Stev. 185
TRST, v sredo 5. julija 1911
Tečaj XX>V#
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&k&rnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, JDorabergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2O st. mm. Za oglase v tekstu lista do o vrst 20 K, v^aka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brt-z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Saroon<na na neđoljsko Izdanje „EDINOSTI" stane: za
e«lo leto Kron 5'20, za pol leta Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ncfranko-
vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino og'ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 2«) (Narodni do»). Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T:skarna „Fd'noat*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-hranllnKni račun Stev. 841-652. TELFFOM št. 11-57
BRZOJflUNE VESTI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 4. Poročevalec baron Edmund Solimossy je predložil poročili obrambnega in finančnega odseka o obrambni predlogi. Zbornica je nadaljevala generalno debato o finančnem zakonu.
Posl. grof Batthyany je označal kakor slabost vlade, da ni dovršila odcepljenja Reke od senjske škofije, ki j e b i 1 o v Rimu že odobreno, čeprav je desetletje stara želja Rečanov.
Govornik je potem govoril o albanskem vpjašanju in izrazil mnenje, da nemire v Albaniji neti Črnogora. Govornik ne odo-bruje, da se je minister za unanje stvari grof Aehrenthal pridružil postopanju Rusije in je Turčijo opominjal, naj popusti. Nato je omenil odpošiljatev nemške vojne ladije v Maroko in je rekel, da pričakuje od mi-nisterskega predsednika pomirjevalno izjavo, da ne nastanejo iz marokanskih dogodkov za nas nikake težke komplikacije. Govornik je zahteval, naj država ustanovi ogrsko tovarno topov in naj odkloni načrt ustanovitve tukajšnje podružnice Škodove tovarne. Konečno je urgiral volilno reformo. — Nato je bila debata zaključena. Prihodnja seja jutri.
Stranke so sklenile kompromis, da prične v četrtek osemdnevni odmor v razpravah državne zbornice.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 4. Prva seja gospodske zbornice bo v ponedeljek dne 17. t. m. ob 3. uri popoludne.
Oficijozna avstrijska izjava glede koraka Nemčije v Maroku.
DUNAJ 4. „Fremdenblatt" priobči jutri članek, v katerem se odobrava in simpatično pozdravlja najnovejši korak, ki ga je Nemčija v Maroku storila s tem, da je odposlala vojno ladijo v marokansko pristanišče Agadir. „Fremdenblatt" pravi, da je Nemčija s tem ravnala v smislu Algesirske akte. Avstro-Ogrska da ni direktno intere-sirana v marokanski politiki. Ali, z ozirom na to, da je avstro-ogrska monarhija četrta velevlast glede importa v Maroku, da se bo v danem slučaju dala voditi glede marokanske politike od ozirov na te svoje gospodarske interese.
Otvoritev državnega zbora.
DUNAJ 4. Ravnateljstvo pisarne poslanske zbornice naznanja, da bo poslanska zbornica otvorjena dne 17. t. m. ob 11. uri predpoludne.
Razsodba v procesu proti maloruskitn dijakom.
LVOV 4. Danes je bila proglašena razsodba v procesu proti maloruskim dijakom, obtoženim radi izgredov na Ivovskem vseučilišču. Pet dijakov je bilo obsojenih radi javnega nasilja in zlobne poškodbe na tri mesece ječe, 68 obtožencev na mesec ječe in 26 na 14 dni ječe. Oproščen ni bil torej nikdo. Branitelji so proti obsodbi vložili rekurz.
Ministerska kriza v Srbiji.
BELIGRAD 4. Sinoči se je pod predsedstvom kralja Petra vršila konferenca radikalnih voditeljev, ki se je bavila z vprašanjem, ima li še nadalje obstojati radikalna koalicija. Do sporazuma ni prišlo. Predsednik skupščine Nikolič je vsled tega odložil misijo za sestavo kabineta, poverjeno mu od kralja.
PODLISTEK.
Češka lagdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Potres.
PULA 4. Aparati hidrografičnega urada so zabeležili danes močan daljni potres. Začetek ob 3. uri 41 mm. zjutraj. Maksimalno gibanje ob 3. uri 51 13". Oddaljenost ognjišča 3000 km.
Vročina v Ameriki.
NEW-YORK 4. Vročina traja po vsej deželi. Včeraj je na tisoče ljudi zadela soln-čarica. V New-Yorku in okolici je umrlo za solnčarico 40, v Čikagu 27 ljudi. Temperatura je na nekaterih mestih dosegla uad 43 stopinj Celzija.
Predsednik Falličres na Holandskem.
AMSTERDAM 4. Predsednik Fallieres je ob 3. uri popoludne dospel semkaj. Vsprejeli so ga kraljica, princ Henrik, ter načelniki oblastnij in členi francoskega odposlanstva.
Kolera.
PEKING 4. Tukajšnji kitajski listi poročajo, daje v Mukdemu izbruhnila kolera.
Med tem, ko je še tako v duhu premišljeval, je vstopila tiho k njemu v sobo gospa Kristina, vsa prestrašena vsled novice, ki jo ji je prinesla Alusa od dvorskega ljudstva, da namreč odposlanstvo naroda zahteva njeno odstranitev. Ko je zagledala kraljevo čelo še temnejše, nego je bilo v zadnjem času, se je še bolj prestrašila. S par hitrimi koraki je stala poleg njega ; objela ga je in je gledajoč mu z bolestno slast-■im smehljajem v divje oči, zaplakala:
»Vse vem. Hočejo me odtrgati od tebe! Hočejo me oropati tvoje ljubezni I Hočejo me vreči v obup. Toda ob enem vem, da tvoja plemenitost, moj kraljevski gospod, ■ikdar ne dopusti, da izvrše to krivico proti meni" . . .
„ Kristina!" je za vpil kralj nanjo, za-
Rim 4. Turški prestolonaslednik Jusuf Izzedin je ob 2*40 popoludne s spremstvom odpotoval preko Dunaja v Carigrad.
Dunaj 4. Kakor je zvedel „N. W. Tag-blatt", je cesar med drupimi imenoval člena gosposke zbornice kneza Ladislava Sapieha in grofa Frana Josipa Silva Taroncu tajnima svetnikdma. — Kakor poroča „Vaterland" je imenovan tajnim svetnikom tudi bivši drž. posl. baron Morneg.
Za naše šolstvo.
Govor drž. posl. dr. Ry bar a na manife-stacijskem shodu v „Narodnem domu* dne 2. julija 1911.
Celo § 19. državnih temeljnih zakonov si vsakdo tolmači po svoje in poljubno. Da, celo vseučiliščnega profesorja dr. Lustkandla smo čuli, kako je trdil, da je § 19 praktično brez pomena in da se iz njega,ne daja izvajati absolutna ravnopravnost. Če torej celo univerzitetni profesorji in učitelji državnega prava tako tolmačijo zakon o ravnopravnosti, česa nam je še pričakovati od naših magistratnih asesorčkov ?! Zato moramo vedno naglašati princije narodne avtonomije iu ne smemo odnehati od zahteve po njem. Ob sedanjih razmerah si ne smemo domišljati, da zato, ker plačujemo tudi mi za laške šole in prispevamo za nemške, smemo zahtevati za-se slovenskih Šol. Do teh pridemo, če bomo sami gospodarji, če bomo z danimi sredstvi sami upravljali svoje šole.
Krivo pa je, če misli kdo, da bi si s tem naložili nov davek. Saj plačujemo tudi sedaj za šole, ali tiste blagajne, v katere znašamo ta denar so za nas zaprte. Zato ravno moramo zahtevati, da se bo stekal naš denar v blagajne, ki bodo v naših rokah.
In do tega mora priti, do uredbe po principu narodne avtonomije. Saj je že poleg nas tudi nekaj drugih strank, ki se izrekajo za ta princip. Izrekajo se zanj Malo-rusi in tudi socijalna demokracija ga je vs-prejela v svoj program. Da, celo Nemcev je že, ki zahtevajo narodno avtonomijo. Seveda je takih Nemcev le tam, kjer so oni v manjšini, kjer občutijo na lastni koži, kaj to pomenja, če je kje manjšina odvisna od večine. No, prej ali slej vtegnejo priti tudi Nemci do prepričanja, da je le narodna avtonomija primerna podlaga za ureditev medsebojnega življenja med plemeni. In tedaj pridemo do tega, da bo tudi naš narod sam odločeval o svojih kulturnih potrebah.
Seveda bo dotlej še dolgo trajalo in
krivajoč svojo zadrego, „Kristina I kaj te je preplašilo, da tako čudno govoriš in izgledaš ?"
„O ne taji mi ničesar !" Goreče ga je stiskala k sebi in iz njenih krasnih oči se vsul potok solza., „Ljudstvo se upira proti tebi radi mene. Čula sem le slaboten odmev tega viharja, toda morem si misliti, kako močno so silili va-Te moji sovražniki. Toda ob enem čutim v svojem srcu, da vstrajaŠ, da me ne zavržeš" . . .
Kralj jo je strastno stisnil v svojem objemu in ji je z vročimi poljubi ustavil nadaljna priznavanja njenih bolečin.
„O, če bi resnično izgubila kdaj tvojo ljubezen, moj prevzvišeni gospod", je začela jadikovati na novo, oblivajoč njegove prsi z vročimi solzami, „te prosim na kolenih samo tega", in padla je pred njim na tla, „ubij me, prebodi z bodalom to ubogo srce, ki te ne neha nikdar ljubiti, in Še v zadnjem trepetu te bo blagoslovljalo, moj Kazimir; pusti me umreti pri svojih nogah, toda ne goni me od sebe, ne za-metuj me s svoje strani, pusti me umreti kakor svojo soprogo . .
„Nehaj, Kristina I" je veleval Kazimir,
moramo biti pripravljeni na dolge borbe. Doslej smo se borili z veJnim sklicevanjem na zakon in apeli na pravičnost nasprotikov in vlade. S tem pa nismo prišli daleč, ker pri nas v Trstu sploh nimamo šolskega zakona in ker naši nasprotniki sovražijo pravico in so največi krivičniki. V takih rokah je usoda naših šol. Kako naj zahtevamo pravičnost od njih, ki nas neprestano tlačijo na neizprosen način in nam groze celo z gospodarskim bojkotom ?! Od takih ljudi ne smemo pričakovati Šol. Ali naglaŠam, j da se radi onega brutalnega govora Me-j nesinijevega ne treba preveč razburjati. Tudi jaz nočem danes reagirati na ta govor, in i si prihranjam to za kako drugo primerno priliko. Izjavljam pa na kratko: Če že hočejo, naj nas le začno bojkotirati! Ali bojkotirajo naj tudi naše slovanske banke! Mi jim bomo hvaležni zato. Saj to je ravno žalosten pojav, da nekatere naše banke — posebno češke — podpirajo najhuje naše nasprotnike in marsikatero podjetje bi bilo že propadlo, da ni dobilo denarja iz naših bank.
Hočejo nas poditi Iz Trsta. Naj le poskusijo ! Ali naj ne pozabljajo, da je to naše trgovsko mesto le otok v južno-slovanskem morju. Italijani v Trstu so ka-kar v kaki trdnjavi, iz katere ne morejo ven, ako ne stopijo na našo, po njihovem sovražno jim zemljo. V tej trdnjavi se jim godi dobro le tako dolgo, dokler morejo oni ven in jim oni od zunaj prinašajo notri hrane, dokler morejo oni svoje blago pošiljati ven in dokler oni, ki prihajajo notri, kupujejo od njih.
Dokler je tako razmerje, trdnjava vspe-va. Vse drugače pa bo, če bi prišlo do gospodarske vojne. Italijani naj si ne domišljajo nikar, da bodo le oni ven streljali, marveč naj bodo pripravljeni, da bomo tudi mi notri streljali. To naj si zapomnijo Italjani!
Doslej smo se sklicevali na zakon in pravičnost. Ali ni nam pomagalo, ker so razmere take, da more močnejši izrabljati zakon v svojo korist in na škodo zatiranih. Kdor nima nič v rokah, temu ne dajajo nikdar prav. Tega nesrečnega razmerja ne odpravimo z vsem apeliranjem na zakon in pravičnost. Sicer bomo morali tudi v bodoče opozarjati in sklicevati se na dejstvo, da sta zakon in pravica na naši strani. Ali nasprotnikov ne privedemo do tega prepri tanja, dokler ne bomo politično močni. Le kdor je politično močen, ima svoj delež na delitvi kruha. Ko bomo kazali dovolj moči, tedaj bodo začeli računati z nami in nam bo tudi sklicevanje na zakon v pomoč.
Zato govore tudi naše dosedanje skušnje. Po sijajni zmagi leta 1907 v okolici in po lepi afirmaciji v mestu so nam kmalu podržavili pet učiteljev, po občinskih volitvah 1909 ko smo nasprotnike pognali celo v ožjo volitev, so nam podržavali zopet pet učiteljev, in sedaj, ko smo zopet pokazali svojo moč, nam je zagotovljenih zopet pet.
Kakov nauk je to za nas ? Da se v Avstriji s samim apeliranjem na pravico nič ne doseza, pač pa z odločnimi nastopi, ako jih podkreplja politična moč. To je nauk, ki nam ga dajejo skušnje iz naših lastnih bojev. Izbojevali smo že mnogo lepih zmag, toda ne sme ostajati pri tem, ampak moramo napredovati. — Jačiti se moramo in množiti svoje vrste, da bomo odločilni faktor na volitvah. Ko bodo nasprotniki občutili našo pest, našo moč, pridejo do spoznanja, da se morajo pobotati z nami.
(Zvršetek pride).
ves zmeden po nepričakovanem izbruhu njene strasti in strahu, dvigujoč jo k sebi od tal, „saj se ni pripetilo ničesar, kar bi ti dalo povoda k jadikovanju. Bili so tu moji kmetje in zahtevajo, da jih sprovedem zopet v boj."
„In ti pojdeŠ?" je prekinila njegov govor in oči so ji vsplamtele v posebnem ognju.
»Pojdem I" je odgovoril odločno in položil roko na njeno glavo.
„Hočejo te samo oddaljiti, odtrgati te od mene !" je zavpila ponovno in se tresla v njegovem objemu. „Hočejo te menda zvabiti od tod v nevarnost, izdati te, pustiti te, da pogineš . . . Ne, ne, Kazimir ; obljubil si mi, če bi zopet Šel v boj, da me vzameš seboj."
»Krista !" jo je miril Kazimir. „Pomisli vendar, kaj zahtevaš! Boj ni nikaka zabava za gospe" . . .
„Meni bo še več nego zabava!" je odgovorila in se vzravnala poleg njega in zadobila izraz junakinje. „Meni bo boj veselje, sreča, kajti v njem bom ob tvoji strani, deležna bom tvoje nevarnosti, tvojih težav, tvoje slave, tvoje zmage ... O, kako hre-
HRVATSKA.
Izstop „Osječanov". — Vstajenje madja-ronske stranke. — Volitve.
— B. — Prav tisto, kar se je pred-vidjalo, ugibalo in pisalo, se je tudi dogodilo : rodbinske razmere v zakonu med TomaŠičem in „Osječani" so našle svoj konec v — razporoki! To, že 5 mesecev napovedovano „ločitev" smo torej dočakali. Na javnost ni posebno delovala ta vest ravno zato, ker je bi bilo to tolikokrat napovedovano. Ločitev „Osječanov" od Tomašića je korak naprej k ŠčiŠčenju situvacije — korak je to, ki nas vodi k tistemu velikemu političnemu momentu, ki smo ga mi predvidjali in ga pozdravljali.
Teren se polagoma sondira — sondira se samo ob sebi, pod vplivom splošnih političnih razmer. To je naravna konsekvenca današnjega političnega stanja.
Oblastniki hočejo imeti brezpogojno pokorno stranko, kakoršnjo so že imeli; hoteli bi zopet imeti stranko, kakoršnja je bila pokojna „narodna" — reete madjaron-ska stranka.
Vspostavljenje take stranke je tudi glavna naloga, ki jo je dobil ban Tomašič. Zato je hotel vnovič prisiliti „Osječane", da vstopijo v klub njegovih mamelukov. Ali večina ni hotela tega in to je glavni vzrok, da so se ločili od Tomašića. Le dva člana „osješke grupe", profesor Sisić in kanonik Radičevič sta pristopila k Tomašićevim mamelukom. Ti imajo biti v podlago za vskrsnenje pokojne madjaronske stranke. Zopet imajo vstati individuvi, ki so pomagali Khuenu zatirati in tlačiti pravice hrvatskega naroda, zopet naj pridejo na površje osebe, ki so leta 1906 doživele svojo politično smrt.
To je zopet stvar, ki nam vzbuja pesimistično razpoloženje. To pa ne toliko radi Tomašićeve želje in zapovedi oblastnikov za osnutje nove madjaronske stranke. „Hrvatsko pravo", organ franko-furtimaŠev, je vzrok, da nas za hip prevladujejo pesimistične misli. Govoreč o izstopu „Osječanov" in beležeč željo oblastnikov za osnutje madjaronske stranke piše namreč „Hrvatsko pravo": da bi izganjali hudiča z belcebubom in postavljali mlado-madjarone (tako imenuje hrvatsko-srbsko koalicijo) v monopolni položaj — tega oni nočejo in zato nastopijo proti koaliciji! Kajti — tako naglaša „Hrvatsko pravo" — boljše je, da prideta v sabor dve slabi nagodbenjaški stranki, nesposobni za vlado". Kaj pomenja to? — Pomenja, da bodo franko-furtimaši zopet pomagali To-mašiču, da bo mogel pod krinko vstav-nosti tirati dalje madjarsko politiko v Hrvatski!!
Z druge strani nas pa zopet teši pojava, da „Hrvatska svoboda", glasilo Mile Starčevičeve grupe konsekventno piše za kooperacijo hrvatskih opczicijonelnih strank. Koalicija pa se v vsej tej akciji drži preveč pasivno.
Ta pasivnost bi mogla škoditi, ker Tomašić ne bo čakal, dokler se hrvatske opozicijonelne stranke kooperirajo. Okrajni predstojniki so neprestano na delu za — volitve. Volitve bi znale biti prej, nego se koalicija nadeja ! In potem ?...
Čas je došel, pogoji so tu in mi se nadejamo vzlic vsemu, da dočakamo nov poraz na novo vstalega m a-djaronstva! _
penim, da bi se odlikovala pred tvojimi očmi j z drznim dejanjem! . . . Kako si želim, da bi dokazala tvojemu narodu, da je kralj Kazimir vzel za soprogo ženo, ki ga je dostojna" . . .
In njeno ponosno oko je vsplamtelo v močni samozavesti. Toda, takoj je zopet zarosilo in gospa Kristina je začela prositi z mehkim, ganljivim glasom:
„Samo pri sebi me pusti! Saj sem tvoja soproga! Saj je pred oltarjem nama škof zjedinil najine roke!"
In ponovno se tresoč po vsem telesu se je stiskala k njegovi mogočni, trdni, železni postavi, kakor bi iskala zavetja pred viharjem, ki se že vali bližje . . .
Kazimir jo je par trenutkov molče držal v objemu, potem jo je, kakor bi se nagloma j zbudil z globokega sna, ali nekakega omam-' ljenja, spustil iz svojega objema in vskliknil: „Jutri odrinemo v boj! Če hočeš, moreš z menoj!" . . .
Gospa Kristina je zapustila kraljevo sobo v velikem razburjenju in nemiru. Vest, da zahteva ljudstvo njeno odstranjenje od kralja, jo je zadela kakor uničujoča strela.
(Pride še.)
Stran II.
»EDINOST« št. 185.
V Trstu, dne 5. julija 1911.
Narod pod nasiljem.
Tako označa „Slavisches Tagblatt" položaj nas tržaških Slovencev z ozirom na krivice, ki se namj gode na šolskem polju. Mej drugim piše:
Povodom državnozborskih volitev je tvoril vspeh dneva glavnih volitev v Trstu jedno tistih presenečenj, ki delujejo tem močneje, ker prihajajo nenadejano in nepričakovano. Ako se iz nemških listov infor-mujemo o razmerah in dogodkih v Primorju, posebno pa v Trstu, prihajamo seveda do prepričanja, da poleg gospodovalnega italijanstva v teh za državo izredno važnih primorskih pokrajinah zaslužuje uva-ževanja k večemu se nemški trgovski in industrijelni element. Ni čudo potem, da si ne znamo tolmačiti dejstev, iz katerih izhaja, da se poleg Italijana, ki še skoro sam gospoduje, krepko povzdiga tudi skromni, delavni in trezni Slovenec in nabira notri v sredi citta italiana tisoče glasov in spravlja svojega lastnega kandidata v ožjo volitev.
Iz lastne moči se bori Slovenec v Trstu za svojo narodno in gospodarsko osvobojenje. Ne le, da faktorji, ki so poklicani za kulturelno in gospodarsko dviganje narodov, nič ne store za tisto povspeše-vanje tržaških Slovencev, do katerega ima vsak narod v državi polno zakonito pravico, marveč skušajo, nasprotno, na vse načine, da Slovencem otežujejo mirno pot razvoja, torej zastavljajo največi odpor ravno tam, kjer se more — kakor uče skušnje — zadeti korenike, narodnega ratvoja: pri Šoli.
Na to pojasnuje člankar z bogatimi podatki in številkami šolske razmere v Trstu ter podaja jasen dokaz, kako se nas zanemarja in kaka krivica se nam godi, izlasti, pa z ozirom na veliko skrb, ki jo državna uprava posveča množenju nemškega šolstva ter prihaja do zaključka: „Ako ni v tem zistemu že v naprej proračunjen namen vlade, potem mora ta poslednja po vsej pravici v najkrajšem času otvoriti Slovencem v ^ Trstu slovenski realni gimnaziji. Povprečni procenti dokazujejo, da imajo trž. Slovani večo pravico do take šole. nego pa Nemci".
In dalje: „2700 slovenskih učencev nima niti ene javne šole v materinem jeziku, dočim ima 1650 nemških učencev v Trstu na razpolago 8 državnih, ljudskih, meščanskih in srednjih Šol. — Če to ni najbolj kričeča krivica, potem nimamo nobenega smisla več .za pravico in krivico".
In končno:
„Rezultati ljudskega štetja sicer niso Še znani, ali Slovenci Trsta so na minolih občinskih in državnozborskih volitvah dovolj spoznali svojo Številno moč in narodno silo In predvidjati je, da se boj za slovenske šole v Trstu razvije huje, nego sedaj. Mora se razviti, ker zavest o pravici do šol v materinem jeziku je prešinila vse sloje slov. ljudstva v Trstu.
izjavil, da preti Evropi nevarnost, ker bi se hotela Avstrija in Italija polastiti Al banije.
Domače vesti.
Gospod Miroslav Štiglić, višji urad nik zavarovalne zadruge „C r o a t i a", je imenovan prokuristom podružnice „Croatie v Trstu.
Zgodovinska — blamaža. — Prejeli smo: Ko smo bili še mali dečki, nam je oče velel, naj storimo to aH ono. Ker pa smo skoraj vedno pozabili storiti, kar nam je bilo ukazano, je oče to opravil sam. Ob sličnih prilikah nam je pripovedoval, da so v Miljah imeli nekdaj župana, ki je strogo zapovedal mestnim pometačem, naj pome-tejo mestne ulice. Ker se pa ukaz ni izvršil je župan vzel metlo in šel — pometa sam!
Pred dobrimi osmimi dnevi je naš tržaški magistrat objavil naredbo, s katero je zapovedal vsem hišnim posestnikom, da morajo nemudoma dati očistiti zidove, oble-kane po lepakih izza državnozborskih volitev. Ta ukaz, aH naredba je imela ta vspeh, da so še danes vse hiše polne, več ali manje estetičnih lepakov (za Lahe so najmanje estetični oni slovenskih kandidatov!) in da so celo občinska poslopja še danes polna spominov na zadnje volitve.
Naš slavni magistrat se je torej neznansko blamiral in zasluži, da postane ta njegova naredba zgodovinska, kakor je postala ona miljskega župana I
Nemško-laška potrdila izdaja poštni urad na trgu delle Poste vsem onim, ki plačujejo telefonične pristojbine v tamošnjih govorilnicah. Na zahtevo po slovenskih potrdilih odgovarjajo uradniki, da teh nimajo l Mi zahtevamo odločno, da si poštna uprava oskrbi vse tiskovine ali litografirana potrdila tudi v slovenskem jeziku! Tudi ne bomo več potrjevali prejema priporočenih pisem na nemško-Iaških tiskovinah, kar naj si dotični uradi in pismonoše zapomnijo, da jim ne bo treba hoditi dvakrat 1
Družba sv. Cirila in Metoda je zaključila 1. julija letni račun z g. Ivanom Per-danom glede prodaje užigalic. G. glavni za-lagatelj je izplačal družbi še dvatisoč petsto in osemdeset kron. Hvala vrli tvrdki Ivan Perdanovi, hvala posebna pa Vam, častiti rodoljubi, ki, uporabljajoč edino le družbine vžigalice, donašate tako lepe prispevske za slovensko obrambo in prosveto! Le naprej....!
Ob sklepu 1. polletja poslal je družbi sv. Cirila in Metoda g. Iv. Keber 150 K od prodane kreme. Čim več odjemalcev dobi ta predmet, tem večji prispevek za Ciril-Metodovo družbo. Priporočamo in prosimo!
Škofljica se je Ljubljančanom prav priljubila posebno, odkar si je ustanovila podružnico sv. Cirila in Metoda. Dne 16. julija t. 1. priredi veselico v korist Ciril-Metodovi družbi in se nadeja polnoŠtevilne udeležbe domačinov, okoličanov in Ljubljancev. Na svidenje 1
Družbi sv. Cirila in Metoda so izročile delavke ljubljanske tobačne tovarne 3 krone po gospici Manci Rozmanovi. — Srčna hvala 1
Prav oveseljiv je dar Ciril-Metodovi družbi Golobovih fantov v Ljubljani 1 krono 20 vinarjev, njihov izkupiček za rože. — Živio!
Nabiralnik v trnovskem župniŠču v Ljubljani je nabral za Ciril-Metodovo družbo
Položaj v Albaniji.
„Obzoru- poročajo iz Podgorice, da so se vršili minuli petek in soboto v bližini črnogorske meje hudi boji med ustaši in turškimi četami. Bojev se je udeleževalo okoli 6000 ustašev, ki so bili oboroženi z več topovi in mitraljezami.
Na mejo je odšla cela divizija črnogorske vojske. Med črnogorsko vojsko in ustaši ni niti deset kilometrov. Pogajanja v Podgorici med ustaškimi vodji in turškim! zopet 12 "kron 60 vin., dobil je vže drugo odposlancem so se razbila.	j diplomo, katera je častna pobotnica, ki po-
Vodje Arnavtov so odbili turške po-, trjuje prejem drugih 200 K. Posnemajmo nudbe. Oni zahtevajo popolno avtonomijo dobrega nabiralca!
Albanije.	| Prihod angleškega in francoskega
Torgut paša je baje od turške vlade poslanika. S prvim brzovlakom južne že-dobil dovoljenje, da sme ustaše preganjati leznice je prišel včeraj v Trst angleški po-tudi preko meje.	| slanik na Dunaju Sir Fairfax Leighton Cart-
Zato se smatra vojno med Crnogoro wright s soprogo. Na postaji ga je pozdra-in Turčijo za neizogibno. Izvanredni črno- vil angleški generalni konzul J. Bowring gorski odposlanec v Petrogradu Lazar j Spence. Poveljnik angleške eskadre je ob-MijuŠković je izjavil, da je sedaj v Albaniji iskal ob 11. uri predpoludne poslanika v 50.000 rednih vojakov. — Odposlanec je Palače Hotelu Excelsior. Ko se je pozneje
PODLISTEK.
Naše gledališče.
Intendantovo poročilo na občnem zboru „Dramatič. društva" dne 1. julija 1911.
Sami pa veste, da smo letos igrali namesto burk operete, in veste tudi, kako radi so prihajali k operetam še ljudje, ki navadno ne hodijo v gledališče, vsaj v naše ne. Jaz pa sem z operetami tudi hotel navaditi ljudi na gledališče, če jih že z dramo nisem mogel privabiti.
Samo s tega stališča in iz teh vzrokov bi kolikor toliko zagovarjal operete. Drugače pa sodim o njih, da ne spadajo v dramsko gledališče, zlasti preveč in v tako gledališče ne, ki ima majhen kontingent občinstva in omejeno število vseh predstav.
Za drugo leto ima odbor tudi glede tega že nekak načrt in ga izvede, če bo kazalo.
Splošno pa lahko trdim, da so bile tudi operetne predstave dostojno vprizorjene, morda prav dobro, če pomislimo, da smo z njimi komaj začeli.
Drama je vsled operet trpela. A to sem slutil, zato sem jih odrinil bolj v drugo polovico sezone, ko drama že tako ali tako pada. Vsled tega smo z boljšo dramo že v prvi polovici sezone nekako absolvirali.
Če torej rekapituliram, sem prepričan, da so bile letošnje predstave raznovrstne in dobre, kakor še nikoli poprej. Zato tudi vem, da se bo tudi bodočemu odboru držati nekako tega merila; le še na izpopolnitev in še na večji napredek bo moral misliti.
Gostovanj letos nismo prirejali. V Gorici smo sicer dali tri predstave, s tem pa smo tudi končali, ker se je slabo izplačalo (pokrili sme komaj stroške) in ker smo imeli sami s seboj in doma dosti opraviti.
Tudi letos smo imeli nekaj podpor, vendar ne toliko ko lansko leto. Državni in deželni poslanec, g. dr. R y b a f je takoj ob koncu lanske sezone nabral okoli 600 K. Nekaj naših dobrotnikov je še pozneje podpisalo ali naklonilo velikodušne podpore. Vsem smo se bili zahvalili od slučaja do slučaja v listu „Edinost". Če se jim vsem skupaj Še enkrat iskreno zahvaljujem, vršim svojo prijetno dolžnost. Ravno tako se pre-srčno zahvaljujem vsem narodnim denarnim zavodom, ki so nam nakazali podpor, kakor vam bo poročal gospod blagajnik.
poslanik podal na admiralsko ladijo, so topovi iste oddali običajni salut.
Z drugim brzovlakom južne železnice je pa prišel včeraj francoski poslanik na Dunaju M. Ph. Crozier, katerega so na postaji pozdravili gospodje tukajšnjega francoskega konzulata. Nastanil se je tudi v Palače Hotelu ExceIsior.
Dramatično društvo v Trstu otvori sredi tega meseca dramatično Šolo. Vse, ki bi se hoteli posvetiti igralski umetnosti, prosim, da me pismeno ali pa osebno obvestijo.	Ivan Zoreč
Narodni dom.
Otroški vrtec v sv. Ivanu. V nedeljo 9. t. m. prirede otroci iz vrta malo otroško zabavo v zaključek šolskega leta. Na programu so prizorčki, deklamacije in petje. Čisti dobiček gre za svetoivansko podružnico sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo že danes stariše in prijatelje slovenske mladine, da se udeležijo te nedolžne zabave v velikem številu ter s tem pripomorejo k materialnemu dobremu vspehu!
Pozor, prašičereje!! Kmetijska družba za Trst in okolico ima na razpolago osem-tedenskega mrjaščka, katerega odda onemu članu družbe, ki namerava držati skočno postajo. Prosilci naj se zglase v družbenem uradu, G. Galatti št. 12.	Tajništvo.
Združene skupine NDO pri sv. Jakobu prirede prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m. na vrtu gostilne „Gospodarskega društva" pri sv. Mar. Magd. zgornji „pri Tirolcu" svoj prvi koncert s petjem, godbo, šaljivo poŠto in plesom. Čisti dobiček tega koncerta je namenjen za nabavo krojev osobju godbenega odseku NDO., ki nastopi prve dni septembra t. 1. in delavskemu glasilu .Svobodi".
Na koncertu bo sodelovalo iz prijaznosti slav. pevsko društvo „Trst". Godbene točke bo izvajalo godbeno društvo „Lira" iz Rojana.
Tovariši, tovarišice in drugo slavno slovensko občinstvo opozarjamo, da se blagovole udeležiti tega koncerta v najobil-nejšem številu.
Danes je praznik sv. Cirila In Metoda. Slovenci! Spomnite se danes naše prekoristne šolske družbe sv. Orila in Metoda J
Angleška eskadra. — Predvčerajšnjim zvečer je poveljnik angleške eskadre admiral Sir Edmund Poe priredil na krovu admiralske ladije „Exmouth" diner, katerega so se udeležili angleški generalni konzul Spence s soprogo in komandanti treh angleških vojnih ladij.
V	četrtek zvečer priredi vojaško-po-stajni poveljnik kontreadmiral vit. Kohen v vili Necker diner na čast komandantov in častnikov angleške eskadre.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo zaključek Šolskega leta 1910—11 v četrtek, dne 6. t. m. Isti dan popoludne se prične ustni zrelostni izpit, h kateremu so se prijavili vsi četrtoletniki (32) in 1 pri-vatist.
V	nedeljo, dne 9. t. m., od 9.—12. ure dopoludne bo vpisovanje za vstop v prvi tečaj, v ponedeljek, dne 10. t. m. pa se mtno sprejemni izpiti.
Risbe gojencev, izvršene v šolskem etu 1910—11, bodo za občinstvo na ogled v sredo, dne 5., ter v četrtek dne 6. t. m., v I. nadstropju „Šolskega doma" (v Križni ulici).
C. k. navtična akademija. V dneh 1. n 3. t. m. so se vršili na tem zavodu za-djučni izpiti pod predsedstvom dvornega svetnika g. Evgenija Gelcicha. Od 16 kandidatov, ki so se predstavili, so položili izpit z ugodnim vspehom nastopni gospodje: Alojzij Cozzi, Konstantin Damianovich, Fran -ilber, Karol Hendel, Jurij Jovovich, Kamil Vlaly, Leopold Miiller, Ivan Pizzini, Emil Strancar, Oskar Trevisan, Libero Ulrich, van Zaccaria in Gaetan Zarich. Trije bodo morali čez 2 meseca ponoviti izpit vsak v enem predmetu.
Lani nam je dala tudi vlada 600 K podporo. Letos nismo dobil nič.
Dandanes je od dne do dne vse dražje. Tudi naše potrebščine se množijo, da stroški kar rastejo. Zato je gotovo, da bomo joslej potrebovali podpor še bolj nego doslej. Gledališče ne more obstojati brez subvencij, najmanj pa naše, ki je majhno in drago. Ker vse to vem, sem primoran, da se obračam do vseh naših prijateljev in pod-jornikov, ki naj bi tudi v bodoči sezoni vzeli naše gledališče v svojo blagohotno gmotno zaščito.
Moje poročilo bi bilo skoraj pri koncu. S hvaležnostjo se moram še spomniti vodstva v tiskarni „Edinost", ki nam je šlo vselej rado na roko. Preiskrena hvala dnevniku „Edinost", ki je prinašala za nas posebno reklamno rubriko in nedeljske podlistke, srčna hvala listu „Svobodi" za i priobčevanje reklamnih notic, vroča zahvala j tržaškemu dopisniku hrvatskih listov, ki so prinašali poročila in kratke notice o našem gledališču.
N. D. O. in „Ljudskemu odru11 ter vsem drugim, ki so oskrbovali predprodajo gledaliških vstopnic, iskrena hvala — skratka— vsem, ki ste kakorkoli pomagali in karkoli delali za naše gledališče — presrčna hvala I
Tržaška mala kronika.
Odkritje velikega tihotapstva s saharinom. Pred kratkim je bila tukajšnja carinska oblast obveščena, da se je utihotapilo v naše mesto iz Švice veliko množino saharina, ki je bil v obliki na tovarniški način zavitih vrvi poslan na spedicijsko tvrdko „Adriatica". Na podlagi omenjene ovadbe je bila včeraj v skladiščih „Adriatica" izvršena preiskava, pri kateri se je res razkrilo, da so bile v sredi teh zavitkov dolge škatlje, v katerih so bile manjše škatlje, polne saharina. Bilo je skupno 12 meterskih stoto v saharina, ki tvori vrednost najmanje 120.000 kron.
Kolera v lazaretu. Smrt* in drugi sumljivi slučaji. Kakor se oficijelno poroča, je včeraj zjutraj ona druga potnica lil. razreda na parniku „Oceania", imenom Marija Soldan, ki se je težko bolna na koleri nahajala v lazaretu, umrla predvčerajšnjem pop. ob 4. uri.
To je torej drugi slučaj smrti kolere med potniki parnika „Oceania", nahajajočega se v kvaranteni.
Ostali pasažirji III. razreda, internirani v lazaretu, so pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Njihovi dejekti se bakteriologično preiskujejo. Neki pasežir, čegar odpadki so se pri predvčerajšnjem preiskovanju izkazali kakor sumljivi, je bil kakor nositelj bacilov precej izoliran od drugih potnikov. Sicer se počuti prav dobro. Preiskava glede tega slučaja še ni zaključena.
Nekega kuharja, ki je predvčerajšnjem trpel na bljuvanju, so zdravniki takoj natančno preiskovali. Dognalo se je pa, da njegova indispozicija ni bila sumljiva, marveč popolnoma nedolžne narave.
V tem pogledu poroča sanitetni oddelek ministrstva za notranje stvari: Nasproti tozadevnim vestem časopisov konstatira se, da od dneva, ko se je vgotovil slučaj kolere pri Mariji Soldan, t. j. o'd dne 30. jun. se ni niti med potniki niti med moštvom parnika „Oceania" v Trstu pripetil nikak sumljiv slučaj kolere. Pač se je dne 3. oz. 4. julija našlo med potniki, kontumaciranimi v pomorskem lazaretu, tri zdrave nositelje bacilov. (Nositelji bacilov so one osebe, ki ne da bi same zbolele, nosijo v sebi bacile, provzročujoče bolezen, in jo tako, dasi same zdrave, lahko prenašajo na druge osebe.)
Parnik „Oceania", ki je bil zopet natančno desinfeciran, je bil včeraj popoludne izpuščen na svobodo. Moštvo, kateremu je bilo prepovedano zapustiti ladijo, ostane pod zdravniškim nadzorstvom.
Poznejši oficijelni komunike pomorske vlade pravi: Potom bakteriologične preiskave pri pasažirjih III. razreda izseljeniškega parnika „Oceania" je bil vgotovljen nositelj vibrijonov kolere, imenom Mile Rajšić in Topuska na Hrvatskem. Razun tega je preiskava dognala pri dveh drugih pasažirjih, Antonu Siegelu iz Zlina v Bosni in Sterinu Manis, prisotnost vibrijonov, sumljivih po koleri, kar se vgotovi po baktoriologični preiskavi, ki se nadalje vrši. Omenjeni pasažirji so bili po tej konstataciji takoj izolirani od ostalih.
Ostale se je zaenkrat pustilo, kjer so, dokler ponovna preiskava ne dokaže, da so tudi zanaprej brez nevarnosti. Glede moštva ki je ostalo na parniku, se je zopet uvedlo bakteriologično preiskavo eskrementov. Dokler ne konča preiskava, se moštvo ne sme izkrcati iz ladije. Ladijska stranišča so bila nadomeščena s Fosses mobiles, ki se oa-jejo dezinfecirati. Pod temi varnostmi odredbami se je včeraj dopustilo parnik k operacijam v luki.
Ranjen v spanju ? — Voznik Anton Meršek, star 30 let, je predsinočnjem ležal na tlaku ul. Fabio Severo, težko ranjen na raznih delih telesa. 2 ambulančnim vozom so ga odpeljali v mestno bolnišnico. — Tu je mož povedal, da ko je spal ga je neznanec ranil z motiko. A policija ne verjame mnogo tej verziji.
Iz maščevanja. Rudolf Pilepić, star 24 let, je včeraj izročil svoji gospodinji He-
Spomniti se moram hvaležnega srca še tistih, katerim sem bil v svojem svojstvu kot intendant najbližji in s katerimi so me vezali najožji stiki: naših igralcev. Gospa Ponikvarjeva in gospa Germekova ter gospod Jaka Stoka so nam tudi letos brezplačno pomagali v našem ensamblu. Presrčna jim hvala ! Iz srca se zahvaljujem tudi vsem drugim mlajšim izvršujočim članom, ki so nam bili vselej radi na razpolago. — Zlasti se moram pa zahvaliti prvemu igralcu in režiserju, gospodu D r a -gutinoviču in njegovi g o s p e j, ki sta oba posvetila svoje bogate izkušnje ia visoke zmožnosti nam in našemu gledališču. Gospod Dragutinovič je znal med člani vzbujati ljubezen in razumevanje za pravo igralsko umetnost. Sedem dolgih mesecev ste občudovali njegov igralski in režiserski vspeh na odru. Vsi smo videli, da se mu je posrečilo izuriti naše igralce tako, da bi nekaterih že ne mogli več šteti med diletante. Ko se torej vroče zahvaljujem za ves trud in vsešno delo njemu in vsemu igralskemu ensamblu, želim samo, da bi po začeti poti mogli tudi drugo sezono nadaljevati plemenito in veliko kulturno delo sebi v veselo zadoščenje, vsem tržaškim Slovencem pa t čast in ponos.	(Zvršetek.)
V Trstu, dne 5. julija 1911.
»EDINOSTc St. 185.
Stran Ul
leni Pestel K 2 na račun zaostale najemnine. Malo časa potem je hotel imeti tisti denar nazaj. Ker mu ga pa ona ni dala, je fant polomil omaro s šipami in raztrgal par oblek. Bil je aretiran.
Kmalu bi zgorel. Predsinočnjim je bil v Starem mestu, kjer je razsajal, aretiran 37-letni mizar Fran Ferrazutto. Ko so ga odvedli v ulico Tigor, je prosil, da bi smel iti na stran. Dovolili so mu. A tu si je mož, ki je bil totalno pijan, iz neprevidnosti z žveplenko zažgal obleko. Na njegovo vpitje so pritekli redarji, ki so mu strgali obleko s telesa. Za srečo se je le neznatno opali!. Odvedli so ga v opazovalnico.
Aretacija razvpitega krimlnaloida. Ivan Fatur, star 36 let, iz Zagorja pri Ljubljani, neštetokrat že kaznovan individuj, je bil pred časom obsojen na 12 let ječe in zaprt v ljubljansko kaznilnico. Faturju se je pa posrečilo uiti in je zbežal v Ameriko. Nekaj časa potem se je povrnil v domovino. Tu je dobil pozivnico k vojaškim vajam in, ker se je bal, da bi drugače vzbudil sum, se je priglasil pri vojaški oblasti. Ali tu so spoznali, da imajo opraviti s človekom, ki je ušel iz ječe, in vojaška oblast ga je izročila tukajšnji policiji, ki ga poš'je zopet v Ljubljano.
Dva poskusa samomora. Irene To-sorato, stara 23 let, stanujoča v ulici Pauliana 28, je predvčerajšnjem v veži neke hiše v ul. S. Francesco d' Assisi izpila količino lizola. Spremili so jo v bližnjo zdravniško postajo, kjer so jej izprali želodec in potem poslali domov. Vzrok je baje iskati v domačih neprilikah.
Humert Codani, 18-leten natakar na Lloydovem parniku „Trieste", je poskusil storiti konec svojemu mlademu življenju s tem, da je izpil količino karbolne kisline. Zdravniška postaja ga je po prvi pomoči spravila v bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: Ciril in Metod ap. Slov. — Jutri; Izaija prerok.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne H- 24° Cels. — Vreme včeraj : Močan veter. Semtertja oblačno.
—	Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Vroče. Severovztočni vetrovi.
Društvene vesti.
Poziv! Vsi gg. tovariši in tovarišice, ki se udeleže zborovanja učiteljev v Krakovu, naj pridejo v četrtek, dne 6. t. m. od 10. do 12. ure predpoludne v kavarno „Com-mercio" na pomenek.	Tajnik.
„Trgovsko izobraževalno društvo" ima danes zvečer odborovo sejo ob navadni uri.	Predsednik.
Pevsko društvo „Zvon" in „Zavarovalnica goveje živine" na Opčinah priredita dne 6. avgusta t. I. svojo običajno veselico s petjem, godbo, igro in javno tombolo. Toliko na znanje vsem bratskim društvom.
Dramatično društvo v Trstu. Gosp. odbornike prosim, da bi danes, v sredo, prav gotovo prišli k zelo važni seji, ki se vrši v gledališki pisarni.	Predsednik.
Mar. del. organizacija.
Odbor voznikov ima danes, v sredo ob 8. uri zvečer sejo v prostorih NDO v ulici Lavatoio 1.
Naj nikdo ne manjka.
Skupina „Linoleum". V četrtek, dne 6. t. m. se bo vršil sestanek vseh delavcev tovarne „Linoleum". Tovariši udeležite se ga polnoŠtevilno.
Pekovska skupina NDO sklicuje za četrtek ob 10. uri dopoludne sestanek vseh pekovskih pomočnikov.
Ker se ima rešiti zelo važna vprašanja, naj nikdo tovarišev ne izostane.
DAROVL
—	Na „Sokolovi* slavnosti pri Sv. Ivanu v nedeljo je nabral Jovanovič v veseli družbi K 4 08 za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Denar hrani uprava.
—	Slovenskemu akad. fer. društvu „Balkan" so darovali za ljudske knjižnice: N. N. 32 knjig, Josip Gorkič šolski vodja v Bazovici 6 knjig, Grmek Mihael iz Rocola 1 knjigo. — Iskrena hvala ! Vivant se-guentes 1
—	Za družbo Cirila in Metoda se je nabralo v glavni volilni pisarni političnega društva „Edinost" v „Narodnem domu" v Trstu K 20 93.
—	Za „kolo sreče* v korist „Sokolu* so nadalje darovali: g.a vdova Gasperšič steklenico malinovca in dve Škatlji finih biškotov; g.a Dora Martelanc šokoladno potico; g.a Ferluga stojalo za cvetice; g.a Drašček z Opčin 2 K; g. Bak, trgovec sv. Ivan, več zavitkov šokolade ; g. Srebotnjak, trgovec iz Lokve, _ dve steklenici refoŠka; g.a Sklemba roj. Čeme 4 butiljke terana; g. V. Trobca otroci 3 galanterijske predmete ; g.a Svab fino torto; g.a Bartol M. dva galanterijska predmeta ; g.a Suban steklenico refoŠka ; g.a Trobec šokoladno po- ' tico; g.a K. Zadnik 6 krožnikov in pepelnik; g. F. Perhavc raznih finih buteljk; g. Peric dve školjki; Neimenovan 3 butiljke šampanjca; g. Fer. Vodopivec pepelnik; g.ca M. Mankoč 2 torti; več rodoljubnih
slovenskih družin iz sv. Ivana mnogo lepih cvetlic; g. Klun, trgovec, malinovca; g. H. Schmidt, trgovec, salam; tvrdka Ffeifer iz Prage 24 stekleničic vzorcev finih likerjev. Vsem tem se najlepše zahvaljuje Odbor.
—	Novo ustanovljena skupina nekadilcev, ki se deloma veselijo, da je tobak podražil, deloma sočustvujejo z ubogimi kadilci I. prinos K 6*40 za CMD. — Denar hrani uredništvo.
—	Možki podružnici CMD darujeta kakor ostanek računa izleta Dutovlje K 2" 11 planinca: Niče in dr. Hajnc. - Denar hrani uprava.
Gospodarstvo«
Našim vinogradnikom na znanje.
Pred petimi leti je uničila trtna bolezen — bledica ali kloroza — mnogo vinogradov v Istri. Bolezen se prikazuje s tem, da v prvem letu listje trte postaja rudeče ter je že bolezen, ki se širi v mladike in deblo. V drugem letu začenja perje bledeti, in ako prerežeš mladec, dobiš stržen, ki že gnije. V četrtem letu je trta tako zbolela, da je ni možno več rešiti. Mladci ostajajo zeleni in se ne sezdrevajo, listje ne opada, samo zve-riži se in grozdje ostaja kislo.
Gospod Lavrenčič posestnik v Škorklji pripoveduje, kako je opomogel takim trtam na svojem posestvu v Materadi s tem, da je dve- do triletnim trtam odrezal mladec tako nizko, da je prišel do zdravega stržena. Trta je na novo pognala in letos kaže dobro letino.
Bledica končava vinograde v Škorklji in Rojanu in drugod. Vinogradniki pozor 1 Kmetje imenujejo to „krvava bolezen". Bledica se najraje lotuje refoŠka, klarenca ; vipavska in brzamin se je Še najbolje branijo.
Vesti iz Goriške.
Javen shod sklicujeta podružnica NDO in podruž. Zveze jugoslovanskih železničarjev v nedeljo dne 9. t. m. ob 4. uri pop. pri g. Gorenjcu na Kornu.
Tovariši, agitirajte za ta velevažni shod, da bo vdeležba častna.
Odbora NDO in ZJŽ.
Iz Tomaja. (Piše Tomajc). V 52. številki lista „Gorica" sem čital pod „iz Tomaja" dopis, ki mi kakor Tomajcu res sili pero v roko, da odgovorim na nesramnosti, ki so nakopičene v tem dopisu in tiskane celo z razprtimi črkami. Moram pripomniti takoj, da je ta dopis le z nadpisom iz Tomaja, a drugače skovan v Gorici v uredništvu samem, k večemu da je uredništvo dobilo morda kakega človeka, ki bi bolje storil, ako bi skrbel za-se in za duše drugih, nego da se vtika v stvari, ki ga ne pečejo. „Gorica" se zaganja v sežansko glavarstvo in pričakuje od gospoda vladnega svetnika nekega pojasnila. Mislim, da gosp. vladni svetnik da pravi odgovor, ki navadno „Gorico" najbolj jezi, t. j. da — bo m o 1-čal. Nimam niti v mislih, da bi branil g. vladnega svetnika pred takimi napadi, ki se ga niti ne dotikajo, ali je nekaj, kar me je prisililo v odgovor. To je: podtikanje Tomaja ni pa namen, ki ga ima ta dopis v „Gorici". Kakor znano, se je ustanovila na Krasu zveza županov, od katere se pričakuje opravičeno, da bo koristila županom samim in tudi vsemu okraju. In ta namen ter to pravo pot te zveze je spoznal sežanski glavar in jej šel na roko — ne več in ne manje nego je njegova uradniška dolžnost. Podlo napadanje sežanskega glavarstva kaže, da so ljudje tukaj, ki ne puščajo niti glavarju kakor uradniku, da bi izpolnjeval svojo dolžnost, ako je v tem spolnjevanju slučajno kaka korist za ljudstvo, a ni inicijativa prišla iz nezmožnih vrst „Goričine" stranke. Toda ravno to hujskanje proti županski zvezi kaže, da so se nasprotniki probuje in ljudskega blagra začeli — bati! Dokazujejo zopet in zopet svoje staro načelo, da njim ni za kmeta in njegov blagor, ampak samo za njih strankarske vrste I Tudi če dajejo na videz drobtine ljudstvu, jih dajajo le zato, da potem te dtobtine iščejo nazaj z bogatimi obrestmi, tako, da zahtevajo vse, kar ima kmet in njega samega I Skoro vesel sem, da je prišel ta dopis v „Gorico", da odpre oči še onim, ki so zaslepljeni. Je to odmev političnega boja, toda tudi v političnem boju naj se pušča na strani vsaj one naprave, ki so v korist ljudstva in naj se jih ne blati ter pobija samo zato, ker so izšle iz vrst nasprotnikov.
Kako plemeniti so gospodje okoli „Gorice" in koliko krščanske ljubezni so se pri-
dor o d
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovin? D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogat« zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY!	MLUVI ČEŠKI!
Jfiarica fur lan 7{udolf Kregati
poročena.
ŠKOFIJE. 5. julija 1911.
Trst, Corso 2. Telef. 1071.
Linoleum Haas
Pristni linoleum......K 2 50 m®
Podolgaste preproge 67 cm. . , 1S0 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7*90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voSSenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm....... 2 80
„ 65/150 cm......1-80
Površniki Iz sumila od R 20 dalje.
Podrjuhe.........po 70 stot.
Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ Manšete iz kavčuka......60 „
- Pošilja se tudi na deželo.-136
I	fet
Prodajaln, ur in dragocenosti
G. BUCHBE
(ex drug Dragotina Vekjeta)
TrS! prodaj?DLVekjrt) COBO ^0.36
Bogati izbor zlatanine, srebmine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
^---------------------------- r
Pozor Slovenci!
Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
.tALLA CITTA' Dl TRIESTE"
Trst ulica Giosne Carfacci st. 40 (prej Torrente)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 214—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE I
Trst, nlica Giosne Cardncci Ster. 40 (prej Torrente)
Oklic.
Zobotehniški :: atelje
Josip KSnig
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji ▼ Parizu.
Trst, ul. Farneto 36, H. n. «
POZOR!I 50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev za samo 7 k 50 st
Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50.
PoŠiljatev po povzetju
H. SPINGARN, eksport čevljev
Kr&kovo M. 240
Sme se zamenjati in se vrne denar.
G0SC1LNA H. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori št. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
i V konkurzno maso Frana Demšarja, 'bivšega trgovca v Idriji, spadajoča zaloga j blaga delikatesne trgovine v hiši št. 394 j in specerijske trgovine v hiši št. 136 prodala j se bode posamezno ofertnim potom kakor j stoji in leži.
I.	cenilna vrednost delikatesne trgovine Iznaša danes po odbitku že prodanih kvar-lljivih predmetov skupno z zalogo vina m ■ opojnih pijač	K 4236*04
II.	Trgovina z mešanim blagom je sodn« cenjena in sicer:
specerijsko blago na K 1558*76 opojne pijače „ 429*50 steklo in igrače „ 249*54 galanterija „ 714*02 obleka „ 651*30 čevlji „ 1192*40 trgovska oprava_ 154.90
skupaj na K 4950*42
Konkurzna masa ne prevzema nobenega jamstva za kakovost ali količino blaga.
Pismene ponudbe opremljene z 10'/, vadijem, vložiti je pri podpisanemu upravitelju konkurzne mase najkasneje do vštetega 15. julija 1911. in ostanejo ponudniki na ponudbe vezani do vštetega 1. avgusta 1911.
Konkurzna masa ni vezana na najvišjo ponudbo ter si pridržuje pravico, da sme vložene ponudbe sprejeti ali odkloniti, ne oziraje se na njih visokost.
Ponudnik čigar ponudba je sprejeta, mora takoj plačati kupnino, kakor hitro prejme naznanilo, da se je sprejela njegova ponudba.
Ako bi Ie-ta ne plačal kupnine tekom enega tedna po prejemu naznanila, zapade založeni vadij v korist konkurzne mase, ki je tudi upravičena odstopiti od kupne pogodbe.
Po plačilu kupnine mora kupec prodano zalogo prevzeti in odstraniti tekom 8 dni j.
Inventarski zapisnik leži na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji.
Na prodaj stavljene predmete razkaže na željo upravitelj konkurzne mase, ki daje sicer tudi vsa potrebna pojasnila.
V IDRIJI, dne 24. junija 1911.
Alojzij Pegan,
c. kr. notar
kot začasni upravitelj konkurzne mase Franceta Demšarja.
Kupujte ,Nar. kolek

Moderne železne ograje
2M za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd.
Hust. katal. št. 104 brezplačno
AMMsciie
DraltiMiistrje Perl JeraM'i Sotme - £la£cnHiTt Stala zistoD. t Trstu. • Y Gradca ffl. tor.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanitš 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes 5. t.' m. od 9. do 12. ure predp.:
Chiffonieurs, nočne omare, mize, slike stenske ure, etagers, pisalna miza, ogledalo, toalettes.	'
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje
2051
o. kr. avstrijskih dri. ielesmlo
Sprejme razcariujanje tatsrSnejasitoii Maja iz mitiic, tostarljanje na im.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa .PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
IH PROD
Ura
5NCE. Vil
Stran IV.
JEDINOST1 št. 185
V Trstu 5. julija 1911
učili sami, dasi jo propovedujejo vsak dan, kaže to, da so se spravili na bornega pisarja Š. (ki pa ni uslužben na glavarstvu, kar naj dopisun oziroma kovač „Goričinega" dopisa pogleda) in mu hočejo snesti oni mali košček kruha zato, ker naj bi bil raz-našal glasovnice za Gregorina. Poglejte raje gospodje velekrščani, da imate tudi vi ne-vrednežev mej seboj za katere se pa mi ne brigamo, ker nismo tako maščevalni, da bi raznašali njihove osebne koristi.
Če slednjič „Gorica" zavrača odgovornost za ^divjanje učiteljev" na nadzornika Kanteta, kam naj zavračamo odgovornost za delovanje nekaterih, ki bi se z besedo „divjanje" vse premalo označilo. Mari tudi na kakega njih nadzornika ?
„Gorica" hoče torej ogreniti človeku popolnoma veselje do dela za ta bori narod ali zmotila se je in mislim, da bo še vedno
položaja, pevajoč pesem „Nella patria di Rosetti."
Iu ravno pri ti priči mi je padlo na um, kako se vse bridko maščuje na svetu, ko so namreč leta 1891 in 1897 naši slov. vodilni možje ravno pred to druhaljo ka-moristov, ne v svesti si svojega življenja, odhajali z volišča pod zaščito bajonetov. In sedaj se z jednako mero vrača istim kamo-ristom. Toda Še niso dobro prespali prvega udarca, že jim je sledil drugi. Dne 25. ju nija jim namreč hudo pretresel ušesa jaki žvižeg parnika „Lampo", ki je last novoustanovljenega konkurenčnega društva,
Na to novico so sklicali takoj odborovo sejo, da ukrene vse potrebno proti tej konkurenci. In glejte čudež: poprej tako objestni, ošabni in nepristopni, prelevili so se v hipu v krotka jagnjeta in so znižali ceno voznini na polovico, da bi si le ohranili zase slo-
moz, ki bodo hoteli delovati za prospeh	vensko ljudstvo. Vse to pa jim nič ne po
ljudstva tudi proti volji „Goričinih" pri-	maga, kajti naši okoličani so že do grla
stašev ! 1	siti te nadvlade. Prešli so časi Vašega, go-
Iz Tomačevice pri Komnu. V nedeljo	spoda kamoristi, zmerjanja in našega tla-
dne 16. t. m. priredi pevsko in bralno dru-	čanstva — ko ste nemočne naše okoličanke,
štvo „Napredek" na dvorišču gostilne gosp.	ki so vam s svojimi krvavimi žulji polnile
Antona Petelina svojo prvo veselico s ple-	blagajno — brcali iz kota v kot ter jih ob
som in zanimivim vsporedom. Pričakuje se	kladali z najgršimi barbarskimi priimki
obilne udeležbe.
Prejeli smo in objavljamo:
P. n.
Slavno Uredništvo Edinosti
| Vi pa, slov. okoličani! Ne pustite se j premamiti za Judežev groš in poslužite se ! parnika, na katerem zapoveduje mož-po-
Trst
štenjak
ki se drži pregovora: Daj cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega, U jednom broju Vašega Velecijenjenoga in tudi slovenskemu ljudstvu, kar mu gre. lista, druge polovice meseca Juna, izašla je Tretji udarec pa čaka koperske kamoriste jedna beleška iz Tolmina, koja je lažna i za na bližajočih se občinskih volitvah, kjer jim mene uvriedljiva. Istu noticu preštampao je zopet slovenski glasovi skoro gotovo po-„Slovenac" od 26. pr. mca.	morejo do — poraza. To je torej, gospoda
Nalazeći se u Ljubljani ja sam doku- koperska, sad, ki Vam je vzrastel iz vašega mentima dokazao, da je pisac notice klevet- semena. Sedaj imate dovolj prilike za raz-nik, jer sam dvoranu za predstave svoga mišljevanje o znanem pregovoru: Kdor društva dobio bezplatno, a to je najbolje seje veter, žanje vihar! poznato g. Kavčiču na koga sam se i obra-; Istrsko planinsko društvo v Pazinu, tio brzojavom za dvoranu.	priredi 8. in 9. t. m. izlet na Učko, 1693 m
Čast mi je u to ime nazvati se Slavne visoko. Odhod iz Pazina v soboto ob 4. uri te redakcije ponizni Štovatelj	popoludne z vlakom do Lupoglave, tam se
M. Stojković, bo čakalo na drugi vlak, ki dospe ob 7.10 ravnatelj putujućeg kazališta, iz Trsta ; potem pa se ide skupno do gostilne u Ljubljani 3 Jula 1911 god.	! „Perne", kjer se lahko prenoči in okrepča.
Bralno društvo „Morje" v Sesljanu Ker tura ni naporna, se pričakuje obilne priredi dne 9. julija t. 1. javno tombolo udeležbe.	Odbor,
združeno s plesom na dvorišču g. I. Legiša j Novo društvo. C. kr. namestništvo je v Sesljanu.	vzelo na znanje pravila novega društva:
Dobitki: tombola 160 K, činkvina80 K, „Hrvatska čitaonica" s sedežem v Punta Finančno pristojbino plača dobitelj; srečke Križu (pol. okr. Mali Lošinj)
se bodo prodajale po 40 st.
K plesu svira sokolska godba iz Mav-hinj. Začetek plesa ob 3. uri popoludne. — Začetek tombole ob 6.30 zv. — Ker je čisti dobiček namenjen ubogim šolskim otrokom, se priporoča k obilni udeležbi odbor.
x Naša vina na Dunaju. Dne 6. t. m. se otvori na Dunaju v „Gartenbausale" razstava vin naše dežele.
Goriški deželni odbor je sporazumno s tuk. poskuševališčno postajo odposlal na Dunaj 92 vrst vin, ki so bila prej analizo-vana. Razstavi bodo prisostvovati odposlanci dežele in interesovanih organizacij ter mini-sterstev.
Razstava ima namen, seznaniti na Dunaju naša vina, ter Čim bolj pospeševati njih eksport, posebno pa v slučajih nadpro-dukcije.
Kolesarsko društvo „Danica" naznanja izid nedeljskih dirk Ajdovščina - Gorica. Pri dirki junijorjev dr. „Danica" je došel I. Alojzij Petelin Zgonik, rabil 45' 13", II. Anton Travižan Gorica rabil 48' 54", III. Alojzij Kcmel Solkan rabil 49' 23", IV. Jakob Pertot Solkan rabil 55' 29".
Pri II. društveni dirki dr. „Danica" je došel I. Andrej Krpan Bukovica, rabil 51' 23", II. Ivan Lukan Gorica rabil 52' 58", III. Peter Cej Gorica rabil 55' 58", IV. Albin Pod-gornik Gorica rabil 1 uro 6' 4".
Pri III. dirki goriškega prvenstva je došel I. Slavko Šinigoj Gorica, rabil 53^ 56" dirkal za društvo „Gorica", II. Franc Škara-bot Šempas rabil 53".57" dirkal za društvo „Danica", III. Josip Šteffani Gorica rabil 53* 58", dirkal za dr. „Danica", IV. Ivan Komel So!kan rabil 53' 59" dirkal za društvo „Solkan", Jožef Škarabot Ozeljan 54' dirkal za dr. „Danica".
Vesti iz Istre.
Iz Kopra. Dan 20. junija je bil za koperske komoriste zelo vroč dan. Ker je Be-nati na obeh sekcijah dobil mnogo več glasov, nego Spadaro, bili so kamoristi zmage skoro gotovi. Tudi v Miliah in Piranu so računali na enak izid. Takoj po seštetju koperskih glasov postavili so se kamoristi v bojne vrste v svoji kavarni in na trgu pred kavano „Loggia" ter so nestrpno pričakovali nadaljnih izidov.
Ob 7 in pol uri zvečer, ko je dospela brzojavka iz Pule, da je tamkaj izvoljen dr. Rizzi, zadonel je iz kavarne gromovit: Viva Pola italiana ! Toda kamoristi se niso dolgo
Razpisana služba. Na c. kr. okrajni sodniji v Kopru je razpisano mesto pisarniškega pomočnika^_
Razne vesti.
Češka šola v Litomericah. Dne 24.
t. m. je upravno sodišče na Dunaju razglasilo razsodbo glede pritožbe občine Lito-merice in nemškega mestnega šolskega sveta proti naučnemu ministerstvu, ker je dovolilo ustanovljenje javne češke ljudske šole v Litomericah. Upravno sodišče je odbilo utok kakor neosnovan ter je obsodilo občino v plačanje stroškov v znesku 1200 K. S tem je torej priznano, da živi v Litomericah tako močna češka manjšina, da ima po zakonu pravico do češke Šole.
Za letovlttarle, izletnike
in cenjeno potujoče občinstvo sploh.
Staroznana gostilna „TRIGLAV" v Lescah tta Gorenjskem je prišla vsled prodaje v druge roke in je sedaj popolnoma prenovljena in povsem udobno urejena.
Na razpolago je vrtni salon, kegljišče Vodovod v hiši.
Preskrbljeno je za vestno postrežbo z izbornim pivom, pristnimi vini in dobrimi jedili po zmernih cenah.
Odda se tudi letoviščarjem še 7 na novo opremljenih, lepih sob za sezono po jako nizki ceni.
Oskrbništvo gostilne, katero se za cenjeni obisk uljudno priporoča, daja pojasnila tudi glede sob.
velik senčnat park, in krogljišče. —
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilittčne In kožne bolezni
ima svoj	2249
AMBULATORIJ
v TRSTU, v ulici San Ntcold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5a/i do 6.V1 pop
'3
Dr. Kari Ernst
untv. med.	zobozdravnik
Trst Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje.
Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop.
Ovokolesa, šivalni in kmrijski stroji
gramofoni se dobivajo po čudovito nizki ceni pri
Batjelu v Gorici
Stolna ulica štev. 3 -4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obrc ke. Ceniki f anko OPOMBA. Kdor mi dvokolo, grimofon in šivalni stroj proda, dobi za nagrado er. o novo dvokoio.
Kron 6200!!|
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz I edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznlb tipov kočij.
Kočija „FORD" Je oajpopolnejls, najhitrejša Id naJeVonomlćneJJ«, | kar jih obstoji. GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldonl 10-11, Teh 1734
Velika centralna garage, ulica del Baobl 16, vogal ulloa Bocohett« TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM GOODRICH (»merikmuake).
Automobili na posodo po zmerni oeni.
Varstvo la Tadrieranje avtomobilov,--Solidna po«Vre2ba.
A
J{ans Schmidt
tehnični zobozdravnik
TELEFON	TRST
št. 1U8S. ul. deda Zonto št. 7 I.
»995
•J Manufakturna trgovina

— filial ka —
€nrico de franceschi
u* 01
ul. delle Posto IO, vo£*I Valdirlvo. VELIK IZBOR volnenega in bombažnuega blaga, perila, srajc in drobr*rij, kakor tudi izgotovlj enega perila za moške in ženske. Ceiie zmern«-.
C
V novi trgovini
nI. Carlo (jhega 2 (bivša mirodilnica)
je dospela :: partija porcelanaste
S1 Posode
po priložnostnih cenah. — za malo dni I =
Samo
Antonio Dobner
— urar !n zlatar —
sodni izvedenec
se je prest lil t al. DELLE POSTE 3 xogal T-rj-«* blan-
ca (TOBAKAKNA) Spreiema vsakovrstna poprave fo zmernih cenah aar z .jam>tvom.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje zobm brei vsake bolečina
Oženjen
pove Edinost.
brez otrok si želi dobiti služba za vratarja ali pa za v tovarno. Naslov
Poskusite FI- C0l«i+i«-i*<ki Je nai~ GOVO KAVO ff"3«IUlIIl fjnej§i |n
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah. oooo
Dr. j. Ćermak
: zobozdravnik :
V, Tuscher
koncesij, zobai toi*
Iščem
učenca. Rože, Ermacora 1-4.
mizar. Rojan,
ulica S J167
Proda se
bicikelj „Stjria" 5, polunadutr
- Ulica Kandler 1168
Izredna prilika. Singer, kupljenih na J
dražbi, je na prodaj za kron 62; tri leta garancije. Tr.-t, ulica S. Caterina 7, dvorile._1112
Hsns Selieidler
= zohotehnik =
Dr. Ferdinanda Tanzer
bivši : prvi zobotehnik
- TRST -
oJloa deli:* O&flerma It 13t II, n.
H Otvoritev nove trgovine |f
v Trstu, ulica Nuova 41
ANEL1A MARTINIH)
Cnrpimo He ^koj zanesljivega mladeniči sta- ] opr CJIIIS rPga gez 33 let izvežbanega tloven-
ekega. italijanskega in nemškega jez ka v trgovino; Trgt p|hZZa C. Golđonl Št. 5, 11
dvokoles in Šivalnih strojev, ter sposobnega za po- __________
plati po raznih opravilih. — F. Batj.l, Gorica, stolna ulica št 2.	1160
— BOGAT IZdOR -
„	iigotovljeaih oblek za žeoske in punčke, V*
Sprejema od 9 — 1 In od 3—6. $75	ženake veatalije, bluze in izbrano peri:o. Q
f%	Vsprejemajo se naročila po meri.
^ Najzrnernejša cene Najzm^rnejše cene.
«XXXXXX IX0X yaaoaw
Uradnik
Letoviščarji!
zna slovensko, i:aliiansko, nemško, išče postra- ski zaslužek dve tri ure na dan. Ponudbe poi „ Delaven na E lin st- 1161
V Lescah pri Biedskeoi jezeru na Gorenjskem je več sob za B«mce, g^sprde profesorje itd. po najnižtih cec&h takoj za oddati. Daja pojasnila : Franica Proaen, v Lesc h 54 (Gorenj-ko).	1162
MioHcftif** z dobrim spričevalom išče mesta IflloUClKlv mesarja in točaja v restavraciji ali ; hotelu Naslov pove ins. odd. Edinosti pod št- 1159 |
Kat. vd. Mulej
tolnnijal. Zaloga sveč, s"*. Oirifa in Metoda.
Trst, Piazza Ponterosao št 5 Trgovina jestvin in j mila in Čistila v prid diuŽbe Priporoča ie Ivan Bidovec
miiTffi—mmi
Pozor!
Starš In proa slov. tvrdka na Primorskem
priporoča slav. občinstvu svojo
bogato zalogo šivalnih strojev
jače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „IpagM in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto
istih ISo^-^Z JO SIP OEKLEVA
1 *	__GORICA - ulica Mtulclplo št. 1 — GORICA
——>1 " 1
PrnHo cD takoj zaradi družinskih razmer rrUUd OC telita dobroidoča mlekarna s; hiš > in posestvom vred. Hiša se nahaja na Go- j renjskem tik železniške postaje v posebno lepem kraja ob državni e<-sti; obsega okrvg 160— 170 m D, Ima lasten vodovod, opremljena je z modernimi stroji na parno turbino, ima ledenico zapolnjeno z ledom. Mleko se lahko takoj odpošilja ; je v kraju, kjer je tudi tujski promet. Afco kupca mlekarstvo ne bi voseillo, se hiša pripravi lahko za letovišČarje. V hiši se lahko ,
veselili tega, kajti kmala na to - je oglasil j	^optlormrdtd^a^ I
z okna volilne centrale pristaš Ljudske j je ge_Je yprlpr„l}enm za mlekarstvo v pritličja, stranke z vsklikcm : Viva Spadaro, na kar '. okoli hiše je zemljišča $ arov 93 m □ Kar se ie iz množice na trgu zadonel gromovit od- i tiče mlekarne v okolici hise, se lahko nabavi
I	______r. .	trt___ u___•: ' i rv_ 1 muki <lan mnnrn mleku nrv
^.t/- Viva Snarfaro e Viva MandiĆ ! Do- i T8Jlki dan mm>SO mleka prve vrste Ia razpošilja ■ Y,va opaaaro e viva manun. j « T t h|go se Iahko upeJje dru?a tTgorlnA
znavši svoj poraz so kamoristi z tfenatijem jall ohrl Kup0T14iec bi i»hkd z»sluiii Jep denar ■a Čelu in V spremstvu štirih orožnikov Z |Q ei v mirnem, zdravem kraju. — Teč po»e nasajenimi bajoneti odkorakali iz nevarnega MARTIN LASGUS, Izlake pri z.gorju. nos
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja
pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti
vse potrebne mrtvaške predmete, kakor:
Krste, speče, obleke, pnjčolnne, uence iz umetnih coetllc in pari
Trgovina je b ;gato založena. Na Izbero so vsi predmeti te stroke.
Zastopstvo No?ee hinMn Podjetja ? Trsti. Corso st. 47
Uljudno se priporočata Alojzij Jamsek in Franc Bernotič, mizarja.
Hotel Balkan
70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, cene zmerne.	k, Blecha.
Hotel Balkan