AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 175 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 28TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, V otroškem vrtcu Wilmington, Del, 27. ju-tya.—Otroci, ki pohajajo otroški vrtec v tem mestu lr>0 po številu, so tako vese-li bivanja v vrtcu, cla so šli rLa štrajk, da bi priborili— daljše ure v vrtcu. Vdd-stv° zavoda je končno dose-poravnavo z otroci. Sklenilo se je, da bodo otroci hhlco v vrtcu vsak torek in cetrtek po sedem ur in pol, drugih dnevih pa po tri na dan. Otroke je pri "štrajku" vodilo neko 7 let st«ro dekletce, ki je izjavi-'°> da se otroci mnogo raje l9rajo v zavodu kot pa do-F torek so otroci pri-seboj jestvine in akle-da ostanejo v zavodu. nainesto da bi opoldne odšli domov. Ko so pa učitelji-Ce pokazale palice, so ot.ro-Cl odšli, toda vodstvo jim je Vseeno dovolilo daljše ure v zavodu. frvi neodvisni kralj Egipta v 400 letih ^ ^exandria, Egipt, 27. julija. cetrtek bo zasedel egiptovski raljevi prestol prvi neodvisni ki ga je dobil Egipt po J,00 letih. Je to komaj 18-letni ar°Uk I., ki bo v čertek izpol-nil 18_ leto in začel vladati. a^Prvo bo zaprisežen v parla-Kronan ne bo, ker Egipt llltTla kraljeve krone. Razne ev-^Pske velesile, med njimi vetrna Anglija, so gospodarilo °sedaj nad Egiptom. Lansko eto je bila med egiptovsko vla-0 med Anglijo podpisana glasom katere je pri-2llala Anglija Egipt za svobod-n° državo. Farouk se je mudil Zadlljih pet mesecev v Evropi Potovanju in se je včeraj v Egipt, kjer je bil ou na-v0 ^ mo Abrahamu pa res mal° „ merim, da me je tako hitro jj tipal. Pa menda že mora tako, da se svet vrti. KRIŽEM PO JUTROVEM Po namikam bolnika K. Kara Domovina govori ob Cankaijevem spomeniku Za zračenje je bilo torej po-®«rbljeno. Kaj če bi si privo-cil še več razkošja in si poskrbi tudi za udobno ležišče. Zlezel sem nazaj na svisli, nagrabil sena in ga stlačil v go-°bnjak pa si postlai in se raz-Položil po duhtečem ležišču kar ^oč udobno. j® nato sem čakal. »,., lopovi le že kmalu pri-Pa žal niso. Oborožil sem z najskrajnejšo potrpežljivo, tiho ležal, napenjal uše-a Pa čakal in čakal. Nič se ni ?enno spodaj. Ali ste že kedaj ležali v go-obnjaku? Ne še? Pa ste kedaj 3aj že v kurnik povohali? No, Potem me boste razumeli, če m Povem, da mi je bilo sčaso-a vkljub odprtim linicam do rajnosti neznosno. Premalo zra^a je prihajalo sko- 'mico in dolgo bi ne vzdržal v6c, ^dprl sem vrata na svisli. auki vonj sena je bil vseka- ,°r boljši ko vonj golobjeka. In a bi me ne premagal kihee, ^ si zavezal z žepnim robcem °s 'n tiščal usta tesno k linija. ^Tatrgu pred hišo je vrvelo in aiovel0 živahno življenje sej-j.a' Plapolajoče luči so razsvetlile stojnice, gneče kupčevih ladovednežev so se preriva-• živ človek ni pogledal gori slemenu, niti na misel ni pri-v komu, da leži tam gori v du-Sečem ozračju golobnjaka slav-jj"*"-p0 izjavah hadži Halef ^^arja seve samo—emir hadži ai'a ben Nemsi. Spomnil sem Se n , na zgodbo o malem Janeze-ki je mislil mamiki uiti v rni svet, pa se je sveta tako s rašil, da se je že kar prvo n°^skril v golobnjak. •i °j položaj se mi je zazdel a smešen, nasmejal sem se, 0 se je rahlo streslo—in pod ftlenoj so zahreščali krepelci. Pravzaprav bi se mi bil moral buditi sum o zanesljivosti po-,a' Pa nisem se mnogo zmenil ^a hreščanje in pokanje pod se-Saj sem se prerival in predal tudi, ko sem legel na kre-J^ce, pa se niso zlomili. Mirno 0lli ležal, genil se ne bom, bo-0 že držali, pa četudi niso pregnani za tisočletja. , *n spet sem čakal, čakal celo So uro. In vso uro se nisem j^j1- Lahko si mislite, da me q Ze vse bolelo od ležanja! n.stri Prah golobjeka mi je pol-^ Usta in pljuča in me vse huje azil h kašljanju. Saj si ven- nisem mogel še ust zavedati t/ p0j°nČno so zaropotali koraki ^enoj, vrata so se odprla, sto Se je zasvetila in v sobo je p Mo šest moških. Posedli so sJamnatih preprogah. ^ se sem dobro videl. Med ,ee?elei so bile široke in obsež-^Pranje, luč je svetila skozi gp ' 2a opazovanje so bile i,6 vsekakor zelo pripravil anipak moje zaupanje v ^ah DSt Poda se Je zel° oma-ial0-g. na groza mi je lezla po ko- kadarkoli sem pogledal sko- *evajoče odprtine. \[\\ j1!^11 mnogih let je spreme- dja ,ež> ki je prihajal skozi luk- alisto streho, golobjek v več 8k0rttl.an:i trdo skorjo. Na tej Pod !em ležal, tu in tam se je ben telesa zdrobila in dro- sobi. ast prah se vsul v n\er ?• rnen°j in se še veno-Proo-Sl^al ter Pokril tla in preko t6, dru®° Pohištvo s ten- Le St° plast^ reč,! Kar prestrašil sem Domo] ava Je svojo sobico pod saj Se eot°vo dobro poznal, ^nerny V n,jej vdaJ'al prepove-fr .Uzivan-iu grozdnega gledai bo rekel> ko bo za" ^-idertfaihl Kaj b0 2 men°j' gIedat v golobnjak? [ Res so prah koj opazili. Tisti, ki je prinesel luč, dolg, mršav človek, je jezno pogledal gori k meni in zaropotal: "Prokleta mačka! Ubil jo bom!" Lahko si mislite, da se nisem genil. še dihati si skoraj nisem upal. Poleg mršavega Glave je sedel moj ljubeznivi škilavi in debeli handžija in voznik, poleg njega pa berač Saban in Dese-limov brat iz Ismilana. Berač je imel roko obvezano in na glavi debelo bulo. Najbrž sta se s kovačem Šimenom pošteno spestila, preden mu je ušel. Dva človeka sta še bila v družbi teh mojih znancev, ki pa ju nisem poznal. Kopčo sta imela, bila sta torej zaveznika. Njuna obraza sta bila tiste vrste, ki človeku pri pogledu na nje za-ščemijo dlani in se mu zahoče, da bi jim prisolil nekaj krepkih zaušnic. Oba sta bila do zob oborožena. Enemu je viselo na raztrganem pasu še neko orožje, ki se mi je zdelo prači podobno. Nisem vedel, da je pra-ča v tistih krajih še v rabi. Molčala sta, govorili so le moji štirje znanci. Berač je pripovedoval o dogodku v koči in kako sva ga s kovačem srečala ponoči na potu v Uzu dere. Šimen si ga je privezal k stremenu in ga vlekel s seboj. Drugo jutro sta se ustavila pri nekem šimenovem znancu. Slučajno je bil na obisku tudi beračev prijatelj. Osvobodil ga je in mu pomagal, da je ušel. Pa kovač ga je do-šel, spoprijela sta se, Saban je sicer dobil precej krepkih sunkov od kovačevih železnih pesti, izmuznil pa se mu je le. Na vso moč je hitel v Ismilan, se oglasil pri Deselimovem bratu, pa zvedel, da sem že odpotoval. Ko je Deselimov brat zvedel, da si je Deselim zlomil vrat in da sem jaz "kriv nesreče," ker sem ga zasledoval, da bi dobil nazaj svojo lastnino, je seveda nemudoma krenil z beračem vred za menoj v Melnik. Saj je vedel, da se bom oglasil pri Glavi. Spotoma sta srečala odslov-Ijenega Albanijevega mularja in zvedela, da smo potovali po ovinku črez Barutin. Pohitela sta in res prispela pred nami v Melnik. Našla sta pri Glavi Barud el-Amazata, Manah el-Baršo in odrinskega jetničarja. Ti trije junaki so jo brž popihali, tako so se ustrašili, ko so zvedeli, da smo jim že trdo za petami. Pa so si dali sveto obljubiti, da nas bodo zavezniki za vsako ceno zadržali v Melniku. Da bi nas shranili kar najbolj varno, so nam poslali naproti Glavovega in voznikovega hlapca, vsakega na drugo cesto. In Glava je odredil veliko bojno posvetovanje, ki pa je moralo biti strogo tajno, da bi ja ne zvedel za njega. "Razume se samo po sebi, da ti psi ne smejo za našimi prijatelji!" je menil Glava. "Ne smejo za njimi?" je ugovarjal Ismilanec. "Druga nič?" "Kaj pa še hočeš? Zadržati jih moramo, tako nam je Barut el-Amazat naročil." "A tako? In moj brat, ki si je radi teh lopovov zlomil vrat? Ali njega ne bomo maščevali? In ali me ni ta frankovski pes za nos zvodil in mi izvabil naše skrivnosti? Ali nima kopče, ali ne nastopa kakor eden naših, da celo za usto se izdaje! Škodoval bo naši zvezi, silno škodoval ! Ne samo da ga moramo zadržati, vobče ne sme več oditi iz Melnika!" (Dalje prihodnjič) Ob slavnostnem odkritju so-he Ivana Cankarja v Jugoslovanskem kulturnem vrtu je imel slavnostni govor o Cankarju g. ravnatelj Julij Slapšak, ki je segal globoko v srca navzočega tisočerega naroda. Naj ta govor, ki je za nas ameriške Slovence zgodovinskega pomena, ponatisnemo dobesedno, da se besede, ki jih je govoril odposlanec naše stare domovine, g. ravnatelj Slapšak, ohranijo med narodom, kateremu so bile namenjene. * "Zgodovina sveta, pravi veliki francoski mislec in zgodovinar Carlyle, je življenska zgodovina velikih mož. Kot glasniki in preroki, kot voditelji in junaki stopajo na dan, ko pride čas, ki oznanja velike dogodke. Z njimi ustvarja narod svojo zgodovino. Slovenski narod je v najtežjih časih vzdržal na svoji zemlji, se trudil in boril za svoj obstanek ter čakal lepše bodočnosti, ki so nam jo pripravljali naši veliki možje, slovenski misleci in borci. Kakor vrhovi se dvigajo ti vodniki in preroki nad našo zemljo, nad svoj čas, premerili so preteklost in sedanjost ter kazali—po Prešernovi besedi—"pravo pot v deželo duhov." Njih zasluga je, da se je tako bujno razrasla kulturna njiva slovenska. Ustvarjajoč nesmrtna dela, ki se v njih izraža naš narodni duh, so spremljali slovenski narod v kraljestvo svobode ter dajali pečat našemu življenskemu pismu. Njih dela so zaklad naše narodne kulture; v njih se je iz slovenske zavesti glasila misel jugoslovanstva in človečanstva. Ti preroki so predvsem: Trubar in Baraga, Vodnik in Prešeren, ki se je povzpel na višek sodobne umetnosti; dalje mladoslo-venska trojica :-Levstik, Stritar in Jurčič; potem Gregorčič in Aškerc in pa dr. Krek, ki je dovršil svoje življensko delo z majniško deklaracijo—za vstop v narodno državo. In naposled ti, Ivan Cankar, duševni velikan, mož-videc, vodnik in prerok, naš slovenski genij. Danes ti postavlja tudi nova domovina tu v zelenem clevelandskem narodnem vrtu dostojen spomenik kot izraz naše brezmejne hvaležnosti in spoštovanja. Bival boš poslej tudi izven rodne domovine tu v bogatem ameriškem mestu med svojimi rodnimi brati in sestrami, ki ti bodo prinašali domačega rožmarina in slovenskih rdečih nageljnov v spomin. Cankarjeva življenska pot je kaj skromna. Rodil se je 10, maja 1876 na Vrhniki kot sin revnega krojača. Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, realko v Ljubljani, visoke šole na Dunaju. Študija pa ni dovršil, ker se je popolnoma posvetil pisateljevanju, živel je revno življenje, bil je v večnih skrbeh za vsakdanji kruh ter se preživljal z nagradami, ki jih je dobival za svoje spise. 12. novembra 1918 je kot 42-letni mož, z Bogom spravljen umrl v ljubljanski bolnici. f To je kratek njegov življenjepis, njegovo delovanje pa je prebogato. Spisal je 32 knjig, ki so v zadnjih letih iznova izšle v Novi založbi v Ljubljani v 20 debelih zvezkih, obsegajočih okrog 8,000 strani. Ni to prva stvar, da je Cankar toliko napisal, da je njegova dediščina preboga-ta; glavno je to, da je Cankar resničen umetnik, da so njegovi spisi prava umetnina. V njih govori duša duši; nevidna bogata struja čuvstev se razliva med nami in med njim; nehote in nevede kdaj—mu sledimo, sanjamo ž njim, živimo z njegovimi junaki, govorimo z njegovim jezikom, pišemo njegov slog. In to so znaki vsake prave, resnične umetnosti. Cankar je tedaj pravi in resnični umetnik. V našem slovstvu pomeni Cankar vrhunec pripovedništva. Ustvaril je nov pripovedni slog in kot še nihče pred njim je odkril blagoglasnost in ritem slovenskega govora. Danes ga poznajo iz prevodov razen slovanskih narodov (zlasti Čehov) tudi že Nemci, Francozi in Italijani. Cankar pa ni ljudski pisatelj kot na primer Jurčič in drugi, časovna razdalja je še prekratka, da bi mogli do jedra vsakega njegovega spisa. Dočim so nam drugi pisatelji kazali naš zunanji svet, razgrinja Cankar pred nami naše notranje življenje. Zato so še zdaj nekateri njegovi spisi težko razumljivi. Ako najdemo ključ do njih razumevanja, se nam odpre nov svet, novo življenje, ki je vir vse lepote in resnice. Sam govori: "Vsak hram človeškega srca ima skrite duri v drugi hram, in ta v tretji in še dalje in dalje, brez konca, iz kapelice v kapelico, iz skrivnosti v skrivnost. Zunanje življenje je le medel odsvit notranjega, ki je zaklenjeno v srca tebi in meni." In Cankar je stopal v to notranje življenje, odpiral skrite duri v naših srcih, romal v njih iz kapelice v kapelico, iz skrivnosti v skrivnost. In je videl v tistih globinah srca, da so vsi ljudje bratje. In ta novi svet, to novo življenje, to novo lepoto in resnico naših skritih kotičko^ v globinah srca ie prikazoval v svojih spisih. Cankar je bil zagovornik in glasnik ponižanih in zatiranih. Z globoko ljubeznijo je slikal izgubljene in obremenjene, ki hrepenijo k svetlobi in k sreči. Rekel jim je: "Božje kraljestvo je v vas." In so šli za njim. In še je rekel: "Luč je, in Bog je ... in radost in življenje." In so verovali in se radovali življenja. V Cankarjevih spisih ugleda-mo neštetokrat njegovo mater, ki je nosila skrb za družino s svetopisemsko vdanostjo. Nanjo je mislil, kadar je pisal o trpeči ženi, o ljubezni in veri v boljšo bodočnost, ter ji tako postavil v svojih spisih najlepši spomenik. Svoj rojstni kraj popisuje takole : "Vrhnika, prečudni kraj! V mehkem domotožju mi zako-prni srce ob mislih nate. Pogledal sem ti v obraz kakor ljubljenemu bitju in zdaj je moje srce bolno po tebi. Od morja šumi burja in osupne ob toliki lepoti. Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica. Pod gozdom sedi jata golobov, tam je Vrhnika" itd., itd. Slavospev slovenski domovini mu privre iz dna srca: "O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama. Polno perišče lepote je razsul na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali, ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik." In kakor je rekel, se je zgodilo. Vzrasla so nebesa pod Triglavom. In gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino Slovencem. Slovenska govorica je beseda praznika in petja. Iz zemlje zveni kakor velikonočno potr-kavanje in zvezde pojo, kadar se ozro na to čudežno deželo pod seboj. Domovina moja, pozdravljena iz vsega srca!" Svojo vero v jugoslovansko bodočnost je izrazil že v "Beli krizantemi" z besedami: "Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne. Že zlatim to zarjo, zlati jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi." Verjel je v našo zmago. Leta 1913 je javno predaval v Ljubljani in rekel: "če mislijo jugoslovanski narodi, da so si sorodni in da bi kaj lažje živeli, če bi bili združeni, naj se zgodi po njih želji, naj si v božjem imenu zgrade jugoslovansko državo. Koristen za vesoljno človeštvo je samo narod, ki je zadovoljen in ki ima pogoje in prostora, da uveljavi svojo moč. Doslej je to še utopija, sanje. Utopije pa imajo to čudno lastnost, da se po navadi uresničijo." — Zaradi tega predavanja je bil Cankar, še v Avstriji seveda, obsojen in zaprt. Toda njegove preroške besede so se uresničile: nastala je Jugoslavija, nova država, skupni dom treh jugoslovanskih bratov. Doživel je Cankar dan svobode, toda tik po proglasitvi je Slovenija pokopala svojega največjega umetnika, glasnika in preroka, ki je kazal pot v daljno bodočnost. Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu je nekaka podoba naše troedine narodne države. V tem vrtu bo danes odkrit spomenik slovenskemu geniju Ivanu Cankarju. Naš prerok, glas-i nik in zagovornik ponižanih in zatiranih, zbudi se v grobu in iz onostranosti reši naše še ne-odrešene brate in sestre tam preko. Zato pa kliče Tvojemu spominu stara in nova slovenska domovina, ki je danes skupno zastopana pred Tvojo soho: ne-zvenljiva slava Tvojemu spominu !" Hudičev kip ga je ubil V Varšavi je živel starinar, ki je vse življenje vneto zbiral redke starine ter jih za drag denar in z velikim dobičkom tudi prodajal. Vendar je bilo njegovo zbiranje starin tako polno nenavadne vneme, da je sam pri tem največ užival. Zlasti ga je veselilo, če je kje dobil kak kipec ali sliko hudiča. Imel je zbirko najraznovrstnejših hudičev, katere je hranil za svojo zbirko in ki niso bili na prodaj. To hudičevo zbirko je mož posebno ljubeznjivo urejal. Med hudičevimi starinami se je zlasti zanimal za starine te vrste iz nordijskih dežel, kakor so tamkaj si zamišljali hudiča. Da bi bila njegova zbirka čim popolnejša, je veliko popotoval, da je svoje starine iskal in presojal na licu mesta. Z nekega takega popotovanja je prinesel seboj domov 2 metra visoko soho hudiča, kakršno je nekdaj pred več stoletji iz lesa izrezal neznan umetnik. Kakor se je glasilo ustno izročilo, je bil ta hudič nekoč last prepovedane verske sekte, ki je hudiča po božje častila ter pred tem kipom malikcvala. Oblasti so nazadnje to malikovanje hudiča izsledile ter mu napravile konec, častilci hudiča so bili sojeni po tedanjih strogih postavah. Kip pa je nekje pozabljen obležal, dokler ga ni izvohal ta starinar ter ga kupil in prinesel domov. Vendar mu ta kjp ni prinesel sreče. Mož se je kipa silno veselil, kakor da bi bil dobil v hišo nepomljivo bogastvo. V resnici pa je kmalu nato v njegovem muzeju, kjer je kip stal, padel gospodarju na glavo in ga pri priči ubil. Kako se je to zgodilo, tega nihče ni mogel ugotoviti, ker je Jail starinar v kritičnem času sam v muzeju. Dejstvo je, da so ga našli pod kipom z razbito glavo. DNEVNE VESTI Štrajk hotelskih uslužbencev bo poravnan San Francisco, 27. julija. Zdi se, da bo štrajk hotelskih uslužbencev v tem mestu, ki traja že 87 dni, v kratkem poravnan. Včeraj so štrajkarji odglasovali s 1,531 glasovi proti 614, da sprejmejo ponujano mirovno pogodbo. 60 let zapora za očeta radi hčerk Miami, Fla., 27. julija. — Cuthbert .Cogbill, 38 let stari brivec, je dobil 60 let zapora, potem ko sta obe njegovi mladoletni hčerki pričali na sodni j i, ka- ko jih je oče držal v hišah sra* mote. Cogbill je priznal krivdo. -o- Italija je zgradila ogromno oklopnico Trst, 27. julija. V navzočnosti laškega kralja in kraljice je bila včeraj spuščena v morje prva laška super oklopnica, kateri so dali ime Vittorio Veneto. Oklopnica ima 35,000 ton teže. Italija gradi še dve enaki bojni ladji in upa, da bo v kratkem imela dovolj močno bojno mornarico, da se bo lahko merila z vsako drugo evropsko državo razven Anglije. -o--1 Korakanje v Washington Takozvana Workers Alliance si prizadeva, da vzbudi pri brezposelnih zanimanje, da bi priredili veliko korakanje v Washington, kjer bi protestirali, ker je bilo zadnje mesece mnogo tisoč WPA delavcev odpuščenih od vladnih del. Organizacija trdi, da ima 800,000 članov. Korakanje v Washington naj bi preprečilo odpustitev od vladnih del kakih 300,000 delavcev, ki delajo sedaj pri WPA projektih. V Washing-tonu bodo ljudje naprosili vojaške oblasti, da jim prepustijo za bivanje šotore, katerih so se posluževali boy scouti tekom konveniije v Washingtonu. Tudi nameravajo ljudje zahtevati tekom bivanja v Washingtonu vojaško hrano od vlade. -o- Narodni dolg Kot naznanja zakladniški oddelek ameriške vlade je znašal narodni dolg Zedinjenih držav 1. julija $436.39 na vsakega prebivalca v Ameriki. Dne 1. junija leta 1929 je znašal dolg le $277.23 na osebo. Najbolj se je dvignil dolg zvezne vlade, dočim so pri dolgovih državnih in mestnih vlad nastale le male spremembe. MALI OGLASI Soba se odda za enega ali dva fanta. Jako čedna soba. Vprašajte na 1131 E. 60th St. (176) Išče se stanovanje za mladi par, tri ali štiri sobe, s kopališčem in garažo, v bližini Bonna ali Prosser Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista _(176) Naprodaj je pohištvo' za obednico. Za naslov vprašajte v uradu tega lista (177) Delo išče žena srednje starosti. Za splošna hišna dela ali za pomoč v re-tayraciji. Ime in naslov dobite v uradu tega lista ali pokličite HEnderson 4345. (177); ZAHVALA Zahvaljujeva se vsem prijateljem in znancem, ki ste naju posetili ob priliki 25-letnice poroke. Lepo se zahvaljujeva za krasna darila in obenem tudi onim, ki so pomagali pripraviti za party. Zahvaljujeva se tudi Mr. in Mrs. John Pole, ki sta dala prostor na razpolago v njiju novih prostorih na 649 E. 152d St., kjer smo se prav imenitno zabavali. Joe in Louisfe činkole, 14610 Sylvia Ave. ZAHVALA Srčno zahvalo sprejmite vsi najini prijatelji. Nikdar ne bova pozabila večera, katerega sva tako nepričakovano doživela, ko ste nama priredili izne-nadenje ob priliki srebrne poroke (25 let) zakonskega življenja. Priredili so to naši otroci in prijatelji. Nikdar nisva pričakovala, da imava toliko prijateljev. Sprejmite vsi, ki ste nas tako počastili in tako lep dar kupili, najlepšo zahvalo. —• Nikdar vas ne bova pozabila. Vse bova ohranila v srcu. Mr. in Mrs. John Verhovnik, 5801 Prosser Ave., Cleveland, O. la, da mu je bil obraz nežen in finih potez, z gosto brado, izpod širokega čela pa so se mu svetile zamišljene, a vendar presunljive rujavkaste oči. Princ Hasan je pal na kolena in se s čelom dotaknil marmornatih tal; iz tega sta brata spoznala, da stojita pred mogočnim vladarjem Saladinom in sta ga pozdravila po zapadnem običaju. Sultan namigne Hasanu, da vstane, rekoč: "Kakor vidim, zaupaš tema vitezema, emir," in pokazal je na njuna velika meča." "Sir, zaupam jima kakor samemu sebi. Vrla, čestita moža sta, dasi sta nevernika." (Dalje prihodnjič) LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. GG12 ST. CLAIR AVE. ITEnderson 2978 _ *Ro£a sedeta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Pre vel: I. M. Preostalo je še nekaj izvodov poez'j IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE zložil ir. izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasila K. S. K. J. 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO Cena $1.00 s poštnino vred. • Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide! PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE WOLFF HEATING • GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK. PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnage DO 3 LETA ZA PLACANJE Postavite si grelni sistem in začnite 11 plačevati v septembru ™ Vprašajte za Stefan Robasli, naš zastopnik GLenville 921» 715 East 103rd ,Street Vabijo se tudi naročniki izven mesta UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & O (ftf in stane samo: &.bUIi Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O LYON DAIRY SLOVENSKA MLEKARNA Jos. Glavan, lastnik 1166 EAST 60th STREET IIEnderson 5832 Se toplo priporoča gospodi njam za vse mlekarske izdelke STERLING COATS AND SUITS AND FUR COATS Ker se vse bla?o draži, za ta vam svetujem, da si izberjete fino, čisto volneno "STERLING" suknjo al' FUR COAT najnovejše 1937-1938 mode, prej ko mogoče, DIREKTNO IZ TOVARNE in to po vedno nižjih cenah kakor kje drugje. Izberite vašo suknjo sedaj, plačajte nekoliko kadar jo izberete in drugo enkrat oktobra ali novembra meseca (Will Call). Prosim, oglasite se, ali me pokličite, da vas peljem naravnost v tovarno, kjer si lahko izberete fi»° in trpežno suknjo po vaši volji in ceni. — Za pošteno in točno postrežbo se vam priporočam BENNO B. LEUSTIG Tel. ENdicott 3426 «m mmmmmmnmimmm«^ 1034 Addison Rd «»ni»Mni»t»»mmmt»mmnm:m{m«nnm«mmmmmmt««:mmmmmmmtmawmmmmmmn:ffin>ii»t»ž«^ 50 milj južno od San Francisca je v megli nasedel na obrežju tovorni parnik West Mahwah... Posadka 45 mož je bila rešena. Zaupanje ii umnim n ■ ihtmiiimii i«»imi—w»iiiiiihiiwi i m miiii umimi iii ★ ★ ★ MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA (OGLAŠAJO V Farmarji v Kansasu na takle način uničujejo kobilice. Dvanajst čevljev ploh vlečeta po polju konja. Ko pride ploh do kobilic, hočejo te skočiti preko in zadenejo v desko, ki je postavljena počez. Nato popadejo v prostor spodaj, kjer je zastrupljena tekočina in poginejo. Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628, To so drugi ruski zmkoplovci, ki so leteli iz Moskve, preko severnega tečaja v Kalifornijo, razdalja 6668 milj. Njih imena so: Gromoff, Jumašeff in Danilin. Leteli so brez prestanka 62 ur in 17 minut. 'Vzlic temu mislim, da si ga oblečeva," je rekel Godvin, "kajti poštenje in zvestoba je borna obramba proti bodalom teh morilcev, ki ne bivajo tako zelo daleč." "Res je to," odgovori Hasan, "na to sem docela pozabil." Uro pozneje, so ju povabili v dvorano, kamor je takoj za njima prišla Rozamunda in ž njo Masuda pa Hasan. Oblečena je bila v bogato oblačilo kakor ju-trovska g«ipa, a draguljev, s katerimi so jo okrasili kot izvoljeno nevesto Aldžebalovo, ni več nosila. Ko je vzdignila paj-čolan, sta brata opazila, da je bil obraz še vedno nekoliko bled, da pa je zopet dobila prejšnjo čvrstost in da ji je strah izginil izpred oči. Pozdravila ju je z nežnimi besedami, zahvalila najprej Godvina in za tem Wul-fa za vse, kar sta storila, nato pa se je obrnila k Masudi, ki je stala poleg, in jo enako zahvalila. Nato so sedli za mizo in jedli z lahkimi srci in vidno slastjo. Predno so končali zajutrek, je straža pri vratih oznanila, da so dospeli seli od sultana. Vstopili so v tajniških oblačilih sivolasi možje, ki jih je Hasan hitel pozdravit. Ko so sedli in se nekaj časa ž njim razgovarjali, je eden njih pokazal pismo in ga dal Hasanu; ta se je v znak spoštovanja dotaknil ž njim čela ter ga izročil Rozamundi. Zlomila je pečat in ko je videla, da je pisano arabsko, ga je podala svojemu bratrancu, rekoč: "Ti ga prečita j, Godvin, ki si bolj učen od mene." In čital je pismo na glas, prevajajoč ga stavek za stavkom. Glasilo pa se je: "Salah-ed-din, poveljnik pravovernih, svoji ljubljeni nečakinji, Roži sveta, princesinji balbeški: "Naš služabnik emir Hasan nam je poslal poročilo, da si rešena iz rok prokletega gospoda gora, Si nana, in da si zdaj na varnem v našem mestu Emezi pod varstvom več tisoč naših vojakov, s teboj pa neka ženska I>o imenu Masuda in tvoja sorodnika, dva frankovska viteza, ki sta te rešila s svojo spretnostjo v orožju in s svojim pogumom. Zapovedujem ti, da prideš na naš dvor v Damasku, kakor hitro ti bo mogoče; vedi, da te vzprejmemo z vso ljubeznijo in častjo. Vabim tudi tvoja sorodnika, da te spremljata, ker sem poznal njinega očeta; iz srca rnd bi pozdravil viteza, ki sta izvršila tako slavno delo, in ž njima Masudo. Ako pa je morda vsem trem ljubše, da se vrnejo v svojo deželo in med1 svoje ljudstvo, jim je svobodno to storiti. Hiti, nečakinja moja, gospi-ca Roža sveta, hiti, kajti moj duh te išče in moje oči hrepene po tebi. V imenu Alahovem, pozdrav!" "Sedaj si slišal," reče Rozamunda, ko je GodVin jfrečitai pismo. "Bratranca, kaj ukreni-ta?" "S teboj pojdeva," odgovori Wulf, Godvin pa prikima. "In ti, Masuda?" "Jaz, gospica? O, tudi jaz pojdem, kajti če bi se morala vrniti tja," in pokazala je proti goram, "me čaka pozdrav, kakršnega si ne želim." "Ali čuješ njene besede, princ Hasan?" je dejala Rozamunda. "Drugih nisem pričakoval; samo eno mi morata obljubiti, viteza, to je namreč celo sredi moje vojske potrebno od mož, ki znata ;pole|ti kakor ptice iz masijafske trdnjave in izpred noža morivcev, ki imata naj-brzejše konje v celi Siriji, ki nosita tudi dvojno breme," in pomenljivo ju je pogledal. "In to je, da na tem potu ne poskusita ubežati s princezinjo, ki sta ji sledila od onstran morja, da bi jo rešila iz Saladino-vih rok." Godvin je izvlekel izpod tunike križ, ki mu ga je zapustila Rozamunda v dvorani na steep-skem gradu in rekel: "Pri tem svetem znamenju prisegam, da med potovanjem v Damask ne poskusim odvesti Rozamunde." "Jaz isto prisežem pri svojem meču," pristavi Wulf ter položi roko na srebrni ročaj velikega meča, ki so ga že predniki nosili. "To je varščina, ki mi je ljubša," reče Hasan ter se nasmeje, "in verujta mi, viteza, vajina beseda v istini zadostuje." Nato se je ozrl na Masudo in še vedno smeje nadaljeval: "He, ni potrebno, za ženske, ki so tam gori bivale, nima prisega pomena. Gospica, zadovoljiti se moramo, da te bomo čuvali, ko te je naš gospod povabil v svoje mesto; dasi si lepa in vrla, povem odprto, da bi jaz ne storil kaj takega." Nato se je obrnil k tajnikom, Godvin pa, ki je imel svoje oči povsod, je opazil Masudo, kako ga je sumljivo pogledala. Še tisti popoldan so odjezdili v Damask. Bila jih je cela vojska konjenikov, V sredi so pod varstvom tisoč sulic nosili Roza-. mundo v nosilnici. Pred njo je jezdil Hasan s svojo rmeno oblečeno telesno stražo, ob njeni strani Masuda, za njo pa —.vzlic vsem poškodbam se Wulf ni dal nositi — brata na zalih, brzonogih konjičkih. Za njima sta korakala Plam in Dim, ki so ju vodili sužnji; bila sta že malone dobra, le nekam trdo sta stopala; za njimi pa čete Saracencov s turbani na glavi. Skozi odgrnjene zavese svoje nasilnice je Rozamunda namignila bratoma, ki sta prihitela k nji. "Glejta," je rekla ter pokazala z roko. Ozrla sta se v označeno smer ter ugledala v veliki daljavi gore, ki jim je zahajajoče solnce žlatilo vrhove, z nepremagljivim mestom ter utrdbo Masijaf, pod njimi pa. gorske obronke, po katerih so jezdili in divjali v borbi na življenje in smrt. Mnogo bližje se je svetlikala reka, ob kateri je ležalo mesto Emeza. Po celem mestnem ozidju so štrlele sulice, na vsaki pa črna pika — glava( morivca, nad stolpi pa je vihrala zlata Saladinova zastava v večernem vetru. Ko se je Rozamunda spomnila vsega, kar je pretrpela v onem strašnem bivališču satanovih obože-vancev, se je zdrznila-od groze. "Gori kakor mesto v peklu," je rekla, strmeč proti Masijafu, ki ga je obdajala rujavkasta večerna svetloba. Tisti večer so šatorili v puščavi, drugo jutro pa so spremljani odi beduinskih rodov na kamelah odrinili dalje. Drugo noč so prenočevali v starodavni trdnjavi Balbek, kjer jim je vojaštvo in ljudstvo, opozorjeno od brzeselov na dostojanstvo in naslov Rozamundin, prišlo iz mesta naproti, da se ji poklonijo kot svoji vladarici. Rozamunda je zapustila wo-silnico, zajezdila krasnega konja, ki so ga ji poslali v dar ter jim jezdila naproti; poleg nje sta jezdila brata, ki sta zopet za-jahala Dima in Plama, zadaj pa straža S a l'a d i n o v i h vojakov. Možje slovesnih obrazov in s turbanom na glavi so ji prinesli ključe mestnih vrat na blazini, pevci in vojaki so stopali pred njo, na tisoče broječe množice mestnih prebivalcev pa so polnile ozidje in hitele ž njo dalje. V slavnostnem sprevodu je jezdila skozi odprta vrata v mesto mimo visokih stebrov, templjev v razvalinah, kjer so nekdaj častili poganske bogove, skozi dvore in hrame v trdnjavo sredi vrtov, ki je bila v prejšnjih dobah Akrapolis sedaj pozabljenih rimskih cesarjev. Tukaj je Rozamunda v porti-ku obrnila konja in sprejemala pozdrave. Ko sta jo brata motrila, kako dostojanstveno sedi na velikem belcu in žarečih oči pregleduje vpijočo,, kknjajočo se množico, princ Hasan ob njeni strani, za njo pa cela Vojska, se jima je zdelo, da nihče tistih, ki so hodili po tej poti pred njo, ne bi bil videti večji ali slavnej-si kot to angleško dekle, ki jo je usoda naenkrat tako visoko povzdignila. Po krvi in naravi je biLa v resnici primerna za kraljico. A Rozamundi je ponos izginil iz obraza in oči so se ji povesile. "Kaj pa premišljaš?" jo vpraša Godvin. "Da bi bila že rada doma na Angleškem sredi poletnega polja, kajti oni, ki visoko lete nizko obsede. Princ Hasan, zahvali v mojem imenu častnike in ljudstvo. Rada bi počivala." Tako je Rozamunda prvikrat in zadnjikrat videla svoj stari fevd Balbek, kjer je nekdaj vladal njen praded veliki Ajub. Tisto noč je bilo izredno slav-lje v tem mestu. Balbek je počastil svojo vladarico, ljubljeno nečakinjo mogočnega Saladina nad vse slovesno. Nekaj pač jih j je vendar bilo, ki so godrnjali, češ, da nova vladarica ne prinese sreče sultanu in njegovemu mestu, ker ni čiste Ajubove krvi in je čfestilka križa; vendar ce-lo ti so slavili njeno lepoto in kraljevski nastop. Tudi brata so proslavljali, dasi sta bila nevernika in pripovest, kako je Wulf premagal izdajalskega viteza na ozkem mostu in kako je odpeljal svojo sorcdnico iz strahovite masijafske trdnjave, je šla od ust do ust. Obtzoru naslednjega dne so po naročilu sultanovem zapustili Balbek; spremljali so jih močni oddelki vojske in mnogo-brojni mestni odličnjaki. Popol-poldne so se ustavili na višavah, s katerih se jim je nudil krasen razgled na mesto Damask, nevesto zemlje, sredi sedmero rek in obdano okrog in okrog z vrtovi, eno najlepših in morda najsta-rodavnejših mest na svetu. Od-jezdilli so na rodovitno ravnino in ko se je znočilo, so jih peljali skozi mestna vrata; vojaki so se ustavili in utaborili zunaj mestnega zidov j a. Počasi so jezdili po ozkih ulicah ob rumenih hišah z ravnimi strehami, gledali so pisane množice ,ki so jih opazovale, občudovali so veličastna poslopja, mo-šeje s kupolami in vitke mina-rete, ki so se dvigale proti nebu. Prišli so do odprtega prostora, ki je bil obsajen kakor kak vrt, za njim pa je stal velik, slikovit grad, o katerem jim je Hasan povedal, da je Saladinova palača.. Na dvorišču so se ločili; dostojanstveniki so odpeljali Rožam undo s seboj, brata pa v sobane, ki so bile zanju pripravljene, tu so ju kopali in jima postregli z večerjo. Komaj sta povečerjala, je prišel Iiasan in jima velel iti z njim. Pc dolgih hodnikih in čez j razna dvorišča so dospeli do zastraženih vrat, kjer so vojaki zahtevali, da morata oddati meča in bodala. "Ni treba," je rekel Hasan in dovolili so jima vstop v majhno sobano z visokim obokom, ki so jo razsvitljevale srebrne svetilke; bila je tlakana z marmornatimi kockami, pokrita z bogatimi preprogami in opremljena z blazinastimi sedeži. Na dano Hasanovo znamenje sta brata obstala sredi te sobane in se začudeno ozirala okrog sebe. Kraj je bil prazen in zelo tihoten; strah ju je prevzel — sama nista vedela, zakaj. Razgrnile pa so se zavese na nasprotni strani in vstopil je človek s turbanom na glavi, v temnem oblačilu, stal je nekaj časa v senci in ju motril izpod svetilk. Mož ni bil posebno velik, bolj drobnega života ,a bil je dostojanstven. Stopivši naprej je dvignil glavo in brata sta opazi-