St. 6. V Gorici, 8. februarja 1889. TeMj XX „So&n" tah&ja vsak petok in veljt po poSU j»rs»,jemana ali v florici na -lnm poSiljpn*: Va* Mi. . . . . f. 4.4( - Pol U.H\.......2.'2i Cetvrt ltitft . . . . „ I it: Pri ossnauiliU in tako tudi ]>ri „j>c lanieah" *c placujo zx navailno triatiifi-no mto: 8 kr. ie ae tiaka ! knit 7 „ „ „ „ 2 ,. « ,.......3 „ Z»reLe drke po jtrostom SOČA Posamczne Stevilke se dobivajo po 8 kr.y toiiakariiirah mi Stareni trgu >n v NMhsRi uJici in v. prodajalnici d. Likarja v ScmeniSkih ulicali Ji. St/ 10, Dopisi naj >ge poSiljnjo urisdnigtytt Via Mercato 12, narocuina pa oprav-niSitvu .jSoiV, Via Semindrio fit. 10, Rokopi&i se nc vra«ajo; dopisi naj sc blagovoljno fmukiijejo. — Drialwm in drugim iirprPinoZiiim So iiaroEuiiA «n»za, «kt»*c> oglnw pri opraTniiftvn, Cesarevid Rudolf. 0 zivljenji in smrti ccsarevica Rudolfa, o vdjki nesreci v ccsarski hi§i in vscj Avs'triji, o tuznih pripravah in slavnostih zadujih dnij javlja se po raznih listili toliko poroCil, da nam je nemogoCe ^abele^iti v tesnih prostqr>h tcdni-kovih vse te dogodke. Zato podajemo svojim iitatoljem iz „Slovcncaa in „Slovenskega Na-roda," ki sta prinesla izvirne clauke ali posnctke iz nWiener-ZeitungB in „N. fr. Presse" le na-slednje sestavke. — „ Wiener Zeitung" objavila je V svoji Stevilki z dne 1. fcbruarja 1889 v neuradnem delu o smrti cesarevidevi naslednje porocilo: nNa§e vSemjinjc vestio prctresujofci smrti ccsarcvMa liudolfa opiralo so sc na prve utisu njegove najblizjc okolice, stojefie pod omam-Ijivo silo usodcpojnega dogodka. Ko so namred ulomili duri v spalno sobo, nasli so ustopivsi v sobo ccsarjevica tnrtvega v postelji. Na prvi ta utis naslanjale so se vesti dospele na Dunaj in domnevanja o srfcni kapi. Prisotni gospodje poklicali so z nujnim telegramom profesoija dr. Wiederhoferja v Mayerling, kanwr se je noslednji s prvinv vlakom odpeljal. Wiederliofer je mrtvcca takoj preiskal in konstatoval, da je na glavi vtlika rana in da se je odkrhnil pre-cejkn kos lobanji, vsled desar je,takoj nastala smrt. Konstatovah se je, da je to strclna rana, pri postelji na strant Iczal je izstreljen revolver. Leia revolver ja ni dopusdala dvojbe, da je usmr-denje izvriito se z laslno roko. Ker so cesarje-viccvi sluge bill razdeljeni po stranskih poslopjih in ker je cesarjevidu pridodeljeni sluga dobii nalog glede prircdbe fova, ker je bil gradic vsled tcga za malo casa popolnoma zapuMen, zato ni strela nihde 6ul. Nalog takoj v Mayerling odposlane in po Matidne knjige za 1. 1888. (Kouec.) Na polifciSnem polju Slovcnci torej niso dosegli niS 1. 1848. SrednejSi bo bili glede upeljavo sloven-akega jezika v §olo. Ne samo da tu pa tam se je po6c!o v Jjudeki Soli siovenski podaidTiiti nego vlada jo obetala Slovcncein tudi posebno vaouSilisfio ˇ Ljubljani. Dne 5. oktobra 1848 pozove vlada „Slovensko drustvo", naj predloii atrokovnjake, koji bi lohko predavali civiino in krimiiialno pravo v elo-vonekcm jcziku. In Se malo dni pred zakljuSkom dr2avnega zbora v Kromeri2u izjavi minister grof Stadion. da jo vlada prep: iLaoa, kako p o t r vb n o in koristno jevseufiiliSdev Ljubljani in da to zahteva ie spoStovanjejed-iiftkopravnosti vsch narodovt SloYen-aka predftvaujfr hj bila takrat tudi res zi\6n\a v Ljubljani in na vsou&ligfu v Gradcu, ali Bacbov abso-lufijseni je z«nnoril vae te ,ro2icot!, in d;>ndam«si.ji amo ie mnogo boli oagaj, nego smo bili pred §tiri-dmm Ml f • dotiani^i predpisih sestavljene komisije bil je ta: Zabehziti drjanjc in vse okolis&ne v zapisniku. Ne mortmo zamolcatt, da so mkatere osobe, ki so bile v cesarjevicivem neposrednjem oblizji, zad-nje icdne pri njem opazovale mnoga znamenja bolestne razburjenosti Mvccv, zato moramu $e driati mnenja, dajetagrozni dogodek posledica Jdpnega omracenja duha. Vrhir tega zdi se nam potrebno omeniti, da je cesarjevic" in neicaj casa cesto toft), da ga glava boli, to pa zaradi tega, ker je preteklo jesen s konja padel, . JPb-slednja nezgoda je pa o svojcm casu na cesar-jevi&w povelje tajna ostala." Drugi dan 2. fcbruarja ra/glasila je „Wiencr Zeituug" sodbo zdravnikov, ki &o dne 31. ja-nuarja na Dunaji truplo raujkega raztelesili, z naslcdnjimi besedami: Ozirajod se na postavna dolodila so zato zakonito poklicani zdravni§ki strokovnjaki dne 31. ^nuvarja razparali truplo Nj. c. in kr. Visokosti prevzviSenega ccsarjeyifia Itudolfa in se je na podlagi zapisnika o razparanji izdala izjava s porlpisom zdravnikov, ki so se udele-&>\i razparanja, katcra slove: Izjava, 1. C. in kr. Visokost prevzvigeni cesarjevi6 wmrt je 2a razdrobljenjem lobanje in sprednjih delov mozganov. 2. Lobanjo je zdrobil strel v desno sence spredaj. 3. Strel iz revolverja srednjega kahbra je lahko napravil opisano poskodovanje. 4. Kroglja se ni dobila, ker je ven sla skozi luknjo za levim u§esoin. 5. Ni dvoma, da se je Njega c. in kr. Visokost sam ustrelil in da je smrt nakrat nastopila, 6. Prezgodnjc zrasfienje stikov teniena in lobanjaste venfine zveze, nenavadna globoftina prostornine lubanje in takoimenovanih prstastih ntisov na notranji strani kostij lobanjo, vidno oploSccnje mozganskih zavojev ter razsirjenje rooLganskc votline, ki navadno kazejo nenor* Oktroirana ustara od 1. 1848 naSteva v 1. pa-ragrafu med avetrijanskimi kronovinami tudi: Kra-Ijostvo ilirsko, kojo sestoji odvojvo-diue kraiijske in koroSke, daljo gro-fije goriSke in grad i Sfiaaake, od mejuje grofije isterske in od mesta Trata z o k o 11 c o. Tej razdelitvi eo so uprli najpoprej neroSki Koro*ci in se izrekli, da naj se pri>Jru2i njih dezela raj§i grofiji tirolski, in tako je vlada 2e 6. marfa 1849 obljubila, da bo zopet ra/.kosala „ Ilirsko kralje8tvou. Lgubljana je sicor neprenchoma prosila, n»j bi o$tal Bi!i:>ki gubcrnij" v Ljubljani in naj bi se tu osoovalo sloveusko vseudil See, ali bre« vipeha. Junija meseca pride v Ljubljano nova osnova, po katerfj bi imelo vsaj GoiiSko, Intra in Tist ostati zdru2eno s Kranjskim, ali ker so se Itulijani ustav-Ijali, odpadlo je tudi to iu s'ovetiske dezele ostalfc so tudi uadalje rnzkosone. To je kratek zapopadok tali vaine kfjig.-', ka-tero bi mora! vsak zavodoni Slovoneo pomljivo pre-Sitati. Iz nje razvidimo, da so slovensko dezele ie stera zgodovin^ka cciota, da so one po naiovi zdiuzcnn, in da le steklina uaiih ua^protnikov ne dopuSda njih zdruienjn. Auihova knjiga podufluje Slovenoe, kako s^ njih oleijo mislili, kaj so orii ioleli in aahtevuii in za 6 m imajo tudi njih potomci hre- inalno dugevno stanje, opravieujejo sklep, da se je ces-irjcviC usrnrtil o omraSenji duha. Dvorni svetnk dr. Hofmann 1. r., profosoi sodnjega zdravilstva. Profesor dr. Ivan Kundrat 1. r., predsednik patologifino-anatomifincga zavoda, kot razparalec. Profesor dr. Herman Wi e d e r h o f e r I. r., domaS zdravnik. Od najviSjega dvorni^kega urada Nj. c. in kr. Veliciistva. Mayerling. 0 strasnem dogodku v Mayorlingu prinesla je „N. t*r. Piespo" nerekovan popis, ki je pioSel v vse iliugc liste. V bistvu pripoveduje tako le: Ceaiv.jevic se je peljal v ponedeljek 28. janua-rija popoludne z dunajskim izvosiikom v Mayerling ter ^e je med potjo malo prehladil. Pri vederji bil je sicer vesel, pa je tovarigema princu KoburSkomu in grofu Hoyosu vciidar rekel, da pdjde zg^daj spat, da s potom prezone prehiajeuje. V torek je bil velik lov, ki sta se ga udeleSila pa samo omonjena grsta; cesarjevic je ostal domfl. Ko se z lova vrneta, najdeta ga ia dosti dobrega in voselejsega, kak«>r je bil prejSnje dni, 'yendar pa ni §e! k obedu, & je bil ravno istega dne pri cosarju, ampak je prosil svpjega svaka princa Koburskega, liaj ga pri cesarju izgovorf: »Spord6i ocetu in mated, da jima p .ljubim roki, pozdravi Sttfiuijo in Lizeto, pa nikar posebno ne govoii o moji bolezni". Ko pride prine lCo>urSki v dvorno palaco, bili so gostje vedinoma &e zbraui, le nekaterih ni bilo, •daai je bila doloCena ura 2e potekla. Cesar zagledavsi pvinca. slopi ncmadoma k njemu forpravl: „Za bozjo voljo, kaj jo pa z Rudolfora ?u Ptinc potolazi cesarja, da sc je cesarjevid malo prehladil in da zaradi teg* no more priti k obedu. da mu bo pa gotovo kmalu zopet odleglo. V istom t:enotku vstopi cesariemja Stifanija v dvor«no in prinese seboj telegram, v ka-tcrem jej cesarjevic poroCa, naj gr6 sama k obedu; on jc mab prehlajen, pa ne resno bolan. Grof Hoyos je ostal pri cesarjoviLu, ki mu je III). Treca Matifina knjiga je Tavearjeva povest PrihajaC, ki jo izSIa kot 3. zvezek „Zabavne knjiznico" in zaslu^iia Maticno darilo, razpisano iz JuiCi^-TomS'^eve ustanovf. V nji pripoveduje Slovea-cem toliko priljubijeni romancier, kako se je naselil neki razuzdan mefi5an na de2eln in kuk.) je v vasi vae doma5e Sivljenje iu vso javno mqralo preobrnil in pomeSal, ali se nazadnje sam sebe ubil. Na to se povrne v tiho vas zopet ataro iivljouje iu poStenje. Vsa povoet je polna zdravega humorjo. IY). Kot Cetrti zvezek wZabavne knjiinice" po-dala nam je SI. Matica letos I. del E rj a v 8 e v i h 7. b r a a i h s p i s o v. Ta knjiga je nam .goriskim Sloveucera Se posebno dobio dosla, ker nam so pre--2ivo prod oJimi stoji mila podoba mnogo prerano urnrleg.i iu uepozibljivega nasoga Erjavca. Po vaera GoriSkem gotovo ni izubrafcenega filoyeka, da ne bi osebno poznal pokojuega Erjavca, njegoyega tihega, blagega znaCaja iu mnogi so bili celo tako sre6ni, 2 njim osebno obficvati, voseliti se njegoviu podu6!jivih pogovorov in zdravega humora. Zato je nam ta Ma-tiCua knjiga Se posebno draga, ker vzbuja v naa spo-mii'.e na stoprav ininole Lasp, na mo2a, ki je vso naSo de2elo kiiii»m in poprefc prehodil, ki je poznal vaako nasa vasico, vse nase 2ivali, rastlino in rud-nine in ki je'iiago deitlo tudi ugenemu svetu opH »il la ujeuo zmmwsi dileC po Enjpi m$l»hl* pri vefierji rekel: „Sicer mi je bolje, a vendar grera zgodaj spat, da bodea jutre jakejSi za Iovu. V sredo 30. januarija zjutraj ob sedmih eesar-jevifi Se lezefi v postelji pozvoni svojemn streiaju Lo&eku ter ma d4 potrebna narofiila za lov, ki ae je imel ob polu osmih prifieti. Tudi mu je rekeL naj vse to sam opravi in voznikom povfi, kam in kdaj imajo priti. Ko strezaj ugovarja, da bode to sporofiil lovcu, ker bi aicer ne mogel biti pri cosaxjevifiu, mu rede: „Ne, ne, aicer bodo same zmeSnjave*. Strezaj torej odide, da opravi, kakor mu je bilo na-rofieno. Ob polu oamih ae vrne in potrka na vrata, da bi cesarjeviSu povedal, da je vae pripravljeno. Ker ae ceaarjevifi ne oglasi, potrka ˇ drugifi in tre-tjifi, pa zopet vae tiho. Okoli osrae ure pridcta prine KoburSki in grof Hoyoa in vpraSata po cesarjevifiu. Strezaj jima odgovor, da mead* pro* dobro spi. ker ga je vie klical, pa *e mu ni oglasil. Sklcnejo torej Se roalo pofiakati, potem ga pa zdatneje klicatK AH ko zafin6 trkati in ni nobenega odgovora, aafine jih akrbeti, da bi ae mu ne bilo kaj hudega prigadilo Z V80 silo torej vderfi srednjo tablo v vratih, odpio" potem od znotraj zaklcnena vrata in stop'ji v aobo, kjer je lezal cesarjevifi visefi z zgorenjim Jivotora fiez poateljo, z glavo navzdol in 8 krvavimi ustnioami. Prvi stop; k postelji atreiaj, in zagledavSi doli vSeco bledo glavo in okrvavljene ustnice, zavpije: „Jezua Marija, Njega cesaraka viaokost ae jc 8 atrihuinom zaatrupila." SliSal je namrefi, da a strihnmom za-etrupljenim kri atopi v uata. Ne da bi bili ceaarjevifia natanfineje ogledali in se preprifiali, kako je prav za prav urarl, se grof Hoyoa nemudoma odpravi v Baden po zdravnike, od ondot pa na Dunaj ceaarju povedat, kaj se je zgodilo. Prine KoburSki in strezaj ata pa ostala v so-sednji aobi, da bi truplo do prihoda komisije oatalo, kakor so ga naSli. Ker ste pa svefii goreli pri postelji in se je prine bal, da bi ae kaj ne uzgalo, atopi k poateiji, da svefii ugaane. Zdaj Se le zapazi, da ima ceaarjevifi veliko rano na glavi in d.i revolver drzi v rokab, da se torej ni zaatrupil, ampak ustrelil. DUNAJ. O zaloatnem dogodku piSe ,Slovenec" dalje: „Grof Hoyoa med iem pride v Baden in poSlje zdrav-nika dr. Muhlleitnerja v Mayerling. Od ondot se poda na Dunaj naravnoat v dvorno palafio ter sklene straini dogodek kolikor mogofie prizaoealjivo najprej naznaniti ceaarici. Sprva pravi, da je cesarjevifi no-varno zbolel; ko pa cesarica sili, naj ji pove vse natancnosti, ji razodene, da je cesarjevifi vie mrtev. Cesarica vstane, da bi Sla to povedat cesarju, pa grof Hoyoa rcfie; „YaLemu Velicanatvu imam Se kaj straSnejSega povedat!: cesarjevifi si je zavdal I" — „Tega cesarju ne morem povedatt,* vaa potrta odgo-vorl cesarica. In rea je cesar Se le zvecer zvedel, da se je cesarjevifi sam usmrtil. Oar na ceaarja je bi! menda tudi vzrok, da se je iz Miyerlinga najprej porocalo, kakor da bi bil cesarjevifi urarl za mrtudom. Geaarjevna Stefan'ja je zvedela straino novio vie cb 3/411. uro dopoludne. Ravoo je imela pri aebi ufiiteljico, ki jo podufiuje v petji, kar jo pride strezaj klicat, fies, da ji ima princesinja Valerija ne-kaj eilno nnjnega povedati. Stefanija vatane reksi, naj cfiiteljica malo potrpi; ko je pa le dolgo ni in uStteljica sliSi v blizoji sobi veliko ihtenjo, ski epa, d& ae je moralo kaj strasaega zgoditr. Ne dolgo potem ji pride strezaj povedat, naj gre domov, ker je poduk za zdaj pri kraji. Kakor listi poro6ajo, sporoSili so vai vnaoji vlsdarji cesarski rodbini avoje sodutje, in nemiki Pokojoi Erjavec je bil ie sam ztcel svoje raz-tresene spise zbirati. piliti in za tiak pripravljati. Hotel jih je obelodaniti v 881oven8ki kojiinici", ka-tero je bil naS prvi romanopisec in pripovedovalcc J. JurLicr utemeljil. AH mnogx poali mu niso dopustili do konca izpeljati svojo osnovo in tako ni bil vcd nredil, nego povest „Na strijievem domu" iu prve tri oddelke ,Crtic iz iivljenja in delovanja ufeojaka Sehnackachnepperleina'1. Pred nami leLe6a Mati6na knjiga pa, ki jo je atrokovnjaski uredii neumorni prof. Fr. Levee, podajo nam na 250 straneh kras-nega tiaka naslednje Erjavdeve povesti: Veliki petek; Na Btriicevem domu; Crtice iz 2ivijenja itd; Avpu-Stin Ocepek; Zamorjeni cvet; Izgubljen moL; „Hudo brezdnoH; Ni vie zlato, kar se sveti; in Huzarji na Polici. Tu imamo pred seboj prelepo zbirko zelo micnik povesti ne le za naSo mladino, nego tudi za vsakega priprostega kraeta, ki se je v domadi Soli le ditati nayadil. V tej izdaji Erjavcevih povestij pogreSamo pa prav zlvo dobro aliko pokojnikovo in kofc nvod njegi iivotopis s krlti^no-estetifino oceno njegovih elovatviv nih del. Upamo, da SI. Matica popravi ie v naslod-njem zvezku ta nedostatek in da nam njorda naj mi-lejfii prijatelj pokojnikov, naS slavljeni pesnik 8. Gre* gor<5i6 naslika ftvljenje in delovanje slaVnaga pokoj-nika, kakor ga je ravoo on oajbolje pozoal ia razu- cesar, kakor tudi srbaki in grSki kralj» so hoteli oaebno priti k pogrebu. Toda cesar je izrekel zeljo, na' bi ae pokop vrSil priproatole vdru2inskem krogu, zaio ne bode nobenih zaatopnikov razvea atariSev cesarjevne Stefanije, kraija in kraljioe belgijake. Na Dunaji prevladuje ceaarjeviieva prelaloatna smrt vae druge zadeve in vse razodeva veliko zaloat, zlaati pa najiakrenejSe so6utje za silno britkoat, ki pre Sinja cesarja in cesatico. PoroiSila z Ogerakega pripiv^dujeio, da je ne-davno bil ci-aarjevifi povabil svojega prijatelja grofa Karolyia, naj ga 30, januarija obiSSe. Grof Karolyi je omenjenega due res priaVf, all c«'aarjevi5 je bil ze mrtov. VrnivSi se v Bulimpesto, pripovedoval je avojim prijateljom. da je pi>al ceaarjevifi ceaarju, ce-aaiici. princcsinii.Siefaniji, nadvojvodi Otoou in voj» vodi Braganzi, 'da pa v nobet.em piamu ni razodol vzroka, zakaj se hoce usmrtiti. Neki duuajski list v6 povcdnti, da jp plsal *u-H 87oji Sfatri Valeriji ter ji poaebno priporoSal, naj tolaii 8'ariS*. Tudi aekcijaki nacetnik vnarjeg* ministet'stva pi. Szogyenyi dobii jo piamo. v katercm pa ceaarjevifi besedico ne fiihne o vzroku samomnrn. ampak 11111 le na.'inanja. d:t ga je v oporoki imennval /a rodite'ja avoje piameno za puSJSine, ki je nnki pr»»c»»j obSima in da mu zaradi toga izrooa tudi klju2e sv<»j - pisalne mize. Glede oporoko nazninj:»jo list5, da je bil»i pod predsedstvom prvega obersthofmeiatra kneza H dien-I0I10 v prico zaatopnikov v sjega marSahkegi urada in vnanjega ministeratva odprta in razglaSena. Ce-sarjevic jo jc Spisal zo I. 1836, ko 8e nic ni bololial. Glavni dedifi je njegova hcerka nadvojvodinja Eliza-beta, o kateri izreka 2eljo, naj bi ostala v blizini cc-sarjevifievih atariSev ; viitek premozenja pa ima prin-ce^inja Stefnnija do svoje smrti. Glavni del preuiv)-ienja je v obligacijah in gotovini, razun tega pa po* Sflduje otok Lnkromo in grad Mayerling. Spominjal se je tudi druzine in prijateljev ter jim zapu;>til vo-lila in apom;nkea. V noCi od arede do 6otrtka preptljali bo traplo ranjkega nat'vqjvodc iz Mayerlinga pri Badenu na Dunaj. Y nocl od 6etrtka do petka so zdravoiki truplo razparali in sioer glavo ter drugi dan objavili, kar bo naSli. Ves Saa, ko je lezal oeaarjovifi v avoji spalnici, donaSali so mu vence od vseh krojev, dvor-diki ao strazili, duhovniki molili in cesarska rodovini je pogosto znhajala mrli6a kropit in zanj molit. V nedeljo zvecer prenu^li so truplo ranjkega v dvorno kapeio. V pondeljek in v tor*k do 10. ure zjatra sinol je vsakdo kropiti ceaarevi$a, ali okoli ceBiirakega dvora nabralo ae je toliko ljudatva, da komaj vaak stoti dlovek je mogel priti v cerkev, fie tudi so Sli \ Ijudje le akozi. V cerkvi bilo jo vse firao preoblefiono ' in tuSno okraSeno, V torek popoludne ob 4 j«* bil pogreb v kapu-eioski cerkvi na Dunaji. Ob vsej poti, koder je jel sprevod, bili so nastavljeni vojaki. da so vzdizavali prostor za sprevod. Ljudatva bilo je toliko na nogah, da Se nikdar toliko. Mnogi so padli radi gnefie v omedlevico, da so jli morali odpeljati, V kapucinaki cerkvi zbrali so se vai viaokt doatojanatveniki; tje se je piipeljal tudi presvitli CPsir z nadvojvodinjo Gizoio. Kardinal Gonglbauer cpruvljal jo zadnje niolitvf. Cesar drzal se je v s h m a n. V razvedrilo in zabavo je cesarjevifi telovadil, jah.il in hodil ua lov. Poaebno do lova je imel veselje in ze due 6. avgusta 1876 je pri Mu ustrelil 8totn divju koze. L ta 1872 s« je pricelo njegovo vojaSko vezbanje, pri katerem je kazal bister razttm in pravi pogled. Cesarjevifi je tudi rad mnogo potoval. Leta 1872 je obiakal divnc planine tirolake. Spremljala sta ga njegov vzgojevalec GM, grof. Latour in teiesni zdravoik. Dalje je bil Rudolf pri odkritjt spomenikov Marije Terezije v Diinajskem Novem Mestu in v Ce-lovci, pri kronatiji cesa>jovem ogerakim kraljem; pri tej priliki je dobtl red zlatega runa. Prepotoval je nato vefi avstrij^kih deiel. Ko je dovrftil devetnajsto leto, je zviSil tudi teoreMfine nauke. V juliji' 1877 je piestal zadnjo skusnjo z izvr&tuim vspchom Takoj potem so ga pifglasili p 0 I n 0 1 e 111 e g a; cesar mu je pri tej priliki podelil red sv. Stefana, Ceaarjevifi jo sedaj dobil svoj dvor in njegov unjviSji hiSnik je bil od tega ima koiitieadmintl grof Karol Bo rn b c 11 e s. Kuliko jo pdpiral Yednosfi, razvidiso v^esaino iz tega, da jo avstrijskemu potovalcu po Afriki, Mar-noun, podaril ves denar, ki mu ga je na rojatveni •Ian dal njogov blagi stari ofio, uinrU nadvojvoda Franc Karol. V avgu^tn 1877 se je ceaarjevifi iz 3f?ramnra na lailiji odpeljal v D-ilmacijo, obiskal vei* vecj'h meat ia znaui otok Vis, kjer si je avstrijsko brodovje leta 1866 phboriio svetovao slave Na povratku je obiskal Rcko in Pulj. R slovanakega jugit jo potoval na slovanski sever, v flezijo. Povsod je naro'l nav-duSeno porlrnvljal Ij-ibljen^ga sina predobrotljivega vladarja. Dn6 27. decenibra 1877 je od pot oval s svojo materjo, presvetlo ceaarico, v Atiglijo. Tu ja dva meseca opazoval in proufieval razoiere marljivega na-roda angleskegi. Pi-ehsidil je vso Aagbjo, Skooijo in Irsko ter si nibi-al skuSeoj zi zwljenje. Vrnil so je skozi Pariz in Borolin. Na veliko svojo zalost ni vffi nasel med 2ivimi predragega mu atarega ofieta. Od* potoval je drugifi na lov. OJslej je bilo ime Rudolf vedao bolj znano. Povsod so ii::onovu!i njegovo ime, kjer so se osno-vala obfiekoristna podjetja. Podpirai je vedo in umet-noat ter tudi sam prijcl za sprotno pero. V fietrtem zvezku B:-ehmovti knjige „^ivalstvo" ata dva sostavka iz njegovega percsa, v katerih jc krasno opisal fivljenje oriov. Prehodil je ni lovu Slavonjio in Frusko goro ter spisal potem vie imeuovano knjigo ,Petnajat diii na Dooavi". Pri tej priliki jc obiskal vefi stari b srbskih samnstnnov. V ,lzbranih ornitologiSkih opa-zovanjih" je ovisal dogodke svoje v Avstriji in ua lovu na pircnejskcm poluotoku. Due 1. avgusta 1878 se je cesarjevifi preselil s svojiin dvorom v zlato Prago, ki je bila v uajvefij^m krasu, da doatojno ^prcjme nasleduika na slavncm habsbutSkem preatolu. Neizbrisen jespomin Pra^anov, ko bo na kraljevcm Hradsinu imeli cesarskpga gosta. Od tu je odpotoval za nekaj fiasa ua Bavarsko, • Spanjsko in Portugalako. j Kolika tazlikal Duo 9. marca 1880 ae je ce- I 8arjevifi zarofiil s princesinjo Stefauijo, drugo j hfierjo belgijskcga kraija Leopolda II. in kraljice , Marije Henriete, nadvojvote. 2. Tajni-kovo prroiiio, 3, Drnar»i5arjcyo poro&ifc 4, VoJitfi? treh preglodovalcev raounov. 5, Volitev ataroste in §est odbornikov, 6. Volitov treh razaodnikov. 7. Razni predlogi. Po obcnem zboru, ob 8. uri svecer bode pics. Ob 11. uri poSUek, pri kojem bode zanimivo sreSkanje 4 dobitkov. Yatopntna k pteau zoaaa za drustvenike v diultvencj obleki 50 kr. za vso druge 80 kr. VBtop k zborovanjn kakor tUdi k plesu je izklju&jivo dovoljen sanio druStveniknra in po odboru vabljenim gostom. Druatvi-niki naj bl&govole piiti v druStvenej obleki, vsi drugi.gospodje pa v ci'ui., Ob enem naj blagovole prinesti seboj vabilo, ker bvez tega ae \aak pri uhodu zavrne. K obilut vdelozbi vubi V Gprici, 2. aveeana 1889. Odbor. ,Duhovni Pastiru imenuje se mesefinik, ki prinasa v zvezkih po 4 do 5 tiskovmh pol debelih izdelMe all pa naertane govore in horailije za p>-saraezne nedelje in praznike vsega leta ter za ra-zne prilike v cerkvenem 2ivjjenji. Ob enem podaje dusniin pastirjem raznih prilik in izgledov, katere lahko rabijo pri svojera poufievanji, ter navaja novo knjige, ki so dusnemn pastirju v osebni pouk ali v podporo pri poncevanji ljudstva. Vsaki §tevilki dodaja prilogo, ki prina$a „Apologeti6ne razgovore* dr. Lampeta. List stane za vse leto 4 gl.;,novi narocniki dobe vse Stevilke tega leta in vse izisle pole apolog. razgovorov. Knjiga je posebno mladi duhovseini jako priporocljiva. Listnica urednistva. -Brez dopiaovje dunn-Snja Stevilkn, ker emo prostor porabili za cesarevicevc nesre-co in tnzno slavnost. Iz Bo lea doSel nan je dopis o ce-sareTioevi snirti ^express," iz Avi ioziroma iz Ivacala) dopis g. zupana v priporceene.ij pisniu, od B e n e 8 k e ai eje in iz Baske dol ine r navadnih pismib; a odloziti smo mo. rali vse za prihodnjo sterilko. Goapodje dopisniki naj blugo-voljno potrpe in naj ne polozijo peresa radi male nezgode. Javna zahvala. Vsera oninij ki so skazali Sastitemu gospoda Francu &u§ek-u, bivsemu zupniku, nasemu preljubemu sinu, ozi-roma bratu in svaku, zadnjo cast, izreka nojp.re-srdniso zahvalo V Gorici, dne 31. januarja 1889. 2alujo6a druzina. Varstrena znamka. Bolezni zelodca in spodnjih telesnih deiov, jeter in Tranicc, zlata zila, zaprtje, vodenica in kronicna driska zdra-vi se najvspesneje s Piccolijevo „Eseneo za zelodec", koja je tudi izrrstno aredatvo proti gli-stam. Pogilja jo izdeloratelj le-karnar „Piecoli" v Ljubljani (na Dnnajski cesti) proti pofitnemu povzetju. — Prodaja se v taeh lekarnah. Kdor si hode 'J poS'je na] svojo adreso upravniStvu tega lista v zap' 6uU>nem pismu z nndpiaora zaslu^ek. ------ V VSEH TRAFIKAH. Ulama zalog;i za Avatru Og-r.^o: OTTO KAN1TZ & Co, I. Stoss im Himmel, Dunaj. I MABMACELJ8KE KAPLIICE ¦o iztratoo zdrarilo z» rro xtelod-Sere bolezni; nepresegljiro zdrarilo X so ob slabel slasti dojedi, sla- T bem vzdturo, napananji, ki- JL 8lem zdrgovanji, zvljanji po v trebuhu, prelufuenji zelodca, z^gi, nabarauiizkamenelca, za odpravo preobilne zleme, ble- _______dice, gnjusi in riganja, glavo- *& ^KS^ bola od zelodca, zelodcevega JL Tr^^^*******kr6a,jeprotiotijeajuinzagati, T \ preobjedi in prenapitji. glistam, bolezni na J JL vranici, jetrafi in z&tf afi. \ ^ Cena male stuklenice t naznanilom vporabe je 40, veSje pa 70 kr, Osrednja razpoiiljavnica je t Kromerizab. Marijaceljske kapljice niso skrivino zdra-Ttlc. Njih sostanski deli no naznanjeni na liaiku o njih Tporabi. PraTe Marijaceljske kaplje m dobo ikorej t TBoh lekarnah r oritku i rude6o znamko zgorne podobe zalepljenem. Y Oorici jih imajo lekat-ne Gironcoli, Cristofoletti, Kflrner in Pontes!: v Sezani pa Philip Ritschel. 'jl*pp»**4i$ #*< -i^V^iM^M^^ "*% Gudovite kapljice sv. Antoua Ptiduvanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomod -in ni treba nino-gih besedi, da se dokazo njihova Cudovita moi. (ie se le rabijonekoliko dni, olajgajo in prezenejo prnr kinatu najtrdovrattiiSo it-lodSne bolesti. Prav izvrsfno ratroziijo 7.0-per hemorojilo, proti boleznim nn jetrjh in na vranici, proti grovesnim bole^nim in proti glistam, pri zonUkllf rueseinih nndfoztiostih, zqper* boli tok, ;bo2jast, zopcr bitjo sreater diatijo pokTarjono kri. One ne prognjnjo gamo omenjenih bolezni, atnpak na» obvanijojo tadi pred Vsako bblozriijo. Prodajejo se r Tseh glavnih lekarnicah na nrotu; za naroLbe in poSiliatve pa edino v lokar-nici Cristofoletti V Gorioi, v Tratu t lekarni C. Zanetti in O. B. Bovia in v iekarni Alia Ma-domia ˇ Konnina. Ena Rteklenics stane 80 noVeev. K0OOOOO4OOOO5 PIVARNA >i" BioVdlloii PI |)L 11 AUUVIUUI Via Stretta St. 3 priporoea slavnenm cb6instvu izvrsfno brano in nsjboljSo pijaSo po sledecih nizkih cenab: kosilo..........24 kr. zajutrek, zelodec ali tripe . . . 10 , gol»S.......10 M makaroni s polivko...... 16 „ pol pt^anca cvrtega ..... 30 n pivo pive vrste iz &lem-Schwecbata liter . . . , ... , . . . 28 „ vino istrijansko 6iao liter . , , , 28 „ refosk prve vrste iz hole liter . , 56 „ vino belo brisko liter.....28 „ Ob vsakem (asu dobivnjo i>e tudi mrzlo jedi. Slavnemu obdinstvu jamCirn za izrrstno blaga in to6no postreZbo ter vabim preuljudoo k bbilnemu obiskovanju. V GORICI, 25. januarja 1889. Preudana Ivanka Blanscli. §o2i6no darilo Narodua Knjiznica. I. zvezek. POBRATIMI Roman 6pisal dr. J. "Voinjuk. Eleganfcno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva s« v Ljubljani v „Narponi tie-karni«t v Gorici pri knjigotrXcib. Jtedmtelj io otpwim uxedflik; H- KQH$IC ~~ Mm§m)& Titktm V Qori»L V Sruselju 1.1S93 obdarjeai 12 S7etinjaxn& od ilaU. T?1 f» Ck Tl O Vk "disti hitro in s°tovo-» x x €kkk\j*kp\m Karl pi. Braun na ftmjj. JOZ 6 f Sh ne uzrokuJe aikakih te^av mpkm pi- Bamberger m teji. XjCXG H K. 1 «dela bolj uspesno, ko «,_. - druge grenke vode," V r elC C hh» Uldesdorf na M]i- Kahicva naj sc vedno in ra/lo6uo: Ftt.VN-CA JO$EFA GKENKI VRELBC. Zalo^c povsod. V (jroriei: Ickai* go*i>. Cristofoletti, iu A.' Seppcnhufci*. KazpoSilja sc iz Bu-clapeSte. 10LII1! [ vedno sc obnese [ Gaertneij vo io- i koSe francoHko ¦ hitro in sretla j yflS8ilo, s kate- | rim se dobi, ne *^p^t» da bl trcbalo ^zT*~~ — ~........-""". ki dela ubutev np|ircino(-no in diz ve5 dmj. Vucnm bla^u 7. uiujn iln.jo Kvuilobn, podoln > liku, in je uarodi kot novo. „Edini'' od c. k. (lo-ikusovali^n za uspjnto i obrt pi'uiskovaui in usnjii nuakodljivi ixdelok, uvoden v ! c. k. yojski, iu odobren uze fi lot. PoSilja se: 2 fto- ! kloiiici 1 gl. 30 kr.; 6 stcklonic 8 gl.; — 2 steklenie | i gl. 80 kr. proato poSmiiio. ] VfflUH. 1(JClB 111 pjJfllOT je Gacrtnorjuvo pntontirano svello voscilo (Fettglanz< schwarze), iiopresegljivo voSCilo za konjsko opray:. in •st',ini priporo^am so vijadno podpisnni t napravo cerk-venih posod in orodja iz eistega srebra, kiucS-kega si'ebra in ix medeuine najnovejSe oblike, kot lid. itd. po najnizji cens. Zadovoljitn LOfovo yaakega naro^niica, bodiai da se deio prcpuati mojemu ukusu bodisi da bo mi je prodlozil na5rt.. Stare ioi5i.poprayi|n, ter jih v Ognji pozlatfm in posrebrim, Cc. '«g. naraeuiki paj m|VjagqYo'lL poslati iate iiefrankovaue. Teodor Slajbaoja^ srebrar v Gorici, nUca MorelU stev. 17. foiilja caracsna bltga dobra gpmljiao in postniae proato D.r VALENTINA 2ARNIKA ZBBAWI SPISI. I. ZVEZEK a PRIPOVED3S1 8J3PIS1. ¦URBDIL IVAN ^EIiBZNlKAB Vaebina: Sivotopia dr. Valentina Zainika. — Ura bije, 81o-veka, pa ni I - Maifievomje usode. - R a * n i »;p i • L: Ir dr-Savneca abora. — Pitma ilovenskega turiata. Knjizica je jako elegantno, po najnovoj5em uzorci in re» kiasno vezana. tJtisnenaje na sprednji strani podoba dr. Zar> nikotn t zlntu in piridejan tudi njegov laitnOrocen podpis. — Cena kn.,izici je I eld., » poSto 5. kr. idt — Dobiti je v 1SNAB0DSI T18KABNF v Ljubljani. *