DELEGATSKI ŽAROMET
Zasedanje zborov skupščine
Ocena opravljenega dela
Delegatska skupščina občme Ljubljana-Šiška je na marčevski seji vseh treh zborov, po predhodni raz -pravi v temeljnih delegacijah, kritično ocenila svoje delo v preteklih dveh letih in sprejela tudi usmeritve za nadaljnje delo. Poročilo, ki je bilo predmet razpra-ve, je prikazalo ne le vprašanja in probleme, katerim je skupščina tega sklica posvetila posebno pozor-nost, temveč je izpostavilo tudi slabosti v njenem delu.
Iz razpoložljivih podatkov nedvomno izhaja, da je delegatska skupščina imela veliko dela. Naj to ugo-tovitev podkrepimo ie z nekaterimi podatki. Tako je zbor združenega dela na 21 sejah obravnaval skupno 328 točk, od tega 235 vsebinskih, zbor kra-jevnih skupnosti je na 20 ločenih sejah obravnaval od 290 točk 216 vsebinskih, družbenopolitični zbor pa je na 18 sejah obravnaval od skupno 167 točk 95 vsebinskih. Pomembnejše je vprašanje, ali so na dnevne rede delegatske skupščine vedno prihajala najbolj aktualna vprašanja dela in življenja delovnih Ijudi in občanov. Poudarjeno je bilo, da bo v bodoče potrebna večja selektivnost pri predlaganju dnevnih redov, to še posebej veija za zbor združenega dela, da bi resnično zaživel v svoji specifični vlogi. Moral bi posvečati večjo pozornost prav aktualnim vpraša-njem gospodarjenja in imeti tudi večji vpliv na odloči-tve, ki zadevajo pogoje gospodarjenja oz. delitev ustvarjenega dohodka v združenem delu. Zato po mnenju delegatov ni sprejemljiva praksa, ki je močno prisotna v zadnjem obdobju, da se pomemb-nejše odločitve sprejemajo po hitrem postopku, še zlasti v zvezni skupščini, kar onemogoča ustvarjalno sodelovanje delegatske baze, pa tudi občinskih zbo-rov združenega dela. Nedvomno je tudi v tem eden od vzrokov za nezadovoljivo udeležbo delegatov na seji zbora združenega dela, saj je znašala udeležba v preteklih letih v povprečju le 61 %. Zato je potrebno kritično analizirati vzroke tega pojava in energičneje odpravljati že spoznane slabosti v delovanju dele-gatskega sistema v združenem delu, da bi zagotovili njegovo nadaljnjo krepitev in razvoj. Pri tem se mo rajo svoje odgovornosti v polni meri zavedati tako poslovodni in samoupravni organi v združenem delu kot tudi subjektivne sile na vseh ravneh. Po mnenju delegatov/ je zbor krajevnih skupnosti tudi v tretjem mandatnem obdobju bolj aktiven prav zaradi tega, ker na tem zboru delegati resnično zastopajo inte-rese svoje delegatske baze, oziroma prihaja pro-blematika iz teh okolij v večji meri do izraza v dela-gatski skupščini.
V razpravah so delegati kritično spregovorili tudi o delu posameznih delovnih teles delegatske skupš-čine, o njenam programiranjiMer o informiranju ob-čanov. Kar zadeva širše Informiranjedelovnih Ijudi in občanov naše občina, je močno prisoino mnenje. da ta informiranost ni zadovoljiva in da sredstva jav-nega obveščanja, tudi glasilo »Javna tribuna«, svoje vloge povsem zadovoljivo ne uresničuje. Pri tem ne gre le za redno obveščanje javnosti o sprejetih sta-liščih in odločitvah na seji delegatske skupščine, temveč tudi za seznanjanje delovnih Ijudi in občanov s problemi, ki terjajo aklivnejše vključevanje skupš-čine in njenih organov ter drugih dejavnikov za nji-hovo razreševanje. Tako bi omogočili široki delegat-ski bazi, saj imamo več tisoč delegatov, da se pravo-časno in poglobljeno seznani z aktualno problema-
tiko in na tej podlagi lahko tudi ustvarjalno sodeluje pri nakazovanju poti za rešitev posameznih perečih vprašanj.
Posebna pozornost je bila posvečena tudi dele-gatskim vprašanjem in pobudam. Analiza namreč kaže, da je bilo v preteklih dveh letih postavljenih 177 delegatskih vprašanj, od tega največ na zboru krajevnih skupnosti, dane pa so bile tudi številne po-bude, tako iz krajevnih skupnosti kot tudi iz združe-nega dela. Vsebinska analiza postavljenih delegat-skih vprašanj kaže, da se jih je največ nanašalo na področje urejanja prostora ter komunalnega in sta-novanjskega gospodarstva. Preko tega instituta de-legati opozarjajo tudi na še vedno prisotne slabosti v delu skupščine, njenega izvršnega svota in upravnih organov ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti (Zavod za izgradnjo Ljubljane, mestni potniški promel itd.). Po mnenju deiegatov odgovori na delegatska vprašanja še vedno v celoti ne zado-voljujejo. Preko delegatskih vprašanj posamezna okolja izpostavljajo predvsem tiste probleme, ki jih dalj časa pestijo, pa z njihovim razreševanjem niso zadovoljni oziroma prislojni organi pravočasno ne ukrepajo. Zato delegati ne morejo biti zadovoljni s formalnim odgovorom, temveč želijo zagotovilo, kaj in v kakšnem roku bodo pristojni dejavniki slorili v zvezi z obravnavanim problemom. Zalo so delegati terjali poglobljeno in kritično analizo o postavijenih delegatskih vprašanjih in tudi v odgovorih nanje, da bi na podlagi take razprave resnično dosegli premik na tem področju Praksa kaže, da je bila v preteklosti premalo koriščena pravica, da v primeru, če delegat oz. delegacija z odgovorom ni zadovoljna, lahko za-hteva dopolnilno vprašanje oz. obravnavo problema na sami seji zbora.
Delegati so terjali tudi poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov, zato je bil sprejet sklep, da bo o te.n delegatska skupščina razpravljala na prihodnji seji in dala tudi usmeritev za njihovo na-
daljnje delo.
Ob obravnavi periodičnega programa dela za II.
trimesečje tega leta so delegati podprii usmeritev o realnem planiranju posameznih sej, ki ni nujno, da so vsak mesec in o njihovi skrbni pripravi. Tako bo v obdobju do dopustov delegatska skupščina med drugim razpravljala o vključevanju gospodarstva občine v mednarodno delitev dela, se seznanila z uresničevanjem planskih dokumentov, še zlasti re-solucije za letošnje leto. se soočala s ključnimi pro-blemi gostinstva v občini in povedla razpravo o ohranjanju in razvijanju revolucionarnih izročil NOB in socialistične izgradnje. Pozotnost bo posvetila tudi problematiki sanacije Draveljske gmajne in obravnavi nekatenn zazidalnih načrtov oz. njihovi spremembi.
Na zadnji seji so zbori obravnavali tudi pomembne sistemske zakone, ki zadevajo urejanje prostora, naselij in drugih posegov v prostor, stavbna zemlji-šča in objektov, ki bodo na dnevnih redih republiške skupščine v aprilu. Skupščina je bila seznanjena s amandmaji, ki jih je dal izvršni svet ter pripombami komiteja za urejanje prostora in naložila skupinam delegatov za zbor občin in zbor združenega dela re-publiške skupščme. da oblikujeta v sodelovanju z drugimi dejavniki amandmaje.
A. T.