Gospodarsko manj razvita področja Po zakonu o republikah in pokrajinah spadajo od 1971 med gospodarsko nezadostno razvite SR Bosne in Hercegovina, Črna gora in Makedonija ter SAP Kosovo. V 2. členu tega zakona je predvideno, da bo ZIS predlagal republike in pokrajine, ki bodo po letu 1975 štele za gospodarsko nerazvite. Republike in pokrajine, ki so gospodarsko manj razvite, določijo praviloma za obdobje, v katerem trajajo srednjeročni družbeni plani Jugoslavije. V skladu s tem se tudi sistem ukrepov, s katerimi spodbujajo hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih območij, določi za obodbje srednjeročnih družbenih planov Jugoslavije. Prav v tem času pa je v razpravi osnutek zakona o republikah in po- ekonomske aktivnosti s stališča ugotavljanja meril za oceno stopnje razvitosti nimajo enakega pomena. Merila je treba poiskati predvsem v načinu proizvodnje in socialističnih samoupravnih odnosov. Na podlagi rezultatov raziskovanj in domačih izkušenj so bili v osnutku zakona uporabljeni za ugotovitev ravni razvitosti med drugimi tudi sledeči kazalci: 1. družbeni proizvod na prebivalca; 2. osnovna sredstva na aktivnega rebivalca; . stopnja zaposlenosti (število zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju na 1000 aktivnih prebivalcev); 4. kadrovski potencial (število učencev oziroma študentov na srednjih, višjih in visokih šolah na 1000 prebivalcev); 1. DRUŽBENI PROIZVOD kot najbolj obsežen kazalec se pojavlja kot materializirani izraz proizvodnih sil. Pomanjkljivost družbenega proizvoda kot globalnega kazalca je v tem, da ne odraža razlike v gospodarski strukturi po posameznih področjih. Kljub nekaterim slabim stranem pa družbeni proizvod bolj kot drugi kazalci izraža stopnjo razvitosti celotnega gospodarstva. 2. OSNOVNA SREDSTVA v družbenem gospodarstvu predstavljajo potencial, s katerim razpolagajo republike in pokrajini za popolnejše izkoriščanje proizvodnih možnosti in za pospešitev gospodarskega razvoja. To je hkrati s človeškim dejavnikom kazalec opremljenosti dela. Tudi ta indikator ima določene po- rast proizvodnje. 3. STOPNJA ZAPOSLENOSTI je med najvažnejšimi kazalci razvitosti. Čim bolj je družba razvita, tem večja bo stopnja delovnega angažiranja prebivalstva in akumulacija ter možnost za vsestranski razvoj. Večja stopnja zaposlenosti pomeni hkrati tudi višji življenjski standard prebivalstva. 4. KADROVSKI POTENCIAL predstavlja enega izmed glavnih kazalcev gospodarskega razvoja. Dosežena stopnja razvitosti je v lazi, ko je nadaljnji družbenoekonomski razvoj čedalje bolj odvisen od človeškega dejavnika, od njene sposobnosti, energije, izkušenj. 5. ABSORBCIJSKA MOŽNOST prebivalstva se pojavlja kot komponenta življenjskega standarda, kar SER Jugoslavija SR Bosna in Hercegovina SR Črna gora SR Hrvatska SR Makedonija SR Slovenija SR Srbija - Srbija brez avt. pokrajin - SAP Kosovo - SAP Vojvodina Družbeni proizvod na Aktivna osnovna prebivalca po načelu čistih de- po organi zacijskem sredstva na 1 akt. na 1. pre- javnosti načelu prebivalca bivalca 100,0 100,0 100,0 100,0 67,7 66,7 89,3 74,3 70,1 65,6 132,8 99,2 124,7 125,1 114,0 121,7 71,4 70,2 76,8 66,5 192,1 197,1 167,3 188,4 90,7 90,5 84,4 89,1 94,0 95,3 85,4 102,4 35,2 33,1 63,1 35,5 120,4 117,2 89,6 90,1 Stopnja zaposlenosti Število učencev oz. študentov na na 1000 na 1000 srednjih, višjih in Promet v trgovini akt. prebi- prebival visokih šolah na na drobno na pre- valcev cev 1000 prebivalcev bivalca 100,0 100,0 100,0 100,0 90,4 75,6 89,6 71,3 109,3 81,7 105,2 77,0 107,5 115,0 106,6 111,2 99,2 86,4 97,5 77,3 151,8 171,4 118,4 179,0 87,8 93,0 97,8 91,4 82,7 99,5 97,2 96,3 78,3 44,1 99,9 41,9 108,7 109,4 98,1 112,2 krajini, ki štejejo za gospodarsko nezadostno razvite. Osnutek zakona temelji na načelu, da so SR Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora in SAP Kosovo tudi v obdobju od leta 1976 do 1980 gospodarsko nezadostno razvita območja. Cilj zakona je, da se ta območja hitreje družbenoekonomsko razvijajo. Ža izvajanje tega zakona ne bodo potrebna sredstva iz proračuna federacije, temveč bodo sredstva zagotovljena s posebnimi zveznimi zakoni. Stopnjo razvitosti je precej težko oceniti To vprašanje je zapleteno zato, ker je stopnja razvitosti večdimenzionalni pojem, ki odraža stanje na vseh področjih družbene in gospodarske aktivnosti v danem obdobju. Toda vsa področja družbeno- POPRAVEK V prejšnji številki tovarniškega glasila ,,Novoteks“, ki je izšla 7. januarja, je prišlo v Prilogi do neljube pomote. V prispevku „Plan delovnih dni za leto 1976" jev rubriki ,,3 izmene + ostali" ponedeljek, 3. maja, označen kot delovni dan. Zato vas prosimo, da vsi delavci 3 izmen na svojih koledarčkih označite ta dan s trikotnikom, to je simbolom za državni praznik in prost dan. Prepričani smo, da smo vas opozorili na napako dovolj zgodaj ter da zaradi nje ne bo prišlo do kakšnih nevšečnosti. UREDNIŠTVO \_________________y 5. absorbcijska možnost prebivalstva (promet v trgovini na drobno na enega prebivalca). Kratka značilnost posameznih kazalcev bi bila: V nagradni akciji „Najlepša izložba - jesen 1975 , ki je potekala v času od 10. 9. do 20. 10. lani, je sodelovalo 121 trgovskih podjetij, kar je ena tretjina vseh naših kupcev blaga. Izložbe udeležencev naše akcije so bile urejene izključno z našim blagom in reklamnim materialom. Novoteksovo blago je bilo tako v izložbah vseh večjih jugoslovanskih mest. Predvideno je bilo 12 prvih nagrad, 40 drugih in 40 tretjih nagrad, v skupni vrednosti 78,900,00 dinarjev. Komisija za ocenjevanje izložb pa je ob določitvi končnega vrstnega reda sklenila, da podeli 8 prvih nagrad, ter 44 drugih in 47 tretjih. Za tako visok fond nagrad smo se odločili, da bi pritegnili k sodelovanju čim večje število trgovskih podjetij in da bi v obliki nagrad pokrili podjetjem vsaj del stroškov za aranžiranje izložb. V SR Sloveniji so bile tokrat nagrajene naslednje trgovine oziroma aranžerji njihovih izložb: I. nagrada (kasetni magnetofon): TP ELITA Kranja in Modna hiša-Ljubljana. II. nagrada (tranzistorski radijski sprejemnik): Nama Škofja Loka, Manufaktura Nova Gorica, ERA Velenje, Tekstil Krško, Nama Velenje, Merkur Murska Sobota, Nama Ljubljana ter Veletekstil Ljubljana. III. nagrada (3 m blaga za moško obleko): Dolenjka Črnomelj, ABC Veletrgovina Škofja Loka, Tekstil Novo mesto, TGP Posavje Brežice, TPP Zarja Jesenice, ABČ Veletrgovina, izložba I Škofja Loka, Merkur manjkljivosti, ker predstavlja heterogeno velikost zaradi tehnične strukture, pripadnosti tipu in generaciji tehnike ter zaradi njegovega neposrednega in posrednega vpliva na Murska Sobota. Manufaktura Nova Gorica in NOVOTEKS, prodajalna Glavni trg Novo mesto. Za ocenitev je bilo prijavljenih 121 izložb, ocenjenih in nagrajenih pa je bilo 99 udeležencev letošnje akcije. Obširnejše poročilo o celotni akciji je bilo objavljeno na oglasni deski (stara vratarnica) od 9. do 21. januarja. Podrobnejša pojasnila v zvezi z akcijo ,.Najlepša izložba -jesen 7 5“ pa lahko dobite v oddelku ekonomske propagande. KVALITETA V LETU TKANINE I. kvaliteta II. kvaliteta ostanki PLETENINE I. kvaliteta II. kvaliteta ostanki SKUPNA METRAŽA I. kvaliteta II. kvaliteta ostanki predstavlja izraz plačilno sposobnega povpraševanja prebivalstva. Če povzamemo poprečni družbeni proizvod na prebivalca v obdobju 1971-1975, so pokazatelji sledeči: SR Bosna in Hercegovina 66,7, SR Črna gora 72,1, SR Hrvatska 124,4, SR Makedonija 69,3, SR Slovenija 192,8, SR Srbija 19,3, Srbija brez avtonomnih pokrajin 95,9, SAP Kosovo 33,4, ŠAP Vojvodina 117,9, SER Jugoslavija 100,0. Na osnovi teh in drugih kazalcev se vidi, da so razlike še vedno občutne, zato je v osnutku zakona predlagano, da je treba šteti SR Bosno in Hercegovino, SR Makedonijo, SR Črno goro in SAP Tosovo tudi v obdobju od leta 1976—1980 za gospodarsko nezadostno razvita območja. MARJAN SOMRAK 3.141.807,20 m 94.68% 65.902,50 m 1-98% 110.548,60 m 3.34% 3.318.258,30 m 100.00% 281. 703,90 m 96.45% 3.630,50 m 1.24% 6.743,90 m 2-31% 292.078,30 m 100.00% 3.423.511,10 m 94.83% 69.533,00 m 1.93% 117.292,50 m 3.24% 3.610.336,60 m 100.00% PODELITEV PRIZNANJ Kvaliteta v letu 1975 UMA - 75 v Milanu V današnjem nadaljevanju člankov o obisku naših tekstilnih strokovnjakov v Milanu na sedmi mednarodni razstavi tekstilnih strojev vas bomo seznanili s koncernom Sulzer. Njihovi tkalski stroji so razširjeni po vsem svetu. V Novo-teksu naredimo na njih vsak dan na tisoče metrov tkanin. Sulzer, eno od največjih švi-carskili podjetij za izdelavo strojev, se ozira na 130-letno tradicijo in razvoj. V tem času je bilo narejeno pionirsko delo na področju parnih strojev, diesel motorjev, hladilnih kompresorjev itd. Koncern zaposluje danes okrog 35.000 delavcev, dobra prodajna organizacija s številnimi zastopstvi odpira prodajo na vseh kontinentih. Zelo veliko podjetij tudi v Jugoslaviji dela stroje po Sulzerjevi licenci. Obsežni, najsodobneje urejeni laboratoriji in preizkusna delovna mesta z velikim številom znanstvenikov, so na voljo samo za raziskavo in razvoj podjetja. Tako je nastal tudi Sulzerjev tkalski stroj, ki danes v Sulzer-jevem proizvodnem programu zavzema zelo visoko mesto. Sulzerjev proizvodni program je zelo obsežen. Naj naštejem nekaj izdelkov: livarski izdelki vseh vrst, jeklena in sfero litina za sestavne elemente za nuklearne elektronske diesel motorje, rotacijski in batni kompresorji, naprave za proizvodnjo pare, naprave za proizvodnjo vročega plina, planiranje in gradnja termičnih elektrarn, kombinirane turbinske naprave za plin in paro, regulacijski ventili, hladilne naprave, umetna drsališča, črpalke vseh vrst, naprave za pripravo vode, gama obsevalne naprave, izdelki iz umetnih snovi, ki so ojačana s steklenimi vlakni, tkalski stroji, okrogli pletilni stroji, industrijska elektrika, vodne turbine, prestavni propelerji za ladje itd. TKALSKI STROJI SULZER Sulzer tkalske stroje delajo v mestu Zuchvvit Solothurn. Tovarna v tem mestu je popolnoma urejena za proizvodnjo Sulzer tkalskih strojev; tovarna obsega 662.000 m3 obzidanega prostora in zaposluje že preko 3000 delavcev. Moderne, kot so proizvodi, so tudi tovarniške hale: specializirani proizvodni montažni tekoči trakovi in poti. Moderne so tudi delovne metode, zelo precizni stroji in izkušeni strokovnjaki zagotavljajo visoko kvaliteto Sulzer tkalskih strojev. Do danes je po vsem svetu že več kot 45000 Sulzerjevih tkalskih strojev. Stroji tkejo skoraj v vseh deželah sveta. To pa pomeni, da jc stroj prilagojen za tkanje vseh vrst blaga, od enostavnih do jacquardnih tkanin. Na ITMA 75 v Milanu je Sulzer prikazal tkalske stroje za tkanje vseh vrst tkanin. Na strojih sem opazil nekaj izboljšav. Posebno me je zanimal manjši računalnik, kije prilagojen za kontrolo proizvodnje v tekstilni industriji. SISTEM 913 „Sistem 913“, kot ga imenuje Sulzer, je zaradi racionalizacije in avtomatizacije v tekstilni industriji in zaradi vedno večjega števila zelo intenzivnih strojev z velikih učinkom manipuliranja in vzdrževanja, vedno manjšega števila delavcev, nujno potreben. Problemi na področju planiranja proizvodnje, upravljanja proizvodnje in kontrole proizvodnje so danes postali zelo vplivni. Sulzer sc je zelo natančno ukvarjal s temi problemi in ustvaril elektronsko upravljani informacijski in kont' ni „si-stem 913“. Naprava zajema čas in vzroke ustavitve posameznega stroja. Majhen kompjuter izračuna iz tega čas teka, koristne učinke in število sprememb obratovanja. Rezultati so natiskani, periodično se pa lahko tudi vselej odpokličejo Drugi zanimiv primer pa je nova listovka STAUBLI. ROTACIJSKA LISTOVKA STAUBLI Na Sulzer statvah smo do sedaj poznali dvodvižno listovko firme STAUBLI, ker pa je ta listovka precej velika in sestavljena iz velikega števila delov, je primerna za hitrosti le do 265 obratov. Pri večjih obratih nastopijo tudi pogostejše okvare. Z izpopolnitvijo Sulzer statev, kjer je možno zvečati obrate zaradi elektronske votkovne vstavke, je nastala potreba po izpopolnitvi listovke. Strokovnjaki tovarne STAUBLI so razvili popolnoma nov sistem za dviganje listov, to je rotacijsko listovko. Pri njej je odpadlo veliko število sestavnih delov in je zato kar polovico manjša. Namesto nožev, ki imajo premočrtno gibanje, je v tej listovki rotor, ki omogoča večje hitrosti. Ves mehanizem teče v olju, zato je tudi obraba neprimerno manjša. Skoraj nespremenjen je ostal čitalni mehanizem, ki je pri rotacijski listovki popolnoma zaprt, da ne prideta olje in vlakna na karte. Zaradi tega je močno zmanjšana možnost napak. Pri rotacijski listovki je enostavnejše in cenejše vzdrževanje pa tudi poraba maziv je manjša, ker olje ne odteka s stroja, saj skoraj ni močno mazanih mest. HRASTAR - KRAMAR Osnova, pripravljena za vlaganje v tkalski stroj Sulzer Tkalski stroji Sulzer v Novoteksu stran 3 Ponovna obdaritev jubilantov Pred dvema letoma je centralni delavski svet podjetja sprejel pravilnik o nagrajevanju vseh tistih delavcev, ki so v No-voteksu neprekinjeno 10 oz. 20 let. Tako so bili lani 27. decembra naši delavci že drugič nagrajeni. Na slavnosti, ki je bila v hotelu Gami na Otočcu, so dobili 10-letniki kristalne vaze z Anica Vitasovič emblemom Novoteksa, 20-letni-ki pa zapestne ure. Po nekaj zelo doživeto zapetih pesmih, s katerimi se je predstavil Šentjernejski oktet, je vse prisotne pozdravil Danilo Kovačič, nato pa je spregovoril še glavni direktor. Vsem delavcem, zlasti tistim, ki so v tovarni 20 let in več. se je zahvalil za ves dosedanji trud. Na kratko je še orisal dosedanjo Novotekso-vo prehojeno pot ter poudaril, kako velik del sebe so dali današnji jubilantje Novoteksu. Na OOS in 00 ZSM tozda Konfekcija sta 27. decembra organizirali silvestrovanje za vse delavce, ki so zaposleni v njihovem tozdu. Zabava, ki je bila na Otočcu, je bila organizirana predvsem z namenom, da se srečamo s sodelavci izven delovnega okolja ter da pozabimo na težko situacijo, ki nas trenutno pesti. Zabave se je udeležilo okoli sto delavcev. Potekala je v zelo prijetnem vzdušju od osmih zvečer pa vse do zgodnjih jutranjih ur. Ostali so lepi spomini, ki jih ne morejo skaliti niti neosnovane govorice zlobnežev iz drugih in tudi našega tozda. Zavedamo se, da smo se zabavali za svoj denar in da se nam je lahko priključil vsakdo, ki je to želel. koncu se je dotaknil gospodarske krize, ki je zavladala v tekstilni industriji po vsem svetu. Izrazil je prepričanje, da bomo vsi skupaj, z našimi „starimi borci“ na čelu, vse težave, ki jih trenutno niti ni tako malo, premagali ter da bomo ob izvajanju stabilizacijskega programa in drugih samoupravnih dogovorov kmalu dosegli boljše rezultate. Ko je oktet odpel zadnjo pesem, so slavljenci iz rok predsednika centralnega delavskega sveta Franca Žuniča prejeli spominsko plaketo, iz rok glavnega direktorja pa vazo ali zapestno uro. Vsi jubilantje in povabljeni gostje so se nato preselili v motel, kjer je bilo slavnostno kosilo. Vsi skupaj so obujali lepe, a včasih tudi hude spomine na prejšnje čase. Čeprav delamo sedaj samo 8 ur, in to na najsodobnejših strojih, je bilo včasilt tudi lepo. Delavci so organizirali razna tekmovanja med obrati, delali so skoraj vedno nad 10 ur, skratka, bili so udarniki in resnični borci za boljši jutri. V poznih večernih urah so se slavljenci veseli razšli z željo, da se še kdaj srečajo. Po slavnostnem kosilu smo povprašali nekaj delavcev, kako sc počutijo danes, ko se lahko ozrejo nazaj, na lepe in težke trenutke in na dolgo prehojeno pot, ki ni bila vedno posuta z rožami. Odgovorili so nam takole: ANICA VITASOVIČ:,, V Novoteks sem prišla pred dobrimi 10 leti. Najprej sem delala v pripravi, sedaj pa sem v tkalnici. Z delom in delovnimi pogoji sem zadovoljna, saj sem že „star“ tkalski delavec. Pred to zaposlitvijo sem bila namreč 10 let v Volni Laško. Novoteksova tkalnica se je v zadnjem času močno izpopolnila, samo delo pa ima še eno veliko prednost: nič več ni nočne izmene in se lahko ženske prav zaradi tega tudi bolj posvečamo domu in družini. Želim si, da bi upokojitev dočakala na sedanjem delovnem mestu.“ LOJZE BLAŽIČ: „Star sem 42 let, v Novoteksu pa sem od 1955 dalje. Sedaj, ko sem pod to streho že polnili 20 let, se velikokrat spominjam težkih začetkov. Najprej sem delal v takratnem zunanjem transportu. sedanji IVS, od 1958 dalje pa sem v skladišču surovin. Danes so pogoji dela veliko boljši, vendar si ljudje kljub temu premalo prizadevamo. Včasih smo bili v tovarni tudi po 16 ur, sedaj jih pa 8 komaj zdržimo ...“ LOJZKA GORIŠEK: „Leta 1955 sem pričela delati v Novo- Lojzka Gorišek teksovi tkalnici in tam sem tudi ostala. 20 let je dolga doba v človekovem življenju, zlasti če človek občuti na svoji koži vse od začetka, lepe in težke trenutke, skratka celotno Novo-teksovo zgodovino. Pred leti so bili za nas tkalce veliko težji delovni pogoji. Sedaj ni več nočnih izmen, zebe nas tudi ne več pa še boljše stroje imamo. Želela bi, da bi še ta leta do upokojitve delala na tem delovnem mestu ter pod istimi pogoji kot sedaj." ALENKA 10 in 20-letniki na Otočcu Slavje v menzi Zadnji teden preteklega leta so nas ponovno obiskali naši upokojenci. Najprej so si ogledali celotno Novoteksovo proizvodnjo, od predilnice do novejšega obrata konfekcije, nato pa so se zbrali na tovariškem sre-čnju v tovarniški mezni. Vse prisotne so pozdravili glavni direktor inž. Fajfar, sekretar 00 ZK Danilo Kovačič ter predsednik društva upokojencev v Novoteksu Jože Udovič. Vsi so se nekdanjim delavcem toplo zahvalili za ves trud, ki so ga leta in leta vlagali v No-voteks, in to v zelo težkih časih, ko so si naši izdelki šele utirali pot na domačem in tujem tržišču. Po pozdravnih besedah so se vsi prisotni še malo poveselili ob majhnem prigrizku ter domači dolenjski kapljici. Ob koncu je vsak bivši član podjetja dobil nagrado za dol- polovico poprečnega osebnega goletni trud - kilske ostanke in dohodka v Novoteksu. Letna Konferenca sindikata na Vinici V Jugoslaviji smo delavci združeni v sindikate ter v zvezo sindikatov zato, da bi združeni bolj učinkovito uresničevali svoje razredne interese in pod idejnopolitičnim vodstvom ZK učinkoviteje zagotavljali oblast nad razmerami, sredstvi in sadovi svojega dela. Običaj je, da ob koncu leta ocenimo svoje delo v preteklem obdobju. Ob tem ne smemo pozabiti na naše družbenopolitično delo, brez katerega si ne moremo zamisliti nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja, torej poti, ki si jo je začrtal delavski razred. Delo osnovne organizacije sindikata na Vinici v letu 1975 delimo na dva dela: prvi je pred, drugi po reorganizaciji 00. Pred reorganizacijo se je delo odvijalo po načrtu, ki je bil za to obdobje izdelan in sprejet. Med drugim je izvršni odbor ugotovil, da naša 00 ni pravilno organizirana, kakor to zahtevajo pravila, kangresi sindikatov ter načela, ki izhajajo iz ustav. Lotili smo se te odgovorne naloge. Pri oblikovanju ter reorganizaciji smo se posvetovali z občinskim sindikalnim svetom. Tako smo na sindikalnem sestanku 12. 6. 1975 sprejeli ter potrdili novo organiziranost. Formirali smo sedem sindikalnih skupin po zaokroženih delovnih enotah ter izvolili nov izvršni dobor. Zadali smo si tudi obširen delovni načrt. Na letni konferenci smo kritično pregledali naše delo, kakor nas je zadolžil republiški sindikalni svet. Ugotovili smo, da je obveščanje našega delovnega človeka nepopolno kljub oglasni deski ter drugim sred- stvom obveščanja, kar izvira tudi i/. nezainteresiranosti delavcev. Kritika je bila izrečena na račun dela sveta enote, ki se je preredko sestajal ter premalo razpravljal o našem delu. Delavska kontrola nam je več kot potrebna, je bilo rečeno na konferenci, saj nas opozarja na naše napake, mi pa jo pri njenem delu oviramo. Bil je tudi govor o programih ter predlogih za izboljšanje ter stabilizacijo proizvodnje v tozdu ter celotni delovni organizaciji. Delovanje delegatov ter dela-gacij za zbor združenega dela občinske skupščine ter samoupravnih interesnih skupnosti ni bilo prav v redu. Zavedati se moramo, da se na omenjenih skupščinah obravnavajo pomembne stvari, za katere prispevamo sredstva prav vsi zaposleni. Zato nam ne sme biti vseeno, kako se ta sredstva uporabljajo. Vsak zaposleni bi moral vedeti za kaj je prispeval svoj delež. Delegati bi morali obveščati, kako se uresničujejo programi posameznih interesnih skupnosti. Govor je bil tudi o sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v obratu. Zataknilo pa se je, ko smo obravnavali aktivnost ter delo mladinske organizacije, ki ga v preteklem obdobju nikakor ne moremo oceniti pozitivno. Nerazumljiva je prav tako povezava z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v tozdu. Če vabimo na naše sestanke ter seje predstavnike DPO ter drugih samoupravnih organov, teh skoraj ni. Na koncu se lahko vprašamo, ali nismo samoupravna socialistična družba, zasnovana na delegatskem načelu. Bil je tudo govor o sodelovanju s SZDL ter krajevno skupnostjo zaradi dogovarjanja o nadaljnjem razvoju obrata ter krajevne skupnosti. Kritično je bilo ocenjeno tudi delo sindikalnih skupin. Vsi predlogi, problemi ter podobno morajo izvirati prav iz skupin, torej iz najosnovnejše celice naše organiziranosti. Tukaj bomo odločali, tukaj se bomo izgrajevali ter oblikovali in razvijali s svojim aktivnim, naprednim, sa-moupravljalskim socialističnem delom. Toda glavno vlogo morajo odigrati poverjeniki. Na podlagi kritično ocenjenega dela OOS smo izdelali ter sprejeli načrt dela za leto 1976, ki zahteva popolno angažiranost sindikata. Saj si ne moremo zamisliti nadaljnjega razvoja samoupravljanja brez angažiranosti delavcev, torej sindikata, katerega člani smo vsi zaposleni. Kajti le s skupnimi močmi ter organizirano bomo lahko dosegli rezultate svojega dela in s tem povečali osebni ter družbeni standard. VLADO GRDUN f \ Nova pridobitev TOZD Trgovin V_______________________/ Konec preteklega leta smo v Novem Travniku odprli novo prodajalno, kar je nedvomno velika pridobitev tozda Trgovine. Novi Travnik je bosansko mestece pod obronki treh mogočnih planin, oddaljeno od bolj znanega Travnika 14 km. Poznavalci književnosti vedo, da se je tu rodil veliki jugoslovanski književnik in Nobelov nagrajenec Ivo Andrič. Novi Travnik je dobil status mesta šele v novi Jugoslaviji. Občina ima približno 25.000 prebivalcev, večji del tega pa odpade na samo mesto, to pa priča o tem. da se je mesto zelo hitro razvijalo. Njegovi prebivalci so spoznali, da le z lastnim delom lahko pričakujejo lepši in boljši jutri in sadovi njihovega dela so danes vidni že vsepovsod. Imajo svoj bazen, igrišča, urejeno otroško varstvo, svoj hotel, družbeno prehrano, stanovanjskih problemov skorajda ne poznajo, njihov ponos pa je matalurški kombinat „BRATSTVO“, ki zaposluje večino delavcev, pod njegovim okriljem pa je tako rekoč utrip celotnega življenja in skrb za izgradnjo tako ekonomskega kot tudi družbenega standarda tega lepega in mladega mesteca. Prodajalna v središču mesta je popolnoma nova, meri le 60 m2, dobili pa smo jo v najem. V njej sta zaposleni dve simpatični trgovki. Trgovina v Novem Travniku je slabo razvita, zato mestni očetje od te prodajalne precej pričakujejo. Ze v prvih dneh se je pokazalo, da je bila naša odločitev popolnoma pravilna in da je zadovoljila pričakovanja vseh, še več: že takoj je postala pretesna, kar je takoj uvidel tudi lastnik in nam ponudil v najem še en lokal, ki je poleg tega, in ju bo verjetno moč spojiti v enega. To je tudi dokaz, da smo izpolnili zaupanje in pričakovanja vseh odgovornih za razvoj trgovine v Novem Travniku, nam pa nedvomno lepo priznanje in spodbuda za nadaljnje delo, hkrati pa velika obveznost, da tudi v bodoče še bolj vestno in skrbno nadaljujemo komaj začeto delo tako v Novem Travniku, kot tudi v tozdu Trgovine sploh. IVAN MURGELJ Javna tribuna konfekcionarjev Sredi novembra lanskega leta sta se OOZK in sindikat tozda Konfekcija odločila, da organizirata javno tribuno. Izvolili so tri člane, ki naj bi tudi v bodoče organizirali javne tribune. Komisija je takoj pričela delati. Naredili smo majhen zabojček, ki smo ga obesili v obrat pod oglasno desko. Vanj je lahko vsak delavec dal vprašanje, ki ga je zanimalo glede našega tozda. Vsa vprašanja so bila anonimna. V mesecu decembru se je komisija ponovno sestala. Odprli smo zabojček z vprašanji in določili dan, ki bi prišel v poštev, da bi lahko imeli javno tribuno. Odločili smo se za prosto soboto. Od vabljenih gostov so se tribune udeležili vsi, med katerimi sta bila tudi glavni direktor in direktor tozda. Ugotovili pa smo, da je bila udelež1 delavcev zelo slaba. Pred ortova-njem druge javne tribune bomo morali vsi skupaj poskrbeti, da bo prisotnih veliko več neposrednih proizvajalcev, saj so se določena vprašanja oziroma odgovori nanašali prav nanje. Delavci, ki so bili prisotni na tribuni, so bili z odgovori zadovoljni, zato upamo, da bomo sklepe, ki smo jih sprejeli, upoštevali in izpolnjevali. Mira Pregled bolniških odsotnosti Na letošnjem tradicionalnem sejmu „Moda 76“, ki je bil odprt 17. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je sodelovalo 325 jugoslovanskih proizvajalcev tekstila, konfekcijskih izdelkov, čevljev, torbic in raznih drugih modnih dodatkov. Kot vsako leto, se je tudi tokrat v Ljubljani predstavil Novoteks v zelo dobri luči. Za artikel FRANE, ki je iz 100-odst. runske volne, smo prejeli najvišje priznanje — „Ljubljanskega zmaja“. Številni poslovni prijatelji in opazovalci so bili navdušeni nad novim razstavnim prostorom iz pleksi stekla ter odlično modno revijo, kije bila v Festivalni dvorani. PRVE LASTOVKE. V mesecu novembru 1975 je odstotek bolniških v primerjavi z oktobrom večji za 0,2 %. Povečale so se ure porodniških odsotnosti. Bolniške odsotnosti do 30 dni in bolniške odsotnosti nad 30 dni pa so ostale na isti ravni kot v mesecu oktobru. V breme socialne se štejejo bolniške nad 30 dni in porodniški dopust, kar znaša 322.662,60 din. Podjetje pa plačuje bolniške odsotnosti do 30 dni, kar znaša v mesecu novembru 231.389,00 din. Odstotek izgubljenih ur na račun bolniških odsotnosti za celotno podjetje v mesecu novembru je 10,9. Iz tabele je razvidno, da presegajo ta odstotek sledeči tozdi oziroma obrati: Predilnica Metlika, v tozdu Tkanina pa obrati: priprava, vzorčna tkalnica, oplemenitilnica in pletilnica; v tozdu Konfekicja: krojilnica, konfekcija Novo mesto in konfekcija Trebinje. Že velikokrat smo v tovarniškem časopisu spodbujali delavce k pisanju, sodelovanju, svetovanju. Največkrat so naše prošnje naletele na gluha ušesa. Nekajkrat smo dobili kakšen prispevek ali pa predlog, največkrat pa ne. Pred dnevi se nam je iz Tre-binja oglasil naš delavec Meho Barakovič in nam poslal svojo pesem. Ob tej priliki ponovno poudarjamo, da je v uredništvu dobrodošel vsak prispevek: članek, vest, proza ali poezija, razne uganke, humor, križanke in podobno. Zato: skriti talenti, avtorji vezane in nevezane besede ter humoristi, na plan! Vsi članki, ki so objavljeni v tovarniškem glasilu, so honorirani, denar pa dobite pri izplačilu osebnega dohodka za tisti mesec, v katerem je bil objavljen vaš prispevek. Uredništvo (odstotek odsotnosti na skupen fond delovnega časa) % bo In. % bol. % % izgub lj. ur TOZD, del. do 30 dni nad 30 dni porodniške okt. kumul. enota TOZD Pred. Metlika 7,8 2,8 2,4 13,0 8,5 Predilnica II. 5,0 1,8 9,0 9,9 Priprava 7,3 6,2 4,8 18,2 14,7 Vzorč na 0,4 3,1 15,1 18,6 10,9 Tkalnica 6,2 2,1 1,0 9.3 8,5 Oplemenitilnica 5,3 5,3 3,5 14,1 11,6 Pletilnica 4,2 9,7 — 13,9 5,4 SS Tkanina 2,2 0,9 1,2 4,3 7,0 TOZD TKANINA 4T 2,8 2 2 9,1 14,3 Krojilnica Novo mesto 4,8 6,6 3’,4 14,8 6,6 Konfekcija Novo mesto 4,5 5,8 3,2 13,5 12,0 Konfekcija Trebinje 3,4 1,4 6,9 11,7 10,1 Konfekcija Vinica 1,8 0,3 5,7 7,8 8,0 SS Konfekcije 1,4 0,6 7,7 9,7 7,7 TOZD KONFEKCIJA 3,2 2,7 5,2 1 1,1 9,8 TOZD STREŠNIK 5,3 2,4 - 7,7 10,6 TOZD TRGOVINE U 1,6 1,6 4,3 8,5 1VS 2,1 4,1 - 6,2 6,2 SS - CENTRALNE 1,3 0,9 4,4 6,6 9,6 MENZE 1,9 2,2 3,9 8,0 14,3 SKUPAJ NOVOTEKS 4,5 3,0 3,4 10,9 9,9 DECEMBAR U DUBROVNIKU njen()in ^ i godinama u drevnu raskoš i lepotu uselila se studen nad čelom straduna zamrznuto bilo vremena umnu neku bolest more boluje ostao sam sam samcat u svojim osipanjima u svojim izletima prostor se rastače u ogromnu zamku decembar je u drubrovniku poljubac mlade žene naranča leta rasečena sečivom usana utroba je moja prebivalište za golubove dubrovnik u molitvama u tvojim navikama sa omčom od mora oko vrata evo me ponovo na stradunu zverka plemenita u čelu mi drema ljubavi moja nemoguča odazovi se noču se more rascvetava u cvet u tvoje telo plemenito MEHO BARAKOVIČ Krvodajalci Novoteksa v letu 1975 V začetku leta je prav, da se ozremo v minulo leto in ugotovimo, ali smo naredili vse na področju krvodajalstva, te najbolj človekoljubne dejavnosti, in ali smo geslo „človek človeku — človek" tudi uresničili. Da krvi ni nikoli dovolj, to vemo. Razvoj gospodarstva ter spremenjen način življenja zahtevajo prilagajanje okolja, v katerem živimo. Spreminjanje okolja pa je v precejšnjem zaostanku za hitro razvijajočo se tehniko in industrializacijo, zato plačujemo tudi krvni davek. Z razvojem celotne naše družbe in dejavnosti znotraj nje je velik napredek dosežen tudi na področju zdravstva. Tudi pri zdravljenju naših bolnikov, ne samo pri poškodbah in nesrečah, potrebujejo zdravstvene ustanove čedalje več krvi. Iz poročila odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Novo mesto je razvidno, da so Novoteksovi delavci daleč najboljši v občini, kar pomeni, da smo se vedno z razumevanjem odzvali krvodajalskim akcijam in da smo v veliki meri pripomogli, da smo letno planirano količino zbrali in da so naše zdravstvene ustanove imele vedno na razpolago potrebne količine krvi za reševanje bolnikov in ponesrečencev. Pri tem je potrebno poudariti, da iz leta v leto večamo število prostovoljnih krvodajalcev in da se vsako leto vključuje precejšnje število ljudi, ki so se prvič odločili, da dajo svojo kri. Od 2333 zaposlenih v Novo-teksu, to je brez obrata konfekcije v Trebinju in zunanjih prodajaln, je bilo lani 479 krvodajalcev ali 20,5 % vseh zaposlenih. Kri je prvič darovalo 40 delavcev. 479 delavcev je dalo kri (Modni kotiček Včasih moda napoveduje vreme in ponavadi se ji ta napoved tudi posreči. Spomladanskih modelov skoraj ni, moda se je razbohotila ob ustvarjanju poletnih oblek, modelov za počitnice in vročino. Linija za to leto je dokončno ravna. Govorimo lahko o vrečastih modelih, saj so modeli čisto ravno krojeni, vendar v pasu pogosto prevezani. Dolžina sega preko kolen, pri večernih oblekah do gležnjev, prav tako pri dolgih hlačah. Se nekaj o ženskih hlačah: nosimo jih samo še kot dopolnilo izrazite počitniške garderobe. Zato so se spet pojavile kratke hlače (prav kratke in tesne), ki se končujejo z zavihkom, bermuda hlače, ki segajo nad in pod koleno, ter celo dolge hlače, ki so spodaj široke 25 cm in segajo do gležnjev. TATJANA 798-krat; od tega 261 enkrat, 138 dvakrat, 59 krvodajalcev trikrat in 21 krvodajalcev kar štirikrat, to je vsake štiri mesece. Naj posebej omenimo krvodajalce, ki so lani redno vsake tri mesece darovali svojo kri: Anton Ajdišek iz priprave, Brane Avbar iz oplemenitilnice, Ivan Ašič iz konfekcije, Martin Bec iz predilnice, Janko Dobo-vičnik iz IVS, Mirko Ferbežar iz priprave, Janez Gorišek iz predilnice, Marjan Golob iz predilnice, Franc Iljaž iz priprave, Ciril Kukman iz predilnice, Pavle Kupljenik iz predilnice, Danilo Kovačič iz skupnih služb, Jože Manček iz oplemenitilnice, Jarnej Klemenc iz IVS, Martin Može iz IVS, Martin Ni-lič iz skupnih služb, Marjan Pal-čar iz IVS, Nikola Reba iz oplemenitilnice, Ivan Radoš iz oplemenitilnice, Jože Zabukovec iz pletilnice ter Jože Žugelj prav tako iz pletilnice. Vsem krvodajalcem iskrena hvala za kri, ki so jo dali z zavestjo, da darujejo del sebe za zdravje sočloveka. Posebna hvala gre tudi tistim, ki so se na novo vključili v to veliko armado ljudi. Kdor se je odločil, da je daroval svojo kri enkrat, naj ne ostane pri tem, temveč naj jo daruje še kdaj in naj tako postane stalni darovalec. Prepričani smo, da bomo tudi v bodoče z zadovoljstvom ugotavljali, da krvodajalcev ne bo zmanjkalo in da se bo število krvodajalcev v Novoteksu večalo. Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 16. decembra 1975 do 6. januarja 1976 so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji NOVOTEKSOVI delavci: Cvetka Mesojedec (do sedaj že 6-krat), Bogdan Mali (8), Milan Teropšič (8), Anton Pate (6), Karolina Barbič (8), Jernej Bratkovič (5), Marija Šiško (8), Jože Kralj (14), Ciril Progar (6), Jožefa Pate (15), Anica Škrbec (6), Avgust Pogačnik (4), Ana Kralj (13), Jože Berkopec (14), Niko Reba (13), Slavica Hrovat (8), Jože Kavšček (10) Beti Radež (10), Janez Ravbar (15), Anica Štandekar (6) Marija Tramte (4), Bojan Florjančič (26), Milan Radovanovič (1), Rajko Petan (8), Brane Avbar (16), Anton Mrgole (6), Ana Dragan (13), Slavko Bogolin (18), Miha Gošnik (4), Jože Blažič (13), Janko Dobovičnik (13), Mirko Ferbežar (28), Jože Hudoklin (4), Vinko Draginc (4), Martin Radež (6), Ivan Deželan (7), Stanko Stanič (4), Jože Šulc (5), Martin Može (8), Marija Šinkovec (6), Jernej Klemenc (13)’ Jože Mežnar (9), Ivan Ašič (9), Antonija Rukše (14), Jože Dragman (32), Evstahij Janežič (12), Draga Pate (9) in Dra-. go Vasič (15). Poškodbe delavcev v letu 1975 Pri statističnem pregledu vseh nesreč, ki so se zgodile v lanskem letu, vidimo, da je rezultat nekoliko ugodnejši od rezultata iz leta V letu 1975 seje zgodilo 123 nesreč v podjetju, 7 pa na poti v službo in domov. Pogostnost nesreč je pod republiškim poprečjem za tekstilno industrijo in znaša 4,62, kar pomeni, da se je na 100 zaposlenih zgodilo približno 5 nesreč. Tudi resnost nesreč je precej manjša, kakor je bila v letu 1974. 8,4 izgubljenih delovnih dni za vsako nesrečo, medtem ko smo v letu 1974 izgubili za vsako nesrečo približno 13 delovnih dni. Iz teh nekaj podatkov lahko ugotovimo, da so bile vse nesreče lažjega značaja, katerih vzrok je skoraj v vseh primerih neprevidnost posameznikov in pa neupoštevanje osnovnih načel varstva pri delu. Če pregledamo vrstni red po številu nesreč po obratih, je sta- nje sledeče: Konfekcija 18, apretura 16, predilnica I. (Metlika) 16, IVS 15, tkalnica 15, predilnica II. 12, konfekcija Vinica 12, Strešnik 11, skupne službe podjetja 4, priprava 3 in trgovina 1. V tem poročilu niso zajeti podatki iz Trebinja, ker služba varstva pri delu nima podatkov o gibanju nesreč v tem obratu tozda Konfekcija. Kljub temu da so bile vse nesreče lažjega značaja, bo treba v letošnjem letu posvetiti še več pozornosti varnemu delu. Vsak zaposleni mora na delovnem mestu paziti na svojo in sode-lavčevo varnost. Velikokrat je vzrok za poškodbe odstranjevanje zaščitnih naprav in ne-uporabljanje osebnih varovalnih sredstev, kar je kršitev delovne discipline. Prišli - odšli Od 19. decembra do 21. januarja 1976 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD KONFEKCIJA delovna enota Vinica: Mrvaš Vida in Flajnik Branko. TOZD TKANINA — delovna enota predilnica: Kolenc Jožefa. TOZD TRGOVINA - prodajalna Novi Travnik: Zorič Snežana, Ikič Jelena. SKUPNE SLUŽBE PODJETJA splošni sektor: Mandič Pero; finančni sektor: Novak Milena. V istem času so podjetje zapustili. TOZD KONFEKCIJA - delovna enota Novo mesto: Rozman Alojzija, Povhe Silva in Cimeša Darinka; delovna enota Vinica: Gračar Željko. TOZD PREDILNICA Metlika: Matekovič Jože. TOZD TKANINA — delovna enota tkalnica: Re- telj Franc, Žagar Stane, Čučnik Martin, Grabrijan Ana in Turk Alojz; delovna enota priprava: Florjančič Milena; delovna enota oplemenitilnica: Nikolič Andrej in Slapničar Ljudmila; delovna enota predilnica: Virant Ivan. Rešitev vretena iz prejšnje številke: N, IN, NIL, LINA, MALIN, MILENA, EMILA, ELMA, ELA, LA, A. Vreteno 1. avtomobilska oznaka sosednje države 2. veznik 3. reševalni čoln 4. pokrajina v SR Hrvatski 5. kemijska prvina 6. samec ,,zvite“ živali 7. lij 8. vrsta bolezni 9. loščilo 10. simbol za lahko kovino 11. merska enota za tekočino REKREACIJA Ravnateljstvo osnovne šole v Bršlinu nam je naknadno sporočilo, da imajo vsi delavci Novoteksa rekreacijo vsak torek od 19. do 21. ure. Prvotno je bilo namreč javljeno, da bo rekreacija ob petkih. Zato vas tudi v bodoče vabimo, da prihajate v bršlinsko telovadnico v športni opremi in v čim večjem številu! MLADINSKA ORGANIZACIJA ________„NOVOTEKS^ Jože Blažič - 972 kegljev Na kegljišču ,,Loka“ v Novem mestu in v Čatežu je bilo 17. in 18. januarja kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v drugo republiško ligo zahodna skupina. Po izredno ize' mi in kvalitetni igri se je eki Novega mesta, za katero je igralo tu- di 5 naših kegljačev, uvrstila na 2. mesto in si s tem pridobila pravico, da v letošnjem letu tekmuje v II. republiški ligi. Na tem tekmovanju je najboljši rezultat in s tem tudi dolenjski rekord na kegljišču Loka dosegel Jože Blažič, ki je podrl 972 kegljev. Rezultati ostalih naših kegljačev v tem tekmovanju pa so: Čatež: Istenič 843, Klobučar 840. Rolih 888, Blažič 892, Zupančič 893. Novo mesto: Istenič 892, Klobučar 849, Rolih 898, Blažič 972, Zupančič 889. Prvenstvo KD Novo mesto Končalo se je prvenstvo KD „NOVO MESTOv borbenih igrah. Tekma med Železničarjem in Novo-teksom je odločala o 1. mestu. Po zelo dobri igri obeh ekip je zmagala za 3 keglje ekipa Železničarja in tako osvojila naslov prvaka za leto 1975. Ekipa Novoteksa pa je zasedla 2. mesto. Rezultati zadnjih dveh kol: NOVO TEK S-ŽELEZNIČAR 440:443 (najboljši posamezniki: J. Blažič 66, I. Dravinec 57 in J. Rolih 50 kegljev); NOVOTEKS-ISKRA 424:336 (najboljši posamezniki: F. Berlan, S. Dravinec, J. Rolih, vsi 52 kegljev). LJUBITELJI SMUČANJA Vsi, ki radi smučate, se lahko javite v splošnem sektorju pri tov. Gošniku. V primeru, da bi se javilo določeno število naših delavcev, bi tovarniški sindikat organiziral smučarski tečaj, ki bi ga vodil Miha Legan. Zimska liga Dolenjske Tretji nastop na Čatežu je ekipam Novoteksa ponovno prinesel uspeh. Moška prva ekipa je bila odlična, druga (za Krko), ženske pa so ponovile uspeh iz Metka - NO VOTEKS 0:4 V decembru smo imeli kegljači prijateljski dvoboj z Metko, tekstilno tovarno iz Celja. Ženske so tekmovale v disciplini 4 x 100 lučajev in v borbenih igrah, moški pa 6 x 200 in v borbenih igrah. V obeh konkurencah v vseh štirih nastopih smo bili boljši in jih premagali na njihovem kegljišču. Rezultati: ženske 4 x 100 1225:1450 podrtih kegljev (Konda 347, Makse 362, Kacin 354 in Zupančič 387). Borbene igre: 142:180. Moški 6 x 200 4824:4879 podrtih kegljev (S. Dravinec 840, Istenič 852, Klobčar 801. Serčič 816, Blažič 779 in Lužar 791). Borbene igre: 205:287. Kot vsako leto, se je tudi v letošnjih novoletnih praznikih ustavil v našem tovarniškem vrtcu dedek Mraz. Otroci so lepo okrasili vse prostore v vrtcu, najlepša pa je bila novoletna jelka. Ko je bilo razpoloženje na višku, se je med vrati s košem daril na ramah pojavil dedek Mraz. Otroci so od nestrpnega pričakovanja najprej onemeli, nato pa so se polni obljub, da bodo v bodoče bolj pridni in da ne bodo nič več nagajali, ne v vrtcu ne doma, veselo zavrteli v novo leto .... Novega mesta - tretje mesto. Predvsem velja pohvaliti ponovno odličnega Roliha, ki je že drugič zapored dosegel rezultat preko 900 kegljev, pri ženskah pa J. Zupančič, kije prvič podrla več kot 400 kegljev. Rezultati: ženske — 2220 podrtih kegljev in tretje mesto (Šafar 363, Makše 354, Konda 357, Kacin 369, Zadkovič 365 in Zupančič 412). Moški I. ekipa: 5023 in drugo mesto (Klobčar 875, Blažič 816, Zupančič 847, S. Dravinec 776, Istenič 805 in Rolih 905). II. ekipa -4854 podrtih kegljev in 8. mesto (Bojane 763, Mohorič 803, Lužar 813, Berlan 843, Pirc 810 in Drenovec 822). Na kegljišču v Mirni peči pa smo dosegli naslednje rezultate: ženske 2110 in tretje mesto (Kacin 360, Konda 334, Šafar 329, Makše 371, Zupančič 364 in Zadkovič 352). Moški, I. ekipa: 4899 in tretje mesto (Blažič 723, S. Dravinec 842, Klobučar 858, Zupančič 810, Rolih 831 in Istenič 825). Druga ekipa: 4606 in 8. mesto (Mohorič 745. Lužar 807, Progar 802, Berlan 681, Drenovec 740 in Pirc 831). V skupnem seštevku točk je ženska ekipa tretja, prva moška druga in druga moška ekipa sedma. Do konca tekmovanja sta ostali še dve koli in to na kegljiščih v Trebnjem in Krškem. HfiKnaBcSoou NOVOTEKS ja glasilo te kitil ne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2900 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Mira Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Franc Pavlin, Slavko Polak, Anica Resnik in Miran Simič. Predsednik izdajateljskega sveta je Franc Pavlin. Odgovorni urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Novo mesto.