sFhšC!¥
il V W l^i I Bljl i
eelo leto naprej 20 K-h ^	■■ ^ ^H	^H ^ I	^H ^H ^ ^H #
^mJMLA	ML ~ m I ^ MLM ^S
««*ec , i n 70 „
—	I * j * V	t • J	t	-t •	1	Ubaja vsak dan,uvzem«!
Jroliticen list za slovenski narod. atn.tp?:X°b
Štev. 128.	V Ljubljani, v soboto 7. junija 1902.	Letnik XXX.
Združitev poslancev.
/i veseljem smo pozdravili združitev .Slovanskega centra" s »Hrvatsko - slovenskim klubom", ker od tega trenutka, ko se je slednji ločil od liberalcev, je bilo res čisto naravno, da se ti dve skupini vedno bolj približujeta in Bi izkušata v zbornici pridobiti ugled tudi po številu. Delo naših poslancev na Dunaju jo tako, da mora im-ponirati vsakomu. Kdor prebere temeljite, res izborne govore, katerih imenitnejše smo objavili v našem listu, mora reči, da tudi Cehi in Nemci nimajo delegacije, ki bi imela primeroma toliko delavnih mož. Vspeh seveda je odvisen od zbornice, a delo smo videli, in na podlagi tega dela smemo reči, da smo izvolili poslance, ki to izvršujejo, kar so obljubljali.
Da si torej v številnejši zvezi pridobe v zbornici še večji vpliv — 27 poBlancev pri sedanji zbornični sestavi lahko odločuje v marsikaterem vprašanju — je postal ta korak potreben in bo gotovo koristen, ako v novem klubu vladajo načela, ki so vodila doBlej delovanje naših poslancev.
Sicer nismo dobili, kakor trdi »Narod«, o f i c i e 1 n o onega poročila z Dunaja, v katerem se izraža veselje nad tem, da je peščica liberalcev zdaj na Dunaju brez vsega vpliva, vendar je poročilo našega poroče-vavca prav resnično. Pokazalo se je zopet, da oni liberalizem, ki ga v naši deželi uganjajo gotove gostilniške zveze po mestih in trgih, ni sposoben, da bi ustvaril delegacijo, katera bi si mogla pridobiti ugled in res vzeti v roke narodno vodstvo.
To je dejstvo, ki se jasno vidi iz delovanja naše delegacije. Novemu klubu pa želimo, da se na tej podlagi, na kateri ga doslej Bnujejo naši poslanci, konsolidira v edi-nostno in odločno parlamentarno zvezo v korist našemu ljudstvu.
The peace is proclaimed!
fl\ir je proglašen!
Ta oglas je bil v nedeljo z velikimi črkami objavljen po londonskih ulicah. Ob 5.
LISTEK.
Stolni prošt dr. Jan. Nep. Kulavic.
Kot dvainštirideseti prošt stolne cerkve ljubljanske bo jutri slovesno vmeščen seme-niški vodja ter ravnatelj bogoslovnih ukov, o. in kr. dvorni kapelan, apostolski proto-notarij ad instar participantium in papežev hišni prelat dr. Janez Nep. Kulavic.
Pač opravičeno pozdravljamo navdušeno in veselo novega goBpoda stolnega prošta. Saj vemo, da bo v čestito vrsto ljubljanskih stolnih proštov stopil mož, čigar osebnost, dosedanje življenje in delovanje jamči, da bo tej vrsti le v čast in ponos.
Jamči nam to osebnost novega milosti-vega gospoda prošta. Od Boga odičen s kar najlepšimi duševnimi darovi se je s svojo železno marljivostjo, ki jo je vsem tovarišem v zgled razvijal že v šolah v Novem Mestu in v Ljubljani, a svojim dolgoletnim nadaljevanjem bogoslovnih strokovnih ukov v cesarskem mestu Dunaju in v večnem mestu Rimu ter s prijateljskim občevanjem z največjimi katoliškimi celebritetami — omenimo naj le intimno njegovo občevanje z velikim apolegotom Hettingerjem! — povspel na
uri zvečer je izdalo to vest vojno minister-Btvo. Po cerkvah so se takoj opravljale za-hvalnice, ljudje so se objemali, vse se je radovalo. Kralj Edvard je imel ravno pri sebi portugiškega poslanca. Ko je to izvedel, se je tako razveselil, da ga je takoj povabil, naj Bede ž njim na avtomobil, da se vozita po londonskih ulicah. Debeli Edvard je čutil potrebo, da se pokaže ljudstvu kot — zmago-vavca. In ljudstvo ga je radostno pozdravljalo. Pri tem je trčil tudi z avtomo bilom ob fijakerski voz.
In vendar angleškega ljudstva ne prevevajo toliko čuvstva zmagovavcev, kolikor čuvstva onega, ki je nenadno oproščen iz hude zadrege.
Res huda je že bila stiska Angleške. V kitajski vojski je igrala Anglija jako majhno ulogo; uspehi Rusije v Perziji, Nemčije v azijski Turški, Italije v Sredozemnem morju — vse to je šlo na račun anglešbo-bursbe vojske, ki je Anglijo stala toliko žrtev v denarju in krvi. Stotisoč angleških bojevnikov počiva na južnoafriških poljanah, miliarde denarja so šle za bojne stroške — in vse to samo zato, da se dvigne angleška mogočnost, da se pribori zmaga nasilstvu in sebičnosti ter da se uniči ljudstvo, ki ljubi svojo zemljo in svojo svobodo!
Od Angležev podkupljeni listi pišejo Blavospeve na zmagovavce ter pretakajo semtertje kako krokodilsko solzo za „skozi srce prebodenim Kriigerjem". Vendar Anglija sama ne govori toliko o .podjarmljenju", kolikor o „miru". Mir se pa ne sklepa s pcdjarmljencem, ampak z bojevitim nasprotnikom, Najhujši, neizprosni sovražnik Burov je bil kolonialni minister lord Chamberlain. Kralj Edvard VII. mu je bil preveč »Burom prijazen.« Lord Rosebery pa je pred kratkim javno izrekel, da se da Južna Afrika trajno pridobiti za Angleže le tedaj, ako se tam vlada tako, da si Angleži z milejšimi načeli pridobe bursko prijaznost.
Poglejmo kratko nazaj na to vojsko, ki je v sramoto Angleški in vsemu civiliziranemu svetu. Reči smemo, da je bila ta vojska ena najbolj krvavih, da, ena najlju-
tako visoko stopinjo izobrazbe, da mu ga daleč na okoli ni vrstnika. Pa ni le učenjak in strokovnjak v bogoslovnih vedah, ampak vsestranski, temeljit izobraženec, ki s svojim širokim obzorjem, s svojo klasično naobrazbo — znano je, da govori in piše klasično latinščino — dela čast svečeniškemu svojemu stanu. Pri vsej tej imponujoči učenosti pa je milostivi gospod prošt ostal vedno pobožen, Bkromen, ponižen, vzgleden duhovnik, goreč pred vsem za čast božjo in za zveličanje duš. Zato je pa splošno čislan pri visokih in nizkih.
Da bo dični vrsti ljubljanskih Btolnih proštov novi prošt dr. Jan. Nep. Kulavic le v veliko čast in ponos, nam jamči tudi vse dosedanje njegovo življenje in delovanje. Njegovo dosedanje življenje je bilo brezmadežno življenje vstrajno delavnega duhovnika v vseh delokrogih, kamor ga je poslala božja previdnost. Kot gorečega dušnega pastirja se ga še danes z veseljem in hvaležnostjo spominjajo Sosterčanje in dolenjski Sent-Vidčanje, dasi je med njimi deloval primeroma le bratko časa, ker ga ie Previdnost kmalu pozvala in poslala v drugačno delovanje. Njega Veličanstvo presvitli cesar ga je pozval na Dunaj za c. in br. dvornega bapelana in naučnega ravnatelja v višjem duhovniškem izobraževališču pri Sv. A v-
tejših borb za svobodo, kar jih je kdaj bil kak manjši narod proti nasilniku. Kaj je proti temu vojska Grkov s Peržani, kaj vojska Švice s Habsburžani, kaj boji Galcev proti Cezarju? Nikjer ni bilo tolike razlibe v moči obeh naBprotnibov, nikjer se ni Bla-bejši del tabo junašbo držal do bonca in dosegel tolibo uspehov, nibjer še ni bilo boja proti tolibim zvijačam in najizbornejšemu orožju moderne vojne znanosti.
Na bursbi strani imamo samo eno, bar nam razlaga njih uspehe: njihovo junaško požrtvovalnost za svobodo domovine. Vsak posameznik se je čutil edinega s celoto. Vsak je cenil neodvisnost kot svoje najvišje bogastvo. Ni jih bilo treba dresirati za vojsko : vsak je bil vojak, in ljubezen do domovine jim je nadomestovala dolgoletno vojaško vzgojo, b katero mučijo druge džave svoje podložnibe.
Pri Angležih pa je uspeh pripisovati seveda v prvi vrsti njihovi ogromni Onancielni sili. Miliarde ustvarjajo topove, bonje in vojake. Pri tem se je pa bruti Kitchener po-bazal bot zvitega in neomahljivega vojskovodja. Po navadi vojska vedno bolj peša, čim dalje traja. Kitchener je pa z uprav de monično brezsrčnostjo iznašel vedno kaj novega, da mori Bure, da zatira njihove družine, da uničuje njihovo premoženje. Tako je cvetoča dežela postala pogorišče. In to pogorišče zasedajo zdaj Angleži, da na njem razvijejo svojo novo moč.
Pregled vojne.
Glavni dogodbi v vojski so bili sledeči:
Dne 9. oktobra 1899. so izročili Buri Angležem svoj »ultimatum«, v katerem so zahtevali, da naj vse spore med njimi in med Uitlandci poravna razsodišče, da naj se angleško vojaštvo umakne iz transvalskih mej, ter da se naj angleški vojni oddelki, ki so jih poslali v Južno Afriko od 1. junija 1899 dalje, pokličejo nazaj.
10. oktobra so zavrgli Angleži to zahtevo. Krvavi ples se je začel b tem, da so Buri šli v Natal. 19. oktobra so bile angleške čete poražene pri Glencoe in so utekle v Ladysmith. 20, okt. so Angleži zmagali pri
g u š t i n u. In koliko dobrega je storil v tem zavodu, zlasti še v svoji lastnosti kot ekonom! O njegovi neumorni in koristni delavnosti pričajo še danes velike poprave, ki jih je on zvršil na tem zavodu, pričajo njegovi bivši gojenci, ki živeč v visokih in odličnih službah in dostojanstvih z največjo hvaležnostjo in priznanjem govore o svojem dobrem ravnatelju dr. Kulavicu, in posebno lepo priča priznalno in zahvalno pismo, ki ga je prejel prošt dr. Kulavic od cesarja samega pri svojem odhodu iz tega zavoda in z Dunaja. Kako je presvitli cesar res še kasneje znal ceniti zasluge svojega dvornega kaplana in ravnatelja dr. Kulavica v Avgu štineju, je očitno pobazal, bo je bil zadnjič po potresu v Ljubljani. Ko je stolni bapitelj pričakujoč cesarja stal pri portalu uršulinsbe cerkve, da ga pokojni kardinal Missia predstavi, je stopilo Njega Veličanstvo popolnoma nepričakovano naravnost k prelatu dr. Kulavicu in ga počastilo s tako milostnim nagovorom, da so cesarski spremljevalci strme popraševali, kdo je ta banonib.
In babo je novoimenovani gospod prošt deloval v Ljubljani? Nemogoče je tu nadrobneje opisati njegovega uspešnega delovanja in našteti VBeh njegovih velibih zaslug. Tubaj bodi Ie omenjeno, da je bil ravno dr. Kulavic prvi, bi je bmalu po svojem
Elandslaagte, 29. obt. pa bo Buri zajeli večji anglešbi oddeleb. 31. obt. je priplul general Buller v Kapstadt. 21. decembra je poslala braljica Viktorija vojakom — čobolade bot znab posebne milosti. 23. dec. je lord Me-thuen zmagal pri Belvvartu, 25. dec. pa pri Esleinu. A bonec leta je bil slab. Dvabrat so Buri porazili Methuena: 29. novembra pri rebi Modder in 11. decembra pri Magers-fonteinu. Štiri dni za tem so premagali Buri Bullerjeve čete. Tabo je bilo boncem leta 1899. Vse je bilo v nadah, da junaški Buri izženo Angleže.
Leta 1900 je Angleška napela vse sile. 10. januvarija sta že prišla v Kapstadt lorda Roberts in Kitchener, da ukrotita Bure namesto nesposobnega Bullerja, ki so ga čez 14 dni (24. jan.) že zopet Buri pobili pri Spionskopu in 8. februvarija še enkrat pri Waalkrantzu. Velika nesreča je zadela Bure, ko je zašel vodja Cronje v zagato, da ni mogel nikamor ven, in se je 29. febr. podal Angležem pri Paardebergu z vsemi vojnimi oddelki. Naslednji dan že so opustili Buri obleganje Ladysmitha, 18. maja pa so pustili Mafeking. Lord Roberts je začel prodirati.
29.	maja je prekoračil reko Waal, naslednji dan je že proglasil državo Oranje za angleško last in 5. julija je zmagonosno prišel v Pre-torijo. 30. julija se je burski poveljnik Tvvins-loo udal pri Fourisbergu. Dvakrat so bili Buri zopet poraženi: 23. avgusta pri Dal-mamethi in 26. avg. pri Belfastu. A lord Roberts je bil že 30. avg. slovesno proglasil, daje vojska končana! 20. obtobra je predsednib Kriiger ubežal v Evropo, 11. decembra se je pa vrnil Roberta v Anglijo, prepustivši vodstvo Kitchenerju.
Leta 1901 so Buri dosegli zopet več vspehov. 30. maja so zmagali pri Blacbfon-teinu. 6. avgusta je sicer prosbribiral Kitchener vse bursbe voditelje, a 20. avgusta so ti že zopet zmagali pri Uniondalu in dne
30.	septembra pri Moedwillu. A prišla je nesreča: dne 11. obtobra so ustrelili burskega vodjo Lotterja, 12. obtobra pa so vjeli Angleži Sheepersa, ki so ga potem tudi ustrelili 19. jan. 1902.
dohodu z Dunaja z rajnim »S 1 o v e n č e-vim« urednikom Jeričem sprožil velibo misel, naj bi se v Ljubljani ustanovilo »Katolišbo tisbovnodruštvo«, kateremu bi bil namen izdajati in razširjati dobro knjige in tiskovine razne vsebine ter podpirati časopise, vrejevane v versko-narodnem in avstrijsko patrijotičnem duhu. Katoliško tiskovno društvo se jo po nekih zaprekah vendar srečno ustanovilo in kaj je Btorilo in pospešilo dobrega med Slovenci in odvrnilo hudega — vsi vemo.
Koliko zaslug si je pa pridobil novi gospod prošt kot dolgoletni ravnatelj v kne-zoškofijskem semenišču, kdo bi jih mogel vredno in dostojno opisati! Seme-niško poslopje je po mnogovrstnih popravah, po prizidavi novega trakta in raznih olepšavah naredil za eno najudobnejših avstrijskih semenišč. In kar je storil za bogoslovce bot njih dober, moder, sbrben oče, navajajoč jih z zgledom in besedo k hišnemu geslu »Vir-tuti et Musis«, pospešujoč njih znanstveno izobraževanje, pospešujoč tudi njihovo literarno delovanje, to bo ostalo z zlatimi črkami zapisano v analih somenišča, še globlje pa je to zarisano v hvaležna srca vseh njegovih gojencev — bogoslovcev.
Ko je bila dne 25. sušca 1611 prva slovesna »konsekracija k infuli preč. g. ljub
Leto« se je začela vsled splošne utru jenosti vedno bolj pojavljati ielja po miru. 30. januvarija je holandski minister Kuyper zašel posredovati. A junaški Dewet, ki je 10. februvarija tako sijajno premagal angleške zasede, je zopet povzdignil pogum bo-rilcem in burskim prijateljem. 9. marca so Buri celo vjeli lorda Methuena. Vendar mirovna pogajanja so napredovala, in 31. maja so podpisali mir v Pretoriji.
Mirovni pogoji
Glavni pogoji, pod katerimi so se morali udati Buri, so sledeči:
1.	Oddati morajo topove, orožje in vojaške potrebščine Angležem in priznati Edvarda VII. za vladarja.
2.	Vse, ki so zdaj izven Transvala in Oranjske države, bodo Angleži privedli nazaj, ako priznajo njih nadoblast.
3.	Oni, ki se tako povrnejo ali se udajo, ne izgube osebne svobode ali premoženja.
4.	Za dejanja, ki so v zvezi z vojsko, se ne bodo preganjali oni, ki se udajo. Ta določba pa ne velja za gotova dejanja, ki so nasprotna vojnim običajem.
To so podpisali: V imenu angl. vlade Kitchener in Milner- v imenu oranjske države Stejn, Dewet, O 1 i -vier in Hertzog; v imenu Transvala pa S c h a 1 k-B urger, Reitz, Louis Botha in D e 1 a r e y.
Delavska stanovanja.
(Govoril posl. dr. Žitnik v državnem zboru, dnž 3. junija.)
Visoka zbornica! Tekom proračunske razprave smo slišali mnoge in sicer opra vičene tožbe o žalostnih razmerah poljedelcev, obrtnikov, rokodelcev, srednjih in malih trgovcev.
V trenotku pa smo pri drugem poglavju soc. vprašanja: to je delavsko vprašanje, ki zahteva veliko pozornosti. Gotovo bi ne bilo umeBtno, ko bi pri tej priliki aka-demično razpravljal o delavskem vprašanju v obče ; vendar pa hočem v glavnih potezah vBaj dotakniti se tega vprašanja.
Zgodovina kulturnih narodov vseh časov nas uči, da so najbolje prospevale one države, v katerih je bilo gospodarsko in socialno težišče položeno na trdni, zdravi in zadovoljni srednji stan; in kjer se je srednji stan naslanjal na gospodarsko trdni, fizično in moralno zdravi kmečki stan.
Danes pa živimo v dobi strojev, ko se nenadno razvija industrija in velika trgovina. In v teh razmerah se je v mnogih državah ono gospodarsko in socialno težišče pomaknilo bolj na spodaj ter se ob enem naslanja tudi na velike množice delavstva. In ravno delavci pa tvorijo velik del onih, ki trpe vsled slabih soc. razmer.
Delavci so v današnjih razmerah tisti Bloj prebivalstva, ki naj bi izpolnil in zamašil
vrzeli, katere je napravila v meščanskih krogih takozvana »prosta igra sil in moči"; delavstvo naj bi utrdilo podlago državi.
Kakor je torej naloga države, da skrbi za vse sloje prebivalstva, tako vsak pravičen človek dandanes z živim zanimanjem opazuje boj delavskih slojev za zboljšanje gmotnih razmer. Dokler se delavoi borč za svoje pravice v duhu pravičnosti in zakona, ter si skušajo svoje gmotne razmere zbolj-šati z gospodarskimi in socialnimi reformami in ne z revolucijami, ter se ozirajo na splošni blagor, tako dolgo so v poštenem in pravičnem boju njihovi odkriti zavezniki vsi pravično misleči ljudje.
Gotovo bi pretiraval, ko bi trdil, da se vsem delavcem enako slaba godi, in vendar je resnično, da so nekatere delavske vrste že pravi proletarci, katerim življenja ne moremo zavidati, ker ni človeka vredno.
Zato pa je sedanja soc. politična veda v odločnem nasprotju s takozvano smerjo individualizma. Novejša veda samo skuša izravnati nejednakost človeškega življenja in ne prepušča te naloge „ presti igri sil in močij". Naravne in času primerne reforme, ne pa gospodarske in soc. prekucije morejo braniti reveža, ščititi siromaka ter odstraniti zlorabe in nedostatke kapitalizma. Jaz trdim celo, da se more socialno vprašanje, naj se tiče kmeta, obrtnika ali delavca, rešiti Ie na troške onih, ki so pro vzročili socialno vprašanje, ki so dobivali in še dobivajo koristi iz teh razmer, in država sama tudi ni braz krivde, ker vedno pozablja, da je človek največji kapital.
(Dalje.)
Nemški cesar proti Poljakom.
Mej včerajšnjimi brzojavkami smo omenili velikega vznemirjenja, ki je zavladalo mej pruskimi in avstrijskimi Poljaki radi nekih besed, ki jih je izgovoril nemški ceBar Viljem povodom predvčerajšnjega blagoslov-ljenja restavriranega gradu Marienburg v gdanski provinciji.
Nemški cesar je imel pri banketu, ki ga je priredil na čaBt avstrijskim in angleškim gostom-vitezom nemškega reda, kot ponavadi daljši govor. V uvodu je cesar omenjal slavnih del viteškega reda za krščanstvo ter njega nalog, potem pa nadaljeval: enkrat sem imel priliko naglalati v tem gradu na tem mestu, kako naj ostane ta stari Marienburg, edina trdnjava na vzhodu, izvor kulture dežela vzhodno od Visle, tudi nadalje vedno znamenje za nemške naloge. Sedaj je zopet tako daleč prišlo: Poljska ošabnoBt hoče zopet nemštvu stopiti preblizu in prisiljensem, da pozovem svojnarod, najbrani svoja narodna prava. Tu v Marien-burgu izražam nado, da bodo vsi bratje viteškega reda storili vedno svojo dolžnost,
ko jih pokličem, naj branijo nemške šege in navade."
V napitnioi na zastopnika radi bolezni zadržanega nadvojvode Evgena, barona Bech-tolsheima, je oesar Viljem pozival na obrambo vsega, „ k a r je nemško tu in in onstran meje."
Z navedenimi besedami Be je torej nemški cesar postavil v direktno nasprotje s težnjami poljskega naroda to- in onostran črnožoltih mejnikov ter popolno odobril stremljenje onih nasilnikov na Pruskem, ki hočejo do zadnjega moža zatreti poljski ži-velj na pruskih tleh. Da so te cesarjeve besede izredno iznenadile vse slovanske ter druge treznomisleče kroge, se torej ni čuditi in le radovedni smo, bodo li zastopniki poljskega naroda v naši delegaciji našli besedi, ki bi ž njimi dali duška svojim čutilom.
Nemški carinski tarif.
Razprava o novem carinskem tarifu v nemškem drž. zboru zelo počasi napreduje. Razprava se vrši sedaj še le v komisiji, ki je pa dogotovila doslej še le eno tretjino dela in bi bilo treba še najmanj 70 sej, predno bi bilo rešeno prvo branje. Vsak dan se ponavljajo nove težkoče in mnogi vplivni politiki v Nemčiji so že sploh obupali nad pravočasno rešitvijo cele predloge. Liberalci in soc. demokratje nočejo ničesar slišati o kakem zvišanju carine na poljedelske pridelke, nasprotno pa kličejo vse agrarne stranke: vse ali nič. Poleg tega se tudi v nemškem drž. zboru pojavlja tiha obstruk-cija, ki znatno zavlačuje delo. Vrhu vsega tega se jo pa pojavil razpor mej grofom Biitcwom in konservativci, ker so poslednji v pruskem deželnem zboru pozivali vlado, naj v zveznem svetu zastavi ves svoj vpliv, da se v polni meri ustreže željam agrarnih strank. Grof Bttlow je pa izjavil, da deželni zbor ni kompetenten za sklepanje takih resolucij, ter je z ostalimi tovariši demonstrativno ostavil zbornico. Kajpada so konservativci začudeno gledali, ko vendar vedo, da se je poprej v tej zadevi drugače sodilo in je ravno pred nedavnim bavarski deželni zbor brez ovire sklenil enako resolucijo.
Nas Avstrijce more seveda ta počasnost pri razpravi nemškega carinskega tarifa le veseliti, kajti prišli bi v največjo zadrego, ko bi se morali že sedaj spuščati v pogajanja glede carinskih nagodb, ko še vedno ni uravnano razmerje do Ogrske in torej še sami ne vemo, v kakih gospodarskih in državnopravnih razmerah bomo mogli pričeti nagodbene razprave. Po preteku sedanje pogodbene dobe se obnovi trgovinska zveza za eno loto na podlagi dosedanjih tarifov. Drugo leto se pa v Nemčiji vrše nove volitve in predno bo novi državni zbor rešil carinski tarif, bodo že tudi uravnane razmere mej nami in Mažari.
ljanskega prosta Andreja Kralja, po 151 letih od ustanovitve ljubljanske škofije prvega, ki je bil povzdignjen k pontifikalni infuli, se je izvršila, kakor sporoča veliki škof Tomaž Hren, ta posvetitev v stolnici z največjo slovesnostjo in v izpodbudo in prisrčno radost vsega ljudstva. Novi gospod prošt dr. Janez Nep. Kulavic naj bo prepričan, da se jutrišnjega njegovega vmeščenja z njegovimi bivšimi gojenci, katerih ima po daljnih kro-novinah širne Avstrije, v visokih cerkvenih dostojanstvenikih, ima take tudi v svoji bližini, kakor n. pr. škofa ljubljanskega, lavan-tinskega in novoimenovanega tržaškega — naj bo prepričan, da se s temi veselimo jutrišnje njegove slovesnosti tudi mi, da se je veseli vse dobro slovensko ljudstvo in mu iz dna srca kliče:
Na mnoga leta!
Tone Korošec.
Tone Korošec, stud. j ur. na Dunaju, ima svoje versko naziranje. To samo na sebi ni prav čisto nič čudnega. Mnogo ljudij je, kateri imajo svoje versko naziranje. To versko naziranje je včasih brez versko naziranje. In tako se po navadi tistemu, ki je ima, zdi sila izvirno, imenitno, zanimivo. Toda samo njemu, drugim ne.
Tone Korošec, stalno stud. jur. na Dunaju, začasno na počitnicah doma, je o važ-nosti svojega verskega, prav: brezverskega
naziranja globoko prepričan Razodeva svoje nazore o veri na dolgo in široko. »Kleri kaleč« ni, saj je svoje dni celo pisal proti »klerikalizmu« »nekak članek«. Morda v »Slov. Narod«, morda v »Sočo«, morda celo popularno v »Rodoljuba«. Kak pisatelj!
Tone Korošec, začasno na počitnicah doma, razodeva svoji materi svoje »verske« nazore: 1. On ne moli, 2. ne hodi k izpovedi, 3. zaničuje duhovne, toda »samo tiste, ki to zaslužijo«. Glede izpovedi, molitve, obiskovanja cerkve ima Tone Korošec svoje nazore, katere razodeva gostobesedno materi: »Vsi imamo nekaj tukaj notri, v Rrcu, kar nam pravi, to je prav in to ni prav, kar nas sili, da delamo to, in brani, da ne storimo onega. Vidite, mati, tudi jaz imam ta glas v sebi. In verjemite mi, še nikdar se nisem v velikih rečeh pregrešil proti temu glasu, proti svoji vesti ... In glejte, mati, mene moje Brce, moja vest nikdar ne sili, da molim. Nikdar ne čutim potrebe iti v cerkev, nikdar nimam težkih misli ali kakega kesa v svoji duši, ker ne verujem«. Viditi je torej, da jurist Tone KoroSeo opravlja izpoved na ta način, da hodi k izpovedi kar — k samemu sebi. Tam se izpove, tam ni nič »liguorijanstva«, tam je odveza gotova. Tisto »nekaj«, ki je v srcu, pravi vedno in na vse: »Tako je prav«. To je sicer zelo enostavno, ali novo pa ni. Že stari Bauernfeld poje v svojem pesniškem dnevniku:
»FUr meine Sllnden, schwere und leichte
Geh' ich in meinem Tagebuch' zur Beichte«.
Odveza gotova! Komodno! — Ali izvirno pa ni in neštetokrat smo že to slišali.
Jurist Tone Korošec pa je, bodi na Dunaju, bodi doma na počitnicah, visoko vzvišen nad mračnimi, v dogme verujočimi, večnega plačila pričakujočimi, večne kazni se boječimi katoličani. Cujte! On »si je na-črtal pošteno in čisto pot k dobremu, k popolnosti, četudi zanikava dogme, ne zato, ker je kaj zapovedano ali prepovedano, ker ga čaka plačilo ali kazen, ampak zato, ker je to potreba njegovega bitja, ker je to edino dostojno človeka«. Iz vseh teh vzrokov, s kratka zaradi kreposti Bame »načrtal« si je Tone Korošec pot, ki je 1. poštena in 2. čista. Načrtal si jo je, pravi; kako po njej hodi, nam tudi pove, ko trdi, da se »v velikih rečeh še nikoli ni pregrešil proti temu glasu, proti svoji vesti«. Tako kaka malenkost, ampak v velikih rečeh pa ne, vest ga ne sili, da bi molil, pa ne moli, ne sili ga, da bi hodil v cerkev in k izpovedi, pa ne hodi. Načrtal si je pošteno in čisto pot, in po tej hodi. Basta!
Sprehajajoč se po tej pošteni in čisti poti pa ga srečavajo ljudje, ki mu niso nič po volji: mati, oče, brat in sestra, duhoven in pa naše priprosto ljudstvo. Duhoven pri-diguje »o katoliški cerkvi, edino pravi, edino zveličavni«. Ta fanatik! Toneta Korošca naj
Protipoljska predloga v pruskem deželnem zboru.
Javili smo včeraj, da je pruska deželna zbornica z veliko večino sprejela znano vladno predlogo, s katero se je vladi dovolilo par sto novih milijonov za zatiranje poljskega življa na Poznanjskem z nakupom posestev in naseljevanjem nemškega elementa. Pri razpravi v zbornici so storili poljski poslanci vso svojo dolžnost Posamni govorniki, posebno pl. Czarlinski, so povedali vladi, da takega nasilstva ne po. znajo niti mej divjimi Culukafri, da je pruski element izgubil vsak čut najprimitivneje sramežljivosti, in da se ravno s tem skrajno obžalovanja vrednim korakom najbolj pokaže vsa onemoglost in popoln bankerot pruske notranje politike. Posl. pl. Glem-b o c k i pa je zaklical koncem svojega iz-bornega govora: »Pravica in resnica je na naši strani, na naši strani bo tudi bodočnost !« Kajpada so bile bob ob steno vse izgovorjene besede, večina z vlado vred je imela zanje le pomilovalen posmeh ter venomer dokazovala, da so le Nemci zatirani in se torej morajo braniti.
Enega dejstva pa ne smemo prezreti pri tej razpravi: Katoliški centrum jekotenmož nastopil in glasoval proti nasilju pruske vlade. Pač nihče ne more trditi, da bi člani katoliškega centra ne bili »gut deutsch« in »gut patriotiseh«, kar tako rad naglaša nemški cesa/. Obenem so pa ti možje, in to treba povedati tudi našim liberalcem, dobri katoličani in kot taki glasujejo le za stvar, o kateri vedo, da je p r a -v i č n a. Ker pa nasilje, in bodisi tudi v narodnem vprašanju, ni pravično, zato je ves centrum glasoval proti predlogi. Tu se je zopet jasno pokazalo, v katerem taboru je — pravičnost!
Burni prizor v francoski zbornici.
Stebri francoskega židovskega frama-sonstva so že pokazali, kako bodo v bodoče kazali svojo moč v zbornici. Že besni klici ob volitvi predsednika Bourgeoisa : »Proč s farji! Živela republika,« so bili dokaz, da bo v novi zbornici vladala prava pristna frama-sonska »svoboda« ter surovost, kakoršna je v navadi v najbolj razupitih beznicah. To se je pokazalo tudi sedaj ob presoji volivnih aktov za posamezne poslance. Zide in njih sorodne elemente je Beveda bolelo, da je v volivni borbi bodisi iz oklicev ali lepakov prebivalstvo spoznalo mnoge njihove sleparije, in tej svoji jezi so dali duška pri tej razpravi. Posebno jih je bolelo, da jim je opozicija očitala razne sleparije in goljufije, ter je mej drugim trdila, da je W a 1 d e c k -Rousseau-ova vlada porabila velik del od Humbertovih pr i-sleparjenega denarja v volivne namene, ter se sploh dala podkupiti z
bi prašal! Ta bi mu žo povedal, kaj naj pridiguje: nauk starih deistov, da so vse vere enake. Kako imeniten, zanimiv in čisto nov se zdi ta nauk Tonetu Korošcu! Nam pa ne.
Oče in mati, brat in sestra in ljudstvo, to je vse nestrpno in »klerikalno«, in noče poslušati naukov Toneta Korošca. Cisto novih, zanimivih, še nikoli nikjer ne sli šanih, imenitnih naukov, vrednih, da se objavijo. Zato se mu zdi ljudstvo »materijali-stično, denar in imetek mu je vse in da ima bore malo zmisla za kake idealnejše potrebe«. Da, da, idealnejše potrebe, Tone Korošec hodi sam po tisti pošteni in čisti poti, ki si jo je načrtal. Tudi njegovo modrovanje o našem ljudstvu ni novo, dasi se morda njemu zdi prav novo, čisto novo, haute noveaute. Slišali smo enako modrovanje še pred nedavnim časom v dunajskem parlamentu iz vrst liberalnega politika.
Temno ozadje torej, od katerega se tako ostro in natančno razlikuje podoba jurista Toneta Korošca, hodečega na počitnicah doma po pošteni in čisti poti, ki si jo je načrtal. Najtemnejšo senco pa dela na tej podobi junakova mati, ki daje goldinarje za maše, da bi se Tone spreobrnil, a sinu, odhajajočemu na Dunaj, pa pravi, da nima denarja, ta črna »klerikalka«. Vse črno.
To temno podobo naše domovine in svitlo podobo Toneta Korošca naslikala je v črtioi »Doma«, ki je zagledala beli dan v
Priloga V28. štev. »Slovenca" dn6 7. junija 1902.
denarjem iz inozemstva. Mesto dokazov na ta očitanja so pa republikanci in njih so-drugi odgovarjali s klofutami, katerih največ je dal republikanec Bachiment nacionalistu grofu Dionu. Navstal je mej člani dotične komisije splofien pretep. Začel pa je na tak olikani način zastopati interese svojih volivcev republikanec Baehiment, ki sam iz javlja, da se ga Dion ni dotaknil. V plenumu je seveda pričakovati ie lepših razmer. Iz brzojavk.
Papež za katoliško vseučilišče v Solnogradu. Papež je v posebnem breveju naročil škofom, naj navdušujejo vernike za podporo k ustanovitvi katol. vseučilišča v Solnogradu. V ta namen je daroval sv. oče 2000 lir. — Cesar Viljem v Italiji. Trdi se, da v jeseni obišče cesar Viljem italijanskega kralja. Sestanek bi bil v Turinu. — N o v o f r a n -cosko ministerstvo sostavi senator Combes, ki je ta nalog prevzel od Loubeta. Poleg predsedstva si pridrži tudi portfelj notranjega in naučnega ministra. Bourgeois bo bržkone član njegovega kabineta. — Burski delegatje F i s c h e r, W e s s e 1 s in Wolmarans in uradniki transval. poslaništva prisežejo prihodnji teden pri bruseljskem poslaništvu. K r ti g e r in L e y d s baje ne položita prisege. Javlja se tudi, da se 2000 burskih rodbin preseli v Nemško Afriko. — Tolerančni predlog nemškega centra je v nemškem državnem zboru prodrl s 163 proti 60 glasovom. Zanj bo glasovali tudi soc. demokratje, češ da je s predlogom izboljšan način o izstopu iz posamnih verskih družb. — Fuad-pašo, povzročitelja februvarskih nemirov, je posebno vojno sodišče obsodilo v dosmrtno ječo na trdnjavi ter izgubo vseh časti in redov. Obenem je obsodilo kot sokrivce 11 častnikov, 1 gojenca in 2 mornarja. Sultan je obsodbo glede maršala potrdil ter določil zanj Damask, pomilostil pa zapeljane sokrivce. — Juridiška fakulteta katoliškega vseučilišča v Budimpešti je dobila prvega nekrščanskega dekana, dr. Gustava Schwartza. Vse je radovedno, če bodo sedaj izročili tudi vse katoliške ustanove. — Kvotno vpraSanje v ogrski zbornici. Ogrska poslanska zbornica je po daljši, zelo burni razpravi sprejela kvoto, kakor sta jo dogovorili kvotni deputaciji. Minist. predsednik je izjavil, da zakona ne predloži v potrjenje, dokler ni rešen ves na-godbeni načrt (?)
Praznik „ Krščanske ženske zveze".
Iz Lj ubij ane, 7. jun.
Vrlo lep dan je imelo v četrtek mlado to društvo. Praznovanje je veljalo obletnici,
zadnji številki »Ljubljanskega Zvona«, Zofka Kveder. Morda ji pridobi to pisateljsko slavo med liberalci. Morda pa so se ji ti nazori zdeli toli novi in zanimivi, da se ji je zdelo potrebno, priobčiti j h. Naj nam veruje, da niso ti nazori niti novi, niti zanimivi. Alles schon dagewesen. Med Nemci nosita, ali sta svoj čas nosila zvonec v takih rečeh Anzengruber in Rosegger. In oba ta dva, ki sta imela oziroma imata nekaj duha, nista mogla pohrustati »klerikalcev«. Tudi Tone Kveder ne bode pohrustal nikogar, njegovi nazori so predolgočasni. Morda bode pa to nova liberalna literarna struja? Sedaj doni povsodi geslo: umetnost je sama Bebi namen, pišimo brez tendenoe. To je morda nekaterim dolgočasno, pa bodo morda pali v nasprotje in pisali odslej z usiljivo tendenco. Kakemu petošolcu, ki se ni dobro učil krščanskega nauka, se bode zdela ta tedenca imenitna, drugemu ne. Tone Korošec je prikazen, katero registrujemo le, kar nam kaže, do kake visoke stopinje dolgočasnosti se lahko popne liberalno mišljenje.
Tako smo povedali vse o Tonetu Korošcu. Ne! Pisateljica pravi, da so nekateri pBOvali novega učitelja, »saj so še župnik dejali, da previsoko nosi glavo«. Tudi ta struna liberalnega klavirja torej poje. Zdi se nam pa, da je že razglašen. Preveč se igra na vseh teh strunah.
kar se je bilo ustanovilo. Zasnovana je bila »zveza« že meseca maja lanskega leta, a ker se iz raznih vzrokov takrat ni mogla obletnioa obhajati, preložila se je slovesnost na imenovani dan.
Zjutraj ob šestih se imele članice sveto mašo s cerkvenim govorom in skupnim sve tim obhajilom v lični križevniški cerkvi. Cerkveni govornik je govoril o svetopisemski srčni ženi, ki jo opisuje in poveličuje tako lepo »Knjiga pregovorov«. Takih srčnih žen trebamo i pri nas! Take morajo biti »zvezine« članiee I Vstopivši pod zastavo društva, ki ima naslov in značaj »krščanske«, treba jim biti pripravljenim nateiave, na zasmeh, na nasprotovanje! V to treba srčnosti, treba odločnosti, treba krščanskega poguma! A tega je malokje dobiti. Zato Sa lomon po pravici vprašuje: Kdo bo naše 1 srčno ženo ? Srčno ženo, ki ne praša za svet in njegov posmeh, ampak mirno in odločno hodi svojo pot, o kateri ve, da je prava.
Smo kristijani doma v celici; smo kri stijani tudi še v cerkvi in konečno še na ulici, — dokler nam naše pobožnosti, na šega miru nikdo ne kali. A ko kdo tam za nami zašepetne, ko nas malo po strani pogleda, ko celo s prstom pokaže za nami, češ: ta je tudi vmes, — tedaj je pri kraji naše krščanstvo, skrijemo je pod plašč in modrujemo: a, kdo se bo ljudem v zobe dajal; jaz sem lahko kristijan sam za-se, molim, hodim v cerkev, a da bi se izpostavljal, javno kazal, čemu mi tega treba!
—	Ko bi vsi tako mislili in modrovali, bi cerkev ne imela milijonov svetih žena in devic, ki so prestale vse kaj hujšega za svoje prepričanje. Danes ni več treba meča in ražnja, — ena beseda, en posmeh, — kaj še le en pisan stavek! — zadostuje, in mi smo pripravljeni — zatajiti Boga . . .
Čudno res! V krščanski deželi živimo, v krščanskem mestu, in . ^ndar — ne smemo biti kristijani I To je naš glavni greb. Vse se nam odpusti, vse pregleda, —le to jene-izbrisljiv madež. Da, Bmemo biti kristijani med štirimi stenami, smemo do neke gotove meje, — preko te meje ne smemo, pot nam zapira vseoblaatni gospod: javno mnenje. In ako hočemo čez, ima pripravljen bič, da udari ž njim po nas, pripravljen pranger, da nanj postavi vsakogar, ki se mu ne klanja. In marsikdo se ustraši tega oblastnega moža, ee skrije v grm in vrže puško od sebe. —
Mi pa ne tako! Nočemo biti kristijani, kolikor nam javno mnenje milostno dovoljuje, ampak kolikor Bog od nas želi in zahteva. Mi hočemo pomniti besedi Gospod-njih: Ne bojte se tistib, ki telo umore . .!« in pomniti, kaj zgodba govori o apostolih, ki jim je zbor judovski prepovedal oznano-vati Križanega in jih povrhu še našibal: Oni pa so šli veseli izpred zbora, ker so bili vredni spoznani, zaradi imena Jezusovega zaBramovanje trpeti . . .
Ce ima kaj namena in pomena naša »zveza«, se večkrat vprašuje. Ima dakako! Kakšnega ? Cujte 1
Da kmetič stoji in čaka pri spovednici, kedaj da na vrsto pride, tega smo vajeni gledati. Da bi pa videli gospoda trgovca, profesorja, doktorja kedaj pred obhajilno mizo — to nam še na misel ne pride. To bi bila abnormalnost! Povsem naravno se nam zdi, da je tako. In vendar ni normalno, in
—	ni prav! Kakor da imata ta dva različen konec in različen smoter življenja, kakor da imata različna sredstva! — Da stare ženice gredo očitno za procesijo, no, to je bilo od nekdaj tako in nikdo ni ugovarjal, a — da bi dame to storile, tega ne dovolimo, proti temu protestiramo! Tako govori javno mnenje. Krščanstvo izpričavati v krščanskem meBtu je — nemoralno, smešno, sramotno. Svet vero in verske vaje osmeši, potem mu je igrača jih izpodkopali in odpraviti. K o bo krščanstvo prišlo zopetk časti, prišlo bo tudi — v p r a k b o.
Zato pa ve — končava govornik — dajte, kolikor je na vas, krščanstvu čast! Ne bo šlo hitro, ne bo šlo zlahka. A hodite vztrajno po poti, katero so hodili vsi, ki so se zavzeli za dobro, ki so živeli za svete idejale, pot: Per aspera — ad astra; Preko strmin — do nadzemskih višin!
Da pa morete vztrajati na težkem in trdem potu, krepčajte se na tem potu! Krep-čajte se s kruhom, »kruhom močnih«; krepčajte Be b skrivnostnim hruhom sv. rešnjega Telesa! . . . Kako nekaj lepega je skupno sveto obhajilo! Kakor udje ene družine sedajo za eno mizo, tako tvorijo vsi, ki sedajo k eni — božji mizi, eno, duhovno družino ; različni po vnanjih razmerah — zedinjeni v istem duhu, enakih idejalih, eni ljubezni. Kako nekaj lepega!--
In res je bilo lepo in vspodbudno, ko so med sv. mašo pristopile dame k božji mizi v tolikem številu. — Sv. mašo je daroval čast. g. kanonik Sušnik; petje na koru pa so oskrbele članice sesterekega društva katol. delavk. Pele so, kakor umo jih že vajeni vedno slišati, krasno.
Popoldne istega dne na smo poromali do svetiščs, posvečenega idealu žen in najsrečnejši vseh žen, k majki božji na Rožniku. čroi oblaki so se zbirali nad nami in nam grozili s ploho, pa to nas ni obdržalo doma. Med veselim pritrkovanjem rožniških zvonov smo dospeli na grič do prijazne cerkvice. Prišlo je tudi nekaj gospodov — vdeležba je bila seveda vsakemu proata — in pa mnogo nadebudnega drobiža s svojimi materami. Pred oltarjem so zapeli štirje pevci — duhovniki lavretanske litanije, na koru so pele isto pevke, prilagala pa krepko cela cerkev.
Po končanem cerkvenem opravilu smo se sestali v steklenem salonu Peršinove gostilne h kratki južini. Tudi napitnic ni manjkalo. Veljale so prospehu zveze, sodelujočim gospodom, pevkam, ki so poživljale družbo z lepim petjem itd. Društvenice so se poslavljale od društvene podpredsednice gospe Druškovičeve, ki za stalno zapušča Ljubljano. Bila je od prvega početka vneta, požrtvovalna in delavna za »Zvezo«. Imela je zato prestati nizkotne napade, kar jo pa ni OBtrsšilo, marveč le ojačilo in ojunačilo.
Iz zahvalnosti jo je imenovala »Zveza« na zadnjem shodu za prvo častno članico. Sedaj se na našo žalost poslavlja od tod v štajarske gorice.
»Krščanska ženska zveza" pa hoče vztrajati na ubranem potu; prirediti hoče še večkrat podobno slovesnost, da Be društvenice ogrevajo in jačijo za blage društvene namene, da krepko in nevstrašno hodijo: Per aspera - ad astra.
»Narod" in tržaške razmere.
Iz Trsta.
»Slovenski Narod« dreza že nekaj časa v tržaške voditelje ter prepisuje v to svrho cele članke iz lista »Sole«; semtertje dobi tudi kak ,izviren' dopis iz Trsta, n. pr. zadnjič o natečaju narisov za »Narodni dom« v Trstu oziroma o tvrdki Martelanc in dr. No, na dotično notico je že dobil ,izviren, odgovor v »Edinosti«. Kar se tiče prepisa-vanja iz lista »Sole", ima .Narod" lahko stališče. Njega ne bo nihče tožil za dosedaj nedokazane, meglene obdolžitve, in če bi ga kdo tožil, prišel bi »Narod" pred ljubljansko poroto ... Tudi lista »Sole" nihče več ne toži, kar se lahko razlaga na različne načine. Drugače bi pa morda bilo, če bi kak drug list objavil stvari, za katere nima dokaza. Sicer pa »dole" Še ni navedel nobenega fakta o »tržaških škandalih", marveč le še nedokazane in težko dokazljive govorice. Nikomur seveda o tem ne prihaja na um, da bi hotel braniti »komoro', vsekakor pa je treba previdnosti, ako hoče slovenski list pisati o stvareh, glede katerih ne more imeti jasnosti in glede katerih se še ne ve za izid. Boljše bo morda, počakati, da razrešijo italijanske frakcije same med sabo vsa sporna vprašanja. Slovenski mestni sveto valci nimajo nobenega povoda ogrevati se za „komoro", pa tudi ne za malkontente, ki priobčujejo svoje vzdihe v „Sole". — Kako nezanesljiv je včasih ta list, je pokazal nedavno v stvari pravde gospe Giberti proti drž. poslancu Mauronerju, ko je apodiktično trdil, da je najvišje sodišče ugodilo tožite-ljici, in je to vest iz „bole" ponatisnil tudi »Narod«.
Kar se tiče napadov »Narodovih« na tržaške voditelje, so tukajšnji krogi edini v prepričanju, da je tržaški dopisnik »Narodov« in »Tagesposte« ena in ista oseba. Takšni eksemplari, ki bi združevali toliko nevednosti s tako porcijo zlobnosti, so v Trstu redki. »Der dumme Kerl« tržaški je samo eden .... Ivan Marija Vatovec da je odvisen od magistrata, pa da se zato ni prikazal v seji mestnega sveta, ko je inž. Gairinger napadel vladajočo stranko zaradi nakupa zemljišča za bolnišnico za umobolne ! Ta je pa že predebela. Vaš dopisnik, ki pozna g. Vatovca in tuk. razmere precej dobro, vam lahko zagotovi, da je g. Vatovec prvič vsestranski neodvisen, drugič pa poštenjak, kikor bi jih le bilo želeti v vseh vrstah slovenskih prvoboriteljev, tretjič neustrašen mož, ki je avoj pogum že večkrat dejanski dokazal. Slednjič pa povem g. informatorju na uho, da je bil Ivan Marija Vatovec tisti dan odsoten iz Trsta, ker se je udeležil pogreba pok. župnika Sv. Ivan-skega, mons. Trevna v Idriji.
Kar se tiče dr. Gregorina, se zdi očitanje »Narodovega« dopisnika, da je isti takorekoč podkupljen od »komore« vsakemu poznavalcu razmer še bolj šaljivo. To je menda prvi slučaj, da se je kdo predrznil sumničiti moža, ki se svojim delavnim patriotizmom drži tri vogle tržaškega slovenstva. Pa tudi glede dr. Gregorina bodi povedano g. »Narodoycu« na uho, da je isti imel omenjeni večer, baš ob uri mestne seje, važno sejo za gradnjo »Narodnega doma«, ki se ni mogla preložiti, ker je bil arhitekt Fabiani za isto nalašč prišel z Dunaja v Trst.
Toliko v informacijo tistim, ki bi utegnili zdražbarijam »Narodovega« dopisnika pripisovati kako veljavo.
»Narodov" pranger.
Iz Metlike 27. maja. V živo je zadel »Domoljubov« dopis, objavljen v prvi številki tekočega meseca tukajšnje liberalce. Vsi peneči od jeze so pooblastili po daljšem odmoru zopet »Narod« v par dopisih, da je nagrabil nekaj obrekovanja proti poštenim ljudem. Metliški .Narodov« dopisnik je pač gotovo moral po svoji vsakdanji navadi za-vžiti precej konjaka in izprazniti nekaj litrov vinske kapljice, preden se je vsedel za svojo
Eisalno mizo ter poslal »svoje kolobocije in udslosti" preko Gorjanoev v Ljubljano. Takoj v začetku dopisa z dne 15. maja izjavlja dopisnik »sebi v čast, da ne čita nikdar v sramoto slovenskega naroda izhajajočega obrekovalca« — obrekovalec mu je »Domoljub« — takoj v drugi vrsti, v istem stavku pa toplo priporoča »Narodovemu" uredniku, „da naj si nikdar več ne umaie svojih rok z »Domoljubom«, ker je prepričan, da se mu gabi vsebina najsibode katerekoli »Domoljubove« številke. Zares, pozna se, da so tukajšnji »absolutni narodni" že tudi glede na logiko postali popolnoma napredni. »Narodov« dopisnik, kakor sam trdi, ne čita nikdar »Domoljuba" in vendar dobro zna, kaj prinaša v »najsi bodi katerikoli številki"; da, on zna že naprej, kaj bode prihodnja leta .Domoljub" pisal. Občudovanja vredna učenost!
In to svojo temeljito znanoBt in izobraženost nadaljuje dopisnik v dotičnem dopisu tudi, ko premleva v .Narodu" in »Rodoljubu« že nebrojnokrat pogrete napade na podzemeljskega župnika g. Rometa, kojemu je pridružil sedaj še tudi c. kr. kancelista Matijo Držaja. Vzrok, da se zaletava v poslednjega, je njegov »vstop v kolo konsu-marjev". Mi se res čudimo drzni domišljavosti »Narodovega" dopisnika, da na tak način hoče očrniti pri višji oblasti — in to tudi namigava v dopisu — poštenega in v svoji službi do pičice vestnega uradnika. Kakor je svojedobno že dokazal domišljavi dopisnik, da mu je postranska stvar učiteljski stan, ko je grdo oblatil suhorskega učitelja g. Kendo, ravno tako se vidi iz tega dopisa, da mu je vesten uradnik ničla, če ni liberalni kričač in ne odobrava njegovega strahovanjs. Ni sicer naša stvar, da bi mi kot uradnika branili g. Držaja, vsaj je njegovo vestno delovanje v pisarni njegov najboljši zagovornik in menimo tudi, da je dolžnost predstojnikov ščititi v službovanju poštene uradnike. V svoji hudobiji pa hoče dopisnik tudi napraviti g. Držaja, ker se je vpisal za uda v »Kmetijsko druHvo", za kakega političnega rogovileža. Tudi temu moramo najbolj oporekati, ker .Kmetijsko društvo" ni nikakor politično »strankarsko društvo", marveč je gospodarsko društvo, katero so si ustanovili v svojo obrambo pohlevni Belokranjci, od katerih žuljev živi tudi »Narodov" dopisnik. Tudi v Ljubljani imajo c. kr. uradniki celo svoje konsumno društvo in nikomu ni še padlo v glavo, da bi prišteval vse te uradnike „ klerikalcem". In če .Narodov" dopisnik misli, da »ni prostora za uradnika v skrajno strankarskem konsumnem društvu", kako more on potem opravičiti ude-uradnike metliške »čitalnice"? Ali ni to skrajno strankarsko društvo, v katerem so izključili na občnem zborti političen list »Slovenec« ? Zakaj pa takrat ni .Narod" nič poročal, kako je glasoval c. kr. sodnijski adjunkt dr. Svetko tudi za izključitev »Slovenca" ? Seveda, to je nekaj druzega1
Kar se pa tiče izigravanja g. Držaja v Metliki pa smo teh misli, da jo bode »Narodov" dopisnik preje izigral in da »bode treba višji oblaBti gledati na to, da ga pouči ali pa da osreči s svojo osebico kako drugo mesto.«
Izpred ljnblj. porotnega sodišča.
Krvavo dejanje radi peres.
Zaradi hudodelstva umora sedi na zatožni klopi 21 let stari mesarski hlapec Miha Zlato iz Kranja, ki je bil zaradi lahke telesne poškodbe dvakrat kaznovan. Obtoženi je dne 16. marca t. 1. prišel proti večeru nekoliko pijan v Kranj ter hotel iti večerjat. Slučajno je pa naletel pred Pimontezarjem na Alojzija Žebreta ter se pričel z njim prepirati. Ta mu veli, naj mirujo, ali ker Zlate le ni hotel mirovati, dal mu je Zebre zaušnico. Zato ga hoče udariti Zlate z bokserjem, kar se mu pa zato ni posrečilo, ker mu je Zebre b pripomočjo fanta Verbiča boksar izvil iz rok, nato snel peresa iz Zlatetovega klobuka in jih nataknil na svojega. Zlate je stekel v hišo svojega gospodarja, ta dva Bkočila sta le par korakov za njim, potem ae pa vrnila v gostilno na Staro pošto. Ko se je obdolženec,oborožil z velikim nožem, gre zopet iskat Žebreta, o katerem je izvedel, da je na Stari pošti. Šel je tja in pri-duševaje se zahteval nazaj uzete reči, Zebre pa mu je rekel, da mu jih bode drugi dan dal, in da bi se mu izognil, ostavil je krčmo. Zunaj ponovi Zlato opetovano svojo zahtevo,
pa kar mu iztrga z glave klobuk in atole. Zebre pobere avoj klobuk, ki je obdolienec od sebe vrgel, in gre v Verbenovo krčmo. Zlate ae pa vrne na »ataro šrango«, kjer naleti na Rudolf« Verbiča ter mu jame groziti z besedami: »tudi tebe bom Se nocoj«. Verbič m radi te grožnje ni upal domu, in je tam prosil prenočišfla. Zlate je pa v družbi Hafnerja in Logarja zipuatil gostilno. Med tem je priSel iz Verbenove krčme Žebre, oba nasprotnika trdita skupaj pred Geigerjevo kavarno, Zlate zakliče: če ai sa kaj, pa pojdi sem. Žebre zamahne proti Zlatetovi glavi, na kar mu ta velik mesarski nož porine v levo stran prs1'. Alojzij Ž»bre omahuje pade preko ceate in takoj umre. Zlate je ubežal v Matičkov hlev, in ae tudi poslovil od Kiler-jeve dekle rekoč: „Adijn, morebiti se ne vidiva več, on je mene, jaz pa njega." Storjeno dejanje je tudi drugim pričam pripo vedoval.
Obdolženec ne taji dejstva, le zanikuje namen usmrčenja in p*avi, da je to radi tega storil, ker mu je Žabre peresa vzel in ga udaril po roki in po glavi.
Porotniki so 1. glavno vprašanje glede umora enoglasno zanikali, a spoznali so ga krivim zaradi hudodelstva uboja, za kar je bil obsojen na 4 leta težke ječe, poostrene z enim postcm vsaki mesec in na dan 16 marca vsakega kazenskega leta pa še s temnico.
Zlate je izjavil, da kazen takoj nastopi.
Obtoženca je zagovarjal g. dr. Furlan.
Porotna obravnave v Celju.
Letošnje poletno porotno zasedanje v Celju je začelo minoli ponedeljek in so prišli do srede do razsoje sledeči slučaji. Ponedeljek: Obtežen je Ciril Oblak, rudar v Pečovniku, hudodelstva uboja, ker je ubil delavca Jurija Ž o h a r j a Obsojen je na poldrugo leto težke ječe. — Miroslav Šepec, rojen Hrvat, dninar, se je imel zagovarjati hudodelstva tatvine. Zaradi tatvine iz navade je dobil pet let težke ječe. — Zaradi istega hudodelstva je sedela na obtožni klopi brezposelna Jožefa Dobrovšek, doma iz Rečice. Dobila je šest let težke ječe. — Torek: Dolga obravnava s tremi zagovorniki se je vršila proti Francetu Grudni k. kot glavnemu krivcu, ter Antonu in Tereziji Grudnik, kot sokrivca zaradi ponarejanja denarja. Prvi je dobil poldrugi mesec ječe, druga dva sta bila oproščena. — Sreda: Tudi zaradi ponarejanja denarja toži dri. pravdništvo Janeza B e k e 1 i n a in Rudolfa Vol-č a n j š e k a. Prvi je bil obsojen v polletno ječo, drugi pa je bil oproščen — Zaradi krvoskrunstva se je imel v tajni razpravi zagovarjati Jožef Budna. Pregrešil se je nad svojo lastno, šele 12-Ietno hčerko, zato so mu prisodili pet let težke ječe.
Tedenski koledar.
Nedelja, 8. junija: 3. pobinkoštna. Srce Marijino; evang.: Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. — P o n e d e 1 j e k , 9. ju nija: Primož in Felic. mm. — Torek,
10.	junija: Marjeta dev. m. — sreda,
11.	junija: Barnaba ap. — Četrtek,
12.	junija: Janez Fakund sp. — Petek,
13.	junija: Anton Padov. — Sobota,
14.	junija: Bazilij šk. — Solnce izide 10. junija ob 4. uri 15 min, zaide pa ob 7. uri 44 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 13. junija ob 12. uri 52 min. ponoči. — Musica saera v ned., 8. jun.: V stolni cerkvi pontifik. maša ob 10. uri: Četrto mašo v C-dur zložil Ernst Broer, graduale »Anima nostra« Anton Foerster, po ofertorij »Jubilate Deo« Kašpar Aiblinger , po maši „Te Deum laudamus", zl. Jožef Gruber. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Prvo Cecilijino mašo v C dur zl. Fr. Schopf, graduale „Anima nostra" zl. Ant. Foerster ofertorij „Exalta-bunt nostri" zl. dr. Fr. Witt.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. junija.
Slovensko časnikarsko društvo.
Sestavljajo se že pravila tega novega društva. Prosimo, da takoj javijo našemu uredništvu vsi gg., kateri mislijo pristopiti. Ako se oglasi dovolj udov, bomo ustanovili tudi penzijski zaklad. Društvo pristopi osrednji zvezi. Pristopiti more vsakdo, ki je reden član uredništva kakega lista, bodisi kot urednik ali stalni dopisnik. Prosimo takoj prijav!
Najnovejše odredbe dež šolskega
■veta so dale »Narodu« povod, da se v daljšem sestavku peča ž njimi ter jih kriti-kuje po svoje. Da se tudi mi ne strinjamo z mnogimi izmed njih, posebno pa ne z ono, ki določa šolski pouk na doBlej prost dan Šolskega patrona sv. Alojzija, ter z okrajšanjem božičnih počitnic, nam niti ni treba naglašati. Ker pa »Narod« v celem
sestavku nekako namiguje, kakor bi bili mi izdali kako tajnost izza kulis dei. šolskega sveta, povemo liberalni gospodi na uho, da smo to vest posneli iz torkove » L a i -baoher Zeitung", ki je objavila vse u:adne odredbe dei. Sol. sveta.
Cerkvena slovesnost Jutri, v ne deljo, 8. junija, ima presvetli g. knezoškof v stoloioi ob pol 10. nemško pridigo in nato pont.Okalno mašo. Po končani sv. maši se vrši slovesno umeščenje novega stolnega prošta mil gosp. dr. I. Kulavica, koncem katerega se poje »Te Deum«. — Popoldne ob 4. ima Presvetli zopet v stolnici slovensko pridigo v proslavo Najsvetejšega Srca!
Spomini na Časnikarski sestanek. Slovaške »Narodnie Noviny«, katerih zastopnik g. Matuš Diila je bil predsednik zborovanja, pišejo v daljšem spisu o Slovencih: »Skoda, da se Slovenci dele na liberalce in konservativce. Liberalizem, tak, kakor ga vidimo v avstro ogrski monarhiji, je za Slovane črtovo delo. Podpori liberalizma sta „N. Fr. Presse* in „Pester Lloyd" — pustimo jim ga! Nadejamo se, da tudi v Slovencih ne bo več dolgo slepil dobrih ljudi.«
Volitev dei poslanoa v kranjski trgov in obrtni zbornici se vrši 13 junija. Kakor čujemo, se govori med zborničnimi svetniki o dveh kandidaturah. En del slovenskih zborničnih svetnikov je za dr. M a j a r o n a, en del pa za dr. Trii-1 e r j a. Ali nimajo gg. svetniki med seboj nobenega, da bi bil zmožen za deželnega poslanca ?
Duhovnim svetnikom je imenovan č. gosp. Frančišek Jereb, umirovljeni župnik, bivajoč sedaj na otoku na blejskem jezeru. Služboval je 40 let v Zispem.
Osebne vesti. Poštna ekspedijenta gg. Jožef Janež i č v Mariboru in J. M ali ni g menjata svoje službeni mesti. — Davkar g. Franc V i d o v i č v Slov. Gradcu je stopil v pokoj. — Poštni kontrolor g. Fr. Ster-mole v Gorici je imenovan višjim poštnim kontrolorjem. — Okrajni komisar g. dr. Emil pl. Fabrizi je postal namestništveni tajnik za Primorje. — Privatni docent na dunajskem vseučilišču g. dr. K. H i 11 e -b r a n d je imenovan za izrednega profesorja astronomije v Gradcu. — Župan g. Hribarje nastopil desetdnevni dopust.
Odprti grobi. V Zgoniku je umrl ta-mošnji župnik, veleč. g. Andrej F e r -f o 1 j a. Pokojnik je bil v 58. letu svoje dobe. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 4. uri popoludne. — Pri sv. Ivanu je umrl včeraj zjutraj bivši svetoivanski, sedaj upokojeni nadučitelj g. Matevž Masten. — Dne 5. t. m. je na gradu GrmaSe pri Šmartnem pri Litiji umrla baronovka S i 1 v i n a A p -f a 11 r e r pl. Apfaltrern roj. grefinja M a r -gheri v dobi 70 let.
Izlet na Šmarno goro, katerega priredi jutri »Slov. kršč. boc. zveza« bode prav zanimiv, ker se čuje, da se ga delavstvo udeleži v prav obilnem Številu. Pri ljudski veselici bode sodeloval tudi mešani pevski zbor iz Št. Vida in »kroparska godba«. V slučaju skrajno neugodnega vremena se vrši izlet in veselica jutri teden v nedeljo dne 15. junija.
Člani slovenske drame prirede po deželi tekom počitnic gledališke predstave, h katerim so bili povabljeni od raznih društev. Najbližji predstavi se bodeta vršili jutri na Vrhniki in prihodnjo nedeljo, dne 18. junija v Škof j i Loki. Prvo gostovanje je bilo v Ribnici minolo nedeljo in je imenitno uspelo, vsled česar je ribniška čitalnica povabila igralce, da bi še tekom poletja priredili drugo predstavo, kar se bo zgodilo v jeseni. — Cenjena društva se tem potom opozarjajo, da vsa pisma v zadevi teh predstav sprejema g. Adolf Dobrovolny, režiser slovenske drame v Ljubljani — Žabjak št. 3.
Slovenska opera dobi letos dva poljska tenorista. Gospa Polakova ne pride na slovenski oder.
Katoliška mladeniška organizacija na Štajerskem vedno bolj cvete. Mladeniči in dekleta vedno številnejše snujejo svoja društva in predstavljajo lepe igre, katere izdaja »slov. krič. soc. zveza v Ljubljani.« Pred nekaj dnevi se je ustanovila na
(Dobrni »Zveza mladeničev in deklet«.
Pred celovške porotnike pride dne 10. junija tudi Olga Burgarel, bivša
učiteljica na Lešah, rodom Ljubljančanka, radi detomora.
Urednik »Staj ar oa« na slovenskem zborovanju Na shod g. drž. posl. dr. Mir. Ploja in dež. posl. g. dr. Fr. Jurtela se je pripeljal tudi urednik »Štajarca«. »Naš Djm« o tem tako-le poroča: »Pripeljal se je na zborovanje tudi iz bogoslovja nagnani urednik »Štajerca« D r e v e n š e k. fn kaj mislite, kateri kmet ga je pripeljal ? Noben kmet, ampak ptujski žid F r i d r i c h ga je pripeljal in hvala Bogu, tudi odpeljal. Vendar »špricani« bogo-slovec ni imel priložnosti poslušati celega zborovanja. Ker ni bil tih in miren, kakor se spodobi za ljudi njegove vrste, pokazale so mu močne in trde roke pot na zrak, kjer ga je žid prijazno sprejel in ga zopet nazaj v Ptuj odpeljal".
Raspuščeno nemško društvo. V Štoreh so rapustili nemško pevsko društvo »Geselligkeit«.
Ponesrečil Be je 5. t. m. v Št. Vidu pri škofovih zavodih zidarski vajenec Jan. H o 1 z. Padel je z visočine 5 metrov na tla in se precej poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico.
Veliko veselico v korist »Dijaškega doma" v Celju prirede 15. junija celjska narodna društva na vrtu ^Narodnega doma" v Celju.
Grozna nesreča v Mariboru, Sinoči je na Sohillerjevi cesti neka dekla polila drva v štedilniku b petrolejem, da bi se raje vnela. V hipu pa se jej je poleg drv vnela tudi obleka. Prestrašeno je dekle zbežalo iz kuhinje na ulico ter liki baklji drvilo skozi tri ulice. Se le v Dvorni ulici sta jo ustavila dva gospoda ter jej pogasila ogenj. Vso opečeno so prepeljali deklo v bolnico, vendar je izven vsake nevarnosti.
Ljubljanske novioe. G. Tosti, gostilničar in bivši obč. svetnik se preseli iz Ljubljane na Reko. — »Nafarbana Ta-g e s p o s t" „Tagespost" poroča, da je sedmo-šolec Einspieler, ki je v bolnici, umrl, kar pa ni res. Einspieler se, kakor smo poročali, vedno bolje počuti. — ^Društvena godba" priredi jutri ob 4. uri popoldne pri „Novem svetu" koncert. Vstop za člane in otroke prost, za nečlane 40 v. — Umrla je mati delovodje pri Tonniesu g. Franca Lazarja g. Katarina Lazar. — Cirkus bolh je na ogled v zimskem salonu hotela pri Maliču. Ondi je tudi razstavljenih nekaj človeških abnormalitet in nekaj morskih volkov. — Psa jeobstrelil. V Gosposkih ulicah je bil pes g. J. Perhauca obstreljen. Policija je dognala storilca v osebi nekega trgovskega vajenca. — S c h u-m i j e v a afera. Schumijev zagovornik g. Valenčak se je odpeljal v Gradec, kjer bo skušal pri višjem sodišču doseči, da se g. Schumi izpusti iz preiskovalnega zapora. — Zblaznel je neki P 1 a v c. Iz svojega stanovanja na Starem trgu vrgel je po noči skozi okno nočno posodo, nadalje je pri Zalazniku ukradel srebrn nož in včeraj popoldne razgrajal je po raznih ljubljanskih kavarnah. — Slaboumni Joža Pirnat bil je danes lačen. Zaletel se je vsled lakote na „štant" mesarice K u n s t e 1 j, pri tem urno popadel eno prešičjo glavo in eno klobaso. Kunsteljnova je stekla za njim in mu prešičjo glavo odvzela, klobaso pa je Pirnat hitro pojedel. V znanih rotovških prostorih utešili so mu nadaljno lakoto. Ljudje trdijo, da Pirnat tedaj, ko je dobi! okus na Kun-steljnove klobase, ni bil slaboumen, in da je imel prav pameten okus.
Vodovod v Novem mestu bode v 8 do 10 tednih popolnoma dodelan. Vodovod je upeljan že v 100 privatnih stanovanj.
Umrl je v Št Gothardu, okraj Kamnik, kakor poroča uradni list, eden najstarejših učiteljev kamniške okolioe gosp. Gregor K e i e 1 j v 65. letu svoje starosti.
O veleposestvu na Kranjskem je g. prof. M G 11 n e r v »Argo« podal zanimiv članek. Leta 1848. je bilo v kranjskem veleposestvu volivcev še 218, 1.1895. le Se 103, 1. 1897. samo 96 in 1. 1900 samo še — 90. To število pa se je sedaj zopet skrčilo.
Pri železniških prehodih na držav, železnicah po Gorenjskem ni nikakih zvoncev. Pred par dnevi bi se bila radi tega pri Medvodah skoro prigodila velika nesreča. Ko se je nek voz z izletniki peljal preko proge, se prehod zapre pred vozom in za vozom, voz
je obstal na progi, vlak pa se je bližal, Akp bi se i zvonenjem naznanilo, kedsj se prehod zapre, bi kaj takega ne bilo mogoče.
Električna naprava pri Idrijskem rudniku hitro napreduje. Reservoar v Peč-niku bode kmalu dodelan in tudi centrala se skoraj pokrije. Stroji so io dopeljani in prihodnji mesec prično postavljati drogove za iice. V kratkem pride komisija, ki mora izdati še dovoljenje za napravo električne ieleznice. Ako ne nastopijo nepričakovane zapreke, prične delovati elektrika ie začetkom jeseni.
Utopljenec Včeraj popoldne ob tretji uri so našli pri Stefanskem mostu utopljenca, starega 50 do 60 let. Sumljivega nima nič na sebi. Po obleki soditi moral je biti navaden delavec. V vodi je moral biti kaka dva meseca. Našla sta ga Ivan Bajda in Hlebš Jakob. Utopljenec je 57letni bera« Gregor Slana.
Orožna toča faa huda ura. Nad pivško dolino se je vzdignila huda ura, ki je grozovito divjala preko vasi Harije, Zaliče, Soze, Sobonje, Starad, Studeno Goro, Pavlico, Račice in Brdo, kjer je padala toča, nekatera debelejša nego orehi, tako, da ni bilo več možno brez nevarnosti za življenje ostati na planem in so ljudje bežali kamorkoli na varno. Saj je je padlo na nekaterih mestih toliko, da bi se bilo napolnilo z njo 10 do 12 pletenih vozov. Pod udarci padajoče toče so se lomile veje, debele kakor izprebodne palice. Z malimi izjemami v Račicah in btčtradu so v ostalih navedenih krajih vsi poljski pridelki i n v s e sadje, edini vir dohodkov popolnoma uničeni! Nekaterim večim posestnikom je škode, ki se ceni nad tisoče gld. Škodo cenijo na 200 000 kron.
Žganje ga je vrglo v vodo. Jožef S t a n t a , 20-leten mladenič iz Bilj, služil je v laškem Gradišču. Ko je pretečeno soboto spravljal seno pod streho, prišli so k njemu trije tovariši ter ga zvabili v gostilno; mesto vina so naročHi žganje. Stanta ga je precej spil, šel domov ter zaspal na dvorišču blizo Soče; med spanjem, je padel — v Sočo ; od sobote ga pogrešajo.
Izlet na Jesenice. Društvo železniških uradnikov v Ljubljani priredi v nedeljo 8. t. izlet v Jesenice oziroma Hrušico. Društveniki ogledali bodo pri tej priliki zgradbo ozir. predor nove železnice, zlet vršil Be bode pri vsakem vremenu in vabijo se k temu vsi člani in prijatelji društva. Odhod iz Ljubljane z opoldanskim vlakom ob sli12 od južnega kolodvora.
Odhod vojaških čet iz Trsta. Včeraj zjutraj se je onih šest stotnij 47. peš-polka (goriške garnizije), ki so bile za časa tržaških izgredov pozvane v Trst, odpeljalo zopet v Gorico.
Proti židovskim odvetnikom. Gra-ška odvetniška zbornica je sklenila, da noče več upisati v listo odvetniških kandidatov nobenega Žida.
Židovski zdravnik pobegnil iz Trsta. Sodna oblast je zapričela preiskavo proti iidu. zdravniku dr. Jesurum v Trstu, ker je na sumu, da je zagrešil gnjusen čin napram nekemu I51etnemu dečku, kije bil prišel k njemu po zdravniški svet. Ker je žid ie pobegnil iz Trsta, ne da bi se vedelo kam, je pač verjetno, da je sum opravičen — Vedno lepše.
Mačeha. Posestnica N. Jurcila po do-mače Golob v Vesternici na štajerskem je svojo pastorko tako nabila, da je otrok obležal brez zavesti. Ko je prišel oče domov, je ubogega otroka Se tako pretepel, da je deklica pod njegovimi udarci umrla.
Suša. Prof. Falb je pisal nekemu dunajskemu listu, da smo pred začetkom skoro gotovo več tednov trajajoče suše.
Stavka v Pulju. Pred nekaj meseci so se dogovorili zidarski pomočniki v Pulju s svojimi delodajalci glede poboljSanja plače. Ker se te pogodbe nekateri delodajalci niso držali, stavkajo vsi zidarji in klesarji v Pulju.
Stavka v Trstu se nadaljuje. V petek ob 10. so imeli odposlanci delavstva in podjetnikov skupno sejo, pri kateri so pa slednji izjavili, da nimajo pooblastila kaj obljubljati ali sklepati. Delavci zahtevaj o, da pridejo k skupni seji pooblaščenci, s katerimi se naj definitivno določijo pogoji, pod ka-
terimi se naj delo nadaljuj«. Zdi ae, da hočejo delodajalci delavce izstradati ter tako omehčati. Skoro gotovo se jkp j?o to tudi posrečilo.
Samomor radi ženino smrti. Obesil se je v St. Lenartu v Slov. goricah 42-letni posestnik Jurij Rojko vsled žalosti, da mu je umrla žena.
Poizkuien atentat? Na progi Trst-Buje je nekdo navalil velike kamne tako na železnični tir, da bi se bila gotovo zgodila nesreča, če ne bi bil strojevodja Lazar ob pravem času zapazil nevarnosti.
Kolera med peratnino divja v St. Vidu na Koroškem.
*
* *
Senzacijonalni umor v Krstičevi hiši. O tem senzacijonelnem dogodku, v katerega ie zapleten lahonski agitator Krst č, ima »Edinost* obširno poročilo, iz katerega posnemamo: Pri Krstiču je služila hči nekega bivšega mizarja na Matuljah, ki pa je pred nekaj časa umrl, zapustivši svojo omenjeno nedoletno hčer. b to devojko se je Krstic zaplel v intimneje odnošaje, kar je bilo znano vsem vaščanom matuljskim, zlasti pa vaškemu županu Franu Kancelariču. Tudi ni ostalo tajno, da je rečena služkinja v blagoslovljenem stanju, in je to dejstvo gori navedeni župan svoječasno prijavil občinskemu poglavarstvu v Kastvu. Tu treba pripomniti, da rečene devojke par mesecev pred porodom ni bilo nikjer videti. 11 tega sledi, da so dekličino stanje hoteli skrivati. Minoli teden pa se je kar zopet pokazala v javnosti in — zopet spremenjena. To je vzbudilo veliko ugibanje med vaSčani in je vzbudilo še posebno pozornost vaškega župana, ki je smatral za svojo dolžnost, da opozori oblast na to. V torek popoludne je prišel eden orožnikov z Voloskega preiskovat stvar. Poklical je babico, ki je morala preiskati deklino in je konstatirala, da je slednja pred par dnevi porodila. Deklina se je sicer sprvega branila povedati, kje je novorojeni otrok. Ali ko jej je orožnik zagrozil z aretiranjem, povedala je, da je otrok v stranišču. Nato je prišla sodna komisija, se-stoječa iz preiskovalnega soJnika dr. Luciea, okrajnega zdravnika dra. GrafTe ter dra. Fa bianica, ki je najeli nekaj delavcev, da so začeli takoj razkopavati stranišče. To delo je trajalo od šeste ure zvečer do četrte ure zjutraj; a vspeh je bil ta, da so iz stranišča izvlekli 27kosov detetovegatrupla, a sedaj še ni bilo gotovo, da ni še kaj ostalo V stranišču Glavica otročiča je bila razsekana natri kose. Deklina je izpovedala pred komisijo, da je imela to dete s Krstičem, da jo je isti nagovarjal in nagovoril na umorstvo, da jej je celo ponudil nož in da Bta potem skupaj izvršila grozni čin. Posledica je bila seveda ta, d a soobaodveli uklenjena na V o-loško. In popoludne so zaprli tudi kon-kubino Krsticevo, znano »gospo« Ambro-zinko. Tako je znana »kula« v Matuljah ostala psom in mačkom — katerih je tam cela vojska — na svobodno razpolago. Umeje se, da so ti dogodki vzbudili velikansko senzacijo ; med tisto malo Krstičevih pristašev pa konsternacijo. A ljudje se nadejajo, da bo ta grdi dogodek imel vsaj to dobro posledico, da neha pohujšanje in da se v te kraje povrne mir!
Najnovejše od rasnih strani. Obsojen notarski kandidat. Notarski kandidat Ernst Huber iz Mureka na Stajarskem je radi goljufije obsojen na 13atiesečno ječo. Število takih obsodb se Čudno množi. — Črnogorski knez in kralj Aleksander se nič kaj prijazno ne gledata. Osnovo, da bi bil sin črnogorskega kneza srbski prestolonaslednik, je kralj Aleksander odbil in celo prepovedal črnogorskemu kneževiču stanovanje v Piogradu. Zato je knez Nikola pozval k poroki svojega sina mažarskega grofa Ztchyja, prijatelja pokojnega Milana. — Z vonjem rož sta se zadušili v sobi hotela »Medreos« v Parizu dve gospodičini. Ležali ste sredi sobe na kupu omamljivih rož. — Velikanski vihar, trajajoč več ur, je divjal včeraj v Nagy SiOIloj na Ogrskem. Odkril je mnogo streh in ruval celo stoletna drevesa. — K r ii g e r se menda vendar ne povrne v Južno Afriko. Ves je obupan. Izjavil je. »Mojih hrabrih vojakov več ne razumem. Svoje življenje bom dokončal osamljen in ločen od sveta.«
Hipnotiziral celo družino. V Ti-coni blizu La Salle-a je hipnotiziral nekdo celo družino, obstoječo iz 7 oseb, ki vsled tega leži že 4 dni v nezdramljivem spanju. Potem je dotičnik skušal zopet zbuditi družino, toda brez uspeha. Ta človek je Leon Lanzer, še mladenič, ki se je samo igral s hipnotizmom. Sosedi dotične družine so se čudili, zakaj je tako tihe okrog hiše, in so šli gledat. Lanzer je priznal, da jih je hipnotiziral in da je zgubil vso kontrolo nad njimi in jih ne more predramiti. Žila in srce vsem bije redno in po velikem trudu se je Lan-zerju posrečilo napol predramiti dva otroka. Obljubil je, da bo predramil šo druge, kadar
s« bode dovolj zbral in mu bodo vznemirjeni Živci pripustili.
Urar — profesor. Vodji nemške urar-
ske šole v Glasabutte L«• Sfrasserju je nemški cesar dal naslov profesor Štrtsae se je 1. 1858 izučil urarstva, bil dalje česa urar in je končno prišel učit urarstvo na zgoraj imenovano šolo.
Židje se vračajo iz Palestine, ka mor so jih v velikem številu zadnji čas spravili judovski bogatini, (alisnce israelite) z namenom, da židovski iivelj nadvladaj v Palestini- Toda poljskim in nemškim Židom v obljubljeni deželi ni ugajalo in trumom« se vračajo domov. Zemlja v Jeruzalemski okolici ni dobra in Žid tudi ni prijatelj poljedelstva. Žid je le srečen, če kupčuje in odira. Zato pa v obljubljeni deželi ni pravo polje. Trgovina je v rokah M-hamedancev, krščanskih Grkov in Armencev, ■ katerimi domačini raje kupčujejo, nego z Židi. Sploh pa Armenec v lokavosti in v kupčiji prekosi vsakega Žida in tudi Grk če le more, Žida opehari. Domačini sploh Žide v Palestini so-\ražijr, zato se pa židje v velikih množicah vračajo nazaj v Evropo. Uboga Evropa, da se ne moreš znebiti židovskih muh!
Prepričani monarhlst. V nekem hotelu na Nasavskem so Be gostje pri omizju prepirali, kaka državna oblika je boljša: mo-narhična ali republikanska. Posebno eden izmej gostov je navdušeno govoril za republiko. Star, odličen gospod ga je smehljaje poslušal. »Vi ste gotovo monarhist!" nahrulil je skoro republikanec Btarega gospoda. »Da!« odgovoril je stari gospod. »In ali mi morete povedati pravi vzrok?« brulil je dalje republikanec. »Da!« odgovoril je smehljaje stari gospod, „jaz sem kralj švedski".
Štrajkarji napadli tovarne Iz Pat-
tersona N. J poročajo: Hude nemire so povzročili tukaj delavci, ki barvajo blago, po mnogih mestnih tovarnah. Vse se je izcimilo iz tega, ker niso delodajavci ugodili svojim vslužbencem zahtevam po višji plači. Bolj radikalni izmed njih so takoj sklicali svoje somišljenike in na shodu je bilo ogorčenje zoper svoje delodajavce ie visoko naraslo. Število štrajkarjev se je stavilo na 4000. Koj po seji, ki se je pa vršila mirno, je nekaj radikalcev nasvetovalo, da bi šli malo razgrajat po tovarnah. Koj bo imeli dosti pristašev in prvo so se vstavili pred delavni cami Johnson, Cowdin & Ca. Kolikor mož je še delalo, je moralo oditi, sami pa so pričeli razbijati in delati Škodo. Policija je bila takoj poučena o ti stvari in po njenem dohodu je bilo nekaj glavnih razgrajačev zaprtih, ostali pa so se pomaknili naprej do drugih tovarn. Jednako razsajanje se je po novilo v tovarnah Jas. Simpson & Co.. American Silk Dyeing & Finishing Co. in drugje. Policija, videča, da jih ne ukroti, izstrelila je parkrat svoje revolverje mtd nje ter jih nekaj ranila. To je šele pomagalo. Štrajk se sadaj širi tudi po ostalih svilnenih tovarnah in okoli Pattersona.
Pred sodiščem. Sodnik : »Vi ste obtoženi goljufije, da ste pri mnogih ljjdeh in sicer pod raznimi imeni izvabili večje svote denarja. Enkrat ste rekli, da se pišete Veseli, enkrat Heiter itd. Zakaj ste tako storili ?« Obtoženec : »Gospod sodnik ! Ali menite, da tako malo čislam svoje pošteno ime, da ga bom zlorabil pri takih lumpa-rijah ?«
Delajo sladkor iz kuruze. Iz Battle
Creek se piše, da je kapitalist C. W. Post vepešno osnoval in organizoval novo trg. društvo s tri milijoni kapitala, ki bo izde lovalo sladkor in vse sladkorne izdelke iz navadne koruze ali debeljače. Družba bo napravila veliko tovarno na zapadu, ki bo porabila na dan 20.000 bušljev koruze.
V ječi obogatel. Iz Amerike se poroča: V Michigan City ječi je umrl George H. Stever, ki si je kot jetnik prihranil šest tisoč dolarjev s tem, da je delal čez določeni čas.
Zveza livarn. Arthur J. Eddy je organizoval nekaj velikih ameriških livarn v jedno skupino pod imenom ,American Steel Foun-ders Co.' s kapitalom 40 milijonov. Livarne so raztresene po raznih državah. Charles M. Schwab je baje obširno intereBovan v novem podjetju.
Skupaj zraičeni družici. V Krehovu pri Tabru je bila te dni poroka, ki je imela posebno zanimivost v tem, da ste bili pri poroki za družici navzoči dve skupaj zraščeni 24 let stari deklici. Roza in Jožeta Blažek, ki spominjata na znana Barnum & Baylejeva dvojčka. Veselili ste se ob sreči druzih.
Strela udarila v zrakoplov. VMo nakovem se je vozil nad vojaškim vežbališčem nadporočnik H i 11 e r 500 metrov visoko v zrakoplovu. V zrakoplov je udarila strela. Nadporočnik se je pri padcu močno poškodoval, vender v splošno začudenje ne smrtno.
Največje naravno Čudo na Javi je »Gheko Kandka Gomba,« »domovina ru-dečih vragov,« ali kakor mu pravijo Evropejci »ognjeni otok.« To je jezero vre lega blata, ki leži sredi Groboyana planjave. V sredi tega čudnega jezera vstajajo neprenehoma visoko kvišku stebri vročega, mehkega blata in padajo zopet nazaj.
Mehurji, katere vrolo blato napravlja, se raz-počijo z velikim šumom v zraku. To je pač nenavadna geologična redkost.
Posebne vrste dobrodelnost V Milanu so za žrtve na Martiniqu zbrali 13.000 lir n« poseben način. Družba cestnih železnic je za on dan v soglasju z občinstvom zvišala vožnjo za polovico in vspeh je bil, da je na ta način dobila 13.000 več, katere je kot dar milanskega prebivalstva odposlala na Martin:que.
Liberalna polemika Kdo se ne spominja poročil o olomuškem nadškofu, ki so šla skozi vse liberalne liste? Nadškof ima vzorno gospodarstvo, katero v socialnem oziru daje uslužbencem take ugodnosti, kakoršnih nimajo uslužbenci nobenega judovskega magnata. Ko je bilo tega obrekovanja ie preveč, je nadškof zoper socialnodemo-kratična urednika Nemec in Schrammel ulo žil tožbo. Zdaj pa niso mogli ničesa dokazati, in so se izgovarjali, dati napadi niso merili na nadškofa. Sodišče jima je verjelo ter ju oprostilo. Tako torej : Najprej se piše in potem se da izjava, da ni merilo na nadškofa! Na koga pa so merili potem ti napadi?
V petek ni doslej nobe i parobrod od plul iz luke v Ntw Torku, ker so tudi mornarji bili mnenja, da je petek nesrečen dan. Sedaj pa bode tudi to drugače. Parobrodna družba »White Star Linie« je sklenila svoje parnike v petek odpošiljati iz New - Vorka. Pretekli petek je odplul v Esropo prvi drui-bin parnik na petek. Veliko Število občinstva je prišlo gledat ta »nenavadni dogodek«.
Grozen samomor. Adelina Sage se je polila s petrolejem, potem pa se je zažgala. Ko je začela kričati na pomoč, je naglo vstal njen mož, ki je še spal, a rešiti jeni bilo mogoče več. Predno je došel zdravnik, je bila že izdihnila. Samomor je izvršila v blaznosti. Pred tremi tedni je umrl njen edini otrok in vsled prevelikega žalovanja se ji je omračil duh.
Amerikansko. Iz Nevv Vorka se poroča : Inženirji pensilvanske železnice pri Nevv Jerseyu so 1836 ton težak jeklen most preko reke Rariton pomaknili za 184 eol na stran, da se bo na onem mestu zgradil kamenit most. Preloženje je trajalo le 20 minut in promet ni bil skoro nič oviran. Ta vest se pa glasi jako — amerikansko.
Stavka rudarjev. V Falknovem na Češkem stavka 700 rudarjev radi plačilnih razmer in radi odpustitve dveh rudarjev.
Tri nove države Iz Washingtona se piše: Vse nasprotovanje zoper postanek treh novih držav iz sedanjih teritorijev Okla-homa, Arizona in New Mexico je sedaj zginilo v poslaniški zbornici. Predlog bo kmalu odobren v vsem Bvojem obsegu. Ne bo torej več dolgo, ko bodo Združene države za tri države bogatejše.
*
* *
Sejmi po Slovenskem od 9. do
14. junija. Na Kranjskem: 9. v Ljubljani. Vrhpolju pri Vipavi, Kamniku, Trni in Žužemberku; 11. v Senožečah; 13 v Starem trgu pri Poljanah, Polhovem gradcu, Bruniku, Hotemažah, Zdenski vasi, v Trebnjem in v Žireh; 14. v HotederSici. — Na slov. Štajerskem: 9. v Trbovljah, pri Sv. Primožu in na Pilštanju; 13. v Brežicah, pri bv. Duhu v Ločah, St. Janžu, Rogatcu in Žalcu. — Na Koroškem: 9. v Paterjonu in Pliberku; 14. v Zgornjem Dravogradu. — Na Primorskem: 9. v Palmi; 12. v Sežani; 13. v Medeji in Kobaridu.
50.000 K je glavni dobitek loterije gledaliških igralcev. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno 19. junija t. 1. in da se vsi dobitki po odtegnjenih 10% izplačajo v gotovini.
Društva.
(Vrtno veselico s šaljivo pošto) prirede c. k r. poštni uslužbenci ljubljanski v nedeljo, dne 6. julija t. 1. na velikem vrtu »Pri novem svetu« na Marije Terezije cesti. Na vspo redu, katerega priobčimo svoječasno, bode tudi godba, petje in prosto razveseljevanje. Načelništva drugih društev se uljudno prosijo, da se pri prireditvi svojih veselic blagovolijo ozirati na to zabavo.
(Narodna čitalnica na Vrhniki) priredi v svoji dvorani jutri, v nedeljo 8. junija gledališko predstavo, h kateri je povabila člane slovenske drame iz Ljubljane. Vprizoril se bode ierrokaz v treh dejanjih „Oče in očim" ali »Ženski Otelo". V glavnih vlogah sodelovali bodo gg. Danilova, Dobrovolna, gdč. Kočevarjeva, g. Danilo, režišer Dobrovolny, Nučič. Vstopnice se dobivajo v trgovini g župana Jelovška in sicer sedeži v prvih treh vrstah po 1 K 60 v., v ostalih po 1 K, stojišča po 00 h. Začetek ob 8. uri zvečer.
(Vabilo k veselici in gledališki predstavi), katero priredi društvo „Mengiška godba" dne 15. junija t. 1. ob 3. uri popoludne na vrtu pri »Jelenu*. Vstip-
nina k gledališki predstavi, kater« se prične ob 6 uri popoludne, je naslednje: sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Pri neugodnem vremenu preloži se veselica io predstav« na dne 22. junija t. 1.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Z« pogoreloe e Zdenski vasi: Zupni urad Vrabče 19 K 60 v. — G. Jan. Kunaver, župnik na Golem 8 K.
Za .Dijaški dom" v Celju: Pri „Koau" nabral« gdčna Anica v veseli družbi 2 K 10 v.
Bog plačaj!
Telefonska In brzojavna poročila.
Budimpešta, 6. junija.*) V današnji seji avstrijske delegacije je povzel besedo dr. Šusteršič ter rekel, da ne more kot zastopnik ljudstva glasovati za nove topove, ker ljudstvo stroškov ne more prenašati. Tudi je povdarjal. da bi le pod pogojem mogel glasovati za nove zahteve vojne uprave, če se da ljudstvu splošna volivna pravica kot naravni korelat splošne vojne dolžnosti.
Kamnik, 7. junija. Naša vroča želja je vendar vresničena! Živela združena kluba na prospeh Slovencev in Hrvatov! — Odbor „Slov. katol. političnega društva."
Brežice, 7. junija. S prve postaje na slovenskih tleh pozdravlja brate v Ljubljani — deputacija hrvaškega delavstva na potu v Ljubljano.
Dunaj, 7. junija. Vseučiliški profesorji dunajske univerze bodo one dijake, ki razmnože profesorska predavanja in jih potem prodajajo, tožili radi prestopka proti avtorski pravici.
Dunaj, 7. junija. Wolf toži vse-nemškega poslanca Kliemanna, ker je v govoru citiral Schalkovo brošuro.
Budimpešta, 7. junija. (C. B.) Avstrijska delegacija je nadaljevala razpravo o vojnem ordinariju. Vojni minister je izjavil glede dvoboja, da istega nikakor ne pospešuje ali celo podpira. Armadni jezik se bo gojil z vso ener-žijo. — Pri glasovanju so bile sprejete vse točke vojnega ordinarija ter resoluciji delegatov Dobernig in Conci, poslednja s 35 proti 17 glasovom, ki določa, da se odpravijo v armadi ,špange' in privezovanje. Vassilkova resolucija je bila odklonjena. Nato se je pričela razprava o ekstraordinariju.
Petrograd, 7. junija. Kaznašajo se vesti, da napadalec na ministra Si-pjagina živi. Policisti, ki so se takoj po umoru pokazali na licu mesta, so bili preoblečeni zarotniki, ki so ga odpeljali na varno. Ime Balmašev si je vlada izmislila, kakor so tudi vse vesti, da se je obsodba izvršila, vladna komedija.
Varšava, 7. junija. Zidarja Kxa-merja, ki je umoril svojo ženo, zadušil pet svojih otrok in trupla obesil na žeblje po steni, potem pa pobegnil na biciklju, so prijeli.
Za včerajšnjo Številko prepozno došlo.
Op. uredništva.
Franc Jožefova grenka voda
je najboljše naravno čistilo.
V zalogi v Ljubljani pri Mih. Kastner-Ju in Peter Lassnik-u. 585 io-9
Odprto pismo
Frančišku Šlibarju, županu v belcih.
V pondeljek 2. junija je bila v Vašej gostilni občinska Beja, katere se je udeležilo poleg VaB 20 odborniKov. Koncem seje ste izpustili velepomenljivo zahvalo občinskemu odboru, trdeč, kako so se Vam metala polen« pod nogo ves čas triletnega županovanja, trdeč, da so Vas napadali po gotovih časopisih zlasti oni, ki so sem poslani ozna-njevat mir in ljubezen. »Znano Vam je, častiti odborniki, kako zlobno me je napadel sobotni „Slovenec", v katerem so same grde laži, podla obrekovanja, da, same svinjarije o moji osebi. Torej imenujem tistega, ki je to pisal in ki to trdi, javnega lažnjivoa in podlega obrekovalca.* — To bo bile doslovne
V»še besed« v navzočnosti občinskega od bora in moje malenkosti, koncem občinske ■eje 2. junij« 1.1. — Ker »te javno na padli n«le glasilo »Slovenca« na tak način
in to popolno po krivici, V«m odgovarjam tudi javno, ker mi vest ne dovoljuje, da bi molčal na tak napad od strani zastopnika naie občine, Iijavljam Vam v »Slovencu*, d« sem osebno videl in bral Vala 31. maja t. 1. it 122. priobčen« pisma in posn«! takoj, d« je Vaša pisav«, kateri se ni nič pristavilo ali popravilo. Izjavljam, da sem pripravljen poleg Janeza Verhun, Fr. Prevc iz naše občine, poleg župnika Ant. Jamnik v Sorici, poleg županstva v Sorici, priseči pri sodniji, katerokoli blagoizvolite, da je vsa pisav« v .Slovencu" priobčenib pisem, Vaš« pisava-Toliko v obrambo »Slovenca«, resnici na ljubo.
V ae! c i b, 6. junij« 1902
Tomat Rotnlk
župnik.
IT mrli »o:
4.	junija. Josef Prizdig, kiju?, pomočnik 21 let. Kladezne ulice 18, jetika. — Ana Gospodari«, nadar-binka, 79 let, Japljeve ulice 2. myodegeneratio cordig.
6. junija. Kathanina Lazar, privatn. 70 let, Dunajska cesta 54, vsled raka. — Boris Govekar, uradnikov sin, 7 mes. Mestni trg 17, dobrce.
6. junija. Josip Lenger, uradni sluga 49 let, sv. Petra cesta 25. paralysis cordis.
V hiralnici:
3. junija. Franja Žitnik, gostija 80 let, ostarelost.
—	Fran Tekavec, dninar, 34 Jet, jetika.
5.	junija. Ivan Zalokar, gosta«, 3i let, jetika.
V bolnišnici:
2.	junija. Matija Habjan, dninar, 72 let, dysen-teria. — Franja Perhaj, dninarica, 65 let, pumor ce-rebri. — Anton Cot, premogar, 29 let, sarcomatosis.
—	Fran Hribar, posestnikov sin, 2 leti, morbill;. -
3.	junija. Josip Berčič, dninar, 60 let, dysenteria.
Dunajska borza
dni 7. junija.
Skopni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg t srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%.....
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%......
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
Londoi vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci . . . •.....
C kr. cekini...........
Žitne cene
dni b. junija 1908. (Efekti*.)
Dunajski trg.
Plenic« buiaSka.......K
. jnine iel........
?A- •........
Ječmen _ „......
. ob tisi........
Koruza ogerska, alarm......
» , nova ......
Cinkvant , stara.....
, . nova ..... 0?e» srednji.........
Tito) . 77..... .
9-45 9 65 7-70 700 6-8A
6-50
6 25
7-65 7-75
do 10 — , 10-10 . 8— , 800 n 7-7 B
5-60
' 665 , 7-76 . 10-75
Tržne cene v Ljubljani.
Tedemko porodilo
od dne 1. junija do dne 7. junija.
Mednarodna porama
umetni zavod I. vrste,
▼ pritličju meščanske hiše
Vhod ■ Pogačar j evega trga. Ljubljanski umetna razstava I. vrste.
Fotoplastiik« potovanja po celem svetu v popolni letini.
Danes soboto 7. junija zadnjič razstavljeno:
		K|h	
Goveje meso I. v.	kft	1	30
» » 11. .	»	1	1C
» » III. .	»	1	__
Telečje meso	»	1	40
Prašičje . sveže	»	1	70
» » prek.	»	2	_
KoStrunovo meso	»	1	_
Maslo . . . .	»	2	50
Surovo maslo . .	>	2	40
Mast praSičja . .	»	1	50
Slanina sveža	»	1	40
» prekajena	»	1	60
Salo.....	»	1	30
Jajce, jedno . .		_	6
Mleke, liter . .			18
Smetana, sladka liter		_	80
» kisla .	«	_	80
	kg	_	_
Piščanec . . .		1	20
Golob . , . .			40
			
			—
100 kg > .
PšeničnamokalOOkg Koruzna . Ajdova » Fižol, liter. Grah, > . Leča, . . Kaša, » . Ričet, » . PSenica . . Rž . . . Ječmen . . » Oves ... » Ajda ... > Progo, belo, » , navadno . Koruza . . . Krompii	»
Drva , trda , m > mehka, > Seno, 100 kg Slama, > » Stelja, » »
K	h
30	40
16	
29	50
	30
	50
—	25
—	20
20	40
16	—
14	80
16	60
14	40
15	60
14	_
12	60
4	80
7	50
b	EO
6	80
7	—
H	—
Sloveča češka zdravišča
Elster, Marijine toplice in Karlovi vari.
Od nedelje 8. do vštevši 14. junija:
Zanimivo potovanje skozi slikovito
Švico do Genevskega jezera
Odprto vs« dni, tudi ob nedeljah in praznikih, ad 9. zjutraj do 9. zvečer. 703 1—1

10170 101-55 120-80 99-80 120-70 97-95 1600-— 689-— 240-27'/j 117-32«;, 23-46 1907 93 60 11-32
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
J 7. zjutr. I 731 5 I 14*4 I si. sever I oblač. i 27 2
[2. popol. j 730 0 I 19 8 | . j „ | Srednja včerajšnja temperatura 16 3°, normale: 16-7°.
Emajlna glasura, PV^
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje,les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne Skoklje, kojim da porcelanu slično prevlako. V škatljicah po */, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBEBZ. v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 12—2
Jta prodaj je
prav po ceni glasovlr, harmonij, velika slika erja) In zbirk« školk.
(sv. zadnja več
Več se izve v Ljubljani,
»pri Virantu", I. nadstropje.
707 3-1
Predzadnji teden!
Glediščnih igralcev loterija
1	glavni dobitek l
l
2
5 dobitkov . . 10
& 50000 kron
20 60 100 300 3500
h h h h a t ž ž a h
5000 3000 2000 1000 500 200 100 50 20 10
Srečke po 1 kroni
priporoča	136
J. C. Mayer, v Ljubljani.
15
Vsi dobitki se po odtegnjenih 10% izplačajo _v gotovini.
L
BJ
treh tonov z mol-glasovi, jo na prodaj pri
Iv. Gostinč&r
697 3-1	Resljeva cesta štev. II.
prodajalca
izurjena špecerijske trgovine, se Sprejme takoj.
Iste z dežele imajo prednost. Ponudbe pod »Pridnost" na upravništvo .Slovenca".	709 3_x

.... ••••
.... ...»
••••
••M
:::: !:::
Franc Blatnik,
slika* ===== Studenec - Ig pri Ljubljani
se priporoča prečast. duhovščini za napravo oljnatih altarnih slik, ter križevih potov, božjih grobov,kapelic itd. po nizki ceni. 677 3

OBČINI ZBOR
»Hranilnice in posojilnice v Cirknici,
rej. zadruje * neomejeno zavezo"
ki bode
v nedeljo dnč 22. junija 1902 eb 3. uri popoldne v dvorani hranilnice In posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva, računskega pregledovale« in njega namestnika.
4.	Razni predlogi.
Ako bi ne doSlo ob določenem času zadostno Število druStvenikov, se prične ob '/,4. uri drugi občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom ne gledč na Število navzočih članov.
V Cirknici, dne o. junija 1902.
700 i-i	Načelstvo.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
»Konsumnega društva y Cirknici,
registrovane zadruge z omejenim jamstvom", ki se bode vršil
v nedeljo dne 22. junija 1902
ob 4. nrl popoldne v dvorani hranilnice in posojilnice v Cirknici.
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojništva.
2.	Predložitev in potrjenje računa za 1. 1901. 3 Izvolitev 3 članov predstojništva.
4.	Izvolitev enega Člana pregledovalnega odseka.
5.	Rizni nasveti.
V Cirknici, dne 5. junija 1902. 70i i-i	Predstojništvo.
I pnonadstropna hiša
skoraj nova, obstoječa v pritličju iz dveh sob, zelo prostorne kuhinje, jedilne shrambe ia kleti, v prvem nadstropji pa iz 4 lepih sob in hodnika. Poleg je drvarnica, sviojak in tudi 1500 m' vrta.
V hiši, ki je sredi Begunj, je gostilna ter je pripravna tudi za trgovino, prodajala se bode 24. junija 1902 iz proste roke.
Več se izve pri Heleni Meden v Begunjah nad Cerknico, št. 6.	C93 3—1
jloteli, kavarne in gostilne, ^
ki so naročene na »Slovenca":
Ajdovičina: Ivan Štibilj, gostilna.
Belca pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, Svigelj Anton, gostilni.
Bled Gostilna Wester.
Boh. Bela : M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anten, gostilni, Fran o v i g e 1 j, gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod sm. goro: B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dolenja vas pri Ribnici: Mrher Ign., gostilna.
Dunaj: Cale »Goldene Kugel« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Arcaden-Cale«, I., Universitiitstrasse. Car 1 Z o b l's „Cafe Beethoven", I, Universitatsstrasse 11.
Gorica: Kavarna Schwarz,. K a v a r na „C e n t r al".
Gorje pri Bledu. Z r i m c Janez, gostilna.
Grosuplje: K o š a k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n s e k Jakob, gostilna.
Horjul: Cepon Janez, gostilna.
Hrušica pri Jesenicah : N o č A., gostilna.
Idrija: C a s i n o »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik : N o č Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavracija, Vil man Fran, Višnjar Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: Friedl Ivan, hotel, Vanossi Josip, kavarna.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J , gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj: Kavarni J a g e r in Kreuz-b e r g e r, Fran burni in Golob Mat., gostilni. Sajovic Fr. hotel »Nova pošt a". Hotel »Stara pošt a".
Ljubljana: Kavarne: „ Austria", »Europa", »Va 1 v a s o r", »C a s i n o", „ E g g i a ", Ivan L e k a n, „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: „Pri slonu", „ L 1 o y d ", Iv. G r a j -ž a r, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „ P r i mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „ P r i zvezdi", Cesarja Jožefa trg, „ P r i roži", JŽidovBke ulice, „ P r i zlati ribi", Špitalsko ulice, „Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „ Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. J u r k o v i č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu",
Rimska cesta, Marija B a r b o r i č, Sv. Petra nasip št. 5, Fr. K r v a r i č (»pri Fi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. A h 1 i n , Karlovska cesta štev. 28, Alojzij Zaje4 Rimska cesta št. 4, „ P r i K a m e n -č a n u Karlovska cesta St. 4, gostilna D a c h s Florijanske ulice št 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana susteršič, Sv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna »pri J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip B o š t i j a n č i č (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele („pri zlatem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice St. 10, Ana uuzak, Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, Kenda Ivan, Ž dovska steza 4, Vosper-nig, Gospodske ulice.
Medvode: Jerala Alojzij in Zwoiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gost.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J. B. Kos le r, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni.
Premskovo p. Kranju: Jak. G o rj a nc in
Jakob Dolinar gostilni.
Pulj (Pola): Cafe Miramare.
Radoljica: Hirschmann Ign., gostilna.
Rakek: Sebenikar Lovro, restavracija Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, gostilna.
Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj, gostilne.
Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna.
Slov. gradeč: Gunther Avg., gostilna.
Smlednik: Oblak Primož, gostilna.
Sodražica: Drobni č Jurij, gostilna.
Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna.
Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri U r b a n č k u"), gostilna.
Struge pri Dobrepolju : o a 1 o kar K., gostit.
Sreje na Koroškem: Falle V., gostilna.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«.
Sv. Križ p. Litiji. Fr. Miklavčič, gostilna.
Škofja Loka: Hafner Leopold in Hafner J., gostilni, Splichal Fr. kavarna,
Toplice, Dol.: Oskrbništvo toplic.
Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna.
Trst: CafeCommercio.CafeFabrie.
Tržič: Lončar Mat., Ruech K., gostilni.
Velike LaSče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju: O k o r n Jan., gostilna.
Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. in Kočevar Franc, gostilne.
Zerovnica p. Cirknici: M a r o 11 J., gost.
Žirovnica : C o p M., S ve t i n a A, gostilni
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkOY
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in pre«. duhovSeini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
in_
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in do modernih modelih izdelanih. bone nizke. 36 52-2
Lastni Izdelek.
Ceniki franko In brezplačno.
fSgjg
UŠI
• -----v-v-.
m L«
mmmasmm
Ivan Rebek
ključavničarski mojster Celju, Poljske ulice št. 14 priporoča 652 6—3 ajfinejše, najboljše in najvarnejše
SJ3T* patenti? '«5 1IC
»frelne priprave profi toči
U kovanega železa-
5*T Ceniki 3 opisom uporabe na jahtevanje brezplačno.
gostilne
5lavnemu občinstvu, letovičar-jem in izletnikom na Jjled, uljudno naznanjam. da sem prevzel gostilno pri „?anju" v j vasi Grad štev- 47 in 48. I Priporočam gostom in potnikom lepa stanovanja po primerni ceni s pristavkom, da se dobivajo pri meni vedno gorfa in mrzla jedila ter točijo izvrstna Štajerska in Dolenjska vina.
Jmam tudi zalogo prve Gorenjske pivovarne Jy{. }/[ayr-ja v pranji. Cene so nizke, postrežba točna.
lep vrt s ke9lji$čerr* in
krasnim razgledom po celi Gorenjski je p. n. gostom na razpolago.
2a mnogrobrojen obisk se priporoča
Davorin %rinše/t\
624 6-4	gostilničar.
1 najvi§]8 povelje Nj. c. in k. apost. Veličanstva
XXII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
liua v Avstriji postavno dovoljena, ima 17.822 do-Itkov v gotovem denarja v skupnem znesku 442.8S0 kron.
Glavni dobitek znaša
£00.000kron
v gotovem denarju. Žrebanje nepreklicljivo dne 12 junija 1902. Jedna srečka stane 4 krone.
rečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne iterije, III.. Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, afikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in želez-ičnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno. 135 10—9
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. Kr. vodsfvo državne loterije.
Oddelek za državne loterije.
tvoritev
Novosti
| konfekciji za dame
Sj^	priporočata iv 562 6-6
5	Gričar & Mejač
6	Ljubljana, Prešernove ulice 9.
^ llustrovani ceniki zastonj in franko.
v*
penzijonat =— tfctlksburg
pri 2>unaju 138 pod vodstvom oo. jezuitov. 3—2
V prvem konviktil, za gojence višjih stanov, je plačati letnih Kgjo' —, v drugem konviktu, za gojence srednjih stanov, pa letnih K 600•—.
podučuje sa v gimnazijskih predmetih, tudi slovenščina. Zavod ima pravico javnosti 30 vse gimnazijska raj rede.
Matanlneja pojasnila pri rektorju zavoda.
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN PORAH
mizarju ln prodajalcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta St. 15 v Medjatovl hiši.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar, mis, stolov itd. zastonj in franko. 8 (U)

O
V Idriji, v sredini mesta, v kateri je dobro obiskana večletna gostilna in trafika, proda Se iz prosto roke pod ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna tudi za trgovino.'
Več pove upravništvo »Slovenca«. 676 B—3
II
lllllllllltt
i Varstvena znamka: Sidro.
f 1LINIMENT. CAPSICI COMP.	I
d? = Iz lekarne Richter-Jeve v Pragi,	§
$! | pripoznano izvrstno bolečine olaj-	f
± = šujoče mazilo je dobiti steklenica po	§
*	= K - 80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah,	i 3i 1 Zahteva naj se to 1152 28—28	|
11 sploh priljubljeno domače zdravilo	|
$ | vedno le v Izvirnih steklenicah z našo	|
§ varstveno znamko „sidre" iz Richter-	|
*	S jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	= •S S le v
steklenicah s to varstveno znamko 5 kot pristni izdelek.
| RIcMerjeva lekarna pri zlatem levi
= v Pragi, I. Elizabethstrasse 5. eiIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiii
11TP rfiTlh s kletnim jamstvom raz-U1G tCllU pošilja to varna ur v Mostu
HANNS KONRAD
trgovina z urami in zlatnino
mosf (BrUx) št. 234, Češko. Dobre rem ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 6 80 Pristne srebrne verižice ,, 120 Bud,laiki iz nikla . „ 1-95 Moja tvrdka je odlikovana s a c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 573 100—9
Dobro ohranjen
708 2-1
se proda pod ugodnimi pogoji.
Več se zve pri gosp. Berniku, Florijanske ulice št. 1.
Anton Schuster
Ljubljani), Špitalske ulice
priporoča zelo velilco izbero
Muk,
konfekcije za dame,
kakor tudi 672 3-2
modnega m perilnega blaga
po najnižji ceni.
Vzorci na zahtevanje franko.
Št. 7008.
706 3—1
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Žužemberku
z letno plačo 1.400 K in aktivitetno doklado 200 K.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 1. julija f. I.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki
bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani. dn6 4. junija 1902.
St. 18423.
710 3-1


Glede na to, da velik del mlekaric in kupujocega občinstva še vedno prodaja in kupuje mleko in mlekarske izdelke na samovoljne, deloma še tudi stare mere, opozarja mestni magistrat, da je, kakor pri vseh tržnih predmetih, tudi pri mleku in mlekarskih izdelkih dopustna edino le mefrlčlta mera, ter da se bode pri prestopkih tako proti prodajalcu, kakor proti kupcu kazenski postopalo.
Mlekarice, ki prinašajo mleko v steklenicah ali kovinastih posodah pod 5 litrov vsebine na trg, posluževati se imajo za odmerjanje mleka postavnih CllftenfOV.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnž 30. maja 1902.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazale t vseh liturgifnih barvah, pluvijale, obhajllne borze,
stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno eerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.
Cd
JA Jst
S g
__, »S jg
=§r p
izr 1 = i*
e« _ >
cd o je « C= o o "S
tH xn
cd
c ®
•cM ®
>	(m ° §
.. «
©
m o ©
>	m
N
S v Cu
M JsJ
X
c f
®
>01 ^ I =
<U m » ®
«0 0!
O JS
.s g >
3 «
N ,
. 03
ta. » JS
d;
CCS "S O
<0 >
>00
cd
» c« <0 N "00 Sa
Kf «5 10 c
oc
o
a -g >0 xn ® oŠ
q <u 1* JMT «
^ _e= 0 c« ^ O
c-So » S
— ®<J mt
"P -ti O "I 3 Cm« u^s O. O «0 _ 3
d a, o m S
>n as 0.3 c
ce
d.-— 3 0
c >01
o n o
« a.
© x> "P D «
tO o S o
CM
a	ho
n	o
®	o.
n	«
O
~ s
■ ^.s
1 > s
i 4j m
686 50—6
C3
'sZ
03
00
>co
cd CS3
I
e
ei »m
f-h
A p
>-v«
oŠ
_ s
e l
0 S
t ^
i n
ei M
rri
r-*
B
03
Ui
o a
S I « I
0	2
"S 01
I - i
60 co c cd i
1	o
d -a N
"iN
■*» ■= ga -o
* >5 ®
« a 1 -e
> 2 1
O š- 2 ft » « «
v B
®	o o ® c
■a	> o ?
©	m S _ w 5
o	® =
c	s- si — o
—, rt <8 p
ca >CD ® >
c« a S ®
© qq 00
VB © js
c
S
e
v a
a
•J
k, _ S3
S
B o O
oŠ* .55
C N
o a> is >

Sljfe?
Iv.v.-.v


Trgovina z železnino „MERKUR"
v Celju, 0-ra.šica. cesta. štev. IS
priporoča svojo veliko zalogo najbofjšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sioer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Wtf Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiev. *
Postrežba točna.
\vX\W.
llls

ii ip

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejSe trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plaiče, kaznle, plnviale, dalmatihe, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi Teženje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eeul bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, d» bode hvaležna tudi za najmanj ie naročilo. Najodličnejšim spoitovanjam se priporoča 691 52-1
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.

Največje, najhitreje ter najvarneje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo v
AMERIKO.
Hamburg -New Jork le 6 dni.
Vožne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
v Ljubljani, Marijin tri šf.
nasproti frančiškanski cerkvi.
St. 15908
Razglas.
687 3-2
Vsled sklepa obč. sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 29. aprila t. 1. štev. 15908 razpisuje mestni magistrat
javno pismeno ponudbeno razpravo
za zgradbo novega betonskega kanala, od flra Južne železnice po Punajskl cesti In Sodnljsklh ulicah do Cigaletovlh ulic, kakor tudi za napravo kanalov In kamenenih cevij v Cigaletovlh, Sodnljsklh In predllnlh ulicah
na dan 16. junija 1902 ob 10. dopoludne.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled.
Ponudbe, v katerih so posamezne cene, kakor tudi proračunjeni zneski s številkami in besedami navesti, vložiti je v določenem času zapečatene in s 5%nim vadijem, ki ga je določiti na podlagi proračunjenih svot, opremljene, pri mestnem stavbnem uradu. V ponudbi je tudi navesti, da se ponudnik vsem stavljenim pogojem popolnoma podvrže.
Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisnim pogojem ustrezale in na take, katere bi se pogojno glasile, ali se prekasno vložile, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 31. maja 1902.
99
AMDROPOGOr
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo ZA rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
hI zabranl izpadanje las in odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpoiiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (15)
Vaso P e t r i č i e - xi.
V zalogi imajo tudi gg. E. Mahr in U. pl. TmkČCZV V Ljubljani, ft. Rant v KranJI, in lekarna „Prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
im*************
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst. 692 6-1
Vozove izdeljujem po najnovejši
dunajski in pariški modi.
FRANC VflSJAN ? Ljubljana, Rimska cesta štev. 11.
oi
franja fl\eršol
v Ljubljani, Mestni trg št. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih ln izvrSenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	i8 25
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
P
Zaloga šivalnih strojev
I 01	231 25-15
JMMJ/Vfl v Ljubljani.
Punajska cesta SI. 17.
TEŠEŠ „Durkopp"- in „Waffenrad" koles. -
C —
-O
as a
ss
95 H3 O
£
/S////SSS.
■T/?"-//'-
VA
pristni kranjski
laneno-oljnafi firnei
prod a j a	en ie-7
cfldolf dCauptmann v JEjuBljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarsk. kleja. ZZZZI Ilustrovani oeniki so franko na razpolago. ZZUZZ
n?
n
©
&
mmtm
»
S
st
efc
sr sr
St. 10.019.
Razglas.
6«9 1-1
Dražba občinskega lova na Žilfiem, ki se je bila s tukajšnjim razglasom z dn6 14. majnika t. I., št. 9187, razpisala, se s tem preklicuje, ker se je dc sedanji lovski zakup med tem podaljšal.
Razpisuje se pa s tem
javna dražba občinskega lova starotrškega
in sicer z vzklicnim letnim zakupom 2160 kron za dobo 5 let, t. j. od 1. julija 1902 do 30. rožnika 1907. — Dražba bo
v ponedeljek dne 23. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne
v občinski pisarni v Starem trgu pri Ložu
Dražbeni in zakupni pogoji so v uradnih urah pri tem c. kr okrajnem glavarstvu na videž.
C. kt*. okrajno glavarstvo v Liogateu,
dne 4. junija 1902.
Domača »metalna steklarija
ftog. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo tm*
strokovnjaško dobro. z?ia (Seno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega
cS 3»
§ £ ® ©
M
II * §
A « s *
■3 S
9 &
5 2
št. so/z.
SprISalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju g gotsko arhitekturo, isvriila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu a mimo vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri raspolagajo sicer n malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52-45
1
o
o B 0
s* **
o
H
K
®
i
Nakup ln prodaja "tJO. vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na boril.
Menjarična delniška družba
,,1E EBCV
l.,Wollzflilg10in13, Dunaj. I., I
t*
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je [mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 69