"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ratara P«tu* Caaraatead.
The largest Slovenian Weekly m the United Štete« of America.
Issued every Wednesday
Subscription rate;
Por tsmbsw raartjr-. $1.20
F<n mm mmmbmn.......«2.00
Foreign CoontriM..... $3 00
Telephone 1048
V._>
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIONl
Entered as Second-Claes Matter December 9, l»20.at the Po«t Offiee at Joliot, Illinois, Under the Act of Aagust 24. 1912

/-—
Največji slovenski tednik v Združenih državah.
Izhaja vsako sredo.
Naročnina:
Za Claas, aa leto ...... $1.20
Za neilaaa............$2.00
Za issusalT«.........$3.00
NASLOV
ofedaBlra in apravaStra Jat
1004 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Telefon: 1048

ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Štev. 25. No. 25.
JOLIET, ILL., 21. JUNIJA (JUNE) 1922.
Leto VIII. — Volume Vm.
PROSLAVA SREBRNEGA JUBILEJA REV. JOHN PLEVNIKA.
Jver smo minulo nedeljo ob hajali v naši cerkvi sv. Jožefa prvo srebrno mašo, se je ta sla-vnost radi tega v toliko večjem obsegu in lepše ivršila, pa tudi zaključila. "*
Velike zastave v stolpih ter na pročelju cerkve so že v sobo to popoldne naznanjale pomem ben dan srebrnega jubileja na šega spoštovanega g. župnika; tako so fantje tudi okrasili pročelje cerkve pred vratmi z mlaji, zelenjem ter cvetočimi orleandrami; nad vhodom se je pa kazal 16 čevljev dolg napis: 4'Bodi pozdravljen srebrnoma-šnik!" in v angleščini.
Vreme zadnjo nedeljo je bilo kakor nalašč za tako slavnost ugodno in milo. Po izdelanem vsporedu se je pričela parada po Scott, Jackson in Chicago cesti proti cerkvi pomikati o-krog čptrt na 11. uro; parado je vodil slavnostni maršal Mr. Josip Sitar na čilem konjiču. Kaj ganljiv je bil prizor ko je za raznimi društvi korakalo 25 belo oblečenih deklic in 25 dečkov, ki so tvorili častno spremstvo jubilarju v spremstvu velikega števila duhovnikov ter mil. g. škofa Hobana iz Chicaga. K daritvi srebrne sv. maše je prihitelo toliko vernikov od blizu in daleč, da je bila cerkev natlačeno polna. Prišli so celo iz Chicaga, Wau-kegana in bližnjih naselbin.
Pri vstopu čast. duhovščine v cerke*- so pevci na koru sre-brnomašniku zapeli sledečo novo pesem v pozdrav:
"Srebromašnik prečastiti, vsak faran slavi te vnet, ker si verne" znal voditi dolgih petindvajst let! Kad si pasel nas avčice,' in razlagal nam resnice, opominjal in učil, srčno prosrl in svaril.
Bog ti je oblast podelil'} nas oteti kazni j vseh; ti si dušne rane celil, nam odvezal smrtni greh. — Jagnje Božje v rokah nosiš, živim, mrtvim milost sprosiš; spi osi milost tudi nam, pelji nas v nebeški hram.'
Kjer boš v svoji službi hodil, Bog pomoč ti svojo daj, da boš srečno duše vodil, jih pripeljal v siveti raj. Jezus moč naj da besedi; Tvoji nauki, Tvoji vzgledi; čredo naj ti pomnože, ter ji blagoslov dele!"
Cerkev znotraj je bila pri tej priliki krasno ozaljšana, osobi-to veliki oltar, kar so uredile naše neumorne čast. šolske sestre.
Peto sv. mašo g. jubilarja je povelicavalo v resnici nepre-kosno in krasno petje domačega cerkvenega zbora in slolven-ski orkester godbe (38 pevcev in 10 godcev). Pelo se je im-pozantno latinsko Battemano-vo mašo v F. Osobito nas je zopet razočarala gdč. Elizabeth Grahek, ki je med darovanjem napela nebeško krasno solo točko "Ave Maria*' s spremi jeva-njem prof. Zupaneca na orgije in na gosli g. Peter Ahačiča.
Vsakdo, kdor je slišal minulo nedeljo to orkestralno mašo na koru cerkve sv. Jožefa se je izrazil, da tako krasnega petja še ni bilo čuti, odkar stoji ta cerkev.
Slavnostni govor je imel Prof. Rev. V. Šolar. Naglašal je pomen svečeniškega stanu, trpljenje, napore, veliko odgo7 vornost in tudi razne milosti božje katere je jubilar tekom 25 letnega delovanja v Vinogradu Gospodovem za vernike pridobil.
Po končani sv. daritvi je navzoče pozdravil tudi mil. pomožni škof Hoban iz Chicaga, čestitajoč fari s»v. Jožefa, ker tako lepo napreduje; čestital je tudi g. župniku povodom njegovega srebrnega 'jubileja in priporočal vernikom, da naj spoštujejo duhovnike, ker ti so namestniki Kristusa in posredovalci med Bogom ter ljudmi. Končno je vernikom podelil svoj blagoslov in blagoslov z Najsvetejšim. Po dovršenih o-bredih v cerkvi je sledila Zahvalna pesem in zadnja kitica pesmi Šrebrnomašniku.
Ne moremo pozabiti tudi lepo ubranega potrkovanja pred, me^itt po sv. maši, kar je slavnost toliko bolj poveličevalo. Po sv. maši se je dala čast. du-lovščina pred vhodom v cerkev ►slikati.
Popoldne od pol 4. ure do 7. ure zvečer se je vršil v "Slovenia" dvorani pozdraven sprejem v počast g. jubilarju ob obilni udeležbi. Tudi ta dvorana je bila v to avrlio krasno okinčana z zastavami in veli-rim napisom nad odrom: "&og blagoslovi in ohrani našega jubilarja!" Pri tej slavnostni prireditvi je sodeloval izboren orkester pod vodstvom g. Peter Ahačiča; dalje je nastopil Pevski 2bor cerkve sv. Jožefa pod vodstvom g. prof. Rafko Zupaneca, domačega organista; nastopilo je tudi več skupin dečkov in deklic pod vodstvom čast. šolskih sester. — Navzoče gg. duhovnike in goste je pozdravil g. Anton Golobič.
Kot otvoritveno točko je cerkveni pevski zbor jubilarju v 3očast zapel krasno Nedvedovo Serenado" (Predragi čuj voščila!) na kar je deček John Ažman g. župnika iskreno pozdravil v imenu'vseh graduan-tov(inj)) šole sv. Jožefa. Zapeli so mu v počast neko lepo jubilejno pesem.
Za tem je sledil nastop 5 belo oblečenih deklic, deklamacija in pozdrav v angleščini.
Kaj mičen je bil temu sledeči nastop 14. belo oblečenih deklic 5. in 6. razreda, ki so z ameriškimi zastavami delale razne kretnje in vaje na odru; končno so se še vse poklonile stricu Samu z veliko zvezdnato zastavo.	*
5. točka je bila nastop 25 belo oblečenih deklic z srebrnka-stim križem na prsih. Ta živa slika v počast sv. Križu je bila v resnici ganljiva.
V imenu Dekliške družbe sv. Neže so zatem nastopile tri deklice ter po čestitkah g.- jubilarju izročile krasen šopek rož.
Tej točki je sledit duet "Ne obupaj",* katerega sta krasno
zapeli gdč. Elizabeth in Lillian Grahek ter želi zato buren aplavz.
Gdč. Angelina Kostelec je nato jubilarja pozdravila in mu čestitala v imenu Marijine družbe.
8. točka je bil solospev gdč. Elizabete Grahek, pesem o sla-včku. Na splošno zahtevo je morala naša umetnica zapčti še eno pesem in sicer! "Zapoj mi ptičica!"	' i
Gdč. Marion in yida Zalar-jeva ste nam zatem v krasnih glasovih zapeli duet "Divja rožica; tudi označeni pevki sta buren aplavz želi.
Nato je g. jubilarja v imenu cerkvenega odbora pozdravil g. Geo. Stonich, izročivši mu velik šopek svežih rož s primernim napisom na trakih.
Dalje je g. jubilarju čestital večletni blagajnik cerkve sv. Jožefa Mr. John Grahek. Izročil mu je ček za $1,148.93 katero svoto so župniku naklonjeni farani povodom 25 letnice maš-ništva za spomin darovali; posebej ali naravnost je pa g. župnik prejel še nad $800, tako da znaša skupni jubilejni ti*r $2000.
V	imenu K. S. K. J. je g. jubilarju čestital predsednik sobr. Jos. Sitar, ter mu izročil krasen šopek v spomin in po-klon svojemu bivšemu duh. vodji.
V	imenu faranov je imel slavnostni govor cerkveni odbornik Jos. Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. Orisal nam je v jedrnatih besedah kratko' zgodovino naše cerkve in se spominjal nje ustanovnika, pok. Rev. šušter-šiča. Tudi sedanji g. župnik Rev. J. Plevnik je tekom svo--jega 8 letnega pastirovanja med nami mnogo koristnega in dobrega za napredek fare ukrenil. Tako smo dobili vsled njegovega prizadevanja nove krasne orgle, lep križev pot; cerkev je bila šele nedavno na novo preslikana, kupilo se je večji kompleks zemlje za novo pokopališče in kupilo se je tudi veliko cerkveno dvorano, ki dela ponos celi fari. • Končno mu je izročil v imenu faranov velik šopek rož z lepim napisom na trakih. Čestital je tudi g. jubilarju po naročilu ter v imenu vseh čast. šolskih sester slovenske — in tudi druge narodnosti.
Zatem je č. g, kaplan Rev. M. Butala prečital došle brzojavne čestitke in sicer od Mrs. Frančiške in Helene Predovic v Pueblo, Colo., od Mr. Jos. Remsa v Brooklynu, N. Y.; od čast gg. Frančiškanov v New Yorku, od Ifcev. Ponikvarja v Clevelandu, od Rev. Martela in Rev. Sojarja ter cerk. odbora v Pittsburgu, Pa., Rev. Shifrerja v Rock Springs, Wo., od Rev. Širce v Steelton, Pa., od Rev. Pakiža v Milwaukee in od Rev. F. X. Bajca iz St. Paula, Minn. Nato je preds. Pevskega zbora cerkve sv. Jožefa g. Jos. Sitar g. slavljenca v imenu tega zbora pozdravil in Jam čestital. Govorili so v tenusjaklu Se g* Golobič v imeaiu Družbe Najsv.
kot ustanovnik far© nr. Jože-
fa je g. župnik tudi čestital o-starosta jolietskih Slovencev %g. Anton Nemanich star. Zanimiv je bil tudi .govor in pozdrav g. J. Umeka iz Wa-ukegana, 111., ki je za časa delovanja Rev. Plevnika v Wau-keganu ž njim hodil ter je trudil da se je ondi zgradilo slovensko cerkev ter šolo. Za tem je v kratkih besedah jubilarju česitital v imenu naročnikov "Glasila" urednik Iv. Zupan.
G. prof Dr. Seliškar iz St. Paula, Minn., ki je prišel ta dan pozdravit svojega stanovskega tovariša in prijatelja je g. slavijencu tudi v iskrenih besedah častita! ter naglašal njegove zasluge na verskem ter narodnem polju in opisal trnjevo pot katol. duhovnikov. Dalje je pohvalil krasno petje našega cerkvenega zbora in bodril navzoče farane, da naj še vnaprej ostanejo verni .ter vneti Slovenci, kar cMa ponos jolietski naselbini.
Gost. g. jubilarja, Rev. John Perše iz Kansas, ki se je pred 25 leti kot dijakon vdele-žil nove sv. maib Rev. Plevnika je istotako hvalil vrline slavljenca, češ da je dobra, mirna in pravična duša. Tudi Rev. Persetu se je današnja Slavnost izborno dopadla, osobito krasno petje na koru, kakršnega 93i ni nikjer v Ameriki slišal.
Kot predzadnji govornik je slavljencu •čestital naš znani č. g. prof Rjev. V. Šolar. Govore je zaključil domači g. kaplan Rev. M. Butala z iskrenimi čestitkami do jubilarja, kateremu vsi želimo Š& mnogo let življenja in uspešnega delovanja v naši sredini. Želel mu je tudi srečno pot v staro domovino ter zdrav pov-ratiek nazaj.
Pred zaključkom te prireditve se je k besedi oglasil še naš slavljenec iskreno se zahvaljujoč vsem skupaj za izražene čestitke za tako lepo prirejeno slavnost na dan njegove srebrne maše in za lep dar. Rev. Plevnik jte< omenil, da vse kar je tekom 25 let kot duhovnik dobrega storil, je storil v čast božjo in za napredek slovenskega naroda v Ameriki. To je delal s pomočjo božjo in sodelovanjem dobrih faranov.
Neizmerno ga veseli, da v tem času še nikdar ni doživel rilike, da bi bil zamudil kak lic h kakemu umirajočemu bolniku in da je v vsakem poklicanem slučaju umirajočemu podelil sv. zakramente; to mu je v največje zadoščenje in ponos, dasiravno ima tudi svoje gotovo nasprotrfike in ne-prijatelje. Rev. Plevnik ne sovraži nikogar, tako tudi še-ni nobenemu Slovencu v Ameriki ničesar škodoval in po tem cilju bo skušal s pomočjo božjo še dalje delovati v Vinogradu Gospodovem. K sklepu se je še enkrat vsem onim od prvegado zadnjega iakre-io zahvalil, ki so kaj pripo-
0lajšava pri ixdaji potnih listov.
Washington, D.C. — Državni department ne bo v bodoče več delal toliko sitnosti pri izdaji potnih listov v inozemstvo. Tako vec ne bo treba predlagati listninskih dokazov o vzroku, ozir. namenu potovanja v inozemstvo. Kdor ima še kak sttari potni list od leta 1918 dalje, lahko istega predloži s prošnjo vred namesto državljanskega papirja. V obče skuša vlada izdati potne liste zopet po starem, ali predvojnem načinu.
Francosko posojilo Avstriji.
Pariz, 16. junija. — Fran-soska seiiatska zbornica je o-dobrila Avstriji 55 milijonov frankov državnega posojila. Med tozadevno debato je več govornikov ostro kritiziralo
Sodba kongresnika o ameriški prohibiciji.
Dne 13. t. m je kongresu ik Gallivan v državni zbornici v Washingtonu ostro napadel zloglasno Volsteadovo postavo in vse suhače. Mckl drugim je rekel:
"To postavo so uvedli fanatiki, kdjih versko mišljenje je naperjeno proti gotovim verskim sektam, ki rabijo vino pri svojih cerkvenih obredih. Ti fanatiki (suhači) sestavljajo v naši deželi posebno versko avtokracijo, ki prekaša celo ustavo Združenih držav. Ta tolpa mož in žena krade ljudstvu pravice in svobodo; njih pokvarjena morala še lahko Združene države uniči !"
Posledice prohibicije. Milwaukee, Wis. — Zvezni sodnik Geiger je te dni določil, verzaljsko pogodbo, ki je pov- da tu živeči inozemci (nedrža-
zročila tak polom v Avstriji.
Ustanovitev mednarodne policije.
Pariz, — V nekaj dneh se bo tukaj zbralo mnogo policijskih ravnateljev iz raznih držav, med temi tudi newvorski polic. komisar Rihard Enright. Na tem sestanku se bo razmot-rivalo o ustanovitvi mednarodnega policijskega oddelka, ki naj bi zasledoval in lovil u-begle hudodelce v vsakem sve-tovnemdelu.
vljani) ki so le enkrat prekršili prohibicijsko postavo nikdar ne morejo postati državljani Združenih držav.
Imena, ter raziu predsednikilmagli k njegovi slavnosti/ka m predsednice drugih društev j&T0 bo do smrti V spominu o-
fcraml.
Najdba Kresovih cekinov.
Neka družba ameriških sta-rinoslovcev se nahaja že dlje časa v Mali Aziji kjer razkopava razvaline starodavnega mesta Sardisi, prestolice nekdanjega kraljestva, kjer je živel Krez, najbogatejši kralj V-seh vekov.
Navedena družba je šele pred nedavnim v teh razvalinah našla 30 zlatnikov izza Krezcfve dobe; ta, prvi zlati kovani denar je bil v prometu že pred 2500 leti, oziroma 1. 561 — 546 pred Kristusovim rojstvom. Kakor znano je kralj Krez vladal v tem času; ujel ga je perzijski kralj Cir 1. 546 pred' Kr. r. v bitki blizu mesta Sardis.
Večina teh dragocenih Kre-zovih cekinov je še dobro ohranjena; ivstfi se še lepo svetijo kot naši ameriški zlatniki; eni nosijo vdelano glavo leva, drugi pa bika; našli so jih v neki grobnici. 15 izmed teh redkih starinskih cekinov, ki sploh niso na prodaj, bo dobil Metropolitan umetniški muzej v New Yorku.
Veliko darilo Hopkinsovi univerzi.
Baltimore, Md. — Predsednik sloveče John Hopkinsove univerze v Baltimore naznanja, da je označeni učni zavod lansko leto prejel za $7,759, 658. denarnih daril Največja darovana svota je znašala G milijonov dol. katere je tej u-niverzi izročila Rockefellerje-va fondacija.
Umrl v grobu.
V Commerce, Texas se ji* te dni pripetil čuden smrtni slučaj. Ko je bil 40-letni grobo- . kop Perry Green naFriemlship pokopališču pri svojem poMu, se je naenkrat mrtev zgradil, v nek, že precej globoko skopani novi grob.
Svetovna produkcija bakra.
Ameriški rudarski statistični urad poroča da se je leta 1921 na celem svetu produei-ralo 583,222 ton) 1,167,000,-
000 funtov) bakra; pred osmimi leti (1913) se je pridelalo 2,145,000,000 funtov te kovine, 1. 1917, ali za časa vojne pa 3,-150,000,000 funtov.
V Združenih državah se je porabilo lansko leto 633,000,-000 funtov bakra, na Angleškem 157,000,000, na Francoskem 101,00^,000, na Japonskem pa 126,000,000 funtov.
Proti Ku Kluksovcem.
Chikaški mestni svet je te dni izdal zakonsko odredbo, da se Ku Kluksovci v svojih našemljenih opravah ne smejo v mestu hirati, ali obdržavati kake seje brez posebnega pismenega dovoljenja izdanega po županu. Tako je prepovedano tudi vsako zborovanje drugim osebam ki nosijo maske, izvzemši na maškaradnih veselicah. Kazen za vsak tozadevni prestopek znaša$200. 00.
Habsburgovci na Ogrskem.
Pred nekaj dni je prišel na Ogrsko bivši nadvojvoda Friderik pod napačnim imenom "grof vFroderik". Kakor javljajo listi, je njegova naloga, da pripravi po,t do ogrskega prestola najstarejšemu sinu bivšega cesarja Karla. 'Neue Zuricher Zeitung" javlja, da je sin nadvojvode Friderika umaknil svoj kandidaturo na mažarski prestol in prisegel zvestobo princu Otonu. To dejstvo smatrajo belgrajski listi za politično zelo važno. Nadvojvoda Friderik ima baje nalogo, da proučuj? na Ma-žarskem razmere in pogoje, pod katerimi bi mogel princ O-ton zasesti mažarski prestol.
o • «ii» rn¥u ■ - - i ■■ • wMMMWumm ^tmmm^mm^m -
Društ** Vit. sv. F1 44 So. Chicago
Iz urada zgoraj omenjenega društva se s tem naznanja, v-
sem onim članom, ki niso bili na zadnji seji, da bomo imeli prhodnjo meisečno zborovanje v soboto, dne 1. julija točno ob 8. uri zvčer. Sejo smo premestili vsled tega, ker so člani sklenili. da se naše društvo odzove vabilu odbora faranov cerkve sv. Štefana, Chicago, 111., s tem, da se udeležimo dne 2. julija slavnosti povodom polaganja in blagoslov ljenja vogelnega kamna tamošnje slovenske farne šole in Doma.
Zatorej prosim vse Člane, da s zberte dne 2. julija t. 1. zadnji čas ob 10. uri dopoldne v Ewing dvorani na 97. cesti. Kakor je bilo sklenjeno se vde ležimo te slavnosti z zastavo. Za več pojasnila se lahko obr ne vsak posamezni član do sob. Fr. Sedej društv. vodje.
Dalje še opominjam vse one člane, ki ste zaostali s plačilom ases. društvu in Jednoti, da stvar zanesljivo poravnate do 25. junija. Kdor tega ne bo v-pošteval -se bo ž njim postopalo po pravilih.
Sobratski pozdrav John Likovich tajnik.
orijana St. f bode stala »vožnja za vsako o->, 111. sebC
Tudi zopet opominjam one članice, katere kaj društvu dol-gujete, da pridete na sejo in poravnate dolg, ker jaz ae boden strogo po pravilih ravnala.
In zaradi spovednili listkov Jaz ne bom odgovorna za morebitne posledice, ki lahko zade nejo one članice, ki krše tozadevna pravila. Toliko v blagohotno naznanilo in ravnanje, m
>
Sosestrski pozdrav.
Catherine Zadel, tajnica.
Iz urada dr. Vitezi sv. Mihae la št. 61, Youngstown, Ohio.
Podpisani odbor naznanja vsem onim, ki« še ne spadajo k našem katol. podpornem društvu, da imajo sedaj najlepšo priliko za pristop v našo sredo, ker je znižan pristop $4.00 samo na $2.00 Na ta način smo dali olajšavo, vsa kemu nečlanu, da zamore postati član tega, dobrega društ va in naše K.S.K. Jednote.
Zapomnite si, da kdor želi pretopiti v naše društvo, da je ta znižana pristopnina v veljavi za dobo pol leta: od 1. junija 1922 do 1. januarja 1923.,
Bratje Slovenci in Hrvatje! Zdaj imate lepo priliko, da se nam pridružite, ker .to društvo je edino slovensko katoliško podporno društvo tukaj v Yo ungsto\*nu in vsakemu dobro znano po svoji složnosti in e-dinosti;'pri nas smo si vsi kot bratje in kot taki hočemo tudi ostali v bodoče. Vsled tega prosimo vsakega posameznega brata, da naj skuša prklobiti vsaj enega novega člana, katerega pripeljite s sabo na sejo in ga priporočite
za brata.
Kakor ste gotovo že kitali v "Glasilu'' uradno naznanilo gl. tajnika naše K.S.K.J., je ta Jednota pred kratkem dobila pravico ali licenco v državi Ohio, tako da lahko brez vsakega zadržka posluje v naši državi. Bratje in sestre krajevnih društev K.S.K. Jednote ! Dejujmo vsled tega z združenimi močnji za napredek in rast prve in edine slovenske katoliške podporne organizacije v Ameriki !
S sobratskim pozdravom: John Bajs, preds. Imbro Mavračič, taj. Rade Eadojčič, zast.
NAZNANILO Itf VA3IL0. Iz urada dr. Sv. Joifa št. 110
K. S. K. J. v Barberton, O;
Tem potom se naznanja vsem članom našega društva, kakor tudi vsem tu živečim Slovencem, da je sklenilo naše društvo na zadnji redni seji, da priredi vrtno veselico ali piknik, in scier dne 2. julija na farmi pri vsem dobro poznanem rojaku John Šega, v Sherman; začetek veselice bode takoj popoldne.
Čisti dobiček veselice je namenjen v pomoč zgradbe tukajšnje slovenske cerkve; zato se prav uljudno vabi vse člane, kakor tudi vse farane in ostala posamezna društva, da nas po-setijo na omenjeni dan in da nam takoreč pomagajo za boljši uspeli pri tej nad vse koristni stvari.
Upajoč, da se bodete odzvali temu povabilu, se Vam v imenu dr. sv. Jožefa že naprej zahvaljujem.
S sobratskim pozdravom Joseph Lekš&n, tajnik.
v listih ogla-" at 45č per ^^^^^^^^ nikakor ne odgovarja današnji, draginji; vrh tega pa je delo s tako plačo zelo naporno. Tako plačo dajo le pri gradbi cest in raznih stavb, dočim so plače po tukajšnjih tovarnah od 25c do 40c na uro, kdor prejema Rlačo 40c na uro, ta se šteje že srečnim.
Druga leta dokler nam vodni apostoli še niso prepovedali pristnega ječmenovega soka, je bilo v naši naselbini vedno vse polno zabav. Vsa društva so prirejala veselice in zabave v poletnem času, tako da se kar razvrstiti niso mogla; sedaj pa je »vse mimo in klaverno in člo vek ne ve kaj bi počel samega dolgega časa v prostih uran.
Dne 2. julija namerava prirediti tukajšnji cerkveni odbor veliki letni farni piknik, v korist naše cerkve. Zabava obeta biti velika* ta dan, ker odbor se že pridno pripravlja za to. prireditev. Vsled tega prosimo ivsa društva in druge rojake, da na ta dan ne priredijo nikakih zabav, ker mi priredimo nekaj sličnega le enkrat v letu.	s
Za cerkveni odbor,
H. Svetlin, tajnik;
Iz urada dr. Sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111.
S tem se službeno naznanja vsem članicam našega društva, da bode prihodnja mesečna seja dne 25. junija t. 1. namesto 2. julija, ker isto nedeljo se bode vršila slarvnost blagoslovljena vogelnega kamena slovenske šole sv. Štefana, v Chicagu.
In tem potom naznanjam o-liiin članicam, katere misijo iti na to slavnost, da se naj udeležijo prihodnje seje, ker bode več važnih stvari na dnevnem redu glede vdeležbe te slavnosti. Naznanilo se bo kdaj in kje se morate zbirati in koliko
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št. 144, Sheboygan, Wis., se naznanja vsem članom, da je bilo na polletni seji dne 4. junija sklenjeno, da kadar umrje kak član, da se mora vsak društvenik v deleži ti pogreba in sicer od hiše umrlega v cerkev; društvo koraka kor-porativno z zastavo in z regali jami (od cerkve na pokopališke društvo ne koraka). Kateri 51an se ne bo udeležil pogreba, plača za to $1.00 v društveno blagajno in sicer polovica te avote ostane v blagajni polovica gre pa za sv. maše za pokojnega člana. V slučaju pogreba naj se vsaki član potrudi, da dobi od tajnika izkaznico in to pred pogrebom pri hiši umrlega člana; to izkaznico naj vsakdo shrani in na prihodnji seji nepoškodovano vrne tajniku; -kateri ne bo imel izkaznice, bo plačal v blagajno omenjeno svoto $1.00.
Nadalje je bilo tudi sklenjeno, da da društvo dva čuvaja pri umrlemu članu in sicer dva od šeste ure zvečer do polnoči in diva od polnoč^ do šestih zjutraj; tem čuvajem se plača iz blagajne po 40c na uro, torej člani apeliram na Vas, da se vsi brez izjeme držite tega sklepa pa bomo imeli lep red pri pogrebih.
Nadalje so društveni člani odobrili navado, da se društvo udeleži skupno sv. maše n-a nedeljo naših društvenih patro-nov sv. Cirila in Metoda, zato-ra naj bodo vsi člani v nedeljo dne 9. jul. ob en četrt na deveto uro v cerkveni dvorani z znakom, da tako skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši, ki bo ob pol devetih.
S sobratskim pozdravom. Za dr. sv. Cir. in Metoda:
John Udovich, tajnik.
Willard, Wis • Hello, sobrat urednik! Zopet se malo oglašam v našem listu iz te znane naselbine.
S farmarsfvom gre zopet malo bolje, ker kr^ve precej dobro molzejo in tudi mleko je doseglo boljšo ceno kot lansko leto. Pridelki kažejo še precej dobro, ako bo še zanaprej tako; samo ponekod je toča naredila dosti škode; posebno okrog Gormansa je veliko šip pobila ter flkrizadela na polju občutno škodo.
Te dni je tukaj umrl samski rojak John Ramovš izpod Južne gore, nekdanji lovec. Zopet žalosten slučaj za tistega, ki ne spada k nobenemu društvu; vsak samec bi moral biti zavarovan pri kaki Jednoti, da je v slučaju bolezni preskrbljen. Seveda, nekaterim brezbrižnikom
rudarskih naselbinah i ter it*|*rji
------- Jaz pa no&an na s
dni za kapitaliste dvoji lomiti.
S pozdravom
John Rovtar, (Happy.)
Lokalne vesti.
Smrtna kosa.
Dne 16. t. m. je v bolnišnici sv. Jožefa umrl rojak Jurij Babič star 54 let, član dr. Sv. Frančiška Sal., št. 29 K£.K.J. Vzrok smrti je bila ponesrečena operacija na slepiču. Pokojnik je bil doma iz vasi Črešnje-vec, fara Dragatuš na Belokranjskem.
Naj v miru počiva!
Popravek.
V zadnji številki smo pomotoma poročali, dd bo drugo leto graduirala na jolietski višji šoli (Joliet Township High School) gdč. Alice Judničeva; ker ta gospodična sploh ne obiskuje označene šole, naj bo stlrar v toliko popravljena, da bo dovršila 4 letnik te šole gdč. Marija Stukel, hčerka John in Neže Stukel, živeča na N. Hickory cesti. Gdč. Marija Stukel je že več let tudi vrla cerkvena peVka pri naši cerkvi s V. Jožefa.
Obisk.
—	Dne 19. t. m. se je v našem uradu mudil č. g. John Perše, župnik slovenske cerkve v Kansas City, Kans. Prišel je v Joliet vsled povabila č. g. John Plevnika, da se je udeležil slavnosti njegqve srebrne maše. Kakor nam je brat Rev. Perše omenil, bo on obhajal 25 letnico svojega maš-n^štva prihodnje leto. Od tu se je podal na kratke počitnice proti severu, nakar se vrne zopet dotnov med svoje ljube farane.
—	Pre včerajšnjem sta nas v uradu obiskala brata Štefan in Lovrenc Bizjak. Pifvi je došel iz Bfooklyna, N. Y., kjer ima svojo kovačnico in kolarnico, drugi je pa došel iz Chicaga, kjer ima na zapadni 23. cesti •svojo hišo. Naša jolietska naselbina se je cibema zelo do-padla.
N& počitnic«
v Cleveland, Ohio sta včeraj
Sheboygan, Wis.
Delaivske razmere v naši na-M'lbini so približno enake razmeram po drugih naselbina}). Razlikujejo se le v tem, da pri nas delamo vsak dan in da tu ni brezposelnih; zaslužek pa je
je pa najprvi "munšajn", potem še le društvo če mu kaj centov preostane. Tako življenje ni pravilno! Rabite rajši pamet v glavi, namesto strupenega žganja.
Naše willardske ženske so pred kratkim prinodile veselico v korist cerkve za nabavo novih klopi. Prav dobro se jim je stvar obnesla. Dr. sv. Družine bi moralo letos tudi kaj prirediti v korist društva da se zakrpa luknja v blagajni in da ne bomo šli rakovo pot če zopet potrka bolezen na člane.
Člane tega društva prosim, da bi se bolj številno udeleže vali mesečnih sej, pa tudi da bi bili s plačilom ases. bolj točni; kakor društv. pravila določajo, se ne čaka nobenega več kot 2 meseca da svoje prispevke poravna.
Eni vprašujejo: "Kje je Happy V* Vsem tem poverti, da je še tukaj in se še ni oženil. Zenice farmarice mu za "voh-cet" obetajo vsaka po eno kuro, nekatere pa celo dve; ena mu je baje cl kurnik Obljubila? Mogoče praznega, in zanj, ko bo v zakonski kurnikf* skočil ! Boljše bi bilo za®j kot pa ubijati se s za'bjerejo. — Kaj je pa z našim Mikecom C.... ? Ali je še pri življenju, ali mu je pa že kakšna nevesta brke pod nosom izruvala, da bo bolj "American style" — Op, stavca: Naš Mikec C. še živi. Ves je potrt, ker mu je sušica že davno vzela zadnjega bor-derja. Zdaj se peča z nabiranjem bezgovega cvetja; čemu ga bo rabil je njegova skrivnost!)
Nekateri naši farmerji so res čudni ljudje. Eni silijo v mesto, eni pa sploli ne morejo izhajati. Mogoče bodo pa po
V is-je 180,000 ljudi državah umrlo za (cancer) je vz-
i enega ifcmed vsakih des#tih oseb čez štirideset let starosti.
Mnogo teh smrti bi se dalo prepričati, kajti ni prav nič res* da je rak vedno neozdravljiv. Ako se bolezen pravočasno spozna in pravilno zdravi ob začetnem razvoju, je rak mnogokrat ozdravljiv. Glavna stvar je torej, da se človek zateka k dobremu zdravniku, ko se rak nahaja še v začetnem in ozravljivem razvoju, a-li še boljše, ako pacijent le sumi na podlagi nekaterih simptomov (znakov), da gre morda za slučSaj raka. Treba je torej podučiti občinstvo, da spozna bolezen takoj ob začet ku in da edina nada za ozdravitev je ostranitev raka potom operacije je ob začetnem razvoju ali pa vporaba drugih modernih načinov zdravljenja s strani veščih zdravnikov; da pa mogočnost ozdravite je ja-ko velika, ako je bolnik zadosti pameten, da se takoj pobriga za to.
Nekateri strokovnjaki so mnenja, da bi se morda dalo preprečiti tri j četrtine vseh smrti vsled raka in vse trp-ljenjej ki gre. z njim, ako bi vsi zdravniki, zdravstveno osobje, kakor tudi širše občinstvo bili primerno podučeni o tem, kar treba znati,o tej bolezni. Radi tega je v boju proti raku velike važnosti, da se širše občinstvo podučuje o najbolj važnih dejstvih glede raka. To nalogo si je v glavnem nadela velezaslužena organizacija pod imenom "American Society for the Control of Cancer." V eni izmed njenih mnogobroj-hih brošuric o raku najdemo sledeči jako popularni popis o postanku raka:
Rak je neka jako čudna bolezen, ki nastane vsled divje rasti nekih delov telesne tkanine. Vse naše telo je komplicirana zgradba ra^uih tkanin ; tkanine pa so stvorjene sd samih drobnih celic. Te celice so razne za vsak organ; celice kože so sestavljene drugače, nego one, ki ustvarjajo jetra ali možgane. Dogaja se
dolžnih izrastkov utegne pos-
Vsaka rana, praska ali prisad okolo ust, ustnic ali jezika, ki se no5e odzdraviti, je tudi svarilen enak. Zdraviti iste s pomočjo domačih zdravil, pomen j a igrati se z ognjem. Bradavice, ki spreminajo svojo barvo ali začnejo rasti, zahtevajo takojšnjo pozornost zdravnika.
Ženske morajo zlasti, ako mesečni odtok je nepresrtano nevaren. Zlasti sumljivo je, ako se pri poštami ženski čiščenje poveča ali, ako ee povrne, potem ko se je ustavilo. V, takih slučajih treba natančno zdravniške preiskave.
Trdovratna neprebavnost v srednjih letih ob enem z zgubo teže ali spremembo barve, ali z bolečinami, izmetavanjem ali drisko —kliče po natančnem pregledu s strani veščega zdravnika, ker je tu mogočnost notranjega raka.
Ljudje pa naj se zlasti obvarujejo pred onimi zdravniki in šarlatani, ki oglašujejo, da so
v strahu ozdraviti raka brez operacije. Nikaka medicina ne more ozdraviti raka. Ljudje, ki sumijo mogočnost raka, naj se obrnejo najprej k svojemu domačemu zdravniku, ki jim bo nasvetoval, kaj jim je storiti.
F.LjI.S. J.B.
m
Kdor opravlja svojega soseda, bo kmalu tudi sam očrnjen.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
zjutraj odpotovali starejši
hčerki sobr. Josip Zalarja, gdč.] ^	^ _
Marion in Vida. Mudili se bo-	na pr nekatere celice
.1.. .. M MX! nlrt.trt.icilr! am/tviolri	... ..i •
sta v naši slovenski ameriški metropoli pri svojih ožjih sorodnikih. Gdč. Marion Zalar-jeva obiskuje višjo šolo v Notre Dame, lnd., gdč. Vida je pa zaposlena kot uradnica pri Joliet National banki. . Slovenski žogarji zmagali.
V	tekmi za prvenstvo v žo-goigranju med 8 katoliškimi šelami v Jolietu so minulo soboto zmagali naši slovenski v-gralci iz Rockdale, skupina tamošnje angl. šole sv. Jožefa. Svoje nasprotnike, igralce šole cerkve sč. Marije so premagali z 10 proti 5 točkami. V tej skupini igralcev se nahaja šest slovenskih dečkov. Prvo nagrado, srebrno kupo vredno $100 darovano po županu mesta Joliet so dobili torej naši slovenski žogarji; poleg tega jih je še posebej obdaril tudi nas rojak Mr. Frank Gospodari <\ župan iz Rockdala. Iskrene čestitke! Živeli zmagovalci!
Poroka.
V	bližnji fiaselbini So. Chicago, 111., se bo dne 24. t. m. poročil slovenski odvetnik g. Viljem F. Kompare, z gdč. Marijo Katarino Virtičevo iz So. Chicaga. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Jurja. Mr. Viljem Kompare je sin pok. večletnega gl. uradnika Jos. Kompare-ta in brat našega Jednotinega odvetnika in pravnega odbornika Mr. Ralph Kompareta. tfovoporočencema: iskrene čestitke in mnogo sreče v zakonskem stanu!
L <r
NEKAJ O "RAKU"
>ko.m svetovne vojne so •užene Države zgubile pri-
na prsih ali v jetrah ali drugje rasejo preko svoje naravne
mere in vdirajo v sosedne tkanine; ta izrastek se imenuje rak. Telo dostikrat ne občuti prisotnosti raka še dolgo potem, ko je bolezen pričela, ker celice raka so iste ali skoraj iste kot one, iz katerih je izras-tel, in telo občuti njihovo prisotnost še le tedaj, ko je rak zrasstel bo precejšnje velikosti še le tedaj, ko je rak zrasel do precejšnje velikofeti. Rak bi se dal priravnati kakemu navideznemu sorodniku, ki bi prisedel k družinski mizi kot gost, a nazadnje pojede ves o-bed in še svoje pogostitelje povrh. Rak začne popolnoma mirno, a iz malenkostnega po-četka počasi narašča in nazadnje isto tkanino, ki ga hrani, dokler nazadnje bolnika^ sanrc-ga, ko mu uniči kak važen del
telesa.
Rak ni nalezljiv in se ne podeduje: ni torej nevarnosti, da bi človek dobil raka od drugega, niti treba biti v strahu, a-ko je kdo družini umrl za rakom. Ob svojem začetku rak ne povzročuje nikakih bolečin; nevarnost tiči ravno v za-hrbtnosti tega brezbolestnega početka, ker človek prav lahko prezre nevarnost. Radi tega treba paziti na druge svarilne znake in, ko jih človek opazi, takoj zateči se k veščemu zdravniku, dokler je še čas. <
Vsak trdi izrastek ali zrno, ki se pojavi na prsih in noče izginiti, je tak svarilen znak. Ti izrastki so dostikrat popolnoma nedolžni, ali celo iz ne-
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem t6r I prijateljem, da je moj preljubi mož,
Frank Jare
ozir. oče desetih skoro še vseh nedoraslih otrok nanagloma dne 3. junija zjutraj umrl v starosti 54 let. Doma je bil iz fare Miraapeč na Dolenjskem.
Pogreb se je vršil d tie 6. junija iz hiše žalosti v cerkev Presv. Srca Jezusovega s sv. mašo zadušjiico, pri koji priliki je imel krasni pogrebni nagovor č. g. Father Joseph. Pokopali smo preranoumrlega na pokopališču na Karmelski gori
v Frontenac, Kans.
Tem potom izrekam prisrčno zahvalo vsem onim/ki so nas tolažili v teh bridkih urah, posebno družini sestre Trlep, Božič in Okičič in zetu Matiji Canžel; dalje vsem sosedom in prijateljem, ki so ga prišli kropit, ki so čuli ob njegovi krsti, in so mu darovali vence ter rože, ter ga v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku. Hvala tudi slovenskim društ-! Vom ter Narodnemu Spolku za korporativno vdeležbo pri pogrebu (vsa tri društva z zastavami in regali jami) in za darovane vence.
Ranjki Frank Jarc zapušča tukaj v Ameriki mene, žalujočo soprogo, deset otrok, in e-nega brata; pet sester ter enega brata pa v starem kraju in več bližnjih sorodnikov.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Ti pa, dragi in nepozabni mož in oče počivaj v miru. Večna luč naj ti sveti dokler se zopet ne vidimo tamkaj nad zvezdami. Žalujoči ostali: . Johana Jarc, soproga. Frank, Alojrij, Viljem, Josip, John, sinovi. Mary, omož. Oanžel, Josi-pina, Rosalija, Ana, Iva-
( na, hčere.
Frontenac, Kans. dne 17. junija 1922.
RESNICO.
Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v
Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka
stolni kanonik
Iz zbirke: "Za resnico" v Ljubljani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman.
(Nadaljevanje.)	višji meri v Kristusu. In ta
Kristus.	(popolna brezgrešnost! Kdo
Velika mora biti bridkost, izmed vaa me bo greha prepri-da joka mož. V današnjem! ? kliče (Jan. 8, 46.) — in -angeliju (Devdta nedelja po[nihčfc se ne more oglasiti, niti inkoštih.) fpa joka najjveeji njegovi sovražniki ne, niti nje-
ev
Binkostih
mož — Kristus. Pač je vprašati, zakaj joka! V vsem svojem strašnem trpljenju, ne beremo, da bi bil potočil solzo bolečine —: dane«, neposredno po slovesnem vhodu v Jeruzalem, pa plaka, bridko plaka. Katera ^alost mu je stisnila srce, da so privrele iz oči solze, kri duše, kakor jih imenu-
s V. Avguštin!____ Jeruza- (
lem gre naproti svoji pogubi, vse velike uganke življen ker ne veruje v Kristusa. Za-1K zadovoljuje vse potrebe sr-to joka Kristus; joka nad st- ca in dnše, razliva jasno in za-
govi sodniki ne. O dovršena svetosti Kristusovo F In, jegov nauk! Kaj je vsa modrost poganskih filizofov v primeri .z {naukom Kristusom vim! Kako revna je, kako negotova, kako nezadovoljiva — kako malo zrn resnice in koliko velikih zmot! Kristusov nauk pa — ves lep, ves plemenit, ves skladen, razre-
rašnim razdejanjem mesta, ki ima priti, a bolj še nad slepoto Judov. Bila je to zares grozna slepota. Sami so videdi Jezusa, najplemenitejšega človeških otrok; slišali so njegov nauk, vzvišen nad vsako zmoto in grehoto; priče so bili ču-dežetv Gospodovih, presegajo-čih vse naravne moči — in niso verovali, da je med njimi resnični Mesija, Odrešenik in Sin božji. V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli. (Jan. 1,11.) O nevera, da se je moralo razbole-ti nad njo Gospodovo srce! —
A če bi Gospod danes zopet prišel — z isto žalosti dostopno dušo, kot je nekoč ž njo hodil po zemlji: ali ne bi takisto prcfcridko zajokal! Resnično da. Zakaj našel bi nevero tako, kakršna je bila nevera judovska. Ali ne zameta tudi današnjisvet Kristusa! Ali ne taji njegovega božjega •poslanstva, božanstva njego-» vejga! O, saj smo doživeli, da eelo mladina v brezvestni strastnosti govori o Kristusovi legendi, o bajki-religiji, o
izmišljenem Bogu!____Pre-
• malo sem rekel, da je naša današnja nevera taka, kakršna je bila nevera judovska. Hujša: zakaj več nego Judje ob Kristusovem času, več »vzroka
imamo mi, da verujemo trdno in neomahljivo, da je Jezus Kristus resnični Sin božji, naš Bog, nad vsej blagoslovljen na vekomaj!
Kristusa imamo mi pred seboj —r ne kaj'drugače, kot so ga imenovali pred seboj Judje, njegovi rojaki in sorodniki. Kdor se je bavil s temi stvarmi, ta namreč vej, da so evangeliji pristne, od apostolov in njihovih učencev spisane knji-
* eni besedi Gospodovi. Nasprotno: nauki, ki so jih oznanjali oni, so se krhali drug za drugim ob ostrini resnice; vsi filozofski sistemi, ki so jih gradili oni, so grmeli na tla —: nauk Kristusov pa je prestal vse preizkušnje, neizpodbit in neizpodkopan! — In čudeži Gospodovi! Seveda so jih besno napadli z besedami in s pismom, tajili, maličili, smešili. ____ Toda zastonj! Trdnjava, ob kateri so se izjalovili vsi naskoki! Z najhujšimi topovi so streljali zaman. Že merili so ali prenizko, češ, da so vsi čudeži Kristusovi le izmišljotina in laž — ali pa previsoko, češ, da jih bodo z moderno znanostjo že vse razložili. Ni bilo nič! Niti drobca niso odkrušili! —
In zdaj, predragi! Ta Jezus, vzor od stoletij priznane popolnosti in svetosti, čigar nauk, popoln in svet, kakor on sam, vzdrži še danes vsako najstrožjo kritiko — ta Jezus pravi, uči, zatrjuje, da je Sin božji, vsemogočen kakor Oče, večen kakor Oče, vseveden kakor Oče, božjega čaščenja vreden kakor Oče, z Očetom ene narave, ienegia bistva, v človeškem mesu pravi Bog — in ta svoj nauk potrjuje s čudeži, ki jih vsa stoletja niso mogla opovreči.... Vprašam vas: Ali verujemo njegovi besedi, ali ne verujemo? 0, če ne verujemo, je ta nevera manj o-pravičena, težja, hujša, nego je bila nevera Jeruzalema, nad katerim je jokal Gospod! —
Hujša, da, vsa hujša nevera! Zakaj mi danes vidimo — če nismo slepi — še druge reči. Mi vidimo v ogledalu skoro dvatisočletne zgodovine, kako je ustanova Kristusova — njegova Cerkev — iz majhnih začetkov rastla in se razširila po vsej zemlji; vidimo, kako je \ kljub sto- in stoletnim viharjem, ki so hnili nad njo, vse-kdar trdna in neporušna stala — skala v besnečem morju, katere, kakor je bil napovedal Kristus, peklenske oblasti zmajati niso premogle; vidno, kako je ta Cerkev v vseh stoletjih zmagovala, kraljevala in razlivala svoj blagoslov na vse dežele in ljudstva.... Toda o vsem .tem bi bilo treba posebej govoriti in pripovedovati, pripovedovati brez konca in kra-ja....
Jaz se vračam nazaj k osebi Jezusovi. Še drug čudež gre namreč skozi zgodovino stoletij, ki ga niso mogli videti Judje, nad katerimi je Kristus jokal, ki pa je jasno razcdet našim očem. Čudež je ta: da ni bil se nihče nikdar po smrti tako ljubljen, kot je ljubljen Jezus Kristus skozi vsa stoletja. Samo premislite! Um-
ge, v katerih evangelisti niso plemenitejši namen. Jezus je
nesljivo luč na n^po in zemljo, na čas in večnosf, na vse dejanje in nehanje človeštvo."In Kristusova "čudežna deda? — Pojdite in povejte, kar ste videli in slišali, govori Jezus u-čencem Janeza Krstnika, vpra-sujočim, če je on tisti, ki ima priti, ali naj drugega čakajo; pojdite in povejte: slepi 'pregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očiščujejo, gluhi premišljujejo, mrtvi vstajajo. (Mat. 11, 4.) Da, pa tudi vsa druga, neživa narava pozablja svojih prirodnih sil in se pokori besedi in volji Kristusovi. — To je Kristu, živeč pred nami v evangeljih. —
In dobro pomnite, predragi: ta Kristus je večji in silnejši, nego so ga gledali Judje s .telesnimi očmi. Zakaj vsa stoletja niso mogla zabrisati niti ene poteze na vzvišeni p od 9b i njegovi. Najhujši sovražniki Kristusovi v vseh stoletjih niso mogli potemniti, pomračiti njegove osebne svetosti in popolnostli; nasprfrotno: nehote so morali upogniti kolena pred njo in/jo strmeč naglas priznati. Ali hočete slišati bogokletnega Davida Straus-sa! Tako pravi: Tudi če strgamo Kristusu gloriolo božanstva z glave — mu v templju duha in božanstva vendarle ostane prvo mesto kot nedoseženemu in nikoli prekos-ljivemu vzoru nrave veličine. — In Renan, največji ubijalec Kristusove božje narave, mora priznati na koncu svoje zločinske knjige Vie de Jesus: Človeštvo kaže v svoji celoti mešanico nizkih, sebičnih bitij, ki so le toliko pred živaljo, da je njihova sebičnost premišljena. Vendar štrle iz tega, .enakomernega prostaštva< ireti sramotne smrti na križu, stebri proti nebu in izpričujejo med dVema razbojnikoma, za-
ne hoteli, ne mogli nič napačnega poročati, in knjige, ki so
najvišji teh stebrov, ki človeštvu kažejo, odkod prihaja in
se skozi vsa stoletja noter do kam naj stremi. V njem je nas popolnoma nepokvarjene | g°sto strnjeno vse, kar je v ohranile. JDobro. V teh knji-1 naravi dobrega in velikega... gah — v evangeljih — toreg|In Prav zadfeii stavek knjige gledamo mi Kristusa z očmi '3e	Vsa stoletja bodo oz-
svojega duha, kakor so ga Ju-1 nanjala, da med zemeljskimi djq nekoč gledali s telesnimi sinovi ni bil rojen večji od Je-
očmi. Tu stoji Kristus najprej v svojim življenjem pred nami kot tisti prejasni vzor, h kateremu si komaj upamo povzdigniti svoje oči. Kdo bi ga zadostno popisal? Kdo bi ga le motno orisal ? Če je Le-onardu da Vinciju odpovedal čopič, ki naj bi naslikal Gospodov obraz pri. zadnji večer
zusa.
In kakor niso okrnila stoletja same sve&i podobe Gospodove, tako n,iso okrnila njegovega nauka, ne njegovih čudežev. Tajili so verske skrivnosti Kristusove, o da — ker so ošabno mislili, da tega, kar ne gre v njihov razum, ni in biti ne more (kakor bi že v na-
ji — kako ne bi odpovedal naš ,ravi ne bilo tisoč stvari, ki jih jezjik, hoteč izraziti nad vse !ne obseže naš razum! kakor Vzvišeni značaj Kristusov.! (bi razum odraslega človeka ne Kakor pred sobicem zvezde, j bil večji od razuma otrokove-ittajko ugaša pred Kristusovo, ga in božji razum ne večji od vsaka druga podobnost. Štej- človeškega!); zametali so te krepost: ljubezen do Boga nravne nauke Kristusove in in bližnjega, ponižnost, čistost, zapovedi njegove, o da — ker krotkost, modrost, zmernost, niso godile strastem in nere-pravičnost, srčnost, potrpežlji- dneouu poželjenju človekove-v ost, ljubezen do sovražnikoV kovemu.... toda zmote in po-in kar jih je še — vse so v naj- grešnosto niso dokazali niti v
niČevan in zasramovan od vse ga ljudstva — samo ne od matere in peščice najožjih prijateljev — a koj nato biti kakor magnet, ki vleče k sebi srca vseh naboljših, najblažjih,
naijplemenitejših----Kaj se
Vam zdi? Trpe in umirajo apostoli — za koga? Za Kristusa! , Nepregledna . vrsta mučencev gre 9 palmami v rokah in s pesmijo na ustih v smrt — za koga? Za Kristusa! Veleumi, ki bi s svojim duhom delali v svetu sijajne kariere, zapuščajo svet, da služijo v samoti samo enemu — komu? Kristusu I Junaki vere jemljejo slovo od staršev, bratov in sester, od prijateljev, od domovine, romajo v tuje kraje, med divja ljudstva — čemu? Oznanjat Kristusa! Zorne device se odpovedujejo naj-nežnejšim vezem, se zapirajo v samostane, bolnišnice, sirotišnice, darovati dvoje življenje — komu? Kristusu! Po v-sem (svetu /brezštevilne množice vseh stanov prenašajo z
mučenik življenja — zakaj? Iz ljubezni do Kristusa! Skozi stoletja^ skozi vsa stoletja!... 0, kdo je ta Kristus, da je tako ljubljen od milijonov, kateri ga niso nikoli videli, nikoli poznali? Kdo je, da ni zanj prevelika nobena ljubezen, nobena, žrtev pretežka? -Zakaj niso ljubljeni tako drugi veliki in slavni ljudje človeštva? Zakaj ne, ko jih vendar človeštvo pokopava a slavo in triumfi, ko jim vendar slavi velike
spomenike na grob, ko so vendar zapisana v zgodovini njihova imena? Zato ne, predragi, ker so to samo ljudje — samo ljudje —, Kristus pa je več, Kristus je tisti Bog, ki je vseveden naprej napovedal o sebi: Kadar bom vse potegnil k sebi! (Jan. 12, 32.) — Največji čudež Jezusov — je dejal Napoleon, ko je, pregnan na samoten otok. premišljeval minljivost posv^ne slave — največji čudež Jezusov je nedvomno < kraljestvo njegove ljubezni____To je, kar jaz najbolj občudujem in kar nam božanstvo Jezusovo popolnoma
dokazuje. § ,
Toda vi (pravite: Saj tje Kristus tudi osovražen. Glejte, vzeli ste mi besedo iz ust ! Resniftio, tudi osovražen je Kristus. Vsa stoletja. 'In zopet tako kakor nihče drugi. >... A poslušajte! Tudi to sovraštvo je čudež, tudi ono potrjuje, da je Kristus resnično Bog. — Koliko hudodelcev, zločincev, roparjev, razbojnikov, nasilnikov, koliko pravih zveri v človeški podobi je že hodilo po zemlji! In kdo jih .danes sovraži? Kdo jih je črnil čez dvajset, čez deset let
po njihovi smrti?____ Nihče!
Kristusa pa, o — Kristusa pa! Sovražili so ga v življenju — iz sovraštva so ga umorili — in sovražijo ga po smrti. Glej, sovražijo ga v njegovih apostolih, v (njegovih mučenakil^, zasmehujejo ga v njegovih spoznavavcih, v devicah, njemu posvečenih —, kolnejo ga v njegovem nauku, v njegovi Cerkvi, lyegovijh |duhovn,ikih —, preganjajo ga v njegovih zvestih vernikih.... Vsa sto-l®tja, vsa stoletja! O — in zakaj? Ali ni samo dobrote delil? .Ali ni hodil po zemlji kakor hodi solnce po nebeškem svodu — ves svetel, vse
ogrevajoČ, vsemu blagoslov in rast in moč deleč? Ali ga ne imenujejo sami "velikega modreca iz Nazareta", "velikega dobrotnika človeškega rodu", "nravniega .reformatorja človeštva"! Zakaj tedaj sovraštvo? 0, en sam razumljiv vzrok je: Zato, ker se boje njega, katerega taje, zato ker vseeno slutijo v njem svojega Sodnika, tistega Boga, ki sovraži in kaznuje greh — greh, katerega oni ljubijo, kateremu bi oni hoteli služiti nekaznovani!
kako željo — mu pravi — ki bi jo se radi z besedo povedali, izrecite jo zdaj takoj, potem boste mutasti.... Tedaj je bolnik nekoliko nagnil glavo, potem pa z veliko pobožnostjo izgovoril: Hvaljen bodi Je-
zus Kristus!____
Prijatelji! Ti zgodbi ni ničesar dostavljati. Srce je ginjeno, v očeh nekaj skeli... Hvaljen bodi Jezus Kristus! Amen.
Dovolj je, preljubi! Če ne verujemo — jokaj nad nami, Gospod, bolj nego si jokal nad Jeruzalemom! Strašnejša bo naša poguba. Jokaj, Gospod — ker ne jokamo mi....
Toda ne! Mi verujenio: Ti si Kristus, Sin živega Boga! (Mat. 16,16.) Ti imaš besede večnega življenja. (Jan. 6, 69.) — Kako sladka je ta vera! Kako je osrečujoča! Kako nas dela iz majhnih in slabih velike in močne! —
Leta 1899 (nemara ste že slišali dogodbo — nič ne de) — leta 1899 je na neki kliniki v Bonnu Čakal preprost mož o-peracije. Imel je raka na jeziku. , Vse je bilo pripravljeno. Učenci so že -' obstopili zdravnika, ki je imel operacijo izvršiti. Preden pa le-,ta zastavi nož, izjavi možu še enkrat, da za ozdravljenje ni toge pomoči, da bo z operaci
veseljem in srčnim mirom tež- jo resen1 gotove smrti, da bo pa ke križe hi nadloge pravi Zgubil gojvorico. Če imate
Moderna deklica.
Spisal Dr. J. V. Grahek, vrh. zdravnik K. S. K. J.
Pred desetimi leti se je redko pripetil slučaj, da bi se kaka mlada deklica zatekla h kakemu zdravniku za nasvet in pomoč iz njene stiske, da jo reši sramote. Žal, da so dandanes taki žalostni slučaji že na dnevnem redu! Kaj je temu v-zrok?—Preveč svobode in premalo pozoniosti od strani njenih staršev. Taka, komaj 12 letna mladenka povzroča svojim staršem, bratom in sestram stalno sramoto in neizbrisen madež na svojem značaju ali v svojem življenju. Vse to je povzročila vsled tega, ker je bila napeljana k slabem, čeravno je vedela, da tako življenje ni dovoljeno.
Da je temu resnica, že lahko razvidimo iz tega, ker se taka pokvarjena deklica pred in po storjenem grehu rada skriva. Človek bi morda tako žrtev o-miloval, češ, da je žrtev slabih razmer današnje moderne človeške družbe, ali da je ta deklica pri vsem tem nedolžna, 0-ziroma nekriva. So taki slučaji, toda bolj redki. Današnje "moderne" deklice veliko več vedo, kot so pa znale deklice pred desetimi leti. Sam ne /vem, kam bo današnji svet dospel vsled tako pokvarjene morale? Kakšna bo prihodnja generacija?	. I
O tem sem se kot večletni zdravnik sam in osebno prepričal. Komaj 12 letne "frklje" so mi pravile take reči, da sem se jim moral naravnost čuditi. Kaj vse že taka mladina dandanes počenja je nepopisno. Rečem še enkrat samo to, da so danes 12 letne deklice bolj prebrisane in k slabemu nagnjene, kot so bile deklice pred 10 leti. Koga zadene krivda? —Največ starše, ker ne pojas-nejo, ali razložijo svojim otrokom posledic slabe tovaršije. Matere bi morale v tem oziru podučiti svoje hčere, očetje pa sinete. Žal, da mnogi začnejo s tem podukom šele tedaj, ko je že vse prekrasno. —
Po storjenem grehu deklice tvegajo celo svoje življenje, da bi očistile s sebe črn madež; toda pri tem niso vedno uspešne. Deček se lahko po storjenem grešnem prestopku umakne; deklica se pa ne more, ter mora ona posledice greha za oba trpeti. Ne bom trdil, da so v tem oziru vedno mladeniči glavni krivci, oziroma povzročitelji. Velik korak k svoji nesreči stori oni mladenič, ki se prezgodaj in nepremišljeno s kakim pokvarjenim dekletom poroči. NajVečjo krivdo k pregrešnemu in nemoralnemu življenju jaz pripisujem: . priložnost. Kaj zamorete dandanes od svoje mladine pričakovati, ki zapravlja čednostno življe nje po piknikih, po plesnih dvoranah, na avtomobilskih vožnjah in nočnih sestankih, kjer se ji nudi opojna pijača! Radi tega bi moral vsak oče in mati znati, kam in s kom gre, oziroma občuje njegova hči, ali sin. Če gredo Vaši otroci v najbolj nevarnih letih kam na piknik, ples itd., ne pošljite nikdar samih, ampak naj jih kdo nadzoruje. Vsak trenotek, vsaka stopinja je pri taki mladini usodna in nevarna, zaradi tega jih moia kaka oseba nadzorovati, da ne padejo v pregrešno blato.
Pri deklici je prvi korak k temu: kratka obleka, globoko
izrezane bluze in našminkan obraz. Kaj ne, da se s pokvarjeno deklico noče noben mladenič poročiti? Taka gizdava pregrešna lepotica (od zunaj) tudi ne vživa občnega spoštovanja, ker jo skoro vsakdo zaničuje ter prezira. Ako se ji končno posreči, da vjame kakega mladeniča v svoje zanke, bosta imela kmalu po poroki o-pravek na sodniji v svrho raz-poroke in ločitve.
Jaz sem mišljenja, da bi se vse to tudi še na drug način lahko preprečilo. Ustanovili naj bi se po raznih naselbinah posebni dekliški klubi; zdaj in tedaj naj bi te mladenke povabile kakega zdravnika, da bi jim v priprostih in jasnih besedah orisal vse zlo današnjega pokvarjenega sveta in greha. Najbolj bi jih moral svariti pred svobodno ljubeznijo. Tem dekletom bi se moralo pojasniti, kakim posledicam bolezni so s pregrešnim življenjem lahko podvržene. Taka tajna bolezen spravi svojo žrtev večkrat tudi v norišnico. Mnogo potrebnih operacij izvira naravnost vsled posledic slabega živ-ljena v mladosti. Čemu je toliko otrok rojenih, ki so slepili? Čemu toliko nenormalnih? Čemu toliko slabih na stara leta? Pomisli vse to ter se vprašaj: Je li to sploh premišljevanja vredno?
Ali je sploh na svetu kaj lepšega in bolj plemenitega kakor mlada devojka, ,ki ti lahko z odprtim očesom zre v oko ter reče: "Moja vest je čista; jaz sem čista kakor lilija na vrtu. Ker me ne teži vest vsled kakega greha, ti ne Bom skrivala svojega obraza!"
Zdaj pa poglej kako grešni-co. Kaj pravijo mladeniči o nji, ki jo morda vsi dobro poznajo. Tem so znane vse njene bližnje okoliščine, radi tega je zaničujejo in prezirajo. Deklica, ki je v mladosti punčika vsakega, ne bo nikogar dekle ko nastopi zanjo doba izbiranja tovarša (moža) za vse njeno življenje. Fant ostane fant. Ti bodo kaj radi povedali svojim prijateljem, da ta in ta deklica ni dosti vredna. Kaj potem? Ostala boš z* metlo, brez kake vrednosti zase ali za tvoje sorodnike; ostala boš zaničevana saipica do smrti.
Torej pozor dekleta! Bodite zelo previdne pri izbiranju družbe in tovaršije. Ne misli samo na sedanjost, ampak tudi 11a bodoče. Vedno imej v čis-lih svoj ugled in značaj. Ne bodi nevarna igrača. Ostani deklica po čednostnih dejanjih, pa te bo vsakdo spoštoval in in visoko cenil. Bodi neoma-ževana, kakor želiš, da bi bila nebmadeževana tudi tvoja sestra. Ogibaj se slabe družbe. Zaupaj bolj svojim staršem, kot zapeljivcem, toda ne samo v slučaju neprilike, ampak — vedno. Obrni se na svojo mater, ona ti bo svetovala samo lepe reči.
Starši! Pazite, da bodo vasi otroci vedno pravočasno zvečer doma. Če ponoči postajajo naokrog, poijtfvedite kje, kako in s kom? Ne delajte nikake izjeme pri Vaši ljubljenki edini hčeri. Ako ljubite svoje otroke, vodite jih tudi na pravo pot življenja; od tega boste imeli Vi enkrat ravno toliko blagoslova in koristi, kakor Vaši, že dorasli otroci.
NOVO! NOVO!
Naročite in se prepričajte.
Dobro Kalifornijsko kapljico, ki stane le $1.25 za en galon in $3.00 za tri galone. Hmelovi ječmenovec stane za 5 galone $1.25 v škatlah in za 4 galone $1.00 v komadih. Vse to se pripravi brez vsakega kuhanja. Navodila pošljem z Vsakim naročilom.
FRANK SIMOK and COMPANY P. O. Box 37, N. S. Pittsburgh, Pa.
,:.r\ *
Lastnina k'ranjslo-&ovenske *«tol«ke Jednote v Ždruienit, državah
1004 N. Chicago St.
ameriških.
Uredništvo in opravnrštvo: Telefon 104«.
JOLIET, ILL.
Za člane, na Za nečlane —
Za inozemstvo
leto
Naročnini:
' kkil
___________..$1.20
...........$2,00
...$3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIA<N SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
tiSni potni* «me izvoriti twieseno raluto najdalj« tekom meseca fjioa z bajoneti posegla vmes dni. DrngaSo je prepovedan iavot srebrnega in ilatega denar- in naredila red. » Pri tej de-ja, dolarjev in kronsko-dinamih novSanic, V svrfco potolv^a monstraciji je bila ena oaeba pa sme vsak potnik vzeti s seboj do 8000 Kron oziroma 20§0 ubita, štirje so bili smrtnone-Sinarjev. Potniki v Združene države smejo vzeti s seboj 100-varno ranjeni Zdaj je Hin-ddUutfeV v gotovini in državljani Združeni držav, ako se vra-'d«*iburgu potovanje po Nemči-čajo domov, 500 dolarjev. Izvoz vseh dragih valnt je popolno-! ji v agitatorje ervrhe prepo-
ma svoboden. Brez posebnega dovoljenja ne smejo se izvoziti devize (čeki na inozemstvo) v vrednosti preko 2000 francoskih frankov oziroma odgovarjajoče vrednosti v drugi valuti.
F. L. I. S. J. B.
	Issued every Wednesday.	
	OFFICE:	
1004 N. Chicago St.	' - . ■ : '	JOLIET, ILL.
	Phone: 1048	
		
za potnike v stari kraj«
Prepovedi glede izvoxa denarja v raznih državah.
Mnogo evropskih držav nalaga dandanes jako važne omejitve na izvoz valut (novčanic) in deviz (čekov in drugih plačilnih sredstev na inozemstvo.) Te omejitve se ne tičejo le ljudi, nastanjenih v dotičnih državah, marveč tudi tujcev, ki potujejo skozi te države oziroma prihajajo ta na obisk. Radi tega je silne važnosti, da se vsi potniki v Evropo informirajo o teh omejitvah, ako si hočejo prihraniti jako resne neprilike in zgubo denarja.
Zgodilo se je že večkrat, da so ljudje, ki na svojem potu v stari kraj morajo potovati skozi razne evropske države, doživeli prav bridke izkušnje in prišli ob svoj trdo zasluženi denar radi nepoznavanja dotičnih uredb.
V naslednjem navedemo nekoliko držav, ki nalagajo take omejitve. Seznam ni popolen, ali vendar vključuje one države, skozi katere potniki iz Amerike največ prehajajo.
Francosko.
Francoska »vlada prepoveduje v glavnem izvoz vsega srebrnega in zlatega denarja, naj že bo francoski ali inozemski, kakor tudi izvoz več kot 5000 frankov v francoskih novčanicah oziioma enakovredne svote v inozemskih novčanicah (bankovcih). Kdorkoli je prekršil oziroma skuša prekršiti to odredbo, utegne biti kaznovan z zaporom od enega meseca do dveh let ali z globo od 1000 do 5000 frankov ali z obojem; vrhutega se dotičniku zapleni ves kovan denar in bankovci, kakor tudi njegova potovalna sredstva.
Potniki pa, ki prihajajo na Francosko le radi kratkega obiska, oziroma le na prehodu v kako drugo državo, morejo Ob svojem vstopu v zemljo prijaviti francoskim carinskim uradom, koliko zlatega in srebrnega denarja, ndvčanic, čekov, vrednostnih papirjev itd. nosijo s s^boj, v katerem slučaju dobijo potrdilo, ki jih opravičuje, da smejo zopet iavoziti ta svoj kovani denar, bankovce, čeke itd., ko zapustijo francoski denar oziroma za časa svojega bivanja na Francoskem zamenjajo svojo inozemsko valuto v francoski denar, ne smejo to potniki izvoziti iz Francije nikakega fmncoskega zlata ali več kot deset frankov v srebru in ne več kot 5000 frankov v francoskih bankovcih. Ako imajo več denarja v francoski valuti, morejo za prebitek dobiti čeke ali kreditua pisma na inozemstvo, ako dokažejo, da so dotična denarna sredstK a prinesli s seboj iz inozemstva.
Radi tega je silno važno za vse potnike skozi Francosko, ki imajo s seboj kakršenkoli zlat ali srebrn denar in francoske ali kakršnekoli •bankovce drugih draav, presegajoče vrednost od 5000 frankov (po kvotaciji od 9. junija 1922 enakovrednih 455 dolarjem), da pripravijo kar imajo denarja, francoski carinarnici ob svojem prihodu v francosko ozemlje. S tem bodo na varnein in le tako se izognejo sitnarijam in denarnim zgubam ob svojem izstopu iz francoskega ozemlja.
Nemčija.
Potniki, ki zapuščajo nemško ozemlje, morajo imeti posebno dovoljenje od nemških finančnih oblasti, ako hočejo odnesti s seboj več kot 20,000 mark ali istovredno sveto v inozemski valuti (20,000 Mark enako $67 po kvotaciji od 9. junija 1922.) Ni treba pa tega dovoljenja, ako si je potnik ob svojem vstopu na nemška tla zagotovil od nemške carinarnice potrdilo, iz katerega je razvidno, koliko denarja v zlatu, srebru ali papirju, čekih itd. je prinesel s seboj. Pod varstvom tega potrdila potnik sme izvoziti enako svoto v enaki valuti tekom štirih tednov. V slučaju, da bi ne potnik pomudil na Nemškem dlje časa, to potrdilo bo navadno zadostovalo, da dobi zgoraj navede no dovoljenje s strani finančne oblasti.
Čehoslovakija.
Vse čez 3000 čehoslctvaških kron . oziroma enakopravdno svoto tuji valuti tr^ba prijaviti ob prihodu v zemljo. Odhajajoči potniki morajo dobiti od t. zv. bančnega uradništva dovoljenje za izvoz denarja preko 3000 kron. Ako turisti ali potniki prinesejo zlatega denarja s seboj, smejo ga tudi odnesti, ali osebe, rojene v čelioslovakiji, ne smejo na nikak način izvoziti zlata.
Avstrijska Republika.
Avstrija zahteva, da mora vsakdo, ki odpotuje v inozemstvo, dobiti dovoljenje od avstrijske finančne oblasti, ako hoče odnesti s seboj čez 20,000 avstrijskih kron. Izvoz zlatega in srebrnega denarja je prepovedan. Ni pa nikakih omejitev za tujce glede uvoza in izvoza tujih valut. Avstrijska baje namerava' spremeniti dotične uredbe.	%
Švica in Italija.
Švica nima nikakih omejitvenih uredb glede denarja, ki ga potniki smejo odnesti iz zemlje. Kar se tiče Italije, italijanski generalni konzulat v New Yorku ne zna o nikakih težkočali, katerim bi bili podvrženi potniki skozi Italijo z ozirom na denar, ki ga nosijo potniki s seboj.
Jugoslavija.
Uvoz valute vsake države je dovoljen v neomejeni količini. Rtfvno tako je dovoljen tranzit tujih valut preko Jugoslavije pod pogojem, da potnik ob vstopu v zemljo prijavi količino valut, ki jih nosi s seboj, in da o tem dobi potrdilo dotične vhodne carinarnice; tako potrdilo služijo bo kot dokaz o tranzitu, in do-
ŽELEZNIČARJI LASTUJE- ka, ki je umrl pred 3,500 leti.
JO PREMOGOVNIK. j Že starim egipčanskim zdra-V glasilu strokovne unije vnikom je bilo znano, da je sr: "The Brotherhood of Locomo-'ce središče našega telesnega tive Engineers" (Zveza loko- sistema, ki povzroča pretakan-motivnih inženirjev (kuril- je krvi po žilah. Poleg tega so cev)) je bila te dni priobčena ti starodobni zdravniki tudi v vest, da so ti železničarji rešili vrševali razne operacije, dolo-pereče premogovno vprašanje; wall način bolezni in dajali nedavno so kupili v Zapadni predpise v zdravilne svrhe. V Virginiji in Kentucky okrog igonnavedeni stari listini je člo-
šest tisoč akrov premogovnega ozemlja, kjer se bo kopalo najboljši mehak premog v Združenih državah/* Za te premogovnike je označena unija plačala 2 milijona dolarjev. Ker bo to podjetje na zadružni podlagi, ne bodo imeli od istega samo lastniki svoje koristi, ampak tudi odjemalci, oziroma ob* činstvo.
Navedeni premogovniki se nahajajo ob Coal reki v Boone okraju, države W. Va., in v Floyd okraju pri Prestonburgu v Kentucky. Ime te nove zadružne premogovne družbe je: "The Coal River Colliers.,, Na tisoče lokomotivnih kurilcev širom držav je kupilo delnice tega novega podjetja, ki tvori glavnico dveh milijonov dolarjev.
Upravni svet tega delavskega podjetja namerava po raznih mestih Združenih držav postaviti in uvesti posebna skladišča, kjer se bo premog železničarjem prodajalo po znižani ceni; v Ohio in Miehiganu so ti jardi že pripravljeni.
Navedeni unijski železničarji so brez vsakega hrupa in reklame storili velik korak v premogovni industriji. Predvsem se pri financiranju tega podjetja ni delalo z delnicami nikake sleparije; prodalo se je v resnici samo toliko delnic, kolikoršno svoto je zahtevala glavnica; namen te premogovne družbene primerna produkcija premoga na zdravi trgovski podlagi, ne pa v špekula-tivne svrhe. Dalje so prišli ti železničarji do prepričanja, da naj imajo tudi sami premogo-kopi nekaj koristi pri označeni industriji. V sVrho operacije pri teh premogovnikih so najeti najboljši inženirji ter veš-čaki; ti imajo proste roke, da lahko delujejo po svojih najboljših načrtih in načinih; in slednjič bo ta zadružna premogovna delavska korporacija potom ko-operativnih skladišč železničarjem in drugim delavcem dosti koristila, ker bo prodaja la premog po lastnih cenah; s tem bodo prisiljeni tudi premogovni baroni ceno svojega premoga znižati.
Ko bodo enkrat v te nove premogorove postavljeni vsi najbolj modemi stroji, bo znašala dnevna produkcija premoga dnevno nad šest tisoč ton.
veško srce sledeče opisano:
"Srce vsebuje odtočni kanal, ki vodi kri v vsak ud telesa. Ako zdravnik potiplje bolnika v ozadju glave, na roki, ali na glavni žili noge, bo občutil bitje žile." Dalje je v tem starodavnem zdravniškem navodilu opisano kako naj se izvršuje [jih. razne operacije pri bolnikih; že tedaj šo egipčanski zdravniki pripisovali več važnosti o-peracijam, kakor pa ralbi zdravil; zdravniki so jih tudi na ki« ropraktičen in bolj na naraven način s zdraivilnimi rastlinami, skorjami, koreninicami, oljem itd. V raznih slučajih so bolnika močno drgnili po koncih prstov na rokah in nogah; operirali so že tudi paciente vsled zlomljenih udov in celo na hrbtenici.
V oni staroegipčanski grobnici najden opis o zdravilstvu pred 3500 leti je za današnje modeme zdravnike gotovo velike zgodovinske važnosti, ker kaže, da je ta veda že nad 3500 let stara.
^edano.
Zadnje dni je bivši feldmar-šal Ludendorf priobčil v raznih bavarskih listih več ognjevitih člankov: "Čemu Nemčija zopet potrebuje kajzer-ja
V Berlinu je na čelu teh pro-pagatorjev grof Reventlow. *
Poleg tega eo v Ameriki živeči Netoci prispevali $20,000. 00 za filme (premikajoče slike) katere se kaže po Nemškem pod imenom i *Z dobrega, na slabo." V teli slikah se predstavlja ljudstvu, kako srečna t je bila Nemčija pod vlado Hohenzollrjev in kako nesrečna je pa danes 1
ZDRAVNIKI PRED 3500 LETI.
Vsakdo bi mislil, da je dandanes zdravniška veda dospela
EK8KAJZER SILI ZOPET ;
NA PRESTOL.
, Bivši nemški cesar se je že naveličlal samotariti in živeti brez krone ; zahotelo se mu je zopet po časti in prestolu; zaradi tega je stopil s svojimi pristaši in privrženci v hudo ofenzivo napram sedanji republikanski vladi. Vso to a-gi taci jo vodi natihoma sam Mr. Viljem Hohenzollera. O-sobito zadnji čas so monarhi-gti mobilizirali svoje agitatorje; tem pa pomagajo še v Ameriki živeči Nemci, ker pošiljajo svojcem v domovino razne revolucionarne lepake in brošure.
Dne 12. junija t. 1. je sedanji nemški predsednik Ebert prvič obiskal mesto Monakovo na Bavarskem, glavno gnezdo kajzerizma. Takoj po prihodu Eberta se je pred njegovim hotelom zbrala velika množica ljudstva kričeča: "Doli z republiko!" — "Doli s predhodnikom!" Pri tej priliki so se monarh isti in soeijalisti hudo spoprijeli, da je morala policija
aretirati več oseb.
»
Povodom prvega prihoda prvega nemškega predsednika v Monakovo je vihrala nad ta-moenjo železniško postajo velika republikanska zastava; kajzerjevci so pa isto polili z bencinom ter zažgali.
Ravno isti dan so visokošol-ci v Koenigsburgu . (Iztočna Pruaija) priredili veliko pat-
TRGOVINA S KAČAMI.
Podjetni Amerikanci vpo-rabljajo raaiovrstne načine pri svojih kdpčijah in podjet-
svoj vrhunec, ali da Acskula	■■
povi nasledniki (zdravniki) v	?lavnoet P?d "«enom
dvajsetem stoletju prekašajo»mdenlmrgov dan." Po-
vse svoje prednike. V goto-'vablh v ie 8Vrho tudl Hm" vih panogah zdravilstva je to' denburgfo 14 tete je povabiHq resnica; toda ravno tako izku- odzval Dasiravno je vlada še n i zdravniki so živeli in d*!o- strogo prepovedala pri tej sla-vali tudi že pred 3500 leti za	V8ak? soudefležbo nem-
časa starih Egipčanov.	Iškemu vojaštvu, je Hinden-
Chikaški univerzitetni profe- burgu neki polk naredil špalir sor J. H. Breasted je te dni iz- i" Uy cel° z nabasaninii puška-dal zanimivo brošuro o življe- 'mi.
n ju in delovanju starih egip-j Množico monarhistov so tu-čanskih zdravnikov. To svoje Idi pri tej priliki'napadli re-delo je posnel avtor iz neke'publikanci, in socijalisti. V stare listine (papyrus) katero'tonfspopadu se je rabilo od-
SO starinOslovci našit v Vakvi'strani'demonstrantov palice
___i___•■»■» -. . i
Marsikdo si izbere kak čuden in redek predmet za svoj biznes, samo da mu dona-ša dobiček, bodisi že v mestu, ali na deželi.
Tako imamo poleg navadnih farm še mnogo drugih, kjer se pa gospodarji ne ukvarjajo s poljedelstvom, temveč z vsem kaj drugim.
V	Alaski živi nefk trgovec z lisicami; na svoji obsežni far mi ima na tisoče raznobarvnih "zvitorepk", ki so ga že tako obogatele, da je postal milijonar.
V	državi Mo. redi neki farmer same lovske pse. — Nekateri farmeirji se ukvarjajo samo z rejo morskih prešičkov in belih podgan; drugi z želvami, krokodili, žabami i.t.d.
Ni ton'j čuda čuda, da živi V.bližini Brownsville, Texas tudi kaeji farmer King po i-menu. Ta mož ee peča na svoji farmi osobito z rejo kač klopotač (rattlesnake) in velja za kačjega kralja, kajti lansko zimo je imel v zalogi nad stotisič komadov te strupe golažu L Kače prodaja po celem svetu raznim muzejem, cirkuisom, krotilcem kači, naravoslovcem, krznarjem, in drugim. •
V	okolici Brownsville, Txas se peča največ domačinov (Mehikancev) z lovom kač; le, v-sled povojnih razmer je tudi cena kačam klopotačam padla. Že goriomenjeni kačji kralj danes s tem lovcem ne plačuje več kot osem centov za funt žive klopotače. Ker so te vrste kače različne v teži, je torej tudi vrednost istih različna. Čeravno računamo vsako.tako kačo po $10.—, je oni kačjerejec danes vreden milijon dolarjev, ker ima nad stotisoč klopotač v zalogi.
MESTO NEW YORK LETA 2000.
Čez 78 let, ali leta 2000 bo štelo mesto New JTork sedem in trideset milijonov prebivalcev! Danes si sicer tako velikega mesta sploh kje še predstavljati ne moremo; a vendar si gorenje prerokovanje lahko kot mogoče in resnično predstavljamo na podlagi minule statistike največje metropole Združenih držav.
Obširen obris Velikega New Yorka leta 2000 je te dni izdelal bivši glavni mestni i'nženir Nelson P. Lewis, ki s številkami dokazuje, da bo štelo mesto tfew York čez 78 let 6 krat toliko prebivalcev kot danes. Za izgled navaja slučaje, kako je to mesto od svoje ustanovitve do danes v prebivalstvu napredovalo:
Leta 1696 je živelo v tem mestu samo 4,300 prebivalcev, leta 1790, čez 100 let zatem (1790) 'pa 49,401. In naslednje tabe-lice je iazvidno, kako je danes
ma naraščalo: L. 1800 je znašalo štivilo prebivalstva 79,216;
L 1810—119,734; i 1820-152,-056; L 1830—242,278; 1. 1840—
391,114; 1. 1850—696,115; L 1860—1,174,779; 1. 1870—1,-911,698; 1. 1880—2,507,414; 1. 1890—3,437,202 ;1. 1900—3,437,-202; 1. 1905—3,850,000; 1. 1906 —4,014; 1. 1907—4,152,860; 1. 1908—4,285,435; 1. 1909—1,-422,685; 1. 1910-4,766,883; 1. 1911—4,892,158; 1. 1912—4,-983,385; 1. 1913—5,173,064; L 1914—5,583,871 ;1. 1915-5,253,-885; 1. 1916—6,602,841; 1. 1917 —5,737,492; 1. 191^-5.872,143; 1. 1919—6,006,794; 1. 1920-5,-620,048; 1. 1921 1. julija—5,-751,859.
Ker je otok Manhattan, prvotni del mesta New York že docela obljuden se *bo do tedaj mestno mejo raztegnilo po gornjem delu države New York nekaj bližnje državi New Jersey in nekaj po državyi Connecticut, tako da bodo vsa današnja mesta: Peekskill, Som-merville, New Brunswick, As-bury Park, Paterson, Danburv in Bridgeport spadala pod Greater New York. Na ta način se bo torej mestno mejo raztegnilo od 50 do 90 milj.
Do tedaj bo New York tudi glede sanitarnih razmer do cela izboljšan; zgradilo se bo nove široke ceste s parki in igrišči; modeme hiše; z eno besedo vse kar je mogoče v kakem novodobnem mestu. K uresničenju tega načrta bo največ finančno pripomogla bogata Russel-Sage Foundation.
Že dandanes izdelujejo mestni inženirji načrte, kako bi se mesto razdelilo v posebne cone, ali okrožja, tako, da bo Manhattan sredina Velikega New Yorka. — Žal, da večina izmed nas tega največjega svetovnega mesta tedaj ne bo videla.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V. D. — Tudi drugi člani so z zanimanjem čitali poročila br. J. G. o njegovih doživljajih v ruskem ujetništvu. Žal, da smo morali s priobčevan-jem istih prenehati; toda samo začasno. Br. G. je bas sedaj zelo zaposlen, kar ga ovira pri pisanju. Obljubil nam je pa, da bo s tem delom v prostih u-rah polagoma nadaljeval in bo isto tudi dovršil.
nekeara egipčanskega zdravni-J in-kamenje, končno je pa kon- vliko mesto New York polago-
H. H. VON SCHLICK, ki pomaga bolnikom do ozdravljenja.
2e pred dvajsetimi leti sem zatrjeval bolnikom, da bo moj Bolgarski krvni čaj pripomogel naravi olajšati zabasanost, da bora odstranil strupene snovi iz ledic, da bo okrepčal želodec in čreva, ter>d!a bo izčistil in'oja-čil kri.	*
Povedal sem jim, da bo moj Bolgarski krvni — če gorkega pijete zvečer pred počitkom — pregnal prehud ter jih obvaroval pred influenco in pljtičnico.
Danes rabi že na milijone ljudi ta Bolgarski krvni čaj kot najbolj uspešno domače zdravilo.
Kdor vživa ta čaj po enkrat, ali dvakrat na teden, bo ostal vedno zdrav, kajti ta čaj je narejen in bogatih sokov, -»kuhanih iz korenin, lubja, semen, listja, jagod in rož.
Lekarnarji ga z^ veseljem protlajejo bolnikom, kajti ljudje, ki rabijo Bolgarski krvni čaj se vračao v lekarne ter pripovedujejo, kako jm je ta čaj pomagal.
Le zahtevajte ta čaj v bližnji lekarni, ali vam ga dopošljem tudi po pošti priporočeno eno veliko družinsko škatljo za $1.25, ali 3 za $3.15 ali 6 za $5.25.
Naslov: H. H. Von Schlick, President,'436 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa.
. BOLGARSKI KRVNI CAJ Ako pijete gorkega zvečer pred Počitkom
POMAGA NARAVI ^ ker
prežene prehlad. Vas čuva pred influenco. Utrdi jetra. Izčuša črevesje.
Bolgarski krvni čaj je sestavljen 12 čistih zdravilnih rož. Isti pospciuic močno rdečo kri v vaših žilah vsi česar vam daje moč, da se lahko vara jete bolezni.
Na prodaj v lekarnah ali po po priporočeno eno veliko drnžinsko škatljo za $1.25, ali 3 za $3.15 ali 6 $5£5. Naslov: H. H. Von Schlic President Marvel Products Compas 436 Marvel Building, Pittsburgh
Jednota
GLASILO K.
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiraiia v JoHetu/4 državi Illinois, d'ne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD> JOLIET, III. Telefon 1048.
Od ustanovitve do 1. junija 1922 skupna izplačana podpora $2,077,274.00,
GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 ;ltf. Hickory St. Joliet, lit L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, F*. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. * Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet,.111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo.	. '} •
Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, IIL	' j ' .
POROTNI ODBOR:	''J i' 't
Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. *
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, III. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N/ Chicago St., Joliet, 111. Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, III
Vsa pisma in denarne zad'eve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet 111.
21. JUKtti im
Naturalizacija in registracija,
, V zadnjem času je bilo v časopisih .veliko govora o zakonskih načrtih pred Kongresom s katerimi naj se deloma spremeni sedanje naturaliza-cijsko postopanje in uvede letna registracija vseh inozem-cev. Zlasti ta zadnja uredba je vzbudila silen protest & strani tujejezičnega časopisja.— Vendarle malokateremu je že popolnoma jasno, kaj dotični zakonski načrt pravzaprav namerava in k ke so njegove glavne določbe. Nameravani za-fc'offJiT suže pregfoboko v interese vsega tujerodnega prebivalstva v Ameriki, da se ne bi najintenzivneje zanimali zanj.
Dotični zakonski načrt nosi v poslanski zbornici (House of Represestatives) ime Johnson Bill", in v Senatu "Shortridge Bili". Oba načrta sta večinoma . popolnoma identična, tudi jezikovno, razlikujeta se po nekaterih točkah. Oba naglašata, da je njun namen: "ustanoviti enolično natflralizacijsko postopanje in spremeniti in kodi-cifirati zakone glede dobave in zgube državljanstva; izravnati državljansko stanje moških in ženskih; uvesti način registracije inozemcev za njihovo boljše zaščito in poduk, in v druge svrlie."
Registracija.
Zakonski načrt namerava s-premeniti ime urada za naturalizaciji (Bureau of Nautrali-zation) v "Bureau of Citizenship", ki naj bo p,od vodstvom nekega "Director of Citizenship", med tem ko se odkine mesto * * Commissioner of Naturalization" in "Deputy Commissioner."
Del načrta, ki se bavi z registracijo inozemcev, določa, da mora vsak priseljenec, pred-no odpotuje v Združene države, dobiti od ameriškega konzula spričevalo o registraciji (certificate of registration). Ob svojem prihodu v ameriško pri-, stanišče mora priseljenec izročiti ta svoj certifikat priseljeniški oblasti, ki naj po pregledu priseljenca vpiše -v spričevalo datum inšpekcije, prihoda in ime parnika v katerim je priseljenec prišel. Tekom 90 dni zvršujočdh se prvi torek po prvem pondeljku novembra v-sakega leta, se morajo registrirati vse osebe, ki niso državljani Združenih držav, pač pa stanujejo v nji. Oproščeni registracije naj bodo med drugimi oni, ki so služili v ameriški * vojski ali mornarici, in oni ino-zemci, ki so tekom leta pred začetnim dnem registracijskega roka vložili prošnjo za cfr
žavljanstvo. Vsak inozemec se mora uradno registrirati po enkrat na leto. Registrirati se mora vsakdo osebno, ali mož more registrirati tudi ženo in otroke pod 18. letom.Registrar bo izdal vsakemu registrancu spričevalo o registraciji (certificate of registration), na katerem naj bo navedeno ime, spol, pleme narodnost, rojstni dan in kraj in dan in pristanišče prihoda v Združene države, starost, bivališče, zmožnost go voriti, citati in pisati, poklic, zakonski stan in druge take in formaciji, ki bi jih Secretary of Labor predpisal naredbenim odborom. Certifikatu mora trrtr priložena fotografija inozemca in njegove žene.
Pri vsaki registraciji bi moral plačati inozemec pristojbir no od $5. za vsakega registri-ranca čez 21 let v starosti in $3. za one čez 18 let starosti. Registrar je t. j. uradnike za registracijo bodo imenovali učitelje ljudskih šol, ki vodijo šolski tečaj za državljanstvo.
Ako se inozemec ne registrira bi zapadel globi od $25. (po Johnsonovem načrtu) oziroma $50. (po Shortridgeovem načrtu). Ako inozemec, ki je prišel v Združene države po devetdesetem dnevu po sprejetju tega zakona, se ne rigstrira za ono leto, v katerem je prišel bi zapadel aretaciji in deportaciji.
Poduk o državljanstvu.
Director of Citizenship ima nalogo pospeševati podučevan-je tujerodcev v angleščini in državljanskih odgovornostih. V to svrho naj sodeluje s šolskimi oblastmi in drugimi pri-I mernimi organizacijami. Pristojbine ki naj se plačujejo ob registraciji, bi sle v poseben s-klad, imenovan "sklad za poduk o državljanstvu." Iz tega sklada b? se tudi plačevali stroški za registriranje. Oskrbovanje inozemskih vdov in sirot.
Shortridge Bili vsebuje tudi določbo, ki pooblašča delavskega tajnika, da nakupi, u-stanovi in vzdržuje ustave, kjer naj vdove in mladoletni sinovi umrlega inozemca dobivajo ta* ko šolanje, oskrbo in pozornost, kakšno jih utegne najbolj vspo-sobdti za odgovornosti in dolžnosti državljanstva. Oziroma naj delavski tajnik nakazuje poklicanim oblastim državnih uprav in primerna sredstva V to svrho.
Naturalizacijsko postopanje.
Oba načrta obsežuo i natančno označujeta pojem "dobrega moralnega značaja", ki ga i-nozemee mora imeti, ako hoče postati ameriški državljan. Shortridge bili pravi, da ob presojevanju dobrega moralne-
ga značaja treba jemati v ozir moralni značaj dotidnef* ob
vsej predhodni dobi.
Kvalifikacije za naturalizacijo so nekoliko spremenjene y nameravanem zakonu. Na primer: Zahteva se, da je prosilec za državljanstvo tekom vsega svojega bivanja vzadosti^pred-pisom glede registracije in da zna razumno (understanding-ly) govoriti, citati in pisati angleščino (sedanji zakon zahteva, da zna govoriti angleški, Oba načrta nameravata povišati pristojbino za "prvi papir" od $1 na $2. Ko dobava prvi papiri mora inozemec pokazati svoj certifikat o registraciji. Neka nova odredba glede "prvega papirja" obstoja V tem, da bi bilo v istem navedeno tudi ime in naslov dveh ameriških državljanov na katera se inozemec sklicuje kot poznavalca o njegovi spo sočnosti; naturalizacijo poviša se od $4 na $5 pristojbine Poleg ttfgft namerava načrt na lagati nadaljno pristojbino od $5. plačljivih ob izročitvi dr ž i-vljanskega papirja; doseda, take pristojbine ni bilo. Inctsemci v vojaški službi Obstoječi naturaJizacijski za kon (Act of July 9.1918.)) do loča, da državljani ali podaniki inozemske države, nevtralne tekom svetovne vojne, ki so bili že izjavili svojo namero, da postanejo državljani, ali ki so umaknili svoj "prvi papir" da se izognejo vojaški službi tekom svetovne vojne, so za vselej izključeni iz ameriškega državljanstva. Predlagani za kon pa določa v tem pogledu: Kdorkoli je kedaj zaihteval o-proščenje od vojaške službe, Češ, da je inozemec, ne more biti zaslišan pred naturalizacij-skim sodiščem do 14. novembra 1926., in to le tedaj, ako je njegov "prvi papir" datiran po 14. novembru 1921. — Ipta določba -se tiče tudi tf^bp sovražnih inozemcev (oneiny alien), ki so zahtevali oprostitev od vojaščine radi svojega inozemskega državljanstva] , Nastanjenost v Združ. državah.
Pod sedanjim zakonom inozemec, ki je stanoval neprestano v eni sami državi tekom petih let neposredno pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo, ali je imel svoje bivališče v raznih Counties te države, ne more biti naturaliziran, kajti zahteva se, da mora privesti dve priči, ki naj ga poznata tekom vse te petletne dobe; na drugi strani nima prosilec, ki je tekom te dobe stanoval deloma v eni državi in deloma v drugi, nikake težkoče glede naturalizacije, ako je le zadnjih dvanajst mescev stanoval v oni državi, v kateri vlaga prošnjo. To neskladnost hoče zakonski načrt odpraviti potom primernih določb, s tem da dovoli prosilcu, ki je stanoval ,v raznih Counties, da to dokazuje potom izjav prič.
Ženske in državljanstvo. Ena izmed najvažnejših sprememb, ki jo zakonski načrt namerava uvesti, se tiče državljanstva ženskih. Predlaga se, da ženska, ki je zgubila svoje ameriško državljanstvo vsled poroke, utegne biti naturalizi-rana; nadalje da žene inozemca more postati sama državljanka potom naturalizacije tudi ako mož ostane inozemec. Ako bo ta jiačrt vzakonjen ne bi ženska vsled te poroke, niti ne bi postala državljanka vsled moževe-naturalizacije; ona bi morala popolnoma nodvisno od Lioža prizadevati se sama za ameriško državljanstvo. — A-merikanka na drugi strani ne bi izgubila ameriškega -irzav-ljanstva vsled poroke z ino-zemcem.—F. L. I. Service Jugoslav Bureau.
559
Surove besede donijo samo v zaprta usta.
* . „ Neskrbnost: uniči- t udiraj.
veeje bogastvo.
(Ruski sovjetski "splošni tEzakon o mezdah".
Eno glavnih vlog na genovski konferenci igra R. S. F. S. R. (Jtusjaka Sovjetskaja Fe^ derativnaja &oci ali stičeskaj a Republika), kot udeleženka in kot predmet posvetovanj. V tem Času velevažnih sklepov za gospodarsko obnovitev Evrope bo koristno ogledati si zakon, ki spada med najbolj zanimive v boljševiski Rusiji: "Obsceje položenje o tarif je" od 17. junija 1920. Pripominjamo seve takoj, da jei ta zakon, kakor skoro vsi boljševiš-ki zakoni, le deloma doživel u-dejstvovanje in da v celoti sploh nikdar ni bil v veljavi. To ne more biti drugače, že zavoljo praktične novosti mnogih njegovih določb; a če izvzamemo pretiranost na račun neobhodnega >eksiperimentovan|ja, ostane vendar še obilo načel, ki bodo sčasoma prodrla.
Omenjeni zakon obsega o-em oddelkov (153 členov):
I.	Splošne določbe (1—4).
II.	Delovni čas (5—10).
III.	Predpisi o proizvodst-veni količini dela (21-—30).
IV.	Mefcdni razredi (31— 40).
V.	Vajein»tvo (41—46).
VI.	O izplačevanju mezd (47—122): ) splošne določbe;
b)	plače po komadu;
c)	premije;
d)	plače za nadure;
e)	orodje in pripomočki;
f)	pomanjkljivo delo;
g)	plača v dobi ukinjenega dela;
h).	odškodnina za delo izven kraja;
i)	odškodnina za selitve.
VII.	Dnevi odmora, državni prazniki in dopusti (123—139.)
VTII. Sprejem in odpustitev (140—153). * '
I.	Zakon stopi v veljavo 1. julija 1920 in takrat prenehajo vse prejšnje nasprotuj oče! naredbe. Izvrševanje nadzorujeta N. K. T.. (Narodnvj Komisariat Truda) in V. C. P. S. (Vserossijskij Centralnyj Sovjet Professionaljnvh Soju-zov): ministrstvo dela inosred-nji sveft sindikatov.
II.	Rokotvorno - delo je dnevno (od 6. do 21.) ali pa nočno (od 21. do 6.). Delo ne sme trajati preko 8 ur, in če je nočno, ne preko 7 ur. .pri delu, ki se vrši le dedoma po noči, se smatra % ene ure za celo uro. Delo nastavljencev v pisarnah in v prometni službi znaša istotako 8, odstotno 7 ur, če je njih dedo neposredno spojeno z delom telesnih delavcev.
Duševno delo se vrši 6 ur, po noči pa 5 ur. 5-6 ene nočne urci velja kot cela.
'Maloletni" (14—16let delajo 4 ure, "opdrotski" 16— 18 let) 6 ur. Obojim je zabran-jeno nočno delo. Deflo, ki zahteva daljše trajanje in se plača po mesecu (n. pr. hišno) se lahko drugače urejuje; samo ne smet presegati mesečno vsoto ur. Delavec ima pravo na vsaj polurni odmor tekom prvih 5 ur dela.
IIJ. Proizvodstveni kvan-tum predpisuje v vsakem delovnem razredu " Rascenočna-ja Komisija" (Razceaiitveiii Odbor, sporazumno s izvodstvonim Sojuzom" izvodstvona zveza.) Ta števila se ustanovljajo po teoretskih računih in praktičnem opazovanju. Razmere, ki se smatrajo kot normalne, so a) dobro stanje orodja, b) primerna razmestitev vseh potrebščin, c) dovoljna zaloga potrebščin in orodja, d) zdrave krajevne razmere. Točno se je ozirati na iz-govrjeine dopuste. Sindikati popravljajo predpise o proiz-vojstveni »višini štirmesečnb. Defcy-ki- nfe doseže določenega Ikvantuma prof z vodstva, se
"Pro-"Pro-
plača sorazmerno dejansko do-, nem seženi količini; nikdar pa manj
kot dve tretjini. Kdor namenoma proizvaja pod določeno količino, ser kaznuje z odpustom in se postavi na razpolago pododseku za razdelbo delavnih moči.
IV. Število meadnih razre-|dov se ustanavlja po krajevnih odborih; enakovredno delo se enako plača, tudi žetaskam. Delo, ki zahteva posebno znanje, se bolje plača ne glede na izpite. Zahteva se poskusni čas; vpis razred pri enem krajevnem odboru se razveljavlja s pristopom v drugo podjetje. , V. Vajenci se smejo Uporabljati samo za delo dotične stroke. Vajeniška- doba znaša k vecjelmu 3 leta; dovršuje se izpitom, ki ga ima vajenec zahtevati kadar hoče; če ga dovrši, dobi osemurno plačo, tudi če še ni star 18 let in v-sJed tega ne dela več nego 6 ur.
VI. Pri tarifi se jemlje v po-štev; potrebna vajeniška doba, nevarnost, ki je z delom združena, točkoča m odgovornost. Izplačuje se dvakrat mesečno; delo na rok pa takoj po dovršitvi. Plača se v gotovini in med delavnim časom.
Pri plači po komadu se di-vidira dnevna plača s številom predpisanega proizvodstvene-ga kvantuma. Potrdi vedno sindikat. čas za pripravo k delu na komad se: ne plača. Delavcu, ki neprostovoljna pusti delo na komad, se plača nedovrseno delo po sodbi krajevnega odbora; če pa zapusti delo nameroma, potem se plača po časovni tarifi dotičnega kraja. Plača po koihadu sme prekašati časovno plačo k večjemu za 100%.
Nagrade se dajejo po odob-renju V. C. S. P. S. in N. K. T., in sicer za: prištedenje časa, snovi ali sile, zja »izboljšanje kakovosti proizvodov in za boljšo organizacijo deda, posebno za zmanjšanje osobja. Nagrade so: 1. osebne, 2. skupne, 3. za cele zavode. Dobivajo jih lahko: 1. Delavci, ki neposredno sodelujejo, 2. člani u-prave, 3. pisarniško osobjel, katerega delo je tesno spojeno s proizvajanjem. Celokupna plača z vsemi premijami ne sme presegati dvakrat .tarife.
V izrednih slučajih se dela v nadurah (do 4 ure več). Nadure se plačajo za 50% višje nego navadne ure. Enounia plača delavcev, plačanih na mesec, odgovarja 200. (dvesto temu) delu mesečne plače pri osemurnem in 150. delu pri šesturnem delavniku.
Zavod mora dati delavcem na razpolago vse orodje in vse pripomočke. . Lastno orodje daje pravico do točno izračunane odškodnine; to velja tudi za delovne obleke*.
Vse higienične predpise izdaja Odsek za zaščito dela (Oddjel ohrany truda).
Namenoma pomanjkljivo delo se odškoduje z vsaj dvotretjinsko plačo.
Ce delo počiva (do 1 meseca) dobe delavci dvetretjinsko plačo. V slučaju, da se delo v kakem zavodu deloma ustavi, sme uprava uporabiti delavce v drugem oddelku; ako se dejlo prekine za več nfcgo mesec dni, se delavec stavi na razpolago pododseku za razdelbo delovnih moei in ima pravico do podpore za Irezpo-Silne.
Delo izven okraja daje pravico do odškodnine za obe vožnji. Za bolj oddaljeno delo se pilača razen potovanja in stroškov za 1 pud prtljage se stanovanje v novem kraju. Dan potovanja se smatra kot
dan dela.
Za selitev ima delavec pravico na enomesečno plačo; sorazmerno tiuii;^gri^i;>in-ski Mani. n^h^e
sorodstva, če ne'žive v skup-
ospodarstvu. tjini vse svote se den pred odhodom, ena na po prihodu. Daje se pust tri dni pred o&hodom tri dni po dohodu. Vsi delavci pa so dolžni pomagati pri selitvi zavoda -pe-svojih močeh. Kdor se tekom treh meseicev ne javi na novem kraju, izgubi rodbinsko selitveno podporo.
VII.	Tedenski odmor znaša vsaj 42 ur nepretrgoma. Posebni poklici, ki temu nasprotujejo (n. pr. čuvaji), dobe svobodne poldneve v istem mesečnem iznosu. Prazniki so: 1. 1. januarja in l.maj, 22. januar (spominski dan na revolucijo 1905), 19. marca (pariška komunaj) in 7. november (revolucija proletarr ata); 2. še 10 dni letno, ki se določajo po krajeivnih razmerah (običajno cerkveni prazniki). — Na preddan tedenskih praznikov se dela le šest ur. — Dopusti se dovoljujejo vsaki čas, če le delo ne trpi. Delo za plačo je zabranjeno za časa dopusta. Nedelo vsled bolezni se ne všteva v čas dopusta. Pravica na dopust se lahk9 uabere od dveh let skupaj, ne pa za daljši čas.
VIII.	Sprejem se vrši po poskusni dobi od 6 do 30 dni. Razcenitveni odbor vpisuje prosilca po izpitu, ki se ima vršiti kolikor mogoče v obliki dotičnega dela. Plača se določa po uspehu in krajevni tarifi.
Odpust nastopi, če se zavod zapre, ali če se delo ukine za več nego en mesec; po koncu določenega roka (pri delu na rok); če je dotičnik nosposo-ben ali se pregreši proti predpisom zavoda; zavoljo kaznivih dejanj; odstotnoati delavca nad dva meseca zavoljo bolezni (štiri mesece pri ženskah); premestitev v drug zavod po potrebi dela. Vsi odpuščeni se 8tavijajo na razpolago krajevnemu pododseku za razdelitev delavne moči. Odpušča se po 15 dnevni odpovedi ali pa z 12 dnevno odpravnino, ki se pa vrne, če dotičnik pred 12. dnem vstopi v drugo podjetje, v sorazmernem znesku. Tekom 8 dni se mora pododsek za razdelitev delovnih moči izvrševati o odpustu. Vsaka odsotnost od dela razen dnevi dopusta iu prazniki, jemlje pravico do plače; odškodnina za'slučaje bolezni rodbinskih članov, in sicer sei plača iz socialnih zavarovalnin.
Dr. J. G,
NAROČITE SE
na edini mladinski mesečnik "Angelček", katerega izdaja Mlad. oddelek K. S. K. Jednote. Naročnina za vse leto znaša $1, za pol leta 60c.
Kdor širi ta prekoristni list, širi in tudi deluje v korist Mladinskega oddelka K. S. K. J.
UPRAVNIŠTVO
"ANGELČKA" 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL
Importirane KRANJSKE KOSE
iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov.
Cena $2.00—z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO BO 1. JULIJ A T. L. ODPRTO. Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. £e oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. 5 MATIJA SKENDER javni notar « za Ameriko in stari kraj 5Ž27 Butler St Pittsburgh, Pa.
IZ JUGOSLAVIJE
i stne delavce 6 do 9 K, 6. za delavke 6 do 9 K, 7. za vajence 7 do 13 K. — Za popravila na
strehah in; za delo na visečem
Fvrn	.. . ~ ...	IMP BP odru nadalje za delo v rablje-
Za škofa lavatinske škofije i posebno ge ugonobila mnoga ( . > gtran^ih in kanalih se
je določen g. dr. Karlin, bivši žita, kar se bo pri žetvi zelo, , * ^ nftflAhna doklada. To
škof tržaški.
Duhovniške vesti. G. župnik Ivan Sašelj v Adlešičih je stopil v pokoj. V Adlešičih je župnikoval 36 let. Nastanil se je začasno v Novem mestu. Za župnega upravitelja v Adlešičih je imenovan g. Al. Tome, kaplan v Hinjah. ' Žrtev železniške nesreče. • Vojni invalid Janez Medve-dec iz Bojsnega pri Brežicah, katerega je dne 29. aprila pri Brežicah povozil vlak, je kasneje v bolnišnici v Brežicah u-mrl. Zapustil je šest nepreskrbljenih otrok.
Starko so umorili. Iz Brežic se poroča: V noči od 26. na 27. aprila je bila u-morjena 65 let stara kockar jeva žena Antonija Bertole,iz Pišec pri Brežicah. Imela je navado, da je hodila zvečer večkrat na obisk k neki v bližini se nahajajoči bolnlici. • Usodepol-nega dne zvečer je njen mož že legel v posteljo, ko je vzela o-
poznalo. — Dne 9. maja so se na večer vračali tieliavci iz vinograda Franca Vrček iz Ravnega. V bližini Dobrave počijo izza obcestne meje streli in Jože Jordan zgrudi ves v krvi. Še tisto noč je umrl. Bil je dober, tih in miren fant Blag mu bodi spomin ! Westfalski Slovenci v domovini.
V nedeljo dne 28. maja je do-šlo v Jugoslavijo 460 westfal-skih Slovencev rudarjev s posebnim vlakom. • Na Jesenicah jih je sprejelo kršč. soc. delavstvo, Orli, Orlice in godba. Imeli so sv. maso na prostem in nato prisrčen sprejem v Delavskem domu. Pozdravili so jih na škofjeloškem kolodvoru tudi Škofjeločani s svojim župnikom na čelu in pevstkim zborom. V Ljubljani jih je na kolodvoru sprejela salezijansika godba, Orli, Orlice, delavstvo, zastopstvo Kr-
plačtajei posebna doklada
pogodbo so sklonili in podpisali podjetniki, združeni v (kise ku gradbene stroke pri Zvezi industrijcev ter zastopniki delavskih organizacij in zastopniki delavstva podjetij iz Celja, Ljubljane* in Maribora. Pogodba se je uradno potrdila po oddelku za socijalno politiko v Ljubljani.
Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. maja je bilo pri nasi v prometu za 4773 milijonov, 747 tisoč, 545 dinarjev papirnatega denarja. Stan jp papirnatega denarja se je od zadnjega izkaza zmanjšalo za 72 milijonov, 750 tisoč dinarjev, a pri tem se je zmanjšala tudi zlata ozir. srebrna podlaga za 3 milijone, 199 tisoč 133 dinarjev. (1 Din. je v-reden K 4. —)
Koliko živine imajo na Hrvaškem in v Slavoniji. Po zadnjem popisu imajo na Ilr-
r___________ šo. socialne zveze, predvzviše
na luč in golido za molžnjo in ni škof in poslanca dr. Gosar vaške/m in Slavoniji 1 milijon, ni niti zapazil, da se ni več in-Gostinčar. Slovenci so do- (118 tisoč, 14 glav goveje živi-vrnila. Ko se je zjutraj pre- šli pod vodstvom štirih nem-1ne; konlj 342 tisoč 760; svinj budil in videl, da je ni, je vstal ških duhovnikov, ki dobro 977 ,tisoč 313; ovac 566 tisoč in šel pogledat kje »je. Na znajo slovenski. S kolodvora svoje začudenje je našel ženo'se je razvil sprevod v Ljudski umorjeno pred hišo. Brežiš-1 dom, kjer so se vršili nada-ki orožniki so pridno na delu ljni pozdravi, Orli so nastopi-in je upati, da izslede v krat-jli s par točkami in "Ljublja kem zločince.	na" je zapela več pesmic. V
Umrl je dne 13. maja, v'poncMjek so odšli v Rajhen-Šempetru pri Novem mestu v .burg. V Nemčijo se povrnejo 47. letu starosti gostilničar, G. junija.
- * - •----- t
347; koz 24 tisoč 412; perutnine 3 milijone, 896 tisoč 359; Če-belilih panjev 13 tisoč 908.
Novomeška 44Sedanjost" je prenehala izhajati, ker se je lastnik in urednik preselil v
sei. Jugoslavija izkorišča do-sedaj samo 160 tisoč konjskih
Sil;
..Pogozdovanje Krasa. Nji
Goriškem posebno onih delov, ki so bili med vojno uničeni, pogozdovanje lepo napreduje. V Svetem je bilo Mošnjo pomlad nasajenih 8000 dreves, v Komnu 45 tisoč, v Lipi (Tr-stelj) in Temnici (Tričnik) nad 150 tisoč, v Selnicah nad 20 tisoč, na Vojščici okoli 75 tisoč, pri Žagarjih približno 20 tisoč, na Gorjanskem nad 50 tisoč. Vsega skupaj je bilo nasejanih nad tričetr,tine» milijona drevesc.
Naši ujetniki iz Rusije. V-
sled posredovanja naše vlado pri čičerinu, predsedniku ruskega odposlaništva v Oetaovi, se bodo vrnili iz Rusije oni u-jetniki, ki jih je imela naša vlada v svojih seznamih.
Kako znamo brati in pisati. Na vsakih sto prebivalcev v naši državi zna braUv^i pisati v Srbiji 25 ljudi, v Hrvatski in Slavoniji 35 ljudi, v Črni gori 25 ljudi, v Dalmaciji 25 ljudi, v Bosni in Hercegovini 15 ljudi, v Vojvodini 65 ljudi, v Sloveniji 90 ljudi.
V kraljevi vili na Bledu se vso popravlja. Delavk jo toliko, da druga drugi napotje dela. Če bi jih bilo pol manj, bi ravno še enkrat toliki naredile. Dobijo po 6 K na uro. — Le šarimo, denar imamo, bolniki in drugi reveži pa lahko čakajo. Povodom kraljeve poroke se
mesar in posestnik g. Jožef Bojane.
. .Smrtna nesreča. 70 letni
Iz Vrhpolj pri Moravčah.
V soboto dne 22. aprila t. 1. so prvič zapeli naši novi zvo-
posestnik Janez Valentinčič iz novi. Prihodnji dan 23. apri-Davč je v noči od 22. na 23. a prila kuhal pri Podrušku og
—	i UV vtlvili Jki Cbijv T V	VttV uv
Maribor, kjer postane urednik bo }zvr§ila obširna pomilosti-
St raze' \	! tev kaznjencev.
Posojilo mesta Ljubljane. 1fi71	^
Pokrajinska uprava za Slovenija je dovolila najeti mestni občini ljubljanski posojilo v skupnem znesku 22 milijonov
lje. Drugo jutro so pa našli starčka mrtvega pri kopi. U-gotovilo se je, da je Valentinčič padel s 3 in pol metra visoke kope in se ubil.
Neusmiljena mačeha. V Iš-kivasi je povzročilo veliko pohujšanje postopanje mačehe Frančiške S____Dne 20. aprila ije s palico neusmiljeno pretepla po glavi in životu svojega 5 in pol leta starega pastorka Jožefa. Frančiška S.... je mačieha 5 nedoraslih otrok, ki so popolnoma oslabeli in zanemarjeni. Od teh je en otrok mutast, deklica Ivanka je skoraj gluha, najmlajši 5 in pol letni Jožek pa izgleda, kakor da bi bil šele poldrugo leto star. Otroci bivajo iv posebni čumnati in so umazani in ušivi.
Smrtna kosa. V Novem
mestu je Umrl najstarejši No-vomeščan 94 letni Janez Kondrič. Istotam sta umrli gospa Jožefa Šlejhovec in Rafaela Budna, hčerka kontrolorja Mestne hranilnice.
Razpust upravnega odbora 4'Mestne hranilnice ljubljanske". Oddelek ministrstva 7»a trgovino in industrijo v Ljubljani je razpustil upravni (odbor "Mestne hranilnice ljubljanske"^ Za vfladnega-komisarja je imenovan vladni svetnik dr. Ignacij Rutar, ki prevzame posle upravnega od-
la pa se je vršilo slovesno u- kron. Od tega posojila se u-stoličenje naših novih jeklenih porabi 5 milijonov kron za pevcev. Celo pot s kolodvo- razširjenje mestne ubožnice, 1
ra v Šiški pa do Vrhpolj so i-meli ti lepi, beli zvonovi, ovenčani in okrašeni tako, da so skoro iz vencev niso videli, na tisoče gledalcev in občudoval-cov . In dospevši v domačo faro, so jih pričeli svečano pozdravljati topiči, pa njihovi tovariš izvonovi krstinsk i, škofijski, moravški, pa tudi peški (pri Moravčah) 41 samec" se je prav milo oglašal in drugi in vsakemu se je milo storilo, ko je poslušal to sveto godbo. - Zvonovi se krasno vjemajo in pojo pa tako, da gre splošna hvala daleč naokoli o njih, da jih v kamniškem okraju ni boljših in da so prvi za šentjakobskimi. Veliki ima ton c in tehta 2040 kg, si c-dnji je f bronast s 672 kg ter mali a 700 kg teže. Najlepša zahvala gre v prvi vrsti njih stvaritelju, g. livarskemu mojstru Torkarju na Jesenicah, cenj. livarni jeklenih zvonov ondi, dalje g. kovaškemu mojstru Jermanu v Dolu pri Ljubljani, ki je v tako kratkem času solidno, izborno izvršil svoje težavno delo, namreč obesil zvonove. Srčna hvala pa nadalje v imenu cer-ve tudi vsem domačinom in o-koliČanom za prispevke, okra-šenje cerkve, zvonov, voznja-čem.
Tovarna pušk v Mariboru.
bora. Vladnemu komisarju1 T vrdka Pošinger uredi tovar-
bo prideljen sosvet, obstoječ iz zastopnikov vseh strank.
Prepovedani listi. Ministrstvo za notranje stvari je prepovedalo za državo zopet sledeče liste: "Libre Ser-bie", ki izhaja v Ženev, "Fi-latli Magyarorszag", ki izhaja v Budimpešti in liste "Slo-bodna Rijec", "ZajednU čar" (glasilo NJLZ.) in "Danica Hrvatska", ki izhajajo v Ameriki.
Raka pri Krškem. Vreme je letos precej nagajalo in zato je delo precej zastalo. Padla je tudi slana, pa ni sadnemu drevju močno šikodovala. Voda je naredila precej škode,
no za puške v Lajtersbergu pri Mariboru. Potrebni stroji so že na potu iz Nemčije.
Nove mezde stavbinskih delavcev. Dne 12. maja t. 1. se je pri oddelku za socijalno politiko y LjubXjani Vključila, nova mezdna pogodba za gradbeno stroko, s kojo so se na novo uredile mezde stavbinskih delavcev enotno za vso Slovenijo. —r Nove mezde, ki veljajo od 8. maja t. 1. dalje, znašajo za normalno delovno uro: 1. za polirje 22 do 28 K, 2. za preddelavce 17 do 22 K, 3. za izučene profesijoniste (zidarje, tesarje 15 do 19 K, 4. za težake 9 do 13 K, 5. za mlado-
milijon 560! tj&oč ZA nabavo motorne brizgalne in trenske-ga avtomobila za ognjegasee, 10 milijonov za zgradbo dveh stanovanjskih diiš poldrugi milijon za mestno zastavljalnico in 4 milijone za pokritje pri-manjklaja v občinskem proračunu za 1. 1921 in 1922.
Umrl je v Dobropoljali posestnik Janez Vidmar, star 88 let. Bil je plemenit katoliški značaj. Bog mu bodi plačnik!
Naše vodne sile. Generalna direkcija za vode je izdala brošuro, v kateri so popisane vodne sile naše države. Po tun popisu nahajamo v rekah cele Jugoslavije pri nezkem stanju vode 3 milijone 507 tisoč 790 konjskih sil, ki se pa dajo izkoriščati samo tekom 9 mesecev v letu. Ako se pa izvrši regulacija rek, bi se mogla uporabljati ta sila tekom ce-
1571 sedežev je rezervnih za Slovenijo na tribunah ob priliki kraljeve poroke. Liberalna in samostojna stranka bosta zato poslali vse svoje pristaše, kar jih imata, v Belgrad. Ostanek sedežev zasedejo Kristanovi socijalisti.
Ljubljanski občinski svet je vlada razpustila, ker liberalci niso imeli večine. Za komisarja je imenovan liberalec dr. Senekovič.
. Umrl je na Laborah pri Kranju Janez Stare p. d. Labor-ski, star 87 tet. Pokojnik je bil poštenjak starega kova. N. v m. p.!
Pod vlak je zašel posestnik Jožef Bučar z Vrha pri St. Jerneju na Dolenjskem. Vlak ga je povozil do smrti.
Naša diplomacija. Zagrebški 4 4Večer* ^ poroča po \bel-grajsikih listih, da je bil za konzulata v San Frančišku,
Calif, imenovan neki Dragiša Stanojevič, ki ne zna niti angleško niti francosko. Svoje diplomatično znanje si je pridobil, ko je kot diplomatski kurir prenašal iz Pariza v Be<l-grad svilo in drugo prepovedano blago kot diplomatske spise. Pri tem poslu je do-
lega leta. Regulacija rek je tedaj zelo važna; z njo se dajo
odpraviti ali vsaj zmanjšati	kazal velike zmožnosti.
velike povodnji, z druge strani	—-
bi se na tak način ohranilo do-	Najtežje je nositi butaro sla-
volj vodnih sil tudi za čas su-	bih razvad.
■
Največja slovenska banka v Amerik i
Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhi trejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.	NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
Važno in koristno
j. .. t
Za vsakega posameznika, trgovca, podjetnika, farmarja, ofi&nto pa še za vsako podporno društvo je: kje in kako ima svoj denar naložen, da je na varnem in da mu donaša lepe obrseti?
Najboljši način za investiranje denarja so državni, okrajni, in šolski bondi. Za plačilo istih jamči cela država, ves okraj in mestna občina. Ti bondi donašajo višje obresti kot v bankah: od 5 do 6 odst čisto.
Posebno je priporočati nakup bondov podpornim društvom, ker dobivate vsakih 6 mesecev gotove obresti; v sili pa lahko bond vedno prodate in to celo z dobičkom. —Mi smo tekom zadnjih deset let že prodali K. S. K. Jed-noti za več kot pol milijona dol. vrednosti raznih bondov. Postregli smo K. S. K. J. vedno solidno in pošteno.
Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo, nakar vam bomo poslali cirkularje z imenikom priporočljivih bondov.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
n—ii ri.
Imamo ravno to, kar ste iskali.
Ekstrakt za RUM, BOROVICKO, KI-MLOVEC VISKO (R2ENO) IN TOR-^^^	KOLY SLIVQVKO.
Pošljite naročilo danes, nakar vam bomo poslali najboljše vrste in najbolj čiste dišeče ekstrakte.
1 steklenica dovolj za 2 galone tekičine---------------1.35
5 steklenic vsakovrstnega ekstrakta---------r-----5.50
10 steklenic vsakovrstnega ekstrakta--------------~-----10.50
Zavarovalnina in poštnina znaša še 15c posebej. Zavitke pošiljamo na željo tudi C. O. D., ali po povzetjcu
MUTUAL FLAVOR COMPANY
P. O. Box 997	Dept K. L.	Pittsburgh, Pa.
—
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulant je velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po »roji nljudni in hitri postrežbi
Mi pIft£aj«M m hranila 3 nloro
po 3 odst.
ki jih pripišemo k flavnid ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nasoret-vom vlade Združenih držav in članica federalnega reservn* ga sistema.
Pri pošiljanju denarja t Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavl-ljajo sedaj kronam visoke ce-me, ker sc hočejo okoristiti s _________________	nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasTet is cene, kadar: želite poslati denar v staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim o*-nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačne
THE JOLIET NATIONAL BANK . JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE J
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik.
Nadalje imam v zalogi tudi prave
STAROKRAJSKE KOSE
kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOP iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah:
Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50
Šest kos skupaj ali več..................................... 2.00
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..«......;..................... 1.25
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna......................1.00
Motike ........................$100 Srpi ...................... 1.00
Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih ze naročili od mene.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon Place	Brooklyn, N. Y.{
DENARNE POŠILJATVE.
Jugoslavija:	Italija:
1000 kron za____$ 4.50 100 lir za.....$ 6.00
10000 kron sa.... 40.00 1000 lir za.....56.00
NOTARSKA DELA.
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage.
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	'	Chicago, 111.
Zgodovinski
(Nadaljevanje.) martin van burenova administracija 1837 — 1841. Prememba gospodarskih razmer. .špekulacije na delu.
Ko je potekal uradni termin predsednika Andrej Jacksona, je bil pri glavnih volitvah za 8. predsednika Zduženih držav izvoljen tedanji podpredsednik Martin Vari Buren iz New Yorka, pristaš demokratske politične stranke in vnet prijatelj predsedniku Jacksona.
Martin Van Buren je bil rojen dne 5. decembra 1. 1782 v Kindc rhooku, N.Y.; njegovi predniki so bili danskega po-kolenja. Kot izboren odvetnik je stal Van Buren več let na čelu političnega gibanja v New Yorku. Od 1. 1821—28 je služil kot zvezni senator nevvvorške države; od 1. 1828 —1829 je bil izvoljen za guvernerja, od 1. 1829 — 1831 je bil pa državni tajnik. - , Kasneje ga je predsednik Jackson imenoval za poslanika na Angleškem, vendar tega imenovanja senatska zbornica ni hotela potrditi. L. 1832 je bil s pomočjo demokratske stranke izvoljen za podpredsednika, štiri leta zatem pa za predsednika; porazil je svojega nasprotnika generala iWm. H. Harri9ona. L. 1848 ga je takozvana "Free Soil" stranka zopet nominira-la za predsedniškega kandidata,- toda pri tej volitvi ni dobil nobenega elektoralnega glasu; umrl je 1. 1862
Že za časa Jacksonove administracije so Združene države nepričakovano lepo rastle in jiap^4ovalo, osobito na zapadu. Ustanavljale so se novo naselbine in napredovala je industrija tako, da je širom dežel prosperiteta zavzela svoje najvišje mesto. To priliko so pa vporabili nekateri špeku-lantje osobito z državnimi zemljišči; v obče se je tedaj ljudstva oprijela manija po hitri obogate>losti. Vzrok t emu-je bilo pripisovati prvič: Združene držjave so tedaj že ves svoj državni dolg odplačale; drugič, državni dohodki vsled carine in prodaje vladnih zemljišč so znašali že nad 35 milijonov dol. na leto.
Ker so nasprotniki špekulantov," oziroma tedanje administracije uvidevali veliko politično kampanjo, so • v kongresu predlagali, da naj se državni denar iz privatnih bank dvigne ter porazdeli kot posojilo raznim državam.
Ta zadeva je bila rešena na kompromisen način s tem, da se je 28 milijonov dolarjev v-ladnega denarja porazdelilo med razno države. Navedeni denar so države rabile za grad-bo šol in za notranje izbbljške. Posamezne države so si poleg tega izposodile tudi nekaj denarja v inozemstvu in so vsled tega zabredle v velike dolgove.
Za časa Van Burenove administracije jo bilo tudi dvoje držav sprejetih v Unijo: 15. junija 1836 država Arkansas in 26. jan. 1837 država ^Michigan.
Državne banke. "Wild-Cat" denar. *
K tedanji špekulaciji je dosti pripomogel tudi slučaj, ker se je za nakup zemlje na lahek način dobivalo posojila od državnih bank. Poročali smo že, da je prejšnji predsednik Jackson odklonil obnovitev Banke Združenih držav; to je povzročilo, da se je mnogo držav nili barik ustanovilo z malenkostno glavnico; vendar je tudi vla)da ZtfružJflnilV fdrfcav vlagala svoj denar v te* nove banke. Mnogo teh bank je spravilo v promet svoj papir-
nati denar, ali obvezne nakaznice, obljubujoče izplačati njih nominalno vrednost v zlato, a-li srebru, feravno istega niso i-mele v zalogi.
Ljudstvo je te banke nalivalo "Pet" banke, to pa vsled tega, ker jih je tedanja administracija odobravala in uvedla. Neka taka banka v Mic-higanu je izdajala svoje lastne bankovce s sliko divjega mačka (Wild Cat ali pa panterja na eni strani. Ko je ta banka propadla, je bilo ljudstvo ob ves denar, katerega je izdalo za te ničvredne bankovce. Od tedaj je ljudstvo slič-ne banke nazivalo "Wild-Cat"
banke in "Wild-Cat" — denar.
Ker so špekulantje in stranke tudi s takim ničvrednim denarjem plačevali pri nakupu državnih zemljišč, je predsednik Van Buren določil, da se mora v plačilo teh zemljišč jemali samo zlato in srebro. Navedena predsednikova določba je naenkrat ustavila nadaljno špekulacijo; trgovci so zatem prodajali vladna zemljišča za vsako slepo ceno; to je povzročilo veliko krizo širom držav s tem, da so banke propadale, da je bilo mnogo tovarn zaprtih in na tisoče in tisoče delavcev brez zaslužka. Mnogo držav, ki so si izposodile denar v inozemstvu ni moglo svojega dolga plačati, in ,niti ne potrebnih obresti; sedem izmed prizadetih držav je t/ilo popolnoma (mnkerotnih; to je povzročilo, da je mnogo evropskih držav še več let pozneje s sovraštvom odklanjalo nakup obveznic Združenih dr žav.	f 1*
Državne podzakladnice.
V svrho izboljšanja slabih finančnih razmer je predsednik Van Buren izdelal načrt ustanovitve državnih podzak-ladnic (subtreasury), kamor naj bi se vlagal vladni denar namestor v nezanesljive banke. Tozadevni zakonski načrt je kongres kmalu odobril, nakar se je ustanovilo neodvisno glavno državno zakladnico v Wa-shingtonu. D.C.; ustanovilo se je tudi kovarno denarja v Fi-adelfiji in New OrleansU, po-egtega pa še uvedlo podzak-adnice v Bostonu, New Yorku, Charlestonu, St Louisu, Chi-cagu Cincinnati in v Baltimore. Vendar je bil ta načert še le leta 1840 izvršen, ko je stopil v veljavo. Dasiravno je bila ta Van BurenoVa predloga že naslednje leto preklicana, je leta 1846 zopet stopila v svojo veljavo ter je ostala do današnjega dne važen faktor pri naši vladi.
Ph>tirentska agitacija v New Yorku.
Na podlagi, posebnega privi-legijskega sisitema je prešlo v New Yorku mnogo zemljiškega posestva v roke posameznih ' gospodarjey, kar je povišalo stanarino, oziroma rent. Največ posestev in zemljišča j? istočasno lastovala družina Livingston. Ta družina je imela lastninsko oblast do 10 milj daljave ozemlja ob reki Hudson in 18 milj na šir-javo tako, da so Livingstoni lastovali do malega približno 165,000, akrov rodovitni zemlje ob reki Hudson. Zopet posest Killian Van Rensselaer-ja je zavzemala na vsaki strani reke Hudson 24 milj širine .ter 20 milj dolžine. Ker je mnogo najemnikov farm na tem ozemlju mislilo, da jim v-sled vojne ni treba več najemnine in datfka plačevati, so se tega principa tudi držali. Sončno so se celo plačevanju davkov -z orožjem zoprstavili.
Vsak najemnik teh farm je imel v svoji najemninski po-
be je moral vestno držati. Po-leg tega so morali dajati vse svoje pridelano žito v mlin njih gospodarja, za kar bo mu morali dajati desetino zmletega žita. Poleg tega so morali gradil sadne vrte, čistiti neobdelano zemljo (gozdove), zidati cerkve, skednje in hleve. Vsak gostilničar ali trgovec, ki je morda svojo obrt
vojaški dostojanstveniki, med drugima duca dr Ao^ta, več senatorjev in poslancev, civilni komisar Mo&canifti itt župan Pitacco. Ob 9. uri se je kralj s kraljico Jeleno in princezin-jojolando med grmenjem' topov izkrcal s svojim spremstvom, v katerem je bil r tudi prodal, jje moral dati gospo- mornariški minister de Vito, darju eno tretjino od prodane in se peljal nato v petih dvor-
ce, obstoječe iz 4 oklopnic in zdrave kraškega ljudstva injvenske. Opozoril je kraljico 8 torpedovk. V luki so bili zajtedno izražajoč udanost z na nase žalostne šolske prilike zbrani vsi oficijelni civilni^ in željo, da bi Bog varoval Nje- in posebno na one v Istri, kjer
govo veličanstvo v dobrobit je skoraj polovica šol zaprtih, narodov, ki žive pod žezlom jTakoj se je kraljica obrnila do
svote vrednosti zemljišča.
Ta nezadovoljnost jo trajala kakih 10 let, končno je pa sod-nija izrekla svojo išodbo napram najemnikom tako, da je bil 1. 1850 sklenjen kompromis, da so lastniki posestev najemnikom prodali svoja zemljišča po primerni, ali nizki ceni.
Mormonei.
V zapadnem delu države New York se je istočasno poja--vila nieka nova verska sekta. Neki Josip Smith mlajši, vodja teh novovercev je zatrjeval, da mu je sam nebeški angel izročil neko knjigo z zlatimi listi. V tej novi knjigi je bilo vse natanko ? I razodeto ter pojasnjeno o prvih naseljencih Združenih držav in o resnici novega evangelja. Navedeni novi evangelij je bil nazvan "Evangelij Morcnoncev' po načelu avtorja iste knjige. Smith in njegovi Mormonski
nih kočijah, ki jim je sledilo 60 kirasirjev, skozi mesto. Na vsem potu je množica navdušeno pozdravljala kraljevo dvojico in obsipala kjočij^ s cvetjem.
V palači civilnega guvernerja se je po končanem sprevodu vršil oficijelni sprejem in so Ss3i pri tej priliki poklonili vladarski dvojici tudi zastopniki naših zatiranih rojakov, poslanici dr. Wilfan, dr. Podgor-nik, dr. Stanger in Jožef Lav-renčič. Dr.' Wilfan je pozdravil kralja »najprej italijansko, nakar je nadaljeval srbo-hrvatsko: • 'Veličanstvo ! I-skreno pozdravljeni v tej deie-li v imenu našega ljudstva, ki je pripravljeno, izpolnjevati svoje dolžnosti napram državi in Vas pričakuje z globoko spoštljivostjo. Kjerkoli bos-tfc stopili ž njim v stik, boste spoznali njegovo 'odkritosrč-
savojske hiše. Mala deklica je izročila kraljici šopek cvetlic. Kraljica se je zahvalila srbohrvaški. V Storjah je kraljica vprašala zbrano ljudstvo, ali je zadovoljno pod novo vladarsko hišo. Ko je do-bela povoljen odgovor je dostavila: "Nadajmo se boljih vremeJna!" V Senožečah je pozdravil kralja in kraljico župan Meden slovenski, nagla-šajoč, da je obisk dokaz dobrohotnega zanimanja Veličan-
Mosconija za pojasnilo in na
to poklicala k sebi posl. ILpv-renčiča, ter mu sporocfH^da je tudi kralj za to, da se nam odpro vse šole; krivo, da se to ni še zgodilo je dejstvo, da primanjkuje učiteljev. Generalni civilni komisar Mosconi da ji je ižjavil, da se učitelji slo-bodno lahko vrnejo in da bodo vsi nameščeni. KraTj je na to sprejel župane postonj-skega okraja, ki so mu izročili spomenico. Vipavski žu-
stva za naš narod. Kraljica pan Petrovčič je izročil ktalji-Jelena ni samo naša kraljica, ci pozdrav vipavskih žena in. marveč je tudi hčerka bratske- jdeklet. Kraljica mu je Odgo- ' ga nam naroda črnogorskega, vorila, naj pozdravi, ko pride ' V Razdrtem ja pozdravil kra- domov, vse ženstvo in družine i "neka bnda sigurne da ču
pristaši so se po končnem.pre- m njegova čustva." Kralj ganjanju preselili iz države1^ poslušal pozdrav z; fadovo-New York v državo Missouri, I Ijstvom in se zahvalil Posl.
kjer so jih domače državne oblasti pričele kmalu zasledovati. Ti novi verski preroki,
Wilfan je nato še dodal, da bi bil sprejem po deželi še pridobil na pestrosti, ako bi smel
kojih glavno načelo je bilo slovenski narod okrasiti svoje
domove tudi z narodnimi zastavami. Kraljico Jeleno je
mnogoženstvo, so se slednjič v-sled pritiska obstali z Mauvoo, 111. ob reki Mississippi.
Glavni voditelj te nove verske sekte, Josip Smith ml. je f bil rojen v državi Vermont; ko |p bil des&t let star so se njego-vi starši preselili v Palmyrd N. Y. Prva leta ni imel ta novi verski reformator nobenega posebnega poklica, ampak je bil navaden delavec; nekaj časa se je bavil tudi s kopanjem vodnjakov. O njegovi zlati knjigi, katero mu je baje prinesel sam Angelj I iz baje prinesel sam angel ? iz neba zatrjuje da je bila vsaka stran iste 6 palcev široka in 8 palcev visoka; tiskana je pa bila z egipčanskimi črkami, kar je Smith sam po božjem? nav-dihnjenju prestavil.
Smith je sčasoma pridobil mnogo svojih privržencev kar ga je tako ojunačilo, da je postal samooblasten; in se ni več brigal celo za državne postave. S svojimi pripadniki je nekega dno do cela uničil neko tiskarno, kjer s^ je tiskal nek, njem* nasproten list, vposta-vivši Smitlia za navadnega lopova. Smithova slava ni trpela dolgo časa. Ljudstvo ga je spoznalo za nič vredneža in nekega dne so domačini mesta Carthago, 111. njega in njegovega brata ubili. Ker so bili sedaj pristaši mormonskega a-postola brez svojega voditelja, so se odločili iz Illinoisa dalje preseliti in sicer daleč proti zapadu. Vodil jih je njih mojster Bringham Young čez velike' pustinje do iztočnega dela državne Utali, kjer so se ob velikem Solnatem jezeru (Salt Lake) ustavili in!. 1848 ustanovili svojo prestolico Salt Lake City.
(Dalje sledi.)
IRAŠKA KRALJEVA DVOJI-. ca V TRSTU IN GORICI.
Trst, 22. maja. — Kralj Viktor Emanuel je v nedeljo prvič po svetovni vojni oficijel-no posetil zasedteoio ozemlje in imel triumfalen pohod v Trst in Gorico. Oblasti same so poskrbele za Jf:ar najsvečanej-ši isiprejem in je mesto naravnost blestelo v razkošju. Toč-
pozdravil dr. Wilfan kot hčerko junaške Črne Gore. Z dr. Podgornikom se jel razgovar-jal kralj o obnovitvenem delu na Goriškem, z dr. Stangerjein o vrnitvi vojnih vjetnikov in obsojencev^ Kraljica sama s? je dalje časa živahno raz-govarjala s slovenskimi poslanci v srbo-hrvat&kem jeziku in obljubila, da pride kmalu tudi v vzhodno Istro.
Po sprejemu v mestni hiši se je podal kralj na dirkališče Montbbello, zvečer pa je bila v vladni palači svečana večerja, ki sta se je udeležila tudi naša poslanca dr. Wilfan in dr. Stanger.
Enako slavnostno, kakor v Trstu, je bila sprejeta italijanska kraljevska rodbina 1\rH v Gorici, kamor je prispela v pondeljek dopoldne. Pri sprejemu sta bila navzoča tudi poslancaJožJetf Lavrenčič in dr. Podgornik. Kralj se je ž njima ljubeznivo razgovarjal in omenjal, da je klice "^ivio!" slišal že v Črni gori, kValjica pa ju je v srbsko-lirvatskem jeziku profila, naj sporočjlta ljudstvu njeno zahvalo za prisrčni sprejem. Na prefektu-ri je kralj sprejel tudi vse v Gorici zbrane slovenska župane z Goriškega, ki so mu pojasnili težnje — slovenskega ljudstva, Popoldne je kralj posetil vojaško pokopališče in napravil skupno s kraljico izlet tudi v Podgoro, kjer ga je' pozdravil župan Dominko v slovenskem jeziku, izražajoč željo, da bi se ustanovila v Bodgori čim prej slovenska šola.
Iz Gori d? eo je kraljeva rodbina odpeljala z avtomobili v Gradiško in se nato vkrcala v Tržiču i>a pripravljene rušilce torpedovk.
lja in kraljico županHrenovič. V Postojni prvo presenečenje: slavolok ob vstopu v mesto je bil napravljen dvojezično ali slovensko besedilo je bilo zadnji hip prelepnjeno s papirjem.
— Kralja je pozdravil župan Kutin sred esta: "Veličanstvo! V imenu mesta Postojne in prebivalstva obeh narodnosti mestne občine postojnske Vaju prisrčno pozdraljam. Neizmerno nas je vzradostila vest, da hočete Veličanstvi po-setiti naše kraje, ki so pripadli po mednarodnih dogovorih veliki Italiji. i Vidimo v tem dejstvu dokaz posebne milosti in naklonjenosti napram našemu prebivalstvu, ki je sicer borno, a poštenega srca pa čistega in bistrega mišljenja, in kateremu je danes dana prilika da Vama izraža svojo vdanost in lojalnost. — Bodite Veličanstvo kralj našemu tu bi~ vajočomu prebivalstvu skrben oče jn zaščitnik pravic, upoštevajte njega narodno individualnost, .podpirate narodno in kulturno stremljenje istega. To dovede naš narod v vrsto prvih kulturnih narodov kamor Slovenci po svoji naravni inteligenci spadamo. Veličanstvo kraljice pa bodi skrbna mati revnim in zapuščenim, upoštevajoč, da je naše krvi in da je vzrastla iz našega jugo-siovenskega narodau Divili se bosta Veličanstvi danes naši postojnski jami, ki je last našega mesta. Občudovali bosta, Veličanstvi to podzemeljsko krasoto , ki izraža v vsakem svojem delu posebno svoj-stvo naravnega čudeža. Kakor je trden ta kraški svet,' tako hoče biti trdna zvestoba slovenskega naroda do presvetle vladarsko hiše. Želimo, da ponesete Vajini Veličanstvi, vračajoč se v prestolico, iz na-šigh prelepih krajev najlepše spomine, in v ti nadeji Vama kličemo. Bog živi kralja Viktorja Emanuela IIIJ Živela kraljica Jelena .V1 Mala* Miljana Kutinovi je izročila kraljici šopek šmarnic z nagovorom. Kraljica je poklicala deklico k sebi in jo poljubila. Oficijelni sprejem je bil v poslopju civilnega komisari-jata. Prvi je pozdravil kralja poslanec Lavrenčič imenom prebivalstva, katero zastopa v parlamentu, zahvaljujoč se za poset in naglašajoč, da ta poset dokazuje,da je kralju dobrobit našega ljudstva pri srcu. Izrazil je željo, naj bo zaščitnik našega dobrega in zvestega ljudstva. Potem je posl. Lavrenčič posebej pozdravil kraljico kot hčer ju-bratsl^ga črnogors-
jima pomoči". — Kralj je vse prijazno sprejel, kraljica je " tolmačila slovenske nagovore. V jami je slavnostni odbor priredil caljanko. Posl. Lavrenčič je govoril pogosto s kraljem in kraljico in vojvodi-no d* Aosta. Pevski zbor "Postojna" je zapel pesmi "Nazaj w planinski raj" in' "Domovini". Kralj se je napram poslancu Lavrenčiču pohvalno izrazil o petju in se zanimal za pesnika in skladatelja. Svirala je postojnska godba. Ob 18. uri se je kraljevska dvojica poslovila.
"Edinost" piše v članku "Po obisku kraljefve dvojice pomeni važen dogodek na potu našega življenja. Če bodo na italijanski €|trani res hoteli — kakor zatrjuje tržaški "Picco-le" posnemati vzvišeni vzgled, ki jim ga je dala kraljeva dvojica povodom svoje!ga prebivanja med našim djudfetVom;' potem se smemo nadejati že danes, da je Golgota Jugoslovanov v Julijski'^Krajini zaj" njimi! Toda eno moramo i-meti mi živo v zavesti: gradi-, telji bodočnosti moramo biti V" prvi vrsti mi sami s svojim de^ lom, s svojo voljo, 8 svojo prisego da bomo v strnjenih vrstah, složno, roka v roki, odpirali pod do take boljše bodočnosti !"
VAŽNA IZKUŠNJA
Dr. Donaldson v Loma Lin-
no ob 8.iiri je pHplul v prista- ffonsko, poklanjajoč kraljev mšče oddelek vojne mornari- ski dvojici najspoštljivejše po-
naškega
LAŠKI KRALJ NA KRASU fcega naroda. Naš narod pri-IN V POSTOJNI. ičakuje od nje pomoči in zašči-Kakor na Goriškem, tako je 'lev v vsakem oziru. Kraljica bil sprejem kraljevske dvoji- jc nagovor z zanimanjem po-ee tudi me Slovenci na Krasu slušala ter vprašala poslanca
takoj na to, kako je z našim šolstvom v Postojni. Poslanec Lavrenčič jej je odgovoril, da nam je po volji, da se v teli šolah poučuje v primernem obsegu italijanščina, da pa želimo da te šole ostanejo slo-
in v Postojni zelo prisrčen. V Sežani je pozdravil kraljevsko dvojico župan Mahorčič na Čelu 30 kraških županov iti sicer pol slovensko, pol itali-
lajui
da, Cal., je napravil zelo. važno skušnjo. Pazil je na štiri može, ki niso izčistili svojih črev nad štiri dni in pri njegovem opazovanju je opazil zelo važne učinke vsled akutne zaprt-nice na splošnosti in v zdravju. Vsak teh mož je dobil hud glavobol v teku 48 ur. t V-sak se je izjavil, da se počuti zelo slabo, vsak je dejal, da je zelo onemogel, utrujen, nezadovoljen in da ga spanje i^e o-svežuje. Zadnji del je naraven, ker je pokazal, da je povod, dft slabo spite. Dr. Donaldson ova poškusnja je po-kazala, da je akutna zaprtnica . , vzrok glavobola, naredi člove- "*' ka slabotnega inoslabša njegove moči pri delovanju v mišicah in v splošnem upljiva tudi na njegovo mišljenje. Vsled tega pazite se pred zaprtnico! Trinerjevo grenko vino je staro in vseskozi preskušeno zdravilo za take želodčne nered-nosti, odpravi zabasanost in o-jača ves vaš sistem. . Kupite si steklenico tega pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdra-vili> • enotraj v zavoju bodete našli tudi celo vrsto imen drugih izvrstnih Trinerjevih zdravil.	(Adv.)
Velika pošiljatev zlata.
Hoboken, N-J. — Še nikdar .
ni kak inozemski parnik pribijal vr Ameriko za toliko zlata, kakor se je to te dni i vt- j šilo. Dne 1. junija je odplul, iz Kodanja parnik "Frederick VI11." na katerem je bilo na- • loženega zlata v kosih v vrednosti od 35 do 37 milijonov dolarjev.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJtJD
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
SEVERA S
haih POMADE
W. F. SEVERA CP
•DAK PAPIUS, iOWA
glasilo k. s. k. jffpnorre.
tudi furnace kurjava; klet je s cementom tlakovana. Okoli hiše se prostira lep vrt s košatim senčnatim drevjem. Proda se za nizko ceno. Več o tem daje pojasnilo
a. Liberšar, brivec > "1005 K. Chicago St. , Joliet, tU
STAROKRAJSKE KOSE
_ Agenturo imam za celo Ameriko z*
^ najboljše vrste kose štajerskega
^^^^	naročilu 6 kos po $2.00 ena.
Ribežni za repo ribat po $1.50 in
Fabriške motike $1.00 in ta večje po....................$1.25
Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2.00. Velikosti so 26, 28, 30, in 35 palcev.
Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naro« čilom vred na naslov:
STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Mirni. Trgovin« s želernino in pokiStvom.
ŠTIRI SMRTI
SLOVENSKE BANKE DD. Zagreb. Prve Hrvatske Štedionice
Zagreb. FRANC08KE-SRBSKE
BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v
kraju. Prodaja sifkarte za vse proge
Doprema rojake iz kraja. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. PIŠITE PO CENIK
Emil Kiss, Mir
133 Second Ave. New York, N. Y.
Spisal Ksaver Meško.
NAZNANILO IN PRIPO-' ROČILO
Cen j. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grocerijo,
ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet, HI.
SlaVna društva K, S. K, J.f pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni jtapir, kuverte, nakaznice, pobotnic«, bolniške liste, društvena pravila L t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja is najmoderneja slovenska unijska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenske^ Ca na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas.
V naši tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J.
AMERI ANSKI SLOVENEC
PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinois.
Zastave, bandere, regalije in slate znake za društva ter člane K* S. K. J".
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
DOMAČA ZDRAVILA.
Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi 4 1 Domači zdravnik*9 imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se ra-
POZOR!
Slovene! in Hrvati ▼ Chisholm, Minn., in okolici
Math. Pezdir
Box 772, City Hall Sta, New York. N. Y.
THE DOLL AH SAVINGS BANK
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domo-. vino, obrnite se na stari io za-aesljivi
Miner's State Bank
Chisholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovko lahko odpravite v mate--rinem jezik). *
"Točnost", "Varnost" ia "Postrežba" je naše geslo.
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka.
ZASTONJ
Vam bomo poslali našo slovensko knjižicoglede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponjo danes.
Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi.
A. M. Wilson, Inc.
PATENTS.
315 Victor Building Washington, D. C.
Veliko patnikov
V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali.
IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila.
PRI POŠILJANJU* DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslujte se je tora vselej, kadar pošiljate denar.% Za vsa pojasnila se obrnite na
Established 1857 Prijateljstvo banke
^PJ je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. p^LT^ Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potre-JH I be, pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga ali prijatelja ob vsakem času.»
Naša banka je tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM, ne pa samo "na račun."
Pridite in podajte nam roke. Vaš biznes — naj si bo že velik, ali majhen — bomo vedno cenili.
NAJSTAREJSA IN NAJVEČJA banka v Jolietu.
j z Vrstna, pnprdVd za neio Us, idealna, zdravilna, in cisia.
cena 25* Vprašajte >/ lel^drqdf].
DELUJE OD LETA 1857
TA BANKA USPE&
AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTOl
SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City.
Jugoslovanom iz Chisholma in okolice
Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:—
To je velika in varna banka, s sknpnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka. Nasi vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. O-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke.
Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na
First National Bank
CHISHOLM, MINN.