urnam i/ času, U& nas Marofa šoc&etU MuioHolUanL sosednjih dt&av, ut tnoceinb dcžati Uciietn eoU in udanC v Btofo A/difO- /zaupati a/ /uhoqo> puu/iu L«‘a» naročnina inaša 40*— Din. Uredništva in iprara t Ljubljani. Selenburgora nlica it. 1/1. Ražnn pri Poštni hranilnici it. ltlSO. Rokopisov ne vraiamol Telefon it. 21-0*. V LJubOani, dne 25. novembra 1933. Stev. 47 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO O borbenem nacionalizmu (Nadaljevanje članka od 4. novembra.) Tudi ta šola nas ni izučila. Ko smo do-, .. °d svojih zunanjih prijateljev in neprija-teijev eno lekcijo za drugo in en udarec za drugim, smo hoteli biti veliki vsaj doma. Naenkrat smo se zavedli svoje velikanske kul-rrie nadrejenosti napram Srbom in Hrvatom, naenkrat smo se začutili kot sol Jugoslavije, zabavljali čez vse, kair je bilo preko Sotle in it ’ ®k®td čez Beograd, hvalili in oboževati pa |n SlVOj© uprav »nedosesrliive« sposobnosti. Ko je bilo najbolj potrebno, da 1 sl: naši ljuuje v južne kraje in v praksi okazaiii ne samo svojo sposobnost, marveč; 1 svoj o požrtvovalnost, smo zavihali svoje nosove češ: Kuo bi živel tam doili, za Slovenca 10v&n Slovenije soloh ni življenja! Zaprli frao ?e ^a zidove, ki smo jih postavljali cb Sotli '•n Kolpi, in upirali uiprav šiloma svoje oči 'o proti Dunaju in drugim nemškim centrom. Nismo se zavedli, da nalaga svoboda v lastni nacionalni državi prvenstveno to dolžnost, da če treba nasiloma prekinemo vse stike in zveze z ostanki bivše monarhije in z v'so ono nemško navlako, kti nas je po volji tuje države in tuje dinastije zastrupljala polagoma, toda sigurno. Zlasti se pa nismo zavedli, da moramo našo mladino z vsemi sredstvi prearijentirati ter ji usmeriti vse njene misli in poglede le proti vzhodu in jugu. Naš hlapec ipa je bil še vedno srečen, če je smel preko Spilja nesti svoj denar sestradanim, toda napram nam še vedno prevzetnim in prezirajočim Nemcem v Gradec An na Dunaj, našemu hlapcu je bilo še vedno vzor vse to, kar se je dogajalo onstran naših severnih mej, ničvredno in sramotno pa vse to, kar je bilo domače in kar je prihajalo k nam od vzhoda in od juga. čutili smo se super ior-n e napram našim lastnim bratom, zlasti pa napram •ooiim Srbom, ki so si priborili: lastno državo in ustvarili naš Piemont s stoletnimi borbami in najtežjimi, res krvavimi žrtvami, smo inf eri j or ni napram svojim bivšim tlačiteljem, ki so nas zaničevali vedno, nas zaničujejo danes in nas ne bodo nikdar priznali fcct enakovredne, dokler jih ne bomo k temu prisilili. Kako? Vsak je vreden samo toliko, kolikor se oeni sam in kakršen je njegov nastop napram onim, s katerimi ima posla, zlasti pa naoram onim, s katerimi mora voditi borbo za svoj obstanek. Dokler bomo pri vsakem svojem koraku razglabljali in razmotrivali samo to, aliii je vsak naš korak dovolj pravičen in dovolj Ikuilturen, dokler se bomo odločali za posamezne ukrepe šele potem, ko bomo pre-motrili, kako bodo drug i sprejeli te naše ukrepe, tako dolgo bomo ostali šleve kot smo bili doslej, tako dolgo bomo ponižni hlapci, ki ne vživajo in tudi ne zaslužijo nosnega rešpekta s strani tujcev. Kako daleč ^ga ta naša hlapčevska natura in kultura, ka-^jo n. pr. zadnje volitve v Kočevju. Dve tretjimi je slovenskih volilcev v Kočevju, pa nismo pili sposobni postaviti samo slovenske liste in v odločni borbi dokazati Nemcem, oa smo večina in da se pravtako poslužujemo svojih večinskih pravic, kot se jih poslužujejo Nemci na Koroškem ali pa ra.hovoi napram ^užičanom. Nii jim bilo za to, da; pokajo svojo slovensko gospodstvo in svojo slovensko večino s samoslovenskim občinam svetom, bilo jim je /a pravičnost c. Mi katere se norčuje j o iz nas ne 'Samo naši Kočevski Nemci, marveč visii njihovi rojaki Kven meja naše države. Pa si še domišljajo w naši možje, da so nacionalni in da so storili ©Irko uslugo naši nacionalni stvari! Gorje onemu, kii bi si upal dvomiti o njihovi 100% nacionalni zavednosti, saj vendar sede v vseh nacionalnih društvih in dokumentirajo s tem javno, da so Slovenci. Škoda vsake nadaljne posede o tej nacionalno tako žalostni zadevi, 1 jo lo najnovejši dokaz, da Slovenci nismo Narod, ker nimamo samozavesti in ponosa, jojjubujemo roko, ki nas je tepla in bi nas se danes zgrabila za vrat, če bi le mogla, ne znamo pa prijeti sami Ln pošteno udariti' vsaj 3*1 ^oder smo dobivali jn dobivamo tudi ane« najhujše udarce. bra^um° iredentisti in govorimo o zasužnjenih na Koroškem in na ozemlju do Soče. Ko Tj “albo'iši nacionalisti prelivali kri in do-rZZiV . v praksi, kaj je delo za nared in za zasužnjene brate, takrat so jim veliki Samo-aiovemu padli v hrbet ter jih denuncirali kot na.l večje lopove. Teh edinih predstavnikov »slovenskega naroda« *ni bilo sram izdajati f^je lastne ljudi in dobavljati našim najhuj-J™«ovraan i k r»m obtežilni materijal proti last-i državi. Njih drža miška pamet še ni prišla tf®"® ozkega okvirja, v katerem životarijo apčevske duše. Izživljanje osebnih instink-n°V. fi11! ie l>il° in jim jo tudi še danes več kot ar°d in država, čeprav govore in pišejo kras- ne uvodnike in lepe besede. Do Soče in Drave hočemo, to je naš maksimalni nacionalni program, ki kaže, da smo v resnici še vedno ponižni hlapci. Vemo, koliko in s kakšnimi krivicami so nam vzeli zemlje in ljudstva lačni tujci tekom zadnjih stoletij, vemo, da je zemlja tja do Tiimenta in Gospe svete še pred dobrimi 60 leti odmevala od naše lepe govorice, toda ne mislimo na njo. Avstrijska šola nas je učila, da je onkraj Soče Italija, jugoslovanska šola pa še danes ne uči naše dece, da se Jugoslavija ne neha onkraj Rakeka, marveč tam, kjer je bila zemlja še pred sto leti naša, to je ob Tilmentu in na Gosposvetskem polju. Vzeli so nam najlepše kose, mi pa beračimo za drobtine in se ne zavedamo, da ne dobi ničesar oni, ki zahteva malo, marveč da doseže svoj cilj le oni, kii zahteva mnogo. Briga Italijane, čegava je bila Dalmacija, oni si jo laste in ves svet jih posluša. Mi pa stojimo napram njim kot mali, ponižni berači, ki se jedva upamo dvigniti svoje roke in povedati prav petihem, da smo zgubili s Primorjem 600.000 svojih bratov. Pa se čudimo, da se ne zgrozi ves svet pred to ogromno številko in da ne pridejo Francija, Anglija in Amerika popravit to strašno krivico. Govorimo o milijonih zasužnjenih bratov, napravimo svoj nacionalni zemljevid in zahtevajmo to, kar so nam nasilni tujci ukradli tekom zadnjih sto let! Če bomo dobro kričali in manifestirali tak svoj iredentizem ne samo doma, marveč zlasti v inozemstvu, potem nas bodo slišali, potem bomo lahko upali vsaj na delen uspeh. Tudi tu uganjamo svoj pravični nacionalizem brez vsake borbenosti. Čutimo na lastni kozi, da v pošte1 va svet le kričanje in borbo, nočemo pa izvajati posledic in posnemati vsaj v tem edino praktičnem načinu nacicnalno-borbene-ga izživljanja onih zapadnih narodov in držav, ki so nam v vsem drugem- tako velik in vzvišen vzor, da privlačujejo vse naše misli in želje in nam preprečujejo tako potrebno preorijentaeijo proti našemu vzhodu in jugu. Kamor pogledamo, naletimo na samo jo-kavost in cmeravost, pritožujemo se in obupujemo nad svojo usodo, zgražamo se nad krivicami, ki nam jih dan za dnem prizadevajo borbenejši tujci, branimo se na svoji lastni zemlji in v mejah svoje lastne države, ne znamo pa rabiti svojih mišic in uveljaviti svoje volje. Manjka nami predvsem oni sveži, borbeni optimizem, ki onemogoča neprestano obupavanje nad samim seboj in ono grdo črnogledost, ki karakterizira zlasti nas in naše brate Hrvate, ki jo pa na svojo srečo pogrešajo naši srbski bratje. Karkoli se zgodi, ni prav, vedno najdemo dlako v jajcu in smo vsi iz sebe radi vsake malenkosti. Nimamo nobenega nacionalnega načrta, po katerem bi si polagoma, čeprav težko krčili svojo pot, kajti vse, kar se govori in piše o naših nacionalnih ciljih, so le lepe, toda prazne fraze, ki se jih tako lepo čuje v slavnostnih dvoranah in spominskih člankih, ki pa nam v praksi ne koristijo ničesar. To' nepraktično in skrajno škodljivost vidimo danes zlasti na velikem delu naše mladine. Ona bi morala biti pogonska sila, ki bi gomila vse javno življenje in vse nacionalno udejstvovanje ter tvorila najaktivnejšo postavko v borbenem nacionalizmu. Mesto tega se pa zgublja mladina v meglenih teorijah in visokih problemih, stoji ob strani :in kritizira sploh vse, ne da pa iz sebe nobenega res pozitivnega in konstruktivnega dela. So izjeme, toda precej Tedke. Razumljivo, temu ni kriva miladina, ki je le produkt svojega časa in obstoječih razmer. Če živi v stalnih stikih s starejšimi' in ne čuje iz njihovih ust nič drugega kot zabavljanje in kritiziranje, potem tudi ona ne more biti drugačna. Hvala Rogu, se javljajo tudi pri njej znaki ozdravljenja, vedno bolj se širi krog omladin-cev, kii hočejo delati pozitivno in nočejo slediti vzgledu onih, ki so se izživeli in preživeli v prošlosti, pa mislijo, da bodo vedno ostali na svojih mestih in vedno trcvalii ozračje s svojim vePnirn nezadovoljstvom, mešetarjenjem in koritarstvom. V časih, ko nas obdaja borbeni nacionalizem drugih narodov in držav z vseh strani, ko si ta borbeni nacionalizem ustvarja močne nacionalne države, pri tem pa neprestano gleda na našo zemljo in ®i jo lasti na podlagi zlag&nih zgodovinskih praviic ali pa vsled prenapetih ambicij, mi ne moremo obdržati svoje dosedanje pasivnosti in udanosti v božjo voljo oz. zaupanja v zmago pravice. Ne zmaguje pravica, zmaguje orožje! Če je orožje dobro in v krepkih rokah, potem se mu je in se mu bo umaknila tudi pravica. Zgodovina nam nudi dovolj dokazov za to sicer ne ravno lepo, toda resnično dejstvo, katero moramo upoštevati tudi mi ravno tako, kakor staro pravilo, da je najboljša obramba napad na onega, ki nas ogroža. V sveži borbi in mladostnem poletu se bomo otresli svoje jokave narave in bomo pozabili na vse predpise one mednarodne in že vsled tega nemoralne kulture, ki nam jo tako lepo pridigujejo drugi večji baje kul-turnejši narodi, pa je v praksi ne izvajajo niti sami. Naši nasprotniki se prav gotovo proti nam ne poslužujejo kulturnih sredstev. Glejmo Italijo, kako dosledno potujčuje našo tisočletno zemljo in kako dosledno zatira naš rod, ki si je na pošten način in s pridnim delom že pred več kot tisoč leti pridobil v last svojo rodno grudo. Kako postopajo napram našim ljudem na Koroškem ali napram luži-škiin Srbom oni Nemci, ki so ponosni na svojo visoko kulturo in nas zaničujejo kot Balkance. Kaj delajo Madžari, ki jih je za dobro pest, pa kriče neprestano, da jih čuje ves svet. Ponarejali so tuje valute, povzročlii so nebroj mednarodnih škandalov, njih zastopniki pa m vseeno vedno iin povsod sprejemani odprtih rok, oni najdejo vedno in -povsod odprta uše-sa za svoje namišljene z zgodov. resnico nezdružljive aspiracije. Po tej poti moramo tudi mi, ki smo bili dosedaj vedno še oropani in prevarani, po tej poti moramo kreniti, če nočemo postati plen onih, ki nam hočejo krasti še dalje. Pri tem pa pustimo vlado in njeno delo, kajti vlada je vedno to, kar je nared. Poleg tega pa vežejo vlado razni mednar. obziri, napram katerim je narod popolnoma prost. Glejmo samo zgodovino Srbije po letu 1908. in bomo našli mnogo primerov, da je šla vlada vsaj na videz drugo pot kot narod, pa ee je zgodilo točno to, kar je hotel narod. Zavedati se moramo, da smo država mi sami, da je torej vsakokratno stanje države le zunanji izraz in odraz nas samih. Onim, katerim gre V nedeljo smo pokopali v obmejni Svečini gospoda Joškota Berceta, tamošnjega šolskega upravitelja. Njegov pogreb je bil po izjavi navzočih tak, kakor ga Svečina še ni in najbrže tudi ne bo več z lepa videla. Od njega se je poslovilo osem govornikov. K juto temu, da je prebival v Svečini komaj tri leta (bil je Primorec), se je udeležilo njegovega pogreba nad 3000 ljudi. Najbolj je padlo v oči dejstvo, da se je nahajalo v tej masi ogromno število možakarjev, nahajajočih se v najzrelejši moški dobi, ki so plakali in ihteli ob njegovi sveži gomili na glas, kakor šolska deca. Ta pojav mi služi v dokaz, da ne more biti med priprostim narodom govora o kakem antagonizmu med domačim štajerskim prebivalstvom po eni in med Kranjci ter Primorci po drugi strani. Izraz prišleki so pogruntali oni, kateri se prištevajo inteligentnim. Blagopokojni Joško je bil duša vseh svečinskih nacijonalnih društev. Njemu poverjeno šolsko deco, bodočo armado naših borcev, je vzgajal vedno v najstrožjem nacijonalnem duhu. Kljub temu se ni udeležil njegovega pogreba niti en sam odposlanec mariborske nacijonalne javnosti, izvzemši njegovih stanovskih kolegov in dela pevskega zbora »Jadran«. To se je po pogrebu glasno in precej nd široko povdarjalo in sicer ravno med največjimi veljaki-posestniki mariborske okolice. Naglašalo se je izrecno, da ni bil ta slučaj osamljen in da je to postalo pri nas žal nekaka moda. Vsak izgovor je tu jalov. Res je sicer, da je praznoval na ta dan Maribor svoje petnajstletno osvobojen je. Prepričan pa sem, da bi ne stalo mariborsko nacijonalno in politično javnost Bog ve kakega truda, ako bi bila poslala na Joškotov pogreb vsaj enega samega odposlanca. Saj je zmagalo pevsko društvo >Jadran« težavo, da je odposlalo eno tretjino svojih slavčkov k Joškovemu pogrebu in se tako poslovilo za večno od njega z našo pesmijo, katero je pokojnik ljubil iz dna svoje plemenite duše. Neljubo mi je javno povdariti da se koncentrira ravno pri pevskem društvu »Jadran« ogromna večina najubožnejših slojev, kakor šoferji, poduradniki in brezposelni. In kljub temu se odzivlje »Jadran« — v svesti si svoje vzvišene misije — slehernemu pozivu, kateri prihaja iz najbolj ogroženih obmejnih krajev. Ni moj namen agitirati pri tej priliki za omenjeno društvo, katero si je že itak pridobilo na tisoče naj iskrenejših prijateljev, kon-štatiram pa neizpodbiti fakt, da bi zapihal kaj kmalu po sicer prelepih Slovenskih goricah povsem drugi novi in sveži duh, ako bi imeli vsaj deset »Jadranov«, odnosno deset talcih idealnih in požrtvovalnih pevovodij, kakor je ravno pevovodja omenjenega društva g. Joško Lah. Njegov zbor si pač na mah osvaja mase naroda. Radevolje priznam, da ni ta prilika naj-prikladnejša, da objavljam ta članek v momentu, ko nas je pokojni Joško zapustil za vedno in se še ni njegovo utrujeno telo ohladilo v mrzli jesenski grudi. Ako sem ta članek kljub temu napisal, sem storil to samo ad hoc, da se taki žalostni slučaji oh sličnih prilikah ne bodo več ponavljali. (ene kmetijskih pridelkov Čimdalje pogosteje se uvideva nevzdržno razmerje med cenami kmetijskih pridelkov ter industrijskih izdelkov. Nekdaj je kmet dobil za 100 kg krompirja osem navadnejših srajc. Danes si z njima kupi prav težko dve srajci. Za 100 kg krompirja je dobil že do 2 para delovnih čevljev, danes z izkupičkom za ICO kg krompirja ne more kupiti niti enega para čevljev. Za 100 kg krompirja je kmet prej kupil 7'5 kg sladkorja, danes ga z isto količino kupi komaj 4-5 kg, čeprav je pesa v ceni napram prej tudi močno nazadovala. Take primere bi mogli navajati za vsak pridelek. Zato je v zadnjem času postalo uprav moderno govorjenje in pisanje za izboljšanje cen kmetijskim pridelkom in za izjednačenje odn. pravično približanje teh cen višini onih cen, ki jih industrijski izdelki vendar še imajo. Lepe so te besede in -rade se slišijo, toda zla ne bodo odpravile — ker ga ne morejo. V sedanjih okoliščinah, ko gre naših kmetijskih pridelkov v obče vedno manj v denar, zastaja konsum istih tudi v državi sami. Ni dovolj kupne moči in zato pridelkov pridnih rok našega kmeta ni mcgo:e v celoti vnovčiti — tudi po nizkih in prenizkih cenah ne. Poizkusite jih zvišati pa boste videli, da zalo bolje ne bo. Četudii bi kmet pri podraženih cenah celo za manjšo količino vendarle izku-pil toliko, ko sedaj za nekaj večjo količino, denarja bi le dobival komaj toliko kot doslej, raje pa manj, ostalo pa bi še več lačnih kot jih je sedaj. Kam naj potem kmet dene pre-višek blaga? Tu »mo torej hitro pri kraju. Kmet bi se potem, ako bi zmanjšal proizvodnjo navidezno imel pač nekaj manj truditi, a po drugi strani bi nanj gotovo prigrmeli novi davki, nove socialne dajatve itd., ker bi uradno prispevanje za hrano brezposelnim in zaslužkov®) prešibkim moralo slediti. Vsega tega ne navajamo zato, ker kmetu morda ne bi privoščili poštenega zasluž-' ka za pošteno delo, nego to navajamo zato, da vsi, ki se jih tiče, uvidijo, da s samim povišanjem cen kmetijskim pridelkom tudi za kmeta končno ni skoraj nič doseženo, kajti dokler bo svobodna trgovina, toliko časa bo za določanje cen merodajno pač tržno povpraševanje, sloneče na kupni moči porabnikov. Ni danes več toliko merodajna kupna volja, potreba po kaki stvari, ali prehranjevalni moraš (glad). Gospodarstvo celega sveta je prišlo iz tirov. Ni dela, ni zaslužka in ni denarja. Določi kakemu hranilnemu pridelku kakršno ceno hočeš, ona se ne bo obdržala, če tisti, ki bi jo sicer rad kupil, ki bi jo celo nujno moral kupiti, ker je gladen — le nima denarja. Ne more kupiti po dragi, niti ne po nizki oeni. Cene, ne samo kmetijskih pridelkov, nego tudi vseh in vsakovrstnih industrijskih i. dr. izdelkov se morajo prilagodevati kupni moči porabnika, če ni tako, tedaj konsum pada in kljub termi, da je dosti lačnih ust ne-kupoev, moramo govoriti b nadprodukciji, čeprav bi bila manjša ko doslej. Odjema ni, zastoj pride sam po sebi, cene padajo po naravnem zakonu. Pesem samo o zvišanju oen je danes demagogija. Rešitev je možna samo s tem, da se pridelovalca pouči in se mu pomaga proizvajati toliko ceneje, kolikor je potrebno za prilagodiitev na opešano kupno moč porabnika. ali ipa porabniku zvečati možnost zaslužka. Obenem ga je treba naučiti ob znižanem pridelovalnem strošku proizvajati kakovostno blago, ki bi uspešno moglo konkurirati v inozemstvu z blagom naprednejših narodov po dobroti in pri oeni, pa da bi kmet še imel kaj dobička. Tedaj bi se utegnilo gojiti kaj več nade v izvoz. Ne tega, ne onega, pa ne bo, dokler se bo kmeta slepilo samo z visokimi cenami. Ni visoka cena glavno. — Glavno je to, kar kmetu po odbitku vseh pridelovalnih, vnovčevalniih i. dr. stroškov še čistega ostane. Kmet to dobro ve odnosno čuti, adi se pa, da njegovi voditelji tega ne vedo. Vsako blebetanje o potrebi zvišanja cen je danes neumnost. Nihče tega ne bo danes d09egeL Pomagati pa se da s tem, da se z boljši™ obdelovanjem, z boljšimi • metodami dela ter z nižji'mi denarnimi ter naturalnimi stroški pridela predvsem ceneje, obenem pa več in po dobroti bolje in še s -tem, da se racicmailno vnovčil je. V tem je polje za našo agrarno politiko in za pospeševanje kmetijstva in samo v tem. K zakonu o Povodom uvodnega članka v >Kmetskem listu« štev. 46, nekoliko pripomb. V članku je govor o celotnem narodnem gospodarstvu, ki je v krizi, kot o bolniku, na katerem se ne sme izvršiti enostranska operacija. Olanek je namenjen v glavnem za izjavo o zakonu za zaščito kmeta, češ, da se je treba ozirati pri zakonu tudi na druge stanove iu da zakon škoduje tudi kmetu, ki je vsied njega izgubil kredit. Torej odmikanje od glavnega vprašanja. Res je, pri nas ni v krizi vse narodno gospodarstvo, vendar po-trel>e ureditve kmetskih dolgov ni odlagati. Ureditev kmetskih dolgov je vprašan;e, ki ga bo treba zase reševati. Pri današnji uredbi (stabilizacija valute), kmet ne more priti do večjih dohodkov, kot jih ima že dve leti. in ti dohodki so za 100 do 300 odstotkov nižji, kot so bili prej. Izjav, da je kmetu pomoči do zvišanja cen njegovih pridelkov, ni smatrati resnim, če se izključuje padec valute. Eno ali drugo. Srednje poti tu ni. Kdo naj bi ponujal kmetu več plačila za mleko, jajca, prašiče itd., če je tega blaga povsod preveč na ponudbo in se vsega pri najboljši volji ne more konsumirati? Tudi zadolžen kmet ima vsega, sam > ne denarja. Od njega pa se zahteva denar. Iz zakona za zaščito kmeta se je razvilo v naši banovini v glavnem vprašanje za zaščito vlagateljev in denarnih zavodov. V tem vprašanju pa ni kriv kmet in zakon o ijegovi zaščiti, nego je krivo pomanjkanje denarja v prometu. Kmet že dve leti ni dobil nikakega pomembnega denarja, s katerim bi se moglo izboljšati položaj v izplačevanju vlog. Onim, ki vedo, kje je ključ do rešitve denarne cirkulacije, je zakon za zaščito kmeta samo iž-hod iz zadrege, v kateri tičijo, vsled mnenja, da morajo vprašanje rešiti tako, da bo volk sit ,in koza cela. Nekateri celo pomi!u!ej> kmeta, češ, da s tem zakonom izgubi kredit. Toda, kdo naj bi mu še nadalje kreditiral, četudi zaščitnega zakona ne bi bilo, ko še dosedanjih dolgov ne zmore. Vpoštevati je treba, da obrestna mera Dr. M. P. Te dni je »Matica Srbska« v Novem Sadu izvršila svojo veliko narodno dolžnost. Proslavila je 100-letnico rojstva pesnika 2i-voja Jovanoviča in prepeljala iz Temešvara v Novi Sad zemeljske ostanke enega največjih srbskih borcev za svobodo ne le Srbov, ampak vseh nemadžarskih narodnosti v bivši Ogrski dr. Mihajla Polita Desančiča, s čimer je najlopše proslavila tudi stoletnico njegovega rojstva. Naša velika napaka Je, da politično in kulturno zgodovino posameznih naših pokrajin veliko premalo poznamo; prav tako poznajo premalo drugi našo zgodovino (tudi po naši zaslugi, ker mislimo, da se morajo drugi hoditi učit k nam namesto, da bi mi druge učili, v tem oziru smo si precej enaki). V preteklosti sta n. pr. Slovenija in Vojvodina — dasi sta imeli dosti sorodnega in podobnega, le redko imeli kaj skupnega, ker sta bili vsaka v drugi drž. polovici. Šele skupna narodna zgodovina v šolah nas bo vsaj malo seznanila, kako so se posamezni deli borili za skupen cilj. Dr. Polit Desančič je eden največjiih naših borcev, sobojevnik_ velikega Svetozarja Miletiča, a njegov spomin ži- vi enako med Slovaki in Rusi in Rumumi, ker se je boril za vse te trii narodnosti, ki so D. B.: U PODUNAVLJU i. Dunav je od uvek bio spona izmedu Zapada i latoka. Ne aaino pre rata, kad je u Evropi vladao drugačiji poredak aila, več i sada, kada su stvo-rene nove države i kada je razmena dobara tako ozbiljno dovedena u pitanje. Teškoče u Podunavlju su velike. I ekonomske i političke jer se u^eli nade neko sa Strane da ih potakne i raspiri. Ne-mafika propaganda trudi se svim silama da dokaže da Je Dunavski sistem jedna prazna reč. Nedavno je »Berliner Tageblat« dao ovo obeležje Dunava: >Dunav sam po sebi nije jedna bitna arterija kao što su Elba, Rajna, ili Odra. Njegova trgovina bila je od uvek vrlo skromna, a odnosi stvoreni dunavskim tokom još skromniji. Beč, BudimpeSta, Beograd, leže na Dunavu; ali to je jedna čisto geografska činjenica. a politička ekonomija nema s tim nikakve veze. Rečju, nemačka Austrija nema više, u tako zvanom dunavskom bazenu, nijedan interes koji bi joj nalagao što užu saradnju sa jugo-istočnim evropskim blokom.« Ovo skoro nepostoječe pitanie dunavskog bazena za Berlin, toliko je jasno i prozirno da mu ne treba komentara. Pri gvem tom, u Srednjoj Evropi rešiče se sudbina Evrope. Jer ako se izvede zbliženje iz-raedu Male Antante i Italije, omogučiče se i sa-radnja Italije i Francuske. Onda če se nemačka igra malo izmenitl. Na Dunavu je potreban iskren sporazum. Mala Antanta ga nudi ali ga Italija neče. To je ta glavna teškoča, oko koje se okreču sve ostale. Zato moramo najstrožje obsojati ono ozkosrčno politiko, ki dostikrat ščiti marsikatero panogo naše industrije z uvozno carino kar na slepo, pa prav nič dotične industrije ne kontrolira z namenom, da prepreči prekomerni zaslužek posameznih žepov, ki tako uvozno carino sebično lizkoristijo. Lahko bi navedli celo vrsto primerov take nespametne politike ali pa nespametnega računanja državnega fiskusa, ki z raznimi davki, carinami in trošarinama že v kali podražuje kmetijsko praproizvodnjo. Na ta način ne pridemo naprej, nego se to pravi žagati vejo pod seboj. zaščiti kmeta je ono, kar bi upniki za stare dolgove najlažje utrpeli. Tudi naj se obresti znižajo na miuimum, a odplačevanje kmetskih dolgov naj se uredi potem amortizacije. Skupno odplačevanje na o! lesti in na kapital ne bi smelo presegati 5 odstotkov dolžne vsote. Doba odplačevanja naj se uredi po visokosti dolgov od 10 do 30 let. Zaščiti naj se brez razlike višine zadolženosti vse kmetske dolžnike, katerih družine živijo od kmetije. Zahteva, ki pravi, da naj se od zaščite izločijo oni kmetje, ki dolgujejo do 10 odstotkov in nad 70 odstotkov, ni na mestu. Upnik najraje požene na dražbo dolžnika, ki je dolžan do 10 odstotkov, ker tako najceneje pride do njegove posesti. In zakaj naj bi se moralo . vreči kmeta, ki je dolžan nad 70 odstotkom, češ, da je špekuliral in na ta način zašel v prezadolženost. To bi bila krivična in enostranska obsodba, kajti če je špekuliral kmet, je špekuliral tudi tisti, ki mu je denar posodil v nadi na dohodek od obresti. Zaikaj naj bi torej bil kaznovan samo zadolženi kmet. Za slučaj prezadolženostii bi moral zakon predvidevati pogajanja, kakor je bil to predvideval že načrt parlamentarnega odbora. Končno je nujno, da se uzakoni eksistenčni minimum posesti ter gospodarskega inventarja, ki v nobenem primeru ne pade ped dražbo. Če se mora pustiti obrtniku orodje za eksistenco, je treba tudi kmetu dovolj zemlje in orodja za vzdrževanje družine. Tudi proti temu predlogu so bili ugovori češ, da kmet po tem ne bo imel kredita. To je po mojem le želja denarnih zavodov, ker se boje, da bi izgubili številčno velikega kreditojemalca, kakor tudi se boje, da bi trpelo poslovanje zavodov, ako ne bi bilo več prometa s kmetovo zemljo. To in še veliko več takega je, kar bi moralo na dan proti praznim in neodkritim izgovorom. Opazovalec iz naroda na deželi. Desančič danes v državah Male antante, pred vojno pa so bile del bivše ogrske države, kjer so Madžari zatirali vse enako, da bi pred svetom, vkljub temu da so bili v manjšini, pokazali svobodoljubnost svojega >magyarorsza-ga«. Na čelu borbe za pravice malih narodov na Ogrskem so stali vojvodinski Srbi, ki 9o od leta 1690., ko so ped palrijarhom Crnoje-vičem zasedli te rodovitne kraje, imeli svoje posebne pravice, a tudi dovolj starega junaštva, ki so ga prinesli s seboj iz stare domovine. Pa tudi bližina Srbije jim je dajala v boju precej opore. Dočim so bili Slovaki, Rusini in Rumuni podrejeni madžarskemu fevdalnemu sistemu in jim ni nihče nikoli priznal kakih posebnih narodnih pravic, so imeli Srbi priznane politične pravice, ki «o jih seveda skušali Madžari ob vsaki priliki kratiti. Ze njih cerkvena autonomija in narodna cerkev jih je močno varovala pred potujčevanjem. Slovaki, Rusini in Rumuni so trpeli pod tern, da niso imeli pravih kulturni središč in narodne inteligence, bili so 'e masa nižje vrste, ki je služila madžarski gospodi in zraven so jih izkoriščali Židje. Srbi so bili toliko na boljšem, da so bili bogatejši, imeli so svoja mesta in kulturno središče v Padom Austro-Ugarske monarhije, užasna ve-kovna nepravda koja je nanesena slovenskom plemenu bila je uklonjena. Njena dva velika centra Beč i Budimpešta, ostali su bez svoga zaleda, koje su tako dugo iskoriščavali. Austrija i Madarska zapale su u tešku ekonoinsku križu. Nudi im se sporazum ali se one još uvek nečkaju. Kao uslov za sporazum Madarska traži reviziju spolja, da bi spasla svoju gospoštinu, a ne vidi da joj smeta to, što nije izvršila ekonomsko-socijalnu reviziju iz-nutra, u svojoj kuči. Austrija ima oko šest i po milijona Stanovnika. Od toga na Befi dolazi dva milijona. Toj maloj državi mnogo smeta toliko velika prestonica. Befi se razvijao i podizao kao prestonica Balkana, a ne kao prestonica Austrije. Ali sada kada je sveden na malu Austriju, život je u njemu težak. Dva milijona teško padaju celoj zemlji jer oni proizvode vrlo malo, a troše vrlo mnogo. Selo ne može da ih podnese, i Austrija zbog toga ramlje. Zato je privikavanje na nove prilike isto tako teško danas kao i prvih dana. Budimpešta na koju od osam milijona Madara, dolazi jedan milijon, pada iz dana u dan u sve veču bedu. Ona je formalno preplavljena buržo-azijom iz ostalog dela Madarske. Tu su predstavnici svih mogučih slobodnih profesija koje ona ne može da zaposli a mora da ih hrani. Universiteti su prepuni studenata, koji jurišaju na diplome i od kojih na kraju krajeva neče dobiti sredstava za život. Pa ipak ta mala zemlia ima Četiri Uni-versiteta! Sta feka Madarska? To valjda ni njeni upravljači ne znaju. Sve zen.ilie u Podunavlju posle rata gledale su da što više unotnune svoju narodnu privredu. Tako su se čehoslovačka i Austrija bacile na po-dizanje zemljoradnje, Rumunija i Jugoslavija na Novem Sadu. Znano je, kako je odšla leta 1848. Vojvodina v boj za svoja prava; ona je bila zibelka onega mladosrbskega gibanja, ki je zaneslo tudi v staro Srbijo novega duha. Ko so si po 1. 1860 tudi Madžari opomogli od katastrofe, ki so jo doživeli s Košutovo politiko leta 1849., je poleg Svetozarja Miletiča stopil dr. Polit Desančič na politično polje in zvest geslom svobode iz časa svoje mlad ■> sti skušal izrabiti ugodno priliko, da pribori pravice vsem ogrskim narodom, ki so juh hoteli Madžari 1. 1848. zatreti z vislicami. Leta 1867. je potoval s Palaekym in Riegrom, s katerimi ga je družilo ves čas srčno prijateljstvo, v Moskvo na slovansko narodopisno razstavo in je ob tej priliki informiral carja Aleksandra II. o položaju Slovanov na Ogrskem in o razmerah na Balkanu, ki ga je dobro poznal, saj je od tam čakal pomoči. Od tega časa je bil seveda pri avstrogrskih uradih zapisan kot panslavist in veleizdajalec. Z dualizmom po letu 1868. so nemadžarski naredi na Ogrskem začutili madžarsko pest, ki se je maščevala za to, ker so Slovani leta 1848. podpirali — Avstrijo. Kot poslanec za Pančevo je dr. Polit leta 1876. v ogrskem drž. zboru jasno podal svoj politični program, zahtevajoč za vse narode enake pravice. — »Avstroogrska monarhija se bo morala spremeniti v vzhodno Švico t. j. v zvezo narodom, ki bodo imeli vsi enake politične pravice, ali pa bo razpadla.« — To so bile njegove preroške besede. In ko mu je grof Tisza zagrozil, da bodo Madžari uničili vsakega, -kdor f Peter Grasselli Peter Grasselli, od 1. 1882. prvi župan slovensko zavedne Ljubljane, je bil v nedeljo pokopan z vsemi častmi, ki jo more izkazati narodna javnost slovenskemu županu naše prestolice. Tudi na Slovenski Matici je visela žalna zastava. Upravičeno. Grasselli je bil njen podpredsednik. Pri tem smo se spomnili nekega dogodka 1. 1914. Zunaj je divjala vojna. Predsednik »Slov. Matice« prof. Ilešič je bil v preiskovalnem zaporu. Že takrat sta bili v Matici dve struji: jugoslovanska, ki jo je zastopal predsednik Ilešič, ki je hotel zvezati Matico s sličnimi zavodi na slovanskem jugu, s Hrv. Matico, s Srb. Matico v Novem Sadu, pa tudi s srbskimi učenimi društvi, kar mu je vlada seveda zelo zamerila. Te zveze so mogle biti Matici le v čast in korist, in vendar so se jim nekateri odborniki posmehovali in jih omalovaževali. Ko je nastala vojna, je bil preds. Ilešič zaradi svojega nacionalnega prepričanja in jugoslovanskega kulturnega delovanja zaprt; vsa slovenska javnost je sočustvovala z njim, le nekateri odborniki »Slov. Matice« so smatrali za potrebno, da varujejo Matico pred njenim predsednikom in so smatrali za potrebno obsoditi predsednika, da bi vlada ne razpustila Matice. In res so sklicali sejo, katere dnevni red je bil vprašanje predsednika, t. j. odbor naj bi odstavil predsednika oz. mu izrekel nezaupnico, da bi se pokazal kot Avstriji zvestega in vdanega, da ne bi morda na vladi mislili, da so vsi odborniki takega mišljenja kot predsednik. Sejo je vodil podpredsednik Grasselli. Bil je že takrat starček, a pri obrambi predsednika je pokazal vso svojo še ne zlomljeno energijo. Nekateri odborniki (naj ne naštevamo imen) so začeli z obtožbami proti predsedniku, češ da bi bilo treba kaj ukreniti, da bi ostala Matica čista, ker jo je samo predsednik hotel zapeljati v neprave jugoslovanske vode. Izjava odbora bi gotovo ugodno uplivala pri vladi. Drugi odborniki so ugovarjali, češ da odbor ne more obsoditi predsednika, dokler ni obsojen. Grasselli je pustil govornikom prosto besedo, da so povedali svoje misli, potem pa je sam z vso odločnostjo zavrnil ljudi, ki so hoteli na tako nesramen način stresti svojo samo-slovensko jezico in pomagati avstrijski vladi pri preganjanju nacionalno čutečih ljudi. Zdel se nam je kakor bojevnik iz davnih časov v primeri z mevžami, ki so hotele izdajati narodne ljudi in si s takimi žrtvami pri-, dobivati zaslug, da bi bili deležni posebne industriju. Od jednom svi su pofieli da preko mere proizvode i na zemlji i pod zemljom. Da bi se zadovoljile sve potrebe ovako naglo razvijene ekonomije trebalo je novaca. Banke su nicale preko noči. »Ufiešče banaka u industrijskim preduzečima od 50% podiglo se na 100%«. Niko nije obračao pažnju na napore koje čine druge države u base-nu. Svaka je radila za sebe i preko svoje moči u mesto da obrati pažnju prvobitno na sposobnost i prodajnu i kupovnu snagu svoga stanovništva. Potrošnja je bivala sva slabija a carinske brane ukočile su normalnu razmenu dobara. Ranije, po-stojalo je samo jedno glavno finansisko tržište za celu Istofinu Evropu — Befi. Prag i Budimpešta bili su specializirana novfiana tržišta. Jedan je finansirao industriju drugi zemlioradnju, naročito trgovino žitom. U prvo vreme posle rata. kada ie ovaj sistem bankarski dezorganisovan, banke su naglo razvile posao ne vodeči računa o novo stvo-renim državama. I jednoga dana desilo se ono čemu se malo ko nadao — inflacija kredita. Kad joj se doda inflacija novca, slika je jasna. Prema tvrdenju ekonomista pofietkom 1931, opticaj fieških, madarskih i austriskih novčanica iznosio je ono-Iiko, koliko celokupni onticaj Austro-Ugarske banke. Prema njiliovom tvrdenju, pojavio se jedan veliki višak novčanica na sviin onim teritoriiama koie su postale rumunske, jugoslovenske, poljske i italijanske. Bankarska kriza u Austriji pokazala je koliko su banke tesno vezane za industriju koja ie sve više počela da ramlje. Zatim su se pojavili deficiti u budžetima, moratorijumi za du-gove sklonljene u inostranstvu postali su redovna pojava. Poreži su se teško naplačivali. Nekoliko pomočnih zaimova. učinili su to >da su kod nekih pomognutih naroda stvorili prosjački mentalitet, koji je bio i opasan i unižavajuči«. bo propagiral tako politiko, mu je dr. Polit odgovorili: >Pa dobro! Potem se viidimo pri Filipih.« Od tega časa je bil Desančič vodja opozicije in se je boril enako za Srbe kot za druge narode. Leta 1895. je v Budimpešti predsedoval prvemu sestanku Srbov, Slovakov in Rumunov, kjer so nar. voditelji sprejeli resolucijo, ki je zahtevala reorganizacij® avstroogrske monarhije. To so bili začetki današnje Male antante. Resolucija je odmevala v evropskem tisku, ki je poslej posvečal več pozornosti madžarski notranji politiki — in je sploh avstroogrsko vprašanje, kar 9m° drugi žal, premalo .izrabili. Kar se tiče nase jugoslov. bodočnosti, je bil enakih nazorov l biskupoim Strossmayerjem, bil je glasnik sr-bohrvatske skupnosti in podpornik vse narodnih teženj za osvobojenje. Leta 1918. mu je bilo dano, da je dočakal prihod srbske vojske v Temešvar. Videl je odrešenje svojega naroda in udano v Gospodu zaspal. Kako mu je bilo, ko je na čelu nar. odbora pozdravljal srbsko vojsko, ki je meseca novembra 1918. dospela v Temešvar. Toda Temešvar mi ostal naš. On pa je želel polivati v svobodni domovini. Ta želja se mu jo dzpp‘-nila. Dasi tudi Rumuni časte njegov spomin, je vendar to eden onih Srbov, ki so zapisani z zlatimi črkami v zgodovini slovanstva. Naša dolžnost je, da v Nar. odbrani, ko se borimo za našo sedanjo in bodočo Jugoslavijo, spominjamo onih, ki so na raznih krajih naše sedanje domovine branili last naroda. avstrijske milosti. »Po pravilih nima odbor pravice soditi predsednika, je rekel podpredsednik, tudi ne vidim vzroka, da bi mi prej reševali to vprašanje kot sodišče, ki je zdaj edino poklicano, da sodi, če je kdo kaj za* grešil. To bi se reklo, da odbor naravnost pomaga sodišču in ga izziva, da naj predsednika obsodi. Res čudno bi bila izgledala takrat »Slov. Matica« po zaslugi nekih odbornikov, da je ni stari Grasselli rešil sramote-Celo protokola ni pustil spisati o tej seji. že za to odločno obrambo naše narodne časti časten mu spomin. Film naše zemije NOVE KNJIGE Knjige Vodnikove družbe tudi letos pričajo, da so nosdieljiiee zdravega narodnega duha. Zato je naravno, da se tudi nacionalisti radi prištevamo med prijatelje in člane te družbe. Vodnikova pratika, kakor vselej tudi letos prinaša v okusni obliki vse kalen-darske podatke, zraven pa mnogo zanimivih in poučnih člankov. Uvodni članek govori o Vodnikovem slovenstvu in jugoslovanstvu, ki je bilo že pred 130 leti važno naše narodno vprašanje. Tudi po vsem napredku in kljub izpremembam, ki jih ni mogel naš prvi pesnik niti slutiti, ostaja rešitev tega vprašanja v istem okviru in pisatelj podaja precej točno sliko naših sedanjih nazorov in stremljenj v jezikovnem vprašanju. Tudi drugi članki, kolikor se tičejo našega narodnega in državnega življenja, bodo služili naši nacionalni misli. Iz obeh leposlovnih knjig bo nam bližja Rcševa »Zvesta četa«, ker podaja lepo sliko predvojne celjske mladine, gnezdo pre-porodovcev, ki ga zajame vojni valjar in raznese na vse strani sveta. Spremljamo z zanimanjem njih križevo pot in jih najdemo nazadnje na Koroškem, kjer sta padla tudi dva najboljša izmed njih Puncer in Malgaj. Posebno mladina bo našla tu živo sliko naše predvojne generacije. Vaštetove »Vražje dekle« nas vodi v delavnico zgodovinarja Valvazorja, v tedanjo Ljubljano, pa tudi v temne kote tedanjega sveta. Pisateljica ima dober vpogled v našo zgodovino. To bo dobra ljudska povest, ki jih nam zelo manjka. \T nji je kos naše stare zgodovine in najbrže resničnega življenja iz tedanjih gradov, mest, vasi in samostanov. Nekaj posebnega je Mu-cova knjiga »Skozi Sibirijo«, ki nam kaže baje pot slovenskega vojaka v svetovni vojni. Dogodkji so pripolvedovani zanimivo' in si bo marsikdo ob njih oživil lastne spomine. Muc je doživel prav nenavadne dogodke, zapomnil si jih je dobro in jih znal tudi pove- lj Podunavlju naročito je težak položaj madarskih zemljoradnika. Zemlja, čija če osnova uvek biti zemljoradnja pa ma kako se razvijala svetska kriza, žudno čeka da se izvede agrarna reforma i stvori jedan nov ekonomski poredak a obori ovaj današnji, koji oličava poredak jedne države od preko 50 milijona. 220.000 zemljeposednika u Ma-darskoj su prezaduženi. Deset hiljada, tako se za sada računa, neče se uopšte podiči. od tih ima 200 veleposednika. U zemlji nema novaca. Pad cena industrijskih proizvoda. Pa ipak, Madarska proizvodi sve više, prodaje vrlo malo, a ono malo novca što izvufie od svojih golih i bosih seljaka, uludo baca na nemoguče i neostvarljive političke planove. Jedan strani ekonomista, koji je posmatrao ekonomsko stanje u Dunavskom basenu, dao je ovu njegovu karakteristiku. »Nije pitanje samo nači kupce, več nači kupce koji mogu platiti. A gde vidite vi, te kupce koji su sposobni da plate? Sigurno ne ni u Dunavskom basenu ni na Balkanu?« Pitanje sporazuma > stvaranja jednog ekonomskog bloka samo po sebi se nameče. Ali, na žalost ove ekonomske nezgode pojačava još i jedan činilac. a to je nepoverenje. Ono ie ubačeno medu države u Podunavlju kako od nekih država u Samom basenu tako i od nekih van njega. Naravno. da ga ekonomska« utakmica još više ras-piruje. Ipak pobedioci pružaju ruku pobedenima i žeie da se dode do jednog pravilnog rešenja i sporazuma, rešenja koje če striktno poštovati prava svake nacije. Uspomenu na prošlost, o kojoj još sanjare neke države i njihovi državnici utopisti, a vešto iskoriščavaju opet druge, za svoje sebične ciljeve, treba jednom za svagda izbrisati. Sadašnjost, to je problem. O njoj treba voditi dati. Ta knjiga bo obogatela našo vojno spominsko literaturo, ki je pri nas zelo borna. Kakor se sliši je vsled krize tudi Vodnikova družba deloma nazadovala, kar je škoda. — Knjige se še dobe. Prav bi bilo, da jo ohranimo vsaj na dosedanji višini, ker bi mogla izvršiti med nami še veliko kulturno delo. Agrarna reforma. Pod tem naslovom je izpod peresa A. Prepeluha izdala »Zveza slov. »gr. interesentov« 136 strani obsegajočo knjigo v kateri pisatelj opisuje boje za agrarno eormo, stanje iste pri nas pred vojno in po vojni. Nato razpravlja o razdelitvi vele-...m ° nagelih ter določilih zakona o aSrarne reforme v Jugoslaviji. Za-x P°^avje o v Sloveniji razlaščenih gozdovih. V knjigi so tudi tični podatki ter seznam velepo-ji ti ?v z navedbo po njih posedovane zem- „• V k°ncu pisec razpravlja o velikem so-Del e-m Petemu in slovenski inteligenci. Dol? zan™ivo in opremljeno z eno sliko. jnt* Se v knjigarnah ali pri »Zvezi slov. agr. mteresentov« v Ljubljani. IZ OTROŠKIH UST Vsak vzgojitelj, ki mu je pri srcu resnic-prezetje šolske mladine s sokolskim du-7*K1,j-1Zra^ Vl£a^ trenutek, da mladini poka-eimo pravo kot k duhovni konsolidaciji gosiiovanov. Toda, doživi marsikaj, kar mu da v!-6 tisvte tajne sile, ki ovirajo mladino, i1 Prišla do spoznanja, da sokolstvo ni mf . n'*i Politična organizacija, temveč sa-• ^bratska zajednica« vseh Jugoslovanov r1 S|ovanov s ciljem: da ujedini’ Slovanstvo rnocni duhovni združbi. Na vprašanje, zakaj nisi Sokolič, ti otrok u odkritosrčno, ker ga še ni zastrupila po-^arienost odraslih. Tako je dejal eden: »Pri galski telovadbi ni fletno! S;cer pa telovadni doma. Uči me oče, ki je prej telovadil pri Orlu!« Drugi pravi spet: »Pri spovedi me je vprašal p. E., 6e telovadim pri Sokolu?« — Ogovoril sem mu, da ne. In tudi ne smeš, 1110 je poučil duhovni pastir. Tretji j© dejal, da je hotel stopiti v cer-kev. Ini6i je ‘sokolski znak. Mežnar, ki je stal pri vratih se je zadnl: »Marš, ti ne smeš v cerkev!« v To so samo trije vzgledi. Takih j© nešteto. Kdo je kriv, torej, da mladina ne najde svoje poti v sokolski hram? Dom, cerkev in mlačnost vzgojiiteljjev pomagajo podirati °ni sveti ideal, ki so ga kupili s srčno krvjo naši junaki na bojnih poljanah. Kako pa moremo vzgojiti jugoslovansko mladino, če ji Vzgojitelji, ki jiim je zaupala država novi rod ~~ ne morejo vkoreniniti sokolske in jugoslovanske miselnosti zato, če jo sami nimajo. In^ izpoved iz otroških ust — je bridka obtožba vsem vzgojiteljem, ki niso prežeti s sokolskim in jugoslovanskih duham. HIMNA METLI nedavno zborovali brezposelni učitelj, abiturijenti, so rezimirali ves svoj na5n°i Evropi. Što se lige političkog zbliženja medu država naslednica austro-ugarske monar- sarnVi11-. Sa n'im ne ide lako’ Misao 0 jednoi užoj niip , pr°3la ie kroz nekoliko faza, ali ni jedne koii ?v°Uila. U glavnom nije zadovoljila one ler m1 1Z livnih koristi kvarili svaki sporazum, hit' ' 86 8tvari objektivno posmatraju svima če unnr 0 da u Dunavskom basenu mora doči do n«?T*ma 1 saradnje i to samo izmedu njegovih v, dr^ava. bez posredovanja neke velike sile čije mešanje bilo i neprirodno i opasno. Dunavskl asen kao geografski sistem iskljiičuje i ne može a Prltni ni jednu veliku silu ni njene interese linjci u svo'u- Države Male Antante ovo su dobro [*e i pošle su pravilnim putem. v. Sporazumu u Podnnavlju smeta mnogo stav aoarske. Ona se plaši Anšlnsa ier ('e njime mno-no kno ^ava '11 političnom i ekonomskom Sn t U’ Samoatalnost njene akcije biče osetno Putana na tom polju. Zbog ovakvog političkog Na pozdravnem večeru prvega podstaro-ste Sokola Kraljevine Jugoslavije, v soboto 11. novembra so izročile svoje iskrene čestitke zaslužnemu jubilantu bratu Ganglu vse sokolske župe kakor tudi vsa nacionalna društva. Proslava se je razvila v spontano manifestacijo mladi Jugoslaviji ter vsemu Slovanstvu. Vendar ne moremo mimo, da ne zabeležimo dejstva, da profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, nji moglo najti govornika, ki bi z resničnim navdušenjem pozdravil jubilanta in dal duška plemenitim čuvstvom sa sokolsko idejo, ki pronica zdaj v najširše plasti jugoslovanskega naroda. Kaj je vzrok tej abstinenci? Na pozdravnem večeru smo vedeli posamezne profesorje in vendar ni nihče dvignil svojega glasu v imenu jugoslov. prof. društva, sekcija Ljubljana. Ali tiči vzrok v polovičarstvu, da se ne bi ljudje drugih političnih naiziranj »kompromitirali« — in se raje kompromitira tisti del jugoslov. profesorjev, včlanjenih v sekciji Ljubljana, ki čutijo sokolsko. Pač čudna notranja podoba tako važnega udruženia vzgojiteljev! Želimo, da nam objasni profesorsko društvo, sekcija Ljubljana, ta svoj nenacionalni postopek in ga podkrepi z verjetnimi utemeljitvami. Če pa je kriva »tej abstinenc:« malomarnost uprave, potem pa zasluži ta eksemplarično grajo ter temeljito čiščenje upravnega odbora. Za funkcionarje take važne stanovske organizacije spadajo samo možje in žene s pravo in iskreno narodno zavestjo. IZ SODNE DVORANE Kot vestni kronisti smo prisostvovali 17. novembra t. 1. razpravi, ki se je vršila pri sreskem sodišču v Ljubljani vsled tožbe ljubljanskega župana, g. dr. D.inka Puca proti Žitniku Rudolfu, kleparskemu mojstru in občin-skemu svetniku. V dosedanjem postopanju je dokazano, da je poslednji letos v februarju o priliki nekega sestanka na tozadevni medklic enega izmed poslušalcev omenil, da ima g. dr. Puc ca. 50 do 60.000 Din celokupnih prejemkov na mesec. Obdolženec Žitnik je nastopi dokaz resnice, ker g. župan ni hotel sprejeti na znanje izjave, katero mu je obdolženi Žitnik lojalno ponudil. Stvar teče torej dalje in ima naše sodišče prijetno nalogo, da obravnava vsebino žepa našega gospoda župana. Pri razpravi od 17. novembra t. 1. je g. sodnik načel vprašanje, če le ne bi bilo mogoče spraviti te zadeve s sveta potom primerne poravnave. Zastopnik g. župana je izjavil, da ima pravico poravnati se pod pogojem, če poda obdolženi Žitnik izjavo, da se je iz dosedanjega postopanja prepričal, da g. župan nima na mesec več "kot ca. 7.000 Din dohodkov, razpoložljivih za njega dn njegovo družino, da torej ne spada med dobro situirane sloje, obdolženi Žitnik pa je po svojem zastopniku odgovoril, da take izjave ne more podati, ker je prepričan, da njena vsebina ne bi bila točna in resnična. Proces bo šel torej dalje -in bomo imeli priliko poročati podrobneje o poteku nadaljnih razprav. Za sedaj to: V svojo obrambo je navajal Žitnik med dohodki tudi znesek 10.C00 Din, ki ga prejema g. župan vsak mesec od mestne občine ljubljanske kot svojo župansko plačo. G. dr. Puc pa je po svojem zastopniku navajal, da mu od teh 10.000 Din ne ostane več kot kvečjemu 3.000 na mesec, ker znašajo njegovi reprezentančni izdatki vsaj mesečnih 7 tisoč Din. To pa, n. pr. tudi vsled dejstva, ker mora zahajati v zimski sezoni skoraj vsak večer, v poletni pa vsako nedeljo na 8 do 4 razne prireditve — ter znaša zanj najnižja vstopnina vsaj po 100-— Din. Obdolženi Žitnik pa je napram temu navajal, da ti izdatki ne gredo v breme županske plače mesečnih 10.000 Din, marveč se plačujejo posebej iz mestne blagajne. V pravdi gre tudi za dohodke, ki jih dobiva g. dr. Puc kot pravni zastopnik mestne občine ljubljanske. Tozadevno je g. dr. Puc navedel, da je prejel riz tega naslova v letu 1932. le 1.962 Din Obdolženi Žitnik je temu nasproti trdil, da ta navedba ni točna, ker so tozadevni prejemki g. župana znatno višji. Ne gredo namreč samo v breme zneska, ki je v proračunu preliminiran za zastopniške stroške, marveč tudi v breme posebnih kontov, n. pr. konta enega ali drugega mestnega podjetja. Stvar bo torej zanimiva, seveda če ne pride do kake nenadne poravnave, ki se v takih interesantnih slučajih tako rade sklepajo. Gotovo ni oportuno, da bi se taka vprašanja obravnavala in razčiščevala v sodnih dvoranah, kamor stopi lahko tudi noga kakega radovednega Pohodovca. Postali smo pa pozorni in bomo skušali brez ozira na, potek in izid te sodne zadeve dobiti nekoliko vpogleda v razne skrite kotičke. V posnemanje! Da jima je g. Leon Rupnik prizanesel s tožbo, sta morala Muhič Bruno in Rozman Avgust čz Studencev pri Mariboru radi njunega nemčurskega izzivanja v nekem mariborskem lokalu plačati krajevnemu odboru Narodne Odbrane v Studencih pri Mariboru vsak po Din 200-skupno torej Din 400'—. POGOVOR V VLAKU Med Škofjo Loko in Kranjem se skupina žensk-delavk pogovarja: »Mnogi mojstri po naših gorenjskih tovarnah še sedaj po 15 letih ne znajo ali pa nočejo govoriti slovenski. Razlagajo in odrejajo dela delavcem po tovarnah v slabi, polomljeni slovenščini ali pa v nemščini. Ce mu delavec odgovarja, da ga ne razume, ga mojster nahruli: — Lahko bi znali, saj ste dovolj časa jedli avstrijski kruh ... Mi pa vprašamo vse dotične mojstre: »Koliko časa pa jeste že Vi naš kruh, da ne znate našega jezika.« Z obhodov Jesenice MALO VEČ UVIDEVNOSTI IN SPOŠTOVANJA ZAKONOV Prosvetno, kulturno in društveno življenje na Jesenicah je zavzelo razveseljiv polet. Vrše se prireditve, operete, koncerti, predavanja, akademije itd. Hvalevredno je vse to delo, pozdravljamo ga, mnogo lepega in koristnega je v vsem tem, vendar so se pa pojavili nedostatki, katere je treba v korist splošnosti in v očuvanje autoritete zakonov odpraviti. Vsi oni, ki delujejo javno bodisi na kulturnem, bodisi na gospodarskem polju, morajo polagati svoj račun o delu ali javnosti ali pa zakonu in državi v obliki taks. Več ali manj smo prizadeti vsi, prav majhne izjeme pa gotovo ne tvori ona gospodarska grupa, ki si je izbrala poklic gostoljubja. Vkljub temu pa so ravno te grupe obremenjene z visokimi taksami in kaznimi v slučaju preko-urnega točenja alkoholnih pijač in še s posebno takso, ako je to prekourno delo še združeno v zabavi, izraženi v obliki plesa. Nihče nima ničesar proti temu, da se človek v hramu, ki je sicer v prvi vrsti določen vzgoji, kulturi in prosveti, po dovršenem duševnem delu razvedri in da se javnosti to tudi nudi, treba je pa imeti v vidiku to, da velja eno merilo za vse, da je pa treba zato imeti dovoljenje oblasti — sreske in celo banske, ker kulturno delo bo po zunanjosti in notranjosti le tedaj popolno, ako bo zadostilo tudi zakonu o taksah. Novo mesto V torek dne 14. novembra 1933. so v našem Sokolskem domu gostovali člani ljubljanske drame z odličnim delom Milana Krleže: V agoniji. Vsekakor je gostovanje ljubljanske drame šteti na našem Sokolskem odru med omembe in upoštevanja vreden kulturen dogodek, posebno pa še, ko so nam člani ljubljanske drame podali delo enega naših največjih sodobnih stvariteljev, ki je znan tudi izven naših mej. Pričakovati bi bilo torej upravičeno izredno velikega poseta, zlasti pa napredne in sokolske inteligence, pa tudi ostalega meščanstva, ki mu je pri srcu napredek in prosveta. Toda novomeška publika, predvsem zlasti ona iz takozvanih višjih inteligenčnih krogov, je to izredno uspelo prireditev skoro popolnoma ignorirala. Skoro bi na prste sešteli posetnike iz teh krogov, čeprav je bilo razglašeno, da je od poseta odvisno nadaljno gostovanje ljubljanske drame na našem sokolskem odru. Pogrešali smo pa še posebej pri tej predstavi, ki je tako po vsebini kakor po izvajanju res izreden dogodek za našo dolenjsko metropolo, tiste, ki so v prvi vrsti poklicani, da take prireditve v sokolskem domu posetijo, tako po svojih javnih funkcijah in službah, kakor sploh po svojem stanu in položaju. Pogrešali smo tudi tis^e takozvane napredne meščane in Sokole, ki prav radi posečajo predstave v Prosvetnem domu. češ, da gredo tja le radi kulturnega užitka, če gostuje tam ljubljanska drama. v sokolskem domu pa smo jih pogrešali. Resno jim svetujemo, naj ne bodo dvorezen nož. sokolskemu društvu pa -svetujemo, da vodi o tem evidenco in izvaja posledice. Vsem pa, ki smo jih pri tej predstavi pogrešali, zadnjič svetujemo, da se predramijo iz mlačnosti in da store svojo dolžnost napram narodu. Naj se vsaj za tak večer odtrgajo od gostilniških miz in drugih vsakdanjosti, ki jim itak ne bodo odšle, gostovanje ljubljanske drame pa se nam nudi le redkokedaj. Celie OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE N. O. V CELJU Povsod se govori in čita o lepem delovanju, o uspešnih občnih zborih krajevnih organizacij N. O. V Celju, nič. Delo najpotrebnejše organizacije, spi. Ravnotam, kjer germanski crel širi svoja ogromna krila, kjer germanski duh vlada celo na nekaterih javnih uradih, tam nacionalna organizacija »Narodna Odbrana«, spi. Ne sliši se o njej ničesar. Pozivamo odbornike, ker baje še pravno obstojajo, da takoj skličejo občni zbor, to zahtevamo celjski Odbranaši in somišljeniki te ideje. Če se ne boste funkcijonarji zganili, se borno pa mi in sklicali občni zbor nove organizacije. NACIONALNA ZAVEST CELJANOV Že lani smo opozarjali na rapallski dan, vendar brezuspešno. Letos se je ponovilo isto. Celjani so plesali, medtem ko se je na Krekovem trgu prenašala nacionalna proslava v ljubljanskem radiju. Par zavednih je vztrajalo kljub vremenskim neprilikaim. Drugi so se pa zabavali in na ta način pripravljali na žalostno obletnico. Celjani bodo rešili naše Primorje s plesom in muziko. Čestitamo njihovi nacionalni zavednosti, saj so res veliki nacionalisti, vidimo jih na vseli nacionalnih manifestacijah, vendar smo jih na nacionalni proslavi v Celju zaman iskali. Iskali smo na tej proslavi zastopnikov javnih uradov in oblasti, pa tudi brez uspeha. Čast izjemam, ki pa so bile prav redke (zastopniki šolskih oblasti). To nekaj pomeni an si velja zapomniti;- čez sedem let vse prav pride, upamo pa, da bo prišlo mnogo prej, celo prav kmalu. 15. OBLETNICA OSVOBOJENJA DJ UJEDI-NJENJA Povsod se sliši, da bo Celje proslavilo 15. obletnico ujedinjenja na najbolj svečan način. So se le vendar enkrat zbudili. Pripravlja se velika nacionalna manifestacija z obhodom po mestu, z godbo na čelu ob svitu bakelj. Vsa nacionalna javnost bo dala duška svojemu narodnemu ponosu in manifestirala svojo veliko ljubezen do Jugoslavije, do svojega viteškega narodnega viladarja. To manifestacijo pripravljajo vsa tukajšnja nacionalna društva pod vodstvom sokolskih funkcijonarjev. Pozdravljamo to misel, čestitamo inicijatorjem. Upamo, da uspeh ne bo izostal, da se bo javnost zganila in pokazala malo več zanimanja in navdušenja za naše velike narodne praznike in manifestacije. Saj bi bilo tudi žalostno za Celje, kjer ja sedež sokolske župe, sokolsko društvo, kjer so zastopana skoro vsa jugoslov. narodna društva, če bi ne bilo mogoče dostojno proslaviti 'naš na j več ji narodni praznik! Leta 1918 so se ujedinili Jugoslovani, sedaj pa je že skrajni čas za Celjane, da se ze- položaja sporazum sa njenim susedima na Dunavu neosporno da bi joj doneo koristi, a pored toga bi umanjio nervozu koju stvara ovakvo njeno držanje. Ali za sporazum Madgrska traži mnogo, traži ne-spravljeno više, nego što može da da. Njeno je ubedenje da se do sporazuma ne može doči bez revizije politiSkog stanja. Kako je revizija danas potpuno odbačena, jasno je da se zbog Madarske ne može nači zgodno rešenje podunavskog pitanja. Ta zemlja pronalazi nove razloge zašto neče da priče njegovom rešenju. Jedan od tih je i današnja organizacija položaj Male Antante. I ako ova rupa sila ne želi ništa od Madarske, ni teritorialno. ni politički ni ekonomski, ipak Budimpešta po svome, a i po potstreku sa strane odbija svaki sporazum. Jedan dokaz više da je Mala Antanta ozbiljan politički činilac i da kvari račune nečijim hegemonističkim planovima. U svome nastojanju da Italiji osigura pre-vlast u Podnnavlju, g. Musolini vodi u tom delu Evrope negativnu politiku. On teži da spreSi svaku drugu silu da se učvrsti u Dunavskom basenu, ali i ne dopušta ni jednoi iz samog dunavskog bloka da povede ma kakvu akciju koja ne bi bila pod italijanskim lutorstvom. Zbog toga ie on nepomirljivi protivnik Anšlusa, koii bi zemlje Dunavskog basena stavio u podreden položaj prema Nemačkoj. Zato je g. Mussolini pokušao da izvede jedno ekonomsko-političko zbliženje izmedu Rima, Beča i Budimpešte. Ali, ni Madarska ni Austrija nisu se oduševile ovim planovima. »Dve male zemlje ne čine jednu veliku«, rekao je tim povodom g. nfimboš. A zatim u čemu bi se sasto-iala ta pnmoč Ttaliie? Pre svetra trgovinski odnosi izmedu Ttnliie. AnstTiie i Mndarslce, unoredeni sa onim izmedu Rumnnije i Juffoslnviie vrlo su slabi i ograničeni; jer dok u celokupnom italijanskom uvozu madarsko žito figurira sa 1‘1% dotle je Rumunija predstavljena sa 6-3% žita. Madarska izvozi stoku u Italiju za 25‘4% a Jugoslavija za 47'5%. Iz ova dva primera jasno se vidi da Italija ovde ima čisto političke planove a o nekoj ozbilj-nijoj pomoči Madarskoj i Austriji ne može biti ni reči. Kratko vreme neki dobročudni Madari verovali su da če Četvorni pakt stvoriti čudo. Mislili su da če se velike sile složiti u pogledu Dunavskog basena. Za njih je stvar bila prosta. Italija i Nemačka bi otvorile svoja tržišta proizvodima iz Podunavlja a Engleska i Francuska če potpomoči njegovu povredu svojim kreditima. Ovaj san nije se ostvario, a Četvornom paktu održala je Ne-mačka posmrtno slovo u Ženevi 14 oktobra. G. Mussolini je počeo da radi mimo Četvornog pakta. On je nastojao da privuče Austriju i Ma-darsku na Jadran i da ih tako odvoji od Ne-mačke. Trst i Rijeka trebali su da ožive trgovinu izmedu Italije i tih dveju zemalja onoga dana kada budu otvorili svoje luke austro-madar. trgovini. Tako bi Italija popravila svoj uvoz u korist Madarske i Austrije a na štetu Jugoslavije i Ru-munije. Ovaj plan odmah je naišao na teškoče. Sa Neniačkom nije tako lako izi^i na kraj, jer bi njena baltička pristaništa izgubila za onoliko koliko bi dobila Italija na Jadranu. Italija kan da je zaboravila na Minhensku konvenciju iz 1928. ko-jom ie tačno bila odredena podela prometa Sred-nie Evrope izmedu baltičkih i jadranskih luka. Nemačka ie ispoliila svoje negodovanje, a Italija, koioi je mnogo slalo da ima što manie snnrnih tačaka sa tom držnvom. niie pristupila izvodenju ovoga programa. Mussolini kao da ie smetnuo a uma da u Dunavskom basenu postoiu i Mala An- tanta, jer joj nije dao u ovom sistemu nikakvu ulogu. Dakle opet neko rešenje mimo interesa Podunavlja, koje je po samoj prirodi stvari moralo pretrpeti neuspeh, zato što Podunavski basen nije predstavljao ideju vodilju u planu toga državnika. Niko se ne protivi lome što Italija hoče da razvije svoju ekonomsku delatnost u ovom delu Evrope, ali svaka od ovih pet država ima pravo da zahteva od Italije da izvrši reviziju svoje politike i da prestane da smatra Madarsku kao neko orude kojimJče ona moči da operiše u slučaju nekog uobraženog sukoba izmedu nje i Jugoslavije. Italija stoji na pogrešnom, neispravnom i neiskrenom gledištu, zato su joj planovi delimični i nesavršeni, a nesavršeni politički planovi uvek propadaju stvarajuči nespokojstvo medu narodima željnih mira, rada i normalnog razvitka. Velike sile mogu pružiti pomoč malim državama Dunavskog basena, ali ne smeju im nametnutl svoje tutorstvo. U Podunavlju se mora doči do sporazuma koji če sklopiti same države, koje ulaze u njegov sastav. Sporazum pod zaštitom isključivo jedne velike sile može doneti samo trenutne koristi, ali docnije neminovno če izazvati suparništvo i sukob interesa drugih sila. »Ovim mladim državama potrebna je izavisnost, da bi mogle računati na pomoč svih sila«. Geografski položaj nalaže da se Dunavski basen organizuje van hegemonije ma koje velike sile. Evropa ne sme dopustiti ovakvu hegemoniju. Jednom posto-jala je takva prevlast, austro-nemačka prevlast, od Berlina do Carigrada i ona je dovela do 1014 godine. Zdrav razum i dobro naroda svima nalažu da se više ne trni onakav blok, kome ie austro-ugarska monarhija bila stožer. jer u svetu ima opasnosti lcojima se čovek ne sme dva puta iz-lagati. dinijo in skupno manifestirajo za Jugoslavijo. Še enkrat, prav veseli smo nad to mislijo, kajti res dolgo smo čakali, a vendar — dočakali smo. Saj se počasi tudi kam pride dn tudi Cel e bo počasi prilezlo na višino drugih ju-gosiov. mest v nacionalnem pogledu. Zato strnimo svoje vrste in delajmo, pripravljajmo se ■vztrajno na velikii dan, ko borno lahko zaklicali v svet: Celjanom je najsvetejše ime Jugoslavija, niti enega ni več, ki bi to zanikal, vse protinarodne klike 'n zarodki so odpravljeni, v Celju vlada enotna jugoslov. nacionalna fronta, ki se svoje naloge zaveda. Na delo, Celjani 1 Velenje Z brzojavko poslanca dr. Vošnjaka je zavladalo med rudniškim delavstvom in domačini veliko veselje: Denar za montažo novega agregata — zagotovljen! Delavstvu zagotovljen kruh! Kmalu nato druga brzojavka: Ukinjenje vseh priprav za to montažo! Konsternacija, obup med delavstvom, ki z veliko skrbjo zre zimi naproti. Pozivamo vse merodajne činitelje — ministrstvo za šume in rudnike, bansko upravo, Kranjske dež. elektrarne i. dr. — da zadevo razčistijo in dosežejo, da se nemudoma prične z montažo! S tem se reši delavstvo bede, lakote in mraza, na drugi strani se pa reši propada 130 vagonov materijala in strojev, dobavljenih iz inozemstva in se tako stavijo v produktivno in rentabilno uporabo milijoni dinarjev, ki slonijo na davkoplačevalcih. Dolnja Lendava TO IN ONO Proskripcijska listina. Črna deska, črna knjiga, proskripcijske listine, indeksi itd.... to so stvari, ki vzbujajo strah in grozo. Kdor je v njih zapisan, se lahko pripravi na pokoro. Tako proskripcijsko listino je sestavil Občni zbor »Savezne streljačke družine Trojane«, ki se je vršil v nedeljo 12. nov. 1933. ob 11. uri v šoli v Št. Gotardu. Vabljeni vsi člani. Navzočih 24 članov. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Delovanje družine v 1. 1933. 3. Pregled računov. 4. Pregled inventarja. 5. Volitev odbora za 1.1934. 6. Člani — članarina. 7. Slučajnosti. 1. Predsednik pozdravi navzoče ter kon-štatira sklepčnost. Poroča: Občni zbor bi se moral vršiti v mesecu decembru. Ker pa ima družina veliko dela (za 1. 1934.), se je občni zbor sklical popreje. 2. Družina se je začela udejstvovati šele koncem avgusta 1933. Zanimanje je bilo veliko. Člani so se vežbali v streljanju na 100 in 200 m. Rezultati so bili prav primerni. 3. Pregledajo se računi za 1. 1933. Overo-vatelja sta našla vse v najlepšem redu. Blagajna izkazuje Din 1.233'75 dohodkov in Din 941-50 stroškov. Preostanka je Din 292-25. 4. Na inventarju nismo posebno bogati. Posedujemo 2 puški, ki sta lastnina vojske, dve stojali za tarče, priprave za pokazavanje zadetkov in 583 patronov. Poleg tega poseduje organizacija ca 600 m izolirne žice, ki se bode porabila za napeljavo potrebnega zvonca. 5. Soglasno se izvoli za leto 1934. odbor, ki je že deloval v letu 1933. 6. Članarina se določi sporazumno z vsemi člani na Din 15-— letno. Vsak član se zaveže, da odda letno najmanj 45 strelov. 7. V letu 1934. je predvidena banovinska tekma strelcev. Pri tej tekmi bo po možnosti zastopana tudi naša družina. Ne smemo pa pozabiti na one, ki so nam pripomogli izvršbo naših želj z raznimi prispevki in deli. V prvi vrsti zahvala g. dr. Tavzesu, ravnatelju dravske poštne direkcije, dalje g. dr. Leber-ju, tehničnemu referentu istotam, ter vsem domačinom, ki so darovali les, kakor tudi vsem kulukarjem. Naj bo izrečena tem potom moja najiskrejneša zahvala. Ker je bil dnevni red izčrpan, seje predsednik zahvalil za udeležbo in zaključil občni zbor. V Št. Gotardu, 12. novembra 1933. Jožef Ogrizek 1. r. Vinko Ravnikar 1. r. tč. tajnik. tč. predsednik. Strelska družina v Lukovici je'dne 12. novembra 1933. priredila družinsko nagradno strelsko tekmovanje, za katero je vkljub neugodnem vremenu vladalo med člani in med občinstvom veliko zanimanje. Večina članov-tekmovalcev je pri tem tekmovanju pokazala naravnost sijajne uspehe. Prvo nagrado in naslov prvaka družine za leto 1933. si je zasluženo priboril tovariš Šter Ivan, znani gostilničar na Kanalu, kar izpričuje, da ni samo izvrsten gostilničar, temveč tudi odlični strelec. Nadaljne nagrade so po trdi borbi zaslužili sledeči tovariši: Kersnik Josip, Urankar Josip, Jovič Josip, Jemec Franc, Turk Franjo; nagrado podpredsednika družine g. Dr. Kolendo Viktorja Din 100— za streljanje v stoječem položaju si je priboril tovariš Kersnik Josip. Lukovsko strelsko družino, ki je menda ena največjih podeželskih družin, vodi na- neki učitelj ob meji, ki je znan kot sila vnet pristaš neke bivše stranke. To svojo vnemo je pokazal tudi pri prošlih občinskih volitvah. Kompromisi so hoteli, da je lista, za katero se je zavzemal, tudi zmagala. On pa s tem ni bil popolnoma zadovoljen, hotel je videti nasprotnike čisto poražene. Tako je prišel na duhovito idejo, da je sestavil proskripcijsko listino vseh onih vaščanov, ki so volili nacionalno listo. Da bi ostal ta čin trajen, je imena 24 volilcev napisal na polo papirja in nabil to na vrata onega lokala v šol. poslopju, kjer se sedaj nahaja začasna pisarna občinskega urada. Čujemo, da se ljudje radi tega pritožujejo na vse strani, zato nas zanima, kaj bo iz tega nastalo. To je zopet le ena sličica izza časa občinskih volitev v Prekmurju, ki pa žal ni osamljena. Pa kaj hočemo; kompromisi so kompromisi, četudi počenega groša niso vredni. Nadebudna mladina. Lendavska mladina obiskuje šole v Čakovcu. V to se poslužuje • vlakov in se vozi v Čakovec in domov. Ta naša mladina pa očividno ni pridobila kaj prida pri nacionalni vzgoji, kajti vkljub štirim meščanskim šolam in šolanju v Čakovcu ne obvlada državnega jezika v popolni meri, kar je najbrže tudi vzrok, da ji je občevalni jezik izključno madžarščina. Kadar se tako-le voziš proti Lendavi, se ti zdi, da si kje na madžarski pusti. Kaj bomo dobili od te mladine v nacionalnem oziru? Pa se govori, da bodo izšli iz vrst te doraščujoče mladine bodoči občinski tajniki v Prekmurju. Lendavski gasilci. Znano je, da je okrog lendavskih gasilcev in zaradi njih bilo v preteklosti in v novejših časih mnogo razburjenja. O tem so pisali tudi časopisi. Letos je društvo proslavilo 60-letnico svojega obstoja, ob kateri priliki je tudi »Pohod« povedal svoje. V nedeljo bi moralo imeti društvo svoj občni zbor, ki se pa ni vršil, ker baje ni bil dovoljen. Zadeva postaja zanimiva, zato bomo počakali na nadaljni razvoj in nato zopet iz-pregovorili. ravnost vzorno kot predsednik gosp. Zupančič Gilbert, starejšina sreskega sodišča na Brdu, ki se ne straši truda in napora za pro-speh in napredek njegove družine in sadovi njegovega delovanja se najboljše izpričujejo v dejstvu, da se je v okrilje družine zateklo 88 članov, brez razlike stanov in poklicev, katerim je on istočasno kot učitelj in vzgojitelj v narodno-obrambnem oziru. Tekom meseca julija ali avgusta 1934, ko prejme družina povečano število pušk, bo družina priredila meddružinsko nagradno strelsko tekmovanje, kjer bodo imeli priliko tovariši bratskih strelskih družin preizkusiti svoje strelske zmožnosti z našimi častitljivimi prvaki. Zahvala. Ob priliki izročitve diplome častnega članstva streljačke družine v Goričah, ki se je vršila v nedeljo, dne 12. t. m. v Kranju, sem prejel toliko, v resnici nezasluženih čestitk, da se v tistem trenutku, vsled izrednega presenečenja nisem mogel primerno zahvaliti. Zato bodi na tem mestu izrečena moja iskrena zahvala prav vsem, ki so se me na ta dan — zame nad vse svečan praznik — spomnili ali me z osebno navzočnostjo počastili. Veže me globoka hvaležnost do vsega članstva, posebno odbornikov te družine, ki so ml korporativno prinesli krasno diplomo v Kranj in mi s tem izkazali svojo naklonjenost. Prisrčna zahvala naj velja agilnemu, neumornemu predsedniku te družine br. Josipu Škrjancu za njegov navdušeni, bratske ljubezni prežet nagovor ob priliki izročitve diplome; spoštovanemu javnemu, nacionalnemu nevpogiljivemu delavcu šolskemu upravitelju v Križah br. Vilku Baltezarju za njegov poetično zasnovani v srce segajoči pa-trijotični govor in končno mojemu zvestemu, bivšemu vojaškemu tovarišu, tajniku br. strelske uprave br. Borisu Rošu, ki mi je prinesel pozdrave in čestitke I. podpredsednika br. Milana Strlekarga in cele uprave ljubljanskega strel, okrožja, za njegove tovariško udane besede, ob spominjanju najinih prijetnih in težkih vojaških let. Končno se zahvaljujem prav prisrčno tudi deputaciji Narodne odbrane, članom strelskih družin in Sokola, cenj. damam in vsem prijateljem za osebno počaščenje. Bratje, prisegam vam, da se bom vedno in povsod izkazal vrednim vašega zaupanja, obljubljam, da se bom točno in brezkompromisno držal načel, ki so začrtani v naših strel, programih, ker mi je vaše priznanje v dokaz, da hodim pravo pot in da mi boste pri izvedbi mojega načrta v pomoč. Vse za procvit našega pokreta, v korist našega naroda in domovine. Hvala vam, bratje! — Zdravo! Hinko Ločnikar. Strelska družina v Brežicah, ustanovljena početkom leta 1933., je pod predsedstvom priljubljenega in obče znanega rodoljuba gospoda dr. Vinko Hudelista zaključila svoje letno delovanje z nagradnim streljanjem. Na lepem zemljišču na Čatežu ob Savi si je ta družina zgradila svoje letno strelišče in privabila na to tekmo vse družine bližnje okolice. Strelci vseh okoliških družin, iz Bizeljskega, Planine, Kostanjevice, Novega mesta in tudi iz Zagreba so prihiteli, da v slogi in bratski skupnosti tekmujejo in da pokažejo svojo spretnost v tem športu. Streljanje se je vršilo na 200 m. Običajna tarča, predpisana za strelske družine. Brežiška tarča, na 10 krogov, prečnik tarče 50 cm, prečnik črnega polja 20 cm. Nagrade so bile razdeljene: Običajna tarča: I. nagrada, gosp. L. Štirn, gostilničar, Brežice; II. nagrada, gosp. Vas. Popov, banovinski zdravnik, Bizeljsko. Brežiška tarča: Samo ena nagrada, tovarnar Joško Povh, Novo mesto, ki si je prisvojil tudi naziv najboljšega strelca pri I. nagradnem streljanju v Brežicah. Še v tem mesecu bo pričela strelska družina s sobnim streljanjem. Odbor se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem strelcem sosednih družin za obisk pri nagradnem streljanju in jim želi mnogo uspeha v zimski dobi. V nadi, da bo udeležba strelcev in prijateljev tega športa drugo leto še častnejša, pozdravlja Strelska družina Brežice vse svoje prijatelje. Novomeška streljaeka družina je imela v nedeljo dne 19. t. m. svoje zaključno ostro streljanje. Kljub temu, da je bila megla skoro celo dopoldne, se je s tekmovanj eni pričelo ob 8-30 uri zjutraj in je trajalo do 12. ure, popoldne pa od 13. do 17. ure. Moralni in gmotni uspeh je bil popolnoma zadovoljiv. Tekmovanja se je udeležilo 28 strelcev novomeške streljačke družine. Oddanih je bilo 860 strelov. Uspehi: Tarča »Novo mesto« 15 strelov: 5 stoieči, 5 klečečih in 5 ležečih stav: 1. g. Zukovec Franc, učitelj 120 točk; I.nagrado in prvak Novomeške streljačke družine za leto 1933. 2. g. Povh Joško, trgovec, 106 točk; II. nagrado. 3. g. Frenc Gustav, ing., 105 točk; III. nagrado. 4. Klemenčič Ježe, tovarnar, 82 točk; diplomo. Tarča »Gorjanci« 10 strelov v stoječem stavu: 1. Žukovec Franc, učitelj, 72 točk; I. nagrada. 2. Povh Joško, trgovec, 61 točk; II. nagrada. 3. Jerici jo Franc, elektrikar, 53 točk; diplomo. Tarča »Trška gora« 10 strelov v poljubnem stavu: 1. Zukcvec Franc, učitelj, 86 točk; I. nagrado. 2. Trene Gustav, ing., 86 točk; I. nagrada. 3. Wahter Matija, urar, 84 točk; diplomo. 4. Djordjevič Svetislav, /and. poručnik, 79 točk, diplomo. V mesecu decembru začne družina, z, rednim sobnim streljanjem. Podrobnejše obiave še slede v listu. SPORED vokalnega in instrumentalnega koncerta NARODNE ODBRANE v proslavo njene 251etnice, ki bo v četrtek 7. decembra 1933 ob 20. uri v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27. 1. Govor predsednika središnega odbora NO Ilije Trifunoviča. 2. Massenet: Uvod v opero Phedre. 3. Škrjanc: Žlahtni meščan. Izvaja simfonični orkester. Dirigira kapelnik kr. opere A. Neffat. 4. Smetana: Duet iz Prodane neveste in arija Janka. Pojeta gospoda operni pevec Julij Betetto in tenorist N. Franci. 5. Čajkovsky: Evgenij Onjegin. Arija kneza Gremina. Poje operni pevec gospod Julij Betetto. Spremlja simfonični orkester. Dirigira g. A. Neffat. Odmor. 6. Zborovo petje: a) Hajdrih: Slava Slovanom. b) Gotovac: Pod jorgovanom. c) Gor čez izaro: Koroška narodna. d) Adamič: Serenada. e) Ocvirk: Kralj Matjaž. Poje zbor nacionalistov Št. jakobskega okraja. 7. Čajkovsky: Drugi stavek V. simfonije. 8. Dvorak: Slovanski plesi št. 1, 4 in 8. Izvaja simfonični orkester. Dirigira kapelnik Radioorkestra D. Grum. Simfonični orkester je sestavljen iz celotnega radio-orkestra, članov opernega orkestra in članov vojaške godbe. Po koncertu družabna zabava. Sodeluje Radio-orkester. Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moči Krajevna organizacija Narodne Odbrane Št. Jakob Trnovo Barje vabi vse svoje članstvo, da se sigurno udeleži članskega sestanka, ki sc bo vršil v četrtek 30. novembra t. 1. točno ob 20. uri v verandi gostilne Češno-var na Dolenjski cesti. Odbor. NAŠA NOVA POSTOJANKA Dne 6. t. m. se je vršil v kolodvorski restavraciji na glavnem kolodvoru ustanovni občni zbor nove krajevne organizacije Narodne Odbrane za kolodvorsko-bežigrajski okraj v Ljubljani. Velika udeležba članstva nove organizacije, kakor tudi že obstoječih organizacij je dokaz, da se jugoslovanski nacionalisti zavedajo velikega pomena in koristnega nesebičnega dela Narodne Odbrane. Zborovanje je o tvoril predsednik pripravljalnega odbora brat Deržič s pozdravom vsem navzočim, posebno pa je pozdravil člana Sr®-dišnjega odbora N. O in predstavnika ljub' Ijanskega oblastnega odbora N. 0. brata ®* Cepudra. Brat predsednik Deržič je v daljšem svojem govoru v vznešenih besedah obrazložil pomen in delo Narodne Odbrane ter pozival članstvo k pozitivnemu delu v močni organizaciji za dobrobit naroda in države. Izvajanje brata Deržiča so vsi navzoči potrdili z dolgotrajnim odobravanjem. Sledile so volitve ter je bil novi cdboi soglasno izvoljen. Po volitvah je povzel besedo brat dr. Cf" puder, ki je v imenu Središn'ega odbora i® Oblastnega odbora N. 0. izrekel pozdrave vsem navzočim, posebno pa novoustanovljeni organizaciji. V svojem daljšem govoru je točno obrazložil zgodovino Narodne Odbrane od njenega početka pa do danes ter cilj bodočega dela. Posebno je apeliral na članstvo, naj g°il med seboj odkritosrčnost in pravo bratsko ljubezen, kajti le v odkritosrčnosti in pravl bratski ljubezni, kakor tudi v ljubezni do naroda in domovine je mogoče ustvariti inočn0 organizacijo, kri. bo mogla braniti narod i*5 domovino pred notranjimi in zunanji^1 sovražniki. S pozivom k »motrenemu delu )e brat di-. Cepuder končal svoj govor, za kar ga je članstvo nagradilo z dolgotrajnim odobravanjem. Novoustanovljeno organizacijo so pozdra-vili in ji želeli mnogo uspeha zastopniki: Sokolskega društva III, N. 0. Št. Peter, N. 0. št-Jakob-Krakovo in N. O. šiška. Za pozdrave se je zahvalil brat Deržič ter povdarjal, da bo nova organizacija delovala sporazumna z vsemi bratskimi organizacijami N. O. in sokolskimi društvi. Ponovno apelira na članstvo, da zbere ped okrilje Narodne Odbrane vse jugoslovanske nacionaliste za skupno delo v prid naroda in države in da v Ljubljani ustvarimo granitno skalo Narodne Odbrane, na katero se bo lahko naslonila cela Slovenija. V zaključni besedi se brat predsednik z&' hvaljuje članstvu na veliki udeležbi s pozi' vem na delo za lepšo bodočnost Slovenije in cele države. V odbor so bili izvoljeni sledeči bratje: za predsednika: Deržič Ivan, načelnik direkcije drž. žel.; za podpredsednika: Jevak Matko, špediter; za tajnika: Kostanjevec Josip? bančni uradnik; za blagajnika: Patik Klavdiji žel. uradnik; za odbornike: dr. Arko Venčeslav, zdravnik, Cvetko Franjo, žel. uradnik, Koprivec Ferdmand, elektrotehnik drž. žel., Majcen Ciril, restavrator, Breščak Ivan, car. insroektor v pok., Boltauzer Roman, uradnik okrožnega urada za zav. delavcev, Škerjanc Ivan. žel. uradnik v pok.; za pregledovalo® računov: ing. Fine Franjo, načelnik direkcije drž. žel., Rabič Viktor, bančni uradnik, Rado-ševič Alfonz, poštni zvaničnik. Se Obveščamo vse bratske organizacije in članstvo N. 0., da naj pošiljajo svoje dopise, nanašajoče se na krajevno organizacijo za kolodvorsko-bežigrajsiki okraj v Ljubljani, na naslov: Kostanjevec Josip, Ljubljana, Gosno-ska ul. št. 12, Banka Si avija. Istotaim daje vsa pojasnila glede krajevne organizacije brat tajnik Kostanjevec Josip. Mi hočemo imperij Jugoslavijo — balkansko velesilo, ki naj sega od Tilmenta do Črnega morja. Ciril Metodova družba je založila za Božič in Novo leto 10 vrst prav lepih razglednic. Cena: 1 komad 1 Din, trgovci dobe 25% popusta. Naročila sprejema CM pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2. Opomba uredništva: Nacionalisti in prijatelji CM družbe! Kupujte in razpečavajte družbene razglednice! Podpirajte družbo in domačo obrt! Proč z židovskim šundom! Ni nam vseeno če gospodari in zapoveduje v tovarni tujec, pa naj si bo to lastnik, direktor ali uradnik. Taki ljudje so večinoma nepotrebni. Dovolj imamo svojih sposobnih ljudi, ki bodo človekoljubno gospodarili v našem domačem jeziku. Odgovorni »rednik Miroslav Matelič. - Ivdajft m Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. a. ■ *., Brnes« Vargaion. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.