi ™ ™r 45 Bce:rda r niegroijt prirt-^ ierariev in,TVD Partir- Issfi SSsa^.25 m,adlh Jei^l Lastna saJva, ki je nato od- Razen tega pa skrbi za prijetno Pojj3, le pomenila poslednji pozdrav jn poceni letovanje delavske mila- Svoje letovanje pa pripravljaj Viktorjevo gomilo so nato dine tudi MLO, ki bo s svetom tudi TVD Partizan, ki bo kot. ki,, 3 cvetjem in obložili z venci, za ljudsko zdravje in socialno i vsako leto tudi letos organizirali te bilo preko 3». 'oolitiko oskrbel letovanje za 50 letno taborniško šolo Iz krajev sevniške komune Ljudski odbor mestne občine Sevnica je skupaj s Kmetijsko zadrugo Sevnica nabavil novo motorno škropilnico, ki jo bodo uporabljaill predvsem proti ameriškemu kaparju, ki je v tej občini uničil že lepo število sadnih dreves, ter proti koloradskemu hrošču, ki ga je Jetos največ v Šmarju, Sevnici, Lončarjevem dolu ln Brezovem. Pobudo za nakup te škropilnice je dal sadjarski odsek Kmetijske zadruge, ki Je zelo delaven in ga dobro vodi Franci Valant, pomaga pa mu sadjarski pomočnik Edi Mlinarič. Letos so v tej občini prvič pričeli organizirano škropi« sadno drevje, za kar kažejo kmetovalci še kar precejšnje zanimanje. Prvo poletno škropljenje je bilo končano pretekli teden, zdaj pa, ko bodo v sadovnjakih pokosili travo, bodo že drugič škropili. Poškropljeno Je bido preko 1400 sadnih dreves in to pri 31 posestnliklh v vaseh Lončarjev dol, Šmarje, Pečje in v Sevnici sami. Lani, posebno pa letos, sl je sadno drevje že nekoliko opomoglo — nevarnost uničenja dreves je mnogo manjša ln Je zelo verjetno, da bodo lahko Sevničanl zopet govorili o svoji »sevnJški voščenki«, pa čeprav ni v sadnem izboru. Železniškega tatu so prijeli Organi Notranje uprave so prijoli železniškega tatu, ki ima na veeti žo 6 tatvin. Zalotili so ga pri aadnji veliki tatvini, ko jo v ljubijanoki kurilnici odnesel 17 bronastih ležajev (14*> kg) v vrednosti 100.000 din. | KAMNIK 1 Ob zaključku šolskega leta na Glasbeni šoli v Kamniku so učenci pod vodstvom svojih predavateljev I priredi« dve Javni produkciji, ki sta | l lepo uspeli. Dvorana nad kavarno Je: ! bila obakrat polna občinstva, ki Je bilo z uspehom in napredkom mladih glasbenikov prav zadovoljno. — Prisrčno in pogumno Je zbor mladih cicibanov zapel več narodnih pesmi, pionirji pa so se Že postavili s težjimi dvoglasnimi pesmicami. — Tudi orkester Je od zadnjega nastopa lepo napredoval. Dve učenki, ki sta letos: absolvirali nižjo glasbeno šolo, sta ' izvajali na klavirju ob spremljavi orkestra sktadbo ravnatelja Petra Bitenca. * Gledališki oder »Solidarnosti« je gostoval v Gornjem gradu in Bočni. Uprizoril Je znano Igro »Molčeča usta«, ki je ob koncu gledališke sezone v Kamniku doživela v režiji člana SNG Staneta Potokarja velik uspeh. Občinstvo Je bilo hvaležno kamniškim igralcem in Je izrazilo željo za ponovnim gostovanlem. S tako izvrstno naštudirano igro bodo Kamničani pač povsod dobrodošli. * Letos v Kamniku ne bo počitniških kolonij, pač pa bo še ta mesec na gimnaziji pod vodstvom republ. inšpektorja Prezlja seminar profesor-Jev-germanistov. Julija in avgusta bosta dva tečaja za učitelje ročnih spretnosti, ki ju organizira glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije. Udeleženci seminarjev bodo na hrani in stanovanju v Dijaškem domu. TRŽIŠČE Med Mokronogom in Sevnico — ob »mirni« Mimi opominja vse mimoidoče nase vas Tržišče, ki so Jo med vojno Italijani požgali in razdejali, sedaj pa obnovljena dokazuje, da kulturno življenje tu nekaj pogreša. Kaj 7 Prosvetni dom. KUD »France Rozman« je dovolj razgibano. Delujejo tudi druge organizacije kot gasilska organizacija, Rdeči križ, strelska družina. Zveza borcev, Ljudska mladina — vse te organizacije pa potrebujejo nujno prostore. O tem vprašanju bo vsekakor moral razpravljati bodoči okraj v Trbovljah. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ razpisuje MESTO VETERINARJA za področje Poljanske doline Plača po uredbi. Družinsko stanovanje v Gorenji vasi zagotovljeno. Prošnje z življenjepisom, dokazili o strokovni in šolski izobrazbi in z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na OLO Kranj najkasneje do 20. junija 1955. K-172 »PRIMORSKE ZDRAHE« V KRIŽANKAH IGRALCI SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA SO PREDSINOčNJIM PRVIČ NASTOPILI NA LJUBLJANSKEM FESTIVALU IN Z VELIKIM USPEHOM UPRIZORILI GOLDONIJEVE »ZDRAHE« A5' Sinoči ie novo poletno festivalsko j je bilo razpoloženje med vso si-!nju in prepričanju, da bo trža-gleaalisce v Križankah spet oživelo. Ker so bile na programu J nočnjo predstavo takšno, kot si! ško gledališče tudi nadalje uspeš- Goldonijeve »Primorske zdrahe« v izvedbi Slovenskega na- '-jI- -■ ■ ...... rodnega gledališča iz Trsta, ki je tokrat prvikrat nastopilo len in na koncu je — potem ko so bili igralci nagrajeni z lepimi j šopki — večminutno nepretrgano ■ j ploskanje izražalo nastopajočim ; na ljubljanskem festivalu, je bilo za predstavo veliko zanimanje. Tržačani so »Primorske zdrahe« pripravili samo za uprizoritev pod milim nebom, zato bi bila predstava v primeru slabega vremena sploh odpovedana oziroma preložena. Posebno -zanimanje občinstva je vzbujala bogata in okusna j splošno navdušenje, priznanje in scena, ki sta jo zasnovala in izdelala Jože Cesar in arh. Vik- j hvaležnost. tor Molka. Številni obiskovalci festivalskih prireditev so vnovič občudovali Križanke, ki so kot čaroben otoček sredi mesta, vse oblite z lučjo žarometov, Sredi večerne tišine, prišle do popolnega izraza v vsej svoji lepoti. . ga le moremo želeti. Kontakt med i no opravljalo svoje velike in po-•' -gralci in občinstvom je bil idea- j membne kulturne naloge. F. N. z veliko inventivnostjo zrežiral »Primorske zdrahe« Prvo predstavo Tržačanov pa je povzdignila tudi navzočnost p številnih, predstavnikov našega || javnega in kulturnega življenja. |l Tako smo med občinstvom opazili organizacijskega sekretarja SZDL Slovenije Franceta Kimovca, sekretarja Okrajnega komiteja ZKS Janeza Vipotnika, predsednika MLO da-. Marjana Derma-stio in druge javne im kulturne delavce. Nebo je bilo jasno, a če- RAZSTAVA UPORABNE UMETNOSTI V JAKOPIČEVEM PAVILJONU Ljubljana, 15. junija Danes ob šestih popoldne je p pred zastopniki javnega in kul- f turnega življenja, med katerimi f so bili tudi član Izvršnega sveta f Boris Kocijančič, prorektor Uni- *------------------—----—------------------------------------------, -- «; r,1"-* ^ sk™*i Karel Doblda. predsednik Grafič- , šče se ob prehodu v novo, enajsto sezono živo zaveda svojih nalog. To dokazuje anketa, ki jo je gledališče razpisalo med nekaterimi svojimi stalnimi obiskovalci. V Zborniku je zdaj objavljenih prvih deset odgovorov, kolikor jih je prispelo do zaključka redakcije Zbornika. Iz njSh je razvidno, da ima slovensko tržaško občinstvo tehtne sodbe in ,, ,. . . ! utrjene nazore o umetniškem in V kmu Union je bila te dni po- imeti svoje zasluženo mesto v limet- kulturnem delu SNG in mnogo sebna predstava kratkometražnega nostnem svetu, pomemben prispe- upravičenih želja za njegovo delo kulturnega filma iz prve številke vek k spoznavanju naše lastne kul- v prihodnje. Vsi odgovori pa iz- novega slovenskega Obzornika o j turne tvornosti. izvenevajo tudi v najboljšem upa- slikarju Francetu Tratniku. Pred- i vajanja se je udeležilo več uglednih političnih in kulturnih delavcev, kot tudi sam umetnik France Tratnik. Obzornik je izdelalo Proizvodno podjetje slovenskih filmskih delavcev — podružnica UFUS po scenariju Franceta Kosmača ter ob snemanju Franceta Cerarja in glasbeni improvizaciji Bojana Adamiča. Zal prekratek in ob koncu filmsko nekam nezaključen pogled v umetnikovo delavnico, ni mogel povsem predstaviti močnega, vsestranskega in globokega slikarjevega opusa. Kljub temu pa je filmski obisk pri slikarju Tratniku, zlasti v prikazovanju njegove risarske tehnike, opozorilu na nekatere njegove glavne umetnine in njegove lastne aforizme o umetnosti, zlasti o tem, da mora tudi mali slovenski narod RAZSTAVA MLADIH V MODERNI GALERIJI PRED BIENNALOM V ALEKSANDRIJI Na prvem mediteranskem bien-nalu v novozgrajeni Moderni galeriji v Aleksandriji bo med drugimi sodelovala tudj Jugoslavija. V ta namen je Komisija za kulturne stike z inozemstvom v Beogradu povabila k sodelovanju nekatere vid- | Spomnimo se ob tej priložno-| sti še desetletnice tržaškega slo-’ venskega gledališča. Ob tej priliki smo dobili v roke »Zbornik desete sezone SNG v Trstu«, ki ga je založila uprava, uredil pa režiser Jože Babič. Dr. Andrej Budal je za uvod tega zbornika napisal članek o usodah sloven- „ ., , , . . skega tržaškega gledališča. Ce- ^Selr- prav deluje gledališče že deseto *ke klparje “ t.ste, leto, še vedno nima svoje gleda- *J.° liske stavbe. Danes je pravica Slovencev do kulturnega izživljanja v lastnih domovih priznana z mednarodno veljavno listino. Slovensko narodno gledališče se mora zdaj še potegovati za izvajanje določb Posebnega statuta, ker je to življenjske važnosti za jkulturno uveljavljanje jugoslo-' vanske narodnostne skupine na Tržaškem. V svoji deseti sezoni j je od 1. septembra do 5. junija ' uprizorilo 151 predstav. Predstave so bile v tržaškem Avditoriju, Skednju, Kontovelu, Sv. Križu, Nabrežini, Borštu, Opčinah, Do- šem likovnem življenju v poslednjem času. Izbor del, ki je pripravljen za to razstavo v Aleksandriji, bo od dne 16. junija do nedelje, dne 19. junija (do 13. ure) razstavljen v zgornjih razstavnih prostorih Moderne galerije. Pred prve mednarodno grafično razstavo Reddy Krishna (15cole de Pariš — Indija): Razločevanje, 1954, barvna jedkanica — Slike I. mednarodne grafične razstave, ki bo v Ljubljani MLADINSKE NOVITETE PESTRA VRSTA KVALITETNIH IN OTROKU PRIMERNIH IZDAJ MK ne sekcije Zveze likovnih umet niikov Jugoslavije Božidar Jakac in drugi, arhitekt Ivo Spinčič koti prav smo že sredi junija in tik predsednik Društva likovn. umet- ’ pred dnevom, ko se »dan obesi«, nikov uporabne umetnosti odprl so večeri še vedno hladni. To pa v Jakopičevem paviljonu zani- gledalcev nič ne moti, po večini mivo razstavo vsakovrstnih iz- pridejo v Križanke s površniki delkov te umetnostne panoge. i in v toplejših oblekah. Sicer pa Filmska upodobitev mojstra Tratnik Jože Cesar in inž. arh. Viktor Molka: Osnntek scene za »Zdrahe« Založba Mladinska knjiga je v zadnjem času izdala vrsto knjig, namenjenih otrokom različnih starosti. Ce se zamislimo, v koliko tisoč in tisoč rok naj mlajših tn že dora&čajočih šolarjev pride vsaka od njenih knjig in publikacij po vsem slovenskem ozemlju, potem nam je jasno, kako odgovorno nalogo opravlja Mladinska knjiga pri vzgoji mladih ljudi. Njena skrb mora biti posvečena tako vsebinski izbiri, kakor tudi kvalitetni opremi in ilustracijam, saj vsi ti elementi oblikujejo otrokov čut za dobro in pristno. Knjižnica Čebelica je namenjena najmlajšim. Urejuje jo * zanesljivim čutom za vsebinsko izbiro in prefinjenim okusom za zunanji videz Kristina Brenkova. Z njo je naš knjižni trg dobil redno izhajajočo zbirko slikanic, ki bi bile lahko v ponos vsakemu narodu. Slovenske otroke seznanja z najlep&lmi domačimi in tujimi pravljicami, ki jih ilustrirajo najboljši domači ilustratorji. V zadnjem času smo dobili češko pravljico Zajčkov zvonček in japonsko Mareličin sin, od katerih vsaka po svoje, po motivu, po moralnem jedru in po tonu pisanja lepo poustvarja duha svojega naroda. Z jasnimi, preprostimi ilustracijami sta knjigi opremila Nikolaj Omerza in Maksim Sedej. Za drugo periodično zbirko Sinji galeb je urednik Ivan Minatti to pot izbral dve dokaj Izjemni knjigi. Prva je avtobiografija slovenskega motociklista Rudolfa Stariča L e t e č i Kranjec. To je preprosto in odkritosrčno pisana zgodba skromnega športnega idealista, ki se je že pred vojno trudil, da bi s svojimi zmagami doma in izven domovine dokazal življenjsko moč svojega naroda. Knjiga bo imela za mlade ljudi pravi vzgojni pomen, saj na vsaki strani dokazuje, koliko truda je treba žrtvovati za dosego slehernega cilja. Druga pa je K n j i g a o Titu, v kateri je France Bevk na literaren način poustvaril nekatere dogodke iz Titovega življenja. Knjiga je napisana z vso za Bevkovo mladinsko literaturo značilno klenostjo in preprostostjo izraza, razen tega pa tudi v nji lahko čutimo, s koliko prisrčnostjo in razumevanjem za otroško žalost in veselje zna Bevk opisati otro- “ke, to pot malega Jožo. Tudi dogodki iz poznejših Titovih let so napisani plastično, preprosto in brez patosa, tako da bodo gotovo zelo blizu otroškemu podoživljanju. Posebej pa moramo še omeniti, da je prav s Knjigo o Titu doživela Mladinska knjiga svojo petstoto izdajo, torej dovolj pomemben interni dogodek v svojem delovanju. Obenem pa je v okviru proslavitev 10. obletnice osvoboditve namenila knjigo za počastitev letošnjega rojstnega dne maršala Tita, V zadnjem času smo se še enkrat srečali z Bevkom, govo priredbo Kavkaških p 1 j i e. Motivi teh pravljic so zares pestri in polni drobnih modrosti in vere v zmago dobrega nad zlim. Knjigo je opremil Rado Krošelj s precizno risanimi ilustracijami. V zbirki pravljic je Izšla tudi zajetna knjiga doma in po svetu znanih gripovedk hrvatske pisateljice Ivane rlič-Mažuraničeve z naslovom Pripovedke iz davnine. To je zbirka čudovitih, široko epsko zasnovanih pripovedk, ki so si z vso pravico osvojile inesto ob najlepših sve- ! Travnovcga pustolovskega ^ s6 | Zaklad Slcrre M«ar ^Jcni 1 spet lahko srečamo (kot f,luliu) » času v mnogih knjigah in slikovito pokrajino Mehike ' se zapletenim življenjem, v tvom i” prepletata civilizacija * 1»*» „:lčin> bedo in ostanki pradavna življenja Indijancev. V * prj-romanu spremljamo tri m j 0d-seljence, brezdomce, ki se » pravijo v Sierro M »dre II!Ulil#' Toda na koncu je ves ni'11”'' ziatom veškl trud zaman. Strast za „ji- privede enega ° hov zlati tovor pa pride J (|;l g» bojnikoin, ki ga raz,tr“enJ ,abl.lo J« raznese veter. V to glav „ „ /la' Traven vpletel še vrsto rI,.ra p* Traven vpletel se ”7 vseg» tosledcili in o Indijancih, sc i a!11 čutimo globoko poznavanje razmer v Mehiki. G r ® Nansenov potopis I* ^ ° tl °P*” su smo se Se enKrat . ,,„i0 znan"* -■ . MK je izdala nje. 1 1 a n d a je eden °ri”d, nCznane Pr* nikov, da bi preiskali se n se J« dele sveta. S takim na“Jansen Pr?f tudi danski naravoslovec ted!1j Sc 70 leti odpravil Preko o Nansca Jl' ne preiskanega Griinlanoa * d{, „e- tenkočuten opazovalec Pr a zen« zadrživa znanstvena Stras 0b. preko vseh nevarnosti « prešo vscii , i enem pa je velik humani Nazadnje se pri novi izdaji nase „ a n &1 ..i... fxl — ..l.ini-n nri /< u * •_ f pri IlUVt •» u D «- ske pesniške zbirke, pri K je p^' č e v e m Ciciban u • , * slo^n' _ - .. - - uje jin te | svetila to izdajo 6«. obletn p,- Izredno plemenit čut za pravljični i ske moderne. Se po 40, ie^ako s^li č e v e m tovnih pravljicah. Ne odlikuje jih le [ svetila to izdajo ^ljični ; ske moderne. Se . .nilKu --.z, „ _ _________pridi- pančičeve pesmi zvenlJ®ft prisl«11,nXrti hom starodavnosti, pač pa tudi čut za in vedno znova moram« » ritm^V amblent in bogata fantazija s hom starodavnosti, pač pa tudi cut z« m vtsuiiu »**''• x . .n ril,w'*"{n oblikovanje ljudi, ki tu niso narisani njihovi čustveni, zV0^,”!n<.f pa __ -- . . - -im» iidrt.idm njinu\i Lust*viu> , ci na običajnih . pravljičnih dimenzijah, ubranosti. Posebno vreu^va-nlai« niso le enostransko slabi ali dobri, novi izdaji ilustracije •rNI DiojstrS ampak so preprosti ljudje, ki trpijo nata, ki je znal v r*s»i pesBii. jn^ se veselijo. V primerjavi, n. pr. z ponazoriti ton Župančiče ^ ,ta lahkotnimi in svetlimi Grimmovimi in podobnimi, se nam zde in podobnimi, se nam zde zato te ,,cs , a 'zlahka pravljice liolj resnobne in plemenite, Mladinske knjige; n • v . saj so sad zemlje, ki je v svoji pre- je njen ,.,a„cli star«*1! teklosti doživela mnogo trpkosU. , lahko najde I]8 bo 1® [|: sebi primerno bran le, ki . ji » Za odrasiejše bralce, med kate- nlmivo, ampak tudt taK > rimi prav gotovo ne bo samo mla- j širilo življenjska obzorja dina. Je namenjen šalljev prervod ' umetniški okus. Lojze Ude pravi v uvodu: »V borbi za šolo, ki bi vsaj kolikor toliko ustrezala potrebam koroških Slovencev, splošno priznanim vzgojnim načelom in zahtevam točne izobrazbe, sem pogrešal razpravo, ki bi z zadostno preglednostjo in razumljivostjo prikazala njene zgodovinske razvojne silnice, naštela glavne zakone, uredbe in oblastvene odloke, ki so jo oblikovali, ter pokazala na metode, ki so se jih nasprotniki posluževali in na prakso na koroških šolah. Pogrešal sem razpravo, ki bi odstranjevala nekatera vendarle nerazumljiva nasprotja raznih trditev nemške in slovenske publicistike, ki obravnava koroško vprašanje, pa tudi nasprotja trditev publicistike istega tabora in ki bi z vidika današnje šolske problematike na Koroškem, raalogov in protirazlogov, kakor se navajajo, nudila slovenskemu bralcu možnost, da se v stvari spozna ...« Avtor je hotel natančneje obdelati le dobo od leta 1870 dalje. Posebno ga je zanimalo vprašanje, kateri so bili vzroki razmeroma številnega slovenskega šolstva v 50 in. 60 letih in od kod prehod v skoraj izključno nemško šolstvo v 70 letih 19. stoletja. Zgodovino slovenskega pouka na ljudskih, to je osnovnih šolah na Koroškem pred uredbo koroške deželne vlade o dvojezičnih šolah z dne 3. oktobra 1945, je mogoče razdeliti na tri razdobja: prvo obsega čas do leta 1848, drugo do 1869, tretje do leta 1945. Vsaka od teh dob ima svoje izrazite značilnosti. Pred letom 1848 šola na Koroškem še ni mogla imeti tistega germa-nizatoričnega učinka, kakor ga je začela dobivati v 70 letih 19. stoletja, ker ta doba še ni bila nacionalistična, ker je bilo šol v slovenskem delu Koroške razmetoma še malo in ker je bil v slovenskem delu Koroške v primeri z nemškim delom dosti slabši šolski obisk. Jarnik n. pr. ne zanika germanizatoričnega učinka šole, ^as Ji pripisuje le manjši germanizato-rični pomen, kakor ga ima »praktično« življenje med Nemci; tu misli na tiste Slovence, ki za-puste domačo vas in se preselijo v mesto ali v nemški del dežele. O slovenski ljudski šoli na Koroškem moremo govoriti samo v razdobju od leta 1849 do 70 let 19. stoletja. V revolucionarnem letu 1848 je bila postavljena v Avstriji tudi zahteva po enakopravnosti narodov in jezikov. Zgodovinarji se strinjajo v tem, da je bila avstrijska ljudska šola tega časa organizatorično zelo zanemarjena. Učitelji so bili v težkem gospodarskem in socialnem položaju, šolska obveznost pa bolj na papirju. Zgodovinarji pa se strinjajo tudi v tem, IZ VSEBINE »PEDAGOŠKEGA ZBORNIKA« Pouk na koroških šolah Kot drugi zvezek »Pedagoške knjižnice«, ki jo izdaja Zveza pedagoških društev Slovenije, je izšel na 100 straneh »Pedagoški zbornik«. Zanimiva publikacija, ki jo ureja Marica Dekleva, prinaša štiri razprave. Naj na prvem mestu omenimo tiste, ki se ukvarjajo z izrazito pedagoško problematiko Semkaj bi prišteli predvsem članek Jožeta Košar ja »O umetnostni vzgoji«. Prispevek k problematiki pouka moralne vzgoje je dala dr. Iva S e g ul a s člankom, ki ima za naslov Cankarjeve besede »Nič ne bodite jezni, saj bom umrl«. Gustav Šilih pa razpravlja »O pouku domoznanstva«. Po obsežnosti — polovica vsega zbornika — najdaljša razprava je delo Lojzeta Udeta z naslovom »Zgodovina slovenskega pouka na koroških ljudskih šolah«. Ta bi utegnila zanimati tudi širšo javnost m ne samo pedagoge. Zato o njej nekaj besed. da se na ljudskih šolah slovenskega in jezikovno mešanega dela Koroške ni nikdar, ne prej ne pozneje poučevalo toliko v slovenščini kakor v tem času. Ideja narodne enakopravnost, ki je ostala živa tudi v večjem delu slovenske duhovščine, pod katere nadzorstvom je bilo šolstvo, je bržčas učinkovala na to dejstvo. Se leta 1860 je v navodilih krške škofije rečeno, da je treba »neizpremenljivo vztrajati pri načelu, da je tisti jezik, ki se rabi v cerkvi, tudi učni jezik v šoli«. S konkordatom 1. 1855 je bilo še okrepljeno cerkveno nadzorstvo nad šolami. Zal se je slovensko šolstvo na Koroškem v tem času razvilo pod problematičnimi, reakcionarnimi, za učiteljstvo ponižujočimi pogoji. V tej dobi je bil položen vzročni temelj za ostro borbo nemškega liberalizma proti šoli, ki je nastala pod takim vplivom, za novo šolo, z omejitvijo cerkvenega nadzorstva na verouk. Pri tem je liberalizem nazadnjaštvo cerkvenega šolskega nadzorstva pobijal z reakcionarnostjo svojega nemškega nacionalnega šovinizma in je hotel v nacionalnem, jezikovnem oziru vzpostaviti stanje pred letom 1848. Učiteljstvo je v tej borbi stalo po večini na strani nemškega nacionalističnega liberalizma in je koroško slovenstvo v tej borbi utrpelo veliko škodo Za nadaljnji razvoj ljudskega šolstva je bil pomemben državni zakon o občinskih zastopstvih iz leta 1862, po katerem ima občina poleg dolžnosti ustanavljanja, vzdrževanja in dotira-nja ljudskih šol tudi pravico »vplivanja« nanje. Zakon je med drugim določal, da deželni zakoni urejajo sestavo občinskih zastopstev z volilnim red.°.m’ m?ra pr.memo zavarovati interese »višje obdavčenih«. Volilna pravica je bila odvisna od posesti, od katere je bilo treba plačati vsaj 10 gld direktnih davkov. To je dalo premoč meščanskemu prebivalstvu, na mešanem ozemlju pa nemškemu elementu. Prvoborci za uvedbo nemškega učnega jezika na ljudskih šolah v slovenskih in jezikovno mešanih krajih Koroške so bili poleg nemških fevdalcev prav ti deset-goldinarski liberalci, nemški industrije!, denarno meščanstvo, veliki kmetje in drugi podeželski mogotci in tisti slovenski liberalci, ki so slovenstvo istovetili s klerikalizmom, naprednost pa z nemštvom in ki so, sramujoč se slovenske revščine, prešli pod vladajoči nemški vpliv. To je tisto »prebivalstvo«, ki je v 60 letih po občinskih odborih nekaterih slovenskih in jezikovno mešanih občin zahtevalo, da se uvede na šolah izključno nemški jezik in da zavzame nemščina privilegiran položaj pred slovenščino. Na takšno »slovensko prebivalstvo« se sklicuje nemško-avstrijska publikacija, ko dokazuje, da so slovenske oziroma mešane občine zahtevale nemške šole. Velika večina Slovencev pa je bila v tem času brez političnih pravic. Vendar se je slovensko šolstvo v 60 letih 19. stoletja dobro držalo. Leta 1858 je bilo na vsem Koroškem 216 nemških, 15 slovenskih in 67 slovensko-nemških šol, v katerih je v prvih letih slovenščina prevladovala, v nadaljnjih pa zavzemala enakopravno mesto poleg nemščine. Najobširneje je obdelana doba od leta 1870 dalje, ki bi jo mogli imenovati tudi dobo na-črtne germanizacije, predvsem s pomočjo šole. To kažejo zadosti jasno razni odloki in učni načrti te dobe, še bolj pa metode, ki so jih uporabljali nasprotniki proti slovenskim zahtevam za večje upoštevanje slovenščine na ljudskih šolah in učiteljska praksa na teh šolah. Avtor v svoji, obširno dokumentirani raz-prT/i, navaja zakone, uredbe, odloke in učne načrte, ki so vplivali na stanje slovenskega osnovnega šolstva na Koroškem. Tu avto drugim opredeljuje pojem dvojezične 311 bjno kvistične šole in razloži njeno dejansko v j0 na Koroškem. Oblike borbe za slovensK ,n so bile peticije, pritožbe, resolucije, go j.or0-interpelacije v dunajskem parlamentu, v , škem deželnem zboru in v tisku. Meto«6, g0jah oblastev in praksa na koroških lju1dskm ^ pa so odsvit zagrizene ponemčevalne tez so jo hranili in podpirali tudi pomanjk^ljiy ,^va]a ni predpisi. Šolska oblast je sama naspr .at,- slovenskemu pouku in je v ta namen UI\acjo-ljala najrazličnejše načine. Sicer pa so .^a nalisti preprečevali uporabo slovenskega pri kateremkoli državnem ali koroškem pg-upravnem uradu, pa tudi v privatnem S darstvu, v borbi za socialno boljša delovn--^ ^ sta v industriji, na veleposestvih, v rnes bna tako silili Slovence k učenju nemščine, v .gjis6r ^Poznavanje o nastanku Ijerr, le Pa samo začetek. Od Mikimota je bilo N Ir ®no5° truda in dela. ^lorju ^irni zaliv v Japonskem postal Mikimotovo go- H0 .O'Seivi-17 m.l-:— oHk'Se^°v- Mikimoto je skrb-■al školjke, jih gojil, ne ;Oyj Jih čuval, da bi jih to Pojej.?® odnesli in da jih ne bi ®[le, jj^ ge živali. Ko so zra- je »ranil« z zrnom pe nato čakal, da so naredi n • j^£°, je bilo treba čakati, a‘S nastali biser, po deset govec je priroden pojav podiredii človeški volji. To je veliko vredna stvar. Več kot denar. Toda s tem je bil odkrit le del skrivnosti biserov. Drugi del skrivnosti so pa odkrili ljudje, ki so ugotovili, Iz česa je biser sestavljen. »Biser«, so dejali učenjaki, »to je samo posebna oblika apnenca.« »Mar je to mogoče?« . »Vsakda so se mnogi vprašali »Vsakdanji apnenec in tako dragocen biser — ena in ista snov?« morske živalice so ga pa s svo- Ž'im delovanjem spremenile v ►iser. Tako se apnenec spreminja v biser. A. Matejič Jelen in vinograd Jelen se je skril pred lovci v vinograd. Ko so šli lovci mimo, je začel jesti listje vinske trte. Lovci so opazili, da se listje giblje, pa so si mislili: »Morda je zver pod listjean?« Ustrelili so in ranili jelena, ki je umirajoč dejal; »Tako se mi je moralo tudi zgoditi, ker som nili in bil je srečen. • Prišla je ma obisk vrtnarica in se začudila: — Joj, kako lepe slike imate pri vas. — — Sa j si lahko izberete tisto, ki vam je najbolj všeč, — pravi deček. — Hvala lepa, izbrala bom. Tebi bom pai prihranila čebul-ček — koreninico tistega tulipana, 'ki si ga pokazal gospe. Mama ti ga bo vsadila ▼ lonček, kajne. — — Bom. je rekla mama, — te vsako pomlad bo na novo vzcveteti. - To je povestica o dečkovem tulipanu, ki je zrasel na tulipanovem vrtu sredi Ljubljane. — Mama, jutri zvečer mi jo bož spet povedala. — - Jutri imam sestanek, Andrej. Pojutrišnjem. — — Lahko noč, mama. Da bi bilo kmalu pojutrišnjem. — — Lahko noč, Andrej. — Kristina Brenk Bratec in sestrica gneteta ilovico 1. Ati Obstoji ptičje mleko? ie moralo tu«i zgoditi, iker sem 2. Koiliko vrabcev bi se na-In vendar je tako. Morje je hotel pojesti prav tisto listje, ki množilo iiz enega para v desetih Tinček je zrasel Danes Tinček zadnjikrat, zadnjikrat iz iole gre. Ej, nabral je učenosti, ne za glavo, kar za dve! Sonce sveti in se smeje, Tinček pa naprej hiti, pa mu ptičica zapoje: »Zdravo, Tinček, pet-pedi!« »Kaj?« razhudi se naš Tinček, »kaj si rekla? Pet-pedi? Saj je leto naokoli, zrasel sem za glave tri! Le poglej mi hlače kratke, po petah so tolkle me, zdaj, ko šola je pri kraju, ob kolenih me tišče. In pa kapa? Do ušes je prej poveznjena bila, zdaj, ko šola. je pri kraju, na vrh glave se maj A.* Ptička z vejice poskoči, v vrhu krošnje obsedi, gluha je za vse besede, poje svojo: »Pet-pedi!« A. Rijavec Če še niste vedeli... raztopilo apnenec s 6vojih obal,‘me je rešilo.« L. Tolstoj letih, če no bi noben mladič po ginil? 5. Ali raca lahko utone? Odgovori; 1. »Ptičjega mleka«, ki ga mamice v šali ponujajo razvajenim otrokom, kadar le-ti več ne vedo, kaj bi si želeli, tega mleka ni. Tudi ni znano, kako je do tega o ptičjem mleku prišlo. Možno je, da so bili temu vzrok LEGENDA O OSTRIGI golobi. Medtem ko golobi le-jca, se j ši napolnijo z neko maščobo, ki rfc........................... o gol celic« ice v gdl- Izrežite črne like in jih Da vam bo la TIHO SANJA... Tiho sanja v polju žito. Sanja rž, pšenica zrela. Piano stopa molk v razoru, zvezda v noč je zagorela, Slak zaprl cvet je nežen in zaspala je plavica, pod perol je skrila glavo v zreli rži prepelica. Crn mureai, droben godec mdr, tišino spečo moti; neprestano gode, gleda v zvezde na srebrni potL pa boste dobili trmasto žival, se imenuje O L žejo jajca, se jim otnij< se izloča v obliki tako imenovanega »golšnega mleka«; z njiim se nekaj časa hranijo mladi golobi. Tega »golšnega mleka« nimajo vse ptice. 2. Če bi ostali živi vsi mladiči, kj bi jih izlegel par vraib- Po neki stari japonski legendi cev in njuno potomstvo v de- se je ostriga nekoč hudo prito-sotLh letih, bi jih bilo po dese- ževala, ker jo je priroda tako tih letih na zemlji stokrat več, ustvarila, da mora biti vedno kot je sedaj ljudi. Od tega se- pritrjena na kamen. Hrepenela veda ne bi imel nihče koristi, je po gibanju po živih barvah najmanj pa vrabci sami. Veliko drugih morskih živali, po barvi vprašanje je namreč, ali bi sploh mogli najti na zemlji hrane. Do tega, da bi bilo toliko vrabcev, seveda ne bo nikoli prišlo, ker narava ne dovoljuje, da bi se živali preko mere razmnožile. Največji sovražniki živalim so lakota, neurje, bolezni in pa človek. Najmanj živali pogine | od starosti. 3. Tudi raca, čeprav io poznamo kot odličnega plavalca, lahko utone. To se pa zgodi le, če pade v vodo, katere površina je pokrita z oljem ali nafto. Njena krila se napijejo maščobe in raca se ne more več dvig-niti iz vode. " i« šinilo, da je lahko nato 1 h j dobil iz ssoljke biser, i Vj j*avl.iate to trpljenje! i°Rat,? r Se je trud Kolcihiju ‘Uto a Poplačal. Zaslužil je ve-v*.^^narja jn postal eden naj- «1. UGANKI Port ar pocl streho sedt. njim se kolesje vrti, er cesta je zvita kot kača, Peto kolo on obrača. (Šofer) cesti je kamen, kamnu število. , °> hitro pogruntaj, naj bi to bilo? (Kilometrski kamen) Tiho stopam med ra®ori, da ne zmotim mir, tišine. Kakor v sanjah slušam vzdihe bele mesečine. Golar Mamko TONCINA ŽELJA Tonca, naša Tondca, to je prava Spela, včeraj je na vrtu polonico ujela. Na prstu jo polonica pohlevno je čakala, da si bo Tonca željo brž, da, željo brž izbrala. In misli naša Tonica: »Kaj bi sl le želela? Morda, morda, da zdaj, ta čas na ladji bi sedela. Bi plula v daljni kraj od tod, na tisto morja stran, kjer videla bi tigre in Šimi svet neznan. Tam v žgoči Afriki nekje bi videla kamele, na hrbtu pa kamele te bi grbi dve imele. Pa še bi potovala dlje, morda še dlje na jug in žgoči veter iz puščav bi bil na poti drug.« Ni čakala polonica, da Tonca bi želela. Ko Tonca je še sanjala, je s prstka odletela. S. Cigoj UGANKE DOPOLNJEVALKE Je iz jajca se zvalilo, čivka srčkano in milo, hrano kar po tleh si išče. To ni zajček, temveč----------- (Pišče) To je važen del obleke; če znojiš se od pripeke, kar čez ramo ga obesi in tako po poti nesi. Ce slikar sC primi čopič in naslikaj sam svoj——- — (Jopič) Ko se kopat greš na Savo, si jo slečeš kar čez glavo. Preden znaš loviti zajce, strgaš najmanj štiri-------—> (Srajce) Bunkati, bunka ti — klešče, kladivo pa nakovalo in koks za gorivo. Kdo vse to rabi, povej mi brez smeha in ne pozabi dodati Se —------ (meha — Kovač) Lojze Beltram USTA IMAM, ZOB NE POZNAM. NA VIDEZ ODURNA, A V SKOKIH PRAV URNA. V HOJI PA SLABA. KDO JE TO?------------ (ZABA) Se Jutri... koral a'li pa srebrnih ali zlatih ribjih školjk. Morje, ki ljuibi enako vse svoje otroke, je posilužalo to pritoževanje in v pol odprto Školjko ostrigo počasi spustilo lep biser. Ljubo Mariva, I. razred gimnazije: Bralci ŠPORT IN TELESNA VZ60JA »10 LET ŠPORTA V SVOBODI« Pia valci in Nobena športna zveza noče v tednu slavnostnaih prireditev »Deset let športa v svobode« zaostajati. Plavalci po osvoboditvi res niso dosegli tolikšnih uspehov v državnem merilu kot kdaj poprej, pa vendar v zadnjih letih opažamo pri njih viden napredek predvsem v mladih močeh. Zato bo DVOBOJ LJUBLJANA : ZAGREB, ki ga organizirajo ljubljanski plavalni klubi za 29. in 30. junij, plavalna revija v malem, kajti srečali se bodo med seboj najboljši pdavalci, vater- polisti in skakalci v vodo. Med slovenskimi plavalci imamo precej znanih imen, ki tudi v državnem merilu Zaradi izredno slabega vremena je mednarodni atletski miting v Beogradu, predviden za včeraj, preložen na danes. EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Zmaga SZ zaslužena Budimpešta, 15. jum. (Tanjug) NEP stadion, gledalcev 3000, sodnika Vel-kei (Madžarska) in Armasesou (Romuni j-af). Jugoslavija*. Locd (4), Minj-a, Bje-gojevič, Andrijaševič (4), Demšar (6), Opvič (4i), Konjevi^ (8), Župančič (2), Curčič (14), Miiller (10). Rusi so izvedli le tri napade in že so vodili s 6:0. Naše moštvo je zatem zmanjšalo razliko na 8:2, toda Rusi so povečali razliko na 10:2. Potem so n^i z izvrstno igro po sredi igrišča popravili na 10:7, toda sovjetskemu moštvu se je posrečilo povečati razliko in v peti minuti je bil rezultat 13:10 za SZ. Zatem, je bila velika borba za prednost. Naši igralci pa so bili že precej izčrpani in se je sovjetskemu moštvu v prvi minuti posrečilo preiti v vodstvo s 32:13. Neposredno za tem je bilo čez deset minut ©tanje 39:16. V tem delu igre so naši netočno podajali, tako da so izgubljali žogo celo v popolnoma zanesljivem položaju. Polčas se je končal z rezultatom 45:28 za Sovjetsko zvezo. Večkratni evropski prvak je v prvem polčasu izvrstno igral in zasluženo vodil s tabo velikim rezultatom. V drugem polčasu je naše moštvo nudilo večji odpor, vendar se je sovjetskemu moštvu z mirno igro posrečilo dobiti tekmo docela zaneslji- ' vo. Zmaga Rusov z 72:52 (45:28) je po- j V6em zaslužena in ji ni kaj ugovarjati. V našem moštvu «o se odlikovali zlasti Curičič, Mtiller, Popovič i** Demšar, LESTVICA ZSSR 3 3 0 208:162 6 Madžarska 3 2 1 244:206 4 Bolgarija 3 2 1 219:194 4 CSR 3 1 2 192:189 2 Romunija 3 1 2 185:202 2 Italija 3 1 2 186:205 2 Jugoslavija 3 1 2 170:205 2 Poljska 3 1 2 194:235 2 ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Partizan prvak I. mesto v pomladanskem prvenstvu ženske zvezne odbojkarske lige si je priborila ekipa Partizana, ki je v zadnjem kolu premagala izvrstno ekipo mariborskega Branika s 3:0 (15:13, 16:14, 15:16). Branik ai je izbojeval drugo mesto. Za tretje mesto sta se borili ekipi »Ljubljane« in zagrebške »Mladosti«. V medsebojni tekmi je bi La Mladost boljša in je zmagala s 3:1 (16:4, 15:12, 13:15, 16:14) ter se uvrstila na tretje mesto, »Ljubljana« je četrta, Maribor peti, Novi Beograd pa ni dosegel nobene točke in je zadnji. LESTVICA nekaj pomenijo. Zato se bodo z močno ekipo Zagreba pomerili z vsemi svojiimi silami in skušali izbojevati čim boljši rezultat. Dvoboj skakalcev v vodo pa bo nekakšno državno prvenstvo, ker bodo nastopili člani Naprijeda iz Zagreba in najboljši ljubljanski skakaflei* med katerimi imamo precejšnje število državnih prvakov. Prireditev bo razdeljena in se bodo plavalci ter vaterpolisti »udarili« med seboj na Koleziji, skakalci pa na Centralnem lj)udskem kopališču na Celovški cesti-. To Je prireditev, ki jo bodo organiczisraili ljubitelji »mokrega športa«. Se bolj pa se je potrudila ob tej priložnosti Košarkarska zveza Slovenije, ki bo priredila v dneh od 1. do 3. julija MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR Prireditelji so namreč povabili v Ljubljano dve renomirand moštvi iz Belgije in Francije. To sta BBC Hellas, prvak Belgije, in AS Montfer-randaise, ki je v prvenstvu Francije zasedlo tretje mesto. Razen teh dveh inozemskih ekip bosta nastopila na turnirju tudi naša zvezna ldgaša ASK »Olimpija« in ŽKK »Ljubljana«. Turnir bo vsekakor med najkvalitetnejšimi prireditvami proslave desetletnice športa in bo na košarkarskem stadionu ZKK »Ljubljana« v Šiški. Začel se bo v petek, 1. julija s slovesno otvoritvijo, nato pa nadaljeval prihodnja dva dni. Kvaliteta sodelujočih moštev nam zagotavlja svojevrsten užitek in prepričani smo, da bodo to prireditev obiskali številni ljubitelji košarke, ki privablja v zadnjem času na igrišča vedno več gledalcev. .ristanišče Partizan 5 5 • 15:1 10 Branik 5 4 1 12:8- 8 Mladost 5 3 2 13:9 6 Ljubljana 5 2 3 11:9 4 Maribor 5 1 4 «:13 2 N« Beograd 5 • 5 1:12 1 OBVESTILO Obveščamo vsa društva, klube in sekcije, da bo redna letna skupščina Smučarske zveze Slovenije v nedeljo, 19. junija, ob 9. uri zjptraj v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje LRS v Ljubljani, Kidričeva 5, in ne v prostorih Zveze športov Slovenije, kot je bilo to objavljeno v biltenu št. 42 z dne 8. junija 1955. Dnevni red ostane isti. Smučarska zveza Slovenije Tekmovalci »Istrske regate« so s svofimi jadrnicami pripluli v koprsko pi PRED MEDNARODNO VESLASKO REGATO NA BLEDU NAJBOLJŠA UDELEŽBA DOSLEJ? Šahovski Sindikalno prvenstvo Slovenije Pokor]«, 15. jun. V predtekmovanju za sindikalno moštveno prvenstvo Slovenije eodeluje skupaj 17 moštev. Razdeljena so takole: I. skupina: TAM (MariboiO. Hi-dromontaža (Maribor), želeeniške delavnice >Boris Kidrič« (Maribor), Centrala Narodne banke (Ljubljana!), DOZ (Ljubljana). II. skupina: Cinkarna (Celje), Direkcija PTT (Ljubljana), Litoetroj, Rudnik Trbovlje. III. skupina: Železniška direkcija, SSP Tehnika, Metalna (Maribor), •Iskra« (Krasj). TV. sknptna; MLO Maribor, Elok-trokovin«. Glavni kolodvor Maribor, Mariborska tiskarna. »Pucovska« partija... Minulo nedeljo je mednarodni mojster Puc odigral na prvi deski reprezentance Gorenjske proti BS V Essen na Bled a z nemškim mojstrom Loosbergom tole zanimivo partijo: Bell: Looeberg Crnl: Puc 7. LbS, d6, 8. <13. Lg4, 9. Le3, 9-0, 10. SdS, Sa5, 11. Se7:, De7:, 12. h3, Lh5, 13. Kh2, o5, 14. Tgl, c4, 15. d:c, b:c, 16. La4, Do7, 17. Del, Se4:, 18. Tdl, 15, 19. g4, l:g, 20. h:g, TO, 21. g:h, DT7, 22. Kg2, D:b5, 23. Kfl, Taf8, 24. Td2, Dh3, 25. Ke2, Te3:, in beli se vda. ...in partija leta 1855! Šahovski genij Ameriban Paul Morphy, ki je živel od leta 1837 do 1884, je junija let« 1855 odigral v New Orleansu naslednjo odlično partijo; Bell: Morphy črni: Maurian 1. e4, 05, 2. 14, ef, 3. Lo 4, Dh4 šah, 4. Kfl, b5, 5. Ld5, Sc6, 6. SIS, Dh5, 7. d4, SI6, 8. Lb3, La6, 9. DeS, Sd4:, j 10. 8d4:, b4, 11. Do6:, Ddl šah, 12. KI2, Sg4 mat. Rešitev študije Rešitev študije M. Liburkina, ki je bila objavljena v našem šahovskem kotičku 9. junija; 1. Se4, Kd3, 2. Sc5 šah, Ko3, 3. Sb3, Le5, 4. 14, Lg7, 5. e8Sl, Lh8, 6. 15, Le5, 7. Lh2, L:h2, 8. b7, Le5, 9. b8 Lil 1. e4, eS„ 2. 913, Sc6, 3. Lb5, a6, L:b8, 10. Sc7, L:o7, 11 e7, Le5, 12. 4. Lat. SI6, 5. 0-0, Le7, 6. Scfl, b5, e8 Dl! in dobi . . . Mat v dveh potezah V zadnjem dvoboju pro-blem, isto v Francij© in Romunije so zmagali Francozi ^ 59:49 točkami. Največ točk v sestavljanju dvopotercnih mat©v je dosegel Franco® Levrier z naslednjim problemom: Komaj trije tedni nas ločijo od šest« mednarodne veslaške regate, ki bo 19. jolija na Bledu. Kako je kaj s pripravami za to prireditev, ki bo pravzaprav zadnja preizkušnja za naše veslaške organizatorje pred evropskim prvenstvom v veslanju, ki bo prihodnje leto na Bieaur Kaj so storiLi prireditelji, da bo tako letošnje, še bolj pa samo evropsko prvenstvo potekalo v najlepšem redu. da bo organizacija dostQjna tako pomembne prireditve? Kako je z objekti? ša doslej. Kajti vsaka država, ki namerava prihodnje leto nastopiti na šampion atu, bo letos izkoristila priliko in poslala svoje tekmovalce, da Vsa ta vprašanja so nas zanimala, ko smo se obrnili na tovariša Benedika, k.i vodi delo organizacije na rjy>ro3 dan njihove j^°^^Si£nletoš V&* kot vidimo, bo udeležba rekordna. pre“ In še ema zanimivost. v sobot"’ mednarodno regato, to J pr*8”' 9. julija, bo na Bled.“ gke To PrT6!j stvo v veslanju za žensK jsbirno stvo bo veljalo tudi reP1^ sestavo naše ženske.. ^--ipionM zentanee za evropska ^ Romuniji. Bledu. Marsikaj zanimivega smo zve- I seznanijo s progo, 8 klimatskimi deli od njega, kar bo nedvomno zani- raOTnerami itd. Organizatorji so po-malo naše bralce. _V Zaki gradijo ban- 1 slaL: vabila vsem evropskim veslaškim irnr V! ko nTPiHvirtAmn il/• n n vl/i ______________ * X„ 4:„4-: 4.« H i m Mat v dveh po te® ah. Rešitev bomo objavili v četrtek, 23. junija. ger, ki bo predvidoma dokončan do konca meseca avgusta. Betonska dela so že končana, treba pa je objekt že j pokriti in izvršiti notranja dela. Delo na tem objektu se zaradi bližnje regate ne bo forsiralo, ker 6e objekt gradi izključno za evropski šampio-nat, vendar pa bo do regate hanger že toliko dograjen, da bodo lahko v njem shranili čolne. Ko pa bo popol- i noma gotov, bo v njem prostora za ‘ 50 čolnov. Nadalje bodo v njem še higienske naprave. Prod samim hanger jem pa bodo dali na vodo dva splava, da bodo lahko čolni pristajali. Po evropskem prvenstvu bodo , skušali ta objekt uporabiti deloma za kopališče, deloma kot stanovanja za našo veslaško reprezentanco, kajti v ta namen bo treba postaviti vanj samo ležišča. Veslaška zveza Jugoslavije namerava v kratkem nabaviti kompletno garnituro čolnov, ki bodo stalno shranjeni na Bledu, da bodo na razpolago tujim moštvom za regato in za trening naše reprezentance. Kot vse kaže, bo Bleg v kratkem postal center našega veslaškega športa. Tudi oznaka tekmovalne proge bo letos nova, ker se lanski poizkusi z baloni niso obnesli. Letos pa bodo uporabili gumijaste obroče, ovite z zastavami. Najtežja in najzahtevnejša naloga, ki stoji pred organizatorji, pa je nedvomno dobra zveza med startom in ciljem. Vse naprave, kar se tiče zvez, bo 'letos izvršila in dala na razpolago naša mornarica. Tudi zanje bo to zadnji preizkus pred evropskim prvenstvom, kajti prihodnje leto mora vse brezhibno delovati. Nedvomno je, da bo udeležba tujih ekhp letos izredna — najžtevilnej- zvezam, razen tega pa že tistim tujim klubom, ki so že prejšnja leta tekmovali na Bledu. Sicer posamezne prijave doslej že niso prispele, vendar pa organizatorji že razpolagajo z nekaterimi podatki. Predvsem je popolnoma gotovo, da bodo nastopili na regati tudi Rusi in to s štirimi posadkami; osmercem, double-scullom, skiffom pri moških in ženskah. Iz Avstrije so že javili, da bo nastopila skif f is tka Eva Sika, ki je bila na lanskem evropskem prvenstvu druga. Nemci, Italijani, Francozi in Poljaki p«, eo prosili za podrobna navodila in organizatorji pričakujejo vsak PODJETJE f- ELEKTRARNA VELENJt opozarja vse Id se obračajo na za dodelitev kakršni" podpor ali druge prispevkov, da nima za to razpoložljivih U Če učen jak in robot igrata šah, TOVARNA »TRAK« MENGEŠ kupi avtomobilski stroj kompleten z ustrezajočim diferencialom, 60—80 ks, znamke: Chevrolet, Opel, Mercedes ali Ford Ponudbe z označbo tehničnih podatkov je treba poslati na naslov podjetja 2189 SINDIKALNIM IN DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM1- Te dni izide TRETJI KONGRES Zveze sindikatov Jugoslavije lavije z naslednjo vsebino: Porolila Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugos o delu sindikata 1951—1954 Referat tovariša Salaja Resolucije — Sklepi Novi statut Zveze sindikatov Jugoslavije Novo vodstvo Zveze sindikatov Jugoslavije Opozarjamo vse sindikalne svete, da čim hitreje pošlji naročila za podružnice na svojem področju. Naročila pošljite na naslov: »Izdovačko preduzeče »RAD« — Beograd Poštni predal 881 — Telefon komercialnega oddelka Tekoči račun pri Narodni banki 102-T-75 384 STRA^1 903 21-149 CENA KNJIGE 150 DINARJEV VICKI BAuM ROMAN »Temu se je treba privaditi,« je menil Frank. »Tako snažno kakor v sprejemnici profesorja Richardsa v Sangaju seve ni.« Ruth je pokorno odvrnila pogled od ceste in opazovala Franka. »Ali si bolan?« je vprašala, ko ga je nekaj časa gledala. »Bolan? Ne. Samo glava me nekoliko boli,« je odgovoril. »Spati nisem mogel —« je pripomnil. Ruth se je vsa srečna nasmehnila. »Jaz tudi ne, Frank,« je rekla tiho. V odgovor se ji je mimogrede nasmehnil. »O ti Pritlikavček —« je dejal. »V ročnem kovčku imam aspirin,« je rekla Ruth. »Bova že pregnala tvoj glavobol.« Optimistični ton bolničarke mu je šel na živce. »Z aspirinom tega glavobola ne preženeš,« je rekel nestrpno. »Glavobola imam dovolj za kita. Tu pomaga samo smodnik.« »Samomor?« je vprašala Ruth. »Ne neposredno. Vzameš slivo, odstraniš koščico in natreseš namesto nje smodnika v njo. Ta način zdravljenja je vpeljal Morris in fantje v klubu prisegajo nanj. Bližava se mednarodnemu okraju.« »Koliko Kitajcev je tu!« je dejala Ruth. »Saj sva na Kitajskem —« je odgovoril Frank. Spričo njegovega recepta se je začela smejati. — »Ali kupujejo ljudje v Sangaju smodnik v lekarni?« je vprašala veselo Frank jo je pogledal, ko je počila v smeh. Prvi hip ga je njena razigranost spričo njegovega glavobola jezila, potem pa se je še sam zasmejal. Prijel je volan z levo roko, z desno pa je poiskal Ruthino roko na sedežu. Našel jo je, jo stisnil in si jo položil v žep suknjiča ko v gnezdo. Ruth je globoko vzdihnila, kakor vzdihujejo ljudje v sanjah. Staro ljubimkanje, stara, dobro znana, nežna kretnja, stara nerazdružnost. Svojo roko je napravila čisto mehko in ubogljivo, dokler ni sodila s sleherno koščico v njegovo. »Dolgo se nisva videla, kajne Frank?« je vprašala plaho. »Toda zdaj si tu,« je ponovil »Ali si vesel?« je vprašala. »Ali sem vesel?« je ponovil njeno vprašanje. »Da. Vesel sem, Pritlikavček.« Toda čez nekaj minut je postala njegova roka nemima, razkrečil je prste, potegnil njeno roko iz svojega žepa in jo položil nazaj na sedež, ko da ima opraviti z neprijetnim predmetom. Potegnil je robec iz žepa, stisnil volan med kolena in se obrisal. »Nesnaga v tem mestu —« je dejal, prijel z novo vedrostjo spet za krmilo in zavil v Nanking Road. Ruth se je radovedno ozrla okrog sebe, toda njen pogled se je hitro vrnil k Franku. V zadTegi je obračal glavo, si popravil ovratnik in se pogladil po laseh. »Hotel Sangaj, madame,« je rekel in ustavil avto. Ruth je morala dvigniti glavo, da je lahko pogledala v višino osemnajstih nadstropij. »Imenitno,« je priznala. Frank je izročil njen ročni kovček kitajskemu fantiču, ki je bil zrasel poleg nje iz tal, in dejal v zadregi: »Upam, da ti bo soba všeč. Saj boš stanovala tu samo do sobote.« j® Za to, da je najel sobo za Ruth prav v Hotelu imel Frank zamotan razlog in o tem je celo uro napeto r ^ ljal. To je bil varnostni ukrep, viseča ključavnica in je zgradil kot nepremagljivo oviro med seboj in Helen. in Helen v istem hotelu je bil zavarovan pred vsemi i geb(j vami, in če bi se že hotel sestati s Helen, je bilo to samo P° prepovedano, dokler je bila Ruth v neposredni bližini. ^ v V trenutku, ko jo je prijel za komolec, da bi jo odv hotel, jo je pocukal neki- otrok za krilo. Ruth se je presencjcaoi ozrla. Bil je majhen, nepopisno umazan fantek, čigar obraz je kar žarel od prijaznosti, smehljanja in mnogUi v blestečih zob. Rekel je nekaj, česar Ruth ni razumela, in P° na okroglo košarico, ki jo je dvignil pred njo. Bila je P° kajočega, rumenega puha. -atah »Kaj pa hoče?« je vprašala Ruth. 2e je bil pristopil ' da bi otroka zapodil, toda Ruth je čvrsto držala drobno, ° ročico, ki jo je bila pocukala za krilo. »Prodal bi ti ra mladih rac,« je odgovoril Frank. »Rac —« je ponovila Ru ^ senečeno. Pogledala je v košarico. Izpod puhastih krilc se i® kazalo več čivkajočih glavic s smešno velikimi račjimi Ruth je očarano gledala mehko, pravkar zleženo gomazenje- ^ tek je urno vzel eno izmed račk iz košarice in jo stisn v roko. Počenila je, se stisnila na toplo in sklenila ostati v ^ Frank je nahrulil fantiča, ki pa se je samo zasmejal m ^ strumno, glasno odgovoril. Prihitelo je nekaj kulijev, ki so šami zmeraj prežali pred hotelom, in smejali so se tako ^ in sproščeno, da je Ruth kar osupnila, kajti takšnega sm ^ zdavnaj ni slišala. Z račko v roki je stala in pogledova Franka na otroka, potem pa vzdolž vrste tujih, umazanih, nas janih obrazov. »Zakaj kričiš nanj?« je vpgašala. dnevne novice JJ-LJUBLJANSKI FESTIVAL ^ U. JUNIJA DO 14. JULIJA °** 20-3°: »Primorske IT w£e‘- Izvaja SNG Trst ob 20.30: Večer srbskih “bornih plesov in pesmi, ■“deluje najodličnejši folklor-„,_?nsar^bel »Kolo« iz Beo-klo • Z *zliranim novim fol-num sporedom. Pohitimo U ..novo letno gledališče v OfoV5*1, ^er se 1301110 lahko ^pričali o upravičenosti uj+^naro^ne,ga slovesa, ki ga nju 'Kolo« tudi preko držav-^njmeja. J«®! ^vlJcnjskim zavarovan- v asodnth posilovn.h uspe- ^ zav^,7 lenj-s!l;em zavarovanju Je J1 Vsa »ui,zv‘Sai1 zavarovalne vsote ki za sopran ln orkester R. Straussa,, SLmfonietta Primoža Ramovša in Ra-velova II. suita »Dafnis in Hloa« s sodelovanjem zbora, ki ga je pripravil Jože Hanc. Vstopnice od 250 dinarjev navzdol v Filharmoniji. QHa VJJerVJSka ______ _ LJ*vnoS?i?jen* P° DOZ cenik/ih z ve- j ^pni 2, , h maja 1047 dalje, — S^oCin vseh teh povifikov na farjev 5 slovenlje znaša 117,000.000 **rarii ‘ p°sameznih zavarovancev P^eščai, ‘Ve‘1Dcega števila ne bomo pa?* ^°Vlh zavarovalnih vso-a»« mo ob dospelosti — ob Zavarnvnr, morebitni prejšnji smrti - priznali zvišane za-ic®» ki Za življenjske po- tebrua^? le z začetkom laj>5 in pozneje, so zava-^ noviK^ote ,na polici že izračunane y*nci Ji u£°dnejših cenikih. Zavaro-nal že‘eli podrobnejša po-k^ne 7ai«j obrnejo na naše kra- Dria\mjPnike al- naše podružnice, ta za r! za-varovn.lni zavod, Direk-v Zannit-i .s.lovenijo v Ljubljani, for 2a r®*kl iz Parme! Iniciativni od-* ta) r»rS^ovo skupnega sestanka, «tku CF,frvic*orna v Ljubljani v za-> Juiifa vLe!31bra> vas poziva, da do *°^tu svoje nasilove tovarišu St. j. vrhovcu, Ljubljana, Parmova nr?ro*a 8*eP° mladino v Ljub. !^V(>ta>ditxTJa v. Proslavo 10. obletnice i a aka^illL* • zaključki šolskega ??r7«ojn;7!?'j°.,z glasbenimi in telesih &Smi.t2*kami danes, v četrtek, ?a ^rguriff . .v Domu železničarjev ?«« v ni , pri kolodvoru). Vstopnica v trgovini Zdru- „ .eDo urA Da, Gosposvetski cesti 10 Sf|..bWain-preli začetkom akademije fhjatoU; v Domu železničarjov. — »eoi! lope mladine, vljudno vab - razstavo eolskih ln doli, “Ivan r^arsko-sllkarske sekcije ni°n. os ?ot>* v Mal' dvorani kina OQ d 12 m ojj 14_lg 30. pn mesečni nabavi GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 16. junija ob 15.30: Matkovič: •Na koncu poti«. Abonma red Petek II popoldanski (Neda — Tina Leonova, 2arko — Maks Bajc, Rihard — Anton Homar, Puceijsky — Aleksander Valič) ob 20: Galsworthy: »Okna«. Abonma red E. Petek, 17. junija ob 15.30: Matkovič: »Na koncu poti«. Abonma red Petek I -^opoldanski. (Neda - Duša Počkajeva, 2arko — Andrej Kurent, Rihard — Jože Zupan, Puceljsky — Lojze Rozman); ob 20: Galsworthy: »Okna«. Abonma jredjCL^_____________________ PUTNIK SLOVENJIH V PARIZ že za 11 300 dinarjev! Ogled Benetk, Milana, bivanje tri dni v Parizu, ogled Lausanne, izlet z ladjo po Ženevskem Jezeru itd. — Zahtevajte Informacije in prijavite se v najbližji poslovalnici Putnika Slovenija. ZA TRI DNI V BENETKE z luksuzno turistično Jahto »Burja«. Prijetno in udobno potovanje in križarjenje po Tržaškem zalivu. Prijave in podatki v vseh poslovalnicah. NA VELESEJEM V CELOVEC bomo v avgustu priredili več potovanj z avtobusi in vlakom. KR02NA POTOVANJA po Sredozemskem morju: LatakUa. Beirut, Kad-ro, Aleksandrija. Benetke! Zahtevajte pri naš'h poslovalnicah točne programe in cenike! POTNE LISTE IN VIZUME za potovanja v inozemstvo vam preskrbimo v najkrajšem času. Vse informacije za potovanja v inozemstvo dobite brezplačno pri Putniku Slovenija. UDELEŽENCI IZLETA na Koroško 8.-9. junija naj si ogledajo posrečeno fotoreportažo s tega potovanja v izložbi Putnika v Ljubljani. Mv>)I‘boJUv •t/Cdie ^,vJ Do 16. junija naj poškrope vinograde v Goriških brdih in spodnji Vipavski dolini. Do 17. junija naj poškrope vinograde v okolici Šmarja nad Koprom ’ in Komna ter v zgornji Vipavski dolini v okolici Lož pri Vipavi. Do 19. junija naj bodo poškropljeni vinogradi v okolici Temnice. Do 20. junija pa naj poškrope vinograde v okolici Branice. j Uprava hidrometeorološke službe in Kmetijski inštitut VESTI IZ MARIBORA Okrožno sodišče v Mariboru vodi preiskavo proti Ivanu Otorepcu, roj. 7. marca 1922, iz Ljubljane, Gallusovo nabrežje štev. 39, zaradi kaznivih dejanj goljufij po 61. 258 KZ, kd jih je izvrševal med drugim tudi s tem, i da se je neupravičeno izdao*al za gradbenega inženirja. Pozivamo vse oškodovance, da ne- | mudoma sporoče svoje naslove in zahtevke Okrožnemu sodišču, preiskovalni oddelek. Maribor, k opr. štev.. Kio 253/55. — Okrožno sodišče Maribor. DEŽURNA LEKARNA Četrtek, 16. junija 1955: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Petek, 17. junija 1955: lekarna »Medje«, Meljska cesta 2. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 16. junija ob 20: J. Serment: »Mamouret«. Red C. Petek, 17. junija ob 15: Verdi: »Ples v maskah«. Sola TAM; ob 20: J. Serment: »Mamouret«. — Red 2lS. K I N O : Četrtek: PARTIZAN: Ameriški barvni fiflrn: »Dvigni zaveso« s tednikom. UDARNIK: Jugoslovanski film: »Milijoni na otoku« s tednikom. POBREŽJE: Ameriški barvni film: »Bagdadski berač* s tednikom. STUDENCI: Italijanski film: »Za dva solda upanja« s tednikom. LETNI KINO SOLA: Ameriški barv-vni film »Bagdadski berač« s tednikom. Petek: PARTIZAN: Ameriški barvni fiilm »Dvigni zaveso« s tednikom. UDARNIK: Jugoslovanski film »Milijoni na otoku« — zadnji dan! POBREŽJE: Ameriški barvni film »Bagdadski berač« s tednikom. LETNI KINO SOLA: Italijanski film »Za dv asolda upanja« s tednikom. :---------------------------------- KINO »UNION« Sovjetski barvni film »SAD KO« Tednik: »Obzornik«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi S. Sto-ljarev in A. Larionova. Glasba Nikolaj Rimsko Korzakov. V soboto, 18. junija premiera angl. barvnega filma »Škrlatna ravnina«. V glavni vlogi Gregory Pečk in burmanska igralka Win Man Than. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. ’4'vViv ■ KINO »SLOGA«: Danski film: »Spet | sva tu«. Tednik: Filmske novosti št. 24. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Ob 10 matineja istega tilma. — V glavni vlogi Pat in Fatachon. * Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje.! KINO »SOCA«: Angleški film: »Tiho-i tapci«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Elisabeth Sellars in Terence Morgan. Prodaja vstopnic od 9.30—U in od 15 dalje. LETNI KINO »BE2IGRAD«: Danski1 fillm: »Spet sva tu«. Tednik. Predstava ob 20.30. V glavni vlogi Pat in Patachon. LETNI KINO »DOM JLA«: Ameriški barvni film: »Viharni zaliv«. Tednik. Predstava ob 20 30. Prodaja vstopnic v obeh letnih i I N 0 »KOMUNA« Premiera ameriškega filma Gospa Minniver Predstave ob 15, 17.30 ln V glavni vlogi G. Garson. vstopnic od 9.30—11 in od 14 dailje. kinematografih uro pred pričetkom predstave. JESENICE: »RADIO«: Italijanski film: »Na robu propada«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVE«: Nemški film: »Luč ljubezni«. Predstava ob 18 LETNI KINO »SVOBODA«: Angl. film: »Vidim mračnega tujca«. — Predstava ob 20. Zveze z vlaki so ugodne. CELJE: »UNION«: Ameriški film: »Slavolok zmage«. Predstavi ob 1» ln 20. KRANJ: »STORZlC«: Ameriški barvtk film: »Lahko je ljubiti«. V glavni vlogi Esther Wllliams, Van Jonson in Toni Martin. Predstave ob 16, 18 in 20. * »SVOBODA«: Jugoslovanski £Mm: »Stojan Mutlkaša«. Predstava ob 1*. KINO »ŠIŠKA« Nemški film »Jaz in maja žena« Predfilm. V glavni vlogi Paula Wesely, Atili a Httrbiger. Režija: Eduard Bersedy. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalije KINO »TRIGLAV« AMERIŠKI BARVNI FILM »Najboljši med slabimi« V glavnih vlogah: Robert Ryann in Claire Trevor. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Na programu do nedelje, 19. junija 1955 MS« odbor Ljudske tehnike, i- e *Poroča, da se je z Res- I asPfrvH Preselil na Lepi pot št. 4 sžFV' aa 4 S5 M Tobačne tovarne — leseni „ »»« a,r': Začasna številka telefona se oh» *028- Prosimo vse stranke, 'kflnJ lo na SornJi naslov. oanesa Jezika esperanta se v. a,hl ma v dopisnem tečaju s n0«17~ Prospekt in prvo lekcijo Twerantiif protI Plačilu 50 din Zveza Po5t01 Slovenije, Ljubljana, , f>17ig,,?dal 275. u?* Slnv° akademsko Izobraženih io^° sk,,-P, lc vabt članice na redno hi ki bo v nedeljo, dne va im 10 v Ljubljani, 2upan- h, Kaw 3'T- tako spada k osebni ,*Jclra I. ^« kopalna sol. — Des-t>levan° ,e*l,1e, krepi tvoje živce. 1« « kvalitetno »JELA« sol. Ftl®. ZI,an! FLEX Jamči kva-z*.^ole _ sigurno očisti mastne 'avai nepogrešljiv! 1 samo »FLEX«! ELEKTRIČNO PREDPRIJATIE »MAVROVO« MAVROVO (INVESTITORSKA SKUPINA) potrebuje: več gradbenih inženirjev s prakso ali brez nje več gradbenih tehnikov z nad 5-letno prakso Plača po sporazumu. — Stanovanja za samce in poročene zagotovljena na gradbišču Ponudbe pošljite na gornji naslov. 896 Predavanja oddelek pravno-ekonomsko k0^, la .E>rire