St. 2. V Gorici, v cetvrtek 14, januvafija 1875. „Soc&" izbaja ysak Cetvrtek in velja # poito prejemaua ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto ..... . f. 4.50 Pol leta ..... „ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pii oznanilih in ratno tako pri „po-*lameah" 8* I'lacujezanavadnotrwtopn* vrafco: 8 kr., & »• tiska 1 krat 7--h—*¦-»—»»- 2 krafc 6 „ „ „ „ 3 krat Za teit ixko po pro»tora. Teeaj V. —mmmmm*~ ^I^BI^ ^^V ^M oglase pri urcd Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic 1 Posauiezne §t«viJke ae dobirajo po 10 soldo* v Gorici pri Paternolliju; r Trattt .f.tobakarnicah „Via del Belvedere 179 in „ Via della taserma 60" Narocnina in dopisi naj se Wago-r voljno pofciljajo pod nasloyom; Urad-nistvo. oziroma upravniStvo • V Pater-nollijovi ti8kami v Gorici. — Rokopitri so ne vracajo; dopisi naj bo blagoroljno frankujejo. — Delalcera in drugim no-preraoznim \ se navocnina zni2a, ako so oglase pri ureduiStTU. Gorl&ke mednai odne raznicf e §e zdaj nij vtihnila govoriea o strasnem uboju za boiidne praznike; raojki JMi6 prezgodaj podiva v mrzlem grobu, drugi raajenci so uze okrevali in napadnikov nokateri so dobro shranjeni, mej tern ko so mendit trije manj ko^romitirani uze iz zapora izpusdeni. Nij nam treba poudarjati, da je straSna srurt La§id-eva zbudila naj-vede mrzenjo do morilcev v vseh poStenih krogih gori-Skoga mcstjaustva in da so si posebno okolidani gori-§ki red smatraii kakor napad zarad sovrafitva in mrze-iija slov. narodnosti, to je dokaza! vejikanski pogreb v Befldah in se marsikak drugi dogodek. Vendar pa je to gotovo, da Slovenci ne morejo id ne smejo itafijan-ske narodnosti za ta surov din odgovorne storiti; vedi-M onib zlodincev nij prav za prav italijanske narodnosti, to kazejo imena Ueigoj, 2)evetak itd.; starsi teh zlodineev najbrzo fie zdaj govore slovensko v druzini, ampak renegati alovenski so in taki, kakor v obde zna-no, strasno mrzijo narodnost *vojih odetov. Kolikokrat taki razbrzdani gori&ki poatopadi kolnojo svojega odeta in mater, ker sta iSlovenca; BmoStro di Ikltrf* je tern no-omikaiiim ljudem uavadua govorica in fanatizom ? tern obziru je pri nusib gorifekih renegatib nizko drufitvono stopinje tako dobro pozuau, da ga nij treba Le le na dolgo dokazavati. So potoui nekatori krogi goriSkih Italijanov; ki bi radi Sloveoco rabili proli Germaaiimu; pa ti gospodjo no privoSCljo aiovencem prave ravoopravnoati in se na saTitetn jez4, ce morejo Slovcocem kaj priznati. Tudi v ziSab teh se ne prolira italijauska krv, ampak ve5i-iioma blorenska. l'ravi Italijani ne inrze toliko naso naroduosti in radi pripoznavajo, da je v zadnjem ciisu mnogo napredovala; omikani in zna^ajni ijudje sp!oh spoitujejo ysako iegalno in plemenito delovanje za pov-zdigo tladen^a slovenskega saroda in tedaj tndi spo-Stujejo one narodne slovenske voditelje, ki si mnogo prizaderajo za povzdigo svojega naroda in ki se neustra§-no drzo narodne politike in ne menjavajo svojih prin-cipo7. Skupni nasprotnik naravno siii obe narodnosti goriski, da se ? nmogih zadevah porazumete in skup-no postopate; italijanski bolji krogi so tudi uze davno spoznali, da Slovenci zvosto drzo dano besedo in zato-rej jim zaduji eas vec zanpajo, nego poprej; a da bi bila zarad.tega uze popolnoma nenala mejsebojna zavist LISTEK. BelwJa, zloiil Ff. Z a k r aj s k i. Zcte| ?a-nj tnkaj ?se psiCe, vse roga ? smeh! Zdaj tokaj: ffHoj, staree, Bogii se ti smil! Kedo te poslal je za slamo po peh ? Saj danes nij prvi aprii?" Zdaj tamkaj: Fiera ti pusti, ino verjemi ? Se ? fraku bo sedel med tremi I" „Svet' Mark I Kak junaSki se zdaj je zagnal! Ko tiea po zraku leti. Ej lan'c je njegov! Le §koda je prav, Da §e po sardelah mu prsnik de§i!" Tak padajo na-nj, ko gosti sip to5e, Veselosti nij konca, vse se krohoce. To rib^a pad zbode globoko v srce\ Obraz mu osramljen rdi; A vendar ne jenja, krepkej§e se vpr^ »se nize potegne klobuk na oLi : Uzaljen podi z gondolirji v stavo, Veslaje ne gleda ni v levo ni v nravo. ^Nu lejte!—tak sala povzame se spet— Te stare polenovke! Primaruha! Nij kaka smet! Verige vze zdaj vreden je. Le pazite I Staree se §e podozi. Jermene nam bode So rezai po koLP" in na njeno mesto stopilo spoStovanje in popolno pri-znanje Slovoncov, tega se §e no more trditi, Predno pride do tega, mora naSo dezelo preveti pravi dub omi-ke, mora nastopiti doba vefie svobode v Avstriji in prava morala mora spodriniti preveiiko hinavstvo ; ' slovenske ot-eto in matoro v meetu mora pobJaziti Ijubezen do svojo narodnosti, da j«»e bodo xakajevali in odgojeva-li fanatifine renegate. — Dokler pa tega no bodo, nij rnisliti na oni lepi nuMbojni mir mej narodnostima v Gorici, kateroga na gp&o vlivtjo narodnosti v Svici ali severni Ameriki. In ce je temu Mito, kedo m bo 5udil, de se v Gorici tn in tain potatfe srd mej narodnostima v ob-liki zasmehovanja, ali eolo krvafega boja. Nizki stau rokodelcev je prav lehko fanatizirati in prav v tern stanu je veliko renegatstvo in mrzenja za vsako slovansko red. Prav zaradi tega je treba, d* slovonski mo^je tudi na to mislijo, kakobodo resili slor. rokodelca iz rokta-kih kolegov in ga oblafcili tor ohrtnili svoji narodnosti, Glode na vse to, kar smo povedaii, so moramo jako duditi, da se uradni ali vladiu list „A.dria", ki izbaja kot prUoga „Osservatore TrioBtifto" v 'Trstu, toliko tru-di oporekati mh vesto strasnlmu napadu Slovoncov, cos da so bill napadeni Je kmetje, he pa Slovenci in da vsa ta zalostna dogodba nij-imola znacaja boja moj narodnostima. Mi moramo nasproti toj trdttvi postaviti faktum, da so napadniki rouSke fa,oto iz boljdiU hiS, manj ali vo^, iznolano Ijndf, tore/.ae kmefco, kakor trdi nAdrijau, uze dosti prod straSno katastrofo zanieevali zarad slovenskega petja, da so na dalje napaJniki pred kavarno „Fenice" kricali: „fuora gli schiavi" itd. in na posled moramo re5i, da nam jo bii dogodek, kakor smo ga v Soci prinesli, popisao od takih pric, ki so bile nazode pri vsej tepo^ki in so bile uU zasligane po prei-skovalnem sodniku. Vkljub uradnemu dementiju v „Ad-riji" tedaj ostanemo trdno pri tem, kar smo v tej za-devi pisali v 53. lanskom listu. Sicer pa zarad tega, kar so uSinili ti surovezi, nij nevarnost^, da bi prepir moj narodnostima na Gori§kem resen in nevaren postal; Slovenci dobro vod<>, da oni surovi renegatje §e ne ro-prezentujejo ital. naroda na Gorigkem ia prav za to je bil uradni dementi nepotreben in je k veceinu ovadil, da je vlada v skrb4h, kar ne bi bilo potreba, de bi se bilo od neke strani ob pravem casu ved skrbelo zajav-no varnost, nego za razna zabavna drudtva in za druge Ko kedar v grmenje sferel poka na strel, Po gorah doni pa bobni, Tak vsakej pu§ici krohot je odmev, I ribeu se milo stori j Napel v otetbo sinu je vse zile, Po polnem mo5i so ga zclaj zapustilo. Glej, leno po pre&jem tarn vesio iezi, Zastala v rokah je mo5, Obupen dol v vodo ribic strmi— Ah, v glavi njogovej je nofij Zbe^aie otimanja Wage so nade Trinog bene§ki 3e zitje vkrade! . Konec prihodnjifi. Listek iz mojega dnevnika. Ljubezon te je pogubila Mladosti zamorila cvet Ijjubezen bode se vrnila, Prinesla sercu zdcavlje spet, Ce te Ijubezen ne ozdravi, •¦ Ne upaj zdravja nikdar veL, Bilo je druzega januarija 1874. Urno me je peljal vlak iz S. med Kra§kim pefievjem do druge postaje N. Tija pri§ed§ega dakal je uze voznik, da me je peljal se z dvema drugirna v namenjeni kraj. Kam ?— natanjfi-nejega nedem navesti—le toliko-^letaJ sem visoko pa telebil tako nizko!—da bom cutil vse svoje dni vdaree, ki mi ga je prouzrodil ta padec—kajti polomili ste se mi perotnici—pa „unum solamen miseris soeios habere i dolorum.* | Pihala je inrzla burja od sivoga so snegom pobe- [ tukaj manj potrebne redi. Ker je v Gorici z javio var-nostjo tako na slabera, jo moralo staresinstvo najeti 6 mofinib ponoSnih straznikov in nekateri gorifiki trgotvcL ,,.• uze vo6 6asa vzdrzavajo take straznike, ki morajo #* ^ & nodi boditi pred njih prodajalnicami, ':v/"«*» Ker si pa mestno stareSinstvo no smatra za svojW^^> dolznost za javno varnost skrbeti, je narodilo zupanu, *"m*^ da se v tej zadevi obrne z rosno razloBbo na naraest* ni§tvo. Menimo, da bo to pomagalo, ker v naSwnu na-mestniku poznamo energienega in pravifinega moza. Vse to znafii na§e dudne goriSke raednarodne zadeve. Govop dr. Lavridev na grobu Matlja Doljaka dno 7. januvarlja 1875, Poseben Ssaloston dogodek nas je toliko Sloveneer tukaj zbral, kakor navadno le pri kakem arodnem shodu. Pa namesto veselja, zalcsfc je v nagilv srelh, ker poko-pujemo Matija Doljaka, izvrstnega Slovenea, spoStovalea vsakega dobrega Siovenca, vsakega ^oStonoga dloveka. Hude britkosti ne duti samo njegova zapuSdena druzina, kateri je bil ljubozuiv oda, oziroma strie in skerben, ojstor gospodar; britkost duti tudi mnogo dru-gib. y ¦ . Solkanska Citalnica nima ved svojega navadnega iztrjenega voditelja, politidno druStvo „ Soil a" zgubi % njim enega svojih osnovateljev, eriega svojih naj iBkre-' nejsih udov in svojega sodajnega prodseduika. BrugL zbori pa zgubijo nevtrudljivegadclavca. Tako solkansko-staresinstvo. krajni in okrajni §olski svet, cestni odbor, cenilna komisija pa dezclni zbor gori ski. Na§ narod in posebno kinotje so rajnksmu tako zaupali, da so ga izvolili v vsak javni zbor v dezeli, v kterega so imeli pravico voliti svoje zasfcopnike. Pre-pridani so bili volivci do distega, da bo za njihovo ko-rist poSteno skerbel, narodne. zadeve navduSeno zasto-pal, in javna opravila umno opravljal. In zares opravi-doval je to zaupanje povsod, dasi je v svoji prvi mladosti le nokdajna normalno §olo obiskaval. Toda irak-bidno zivljenje je njegove, kakor marsikaterega druzega Slovenca duSevne darove razvilo, vsakdan ga je, kakor je sain pravil, udil, njegovo pogumno sree pa se nij vstraSilo ne zadr^kov no nasprotnika. ljenega Nanosa;—v nebo strmede kraske skalovite goli-dave bile so na levej in desnej ceste, katera nas je pe-ljala v namenjeni kraj, le sem tor tija kako pritlikavo hrastovo doblo v majhni skledici podobni doliniei, pri-kazalo se je zadudenemu odesu. Kam. gospod, tako pusto?! To so bile prve besede namenjene starejsemu gospodu, ki so predramile tiho moldanje nage male druzbe. In vendar lepo. romantidno, sicer Vas pa zagotav-ljam, da se bote spominjali so v poznejgih dasih kraja, v katerega Vas polje danes neugodna Vam osoda. Bil je blagi moz, ki je govoril te besedo; tudi on je dutil moje gorje in tezave—ali zadnje njegove besede, deravno poiagoma izgovorjene, bile so mi vendar ne-razumljive, in zapomnil si je sem predobro. Mraza uzitega na pustem potu otrpneli udjo, moral! so se nekoliko okrepdati-dospevSi na namenjeno mesto. Polid dobrega kuhanega drnega vina in blago-dejna je bila mod njegova, in glej oziveli so ndje. Pa lepa modra odesa, rumeni lasje, belo rudedi obraz—beli zebje-™na smeh se drzede ustnice §estna;st lot stare dekli-ce, ki nas je postregla, osladile so zlahni trtini sok. Tukaj ne bo slabo, sem si mislil. Blagi, skuSen moz—zapazil je nekaj, desar sam nijsem. Gospod Z. rekel je, se-li dobro podutite? in do-brovoljni nasmchjej sledil je temu praganju. II. Kako je bilo, saj sam ne vem, Na mojih so njena usta gorela. Bad sredo bi pravil vsem dobrim Jjudem, . Po mora moldati duSa veseia, * Posebno od leta 1868 od &empaskega tabora sem je nevtrudijivo delai za narod in se njemu zrtoval Da gteval seje v pravem ponienu besede. V zaeetkui leta 1872 zacel je namreS bolehati, vendar pany nehalde-lati za obcni blagor; saj ste ga zmerom videh v vseh poprej omenjenih zastopih, dokler je mogel na nogah iteti. Prosili so ga v druzini prosili smo ga tudipr-Sffl, naj se dene v mir, dokler ne ozdrayi, pa vse je biWstoni Vidil je pri Slovencih marsikatero nap-6nost Sgo zaspanosti, premalo napredka v gmotnem obziru; zato se je grizel in rad bi bil povsod pomagal, rad narod zdramil. 2e bolehav se podacelo v zimskem fiasu a cenilno komisijo na pot ogledavat. zemlji§ca po dezeli trde, da je treba za denarne zadeve naroda v prvi vrsti skrbeti in ga vsake Skode obvarovati Ved-So je Mjal, pa delal, Saljivo reko&: Dokler Mjam «v sem, dokler pa Bivim, moram izpolnovati prevzete dolznosti. Glejtekaka navdugenost, kako domoljubje, kaka *jte»^ je wad tega delovanja obolel, dvo-miti pa nij, da je njegova ta nevtrudljivost bolezen shnjgala in prezgodaj je moral koneati Bes>)L> dalje, da le njegovo neprestano, v potrebi tudi brezobzirno delovanja kafcega nasprotnika mu zbudilo, zlasti ker je tir-jaL naj Tsak svoje dolznosti natanjcno izpolm; all nu-dobiie nij imel v srci nobene; zato sem prepncan, da bodo vsi z ozirom na novo gomilo izrekali: sBodi mu zemlja lahka! v , x. ,, , Mi njegovi prijate\ii pa se tezavno locimo celo od trupla takega Slovenea, ki je bil moz izmed Ijudstvain m jSadstvo Ijnbil, ki se je ponaSal s tern, da je kmeto-valee, ki je zvest bil narodu do zadnjega. Zares tak moz je posnemanja vreden, m tedaj on-ljubujemo posebno mi Socani zbrani na gomili svojega so druStvonika, da bomo na vso moe tudi za naprej nevtrudijivo skerboli za naroda materijalni in duSevm blagor in za njegovo Cast. Ti pa Matija Doljak, ki si znal biti tudiiskren prijatetf primi nag zadnji presrcm z Bogom! Tvoj spomin nam bo vedno drag, ker si nam pa zapustil lep izgled domoljnbja in pravega mogtva, klicem : Spominu tvojemu slava! DopisL V Gorioi dne 15.'januvarija.—V zadnjem listu na-povedani produkeiji ste se pretek. saboto in nedeljo v tukajSnjem glediSSi v vsakem obzira izvrstno obnesli. Za dobrodelni namen zdruzile so se vse sieerrazceplje-ne mofii, pozabili smo na modsobojno mrzenje narodoih in drugih strank, na razliSnost plemenite modre krvi od priproste rudefie, ter smo prihiteli vsi po svoji moH re-vezem na poraok Oba vocera je bilo gledi§5e nafclafie-no, v nedeljo jih je moralo celo mnogo zvunaj ostati ter v atriji u§esa natezati, 6e so ioteli kaj sli§ati, videti nijso mogli ni6esar. V saboto je bilo nad 800, v nedeljo pa nad 90O poslusaleev; Sisti dohodek obeh ve5erov zoasa skupaj okolji 150O gl., se ve, da s tem, kar je blago-darnost Gorifiaaov povrh vstopnine na kro&nik polozila. Na odru so sodelovali diletantje vseh tukaj§njih naro-dnosti in raznih slanov. Plemstvo, poseboo venee ple-menitih gospa, „Ginnastica'* ^Citalnica" „Gesangsverein" draStva in posamezniki posodili so svoje najboljse mogi za blagi namen. Naj sijajaejSe so se obnesle iive po-dobe, iatere so predstavljale 4 glavne prizore iz Uhlandove krasne balade nPevcev» kletevtf. Aranzlral jih je biv§i zopan Gorislri, Karol grof Coronini, izvrsile pa plemenite krasotice goriike, in pa nekateri gospodje vi§ih stanov. Podobe so bile prav okusno sestavljene in po-polnem prinaerno razsvitljene, obleke jakobogfite, kakor-§ne se spodobijo za kraljevski dvor, spremembe pa so se naglo'in prav izvrstno vr§ile. Za to pa nij bilo ploska-nja ne konca ne kra^ in. vsaka podoba se je morala trikrat ponavljati. Tudi druge tofke programma so se vefiinoma kaj dobro dognale. Mej muzikali5nimi pie-cami je najbolje dopala Mereadantova sinfonija, mej pevskimi zbori ne vemor kateremn bi venee ponndili, 5e ne morda iz galantorije koru iz opere Lombardi, v katerem so tudi goriSke dame pele# slovenski zbor BGi-gani* je bil prav pohvslno sprejet! Tukaj naj „per pa-rentesin" omenimo, da je skladatelj V o g a 1 Slovan in ne, kakor se je neka slovenska muzikalifina k a p a <; i-teta (?) Siriti trudila, Nemee.— TrzaSki tenorist. gosp. prof. Mitrovi^, je zel oba vefora obilno pohyalo.-— Tudi gledis&ny igre so sploh dopale, in so s& diletantje kot taki prav hvalevredno obnesli, o nem§ki igri „ Liebe im Arrest bik vefiemu omenili, dany bila prav srefino iz-brana.-- Uspehobeh koneertov je pa v vsakem oziru tako sijajen, da si nij nikdo kaj tacega prtfakoval, za to pa se tudi vse veseli na tretjo produkcijo, katera bo v nedeljo na korist tukajsnjim dijakom.- Iz goriike okolioe 12. januvarija 1875. (Izv. dop.) Pogrob rajnkega Doljaka dal je gori5kim klerikaleem obeh narodnosti povod udrihati v prvi vrsti po rajnke-mu, 6e§, da so ga drugi zlorabili, po tem po dr. Lav-ri6-u, ker je kot protestant govoril nagrobnico na ka-toliskom mirodvoru in naposlud po solkanskem zupniku, da je to dopustil. Kar se tiee rajnkega, je dobro znano, da srd ne-katerih „gospodov" sega cez grob in da nekateri nizki vladozeljni duhovi ne znajo brzdati svojih strasti; a ce ti duhovi po svetu trosijo, da se je dal rajnki zlorabiti, se s tem le smesno delajo; noben kmet, 5o mol5imo o gospodi, jim ne bo tega veroval, kajti rajnki jo bil po vsej dezeli dobro poznan zarad njegovega stalnegapre-pri5anja in zelezne volje. Njegovemu ranonju so so skoro zmerom drugi vdali, a da bi bil njega kedo vo-dil, tega Se klerikalci sami ne verojejo in so to parolo le tako izdali, ker nijso irneli nobene drugo pri rokab. Kar pa zadeva govor dr. Lavrii-a, morarn refii, da je srce vsacega. razan strastnih in fanatifinih nasprotnikov Lavricevih omehfial; proti koncu so bila vsa oSesa mokra in bilo je prav v duhu kristjansko ljubezni,.d» je protestant govoril na grobu katoIi5ana. Dr. LavriC bii je najboljSi prijatelj rajnkega, nij so tedaj ttaditi, 6e ga je njegovo blago srce gnalo k gomili tacega vred-nega prijatelja in obfie spostovanega moia. Da je dr. LavriS v govore oraonil polit. dru§tva, katerega pred-sednik bil Je ranjki, to je naravno, saj je omenii tudi solkanske zupanijo in fiitalnice itd. V nagrobnih govo-rih, katere govore tudi klerikalci, mora govornik ome-niti zaslug rajnkega in ce so te zasluge na poiiticnem polji, tako mora govor tudi biti manj. ali vefi politifien, in 5eseho6e, bil je tudi pogreb politifien, ker nadkleri-kalei gori§ki ne bi se bili nikoli vdelezili tega pogreba, Sledili so lepi—za lepimi slabi dnevi, danes ogre-valo je solnee znuzlo ledino in kopnei je sneg po bliz-njih viSavah—jutre brila je burja—znana kragka nad-loga ter metala samcato setajocemu se drobni pesek v o5i—^po dnevi deM sem to, kar so drugi hoteli—bil sem najemnik—po delu se sprehajal-vkljub burjinemn pisu, a v veSer se grel v gostilni gostoljubnih ljudi—v oblizji belo-rade5e, modro-oke, rumeno-lase deve. 0 lepi spomini! V tem navadnem, vsakdaujem redu minoli so dnevi, tedni, mesci—hitro, da prehitro—delo bilo je pri kra-ju, zapustiti mi je bilo kraj. ali „spominjali sega bote" rekel mi je blagi moz. Kri nij voda in srce nij neobcutljiva tvarina— pogled se je s pogledom vjel—dobra beseda uzrofiila je dobro besedo—eno,—dve—vefi—sam ne vem> kako je prislo, kako je bilo, dan locitve: V naroeji sem molceS Ti slonel, Pa v mile zrl sem Ti ogi. Objemala ,poljttbovaia, Ljubo si bozala me Ti. Odpusti mi, koje sveti vzor le vedno v serci nosim, odpusti, bilo je to dete nedolzno, nepokvarjeno in le kot tako sem je objel, kaj si je ona mislila—kazalo naj ti bo spoznanje poznej&b dnij. III. Sel sem v prvotno moje gnjezdo. Vdobival sem najljubeznivejSe liste od nje, kaka vdanost vela je iz vsa-ke vrstel Burja brila je po Krasu, bele muhe naletavale so po poSiyajofiem polji. Delal sem, kar so mi ukazali bil sem najet—po dnevu—a vefier sem se grel med prija-telji v gorM gostilniSki sobi; pesemza pesnijo donela je iz mladlh narodnih prs—govorilo se je o zalostnem do-movininem stanji, pa*tudi navduseno napivalo njenej bo-IjSej prihodnjosti—in- dragim ziveSim v raznih svetov-wx stranehrali ona ?-0 na poljubovala je morebiti dru- zega, pa ne, saj mi je ravno danes pisala—in zenska IV. Pomlad pride in zeleno Perje spet dobi drevo. Prisel je majnik. Zmaga!—Gospodje visoki skleni-li so in podati so mi je bilo spet v znani kraj so katerem je rekel blagi moz-—spominjali se ga bote, v nje-no oblizje! Ali kaka sprememba !-nekaj prisiljenega ni6 ljubeznjivega: Le pojdi, karaor ti serce veli, Oe mari ti nij nic moje izgube ; Ti pomnila bode§ vse zive dni Ljubezen mojo; in moje poljube. Pri §el je drugi dan januarija 1875. Bela odeja pokriva zemljo. Zalostno 6ivkanje tatvinskih vrabcev pa nagajivih §5inkovcev bije mi na u§esa, ko se o ve-Sernem mrzlem casu sprehajam samcat krog kraja— morebiti nepozabljivega. TV jako lepih, razuobojnih zarkih zahajajofiega solnca leskecejose pobeljeni vrhovi planinskih velikanov Krna, Nanosa in drnzih. Meni pa pride nehote na misel stara narodna —^ker v rosnici iz prostega naroda vzeta pesen: Jaz bi le prav rada imela, Ak' bi te le revca smela, Pa mi mamca branijo, K' ma§ premajhno kajzico. Pel sem te vrstice poluglasno—ali vendar tako, da je sliSai dohajajofi me prijatelj, katerega nijsem zapa-zil, dokler mi nij za ramo prijemSi glasno nadaljev&l znani odgovor: Kajzica res ni velika, Pa sem tantic kot se §ika ; Cez en mesec aPpa dva Se bos za mano jokala B e z i n. ko ne bi bil imel rajnki zaslug v politiki. Sicer pa v Lavricevem govoru nij bilo se govora ne o strankah; beseda nobljubujemo" obsegs ne samo Sofiane, ampak vse Slovence, torej ka^e implicite tudi na mir, temviSe, ker je govornik nasprotnike vabil, naj pozabijo na vse, iz teh besed dr. LavriSa veje gotovo toliko kristjanske-ga duha, kolikor veje hudobije iz klerikalnih glasov. Da, da, Lavri6 je samopridnim gospodom,* ki vo-dijo kierikalce, silno na potu. O5itajo mu abcStvo in mnogo druzih pomanjkljivosti, ti surori strastnefr ter ga crtijo pa firnijo prav v duhu kristjansfcva. Pa vse to ne bo cistemu Lavri6-u ni6 Skodovalo; ljudje pozria-jo, kak razlofiek je mej,[rodoljubjem ¦ tega moza in ro-doljubjem klerikalnih junakov. Preslepili bodo ti gospodje Se kakSnega reveza na duhu, a mislegega Slovekft ne ve5. Dobro sem si zapomnii, kar je dr. L. govoril na gomili Doljakovi, ta govor mi je nepozabljiv in prav za to Vas prosim, g. urednik, da govor priobcite; saj bo to najboijSi odgovor na klerikalne lazi. *) Naposled inorum pa gledtj ^upnika solkanskega gori§ke fanatike opozoriti ha to, da je g. zuDnik bolj vedel, kaj dela, kakor pa oni, kaj kvantajo in pisejo. Pivi6 ji pokazai, da pozna postavo, vsled kate;^ uka^ujo na mirodvoru ob&ina, pa ne zupnik,-kolikokrat se v mestih posebno v Trstu zgodi, da govore gospodje druzih verospoznanstev (de kristjanskih ne) na kat. mi -rodvoru; duhovLcma opravi molitve, vse drugo ne spa-da v njen, ampak politiSki delokrog. Zupnik solkanaki je pokazai tudi zadosti tolerance, pravega kristjanskega duha in omike, ker stavim, da bi bili goriftki fanatt&ni gospodje v takem slu&iji provocirali kak 6kandal, saj bt ga Se zdaj radi— post festum ! . Zadosti o gorigkih klerikalcih, poznamo jih uzo te zvitc tifikH, vrnimo se k resnejSemu. Doljaka nij ve5; treba ga bode nadomestiti tu in tarn ; a to boSlo tezko, le malo moz imamo; zatorej premjgljujmo vze zdaj, kaj bo storiti. Treba posebno, da si druitvo ,So6aK izvolidelal-nega in iskrenega rodoljuba za predsednika in da od-bor uU zdaj pozvedava, kaj je storiti, da bo dru§tvo prav dobro in zmerom bo]je napredovalo in Sirilo se. Sploh priporo&im parpdnjakorn po doieli, naj bodo delalni in naj si rajnkega vzamejo v izglod, kajti qa§emu narodu primaojkoje zuaSajnih in delainih moz, in co ne bomo takih inifili—gorjo nam! Za denes toliko, drugi krat kaj ve5. _________ 1. F. V Nabreiini 21. dec. (Izv. dop.). Ko smo davi u«ta-li, zagiodamo sneg okoli in okoli. Strah, tropetin gro-za vlada ecdaj med ubozimi, oh «tra§no laSnimi-—vr»b-ci! Njih nagajivi ziv zav na cerkovni strehi je potihnil. Tu in tam iz kake luknje izpod strehe pokuka kai wab-ski. ocak s progreznenimi perutami r z obupnim pogledom na snezeno rnorjo Se§: Mili Bozet lotos bo zalto* va!.Na, ne obupaj mi, dobri vrabfie, bode uie kmalu bolje.naj le solace zasije.... A vendar reSi se mora,?! dan t. m. je moi beseda, ker jo razvil svojo sijajno be lo zastavo daleko krog Bez hrib m dol*). Toda pusti-mo to, pa povejrao katero. Da se je Nabrezina poimei nttnila z veliko Jelezni5no postajo pa tudi z velicimi starimi kamnolomisci, preprica se vsaki, da le enkrat les pogleda. Slovece karanolomiSfie: wCava Romana*' je silno staro, o Cemer uze pridevek BBomana1* jasno priea, na tudi tradicija potrjuje to. Cudim se, da se starino n. pr. stari penezi ne nahajajo ; kajti znano je §e sicer, da so stari Rimljani po Krasu mnogo opraviti irneli. Se vee\ Ker mo je §e precej dilektanta frenologa i fizionomista, zasledil sem tod mnogo frapantnih po-snetkov staro rimljanskih fizionomij. Ijehko bi s prstom pokazai na tega in onega ter rekel mu: Ti! na tebi jo nekaj rimljanskega! Objrazna Mtovitosfc pri teh Slove-no-staro-rimljanih. nos, ustop do fiistega resoluten in znafiajna odlofinost, vse to me potrjuj* vizreenemmj -, nenji. Tudi moj prisrSni prijatel g. Fr. Z-ski, ki sam i tako reci rad opazuje i ki zmirqm po.starih knjigah rije, kakor vam znano, mi je v tem obgledu nekajkrat prikimal. KraSevci so delalni, i to moram potrditi tudi obzir Nabrezincev. Veliko prisluzka dobjvajo v kamna-lomiscih, pa tudi srenja ima lepe dohodke. Menim, da ima ta soseska najbolje rejeno obSinsko denarnico na Krasu. Nabrezinci govore lepo irepko. ylovengftino, kakor sploh na Krasu. se ve pa, nekaj nameSano z italja-nizmi, 5emur ne gre se nikakor {uditi, ako se pomisii, da so zmirom v dotiku z Italjani. Sploh se, kakor pra-vi tudi gori imenovani g. Fr. Z-ski, ki je v tem ebzi-ru 1. 1866 dolgo znanstveno primerjevalno—jeatSkoraz-pravo v Glasniku bil priobfiil, se na Primorskem velika lepsa slovenscina govori, ko marsikje na Krajnskem. Znano je zalibox, kako po vefi krajih fiitalnice v gospo-du zaspavajo: tudi tukajSnja bi ae dala zopet na noge spraviti i k novejemu zivenju obuditi, ko bi bil tukaj kak neodvisen in v prebritkih sku§njah.ne fie pre-dobro izucen kolovodja. Od ugitelja, ki se je u^aenkrat bilstra§no hudo opekel, ne smemo tega tirjati. Uze od rajnkega dunajskega referenta pri ministerstvu, od g. Koilerja, ko je bil za uSitelja na reajki, 'je.bii z«v strasnega goriskega panslavista zaznamovan, in ako ga * Smo storili in smo tudi mi mnonja, da piiptutbno. fii* tatsljem in narodn samema sodbo. Urea. *) Da bi to aaatavo v pr»h potisnil, nij bo 3e nobatt Uk8 rodU. Pis- nij bivsl njegov prijatelj, veliki slovenski patriot, g. M. Debeljak, na Dunaji po preprifianji zagovarjal, bil bi gel rakom zvizgat s trebunora za kruhoni. Kogar pik-ne, boji se zmirom zvite vrvi. A kljubu vsem takoSnjim oviram zbudi se, kakor gre za gotovo upati, tukajgnja '- citainica iz dolzega dremanja; saj so Nabrezinci Se ti-sti, ki so Sit&inico tako slovesno—sijajno bili odprli, da je pater patriae, g. dr. K. LavriS, pri oui priloznosti vskliknil: „Bogme, to je slovenski tabor'/— Ker gre urno h koneu tega leta, nebode odvee\ ako tadi o leti-ni drhnem. V obfco bila je dobra; vino pa, osobito be-lo, je zelo mo5no in okusno. Korunu ne gre veiika hvala, sicer pa je dobro. Mrazovi so tukaj le tedaj, ko burja prisopiba. Kedar je nij, pa svitlo solnce sije, ogrejeS se lehho na solnci, kakor sporalatli. Zrak je tod siino 6vrst i zelo zdrav. Draginja v razmerji nij veiika, Se manje pa bi je bilo, ko bi se ne bili ptuji Spe-kulantje vriniii, ki prodajajo, kakor se jim ljubi i ljudi odirajo, Cudim se, da noben domacmec na noge ne stopi, ter bi takim pijavkam konkurencijo naprayU, da bi se z dolgim nosom enkrat odpravile iz teti krajev. Basta! Na Krasu najde§ bistrih glavie. Obzulujem samo, da si tako malo Casa ali pa nic za tako rao&no korist-no berilo ne privoScyo (oni, ki bero, vejo sami, da bero i se mikajo. i tacih nij malo). Obfcalujem, sem dejal, ker je na Krasu v resnici, kolikor sem se prepriBal, prav brihtnih moL, kateri se sicer sufcejo prav pametno v svojem delokrogu; a bodo za slovenstvo mirao fell brezupljiva, Tacih obzaiovanja vrednib mimehodov je v Sloveniji menda veliko. Ye se, da vsaki ne more biti pisatelj; kajti zato je treba posebnih, z veliciini stroSki pa trudom, vefc let in v javnih u&li&Sih, kder uce duhoviti profesorji. zedi-njenih Study. Koliko du§nega pa istinitega kapitala je preje treba, predno se reel more: Ufiil sera so, trudil se, mraza i lakoto trpel, preril sem stare knjige i novo, priracrjal, sklepal, ugibal, sokal, sefien bi], koronik iskal, najdeno zayrgaval, bil gokrates, pa spet tepee; nos visoko drzal, pa ga spet pogreznil; glas povzdig-nil, pa zopet potihnil; v vrtincih protivoljno plesal, plesal i plesal, a ne utonil; skakal kakor spaki5 v onoj eudodelnej Uasi ali steklenici, i spot fiinil kvisku, da so ga vsi gledali z odprtmi ustmi, pa na novo se pogrez-nil, i spet Sintl; vrzon bil kakor Vulkan iz Qlimpa, da je ohromol, pa spet v Olirapu sluzbo dobil, da je Ho-merski smeh napravil; rake kupil in je kuhal, pa jih ne pokusil; oziral se po naravi krog, da je skor osle-pel, pa spet vid dobil. Kaj ? Se cel6 v zvezde! Kid, strabovite neskonene daljavo! Gledal v zemeljske glo-bofiino, Mojzesa meril od pete do glave, Herodotu le piulo verjel; skoz poveksevalnike gledal vse, skoz po-inanjlevavnike gledan bil itd. I kljubu vsomu temu pi-sateljskemu plesu, mora re&: J3o nic ne vom!u I ne-pisatelj hoSe kaj vedeti od viSih refiij ? Pojte se kadit! Komur nij prirojono. toga mu tisoS Dunajev dati ne more, i naj se na Dunaji Sola do Matuzalemskih let, ali pa tudi v Ljubljani! (Vslovenskihatenah;Buzaradal) Vsake reci je konec, tedaj tudi mojega dopisa. Tako pravtjo zvedeni pa modri mozje. Le Se par vr-stic m novo leto, katere sem, tako rekSi, jizvil iz rok nabrezinskemu huraoristu Fr. Z-kenm, naj pristavira. Zde se mi prav casom primerne, i potler lepo z Bogom! Ouden slovensk zastonj. Jaz: „Nijsi zdaj deset let U trak i cunje pro-da jal" Zdaj pa gradove imaS, ino si: ilahtni gospodi" On : MevSe! Tud* ti, fie li ie§, dobis to po zla-tem praviln: „ ,delaj za narod zastonj, pi§i z a s t o nj kakor jaz!au L i t r i. Tozbe brzdajte enkrat, da tak malo je zdaj uce-njakov ! Gakajte vendar, saj bo! Zlati nastopi Se cas. Litri naj prijdejo le; ko listja jih bo literatov; K'dor po veL litrov bo bpil: vefii bo tud* literat. Ker sem uzo ravno pri Zakrajskem, naj bode omc-njeno^ da pripravlja za gimnazije in realke, sloven-sko, ve$o stilistiko. (Kedar je bil na realki v Gorici, spisal je tadi sorodno delce no virih: „Vodilce itd.** To tukaj omenjuno delo pa nij ma ni5 opraviti z onim. Cisto neodvisno wk onega je. Da ! Za gimnazial-ce v izvirnej latinSSini pristavek celo pristavljena vrsta vsoli doticnih mest iz Uicerona, Kvinktiljaoa, ad Heren Hor. Virg. Av.— itd.; da sem kratek). Bog ve, ali bo minister to delo sprejel i zalozil ? Pisano sta se neke-daj gledala, ali odpustila sta si. I tako je dobro. Za ve-likonocne praznike poroma rokopis v BeL skozi Gorico iTrst Nu,zdravi! 6e morete pouiiti ves ta moj dopis-nlSki ri^et, zagotovljeni bodite, da bote ziveli §e sto let! __________ Iz Twta, dne 11. Jan. 1875. (Izv. dop.) Kmetijsko druStvo je dobilo 1200 forintov podporc od minister-stva za izboljsanje govedine ter je razpisalo 15 stipen-dij od 3040 for. za toliko najlep&h, mleSnihod 2-5 let starih krav, 10 za ravno toliko lepih, delavnih od 2-7 let starih volovin razuntegaSe dvepodpori po30 f, zi dva bika Ta je kaj Iepa podpoxa Ea malo okolico trzagko, primerno skoraj §e provelika. Ministerstvo bi gotovo bolje storilo, ko bi ecake podporo kmetom na a^zeli podelile ki so desetkrat ve5 s« zivinorejo peSajo tego pome§deni trzaski okolifiani. TrzaSkl ilezelni zbor se bo letos od velike no5i, do UnkoSti sklical in delegacya mtstuega magistrata je uze dr, Piteri-ju nalogo izrofiila, da izdela naSrt, kaj in o 6em se bo" debatiralb. Zadnje tedne se je v me-stnem zboru skoraj izkljucljivo le s prorafiimom cas po-rabil, proraCun, kateri zopet deficit kakih 10.000 fr. kaze in ki se bode do konea 1875. gotovo potenciral, in da bi ga nekoliko pokrili, taksirali so realne, gimnazi-jalne in ljudske ufiitelje tako, da bodo tern revezem po 5 VB f. ua mesee, profesorjem pa eelo po 14 vtegovaii. To bo izneslo 15.000 okroglih forintov. Lepa iznajdba in tezka §iba za uciteljstvo, ki je uze tako v ne pre-dobrib pesteh. Zdi so pa tudi, da g.g. ucitelji se tega zavedajo, kajti kedar so sluzbe v okolici razpisane, vsaj zadnje Case, nij ve^ prosileev zanje. Bili ste dve sluz-bi tudi v adventu razpisani in prosileev bilo je numero eden in §e ta bolehaven, ki §e do zdaj nij prevxel pod^jene mu slurbs in tudi tezko jo bode. Soli Bazo-viea ia Trebi6 lepo trpite. To je pa ravno uzrok, da so okolifcni ucitelji tako razlifinib barv: ta popolno-ma duhoven, uni skoraj bi rekel ateist, tretji zagrizen lah, skratka takorSen kakor vidi, da mnrafiun bolje nose. Nofiem pri tej priliki pt-ezvito bufio, Troho, rojan-6kega ufiitelja, bolj na tanjko popisovati. Ta. ,ti je ti-ca med ticami redke baze! Poznamo ga dobro, uLo dol-go Lasa ga opazujemo in ga so bodemo. __________ T. H. Iz Ljubljant dne 14. januvarija so nam piSo: Pri volitvah v trgovsko zbornico bomo sijajno propali; pa nij euda; vladna in nemSkutarska agitacija je straSanska; kaj tacega nij Se nikdar bilo; Vestenek si je zaslu-iil krizec.-Zveza liberaleev s klerikalci nij prav ni6 po-magala; v mestih in trgih so naLi liberalci zbog tega zgubili mnogo simpatij; na dezeli pa so klerikalci in duhovni premalo agitirali.—Tako umojo slogo nasi klo-rikalci.—Propali smo uze v trgovskem oddolku, pa bomo , skoro gotovo tudi v obeli drugih; a protestov proti tej nepostavni volitvi so jo uze neStevihio nakopi^ilo in Ha so ministerstvo ha5e lo koli&knj nepristransko pokazati in 5e noce postave prezirati, mora ovroCi te volitve.— Srdna nemdkutarje vsled to nepostavne agitacije raste in narod na§ je za eno skuSnjo bogatejsi.—Omiko, omi-ko in blagostana potrebujemo in pa ve6 pofitonosti od neko strani, po 10m bo vse drnga&e glo.— Sloga so na Slovenskera 6udno tolmaci; kdor je ^ital v Novicah odgovor Bleiweissov na Kaifiovo pismo gledo slogo, ta so je lehko proprical, da atari noSojo nobene slogo, ampak brezpogojno pokoritov, Se zagriznonci je tezko paktovati. — Ueba in Las bosta pospeSevala pametno slogo, a dokler imajo So kaj mo6i ljudje, ki nijso ni5 pozabili, pa tudi ni$ nautili so, bo slovonski narod*vedno tepen.—DenaSnja fitev. „Slov. Naroda" je bila sopet konfiskovana zarad dopisa iz No-tranjskega, v katerem pobija pisatelj omeujoni Bleiweissov odgovor in navaja uzroke, zakaj morajo Slovonci edini biti in zarad nekateriu sporocil ovolilni agitaciji. Zdi se nam skoro, kakor da bi bili v obsednem stanji, a Cesar zdaj no smemo povedati, bodo v kratkem ob-javili na§i poslanci v drz. zboru. Na Dunaji, 11. jan. (Izv. dop.) (Pust—Of fen-fa e i m—D u n a j 5 5 i c a— „S 1 o v e n i j aK—Matija Do-ljak.) Pust jo tukaj! Prvi teden pusta so bili presla leta uze vsi plesi napovedani, ves program je bil uze sestavljen; letos pa nij od najvefcih plesov se sluha ne duha, najmanje pa od dvorskih. Menda tudi tarn pri-manjkuje denara, kakor povsod, in visl krogi in me-Scanie bocejo valjda le zadnje dni v moSnjico pogledat, te bo kaj. Zaradi tega pa fie ne mislite, da je pust popolnoma pozabljen, o ne! Maskovanih plesov no po-greSamo, vsak dan so gde drugod, iu gdor itna pose-brio veselje za dunajsko polusvetnice (demimond), poll uj a so mu obilna priloznost. So taka shajalis^a, ki so nwadno le visokim in plemenitim druzbam odprta, podajajo sedaj prve dni mnogovrstno pa^o pozeljivim ocem. In da vfiasih tudi poSteni me§6anje tija zahajajo, gdo bi jim peki zameril ? Svet je treba poznati od sla* be in dobre strani. ' — ¦ Obravnava z Offenheimom da neizmerno od sebe govoriti. Karaor koli gres, povsod govore o njem in edmo le o njem. Alt bode obsojen ali ne, to je pra-sanje, katero sto in stokrat slisim. Prve dni je bilo javno mnenje popolnoma za njega vneto, ksr se je pre-sneto dobro zagovarjal; a sedaj je vendar nekoliko ope-Salo in vsak upa, da bo obsojen, ce tudi na drug! strani z glavo kima ter pravi: Denar zelezna vrata prebi-je. Iprasevalni sodnik mu do sedaj do iivega nij so prav prigel, a izpovedi kazo dovolje, v kako eudnih ra-zmerah stoji Avstrija, v kateri so vlada!i mozje, z Ofen-heimom. tako tesno zvezani. Ofenheimove izpovedi nrj-' so prevefi pryetno za Giskro i tudi ne govore kaj po^ sebno za sedajnega ministra Banhansa. Obtozeneo si menda misli se svetopisemskiro Simsoubm, ki je dejal „Moja duSa naj pogine s Pilistejei vred.M In brz ko ne bode tudi taka z na§imi drzavniki in naj bode konec obravnave kakorSenkoli, to je gotovo, da bi imela za seboj veiikansk politifien npjiv. Sme§en ^ri-zor pri tej obravnavi pa podaja najbojje dvorni sveto-valee Baryhar, sekvester lvovske—dernoviSko seleznice. Do sedaj menda nij se nobenega pametnega odgovora dal—Ofenheiraov zagovornik je znameniti dr. rJeuda, mo^ kacib 45 let in kateri zraven dr. Markbreiterja najbolje slovi k6t zagovornik. Kolika bode neki pri tem poslu zasluzil? Govori se, da'&stih sto tisoe'goR in Se bode obtozenec za iiekrivega Jspoznan, SeVdfuzib sto tisoc. Gdov ima, lehko da in Ofetfkeim si-je'1 ifibo^ go prislnzil. Njegovo premofceuje Stejejo nekatertba 6 miljonov; poldrugi je sam priznai; se. ve- da je ftegft veiika vefiina zeni prepisanega.—- Veliko se je pisalo po nemskih, slbvenskih in hr-vatskih novinah, da se misli tukajgajo akad. druktyo Slovenija zediniti s hrvatskim „VelebitomK iri W! zara--;(H tega, ker "Slovenija,, ne more samaza se obstajatv !ceS da jo Slovencev premalo, da so preslabe moiSi Lid. 'Vsega tega nij ni6 res. Slovenija ima dosta lastnih. udov i tudi raofiij, ce bi bila tudi popolnoma vnetaia jugoslovausko idejo, zdruziti se Se ne more, dokler nas Sotla-ne le narodno, ampak tudi polHUrio lofii, Tudi se hrvatski in slovenski dijaki Se predobro spo* ^injajo, kako konfusno je bilo druStvo „Jug,« v kate-'. iem so bili Slovenci in Hrvati; nigdar nij nri&lo^o |iajmanjSo pogteae razprave znanstvenega zadrto'in katera svrha je pa5 naj- glavnejga pri teh 'dr'ustvih, Mngoslovanska ideja naj so goji; naj se Jugoslwwii spoznavajo i to so lehko stem, da k mejsebojnim ehodora phajajo, a zdruz^jo naj se ne, dokler imajo Slovenci-od Hrvatov razlifine toinje in dokler smo v domo.vjni So tako kruto loconi. In 6e bi se s Hrvati zdruMi. treba bi bilo tudi se Srbi, a to se ne bo tako hitro zgotfilp, kajti Strena raej zadnjimi in drugimi je preteS napeS. Kaj je potem jugosiovunstvo brez Srbov? To naj po-misli posebno oni gospod, ki jo dejal, ka je earno zaradi tega predsedniStvo „Slovonije" prevzel, da bi jp pokopal in na njenih razvalinah to itadno jugoslo-tanstvo brez, Srbov ustanovil, Ta gospod jo raeiida tudi novost o razruiitvi Slovenijo raznesel v otoenjono lis to. Da bi bila popustitov „ Slovenijo „ za sedaj noprak-ticua, menda vsak providi, gdor je treznega mi&ljenja!— Tudi tukajfinje Slovenoo je zalpstna novioa o Dp* ljakovi stnrti nemilo zadela. Gdor ga je poznal, m^al ga jo spoStovati, kajti tako cistih zna$ojev imamo mi Slovenci res Ludo malo, akopram bi jih neizmorno pp« trebovali. Bil jo ranjki Sloveneo z duSo in tolora, In po6t«ui liberaleo; da bi se bil pa od druzih xlorabitl dal, kakor pravi wGlas" v zadnji Slevilki,to trditlje x&% perfidno in kazo, da Gins ranjeega nij poznal, ali pa qa goriSke liboralce nalaS5 hudobno sumni&i, kftjfci I). jn bil vedno gospodar svojega lastnega propriSanja'in Vfcasih So prevec—oprostite mi izraz—trmoglav. Kar jGlasM daljo o pogrebu in naSem dr, L. con6a, to fie odgovora nij vredno, ali k vecemu v listnici urodniStva. ^osvetiti jim je treba enkrat za vselej. * ^^^^^^ Ki Mi Politicni pregled, DunajBki Sasnikarski krogi se najbolj peiajo a jpro-cessom Offenbeimo-vim; marsikaka grda re6 se je sjvedela po Offenheimu, ki zamore kompromittwti Ustavoverao stranko in sliSi se, da bode opposicija Vse tedogodbe porabila za resae interpellacye in i|apade na ministerstvo; kajtr marsikaka Yisoka ustavoverna osoba je kompromitirana v tem proceasu, rjosebno pa Giskra.— V resnici je zdaj najugodnejSi ^as, da pppo-sicija v drz. zboru vse silo hapinja in na U> Jela, da spravi v zadrege stranko, ki je vse sedajne'i&i-serije v Avstryi kriva. Na Ogrskem je uie izdal en velaven mo2, Koloman Tisza, geslo: prod « dualizmom !— Cudno se tedaj su storila. Y Ceskem gM$» v Pragi je te dni prislo do demonslracij proti Starofebom; vidi se, da na (Seskem sfcast in prepir mej narodnima strankaina zmerom bolj raste. Na Franeoskem zdaj dnevuje narodna skupfii-na in ima mnogo aej; pret, teden se je cltalo Mac Mahonovo poslanje, v katerem poudarja ylada, da je treba precej pretresovati in skleniti ustavne postave. Glede* ten postav pa so nastale navakriznosti mej parlamentarno vefiino in ministerstvom, katero je podalo odpoved; a ker Mac Mahon sedajnim mini-etrom ne more najti naslednikov, mora to minister-stvo Se ostati provisoricno. Na Francoskem je sploh velika zmeSnjava in debate v parlamentn so ostre in dolge.— Novi Spanjski kralj je stopil v Barceloni na Spanjska tla. Povsod ga sijajno sprejemajo. V Ma-dridn, kder je zdaj uze dosel, bodo yelikanske alovesnosti.— Oudno je, da klerikalci nasprotnjejo temu Bourbonu in se potezajo se zmerom za Don Karlos-a, &§, da on zastopa legitimni princip in da kralj Alfonz je kreatura Bismarkova. To je morda res, kakor smo uze pred enim casom na tern mestu omenili; a mati sedajnega Spanskega kralja je o STOJem casu dobila zlato rozo (znamenje cednosfci) od papeza in Bourboni so vsi manj ali veS kleri-kalni.— Bon Karlos pa se zmerom stoji na Span-skem pripravjjen na boj se svojim zlahtnikom.— Gotovo je to, da tudi sedajna vlada nij so trdua in se bode tndi tezko tako hitro vtrdila. ' Nomski listi pisejo o nekera namenu Bismarka, da bo on po snirti sedajnega papeza postavil dru-zega papeza, nemskega kardinala kneza Hohenlo-he, kateri bo preklical marsikatere dogme in sploh reformiral kat. cerkev.— Nem§ki drzavni zbor je koneal prvo posvetovanje o postavi civilnega zako-na. Razne vestL T (w»i*Mre««fci nrarod«) od 12. t m. je slavna vlada konfiscirala in kakor v vSerajSnji Ltevilki ditamoje bil skozi in skozi zaplenjen, ker so dopisi poroSali o cudnem postopanji nemskutarske—yladne stranke o volitvah za" trgovinsko zbornice. Enaka osoda je zadela Narod od 14. t. m. (Ziadoja vest o predelikl ieleznlei). JJa§ dll-najski dopisnik je iz zanesljivega vira izvedel veselo novi-co, ki se nanaSa na predelsko zeleznico. Kakor znano, pride se sedaj v pretres prediog o pontebski zeieznici; vsakdo ve, da vlada je temu pred-logu zoperna,in isti 5as. ko pride pontebska zelezn'iea v pretres, prinese prav goto vo vlada tudi prediog o pred els ki zeieznici, Z9> katerega bode ona vse s-voje m o5i upora-bila. Zaradi tega se tudi nijso neki odpovedali drL. po-slanci trzaski mandatoia. (deschlchie des Lnnde* Krain »«>¦ Auguat Btmite ). iz§ia je zgodoviaa kranjske dezele pod tern naslovom y nemskem jeziku iz tiskarne Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani, ta zgodovina obsega v treh zvez-kih Tee zgodovinske dogodjaje od najstarejSe zgodopisne dole do leta 1493. Gospod pisatelj. bo se v treh na-daljnih zvezkih dovrSil kranjsko zgodovino do najnovej-Se dobe morda §e v tern letu. Ker je ta zgodovina Se precej nepristransko pisana in ima posebno za Sloven-ce mnogo specyalno zanimivega gradiva, jo priporoSa-mo inteligentnim slov. krogom. Po poti subekripciie dobi se vsak zvezek po en gold., tedaj bo stalo celo delo le 6 gold., mej tern ko v bukvarnicah kupljeno stane 9 gold.— Kesneje enkrat bomo uze §e omenili te zgodovine. u * kfiwwon•fc, "*We,J"), gotovo najboljSi stro-kovnjaski list za uditelje, priporogamo posebno vsem slo-venskjfii ufiiteyem in tudi drugim rodoljubom in §ol-•kim prijateljem. Ta list, ki temeljito razpravlja vse Solske zadeve in se poteza za materni slovenski jezik v Solan, organ je uSiteljskega drnStva za slovenski Stajer, I izhaja v MariboruJ in stane celo leto f. 3.—pol leta i. 1.50. Naro5nino naj se poSilja: gosp. Stefanu Ko-vaSig-u, nadu5itelja v SrediSSi (Polstran) Stajer-sko. [ (9BakwsBiia) sta se tapot nSSo&i'ic „Kra tovalec" za- I rad pomanjkanja deialcev v tiskarai; naj nam ne za- ! merijo naro5niki. J (Rotloljukom In niilw prJjatelJera t) Se en- I krat priporogamo na§im prijateljem, nai sirijo nai list | in naj mu pridobivajo novih naroSnikov, da bo list trd- | no stal in se ne bo treba bati za njegov obstanek. Do-zdaj se je v tern obziru §e premalo storilo in vendar I ne bi bilo tozavno wSofii" pridobitiSe mnogo naroenikov; torej na delo prijatelji in svobodoljubi. Ob enem pripo-rofiamo tudi „Kmetovalca." ki je danes prvikrat izsel in smo ga poslali na ogled vsem narocoikom ffSoeeu in | Se drugim rodoljubom. Kedor nofio prejemati tega lista I naj vrno 1. stev., ali pa naj nam to oaznani po listnici, Urednistvo. I (Wovi icwieki). S 1. januvarjam je ministerstvo I izdalo nove koleke. Da se v okom pride vsaki potuoti, I je treba opozoriti ljudi, da stari *oleki nijso vefi veljav- I ni in da vsi dokumenti morajo biti kolekovani z novi- I mi markami; kdor pa ima kaj starih mark, jib se leh- j ko zamenja proti novimi do 30. aprila t. 1. I (€3itfcitu). Leta 18T4 se je v G*»riei redilo------ 553 jyudij obojega spola; umrlo jih je 667, in v zakon je stopiio 119 parov. ¦•rlile ma „«lov. Iflallce" knjlce ma I, ltt*, ^Letopis-4 za 1874; „Prirodoznan$ki zemljepis" sp, J. Jesonko; Zgodovina avstr. ogerske monar-bi, sp. J. Krsnik: Kerza gospod poverjenik je gorilki mnogih p. n. g^. drustvenikov stanovanje ne ve, naj bi blagovojjno pojjlali ali orisli po-nje (Travnik, 277, L). Kdor ni §e dobil xeinljevidov (Italije, Hem» cijo in TurSije) za 1. 1878, izroSe se ma z novimi buk-vami vred. — Kot povrafiilo za vse stroske lanskega leta plaea vsak prejemnik 10 soldov. (Kboiuicn odvetuiknv j je imela dne 6. tek. raes. letni obLni zbor. Za predsedoika je bil izvoljen sopet odvetnik dr. Btsmondo, za podpredsednika gosp. odvetnik dr. Jona; odborniki pa so bih fzvoljeni gg. odvetuiki dr. Kggor, Jakopic, Tonkli in Vorzegnassi I Peci za koks ill Podpisana priporocuje pe5i za kur-11! javo s koksom popoluoitta n o v e g a jjl s i s t e in a, narejene iz ognjokdnih opek I z Tegulatorjem in notrajsnjo cevjo za ogre-III tev zraka; te peCi trajajo dolgo dasa in I grejejo izvrstno s porabljenjem prav ma-| lo knrila (koksa) . Stanejo na me3to p o-I s t a v 1 j e n o in vzidane o d 1 4 d o | 3 2 gold, in ve5 z dimno covjo, dolgo I 15'' vred. I Hiini gospodarji in vsi tisti, ki ho-I 6ejo po ceni gorke sobo iraeti naj se 1 obrnejo 1 v plino va tova mo I v Gr-orici K;i in liar ji in sploh delalci, ki so nava-jeni delati v kamnikih (javah) dobe dela bli-zo Dunaja. — Obrrnti so je: Wien Stubenbi-stai No, 1, 1. Stock links.— Deiia&iijciiiii lisfu Je ^rilos^en ^liiiietoyalec/' Prva Ceska Obcna zavarovalna Banka v Pragi z utomoljuino delnice gold. 6,000,000 sprejema zavarovanja, in sicer; a) proti Ikodi po ognju; M na *5love§ko zivljenje v vseh korabi- facijah, mej temi tudi zavarovanja letnih dohodkov in osnove asocijacjonov; c) proti skodi na srcalnem steklttj d) proti §kodi po toi. Bauka je v stann, dajati gospodom zavarovancem stanovitne korisfcnovne poga-je proti nizkttmu pla^ilu. Y vecih krajih, kjer Banka ie nij zastopana, sprejmejo se zastopniki ali agenti. Ponuclbe naj se posljejo: »Po-druMe: Prre Ceske obCne zavarovalne Banke v T r s t u, Yia Canal Grande n.ro 13 (Palazzo Genel). „1........._......................._!..