Ptuj, petek, 21. oktobra 2005
letnik LVIII • št. 76 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
»M
K
TRGOVINA, MONTAŽA
-vodovod Ç ® 'Centralnakurjava plinske instalacije kopainiška oprema keramične ploščice
d.o.o.U
OBRTNA CONA NOVI JORK. Nova vas pri Maikovcih103.tel.:754 00 90 ORMOŽ, Rujska cesta 17, tel.: 741 72 70
Sport
Rokomet • Prvič z igrišča sklonjenih glav
Stran 16
fô^DIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
v
Štajerski
Slovenija • Zima Émtrkajia vrata

i jeklenifkonjičK!
Čeprav smojele^iredi . jeseni.JQp jutranjih urah temperature že nekajkrat padle pod ničlo, také VáNso^tiSti? ki - imajoavtomobile na prostemRže nekajkrat strgali led. Čeprav je v zakonu o varnosti cestnega prometa do-ločenofda je treba zimsko vozno - opremo obvezno uporabljati -od 15. novembra do 15. marca ali še prej, če se pojavijo zimske vozne razmere, so te dni v avtomehaničnihilin .yulkanizerskih delavniCahjŽepričeli iz?mefliavo ^letnih za zimske gume. PoskrbiteVda .bo tudi vaš jekleni konjiček na zimo pravočasno pripravljen.
J ^fliJÊÊÊÊIà	A"^	''^L tJi^.. ^ *Mariln Ozmec
Sport
Judo • Derbi 3. kroga na Ptuju
Stran 17
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Po naših občinah Sp. Podravje • Kdo Ptuj • Koline so se komu jemlje v zdrav- pričele - kam s svinj-
stvu
Stran 3
skimi kožami?
Stran 6 Po naših občinah Kidričevo • Ravnateljica Vrtca ni bila opozorjena prvič
Stran 10
Po naših občinah Lenart • Nasprotniki župana obiskali Janšo
Stran 13
Po naših občinah Sport Dornava • "V naši Nogomet • V Dom-občini se gradi sodo- žalah čim dražje pro-
ben sistem!"
Stran 7 Po naših občinah Cirkuiane • Kar
nam pripada, ni podarjeno!
Stran 9
dati svojo kožo
Stran 15
9770040197060
Ptuj • O odhodih bolnišničnih zdravnikov med koncesionarje
Za bolnišničnega zdravnika samo polovična koncesija?
Privatizacija slovenskega zdravstva še vedno temelji na zakonodaji iz leta 1992. Ker je že doslej potekala brez slehernega načrta, je upravičena bojazen, da se bo brez sleherne strategije nadaljevala tudi na sekundarni ravni. Minister za zdravje Andrej Bručan je prepričan, da privatizacija od primera do primera ne bo povzročila nobene škode. Doslej je med zasebnike iz ptujske bolnišnice odšlo šest zdravnikov. Svoj odhod napoveduje tudi specialistka pediatrije, en pediater pa je že odšel v službo v ZD Ormož; če bo ministrstvo za zdravje podelilo koncesijo še eni pediatrinji, bosta v Bolnišnici Ptuj na otroškem oddelku ostala le še dva pediatra, ki pa ne bosta mogla opraviti vseh del in nalog iz pediatrije.
Št. tednik: Kaj pomeni za bolnišnico odhod bolnišničnega zdravnika med koncesionarje, kaj za bolnika?
L. Arko: "Moja trditev je, da bo nastala nepopravljiva škoda, če vse skupaj ne bo zakonsko opredeljeno. Bistvena razlika je, če odhaja med koncesionarje zdravnik iz primarnega zdravstvenega varstva ali zdravnik iz sekundarnega zdravstvenega var-
Uvodnik
stva (bolnišnice). Če odhaja med zasebnike zdravnik iz primarnega zdravstvenega varstva, »odnese« s seboj pripadajoči delež ambulantnih storitev (glavarine) in s tem tudi določeno vsoto denarja. Za to vsoto se zmanjša prihodek denarja v javnem zdravstvenem zavodu. Če pa odhaja med zasebnike zdravnik iz bolnišnice, ta ne bi smel s seboj odnesti polne koncesije in denarja iz ambulantnih
Rltl
So mi rekli, naj napišem nekaj o tej enotni davčni stopnji. Da je to totalna p^ (kletvic olikani ljudje ne uporabljamo, ne?). Pa kaj naj napišem? Eni jo zagovarjajo, drugi kritizirajo, država pa bo tako vzela svoje. Če ne tako, pa drugače. Tistih časov gosposke desetine je pač že davno konec.
Potem so mi rekli, da naj napišem nekaj o novih občinah. Daje to čisto zgrešena stvar, pravijo eni, daje to nujnost in demokracija, pravijo drugi. Pa kaj naj napišem? Vlada bo tako spet naredila po svoje, če ne takoj, pa kdaj kasneje.
Pa so mi rekli, da če nič drugega, naj napišem nekaj o raznoraznih občinskih zdrahah; teh je vedno na pretek. Saj to redno pišem, pa »kasiram« kritike z ene ali druge (nasprotne) strani. Pa kaj naj o tem (še več) napišem? Na koncu koncev se tako nič ne zgodi.
Pa so mi rekli, da vseeno moram nekaj napisati, ker uvodnik v časopisu mora biti!
No, ste videli, pa sem vseeno nekaj napisala. Kaj sem pa napisala? Ha, čisto nič. Ne, ne, napisala sem, samo povedala nisem popolnoma nič. In to mi je čisto všeč, ker sem zadostila zahtevi, po drugi strani pa nihče ne more skakati po zraku, da spet nekaj ni prav, da vse skupaj ni res, da pišem in razmišljam narobe, da
Temu se reče politika ali že diplomacija, ne? Ogromno čvekati, pa nič povedati. Ker če nič ne poveš, potem ti nihče ne more kdajkoli reči, da si se lagal, da nisi storil nekaj, kar si rekel, da boš, ker pač sploh nič nisi rekel, da boš storil. Saj veste, kaj mislim - malo sem, pa malo tja, v bistvu pa nikamor.
In, če smo čisto odkriti, potem veste, da tak način ne funkcionira samo v politiki, ampak tudi v čisto navadnih medosebnih odnosih.
Edini problem je le v tem, da takrat, ko se nič ne pove, se za tem 100-odstotno nekaj skriva. In to gotovo ne nekaj lepega. Ampak, ali veste, kako se pravi po domače tistim, ki (se) skrivajo in (nič) ne povedo? Riti!
SM
P.S.: Se čisto strinjam, da mora vsak poskrbeti za svojo. Smilijo se mi le tisti, ki imajo tako ogromne, da za kaj drugega sploh nimajo časa!
storitev, ker tudi v bolnišnici ni opravljal samo ambulantnih storitev, ampak je opravljal tudi operativne posege in kot sobni zdravnik skrbel tudi za hospitalizirane paciente. Torej bi bolnišnični zdravnik po vseh »pravilih« lahko dobil samo polovično koncesijo, s tem da bi si drugo polovico poiskal na trgu s svojimi kvalitetnimi storitvami. Sedaj pa je praksa takšna, da dobi polno koncesijo iz ambulantnih storitev, medtem ko so storitve v bolnišnici posebej nagrajene. V začetku privatizacije pa se je dogajalo, da so nekateri dobili celo dve koncesiji in s tem tudi dvakrat več denarja, če so opravili delo dveh konce-sionarjev. Če se koncesije delijo po sistemu, kot so se do sedaj, to za pacienta ne bo imelo bistvene prednosti. Če je to, kar opravimo danes, sto odstotkov, in to, kar bomo opravili jutri, znova sto odstotkov, pomeni, da ni širitve dejavnosti, pregledanih ne bo več pacientov, prav tako tudi ne bo več storitev. Prav nasprotno, za paciente je to nekoliko »dražje«, ker vsi koncesionarji ponujajo svoje storitve tudi na prostem trgu proti plačilu, kar pa se pri javnih zavodih ne dogaja, ker nimamo soglasja ministrstva za odprtje samoplačniških ambulant.
Z odhodom med zasebnike ogrožena bolnišnična dejavnost
Z odhodom bolnišničnih zdravnikov med zasebnike se zmanjša delovni program, pa tudi količina denarja za bolnišnico. Sočasno nastaja tudi deficit zdravniškega kadra, postavlja se vprašanje, ali lahko posamezni oddelki s takšnim zmanjšanim številom zdravnikov, ki nam »ostanejo«, še lahko delajo. Prav ob podeljevanju koncesij bi
Foto: Črtomir Goznik
Odhod zdravnikov iz bolnišnice med zasebnike lahko naredi nepopravljivo škodo, če to ne bo zakonsko opredeljeno, je prepričan direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, sicer bo prišlo do propada določenih segmentov bolnišničnega zdravljenja.
moral lastnik bolnišnic, ministrstvo za zdravje, opraviti ključno nalogo premisleka o tem, koliko zdravnikov iz bolnišnice lahko pustijo med koncesionarje, da ne bo prišlo do propada določenih segmentov bolnišničnega zdravljenja. Iz naše bolnišnice je do sedaj med konce-sionarje odšlo 6 zdravnikov. Svoj odhod najavlja tudi specialistka pediatrije. Do sedaj smo imeli na pediatriji 4 pediatre, en pediater je že odšel v službo v ZD Ormož. Če bo ministrstvo za zdravje podelilo koncesijo še eni pe-diatrinji, bosta v bolnišnici ostala le dva pediatra. Osebno sem prepričan, da dva pediatra ne moreta opraviti vseh del in nalog iz pediatri-je. Kljub dobremu sodelovanju z zdravniki koncesionarji in njihovem vključevanju v naše delo to ni rešitev, ker so zdravniki koncesionarji iz dneva v dan manj zainteresirani za dodatno delo in obremenitve z bolnišničnim delom."
Št. tednik: Kaj pa zdravniki "svobodni" specialisti?
L. Arko: "Vsi zasebniki, ki
so odšli iz ptujske bolnišnice, delajo v svojih prostorih, pri nas samo gostujejo, seveda po pogodbi za dodatno plačilo. Bojim pa se, da bi se začela prepletati dejavnost s t. i. »svobodnimi« specialisti, kjer pa stvari niso dogovorjene, kljub temu da naj bi obstajali določeni »recepti« za takšno delo. Vesel sem, da je bila celjska bolnišnica izbrana za testno obdobje enega leta, maja prihodnjega leta naj bi bile znane prve izkušnje. Kot vem, pa ta projekt, ki naj bi se začel maja letos, še ni zaživel."
Različni kriteriji za dodatni program
Št. tednik: Velja prepričanje, da se bodo z več zasebništva v zdravstvu čakalne dobe skrajšale. Kakšno pa je vaše mnenje?
L. Arko: "Osebno sem prepričan, da se čakalne dobe lahko skrajšajo samo z več dela v zdravstvenih ustanovah, z več denarja ali pa z dodelitvijo dodatnih programov. Povedati moram, da smo tudi v naši bolnišni-
ci pridobili nekaj dodatnih programov iz operacij žolčnikov, kil, katarakt in CT-pre-iskav. Ob naši prvi kandidaturi za dodatni program smo bili zavrnjeni. Privatnik koncesionar pa je dobil 500 preiskav z magnetno resonanco, četudi ne razpolaga z aparatom za magnetno resonanco, to se pravi, da bo za njega opravil delo nekdo, ki ima opremo za magnetno resonanco, on pa bo samo posrednik. To je nekaj podobnega, kot da bi mi kandidirali za operacije na odprtem srcu, čeprav za to nimamo ustreznega kadra in ne opreme. Iz tega lahko izluščimo, da se tudi pri dodeljevanju dodatnega programa upoštevajo različna merila. Pri izvajanju dodatnega programa in s tem zmanjševanja čakalnih dob pa se zatika tudi pri plačilu izvajalcev. Po Fidesu je to 1900 tolarjev bruto na uro, vendar bi rad povedal, da je podaljšano delo v naši bolnišnici ovrednoteno od 3500 do 5500 tolarjev bruto na uro za zdravnike, kot zgleda, pa tudi to ni za vse sprejemljivo."
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Kolegij županov
Kdo komu jemlje ...
Ponedeljkovega kolegija županov Spodnjega Podravja so se udeležili župani Žetal, Vidma, Podlehnika, Hajdine, Gorišnice, Markov-cev, Ptuja in Dornave. V ospredju razprave je bila problematika primarnega zdravstvenega varstva na območju petnajstih občin, govorili pa so tudi o gospodarskem sporu v zadevi Terme Ptuj, d. o. o., pobudah Skupne občinske uprave, informaciji o aktivnostih prodaje nepremičnine Biograd na morju in predlogu sklepa o pričetku postopka za kandidaturo Ptuja za kulturno prestolnico Evrope 2012.
Foto: Črtomir Goznik
"Zupani okoliških občin nikomur nič ne jemijemo, kot župani smo odgovorni za primarno zdravstvo na območju svojih občin, ljudem želimo približati splošnega ^zdravnika in zobozdravnika," pravijo prvi možje občin. V Dornavi, je povedal dornavskižupan Franc Šegula, gradijo prostore za splošnega zdravnika in zobozdravnika, zanimanje je veliko. Zetalski župan Anton Butolen je predstavil podatke, ki govorijo o veliki zdravstveni podhranjenosti občin zunaj Ptuja, v Vidmu so prepričani, pravi župan Friderik Bračič, da s tem, ko so dobili »več« zobozdravnika, nikomur nič ne jemljejo.
V zadevi gospodarskega spora Terme Ptuj je prišlo tako daleč, da je sodišče določilo izvedenca, ki bo izračunal vlaganja, kar je pozitivno, ker je nasprotna stran prvič priznala, da so občine v razvoj zdraviliškega kompleksa nekaj vlagale, čeprav se je doslej govorilo o neutemeljenosti zahteve oziroma celo o zastaranju. To »nekaj« naj bi bilo neuradno 40 milijonov tolarjev, čeprav se je do sedaj govorilo o 110 milijonih tolarjev, kolikor tudi občine zahtevajo. To je tudi trenutek, ko bi se lahko pričel postopek oziroma pogovori o poravnavi, zato morajo župani pooblastiti enega izmed sebe, da se lahko dogovarja o morebitni poravnavi, je v ponedeljek pojasnil odvet-
nik Rok Gerlovič. Nekaj podobnega so predlagali tudi v Termah 3000, direktor Dušan Bencik je s sodelavci obiskal ptujskega župana, ki pa še takrat ni imel pooblastila županov za pogovore o poravnavi. Na ponedeljkovem kolegiju županov Spodnjega Podravja je to pooblastilo dobil. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan pojasnjuje, da gre v celi zadevi v bistvu za dva problema, na eni strani so občine, ki so prepričane, da so nekaj vlagale oziroma sofinancirale, lastnik oziroma dedič je PS Perutnina, ki je Terme odkupila od KK Ptuj, sedanji lastnik tega dela pa je PS Sava. Pri tem pa ima PS Perutnina en interes, Sava pa spet drugega. Gre za to, da bi rešitev (poravnava) morala
in zobozdravnikov, zato je posledično povsod tam, kjer imajo te probleme, tudi obolevnost ljudi veliko večja kot v drugih predelih Slovenije, kjer imajo dovolj zdravnikov, ki tudi niso tako obremenjeni kot zdravniki na Ptujskem. Največji problem je trenutno na Ptujskem mreža, ki bi jo morali nujno širiti, pridobiti več zdravnikov in zobozdravnikov. Letos je sicer prišlo do precejšnje širitve, a je to še vse premalo, je povedala tudi direktorica ZD Metka Petek Uhan.
Mrežo dela teren, ne ministrstvo
Ker tako ne gre naprej, so župani naložili direktorici ZD Ptuj Metki Petek Uhan, da v Zdravstvenem domu Ptuj pripravijo mrežo, ki bo pokrivala potrebe Ptujskega po primarnem zdravstve-
okoljih, podatki so alarmantni, v Hrastniku na primer en zdravnik skrbi za 850 prebivalcev, na Ptujskem je ta številka dvakrat večja. Vse sile je potrebno vložiti v to, da se mreža razširi. Da se tudi popravi zgodba, v MO Ptuj je v preteklosti bilo podeljenih preveč koncesij za zobozdravstvo. Naši občani živijo v drugačnih pogojih, naredimo vsaj primerljive pogoje v zdravstvu, se je še zavzel žetalski župan. Hajdinski župan Radoslav Simonič je prepričan, da je problem mreže nastal zaradi preveč podeljenih koncesij v preteklosti. Nekdo je koncesije že podelil, zato je sedaj problem tudi v občini Hajdina, ki ima 3800 prebivalcev in zdravnika ter zobozdravnika potrebuje, o tem dileme ni. Župan MO Ptuj je zato skupaj z ostalimi župani pozval direktorico ZD Ptuj Metko Petek Uhan,
in toliko zdravnikov temu območju pripada, od nekod jih je potrebno dobiti. S terena morajo priti zahteve za mrežo, naše izhodišče mora biti idealna mreža, te ne more delati ministrstvo, so prepričani župani občin Spodnjega Podravja, ki tudi vztrajajo na tem, da se izenači zdravstvena oskrbljenost prebivalcev Slovenije, ker ne morejo dovoliti, da bi bili ljudje slabše oskrbljeni zaradi mreže.
Kljub vsem plombah, ki tako ali drugače bremenijo nepremičnine bivše počitniške kolonije Biograd na morju, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, bo že v kratkem objavljen razpis za prodajo, da bi še letos našli kupca, ker je interes velik. Projekt kulturne prestolnice Evrope 2012 želi Ptuj izpeljati z okoljem, ker Ptuja brez okolja ni in obratno. Ptujski mestni svet je sklep o kandi-
biti sočasna za lokalne skupnosti in med poslovnima sistemoma. Ob ustrezni rešitvi bodo vse strani zadovoljne. Izvedenca, ki se bo ukvarjal z izračunom deležev, so poiskali med strokovnjaki Eko-nomsko-poslovne fakultete Maribor, ker ko pride do bolj občutljive zadeve, spor s Termami to je, se običajno predlaga takšna institucija, je med drugim še pojasnil odvetnik Rok Gerlovič.
Največ pa so župani občin Spodnjega Podravja na oktobrskem kolegiju, ki je bil 17. oktobra, govorili problematiki primarnega zdravstvenega varstva na Ptujskem in v povezavi s tem o nujni širitvi mreže, ker so nekatera okolja v tem trenutku podhranjena, ker primanjkuje zdravnikov
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj (prva z desne), je na ponedeljkovem kolegiju županov Spodnjega Podravja dobila nalogo, da pripravi mrežo primarnega zdravstva na Ptujskem ne glede na to, da v državi ni jasnih kriterijev pri izdelavi mreže na primarni ravni oziroma je ta v izdelavi. Dejstvo je, da je ptujsko območje po številu zdravnikov in zobozdravnikov deficitarno in je širitev mreže nujna.
nem varstvu in jo bodo skupaj predložili ministrstvu za zdravje, ker če bodo čakali na ministrstvo, ki mrežo še izdeluje, pri čemer se ne ve natančno, kakšne kriterije uporablja pri tem, se še to območje dolgo ne bo rešilo problema zdravstvene podhranjenosti na primarni ravni, še vedno bo primanjkovalo zdravnikov in zobozdravnikov. Potrebno je natančno vedeti, koliko zdravstvenih timov potrebujemo, da bo dostopnost do zdravnika čim večja. Župan občine Žetale Anton Butolen je nanizal nekaj podatkov o tem, za koliko pacientov morajo skrbeti zdravniki v nekaterih drugih
da v ZD Ptuj naredijo idealno mrežo primarnega zdravstva na Ptujskem in ne čakajo, da nam jo naredijo drugi. Župana občine Markovci Franca Kekca je zanimalo, kako so potem plačani zdravniki, ali na 900 prebivalcev, za katere na primer skrbi zdravnik v Hrastniku, ali na 2000 prebivalcev, kolikor jih ima zdravnik na Ptujskem. Župan občine Dornava Franc Še-gula je kolegij seznanil, da v Dornavi gradijo prostore za splošnega zdravnika in zobozdravnika, da je interes velik. Vekoslav Fric, župan občine Podlehnik, je prepričan, da se mreže ne delajo brez meril, v to ne verjame, toliko
daturi že sprejel, Ptuj je sploh najmanjše mesto doslej, ki bo kandidiralo za kulturno prestolnico Evrope. Projekt mesto skuša zastaviti širše v prostoru, zato so k temu povabljene tudi vse druge občine na Ptujskem. »Upam, da ste se o tem pripravljeni pogovarjati,« je še v zvezi s kandidaturo Ptuja za prestolnico Evrope 2012 povedal ptujski župan. V občinah na Ptujskem pa bodo razmislili tudi o tem, da bi lahko skupaj opravljali še nekatere dejavnosti v okviru skupne občinske uprave glede na ugodno 50-odstotno sofinanciranje s strani državnega proračuna.
MG
MMP Gruškovje • Kako služi država
Najemnina za 22 m2 od 660.000 do 830.000 tolarjev!
Medtem ko se po starem mejnem prehodu danes lahko brezplačno in brez nadzora sprehajajo vsi, ki jim je pač do tega - kot kaže stanje, si kaj takega najraje privoščijo tisti, ki morajo odložiti različne smeti, saj je storitev Čistega mesta že za marsikoga predraga - je režim na novem, modernem MMP Gruškovje čisto drugačen.
Ustavljanje je tu obvezno, kontrola tudi, kupov smeti ni videti, zato pa se človek lahko kar »odpelje po pljunkih«. Da ne bo pomote - tega nikakor ne gre razumeti dobesedno. Ti »pljunki« so čisto besedne narave, pomenijo pa kritiko in jezo tistih, ki so zaradi narave svojega dela pač morali najeti prostore v novih, sodobnih objektih. Recimo špedi-cijska podjetja. Kot je povedal
eden od špediterjev, so najemnine astronomsko visoke in cifra, ki jo je bilo slišati iz njegovih ust, je bila res skoraj neverjetna. Tako zelo, da jo je bilo treba preveriti pri odgovornih.
»Uporabnikom, ki na mejnem prehodu izvajajo naloge, povezane z nadzorom zunanje meje EU in so državni organi, najemnine za uporabo prostorov ne zaračunavamo.«
Zasegli 22 dragih avtomobilov!
V času letošnje turistične sezone je bilo precej dela tudi za mejno policijo. »V tem obdobju smo na PMP Gruškovje obravnavali 74 kaznivih dejanj, in sicer 70 kaznivih dejanj ponarejanja listin, 3 kazniva dejanja tihotapstva in eno kaznivo dejanje zatajitve. Pri tem smo obravnavali 72 oseb, zoper katere smo v 66 primerih podali kazenske ovadbe in v 6 primerih poročilo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju. Pri obravnavanju kaznivih dejanj smo zasegli 22 osebnih avtomobilov višjega cenovnega razreda, za katera smo ugotovili, da so bila ukradena predvsem v državah EU in eno v Srbiji in Črni gori. Zasegli smo tudi 47 različnihjavnih listin, ki so potrebne za vstop v RS, 282 zavojev (štek) različnih vrst cigaret in manjše število avdio kaset in zgoščenk.
S področja javnega reda smo obravnavali 45 oseb, zoper katere smo podali obdolžilne predloge na okrožno sodišče na Ptuju, oddelek za prekrške. Pri obravnavanju oseb smo kršiteljem zasegli 42 različnih kosov hladnega orožja in lovske naboje. Dvema kršiteljema pa smo zasegli v enem primeru 18 g hašiša in v enem primeru 26 tabletk exstazyja in pivnik.
Kako pa za ostale?
»V najem je oddanih 12 poslovnih prostorov, od tega 11 za opravljanje špediterske dejavnosti in en za menjalnico. Prostori so bili oddani po metodi javne ponudbe, in sicer ponudnikom z najvišjo ponudbeno ceno. Za poslovne prostore v izmeri 22 m2 tako znaša najemnina od 600.000 do 830.000 tolarjev mesečno, za prostore v izmeri 17 m2 od 550.000 do 660.000 tolarjev mesečno, za menjalnico v izmeri 42,69 m2 pa 300.000 tolarjev mesečno,« je v zvezi z višino najemnin povedala vodja službe za odnose z javnostmi Karmen Uglešič.
No ja, kljub resnično zavidljivim cifram najemnine so si špediterji očitno ceno malo nabili tudi sami. Kaj prida druge možnosti navsezadnje niti niso imeli, država pa je pač znala to izkoristiti.
Skozi MMP Gruškovje skoraj 5 milijonov potnikov v poletni sezoni
Dela pa jim glede na statistiko prometa ne bi smelo kar tako zmanjkati. Po podatkih, ki nam jih je posredoval komandir PmP Gruškovje Anton Cafuta, je bil promet v treh poletnih mesecih izjem-
Najem kvadratnega metra špediterske pisarne stane od 32 do dobrih 38 tisočakov mesečno!
no velik.
Na MMP Gruškovje je bilo tako skozi tri poletne mesece, od junija do konca avgusta, evidentiranih skupno 1,15 milijona osebnih vozil, skoraj 71 tisoč tovornih vozil, preko 31 tisoč avtobusov in kar dobre 4,7 milijona potnikov!
Rekordi so »padali« julija in avgusta. Tako je bilo julija zabeleženih nekaj manj kot
Lenart • Podpis pogodbe
Pričetek gradnje avtoceste proti Lenartu
V sredo, 12. oktobra, so pri Sv. Juriju predstavniki Družbe za avtoceste RS podpisali pogodbo o gradnji dveh avtocestnih odsekov med Mariborom in Lenartom. Gradnja dveh odsekov je vredna 13,7 milijarde tolarjev, zgrajena pa naj bi bila v petindvajsetih mesecih.
Družba za avtoceste RS je za gradnjo omenjenih dveh odsekov podpisala pogodbo s štirimi slovenskimi gradbenimi podjetji, ki so na razpisu nastopila skupaj, in sicer: SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, GlZ Gradis in CmC Ceste mostovi Celje.
Kot je povedal direktor za tehnično pripravo in organizacijo gradnje pri Direkciji za avtoceste RS Abdon Peklaj, gre za gradnjo dveh odsekov, ki sta funkcionalna celota in ju je treba graditi sočasno. Prvi odsek Pesnica-Zrkovska cesta je dolžine 2,8 kilometra, drugi je petkilometrski odsek od krožišča v Mariboru do Pernice. Vrednost investicije znaša 13,7 milijarde tolarjev, odseka naj bi končali v 25 mesecih. Celotna Pomurska avtocesta naj bi bila zgrajena do leta 2008, odsek od Maribora do priključka Lenart pa do konca leta
2007. Gradnja tega celotnega odseka proti Lenartu je razdeljena na tri dele in za prva dva so v sredo že podpisali pogodbo. Po besedah Peklaja bo razpis za tretji del, od Pernice do Partinjskega potoka, razpisan skupaj s odsekom avtoceste Lenart-Spodnja Senarska. Tudi ta odsek je razdeljen v dva dela, in sicer Partinjski potok-Lenart in Lenart-Spodnja Senarska.
V imenu podpisnikov je spregovoril lvan Zidar, direktor SCT Ljubljana, ki je dejal, da gre za eno največjih letošnjih pogodb in da je postopek izbire izvajalcev tokrat potekal izjemno hitro. V imenu izvajalcev je obljubil, da bodo dela končali v določenem roku in kakovostno.
Predsednik namestnika predsednika uprave DARS-a Jožef Zimšek je poudaril, da je zadovoljen, ker DARS uspeva uresničevati resoluci-
jo vlade, po kateri mora biti avtocesta med Mariborom in madžarsko mejo zgrajena do konca leta 2008. Ob tem, da vlada zagotavlja potrebni denar, je slovensko gradbeništvo sposobno uresničiti ta projekt, je še dodal.
Na mednarodnem javnem razpisu za izgradnjo prvih petih kilometrov odseka Ma-ribor-Lenart v skupni dolžini 7,8 kilometra ter 2,8 kilometra dolgega dela skupno 6,3-kilometrske trase avtoceste Pesnica-Zrkovska je bil sredi septembra letos med štirimi ponudbami kot najugodnejši ponudnik izbran skupni nastop omenjenih podjetij.
Na razpis so se prijavili tudi družba Alpine Mayreder iz Avstrije s ceno 14,3 milijarde tolarjev, podjetja v skupnem nastopu Vegrad Velenje, Konstruktor inženiring Split, Cesta Varaždin in Ginex s ceno 17 milijard tolarjev ter
družba Porr Avstrija s ceno 20,2 milijarde tolarjev.
Po pogodbi oddana dela zajemajo poleg ceste še izgradnjo 14,5 kilometra de-viacij in poti, 7,5 kilometra regulacij potokov, ureditev akumulacijskega jezera Pernica, hortikulturno in krajinsko ureditev, vso potrebno komunalno infrastrukturo ter protihrupne ukrepe. lz-vajalci bodo izkopali 1,35 milijona kubičnih metrov materiala, vgradili okrog 800.000 kubičnih metrov predobremenilnih nasipov, 78.000 tona asfalta, zgradili dva viadukta, dva nadvoza, tri podvoze ter številne prepuste in oporne zidove. Avtocesta od krožišča Pesnica do priključka Lenart bo predana prometu predvidoma konec leta 2007, odsek Pesnica-Zr-kovska pa predvidoma leta 2008.
Zmago Šalamun
484 zgolj tisoč osebnih vozil, več kot 21 tisoč tovornjakov in preko 13 tisoč avtobusov. Potnikov, ki so v tem mesecu prešli našo mejo, pa je bilo kar 1,9 milijona. Zelo podobne številke veljajo tudi za avgust, medtem ko se je v septembru število potnikov, osebnih vozil in avtobusov nekoliko zmanjšalo, povečalo pa se je število tovornih
Prejeli smo
V poslovanju Vrtca hujše kršitve in neracionalnost?
(Štajerski tednik, 14. oktober 2005; odgovor ravnateljice vrtca Kidričevo)
Kodeks
Da bi zagotovili pravico javnosti do obveščenosti, morajo novinarji vedno braniti načela svobode zbiranja in objavljanja informacij in pravico do izražanja mnenj.
Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati hkrati pridobiti odziv tistih, ki jih informacije zadevajo.
Zakaj. Ker so hude obtožbe lahko že tudi obsodbe.
Komentar
Ostre besede v članku pod tem naslovom nimajo stvarne podlage in so izraz misli hudobnih ljudi.
Zakaj. Nadzorni odbor je domneve iz revizijskega poročila, revizorke ga. Renate Flis (revizijska hiša REVIDERA d.o.o.), prekvalificiral v ugotovitev.
Odgovornost
Kot ravnateljica nosim
vozil.
Špediterji sicer »služijo« na tovornih vozilih in količina le-teh se bo po napovedih še povečevala. Če bo to zadostovalo, da preživijo tudi ob tolikšni najemnini, potem bodo ostali. Ampak, kot je slišati, se nekateri že resno sprašujejo, če se ne bi iz najemnih prostorov raje umaknili _
SM
moralno in vso drugo odgovornost za delovanje Vrtca Kidričevo.
Zakaj. Ker je to tudi etika, ki jo poznam in po kateri delam.
Zagotovo v tako zahtevnem poslovanju Javnega zavoda lahko pride do manjših napak, ki pa so že odpravljene. Medijska objava le tega je imela svoj namen, vendar dodajam, kdor koli želi videti revizijsko poročilo, lahko pride v vrtec in si ga prebere.
Zakaj. Da bo razumljeno, za kaj gre.
Izjava
Kot ravnateljica JZ Vrtec Kidričevo se bom tudi po tovrstnih diskreditacijah zavzemala za varstvo pravic otrok in za sodoben ter otrokom prijazen vrtec v Kidričevem.
Zakaj. Ker so: naročena revizija poslovanja in moje nasprotovanje odločitvam občinske uprave /občinske-ga sveta/ za premestitev Vrtca k Osnovni šoli, med seboj povezane. Kidričevo, 18.10.2005
Ravnateljica Neža Šešo
Foto: SM
Ptuj • Z Lidijo Majnik po kongresu LDS
Lokalnih volitev se ne bojimo
Na nedavnem volilnem kongresu LDS v Ljubljani je med 29 delegati z območja, ki ga pokriva lokalna pisarna LDS Ptuj, sodelovala tudi predsednica ptujskega mestnega odbora LDS Lidija Majnik. Vsekakor primeren čas in dovolj tehten razlog za to, da smo jo povabili na "pokongresni" pogovor.
Kakšna je vaša ocena ob izvolitvi Jelka Kacina za novega predsednika stranke?
"Vsekakor dobra, kajti Jelko Kacin je dobil tudi našo podporo, ker smo ocenili, da stranka v tem trenutku potrebuje borca tudi na verbalni ravni. Moč argumentov, s katerimi smo nastopili na prejšnjih državnozborskih volitvah brez ustrezne retorike in jasnih sporočil, ni rodila želenih sadov, zato nam volivci očitno niso verjeli. Verjetno so pogrešali še bolj jasna sporočila.
V poznavanju zadev nam sedanja koalicija ni znala parirati in nam tudi sedaj ne
parira. Zadnji dokaz za to je recimo že vsem znano omizje, kjer je Anton Rop dobesedno "zmlel" ekonomiste, ki so predstavljali načrtovane spremembe. Menim, da je Rop izjemen strokovnjak, kar je dokazal v vseh svojih prejšnjih položajih, od ministra do predsednika vlade. Očitno pa je začutil, da med njim kot predsednikom stranke in člani ni bilo tiste "kemije", ki bi lahko razrešila vsa vprašanja in dileme med člani. Zato se je odločil, da bomo imeli volilni kongres, na katerem pa sam ni kandidiral."
Kaj pa menite o očitkih, ki so se pojavili v javnosti, češ da je LDS v krizi?
"Veliko novinarjev in komentatorjev nam pripisuje krizo in nešteto struj znotraj stranke, mnogi od zunaj to vidijo, čeprav sama kot članica izvršilnega odbora stranke, torej najvišjega organa, tega ne vidim. Vsako nesoglasje s posameznim članom se ocenjuje kot velika kriza in frakcijski boj. Ob tem pa je LDS od nastanka dalje znana po tem, da so naši člani zelo svobodomiselni, da imamo izredno veliko število kvalitetnih posameznikov, ki jih nikoli ni bilo strah izražati svojih mnenj. Vsako nesoglasje znotraj naše stranke pa se ocenjuje kot razkol, oziroma frakcija, medtem ko se pri
k:
Kot je bilo pričakovati, je na kongresu stranke LDS v Ljubljani že v prvem krogu postal vodja največje opozicijske stranke poslanec v Evropskem parlamentu in dosedanji podpredsednik LDSJelko Kacin, kije ob ugotovitvi, da "je LDS prek delegatov dokazala, da je tukaj res prisotna politična volja, da se vzpostavi sodelovanje", vladajoči koaliciji takoj sporočil, "da se mora LDS bati, ker bomo trdi in argumentirani v svojih nastopih".
Foto: M. Ozmec
Lidija Majnik: "V poznavanju razmer nam vladajoča koalicija ni znala parirati in nam tudi sedaj ne."
Foto: M. Ozmec
Novi predsednik LDS je postal Jelko Kacin.
drugih strankah tudi izstopi poslancev ali vidnih članov kar spregledajo; kot recimo primer Hvalica, Čebulj itd."
Kongres LDS je obiskal tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek, ali to kaj pomeni?
"Prek 400 delegatov kongresa je predsednika države, našega dolgoletnega predsednika stranke LDS pričakalo stoje in z aplavzom. Pogrešali smo ga že na prejšnjih kongresih, saj se nam je zdelo neumno, da bi naše povezave skrivali. Sicer na tem kongresu predsednik ni podprl nobenega kandidata, je pa s svojo prisotnostjo in z besedami, ki jih je izrekel, povedal to, kar si mi kot člani stranke in državljani Slovenije želimo; in to je močno opozicijsko stranko, ki zna in zmore ponuditi državljanom kvalitetno izbiro. V Sloveniji ni samo ena opcija, ampak jih je več. In volitve bodo hitro."
In kakšno je stališče kongresa do teh volitev?
"Prva ugotovitev je, da se mora stranka v opoziciji okrepiti. Po 12 letih vodenja te države se moramo resnično navaditi na opozicijsko vlogo. Velikokrat se nam še vedno zgodi, da pozabimo na to, da smo opozicija, kakor se dogaja seveda tudi poziciji, ki vse preveč rada pozablja, da ni več opozicija in da ima sedaj mandat za vladanje ter sprejemanje odločitev, ne pa za iskanje napak iz preteklosti. Prvi preizkus bodo lokalne volitve naslednje leto, potem pa kmalu spet državno-zborske volitve.
In na našem območju se lokalnih volitev ne bojimo, saj se pričenja realizacija projekta, ki je bil zasnovan na našo pobudo že v prejšnjem mandatu, to je gradnja Puhovega mostu. "Koalicija za boljši Ptuj", ki jo vodi dr. Štefan Čelan, bo lokalne volitve pričakala s kar nekaj že zaključenimi velikimi projekti."
Nekaj dni pred kongresom LDS, 10. oktobra, se je v Ptuju sestala regijska koordinacija LDS, s kakšnim namenom?
"Na tej koordinaciji so se predstavnikom LDS iz vseh
19 občin Spodnjega Podravja predstavili vsi kandidati za predsednike in podpredsednike stranke. Obiskali so nas Jelko Kacin, Ivo Vajgl, Jožef Školjč, Zdenka Cerar, Cveta Zalokar Oražem, Milan M. Cvikl in Matej Lahovnik. Zaradi zdravstvenih težav je manjkal edinole Marko Pavliha. Glavni namen koordinacije pa je bil predvsem predstavitev kandidatov udeležencem koordinacije.
V slovenski politični praksi je to pravzaprav novost, saj se je v neki stranki prvič pripetilo, da je bilo za vodilne položaje več izredno kvalitetnih kandidatov, tako da so imeli člani zares veliko možnost izbire. In tako na regijski koordinaciji kot na kongresu stranke je udeležence najbolj prepričal Jelko Kacin, podpredsednika stranke pa sta postala Zdenka Cerar in Matej Lahovnik. Seveda od vseh treh veliko pričakujemo in se veselimo njihovega skorajšnjega obiska, kajti eden od pomembnih sklepov kongresa je tudi, da bo vodstvo stranke povečalo delo na terenu."
M. Ozmec
Ptuj • Javna tribuna SD
Sodelovanje delavcev pri dobičku podjetij
Socialni demokrati (SD) so v parlamentarno proceduro vložili Zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in o lastništvu zaposlenih (ZUZDDLZ). V namen predstavitve zakona je ptujska organizacija SD minuli petek pripravila javno tribuno, na kateri so med drugim predstavili sodelovanje delavcev pri delitvi dobička podjetja.
V razpravi so sodelovali poslanec v DZ in predlagatelj zakona Bojan Kontič, predsednik SD Ptuj Miran Meško in predsednik PO SD Podrav-je Vladimir Berger.
"Zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in o lastništvu zaposlenih (ZUZDDLZ) je državni zbor obravnaval na redni septembrski seji in zato smo na Ptuju, kjer se s problemi delavstva srečujemo konstantno, zelo zainteresirani, da spoznamo mnenja posameznikov in le-ta zastopamo z našimi poslanci v državnem zboru," je namen javne tribune utemeljil predsednik Mladega foruma SD Dejan Levanič in dodal: "Nova vlada je pričela s korenitimi reformami, pri katerih tudi stranka SD podpira velikopoteznost, vendar
premišljeno in previdno, kot končni cilj pa postavljamo izboljšanje življenja vseh ljudi. Pomembno je, da se glede socialnih in gospodarskih reform doseže medstrankarski dogovor, upošteva vse družbene skupine ter predvsem spoštuje socialni sporazum. Te reforme so poglavitno vprašanje slovenske prihodnosti, da bomo lahko v prihodnjih desetih letih vstopili v klub najbolj razvitih držav, vendar ne na račun socialne varnosti."
Predsednik SD Ptuj Miran Meško je poudaril, da želi stranka povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zagotoviti višjo kakovost življenja ljudi, vendar ne na račun socialne varnosti. Izkušnje iz držav, ki razvijajo in spodbujajo različne oblike
udeležbe zaposlenih pri dobičku, kažejo, da ima ta nedvomno pozitivne učinke na višji nivo produktivnosti in donosnosti družb, prav tako pa tudi na večjo fleksibilnost
plačne politike v družbah. Manj pogosta so velika nihanja v zaposlovanju, višja in bolj stabilna je rast zaposlovanja. V nekaterih državah, na primer Franciji, je udelež-
Od leve - Miran Meško, Bojan Kontič, Dejan Levanič in Vladimir Berger
ba zaposlenih pri dobičku obvezna za vse družbe z več kot 50 zaposlenimi. V Veliki Britaniji so možne različne sheme udeležbe pri dobičku (gotovinska shema, opcijska shema, delniška shema s takojšnjim ali odloženim izplačilom), pri vseh pa imajo zaposleni pravico do udeležbe pri dobičku družbe pod enakimi pogoji."
Poslanec in predlagatelj zakona Bojan Kontič je poudaril, da želijo z zakonom bolje urediti pravico zaposlenih do deleža dobička, ki ga v podjetju soustvarjajo, in tudi v Sloveniji uvesti delavsko delničarstvo. Cilji, ki jih želijo s spremembo zakona doseči, so izboljšanje položaja zaposlenih ter njihovo sodelovanje v podjetjih, povečanje motiviranosti zaposlenih za
doseganje boljših rezultatov svojega dela, povečanje pripadnosti zaposlenih podjetjem in pripadnost podjetij zaposlenim, povečanje interesa ljudi za investiranje namesto potrošnje, podpora dolgoročni pokojninski in socialni varnosti zaposlenih, utrditev položaja zaposlenih kot ključnega kapitala podjetij in z večjo kakovostjo povečevati dodano vrednost ter konkurenčnost gospodarstva.
Vladimir Berger, predsednik PO SD Podravje, pa je poudaril, da je treba urediti položaj delavcev v Spodnjem Podravju. Ptuj in Ormož se po njegovem mnenju namreč soočata z veliko brezposelnostjo, zapiranjem tovarn in tretiranjem delavcev kot ničvrednih.
Mojca Zemljaričr
Foto: arhiv SD
Ptuj • Spreminjajo odlok o ustanovitvi LTO
S spremembami omogočajo odprtost v okolje
Na julijski seji sprejeti odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi zavoda LTO Ptuj bodo ponovno spremenili. Razlog za spremembo je zainteresirana javnost, ki z julijskimi spremembami ni bila jasna, eni se namreč niso več videli v svetu zavoda, zdaj ga pojasnjujejo oziroma določajo.
Najnovejše spremembe odloka bodo »uveljavili« po hitrem postopku, ker naj bi šlo za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka; ko gre za kadre in postopek volitev predsednika zavoda verjetno zadeve niso tako enostavne, še posebej zato, ker Ptuj stavi na turizem in z njim povezan razvoj v povezavi z drugimi
dejavnostmi. Po novem sestavljajo zainteresirano javnost aktivni strokovni člani turističnega gospodarstva in negospodarstva na območju MO Ptuj in okolice, ki pokrivajo štiri prioritetne turistične produkte: zakladnico tisočletij, zakladnico dobrega počutja, zakladnico gurmanskih užitkov in za-
kladnico neokrnjene narave. Župan MO Ptuj bo kot župan občine ustanoviteljice LTO imenoval po enega člana turističnih produktov Zakladnica tisočletij in Zakladnice neokrnjene narave, ostale člane zainteresirane javnosti pa bo imenoval direktor zavoda skupaj s predsednikom sveta zavoda in oddelkom za
gospodarstvo občinske uprave MO Ptuj. Novi svet zavoda LTO Ptuj bo imel skupaj 15 članov, ob šestih članih zainteresirane javnosti bo šest članov imela tudi ustanoviteljica, imenoval jih bo mestni svet, ki pa po novem tudi več ne bo imenoval predsednika, kot je to bilo doslej, dva člana bosta v svetu zastopala turi-
stična društva z območja MO Ptuj, enega člana pa bodo imeli v svetu tudi delavci zavoda. Predsednika in namestnika predsednika sveta zavoda bodo izvolili člani sveta na prvi seji izmed svojih članov. Člane v svet zavoda, razen članov zainteresirane javnosti, kot že rečeno, pa imenujejo oziroma izvolijo pristoj-
ni organi predlagateljev.
Z najnovejšimi spremembami odloka o ustanovitvi zavoda LTO Ptuj ostaja ta odprt tudi za kadre, ki nimajo stalnega bivališča na Ptuju oziroma v MO Ptuj, ker, kot poudarjajo v MO Ptuj, Ptuja ni brez okolja in obratno.
MG
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
Koline so se pričele, kam s svinjskimi kozami?
Na problem odlaganja svinjskih kož je na 33. seji sveta MO Ptuj opozoril svetnik LDS Konrad Rižner. Koteksa ni več, od lanske pomladi pa več ni mogoče odlagati svinjskih kož na Ormoški cesti 28, kjer jih je zbirala Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, enota na Ptuju. Koline so se pričele, v igri je več kot 20 tisoč svinjskih kož, ki jih ni kam odložiti.
Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave se s problematiko odlaganja svinjskih kož takorekoč srečuje vsak dan. Ker ni določenega mesta za odlaganje, ljudje le-te odlagajo na ekoloških otokih, v druge posode za odpadke, najpogosteje pa kar v naravo, gozdove, potoke, v reko Dravo in Ptujsko jezero. Skupna občinska uprave je na ministrstvo za okolje in prostor, direk-toratu za okolje, že poslala vprašanje o tem, kako rešiti problem odlaganja svinjskih kož, pričele so se koline, v igri je več kot 20 tisoč svinjskih kož, ki jih bodo ljudje odložili v večini "na črno" iz znanega razloga. V občinah na Ptujskem v tem trenutku lahko samo ugotavljajo, da
na tem območju Koto nima zbirnih mest oziroma odkupne mreže. Kot je povedala komunalna inšpektorica Majda Murko, je ob vstopu v EU Republika Slovenija prevzela evropsko zakonodajo in predpise tudi na področju živalskih stranskih proizvodov, ki naj bi jih družba KOTO v celoti upoštevala in predpise tudi izvajala. Z vlado Republike Slovenije je podpisala koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s klavniškimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla, letos pa jo je še podaljšala za pet let. Koto ob predelavi stranskih živalskih proizvodov kategorije 1 in 2 izvaja tudi ločeno zbiranje stranskih živalskih proizvodov kategorije 3.
Svetnik DeSUSa Ignac Vr-hovšek pa je dal pobudo, da bi igrišče, ki ga je v opuščenem glinokopu v Žabjaku (k. o. Nova vas), uredila Opte Ptuj, d. o. o., in ga namerava prodati, skušala pridobiti MO Ptuj. Obstaja javni interes, da se te površine, gre za 4 teniška igrišča, odbojkarsko igrišče, manjše nogometno in košarkarsko igrišče z vso infrastrukturo, ohranijo že zaradi intenzivne poselitve na tem območju, posebej pa še zaradi pomanjkanja športno-rekreativne ponudbe v PČ Rogoznica. Kot je povedal direktor Opteja Marjan Pišek, gre za površino 1,6 ha, ocenjena vrednost pa je od 15 do 18 evrov po m2 površine.
MG
Ptuj • Prvo krožišče zgrajeno
Črtomir Goznik
Igrišče v opuščenem glinokopu naj bi "kupila" MO Ptuj, tako vsaj predlaga svetnik DeSUS-a Ignac Vrhovšek, saj v PČ Rogoznica močno primanjkuje športno-rekreativne ponudbe.
Svečanost šele po izgradnji drugega krožišča
Po enem letu dela in skoraj toliko zapletih je prvo ptujsko krožišče na Dornavski cesti končno urejeno. Na Ptuju naj bi po predvidevanjih zgradili še najmanj šest krožišč, katerih izgradnja je pomembna predvsem z varnostnega vidika.
Foto: Črtomir Goznik
Prvo ptujsko krožišče v okviru ureditve Dornavske ceste na Ptuju je urejeno. Gre za krožišče, ki je nastalo na stičišču Dornavske in Rogozniške ter Špindlerjeve ulice.
Lani septembra so izvajalci del - Cestno podjetje Maribor - pričeli dela na krožnem križišču Dornavska-Rogozniška-Špindlerjeva na mestu sedanjega štirikratnega nivojskega križišča regionalne ceste z Ro-gozniško in Špindlerjevo cesto. Celovita ureditev Dornavske ceste pa naj bi bila končana v letu 2006 oziroma 2007, če bosta proračun Republike Slovenije in proračun MO Ptuj zagotovila potrebna sredstva. Kot je znano, je bila pogodba za realizacijo prve faze omenjenega krožišča podpisana že septembra leta 2003. Z deli pa takrat niso mogli pričeti, ker se je zataknilo pri odkupu zemljišč. Po začetnih delih lansko jesen se je ponovno zataknilo, ker je bilo potrebno projekt dopolniti zaradi prestavitve plinovoda. Konec maja letos so
se dogovorili še o prestavitvi kabla Telekoma in KTV. Dela na voziščni konstrukciji so se pričela junija letos, najprej so predvidili, da bodo končana do 20. septembra, a so se zavlekla pozno v oktober. Sredi julija pa je postal znan obseg del, ki se je razširil še za izgradnjo kolesarskih stez in hodnikov za pešce, delno pa se je podaljšala tudi trasa ureditve Dornavske ceste. Zaradi velike množice komunalnih vodov je bilo tudi strojnega dela malo, zato so vsa dela v glavnem opravljali ročno, kar je tudi vplivalo na podaljšanje roka izvedbe. Naročnik in glavni investitor je Direkcija Republike Slovenije za ceste, MO Ptuj je financer le v višini okrog 20 odstotkov. V teh dneh je že lahko reči, da je prvo ptujsko krožišče zgrajeno, zadnji posegi se izvajajo, talna in ho-
rizontalna signalizacija sta urejeni, tudi hortikulturna dela so opravljena. Kot nam je uspelo izvedeti, uradne otvoritve ob dokončanju del ne bo, ker gre le za del projekta celovite ureditve Dornavske ceste na Ptuju, kjer bodo v letu 2006 uredili še drugo krožno križišče (Do-rnavska-Puhova), na mestu, kjer je po načrtih cestne mreže MO Ptuj predviden priključek Puhove ceste na Dornavsko cesto. Puhova ulica je predvidena kot prečna povezava med glavno cesto Ptuj-Ormož in regionalno cesto Ptuj-Ljutomer. Kot zadnje bo na Dornavski cesti urejeno križišče z levozavijal-nim pasom v obrtno cono. Iz nastajajoče obrtne cone pa se bo severno od Dornavske ceste nanjo priključila trenutno še slepa ulica.
Dornava • Zupan in strokovnjaki odgovarjajo
»V Dornavi se gradi sodobni vakuumski sistem!«
»Kar je bilo zapisano v članku Čudna ozadja dornavske kanalizacije, je enostranska predstavitev vse zadeve, ki povrhu ni resnična. Kot župan sem se in se bom vedno zavzemal za najboljše rešitve za naše občane, še toliko bolj, ko gre za dolgoročne projekte, kot je kanalizacija, kjer smo se odločili za izgradnjo preverjenega in najsodobnejšega sistema,« zatrjuje župan občine Dornava Franc Šegula,
In kakšna je druga plat dornavske kanalizacije?
»Prvi razpis ni bil razveljavljen!«
Kot pojasnjuje župan Šegula, prvi razpis nikoli ni bil razveljavljen, saj za to ni bilo potrebe: »Že v samem razpisu, objavljenem v Uradnem listu, je bil zapisana klavzula, ki so jo vpleteni očitno spregledali. V klavzuli je bilo jasno zapisano, da v kolikor občina ne bo imela zagotovljenih sredstev za izgradnjo sistema, ne bo podpisala pogodbe z nobenim od ponudnikov!« Točno to se je tudi zgodilo. V času razpisa in odpiranja ter ocenjevanja ponudb je občina po besedah župana še vedno bila v fazi pridobivanja (tudi državnih) sredstev, ker pa zagotovil, da bo ta denar gotovo nakazan v občinski proračun še ni bilo, pogodba z nobenim od ponudnikov v skladu s klavzulo ni bila podpisana. S tem prvim razpisom pa so v Dornavi dobili vsaj približno »sliko«, koliko denarja bo za tako širok projekt sploh potrebnega. »O kanalizaciji smo se v naši občini začeli pogovarjati že nekaj let nazaj in prvi projekt je bil dejansko narejen na osnovi klasične in ne vakuumske kanalizacije. Ker smo želeli sodobnejši, vakuumski sistem, je bil prvi razpis oblikovan z zahtevo po variantni vakuumski kanalizaciji, ki se je po ponudbah izkazala za precej cenejšo kot »klasična«. Zato smo se odločili za izdelavo novega projekta, ki je temeljil na vakuumskem sistemu in nato objavili javni razpis, po katerem je bilo potem kot najcenejši ponudnik izbrano Cestno podjetje Ptuj,« pojasnjuje Šegula. Utemeljevanje odvetnika Branka Resnika o nesprejemljivih skupnih ponudbah (joint-venture) v tem kontekstu županove razlage celotnega postopka izpade kot povsem nepotrebno.
Zakaj je batni sistem boljši od membranskega
Na članek se je odzval tudi predstavnik proizvajalca Air-vac tehnologije, Franc Ma-leiner: »Profesor Petrešin trdi, da »batne tehnologije« izumirajo. Podatki pa govorijo drugače, saj je v svetu danes izvedenih 664 omrežij na osnovi Airvaca in le 181 Roedigerja!« Po statistiki, ki jo Maleiner prilaga izjavi, je tudi v Evropi več (282) Airvac tehnologij kor Roe-digerjevega membranskega sistema (174). Enako dokazuje tudi število vgrajenih ventilov; v svetu danes tako deluje čez 97.000 Airvacovih in nekaj manj od 28.000 Roe-digerjevih, najbolj opazna pa je seveda posledično razlika v številu hišnih priključkov; Airvacovih je v svetu preko 244.000, Roedigerjevih pa le 30.500. »Tudi trditev, da zahteva membranska tehnologija manjše profile cevi in je zato cenejša, jasno pričat o strokovnem neznanju. Iz osnov hidravlike je znano, da pri enakih pretokih manjši preseki (membranskih ventilov in cevi) povzročajo znatno višje hidravlične upore (izgube). Višje hidravlične izgube pa povzročajo večjo porabo energije. Pri membranski tehnologiji se potrebuje tudi znatno večje število hišnih jaškov in pri večjih omrežjih več vakuumskih postaj, kot je to potrebno pri batni tehnologiji! Poleg tega se mora za iskanje napak na omrežju pri membranski tehnologiji vdelati še dodatno veliko število kontrolnih jaškov, ki jih batna tehnologija sploh ne potrebuje. Kar se tiče premerov cevi ter cene omrežja drži torej ravno nasprotno!«
Prednosti batne tehnologije (Airvaca) pa je po mnenju Maleinerja še precej več; Airvac namreč vključuje tri-colske batne ventile, ki so
Župan Franc Šegula: »Prizadevamo si, da v našo občino pripeljemo najboljše projekte, saj gradimo za prihodnost. To še posebej velja za kanalizacijski sistem!«
prirejeni domačim WC školjkam. To enostavno povedano pomeni, da ne more priti do morebitne zamašitve, kot bi se to dogajalo pri membranskih 2, do 2,5-colskih ventilih, če bi, recimo, otrok v školjko vrgel kaj, kar bi sicer školjka »požrla«, skozi ventil oz. ožjo kanalizacijsko cev pa ne bi več šlo naprej in bi prišlo do obvezne zamašitve sistema. Poleg tega naj bi bila življenjska doba membranskih ventilov veliko krajša, saj naj bi prenesli le do 30.000 vklopov, potem pa bi bila nujna menjava. Airvacovi batni po zagotovilih proizvajalca zdržijo do 100.000 vklopov. Zaradi večje hidravlične sposobnosti se lahko na batne ventile priključi dvojno število hiš, kar pomeni, da je potrebno manjše število hišnih jaškov. Nadalje je prednost Airvaca pred Roedigerjem še v tem, da ima vgrajen monitoring s centralnim daljinskim nadzorom za vsak posamezni batni ventil: »To pomeni, da za razliko od Roedigerja ni potrebno iskati napake od jaška do jaška in vse odpirati,
	AIRVAC 3"-batni ventili	Roediger 2" in 2,5" -membranski ventili
število izvedenih omrežij po celem svetu	664	181
število izvedenih omrežij samo po Evropi	282	174
število vgrajenih ventilov po celem svetu	97.707	27.808
število vgrajenih ventilov samo po Evropi (ocena)	21.810	27.610
število hišnih priključkov po celem svetu (ocena)	244.268	30.589
število hišnih priključkov samo po Evropi (ocena)	54.525	30.371
ampak računalnik sam lokalizira napako ali motnjo in obvesti upravljavca!«
Projektant Štraser: »Airvac ima največ prednosti!«
Z izbiro Airvaca kot najboljše možne tehnologije se strinja tudi projektant Bojan Štraser: »Pred izbiro sistema za projekt v Dornavi sem si v praksi ogledal tri sisteme: Ro-evac (Roediger na Dunaju), Airvac (Zapolje pri Logatcu in na Poljskem) in Qua-vac (v Avstriji in na Nizozemskem). Po preučitvi vseh sistemov sem se odločil za projektiranje sistema Airvac iz več razlogov: edini ima preizkušen sistem monitoringa podtlač-nih jaškov in postaje. Tudi ostali sistemi sicer ponujajo monitoring, vendar je v praksi preizkušen le monitoring podtlačne postaje. Prav tako Airvac ponuja 3-colski ventil z najmanjšo možnostjo zamašitve in dostopnost do vseh delov podtlačne postaje. Ostali sistemi imajo podtlač-ne posode zakopane v zemljo, v njih pa tlačne črpalke, tako da je možen poseg do njih le s posegom v podtlač-no posodo.« Ob tem Štraser navaja še, da je pri sistemu Roevac potrebno dodatno izdelati na vsakih 100 metrov inšpekcijski jašek in precej več višinskih skokov, na vsakih 70 do 100 metrov.
Na razpisu je bilo sicer nato izbrano CP Ptuj s sistemom Qua-vac, po predstavitvi prednosti Airvaca pa so se svetniki na eni od sej odločili, da raje primaknejo nekaj
denarja in zahtevajo uvedbo Airvaca. S sklepom sveta je bila njihova odločitev potrjena, ponudbena cena CP Ptuj pa se je zaradi te spremembe povišala s prvotnih 300 na približno 330 milijonov. Župan Franc Šegula ob tem pojasnjuje, da je bila skupna odločitev občinskih mož sprejeta na podlagi dejstva, da želijo sodoben sistem kanalizacije, ki bo najbolje odgovarjal danim razmeram in zahteval najmanj vzdrževalnih stroškov, hkrati pa zagotavljal čimboljše in nemoteno funkcioniranje. »Zahtevali pa smo tudi, da posodobitev sistema ne sme preseči cene drugega najcenejšega ponudnika po razpisu in ker je tudi z uvedbo Airvaca CP ostajalo najcenejše, ni razloga za kakršenkoli dvom v pravilnost odločitve!«
V Logatcu težave z elektriko in ne z Airvacom!
Po izjavi direktorja Komunalnega podjetja Logatec Igorja Petka, ki upravlja kanalizacijsko omrežje (Airvac) v obrtni coni v Logatcu, pa tamkajšnje težave ne izvirajo iz nefunkcioniranja Airvac sistema, ampak od drugod: »Na sistemu vakuumske kanalizacije v obrtni coni imamo predvsem probleme na vakuumski postaji, za katere predvidevamo, da so posledica težav, ki nastajajo na strani napajanja z električno energijo vakuumske postaje oziroma na strani ozemljitev! Kot bodoči upravljavec imamo tudi probleme v zvezi z
dokumentacijo o prenosu zgrajene infrastrukture v last občine in upravljanje našega podjetja. Projekt namreč ni bil izveden iz javnih sredstev, ampak na podlagi urbanistične pogodbe iz privatnega kapitala. Drugače pa na zgrajenem kanalizacijskem omrežju nismo izvedli nobenega posega v zvezi s popravili elementov kanalizacije. Najbolj obremenjen ventil se je do sedaj po naši oceni odprl že okoli 30.000-krat.«
Po zapisanih izjavah profesorja Petrešina z membransko tehnologijo na drugem koncu, v Turnišču, zaenkrat nimajo težav. Franc Maleiner komentira zadevo tako: »Veseli me, da je v Turnišču začela obratovati tudi konkurenčna naprava, saj je sedaj končno omogočena primerjava obeh sistemov, tako glede dejanskih investicijskih kakor tudi obratovalnih stroškov!« Iz izjave Maleinerja je razumeti, da gre za prvi tovrsten sistem v Sloveniji, na to primerjavo pa bo sicer treba še malo počakati, vsaj kar se tiče obratovalnih stroškov, saj membranski sistem v Turnišču obratuje šele nekaj mesecev, res pa je, da doslej brez težav.
Tako. Takšna je druga plat dornavske kanalizacijske zgodbe, ki pojasnjuje, kako in zakaj je bil izbran sistem Airvac. Po zagotovilih vseh odgovornih, v prvi vrsti projektanta in predstavnika proizvajalca Airvac, ki reference tega sistema dokazuje tudi s statističnimi podatki o svetovni in evropski razširjenosti oz. uporabi batne in membranske tehnologije (v prid prvi), so se v Dornavi res odločili za tak sistem, ki se je drugod že dokazal kot funkcionalen. Razumeti pa je tudi, da naj bi bila izbrana tehnologija manj zahtevna za vzdrževanje kasneje, ko bo sistem že obratoval, kar pomeni, da izbrani upravljavec oz. vzdrževalec, kdorkoli že bo, naj ne bi imel posebno veliko dela, pa tudi, da bodo stroški, ki v takih primerih bremenijo občinski proračun, manjši, kot bi (lahko) bili v primeru izbire Roedigerjeve membranske tehnologije.
Za občane je seveda poglavitno, da bo sistem deloval, kot je treba, ne pa toliko, kakšna tehnologija je vgrajena. Za to so pristojni strokovnjaki in ti so svoje povedali. Kakršenkoli strah po vseh (zgoraj) predstavljenih izjavah je torej očitno povsem odveč.
Zetale • Pred šestim občinskim praznikom
Vodovod in ceste
»V zadnjem letu je občina naredila pomemben korak naprej za zagotavljanje boljših pogojev življenja naših občanov. Vso skrb smo posvetili izgradnji vodovodnega omrežja. Dograjen je bil vodovod Žetale-Čermožiše, končuje pa se tudi izgradnja vodovoda skupaj z Majšperkom v naših naseljih Plajnsko, Kočice in Nadole. Vsega skupaj je bilo tako letos urejenih in realiziranih 176 priključkov,« je povedal žetalski župan Anton Butolen.
Nadaljnji priključki se bodo realizirali s projektom vodovodne oskrbe Zahodnih Haloz. »Zdaj naj bi bil končno potrjen investicijski plan, kar pomeni, da bi se po razpisu za izvajalca dela lahko začela naslednje leto.Gradbeno dovoljenje za Žetale-Varvasele smo že pridobili in upam, da bo izvajalec letos res izbran ter da bo zadeva končno stekla, kot je treba.«
Med zelo pomembne pridobitve letošnjega leta po mnenju župana spada tudi ureditev in začetek dela zobozdravnika: »Zdaj smo se sicer soočili z novimi težavami, saj je naša zobozdravnica dobila koncesijo v občini Videm. Zobozdravnika tako sicer imamo, vendar ne na način, kot je bilo dogovorjeno in upamo, da se
Letos bodo ob občinskem prazniku v Žetalah podelili dve zlati plaketi in tri občinska priznanja. Dobitnika plaket sta: Franci Plajnšek za uspehe na področju vinarstva in kmetija Izidorja in Kristine Štajnberger za naslov državne prvakinje Kristne v gozdarskem tekmovanju ter za uspehe te kmetije nasploh.
Priznanja pa bodo dobili Marija Žerak za ustanovitev in aktivno delo društva upokojencev, Tonček Korez za 50 let dela v LD Žetale in Janez Vodu-šek za aktivno delo v ŠD Žetale.
Župan Anton Butolen: »Pri nas smo na začetku mandata sprejeli plan za vsa štiri leta. In uspešnost tega mandata se bo določala skozi vso to obdobje. Osebno sem prepričan, da bomo tako ob naslednjem prazniku lahko rekli, da smo izpeljali vse, kar smo si zadali po tem planu!«
bodo zapleti čimprej rešili. Gre namreč za to, da zdaj drugi delavci iz ptujskega zdravstvenega doma prihajajo v našo zobozdravstveno ambulanto v Žetalah.«
Poleg vodovodnega omrežja v aktivni izgradnji v Žetalah v teh dneh zaključujejo izgradnjo dveh odsekov cest v skupni dolžini 1,6 km. »Kar se tiče cestne infrastrukture oz. sofinanciranja smo bili letos kar precej uspešni s svojimi projekti na različnih razpisih. Pridobili smo sredstva za dve cesti v bližini mejnega prehoda, skupaj z Majšperkom pa še za ureditev ceste Pridna vas-Stoperce. Prav tako smo uspeli pridobiti nekaj denarja za izgradnjo pločnika v Žetalah ter iz naslova Interreg za opremo naše kulturne dvorane. Nismo pa uspeli zagotoviti sofinanciranja obnove te dvorane, saj je našo vlogo zavrnilo kulturno ministrstvo. Skupaj z drugimi občinami pa smo se prijavljali tudi na nekatere manjše projekte za razvoj podeželja preko agencije Halo. V glavnem sicer ne gre za strašno velika sredstva, morda za 6 milijonov, kar je pa za našo občino in občane vseeno veliko.«
Čeprav je bilo v tem letu veliko narejenega, pa, kot pravi Butolen, so Žetale še vedno med najmanj razvitimi občinami v Sloveniji in na območju Podravja. »Če bomo uspeli naslednje leto dejansko zagotoviti vodo za vsa gospodinjstva, nas še vedno zelo bremenijo ceste. V občini je 75 kilometrov lokalnih cest in javnih poti. Od
tega je še vedno neasfaltiranih blizu 40 kilometrov, se pravi več kot polovica. Poleg tega mora občina vzdrževati še številne gozdne ceste; teh je 27 kilometrov. Glede na število prebivalstva je vse to seveda ogromen zalogaj za vzdrževanje in za modernizacijo.«
Tako kot vse občne tudi Žetale zelo bremeni zelo hitra rast storitev, predvsem na področju socialnih transferov: »Gre predvsem za šolske avtobusne prevoze, ki jih je glede na veliko površino občine in razpršenost prebivalstva ogromno, potem so to cene v domovih za ostarele, pa stroški zdravstvenega zavarovanja brezposelnih ter za otroško varstvo. Te cene rastejo mnogo hitreje kot raste primerna poraba. Povečuje pa se tudi pritisk na te storitve z ozi-rom, da se naše prebivalstvo stara.«
V občinskem proračunu tako zmanjkuje denarja za druge velike, prav tako potrebne investicije, s tem pa tudi možnosti za pridobivanje denarja iz različnih skladov po razpisih, saj je povsod potrebna lastna soudeležba.
Ne glede na vse pa v Že-talah trdno sledijo zastavljenim ciljem: »Pri nas smo na začetku mandata sprejeli plan za vsa štiri leta. In uspešnost tega mandata se bo določala skozi vso to obdobje. Osebno sem prepričan, da bomo tako ob naslednjem prazniku lahko rekli, da smo izpeljali vse, kar smo si zadali po tem planu!«
SM

Roman Bele s.p., Zetale 29a, Telefon 02 7691411, Gsm 041 748 330, E-mail roman.bele@siol.net
Vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam želimo prijetno praznovanje občine Žetale.
Ob izgradnji vodovodnega omrežja bodo morali v občini Žetale nameniti ogromno denarja tudi za ceste.
Foto: SM
RESTAVRACIJA CASTRO, Marjan Skok, s.p. Rajšpova ulica 16,2250 Ruj,	(6^
Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156	V
KOLEKTIV RESTAVRACIJE CASTRO ŽELI VSEM GOSTOM ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŽETALE. PRIJETNO POČUTJE OB ZABAVI!
Foto: SM
Haloze • Cirkulane vračajo udarec (Gorišnici)
Kar nam pripada, ni podarjeno!
»Trditve gospoda Visenjaka in župana Kokota na minuli seji , da so nam dali oz. podarili ne vem kako veliko in preveč vsega, nikakor ne držijo! Cirkulane so del občine Gorišnica s pripadajočim okolišem in po številu prebivalcev celo precej velik in močan del, zato vsi zelo dobro vemo, da na naš račun prihaja v občinski proračun lep kos denarja. Torej nam investicije niso bile podarjene, ampak nam to, kar je bilo narejeno, pripada po zakonu,« na očitke, ki smo jih v našem časopisu že zapisali, odgovarja svetnik in predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev samostojne občine Cirkulane Anton Kokot.
»Vsaka investicija v našem delu občine je bila izvedena s soinvestiranjem krajanov; pri cestah znaša ta delež 30 odstotkov. Kar se tiče šole oz. šolskega prizidka, je bil pri nas izglasovan samoprispevek, poleg tega je kar velik delež prišel iz državnega proračuna. Glede zdravstvenega doma pa se ve, kot je povedal tudi Slavko Visenjak, da je bil v celoti financiran iz državnih sredstev in z denarjem nekaj fundacij. Tako nam danes nihče ne more reči, da nam je nekdo nekaj podaril oz. da nam je bilo vse to podarjeno! Ne bi rekel, da se danes zlahka najde občino, ki bi nekaj kar radodarno delila, kot je zdaj slišati iz ust nekaterih naših občinskih političnih veljakov,« razčlenjuje financiranje že izvedenih naložb Anton Kokot.
Pri gorišniškem občinskem proračunu, ki je doslej znašal okrog 760 milijonov, je delež denarja, ki naj bi po kriterijih pripadal Cirkulanam, približno 37,8 odstotka. »In če se ta del na kakršenkoli že način porablja za ta predel občine, bodisi v investiranje, bodisi v druge vrste odhodkov, kamor spadajo tudi socialne storitve, potem to ni podarjanje denarja, ampak upravičena razdelitev. Ne morem oporekati, da se zadnje leto ali dve približno tolikšen delež tudi dejansko namenja v ta del občine. Da bi pa bilo za nas namenjenega več denarja, kot nam po teh kriterijih pripada, torej da bi nam bilo nekaj res podarjeno, pa nikakor ni res. Zato tudi trdimo, da nam nič ni podarjeno, pač pa dobivamo le tisti del denarja, ki ga sami prinašamo v proračun!«
Kokot pa se je obregnil tudi ob besede župana, češ
da zdaj niso zaostali za drugimi, da se jim morebiti to lahko zgodi kot samostojni občini: »Glede teh trditev moram povedati, da se očitno pozablja, na kakšni ravni razvitosti smo mi že vstopili v sedanjo občino Gorišnica. Že ob vstopu smo bili precej bolj razviti kot nekatera okoliška območja, ki so se kasneje konstituirala kot samostojne občine. In v primerjavi s temi območji, ki so danes občine, smo se razvijali v tem času dosti počasneje, tako da so nas tisti, ki so včasih zaostajali v razvoju, danes že dohiteli ali nas celo prehitevajo. Od tod besede in primerjava, da zaostajamo! Ne gre za to, da mi v teh letih nismo naredili nič, gre pa za to, da so drugi naredili bistveno več!«
So izjave športnih funkcionarjev nekoga zadele osebno?!
Kokot prepričano negira tudi mnenje gorišniškega župana, da se znajo kot samostojna občina razvijati (še) počasneje: »Praksa ostalih občin kaže, da to ni res! In to tudi ne more držati. Denar, ki se bo natekal v cirkulanski občinski proračun, namreč nikakor ne bo tako majhen. Tudi ostale občine, manjše kot bi bila ali bo cirkulanska, ki imajo nižji proračun, kot se predvideva za Cirkulane, se lepo razvijajo,« dokazuje Anton Kokot in dodaja: »Glede izjav naših športnih funkcionarjev o izgradnji tribun, kar je pravzaprav povzročilo očitke Visenjaka in Kokota, pa moram reči, da tem ljudem nimam kaj očitati. Nji-
Referendumi predvidoma konec januarja 2006
Predlogi za ustanovitev novih občin, ki so že podani v DZ, naj bi se obravnavali na najmanj dveh izrednih zasedanjih državnega zbora. Prvo pa naj bi bilo v prvi polovici decembra, ko naj bi poslanke in poslanci po pridobitvi mnenj s strani vlade, občinskih svetov in matičnega odbora DZ za lokalno samoupravo obravnavali predloge. Na tej seji naj bi državni zbor odločal tudi o ustreznosti predlogov in, če bo ocenil, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev novih občin, razpisal tudi referendume na območjih, kjer bodo nastajale nove občine.
Glede na roke bi bili lahko referendumi izpeljani v nedeljo, 21. januarja, ali v nedeljo, 28. januarja 2006. Po morebitnih referendumih bi postopek potekal tako, da bi do predvidoma 17. februarja 2006 vlada poslala državnemu zboru zakonski predlog, s katerimi bi ustanavljali nove občine. O sprejetju zakonskega predloga in s tem o ustanovitvi novih občin bi državni zbor odločal na izredni seji konec februarja ali v začetku marca.
Cirkulane bi se kot samostojna občina - po mnenju vodje lO - razvijale mnogo hitreje kot v sklopu sedanje občine Gorišnica.
Ob 193 že obstoječih še 21 novih občin
Do vključno 4. oktobra letos so poslanci državnemu zboru predložili skupno 21 predlogov za spremembo območja občin oz. ustanovitev novih občin. Od tega prednjačijo poslanci vladajoče koalicije, ki so se podpisali pod kar 19 predlogov za nove občine. Največ, vsak po štiri predloge za nove občine, sta vložila Alojz Sok in Marjeta Uhan (oba N.Si). Iz opozicijskih vrst je le Zmago Jelinčič (SNS) vložil predlog za ustanovitev nove občine Ankaran-Hrvatini.
Državni zbor je do 4. oktobra prejel tudi štiri predloge za spremembo občinskega statusa v mestno občino, in sicer naj bi mestne občine postale: Piran, Ravne na Koroškem, Krško in Domžale.
hove izjave so točne, ve se, kakšne težave so s tem športnim objektom že od samega začetka, kako je država pred leti, v času Visenjakovega žu-panovanja, zagotovila 10 milijonov tolarjev za naš športni center, pa je občina odklonila svoje sofinanciranje in je potem državni denar odromal nekam na Primorsko. Ve se tudi, kako je bilo z letošnjim razpisom in da je občina »za-močila« zadevo, ker ni v roku, ko bi se lahko pritožili oz. dopolnili dokumentacijo, o tem obvestila našega društva. In tako je vsa stvar spet splavala po vodi. Zato nikakor ne morem nobene od izjav obeh naših ljudi označiti kot neresničnih ali prenapetih ali jih kritizirati. Izjave so bile korektne, res pa je, da so morda nekoga zadele bolj osebno in zato takšna reakcija!«
Občino bi vodil
neprofesionalni
župan
Člani IO za ustanovitev samostojne občine Cirkulane ne dvomijo, da bi bila samostojna občina za vse okoliške prebivalce veliko boljša opcija nadaljnjega razvoja kot sedanje stanje, zato tudi verjamejo, da jim bo projekt uspel. Predlog z izdelanim elaboratom je že v DZ, kamor ga je po dogovoru posredoval poslanec Branko Marinič. »Gre za to, da pri nas nismo prišli do soglasja, da bi naš predlog vložila občina oz. občinski svet, ker je župan pač vztrajal, da nikogar ne podi iz skupne občine in da tudi ne bo ničesar vlagal v tej smeri. Ko pa bo prišlo do referenduma, in če bo ta pozitiven, takrat bo občina prevzela vse obveznosti in peljala postopke za izločitev. To seveda pomeni tudi delitveno bilanco, s čimer se bo ukvarjalo novo vodstvo občine in mislim, da tu ne bi smelo biti prevelikih težav.«
Morebitno samostojno občino Cirkulane naj bi vo-
dil neprofesionalni župan, ob njem pa bodo v občinski upravi zaposleni največ trije delavci: »Te zaposlitve so strošek občine, zato nikakor ne sme biti velik, še zlasti ne zaradi nujnih in načrtovanih investicij. Kot samostojna občina bomo na področju investicij dali prioriteto izgradnji projektov, ki so danes na listi čakanja. Govori se, da obstoječa občina ne bo gradila vrtca, ampak pripravila le dokumentacijo, gradnja pa bo prestavljena na obdobje, ko bo situacija čista in jasna. To pomeni, da bomo kot samostojna občina gotovo dali prednost izgradnji vrtca, potem izgradnji športnega stadiona in seveda modernizaciji cest.« Čakalo pa jih bo reševanje še več drugih zadev; med drugim tudi grad Borl z okolico ter odprto vprašanje mejnega prehoda Meje.
Primerna poraba za Cirkulane približno 240 milijonov
Stroški na področju socialnih storitev in transferjev
naj ne bi bili nadpovprečno obremenjujoči: »Vem, da se namiguje na to, ampak povem lahko, da je pri nas okrog 150 nezaposlenih, kar je manj od sosednjih občin.«
Po zakonsko veljavnih normativih in preračunih naj bi velikost primerne porabe za občino Cirkulane sicer znašala okrog 240 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bi se celoten proračun z vsemi ostalimi dohodki lahko gibal okoli cifre 330 milijonov, v primeru aktivnega investiranja s sofinanciranjem pa še več.
V primerjavi z ostalimi podobno velikimi občinami so predstavljeni izračuni točni, saj znaša primerna poraba v Podlehniku (s 1975 občani) dobrih 206 milijonov tolarjev, v Cerkvenjaku (z 2148 prebivalci) 211 milijonov, v Benediktu (2166 prebivalcev) 220 milijonov, pri Sv. Ani in Juršincih, ki štejeta 2370 duš, je primerna poraba 244 oz. 230 milijonov, v Destrni-ku in Dornavi, kjer živi med 2620 in 2660 ljudi, pa se primerna poraba giblje od 257 do 258 milijonov. »Kaj vse so
te, primerljive občine dosegle v času svojega obstoja, je jasno vidno. Osebno pričakujem, da se bo zato referenduma udeležilo veliko krajanov; udeležba bi se sicer po informacijah lahko gibala med 60 in 70 odstotki. To je namreč za vse nas zadnja priložnost, da postanemo samostojni, svoja občina z lepšo prihodnostjo, da se bomo lahko povezovali in združevali z ostalimi občinami v projektih, ki so za nas pomembni in za kar zdaj nimamo možnosti.«
Prikrito nelagodje oz. ne-strinjanje z »odcepitvijo« Cirkulan, ki ga je mogoče zaznati v vodstvu občine, pa Anton Kokot komentira tako: »Po mojem osebnem mnenju je možna le ena razlaga: velika občina pomeni večji proračun, večje možnosti za najemanje višjih kreditov in s tem povezane večje investicije. Glede na to, da se za nižinski del občine zdaj pripravlja velikanski projekt kanalizacijskega omrežja, je seveda jasno, da zmanjšanje občine in s tem proračuna ne more biti ravno zaželeno.«
SM
Med prvimi naložbami bodoče občine Cirkulane naj bi bila izgradnja novega vrtca (na sliki: sedanji vrtec), nato pa ureditev športnega stadiona in cest.
Foto: SM
Foto: SM
Kidričevo • Se o kršitvah in neracionalnosti v Vrtcu
Ravnateljica ni bila
■ ^
opozorjena prvic
Že v 74. številki Štajerskega tednika smo zapisali nekaj ugotovitev nadzornega sveta obCine Kidri-Cevo, ki je po besedah predsednika Viktorja Dolenca na seji 12. oktobra med pregledom poročila revizijske hiše Rividere o pregledu poslovanja Vrtca ugotovil vrsto hujših kršitev in neracionalno poslovanje.
Kot je sporočil Viktor Dolenc, so na podlagi poročila o izvedbi notranje revizije poslovanja v Vrtcu Kidričevo, ki jo je opravila revizijska hiša Rividere iz Slovenske Bistrice, ugotovili, da prihaja do hujših kršitev poslovanja ter da Vrtec ne posluje racionalno. Hujše kršitve je nadzorni svet na podlagi omenjenega revizijskega poročila ugotovil predvsem pri blagajniškem poslovanju, potnih stroških, plači ravnateljice ter prehrani delavcev, pri izvajanju nadstandardnih programov oziroma zimovanja otrok. Poleg tega pa vodstvu Vrtca očita tudi zavajanje nadzornega odbora in občinskega sveta.
Na občini Kidričevo pa so nas opozorili, da obstaja v
njihovih arhivih o poslovanju Vrtca Kidričevo še zapisnik nadzornega odbora, in sicer zapisnik o opravljeni notranji reviziji poslovanja v Vrtcu Kidričevo, ki je bil opravljen oktobra leta 1999. In glej ga, zlomka, zapisnik, ki ga je podpisala takratna predsednica nadzornega odbora Marjana Vesenjak, ugotavlja v poslovanju Vrtca kar nekaj na moč podobnih kršitev in nepravilnosti, kot sta jih ugotovila revizijska hiša Rivi-dere in nadzorni odbor pred kratkim. Že takrat so ugotovili, da so nastale nepravilnosti na področju bančnega poslovanja, nepodpisovanja potnih nalogov in virmanov, neurejenih potnih stroškov, nepravilnega obračunavanja
prehrane, nepravilnega izračuna delovne uspešnosti itd.
Že takratni nadzorni odbor je pred šestimi leti ugotovil vrsto slabosti in netočnosti pri vodenju računovodstva Vrtca, o čemer je med drugim zapisal, "da je ravnateljica verjetno prevzela vodenje Vrtca samozadovoljivo v prepričanju, da poslovanje obvlada", ob koncu pa svoje ugotovitve zaokrožila s sklepno mislijo, "da je bilo vodenj Vrtca urejeno bolj po domače". Poročilo je bilo podkrepljeno s sklepom, da se od vodstva Vrtca zahteva takojšnja odprava vseh ugotovljenih nepravilnosti in kršitev, saj bodo opravili ponovni pregled poslovanja.
Od takrat do danes je že
šest let, in glede na to, da je letos podobne "hujše kršitve" in nepravilnosti pri poslovanju Vrtca ugotovila tudi revizijska hiša Revidere ter nato še nadzorni odbor občine Kidričevo, je možno sklepati, da so se vse te napake vlekle ves ta čas. Skrajni čas je, da bi ta "nekdo" dokončno ugotovil dejansko stanje, in če je vse skupaj res dokazljivo, tudi ukrepal v skladu z zakonodajo. Ne glede na to, da je vrtec v Kidričevem resnično znan po odličnih vzgojiteljicah in prijaznem varstvu otrok, in ne glede na to, da je celotna zadeva morda tudi povezana s prerekanjem v občini glede lokacije novega Vrtca Kidričevo.
M. Ozmec
Ormož • S seje občinskega sveta
KS so se odpovedale pogrebom
Na 27. redni seji občinskega sveta občine Ormož so svetniki razpravljali o porabi sredstev proračunske rezerve in odločili, da pet milijonov tolarjev namenijo za postavitev montažnega mostu na Bresnici.
Zaradi neurja pred nekaj tedni ter, kot je pojasnil župan Vili Trofenik, tudi zaradi neustreznega vzdrževanja vodotoka in preobremenitve, je bil namreč stari most neprevozen. Zato so v mesecu dni uspeli namestiti nov montažni most, kar je bila edina možna varianta - izgradnja novega mostu bi namreč deset družin odrezala od sveta. Poleg tega so potrdili tudi prenos izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti s treh krajevnih skupnosti na koncesionarja.
Prejeli smo
Že v začetku leta so namreč krajevne skupnosti Velika Nedelja, Podgorci ter Miklavž pri Ormožu sporočile, da ne želijo več izvajati pogrebne dejavnosti. Kot je bilo slišati v razpravi občinskih svetnikov, so krajevne skupnosti s tem izkoristile pravico, da se opravljanju te dejavnosti odpovejo, čeprav so nekateri izrazili dvom, ali je ta odločitev pametna - gre namreč za dejavnost, ki ni odvisna od proračunskih sredstev in je v posameznih lokalnih območ-
jih specifična.
Svetniki so potrdili tudi odlok, po katerem preneha delovanje Lokalne turistične organizacije, saj ta zaradi dejstva, da Ormožu ni bil priznan status turističnega območja, v celoti nikoli ni zaživela, njeno delovanje pa je nadomestila Javna razvojna agencija. S sredstvi, ki so ostala na računu LTO - 2,2 milijona tolarjev - bodo ustanoviteljem povrnili sredstva, ki so jih ti vložili ob ustanovitvi, ostali denar bo dobila občina. Poleg tega so
člani ormoškega občinskega sveta potrdili Miroslava Tram-ška za člana sveta javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - svetu tega zavoda je namreč potekel mandat. Nov mandat traja štiri leta oziroma do prenehanja soustanoviteljskih pravic Občine Ormož, kar pa naj bi se zgodilo kaj kmalu, saj bo ormoški občinski svet predvidoma že na novembrski seji opravil drugo obravnavo odloka o ustanovitvi lastnega muzeja.
ns
Sanacijo in postavitev novega mostu čez bresniški potok bo v celoti pokrila Občina Ormož
Konec septembra je bil v Štajerskem tedniku objavljen članek »Kmalu čez novi most«, v katerem avtorica poroča o poškodovanem mostu čez Bresniški potok, ki se je posedel zaradi avgustovskega močnega deževja, in o poteku sanacije mostu. V občini Ormož se čutimo odgovorne, da razjasnimo nekaj dejstev, ki so bila v tem članku napačno predstavljena.
Avtorica govori o montažnem mostu, ki bo »nared že v prihodnjih dneh«, torej po objavi članka. Resnica je, da so se v dneh, ko je bil članek objavljen, torej 23. septembra, občani in občanke čez nov most že vozili. Franc Hergula,
tajnik KS Podgorci, poudarja, da je Občina Ormož v nastali situaciji takoj reagirala. »Še isti večer, ko seje most usodno posedel, torej 17. avgusta, je Občina poskrbela za prometno signalizacijo. Najnujnejša sanacija je bila narejena 20. avgusta, novi most čez Bresniški potok pa je stal že 5. septembra. Ves čas pa je bil promet čez most mogoč in ni res, da so prebivalci doline, do katere edina pot vodi čez omenjeni most, ostali odrezani od sveta,«pojasnjuje Franc Hergula.
Franc Hergula, tajnik KS Podgorci, tudi zanika v članku zapisano trditev, da so poskušali most za najnujnejše vožnje usposobiti kar prebivalci sami. Vzrok za poškodovanje mostu pristojni predstavniki Občine vidijo predvsem v prekomernih obremenitvah in neustreznem prometu ter neprimernem vzdrževanju potoka. Sanacija, v katero je Občina Ormož vložila okoli 5 milijonov tolarjev, je bila zares nujna. Sanacija je obsegala odstranitev starega mostu, postavitev začasne brvi, izgradnjo
kanalizacije, izkop in pripravo novih temeljev, dobavo in montažo elementov, gradbena dela, oblaganje s kamnom in asfaltiranje.
Na 27. seji občinskega sveta so svetniki Občine Ormož soglasno sprejeli Odlok o porabi proračunske rezerve v letu 2005, ki govori o sredstvih za sanacijo mostu Bresnica. V skladu z Odlokom gre strošek sanacije v breme občinske proračunske rezerve.
Vili Trofenik,
župan občine Ormož
Foto: arhiv Občine Ormož
Od tod in tam
Ptuj • Obisk evroposlanke
Na Ptuju se je minulo nedeljo v okviru obiska v Sloveniji ustavila poslanka Evropskega parlamenta (EP) Ruth Hieronymi iz Nemčije (nafotografiji druga z leve, v družbi z Janezom Rožmarinom, Ljudmilo Novak in Petrom Pribožičem). Slovenijo je obiskala na povabilo slovenske poslanke v EP Ljudmile Novak, Ptuj pa zaradi napovedane kandidature za evropsko kulturno prestolnico leta 2012, saj je kot Novakova tudi ona članica odbora za kulturo, izobraževanje, medije, šport in mladino v EP. Hieronyjeva se je ogledala mesto in pro-štijsko vinsko klet, zatem pa se je zadržala v krajšem pogovoru o napovedani kandidaturi Ptuja za evropsko kulturno prestolnico. Po ogledu mesta je dejala, da je nad Ptujem navdušena. "Mislim, da bi bilo čudovito, če bi mesto, kot je Ptuj, lahko postalo prestolnica evropske kulture za eno leto. To je za Ptuj velika priložnost in želim vam, da ste uspešni," je med drugim dejala.
AK
Markovci • Včeraj seja občinskega sveta
V	četrtek, 20. oktobra seje na 22. redni seji sestal svet občine Markovci in razpravljal o 9 točkah dnevnega reda, med drugim o delovnem gradivu proračuna za leto 2006ter o osnutku odloka o rebalansu občinskega proračuna za leto 2005, o predlogu Odloka o načinu opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter o pravilniku, ki ureja tarifni sistem za obračun cen omenjenih komunalnih storitev. Poleg tega se lotili še o osnutka pogodb o najemu prostora za potrebe sončne elektrarne, o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj in o vlogi za odkup zemljišča v k. o. Prvenci.
-OM
Kidričevo • Občinski svet o dvanajstih točkah
Svetniki občine Kidričevo so na 21. redni seji v četrtek, 20. oktobra, sklepali kar o 12 točkah dnevnega reda. Najprej o odloku o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter skupnega odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov ter v zvezi s tem tudi o tarifnem pravilniku, ki ureja sistem obračunavanja omenjenih komunalnih storitev. V drugi obravnavi so se lotili pravilnika o obremenjevanju nepremičninskega premoženja v lasti občine Kidričevo, pravilnik o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov, pravilnik o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, o predlogu odbora za družbene dejavnosti, lotili pa so se tudi vrednosti točke za izračun komunalnih taks ter vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini, pa predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter predloga o prenosu v upravljanje Osnovne šole in vrtca Cirkovce.
-OM
Ptuj • Srečanje gasilskih veteranov
V	okviru prireditev ob mesecu varstva pred požari pripravljajo v Območni gasilski zvezi Ptuj v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije ter župani občin Markovci, Zavrč, Hajdina in MO Ptuj to soboto, 20. oktobra, ob 10. uri v prostorih Gasilskega doma Ptuj tradicionalno, že 9. srečanje gasilskih veteranov Območne gasilske zveze Ptuj. Po krajšem kulturnem programu bo gasilske veterane nagovoril predsednik območne zveze Franci Vogrinec, nato pa se bodo zadržali še na tovariškem srečanju.
-OM
Foto: ak
Podravje • Novi zakon odpravlja administrativno omejitev klanja
Lepši časi za klavnice
V začetku oktobra je državni zbor sprejel še enega od zakonov, t. i. Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS), ki med drugim ureja tudi nova merila oz. pogoje za obratovanje klavnic. Ta bodo začela veljati prvega januarja naslednje leto. In kaj pomenijo nova merila za klavnice?
»Z novo zakonodajo se ukinja možnost posebnih strukturnih olajšav za klavnice manjše kapacitete, kot to velja v veljavni zakonodaji, temveč veljajo enotni kriteriji za vse klavnice. To pomeni, da morajo vse klavnice izpolniti vse predpisane pogoje, pri tem pa lahko vse trgujejo na celotnem teritoriju EU in nimajo nobenih količinskih omejitev proizvodnje razen dejanskih prostorskih in tehničnih omejitev (število in kapaciteta hladilnic, velikost in konstrukcija klavne linije itd.),« pojasnjuje direktorica VURS Vida Čadonič Špelič.
Drugače povedano; klavnice, ki so doslej lahko obratovale le ob veliki administrativni omejitvi klanja, kar se je zgodilo tudi ptujski klavnici, ki jo je lastnik zaradi nerentabilnosti potem hitro zaprl, bodo po novem letu lahko poslovale neomejeno oz. jim bo edino omejitev predstavljala njihova lastna velikost. Seveda pa čisto tako gladko ne bo šlo, saj bo sanitarno-tehnične pogoje vendarle potrebno v celoti upoštevati.
»Za razliko od sedanjih pogojev za klavnice manjše kapacitete so glavne razlike po novem naslednje: klavnica mora imeti hlev za živali in prostore za sumljive živali. Doslej hlev ni bil obvezen, če se živali niso zadržale v območju klavnice čez noč. Umivalniki za roke so lahko sedaj taki, da se pipe odpirajo z roko, v bodoče morajo biti tako načrtovani, da se preprečuje širjenje kontaminacije, kar je treba razumeti tako, da se ročic na pipah ne dotika z roko. Vse klavnice bodo morale imeti ločene prostore, ki se jih lahko zaklene za zadržano meso in za meso, ki ga veterinar oceni kot neustrezno za prehrano ljudi. Pranje vozil za prevoz živali doslej ni bilo predpisano, po novem pa mora imeti klavnica ustrezne naprave in opremo za pranje vozil, razen če pristojni organ dovoli pranje v odobrenih javni pralnicah,« razčlenjuje novosti podsekretar VURS Peter Božič.
Vse obstoječe klavnice bodo lahko delale naprej do prvega pregleda, ki ga opravi
VURS. To pomeni, da klavnice, ki so doslej izpolnjevale vse pogoje, lahko normalno delajo naprej, ostanejo pa v veljavi omejitve za klavnice manjše kapacitete glede označevanja mesa (z okroglo oznako namesto ovalne, ki velja za ostale obrate) in dajanja mesa v promet (klavnice manjše kapacitete lahko oddajo meso v promet samo na ozemlju Slovenije). »Iz tega je razvidno, da bodo imeli obstoječi obrati omejitve glede dajanja mesa v promet in označevanja mesa, ne bodo pa administrativno omejene v proizvodnji temveč samo s kapacitetami objekta samega, ker bodo obstoječi predpisi, ki predpisujejo omejitve kapacitet obratov manjših kapacitet s 1. 1. 2006 razveljavljeni.«
Ptujska klavnica bo spet odprta!
Takšni novi predpisi pa dajejo zeleno luč za ponoven zagon ptujski klavnici. »Klavnica v Ptuju bo lahko po novem letu začela proizvodnjo, ozi-
roma trgovanje na teritoriju EU, če bo nosilec dejavnosti dokončal obnovo klavnice in izpolnil vse pogoje iz novih higienskih uredb (predvsem Uredbe Sveta in Parlamenta št. 853/2004 (ES), sicer bo omejena na trgovanje samo na ozemlju Slovenije. To po-
meni, da bo VURS preveril stanje prostorov in opreme pred ponovno odobritvijo in ponovnim pričetkom obratovanja. Treba je poudariti, da je skrajni rok za popolno uskladitev vseh obratov z določbami novih uredb 31. 12. 2009.«
Inšpektorji VURS bodo sicer morali ponovno pregledati vse živilske obrate za proizvodnjo živil živalskega izvora in odobriti njihovo obratovanje v skladu z novo zakonodajo. »Šele ko bo opravljen ponovni pregled in ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji, bodo obrati, ki imajo sedaj omejitve, lahko delali neomejeno, brez omejitev trgovanja z mesom,« še pojasnjujejo na veterinarski upravi.
Lastnik edine klavnice v Spodnjem Podravju Anton Žerak je že napovedal, da bo z nekaj manjšimi deli, ki bodo opravljena do konca letošnjega leta, klavnica v začetku naslednjega leta ponovno začela polno obratovati.
SM
Klavnica Ptuj bo po napovedih lastnika spet odprta z novim letom.
Dravinjski Vrh • Pri Zemljaku poželi 17 hibridov koruze
Haloze • Ekskurzija rejcev drobnice
Bogat pridelek na dveh hektarjih Ha].oža.ni m.ed
Koruza, osrednja poljščina v Sloveniji, je prav gotovo glavni vir energije na kmetijah, zato se ji v veliki meri posvečajo tudi v mnogih priznanih semenskih hišah. Vodilne vsako leto znova tudi na slovenskih poljih izpeljejo poskuse z novimi hibridi koruze in predstavitev enega takih z žetvijo je bil tudi minuli petek na Dravinjskem Vrhu pri Vidmu, na kmetiji Antona Zemljaka.
najboljšimi
Promotorska služba družbe Pioneer je po Sloveniji letos nastavila kar 59 poskusov s koruzo, eden od teh je tudi regijski na Dravinjskem Vrhu, ob tem pa so prvič po-
želi še pet poskusov z ozimno oljno ogrščico. Na njivah Ptujskega in Dravskega polja je sicer tudi letos več manjših poskusnih polj Pioneerja, poskusna polja pa naj bi, kot
smo slišali minuli teden, letos dala zelo dober pridelek koruze. Z žetvijo je zadovoljen tudi kmetovalec Anton Zemljak, ki se za poskus ni odločil prvič, na letošnjo koruzno
Koruzne storže si je dobro ogledati od blizu.
žetev in ocenjevanje pa je skupaj s promotorsko službo, ki jo na našem koncu vodi Jožef Lah ml., povabil številne sodelavce, okoliške kmetovalce in pridelovalce koruze, pa tudi župana občine Videm Friderika Bračiča.
Kot je povedal Zemljak, so konec aprila na dobrih dveh hektarjih posejali hibridno koruzo 17 novih sort, njivo pa že prej in med rastjo dobro gnojili, dognojevali in uporabili predpisana zaščitna sredstva. Njiva je bila pred žetvijo »čista«, tako je povedala stroka, hibridna koruza pa je letos (tudi ob obilici dežja) dala bogat pridelek.
Po predstavitvi vseh hi-bridov uvrščenih v več zrelostnih razredov so pridelek tudi poželi, izmerili vlago in na koncu izračunali, kateri hibrid je dal največ pridelka. Ob pogledu na velike koruzne storže bi lahko dejali, da kar vsi, a le eden je bil zmagovalec in ta bo morda že ob setvi prihodnje leto najbolj iskan na Pioneerjevih policah.
TM
Društvo rejcev drobnice Haloze je v soboto, 8. oktobra, organiziralo strokovno ekskurzijo in si ogledalo 10. državno prvenstvo v striženju ovc z električnimi in ročnimi škarjami, ki ga je organizirala Zveza društev rejcev drobnice Slovenije v športnem parku Bo-nifika pri Kopru.
V tekmovanju s strojnimi škarjami sta sodelovala tudi člana našega društva: priznani in dolgoletni strižec iz Nevade Ron Metz iz Šentilja in Damjan Drobnič iz Zg. Pristave, ki se je tekmovanja udeležil prvič. V konkurenci 12 strižcev je Ron Metz osvo-
jil tretje, Damjan Drobnič pa šesto mesto.
Tega dne je bilo v športni dvorani Bonifika tudi več razstav, ki so bile organizirane ob Dnevu kmetijstva Slovenske Istre, Brkinov in Krasa 2005.
Janko Lorbek
Foto: Janko Lorbek
Ron Metz (na levi) in Damjan Drobnič sta bila uspešna na letošnjem tekmovanju v striženju ovac.
Foto: SM
Foto: TM
Ptuj • Glasbena šola Karola Pahorja
Naval za učenje klavirja
Letos so na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj vpisali na oddelku za klavir več učencev kot v prejšnjem šolskem letu, saj jim je Ministrstvo za šolstvo in šport dovolilo širitev programa. V prvi razred klavirja je letos vpisanih kar 21 učencev, kar je daleč največ od vseh drugih oddelkov. Kot nam je dejal ravnatelj ptujske glasbene šole Štefan Petek, opažajo zadnja leta velik naval na klavir.
Na šoli že tretje leto razvijajo oddelek za balet ter baletno pripravnico ter širijo oddelek za petje, tako se nadejajo, da bo čez leto ali dve oddelek imel dvajset učencev, kar je norma za enega učitelja.
Na šoli opažajo, da gre pri klavirju za neko modo, ki bo očitno še nekaj časa trajala. Pred petnajstimi leti je bila
moda učenje harmonike. Sicer pa je veliko zanimanje tudi za violino, flavto, kitaro, najmanj vpisa je trenutno na trobilnem oddelku. Na trobento sta se letos vpisala samo dva učenca. To se opaža po mnenju ravnatelja v vseh slovenskih glasbenih šolah, kar pomeni, da bo potrebno trobilne instrumente na nek poseben način popu-
larizirati.
Zaradi devetletke v osnovni šoli se pouk v glasbeni šoli zamika tudi v večerne ure. Snovalci devetletke niso pomislili na glasbene šole, ko so načrtovali pouk v de-vetletkah. Glasbena šola je sicer neobvezna, je pa tudi državna inštitucija. Ptujska glasbena šola ima prostorske probleme. Razen v prostorih
Stefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
glasbene šole imajo pouk tudi v stari Steklarski delavnici in v prostorih bivše ptujske policijske postaje. Nadejajo se prostorov v bivši vojašnici, gre za manjši objekt z devetimi učilnicami.
Glasbeno šolo Karola Pahorja v tem šolskem letu obiskuje 535 učencev, od tega se jih instrumente uči 443, ostali so v predšolski glasbeni vzgoji, glasbeni pripravnici in v baletni pripravnici. Največ jih je pri klavirju, kar 115, štirje se učijo orgle, violino 32, violončelo 8, harmoniko 91, trobento 15, pozavno 5, bariton 7, tenor 1, rog 2, flavto 52, klarinet 18, kljunasto flavto 3, saksofon 14, kitaro 42, tolkala 19, petje 15 in balet 27 učencev. Na šoli poučuje 39 strokovnih delavcev.
Glasbena šola ima tri orkestre: godalnega, pihalnega in harmonikarskega ter več komornih zasedb: duet kitar, kvartet kitar, trio flavt, kvintet tolkal.
Šola bo tudi v tem šolskem letu sodelovala s prijateljskimi šolami - šolo v Trbovljah in šolo iz Požarevca.
V svoj delovni načrt so zapisali, da bodo imeli kar 24 internih produkcij in sedem javnih produkcij, udeležili pa se bodo tudi tekmovanj mladih glasbenikov.
Franc Lačen
Ptuj • Šolska partnerstva na ekonomski šoli
Video-umetniški projekt o barvah
Na ekonomski šoli Ptuj je 1. septembra letos stekel Video-umetniški projekt o barvah v okviru evropskega projekta Comenius 1 - Šolska partnerstva.
Comenius 1 je del programa Socrates, ki zajema široko paleto izobraževanja in usposabljanja v okviru Evropske komisije. Mobilnost in projekti izmenjav so poglavitna lastnost Socratesa.
Z izmenjavo dijakov in profesorjev, ki se soočajo z novimi izzivi, se v evropskem sodelovanju izboljšuje kakovost učnih metod poučevanja, izmenjujejo izkušnje in širi horizont znanja in spoznavanja.
Program Socrates ne stremi k poenotenju izobraževalnih sistemov, ampak poskuša v čim večji meri izkoristiti njihovo raznolikost v različnih deželah EU. Podpira mednarodno sodelovanje in tako nudi ne le iskanje izvirnih rešitev pri načinu izobraževanja, ampak ponuja tudi doživljanje različnih kultur in različnega načina življenja narodov Evrope.
Posebna skrb je namenjena spodbujanju učenja
jezikov, saj projekt ponuja spoznavanje novih jezikov in urjenje izražanja v že znanih tujih jezikih.
Cilji akcije Comenius so izboljšati kakovost šolstva in krepiti pomen evropske razsežnosti v šolskem izobraževanju.
Projekt Comenius 1 - Šolska partnerstva podpira mednarodno partnerstvo med šolami. Najmanj tri šole iz treh različnih držav se med seboj povežejo v partnerstvo, kjer v okviru določene teme sodelujejo v projektu. Najmanj en partner mora biti iz države članice Evropske unije.
Pripravljalna konferenca za projekt Video-umetniški projekt o barvah je bila na Alexander von Humboldt Schule v Russelsheimu, v Nemčiji, na kateri so šole iz Kecskemeta na Madžarskem, iz Bodruma v Turčiji, iz Cmureka v Avstriji in Ptuja skupno oblikovale
cilje, metode dela in predvidene končne produkte projekta.
Ekonomska šola Ptuj je bila od 10. do 16. oktobra 2005 gostiteljica prvega srečanja držav udeleženk. Srečanje je potekalo v obliki seminarjev, delavnic in konferenc - vodila sta ga akademski slikar in učitelj umetnosti g. Ralf Peters in g. Reinhart But-tner, svobodni umetnik.
Trinajst profesorjev in profesoric iz že omenjenih petih držav je aktivno sodelovalo v delavnicah: spoznavanje filmske in foto tehnike, oblikovanje barvnih kolažev, snemanje barvnih objektov v gibanju, video-obdelava na računalniku, uvajanje v filmsko montažo in tehnika povezovanja slike in zvoka.
Razpravljali so o vlogi svetlobe pri zaznavanju barv, o emocionalni vrednosti barv, o povezavi glasbe in barv, o pomenu barv v bajkah in pravljicah, o pomenu barv
v pregovorih. Barve so obravnavali s fiziološkega, fizikalnega, psihološkega in umetniškega aspekta.
Namen srečanja je bil seznaniti profesorje z različnimi vsebinami in tehnikami dela, ki jih lahko pozneje prenesejo v svoje delo z dijaki.
Končna predstavitev petih kratkih filmov na temo barve, povezanih v kolaž-celoto, je bila zelo zanimiva in raznolika - tako kot so bili tudi sodelujoči!
Februarja 2006 se bodo ponovno srečali na skupni delavnici dijakov in učiteljev v Bodrumu, v Turčiji. V začetku aprila 2006 pa bo gostiteljica šola iz Cmureka v Avstriji.
V projektu, ki ga vodi profesorica Marijana Rajh, sodelujejo še profesorji: Milan Potočnik, Lea Arsič, Mojca Patekar, Mija Vaupotič Gregorinčič, Aleš Mir in Barbara Bezjak.
Tednikova knjigarnica
Razmišljaj s svojo glavo
V	knjižni novosti z naslovom Razmišljaj s svojo glavo lahko preberete na strani štiriinosemdeset eno izmed otroških zadreg:
V	šoli ste se odločili, da se boste na božičnem praznovanju medsebojno obdarovali. Vsakdo je izžrebal eno od imen sošolcev in sošolk. Drug za drugega ne veste, koga ste dobili. Ti si izžrebal Taro.
Tare nihče ne mara. Tebi sicer ne gre ravno na živce, vendar pa vsekakor nisi njen prijatelj. Razmišljaš o tem, da biji podaril nekaj zlobnega. Mar ne bi bilo zabavno, če bi Tara odprla svoje darilce in v njem našla
^plastičnipasji kakec? Ali kaj podobno smešnega?
Čeprav nihče ne bi vedel, da si to storil ti, bi se vsi smejali. Če pa bi nekaterim zaupal, da je bila to tvoja zamisel, bi tvoja priljubljenost gotovo močno zrasla.
Avtorica Cynthija MacGregor nadaljuje z vprašanjem Zakaj je to zadrega? In pojasnjuje:
Veš, da bi pri večini otrok požel odobravanje, če bi Tara ob razrednem obdarovanju prejela zlobno darilce. Ampak zavedaš se tudi, da to od tebe ne bi bilo lepo. Želiš si, da bi te sošolci občudovali. Vseeno se vprašaj: si res želiš privoščiti rahlo nesramno šalo, in to pred božičem?
Domisliš se rešitve, pa ni dobra. Zakaj ne?
Tari lahko podariš kaj prikupnega, vendar pa tvoja prijateljica Patricija ve, da si izžrebal njeno ime, in te sili, da se domisliš česa zlobnega. Kar naprej ti govori: »Predstavljaj si, kako super bi bilo, ko bi odprla takšno darilo!« Ti pa bi rad ugajal Patriciji.
Je to težavo mogoče rešiti?
Postavi se v Tarino kožo. Bi ti bil vesel plastičnega pasjega kakca ali katerega drugega podobno neumnega darilca? Saj ne gre za to, da bi ji moral kupiti strašno drago darilo, ampak božič je - pusti vendar punco pri miru. Sicer pa, kaj ti je sploh storila žalega? Morda ni najbolj priljubljena na šoli, pa vendar - je bila kdaj hudobna do tebe?...
Tako direktno in enostavno avtorica razvršča pogoste mladostniške zadrege ter nagovarja bralca k razrešitvi dilem, k boljšim vedenjskim vzorcem. V prvem delu knjige, ki je ilustrirana s črno-belimi podobami, pojasnjuje prijateljske odnose in zadrege v zvezi z njimi. Npr. kako ravnati, če si povabljen na zabavo k prijatelju, ki izkorišča odsotnost staršev, pa tega nisi prej vedel; kaj storiti, če te prijatelj prosi za plonkanje med šolskim testom; kako se vesti na zabavi, kjer opaziš nacejanje z alkoholnimi pijačami, kako oporekati prijatelju, ki ti želi pokazati pornografske strani z interneta ^ Avtorica je izbrala petnajst takih in podobnih zadreg. Drugi del obsega osem zadreg v družini, tretji štiri zadrege z odraslimi, četrti štiri vsakdanje zadrege, čemur sledijo še sklepna navodila in smernice.
Knjiga, ali bolje priročnik, nosi podnaslov Vodnik za reševanje življenjskih zadreg in dvomov, izvirnik ( Think for Yourself) je izšel leta 2003, prevedla ga je Helena Pančur Gajšek za založbo Mladinska knjiga.
Morda je prav, da vas opozorim, spoštovani bralci, na to knjigo, čeprav mi ni povzročila posebnega navdušenja. Pa ima knjiga mehkih platnic z vabljivim naslovom, z nasmejanima portretoma otrok, tako vabljivo zunanjo opremo! Otrokom bo koristila pri izbiri pravih rešitev mladostnih težav, učitelji bodo lahko ob njej odpirali perečo vzgojno problematiko, starši si bodo morda našli kratko, enostavno, osnovno knjižno podporo za svoje vzgojne želje ^ Tisti pa, ki si želijo druge pomoči, bodo na zadnjih straneh našli telefonske številke (se čudim, da niso navedeni še elektronski naslovi, spletne strani, izbrani knjižni viri za samopomoč za pomoč v stiski.
Liljana Klemenčič
Ljubljana • Nasprotniki župana obiskali Janša
Kdo sme v vrtec
Nasprotniki lenarškega župana mag. Ivana Vogrina od njega zahtevajo preklic navodil, ki jih je dal ravnateljem osnovnih šol, da imajo prednost pri vpisu v vrtec otroci zaposlenih staršev. Nasprotniki so prepričani, da so županova navodila v nasprotju s slovensko Ustavo.
Župan mag. Ivan Vogrin meni, da omenjena navodila niso v nasprotju z zakoni in Ustavo RS. Na izjave lenarškega župana se je odzval tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in minister za šolstvo dr. Milan Zver, ki sta povedala, da so sprejeta navodila župana nezakonita, saj župan nima takšnih zakonskih pristojnosti. O vpisu otrok v vrtec odloča komisija za sprejem otrok v vrtec, ki jo imenuje svet vrtca v soglasju z občino ustanoviteljico. Tudi kriterije za sprejem otrok v vrtec določi svet vrtca v soglasju z občino in na ministrstvu so prepričani, da je pri merilih treba izhajati iz 20. člena Zakona o vrtcih, ki določa, da imajo prednost pri sprejemu otroci, za katere starši priložijo potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine, in otroci s posebnimi potrebami. Omenjeni sklep ali navodila ne upoštevajo prednostnih kriterijev, ki jih določa zakon, zato je njegova vsebina nezakonita, so prepričani na ministrstvu za šolstvo.
S tem se seveda ne strinja lenarški župan mag. Ivan Vogrin, ki pravi, da v Sloveniji ni institucije ali posameznika, ki ima vidnejšo javno funkcijo, ki mu ne bi bilo očitano nezakonito delovanje in dodaja: "Pri omenjeni zadevi bi se bilo dobro poglobiti v samo vsebino in predvsem ugotoviti prioritete in zakonska neskladja. Dejstvo je, da je treba nezakonitost najprej dokazati in ministrstvo ni nadrejeno občinam ter ni pristojno za dokazovanje nezakonitosti. Ministrstvo je lahko za občino enakovre-
Ludvik Matjašič, Drago Lipič in Matjaž Jazbec pred posiopjem vlade RS
Foto: Robert Balen
den partner in mi mu ne priznavamo vloge nadrejenosti, saj ne financira vrtca, ampak ga občina. Kar je še bolj pomembno, vrtca ni ustanovilo ministrstvo, ampak občina in normalno je, da uveljavlja svoje ustanoviteljske in upravljavske pravice. O nezakonitosti lahko presoja samo sodišče. S temi pravili mi nič ne kršimo, ampak samo določamo prioriteto, ki je v skladu s pozitivno zakonodajo. Dejstvo je, da zaposlena starša težje poskrbita za varstvo otroka kot tista, ki sta oba doma. Vprašamo se lahko, katere pravice so kršene tistim otrokom, kjer sta oba starša v službi in v tem primeru gre za bistveno večjo kršitev pravic. Ta očitani 20.
člen še izvira iz časov, ko je bila prisotna tako imenovana marksistična teorija, da vsakdo naj dela po svojih zmožnostih oziroma toliko, kot mu je, jemlje pa naj po svojih potrebah in vsi sistemi, ki so temeljili na tej teoriji, so propadli. Skratka zavzemam se za socialno pravično državo, kar je bistveno drugače kot socialna država."
Vodja civilne pobude v Lenartu Matjaž Jazbec ter predsednika občinskih odborov Zelenih Ludvik Matjašič in predsednik SNS Drago Lipič so v petek, 14. oktobra, v kabinet predsednika vlade predali pismo, ki je naslovljeno na premierja Janeza Janšo. V njem ga pozivajo, naj sproži postopek za razrešitev lenar-
škega župana Ivana Vogrina in poskrbi za razveljavitev navodil in meril pri sprejemu v vrtce, ki posegajo v določila 14. člena ustave o enakosti pred zakonom.
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da se je vlada že na vse kršitve zakonodaje odzvala preko pristojnih ministrstev, ki so župana že pozvala, da naj odpravi protipravno stanje in tudi vse morebitne škodljive posledice. V nadaljevanju odgovora je vodja kabineta predsednika vlade Nika Dolinar zapisala: "V kolikor se občinski organ ne odzove na opozorila pristojnega ministrstva, mora ministrstvo vladi predlagati začetek ustreznega sodnega postopka. V primeru, da gre za predpis, je to zahteva za ustavnosodno presojo predpisa občine, če gre za posamični akt, je to tožba na upravno sodišče v javnem interesu. Sodišče ugotavlja zakonitost takega akta. Če je akt nezakonit, ga razveljavi ali odpravi in občinskemu organu naloži ustrezno ravnanje. Podlaga za ukrepe zoper občinske organe, ki lahko pripeljejo do predčasne razrešitve župana ali predčasne razpustitve občinskega sveta, je šele pravnomočna odločba sodišča."
"V konkretni situaciji je potrebno z dialogom in kompromisi poiskati rešitve, pri katerih bo imela glavno vlogo korist otrok, ne glede na socialni položaj njihovih staršev," zaključuje pismo Nika Dolinar.
Zmago Šalamun
Ptuj med svetovnima vojnama
Vpetost ptujskih akademikov v družbena dogajanja domačega okolja
2. nadaljevanje
Kot zagovornik delavskih in kmečkih pravic je medici-nec Jože Potrč v dvajsetih letih preteklega stoletja organiziral levo krilo delavskega gibanja v Železniških delavnicah in bil ob parlamentarnih volitvah leta 1927 vnet zagovornik Delavsko kmečkega republikanskega bloka. Aktivno je posegel v delo posameznih društev, npr. v Društvo kmetskih fantov in deklet (DKFID). Z juristom Jankom Šegulo sta po letu 1924 delovala v ptujskem Delavskem izobraževalnem društvu Svoboda. Razumevajoče in nevsiljivo sta poslušalcem predavala ter vodila diskusije o mnogih vprašanjih (tako o povojnem gospodarskem razvoju, narodnem vprašanju, ciljih socializma, alkoholizmu idr.). V tridesetih leti minulega stoletja srečamo Jožeta Potrča na zletu Svobod leta 1935. Istega leta je bil med organizatorji ljutomerskega zborovanja združene opozicije. Kot zagovornik demokratičnih in političnih sprememb je bil leta 1940 kot podpisnik izjave »Kaj hočemo« znova izpostavljen pregonom oblasti.
V primerjavi s tretjim desetletjem prejšnjega stoletja so bila dvajseta leta, ob strankarskih nesoglasjih v mestni občini, le še čas narodne in socialne prebuje; ozavešča-nje je slonelo na slovenskih narodnjakih, porajajoči se slovenski inteligenci - učiteljih in visokošolcih. Odsev takega stanja je npr. 20. obletnica septembrskih dogodkov leta 1928. Ko so se manifestativnega pohoda po Ptuju ob cirilmetodijcih udeležili še sokoli in akademiki - »trigla-vani«. Mestne oblasti so se prireditve vzdržale, ker ta ne bi smela biti »naperjena« proti kaki »naciji« (mišljeniptujski Nemci, op. avt.). »V takih trenutkih bi kazalo potlačiti politično nagajivost«, je 13. septembra 1928 zapisal mariborski večernik Jutra.
Prehod v trideseta leta minulega stoletja, povezan z »nemirno« gimnazijsko generacijo, je bil uvod v razgibano študentsko življenje na Ptujskem. Tudi sicer so številne aktivnosti, ki v tretjem desetletju nosijo pečat antifašistič-nega ljudskofrontnega gibanja, razgibale družbeno življenje na tukajšnjem območju.
O omenjeni dijaški generaciji, ki smo jo uvodoma nekoliko spoznali, zapišimo, da seje v tem krogu jeseni 1933po dr. Jožetu Potrču in Ivanu Spolenaku oblikovalo levičarsko jedro dijakov. Ti so s svojimi nazori posegli v življenje na gimnaziji; literarno glasilo Rastje pri oblasteh dobilo komunistično oznako. Gotovo je, da je ta generacija zapustila sledi na šoli in da je aktivno posegla v študentsko življenje. Slednje nas tudi zanima v nadaljevanju.
Popisna in listkovna akcija KP na Ptuju in okolici januarja 1934 sta že opozorili na aktivni poseg akademikov v domače okolje. Med sodelujočimi v akciji sta bila nekdanja sošolca - akademika Dušan Kveder, študent kemije na zagrebški univerzi, in študent veterine Franc Čuček, ki seje dejavno vključil v delo zagrebškega akademskega društva Triglav in v tridesetih letih sodeloval pri mnogih dejavnostih (pri ptujski Vzajemnosti, na študentskih na-rodnoobrambnih delovnih taborih). Listkovno gradivo za omenjeno akcijo je po ilegalni poti prispelo na Ptuj; posredoval ga je Ivan Bratko, ki je bil kot študent prava na ljubljanski univerzi povezan s tamkajšnjim akademskim klubom Triglav. Akcija je sprožila široko preiskavo in pregone oblasti, tudi na gimnaziji. Najdeni letaki, namenjeni delavcem, kmetom in kočarjem, ter nekaj drugega gradiva kažejo, da je akcija dosegla haloški Sv. Andraž (Lesko-vec) verjetno po zvezi Dušan Kveder - železniški delavec Jakob Herceg, kar se je skušalo ugotoviti v sodnem procesu proti »haloški trojki« leta 1934. Sodni epilog je dobila januarska listkovna akcija na ljubljanskem »komunističnem procesu« junija 1934. Od 31 obtožencev je bilo na večmesečne zaporne kazni obsojenih 11 Ptujčanov, med njimi Ivan Bratko, Dušan Kveder in šest gimnazijcev.
Okoli leta 1935 so se iz zaporov vračali ptujski dijaki in akademiki. Srečevali so se na debatnih večerih pri Svobodi in poznejši Vzajemnosti ter tam navezovali stike z dijaško in delavsko mladino, dr. Jožetom Potrčem, železničarji idr.
Zaživel je ptujski Akademski klub. Uveljavljanje v javnosti s predavanji o aktualnih socioloških in idejnih vprašanjih (vprosvetni dvorani Mladike in Narodnem domu), priprava kulturnih prireditev z narodnoobrambno vsebino, prizadevanja za oblikovanje enotne demokratične skupnosti (manifestativni odraz na izletu Svobod v Celju, na ljutomerskem zborovanju združene opozicije) so bile smernice Akademskega kluba. Nanj sta vsekakor idejno vplivala »radi komunizma« že obsojena visokošolca Ivan Bratko in Dušan Kveder. To je bil razlog, daje vodstvo kluba prevzel njun nekdanji sošolec iz gimnazije, medicinec Branko Šalamun, ki v svojih spominih piše, da so ga delegirali skojevci.
Dr. Ljubica Šuligoj
Se nadaljuje.
Ptuj • 2. Kuharjevi dnevi
Ptuj gostil travmatologe iz Slovenije, Avstrije in Madžarske
Ptuj je minuli konec tedna gostil 2. Kuharjeve dneve, v sklopu katerih so bili tudi 24. štajersko-slo-venski dnevi in 21. srečanje travmatologov (zdravnikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem poškodb) sosednjih dežel. Organizatorja sta bila Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in Travmatološko društvo Slovenije.
Strokovni posveti ob Ku-harjevih dnevih, na katerih so se zbrali travmatologi Slovenije, Avstrije in Madžarske, so bili na ptujskem gradu. Slovesnega odprtja simpozija ob 2. Kuharjevih dnevih se je udeležil tudi minister za zdravje Andrej Bručan. Po njegovih besedah je simpozij travmatologov na Ptuju dobro vsebinsko podkovan in na zelo visokem nivoju. Tudi kar se tiče organizacije, je minister podal zelo pozitivno oceno in dodal, da sam večkrat prihaja na Ptuj. »Obiskal sem že ptujsko bolnišnico, danes sem prisostvoval slovesnemu odprtju 2. Ku-harjevih dnevov, pred leti pa sem tukaj v SV Sloveniji sodeloval pri razgovorih glede organizacije zdravstva. Ko je bilo treba govoriti o uvajanju zasebništva, je bila ta regija ena izmed tistih, ki je na tem področju orala ledino.« Dogajanje okrog prehoda zdravnikov v zasebništvo je še zmeraj povsod po Sloveniji ena izmed vročih tem. Minister je ob tem poudaril, da je bodočnost slovenskega zdravstva kombinacija javnega in zasebnega in da bodo v tej smeri tudi aktivno delovali. Letos so izdali 46 koncesij na sekundarni ravni, med njimi tudi za kirurgijo. »Teh koncesij je nekaj več kot v prejšnjem obdobju, ker je prejšnja vlada pot v za-sebništvo enostavno zavirala in onemogočala.« Kar pa se tiče ptujskega zdravstva, je minister Bručan poudaril, da je izredna priložnost za Ptuj bližina mariborske medicinske fakultete, ki bo pripomogla k temu, da bodo na Ptuju ustanovljeni klinični
Foto: Črtomir Goznik
Na 2. Kuharjevih dnevih so izmenjali izkušnje s področja zdravljenja prelomov zapestja.
oddelki, kar pa je tudi želja in težnja vodstva te bolnišnice. Glede kadrov, tako tukaj kot drugod po Sloveniji, ugotavljajo pomanjkanje kadra zdravnikov in nekaterih profilov nege, predvsem diplomiranih medicinskih sester. Zdravstvenih tehnikov je trenutno po besedah ministra dovolj.
Med cilji, ki si jih je ministrstvo zadalo na državni ravni, pa je minister za zdravje Andrej Bručan izpostavil uvajanje javno-zasebnega partnerstva. To pomeni so-vlaganje javnega in zasebnega kapitala v razvoj bolnišničnih znanosti. In na tem področju se že pripravlja zakonodaja, ki bo za v bodoče uredila, da bo to pravno in legalno možno in tako si obetajo kar nekaj pozitivnih sprememb.
Predsednik društva trav-matologov Slovenije in predstojnik katedre za kirurgijo medicinske fakultete v Ljubljani Vladimir Smerkolj pa je o simpoziju ob 2. Kuharjevih dnevih povedal: »Gre za tra-
dicionalno srečanje, kjer preverimo stanje travmatologije v treh deželah - Sloveniji, Avstriji in Madžarski. Travmato-logija v Sloveniji je glede na zunanja merila na visokem nivoju. Za drugo leto nam je evropsko Združenje travma-tologov zaupalo organizacijo evropskega travmatološkega kongresa. To bo prvo tako veliko srečanje kirurgov v Sloveniji, saj pričakujemo okrog 3000 udeležencev, ne samo iz Evrope, ampak tudi Severne in Južne Amerike ter severne Afrike. Srečanje travmatologov treh dežel na Ptuju kaže zaupanje travma-tološkega društva do ptujske bolnišnice. Poleg tega pa ugotavljamo, da so ptujski travmatologi v slovenskem prostoru zelo visoko, kar se tiče strokovnosti, in da so zelo sposobni organizatorji. To smo zaznali že z nekih drugih zdravniških srečanj, ki so bila organizirana na Ptuju, in sam sem prepričan, da to ne bo zadnje strokovno srečanje na Ptuju.«
Direktor ptujske bolnišni-
Foto: Črtomir Goznik
Otvoritvene slovestnosti 2. Kuharjevih dnevov se je udeležil tudi minister za zdravje Andrej Bručan (drugi z desne). Na fotografiji v družbi predsednika organizacijskega odbora letošnjih Kuharjevih dnevov Lojzeta Arka (desno), ptujskega župana dr. Štefana Čelana, podpredsednika organizacijskega odbora Teodora Pevca in državnega sekretarja Miroslava Lucija.
ce Lojze Arko je poudaril, da ima organizacija Kuharjevih dnevov na Ptuju veliko težo. Ne samo za Ptuj, ampak za celo SZ Slovenijo. »To je vsekakor dobro priznanje kakovosti našega strokovnega dela in upam, da bomo z izobraževanjem v bodoče lahko še kvalitetnejši.«
Sicer pa so si zdravniki na simpoziju minuli konec tedna izmenjevali svoje izkušnje predvsem s področja zdravljenja prelomov zapestja, poškodb v predelu zapestja kakor tudi operativnega zdravljenja prelomov pri otrocih. Prelomi v zapestju, natančneje povedano prelomi distalnega dela koželjnice, so praktično najpogostejši prelomi ljudi, starejših od 40 ali 50 let. »Tovrstni prelomi so zelo značilni za čas, v katerem pri ljudeh nastopa osteoporoza. Gre za zelo pogost pojav, nekaj, s čimer se vsakodnevno srečujemo v vseh travmato-loških ambulantah po svetu. Okvirno imamo pri prelomu v zapestju dve možnosti zdravljenja. Ali prelom od štiri do šest tednov zamavči-mo ali pa prelom operiramo. Odvisno od starosti bolnika in tipa preloma. Za zdravljenje z mavcem se odločimo takrat, kadar ne gre za veliko premaknitev med odlomki - kostnimi delci - ali ko je bolnik starejši in njegovo slabo zdravstveno stanje ne dovoljuje operativnega posega. V nasprotnem primeru se odločimo za operativno zdravljenje.
Pri otrocih so zlomi precej redkejši kot pri odraslih. Njihov organizem ima veliko sposobnost samopo-pravitve prelomov. To pomeni, da je organizem sposoben prelome naravnati na ustrezen način, zato so pri otrocih operativni posegi zaradi prelomov redkejši. Določene tipe prelomov je pa vendarle treba operirati: določene sklepne tipe, prelomi nad komolcem ^ Najpogostejši prelomi pri otrocih so podobno kot pri odraslih prelomi zapestja. Otroci prelome kosti najpogosteje staknejo pri padcih z rolerji, kolesom, padci na nogometnih tekmah ali pri kakšni drugi športni aktivnosti. O preventivi je težko govoriti, vendar pri rolanju vsekakor priporočamo uporabo ščitnikov in čelade, ki je priporočljiva tudi na kolesu. Tovrstna zaščita vsekakor preprečuje možnost večjih poškodb,« je pojasnil Teodor Pevec, predstojnik kirurškega oddelka Ptuj.
Mojca Zemljarič
Od tod in tam
Ptuj • Dan odprtih vrat slepih in slabovidnih
Foto: Črtomir Goznik
Na sedežu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je v petek potekal Dan odprtih vrat, ki so ga zaradi zanimanja javnosti potegnili še v ponedeljek, 17. oktobra. Člani so se predstavili z ročnimi deli, na ogled pa so bili tudi osnovni tehnični pripomočki, ki jim omogočajo boljšo komunikacijo z okoljem. Z Dnevom odprtih vrat so počastili letošnji mednarodni dan bele palice, 15. oktober. V tem mesecu bodo pod geslom letošnjega mednarodnega dneva bele palice "Za enako gibalno in komunikacijsko dostopnost slepih in slabovidnih" izvedli še demonstracijsko hojo z belo palico po ptujskih ulicah in trgih, da bi videče opozorili na to, da med njimi živijo tudi drugačni, ljudje, ki pri hoji uporabljajo belo palico; tudi zato naj bi jim bile ulice in trgi čim bolj dostopni, ker ovire postavljajo tisti, ki vidijo.
MG
Kidričevo • Teden otroka v Vrtcu
Foto: Ariniv Vrtca
V tednu otroka so v Vrtcu Kidričevo in v enoti v Cir-kovcah imeli različne aktivnosti: lutkovne predstave, ki so jih pripravile vzgojiteljice in pomočnice, likovne delavnice, orientacijski pohod in kros. Sodelovali so tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca. Zaradi slabega vremena so morali prestaviti obisk gasilcev in kostanjev piknik. To so izvedli takoj naslednji teden. Gasilci so prevzeli otroke z avtomobili, uniformo in prikazom svoje dejavnosti. Kostanjev piknik so imeli takoj naslednjo sredo. To je bilo prijetno druženje med starši, otroci in zaposlenimi. Ta dan so imeli tudi predstavo Studia Anima Skrinjica želja. K sodelovanju so povabili tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Za otroke, ki ne obiskujejo vrtca, bodo v letošnjem letu v Vrtcu Kidričevo vsak torek od 16. do 17. ure izvajali različne dejavnost: 1. in 3. torek v mesecu bodo pravljične ure, vsak 2. in 4. torek pa likovne delavnice. To bodo izvajali tudi v Cirkovcah.
Neža Šešo
Gorišnica • Revija upokojenskih zborov
Zveza društev upokojencev Slovenije vsako leto organizira revijo najboljših upokojenskih pevskih zborov, na kateri sodelujejo skupine iz 12 pokrajinskih zvez društev upokojencev. Organizator letošnje revije je Pokrajinska zveza Spodnje Podravje s pevskim zborom Jezero DU Budina-Brstje in bo v Gorišnici v petek, 21. oktobra, ob 16. uri. Strokovno komisijo 5. revije vodi Mitja Gobec, nastopilo pa bo 14 pevskih zborov. V nekaterih zborih deluje preko 40 pevk in pevcev, vseh skupaj pa je prijavljenih 352 in zapeli bodo tudi skupno pesem.
Ljutomer • Model Evropskega parlamenta
Dijaki Mitja Rous, Miha Milič, Diana Vozlič (vsi Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer) in Tanja Sok (Gimnazija Ormož) bodo skupaj s Katarino Lavrič (Gimnazija Jesenice) zastopali našo državo na mednarodnem Modelu Evropskega parlamenta mladih v Španiji. Tokratnega parlamenta mladih se bodo udeležili gimnazijci iz 28 držav, slovenska delegacija pa bo v Madridu od danes do prihodnjega petka, 28. oktobra, razpravljala v skupini B, v kateri so še dijaki iz Avstrije, Cipra, Češke, Danske, Finske, Francije, Madžarske, Italije, Litve, Nizozemske, Španije, Velike Britanije in Romunije. Mitja Rous bo deloval v odboru za zunanje zadeve, Miha Milič je delegat v odboru za gospodarske in finančne zadeve, Tanja Sok bo Slovenijo zastopala v odboru za okolje, zdravje in prehrano, Diana Vozlič pa bo v odboru za človekove svoboščine, pravo in notranje zadeve.
NŠ
Rokomet
Prvič iz igrišča sklonjenih glav
Stran 16 Ana Mihaela Ciora
»Na Ptuju mi je zelo lepo«
Stran 16
Judo
Mladi Gorišničani so bili navdušeni
Stran 17
Odbojka
Morda za Benedikt že v soboto Ana Kutsay
Stran 17
Strelstvo
Bo prvakom uspelo še četrtič zapored
Stran 18
Kros
Sprostitev zabav in druženje
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Blišč evropske Lige prvakov
Nastopajoči v el^-tni evropski Ligi prvakov so odigrali tri kroge, v prvem delu čakajo iste nasprotnike še povratne tekme. Spolnim izkupičkom se zaenkrat lahko pohvalijo ekipe Bayerna, Lyona in Arsenala. Prvi dve sta tudi v prvenstvenih bojih zelo uspešni, Bayern deli prvo mesto, Lyon je sam na vrhu, Arsenalu pa v Premier ligi letos ne gre najbolje (zabeležil je že 3 poraze v 8 krogih). Spomnimo se leta 1999, ko je Maribor v kvalifikacijah za Ligo prvakov premagal Lyon in se senzacionalno uvrstil med najboljše evropske klube. Zanimivo je to, da gre krivulja rezultatov Maribora od takrat strmo navzdol, Lyona pa strmo navzgor. Spomnim se izjav iz tabora Francozov leta 1999: »Nič tragičnega, drugo leto bomo še močnejši in takrat nam bo uspelo«. Zanimive besede, ki bi si jih morali zapisati za uho tudi ljudje v naših klubih.
Na dobri poti v osmino finala so še nekateri drugi klubi: Juventus, Barcelona, Real, Chelsea, Liverpool in Inter. Že po treh krogih so se pojavile zanimive kombinacije, ko v nekaterih skupinah favoriti niso osvojili vseh načrtovanih točk, takšni sta npr. skupini D (Manchester United - 5, Benfica - 4, Villarreal - 3, Lille - 2 točki) in E (Milan - 5, Fenerbahče - 4, PSV- 3, Schalke - 2 točki).
V sredo smo lahko v živo spremljali tekmo Milan -PSV, kjer sicer ni bilo doseženih zadetkov (za razliko od tekme Fenerbahče - Schalke 3'3 v isti skupini), smo pa kljub temu lahko spremljali dinamičen nogomet, kjer ni manjkalo priložnosti, hitrih akcij, nasprotnih napadov, vrhunskih obramb golmana PSV Gomesa, organiziranih napadov in še bolj organizirane obrambe. Vse je potekalo izjemno hitro, kar je tudi največja razlika med vrhunskimi in dobrimi ekipami. V tem kontekstu pa ne moremo mimo omembe kluba, ki lahko trenutno akcije izvaja z največjo hitrostjo - Chelsea. Ta ekipa je tako selekcionirana in tudi tako vodena, da trenutno predstavlja nek super razred. Zakaj ni v tem razredu (vsaj po trenutni igri) vsaj še Reala, je prav očitna razlika v selekcioniranju, ki pri Realu še zdaleč ni bila optimalna.
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
liga	J
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	12	7	5	0	32:6	26
2. HIT GORICA	12	7	3	2	21:10	24
3. NAFTA	12	8	0	4	19:9	24
4. MARIBOR PIVO. LAŠKO	12	6	3	3	16:11	21
5. PRIMORJE	12	6	1	5	20:15	19
6. CMC PUBLIKUM	12	4	2	6	13:20	14
7. ANET KOPER	12	3	3	6	15:19	12
8. DRAVA	12	3	3	6	10:19	12
9. BELA KRAJINA	12	3	3	6	12:23	12
10. RUDAR VELENJE	12	1	1	10	6:31	4
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV
1.	SNL: 11 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 9 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 8 zadetkov: Dalibor Stevanovič (Domžale), 7 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje), Dejan Ča-uševič (Bela krajina), Jože Benko (Nafta). STRELCI ZA DRAVO: 3 zadetki: Viktor Trenevski (Drava); 2 zadetka: Gen-naro Chietti; 1 zadetek: Matej Miljatovič, Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Jaka Štromajer, Rok Kronaveter (vsi Drava).
2.	SNL: 7 zadetkov: Darijo Biščan (Livar); 6 zadetkov:
Ranko Nišandžič (Dravinja); 4 zadetki: Marko Lukačič (Krško), Agron Šalja (Factor). STRELCI ZA ALUMINIJ: 2 zadetka: Uroš Veselič, Jan Šimenko; 1 zadetek: Denis Topolovec, Matej Ozim, Jernej Repina, Andrej Dugolin, Janez Vrenko (vsi Aluminij).
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone
V Domžalah želijo čim dražje prodati svojo kožo
Foto: Črtomir Goznik
Roberta Težačkega (levo) zaradi poškodbe v soboto ne bo v ekipi Drave, bosta pa zraven Gorazd Gorinšek in Aleš Čeh.
Nogometaše ptujske Drave čaka v soboto zelo zahtevno gostovanje v Domžalah, proti istoimenski domači ekipi, ki je vodilno moštvo v 1. slovenski nogometni ligi (so še edina ekipa brez poraza - 7 zmag in 5 neodločenih izidov), za nameček pa so uspešno nastopili tudi v evropskem pokalnem tekmovanju. Že to dovolj pove o ekipi, ki ji bo v soboto ptujska Drava poskušala odščipniti točko. Nogometaši ob Kamniški Bistrici imajo v svojih vrstah prvega
strelca lige Simobil-Vodafone Ermina Rakoviča in vzhajajočo zvezdo slovenskega nogometa Daliborja Stevanoviča, ki za prvim strelcem zaostaja samo tri zadetke. Dodajmo še podatek, da je obramba Domžal v prvih 12 krogih prejela samo šest zadetkov ali v povprečju 0,5 zadetka na tekmo!
Osvojena točka proti Beli krajini je dobra vzpodbuda za nogometaše Drave, ki so se znašli v globoki rezultatski in igralni krizi. Prvi nastop novega trenerja Milka Đurov-
Železničar - Drava 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Lord Kangane (32), 0:2 Kronaveter (67), 0:3 Kronaveter (72)
DRAVA: Štelcer, Petek, Toplak, Lord Kangane, Korez, 1. Emeršič, M. Emeršič, Šmon, Sladojevič, Chetti, Adrianno. 1grali so še: Tisnikar, Drevenšek, Kronaveter, Ljubanič, Hrušica, Velečič. Trener: Milko Đurovski
Nogometaši ptujske Drave so v sredo odigrali prijateljsko nogometno srečanje s tretjeligašem Železničarjem, ki je služilo kot generalka pred srečanjem v Domžalah, predvsem pa vpogled v formo nekaterih nogometašev, ki bi se lahko vključili v prvo ekipo. Ptujčani so bili boljši skozi vso srečanje, predvsem pa v drugem polčasu, ko so dotolkli domače z dvema zadetkoma mladega Roka Kro-navetra.
Danilo Klajnšek
skega in starega strelskega lisjaka Klitona Bozga je prinesel določen premik naprej. Po dolgem času je Drava v tem prvenstvu zaigrala bolj napadalno. Seveda so ljubitelji nogometa veliko pričakovali od Bozga, ki sta ga v Črnomlju vedno pazila vsaj dva obrambna igralca Bele krajine, saj so dobro vedeli, od kod jim preti največja nevarnost. Na srečo Ptujčanov so nekoliko pozabili na druge, tako da sta Borut Tisnikar in Rok Krona-veter imela nekoliko več prostora in bi skorajda poskrbela za vse tri točke Drave. »Cenimo Domžale, vendar tokrat nimamo kaj izgubiti, lahko samo veliko pridobimo. Med tednom smo dobro trenirali in v Domžale ne gremo z belo zastavo,« je dejal kapetan Drave Emil Šterbal, ki naj bi se vrnil na svoje delovno mesto organizatorja obrambe. Milko Đurovski ne bo mogel računati na poškodovanega Roberta Težačkega in zaradi kartonov odsotnega Marka Drevenška, po poškodbi pa naj bi se v ekipo vrnil mladi Doris Kelenc, ki komaj čaka na priložnost za dokazovanje.
Kako bo sestavil ekipo, ve zaenkrat samo trener Milko Đurovski, ki je nekatere nogometaše preizkusil na sredinem prijateljskem srečanju v Mariboru proti Železničarju.
»Mislim, da je osvojena točka v Črnomlju naša realnost, seveda po prikazanem na igrišču. Ne morem reči, da si nismo želeli vseh treh, vendar se je pač tako izteklo. Ker dobro delamo, moramo biti optimisti na gostovanju pri eni naših najboljših ekip v letošnjem prvenstvu. Tudi mi nismo brez možnosti, čeprav so domačini popolni favoriti za zmago in že neodločen izid bi bil veliko presenečenje. Upam, da bomo zaigrali še bolje kot proti Beli krajini,« je dejal Aljaž Zajc, sicer igralec, ki na igrišču težko prizna nekomu, da je boljši.
DRAVA: Dabanovič, Miljatovič, Zajc, Šterbal, Gorinšek, Lunder, Bosilj, Čeh, Kelenc, Trenevski, Bozgo, Štromajer. REZERVNA KLOP: Štelcer, Tisnikar, Kronaveter, Kanga-ne, M. Emeršič, Chetti. TRENER: Milko Đurovski.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. SRL (ž)
Prvič iz igrišča sklonjenih glav
Mercator Tenzor Ptuj - Celjske Mesnine 28:34 (15:15)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Hameršak, Majcen, Šijanec 3 (1),Prapot-nik, Ciora 1, Derčar 14 (4), Ramšak, Strmšek 5, Lazarev, Kalan, Gregorec, Potočnjak, Brumen 4, Murko 1, Kelenc. Trener: Neno Potočnjak.
CELJSKE MESNINE: Fili-povič, Zorko 1, Minič 2, Ra-dovič, Lipovčič Skutnik 4, Toplak 6, Majcen 1, Gorski, Kikanovič 4, Stsiapanova 3 Jankovič, Krajnc 2, Potočnik 11 (4), Trener: Mišo Toplak.
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 8, Celjske mesnine 12
SEDEMMETROVKE: 5 (7), Celjske mesnine 4 (5)
Ptujske rokometašice so izgubile srečanje proti ekipi Celjskih mesnin, čeprav bi lahko bilo drugače, če bi domačinke zaigrale hitreje in bolj povezano v napadu ter bi se hitreje vračale v obrambo. Prvi polčas je prinesel zanimivo in dinamično igro.
Domačinke so v sedmi minuti povedle s štirimi zadetki prednosti (5:1) in izgledalo je, da bodo Celjanke težko držale korak z domačimi ro-kometašicami. Slednje je očitno hitro in visoko vodstvo
uspavalo in so v naslednjih minutah naredile preveč nepotrebnih napak, kar so hitre gostje znale izkoristiti in so kaj kmalu preobrnile rezultat v svojo korist (6:9). V igri Ptujčank je bilo vse preveč
Ana Mihaela Ciora, rokometašica ekipe Mercator Tenzor Ptuj
»
Na Ptuju mi je zelo lepo«
Pri Mercatorju Tenzorju so se letos okrepili z igralko, ki bi lahko takoj postala zaščitni znak kluba. Ana Mihaela Ciora, nekoč romunska, zdaj slovenska reprezentantka, si je dobro ime v tem prostoru pred leti ustvarila kot desno krilo Krima. S Ptuj-čankami je podpisala dvoletno pogodbo, če se bo v družbi Štajerk dobro počutila, pa bo ostala še dlje. Ta čas odlično kaže.
Temperamentno in iskrivo dekle z lahkoto trese mreže tudi najboljših vratark Lige Telekom. Čeprav višina ne daje vtisa, da bo z mesta desne zunanje igralke spravljala v obup Mercatorjeve tekmice, počne prav to. To ji omogočata hitrost in tehnika, pri čemer pa ji, to rada poudari, vedno pomaga kolektiv. Igranje v Piranu in Škofijah (RK Burja) je zanjo pomenilo novo izkušnjo, predsednik »trgovk« Miran Senčar pa je z njenim prihodom napravil dober posel. Igre jo uvrščajo med najboljše igralke DP in so dovolj tehten razlog, da smo Ano Mihaelo Cioro povabili k pogovoru.
Prvi meseci igranja na Ptuju so za vas in za Mer-cator Tenzor zelo uspešni. Kako se odlična strelka počuti v starodavnem mestu in Sloveniji?
A. M. Ciora: »Na Ptuju mi je zelo lepo, vsi so me lepo sprejeli in so prijazni. Kadarkoli se pogovarjam z ljudmi, mi to vedno znova dajejo vedeti. S prilagajanjem nisem imela težav, že prej sem osebno poznala Ines Mlač Černe in Mojco Derčar. Čeprav je
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska reprezentantka Ana Mihaela Clora, je pred letošnjo sezono okrepila ekipo Mercator Tenzor Ptuj.
novo okolje majhno, pa je nadvse zanimivo in simpatično. Tudi Slovenija je privlačna dežela in mi je prirasla k srcu.«
Po mnenju mnogih sodite med najzaslužnejše za uspešno jesensko serijo rdeče-belih. Kako ste zadovoljni s svojimi nastopi?
A. M. Ciora: »Glavni razlog za uspešne igre v zadnjem obdobju tiči v tem, da smo znali združiti izkušnje in mladost. Zasluge za dobre predstave
ne pripisujem sebi, ampak kolektivu. Brez pomoči soigralk se ne bi tako uveljavila. Seveda pa jih bo treba potrjevati. Znano je osnovno pravilo: v ospredje je mogoče samo s kakovostjo.«
V čem je prednost Ptujčank pred drugimi klubi?
A. M. Ciora: »Pogoj je, da je ekipa zbir dobrih posameznic. Mercator Tenzor je tako uspešen, ker ima soliden igralski kader, predane klubske delavce in dobre, zveste
navijače. Že od začetka smo ustvarili vzdušje, ki mora prinesti uspeh. Takih okolij v Sloveniji ni veliko.«
Trener Neno Potočnjak je predtem že uspešno vodil moške rokometne klube v tem prostoru.
A.M. Ciora: »Neno Potoč-njak prinaša pozitivno energijo v mnogih različicah. Je kritičen in nepopustljiv ter hkrati tako zelo človeški. Kjer obstajajo delo, red in spoštovanje, ne manjka veselja.«
Proti Celjankam ste klonile s šestimi goli razlike.
A.M. Ciora: »Do izida 21:21 smo imele dovolj moči, zbranost je bila zadovoljiva. Gostje so narekovale visoki ritem, saj so nas hotele z rotacijo igralk izčrpati. Vsekakor smo naredile preveč tehničnih napak, imele pa smo tudi slabo realizacijo nekaterih stoodstotbiuh priložnosti.«
V četrtfinalu ženskega pokala se boste pomerile z branilkami naslova - igralkami Krima Tenzorja. Prva tekma bo 26. oktobra na Ptuju, povratna pa 9. novembra na Galjevici.
A.M. Ciora: »Ni težko uganiti, da spada Krim v vrh evropskega rokometa. Nenazadnje pa bo dovolj velika poslastica tudi za gledalce. Ne le zaradi slovitih imen, ampak ker takšna sestava pomeni trd in neizprosen boj.«
Kaj pa reprezentanca?
A.M. Ciora: »Meni je bilo vedno čast igrati v slovenski izbrani vrsti. Ne skrivam ambicij. Želim si mesto med najboljšimi in vse bom storila, da si ga tudi zagotovim.«
Ivo Kornik
1. A SRL - ŽENSKE					
REZULTAT 6. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj -			Ceyske mesnine 28:33, Ko-		
čevje Anubis - Maks 33:26, Celeia Žalec - Burja Škofije 36:31, Izola					- Olim-
pija 26:37, Inna Dolgun - Krim Mercator 25:35, Europrodukt Brežice					- Loka
kava KSI 31:28.					
1. KRIM MERCATOR	6	6	0	0	12
2. MERCATOR TENZOR PTUJ	6	4	1	1	9
3. KOČEVJE ANUBIS	6	4	0	2	8
4. CELEIA ŽALEC	5	4	0	1	8
5. INNA DOLGUN SVIŠ	4	3	0	1	6
6. OLIMPIJA PLK	6	3	0	3	6
7. CELJSKE MESNINE	5	3	0	2	6
8. MAKS	5	2	0	3	4
9. IZOLA	5	1	1	3	3
10. EUROPRODUKT BREŽICE	6	1	1	4	3
11. LOKA KAVA KSI	5	0	1	4	1
12. BURJA	6	0	0	6	0
Foto: Črtomir Goznik
Tudi novopečena reprezentantka Slovenije Martina Strmšek (MT Ptuj, svetli dres) ni mogla pomagati Ptujčankam do nove zmage - Celjanke so bile tokrat premočne.
odgovornosti na plečih re-prezentantke Mojce Derčar, ki je v prvem polčasu dosegla osem zadetkov in bila tista, ki je držala korak z gostjami.
Začetek drugega polčasa je ponovno minil v zname-
nju ptujskih rokometašic, ki so v 38. minuti vodile 20:16. Potem pa je znova sledil nerazumljiv padec v igri, saj so grešile predvsem v napadu, kjer je bila njihova igra nepovezana, brez prave ideje; vse igralke so čakale, kaj bo naredila Mojca Derčar. Še zlasti sta razočarali reprezentantki Ciora (nastopila je s poškodovanim gležnjem) in Strmško-va, ki sta zaigrali na zunanjih položajih. Od 42. minute naprej pa so na Ptuju gledalci lahko videli igro samo ene ekipe, in sicer gostij iz Celja. Takrat je bil rezultat nazadnje izenačen na 21:21, nato pa so gostje kaznovale vsako domačo napako in brez težav prišle do lažje zmage, kot so
to same pričakovale.
Od rokometašic domače ekipe so gledalci pričakovali več hitre in kolektivne igre v napadu, pa tudi obramba je le na trenutke delovala enotno, tako da je imela vratarka Rajšičeva obilo dela. V domači ekipi je kot vedno izstopala neumorna Mojca Derčar, ki pa je bila ob dobri vratarki Raišičevi premalo za končni uspeh. Pri gostjah je največ zadetkov dosegla Potočnikova (11), posebej pa se je izkazala mlada krilna igralka Toplakova, ki je predvsem v prvem polčasu iz nasprotnih napadov neutrudno polnila mrežo domačink.
Danilo Klajnšek
Hura, prosti čas
Tokrat do števila 1000?
Projekt Hura, prosti čas! ponovno na široko odpira vrata Športne dvorane Mladika. V ta namen bo v času jesenskih počitnic organizirana strokovno vodena vadba za otroke v vrtcih, učence in dijake. Na voljo bodo različne športne in prostočasne aktivnosti. Mladi se bodo lahko pod strokovnim vodstvom učiteljev in profesorjev ter študentov, ki trenirajo posamezne športne panoge, preizkusili v veselem direndaju, hip hopu, aerobiki, malem nogometu, košarki, rokometu in mali rokometu, strelstvu, atletski abecedi, otroških plesih, otroških igrah in dvoranskem hokeju.
Športni zavod Ptuj, ki projekt pripravlja skupaj s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, je letos med 415 izvajalci prejel nagrado kot najuspešnejši izvajalec programa Hura, prosti čas!. Direktor Športnega zavoda Ptuj Simon Starček pravi, da jih nagrada le še bolj motivira, zato se v jesenskih počitnicah od 2. do 6. novembra ponovno lotevajo izvedbe projekta brezplačne vadbe za otroke
in mladino. To bo v letošnjem šolskem letu prvi sklop projekta, ki se bo odvijal še v zimskih in poletnih počitnicah. V dveh letih, kolikor časa se projekt že odvija na Ptuju, se je športne vadbe med počitnicami udeležilo več kot šest tisoč otrok, kar je najbolj množičen projekt v Sloveniji in edini v mestni občini Ptuj, ki nudi brezplačno vadbo. Najbolj spodbudne pa so tendence, ki kažejo v smeri skokovitega naraščanja udeležbe: "Ob izvedbi podrobne analize projekta ocenjujemo, da smo do sedaj dosegli in celo presegli zastavljene cilje. V prvem letu se je v jesenskih počitnicah petih programov udeležilo 300 otrok, lani smo ponudbo razširili in ponudili 8 programov, na katerih je bilo 600 udeležencev, letos pa bi radi dosegli število 1000. Zelo nas veseli, da so do sedaj udeleženci programa in starši izrazili veliko zadovoljstvo nad organizacijo, izvedbo in idejo samo," je povedal vodja projekta Robi Jaušovec.
UG
Foto: UG
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (m, ž)
Morda v dresu Benedikta že v soboto Ana Kutsay
V petem krogu prve državne lige čaka jutri težko delo odbojkarice Benedikta. Gostile bodo Šentvid, priče-tek tekme pa bo ob 19. uri. Po pričakovanem porazu v minulem krogu proti mariborski Novi KBM Branik je trener Benedikta Dušan Jesenko dejal: "Če se v Mariboru nismo mogli nadejati točk, pa bo na tekmi proti Šentvidu drugače. Želimo si dobre igre ter zmage." Šentvid je odlično pričel novo sezono. V gosteh je premagal Jesenice, na domačem parketu pa
izgubil proti Kopru ter presenetljivo v minulem krogu brez izgubljenega niza odpravil ljubljanski Sloving Vital. V vrstah Benedikta bodo šele pred tekmo izvedeli, če bo lahko prvič zaigrala tudi Ukrajinka Ana Kutsay, saj se še vedno čaka certifikat, ki je potreben za registracijo.
Odbojkarice Ptuja so odlično pričele prvenstvo v dru-goligaški konkurenci. Dve zmagi na domačem parketu sta dobra popotnica za nadaljevanja prvenstva. Zmagi proti bivšemu prvoligašu iz
Foto: Črtomir Goznik
Ana Kutsay (levo) je v preteklosti že navduševala v dresih ZOK Ptuj in ZM Ljutomer.
Rogoze ter Mislinji brez izgubljenega niza sta navdušili ptujske ljubitelje odbojke, trenerka Sergeja Lorber pa obljublja še boljše igre. Zanimiv obračun se obeta že jutri, ko Ptujčanke gostujejo v Zrečah pri Cometu. Zrečanke so prav tako izredno pričele prvenstvo, za razliko od Ptuja pa so dve zmagi zabeležile na gostovanjih. Tekma v športni dvorani Zreče se bo pričela ob 18.30.
Bivši prvoligaš Svit iz Slovenske Bistrice je v prvih dveh krogih drugoligaške moške konkurence zabeležil zmagi ter napovedal boj za najvišja mesta, ki vodijo v naslednji sezoni med elito. Pomembna je bila predvsem osvojitev vseh treh točk v prejšnjem krogu na domačem parketu proti še enemu bivšemu prvoligašu iz Šempetra. Bistričani so tako brez poraza na vrhu druge lige, že jutri pa jih čaka nov derbi. Potujejo v Kranj, kjer se bodo ob 18. uri pomerili z ekipo Astec Triglav. Ekipa iz Kranja, ki je v minuli sezoni osvojila odlično tretje mesto ter le za las ostala brez napredovanja v prvo ligo, je novo sezono prav tako pričela z dvema zmagama.
Miha Šoštarič
Kolesarstvo • Podelitev nagrade zlato kolo
Je zlato kolo res zlato?
V	soboto je v Sp. Pirničah na Gorenjskem potekala zadnja kolesarska dirka letošnje sezone, na kateri so vodilni iz KD Radenska Rog razglasili najboljša kolesarja v točkovanju za zlato kolo v obeh članskih kategorijah. Med mlajšimi člani je nagrado dobil novomeški kolesar Simon Špilak, ki je zbral največ točk na trinajstih razpisanih dirkah, več prahu pa je dvignila podelitev priznanja Tadeju Valjavcu iz švicarske ekipe Phonak, ki je bil najboljši Slovenec v točkovanju Protoura.
V	KK Perutnina Ptuj so se odločili, da dirko in podelitev bojkotirajo, direktor kluba Rene Glavnik pa ob tem pojasnjuje: "V osnovi nas moti netransparentnost podeljevanja nagrad, saj v našem klubu nismo bili pisno obveščeni niti o kriterijih podeljevanja nagrad, niti o končni razvrstitvi." Letos so Valjavec, Gorazd Štangelj (Ita, Lampre - Cafitta) in Uroš Murn (Švi, Phonak) kot člani tujih Pro tour ekip osvojili prva tri mesta, Mitja Mahorič in Borut Božič (Perutnina Ptuj) pa sta se kot najboljša kolesarja iz slovenske ekipe v točkovanju Evropa tour uvrstila na četrto in peto mesto: "Točkovanje za zlato kolo ocenjujemo kot popolno ignoranco do domačih kolesarjev, ki nastopajo za slovenske klube, s tem pa tudi do slovenskega gospodarstva, ki
Rene Glavnik, KK PP
ta šport podpira. Vsi slovenski klubu nastopajo v Evropa touru, priznanja pa dobivajo posamezniki, ki nastopajo v tujini. Zraven njih samih se promovirajo podjetja, ki imajo s slovenskim trgom skupnega zelo malo." Po prepričanju Glavnika ti kolesarji 'odžirajo' medijski prostor in zato predlaga: "V kolikor se bodo v vrstah organizatorja odločili, da podeljevanje zlatega kolesa nadaljujejo, je nujno, da se v kategoriji Elite uveljavita dve točkovanji, saj lestvici Pro in Evropa tour nista primerljivi, ker gre za dve ločeni tekmovanji in točkovanji, med katerima ni možno vleči vzporednice."
Točkovanje za zlato kolo je ideja dolgoletnega kolesarskega funkcionarja Zvoneta Zanoškarja in ga je letos 27. izbralo in podelilo KD Radenska Rog. Vodja letošnjega točkovanja Miro Miškulin pojasnjuje razloge za izbor kriterijev: "Včasih je bil izbor dosti bolj subjektiven kot danes, ko so kriteriji točno določeni. Najboljši slovenski kolesar in dobitnik zlatega kolesa je po našem sistemu tisti, ki zbere največ točk v Pro tour tekmovanju. Sledijo mu vsi ostali s točkami v Pro tour, nato pa kolesarji iz Evropa tour. Menimo, da je prvo tekmovanje na višjem nivoju, zato kolesarje tako rangiramo. Tudi kolesarji iz našega kluba zaradi tega na lestvici niso uvrščeni visoko." Glede na prepričanje Glavnika, da gre za zapostavljanje domačih klubov in sponzorjev, pa Miškulin odgovarja: "Menimo, da je ta razpis za izbor najboljšega slovenskega kolesarja in podelitev zlatega kolesa najboljši. Upoštevali smo tudi mnenja vodilnih slovenskih športnih novinarjev, ki pravijo, da bi bila tri točkovanja preveč. Če pa se Ptujčani dirke in podelitve niso hoteli udeležiti, je to njihov problem in ne problem točkovanja."
UG
Judo • 1. in 2. SJL
Derbi 3. kola na Ptuju
1. SJL
Jutri bo v športni dvorani Gimnazije na Ptuju derbi 3. kola 1. slovenske judo lige. Na troboju se bodo pomerile ekipe Drava iz Ptuja, lanski finalist Ivo Reya iz Celja in PJK Triglav Kranj.
Ptujčani bodo poskušali izgubljeni točki s prvega kola proti ekipi Sankaka »nadomestiti« proti lanskemu finalistu lige Ivu Reyi. Po dveh kolih je ekipa Drave na šestem mestu lestvice in mora za uvrstitev na zaključni turnir štirih najboljših ekip do konca rednega dela premagati vse svoje nasprotnike. Poraz s Celjani še ne bi bil usoden za domačine, če ob zmagi nad Kranjčani v zadnjem kolu premagajo še Olimpijo in Branik Broker iz Maribora, kljub temu pa bodo Ptujčani na domačem terenu ob bučni publiki veliki favoriti. Pričakujemo lahko tesen rezultat, o zmagovalcu pa bosta odločali kategorija do 60 kg, kjer se od povratnika Mitje Horvata pričakuje zmaga, in nad 100 kg, kjer bo Miran Plošinjak poskušal presenetiti državnega prvaka Ce-raja. Ekipi se bo po poškodbi pridružil tudi novinec Samo Masleša v kategoriji do 66 kg, ki letos tekmuje za Dravo, tako da bo ptujska ekipa v 3. kolu popolna.
»V 3. kolu 1. slovenske judo lige bo derbi kola na Ptuju, kjer gostimo enega od glavnih kandidatov za naslov državnega prvaka - celjski klub Ivo Reya. Z njimi smo se na našem zadnjem srečanju v lanski sezoni borili za zmago

V soboto v športni dvorani Gimnazije ne bo manjkalo takšnih atraktivnih metov.
do zadnje borbe, rezultat je bil tesen 3:4. Upam, da bo tokrat več športne sreče na naši strani, saj smo sposobni zmagati. Prepričan sem, da bo naša mlada ekipa dala vse od sebe. Proti ekipi kranjskega Triglava pričakujem gladko zmago,« je pred odločilnim srečanjem dejal domači trener prof. Vlado Čuš.
Za domačo ekipo bodo nastopali: do 60 kg Mitja Horvat in Matjaž Matjašič; do 66 kg Samo Masleša in Matjaž Mršnik; do 73 kg Rok Tajhman in Uroš Tajhman; do 81 kg Klemen Ferjan in Ervin Vinko; do 90 kg Igor Spasoje-vič in Jure Šegula; do 100 kg Jože Šimenko in nad 100 kg Miran Plošinjak.
Domačinom bi veliko pomagala tudi pomoč iz tri-
bun, zato vabijo vse navijače ptujske Drave, da jih pridejo bodrit v Športno dvorano Gimnazije v soboto, 22. oktobra, od 16. ure dalje.
1. SJL
Zanimivi troboji se obetajo tudi v 2. SJL, najzanimivejše borbe pa se prav tako obetajo na našem področju. Na blazine v Gorišnici bodo namreč poleg domačih judoistov stopili še judoisti Šiške in Lendave. Šiškarji so v dosedanjih štirih tekmah dosegli prav toliko zmag in so na najboljši možni poti, da se uvrstijo v 1. ligo, Lendavčani pa so tako kot Gorišničani dosegli dve zmagi in dva poraza, kar jih uvršča v sredino prvenstvene lestvice.
Sebi Kolednik
Gorišnica • Na obisku judoistka Urška Žolnir
Mladi so bili navdušeni
Mlada in nadvse simpatična judoistka Urška Žolnir, nosilka številnih priznanj in medalj s svetovnih tekmovanj in olimpijskih iger, je minuli teden obiskala občino Goriš-nica.
Najprej jo je sprejel župan Jožef Kokot, ki se ji je za obisk zahvalil s simboličnim darilom, nato pa so uspešno športnico z velikim aplavzom pozdravili še osnovnošolci, ki so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano v novi občinski stavbi.
Namesto Urškine pripovedi, kako težka je pot do velikih uspehov v športu, so si vsi skupaj ogledali film, ki je prikazoval vzpone in padce na Urškini športni poti. Ta je bila vse prej kot lahka, toda z veliko vztrajnosti in optimizma, predvsem pa trdne volje in želje po uspehu, jo je letos okronala z bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu, ki jo je dodala k lanski, prav tako bronasti medalji z olimpijskih iger v Atenah. In če je v času predvajanja utrinkov z Urškine življenjske poti na filmskem platnu, ki jo je posvetila judu, v dvorani vla-
Simpatična in nasmejana nosilka bronaste medalje s svetovnega prvenstva v judu in olimpijskih iger Urška Žolnir je navdušila mlade Gorišničane.
dala popolna tišina, ki so jo prekinjale občasne bučne ovacije mladih ob posnetkih njenih največjih uspehov, se je takoj po zaključku prostor napolnil z navdušenim ploskanjem, potem pa so vsi navzoči Urško dobesedno zasuli s prošnjami za avtogram ter vprašanji.
Urška Žolnir sicer trenira judo v celjskem klubu Sanka-
ku, je članska državna prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov od leta 2001 do 2005, med njene večje uspehe pa spadajo še naslovi evropske mladinske prvakinje v letih 1997 in 1998 ter številne odlične uvrstitve na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih.
SM
Foto: SK
Foto: UGk
Strelstvo • Pred začetkom nove strelske sezone
Bo prvakom uspelo še četrtič?
Dolgo obdobje poletnih počitnic je za nami in pred vrati je že začetek nova strelske sezone z zračnim orožjem (v soboto 1. in 2. liga s pištolo, v nedeljo mlajši mladinci in mladinke, oboji v Ljubljani). V letošnjem letu bodo iz Spodnjega Podravja na tekmovanjih državne lige aktivne ekipe SK Ptuj, SD Jur-šinci in SD Kidričevo. Prvi in drugi bodo tekmovali v 1.,
2.	in 3. državni ligi s pištolo, medtem ko bodo strelci iz Kidričevega nastopali le v 1. ligi s pištolo, oziroma SK Ptuj še v
3.	državni ligi s puško.
1. državna liga
Pred začetkom nove sezone 1. državne strelske lige s pištolo so ponovno največji favoriti trikratni zaporedni zmagovalci, ekipa SD Kidri-čevo-Tenzor, ki bo tudi tokrat nastopala v sestavi tekmovalcev, ki so dober porok za morebitno novo zmagoslavje. Ekipo bodo ponovno zastopali Boštjan in Simon Simonič ter Cvetko Ljubič. Od ostalih dveh ekip iz Spodnjega Podravja si je med poletjem najbolj opomogla ekipa
SK Ptuj I, lani petouvrščeno moštvo, ki ga je s preselitvijo iz druge lige okrepila Majda Raušl. Ob vodji ptujske ekipe bodo tekmovali še Matija Potočnik in Robert Šimenko. Ekipa iz Juršincev, lani četr-touvrščeno moštvo lige, bo tudi letos nastopila v mladi, Simon Simonič in Rok Pučko, vendar izredno nadarjeni postavi, ki jo bo vodil izkušeni strelec Mirko Moleh.
2. državna liga
V drugoligaški konkurenci bo nastopala druga ekipa SK Ptuj, za katero bodo v letošnjem letu streljali Zlatko Kostanjevec, Simeon Gonc, Domen Solina, Mateja Leva-nič ter Mojca Lazar. Ekipa bo poskušala braniti odlično drugo mesto, ki si ga je priborila v lanski sezoni, kar pa bo izredno težko, saj SK Ptuj daje vedno velik poudarek pomladitvi ekipe in posledično nabiranju tekmovalnih »kilometrov« manj izkušenih strelcev. Ekipa iz Juršincev, ki bo nastopala v postavi Janko Berlak, Simon Druzovič ter Gregor Moleh, bo poskušala popraviti lanskoletno 11. me-
Foto: Simeon Gone
Simon Simonič, SD Juršinci, in Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Ten-zor, sta glavna favorita za posamična odličja v 1. ligi.
sto, preko katerega so se kljub dodatnim kvalifikacijam še obdržali v 2. ligi s pištolo.
Mlajše kategorije
V državni ligi mlajših mladincev in mladincev bo v letošnji sezoni najbolj zanimivo v disciplini mladinci pištola, kjer se bo odvijal vnet boj za mesta od drugega naprej, saj je prvo mesto že pred začetkom tekmovanja trdno zasidrano v rokah odličnega Simona Simoniča. Svoje kvalitete bodo dokazovali še
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14, 2. SML, 2. SKL
1. SML
1. SKL
REZULTATI 10. KROGA: Britof - Aluminij 4:3, Mura 05 - CMC Publikum 2:3, Bilje Primorje - Triglav 0:6, Svoboda - HIT Gorica 2:3, Koper - Domžale 3:1, Factor - Rudar Velenje 3:2, Maribor - Železničar 1:1
1.	HIT GORICA 10 8 1 1 28:10 25
2.	TRIGLAV 10 8 1 1 26:10 25
3.	MARIBOR 10 7 2 1 27:10 23
4.	KOPER 10 7 1 2 25:13 22
5.	BRITOF 10 7 0 3 29:19 21
6.	CMC PUBLIKUM 10 6 2 2 26:13 20
7.	ALUMINIJ 10 3 4 3 12:13 13
8.	ŽELEZNIČAR 10 3 2 5 10:13 11
9.	SVOBODA 9 3 0 6 14:15 9
10.	FACTOR 10 3 0 7 17:26 9
11.	RUDAR (V) 9 3 0 6 18:28 9
12.	DOMŽALE 10 1 1 8 10:27 4
13.	MURA 05 10 1 1 8 10:31 4
14.	PRIMORJE 10 1 1 8 5:29 4
Grobi Gorenci
BRITOF - ALUMINIJ 4:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Furek (20), 1:1 Buba-nja (23), 1:2 Furek (58), 2:2 Bubanja (62), 2:3 Breg (80), 3:3 Bunderla (89), 4:3 Bunderla (93)
ALUMINIJ: Sagadin, Medved, Ljatifi (Lah), Tišma, Fruk, Tement, Breg, Gorani, Furek, Marinič, Toplak (Rampre). Trener: Bojan Špehonja.
Mladinci Aluminija so gostovali pri ekipi Britofa, kjer so pod čudnimi okoliščinami izgubili srečanje. Razlog pa tiči v zelo pristranskem sojenju ljubljanskega sodnika, ki je bil dvanajsti igralec domačinov. Sam poraz ni tako tragičen, pač pa grobosti domačih nogometašev vsekakor niso sprejemljive, saj so Kidričani v 75. minuti ostali brez Gregorja Fureka, ki je s težko poškodbo končal v ljubljanskem kliničnem centru (prelom na desni nogi), rumeni karton pa je na presenečenje vseh prisotnih dobil igralec Aluminija, domači igralec Ajdovec pa ni bil niti opomnjen!
Postavlja se vprašanje, kaj dela trenerska in sodniška organizacija, da se tolerirajo očitne grobosti na nogometnih tekmah. Prelomi in zlomi niso poškodbe, ki bi si jih igralci povzročali sami. Ker je to že drugi brutalni izpad v istem dnevu (prvi je bil v Črnomlju - poškodba Težačkega), je potrebno vklopiti rdečo luč.
REZULTATI 10. KROGA: Britof - Aluminij 1:1, Mura 05 - CMC Publikum 2:2, Svoboda - HIT Gorica 1:2, Koper
-	Domžale 0:0, Factor - Rudar Velenje 6:0, Bilje Primorje - Triglav 0:5, Maribor - Železničar 1:0
1.	MARIBOR 10 9 1 0 37:3 28
2.	TRIGLAV 10 8 1 1 31.13 25
3.	HIT GORICA 10 7 1 2 18:8 22
4.	DOMŽALE 10 5 4 1 15:8 19
5.	SVOBODA 10 5 2 3 21:13 17
6.	RUDAR (V) 10 5 1 4 12:16 16
7.	FACTOR 10 4 3 3 18:17 15
8.	KOPER 10 4 2 4 16:14 14
9.	CMC PUBLIKUM 10 3 4 3 15:17 13
10.	ALUMINIJ 10 2 2 6 7:17 8
11.	PRIMORJE 10 2 1 7 10:25 7
12.	ŽELEZNIČAR 10 2 0 8 11:21 6
13.	BRITOF 10 1 3 6 10:30 6
14.	MURA 05 10 0 1 9 5:29 1
BRITOF - ALUMINIJ 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Meznarič (45), 1:1 Križaj (80)
ALUMINIJ: Lipovac, Kamenšek, Pepelnik (Lončarič), Kušar, Medved, Lešnik, S. Krajnc (D. Krajnc), Rotman, Justinek (Kurež), Milec (Kovač), Mez-narič. Trener: Simon Vidovič.
2. SML - VZHOD
REZULTATI 10. KROGA: Dravograd
-	NŠ Drava Ptuj 4:0, Krško - Nissan Ferk Jarenina 4:3, Kovinar Montavar
-	Arcont Radgona 2:1, Zreče - Slovenj Gradec 2:1, Radlje - Fužinar 5:0, Mali šampion - Bistrica 5:0. V tem krogu je bila prosta Nafta.
1.	DRAVOGRAD 9	9	0	0 51:7	27
2.	MALI ŠAMPION 9	7	0	2	24:20	21
3.	NŠ DRAVA PTUJ 8	5	2	1	21:16	17
4.	ZREČE 8	5	0	3 18:8	15
5.	KRŠKO 9	4	1	4	22:13	13
6.	NAFTA 9	4	0	5	21:26	12
7.	JARENINA 8	3	2	3	16.16	11
8.	RADLJE 8	3	2	3	16:20	11
9.	BISTRICA 8	3	1	4	26:18	10
10.	KOVINAR M.	8	3	14	11:21	10
11.	RADGONA	8	2	1 5	13:31	7
12.	FUŽINAR	8	0	2 6	11:25	2
13.	S. GRADEC	8	0	1 7	5:35	1
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 10. KROGA: Dravograd
-	NŠ Drava Ptuj 5:0, Krško - Nissan Ferk Jarenina 3:0, Kovinar Montavar
-	Arcont Radgona 6:1, Zreče - Slovenj Gradec 3:0, Radlje - Fužinar 3:0, Mali šampion - Bistrica 16:0. V tem krogu je bila prosta Nafta.
1.	DRAVOGRAD 9 8 1 0 59:7 25
2.	NAFTA 9 7 0 2 52:13 21
3.	JARENINA 8 7 0 1 40:10 21
4.	KOVINAR M. 8 5 2 1 20:10 17
5.	KRŠKO 9 4 3 2 24:11 15
6.	MALI ŠAMPION 9 5 0 4 14:21 15
7.	NŠ DRAVA PTUJ 8 4 1 3 23:18 13
8.	A. RADGONA 8 3 0 5 16:20 9
9.	ZREČE 8 3 0 5 9:18 9
10.	S. GRADEC 8 2 0 6 7:33 6
11.	RADLJE 8 1 1 6 5:26 4
12.	FUŽINAR 8 1 0 7 7:42 3
13.	BISTRICA 8 0 0 8 6:53 0
LIGA U-14
REZULTATI 10. KROGA: Aluminij
-	Mali šampion 0:3, Arcont Radgona
-	NŠ Drava Ptuj 1:3, Le cog Sportif
-	Koroška Dravograd 6:0, Bistrica
-	Mura_05 0:2, CMC Publikum - Nafta 4:1, Železničar - Kovinar Montavar 7:0, Rudar Velenje - Maribor 0:8
1.	MALI ŠAMPION	10	9	1	0	56:4	28
2.	MARIBOR	10	8	1	1	53:10	25
3.	CMC PUBLIKUM	10	8	1	1	30:7	25
4.	ALUMINIJ	10	6	1	3	30:11	19
5.	LE C. SPORTIF	10	6	1	3	29:17	19
6.	ŽELEZNIČAR	10	5	1	4	22:21	16
7.	NŠ DRAVA PTUJ	10	4	2	4	25:23	14
8.	RUDAR (V)	10	4	1	5	28:28	13
9.	MURA 05	10	4	1	5	21:21	13
10.	A. RADGONA	10	3	0	7	12:28 9
11.	BISTRICA	10	3	0	7	16:39	9
12.	DRAVOGRAD	10	3	0	7	10:33	9
13.	NAFTA	10	2	0	7	21:36 6
14.	KOVINAR M.	10	0 0	10 7:38 0
ALUMINIJ - MALI ŠAMPION 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Deželak (26), 0:2 Jo-vanovič (40), 0:3 Jurič (47)
ALUMINIJ: Zajc, Jazbec (Ivanovič), Čeh, Trantura, Tominc, Šket, Petek, Medved, Kurež (Rogina), Milec (Pis-lak), Hajšek.
ARCONT RADGONA - NŠ DRAVA PTUJ 1:3 (1:1)
STRELCI: 0:1 Ljubec (2), 1:1 Križan (5), 1:2 Bogdan (60), 1:3 Bogdan (68)
Domen Solina, SK Ptuj, Gregor Moleh ter Simon Druzo-vič, SD Juršinci. Zelo zanimivo bo tudi med mladinkami s pištolo, kjer bodo letos tekmovale ptujske strelke, saj so z letošnjo sezono prestopile v višjo kategorijo. Nastopale bodo: Mojca Lazar, Mateja Levanič, Marija Gabrovec in Katarina Matič, SK Ptuj, ter Petra Simonič, SD Juršinci. Med mlajšimi mladinci ostaja še zadnje leto aktualni prvak Rok Pučko.
Simeon Gonc
NŠ DRAVA PTUJ: Janžekovič, Ro-škar (Ostroško), Serdinšek (Horvat), Fekonja, Menoni, Krajnc, Vinkovič, Gril (Matjašič), Bogdan, Ljubec, Fijan.
Danilo Klajnšek
1. SŽNL U-16
Rezultati 5. kroga: ŽNK Ljudski vrt Ptuj - ŽNK Krka 2:2 (1:0), ŽNK Kisovec - ŽNK Livar Ivančna Gorica 3:2 (1:2), ŽNK Pomurje Davidov hram - ŽNK Škale 3:1 (2:0)
1.	ŽNK KRKA 5 4 10 15:4 13
2.	ŽNK POMURJE 5 4 0 1 15:7 12
3.	LJUD. VRT PTUJ 5 3 2 0 20:6 11
4.	ŽNK ŠKALE 5 2 0 3 9:10 6
5.	KAMEN JERIČ 4 112 8:10 4
6.	ŽNK LIVAR 5 1 0 4 9:15 3
7.	SLOV. GRADEC 4 1 0 3 5:14 3
8.	ŽNK KISOVEC 5 1 0 4 6:21 3
Ptujčanke prve nepremagane proti Krki
ŽNK LJUDSKI VRT - ŽNK KRKA
2:2 (1:0)
Strelke: 1:0 Doroteja Topolovec (22), 1:1 Eva Mirtič (56), 1:2 Sara Gruden (65), 2:2 Tamara Ramšek (80).
ŽNK Ptuj: Urška Arnuš, Tina Rosič, Nina Pihler, Doroteja Topolovec, Maja Skaza, Katja Nežmah, Mateja Arnuš, Tamara Veber (od 17. Laura Arnuš), Tamara Ramšek.
V derbiju 5. kola 1. SNŽL do 16 let se je ženski nogomet predstavil v zelo lepi luči, saj je bila tekma res odlična. Ptujčanke so imele premoč čez celo tekmo, na gol so sprožile tudi veliko več strelov. Kljub temu je ekipa Krke prišla v vodstvo 2:1. Da je bilo pravici zadoščeno, je poskrbela Tamara Ramšek, ki je izenačila rezultat v zadnji minuti in prinesla domačinkam več kot zasluženo točko.
Ptujčanke čaka v soboto, 22. 10. 2005, ob 15. uri v Filovcih še ena težka tekma proti ŽNK Pomurje Davidov hram. Obeta se nam še ena lepa tekma.
AČ
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Domžale - Drava, Anet Koper
-	Rudar Velenje, Primorje - Nafta; SOBOTA - OB 18.00: Maribor Pivovarna Laško - Bela krajina, CMC Publikum - HIT Gorica
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - PETEK: Tinex Šenčur - Krško; NEDELJA - OB 15.00: Zagorje - Aluminij, Koroška Dravograd - Factor, Svoboda - Supernova Triglav, Livar - Dravinja.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 11. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Pohorje - Zavrč, Veržej - Tišina, Kovinar Štore - Železničar, Črenšovci - Mura 05, Malečnik - Beltinci; NEDELJA - OB 15.00: Stojnci - Šmarje pri Jelšah, Holermuos Ormož
-	Tišina.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA - OB 15.00: Šentilj Jarenina - MU Šentjur, Oplotnica - Bistrica, Tehnotim Pesnica - Šoštanj, Gerečja vas Unukšped - AJM Kungota, Zreče - Pesnica, Mons Claudius - Brunšvik;-NEDELJA - OB 15.00: Mali šampion - Dornava.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Apače - Gorišnica, Slovenja vas Zlatoličje - Bukovci, Boč - Hajdina; NEDELJA - OB 10.30: Skorba
-	Središče, Videm - Cirkulane; NEDELJA - OB 15.00: Mark 69 Rogoz-nica - Podvinci.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE
PARI 8. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Spodnja Polskava - Grajena, Tržec - Markovci; SOBOTA OB 17.00: Podlehnik - Pragersko; NEDELJA OB 10.30: Hajdoše - Zgornja Polskava, Lovrenc -Leskovec.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 7. KROGA: Termo - Jeruzalem Ormož (SOBOTA OB 20.00), Gold club- Prevent, Slovan - Rudar Trbovlje, Cimos Koper - Krka Mobil. Srečanji Ribnica Riko hiše - Gorenje 32:38 in Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 27:33 sta bili odigrani v sredo.
1. A SRL - ŽENSKE
PARI 7. KROGA: Krim Mercator - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (SOBOTA OB 19.00), Polje Maks - Olimpija, Loka kava KSI - Annubis Kočevje, Burja Škofije - Europrodukt Brežice, Celjske mesnine - Celeia Žalec, Izola - Inna Dolgun.
1. B SRL - MOŠKI
PARI 4. KROGA: Velika Nedelja - Pekarna Grosuplje (SOBOTA OB 19.00), Mitol Sežana - Gorišnica, Atom Krško - Sviš, Dobova - Dol TKI Hrastnik, Sevnica - MIP Gorica Leasing, Cerklje -Istrabenz plini Izola.
1.	B SRL - ŽENSKE
6. KROG: Škocjan - Ptuj
2.	SRL MOŠKI - VZHOD
PARI 5. KROGA: Drava Ptuj - Črnomelj (SOBOTA OB 19.00 ŠD Center), Klima Petek Maribor - Šmatno 99, Radeče - Arcont Radgona.
ŽENSKI ROKOMETNI POKAL
1. tekma četrtfinala slovenskega ženskega rokometnega pokala -SREDA - OB 19.00: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator (športna dvorana Center).
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 5. KROGA: Benedikt - Šentvid, Sloving Venus Vital - Luka Koper, CPK Hitachi - Nova KBM Branik
2.	DOL ŽENSKE
PARI 3. KROGA: Comet Zreče - Ptuj (sobota - ŠD Zreče ob 18.30), Prevalje - Partizan Škofja Loka, Kočevje - Čulum s.p.Valšped, Broline Kamnik - Braslovče, Formis Bell - Savinjska Šempeter, Mislinja - Ecom Tabor
2. DOL MOŠKI
PARI 3. KROGA: Astec Triglav - Svit, Telemach Žirovnica - Termo Lub-nik, Kočevje - Prigo Brezovica, SIP Šempeter - TAB Mežica, Partizan Fram - Kekooprema Žužemberk, Hoče - Logatec.
KEGLJANJE
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
PARI 2. KROGA: Drava - Impol (sobota ob 13.30 v DETA centru), Fužinar - Nafta, Komcel - Šoštanj
3.SKL VZHOD - MOŠKI
PARI 4. KROGA: Drava - Impol (sobota ob 17.30 v DETA centru), Fužinar - Krško, Lokomotiva - Radenska, Žalec Petrol - Piramida.
Danilo Klajnšek
JUDO
1.	SJL
Na Ptuju (v soboto, 22. 10., ob 16. uri v športni dvorani gimnazije): DRAVA, IVO REYA, PJK TRIGLAV
V	Ljubljani: OLIMPIJA, SANKAKU
V	Slovenski Bistrici: IMPOL, BRANIK BROKER, BEŽIGRAD
2.	SJL
Ljutomer: LJUTOMER, KBV LENDAVA, IMPOL 2 Gorišnica: GORIŠNICA, ŠIŠKA, LENDAVA Maribor: ADK MARIBOR, ŽELEZNIČAR, DUPLEK
KOŠARKA
V soboto, 22. 10. 2005, igrajo člani v ŠD Gimnazije tekmo 3. kroga v 2. SKL - vzhod z ekipo KK Nazarje ob 20. uri. Kadeti igrajo v soboto ob 12. uri z ekipo KK Rogaška 98 prav tako v domači dvorani, mladinci pa gostujejo v nedeljo ob 15. uri v Zrečah.
Medobčinsko prvenstvo v krosu OŠ in ŠC Ptuj
Sprostitev, zabava in druženje
Videmski jesenski kros je rezultat izjemne športne kulture, ki smo ji priča na tem prostoru. Tek je postal ena najbolj privlačnih prostovoljnih aktivnosti mladih, bodisi kot spek-takel, ki ga spremljajo kot gledalci, bodisi kot zadovoljevanje potrebe po gibanju. Da je tako, potrjuje množičen odziv osnovnošolcev in srednješolcev, saj je progo, speljano ob Dravinji, preizkusilo preko 600 tekačev in tekačic, športni boj 10 osnovnih in 4 srednjih šol pa je bil zanimiv vse do konca.
REZULTATI:
LETNIK 1991,_ UČENCI:
1.	Elvis Arnuš (OŠ Juršinci),
2.	Nejc Janžekovič (OŠ Do-rnava), 3. Jure Šmigoc (OŠ Videm - podr. Leskovec); UČENKE: 1. Martina Potrč, 2. Karmen ČEH (obe OŠ Des-trnik - Trnovska), 3. Barbara Trafela (OŠ Videm). LETNIK 1992, UČENCI: 1. Matej Lorber (OŠ Cirkulane - Zavrč), 2. Matej Hauptman (OŠ Destrnik - Trnovska vas), 3. Nejc Lovrec (OŠ Juršinci); UČENKE: 1. Maruša Malovič (OŠ Ljudski vrt), 2. Patricija Rajh, 3. Mateja Munda (obe OŠ Juršinci). LETNIK 1993, UČENCI: 1. Edmond Drn-dalaj, 2. David Rozman (oba
Odločno na progo ...
Foto: arhiv Športnega zavoda Ptuj
OŠ Markovci), 3. Aljaž Horvat (OŠ Dornava); UČENKE: 1. Karina Černivec (OŠ Cirkula-ne - podr. Zavrč), 2. Dušanka Milošič (OŠ Videm - podr.
Leskovec), 3. Sanja Mlinarič (OŠ Ljudski vrt). LETNIK 1994, UČENCI: 1. Tilen Štumperger (OŠ Dornava), 2. Rok Kajzer (OŠ Destrnik-
Najboljše pri deklicah, letnik 1995
Foto: arhiv Športnega zavoda Ptu
Nogomet • MNZ Ptuj, reprezentanca U-13
MNZ Ptuj - MNZ Lendava 9:0 (3:0)
Strelci: Matjašič 3-krat, Šket 2-krat, Serdinšek 1-krat, Medved 1-krat, Petek 1-krat, Strel 1-krat
MNZ Ptuj: Dejan Vrečk, Uroš Šegula (vratarja), Marcel Vindiš, Nikolaj Čeh, Boštjan Strel, Matija Goričan, Jožef Ostroško, Rok Medved, Severin Serdinšek, Aljaž Horvat, Borut Skurjeni, Marko
Roškar, Jure Matjašič, Danijel Ljubec, Timotej Petek, Matej
Simonič, Blaž Cesar, Borut Šket, Denis Perger, Denis
Trnovska vas), 3. Aljaž Belšak (OŠ Cirkulane); UČENKE:
1.	Barbara Rižnar (OŠ Jur-šinci), 2. Andreja Murko (OŠ Videm), 3. Nina Fistrovič (OŠ Destrnik). LETNIK 1995, UČENCI: 1. Sašo Kupčič (OŠ Destrnik-Trnovska vas),
2.	Gregor Svržnjak (OŠ Do-rnava), 3. Domen Zupančič (OŠ Markovci); UČENKE: 1. Tanja Nahberger (OŠ Breg),
2.	Eva Kostanjevec (OŠ Mar-kovci), 3. Špela Petrovič (OŠ Destrnik).
Srednje šole LETNIK 1990, DIJAKI:
1.	Denis Krajnc, 2. Marko Novak (oba Poklicna in teh. str. šola), 3. Tadej Toplak (Strojna); DIJAKINJE: 1. Laura Pajtler (Ekonomska šola Ptuj), 2. Natalija Korez (Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj), 3. Jasmina Belšak (Ekonomska šola Ptuj). LETNIK 1988-89, MLAJŠI MLADINCI: 1. Damjan Antolič, 2. Mitja Strmšek (oba Elektro),
3.	Sergej Štiberc (Strojna); MLAJŠE MLADINKE: 1. Nataša Šibila (Ekonomska šola Ptuj), 2. Bojana Topolovec, 3. Albina Ropič (obe Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj). LETNIK 1987-86, STAREJŠI MLADINCI: 1. Dejan Zemljarič, 2. Sebastjan Sladnjak (oba Elektro šola), 3. Mišel Ristov (Ekonomska šola Ptuj); STAREJŠE MLADINKE: 1. Manuela Ozmec,
2.	Manja Ozmec, 3. Dominika Sok (vse Ekonomska šola Ptuj).
Ivo Kornik
Muršec. Trener Gorazd Černila, inštruktor Marjan Lenar-tič.
Ivo Kornik
Seminar za nogometne trenerje
MNZ Ptuj, Društvo nogometnih trenerjev Ptuj in NK Aluminij iz Kidričevega prirejajo seminar za trenerje na območju MNZ PTUJ, ki bo v ponedeljek, 24. 10. 2005, ob 16.30 na stadionu NK Aluminij (umetna trava) v Kidričevem.
Naslov seminarja je Z igro do igre, temo pa bo predstavil v Ptuju rojeni dr. Zdenko Verdenik, prvi selektor reprezentance Slovenije v samostojni Sloveniji, ki je postavil temelje za našo reprezentanco, ki se je uvrstila na svetovno in evropsko prvenstvo.
Bistvo teme je praktičen prikaz, kako z metodo formirati igro 11:11. Tema predstavlja poživitev in popestritev treninga, povečuje motivacijo za intenzivnejšo vadbo in je metoda praktičnega pristopa h taktičnim zakonitostim nogometne igre. Po seminarju bo predstavitev nogometnega igrišča z umetno travo.
Rok prijave kandidatov je četrtek, 20. 10. 2005, na naslov MNZ Ptuj, Čučkova 2, 2250 Ptuj, e-mail: ptuj.mnz@amis.net, info-@mnzveza-ptuj.si in faks 02 74815 37. Priporočamo, da se seminarja udeležita vsaj dva trenerja iz vsakega kluba MNZ Ptuj.
DNT Ptuj
Reprezentantje MNZ Ptuj v kategoriji do 13 let
Foto: arhiv Športnega zavoda Ptuj
Mali nogomet
DMN Lenart
A-liga
Tekme 7. kola so bile odigrane 16. oktobra v Voličini. Organizator je bila ekipa KMN Zavrh Bar Maistrova klet. Rezultati tekem: ZGD Slik. B. Goričan - KMN Legija 8:4 (4:2), KMN Zavrh Bar Maistrova klet - KMN Cer-kvenjak Gostišče pri Antonu ml. I 3:0 b.b. (0:0). ŠD Trnovska vas - ŠD Žerjavci 8:3 (4:2), DMNR Sandberg
-	KMN Benedikt 1:12 (0:7), ŠD Zavrh - Orfej 1:0 (0:0), ŠD Vitomarci
-	KMN Bar ČUK 11:3 (3:2).
1.	ŠD VITOMARCI	7	6	0 1	18
2.	ŠD TRNOVSKA VAS	7	6	0 1	18
3.	KMN LEGIJA	7	5	0 2	15
4.	KMN BENEDIKT	7	4	12	13
5.	KMN ZAVRH	7	4	12	13
6.	SLIK. B. GORIČAN	7	4	0 3	12
7.	ŠD ZAVRH	7	3	13	10
8.	DMNR SANDBERG	7	3	1 3	10
9.	ORFEJ	7	2	0 5	6
10.	CERKV. ml. I(-1) 7 2 0 5 5
11.	KMN BAR ČUK 7 1 0 6 2
12.	ŠD ŽERJAVCI 7 0 0 7 0 Naslednje, 8. kolo, bo odigrano 23.
oktobra v Lenartu, organizator je ekipa ŠD Žerjavci.
8.	ŠD SELCE 5 0 2 3 2
9.	ŠD ZAVRH ml. 6 0 15 1
Naslednje, 7. kolo bo odigrano 23. oktobra 2005 v Voličini, organizator je ekipa ŠD Selce.
C-liga
B-liga
Tekme 6. kola so bile odigrane 16. oktobra v Cerkvenjaku. Organizator je bila ekipa KMN Remos. Rezultati tekem: KMN Remos - KMN Sv. Ana ml. 4:1 (1:0), ŠD Torpedo 05 - KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II 5:2 (2:0), Pernica, veterani - ŠD Selce 3:2 (2:0), M-Trgovina Lormanje - ŠD Zavrh ml. 4:2 (1:0).
1.	KMN REMOS 6 4 11 13
2.	M-TRG. LORMANJE 5 4 0 1 12
3.	PERNICA, VETERANI 5 3 11 10
4.	ŠD TORPEDO 05 5 3 1 1 10
5.	KMN SV. ANA ml. 6 2 1 3 7
6.	KMN CERKV. ml. II 5 13 1 6
7.	ŠD LOTUS ml. 5 12 2 5
Tekme 6. kola so bile odigrane 16. oktobra pri Sv. Trojici. Organizator je bila ekipa OLD BOYS, starejši. Rezultati tekem: OLD BOYS, mlajši - Pizze-rija Vinska trta Voličina 1:14 (0:6), ŠD Pernica ml. - KMN Mitmau 6:5 (3:4), OLD BOYS, starejši - KMN Sv. Trojica ml. 7:3 (5:3), KMN Remos II - ŠD Des-trnik, virtuozi 4:6 (0:4).
1.	OLD BOYS, ST.	6	6 0	0	18
2.	VOLIČINA	6	5	0	1	15
3.	KMN MITMAU	6	4 0	2	12
4.	ŠD DESTERNIK	6	3 0	3	9
5.	KMN REMOS II	6	2 0	4	6
6.	ŠD PERNICA ml.	6	2	0	4	6
7.	OLD BOYS, MLAJŠI 6	10	5	3
8.	SV. TROJICA ml.	6	1 0	5	3
Tekme naslednjega, 7. kola bodo odigrane 23. oktobra pri Sv. Trojici. Organizator bo ekipa KMN Sv. Trojica ml.
ZŠ
Kegljanje
Nafta in Krško premočna
Kegljači in kegljačice ptujske Drave so tokrat doživeli dva poraza. Fantje so gostovali v Krškem, kjer so dosegli dober skupni izid podrtih kegljev, vendar so bili domačini še boljši. Za dravaše sta zmagi dosegla izkušeni Janez Podgoršek in mladinski reprezentant Slovenije Matej Zorman, ki je podrl kar 597 kegljev.
Tekmovanje so pričela tudi dekleta. Ptujčanke so izgubile v Lendavi proti Nafti, edino zmago je dosegla Selena Bombek.
2.	SKL VZHOD (Z)
REZULTATI 1. KROGA: Nafta - Drava 7:1, Impol - Miro-teks III. 8:0, Šoštanj - Fužinar 7:1. V tem krogu je bila prosta ekipa Komcela.
VRSTNI RED: Impol, Šoštanj in Nafta 2, Komcel, Drava, Fužinar, Miroteks III. 0 točk.
NAFTA - DRAVA 7:1 (3086:2909)
DRAVA PTUJ: Krušič 469, Drevenšek 215, Kolar 230, Plajnšek 507, Kozoderc 463, Kramberger 511, Bombek 514.
3.	SKL VZHOD (M)
REZULTATI 3. KROGA: Krško - Drava 6:2, Impol
-	Interokno 3:5, Radenska
-	Fužinar 5,5:2,5, Žalec Petrol - Agroruše 5:3, Piramida
-	Lokomotiva 6:2
1.	ŽALEC PETROL	3	3	0	0	6
2.	RADENSKA	3	3	0	0	6
3.	KRŠKO	3	2	0	1	4
4.	INTEROKNO	3	2	0	1	4
5.	FUŽINAR	3	1	0	2	2
Foto: DK
Matej Zorman, mladinski reprezentant in član moške ekipe Drava
6.
7.	LOKOMOTIVA
8.	DRAVA
9.	AGRORUŠE
10.	IMPOL
3 10 2	2
3 10 2	2
3 10 2	2
3 0 12	1
3 0 12	1
KRŠKO - DRAVA 6:2 (3283:3223)
DRAVA PTUJ: Dremelj 520, J. Podgoršek 542, Ivančič 256, Čeh 262, Čuš 519, M. Podgoršek 527, Zorman 597.
IMPOL - INTEROKNO 3:5 (3112:3112)
IMPOL: Koštomaj 240, Šmanjak 273, S. Dobnikar, Pe-čovnik 255, Majcenič 492, M. Dobnikar 535, S. Kunčič 525, I. Kunčič 534.
Danilo Klajnšek
Tenis
Nina prva, Luka drugi
V Kopru je prejšnji konec tedna potekalo odprto prvenstvo TK Koper v tenisu za mlajše kategorije. Nastopajoči so bili razdeljeni v štiri kategorije: mini, midi, do 10 let in do 11 let. V kategoriji midi sta uspešno nastopila tudi
Nina Potočnik in Luka Merc iz TK Ptuj. Nina je med deklicami premagala vse vrstnice in osvojila 1. mesto, Luka pa je izgubil šele v finalu in tako osvojil 2. mesto.
JM
Luka Merc in Nina Potočnik v družbi Zorana Krajnca, ki skupaj z Lukom Hazdovcem trenira najmlajše v TK Ptuj.
Avtomobil pred zimo
Vse, kar mora voznik vedeti o zimskih pnevmatikah
Uporaba zimskih pnevmatik je po zakonu obvezna od 15. novembra do 15. marca, vendar strokovnjaki priporočajo menjavo letnih pnevmatik z zimskimi že konec oktobra oziroma v začetku novembra, ko temperature padejo pod 7 stopinj Celzija.
Četudi smo se vozniki na menjavo pnevmatik že zdavnaj navadili, pa običajno le malo vemo o razlogih zanjo, o vzdržljivosti zimskih pnevmatik in načinih, kako lahko sami pozitivno vplivamo na njihovo življenjsko dobo. V nadaljevanju odgovarjamo na nekatera najpogostejša vprašanja, povezana z izbiro in vzdrževanjem zimskih pnevmatik.
Kdaj menjati letne pnevmatike z zimskimi?
Tekalna plast letne pnevmatike pri temperaturah, nižjih od 7 §C, otrdi. To povzroča slabši oprijem pnevmatike na cestišču, kar vpliva na daljšo zavorno pot vozila. V nasprotju z letnimi je tekalna plast zimskih pnevmatik mehkejša in zagotavlja boljši oprijem pri nizkih temperaturah. Značilnosti zimskih pnevmatik so poleg večje mehkosti tekalne plasti v primerjavi z letnimi pnevmatikami še:
-	manjša aktivna površina de-zena tekalne plasti,
-	večje število lamel - zarez v blokih tekalne plasti in
-	posebna zmes tekalne plasti z dodatkom silike nove generacije, ki zagotavlja boljši oprijem na mokrem cestišču ter manjši kotalni upor, kar ugodno vpliva na porabo goriva.
Kaj pomenijo oznake na zimskih pnevmatikah: M + S, snežinka in indikator obrabe?
Zimske pnevmatike nosijo zakonsko določeno dodatno oznako M + S (pojavljata se tudi različici M&S in M. S., črki pa sta začetnici angleških besed za blato (mud) in sneg (snow). Simbol snežinke nosijo pnevmatike, ki izpolnjujejo kriterije posebnega testa v zimskih razmerah in tako dosegajo visoko raven oprijema, zavorne poti, vodljivosti in drugih kriterijev, ki so pomembni pri vožnji v zimskih razmerah.
Poleg zakonske oznake M + S in simbola snežinke pa najdemo na novejših pnevmatikah tudi tako imenovani zimski indikator obrabe. S pomočjo indikatorja lahko ugotavljamo, če je pnevmatika glede na svoje lastnosti še optimalna za vožnjo v zimskih razmerah. Indikator pokaže, kdaj je globina kanalov v dezenu tekalne plasti nižja od 4 mm, kolikor še zadostuje za varno vožnjo v zimskih razmerah.
Kako vzdrževati pnevmatike, da bo njihova življenjska doba čim daljša?
Življenjsko dobo pnevmatike skrajšujejo predvsem:
VULKANIZERSTVO Ivan KOLARIĆ s.p.
Bukovci 121c, 2281 Markove! pri Ptuju, tel.: 02 / 788 81 70 PE Ptui, Raiïpova ul. 22, tel.: 02 / 749 38 38
Na zalogi imamo zimsite pnevmatiite:
MATADOR • SAVA • FULDA • PIRELLI • GOODYEAR DUNLOP • OBNOVLJENI AVTOPLAŠČI.
-	neustrezen tlak,
-	preobremenitev vozila,
-	geometrija (optika) podvozja vozila,
-	sunkovito pospeševanje,
-	nenadno zaviranje,
-	prevelika hitrost v ovinkih
in
-	hitra vožnja.
Kdaj in kje kupiti nove pnevmatike in kako izbrati najustreznejše za naše vozilo?
Pri nakupu novih pnevmatik moramo biti (poleg posebnosti, ki veljajo za zimske pnevmatike, to so oznaka M + S, simbol snežinke in zimski indikator obrabe) pozorni predvsem na njihovo predpisano dimenzijo. Zelo pomembno je, da kupujete pnevmatike pri vulkanizerju ali v specializirani prodajalni za pnevmatike, saj vam bodo tam znali najbolje svetovat in dali garancijo za kupljeno blago.
Vozilo lahko opremite samo s pnevmatikami, ki jih je predpisal proizvajalec vozila, navedene pa so v homologacijskem dokumentu vozila. Dimenzija pnevmatike je izražena s širino in presekom pnevmatike ter velikostjo platišča. Pomembna je tudi nosilnost pnevmatik, ki morajo ustrezati največji dovoljeni masi vozila. Nosilnost pnevmatik je napisana na boku pnevmatike v obliki indeksa nosilnosti (poleg simbola hitrosti).
Primer: 195/65 R 15 91 V
195 - širina pnevmatike (v milimetrih)
65 - presečno razmerje pnevmatike (razmerje med višino in širino preseka pnevmatike)
R - pnevmatika z radialno karkaso
15 - premer platišča (v co-lah)
91 - indeks nosilnosti (615 kg na pnevmatiko oz. 1230 kg na os)
V - simbol hitrosti (do 240 km/h)
Končna hitrost vašega vozila zahteva pnevmatike ustreznega hitrostnega razreda. Končna hitrost je največja deklarirana hitrost vozila in ne hitrost,
VULKANIZERSTVO VOYAGE
ROBERT MARKEŽ s.p. LANGOVA VAS 3, tel.: 02/ 764 83 71 POSLOVALNICA JANEŽOVCI, tel.: 02/ 761 00 25
OB PRILOZITVI TEGA KUPONA VAM PRI NAKUPU 4 ZIMSKIH PNEVMATIK NUDIMO 15% GOTOVINSKI POPUSTI
ki jo pri svoji vožnji dejansko dosegamo. Če ima torej vozilo deklarirano hitrost na primer 213 km/h, mora biti opremljeno s pnevmatikami, ki dovoljujejo hitrosti do 240 km/h.
Kako hranimo pnevmatike?
Za pnevmatike, ki so na platiščih, je dobro, da se dajo na stojala za pnevmatike. Če stojala nimamo, lahko zložimo pnevmatike eno na drugo. Tako lahko ravnamo tudi s pnevmatikami, ki niso na platiščih. Seveda ni priporočljivo na pnevmatike nalagati drugih težkih predmetov. Prostor, v katerem shranjujete pnevmatike, naj bo temen in bolj hladen. Zelo dobro je pnevmatike po sezoni oprati in namazati s sredstvi, ki so namenjena vzdrževanju pnevmatik.
Tako boste podaljšali kvaliteto in obstojnost pnevmatik.
Robert Markež
Na kaj moramo pri pnevmatikah še posebej ali vsaj občasno paziti:
-	polnilni zrak v pnevmatiki naj ima tlak, kot ga je predpisal izdelovalec vozila. Prenizek tlak namreč povzroča, da se pnevmatika med vožnjo prekomerno deformira in s tem segreva, kar se lahko konča s poškodbo, nedvomno pa vpliva na večjo porabo goriva in skrajša življenjsko dobo pnevmatike, zato občasno preverimo tlak, pnevmatike pa naj bodo pri tem hladne;
-	ob vsaki menjavi pnevmatik jih tudi uravnotežimo (centriramo);
-	ventili naj bodo vedno opremljeni z zaščitnimi kapicami, ki so predvsem varovalo pred umazanijo;
-	tlak polnilnega zraka v zimskih pnevmatikah naj bo za 0,2 bara višji od predpisanega;
-	tlak polnilnega zraka v rezervnem kolesu naj bo za 0,5 bara višji od predpisanega;
-	če na pnevmatikah opazimo izbokline, zareze ali razpoke, za nasvet takoj povprašajmo strokovnjaka, ki nam bo svetoval popravilo ali zamenjavo pnevmatike;
-	pnevmatike hranimo v suhem, hladnem in temnem prostoru;
-	pnevmatike zaščitimo pred bencinom, oljem in mastjo;
-	pnevmatik ne čistimo pod visokim pritiskom.
4BREZ=4Z
POSEBNA PONUDBA PRI DAEMOBILU: ZA CENO 4 ZIMSKIH PNEVMATIK - 4 ZIMSKE PNEVMATIKE Z JEKLENIMI PLATIŠČI!*
'Ponudba velja za izbrane dimenzije in znamke platišč in pnevmatik od 21.10.2005 do razprodaje zalog. Pozanimajte se v naših poslovnih enotah. Do 25% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik brez platišč blagovnih znamk: Sava, Hankook.Kumho, Debica.Bridgestone, Semperit, Michelin,...
Na vašega DAEWOOja nismo pozabili!
Imamo najdaljšo tradicijo servisiranja in vzdrževanja vozil DAEWOO in o njih vemo največ. Izkoristite akcijske cene originalnih rezervnih delov in popuste pri storitvah ter privoščite svojemu vozilu pozornost strokovnjakov.
Nudimo ugoden hitri kredit do 300.000 SIT. Odobritev takoj. Brez odvečnih poti.
Daemobil, d.o.o., pooblaščeni prodajalec vozil Chevrolet in pooblaščeni serviser vozil Chevrolet in Daewoo
PE Ptuj, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj
tel. prodaja: 02 7881 380/381 tel. servis: 02 7881 382 e-maii: ptuj@daemobii.si www.daemobii.si

KUiVIHO
TYRES
Qjyjmj ^Aowzor
BŮŮOf^YEAfT ^ lÉlCMUJH
Matador
Podvinci 40,2250 Pluj,
tel.: 02/746 0111, GSM: 041 705 495
CELOVITA STORITEV
RENAULT PNEVMATIKE:
■	izjemne cene in popusti [do 30?^
■	Široio ponudba pnevmatik: Goodyear, Sava, Dunlop, Fulda, Michelin, Kleber, Kormoran, Bridgestone in Continental ter jeklenih in litih platišč
■	Hotel pnevmatik: brezplačno shranjevanje pnevmatik do naslednje sezone
■	Brezplačno 2-ietno zavarovanje pnevmatik
AH Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754r0080
Slovenska Bistrica • Podelitev enajste zlate vrtnice
Letos manjše število prijavljenih
Na razpis za letošnjo zlato vrtnico občine Slovenska Bistrica se je v šestih kategorijah - od objektov družbenega pomena, gostinskih lokalov, kmetij, naselij, vasi, balkonskega cvetja do zasebnih stanovanjskih hiš - prijavilo skupaj 51 kandidatov. Sedemčlanska ocenjevalna komisija je dva zavrnila, tako da se je za najvišje priznanje - zlato vrtnico - potegovalo 49 kandidatov.
Sklepne prireditve, potekala je v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica, se je ob številnih občanih in kandidatih za vrtnice udeležila županja Irena Majcen ter še nekateri drugi gostje.
Na novinarski konferenci, uro pred podelitvijo, je predsednik TZ Slovenska Bistrica Leopold Turk, na to mesto je bil imenovan šele proti koncu letošnjega avgusta, povedal, da je TZ akcijo začela že zgodaj, v sredini le-
tošnjega februarja s predavanjem ing. Draga Jančiča o avtohtonem cvetju na slovenskih tleh, nadaljevala s cvetličnim sejmom v sredini aprila ter z javnim pozivom občanom konec junija. Potem je prišlo do menjave vodstva v
Foto: Peter Bradan
Največ kandidatov - 28 - je bilo v kategoriji zasebnih stanovanjskih hiš. Od leve so: Janko Potočnik - posebno priznanje za celovitost urejene domačije, Vida Babšek - bronasta vrtnica, Vesna Eberhart - zlata vrtnica in Milan Kodrič - srebrna vrtnica v tej kategoriji.
TZ Slovenska Bistrica, zato so resnično delo začeli šele v začetku septembra. Sprva je kazalo, da bo vse skupaj padlo v vodo, vendar so s skupnimi močmi, TZ, občina Slovenska Bistrica in tednik Panorama, uspeli vse skupaj pripeljati do srečnega konca, do podelitve, ki pa je bila, ne kot prejšnja leta ob svetovnem dnevu turizma, temveč šele v oktobru.
Zakaj je letos manj kandidatov kot prejšnja leta, so se mnogi spraševali. Leopold Turk je omenil, da je pri mnogih zanimanje za to akcijo usahnilo, kljub temu pa je bila komisija na terenu prijetno presenečena nad lepo urejenimi domačijami. Ko so ljudi na terenu spraševali, zakaj se ne prijavljajo na tekmovanje, so mnogi odgovorili, da to pač počno za svojo »dušo. Nekaj je menda k slabšemu odzivu za letošnjo zlato vrtnico botrovalo tudi letošnjo muhasto poletje z ujmami, ki so prizadele nekatere dele občine.
Gabrijel Cintaver je ob tej priložnosti povedal, da je to pomembna naloga občine. Menil je, da je v to akcijo potrebno vključiti vsa okolja v občini, od krajevnih skupnosti dalje. Kako s to akcijo naprej, bo potrebno proučiti in razmisliti preko zime. Rože na oknih pa so po njegovem že od nekdaj posebnost slovenskih domov. Z akcijami kot je zlata vrtnica, je pokrajina med Pohorjem in Halozami še lepša in bolj gostoljubna.
Na sami prireditvi so o zlati vrtnici ter njenem pomenu za urejenost oko-
lja občine Slovenska Bistrica govorili županja Irena Majcen, ki je še posebej vesela, da so letos ocenjevali tudi kmetije, nosilke kulturnega in urejenega okolja podeželja, predsednik TZ Slovenska Bistrica Leopold Turk ter glavni in odgovorni urednik tednika Panorama Bojan Sinič.
Pri objektih splošnega družbenega pomena si je zlato vrtnico prislužil župnijski urad sv. Venčeslava Zgornja Ložnica. Pri gostinskih lokalih je bila najvišje ocenjena gostilna Golob Zgornja Polskava. Po mnenju ocenjevalne komisije imata najlepše urejeno kmetijo Angela in Srečko Kidrič s Kri-žeče vasi. Med naselji je že drugo leto dobitnica zlate vrtnice Križeča vas, ki se poteguje tudi za najlepše urejeno vas v slovenskem merilu. Najlepše balkonsko cvetje in zlato vrtnico v tej kategoriji je komisija prisodila domačiji Marte in Franca Hajdnika s Stanovskega. Največ kandidatov - 28 - je bilo v kategoriji zasebne stanovanjske hiše. Komisija se je odločila podeliti posebno priznanje za celovito urejenost domačije družini Janka Potočnika s Spodnje Nove vasi. Zlato vrtnico med stanovanjskimi hišami pa sta prejela Vesna Eberhart in Bojan Čelan s Pragerskega.
Kulturni del prireditve so popestrili citrarka Maja Založnik, dramska skupina KUD Andrea Stefancioza Stu-denice z odlomkom iz Miklove Zale ter pevka šansonov Sonja Lovrenčič.
Vida Topolovec
Haloze-Zagorje • Turistična cona
Z dovolilnicami ali brez njih?
O skupnem hrvaško-slovenskem projektu oblikovanja turistične cone na območju Haloz in Zagorja je bilo že precej napisanega in tudi narejenega. Zdaj pa se vsa zadeva ustavlja ob vprašanju pričakovanega režima šengenske meje.
Jernej Golc: »Ne vidimo razloga, da bi bilo nečlanstvo ene od držav v EU tisti dejavnik, ki bi preprečeval prosto gibanje v mejah Turistične cone.«
Ta meja sicer zaenkrat uradno še obstaja med Avstrijo in Slovenijo, po načrtih pa se bo prestavila med Slovenijo in Hrvaško z začetkom leta 2007.
»Prav tu pa se odpira problem funkcioniranja Turistične cone. Zaradi bolj kot ne kritičnih medsosedskih odnosov s Hrvaško, ki so sicer bolj stvar obeh državnih vrhov in morskih mejnih nesporazumov - s tem na našem teritoriju ni nobenih težav - naša Turistična cona še vedno ni potrjena v tem smislu, da bi bilo gibanje po njej neomejeno s prepustnicami oz. na tistih mejnih točkah, ki so predvidene. Ravno v teh dneh se bomo sestali s predstavniki vseh vključenih občin na obeh straneh meje. Na tem sestanku se bomo tudi odločili, ali vztrajati na postavljenem konceptu cone ali jo bomo reorganizirali. To pa bi pomenilo, da prehodnih točk ne bo več kot sedaj in da se turisti pač preusmerijo na priznane mejne prehode. S tem bi se morale preusmeriti tudi trase tistih poti med državama v območju Turistične cone, ki so zdaj vodile na te prehodne točke.
Čakanje na vstop Hrvaške v EU, kar bi sicer pomenilo možnost prehoda meje tudi izven priznanih mejnih prehodov, bi bilo predolgo,« pojasnjuje težave, s katerimi se srečujejo pred odprtjem Turistične cone Jernej Golc z agencije Halo.
»Gre zgolj za politično odločitev!«
Po njegovem mnenju politika naše države ni naklonjena odpiranju tovrstnih con, kar naj bi zagovarjala z zahtevami EU po čimbolj varni in zaprti meji. »Direktno je sicer vsa zadeva v rokah SOPS-a, vendar pa je zdaj odprto tudi vprašanje, ali se ne bosta državi morda dogovorili o ukinitvi tega organa.«
Po drugi strani se deklarativno zagovarja medmejno sodelovanje, čeprav naj bi šlo bolj za takšno sodelovanje med državami znotraj EU. »To ne more držati, saj so takšne TC, kot je naša, že obstajale prej. Primer je turistična cona na severni meji med Avstrijo in Slovenijo od Šentilja do Dravograda, ki je delovala že prej, preden je naša država vstopila v EU. Drugi primer take cone je Bregenz med štirimi državami, od katerih dve nista bili članici EU. Pri pripravi naše cone smo se zgledovali po teh primerih, zato ne vidimo razloga, da bi bilo nečlanstvo ene od držav v EU tisti dejavnik, ki bi preprečeval prosto gibanje v mejah cone. Poleg tega bi bilo za turiste in obiskovalce tako nujno, da pred vstopom na policijski postaji dvignejo ustrezno prepustnico, kar po-
meni, da bi bili evidentirani in nadzor bi bil v tem primeru gotovo večji.«
Za TC je sicer že izdano dovoljenje, ki ga je podpisala podkomisija za turizem tako v Hrvaški kot v Sloveniji, nerešeno pa je vprašanje dovolilnic. »Stalna mešana komisija bi zdaj morala dovoliti policiji izdajo teh prepustnic, to pa se ne zgodi. Pri vsem skupaj gre za politično odločitev, ali se bo to dovolilo ali ne. Če se bo, vsi argumenti kažejo, da bi slovenska stran s to cono pridobila več kot hrvaška, saj ima naš del trikrat večjo turistično ponudbo,« še pravi Golc.
V nasprotnem primeru bo TC pač delovala nekoliko okrnjeno, kar pomeni, da prehajanje meje pač ne bo možno nikjer drugje kot na mejnih prehodih.
SM
Za Turistično cono je vse pripravljeno, še vedno pa ni znano, ali se bodo turisti lahko sprehajali po njej z dovolilnicami, ki bi jim omogočale prehod meje na mejnih točkah, ali pa bodo morali čez uradne mejne prehode.
PIRAN
4* Piran, brezplačno za otroka do 12 let
28.10.-30.12./2D/NZ od 9.980 OPATIJA
3* Kvarner, notranji bazen, brezplačno za otroka do 7 let 28.10.-28.1272D/POL od 11.980
Sonikov klub v LENDAVI
3* app. Lipov gaj, fitnes, savna, brezplačno za otroka do 12 let
19.10.-29.12y2D/POL od 13.180 FIRENCE
2-dnevni avtobusni izlet slovensko vodenje
26.1172D/POL 25.900
TERME ČATEŽ
3* Čatež, brezplačno za otroka do 12 let
18.10.-26.1274D/POL 28.900
OTVORITVENA SMUKA
Kreischberg(AUS),4*app. 4 dni v app + snnučarska vozovnica
8.12.-11.12./4D/N/OS. 34.900
TURČIJA - potovanje
4* hoteli. Urok turške kulture, 8 - dnevno potovanje, letalo iz U
november/8D/P0L od 44.900 TUNIZIJA
3* Le Khalife, polet letala iz Ljubljane
3i.ioy7D/POL 74.900
EGIPT - Sharm El Sheikh
4* Mexičana, polet letala iz Ljubljane
4.,11,18.1iy7D/POL 99.000
JORDANIJA
4* hotel, letalo iz Ljubljane, slovensko vodenje
6.11./6D/POL 119.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, SlomSkova 5 • 02 749 3282
Tal. prodaja: 0801969 • waiw.sonchak.cam Worldof TUI
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Granatno jabolko
Jeseni in pozimi imamo na naših policah v trgovinah in na tržnici bleščeče, vendar maloštevilne sadeže granatnega jabolka. Granatno ali kitajsko jabolko je že v časih starih Grkov zaradi številnih semen veljalo za simbol rodovitnosti. Po velikosti je enako pomaranči in ima oranžno-rume-no do rdečkasto, gladko usnjato kožo, ki se je drži bogata cvetna čaša.
V notranjosti so med grenkim rumenim gobastim tkivom številna semena, obdana s sladkim rožnatim mesom. Semena so obdana s sočno, sladko in aromatično ovojnico, tako semena kot semenska ovojnica pa so zaradi visokega deleža čres-love kisline nekoliko grenki. Pri uporabi sadež razrežemo in iz njega izluščimo semena in postrgamo notranjo žela-tinasto ovojnico. Lahko pa ne prerezan sadež nekoliko gnetemo med dlanmi, da se semena ločijo od mesa in iz njih nato iztisnemo sok.
Semena granatnega jabolka uporabljamo najpogosteje za prikupen okras tako hladnih kot toplih jedi. Posebej zanimiva so na različnih penah, strjenkah, sladoledih in sadnih solatah. Semena granatnega jabolka pa so primerna tudi za pripravo ostalih jedi, še posebej juh in omak. Tako si lahko pripravimo iz soka granatnih jabolk juho, semena pa uporabimo za osvežujočo solato.
Granatno jabolko pa v kuhinji lahko uporabimo tudi kot dišavo, tako kot sok limone, vendar je sok granatnega jabolka izrazitejši, zato ga v
primerjavi z limono dodajamo v manjših količinah. Sok granatnega jabolka je tudi pogosta sestavina svetovno znanih koktejlov. Semena pogosto mešamo skupaj z lečo in tako s čebulo pripravimo okusno juho. Semena granatnega jabolk mešamo tudi s sesekljano špinačo in jih ponudimo kot samostojno jed. Sok granatnih jabolk pa je primeren tudi za mariniranje perutnine, oziroma lahko sok pokapljamo po pečenem fileju perutnine in ga ohlajenega ponudimo skupaj z orehi.
Pri nas ga najenostavneje kupimo v času od avgusta do decembra. Sladka aromatična semena moramo najprej pobrati iz trdih grenkih ovojnic. Najprej s konico ostrega noža odstranimo cvetni nastavek. Kožo granatnega jabolka vsaj štirikrat z ostrim nožem za-režemo, pri tem pazimo, da zareze niso pregloboke, saj lahko poškodujemo sočna jedrca. Nato sadež pretrgamo na polovico in vsako polovico na četrtino. Trdo zunanjo kožo zavijemo in s tem se jedrca ločijo od notranjosti lupine in padejo v pripravljeno posodo. Semena lahko odstranimo tudi z manjšo žlico. Če pri pripravi jedi potrebujemo le sok, jedrca pretlačimo skozi sito.
Mokri smrček
Kužni kašelj
Vprašanje bralca Andreja iz Ptuja: imamo psa, ki pogosto pokašljuje. Kašelj je intenzivnejši, ko se kuža igra in teče. Včasih imamo občutek, kot da se ne more izkašljati. Ali je lahko vzrok kužni kašelj in kako ga pozdraviti? Hvala za odgovor.
Odgovor: Kašelj spremlja najrazličnejša obolenja dihal - vnetje žrela, grla, sapnika, pljuč, bolezni srca, pri nekaterih živalih je povezan s
preobčutljivostjo na določene alergene (prah, dim, tujki Tudi prirojene in pridobljene deformacije sapnika imajo lahko za posledico
Pri nakupu granatnega jabolka morajo biti sadeži razmeroma težki, z rdečkasto zunanjo lupino, ki mora biti gladka in bleščeča, hranimo ga lahko v hladilniku do dva tedna, globoko zamrznjena semena pa tudi do enega leta. Sok granatnih jabolk lahko za boljši okus dodajamo tudi sadnim sokovom in sirupom.
Pri nas semena granatnega jabolka najpogosteje uporabimo pri pripravi sadnih solat, s sokom izboljšujemo nadeve sadnih strjenk ali semena uporabljamo za okras boljših slaščic. Pripravimo pa si lahko tudi kremo v kozarcu s sokom granatnih jabolk. Rumenjake dveh jajc ločimo od beljakov, k rumenjakom dodamo 4 žlice sladkorja in penasto umešamo, nato prili-jemo 3 decilitre vrelega mleka, postavimo posodo nad soparo in stepamo tako dol-
bolj ali manj izrazit kašelj. Kužni kašelj je bolezen, ki jo povzročajo virusi in tudi določeni mikroorganizmi, ki bolezensko sliko še dodatno poslabšajo. Bolezen se hitro širi predvsem na mestih, kjer se živali zbirajo (sejmi, razstave, tekmovanja, park Prognoza kašlja je v večini primerov ugodna, saj mnogokrat spontano preneha. Kadar se zraven kašlja pojavijo še potrtost, apatija, odklanjanje hrane oz. je močneje prizadeto splošno stanje
go, da se krema zgosti. Med hlajenjem počasi mešamo in dodamo 2 žlici soka granatnih jabolk.
K hladni mešanici dodamo trdi sneg 2 beljakov, ki smo jim dodali 2 žlici sladkorja. Trdi sneg previdno vmešamo v ohlajeno zmes in na koncu primešamo še 2 decilitra tol-čene sladke smetane in slabo pest semen granatnega jabolka. Tako pripravljeno peno nadevamo v večje pecljate kozarce, po vrhu potresemo še s semeni in ponudimo kot samostojno sladico. Po vrhu pene bi lahko prelili tudi sok pretlačenih granatnih semen, ki ga prekuhamo in po okusu sladkamo ter ohlajenega prelijemo čez kremo v kozarcu. Tako pripravljen preliv pa lahko uporabimo tudi pri drugih kremah v kozarcu.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
živali, je smiseln obisk pri veterinarju. Terapije z antibiotiki in sredstvi za izkašljevanje so v veliki večini primerov uspešni. Seveda je najboljša preventiva proti kužnemu kašlju pravočasno in redno cepljenje psov, ki ga je potrebno obnavljati v rednih presledkih 12 mesecev, kvalitetna prehrana živali, ustrezni higienski pogoji, v katerih žival prebiva, ter izogibanje stresnim situacijam.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
my
8 02/ 771 00 82
V vrtu
V vinotoku se zaključi vrtnarjevo leto
s soncem obsijani jesenski dnevi, spreminjajo podobo vrtne narave iz zelenega poletja in barvite jeseni po odpadanju listja v njeno sivino. S spravilom vrtnih plodov in odcvetelosti jesenskega cvetja se zaključuje vrtnarjevo leto, z jesenskimi opravili, pripravo vrtnega rastja na prezimitev in jesenskimi posaditvami pa se pričenja novo.
V SADNEM VRTU so obrane in spravljene še pozno zoreče vrste sadja, opravljajo se še poslednja opravila pri pospravljanju ostankov sadne letine, lepi sončni oktobrski dnevi pa zorijo mladje letošnjega prirastka, ki se bo po odpadanju listja odpravijo k zimskemu počitku. Odpadanje listja se prične po prvih jesenskih slanah, kar je znak, da so drevesa normalno zaključila vegetacijo. Drevesa, ki ne bodo normalno odvrgla listja, kažejo znake, da je med vegetacijo prišlo do motenj, da se je časovno zavlekla ter da drevesa niso pripravljena na prezimitev. Vzroki za podaljšano vegetacijo so lahko v neustreznem gnojenju in prehranjenosti dreves, njihovem zdravstvenem stanju, neugodnih vremenskih razmerah med letom, obdelavi, vzgoji in negi, posledice pa so v slabi olesenitvi letnega prirastka ter slabi razvitosti in dozorelosti listnih in cvetnih brstov, kar privede v ostrejši zimi do pozebe. Spremljajmo odpadanje listja, odkrivajmo vzroke za tovrstne motnje in ukrepajmo, da se ne ponove. Prebujni rasti je vzrok pregnojenost z dušičnimi gnojili, kar upoštevamo že pri odmerkih jesenskega gnojenja. Drevesa, ki jim ni odpadlo listje, ob prvih snežnih padavinah sprotno stresamo, da sneg ne polomi vej.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo sajenje trajnic okrasnih drevnin in grmovnic, kar lahko vršimo, dokler zemlja ne zmrzuje. Okrasne rastline trajnice rastejo na istem rastišču več let, zato smo pri sajenju pozorni na vse podrobnosti, da bo sajenje uspešno. Sadikam nekaterih vrst drevnin je potrebno postaviti oporo, ki jih varuje, preden se ukoreninijo, nekaterim pa služi za nadaljnjo vzgojo. Korenine, ki jih rad objeda voluhar, ob sajenju zavarujemo s košaro iz dovolj gostega žičnega pletiva. Steblo sadike, ki ga vežemo ob oporo, naj ne bo vezano pretesno, da korenine zaradi sesedanja zemlje ne obvise v zraku. Rezi mladik pri jesenskem sajenju opravimo le toliko, da jih ne bi poškodoval sneg, sicer pa vzgojno rez opravimo šele spomladi, po prezimitvi. V primeru nadomestne saditve si ne smeta slediti na istem rastišču trajnici iste botanične vrste, oziroma utrujeno zemljo zamenjamo s svežo.
Okrasne grmovnice, ki jih moramo vsled občutljivosti pred pozebo sedaj presaditi v lonce in prenesti v zavarovane prostore, pred selitvijo očistimo suhih, bolnih, ovenelih in poškodovanih listov ter poganjkov. Odstranimo jim tudi cvetje in poškropimo z ustreznimi sredstvi za zatiranje škodljivcev in bolezni še na prostem.
V	ZELENJAVNEM VRTU je suho in sončno jesensko vreme omogočilo spravilo vrtnin in zelenjave v ugodnih vremenskih in talnih razmerah. Pridelki, ki jih hranimo v svežem stanju, v hrambo ne smejo biti vloženi v blatnem ali mokrem stanju, naj ne bodo obtolčeni in poškodovani od bolezni in škodljivcev.
Endivijo pospravimo pred slano, sicer počrni in začne gniti. Z grede jo poberemo s korenino, ki se je drži gruda zemlje, vloženo v plitve zaboje prenesemo v klet, ki naj bo zračna, svetla s stalno toploto 3 do 5 stopinj Celzija in 70 do 80 % vlage. Hranimo pa jo lahko v zaprtih gredah, plastenjakih, plastičnih tunelih, majhne količine pa povite v časopisnem papirju, zavarovane na balkonu ali podobnem prostoru.
Miran Glušič, ing. agr.
2Ú0S
21-Petek s-	22-Sobota #	23-Nedelja	24-Ponedeljek
25-Torek	26-Sreda *	27-Četrtek *	
Brez strukturnih reform, bomo imeli v prihodnje kitajski življenjski standard z nekajkrat nižjimi plačami in pokojninami od današnjih oz. zakaj na Daljnem vzhodu hrepenijo po znanju, pri nas pa ... ?
Si želimo tega?
Kitajci delajo v treh izmenah sedem dni na teden, 365 dni na leto, za le deset odstotkov slovenske plače!
Ali veste, da je Kitajska eno izmed najbolj perspektivnih finančnih gospodarskih tržišč na svetu? Več kot 500 milijonov prebivalcev je mlajših od 20 let, kar pomeni, da so Kitajci mladi, izobraženi in pohlepni (na Daljnem vzhodu je kar 34 % otrok odgovorilo, da jim je šola ena najljubših dejavnosti, v ZDA je isto željo izrazilo le 18 % otrok). Ti otroci hrepenijo po izobrazbi!!! V tem so nam skoraj podobni, bi rekli. Edina razlika je le v tem, da bi mi radi postali bogati, oni pa bi radi bili bogati. In to takoj!!! Nedavna anketa je še pokazala, da je to glavni cilj kar 66 % kitajskega prebivalstva. Le 4 % Kitajcev želi nadaljevati komunistično revolucijo.
Če se malo povrnem v zgodovino, naj povem, da je bilo kitajsko gospodarstvo še do začetka 19. st. vodilno v svetu. Če se bo v prihodnjih letih taka rast nadaljevala, bo do leta 2010 zopet postala vodilna gospodarska velesila na planetu.
Na Daljnem vzhodu hrepenijo po možganski sili. V Sin-gapurju npr. kar 25 % svojega bruto domačega proizvoda porabijo za izobraževanje, raziskave in razvoj!!! Kaj pa pri nas???
Trenutno je Slovenija po ekonomski svobodi na nezavidljivem 73. mestu s sosedi, kot so Nikaragva, Dominikanska republika, Tunizija, Tanzanija in od evropskih držav Bolgarija, kljub temu da smo gospodarsko mnogo bolj razviti od omenjenih držav. Pred nami so tudi take države, kot so Kostarika na 20. mestu, Bocvana in Salvador na 30. mestu, Namibija na 44. mestu, Zambija na 50. mestu in ne nazadnje Uganda na 59. mestu. Ekonomska svoboda poenostavljeno pomeni, da posameznik svobodno deluje na trgu, da samostojno odloča o porabi svojega časa, dohodka, premoženju in potrošnji. Država zagotavlja pravni in institucionalni okvir za prostovoljno vstopanje posameznika na konkurenčni trg. Države z višjo stopnjo ekonomske svobode, ki so jo sposobne še povečati, v daljšem obdobju dosegajo boljšo gospodarsko rast, so bolj razvite in politično bolj stabilne, imajo manj korupcije in
nižjo umrljivost prebivalstva.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
Tehtnica - elegantna zapeljivost
(23. september - 23. oktober)
Ko se na koledarju zapiše jesen, je čas za sedmo zodia-kalno znamenje, imenovano Tehtnica. To je čas ravnovesja, skladnosti in umerjenosti.
Tudi ljudje, rojeni v znamenju Tehtnice, znajo vnesti v življenje ravnovesje, skladnost in ubranost. Prav zanimivo jih je opazovati, kajti so zelo odvisni od nekega tujega mnenja in informacije. Le-tega pa ne pokažejo. Od nekdaj sanjajo o osebi, s katero bodo živeli skupaj in bodo srečni do konca svojih dni. Blizu sta jim tako poštenost kot diplomacija in znajo odločno pomirjati nasprotja. Res pa je, da je nenehno tehtanje lahko tudi boleče in največ težav imajo, ko se ne morejo odločiti in verjeti v pravilnost lastne odločitve.
Zanimivo je, da so to ljudje, znani po tem, da so pravi romantiki in s svojo priljubljenostjo osrečijo druge. Od časa do časa pa so tudi lenobni in včasih česa nočejo narediti, čeprav bi lahko. So varovanci boginje lepote Venere, kar pomeni, da imajo okus za
barve in barvno usklajenost. Imajo pa globoko zakoreninjen kompleks, da ne bi kogarkoli prizadeli. V življenju jih najbolj prizadene, da morajo biti sami, kajti so ljudje družbe in med ljudi jih vleče kot magnet. To ni nič čudnega, saj so varovanci elementa »zraka«, ki se na tak način najlažje izraža. Večkrat imajo drugi občutek, da so lenobni, toda ni tako, kajti to so ljudje, pri katerih je izražena aktivnost, toda na počasen način in šele tedaj, ko si to tudi sami želijo.
Otroci, rojeni v tem znamenju, so očarljivi in najsrečnejši so, ko vsem ugajajo in so v središču pozornosti. Prvi so pri tem, da se je drugim treba opravičiti, in so nekoliko bolj užaljeni, še posebej v primeru, če pravici ni zadoščeno. Seveda pa je te otroke treba spodbujati k akciji, sicer pride do izraza lenobnost in nedelavnost. Treba jih je tudi spodbujati k temu, da razmišljajo s svojo glavo in da so pri tem kar se da aktivni. Največ napak starši lahko naredijo tedaj, ko delajo namesto njih, kajti Venerini mali varovanci in varovanke zmorejo sami, če si tega želijo. Potrebujejo pa veliko mero osebne svobode, in ko jo dobijo, lahko ustvarjajo tako mali kot veliki predstavniki tega znamenja. Kristal zaščite je smaragd in zeleni ali rumeni žad.
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Rdeče vrtnice, šampanjec in bonboniera
V partnerskem življenju so romantiki, ki jim ni para. Za rojstni dan izberejo klasična darila, še posebej moški se radi postavijo z rdečimi vrtnicami, šampanjcem in bonboniero. Svojo poroko načrtujejo mesece in mesece vnaprej in jim pomeni nadvse veliko. Zanimivo pa je, da od partnerja pričakujejo popolno ljubezen in skladnost. Skupno življenje pa prinese odgovornost, ki se je zavedajo šele kasneje ter jo sproti spoznavajo. V primeru prepira je boj kar hud in traja, vendarle pa na srečo ponavadi vedno zmaga ljubezen. Kot starši so pristaši svobodne vzgoje. Pri svojih odločitvah pa morajo vztrajati. Imajo bistroumne otroke, ki jih z lahkoto ovijejo okoli prsta.
Kako biti bogat?
Misel in vprašanje, kako biti bogat, jim pomeni veliko in to vprašanje si postavljajo iz dneva v dan. Mnogi uspejo in dobijo tisto, kar iščejo: življenje na veliki nogi. Morajo pa se paziti razsipništva; je že tako, da za njih denar prihaja
Duševno zdravje
Sprejemanje drugačnosti že v vrtcu
Ana je zaskrbljena mlada mamica, ki se srečuje v tem trenutku z zanjo nerešljivim problemom. Njena 4-letna hči obiskuje vrtec, je v skupini, v kateri je tudi otrok s posebnimi potrebami. V zvezi s tem ima nekatere pomisleke, čeprav se zaveda, da bi bilo zanjo boljše, če jih ne bi imela.
Skrb te mlade mamice je nepotrebna, saj moramo vzgajati svoje otroke k strpnosti, prijateljstvu, solidarnosti in sprejemanju drugačnosti, kar otrokom omogoča tudi sposobnost zaznavanja svojih in drugih čustev, razpoloženj, stališč, reakcij, sposobnosti in zmožnosti ter pomoči in spoštovanja drugih.
Na ta način imajo otroci, ko odrastejo, sposobnosti živeti z drugimi ljudmi, jih spoštovati in so tudi pripravljeni drugim ljudem pomagati.
Integriran otok, torej otrok s posebnimi takšnimi ali drugačnimi potrebami ima vso pravico biti skupaj s svojimi sovrstniki tudi v vrtcu in svojim sovrstnikom zaradi tega pravzaprav omogoča, da si lažje privzgojijo omejene vrednote, oni pa omogočajo, da kasneje kot odrasel ne postane izoliran in socialno izključen.
Priporočam Ani, da o tem razmisli in ravna tako, da si bo tudi njena hči privzgojila te vrednote, ki naj postanejo tudi družinske.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
in odhaja. Dobro se znajdejo v poklicih, kjer lahko pride do izraza želja po diplomaciji in skladnosti. Med tradicionalne poklice tega znamenja spadajo poklici, vezani na modo, kozmetiko, vse vrste oblikovanja, lahko pa tudi vojaški poklici. Niso pa rojeni za vodilni položaj, kajti tam so osamljeni, osama pa jim ne dene dobro in še zgubi se čut za ambicioznost. Ko pride čas upokojitve, je to zanje pravi
blagoslov, poležavanje in crk-ljanje v postelji sta tedaj dva priljubljena hobija.
Med njihove občutljive telesne dele spadajo ledvice in zaradi tega morajo veliko piti, da si jih sčistijo (navadno - ustekleničeno vodo). Najsrečnejši so tedaj, ko najdejo urico, dve ali tri in se lotijo neke ustvarjalne tehnike sproščanja (risanje, barvanje _).
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Ali se slišimo, slišimo znanca, prijatelja, soseda, partnerja?
Imamo ena usta in dvoje ušes - zato, da bolje poslušamo
Družba, v kateri živimo, je družba hrupa. Dnevno nas bombardira na tisoče informacij, glasov, šumov, ki oblikujejo ozadje, ki nas spremlja in varuje pred tistim, česar se večina boji - tišine in s tem soočenja s samim seboj. Vsak dan se pogovarjamo s sodelavci, znanci, prijatelji, družinskimi člani, vendar, ali jih res slišimo? Slišimo tisti resnični glas, ki je skrit za vso glasnostjo izgovori'enih besed? Srečujemo se in iz navade vprašamo. »Kako si kaj, kako družina?« Dobimo tudi takšen odgovor: »Dobro, v redu smo Smo se kdaj vprašali, kaj tiči za to obrabljeno frazo, dobro, more iti Ponavadi so te fraze le beg pred tem, da ne rabimo razglabljati o vsakdanjih problemih, o tem, kako gre vse narobe ^ Včasih pa nam kdo želi s svojim glasom povedati kaj več, pa mu ne znamo prisluhniti, saj smo že navajeni fraz in skrivanja svojih problemov pred drugimi. Zazrimo se v oči človeka, s katerim se pogovarjamo, morda nam bodo oči povedale več kot njegove naučene besede.
Pa znamo morda prisluhniti
sebi? Vzemimo si nekaj minut zase in se vprašajmo, ali je naše življenje res takšno, kot ga želimo? Je naša služba takšna, kot smo si jo predstavljali tedaj, ko smo se v osnovni šoli odločali, kaj bomo postali? Je naša družina takšna, kot si jo želim? So moji odnosi z otroki takšni, kot jih želim in kot si jih želijo oni? S tišino lahko odkrijemo, kaj dejansko želimo doseči v svojem življenju. Včasih je že dovolj, da se za trenutek izklopimo iz dnevne rutine, da ugotovimo, da moramo spremeniti pot, da tisto, kar počnemo ni v sozvočju z nami samimi.
Malo možnosti imamo, da smo lahko v tišini, da si prisluhnemo, da prisluhnemo našemu notranjemu glasu. Naučili smo se izražati tako, kot drugi hočejo, naučili smo se prikrivati svojo bolečino. Pomembnejši so nam zunanji glasovi, hrup siren, glasba iz sprejemnika, nadaljevanke po televiziji. Gledamo in spremljamo druga življenja, naše pa nam ni mar. Naš čas, ki bi ga lahko izkoristili zase, za prisluh svojim željam, smo
podarili TV-sprejemniku, igram na računalniku ali tekanju po trgovskih centrih. Nismo pa se naučili poslušati, sprejemati tišino in soočenje z nami samimi in našimi čustvi. Nekateri ne morejo biti sami niti minute, ker jim je dolgčas. Če ni okrog njih hrupa ali vsaj glasbe, se čutijo osamljene in zapuščene, drugi se tišine celo bojijo. Nekateri soočenje s tišino zaznajo kot izgubo časa in denarja, drugi se počutijo nelagodno, tretji zbežijo. Dejstvo je, da večina že takoj ob vstopu v hišo ali avto vključi radio, Tv, čeprav jih sploh ne poslušajo. Šušljanje v ozadju pomirja, kot da bi nam delalo družbo in nas obvarovalo pred osamljenostjo in praznino.
Kako se lahko naučimo poslušati? Poslušanje se rodi iz tišine. Na svoja vprašanja bomo lahko dobili odgovore le, če se bomo znali poslušati. Ker je tišina poslušanje, je pogoj vsakega sporazumevanja. Pripravljenost poslušati druge izvira prav iz sposobnosti prisluhniti samemu sebi, svojim potrebam. Torej si v vsej naglici in »obveznostih«
vzemimo čas zase, za svoje tihe želje. Šele ko bomo znali prisluhniti sebi in svojim željam, ki so skrite na dnu naše tišine, bomo lahko postopno slišali tudi druge. V naših medsebojnih odnosih bo prihajalo do večjega razumevanja, prihajalo bo do boljše medsebojne komunikacije, ki pa je temelj vsakega odnosa. Najprej razčistimo odnos s samim seboj, šele nato bomo lahko prisluhnili drugim željam in šele tedaj bomo zaznali tihi glas, ki se skriva za vso glasnostjo izgovorjenih besed. Besede so središče vsega, za njimi je veliko več, kot se nam zdi.
Besede imajo večjo moč, če so izrečene po pravem poslušanju. Besede so maska, saj le redko izrazijo svoj pravi pomen, precej raje ga ovijamo s tančicami, zavijemo jih v lep darilni papir, saj je tako lepo, ko nekomu prinesemo darilo. Smo se kdaj vprašali, kaj nam prinašajo ljudje, ko nam izročijo darilo? Lahko nam prinesejo mnogo smeha, iskrenosti in spoštovanja, pa darilo sploh ni pomembno, lahko pa nam prinesejo darilo, nasmeh in vse
je zopet maska. Zunanje ogledalo, da nam nekaj pač morajo dati, čeprav nam s svojim izražanjem, ko niso z nami, lahko povedo več o tem, kako nas cenijo in koliko dajo na naše mnenje.
Ljudje pogosto govorimo iz navade, da se tako izognemo nelagodju, ko ne vemo, kaj reči, da naredimo dober vtis. Tako utečemo samoti. Pogosto pa govorimo zgolj iz prepričanja, da bolj kot govorimo, bolje komuniciramo. Govoriti še ne pomeni komunicirati, saj govor ne olajša, niti ne izboljša odnosov med ljudmi. Prava beseda ob pravem trenutku je tista, ki jo povemo, ne da bi pri tem žalili ali napadali. Ko ne poslušamo in se le pretvarjamo ter pripravljamo tisto, kar bomo lahko izrekli po tistem, ko bo naš sogovornik utihnil, je pogovor jalov. Nismo razumeli bistva povedanega in ne moremo razumeti sogovornika. Če smo iskreni, odgovarjamo tako, da ne manipuliramo in govorimo iz navade, temveč to, da so besede v sozvočju s stvarnostjo trenutka, ki ga doživljamo. Le tako damo našemu pogovoru kakovost in učinkovitost.
Poskusimo vsaj en dan govoriti manj in bolj prisluhnimo. Morda bomo slišali tudi kaj, kar ne želimo, morda pa nam bo ta dan iztočnica za naprej in se bomo zavedali, da je bolj pomembno to, kar storimo za drugega in ne to, kar mu govorimo.
Želim vam veliko dobrega poslušanja in koristnega »slišanja.«
Milena Jakopec
Info Glasbene novice
Raziskovanje glasbenih zvrsti omogoči posamezniku, da zares spozna, kakšna glasba mu je všeč. Mladi brez izoblikovanega okusa navadno rečejo, da poslušajo vse glasbene zvrsti, a z leti se okus izoblikuje podobno kot človekova osebnost.
Zvezda med zvezdami je MADONNA, ki je prijokala na svet 16. avgusta 1958. Tri dogodke si bo dama verjetno zapomnila iz leta 2005 in to sta izreden koncertni nastop na Live 8, padec s konja ter skorajšnji izid novega albuma Confessions On A Dancefloor (izid je predviden za 14. november). Močni ekipi ob pevki ne zmanjka inovativnosti, saj ta v novem komadu HUNG UP (***) ponuja izredno pozitivno plesno energijo in komad v nekaterih delih bazira na sam-plih hita skupine Abba.
Kolumbijska pevka SHAKIRA je bila v prejšnjem letu zelo aktivna, saj je posnela kar dva albuma. Oba bosta datirana v letošnje leto in prvi je v španskem jeziku pod naslovom Fi-jacion Oral 1, medtem ko na drugega v angleškem jeziku z naslovom Fijacion Oral 2 še čakamo. Vso glasbeno moč predstavlja izvajalkina novost DON'T BOTHER (*****), ki briše stroge meje med stili in je prava pop/rock bomba!
All Around The World je ena močnejših britanskih založb, ki v glavnem podpira plesne projekte. Sestra bolj znane Kylie DANNII MINOGUE je na sceni že lep čas in tu in tam tudi preseneti, kot je to naredila v pop komadu PERFECTION (***), ki vsebuje tudi male primesi komercialne plesne godbe, za katero so poskrbeli The Soul Seekers. Pri isti etiketi se je pojavil tudi projekt ROUTE 1 in je zraven popa ponudil tudi nekaj spremljevalnih house sekvenc v komadu CraSH LAN-DIND (***). Vokalno je ta komad obogatila Jenny Frost, ki je bivša člani skupine Atomic Kitten.
Se še spomnite projekta SNAP? Tisti, ki ste začeli spremljati glasbo v začetku 90., se jih gotovo spomnite po hitu The Power in kasneje še večjem hitu Rhytem Is A Dancer. Ko zmanjka denarja, je pač potrebno narediti nekaj novega in zato je Turbo B poiskal novo ekipo, s katero ponujajo malo zastarel, a še vedno dovolj razpoznaven in atraktiven svež komad BEAUTY QUEEN (***).
PHARELL WILLIAMS je glasbeni čarovnik, saj je v zadnjih nekaj letih kot producent naredil kopico uspešnic, med drugim za Justina Timberlaka, Gwen Stefani, Snoopa Dogga, Usherja Mladenič je zmeraj znova za korak pred ostalimi, kar se tiče r&b godbe in končno je prišel čas, ko bo izpostavil tudi samega sebe kot solističnega izvajalca. Nič šokantnega ni groovy r&b CAN I HAVE IT (***), v katerem vokalno gostuje tudi Gwen Stefani.
Ameriška igralka in pevka ASHLEE SIMPSON je mlajša sestra bolj uspešne Jessice (ta ima trenutno hit These Boots Are Made For Walkin') in je s pomočjo vplivnega očeta v trenutku podpisala pogodbo z založbo Universal. Mene je malo presenetilo dejstvo, da je takoj uspela s skladbo Pieces Of Me. Še bolj me preseneča dejstvo, da pevka ne goji skladbe pop glasbe, ampak izkazuje svojo ljubezen do rocka v korektni obliki v skladbi BOYFRIEND (***) iz prihajajoče druge velike plošče I Am Here.
Irski pojoči fantje WESTLIFE so bili potem, ko jih je zapustil glavni pevec Brian McFadden, pred težko odločitvijo, ali nadaljevati glasbeno pot. Odločili so se nedvomno pravilno, čeprav so glede na lanski bolj swing in jazz usmerjen projekt želeli zamenjat najstniško publiko. To bodo še dodatno zamenjali z novim albumom Face To Face, k naj bi se na policah glasbenih trgovin znašel 31. oktobra. Vso vokalno kvaliteto je kvartet pokazal v klasični prečudoviti popevki YOU RAISE ME UP (*****), ki jo je v originalu zapel Josh Groban. Vrhunska priredba, ki vas bo popolnoma umirila.
David Breznik
Glasbeni kotiček
DON'T CHA- pusSycat Dolls & Busta Rhymes^ ^ 3 TRIPPING - Robbie Wiliy\ ERBCIOUS - Depeche^MO lAVE A
HAVE A NICE DAY - Be DON'T LIE - Black Eyed PeaT 'on de REPLAY - Riha^na

I BURN flX YOU
10. ALL ABO
NG - Sean I - Coldplay
aul
JT US -Tatu
MsaVjQ sredû in neddp med 19-1^ in 20. urû
Kdo je glavni igralec v filmu 40-letni devičnik?
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Mojca Žuran, Čehova ulica 3,2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poSljite do torka, 2S. oktobra, na naslov: Sadio-Tednlk Ptuj, Raileva 6,22S0 (za Info).
Playing The Angel - Depeche Mode
(2005 - Mute - Dallas)
Elektronski blagoslov v svoji glasbi zmeraj znova prinašajo kultni Depeche Mode, ki se kljub prispodobnemu igranju z angelom igrajo predvsem s 'konfuznim' zvokom sintisaj-zerja, računalnika in sampler-ja. Playing The Angel prinaša še nekaj prispodob, a zvočna sinergija prekaša zgodbice v besedilih in še bolj poveličuje glasbeno kuliso. Andy Fletcher, Dave Gaham in Martin Gore so dali dovolj svobode genialnemu Benu Hilterju, da je na album vključil ponovno precej zvokov, ki so krasili band še v 80. in 90., ko so bili nedvomno na vrhuncu svoje ustvarjalne moči, ne glede na prepovedane substance, pod katerimi so delovali. Trojica je sedaj čista in njihova glasba je še zmeraj dovolj prodorna in zven je tako karakterističen, da v trenutku za vsako izmed dvanajstih pesmih rečeš, da je mojstrovina tria Depeche Mode. Čeprav 'muzika ' na albumu Playing The Angel na čase zamori, saj deluje temač-
no, je nekaj sončnih žarkov presvetlilo glasbeno celoto. Posebej dobrodošla zadeva je ponovno uporaba nekaterih glasbil, ki so ponekod enako močna kot sam računalniški ''sound''!
Če kje, potem je v komadu Precious prisotna tista lahkotna elektronika, ki ima komercialni naboj usmerjen v neskončnost. Gore prepričljivo usmeri poslušalca do sunkovitega refrena, hkrati pa sozvočje klaviatur vodi poslušalca do vrhunca! Teh je skozi album Playing The Angel kar nekaj, vendar vsak poslušalec bo našel svoj vrh. Psihološki udar prinaša uvodna tema A Pain That I'm Used To, ki ima vesoljske efekte skozi celoto, vendar posebna je začetna napetost, ki se skozi pesem stopnjuje. Napadalna plesna elektro glasba se razcveti skozi John The Revelator (ima komično večpomensko besedilo), razposajeno Lilian in grobo Nothing's Impossible. Ritmično konstantna ali ena-
Filmski kotiček
40-letni devičnik
40-letni devičnik je film, ob katerem se boste zares nasmejali. Spomnili se boste svojih pričakovanj in vznemirjenja ob sami misli na izgubo nedolžnosti, svojih nespretnih poskusov in občutka, ko srbi v hlačah. Toda vi nimate problema, ki ga ima glavni igralec filma, simpatični Andy - niste stari 40 in še nedolžni. Pa ne da bi bilo z Andyjem kaj narobe, možakar je poskušal izgubiti nedolžnost že v najstniških letih, toda zmeraj nerodno in neuspešno. Ko so leta tekla proti tridesetim, še ni obupal, toda uspelo mu pač ni. In če je človek počasi star 40 let, na koncu obupa, da se bo sladka stvar sploh
The 40 years Old Virgin
Komedija
Dolžina: 116 min
Leto: 2005
Država: ZDA
Režija: Judd Apatow
Scenarij: Judd Apatow, Steve
Carell
Igrajo: Steve Carell, Catherine Keener, Paul Rudd, Romany Malco, Seth Rogen, Shelley Malil
komerna je Suffer Well, ki se le tu in tam oddalji izven osnovnih začrtanih smeri, vendar dejansko vsebuje sample, ob katerih bi zastal dih tudi pionirjem sodobne elektronske glasbe - skupini Kraftwerk. Precej komadov zveni ''na easy'', saj jih spremlja nestandardno umirjen tempo, prekrit z imenitnimi rešitvami pri prehodih skritih v nevsakdanjih glasbenih formah. Skrivnostna pesem 1 Want It All ima ob koncu nasnete odlične kitarske rife na sintisajzersko umirjeno osnovo. Temačni in živcem malo nagajivi sta The Sinner 1n Me in Macro, medtem ko album zaključi abso-
lutno temačna elektro pop balada The Darkest Star, polna preobratov in presenečenj.
Štiri leta smo čakali na novi album skupine Depeche Mode, ki je dokazala, da sodi še zmeraj med prvake komercialne sodobne elektronike! Še več, Playing The Angel prinaša dovolj vplivov glasbe 80. in 90. let, prav tako pa nudi nekaj hudo dobrih modernih rešitev, ki daje triu dovolj svež zvok, s katerim je zazrt daleč v glasbeno prihodnost. Ni kaj, vrhunski izdelek, ki ga priporočam posebej 'freakom' elektronske glasbe!
David Breznik
kdaj zgodila. Zato vsako jutro še vedno vstaja s trdim. 1n ima povsem običajno življenje - ne preveč stresno službo v prodajalni z elektroniko, ima dostojno stanovanje (ki ga krasijo igrače, v še neodprtih škatlah) in nekaj prav povprečnih, normalnih prijateljev. Zaradi svoje deviškosti se je nehal obremenjevati - na to se spomni zgolj v trenutkih, ko ga na dejstva opozori njegov mali prijatelj - torej vsako jutro, ko vstane. Njegovo življenje se vrti okrog videoigric, ki jih ob večerih igra doma, filmov, ki jih gleda skupaj s starejšim zakonskim parom, in zbirateljskih figuric. Ko kolegi iz službe pri igri pokra po naključju ugotovijo, da je njihov sodelavec še vedno devičnik, mu na vse kriplje skušajo urediti zmenek oziroma najti kakršnokoli žensko, ki bi se bila pripravljena pozabavati z Andyjem. Vse skupaj je seveda dobro podprto s humorjem, zato pazite, če boste slučajno v dvorano vzeli kokice - od smeha se vam lahko zaleti _ 1n ko se že zdi, da bo Andy prišel do cilja s pomočjo matere treh otrok Trish, se stvari obrnejo drugače, kot so njegovi prijatelji predvidevali. Kopica njihovih dobronamernih nasvetov in dejanj Andyja vodijo iz ene v drugo zadrego, dokler nazadnje le ne vzame stvari v svoje roke. A pred tem se mora nekajkrat krepko osramotiti. Film je
dinamična, zanimiva, predvsem pa prežeta s pristnim, nenarejenim humorjem, v katerem boste nedvomno prepoznali tudi delček sebe in svojih poskusov pri nasprotnem spolu. Ogled filma toplo priporočamo.
Grega Kavčič
odlična komedija ne le zaradi glavnega lika, ampak tudi zaradi stranskih likov - torej Andyjevih sodelavcev (in šefice v službi, ki se mu na koncu tudi ponudi in med drugim razloži pojem fuck-buddy). Vsak je svojevrstna pojava -eden je razočaran v ljubezni, ker ga je dekle zaradi nudenja oralnih užitkov drugemu na-čevljala, drugi je kralj varanja, tretji je pojem modernega mladega dedca - vsem pa je skupno eno: mislijo samo na seks. 1n na to, kako v to vpeljati še kolega. Zgodba, čeprav se že po naslovu zdi kliše, je
CID vabi!
Petek, 21. oktober, ob 21. uri: Jazz koncert Bruno Ces-selli & Antonio Cavicchi (ITA)
Filmske projekcije
četrtek, 27. oktober, ob 19. uri: Marija polna milosti. Režija: Joshua Marston * ZDA, Kolumbija, 2004 * Maria Full of Grace
Za člane filmske sekcije so ogledi filmov brezplačni. Včlanite se lahko vsak četrtek na projekciji pri mentorju Urošu Esihu.
Jesenski otroški živ žav
nedelja, 23. oktobra 2005, od 15. do 18. ure v Športni dvorani Center: Svet v malem ali V treh urah okoli sveta. V vsakem vremenu!
JESENSKE POČITNICE
Filmske projekcije - za srednješolce, brezplačni programi: sreda, 2. november, ob 17. uri: Ken Park; četrtek, 3. november, ob 17. uri: Mesto greha; petek, 4. november, ob 17. uri: Slaba vzgoja.
Glasbene delavnice - za starejše osnovnošolce, srednješolce, študente in sploh vse mlade, ki imajo glasbeno predznanje in želijo igrati v glasbenih skupinah, od 2. do 5. novembra v prostorih Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj: klavir, flavta, bobni in ostala tolkala, bas kitara, akustična in električna kitara, harmonika in vokal. Prijavnice lahko dobite v C1D Ptuj in na osnovnih in srednjih šolah na Ptuju. Prijave zbiramo do 27. 10. oz. do zapolnitve mest v C1D Ptuj. ŠTEVILO UDELEŽENCEV JE OMEJENO! CENA: 14.000 S1T. Podrobnejše informacije: vodja projekta Mladen Delin, tel. 041 946 858.
Športne dejavnosti - Hura, jesenske počitnice!
Športne aktivnosti bodo potekale od 2. do 6. novembra v Športni dvorani Mladika. Za športne programe je potrebna predhodna prijava. Prijavnice bodo na voljo v C1D Ptuj, v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih.
KONTAKT
Dosegljivi smo na tel. 780 55 40 in GSM 041 604 778. Informacije so tudi na spletni strani www.cid.si. SPLETNA KAVARNA in INFO CENTER sta odprta vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure.
OČESNA VEKA
SOZVOČJE
TREH RAZLIČNIH TONOV
MLADA KRAVICA
NAS ROKOHITREC (MIRAN)
naS
SKLADATELJ
(BOJAN)
RENIJ
NIZOZEMSKA LETALSKA DRUŽBA
ALBANSKA TISKOVNA AGENCIJA
METKA ALBREHT
PAVLE ZIDAR
NELAGODEN OBČUTEK
ANTON MELIK
VODNO PLOVILO
AKO
DELO ELE PEROCI IZ
NAS ALPSKI SMUČAR (ROBERT)
PRAVOSLAVNI VERNIK
REKA
V GRUZIJI (RIONI)
NERESNICA
GORSKA RASTLINA, PLANIKA
KLANJE, MASAKER
MESTO V TOSKANI
MAKEDONSKA SOPRANISTKA (RADMILA)
SLIKAR SREDNJE-VESKIH
NASA PEVKA
SLADKOVODNA RIBA
PRIVLAČNOST, ZANIMIVOST
MIHA AVANZO
POSLEDICA ODRIVA
POKRITA TURSKA OBALNA JADRNICA
VZKLIK PRI
ATA
MESTO V BiH
SPANSKI SREBRNIK
ROMUNSKI PISATELJ (PANAIT)
IRASKA TISKOVNA AGENCIJA
TANTAL
ELI LIKAR
TRETJA OSEBA SREDNJEGA SPOLA
IZPITJE NA DUSEK
JEZERO NA LUZONU
VREDNOST
BEOROKI GIBON
ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE
MIKROSKOPSKA VREČICA ZAPRTO-TROSNIC
BRSKALKA
RIMSKI CESAR
LEVI PRITOK ISERE
DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Kromp, laket, ozon, Kiros, graditev, OT, plastron, strigalica, rastral, ati, Čakovec, iskanje, ME, padavina, ska, Eršek, uvid, Ca, karion, TR, tla, eta, uvin čaj, igra, cmokač, Tedi, pokal, jainist, Aca, Rado, srk, ŠT.Ugankarski slovarček: ARCADELT = nizozemski skladatelj (Jakob, 1500-1568); DURO = nekdanji španski srebrnik; JTA = iraška tiskovna agencija; KAR = beloroki gibon; PALPEBRA = premična in ojačena kožna guba, očesna veka; PRATO = mesto v Toskani ob reki Bisenzio; PRIŠESTJE = prekmurski izraz za prihodnost; TAKA = pokrita turška obalna jadrnica s črnega morja, filuka; VALER = vrednost.
Zanimivosti
Nekatera zelenjava škoduje obolelim s putiko
Stuttgart (STA/dpa) - Vsi, ki imajo bolečo obliko artritisa - putiko - bi morali paziti, katero zelenjavo jedo. Špinača in brstični ohrovt vsebujeta purin, ki škoduje organizmu oziroma bolnikom s putiko. Produkt purina je sečna kislina, ki v telesu ustvarja kristale urata, ki se nalagajo v sklepih in povzročajo napade puti-ke, ki so zelo boleči. Večje količine mesa, morskih sadežev, piva in drugih alkoholnih pijač, fižola, graha, leče, špinače in brstičnega ohrov-ta lahko poslabšajo stanje pri takšnih bolnikih. Da bi zaužili dovolj beljakovin, pa priporočajo mleko, sir in jajca, ki vsebujejo malo purina. Putika je znana še iz 5. stoletja pred našim štetjem, ko je Hipokrat med drugim za paciente s to boleznijo svetoval poseben režim prehrane brez alkohola.
Avstralci bodo Dancem ob rojstvu danskega princa podarili dva tasmanska vraga
Hobart (STA/AP) - Avstralska zvezna država Tasmanija bo ob rojstvu danskega princa živalskemu vrtu v Koebenhavnu podarila dva tasmanska vraga. Triintridesetletna danska princesa Mary, ki se je lani poročila z danskim prestolonaslednikom Frederikom, je namreč rojena na Tasmaniji. V soboto zgodaj zjutraj je na univerzitetni kliniki v danski prestolnici rodila prvorojenca, katerega ime še ni znano. Tasman-
ski premier Paul Lennon je sporočil, kaj bo Tasmanija podarila dečku in da bo življenjem teh simpatičnih vrečarjev simboliziralo posebno zvezo med prebivalci Danske in Tasmanije.
Rakuni ogrozili trgatev v Nemčiji
Hamburg (STA/Hina) - Nemške oblasti so okrepile boj proti rakunom, saj ti ameriški sesalci ogrožajo trgatev v severno-vzhodni zvezni državi Brandenburg. Rakune so v Nemčijo uvozili iz severne Amerike pred drugo svetovno vojno. Po navedbah okoljevarstvenikov so se živali nenadzorovano razmnožile po celi srednji Evropi in začele ogrožati zdravje ljudi v mnogih mestih zaradi brskanja po smeteh. Razmere v Brandenburgu, kjer so rakuni uničili skoraj celoten pridelek grozdja, so že tako težavne, da so lokalne oblasti dopustile ubijanje teh zveri. Lani so lovci v tej zvezni deželi ubili 3471 rakunov, vendar znanstveniki ocenjujejo, da jih samo v Nemčiji živi več kot milijon.
Savdska Arabija po 20 letih spet odpira kino
Riad (STA/Hina) - Savdska Arabija namerava po 20 letih prepovedi javnega prikazovanja filmov odpreti prvo kinodvorano v Rijadu, kjer pa bodo prikazovali le animirane filme. Ogled predstav bo dovoljen tudi ženskam in otrokom, risanke pa bodo sinhronizirane v arabščino. Dvorana s 1200 sedeži naj bi se odprla 3. novembra, nahajala pa se bo v hotelu Intercontinental. Trenutno je Savdska Arabija edina država v Perzijskem zalivu, ki še nima kinodvorane.
Lujzek • Dober den vsoki den
Gnes v nedelo, 16. vinotoka, ko sedim pod brajdami in bližnjo lipo, je resen lepi sunčen den, precik hladen, pa vseeno za oči in dušo dopaden. Z brajd listje odpada, cela narova se preobloči v taužnte različnih forb, ki se prelevlejo ena v drugo, kak da bi jih naslikali slikari umetniki in v na-rovo nalepli tapetniki. Z drevja že listje na zemljico doj leti in vetrič ga nosi na vse strani. Na poljih brnijo stroji, kure raz-kopljejo na gnoji, semen pšenice se vzemljico seli, da bi drugo leto kruheca želi in jeli
Drgačik pa se jaz počutim čista sprešani, saj sma bla z Mico na večih brotvah grozdja. Moštek zaj že v kleteh v polov-jokih klokoče, vinogrodnik pa se smeje in joče, saj je letošja letina boj skopa in bi jo kletar najrajši samo še v spomine vtopa in zakopa. Zimska in pomlodna pozeba, te pa še poletna toča in celoletna dežovna moča, te pa še jesenski ftički so v dosti primerih vzeli več kak
polovico letine, te pa bodi veseli narovne in držovne batine. Trgotev je v glovnem že pod streho, pod (ne)milim nebom pa so v goricah samo še, tak kak jim provimo, pozne brot-ve. Tudi mija z Mico sma mela pozno trgotev, saj smo grozdje brali ob petih popudne, prešali pa v pozno noč, kot ti pridejo vsi sosedi na pomoč .
Kak ste vena že čuli, šteli in gledali po televiziji, nam zaj grozijo ftičja gripa, ki je kak prozna pipa, iz kere samo smrt priteče in nikomur nič ne reče. Mija z Mico sma že naše kurike izolirala, tak ke sma jih večino v zmrzovalnik zamaskirala .
Za kunec pa še eno seksualno (ne)zgodo: Gospa je šla k dohtari, da bi ji napisa recept za kontracepcijske tablete. Pa je dobila strokovni odgovor: »Za en mesec ali dvo ne smeje jemati totih tablet iz zdravstvenih razlogov!« »Pa glih zaj, ko gre mož na dvomesečno službeno potovanje,« je zajomrala gospa in žalostna odšla .
Te pa srečno in bodite lepo podavljeni do drugega petka, če nede kokšnega posebnega svetka.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 22. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
NEDELJA, 23. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
PONEDELJEK, 24. oktobra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00
VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev).
TOREK, 25. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Odmev).
SREDA, 26. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 27. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost.
17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 28. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami so vročični in razgibani dnevi predvsem na ljubezenskem področju, saj vas bodo čustva čisto prevzela, toda varujte se prenagljenih odločitev, strasti in ljubosumnih izpadov. V službi ne delajte na svojo pest, saj bodo nadrejeni zahtevali od vas drugače.
BIK
Na delovnem mestu se bodo v prvih dneh tega tedna pokazale razpoke in težave. Pri tem vam bo priskočil na pomoč nekdo, od kogar tega nikoli ne bi pričakovali. Vaše zdravje ne bo najboljše. Zaradi bolečin v hrbtenici je dobro, da vsak dan naredite nekaj posebnih vaj.
DVOJČKA
Veliko zanimivega se vam bo dogajalo v partnerskih odnosih. Čeprav ne boste ravno komunikativni, vas bodo sodelavci in prijatelji podpirali v vaših željah in se obračali na vas po nasvete. Najboljše se boste imeli v torek.
RAK
Energije boste imeli dovolj, da boste naredili še več, kot bo potrebno. Pogumno boste stopali novim zmagam naproti. Sodelovanje s tujino bo končno obrodilo sadove. Največ uspeha boste imeli v sredo.
LEV
Ker je pred vami bolj stresen teden, morate biti previdni, ker vaša energija ne bo ravno visoko in se boste kaj hitro lahko utrudili in ne boste v stanju, da se dovolj globoko poglobite v svoje poslovne zadeve in finančne težave. V soboto bosta imela s partnerjem manjši spor.
DEVICA
Zelo prijeten in komunikativen teden je pred vami. Poslovno se boste odločali med stiki s tujino ali seminarjem v tujini. Tudi glede romantike bodo dnevi zelo ugodni, zato jih le izkoristite za osvajanje. Pri tem bo petek boljši kot sobota.
TEHTNICA
Zelo ste izčrpani, zato tudi vsak dan zelo težko vstajate. Če želite biti uspešni in prodorni, morate še malo zdržati. Če ne bo šlo vse po načrtih, ki ste si jih zadali s sodelavci, pomislite, če se ne bi zadeve lotili malo drugače. Vikend preživite s svojo ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON
Prekipevali boste od vitalnosti in dobre volje. Polni boste pozitivne energije, vaše ljubezensko življenje bo umirjeno, a polno zaupanja, topline in sreče. V četrtek boste še posebej romantični in srečni.
STRELEC
Pred vami so prijetnejši in umirjeni dnevi. Problematične razmere v partnerskih odnosih se bodo končno uredile in umirile, nebo se bo zopet razjasnilo in zopet boste vedeli, pri čem ste. Na poslovnih poteh bo vse kot po navadi, brez neprijetnih sprememb.
KOZOROG
Novo upanje, ki se bo pojavilo na poslovnem področju, vas bo poneslo med oblal<e, toda pozor, ne bodite preveč navdušeni, kajti nekdo se vam bo uprl in za vaše načrte ne bo hotel slišati. Prepir bo na žalost na vidiku, ker boste precej nepotrpežljivi.
VODNAR
Čeprav vedno najdete varnost in mir doma, vas bo zopet privlačila tujina in z njo poslovni dogodki, zadeve ter načrti. V domačem okolju pa le naredite nov korak, prenovite in posodobite dom. Najboljše se boste imeli in tudi počutili v soboto.
RIBI
Vaše navdušenje nad delom in poslovnimi dogodki bo naravnost osupljivo in navdušeno, saj boste natančni, pridni in marljivi. Vse svoje zamisli in zadeve boste znali lepo povedati in se izražati na prijeten način. V soboto boste zelo nežni in romantični.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Cirkulane • GD zbira denar za nakup novega vozila
Pet tisočakov za večjo požarno varnost
Cirkulansko prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno že leta 1942. Danes ima 73 članov, 35 od teh je operativnih članov. V društvu delujeta tudi desetina mladink in desetina pionirjev. Po sprejetem planu razvoja Gasilske zveze Gorišnica - ta je sprejet do leta 2006 - naj bi oz. bo naslednje leto društvo dobilo novo vozilo z visokim tlakom, t. i. GVD1.
»Za načrtovani nakup smo v naši sredini že lani začeli z akcijo zbiranja denarja med občani in doslej smo zbrali dva milijona tolarjev. Letos novembra bomo akcijo ponovili in upamo, da bomo tudi tokrat uspešni, kar dokazuje, da se naši občani zavedajo pomembne vloge gasilcev,« pravi predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot. Prispevek po gospodinjstvu bo znašal pet tisočakov: »Zaprosil bi vse, da prispevajo ta delež, saj sedaj nimamo vozila, ki bi bilo primerno, predvsem pa dovolj učinkovito za požare!«
Večinski del sredstev je že zagotovljenih iz občinskega proračuna, in sicer nekaj več kot 50 odstotkov skupne vrednosti vozila. Ta denar, kot pravi Kokot, je zagotovljen s sklepom sveta, ki je potrdil plan razvoja GZ Gorišnica, zato mora biti ta postavka vsebovana tudi v načrtovanem občinskem proračunu
za naslednje leto. »Sicer pa gasilska dejavnost ni omejena z občinskimi mejami; kjerkoli je požar, bomo vedno priskočili na pomoč vsi. Zato smo tudi prepričani, da bo občina v proračunu sklep upoštevala in da dvoma, pa tudi razloga, da ne bi vozila sofinancirala, ne more biti!«
Skupna vrednost opremljenega vozila znaša 14 milijonov tolarjev, zakaj je nujno potrebno, pa predsednik PGD Cirkulane pojasnjuje takole: »Trenutno PGD Cirkula-ne operira z dvema voziloma, eno je orodno vozilo TAM: 80 T 35 iz leta 1991, ki bi ga radi zdaj zamenjali, saj nikakor več ne ustreza standardom in normam ter samim požarom, ki smo jim priča zadnje čase. Poleg tega imamo še avtoci-sterno, kupljeno leta 1992. Za nas je bila velikega pomena takrat, ko smo z njo še prevažali vodo do gospodinjstev, zdaj pa je zelo redko v upora-
pa ob visokotlačnem mehanizmu lahko gasiš požar do pol ure. Cisterna pa ima 5000 litrov vode, vendar se ta izprazni v nekaj minutah, kar pomeni, da nima prave funkcije v primeru požarov. S tem lahko narediš samo poplavo in še dodatno škodo, resnega požara pa ne moreš pogasiti. Z novim vozilom pa se lahko pogasi veliko brez škode. Danes si ne moremo več zamisliti gašenja brez tovrstnega vozila z visokim tlakom. Poleg tega se lahko z novim vozilom pelje na kraj požara še sedem gasilcev, s cisterno
pa še trije.«
V zadnjem času cirkulanski gasilci sicer niso imeli veliko dela: »Lani smo posredovali v štirih ali petih požarih, letos smo bili na terenu trikrat, vendar je letos šlo za manjše požare, kar je posledica večje osveščenosti ljudi in tudi sodobnejše, varnejše gradnje,« je še povedal Anton Kokot, ob tem pa poudaril, da so v primeru večjega, resnejšega požara, s sedanjo opremo bolj kot ne nemočni, zato je nabava novega, sodobnejšega vozila toliko bolj potrebna.
SM
Predsednik GD Cirkulane Anton Kokot: »Danes si ne moremo več zamisliti gašenja brez tovrstnega vozila z visokim tlakom!«
bi. To vozilo večinoma miruje, razen ob požarih, zato nam lahko služi še zelo dolgo.« Novo vozilo je po besedah
Kokota nujno potrebno in pomembno v prvi vrsti zato, ker ima visoki tlak: »Prevaža lahko 500 litrov vode, z njo
Velika taktična vaja
V soboto, 22. oktobra, pripravlja PGD Cirkulane veliko taktično vajo v okviru meseca požarne varnosti. Na vaji pričakujejo sodelovanje slovenske vojske s prikazoma gašenja gozdnega požara s helikopterjem. Ob cirkulanskih gasilcih bo na vaji sodelovalo še GD Muretinci, vaja pa se bo odvijala med 14. in 15. uro na domačiji Kojčevih v Cirkulanah.
Skorba • Srečanje starejših občanov
Podlehnik • Srečanje starejših občanov
Starejši med najstarejšimi Obujali spomine
Na prvi jesenski dan je občina Hajdina v Skorbo, v tamkajšnji dom vaščanov, povabila občane stare 70 in več let, kar je z leti postala že lepa tradicija. Srečanja se je letos udeležilo okrog 120 starejših, najstarejša med njimi pa je bila 89-letna Angela Zupanič iz Sp. Hajdine. Spomnili so se tudi bolnih in osamljenih, ki tistega dne niso mogli biti v njihovi družbi.
V podlehniški občini pripravljajo v začetku oktobra, to je v bogatem jesenskem času, vsakoletno srečanje starejših občanov, da okrepijo medsebojne vezi. Srečanje pripravlja komisija za otroško varstvo, socialno varstvo in zdravstvo v sodelovanju z občino in župnijo.
Udeležence srečanja je najprej pozdravil gostitelj - župan Radoslav Simonič, prisrčno dobrodošlico pa so jim s pesmijo in besedo pričarali še učenci OŠ Hajdina z mentorico Barbaro Gerečnik, Štajerski koled-niki, člana gledališke skupine KD Skorba ter Uroš Sagadin in Tanja Furek. V družbi najstarej-
ših občanov pa so bili tudi nekateri člani občinskega sveta, predsedniki vaških odborov, direktorica občinske uprave Valerija Šamperl, ravnatelj hajdin-ske šole Jože Lah, predsednik DU Hajdina Anton Cestnik in še nekateri drugi.
Da so tovrstna srečanja nekaj posebnega in da se na njih
srečujejo prijatelji, znanci in nekdanji sošolci, ni bilo težko ugotoviti, prav gotovo pa bo srečanje mnogim ostalo v lepem spominu. A le do prihodnje jeseni, ko se spet snidejo, nam je dejal eden od udeležencev, takrat se spomini povrnejo in spet bo lepo.
TM
Srečanje se prične z dopoldansko sv. mašo, podelitvijo bolniškega maziljenja in spovedjo. Nato se prične drugi del v občinski dvorani. Vse navzoče so pozdravili predsednik komisije Milan Vidovič, župan občine Podlehnik Vekoslav Fric, župnik p. Alojz Klemenčič in predsednik Karitas Stanko Va-upotič.
V času, ki sega od našega rojstva do smrti, se učimo, trpimo, ljubimo, se razdajamo, se veselimo in drug drugega dopolnjujemo, kar so s kulturnim
programom dokazali učenci OŠ Podlehnik, dramska skupina Sv. Trojica, zapel je duhovnik in kantavtor p. Janez Ferlež, na harmoniko je zaigral Rok, na citre Petra, zapeli pa so pevci Kopači Kulturno folklornega društva. Po kosilu so izbrali najstarejšo prisotno občanko in občana, to sta bila 84-letna Elizabeta Butolen in 80-letni Avgust Glavač, ter ju obdarili. Vsi prisotni so zaplesali tudi kolo ob prijetnih zvokih Ansambla bratov Belšak.
Domišljamo si, da je bistvo
življenja nenehno hitenje, da ne bi izgubili kakšne minute. Starejši, ki so vstopili v tretje življenjsko obdobje, pa vedo, kaj je prav, vidijo globlje, pod površino, čutijo, kaj ima svojo notranjo vrednost, nosijo v sebi velike življenjske izkušnje, ki jih ne smemo zanemariti.
Vsi so jim zaželeli trdega zdravja, veliko energije, da postorijo, kar so si zadali v življenju, da najdejo čas za oddih, sprehode, klepet in še na mnoga srečanja.
Zdenka Golub
Prijatelji so tudi nazdravljali in potem še dolgo v petkov popoldan klepetali in obujali spomine.
Foto: SM
Foto: TM
Foto: ZG
Pravni nasveti
Tudi hrup je prekršek, če je tako določeno v zakonskih predpisih
Take predpise vsebuje Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS št. 45 z dne 04. 08. 1995) in Uredba o spremembi in dopolnitvi te uredbe (Ur. l. RS št. 66 z dne 22. 11. 1996), ki vsebuje določbe o hrupu v 29 členih, uvrščenih v sedem poglavij s sledečimi naslovi:
I.	Splošne določbe
II.	Mejne vrednosti hrupa
III.	Določanje in vrednotenje ravni hrupa
IV.	Ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje hrupa
V.	Nadzor
VI.	Kazenske določbe
VII.	Prehodne in končne določbe
V	tem članku bom prikazal le določbe cit. uredbe, ki se tičejo dela fizičnih oseb s hrupnimi napravami, kar pa povsod in v vsakem času ni dovoljeno.
Kdaj določbe zgoraj cit. Uredbe ne veljajo?
Glede na 2. člen, cit. uredbe njene določbe ne veljajo, kadar je hrup posledica dejavnosti, s katero se ob naravnih ali drugih nesrečah preprečuje nastanek večje materialne škode ali nevarnosti za ljudi ali okolje ali odpravljajo njihove posledice.
Kaj se po cit. uredbi smatra hrup?
V	1. točki tretjega člena cit. uredbe je zapisano, da je hrup vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegove-
Prejeli smo
Odziv na sestavek o izstopu iz cerkve
S svojim pisanjem se pridružujem g. Jakobu Emerši-ču, ki se je v Štajerskem tedniku dne 11. 10. odzval na pisanje pred tem - tematika O izstopu iz Cerkve. Ob tem bom zapisala nek svoj čisto osebni pogled na polemike o verah in verstvih, o bogovih in božanstvih: najbolj prav storimo, če smo med seboj strpni, a to moramo biti vsi, tako verujoči in neverujoči, pripadniki različnih ver, ki (morda) živimo dovolj blizu, da lahko pride do različnih mnenj. Ta moj pogled sem pravzaprav odkrila pred nekaj leti, ko je moj pogled pritegnil znameniti beli Loesje plakat z napisom: Moj bog živi, žal mije za tvojega!
Ne spomnim se več, ali je imela druga beseda veliko začetnico - torej Bog, ob čemer pomislim na krščan-
mu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.
Pred hrupom niso posamezna območja naravnega in življenjskega okolja enako varovana.
V 4. členu cit. uredbe so stopnje varstva pred hrupom in IV. območja takole določena: I. stopnja varstva za I. območje, ki je namenjeno: turizmu in rekreaciji ali pa je neposredno okoli bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in območje naravnega parka ali naravnega rezervata.
II. stopnja varstva za II. območje, ki je primarno namenjeno bivanju ozir. zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje, okolica objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,ob-močje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin ter območje krajinskega in regijskega parka.
Pojasnilo: V 6. točki tretjega člena cit. uredbe je zapisano, da so varovani prostori tisti prostori v zgradbah, kjer se opravljajo vzgojnovarstvene, izob-
skega, a to ob vsej ostali bogati izpovedi postane manj pomembno, torej: »Moj Bog (ali bog) živi« - to lahko izreče človek, ki je globoko prepričan v svoji veri; izreče s ponosom in hvaležnostjo, njegova vera je neomajna in živa.
»^ žal mi je za tvojega.« Žal mije, ker ga nisi niti spoznal, za spoznanje je potrebna poglobitev, a tudi vzgoja, izobrazba, okolje in še kaj; žal mije, ker si ga morda nekoč imel, a »je umrl,« ker si se mu odpovedal, ti je postal breme? Žal mi je, ker s tem tvoje življenje najbrž ni bogatejše, nima večjega smisla in višjih ciljev, enostavno, še enkrat, sama sem celotno misel že nekajkrat izrekla). Moj Bog živi, žal mi je za tvojega.
P. S.: Ponovno sem prebrala sestavek g. Borislava Kosi-ja - pa se zgrozila ob tolikšni nestrpnosti
Karolina Pičerko, Zabovci
raževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti, stanovanjski prostori in drugi prostori v zgradbah, v katerih se ljudje zaradi dela ali počitka zadržujejo pogosto in daljši čas.
III.	stopnja varstva za III. trgovsko, poslovno stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno za bivanje oziroma zgradbah z varovanimi prostori in obrtnim in podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
IV.	stopnje varstva za IV. območje, ki je brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim.
Pri zgoraj prikazanih območjih je še v 4. členu cit. uredbe zapisano pri I. območju, da potrebuje povečano varstvo pred hrupom; pri II. območju, da ni dopusten noben poseg, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa; pri III. območju, da je dopusten poseg, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa; pri IV. območju, da je dopusten bolj moteč
Prejeli smo
Vandalizem pred videoteko
Na vas se obračam oz. vam pišem, ker se mi je zdelo, da mora za takšno stvar, ki seje pripetila nedavno tega čez vikend pred našo videoteko, zvedeti čim več ljudi.
Fotografija kaže, kakšen vhod pred videoteko smo na-
Foto: videoteka
poseg zaradi povzročanja hrupa.
Kje in kdaj se ne smejo uporabljati nekatere naprave in opravljanje hrupnih vrtnih in hišnih opravil?
Odgovor najdemo v 19. členu cit. Uredbe, ki se glasi: »V I., II. in III. območju sta uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena od ponedeljka do sobote med 8. in 19. uro.
Uporaba naprav in izvajanje opravil iz prejšnjega odstavka sta prepovedana tudi na praznik, če je dela prost dan.
Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del. Omejitve iz 1. in 2. odstavka tega člena ne veljajo v III. območju za opravila, povezana s kmetijsko dejavnostjo.«
Prepoved vožnje
Po 20. členu zgoraj citirane uredbe je vožnja vozil na motorno pogon brez naprav za dušenje zvoka v izpušni cevi prepovedana.
šli v nedeljo zjutraj. Zgleda, da je ponočevanje oz. bolje rečeno pijančevanje čez noč naredilo svoje in mlade razgrajače so očitno zmotile naše lepo negovane rožice in cipresa, tako da so se z njimi pozabavali in jih razmetali po pločniku. Žal smo Ptujčani priča takšnim dejanjem skoraj vsak vikend, ko po celem Ptuju najdemo izruvane rože in prevrnjena kamnita korita. Letos se je Ptuj še malo bolj potrudil z okraševanjem okolice, vrnjeno pa je tako .
Kaj naj še napišem? Le to, da če bo Ptuj kdaj hotel postati kulturna evropska prestolnica, potem bo do takrat še veliko dela, kajti ne verjamem, da bodo turisti navdušeni nad takšnimi slikami našega mesta, kot je na tej, ki sem vam jo poslala.
Irena Kovačič
Prepovedana je uporaba televizijskih in radijskih sprejemnikov in drugih akustičnih aparatov ali naprav ter glasbil na način, ki moti druge ljudi v okolju, razen uporabe za opozorilne in varnostne namene, kadar je to določeno s predpisi.
Nadzor
Po 21. členu cit. Uredbe nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, nadzor nad izvajanjem 19. in 20. člena te uredbe pa tudi policija.
Kazenske določbe
Storitev v členu 19. in 20. cit. Uredbe prepovedanih dejanj se šteje za prekršek in se kaznuje po 23. členu, ki se glasi: »Z denarno kaznijo 5.000 SIT, ki se izterja na kraju samem se kaznuje za prekršek fizična osebe, če:
-	uporabljamo kosilnico, škropilnico, žago ali druge naprave z motorjem na notranje izgorevanje, vrtalni ali brusili stroj, kladivo ali žago ali izvaja drugo hrupno vrtno ali hišno opravilo v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 19. člena.
-	vozi vozilo na motorni pogon brez naprav za dušenje zvoka v izpušni cevi v nasprotju s 1. odstavkom 20. člena te uredbe ali uporablja televizijski aparat ali radijski sprejemnik ali drugi akustični aparat ali napravo ali glasbilo v nasprotju z 2. odstavkom 20. člena
Prejeli smo
Puščava ob Mladiki
Ograje, ki so pretrgale vez šole z zelenicami in igrišči, so ostre meje, ki povedo, da se na drugi strani dogaja nekaj, kar je zarezalo v naša srca.
Mogočnih dreves in zelene trave ni več, brnijo stroji, kamioni odvažajo zemljo, otroci in odrasli z lepotice ob Dravi nemočno gledamo in spremljamo izgradnjo igrišča z umetno travo.
Lesene klopce za pouk in druženje otrok so sedaj na asfaltu, nič več na travi.
Ko si dogajanju blizu in se
te uredbe.
- osebe iz 21. člena te uredbe izterjajo denarno kazen za prekrške, določene v prejšnjem odstavku.«
Pravica do zahteve za sodno varstvo
Zgoraj prikazana prepovedana in potem storjena dejanja iz uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju so prekrški, ki se enako obravnavajo kot prekrški iz drugih zakonov, uredb in odlokov. Obravnavajo se po zakonu o prekrških, skrajšano ZP (Ur. l. št. 7/03 z dne 23. 01. 2003). Glede na tozadevne določbe v ZP je tudi o izreku kazni, ki jo izrečejo v 21. členu uredbe navedeni organi, dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo (pritožbo) na okrajno sodišče. O ZP in o nekaterih njegovih določbah sem obširno pisal v članku: »Novi odlok o javnem redu v mestni občini Ptuj, ki je objavljen v »Štajerskem tedniku« dne 23.09.2005.
V zvezi z zgoraj obravnavano pravico do zahteve za sodno varstvo navajam še Ustavo RS (Ur. l. št. 33/91 in to 25. člen, ki se glasi: »Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih.«
Mirko Kostanjevec
te dotakne, tudi drugače občutiš.
A kaj bi v današnjem svetu počeli s čustvi? Strah, neprijetno počutje, negotovost, nemoč so marsikomu zelo blizu, za nekatere sploh ne obstajajo.
Teden otroka je za nami - otroke učimo spoštovati drugačnost. Veliko se vsi skupaj učimo iz izkušenj v neposredni okolici šole.
Čimprej si želimo novih, prijetnih zelenic in igrišč, kjer bi otroke učili in vzgajali v zdrave in samostojne osebnosti.
Za Zdravo šolo
Marjanca Kušar, OŠ Mladika, Ptuj
Ptuj • Moja dežela - lepa in gostoljubna 2005
Ptuju že deseti naslov
turističnega kraja
Letošnje ocenjevanje krajev in drugih, ki sodelujejo v vsakoletnem projetu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, je končano.
Letošnje tekmovanje je potekalo v jubilejnem letu 100-letnice TZS in organiziranega turizma na Slovenskem, kar mu je dalo še posebno noto. Pomemben je tudi podatek, da se v posamezne kategorije tekmovanja vključuje že več kot dve tretjini slovenskih krajev, kar tudi dokazuje, da postaja skrb za urejeno in gostoljubno okolje iz leta v leto večje. Za Ptuj kot najstarejše slovensko mesto je letošnje tekmovanje tudi neke vrste jubilej. Z letošnjim
naslovom najbolj urejenega turističnega kraja, osvojil ga je že desetič, je med prejemniki priznanj kar mali jubilant. Drugi so bili v tej kategoriji Banovci, tretji pa Ankaran. Med večjimi mesti je slavila Ljubljana pred Mariborom in Velenjem, pri srednjih mestih Slovenske Konjice pred Slovenj Gradcem in Sežano, med manjšimi mesti je slavila Metlika pred Šenčurjem in Ormožem, med izrazito turističnimi kraji Moravske Toplice pred Rogaško Slatino in
Podčetrtkom, med izletniškimi kraji Topol pri Medvodah - Katarina pred Gornjim Gradom in Šentjernejem. V kategoriji drugih krajev je slavila Križeča vas pred Medano in Hrovačo. V tej kategoriji je tekmovalo 18 krajev,^ med njimi tudi Pod-vinci iz PČ Rogoznica, ki so bili osmi. Med hribovskimi kraji pa je slavil Leskovec nad Šentjanžem pred Logarsko dolino in Sorico. Pri večjih zdraviliščih in termalnimi kopališči so bile prve Terme Čatež, med manj-
šimi Terme Ptuj. Pri osnovnih šolah, zgrajenih po letu 1980, je bila prva OŠ Tržič, druga OŠ Podzemelj, tretja pa OŠ Fara s CŠOD, pri osnovnih šolah, starejših od leta 1980, pa je slavila OŠ Gornja Radgona, druga je bila podružnična OŠ Leskovec, tretja pa OŠ Mozirje. Med srednjimi kampi je bil avtokamp Term Ptuj drugi. Med mejnimi prehodi s Hrvaško pa je bil prehod Središče ob Dravi tretji.
MG
Ptuj je že veteran med turističnimi kraji, kdaj bo mesto, čeprav je mesto že dolgo, tudi v ocenjevanju Turistične zveze Slovenije, pa še ni znano. Ptujčani, kot vse kaže, niso dovolj glasni ali pa so jim dovolj priznanja.
Središče • Mednarodni mejni prehod v letu 2006
Zbirajo pripombe
V tem tednu je potekala javna razgrnitev državnega lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Središče ob Dravi. Osnutek lokacijskega načrta je od 10. do 24. oktobra javno razgrnjen na Ministrstvu za okolje in prostor, v prostorih Občine Ormož ter v prostorih Krajevne skupnosti Središče ob Dravi, v tem času pa je mogoče nanj podati tudi pripombe.
Kot je pojasnila Valerija Godec z Direktorata za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave pri Ministrstvu za javno upravo, ki je tudi pobudnik in naročnik omenjenega projekta, sta
bila namen in klasifikacija mejnega prehoda Središče ob Dravi določena že v letu 1994, na tem mejnem prehodu pa ne bosta delovali ne fitosanitarna in ne veterinarska inšpekcija, ampak bo
Foto: Natalija Skrlec
Lokacijski načrt so predstavili Lidija Belantič iz MOP, Valerija Godec iz Ministrstva za javno upravo ter projektant Bojan Špik.
prehod namenjen izključno potniškemu in navadnemu tovornemu prometu.
Projekt je izdelalo podjetje Arcus iz Kranja, projektant Bojan Špik pa je pojasnil, da se v okviru izgradnje mednarodnega mejnega prehoda predvideva postavitev glavnega objekta za delovanje policije in carine z nadstrešnico in šestimi prometnimi pasovi, posebej za osebna vozila, avtobuse in tovorni promet. Predvidevajo tudi širitev obstoječe državne ceste ter prostore za špedicijske službe, za ureditev celotnega mejnega prehoda pa bosta potrebna približno dva hektara sedaj pretežno njivskih površin. Celotna izgradnja bo stala okoli milijardo tolarjev, del investicije bo financiran tudi s sredstvi Evropske unije, iz zadnje kvote sredstev
programa Phare. Trenutno je v pripravi razpis za pridobitev izvajalca za odkup zemljišč, kot ugotavljajo, pa je približno tri četrtine zemljišč, ki jih morajo odkupiti, v lasti hrvaških državljanov. V najboljšem primeru naj bi bil mejni prehod postavljen do konca avgusta prihodnje leto, skrajni rok, do katerega pa prehod mora biti končan, je konec leta 2006, to je datum, ko mora biti vzpostavljena schengenska kontrola južne meje. Zagotovo pa bo nov mejni prehod poleg petindvajsetih carinikov v Središču ob Dravi življenje precej olajšal tudi domačinom, predvsem tistim, ki se že od osamosvojitve srečujejo s težavami pri dostopu do zemljišč na drugi strani državne meje. Ta je namreč od starega mejnega prehoda oddaljena kilometer in pol, novi mejni prehod pa bi tako odpravil spore med kmetovalci ter policijo in carino. Kot je pojasnil predsednik sveta Krajevne skupnosti Središče ob Dravi Toni Jelovica, pa v kraju že snujejo načrte, kaj po izgradnji novega mejnega prehoda narediti s komunalno opremljeno lokacijo starega prehoda - precej realna želja je ureditev industrijske cone, za katero vlada precejšnje zanimanje tudi med domačimi podjetniki.
Natalija Škrlec
Od tod in tam
Ptuj • Kostanjev piknik sredi mesta

t



Foto: Črtomir Goznik
V OŠ dr. Ljudevita Pivka so imeli 19. oktobra kostanjev piknik, s katerim so tudi zaključili enomesečni projekt Ohranimo čiste gozdove v okviru celoletnega projekta Ekošola, je povedala vodja kostanjevega piknika Marija Zelenko. V okviru celoletnega projekta so pri pouku obravnavali nekatere ekološke teme. Za kostanjev piknik so kostanje nabrali sami, sodelovala je cela šola. "Naši otroci še posebej potrebujejo takšne projekte oziroma dneve, kot je kostanjev piknik, da se sprostijo, da sepoveselijo in družijo z drugimi učenci šole. Pečene kostanje in letake o svojem projektu pa so delili tudi Ptujčanom," je še povedala Marija Zelenko. Podobno kot že lani so se Ptujčani dobro odzvali na gesto učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka, saj so z njo ponovno dali vedeti, da so tu med nami in da potrebujejo takšno ali drugačno pozornost.
MG
Ptuj • Posadili dva tisoč tulipanov
Konta i mestnem jedru so te dni očistili sezonsk g t ja. Vanje so posadili dva tisoč tulipanov, ki bodo v polnem sijaju zacveteli prihodnjo pomlad, ko Turistično društvo Ptuj praznuje 120-letnico uspešnega delovanja. Že pred leti si je društvo zadalo cilj, da mesto postane tudi mesto cvetlic. K temu ga obvezuje tudi srebrno priznanje v mednarodnem tekmovanju Entente Florale, prav tako pa je skrb za urejeno okolje poudarjena skozi vsakoletno pomladno ocvetličenje mesta s pelargonijami in slovenkami, letos pa so ga dodatno krasila še ocvetličena korita. V letu praznovanj, ki so ga pričeli že z razstavo spominkov, se mesto lahko pohvali tudi že z desetim priznanjem za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. Del zaslug za to nedvomno nosi tudi Turistično društvo Ptuj, ki je septembra tudi pozvalo vse četrti v mestni občini Ptuj, da v svojem okolju izberejo in predlagajo za priznanja tiste občane, ki se pri urejanju okolja še posebej trudijo.
MG
Ljutomer • Steržaj predsednik KD
Foto: Niko Soštarič
Ljutomersko kulturno društvo Ivan Kaučič, ki je lansko leto praznovalo 110 let delovanja, bo od minulega občnega zbora naprej kot predsednik vodil častni občan Ljutomera Miroslav Steržaj, poleg njega pa so v novem izvršnem odboru še dosedanji predsednik društva Mirko Prelog, ki bo odslej podpredsednik, Mira Rebernik Žižek, ki bo opravljala dela tajnice, Vida Mihalič, Anica Rakuša, Majda Slavinec, Vlasta Vizjak, Marjeta Zajnkovič, Gregor Žižek, Bojan Ze-lenjak in Srečko Centrih. Predsednik nadzornega odbora je Anton Marinič, predsednica častnega razsodišča pa Vlasta Markovič. Kulturno društvo Ivan Kaučič Ljutomer ima šest sekcij. Pihalni orkester vodi Bojan Zelenjak, gledališko sekcijo Srečko Centrih, Ljutomerski oktet Mirko Prelog, likovno sekcijo Vladimir Potočnik st., komorno skupino Tuti fluti Vlasta Vizjak, literarno-raziskovalno sekcijo pa Cilka Jakelj.
NŠ

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si_
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{čenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
NUDIM SKUPINSKE in individualne in{trukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
AftiMon IC D.. Cuikulna B. 3000 Cslls: 300 5[T/n*i
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve električnih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
SVETOVANJE v raznih finančnih zadeva, posredovanje pri vseh vrstah kreditov ali leasingov. Posredovanje pri odkupih terjatev informacije na sedežu PE od 9. do 17. ure ali na tel. št. 041 672 449, 02 252 42 81 SVIT Zvezdana Hedžet, s. p., p. o. Strossmayerjeva 11, 2000 Maribor.
NEPREMIČNINE
sinus ne
Top 4 parcele: Brengova, ID580, 3604 m2, 8 mio; Krčevina pri Vurb., ID612, 648 m2, 5,5 mio; Ptuj, ID428, 1124 m2, 5,8 mio; Breg-Majšperk, ID409, 1082 m2, 3,4 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PRODAM novo atraktivno hišo za ptujskim gradom. Tel. 041 788 500.
PRODAM 23 a parcele v Kicarju, s pogledom na Ptuj. Tel. 041 349 004.
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in Itune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
KMETIJSTVO
KUPIMO rabljene traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 579 539.
PRODAM kotel za žganjekuho. Tel. 070 362 494.
PRODAM bele piščance, domače reje, od 2-3 kg. Cena 270 SIT/kg. Tel. 041 550 792._
PRODAM koruzo z njive. Tel. 041 363 459._
JABOLKA bobovec, mošančki, kanatke si lahko sami natrgate pri Ani Rojko, Vintarovci 82, zelo ugodno lahko kupite tudi mošt samorod-nice.
KUPIM zemljo, 1,4 ha, v kraju Dobrina. Cena po dogovoru. Tel. 051 412 059._
NESNICE, rjave in grahaste, tik pred nesnostjo, prodajamo. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
NESNICE, rjave, stare 15 tednov, prodajamo, cena 600 SIT/kos, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM dva pluga Olt in enega IMT, frezo z delovno površino 110, novo, plug za Tomo Vinkovič, dvo-brazdni, 10-colski, ventilatorsko škropilnico, 100 l - KŽ Kranj. Tel. 031 646 291._
KUPIM bučnice. Pridem tudi na dom. Tel. 041 346 119, 02 740 80 93.
PRODAM koruzo z njive - Trnovska vas. Tel. 041 875 623._
PRODAM koruzo na rasti, okrog 7 ton. Tel. 757 32 11._
PRODAM odojke, Šmigoc, Stojnci 119, tel. 766 37 61.
PRAŠIČE težke od 100 do 140 kg in krompir sorte desiree, romano in bright prodam. Tel 041 522 165.
JABOLKA za ozimnico, sorte jona-gold, zlati delišes, idared, prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769 26 91, možna dostava.
PRODAM večjo število odojkov. Tel. 051 423 260.
KUPIM kravo ali telico. Tel. 041 941 878.
KORUZO z njive v storžih ali zrnje prodam, lokacija Stojnci. Tel. 041 590 836.
KORUZO z njive prodam. Tel. 041 327 063.
Krščanska adventistična cerkev Vas v sodelovanju z Mestno občino Ptuj
vljudno vabi na prireditve ob
dnevu reformacije
21. in 22.10. 2005
petek, 21.10.2005, ob 19. uri v dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
pozdravni nagovor
župana mestne občine Ptuj
Protestantska etika in duh kapitalizma: vpliv reformacije na gospodarstvo
(predava: Aleš Kavkler, univ. dipl. oec, dipl. teolog)
sobota, 22.10.2005, od 9. do 12. ure
Ulične prireditve ob dnevu reformacije na Mestnem trgu
prikaz stare tiskarne Mojstra Janeza z Bleda
Sveto pismo v vsakdanji rabi
glasbeni program
PRODAM stroj za ličkanje koruze. Tel. (02) 782 1851.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU menjam trisobno stanovanje (MO Ptuj) za eno sobno stanovanje. Tel. 041 387 092.
V PTUJU, Ul. 5. prekomorske, oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. 031 471 986 ali 041 419 810.
ODDAM ali prodam dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 632 830.
ODDAM 3-sobno stanovanje v najem. Telefon 040 502 204.
DELO
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
DELO V AVSTRIJI! Za našo znano restavracijo v Gradcu iščemo kuharja s končano srednjo šolo in z vsaj pasivnim znanjem nemškega jezika ter vodjo izmene, za stanovanje je poskrbljeno. Tel. 0043/ 6991 0003289, Gasto -und Handelsgesellschalt, m. b. H, 8020 Graz, Eggenberger - Alle 91.
RAZNO
II
ARNUS
Proizvodnja In storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE ve« vrst
Ivan Arnuš
TAKOJ ZAPOSLIMO gradbenega delavca in zidarja. Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj. tel. 041 730 815._
IŠČEMO študentko ali absolventko za pomoč v strežbi. Bar Danica Ranfl, s. p, Moškanjci 6, tel. 041 345 725.
IŠČEMO dekle za strežbo v lokalu 03 PAP Cirkovce ali bar Pri pošti v Račah. Bar, Slavica Radolič, s. p., Ob potoku 33, Rače, tel. 041 420 199.
V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmemo natakarja/natakarico, delovno mesto je v Ptuju, Beli vitez. Telefon 040 298 973. Irena Lov-renčič, s. p., Beli vitez, Mlinska cesta 7, Ptuj.
ZAPOSLIMO za nedoločen čas samostojnega monterja ogrevalni naprav, dobro plačilo. Tel. 041 639 797 ali 02 764 45 71, MIT, Aleš Horvat, s. p., Pobrežje 158, 2284 Videm.
MOTORNA VOZILA
ŠKODO favorit, letnik 93, registrirano, lepo ohranjeno, prodam. Tel. 783 07 21.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM opremo za kopalnico. Tel. 031 382 976.
PODARIM psa, belgijskega ovčarja, starega dve leti. Tel. 031 646 291._
PRODAM čistokrvna nemška ovčarja, brez rodovnika, stara dva meseca Tel. 766 78 61.
PRODAM več kosov rabljenega pohištva, električni štedilnik in peč na trdo gorivo. Telefon: 031 / 219 184.

Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Petek, 21. oktober
16.00
Ormož, v knjižnici, pravljična urica in ustvarjalna delavnica Ker nam je druženje z najmlajšimi obiskovalci v veselje
Ormož, prostori hotela, predavanje, Kulturna dediščina ormoškega območja
Ptuj, dvorana Knjižnice Ivana Potrča, prireditev ob dnevu reformacije, Protestantska etika in duh kapitalizma: vpliv reformacije na gospodarstvo Grajena, Dom krajanov, 11. kulturni maraton, 1. del Ruše, Dom kulture, koncert Mladinskega pevskega zbora iz Anglije Ptuj, Mestno gledališče, Agencija za ločitve, za abonma odrasli, izbirni in izven
19.30 do 21.00 Ormož, v prostorih gimnazije, Odbojka
Juršinci, večnamenska dvorana, 2. dobrodelni koncert za nakup opreme za vrtec, organizator Odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci Maribor, SNG, En španski komad, StaDvo Ptuj, CID, Jazz koncert
Ormož, v hotelu, v stari restavraciji, Afriški večer z gosti, zaključili boste z After partyjem v vinoteki, vabi Mladinski center Ormož in Klub ormoških študentov
Maribor, SNG, Povabilo na čaj, MalOd
17.00
19.00
19.00 19.00 19.30
20.00
20.00 21.00 21.00
Sobota, 22. oktober
9.00 do 12.00 Ptuj, Ulične prireditve ob dnevu reformacije na Mestnem trgu,
prikaz stare tiskarne Mojstra Janeza z Bleda, Sveto pismo v vsakdanji rabi, glasba
9.00 do 15.00 Velika Nedelja, Dan odprtih vrat - brezplačen voden ogled gradu pri Veliki Nedelji
10.00 Ptuj, v CID, prvo srečanje novinarske skupine z mentorico Polono Ambro-žič
10.00 do 12.00 Ptuj, Osnovna šola Olge Meglič, Dan odprtih vrat 10.00 do 14.00 Ormož, Dan odprtih vrat - brezplačen voden ogled ormoškega gradu
14.00 Ormož, v prostorih Doma za starejše občane občine Ormož, Javna tribuna
o življenju in potrebah mladih v lokalnem okolju 16.00 Žetale, osrednja prireditev ob 6. občinskem prazniku občine Žetale 18.00 Maribor, SNG, Bratje Karamazovi, StaDvo
18.30 Ormož, prostori hotela, predavanje, Društveno življenje Ormožanov pred
drugo svetovno vojno in po njej 19.00 Bukovci, gasilski dom, 11. kulturni maraton, 2. del 19.00 Trnovska vas, kulturni dom, Tradicionalna prireditev Slovenske gorice pojejo in plešejo, organizator PGD Biš 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Agencija za ločitve, za izven 21.00 Ptuj, v Kolnkišti, koncert Sagar 22.00 Maribor, SNG, Seks? Izvolite, in naj vam tekne!, MalOd
Nedelja, 23. oktober
15.00 Jurovski dol, kulturni dom, koncert Jurovskega okteta 15.00 do 18.00 Ptuj, v Športni dvorani Center, Jesenski otroški živ žav 16.00 Majšperk, telovadnica OŠ, 11. kulturni maraton, 3. del 20.00 Maribor, SNG, Žalostna komedija, VelDvo
22.00 Maribor, SNG, Primer počene zračnice ali Dialog z golobom, MalOd
Ponede^^ek, 24. oktober
17.00 Maribor, SNG, Grenki sadeži pravice, MalOd 20.00 Maribor, SNG, Edvard drugi, StaDvo 22.30 Maribor, SNG, Samotni zahod, KomOd
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Jelko Kacin prevzel krmilo LDS. Začetek
gradnje največjega trgovsko-poslovnega centra ob Ormoški cesti na Ptuju. Drugi Kuharjevi dnevi v ptujski bolnišnici ter strokovno srečanje travmato-logov. 45 let Ekonomske šole Ptuj. Ptujski župan pripravil sprejem za profesorje držav sodelujočih v evropskem projektu Comenius. Srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Zlati maturanti na sprejemu pri županu mestne občine Ptuj. Ptujski taksisti opravili izpit o poznavanju svojega mesta in okolice. Razstava ilustracij Mojce Osojnik ob 50-letnici Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. 50 let delovanja Društva in zveze prijateljev mladine Ptuj. Razstava del varovancev Varstvenega delovnega centra Sožitje Ptuj. Finale državnega prvenstva v Kikboksu. Vinska trgatev v Mestnem vinogradu na Ptuju. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Kino Ptuj
21., 22. in 23. oktober, ob 18.00, Madagaskar.
21., 22. in 23. oktober, ob 20.00, Dežela živih mrtvecev.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 21. oktober, ob 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 40-letni devičnik. Ob 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 in 23.55 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 16.50, 19.10, 21.30 in 00.00 Odklenjena skrivnost. Ob 19.30 Poletna nevihta. Ob 16.40, 19.00, 21.10 in 23.30 Carja Hazzarda. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Jamski stvor. Ob 16.10 in 18.30 Sky High: Šola za junake. Ob 20.40 in 23.20 Temačna voda. Ob 15.30, 18.00, 20.30 in 23.10 Lovci na družice. Ob 16.00 in 18.10 Madagaskar. Ob 17.00 in 21.40 Gospod in gospa Smith. Ob 20.10 in 22.20 Tašča, da te kap. Ob 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Skrivnost bratov Grimm.
Sobota, 22. oktober, ob 13.40, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 40-letni devičnik. Ob 13.50, 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 in 23.55 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 14.30, 16.50, 19.10, 21.30 in 00.00 Odklenjena skrivnost. Ob 19.30 Poletna nevihta. Ob 14.10, 16.40, 19.00, 21.10 in 23.30 Carja Hazzarda. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Jamski stvor Ob 14.00, 16.10 in 18.30 Sky High: Šola za junake. Ob 20.40 in 23.20 Temačna voda. Ob 15.30, 18.00, 20.30 in 23.10 Lovci na družice. Ob 13.30, 16.00 in 18.10 Madagaskar. Ob 17.00 in 21.40 Gospod in gospa Smith. Ob 20.10 in 22.20 Tašča, da te kap. Ob 13.00, 15.40, 18.20, 21.00 in 23.40 Skrivnost bratov Grimm.
Nedelja, 23. oktober, ob 13.40, 16.20, 18.50 in 21.20 40-letni devičnik. Ob 13.50, 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 14.30, 16.50, 19.10 in 21.30 Odklenjena skrivnost. Ob 19.30 Poletna nevihta. Ob 14.10, 16.40, 19.00 in 21.10 Carja Hazzarda. Ob 14.20, 16.30, 18.40 in 20.50 Jamski stvor. Ob 14.00, 16.10 in 18.30 Sky High: Šola za junake. Ob 20.40 Temačna voda. Ob 15.30, 18.00 in 20.30 Lovci na družice. Ob 13.30, 16.00 in 18.10 Madagaskar. Ob 17.00 in 21.40 Gospod in gospa Smith. Ob 20.10 Tašča, da te kap. Ob 13.00, 15.40, 18.20 in 21.00 Skrivnost bratov Grimm.
Ponedeljek, 24. oktober, ob 16.20, 18.50 in 21.20 40-letni devičnik. Ob 15.50, 17.50, 19.50 in 21.50 Deuce Bigalow: Evropski žigolo. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Odklenjena skrivnost. Ob 21.40 Poletna nevihta. Ob 16.40, 19.00 in 21.10 Carja Hazzarda. Ob 16.30, 18.40 in 20.50 Jamski stvor. Ob 16.10 in 18.30 Sky High: Šola za junake. Ob 20.40 Temačna voda. Ob 15.30, 18.00 in 20.30 Lovci na družice. Ob 16.00 in 18.10 Madagaskar. Ob 17.00 Gospod in gospa Smith. Ob 15.40, 18.20 in 21.00 Skrivnost bratov Grimm.
Izberl.sl - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaifti
LAS
V Metalki na Ptuju
vam v jesenskih dneh nudimo ugodno ponudbo
JÍ3J /jJud/j^ du'jj íiijpííJ L\disí
m peči za centralno kurjavo - olje ali plin • štedilnike na trda goriva • oljne in plinske peči •električne grelce - kaloriferje • oljne radiatorje • dimne cevi in kolena
i ^
\ "^ss
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00

MfMlfU' TRGOVINA
ODKUP, PRODAJA, MENMVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE LEASING
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.nniklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41.9TDI13aKSKARAV.	2092	3.699.090	KOV.MOORA
BMW318DUMUZ.-M0DIF.	2001	3.599.090	KOV.MOORA
BMW52aiSTEPIRDNICTV	1997	2.199.090	KOV.VIJOUl
BMW 525 ms	1999	2.349.090	SREBRN
BMW 528 i	1996	1.499.090	SREBRN
CITROEN XSARAPICAS02.BHDI	2001	2.199.090	VIŠNJA METAL
OAEWOOLANOS 1,5 RATIO	2001	659.090	MODRA
FORO FOCUS 1.8 TOI	2909 mod. 2001	1.499.090	BELA
FORO MONOE01.81GVLIM0Z.	2001	2.259.090	KOV.ZUTA
F0R0M0N0E02.DT00IKARAV.	2093	2.559.090	SBEBBN
FORO GALAXY 1,9 TOI	2090	2.959.090	ČBNA
VW GOLF IV 1,4 GENERATION	2090	1.499.090	SBEBBN
VW PASSAT 1.9 TDIKARAV.-COMF.	1998	1.429.090	SOA
VW PASSAT 1,9 TD1115 KARAV. - COMF.	2090	2.149.090	KOV.MOOBA
VW PASSAT 1.9 TD1130 KSKARAV.-COMF. 2092		3.089.090	SBEBBN
Na zalogi	preko 40	vozil.	
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC
		SAMO
CLI01,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCI/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1.5 dCI/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOL^WAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR
1999
28.331 SIT
Visina mesečnega obroka je izraCunana na podiagi kredita dm mb NOIM lAS na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Gena	
RENAU]IUGIJM1,816V	1998	1.440.000	KOV. ZLATA
PEUGEOT 4061,8 16V	1998	1.280.000	KOV. Sim
REMUn'CU01,2RN	1995	475.000	RDEČA
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6	1999	1.060.000	KOV. SREBRNA
RENAtlX CUO 1,416V DYNAMIQUE	2001	1.470.000	KOV. SREBRNA
BMW Z3 M 1,9	1999	3.480.000	ČRNA
RENAOCTTWINGO 1,2	2002	1.240.000	RUMENA
RENAOCT CUO 1,2 BEBOP	1996	590.000	RDEČA
CrmOEN AX SPOT 1,11	1995	350.000	KOV. m,ENA
FIArBAKHCETtAl,8	2000	1.830.000	KOV. SREBRNA
FORD-D ESCORT 1,61	1995	460.0000	KOV. m,ENA
OPEL VECTRA 1,9 CDTI	2004	4.480.000	KOV. ČRNA
RENAm'CLI01,2	1998	695.000	RDEČA
RENAm'THALIAl,4RT	2002	1.460.000	KOV. MODRA
FIArPUNT01,2SX	2002	1.180.000	KOV. m,ENA
ŠKODA FABIA 1,4	2000	1.250.000	KREM/F,I,ENA
OPEL VECTRA 1,6 l6VaUB	2003	2.850.000	KOV.VĚNJA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GS	1998	670.000	KOV. m,F,NA
RENAUITMEGANEl,5Da	2002	2.700.000	KOV.yVĚNIA
RENAUITCLI01,2RL	1997	630.000	RDEČA
RENAUITMEGANE 1,6 16V	2005	3.280.000	KOV. ČRNA
CITROEN XSARAl,4i	1988	980.000	KOV. MODRA
H0NDACIVICl,4i	2001	2.120.000	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,4 l6vaUB	2000	1.420.000	KOV.VÉNjA
RENAUIT THAUA 1,4 EXPRESSION	2002	1.250.000	RDEČA
RENAUITRSEIVE	1995	280.000	RDEČA
PEUGEOT 106 XR	1994	390.000	BELA
BMW 3l6i COMPACT	1994	1.060.000	VIlOUČNA
FORD ÏOCUS WAGON 1,6	2002	2.180.000	KOV ČRNA
ŠKODA COMA 1,8 20V SLX	1997	1.070.000	KOV SREBRNA
RENAIITCLI01,2	1998	870.000	RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 a	1992	320.000	KOV SIVA

Glavni trg 4, Maribor
Zavese iz naravnih materialov (svila, lan, bombaž) Dekorativne tkanine Strokovno svetovaiye, izdelava in montam
Omo d.o.o., telefon 02 250 08 97, 02 250 08 96
PRODAJA KURILNEGA OU A
Telefbn; 02 714 00 66
GSM: 04IIS7SS3
Odšel si tja,
kjer ni trpljenja ne gorja, kjer ti le rože novi dom krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
22. oktobra bo minilo enajst let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od svojega dragega moža, očeta, dedka in brata
Leopolda Goričana
1934 - 1994 S POBREŽJA 124
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu.
Njegovi neutolažljivi: žena Milica, hčerka Marija in sin Vitko z družinama, sestra Katika z družino in
drugi sorodniki
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po -a. 0038549 372-605

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A,22S0mi4, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05


%D0 29.10.2005 VAM NUDIMO
POPUST
ZA IZBRANE MODELE OBUTVE!
PTUJ, Osojnikova 1, tel.: 02/ 749 32 40, UUTOMER, Glavni trg 14, tel.: 02/ 585 84 70 www.borovotrade.sl
Sôinsxôi,^
E
GTI d. o. o.
Rogozniška c. 32 2250 PTUJ
Smo uspešen proizvajalec gumeno-tehnicnih izdelkov, predvsem za področje avtomobilske industrije. Naš trg je EU, mi pa poslujemo v okviru Poslovne skupine Sava in vabimo k sodelovanju
KOMERCIALISTA PRODAJE
OD KATEREGA PRIČAKUJEMO, DA BO IMEL
-	izobrazbo VI. stopnje tehnične smeri
-	5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na podobnih delih
-	znanje nemškega jezika govorno in pisno
OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO ŠE:
-	znanje programskih orodij, delo z bazami podatkov
-	dobre komunikacijske sposobnosti
-	sposobnost delati v timu , na terenu
-	samoiniciativnost
-	vozniški izpit B-kategorije
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov, Sava-GTI d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj, s pripisom za razpis.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNiŠČE Previjanje eieidromotorjev vseli
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Za velika v;-,
inše vecja
presenečenja!
Za jesenske nakupe in presenečenja vseh vrst ponujamo komitentom Nove KBM ugoden Kredit takoj. Do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let, brez stroškov odobritve.
Informacije: www.nkbm.si/izračuni (((« 08QÏ750)
■Kredittakoj"
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
^^Nova KBM,
■ ■	ODPELJITE SE S POPUSTOM
----660.000 SIT	
AVTOCENTER PRSTEC Ob Dravi 3a, Ruj, 02 782 30 01	Vsi modeli Fiat ugodnejši. nV Tudi do 660.000 SIT. fini 1
GOTOVINSKA POSOJILA
UEDIAFIN KOM d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
fliMiliHfiKiFjiPll^iH
MM
OKNA - VRATA - SENČILA
Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroiie
Svetovanje in montaža
l^lac PM PODVINC115, PTUJ
rvias um tel 02 746 os si
GSM 031 341 532
Kako so prazna jutra in noči, ko tebe ni. Čakam in čakam, tvojih pravljic in nežnosti pa od nikoder ni. Oh, ati, saj bom že, dokler še mami tukaj je. Vem, hudo trpel si. Le mimo spi in se spočij.
V	SPOMIN
V	teh dnevih mineva leto žalosti, odkar se je od nas za vedno poslovil naš dragi ati, dedek in mož
Janez Tuš
*29. 9. 1943 -I-24. 10. 2004 IZ ZAGOJIČEV
Hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi in mu prižigate sveče!
Tvoji najdražji: žena Marta, sin Jure; hči Maja z možem Davorinom, hčerko Ano Marijo in sinkom Žanom Lukom ter hči Nina z Matjažem
Tihi, tihi je naš dom, odkar te ni,
bolečina neizmerna v prsih tli, pa vendar misel nate, od jutra pa do pozne noči, nam daje moči.
Rad si imel sonce, veter in morje, življenje in nas vse, čeprav ti tega zdaj več ne veš, mi še vedno imamo radi te!
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
B<
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste Boruta pospremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki ste nam osebno ali pisno izrazili sožalje. Hvala tudi tistim, ki morda samo v mislih sočustvujete z nami. Hvaležni smo vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v dneh slovesa kakorkoli pomagali in nam še lajšali bolečino. Hvala, ker ste ga imeli radi.
Žalujoči: mamica Irena, atek Boris, sestra Nataša z možem, njegova Mojca z družino ter drugi najbližji
SIMAM FRS d. o. o., Osojnikova 3, 2250 PTUJ
objavlja prosto delovno mesto
RAČUNOVODJA.
Od vas pri~akujemo:
-	3 leta delovnih izkušenj pri vodenju glavne knjige in samostojni izdelavi bilanc,
-	zaželeno znanje nemškega jezika.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Vloge z opisom vaših delovnih izkušenj bomo sprejemali 8 dni po objavi na gornji naslov.
SAMOPIAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Traionwa 1, Plui (ob Moriboriki eesli|, tel.: 02 7W 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obrocnoQO odplocilo
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 20. oktober, ko smo pred 5 leti mnogo prezgodaj izgubili našo drago mamo, mater in ženo
Elizabeto Lah
IZ SODINCEV 43
Hvala tistim, ki se je spominjate.
Vsi njeni
Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Janeza Krajnca
IZ GRUSKOVCA 23/C, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj za skrb in nego, govorniku g. Lesjaku za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, gostišču Krona, g. dekanu za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Fricika z družino in sin Hanzek z družino ter ostalo sorodstvo
www.tednik.si
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
Nežike Merc
IZ STRMCA 33 LESKOVEC PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku iz sv. Ožbalta za opravljen obred in sv. mašo, govornici ge. Veri za lepe besede slovesa in molitev, godbeniku za odigrano Tišino, moškemu pevskemu zboru in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Ti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 22. oktober 2003, ko se je od nas za vedno poslovil
Franc Tušek
S POBRE@JA 26
Človek ne umre, le daleč je. Hvala vsem, ki mu v spomin poklanjate cvet in prižgete sveče.
Tvoji najdražji
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostala je nema bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina in brata
Robija Dovečarja
28. 3. 1972 - 10.10. 2005 IZ LAHONCEV 89 B
Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Iskrena hvala ZD Ormož, oddelku intenzivne nege SB Ptuj, oddelku nevrokirurgije in intenzivne nege SB Maribor. Hvala podjetju Aura za opravljene storitve, g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govorniku, zastavonošu, kolektivu OS Tomaž pri Ormožu, Boxmarku, PP Lenart.
V neizmerni žalosti tvoje Valerija, Nina in Tjaša
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice
Tilike Veselic
IZ BOROVCEV 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, zastavonošem, g. župniku za opravljen cerkveni obred, kolektivu Vrtca Ptuj, Onkološkemu oddelku Bolnišnice Maribor ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
erobike.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AEROBIKE
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
PoŠta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	r RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERÔDIKE


Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov; Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. WDBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA)
ime in priimek:
Stanko Čagran
aslov:
Brsige 5/a, 8850 Ptiq
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Gruškovje • Kaj se dogaja na starem mejnem prehodu
Od starega mejnega prehoda ostala le svinjarija
Prihod in pogled na danes zapuščen stari mejni prehod Gruškovje v Sloveniji je hudičevo klavrna podoba za vse tiste, ki se peljejo skozi, najsi gre za tuje ali domače turiste, ali pa zgolj za vsega hudega vajene »tovornjakarje«.
Zabojnike je novi lastnik res že začel pospravljati, odpadni material pa se kopiči.
Velik kos domačnosti in prijetnega vzdušja takšno stanje vzbuja verjetno le pripadnikom določenih narodov, ki so znani po pisanem neredu in kupih odpadkov, brez katerih si sploh ne morejo zamišljati avtohtonega domačega dvorišča ali kar celega na-
selja. Seveda k tej folklori spada tudi kakšna živa štirinožna zadevica s krajšim ali daljšim repom, ki ni v takem okolju nobena posebnost _
Kaj se dogaja z lokacijo opuščenega mejnega prehoda in kdo misli oziroma mora poskrbeti, glede
Foto: SM
Na lokaciji bivšega mejnega prehoda je svoje »zadnje počivališče« našel tudi odslužen avto.
na lastništvo zemljišča, da bo prvi (ali zadnji) vtis o naši evropski državici vendarle nekoliko drugačen, smo povprašali odgovorne v Direktoratu za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave.
»Zemljišča znotraj ureditvenega območja mejnega prehoda Gruškovje na stari lokaciji so v zemljiški knjigi evidentirana kot last Republike Slovenije ali pa so javno dobro. Le za dve parceli stanje v zemljiški knjigi pravno formalno ni urejeno, vendar so postopki v teku.
Z zapuščeno stavbno infrastrukturo razpolaga in upravlja Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave. Aktivnosti za odstranitev s stare
Napoved vremena za Siovenijo
la Uršule (21.) lepo, i tri dni deževalo bo.
Danes bo v severovzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo ali rosilo. Najnižje jutranje temperature bodo jutri od 7 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne danes in jutri od 12 do 17 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo z jugozahodnimi vetrovi še vedno pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod pa pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo ali rosilo. Pihal bo jugozahodni veter.
lokacije so že stekle. Tako je v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/2003) naš direktorat v sredo, 21. 9. 2005, i^edel javno dražbo za zabojnike in nadstrešnico. Javna dražba je bila uspešna pri zabojnikih, ki bodo v skladu s pogodbo odstranjeni najkasneje v roku 30 dni, za odkup nadstrešnice pa se ni prijavil nihče. V nadaljevanju bomo vse postopke vodili v skladu z že omenjeno uredbo.«
Torej, »aktivnosti« za, po domače povedano, čiščenje vse večje svinjarije, ki se kopiči na tem območju, so vendarle stekle. Kontejnerji, večinoma že tako razbiti ali poškodovani, so menda že prodani. Upati je, da jih bo novi lastnik odstranil v predvidenem roku. Nadstrešnica pa sama po sebi niti ni sporna, vsaj ne s higienskega vidika, saj se na njej zaenkrat še ne nabirajo vreče s smetmi, ni pa rečeno, da se to ne bo dogajalo.
Če bodo še dolgo (o)stale na istem mestu kot »spomin« na nekdanje čase, pa ni nobenega dvoma, da znajo postati nevarne s čisto statičnega vidika, saj je nemogoče, da bi se ob vseh tresljajih številnih mimovozečih vozil, še posebno na tako »valoviti« cesti, dolgo obdržale v sedanji legi. Prej se bo zgodilo, da bodo treščile, če bo sreča, po tleh. Če bo manj sreče, pa po kakšnem vozilu. In potem se bo začela tista znana zgodba, kdo je kriv in kdo ne, pa zakaj zadeva ni zavarovana za tovrstne primere ipd. Tistemu, ki bodo treščile po »nosu«, četudi zgolj po pločevinastem, pa vse skupaj ne bo pomagalo _
SM
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Ptuj • Cepljenje proti gripi
Foto: M. Ozmec
V začetku novembra se bo v Sloveniji pričelo preventivno vsakoletno cepljenje proti gripi.
Že zaradi vse večje nevarnosti pandemije gripe, do katere lahko pride zaradi genetske spremembe virusa ptičje gripe, se sezonsko cepljenje proti humani gripi letošnjo jesen še posebej priporoča; s cepljenjem se lahko delno zavarujemo tudi pred obliko ptičje gripe, poudarjajo v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Cepljenje, pri katerem bodo uporabljali cepivo, v katerem so mrtve komponente virusov, ki povzročajo oziroma bodo povzročali obolenja v sezoni 2005/2006, bodo izvajali z eno dozo cepiva, stane pa 2500 tolarjev. V Sloveniji so cepljenje doslej priporočali v glavnem starejšim in kroničnim bolnikom, tudi zaradi nevarnosti pandemije strokovnjaki priporočajo, da bi se preventivno cepilo čim več ljudi, zlasti še zaposleni. V nekaterih državah sveta, v ZDA in v Zahodni Evropi, se vsako leto proti gripi cepi že skoraj polovica zaposlenih. Zaradi ptičje gripe se povečuje možnost nastanka pandemije gripe, ki bi jo povzročil popolnoma nov virus. Obstaja možnost, da si lahko virusi ptičje in človeške gripe izmenjajo gene, če se človek sočasno okuži z obema različicama, takšna izmenjava genov v človeškem telesu pa bi lahko povzročila čisto nov podtip virusa gripe, ki bi lahko razvil tudi sposobnost prenosa s človeka na človeka. Ker bi naravno imunost imeli le redki ljudje, bi prišlo do pandemije, kot seje to dogajalo že v letih 1918,1957 in 1958, ko se je popolnoma nova različica gripe v štirih mesecih razširila po vsem svetu. Pandemija iz leta 1918, ki je potekala v več valovih, je terjala skoraj 50 milijonov življenj. Cepiva, ki je najučinkovitejši ukrep proti novemu podtipu bolezni, še ni in bi ga bilo potrebno šele razviti, to pa bo trajalo nekaj mesecev; po najnovejših vesteh naj bi uspešno cepivo razvili na Madžarskem. Protivirusna zdravila ne preprečujejo okužbe absolutno, lahko pa omejijo širjenje bolezni, prav tako tudi resnost zapletov.
Po simptomih je ptičja gripa vsaj na začetku zelo podobna humani: visoka temperatura, glavobol in kašelj. Poznani pa so tudi primeri, ko se je pričela z infekcijo oči, vnetjem pljuč in drugimi boleznimi dihalnih organov. Simptomi ptičje gripe so odvisni o podtipa virusa, ki je povzročil bolezen. Tudi zato naj bi ljudje s simptomi respiratornih bolezni nemudoma obiskali zdravnika.
MG
STE BILI POŠKODOVANI
pdRAVNA^ V PROMETNI ^ NEZGODI?
PE PTUJ
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
, Vodnikova 2	0801314
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	átuki26a
Boitianiinšs.p. Ibl.: 02 787-86-70, 041 716-251
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401
Foto: SM