VSI NAS BODO KAZNOVALI str. 4 KONZORCIJ ISTRSKIH VIN str.fi c*>tx>*<*$* otn#z». ki r. ra Razporeditev javnih in drugih skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo tf Cn* 21 1 2004 ^3 lili prtuu po*Ti»rio «UvM£ NA HRIBU BO ZRASLO VAŠKO MESTO (Mef) Na vztrajno ponavljanje preprostega vprašanja, kaj je in kaj bo Šared postal: vas, trg, predmestje ali celo mesto, je projektant zazidalnega načrta za to območje povedal, da bo Šared postal ruralno urbano naselje. Zelo mogoče je, da je dejal tudi urbano ruralno naselje, saj urbanistično izrazoslovje pozna oba pojma, oba pa pomenita, da gre za podeželjsko naselje z značilnostmi mesta. Še bolj po domače rečeno: Šared bo po sprejetju tega zazidalnega načrta postal veliko gradbišče, saj se bo gotovo kmalu začela pozidava največjega, še nepozidanega območja izolske občine. Pobočje izolskega dela Šavrinov je doslej »varovalo« pomanjkanje ustreznega prostorskega akta, ki bi dovoljeval gradnje, vendar je treba tudi povedati, da je kljub temu na gričevju zraslo lepo število objektov, ki nimajo vseh papirjev v žepu. Res pa je tudi, da je zaradi te neurejenosti veliko ljudi, ki so na tem območju že vrsto let, bilo prikrajšanih za »razkošje« komunalno opremljenega kraja. Kanalizacije seveda nimajo, vodo so si marsikje napeljali sami, tudi ceste so morali ponekod sami asfaltirati. Lahko bi rekli, da so Šared po malem urejali kar Šaredini. Zato seveda niso zadovoljni, ko jim projektanti in predstavniki občine pod nos pomolijo načrte iz katerih izvejo, da bo njihov vodovod postal del javnega vodovoda, da bodo tovornjaki vozili po njihovem asfaltu in da jim bodo novi stanovalci Šareda s svojimi hišami enostavno vzeli pogled na Izolo in na morje. Tako so se Šaredini znašli v položaju, ko se po eni strani veselijo urejanja tega območja in se ne bojijo prišlekov, saj vedo, da bodo z njimi tudi dobili infrastrukturo, ki jo zdaj pogrešajo, po drugi strani pa se zavedajo, da bodo za nekaj let postali gradbišče in da bodo morali svoje pravice odločno braniti pred tistimi, ki jim jih bodo želeli odvzeti. Na Šaredu se bosta namreč srečala, tako kot je povedal tudi projektant, vas in mesto. To, ali bosta znala zaživeti drug z drugim, pa bo največ odvisno od tega, kako bo znalo mesto prisluhniti vasi, saj nekaj zagotovo drži: Ne prihaja vas v mesto. Mesto prihaja v vas. 1C Banka Koper 13. januar 2005 šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 www.sifra-nepremicnine-sp.si NOVA KMETIJA PRI MEDLJANU NADZORNIKI Mladost je norost in to je normalno, a vendar se včasih zdi malo banalno, ko nam na debelo trosijo laži, čeprav dobro vejo, da nekaj ne drži Starost ne pomeni, da prav vse pozabiš in le še skrbiš da čas dobro zapraviš. Ko prideš v to stanje naenkrat skopiraš, da lahko bolj natančno druge kontroliraš, pregledaš račune za vodo in smeti in vidiš kako te nategujejo vsi, in zraven še elektrika, rtv, in telefon, ki že dolgo ne vejo, kaj je to bonton. Če si izmišljujejo trike, vsak dan bolj zvite, bi lahko vsaj napisali: Plačajte pa oprostite. AVTO CENTER Avto Center Jereb. Izola www o-jereb.sl Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. DISKRIMINIRANJE NEDVORNIH GOSPODARSKIH SUBJEKTOV Spoštovana gospa županja! Vaš odgovor je bil pričakovan. Potrdili ste nesporno spretnost v zavajanju javnosti, pa tudi dejstvo, edino, ki smo ga želeli povedati javnosti, da smo vam za predmetna zemljišča bili pripravljeni ponudili enako (in ne »bagatelno«) ceno kot ste jo razpisali in bi jo plačali tudi drugi kupci. Ni res, da ni res, daje res! Torej je res, da županja lepše povedano, govori neresnico. V vašem odgovoru ste odprli tudi druga vprašanja in še posebej izpostavili vprašanje o komunalnem prispevku. Slednje predstavljate, kot da je komunalno opremljanje posebna pravica oziroma želja »dvornega« podjetja in ne zavezujoča dolžnost znanega investitorja, ki naj razbremeni finančno breme občinskega proračuna. Za povrh, v povezavi s prodajo občinskega premoženja, nesramno in neresnično namigujete, da so Izolani zaradi vsega tega prikrajšani. Tudi nismo želeli preko medijev reševati teh neprimernih (diskriminatomih) odnosov Občine do naše družbe, saj si že več let prizadevamo dogovorno rešiti medsebojne odnose. Ker pristojne službe iz nam nerazumljivih razlogov, zavračajo pripravo ustreznih sklepov in pogodb, sama županja pa je nedostopna, nam ni preostalo drugega, kot da naše pravice dosežemo preko pristojnih sodišč, kamor smo do sedaj naslovili osem tožb. To smo bili glede na navedeno žal prisiljeni storiti. Zato, da bi nam morebiti še pred shiranjem družbe, občina vrnila neupravičeno zaračunana sredstva za komunalni prispevek v višini 105.000.000 SIT (stopet milijonov) in povrnila vlaganja v vso ostalo komunalno opremo vredno več sto milijonov tolarjev ali da bi z nami, na osnovi sprejetih obvez sklenila pogodbe, ki bi namesto blokade in tožb, omogočile končanje projekta obrtno stanovanjske cone v Izoli in morebiti občini prihranile plačilo škode. Moramo pa odgovoriti na vsako zavajajočo ali neresnično trditev v medijih. Da si bodo bralci lažje predstavljali »bagatelnost« prosim, da jim odgovorite, po koliko je občina v zadnjih treh letih prodajala zemljišča petim največjim investitorjem v Občini in po koliko jim je zaračunala komunalni prispevek. Kar pri vsej stvari najbolj izstopa, je torej diskriminacijski odnos do »nedvornih« subjektov, nepripravljenost za argumentirano dogovarjanje, zavajanje javnosti z neresničnimi podatki, ki mu v tem času težko najdemo primerjavo. S spoštovanjem, direktor: Valter FLAJS CIVILNA INICIATIVA SE OPRAVIČUJE Uredništvo Mandrača je seznanilo Civilno iniciativo o prizadetosti g. Klobas Valterja, zaradi objavljenega članka o Hitri cesti Koper -Izola, z dne 2.12.2004, s katerim je Civilna iniciativa odgovarjala na trditve županje Brede Pečan na njen predhodni članek. V navedenem članku Civilna iniciativa, ni nameravala izvajati namenoma neke osebne žalitve, če pa se g. Klobas Valter čuti, da je bil preveč osebno izpostavljen, se mu iskreno opravičujemo. Istočasno smo prepričani, da je g. Klobas Valter, kot izvoljeni predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice za področje Izole, javna oseba in se zaradi tega od njega pričakuje, da se bo zavzemal za traso ceste, ki bo ohranjala kmetijska zemljišča v čimvečji meri, saj je takšno mnenje tudi ostalih članov kmečkega sindikata. Civilna iniciativa se ne skriva pod nikakršnim psevdonimom. Prepričani smo, da g. Klobas Valter ve kje se zbiramo in lahko se tudi osebno udeleži sestankov, brez groženj z odvetniki. CIVILNA INICIATIVA GIBANJE ZA IZOLO VOJNA BREZ OROŽJA Letošnja ugotovitev bonitetne hiše D&B, ki nas še vedno uvršča na prvo mesto po ekonomski uspešnosti v regiji, ne bi smela iti mimo neopazno, saj lahko pomeni tudi, da smo prvi med nerazvitimi in obstaja prepad in zaostajamo za razvitimi državami Evrope, ki je merilo naše gospodarske uspešnosti. Evropski ritem, tempo in obseg gospodarske rasti, nedosegljivi dosežki v znanosti in vedno bolj strma spirala uvajanja novosti v tehnologijo, bi za Slovence morala postati pravi bojni klic k ozaveščanju gospodarstvenikov, sociologov, reformatorjev šolstva in univerz, intelektualcev ter zlasti politikov. Stanje okoli nas je industrijska vojna, ki se vodi z ustvarjalno domišljijo in organizacijskim talentom. Nepremagani prepad se v dobi ene generacije ne bo meril več v stopnjah ampak v naravi, spadali bomo v drugi svet - med vrhunsko civilizacijo in zaostalimi deželami. Usodo moramo vzeti v svoje roke, da preprečimo takšen potek stvari in poiščemo možnosti, da obstanemo v svobodni tekmi med civilizacijami. Prebivalstvo, družbeno bogastvo in tehnološki napredek nam bosta določala velikost družbenega produkta in možnosti dolgoročnega gospodarskega razvoja. Proizvodno bogastvo lahko povečamo le s tujimi neposrednimi investicijami, ki bi nam omogočile premagovanje ovir za dolgoročno umestitev na zahodnoevropskih trgih. V zadnjem času se porajajo ideje o prepustitvi vedno večjega dela industrijskega razvoja tujcem, mi pa bi postali raje kot gospodarji podjetij dobro plačani nameščenci. Podobna dilema je pestila tudi razvite evropske države v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so ugotovile vedno večji prepad nasproti ZDA in ofenzivni prodor ameriškega kapitala, ki je ogrozil evropsko civilizacijo. Po analizi pa so ugotovili, da je ameriški kapital pospeševal industrijski razvoj, odpiral nova delovna mesta, omogočal razvoj nerazvitih področij, prinašal najmodernejšo tehnologijo, inovacije, nove tehnike vodenja in povečal konkurenčnost. Evropa ni omejila dotoka tega kapitala, ampak je s svojimi umstvenimi silami ustvarila ekonomsko orožje, s katerim je odgovorila na ameriško izzivanje (EU). Podobno bi morali ravnati tudi mi v zvezi z neposrednimi tujimi investicijami. Potrebovali bi jasno strategijo in konkretno politiko do tujih investicij, ki naj odgovori na vprašanji: (1) kaj sploh hočemo od tujih investicij in do kje smo pripravljeni iti in (2) kako, s katerimi instrumenti in s kakšno institucionalno organiziranostjo to doseči. Denar ni vse. Razviti se okoriščajo z ogromnim dobičkom najbolj rentabilne investicije izobraževanjem ljudi, ki pomeni moč ustvarjanja. Vir bogastva je znanost, izumiteljstvo in ustvarjanje vedno nove tehnologije in v organizaciji njenega naglega pretvarjanja v proizvodnjo. Izobrazba tvori brezpogojno infrastrukturo gospodarskega razvoja. Investicije v znanost so neposredne gospodarske investicije z največjim donosom. Država bi morala biti organizator in usmerjevalec znanstvenoraziskovalnega dela. Potrebujemo nov koncept sodobne vzgoje in izobrazbe. Boj med civilizacijami se bo odvijal na bojišču tehnologije, znanosti in upravljanja. Jedro problema naših podjetij za hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela je tudi obstoječa lastniška struktura, ki ne omogoča zunanjega financiranja v celoti. Priti moramo do lastniške strukture, ki bo omogočila odprtost podjetij za zunanje financiranje. Uskladiti moramo lastniško strukturo in način financiranja. Država mora odpraviti ovire za nemoteno financiranje podjetij. Lastniška struktura ne sme biti več ovira za normalno rast kapitala podjetij. Takrat lahko odpremo vrata tujcem, ki naj pridejo na trg kapitala z denarjem, s svojo prisotnostjo pa naj delujejo kot spodbujevalci in pobudniki preobrata v pravo smer. Lastniška struktura podjetij, način njihovega financiranja in »corporate govemence«, bo v neprestanem medsebojnem vplivanju in spreminjanju. Naj naša intelektualna plodnost in sposobnost spreminja ideje v stvarnost! Mag. Janez Jug, Malija - Izola Tiskovna konferenca v Kortah OBČINA GRADI STANOVANIA TUDI NA POPEŽELIU V prijetnem ambientu gostilne Korte je županja Breda Pečan pripravila letošnje ponovoletno srečanje z novinarji, ki za svoje medije "pokrivajo" dogajanje v izolski občini. Prišli so skorajda vsi, županja pa se jim je zahvalila za korektno sodelovanje, ki je, po njenih besedah, lahko za vzgled tudi drugim občinam. "Veseli smo, ko nas hvalite a znamo potrpeti in se česa naučiti tudi takrat, ko nas kritizirate" je ocenila sodelovanje z novinarji v lanskem letu in jim podarila epno izdajo Zakona o varnosti cestnega prometa, da bodo znali tudi novinarji previdno voziti skozi vse nevarne ovinke. Potem je novinarje seznanila z investicijami na izolskem podeželju, "kamor si upa", čeprav so na spletni strani obala.net razpravljale! menda menili drugače. "Podeželje je enakovreden del izolske občine in zato smo mu tudi lani namenili precej pozornosti in tudi denarja". Tako so v letu 2004 uredili vodovod Šared - Medljan, katerega dolžina je 1950 m, vrednost investicije ki jo je plačala občina Izola pa znaša 25 milijonov tolarjev, skupaj z Rižanskim vodovodom pa kar 50 milijonov tolarjev. Obnovili so tudi cesto Šared - Medljan v skupni dolžini 1.400 m, za kar so porabili 18 milijonov tolarjev. Med investicijami je tudi vodovod zgornji Šared (proti Sv. Jakobu), skupaj z objektom razbremenilnika, v dolžini cca 600 m, vrednost investicije, ki jo je v celoti pokrila Občina Izola, pa je 32 milijonov tolarjev. STANOVANJA TUDI NA PODEŽELJU Reševanje stanovanjske problematike izolskih občanov se mora počasi preseliti tudi v zaledje, je povedala županja Breda Pečan in omenila gradnjo oziroma adaptacijo hiše v Kortah št. 14, kjer je bila nekdaj galerija, zdaj pa bodo menda uredili 7 manjših stanovanjskih enot, hkrati pa ob tej hiši gradijo tudi trafo postajo, ki bo služila celemu tistemu območju in za katero bodo odšteli 10 milijonov tolarjev. Tudi s sprejemanjem zazidalnega načrta Šared bo občina dobila možnost gradnje novih neprofitnih stanovanj na podeželju, saj je zanimanje za stanovanja izven naselja tudi precejšnje. KANALIZACIJA V MALIJI IN ŠAREDU Ko je govorila o gradnji različnih priključkov oziroma o komunalnem opremljanju zemljišč je županja omenila tudi težave, ki rajih je prinesla nova zakonodaja s področja gradenj Če želi občina speljati določeno infrastrukturo preko zasebnega zemljišča seveda potrebuje dovoljenje lastnika, vendar s tem niti ne bi bilo posebnih težav. Težave in zastoji nastanejo takrat, ko je treba glede tega skleniti pogodbo o služnosti in jo notarsko overiti, kar pomeni, da morajo lastniki zemljišč posebej do notarja občina pa mora zagotoviti tudi denar za plačilo tega. Kljub temu se pohvalijo, da so pred zaključkom navezave Malije na Piransko kanalizacijsko omrežje in da so ob odsekih cest dogradili tudi posamezne odseke sekundarna fekalne kanalizacije v vrednosti 22 milijonov tolarjev. Še več težav so menda imeli v Šaredu pri urejanju meteorne kanalizacije v dolžini 450 metrov glede katere so imeli celo vrsto razprav, dogovarjanja in usklajevanja s številnimi zasebnimi lastniki zemljišč, zdaj pa so se le lotili del v vrednosti 22 milijonov, ki naj bi jih dokončali še ta mesec. Zanimivo je, da je bilo pripombe na račun izvedbe meteorne kanalizacije slišati tudi na razpravi o zazidalnem načrtu Šared, nekateri razpravljale! pa so celo menili, da bo pobočje Šareda, tudi zaradi metreomih vod, lepega dne kar zdrsnilo v dolino. CESTA ZA ŠARED BO BOLJ VARNA Na cesti od Izole proti Šaredu je te dni moč opaziti celo vrsto gradbincev, ki zaključujejo dela pri sanaciji ovinkov na tej cesti. Pravzaprav je od prve sanacije ceste za Šared, ki so jo popravljali še z denarjem od prodaje stanovanj, minilo že kakšnih 15 let, vendar sanacija, po mnenju županje, ni bila posebej uspešna. "Takrat so se izvajalci odločili za gradnjo podpornih zidov in širitev ceste na pobočje, zdaj pa so se vendarle odločili, da bodo cesto širili "v brežino" saj na ta način ohranjamo njeno trdnost in varnost." V začetku leta so sicer že pokrpali nekaj udorin za kar so plačali 6 milijonov, sedanja sanacija ovinkov pa bo stala 20 milijonov tolarjev. Med investicije na podeželju sodi tudi asfaltiranje kolesarske poti Parencana v dolžini 800 metrov in vrednosti 9 milijonov tolarjev, teren za asfaltiranje pa so pripravili udeleženci mednarodne delovne brigade. Tako je del izolske Parencane, od Jagodja do Strunjana, prevozen tudi z navadnimi mestnimi kolesi. Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju c pjffiEua 11 www.izolanka.com z= I .S — -.v“.rrr:-j- Jafllfc kih šifra ______ OBALA V MALEM Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 64011 10, fax: 05/ 64011 11 ^ BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA 080 18 33 nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si immobili S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO MORE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI -----------------------------------------------------------------------/ Opozorilne table v mestu "KAR TAKO" UREIANIE MEDITERANSKEGA MESTECA Menda danes ni treba nikomur več razlagati, da ima mediteran svojo specifiko, ki jo je moč prepoznati že na prvi pogled. Seveda povsod, le v Izoli vse težje. Naše mesto nima svojega mestnega arhitekta niti varuha, komisija za trajnostni razvoj, ki tako veselo opleta z nekakšno idejo Agende 21 pa se z malenkostmi ne ukvarja, ker ima preveč dela s prostorskimi dokumenti in prodajami zemljišč ter njihovo pozidavo. V teh makrourbanističnih projektih pač ni prostora za tiste majhne, lahko bi jim rekli mikrourbanistične ali celo mikroarhitektume projekte, ki so za podobo nekega kraja ali pokrajine izrednega pomena, čeprav niso tako odmevni in v nebo vpijoči kot kakšni megalomanski projekti. Eden takšnih, po mnenju avtorja premalo premišljenih in estetsko ter kulturološko nezrelih projektov se te dni dogaja na osrednjem izolskem križišču, poimenovanem Trg republike. Ko so pred nekaj meseci tam postavili prvi steber z opozorilnimi tablami smo novinarji opozorili na neskladnost le teh z mediteranskostjo našega mesta in res so dela obstala, novinarji in javnost pa smo bili prepričani, da bodo odgovorni še enkrat pogledali svoj izdelek in tudi sami ugotovili, da so z dokaj nepotrebnimi tablami med drugim prekrili fasado ene najlepših starih vil v mestu. Pa smo se zmotili, saj so se izvajalci del le poslužili znane taktike po kateri se za nekaj časa potuhneš, toliko da javnost pozabi na vse skupaj in potem dokončaš tisto, kar si se namenil. In tako so te dni delavci Komunale najprej izkopali in pripravili temelje in nato tudi postavili še tri nove nosilne stebre za opozorilne table, ki bodo v kratkem, vsega skupaj jih bo pet, takorekoč prekrile središče starega mesta. Zanimivo je, da pravzaprav nihče ne ve, zakaj jih postavljajo oziroma se vsi izgovarjajo na to, da je bil projekt usmerjevalnih tabel narejen že pred leti, da je bilo to tudi v planu in proračunu in da pač vsi le izpolnjujejo naloge. Na vprašanje kdo konkretno pa je naročil naj takšne table montirajo ravno tam in ravno zdaj pa ni jasnega odgovora. Dobili smo le pojasnilo, da je izgled tabel že pred leti, po naročilu občine Izola, izrisal Studio Mak in da je položaj tabel s posebno študijo določila ekipa iz piranske Visoke pomorske šole. Delavci Komunale seveda niso nič krivi, saj le opravljajo naročeno delo, občinska strokovna služba tudi menda le sledi dogovorjenemu planu, županji pa menda table tudi niso posebej všeč. Torej: Kdo in zakaj? Naivneži bi pomislili, da bomo s temi opozorilnimi tablami pomagali turistom, ki obiskujejo naš kraj a se bo prevaral, saj nas te table ne bodo pripeljale niti do Besenghijeve ali Manziolijeve palače niti do Muzeja Parencana in niti do Marije Alietske. Odpeljale pa nas bodo do Kulturnega doma, ki ima s turizmom toliko zveze kot Vasilij Žbogar z veslanjem, ali pa do bolnice na hribu, kot je zvenel še najbolj prepričljiv odgovor enega od izvajalcev. Pa še to smo izvedeli, da te opozorilne table niso namenjene peš turistom ampak voznikom, ki se po Izoli _____________________________ prevažajo z avtomobilom. Kot da smo pozabili, da imamo Prešernovo cesto in hitro cesto, ki prepeljeta večino avtomobilov, tistim, ki gredo z avtomobilom v Izolo pa smo itak svetovali naj čimprej parkirajo, saj bo središče mesta v kratkem povsem zaprto za promet. Komu so torej namenjene te opozorilne table in zakaj ta nepotreben strošek? Ob vsem tem posebej moti to, da se za usodo tega našega mesta prav malo brigajo arhitekti in urbanisti ter drugi izolski esteti, ki jih je kar nekaj. Nekateri iz stroke so za vsak slučaj raje tiho, saj se ve kdo je naj večji investitor v občini, in tako prepuščajo ocene novinarjem, ki pa se zanašajo le na svoj občutek in na primerjave s podobnimi mesti na jugu in zahodu. Če pa so novinarska razmišljanja napačna jim je treba to povedati in stroka je tista, ki ima do tega največ pravic. (Mef) p.s. Za oceno te investicije smo povprašali nekaj mimoidočih in prav vsi so zatrdili, da sejim zdi nepotrebno trošenje denaija, nekdo pa nam je še dodal, da je na tem križišču zdaj že toliko prometnih in opozorilnih tabel, da bi človek potreboval vsaj pet minut, da bi si ogledal vse.___________ OBČINSKI REDAR |E SKORAJ POLICA) Z začetkom veljavnosti novega Zakona o varnosti cestnega prometa so začela veljati tudi nekatera določila, ki na področju urejanja prometa dajejo dodatne pristojnosti občinskim redarjem, ki so doslej bili zadolženi predvsem za mirujoči promet in so lahko le opozarjali in z obvestili izrekali kazni za kršitelje prometnih predpisov, seveda predvsem tistih s področja mirujočega prometa. Toda 14. člen omenjenega zakona je občinske redarje pooblastil tudi za naslednje naloge: izvajanje nadzora nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju, izvajanje nadzora nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju umirjenega prometa in območju za pešce, ugotavljanje kršitve določb 113. člena tega zakona o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja. Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so prenešeni nanje s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi. REDAR VAS LAHKO LEGITIMIRA Pri opravljanju nalog iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka sme občinski redar zahtevati od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno potrdilo, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti redarju zahtevano listino na vpogled. Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v skladu s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi. NAJPREJ USPOSABLJANJE Občinski redarji se morajo strokovno usposobiti po predpisanem programu in opraviti preizkus znanja za pridobitev naziva občinski redar. Vsaka tri leta se morajo strokovno izpopolnjevati po predpisanem programu. Občinski redarji se morajo usposobiti tudi za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Redarji, ki ne opravijo strokovnega izpopolnjevanja ne smejo opravljati nalog redarstva. Občinski redarji morajo imeti najmanj srednjo izobrazbo splošne ali strokovne smeri, vodja redarstva pa najmanj visokošolsko izobrazbo. Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom ali z znakom iz tretjega odstavka tega člena. Način dela občinskega redarstva pri nadzoru in urejanju prometa ter pogoje in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih vozil določa občina in tudi zato smo jih povprašali, kako se pripravljajo na izvajanje teh nalog. Dobili smo kratek odgovor, da informacijo o tem pripravljajo in jo bodo dali vsem medijem istočano, Mandrač pa pri tem ne bo nobena izjema. Torej, bodimo strpni in počakajmo.________________ Zazidalni načrt Šared ■v v BODO NOVAKI IGNORIRALI STAREŠINIČE? Na zgornji fotografiji so obstoječi in bodoči objekti znotraj ZP1 Šared, na spodnji pa pogled na bodoči Šared z izolske strani. Prostorska konferenca katere predmet je bil predlog zazidalnega načrta za naselje Šared je v ponedeljek privabila v Cetore veliko število krajanov Šared pa tudi drugih zainteresiranih, saj je vendarle šlo za javno razpravo o dokumentu, ki bo na izolskem podeželju odprl veliko novih možnosti individualnih gradenj. Kot je bilo razumeti iz pogovora s strokovnimi delavci občine Izola je interesentov za gradnjo izredno veliko. Tudi razprava v Cetorah je bila živahna, uvodna razlaga arhitekta Ivana Staniča iz ljubljanskega Urbanističnega inštituta Republike Slovenije pa dokaj korektna in strokovno prepričljiva. Seveda zgolj z strokovnega vidika, ne pa tudi s povsem človeškega, ki ga je bilo v nadaljevanju čutiti kar precej. Težko bi rekli, da so v Cetorah emocije prevladale, prej bi lahko rekli, da je bilo čutiti, kako ljudje občutijo pomanjkanje informacij in pomanjkanje dialoga ob takšnih razpravah in takšnih posegih. Pravzaprav je bilo iz vsega povedanega še najbolj čutiti strah »staroselcev«, da jim bodo »novinci« nekaj vzeli. In ta strah ni bil čisto odveč, saj so med drugim hitro opazili, da bodo, če bi obveljali predlogi iz projekta, nekateri z vrha hriba izgubili pogled na morje in Izolo na katerega so še posebej navezani. Projektante so opozorili, naj vendarle premaknejo predlagane vrstne hiše nižje v dolino, tako da ne bi ostali brez tistega zaradi česar so gradili na gričevju. Slišatri je bilo tudi vrsto pomislekov glede območij, ki so namenjena takoimenovanim javnim programom, saj se bojijo, da bodo nekoč na teh parcelah nenadoma zrasle stolpnice ali kaj podobnega. Zanimiva je bila razprava o zasebnih parcelah v katerih so vrisani stanovanjski objekti Projektanti so razložili, da so objekti vrisani zato, da bi lastniki te parcele lahko prodali oziroma bi tam gradili sami, lahko pa se tudi odločijo, da ostanejo nepozidane, čeprav so jih hkrati opozorili, da jih v tem primeru čaka taksa na nepozidane zazidalne površine. Bilo je tudi nekaj pripomb na projekte, ki so vrisani na občinskem zemljišču, češ da so preveliki oziroma jih je preveč in da se iz tega vidi želja občine po prodaji zemljišč in ne po urejanju prostora. Tudi pripombe na urejanje kanalizacije in posebej meteornih voda so bile kar nekam prepričljive in glasne. Med obrobnimi pripombami velja vendarle omeniti vprašanje kaj s tistimi, ki so na območju vzhodno od sv. Jakoba kupili parcele po cenah za »srednjeročno gradbene parcele«, zdaj pa so izvzeti iz tega zazidalnega načrta in ne smejo graditi ničesar, kar pomeni, da je njihova parcela razvrednotena. Strokovnjaki so jim povedali, da bodo po sprejemu tega zazidalnega načrta začeli pripravljati tudi prostorski dokument za tisto območje, ki pa so ga zaradi ministrstva za kmetijstvo zdaj morali izvzeti iz načrta, če niso hoteli zavreti sprejemanja ZN Šared v celoti. Pozornosti vredni sta bili tudi razpravi o pomanjkanju parkirišč ob obstoječem rokometnem igrišču in ob cerkvici sv. Jakoba. Seveda je bilo slišati še celo vrsto vprašanj in pripomb, ki jih bomo natančneje skušali predstaviti v naslednjih številkah Mandrača, ostaja a spoznanje, da si aredini želijo Zazidalnega načrta, vendar takšnega s rmtai katerim bodo lahko živeli vsaj tako kot živijo danes. 4DM)_________________________________ Istrski vinarji se združujejo S KONZORCIJEM ISTRSKIH VIN V EVROPO Velika dvorana Manziolijeve palače je bila v ponedeljek zvečer skoraj premajhna za vse vinogradnike in vinarje, ki so prišli na predstavitev Konzorcija vin Istre, ki naj bi v bodoče pomagal k večjemu uveljavljanju istrskih vin doma in v tujini. Podobno so se že pred leti organizirali vinogradniki v drugih delih Slovenije, s kvalitativnimi spremembami pri vzgoji trt in proizvodnji vina pa so tudi istrski vinarji ugotovili, da bo treba za nadaljevanje tega procesa storiti naslednji korak, ta pa bo predvsem organizacijski. Ob prvem ugotavljanju potencialnih članov konzorcija spomladi 2004 je izrazilo resen namen za vključitev v konzorcij 15 vinogradnikov oz. vinarjev, med njimi tudi Vinakoper, ki je največja klet v regiji. To jedro najbolj zainteresiranih potencialnih članov oz. ustanoviteljev konzorcija predstavljajo količinsko največji in po kvaliteti najboljši vinarji, ki so prejeli že več priznanj na ocenjevanjih vin. ZAČETNIŠKE NERODNOSTI Seveda ne gre zameriti pobudnikom ustanovitve Konzorcija, med katerimi so bili zelo aktivni izolski vinogradniki pa tudi Društvo vinogradnikov in kletarjev slovenske Istre, Univerza na Primorskem in Kmetijsko Svetovalna služba, da so srečanje pripravili tako, kot da bi želeli odgnati morebitno zainteresirane vinogradnike. Namesto da bi se predstavili z že ustanovljenim gospodarsko interesnim združenjem in vinogradnike ter vinarje povabili, da se jim pridružijo, so vse začeli od začetka in seveda so se takoj začela neprijetna vprašanja: PASTI CESTE ZA ŠARED Niso na cesti za Šared brez potrebe postavljeni prometni znaki, ki hitrost omejujejo na 40 kilometrov na uro. Cestišče je v večjem delu na senčni strani, na cestišču se izmenjujejo zaplate suhe in mokre ceste, svoje pa dodaja tudi pogosta slana. Prav to je verjetno botrovalo nesreči, ko je mlad, neizkušen voznik, ob srečevanju z nasprotivozečim avtomobilom, prehitro pritisnil na zavoro in ga je preprosto odneslo s ceste v dolino, kjer se je avtomobil prevrnil na streho in obstal. K sreči se nikomur ni nič zgodilo, opozarjanje na hitrost vožnje, ki so jo z avtomatskim merilcem zagotovili pri gostilni Lina pa se je pokazalo za zelo upravičeno, čeprav v tem primeru verjetno neuspešno. OBČINA JE PRISPEVALA ZA ŽRTVE CUNAMIJA Na spletni strani občine Izola smo izvedeli, da so bili v občini Izola s simboličnim prispevkom solidarni do žrtev v južni Aziji. Županja občine Izola, Breda Pečan je s sklepom številka 414-01-1/2005 iz sredstev proračunske rezerve Občine Izola namenila 1.000.000,00 sit za odpravo posledic popotresnih valov v južni Aziji. Sredstva so bila nakazana na transakcijski račun Rdečega križa Slovenije št. 29000-0003377785. Županja občine Izola ob tem vabi fizične in pravne osebe, da se tudi sami odločijo in s pomočjo pomagajo omiliti posledice nesreče, ki je prizadela ta del sveta. Kaj bomo dobili za 100 tisočakov članarine, ali bomo odgovarjali za napačne odločitve društva z vsem svojim premoženjem, v kolikih letih bomo za refošk lahko iztržili po 1.500 tolarjev itd. Na koncu je večina prisotnih vendarle spoznala, da gre za prostovoljno združenje v katero se pač vključi tisti, ki želi in verjame, da bo mogoče preko Konzorcija lažje prejemati nasvete za obdelavo trt in grozdja, morda celo kupiti cenejša škropiva ali gnojiva, odmevneje nastopiti na sejmih in tujih trgih ter za svoje vino iztržiti več kot doslej. Tudi na predlog, da bi Konzorcij kot direktor vodil kortežanski vinar Miran Korenika, ni bilo nobenih pripomb in ob koncu je kar lepo število prisotnih izrazilo željo, da se podrobneje seznanijo z načinom in pogoji delovanja Konzorcija. Glavni cilji konzorcija bodo: - zaščita porekla avtohtonih sort Istre in drugih vin Slovenske Istre - dvig kakovosti refoška in drugih vin Slovenske Istre - povečanje ugleda in prepoznavnosti vin doma in v tujini, - skupno promoviranje in trženje vin konzorcija, - uvrstitev vin konzorcija v višje cenovne razrede, - povečati prepoznavnost Slovenske Istre kot turistične destinacije, - pospeševanje raziskav in razvoja novih sort in avtohotnih sort vina, - pospeševanje raziskav in razvoja za potrebe kakovostnejšega pridelovanja vina - skupno promoviranje z vinom povezanih, tipičnih izdelkov in pridelkov Istre. - povezovanje z drugimi organizacijami doma in v svetu s podobnimi cilji - Ureditev sistematičnega financiranja pri pristojnem ministrstvu za kmetijstvo. KONKURENCA NAVZVEN NE NAVZNOTRAJ Namen konzorcija ni ustvarjanje oziroma večanje konkurence med proizvajalci vin znotraj koprskega vinorodnega okoliša, temveč konkurenčnosti vin koprskega vinorodnega okoliša v primerjavi z vini ostalih vinorodnih okolišev v Sloveniji in tujini. Poseben poudarek bodo seveda namenili refošku, potem pa tudi vsem ostalim vrstam vin, ki so zastopana na našem območju. Povejmo še, da je bilo na predstavitvi zastavljeno vprašanje, kako bo s poimenovanjem Konzorcija vin Istre glede na to, da se z imenom Istra predstavljajo tudi hrvaški vinarji, poleg tega pa je bila presenetljiva odsotnost predstavnikov Vina Koper, ki so sicer bili med pobudniki ustanovitve konzorcija. Povejmo še, da je udeležence v imenu občine pozdravil tudi izolski podžupan Branko Simonovič. ALI BI GOSTILI SAHARSKEGA OTROKA? Tudi letos bodo med 8. julijem in 1. septembrom v Avstriji gostili saharske otroke. Organizatorji iz Avstrije sprašujejo ali bi jih bili pripravljeni gostiti tudi v Sloveniji. Slovenski organizatorji so jim odgovorili, da bi otroci morda lahko preživeli teden dni, deset dni ali dva tedna pri družinah na obali, vendar še ne vedo, kako bi izpeljali tovrsten projekt. Otroci naj bi bili stari med šest in petnajst let, govorijo materin jezik, to je hasaniya in nekaj španščine. Če vas zanima da bi poleti za teden ali dva gostili otroka iz Zahodne Sahare pokličite uredništvo Mandrača in povezali vas bomo s slovenskimi organizatorji obiska. Sicer pa slovenski aktivisti v maju odhajajo v taborišča Zahodne Sahare. Obljubljena imajo zdravila ter zbrana denar za šolo za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Sredstva, ki jih želijo nabaviti so namreč cenejša v Alžiriji. V kolikor bi sc kdo želel pridružiti je prav tako dobrodošel. Banka Koper za Drevo življenja NOVA KMETIJA POSTAJA VELIKA HACIENDA V torek 11. januarja je vodja poslovne enote Banke Koper v Izoli, Marko Fortuna, Petru Seretu, predstavniku društva "Drevo življenja" izročil ček za petsto tisoč tolarjev. Čeke v enakih zneskih je prejelo še trinajst slovenskih organizacij, katerih skrb je namenjena otrokom in miadostnikom v stiski. Banka Koper jim bo namreč podarila po petsto tisoč tolarjev in tako zaokrožila letošnje sponzorske in donatorske aktivnosti. Kot je ob dodelitvi pomoči povedal Peter Šere bo celotna investicija v stavbo nad Medljanom veljala kakšnih 300 milijonov tolarjev. To je seveda veliko denarja in marsikatera slovenska občina ne bi zmogla takšne investicije, v društvu zato upajo, da bodo deležni sofinanciranja na osnovi različnih razpisov v Sloveniji in Evropi. Upajo pa tudi na pomoč različnih sponzorjev in donatorjev. V tej fazi gradnje bodo zgradili prvi del stavbe v katerem bo prostora za nekaj manj kot 30 oskrbovancev, ter druge objekte, kot je naprimer kuhinja. Šele ko bodo ta del gradnje dokončali in ko se bodo vselili prvi oskrbovanci se bodo lotili gradnje tudi drugega dela, ki bo približno enako velik kot ta, ki ga je moč videti tudi na fotografiji. Kot je povedal Šere jim pomagajo različni donatorji in tako so ravnokar stavbo pokrili s strešniki, ki so jih darovale Goriške opekarne, izSiporexa so dobili material za pregradne stene in tako naprej. Dela, kljub temu, da denar sproti nabirajo, potekajo dokaj hitro in računajo, da bodo v kratkem začeli z instalacijskimi deli. Mimogrede smo še izvedeli, da bodo oskrbovanci morali plačati del stroškov oskrbovanja, saj bo samo delovanje Centra zahtevalo precejšnje stroške, od plačil terapevtov (potrebovali bodo vsaj 15 ljudi) do stroškov energije, prehrane itd. Marsikaj bodo skušali privarčevati tudi z bio kmetijstvom, ki se ga bodo lotili na zemljišču, ki so ga dobili v najemv okolici kmetije. Novoletno darilo Banke Koper je seveda posebej dobrodošlo, saj imajo prav zdaj, ko še čakajo na različne razpise in njihov izid, kar veliko stroškov obmanjših prihodkih. Marko Fortuna, vodja poslovne enote Banke Koper v Izoli pa je povedal, da so se letos v Banki Koper odločili, da del denarja, namenjenega za novoletna darila poslovnim partnerjem, namenijo humanitarnim organizacijam, ki svojo skrb posvečajo otrokom in miadostnikom v stiski. Tako bo po petsto tisoč tolarjev, poleg društva »Drevo življenja« iz Izole, dobili še: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper, Društvo invalidov občine Piran, društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa "Vezi" iz Sežane, Center za socialno delo Postojna, Društvo prijateljev miadine Ilirska Bistrica, Center za sociaino delo Idrija za Skupino mlajših psihiatričnih bolnikov, Slovensko društvo Hospic, Center za sociaino delo Radovljica za projekt Krizni center za mlade Gorenjske, Društvo prijateljev miadine »Mojca« iz Novega mesta, društvo Regionalna varna hiša za akcijo Varna hiša v Celju, Center za sociaino delo v Mariboru za akcijo Varna hiša v Mariboru, humanitarno društvo Ozara iz Slovenj Gradca za delo z mladimi v stiski in Center Sonček iz Murske Sobote. V Banki Koper se zavedajo, da je banka sestavni del okolja, v katerem deluje in mu pripada in tako se že od nekdaj odzivajo tudi na množico prošenj za sponzorska in donatorska sredstva, ki jih poskušajo ugodno rešiti v največji meri. Vsako leto prejmejo skoraj 1.300 prošenj, kar pomeni več kot sto na mesec. Ugodno jih rešijo približno štiristo, saj so tudi v banki tovrstna sredstva omejena. Predvidena donatorska in sponzorska sredstva v banki razporejajo po načelu »ene tretjine« in jih tako enakomerno porazdelijo v humanitarne in zdravstvene namene, za področje športa in kulture ter eno tretjino ostalim prosilcem, tako društvom kot posameznikom. Nekaterim prosilcem pomagajo tudi tako, da jim omogočijo prisotnost položnic na bančnem okencu ali pri vplačilu prostovoljnih prispevkov občanov ne zaračunajo bančne provizije. (DM) BOTRCE POSVOJIJO NA DALJAVO Posvojitev na daljavo je v sosednji Italiji že nekaj let zelo znana in razširjena oblika pomoči otrokom iz revnejših dežel. S tem se ukvarjajo različne nevladne organizacije, na primer misijonske pisarne ali centri za razvoj tretjega sveta. Klici na pomoč se pri sosedih pojavljajo med televizijskimi reklamami, o posvojitvah na daljavo lahko poslušamo po njihovem radiu ali beremo v njihovih časopisih. Pri nas za posvojitve na daljavo skrbijo v Misijonskem središču Slovenije, z njimi pa se ukvarjajo tudi v Društvu za podporo Tibetu in drugod. Tako imajo mnogi med nami posvojene otročke vsepovsod po svetu: v Braziliji, Kongu, Zambiji, v Tibetu, pa tudi v republikah bivše Jugoslavije in drugje. Z mesečnim prispevkom botri in botrce tem otrokom omogočijo šolanje, večkrat pa le preživetje. Vsi, ki so se odločili za botrstvo, želijo revnim otrokom pomagati, da si bodo znali nekoč sami ustvariti lepšo prihodnost. Je posvojiti otroka na daljavo sreča? O tem nam pripovedujeta dve botrci. JULIET IN STAINE IZ ZAMBIJE »Prvič sem se o botrstvu pogovarjala s prijateljico. Prej o tem nisem vedela nič, potem pa sem se navdušila«, pripoveduje gospa, ki je želela ostati neimenovana. »Na tem svetu živi ena četrtina ljudi v izobilju, tri četrtine ljudi pa je revnih. Nimajo ne vode, ne hrane, morda je pri njih vojna. To ni pravično. Mi, ki smo bolj srečni, bi se morali zavedati, da imamo preveč in da moramo deliti! Ne moremo samo poslušati, kaj vse se po svetu dogaja, tudi ukrepati moramo! Ena vrsta pomoči je, ko pomagamo vsakemu človeku. Sama sem želela pomagati predvsem otrokom. Botrstvo je zame stik z našimi brati, ki potrebujejo pomoč. Kar damo, je za nas malo, a zanje pomeni veliko! Vesela sem, da sem botra in dokler bom lahko, bom s tem nadaljevala.« Pokaže fotografiji dveh zambijskih otrok, malo starejše deklice Juliet in malega sramežljivega Stalne iz Zambije Nimata staršev, le veliko bratov in sester. »Poglejte, kakšen nasmeh!«, se razneži ob fotografiji malega dečka. »Kar naredim, je le kapljica. A mnogo mnogo kapljic... je že morje. Tako pravi Mati Tereza. Ljudje bi morali vedeti, da obstaja tudi ta možnost, da lahko pomagajo.« GIANINI IZ BRAZILIJE Vijolica Božič Možina je mama treh otrok. Pred nekaj leti se je odločila, da bo posvojila še enega otročka na daljavo in to takole pojasnila: Ko sem nekoč bila v preizkušnji, sem brala članek podjetnice Rože Petaros iz Pobegov, v katerem je pisala o botrstvu. Bila je v Afriki in kar je videla, jo je pretreslo. Presunila me je njena misel, kako gremo velikokrat na dan na kavo in damo za to 200 tolaijev, ki bi nekomu tam daleč pomenili preživetje. Takrat sem začutila, da moram tudi jaz nekaj narediti. Najlepši občutek pri botrstvu je, ko se mi zazdi, da je to tkanje posebnih vezi, stikov med ljudmi. Čutim, da sem v stiku z mojo punčko Gianini iz Brazilije. Tako se ustvarja mreža odnosov, kjer ni ovir ne glede na razdalje, jezik, tradicijo, kulturo... Stiki so.« Tudi svojim trem otrokom želi Vijolica dati zgled, kako lahko v življenju poskrbimo še za druge, ne le zase in za svojo ožjo družino. Želi, da bi se vsi zbudili iz ozkega okvira vsakdanjosti, v katerem živimo; da bi nehali nergati, kakšen je ta svet in bi se raje ozrli naokrog ter se vprašali, kaj lahko sami naredimo. »Vsak od nas lahko kaj spremeni!«, pravi Vijolica. Svoja razmišljanja pa obe botrci podkrepita še z izrekom francoskega duhovnega pisatelja M. Quoista: »Če želiš biti srečen, dajaj in ne glej na plačilo!« (S.P.)__ Športnega dogajanja ta teden takorekoč ni bilo. Rokometašice začenjajo ta teden, rokometaši malo kasneje, odbojkašice še za njimi, nogometaši pa sploh. Tako bo še največ zanimanja v naslednjih dneh namenjenega nagrajevanju najuspešnejših izolskih športnikov, ki ga priptavlja Center za kulturo, šport in prireditve izolske občine, kar se bo zgodilo 29. januarja zvečer, tudi tokrat pa bo nagrajenih več kot 100 izolskih mladih športnikov. Le malo kasneje bo na vrsti nagrajevanje najpopularnejšega izolskega športnika, ki ga skupaj organiziramo Zveza športnih društev in MAndrač. Kot rečeno se večina športnikov šele pripravlja na nadaljevanje tekmovanj, razen pingponkašev, ki so že zavihali rokave. KAPUČINO Namizni tenis MLADINKE TRETJE V DRŽAVI V soboto in nedeljo je v Murski soboti potekalo ekipno finale za mladinke in mladince. V finalu je nastopilo najboljših osem ekip, ki so si nastop pridobile na predhodnih kvalifikacijskih tumiijih. Lep uspeh so dosegle mladinke Arrigonija, ki so po težkih dvobojih zasluženo osvojile tretje mesto. Zlasti težka je bila tekma z Interdiscontom iz Raven v katerem so za osvojitev tretjega mesta premagale kar državne prvakinje. ZA ekipo so nastopile Kristin Fatorič, Petra Kukovec, Nika MArušič in Alenka Ačimovič. Vse te igralke bodo tudi v naslednji tekmovalni sezoni nastopale v mladinski kategoriji. Rezultati posameznih dvobojev: NTS Arrigoni: Istkra Avtoelektrika Vrtojba 4:1 NTS Arrigoni: Ilirija Ljubljana 4:0 NTS Arrigoni: Vegrad Velenje 2:4 NTS Arrigoni: Muta 1:4 NTS Arrigoni: Interdiskont Ravne 4:3 V ekipni finale so se po več kot petnajstih letih uvrstili tudi mladinci Arrigonija. Turnir so začeli zelo dobro, v drugem ekipnem dvoboju so z Vegradom povedli z 2:1 natro pa po enakovrednem boju izgubili z 2:4. Ta dvoboj je odločal o uvrstitvi med 4 najboljše. Po tem dvoboju je ekipa padla, igrali so le še posamezniki, kar se velikokrat zgodi mladim neizkušenim ekipam. Tako so na koncu osvojili zadnje, osmo mesto. Na prvenstvu so nastopili: Gregor Vukovič, Simon Frank, Luka Argenti in Blaž Petrina. Ekipa ostaja še dve leti v tej kategoriji in bo imela še veliko priložnosti za boljše dosežke. Rezultati posameznih dvobojev: NTS Arrigoni: NTK Murska sobota 1:4 NTS Arrigoni: Vegrad Velenje 2:4 NTS Arrigoni: Rakek 3:4 NTS Arrigoni: Kerna Puconci 4:1 NTS Arrigoni: Muta 3:4 POGLED f\ S STRANI //f piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Rokomet počasi le dobiva na tekmovalnosti. Liga prvakinj seveda ni kar tako, toda vsaj zame (pa tudi veliko drugih) nima več tistega čustvenega naboja. Ne gre za kvaliteto rokometa, ta ni vprašljiv, žal pa je pisanost naših prvakinj tista ki bega »prihodnjost«. ' Seveda je globalizacija na pohodu in šport ni izjema. Pa vendar, ekipa državnih prvakinj bi morala imeti nekaj domačega. Upam se trditi, da premoremo tudi doma nekaj kvalitete. Končno pa, kje naj igralke dobijo potrebno rutino in samozavest, samo na klopi sigurno ne. Problem seveda ni od danes in ga tudi že jutri ne bo možno rešiti. Veliki apetiti so pogojeni z denarjem in kdor ga ima »piše« pravila, ostalim je dovoljeno sodelovati. Tudi domače prvenstvo že lep čas nima normalnega voznega reda, tekme se prestavljajo že ob najmanjše prehladu.. No, v soboto štartajo tudi naše in takoj derbi. V Izolo prihaja Burja. Težko je bilo kaj napovedovati, pavza je sigurno pustila kaj sledi. Tekma bo sigurno vredna ogleda, tudi dekleta bodo vesela obiska. Moška stran, še malo pavze, predvsem zaradi reprezentance. Priprave so v zaključni fazi, tekma proti našim sosedom (v Umagu) pa je pokazala, da bo ponovitev lanskih uspehov težko doseči. Pomladitev ponuja preveč dilem in le maksimalno zalaganje, predvsem pa sreča, nas bo pripeljala do petega mesta. Tekma proti hrvatom je pokazala, da smo po »miselnosti« še daleč od njih in žreb je bil še kar radodaren, namreč z njim se lahko srečamo šele v polfinalu, če do njega pridemo. Nekaj imen (sterejših) pa bi še kako prišlo. Vizija, zeh je toliko kolikor je zainteresiranih, morda res ni slaba, račune se polaga vedno na koncu.___________________________ www.goldenindex.com POHOD ZA SRCE Podružnica za srce za Slovensko Istro vabi na prvi pohod v novem letu in sicer v nedeljo, 09.01.2005. Pričetek hoje bo v Pomjanu, pot bo vodila do Supotskega slapa ter se nadaljevala do Koštabone, od tam proti Poljanski Buži in Straži, pod Stražo pa je speljana do Šmarij in po pobočju Poljan nazaj v Pomjan. Pot je zelo razgledna, primerna za vse rekreativne pohodnike, ki seveda morajo poskrbeti za primerno obutev. Pohod bo vodil Darko Turk. NOVO v Reviti Izdelki ALOE VERA ESI (pogosto reklamirani na TV) - sokovi: eliksir večne mladosti - gel za kožo: koži vrača naravno ravnovesje in jo pomlajuje - Fermenta! v ampulah in tabletah: za ureditev prebave in večjo odpornost organizma - NO DOL: za gibčne sklepe brez bolečin UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje s____________Tel.: 64 - 040 ■ 64 ŠPORTNA ZVEZA IZOLA IN MANDRAČ IŠČETA Nadaljuje se akcija izbiranja najpopularnejšega športnika in športnice Izole v letu 2005. Tudi tokrat izbirati S POIDOCjO fllaSOVIliC, ki so objavljene v tej in še nekaj naslednjih številkah Mandrača. Glasovnice pošljite ali prinesite na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, 6310 Izoila. Mnogi pa glasujejo! s pomočjo glasovanja po internetu na spletni strani Mandrača Zadnji dan glasovanja bo določen naknadno. Po podatkih iz našega spletnega strežnika je rezultat težko napovedati, v vodstvu je še vedno Bine Pišlar pred Vasilijem Žbogarjem, med jovinci pa je pingponkaš Simon Frank (na fotografiji). Pojavljajo se še nekatera nova imena. Med dekleti je v vodstvu Anja Argenti, sledi ji Vesna Dekleva, njej pa še ena rokometašica -Neža Mitruševska. VAbljeni k glasovanju. §€----------------- NAJPOPULARNEJŠA ŠPORTNICA - ŠPORTNIK 2005 ŠPORTNICA _______ ŠPORTNIK BO ISTRABENZ KUPIL TUDI DROGO? Družba Istrabenz je pred dnevi objavila podatek, da je na različne načine pridobila že več kot 50-odstotni delež lastništva Kolinske, včeraj pa je svoj delež še povečala. Pred tem je imel Istrabenz 11,88-odstotni delež lastništva Kolinske, doslej pa je z nakupom na borzi pridobil še približno dvoodstotnega, in ima torej 13,8-odstotni delež Kolinske. Istrabenzu so med večjimi lastniki v javni ponudbi že prodale ID Maksima, ki je imela 10,18-odstotni delež, Zavarovalnica Triglav (7,66-odstotni delež), KBM Infond (2,68-odstotni delež) in borzna hiša Publikum (1,39-odstotni delež), ki vodi postopek prevzema z javno ponudbo. Prodajo so napovedali tudi v DZU Pomurska, kjer ima vzajemni sklad Primus 2,62-odstotni delež Kolinske. Pomemben delež lastništva premorejo fizični lastniki (teh je več kot 4000), ki imajo približno 20-odstotni delež Kolinske. Delnice Kolinske so prodali tudi vsi člani uprave Kolinske, ki so imeli 0,167-odstotni delež. Kad (11,55-odstotni delež) bo odločal v sredo, Sod (10,59-odstotni delež) pa je včeraj. Prav od njune odločitve bo nedvomno odvisno, ali bo Istrabenzu uspelo pri Kolinski pridobiti 75-odstotni kontrolni delež. Kolinska ima 3,169 milijona vseh delnic, kar pomeni, da je tržna vrednost podjetja ocenjena na približno 20 milijard tolarjev. Vse seveda zanima, ali in kdaj bo Istrabenz napovedal prevzem in objavil ponudbo za odkup tudi s Kolinsko vse tesneje povezane Droge. Kolinska ima namreč 20,02 odstotka Droge, Istrabenz pa zdaj že 14,5 odstotka. Triglav Steber 1 ima 5,93-odstotni delež, Zavarovalnica Triglav 3,64-odstotnega, ID Maksima in Maksima Holding pa skupaj več kot desetodstotni delež Sod premore 8,82-odstotni delež v Drogi in Kad 8,55-odstotnega. V Istrabenzu o nadaljnjih konkretnih korakih v zvezi z Drogo še ne želijo veliko govoriti "V Istrabenzu smo sprejeli odločitev o prevzemu Kolinske. Prednostna naloga je torej dokončna izvedba postopka prevzema Kolinske in hkratno nadaljevanje združitvenega procesa obeh družb. Tisti, ki so nekoliko bolje seznanjeni z Istrabenzovimi možnostmi in z zakonskimi predpisi, menijo, da bi Istrabenz moral napovedati tudi prevzem Droge. Leon Klemše iz koprskih Primorskih skladov pa je dejal, da ne more nihče nikogar prisiliti k prevzemu. Toda temu sledijo določene posledice. Če ne napove prevzema, bi se moral Istrabenz odpovedati glasovalnim pravicam, ki bi segale nad 25-odstotni delež glasovalnih pravic. Seveda je možno, da Istrabenz namesto gotovine lastnikom v napovedanem prevzemu ponudi tudi nadomestne vrednostne papirje. Lahko pa bi tudi ponudil delno nadomestne vrednostne papirje in delno gotovino. Pri vrednostnih papirjih bi lahko res ponudili tudi delnice Kolinske. (Menjalno razmerje je že določeno.) Toda Klemšetu se takšna različica ne zdi smiselna, saj bi se lahko pripetilo, da bi tako izgubili pomemben delež v Kolinski. Zato je precej več možnosti, da bi Istrabenz razglasil dokapitalizacijo in izdajo novih lastnih delnic. Pri čemer ni nujno, da bi se vrednost delnic kaj bistveno spreminjala. Istrabenz bo napoved prevzema Droge objavil šele ob preknjižbi delnic Kolinske. Zakon o prevzemih predpisuje, da mora prevzemnik v treh dneh po poteku prevzemnega roka javno objaviti rezultat Zatem ima Agencija za trg vrednostnih papirjev tri dni časa za izdajo ugotovitvene odločbe. Nato pa mora KDD najkasneje v osmih dneh delnice preknjižiti. Torej se bo moral Istrabenz najkasneje v 14 dneh (v praksi bi to lahko bilo tudi po tednu dni) odločiti, kako bo s prevzemom Droge. Precej neznank je tudi o tem, ali bo Istrabenz ponudil javno ponudbo za odkup Droge in v kakšni obliki. "O tem ne bi ugibali," so včeraj sporočili iz KD Group, ki je minuli teden že prodala svoj delež v Kolinski, a je prek svojih skladov še delničarka portoroške Droge. Iztok Žigon pa se bolj nagiba k mnenju, da morebitna prevzemna ponudba ne bo vsebovala denarne kupnine: "Če bo, lahko prej pričakujemo, da bo Istrabenz v zameno ponudil svoje delnice." (Boris Šuligoj - Delo) POMAGAJMO ŽRTVAM TSUNAMI-JA Rdeči križ Slovenije se je odzval na apel Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmesecaDanes na zbiranje 7,5 milionov švicarskih frrankov za prizadete ob katastrofalnem potresu v jugovzhodni Aziji in se vključil v akcijo zbiranja pomoči. Rdeči križ Slovenije prosi vse, da po svojih najboljših močeh pomagajo in nakažejo sredstva na: TRR NLH 02922 - 0019831742, sklic: 4014, s pripisom „Potres JV Azija". Z jutrišnjim dnem, 29.12.2004, lahko darujete tudi preko sporočil SMS: Darovani znesek enkratnega sporočila je 230 tolarjev! - ključna beseda - CONAMI - ŠtRVlIkR 1919 Denar bomo posredovalilali Mednarodni federaciji RKKdečega križa in Rdečega polmeseca v Ženevo. Vsem darovalcem iskrena hvala! Ustvarjalni Izolani: Štefanija Vidrih Kajfež IPRIISKIH ČIPK NI BREZ USTVARJALNOSTI Za vse, ki tega še ne veste...: v prostorih nove Mestne knjižnice je tudi steklena vitrina, namenjena prav vam, ustvarjalnim Izolankam in Izolanom. Želja ravnateljice Marine Hrs je, da v njej predstavite svoje izdelke: slike, kipce, lesene izdelke, pletenine, vezenine, izdelke iz kamnov in drugih naravnih materialov...karkoli pač izdelujete v svojem prostem času ali za svojo dušo. Razstavice naj bi se vrstile vsak drugi teden, koliko jih bo, pa je odvisno od vas samih. Ko uredite vitrino, lahko v knjižnico povabite svoje domače, prijatelje in znance ter priredite mini otvoritev. Tokrat se je z nežnimi idrijskimi čipkami predstavila upokojenka Štefanija Vidrih Kajfež iz Izole. Gospa Štefanija je po rodu iz Slovenskih goric. Mama jo je že kot majhno deklico naučila plesti, tako da je lahko pomagala pri pletenju garderobe za številno družino. Ker je imela rada ročna dela, se je kasneje naučila še vezenja, kvačkanja, izdelovanja goblenov in vozlanja makramejev. O ljubezni do čipk je povedala: »Čipko sem vedno občudovala, vendar mi je ob skrbi za družino in ob zahtevni službi vedno primanjkovalo časa. To željo sem uresničila sedaj, ko obiskujem Univerzo za tretje življenjsko obdobje Faros v Luciji. Tu sem spoznala, da mi je ta veščina pisana na kožo. Poleg ročnih spretnosti je potrebna izredna matematična natančnost in seveda tudi vztrajnost, vsega tega pa sem se naučila že pri svojem poklicu. Klekljanje me pomirja in medtem, ko vijugam med vogali, okroglinami, polpremeti in podobnimi ovirami po »papircu«, premlevam vse mogoče stvari, obujam spomine, razmišljam o pravkar prebrani knjigi in delam načrte za delo na vrtu, za sprehode ali igre z vnuki. Kaj je dolgčas, res ne vem.« Na otvoritev je povabila svojo mentorico in prijateljice, ki se prav tako ukvarjajo z izdelovanjem čipk. Tako smo lahko v pogovoru izvedeli še, da je rojstna dežela čipke verjetno Vzhod in da so jo trgovci skupaj z vzhodnimi tkaninami kot veliko dragocenost prinašali v Evropo. Od vseh vrst čipk - šivanih, pletenih, kvačkanih, vozlanih - se je najbolj razvila in uveljavila klekljana čipka. Največji razcvet je čipka doživela v začetku novega veka v bogatih deželah zahodne Evrope. Kljekljali so v Franciji, na Nizozemskem, v Italiji pa tudi na Češkem in v Rusiji. O klekljanju pri nas je prvi poročal Valvasor, ki je pisal o klekljaricah v Ljubljani. Najstarejši doslej poznani dokument na Slovenskem iz leta 1696 pa poroča o klekljanju v Idriji Tja so ga verjetno prinesle žene rudarjev iz čeških in nemških dežel, ki so prihajali delat v idrijski rudnik. Znanje klekljanja čipk se je prenašalo iz roda v rod, vendar je veliko pomenilo tudi organizirano učenje klekljanja v šolah in na tečajih. V Istri so čipke izdelovali najbrž že v 15. stoletju. Tudi v Izoli so se mnoge družine ukvarjale s klekljanjem, vendar je ta dejavnost sredi 19. stoletja skoraj zamrla. Po letu 1872 pa sta dve Izolanki dobili štipendijo za obisk čipkarskega tečaja na Dunaju. Leta 1883 je bila ustanovljena Čipkarska šola v Besenghijevi palači, ki je pripomogla, da je čipkarstvo v Izoli zopet oživelo. Izolanke so čipke prodajale v Trst, Videm in Milano. Od leta 1911 je bil tečaj za klekljanje tudi v prvem in drugem razredu Vajenske šole. Ker so se začele takrat vse bolj uveljavljati strojno izdelane čipke, se je v čipkarsko šolo vpisovalo vse manj učenk. Čipkarsko šolo so zato združili s poklicno, obisk čipkarske šole pa je bil obvezen za vsa dekleta od dvanajstega do štirinajstega leta starosti Kljub tem ukrepom so šolo kmalu po letu 1935 zaprli in tudi poskus ponovne oživitve šole ni uspel. Da bi v Izoli zopet obudila spretnost izdelovanja čipk, je Štefanija Vidrih Kajfež pripravljena voditi tečaj klekljanja za vse, ki bi jih ta umetnost zanimala. Kdorkoli bi se želel naučiti izdelovanja idrijskih čipk, lahko pokliče v Mestno knjižnico in se prijavi pri knjižničarki. (Š.P., foto Maja Gregorovič) OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV Društvo invalidov Izola vabi člane in članice na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 4. februarja 2005 v prostorih Hotela Riviera (SGTŠ) s pričetkom ob 16. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva v ulici OF 15 (vrtec Livade) vsako sredo od 15. do 17. ure. Vljudno vabljeni! 670 LET SVOBODNE CERKVE SV. ANTONA PUŠČAVNIKA V KORTAH 17. januar je praznik sv. Antona Puščavnika. Cerkve posvečene njemu so na živinorejskih območjih in spadajo med stare zgradbe. T\idi v Kortah, v občini Izola, imamo tako cerkev. Na njenem mestu je prav gotovo najprej stala kapelica - pil, na kar nas spominja potok Pil, ki izvira izpod nje in se omenja leta 1212. Po izročilu je bil tedaj sedež župnije v bližnji Stari vasi (Običan), ta pa je izumrla v srednjeveških kugah - hud udarec ji je zadala tista leta 1360. Svet so poselili novi ljudje z novimi navadami. Vesti o kortežanski cerkvi segajo v leto 1432, ko se omenja tudi župan. Volijo pa tudi župnika. L 9. 1435 in 22. L 1436 je Veliki svet izolske občine sprejel odloka o skrbi za premoženje svobodne cerkve sv. Antona v Kortah, ki ni bila pod jurisdikcijo izolske komune, in o volitvi župana v Kortah. Iz tega lahko sklepamo, da je izolska komuna Kortam priznavala kulturno avtonomijo - status svobodne Cerkve (župnije?). Podeželju je priznavala cerkveno in posvetno samostojnost zato, ker so njegovi ljudje pripadali drugačni kulturi kot meščani. Tak položaj so si podeželski prebivalci izborili z upornim obnašanjem. Župnijo so vodili duhovniki glagoljaši, ki so vršili bogoslužje v jeziku domačinov. Uporabljali so knjige pisane s slovanskimi -glagolskimi Črkami. To nam potrjuje za glavnim oltarjem leta 1468 nastala kustodija z glagolskim napisom. Tedaj je faro vodil pop Jurko. Žal glagolskih knjig v Kortah ni več (Krkavče in Šmarje jih imata), razen ene, ki pa je v zelo slabem stanju. Izgleda, da so knjige zamenjali s čisto novimi latinskimi. Korte so spadale pod piransko dekanijo in od tu se je izvajal pritisk na glagolsko bogoslužje že veliko prej (1. polovica 19. stol.) kot v sosednjih vaseh, kjer so se glagolske maše ohranile skoraj do konca 19. st.) Kortcžanska župnija je bila od upokojitve in smrti (1984) znanega istrskega Čedermaca Karla Esiha skoraj dvajset let brez svojega župnika. Nadomeščati so prihajali duhovniki iz Portoroža, Kopra in Izole. Zadnji dve leti ima župnija spet svojega župnika. Upati je, da se bo ta stara župnija ohranila tudi zato, da se ohrani identiteta prostora. Sicer pa je podeželje potrebno vsestransko okrepiti in ne ponavljati napak, ki so jih delali režimi, ki identiteti podeželja niso bili naklonjeni. (N.M.) SIIOTO KLUB PREDSTAVLJA Sobota, 15. januar ob 21.30 HIPHOPEVENT Na januarskem cventu bodo nastopili kot zvezde večera Samo, Boris & Brodil podporo pa jim bo dalo nekaj obalnih nakladačev, in sicer Moh Thugz, Pornostarz, Desaf, L.E.S.K. Za baletno brcakdancersko vdušje bodo poskrbele obalne vrtavke Fireflame Crew! »Zanimivi Izolani« Družina SALIJA je zaščitni znak Izole. Sladoled in slaščice je k nam pripeljal njun oče Ekrem, brata Tadžedin in Adnan SALIJA nadaljujeta, vsem v veselje, slaščičarsko tradicijo. V četrtek, 13. januarja 2005 ob 19.uri bosta gosta večera 5. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov "Zanimivih Izolanov" v čitalnici knjižnice, Ul. Osvobodilne fronte 15, Livade-Izola Pridite, zadišalo bo po sladkem... Pogovor bo vodila novinarka Radia KoperCapodistria Nataša Benčič obvestilo zaradi bolezni, odpade predstava AL EN AL DVA, predvidena za petek, 14. januarja, prestavljena bo na kasnejši termin. Denar za že kupljene vstopnice dobite v galeriji ALGA / od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, v soboto od 10.00 do 12.00 / PLESNI TEČAJ V CETORAH Društvo Cetore organizira začetno nadealjevalni plesni tečaj. Začetek tečaja bo v sredo 26januarja 2005 ob 20h v vaškem domu v Cetorah. Vodila ga bo učiteljica Anja, kije vodila tudi lanskoletni tečaj. Pridite tudi če nimate para saj se sorodna duša vedno najde. __________________________ Društvo prijateljev mladine Izola Otroška delavnica "Zvezdice" Vabimo vse otroke od 6. leta dalje na dramske, lutkovne in plesne delavnice, in sicer: - lutkovna delavnica vsak torek od 16. -17.30 ure - dramska delavnica vsak četrtek od 16. -17.30 ure - plesna delavnica vsako soboto od 10. -11. ure, pričetek te delavnice bo 5.2. MESIM GALERIJA PIRAN SERGIO GOBBO Retrospektiva GALERIJA LOŽA KOPER PALAČA GRAVIS1 KOPER LUCIAN© KLEVA pregledna razstava fotografij Trajanje razstave: do 27.2.2005 galeri jalN SUli A SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 Skupinska prodajna razstava MALI FORMAT FOTO KLIIR PORTOROŽ Kavarna Tartini Piran Razstava bo na ogled do 8.februarja 2005. jlalONia IT frl Na ogled je razstava slik različnih avtorjev. Slike je fiOIvi IJO /VUUil mogoče kupiti, prav tako drobne okrasne predmete. Galerija je odprta: v ponedeljek od 17.00 do 19.00, od torka do petka od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00, ob sobotah je galerija odprta od 10.00 do 12.00 Info: 05/641 84 39 V ponedeljek, sredo in petek pa ob istih urah potekajo kreativne delavnice. Vse informacije na tel. 031 460 901, Barbara. Vabljeni! MESTNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO Prisrčno vabi otroke od četrtega leta dalje na ure pravljic, ki so vsak torek in vsako sredo od 17. do 18. ure v stekleni pravljični sobi v Mestni knjižnici v Livadah, Ulica OF 15. Ure pravljic soob torkih v slovenskem, ob sredah pa v italijanskem jeziku s slovenskim prevodom. Vsaki uri pravljic sledi likovna ali gledališka ustvarjalnica. Pridružite se nam, veseli vas bomo! Le na copatke ne pozabite! NADALJEVALNI MEDOBMOČNI FOLKLORNI SEMINAR za mentorje otroških folklornih skupin Seminar v organizaciji Območne izpostave JSKD Izola bo potekal v izolski Sončni dvorani v petek, 14. januaija, med 15.30 in 19. uro. Pod vodstvom Mojce Lepej, izprašane vodje folklornih skupin,bodo seminaristi nadgradili znanja o dediščini otroškega izročila na območju južne Primorske - Krasa, kraškega roba in slovenske Istre ter se naučili, kako elemente dediščine kvalitetno prenašati v sodobni način odrske postavitve. Literarni natečaj URŠKA 2005 Revija Mentor razpisuje literarni natečaj za Festival mlade literature URŠKA 2005. Na natečaju lahko sodelujejo avtoiji, stari nad petnajst let, ki svojega dela, razen v samozaložbi, še niso izdali. Svojo literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila morajo v treh izvodih poslati do 20. januarja na naslov: Revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »za festival Urška«. Vsi avtorji bodo povabljeni na eno izmed medobmočnih srečanj, najboljšemu pa bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec. Razpis in dodatne informacije: dragica.breskvar@jskd.si ali telefon 01 24 10 516._ KINO ODEON - Art kino 13. -15.01.01:20.30 ter 16.Otok 10.30 POGREŠANAležiserlilimshihg 14. Ib 15.01. ol 18.30 tor 16. Olot 20.30 ler 17. io 10. Otok 10.30 N EVER J ETN l-THEINCBEDIBLES ROŽiSOrBRAD INI 17. In 18. (D. ob 20.30 tor 19. Olok 10.30 ZAČASNA ZENA-miFUUGEROSOKES Režiser:iisaohun 19.-22. Otok 20.30 ter 23.tok18.30 GRAZIJIN OTOK-RESPIRORežiser:ENMIUELECRIMESE naj vam zimo skrajšajo knjige! 2 ljuUzni ft LEBRilS 2>m VABIMO VAS V KNJIGARNO LIBRIS NA MANZIOLIJEV TRG, KJER SI KNJIGE LAHKO V MIRU POGLEDATE. ŽELJENE KNJIGE VAM TUDI NAROČIMO. V JANUARJU IMAMO ŠE VEDNO VELIKO KNJIG PO UGQQNIH CENAH. OBIŠČITE NAS OD PON.-PET. OD 9-12. IN OD 16-19.URE, V SOB. OD 9-13.URE. POKLIČITE NAS NA TEL.: 6400 135 IN OBIŠČITE NASO SPLETNO PRODAJALNO NA WWW.LIBRIS.SI. Izola v medijih TEDEN ZANIMIVIH IZOLSKIH AFER IN AFERIC Izola je postala pravo mesto. Čeprav bi jo po velikosti lahko primerjali s kakšno prleško se v medijih pojavlja skorajda vsakodnevno, enkrat s svojimi dosežki, drugič s svojimi napakami. Vsake toliko pa pridejo na vrsto tudi afere in ta teden smo imeli na voljo kar dve. Ena je bila seveda posebej odmevna, saj je vključevala županjo Bredo Pečan, druga pa manj atraktivna a za udeležence nič manj boleča. V Mandraču ju omenjamo zgolj zato, da ne bi kdo dejal, da ne vemo, kaj se v našem prostoru dogaja. OBRTOZNICA ZA BIVŠEGA DIREKTORJA Na strani kronike smo ta teden najprej prišli z informacijo, da je Okrožno državno tožilstvo iz Kopra na koprsko sodišče vložilo obtožnico proti Marinu Ferfolji, bivšemu direktorju Zdravstvenega doma Izola in še proti dvem tajnicam in trem voznikom reševalnih vozil zaradi domnevnih zlorab položaja. Po ugotovitvah kriminalistov naj bi bivši direktor in trije reševalci v štirih letih (od 1998 do 2002) protizakonito ustvarili za 126 milijonov tolarjev zaslužka. Po obtožnici sodeč naj bi si tajnici in direktor v tem obdobju pridobili denar z neupravičenim pisanjem potnih stroškov, ki naj bi jih bilo za 14 milijonov, od česar naj bi direktorju pripadlo 11, tajnicama pa tri milijone tolarjev. Afera o preveč opravljenih kilometrih izolskih reševalcev je izbruhnila pred tremi leti. Zdravstveni dom Izola naj bi ZZZS neupravičeno zaračunaval prevoze, ki jih ni opravil. Direktor Marino Ferfolja je tedaj in tudi danes utemeljeval, da tako obračunavajo prevoze po vseh reševalnih službah v Sloveniji in da niso oškodovali ZZZS, ker so vsako leto opravili več kilometrov, kot jim jih je ZZZS plačala. Franci Matoz, odvetnik Marina Ferfolje, je že napovedal, da obtožnica nima vseh tistih sestavin, ki jih predpisuje zakon o kazenskem postopku in tudi Marino Ferfolja je prepričan, da bodo lahko dokazali, da se niso okoriščali s takšnim obračunavanjem kilometrin. Sicer pa je novo vodstvo Zdravstvenega doma Izola uspelo doseči poravnavo z ZZZS, tako da so zavarovalnici plačal za nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev, kolikor naj bi bilo dejansko ugotovljene škode. POTNI STROŠKI IZOLSKE ŽUPANJE Izolsko javnost je kmalu zatem razgibala informacija, ki jo je najprej objavil časnik Finance (tistega dne ga zamudniki v Izoli niso mogli več kupiti) da izolska županja Breda Pečan neupravičeno prejema potne stroške za prihod in odhod v državni zbor, in sicer zaradi tega, ker uporablja za prevoz občinski službeni avto in si po mnenju nekaterih ne bi smela zaračunavati še potnih stroškov. Županja Breda Pečan je že za Finance zavrnila očitke in pojasnila, da ima z občino sklenjeno pogodbo o uporabi službenega avtomobila v zasebne namene in to po pravilniku o uporabi službenih avtomobilov, ki je bil sprejet 18. januarja 2000 in ki posebej določa tudi pogoje uporabe službenih avtomobilov v zasebne namene. Novinarji pa so še izbrskali, da od državnega zbora dobi štirikrat na mesec povračilo za vožnjo z avtobusom v obe smeri. Čeprav se ne vozi z avtobusom, kar znaša nekaj več kakor 20 tisoč tolarjev na mesec. Županja je za medije še povedala, da takrat, ko se pelje službeno iz Izole v Ljubljano za občinske potrebe, potuje na občinske stroške, ko pa potuje v Ljubljano kot poslanka ali zasebno, tedaj posebej obračuna kilometre, bencin in cestnino. ZIMA V PRAZNEM MESTU V prejšnjem Mandraču smo nekaj besed namenili izolskim trgovcem in njihovemu boju za obstanek, ta teden moramo dodati vest, da se trgovina Carmen seli v koprsko Supernovo in bo celoten poslovni prostor najverjetneje spremenil namembnost. Pozabili smo tudi povedati, da je po dolgem času vrata zaprla trafika Garfield, zato ni niččudnega, da je fotografu Boštjanu Mejaku uspela takšna fotografija. POLICISTI VABIJO NEPRIDIPRAVE? Iz izolske policijske postaje so nam in javnosti sporočili, da so ob koncu prejšnjega tedna opravili preventivni pregled večjih stanovanjskih hiš v starem delu mesta ter ugotovili, da je večina skupnih prostorov odklenjenih, vrata pa pogosto tudi odprta. Ker stanovalci v skupnih prostorih puščajo tudi vrednejše predmete so jim svetovali, naj vrata zaklepajo. Načelno je vest vrez pripomb in akcija policistov tudi. Nekaj pomanjkljivosti pa smo ji vendarle našli. Najprej to, da so s to informacijo nepridipravom povedali, da so vrata hiš v starem mestu v več kot polovici primerov odklenjena in da se splača malo pogledati naokrog. Ob tem pa so spregledali, da so bila odprta vrata od nekdaj značilnost strnjenih mediteranskih mest kjer so bili prebivalci od nekdaj najboljši varnostniki pred nepridipravi. Da je temu res tako jih lahko prepriča preprost statistični podatek o razmerju hišnih tatvin v Livadah ali Jagodju in v starem delu mesta. Sodeč po informacijah v kriminalijah je hišnih kraj veliko več v Jagodju kot naprimer v Koprski ulici. O zaklepanju vhodnih vrat pa bi nekaj vedeli povedati tudi poštarji in raznašalci časopisov. Poštni nabiralniki so namreč v hodnikih, vhodna vrata pa zaprta. Ob petih zjutraj je na ta način težko razdeliti časopise ali kakšne druge pošiljke. Najti bomo morali kaj bolj našega, domačega. NASE DARILO KO JAZ RAZMIŠLJAM O DARILIH, SE MI ZDI, DA MI JE PRAV TAKO LEPO NEKAJ DOBITI KOT DARILO PODARITI. DARILO MORA BITI PRESENEČENJE. VČASIH PA SE LJUDJE MED SABO ZMENIJO KAJ BI SI PODARILI, IN TO JE TUDI SPREJEMLJIVO. SICER PA SE ZA NOVO LETO KUPUJE MAJHNA DARILA. ZA ŽENSKE SO PRIMERNA NASLEDNJA DARILA: MLINČEK ZA KAVO ALI OREHE, PREDPASNIK, PRTIČEK, KRPICA, KAKŠNO SPODNJE PERILO BOLJ ŽIVAHNE BARVE. MOŠKIM PA SE ZA NOVO LETO LAHKO KUPI KAKŠNO KOLONJSKO VODO, BRIVNIK, PASTO ZA ČEVLJE, SPODNJE PERILO, VINO, COPATE, KAKŠNE VELIKE HLAČE. POTEM PA SE ŠE TAKA DARILA, KI SO PRIMERNA ZA VSE: KREMA ZA ROKE, CEDE, PANETON, SLADKARIJE, KAKŠNE MAJHNE ČEVLJE, PRAZNE DENARNICE. ČE IMA PUNCA “MAROŽOTA” MU LAHKO KUPI: MAJHEN MOBITEL, URO, OKRASNI KROŽNIK. FANT PA LAHKO SVOJI “MAROŽI” KUPI: TORBICO, SLAŠČICO, ZAPESTNICO, VERIŽICO, EPILATOR. ČE PA FANT KUPI “MAROŽI” PRSTAN, TA POMENI, DA BO V NOVEM LETU ŠE KAKŠNA POROKA. ZA OTROKE SO PRIMERNE IGRAČE IN KNJIGE. KUPOVANJE DARIL MORA BITI VESELJE, ČE PA ČLOVEK NIMA DENARJA, MORA ITI PO NJEGA NA BANKO. NIVES Ottimismo? Si, pero... Nelle trascorse giornate mi e stalo spesso chiesto un par er e sull 'ormai estinto 2004, e un pronostico sul nuovo 2005. Un esercizio della materia grigia, che, volta per volta, mi ha portato a modificare quanto sentenziato ancora poche ore prima, risultato di nuovi ragionamenti e dinuove constatazioni. Ma, comesidice, soltanto chi e stupido non riesce a cambiare le proprie opinioni. Lasciamo perdere l 'ormai estinto 2004, con tutto quel che di positivo e di negativa ha comportato. Mail2005, anoi, dasempre considerati minoranza e popolazione di confine, offre davvero qualche spunto di ottimismo? Se non altro alla luce delle dichiarazioni del nuovo governo, uscito dalle recenti elezioni politiche, e in seguito al tanto osannato “accordo di coalizione "? Diciamo subito, che la mossa deli 'allora ancora premier incaricato Janša e stota posiliva ed ha contribuito a stemperare parte della sfiducia che la nostra Comunitd ha storicamente nutrito nei confronti della destra. Ci e stoto chiesto pure, se ritenevamo di poter credere a chi, ancora pochi mesi prima, si trovava arroccato suposizioni completamente diverse, quando non addirittura contrapposte. Rispondemmo, se non andiamo errati, che chiunque, una volta al pošto di comando, ha l 'obbligo e il dovere di esprimersi e di agire con la responsabilitd che la nuova condizione comporta. P er d... Si, rimane sempre un pero... E indubbio che la destra, per sua antica e naturale tradizione, tenda a condurre una politica conservatrice e liberale in netto contrasto con iprincipi dello Stalo sociale. Non e una novitd nemmeno constatare che le forze oggi al governo hanno sempre sostenuto la necessitd di portare avanti con ritmi sostenuti la privatizzazione di tutto il settore sociale, come sanitd, istruzione, cultura, informazione. La nostra Comunitd minoritaria e parte, pur se piccola, del sociale: in assenza di una politica che nei bilanci dello Stat o favorisca il sociale noi dove andr e mo a sbattere il našo ? Nel privato? Ma per caritd. Non facciamoci illusione: e tutto questione di tempo! Silvano San Coro “Haliaetum” verso il trentesimo II Coro misto "Haliaetum’’ della Comunita degli italiani "Besenghi” di Isola e entrato con indiscutibile successo nei suo trentesimo anno di attivita. Dopo 24 anni che 6 stato diretto dal Maestro Claudio Strudthoff, ha iniziato la stagione 2004-2005 sotto gli ordini del dott. Giuliano Goruppi. Laureato in scienze naturah e raggiunta 1’abilitazione didattica, il Maestro Goruppi e laureando in composizione corale e direzione di coro. La sua attivita artistica spazia nei seguenti ensemble: Ars mensurabilis (Siena), mušica medievale; Dramsam (Gorizia), mušica medievale; Polivox (Trieste) mušica vocale moderna; Sarband (Monaco), mušica medievale; Vox Hesperia, gruppo delTAccademia Filarmonica di Bologna, mušica rinascimentalee barocca; Cappella Musicale della Basilica di San Petronio di Bologna, mušica rinascimentale e barocca; Cappella Civica di Trieste, mušica sacra; Fortuna (Bologna), mušica rinascimentale; Dumblis et puemas (Udine), mušica rinascimentale. Ha diretto e ancora dirige alcuni cori di indiscusso spessore. Ha sostenuto concerti in numerose localita di prestigio italiane, in Austria, in Germania, in Francia, in Cecoslovacchia, circa 250 concerti. La sua attivita didattica comprende la preparazione vocale di un gran numero di cori. Con la detta sua attivita si e meritato i seguenti premi a concorsi di canto corale: Corovivo, premio di Eccellenza (1990, 1995, 1997, 2001,2003); Marano Vicentino, primo premio e premio speciale (1996), terzo premio (1997); II Maestro Goruppi Foto: Aljoša Šumenjak Seghizzi, premio di Eccellenza e premio speciale RAI (2000) e tanti altri ancora. E stato il miglior attore nei miglior spettacolo al Festival di mušica e teatra “La sera del di di festa” (1994). Ricca pure la sua discografia.. Un tanto per presentare colui che si e assunto il compito di guidare il Coro “Haliaetum" della Comunitž degli italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi” di Isola verso nuovi lusinghieri traguardi. Gianfranco Siljan // Coro Haliaetum Foto: Aljoša Šumenjak Non c'e piu religione 4» / monumenti, soprattutto quelli di un certo spessore culturale, a Isola non hanno incontratola fortuna. Quello dedicato alla sofferenza, creato dallo scultore Oreste Deguel, che oggi si trova nel parco che fiancheggia il cimitero cittadino, ha avuto una storia travagliata durata guasi guaranfanni prima di trovare un pošto deputato a Isola che lo aveva finanziato con i contributi volontari dei suoi cittadini. Poi, guello che si richiama al simbolo di Isola, alla colomba col ramoscello d’ulivo, scolpito al Simposio Forma Viva da uno scultore inglese con la sponsorizzazione del nostro comune, fu dimenticato nelharea che ospita detto simposio per oltre due anni prima di trovare la sua sede lungo la riva di Punta Gallo. Oggi, guesto monumento sembra essere guasi dimenticato da tutti gli isolani. Infatti, guesti ultimi sono piu portati a sputacchiare guella specie di monumento eretto nel mandracchio in occasione del cinguantenario della firma del Memorandum di Londra. E visto che il “ramoscello d’ulivo”ha perso gualsiasi considerazione, gualcuno ha pensato di nasconderlo dietro i cassonetti per la raccolta differenziata dei rifiuti. Insomma, la cultura e cultura. Gianfranco Siljan ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT Esaurite le festivita, smaltiti panettoni e spumanti nonche vivande e bevande di ogni genere da ciascuno di noi, presumibilmente, consumate in guantita industriale in guesto periodo, con il ritorno alla guotidiana normalitd si e rimessa in moto anche lasezione ricreativo-sportiva della C. I. Besenghi. Particolarmente attivi i bocciofili impegnati nel campionato litorale-carsico in cui, considerato lo spessore tecnico della concorrenza, stanno tutt 'altro che sfigurando, anzi in alcune circostanze hanno saputo sfoderare prestazioni di elevato valore. Costatazione testimoniata dal risultato di parita strappato nel derby ai ben piu guotati “cugini della Jadran Isola, neo promossa alla Superlega slovena, la cui adesione al torneo e mirata verso un mantenimento di guegli automatismi competitivi che le verranno ulili per i prossimi impegni di gran lungapiuprobanti. Tuttavia il lotto delle sguadrepartecipanti, ben 16, al suddetto torneo, che si chiuderd a maržo, res ta di rispettabile valenzaper cui i risultati conseguiti dalla Besenghi vanno rimarcati adeguatamente. Nelle 6 partite disputate fino al momento della stesura del pezzo ha ottenuto 2 vittorie, 2 pareggi, di cui guella gid citata nella stracittadina, e subito 2 sconfitte. Numeri, eguivalenti nei meriti e demeriti, che le permette di navigare in media classifica. Niente male per il momento. Roberto Siljan Si dice e non si dice Due parole in merito alle voci “acclimatare” e “acclimatarsi”. Diciamo subito che si tratta di due brutti francesismi. E piu brutti ancora sono: acclimatizzare, acclimatizzarsi, acclimatizzazione, acclimatizzato. Forme italiane e corrette sono: acclimare, acclimarsi, acclimazione, acclimato. Pero e piu salutare, dal lato linguistico naturalmente, dire: assuefarsi al clima. G. S. Coromislo UIST“Tantopercantare" Foto: A tjoša Šu menja k Dopo il concerto di N at ate, ta Comu nit a (legli italiani “Pnsquale Besenghi ctegli Ughi ” di Isola e venuta incontro alla volontd del Coro mislo VIST “Tanto per cantare” di Reggio Emilia (I), diretto da Francesca Canova, che si trovava in vacanza nella nostra regione, organizzando il concerto detla Befana. Lo ha fatto ntercoletli, 5gennaio, alla Časa di cultura della nostra localitd. In una sala gremita, soprattutto da un pubblico derivante da varie localitd italiane, si sono esibitiil Coro misto “Haliaetum "della nostra comunitd, diretto da Giuliano Goruppi, e it Coro misto reggiano a cui e stato dedicato il concerto, intermezzato da un piacevole spettacolo di ballo moderno, sostenuto dalla stessa compagnia emiiiana. La serata d stala motivo di avviamento di nuove conoscenze e amicizie tra le due realtd che del belcanto fanno un loro motivo di vivere. G.S. attivitA comunitaria BIBLIOTECA E SALA Dl LETTURA Sede: primo piano di Palazzo Manzioli (entrata in Via Smrekar) Orario: dal lunedi al venerdi, dalle ore 16 alle 19 MANIFESTAZIONI CULTURALI Martedi 11 gennaio, ore 17, Isola, sede della Cl Dante Alighieri VERSI IMPEGNATI E LEGGERI poesie di autori vari, in lingua e in vernacolo, proposte da Dario Scher. Organizzazione: Cl D. Alighieri con il contributo dellVI e dellVPT. Ingresso libero. Sabato 22 gennaio, ore 20, Isola, Palazzo Manzioli ETHNOINSULA -ATANASOVSKI GUARTET Prosegue anche nel 2005 la serie di serate dedicate alla presentazione delle varie forme di mušica etno. Ouesta volta si esibirš il gruppo musicale del compositore, sassofonista e flautista V. Atanasovski, unguartetto che vede la collaborazione di artisti sloveni, italiani e croati. Organizzazione: CAN Isola. Ingresso libero. Mercoledi 26 gennaio, Isola, Palazzo Manzioli OLTRE LA SIEPE VEDO IL TORMENTO DEGLI ULIVI Itinerario letterario-musicale istriano di F. Chersicla presentato dal Gruppo letterario della Cl "P. Besenghi degli Ughi’’ di Isola. Dicitori: A. Božič, O. Matijašič PucereG. Miglioranza. Partecipe-ranno alla serata il soprano E. Matijašič e la pianista E. Buffulini. Allestimento musicale e tecnico di C. Chicco. Regia di M. Maurel. Organizzazione: Cl P. Besenghi degli Ughi. Ingresso libero. Venerdi 28 gennaio, ore 20, Isola, Palazzo Manzioli CONCERTO DEL GRUPPO “7 PLUS’’ II guartetto vocale di Isola si esibira in brani tratti dal suo variegato repertorio. Organizzazione: CAN Isola. Ingresso libero. Sabato 29 gennaio, ore 20, Isola, Časa di Cultura “MANO IERA MEJO SE STAVIMO A ČASA” Rappresentazione del gruppo “Proposte teatrali del CRAL Poste” di Trieste. Regia di M. Tramontina. Organizzazione: Cl P. Besenghi degli Ughi. Ingresso libero. Gennaio Capodistria, Palazzetto delle Bocce CAMPIONATO INVERNALE Dl BOCCE La sguadra della Cl “P. Besenghi degli Ughi” di Isola incontrerš domenica 9 gennaio alle ore 17 la “Oljka” di Škofije, domenica 16 gennaio alle ore 11 la “Jadran" di Kozina, sabato 22 gennaio alle ore 10 la “Gradišče” della omonima localita e domenica 30 gennaio alle ore 17 la “Luka 2” di Capodistria. Il Mandracchio, foglio della Comunitd italianadi Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan, It. Siljan, A. Šumenjak Sede: Palazzo Manzioli Isola, Slovenia tel., fax: (+386 5)616 21 30,616 21 32 www.can-is.si can.isola@can-is.si ATTIVITA SPORTIVO- VASKO RICREATIVE ADRABESA KRIMINALNE ZELO SUHO PERILO V zraku je velika vlaga in je nekdo sklenil, da bo gospodinjam pomagal pri sušenju perila. Prišel je do zunanjega sušilnika za perilo in na neznan način perilo preprosto zažgal. Lastnica oziroma perica je oškodovana za kakšnih 50 tisočakov. ZELO GORLJIV KONTEJNER Neznani ljubitelj prižiganja je v Zupančičevi ulici prišel do kontejnerja za zbiranje papirja in ga preprosto zažgal. Javno podjetje Komunala je prikrajšano za 50 tisoč tolarjev, Izola pa ima piromana več. DRAGO PONAREJANJE Neznani voznik je v Izoli točil bencin na enem od servisov in plačilo opravil s ponarejenim bankovcem za tisoč tolarjev. Glede na ceno tiska je vprašanje, če se mu je ponarejanje sploh izplačalo. LJUBITELJ MRTVE NARAVE Neverjetno, kaj vse kradejo. Neznanec je naprimer s kovinske ograje ukradel kravjo kožo, ki jo je lastnik tam obesil, da se dobro presuši. Škode je, čeprav gre za mrtvo naravo, za več kot sto (105) tisočakov. VROČI INTERFONI Občan je sporočil, da so zgoreli zvonci na vhodnih vratih enega od blokov. Dečki so lahko hitro ugotovili, da se je vžgalo skupno stikalo za osvetljevanje vseh zvoncev, nato pa se je ogenj razširil navzgor po inštalaciji, tako da so zgorela plastična stikala petih zvoncev. Vzrok požara je najverjetneje kratek stik, ki je nastal zaradi dotrajanosti domofona in celotne inštalacije. ZALETEL SE JE V PSA Na Belvederju se je voznik kolesa z motorjem zaletel v nezavarovanega psa. Ker pes ni bil na vrvici bo lastnik dobil obtožilni predlog po zakonu o zaščiti živali. NEREGISTRIRANO SE JE ODPELJAL Neznanec je vlomil v prostore enega izmed podjetij v Polju in v pisarni ukradel ključe neregistriranega osebnega avtomobila Renault Laguna, srebrne barve. Vozilo, ki je bilo parkirano na parkirišču pred podjetjem je nato odpeljal v neznano. PREHITRI TAKSIST Nekaj po polnoči je voznik taxija na Rexu zapeljal v jarek in se prevrnil na streho. Kot so ugortovili prometni policisti je 37-letni taxist zaradi neprilagojene hitrosti na spolzki cesti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v obcestni jarek. V nezgodi ni bil poškodovan. VSI SO JO VIDELI Sredi popoldneva je na parkirišču pred Merkatorjem v Izoli doslej še neznana voznica osebnega avtomobila Toyota, tip Variš, piranskega registrskega območja, sive barve pri vzvratni vožnji trčila in poškodovala parkiran osebni avtomobil Fiat Punto ter s kraja odpeljala ne da bi se ustavila in nudila svoje podatke lastniku. Voznico pozivajo, da čim prej pride na policijsko postajop in dečkom prihrani čas, ki bi ga porabili, dajo poiščejo. UMRL JE NARAVNE SMRTI Policiste je poklical izolaki poštar in povedal, da eden od stanovalcev v Jagodju že dalj časa ne dviguje pošte kljub temu, da v hiši gori luč kar je skrajno čudno. V hišo so vstopili gasilci in policisti ter našli mrtvega 39 letnega domačina. Kot vse kaže je možakar umrl kar nekaj dni nazaj in to naravne smrti. POMAGAJTE GA NAJTI Ob mraku se je v križišču pod Bolnico Izola pripetila prometna nesreča v kateri je bila poškodovana ena oseba. Nesrečo je povzročil neznani voznik neznanega rdečega osebnega avtomobila, ki je vozil po klancu navzgor in prehiteval na polni črti v škaije. V tem trenutku je iz smeri bolnice proti Izoli, pravilno po svoji strani pripeljal 20 letni voznik osebnega avtomobila Rover 216. Da bi preprečil trčenje je zapeljal v desno na pločnik in na brežino, pri tem pa sc je Rover prevrnil na streho, nazaj na cesto. V nesreči je bil lažje telesno poškodovan voznik Roverja, njegova sopotnika pa na srečo nista bila poškodovana. Policisti pozivajo vse morebitne priče te nesreče, predvsem pa voznika vozila, kije bilo prehitevano, da pokliče na št. 113, da bi pojasnil okoliščine nesreče. ALKO LESTVICA Kriza. Vsega eden od ustavljenih voznikov je napihal slabih 0,93 g/kg krvi. Čestitamo. KAJ SE DOGAJA Vodja policijskega okoliša in strokovnjaki občine Izola so opravili pregled ceste do Kort, ter določili mesta za stacionarni merilec hitrosti, ki ga bodo postavili v naslednjih dneh. Glede na to, da na tej cesti zadnje čase beležijo vse več nesreč želijo tudi na ta način povečati varnost prometa. MALI IZOLSKI OGLASI Stanovanja, poslovni prostori - Do junija oddamo opremljeno garsonjero v bloku v Izoli. Tel. 6417 078 (po 15. uri) - Prodam (brez posrednika) trisobno, 80 m2 veliko stanovanje na Markovcu, klima, centralno ogrevanje, telefon, v 4. nadstropju, s čudovitim razgledom na moije. informacije: gsm 031 617 717 ali 05 639 60 62 - Prodam poslovni prostor na zanimivi lokaciji na Markovcu, 43 m2, opremljeno, centralno ogrevanje, brez posrednika tel. 031 617 717 ali 05 639 60 62 - V centru Izole najamemo dvosobno stanovanje, tel 031 544 221 po 16. uri - Prodamo starejšo hišo v Gažonu. tel 051 411 976 - V Izoli ODDAM SOBO dvema študentoma, nekadilcema. Tel.: 041 883 635 - Študentka - iščem sostanovalko v Izoli, 10 m od plaže, parkirni prostor zagotovljen tel. 05 6418 024 - Oddamo manjše enosobno stanovanje, cca 30 m2. Vseljivo 29.decembra ali po dogovoru. Cesta v Jagodje 15. Tel. 05 6417 224 - Parcela 8500m2, v bližini komunalnih priključkov, vzhodna lega, zaledje Izole, ugodno prodam.Tel: 642 00 80 po 20h. - ODDAM poslovni prostor v Izoli - PC Livade (pisarna, agencija) 45 m2 + parking. inf041716915 - V Izoli ali okolici vzamem GARAŽO v NAJEM tel 041 829989 - Stanovanje, lahko starejše v Izoli ali okolici kupim, teči 041 608 765 Motorna vozila - Renault 19, model 1.8 RTi, letnik 93, prevoženih 191.000 km, metalne temno zelene barve, redno vzdrževan, centralno zaklepanje, servo volan, pomična streha, reg. do apr. 2005, spojler, zimske in letne gume. Cena: 340.000 SIT oz. najboljša ponujena cena. Ponudbe na tel. 031 560401 (po 16.1. na 041 633 987) - Prodam Megane coupe šport 1,4 16V , 1.200, prva Istnica, temno modre kovinske barve, 60.000 km, vsa oprema, cena po dogovoru, tel. 641 4832 - Ugodno prodam avtomobil Xantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826 - Ugodno prodam avtomobil FIAT TIPO 1,4, troja vrata, črne barve, letnik 93, 1.lastnik tel.040 887 005 - Prodam OA Passat, bel, 1'95, TD, 200 OOOkm, dobro ohranjen, servisiran, cena po dogovoru, 041 958 425. - HONDA 50X8 RS model 2000, - PRODAM: 8.000 km, rumene barve, ALU okvir črn, 2X disk zavora zelo lepo ohranjen. tel 040 752 708 - Prodamo leseno batano, 5,7m z vgrajenim motorjem Penta 5 KM. Info. 041 724 209. Delo - Iščemo delavke za delo v proizvodnji v prehrambeni dejanosti. Informacije na tel. 05 677 10 21 • Prodam zelo dobro ohranjeno zbirko NAŠA BESEDA 1.1974 tel 040 681 523 - INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603 - POMOČ pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje,...) nudim. tel 031 471 566 - Slikopleskarska dela izvajam. Tel.: 031 862 579 Razno - Podarim železno posteljo, trisedežni raztegljivi kavč in okroglo leseno mizo. Vse v Simonovem zalivu, zaželjcno, da odpeljete hkrati. Tel. v večmih urah 040 421 467. - Prodamo pse, čistokrvne nemške ovčarje z rodovnikom, stare 10 tednov. Tel. 041 204 085 - Prodam mobilni telefon Sonyericsson model T 230, star 8 mesece, še v garanciji in nov foto aparat. GSM/ 051 258 647 - Prodam kotel za kuhanje žganja (801) GSM 041 345 965 - Prodam sedežno garnituro s foteljem 051 414 976 ali 05 641 35 68 - Prodam posteljo v omari + omaro (za 1 osebo), skoraj novo tel. 05 641 62 67 - Zaradi selitve prodam spalnico (francoska postelja), 2 postelji dimenzij 200 X 190, dve otroški omari in 3,15 m kuhinje v beli barvi skupaj z belo tehniko. Cena po dogovoru tel. 040 608 357 PROŠNJA Smo petčlanska družina in si trenutno ne moremo privoščiti nakupa RAČUNALNIKA. Če ima kdo računalnik ki ga ne potrebuje več in bi ga lahko podaril, prosimo da nas pokliče na tel. 031/ 760 - 794. jc tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik:: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marce-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www,mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. AMBICIOZNI IZOLSKI VINARJI Dvakrat Korenika in po enkrat Rojac, Žaro in Markovič. To je pet izolskih vinogradnikov in vinaijev (Rojac sicer le polovično), ki so prepričani, da bodo z ustanovitvijo konzorcija istrskih vin lahko naredili pomemben korak k uveljavljanju istrskih, in s tem tudi svojih, vin v Sloveniji in v svetu. v DREVO ZIVLIENIA POGUMNO RASTE Nova kmetija so projektanti poimenovali zgradbo terapevtske skupnosti Drevo življenja, ki počasi a vztrajno dobiva podobo impresivnega objekta na pobočju nad Medljanom. Gradnja napreduje s prispevki mnogih sponzorjev katerim se je v ponedeljek pridružila še Vanka Koper s prispevkom v višini 500 tisočakov. Vodja izolske poslovne enote, Marko Fortuna, je Petru Šeretu, predstavniku društva, izročil ček s katerim bodo dela lahko še pospešili. IZOLANI IMAMO RADI TUDI BABICE Na lanskem festivalu Kino Otok nagrajeni ruski film Babica je začel pot po slovenskih kinematografih in začel jo je prav v našem mestu. Premiera je bila skrbno pripravljena in zato se ne gre čuditi odličnemu obisku, kakršnega bi bilo lepo doživeti tudi ob drugih podobnih priložnostih. M0T0H0V KOT TUDI KRAJANI ZNAJO BRATI NAČRTE Tudi razprava o zazidalnem načrtu Šared je pokazala, da krajanov ni mogoče kar tako peljati žejne čez vodo. Znajo brati grafične karte, razumejo obrazložitve in imajo včasih tako vsebinska vprašanja, da predlagatelji ne morejo razprave odpraviti z levo roko. Tako je tudi prav, saj gre pri vsakem takem posegu za odločanje, ki ima dolgoročne posledice za ta prostor in te ljudi.