Aktualno Kako pa vi skrbite za svoje zdravje? stran 5 Hrošček Simon Zmagovalec natečaja Občine Domžale Knjižna novost Domžale med nebom in zemljo stran 10 stran 10 Intervju Aleš Stražar GLASILO OBCINE DOMŽALE 24. junij 2011 Letnik LI, št. 8 OB zaključku šolskega leta Tradicionalni županov sprejem najboljših učencev in dijakov Šolsko leto je spet naokoli in domžalski župan Toni Dragar je v torek, 14. junija 2011, v Kulturnem domu Franca Bernika, tako kot vsako leto, z veseljem sprejel najboljše učenke, učence, dijakinje in dijake ter jim čestital za njihove dosežke. Stran 3 TO stran 4 klub borilnih veščin Domžale Marjan Bolhar - balkanski prvak in zmagovalec v okalu svetovnem po Kot smo napovedali že v prejšnji številki, je zadnji vikend v maju v Beogradu potekalo balkansko prvenstvo WAKO v kikboksu. Slovenska reprezentanca, v kateri je bil tudi Marjan Bolhar, predsednik Kluba borilnih veščin Domžale, je bil med šestimi Slovenci, ki so prejeli medalje. Še več, postal je eden od štirih Slovencev, ki so postali balkanski prvaki. Sodelovalo je 10 držav, predvsem iz vseh bivših republik nekda- Invazivne rastline ogrožajo! V majski številki Slamnika ste si o invazivnih rastlinah, ki ogrožajo naš ekosistem, lahko prebrali intervju s priznanim strokovnjakom Matjažem Mastnakom. Za lažje prepoznavanje in ukrepanje v primeru srečanja z invazivni-mi rastlinami tokrat Slamniku prilagamo zloženko Invazivne rastline ogrožajo! OŠ Venclja Perka: Sabina Ajkić, Jaka Hrovat, Eva Kovačič Ivanjko, Tine Makovecki, Polona Mežnar, Anja Mihelčič, Marko Miočić, Žan Pajer, Nina Pirc, Nataša Rojec, Špela Škofic. KS Preserje, KS Homec - Nožice Župnijski urad Homec Župnijska Karitas Homec, KD Jože Gostič Homec, Skavtski steg Homec, PGD Homec, ŠD Homec 20. OBLETNICA DNEVA DRŽAVNOSTI Sv. maša za domovino v kapeli Sv. Križa na Homcu v petek, 24. 6. 2011, ob 20.00 Ob 20.45 slovesna akademija pred lipo samostojnosti sredi Homca; sodelujejo: Homški cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Uroša Peleta ter Instrumentalni kvartet družine Šuštar uvodni nagovor: Marjeta Rode, predsednica KS Homec - Nožice slavnostni govornik: mag. Lovro Lončar, podžupan Občine Domžale Ob 21.15 simbolično kresovanje in pogostitev na homškem igrišču. V primeru slabega vremena bo pogostitev pred kapelo sv. Križa na Homcu. V soboto, 25.6.2011, homški gasilci vabijo na gasilsko veselico pri homškem gasilskem domu, kjer boste lahko prijetno zaključili praznovanje. nje Jugoslavije, skupno okoli 200 tekmovalcev, ki so dokazali, da je Balkan postal močno središče kikboksa v tako imenovanih trdih disciplinah ali ring disciplinah. Pod vodstvom predsednika KBZS, prof. Vladimirja Sitarja, selektorja Bojana Korošca in trenerja Rožleta Jazbinška so slovenski tekmovalci osvojili naslednja prva mesta v kick lightu: Andrej Oberstar do 74 kg, Marjan Bolhar do 79 kg in Jan Softič do 84 kg. Stran 26 SLAMNIK išče najstarejši Zavod za šport in rekreacijo Domžale obvešča, da ob začetku poletnih počitnic odpiramo domžalski bazen! Več informacij na: http:// www.zavod-sport-domzale. Občina Dom^iale; i^n Krajevna slitap^nost Dob OSREDr^JO OBČINSKO I'RIR^E^DITEiA^ O EJ D]víe:VI:JÍ]DI^Ž0VV,]V^^S;T][, ki t)o v sobot;o, jjiinija 2ÎI011, ol3 2^. ui-i,pri pomn^l^ia ]^;ai-ku]pod Močilnil^^c^in v E^obu, kasneje p^a^ '^^(^t^r^emgle^c^s^^i^šču Dob. Jure Milanov^(^,predi;edn^l^^i^eta KS Dob Rob^irt I^^;^ćivneg;azl^ora RS V kultiurniîmi^irogi^cimusodi^lu^jejo: ^omžalslca j^odba P(^i/sl<;izl:)or »Hippeinus« Dob Trio (marimljci in flGlai;h)e;n(5 š^ole Doi^žale P^oiîni {3 ćir Ic^u^biî N^ilki Otrošl^afollkliorna skuf^ir^ći ]K:D Don^žale Kulturno društvo Jožef VirkDob V princem ^laljega vremena Ibo fjrireditev v Kuli^mem domu na l\^očilt^iku. Ob 19. uir^ l30 Območno združ(E!nje v^teria.nov vo^ne z.si íílovfíi-iijo Dc^mžći^e, sl;avnostno dvi§;nilo s1-^ozíís"I:í=^vo ob) pom niku braniteljev s;lo\/-ensk;e s;ćimos^ojnosti v parku ob Občini Domžale. Krajevna sl<^^]3nost IDob in /^i^p)nij;a Dob vabita Ic m^aš^ T^si domo-^z-ini^, lát) o 25. junijii 201.1, olhi 19. u^ri, v l^^upnijííki cerlcvi Dc^bu. Vsem občankam in občanom ob DNEVU DRŽAA^NOSTI iskreno čestitam o in želimo prijetnih prci znoi^anje. Žuf»an To ni DRAGARin Občinslii s;vet (Občine Domîîale Str 18 AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA, ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov. 041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale 2 iz urada župana 24. JUNIJ 20II Dragi bralci in drage bralke, zakorakali smo v poletne mesece. Pred nami so vroči dnevi, prijetni počitniški trenutki, ko želimo odklopiti skrbi in se prepustiti brezskrbnim užitkom v naravi. Nekateri bolj učinkovito, drugi žal manj. Vendar pa ob vsem tem ne smemo pozabiti na to, da nas na vsakem koraku čakajo pasti in nevarnosti, ki tako ali drugače vplivajo na naše počutje. Pa naj gre za previdnost pri športnih aktivnostih, za pravilno zaščito pred sončnimi žarki ali pa previdnost pred nezaželenimi zajedalci, ki jih sreča-mopredvsem v njihovem naravnem okolju. Kakorkoli, v tokratni številki glasila Slamnik smo nekaj prostora namenili tudi preventivni zaščiti našega zdravja in dobrega počutja v poletnih mesecih. Seveda pa to ni vse, kar lahko preberete v tokratnem glasilu. Ker se nam zdita naša kulturna dediščina in turizem, ki v Domžalah nekako ne zaživi v svoji polni moči, pomembna, vsekakor pa zanimiva za naše bralce, v tokratni številki prvič predstavljamo rubriko v kateri se bomo posvečali tovrstnim zanimivostim in lepotam našega mesta. Čeprav ste morda doma v našem mestu že leta ali desetletja, sem prepričana, da bo tudi vam kakšen kotiček našega mesta še nepoznan in po drugi strani, boste tisti, ki ste se k nam priselili v zadnjem obdobju, lahko spoznali kakšne kulturne in zgodovinske lepote skriva naše mesto. Torej, v poletnih mesecih poskrbite za učinkovito zaščito svojega zdravja in poskrbite, da bodo počitnice tudi v resnici brezskrbne. Mimogrede obiščite še katero od domžalskih zanimivosti in nam svoje vtise, pohvale ali graje, pošljite na elektronski naslov slamnik.urednica@gmail.com. Tiste, najbolj izvirne in zanimive bomo seveda objavili v rubriki Pisma bralcev, kjer uvajamo vašo Opazo-valnico^ Za konec pa nikakor ne morem mimo konca šolskega in študijskega leta. Učenci, učenke, dijaki, dijakinje in študentje ter študentke svoje torbe počasi postavljate v kot in se odpravljate na zaslužene počitnice. Vsem skupaj torej želim prijetno poletje in čim bolj učinkovito nabiranje moči in energije za nove podvige! Mateja A. Kegel v.d. odgovorne urednice AKTUALNO Lokalni energetski koncept Občine Domžale V današnjem času ima tematika, povezana z energijo, vedno večji pomen, zato je za lokalne skupnosti nujno potrebno energetsko načrtovanje. Pri energetskem načrtovanju je potrebno upoštevati sodobno znanost, ki nastopa kot orodje pri reševanju problemov. S pomočjo fizikalnih in tehniških znanosti ter znanosti o okolju se lahko učinkovito trajnostno energetsko načrtuje. Na 7. seji Občinskega sveta Občine Domžale je bil sprejet Osnutek Lokalnega energetskega koncepta občine Domžale (v nadaljevanju LEK Domžale), ki predstavlja osnovo za nadaljnje energetsko načrtovanje. Občinska uprava je k izdelavi LEK Domžale pristopila maja leta 2010, ko je oblikovala usmerjevalno skupino in na javnem razpisu izbrala izvajalca, podjetje BOSON, trajnostno načrtovanje, d.o.o., ki je LEK Domžale tudi izdelalo. Lokalni energetski koncept predstavlja koncept razvoja lokalne skupnosti na področju oskrbe in rabe energije s poudarkom na učinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov energije. Gre za strateški dokument, ki predlaga rešitve na področju oskrbe in rabe energije z upoštevanjem dolgoročnega razvoja občine. Osnova za energetsko načrtovanje je analiza obstoječega stanja na področju rabe energije in oskrbe z energijo ter posledični vplivi na okolje. Na podlagi analize so bile določene šibke točke, ki jih bo potrebno v prihodnje odpraviti. Z analizo potenciala možnosti učinkovitejše rabe energije (URE) in rabe obnovljivih virov energije (OVE) pa so bile podane možne usmeritve CLAN SAHOVSKEGA DRUSTVA DOMŽALE SVETOVNI PRVAK V DOPISNEM SAHU Sprejem Marjana Šemrla jai D Čeprav morata biti do konca 24. svetovnega prvenstva v dopisnem šahu odigrani še dve partiji, Maran Šemrl, član Šahovskega društva '"'omžale, že ve, da mu naslova svetovnega prvaka nihče več ne more odvzeti. S tem je dosegel največji uspeh slovenskega dopisnega šaha v zgodovini, saj je prvi Slovenec, ki mu je uspelo stopiti na najvišjo stopničko svetovnega dopisnega šaha. Ob njegovem zgodovinskem uspehu ga je sprejel tudi domžalski župan Toni Dragar in mu čestital za izvrsten dosežek. Šemrl je najprej povedal nekaj besed o dopisnem šahu: »Včasih se je dopisni šah igral preko dopisnic, se-pa igralci svoje poteze pošiljamo daj pa preko preko interneta, tako da vse poteka nekoliko hitreje. V povprečju imamo pet dni časa za eno potezo.« Povedal je, da cel ciklus od kvalifikacij do zaključka svetovnega prvenstva traja približno deset let, samo svetovno prvenstvo pa traja okoli dve leti. Ocenjuje, da je v teh dveh letih vložil približno 2000 ur svojega dela - 2000 ur analiziranja, preizkušanja, raziskovanja in tehtanja o odločitvah. za prihodnost. Na osnovi omenjenih analiz in zakonodajnih zahtev so bili določeni cilji energetskega načrtovanja, ki predstavljajo izhodišče za določitev in izbiro ukrepov. Rezultat LEK-a je akcijski načrt, ki opredeljuje ukrepe in podrobno podaja prioritetne za doseganje ciljev. Končna raba energije na območju občine Domžale je v letu 2009 znašala 787,8 GWh, katere glavni porabnik je gospodarstvo (industrija in storitveni sektor), ki porabi 64,9 % vse končne energije. V gospodinjstvih se porabi 28,9 % končne energije oziroma 229,3 GWh. Največji delež skupne rabe končne energije je iz zemeljskega plina (52,5 %), sledi raba električne energije s 25.6 % in kurilnega olja ELKO z 11.7 %. Raba energije obnovljivih virov energije za ogrevanje je v letu 2009 predstavlja 9,7 %. Celotna potrebna toplota za ogrevanje stanovanjskih objektov na območju občine Domžale znaša 181,1 GWh, pri čemer je glavni vir ELKO (48,7 %), sledita les (24,1 %) in plin (22,6 %). Ostali energenti za ogrevanje (UNP, Premog in elektrika) so zastopani v majhnem deležu (4,6 %). Poraba energije preračunana na prebivalca na območju občine Domžale znaša približno 5.500 kWh/prebi-valca, kar je primerljivo z rabo energije za ogrevanje za celotno Slovenijo (5.300 kWh/prebival-ca) in Mestno občino Ljubljana (5.100 kWh/prebivalca). Poraba vse električne energije v gospodinjstvu pa je v letu 2009 znašala 52,4 GWh in v končni bilanci predstavlja 22,8 %. Naravni potencial obnovljivih virov je potencial, ki izhaja iz naravnih danosti in ni odvisen od človekove sposobnosti koriščenja teh virov. Skupni izkoristljiv potencial OVE je naravni potencial, ki ga je človek sposoben izkoristit. Odvisen je od znanja oz. tehnologije. Skupni teoretično izkoristljivi potencial OVE na območju občine Domžale Ali se bliža končna ureditev centra Domžal? Občina Domžale je pred leti skupaj z investitorjem Tuš nepremičnine d.o.o. pričela z uresničevanjem izjemno pomembnega projekta ureditve centra Domžal, ki naj bi z novo podobo postal središče našega mesta in občine. Občina je konec leta 2007 v javno razgrnitev posredovala Občinski podrobni prostorski načrt za ureditveni območji D1/2 in D1/4-Domžale center. V času javne razgrnitve in javne obravnave, ter tudi kasneje, so potekala usklajevanja glede različnih vsebin, in sicer: zasnove trgovskega centra Tuš, prometnih ureditev za tekoči in mirujoči promet ter eta-pnosti izvedbe projekta. V mesecu maju 2011 je bil v javno razgrnitev in javno obravnavo posredovan dopolnjen osnutek prostorskega akta, v katerem so upoštevane spremembe glede celotnega projekta. Navedeni akt bo predmet obravnave na oktobrski seji Občinskega sveta Občine Domžale. V kolikor bo Občinski Svet sprejel dopolnjeni osnutek, se bodo z investitorjem nadaljevale aktivnosti (ureditev lastništva zemljišč, dogovor o načinu izvedbe investicij, pridobitvi gradbenega dovoljenja itd.). Naj omenimo, da se je spremenil Na svetovnem prvenstvu sodeluje 17 igralcev iz celega sveta, največ, sedem, je bilo Nemcev. Igralci igrajo istočasno vsak z vsakim, se pravi, da igrajo 16 partij naenkrat. Šemrl je dosegel šest zmag in deset remijev in tako osvojil 11 točk od 16 možnih. Marsikdo se morda vpraša, kakšno vlogo sploh ima človek ob vsej računalniški pomoči. A kot pravi Še- mrl, je ravno človeški faktor tisti, ki odloča in vsak dober dopisni šahist lahko premaga računalnik. Poudaril je, da gre pri igri za izrazito raziskovalni, znanstveni in analitski pristop ter kot zanimivost dodal, da je vsaj 20 % igralcev dopisnega šaha na vrhunski ravni doktorjev znanosti. Poleg tega je zelo pomembno odlično taktično in psihološko razmišljanje, igralci pa morajo biti tudi v dobri psihofizični kondiciji. Kot pravi Še-mrl, je dopisni šah najkakovostnejši šah, ki se igra na planetu. Zupan je ob koncu srečanja še poudaril, da je dosežek Šemrla vsekakor izreden in da bo zagotovo veliko prispeval k promociji šaha v naši občini. Šemrlu še enkrat iskrene čestitke in obilo uspeha tudi v prihodnje! Tadeja Jenčič znaša 555,96 GWh/a, od česar predstavlja največji delež geo-termalna energija (38,3 %) (za toplotne črpalke), sledi sončna energija 30,9 % (za fotonapeto-stne module) in energija biomase (23,7 %). Cilji energetskega načrtovanja izhajajo iz državnih predpisov in mednarodnih zavez. Ti so bili osnova za določitev ukrepov na nivoju Občine Domžale. Cilji določeni na podlagi analize stanja so predstavljali oporo pri oblikovanju ukrepov. Cilji do leta 2020 so 25-odstotni delež OVE v rabi končne energije, 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti in 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Cilj do leta 2016 je 9 % prihranka končne energije. Zadnji ciljpa predstavlja učinkovito energetsko načrtovanje na nivoju lokalne skupnosti in je vezan na celotno obdobje do leta 2020. Na podlagi ciljev in rezultatov delavnic z usmerjevalno skupino so bili določeni prioritetni ukrepi. Posamezni prioritetni ukrepi se nanašajo neposredno na občino (izdelava energetskih pregledov, sanacija javnih objektov, optimizacija javne razsvetljave, prehod javnih objektov na zemeljski plin, spodbujanje rabe OVE, nakup okolju prijaznejših vozil, vključevanje trajnostne rabe energije pri javnih naročilih, preučitev možnosti učinkovitega JPP in priprava dolgoročnega ozaveščenega programa). Pri nekaterih ukrepih pa ima občina posredno vlogo. To so energetska sanacija stanovanjskih stavb, prehod objektov na zemeljski plin, postavitev sončnih kolek-torjev na obstoječih stavbah in novogradnjah. Ti ukrepi se nanašajo neposredno na občane in občanke, ki si lahko zagotovijo energetsko učinkovite ali celo energetsko samooskrbe objekte za bivanje. Članek predstavlja kratek povzetek lokalnega energetskega koncepta, ki je v celoti objavljen na spletni strani (http://www.domzale.si/index. php?S=1&Article=4583). Sklep Občinskega sveta Občine Domžale v maju letos je bil, da se osnutek Lokalnega energetskega koncepta Občine Domžale sprejme in se ga posreduje v 60-dnevno javno razpravo. V ta namen svoje predloge v mesecih juniju in juliju lahko podate neposredno na Oddelku za komunalne zadeve ali pa pošljete na elektronski naslov: komunalne. zadeve@domzale.si. Po sprejemu LEK-a sledi odločilni korak, in sicer izvajanje izdelanega načrta ukrepov oziroma akcijskega načrta. Uspešnost izvajanja zastavljenih ciljev in ukrepov bo predstavljala usmeritev občine k trajnostnemu razvoju, ki temelji na učinkoviti rabi in oskrbi iz lastnih virov, kar bo v prihodnje vedno bolj pomembno. Matija Matičič in Aljoša Jasim Tahir BOSON, trajnostno načrtovanje, d.o.o. koncept trgovskega centra, saj investitor ne bo gradil Planeta Tuš, kot je bilo sprva predvideno, temveč manjši center. V okrilju novega trgovskega centra, ki bo zgrajen v dveh nadstropjih in s tremi glavnimi vhodi, bo supermarket ter bogata paleta najemniških lokalov, ki bodo dopolnjevali trgovsko in gostinjsko ponudbo. Investitor bo zgradil tudi parkirno hišo in podzemna parkirišča, s čimer bo omogočil enostaven dostop do nakupovalnega centra ter preprečil težave s parkiranjem v centru Domžal. Občina Domžale bo na območju, kjer se nahaja makedamsko parkirišče, uredila glavni mestni trg. Ta šino. Oblikovan bo kot zelena površina, na določenih delih pa bo trg tlakovan. Pod trgom se bo nahajala podzemna garažna hiša. Občina bo za oblikovanje mestnega trga razpisala natečaj. Verjamemo, da smo vedno bližje rešitvam za ureditev samega centra Domžal. Glavni mestni trg in novi trgovski center predstavljata pomembni pridobitvi za občino in občane. Slednji bo namreč ponujal tudi možnosti za nove zaposlitve. OB OSVOJITVI NASLOVA POKALNIH PRVAKOV Slovenije Domžalski nogometaši na sprejemu pri županu Vsi se verjetno še dobro spominjamo nedavnega izvrstnega uspeha domžalskih nogometašev - osvojitve naslova pokalnega prvaka Slovenije oziroma naslova prvaka Pokala Hervis Republike Slovenije, ko so v finalu 20. slovenskega pokala v Stožicah, 25. maja 2011, s 4:3 premagali mariborsko ekipo in prvič v zgodovini kluba osvojili naslov pokalnega prvaka Slovenije. Zupan Toni Dragar je nogometašem in vodstvu kluba NK Domžale ob njihovem uspehu želel osebno čestitati, saj takšen dosežek zagotovo zasluži veliko pozornost. Zato je v ponedeljek, 13. junija 2011, za ekipo in vodstvo kluba pripravil sprejem, ki sta se ga udeležila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in podžupan mag. Lovro Lončar. Zupan je nogometašem iskreno čestital za odlično igro in izvrsten dosežek, vodstvo pa pohvalil za uspešno vodenje in organizacijo tako članske kot tudi vseh mladinskih ekip. Tudi mladinske ekipe namreč dosegajo izvrstne rezultate, sistematično delo z mladimi pa je tisto, kar zagotavlja svetlo prihodnost v športu in NK Domžale vsekakor pomembno prispeva k temu, da Domžale so in bodo športno mesto. Zupan je vsem skupaj zaželel še veliko takšnih uspehov tudi v prihodnje, nato pa je sledil v sproščen, seveda nogometno obarvan pogovor, ki pa ni trajal dolgo, saj je nogometaše že navsezgodaj zjutraj čakal naporen trening. Tadeja Jenčič Občina Domžale nadaljuje s prenovo številnih cestnih odsekov in Občina Domžale tudi v teh dneh nadaljuje s prenovo posameznih cestnih odsekov v občini. V začetku junija je izvedla rekonstrukcijo pločnika ob Ljubljanski cesti od avtobusne postaje do tržnice. Prenova je bila nujna, saj se je asfalt že močno posedal, poleg tega pa so položili tudi elektro napeljavo. Ob pločniku bodo namestili klopce, položili pralne plošče in ure dili nasade cvetja. Na Rodici so na novo preplastili Bernikovo cesto zaradi napeljave novega vodovoda. Zaradi dotrajanosti vozišča in izgradnje vodovoda se v Dragomlju nadaljuje prenova ceste Pšata-Bi-šče. Dela so se pričela 13. junija in naj bi bila zaključena predvidoma do konca julija. Poleg prenove ceste bo občina uredila tudi meteorno kanalizacijo, javno razsvetljavo in pločnik. Dela potekajo pod delno zaporo, obvoz je urejen. V ponedeljek, 20. junija, je občina pričela z rekonstrukcijo Rojske ceste in pločnika v Domžalah, ki bo potekala postopoma. V letošnjem letu so zagotovljena sredstva za izvedbo prve etape, ki obsega prenovo 240 m cestišča. Poleg tega bodo po Rojski cesti potekala tudi investicijsko vzdrževalna dela na vodovodu, ki jih bo izvajal JKP Prodnik, d.o.o. V času prenove bo južni del Rojske ceste v celoti zaprt za promet, obvoz bo urejen. Dela naj bi bila zaključena predvidoma do konca avgusta 2011. Prenovljen pločnik ob Ljubljanski cesti Vse uporabnike prosimo za strpnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije v času prenov. V želji, da z obnovo cest in izgradnjo pločnikov vzpostavimo še večjo prometno varnost v naši občini, se vam zahvaljujemo za razumevanje. Občina Domžale 24. JUNIJ 20II domžale 3 OŠ Preserje pri Radomljah: Ana Šumah, Eva Grilj, Viviana Wahl, Tea Bela Kočar, Maša Marinšek, Klara Manca Popelar, Gašper Podobnik, Matic Bartol, Anamarija Dolenc, Žan Špenko, Katja Černelič, Anja Dernič OB ZAKUUCKU SOLSKEGA LETA Tradicionalni županov sprejem najboljših učencev in dijakov Nadaljevanje s prve strani Na sprejem so bili povabljeni učenci, ki so se uspešno dokazovali vseh devet osnovnošolskih let, najboljši učenci Glasbene šole Domžale in najboljši dijaki Srednje šole Domžale. Povabljeni pa se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so aktivni in uspešni tudi na mnogih drugih področjih: na različnih šolskih tekmovanjih in na športnem, glasbenem in še kakšnem drugem področju. In zato si vsekakor zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke. Župan je najprej poudaril, da se srečanja z mladimi upi domžalske občine vsako leto zelo veseli in da je to ena izmed njegovih najljubših nalog. »V veselje mi je, da sem ponovno v družbi mladih, ki so s svojimi sposobnostmi, dosežki in tudi že izkušnjami pokazali ter dokazali, da moramo na njih v prihodnosti še kako računati. Danes ste najuspešnejši med svojimi prijatelji, v prihodnosti pa si želite postati najuspešnejši v marsikdaj krutem, tekmovalnem in egoi-stičnem svetu, ki stoji pred vami. Verjamem, da boste prav to vašo uspešnost lahko prenašali naprej.« Ob izrečenih pohvalah pa je mlade želel tudi opozoriti, da se morajo na svoji poti do cilja ves čas zavedati tudi vrednot in vrlin: »Ob tem pa naj vam ostane v srcih, da mora vaša vrlina ostati le zdrava tekmovalnost. Vedno tekmujte le sami s seboj, s svojimi preteklimi izkušnjami in znanji. Le tako boste sebi in ljudem okoli vas zagotavljali trdna prijateljstva, sebi pa prinašali osebno zadovoljstvo.« Poudaril je, da so v življenju poleg izobrazbe in dosežkov pomembne tudi druge stvari, predvsem odnos do soljudi: »Dandanes je potrebno pozabiti na egoizem in pomisliti na to, kako naše sposobnosti lahko pomagajo komu drugemu. Zakaj bi ne delili znanja in pomagali tistim, ki so tega potrebni? Zakaj bi nekatere stvari držali le za sebe? Zakaj bi ne želeli deliti dela z dru- gNi a koncu je župan povabljenim še enkrat čestital za dosežene uspehe in jim zaželel veliko učnih in osebnih dosežkov tudi v prihodnosti. Ob tem je izrazil upanje, da bo z njimi morda nekoč, ob kakšni drugi priložnosti, imel priložnost izmenjati dragocene izkušnje. Vsakemu od povabljenih je nato izročil dvojezično pesniško zbirko Toneta Pavčka z naslovom Majh-nice in majnice, ki jih bo vedno spominjala na uspešne šolske dni in na lep dogodek ob zaključku teh dni, ter letno karto za dom- OŠ Roje: Anja Kokalj iT«*- v OŠ Rodica: Teja Dečman, Ana Fatur, Anamarija Hribar, Timotej Jerman, Rebeka Kamin, Urban Kavka, Špela Mičunovič, Blaž Petrovič, Jan Rudof, Živa Stare, Neža Šabec žalski bazen, ki jim bo popestrila zaslužene poletne počitnice. Podelitev nagrad se je prepletala z zanimivim in kakovostnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci vseh osnovnih šol in učenci glasbene šole - videli smo zanimive plesne, glasbene in pevske nastope in celo eko film z naslovom Žive smetke, ki so ga posneli učenci OŠ Dragomelj. Tako smo se lahko tudi na licu mesta prepričali, kako nadarjen, delaven in uspešen podmladek imamo v Občini Domžale. Vsem najboljšim, o katerih se očitno lahko govori samo v presežni-kih, tako glede njihovega uspeha in dosežkov kot tudi njihovih osebnostnih lastnosti, želimo veliko uspeha tudi v prihodnje! In seveda - prijetne počitnice! Tadeja Jenčič OŠ Domžale: Jernej Kokalj, Matevž Kokalj, Jera Hrovat, Gašper Anton Komatar, Jan Vrhovec, Monika Gerič, Žiga Metelko, Matjaž Kljun, Neža Kolar ^^T'TTïïr. U' r Srednja šola Domžale: Den Habjan Malavašič, Samo Zabret , Nejc Hribar, Tjaša Udovič OŠ Dob: Evgen Sušnik, Hana Radilovič, Urška Bregar, Maruša Oražem, Martin Jereb, Katja Orehek Glasbena šola Domžale: Ana Šuštar, Nejc Pirnat, Gregor Pirnat, Neža Capuder 4 intervju 24. JUNIJ 20II ALES STRAŽAR, PREDSEDNIK JAMARSKEGA DRUSTVA DOMŽALE: Država na področju jamskega turizma nima strategije Nekateri se jam bojijo, spet drugih jih obožujejo. So skrivnostne, nevarne, vsekakor pa so vredne raziskovanja in obiska, s čimer se strinja tudi predsednik Jamarskega društva Domžale Aleš Stražar. Ker ljubitelj jamarske dejavnosti, ki jo ima, kot pravi, v krvi, sam najbolje predstavi življenje jamarja, vas vabim, da si preberete utrinek iz njihovega dela in življenja. Jame v Sloveniji običajno povezujemo s Krasom, mi pa smo sredi Slovenije. Je to logično? Slovenija je po svetu znana po Krasu, to je ozko področje med Postojno, Vipavo in Ilirsko Bistrico, mnogi to področje radi razširijo med Postojno, Trst in Reko, kar ni nič narobe. Slovenci radi rečemo, da je to območje matičnega Krasa ali področje, kjer se je prvič v zgodovini človeštva sistematično proučevalo kraške pojave in sitem pretakanja voda. Domžalski jamarji delujemo predvsem na področju domžal-sko-moravškega osamelega krasa, takih osamelcev v kraškem smisli pa je v Sloveniji še vsaj 15. Kako staro je domžalsko jamarstvo, koliko časa že deluje vaš klub? Društvo za datum ustanovitve šteje 17. december 1961, ko je bila ustanovljena Sekcija za jamarstvo pri Turističnem društvu Domžale. Že naslednje leto se je društvo osamosvojilo in se poimenovalo po prvem raziskovalcu naših jam, Simonu Robiču. Se držite občinskih meja ali vaša dejavnost sega tudi prek njih? Že od samega začetka se v društvu trudimo pritegniti za delo vse jamarje s področja »stare« Občine Domžale. Ob spremembi lokalne samouprave smo takoj vzpostavili stik z novimi občinskimi upravami in dobro sodelujemo z vsemi, čeprav so jame skoraj v popolni državni pristojnosti zavodov za ohranjanje narave. Geografija se z novo lokalno ureditvijo ali spremembo zakona ne spremeni. V smislu sprejemanja članov pa smo samo popolnoma odprti. Veseli smo, da pridobivamo kadre tudi iz sosednjih občin, saj je za zaščito jam najpomembnejša stalna prisotnost na terenu. Kdaj si se navdušil nad jamarstvom, kaj je bilo tisto, kar te je prepričalo? Ce se rodiš v jamarski družini, ti je jamarstvo položeno v "zibelko". Spomnim se, da sem bil z jamarji po jamah že od zgodnjega otroštva. Odrasli jamarji so si me takrat podajali po jami, kot vrečo. Vendar me nikoli ni bilo strah. V puberteti sem za jamarstvo navdušil več prijateljev in smo skupaj raziskovali manjše jame v okolici Domžal in Moravč. Vseskozi sem redno treniral košarko in atletiko, kar me pri jamarstvu ni motilo. V jame smo takrat hodil ob vikendih in v zimskem času. Sedaj se hodi po jamah skozi vse leto. Je jamarstvo privlačno? Koliko članov ima domžalsko društvo? Za jamarstvo je vse več zanimanja, v društvu stalno poteka jamarska šola in letno opravi jamarski izpit pri Jamarski zvezi Slovenije preko 20 naših članov. Z novimi avtocestami je Slovenija postala še "manjša", tako se v društvo vpisuje poleg domačinov vse več jamarjev z Gorenjske in iz Ljubljane. Društvo danes šteje 93 članov, kar se skozi leto lahko tudi spremeni. Trenutno imamo v društvu vpisano članico Martino Schmid iz Nemčije, je rojena v Nemčiji in živi v Berlinu, tam ni jam, pride pa večkrat v Slovenijo na dopust. Kaj so glavne dejavnosti društva? Glavna dejavnost je spremljanje onesnaženosti vhodnih brezen na domžalskem. Želimo si, da se obdrži stanje čistosti jam, ki smo ga vzpostavili v letih od 1998 do 2008. Pomembno je redno izvajanje jamarske šole, da se zmanjša možnost nesreče v jami. Osnovna dejavnost pa je dokumentiranje jam, to pomeni merjenje jam in izdelava načrtov jam - prostorov pod zemljo. Reševanje je ena pomembnih dejavnosti pri jamarjih. Je jamarstvo nevarno, nepredvidljivo, se lahko športni užitek hitro preobrne v borbo za življenje? Zagotovo je jamarstvo nevarno, čeprav se meni to ne zdi tako! Ce človek ne ve nič o jamah, ve vsaj to, da mora jamar nositi čelado. Ker je komunikacija s površjem praktično nemogoča, se že manjši zastoj pri hoji po jami vzbudi pri neizkušenem obiskovalcu kot občutek, da je življenjsko ogrožen. Po prvih znakih podhladitve pa človek začne "borbo" za življenje. Jamarji se zavedamo, da je stvar zelo resna ob »manjšem« zlomu enega od udov. Gibanje skozi ožine je omejeno ali nemogoče in to lahko privede do komplikacij s slabim izidom za poškodovanega jamarja. Pri besedi reševanje iz jam se naši člani ne nasmehne- jo. Vsi morajo trdo vaditi nujne reševalne postopke. V društvu je stalno na razpolago devet jamarskih reševalcev in vsa potrebna reševalna oprema za dvig poškodovanca iz jame. Najboljši jamarski reševalci iz našega društva so člani Jamarske reševalne službe Slovenije, ki posreduje ob nesrečah v jamah ob najtežjih nesrečah. Lahko si mislite, da je jamarsko znanje zelo učinkovito ob popotresnem pregledu porušenih objektov in ob drugih podobnih nesrečah. Morate pogosto pomagati? Kje vse ste že reševali? Jamarska reševalna enota, ki deluje v okviru štaba Civilne zaščite Občine Domžale, posreduje ob iskalnih akcijah na kraškem terenu. Jamarji pregledamo vhode jam in brezen. V sklopu Jamarske reševalne službe Slovenije pa naši člani posredujejo po vsej Sloveniji, ob najtežjih nesrečah v jamah, kar je v povprečju enkrat letno. Težka nesreča je zlom stegnenice, odprt zlom glave, zlomljena hrbtenica, reševanja trajajo od 15 do 24 ur in tudi več. Kje si jamarji nabirate potrebna znanja in veščine za reševalno dejavnost? Vse se začne z jamarstvom, če nisi odličen jamar nimaš kaj iskati pod zemljo ob nesreči. Po uspešno opravljeni jamarski šoli se vsak jamar lahko pridruži JRS, kjer opravi tečaj in izpit reševanja iz jam. Veščine pridobivamo na plezalni steni in na vajah reševanja iz jam v jamah. Je jamarstvo primerno tudi za otroke? Kdaj se lahko ti vključijo v delo društva oziroma se začno zaljubljati v jame? Kot sem že omenil, sem sam jamar od otroštva dalje. Zato se zavzemam, da bi jamarji združevali tudi zares mlade in tudi najmlajše »jamarje« v Sloveniji. Pred šestimi leti sem v društvu zbral ekipo, ki se je začela sistematično ukvarjati z jamarsko šolo za otroke, ki smo jo poimenovali MALI RAK. Program je prilagojen otrokom od 10. do 14. leta in traja tri leta. Pri 14 letih mladostniki že lahko opravijo izpit jamarski pripravnik pri Jamarski zvezi Slovenije. Ta naziv jim omogoča, da v spremstvu jamarja lahko varno obiskujejo jame. Kaj je v jamah najbolj navdu-šujočega? Tvorbe iz apnenca, rastlinski in živalski svet, nekakšna skrivnostnost? Jamarska dejavnost je mnogokrat trn v peti "puhloglavi" znanosti, i . ki rada izpeljuje teorije in generalizira do sedaj znane podatke. Jamarstvo je konkretna metoda, ki sloni na merjenju naravnih prostorov po zemljo. Ko je načrt izdelan, ni potrebe dokazovanja, to so tehnično preverljivi podatki o jami. Bogat kapniški nakit, ki ga srečamo mestoma v jamah, je lep, ni pa to bistvo jamarstva. Ce imamo srečo, naredimo lepo sliko, da jo pokažemo javnosti. Vendar je „nov svet" pod zemljo to, kar jamarji „ljubimo". Kakšen je odnos ljudi do jam; spoštljiv, vandalski? Vemo, da so jih včasih uporabljali tudi za smetišča, da so razbijali kapnike in podobno. Gredo tu stvari na boljše ali na slabše? Po teoriji je vsaj 10 odstotkov jam na podeželju onesnaženih. To pa ne drži za Občino Domžale. Očitno je vzrok v tem, da smo onesnažene jame v preteklosti že očistili, sedaj pa dobro deluje tudi odvoz komunalnih odpadkov. Slabše je stanje drugod po Sloveniji. V Kočevju je onesnaženih mnogo jam v bližini hiš. Žalostno je tudi dejstvo, da premnogo brezen priča o stotinah žrtvah mladih vojakov druge svetovne vojne, ki niso imeli „sreče"! Slovenija ima ogromno kraških jam; vemo dovolj o njih? Koliko področja je še neraziskanega? Ce imamo česa v Sloveniji v izobilju, so to jame. V katastru jam pri Jamarski zvezi Slovenije jih je sedaj preko 10.000. Pregledanost jam v bližini cest je sedaj že dobra. Drugače je v gorah in sredi neprehojenih gozdov. Tam ostaja še velik del nepregledanih vhodov v „nove jame". Se ti zdi, dajih je dovolj urejenih za oglede? Meniš, da bi jih morali zapečatiti ali je prav, da jih urejamo za turistične oglede? Država na področju jamskega turizma nima strategije. Očitno se je zadovoljila s koncesnino iz Postojnske jame. Da bi bila Slovenija prepoznavna po turističnih jamah, pa je za naše „stratege" že preveč. Na področju turističnih jam bi morali izpeljati močan projekt, da bi skozi obiske jam zadržali čim več tranzitnih turistov za kakšen dodatni dan v Sloveniji. Kot jamar sem proti omejevanju obiskov jam. Jame se da obiskovati tudi tako, da se jam ne poškoduje! Jamo človek vidi ob vsakem obisku drugače in vedno se najde v jami kakšen nov prostor ^ Koliko jamje v okolici Domžal? Je vaše društvo nekakšen skrbnik nad njimi ali nimate nobenih pristojnosti? Ko pogledamo Občino Domžale, imamo sedaj popisanih 28 jam, dve sta na Šumberku, tudi v okolici Gorjuše sta dve jami, jame so še na Trojici, nad Studencem in v okolici Kokošenj. Dejansko smo jamarji skrbniki teh jam, občasno jih pregledujemo. Društvo ima status društva v javnem interesu na področju varstva okolja, na kar smo izredno ponosni. V smislu kaznovanja ali ukrepanja pa nimamo pristojnost. Mogoče se bo zadeva spremenila z uveljavitvijo zakona o varovanju podzemnih jam, ki ga je Državni zbor sprejel že leta 2004, za uveljavitev pa je naša država „lena". Katere so glavne točke jamarske »etike«? Kako naj se obnašamo, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano? Dovoljeno je obiskovati jame, za katere ne potrebujete več kot 10 metrov vrvi. Takih je vsaj 5 jam v neposredni bližini Domžal. Neetično in kaznivo je poškodovati jamo ali živali v jami ali v jame odmetavati odpadke. V jamah je prepovedano živeti in kaditi! Ob upoštevanju omejitev pa je dovoljeno vsem, ki imajo opravljen izpit jamar pri Jamarski zvezi Slovenije, obiskovati in raziskovati jame na območju Republike Slovenije. Kakšni so sicer uspehi domžalskih jamarjev? Najpomembnejši uspeh je, da so naši jamarji raziskali Osoletovo jamo do globine -260 metrov že daljnega leta 1974. To je bila takrat 11. najgloblja jama v Jugoslaviji. Kasneje smo se izkazali skoraj pri vseh ekstremnih jamarskih raziskovanjih v Sloveniji. Leta 2002 smo sodelovali v ekipi, ki je poglobila najglobljo jamo v Sloveniji, Cehi 2, iz do takrat raziskanih 1.380 metrov na globino 1.440 metrov. Kasneje je bila jama raziskana do globine 1.533 metrov. Naši potapljači so raziskali 1.019 metrov dolg sifon Suha-dolice pri Cerknici. V jami sta se prva resno potapljala Marko Krašovec - do dolžine 359 metrov, potope je nadaljeval njegov sin Matej Krašovec - do dolžin 600 metrov, nato je z ekipo še petih kolegov sifon preplaval Borut Korošin - do dolžine sedanjih 1.019 metrov. Letošnjo zimo je naš član Simon Burja raziskal sifon v Ha-bečkovem breznu nad Idrijo, do globine 140 metrov. Raziskovanje je bilo zahtevno in naporno, saj bilo je potrebno težko potapljaško opremo znositi 350 metrov globoko v jamo in šele nato se je začel zahteven potapljaški del raziskovanj za potapljača. Te raziskave so bile možne samo zato, ker so nam pri transportu pomagali jamarji iz mnogih gorenjskih društev in domači jamarji, jamarji iz Idrije. Mateja A. Kegel 24. JUNIJ 20II domžale 5 LEKARNA DOMŽALE - NASVET FARMACEVTKE Zaščita kože pred sončnimi žarki Bliža se konec šolskega leta, ko se več zadržujemo na prostem in počitnikujemo na morju, v hribih, na deželi. Poskrbimo, da bo sonce naš prijatelj tudi v vročih poletnih mesecih. Vplivi sonca na človeški organizem Sonce je zvezda, ki omogoča obstoj življenja na Zemlji, sa' je vir energije za vsa živa bitja. V zmernih količinah imajo sončni žarki številne pozitivne učinke na naš organizem. Brez sonca naša koža ne zna proizvajati vitamina D, ki je nujen za absorpcijo kalcija. Kalcij pa potrebujemo za pravilno rast in močne kosti. Sončna svetloba dobro vpliva tudi na naše razpoloženje oz. počutje. Znano je, da je v severnih državah naše poloble zaradi pomanjkanja sončne svetlobe, pojavnost depresije mnogo večja. Sonce ugodno vpliva na telo, vendar je tudi vir nevarnih UV žarkov. Zaradi stanjšanja ozonske plasti je UV-sevanje postalo intenzivnejše, kar ima neposreden vpliv na zdravje naše kože in celotnega organizma. Svetloba se na površini kože lahko odbije, lahko se v koži absorbira ali pa potuje skozi kožo. Kateri dogodek prevlada je odvisno od valovne dolžine svetlobe, njene energije in od lastnosti kože. Ultravijolična svetloba in njeni učinki Ločimo tri vrste UV-žarkov: UVC-žarki (200-290 nm), ki imajo najkrajšo valovno dolžino in največjo energijo. Absorbira jih plast ozona, tako da ne dosežejo površine zemlje. Zato je pomembno, da poskrbimo za ohranjanje ozonske plasti. UVB-žarki (290-320 nm). Ti žarki povzročajo vnetno reakcijo, ki se kaže kot rdečina in opeklina kože. Prehajajo skozi roženo plast kože in povrhnjico. UVA-žarki (320-400 nm), ki prodrejo v globje plasti kože.V koži povzročajo povečano tvorbo me-lanina in nastajanje prostih radikalov, kožo poškodujejo, povzročajo mutacije DNA in nastajanje rakavih celic v koži. UV-sevanje torej povzroča takojšnje spremembe na koži (sončne opekline) in številne pozne škodljive posledice (pospešeno staranje kože, poškodbe dednega materiala, rak kože, sivo mreno), ki se izražajo šele po več letih izpostavljanja. Ne pozabimo, da se soncu nenehno izpostavljamo v vsakdanjem življenju npr. pri vrtnarjenju, sprehodu po mestu, na poti v šolo in službo, pri poklicnem delu na prostem. Zato je ustrezna zaščita pred soncem nujna. Kako izbrati ustrezno zaščitno kremo? Pri izbiri bodite pozorni na zaščitni faktor, vsebnost UVA- in UVB-filtrov, vodoodpornost, vsebnost dišav, emulgatorjev in konzervansov. Zaščitni faktor je število, ki pove kolikokrat dlje je lahko zaščitena koža izpostavljena soncu brez vidnih posledic, v primerjavi z nezaščiteno kožo. Izberite ustrezno zaščitno kremo z dovolj visokim zaščitnim faktorjem glede na vaš fototip. Dermatologi svetujejo zaščitni faktor vsaj 20 ali več. Elementi po katerih določite svoj fo-totip so: barva las, barva oči, barva kože oz. polt, občutljivost na opekline in hitrost porjavitve. Obstaja šest fototipov. Najbolj občutljivi so seveda ljudje z zelo svetlo poltjo, s sončnimi pegami, rdečkastimi oz. svetlimi lasmi, z modrimi očmi in otroci. Izdelki za zaščito pred soncem v ustrezni podlagi vsebujejo enega ali več UV-filtrov. Poznamo organske (kemične) in anorganske (fizikalne oz. mineralne) UV-fil-tre. Organski filtri se vpijejo v kožo, v stiku s sončnimi žarki le te absorbirajo in jih nato oddajo v neškodljivi obliki. Ščitijo nas pred UVA- in/ali UVB-žarki. Anorganski filtri ostanejo na površju kože in se delijo na tiste, ki sevanje le odbijajo (barijev sulfat, smukec) in tiste, ki določene valovne dolžine poleg odboja tudi absorbirajo (titanov dioksid in cinkov oksid). Velika prednost mineralnih filtrov pred kemičnimi je, da v kožo ne prodirajo, zato ne povzročajo alergičnih reakcij. Zaščitne kreme z mineralnimi filtri so zato še posebej primerne za dojenčke in majhne otroke, vendar jih je potrebno na kožo nanašati dovolj pogosto in v dovolj debelem sloju. Najboljše je, da zaščitna krema vsebuje kombinacijo obeh vrst UV-filtrov, saj tako dosežemo optimalno zaščito (sinergistični učinek med filtri). Kvaliteto izdelka določa celotna sestava in ne le koncentracija posameznih filtrov. Izdelki za zaščito pred soncem so običajno emulzije obeh tipov. Emulzije tipa V/O se sicer težje razmažejo, a so odpornejše proti vodi, kožo bolj varujejo pred izsušitvijo, zato so najprimernejše za zaščito nežne otroške kože. Po njih radi posegajo tudi športniki. Ce je vaša koža mešana oz. nagnjena k tvorbi aken, izberite raje emulzijo tipa O/V. Lahka, nemastna zaščitna emulzija namreč kože ne masti in ne maši por. Antioksidanti za ohranjanje zdravega videza kože Antioksidanti so spojine, ki se oksidirajo hitreje od biološko pomembnih spojin prisotnih v koži, kar upočasni proces staranja kože. Raziskave potrjujejo, da za ohranjanje mladostnega videza oz. za preprečevanje prezgodnjega staranja kože zaradi vplivov UV-sevanja, lahko mnogo storimo tudi sami z uživanjem pripravkov, ki vsebujejo antioksidante (vitamin C, vitamin E, selen, beta karoten, likopen, astaksantin). Najpomembnejša lastnost antio-ksidantov je, da nevtralizirajo škodljivo delovanje prostih radikalov, ki povzročajo bolezenske spremembe v celicah in tkivih. Tudi sodobne smernice razvoja izdelkov za zaščito pred soncem so usmerjene k vgradnji antioksi-dantov. Nasveti za zaščito pred soncem Izogibajte se sončnim žarkom med 11. in 16. uro, saj je UV-se-vanje takrat najmočnejše. Izdelek za zaščito pred soncem nanesite v zadostni količini (35 ml / telo odrasle osebe oz. 2 mg na cm2 kože ) ! Kremo nanesite na kožo vsaj 30 minut pred izpostavljanjem soncu. Po vsakem kopanju, brisanju z brisačo, obilnem potenju oz. vsaki dve uri nanos obnovite! Ne pozabite na najbolj občutljive dele telesa: nos, ramena, robovi uhljev, dekolte, pigmentna znamenja, ustnice. Nosite lahka, svetla oblačila, iz gosto tkane, neprosojne tkanine. Uporabljajte kvalitetna sončna očala in se zavarujte s pokrivalom (slamnik, čepica s ščitnikom in podaljškom za zaščito vratu). Pazite na odbijanje sončnih žarkov (ob vodi, v čolnu se še posebej dobro zaščitite). Pijte dovolj tekočine, da preprečite dehidracijo (posebej so zanjo občutljivi otroci in starejši ljudje). V Sloveniji je zavest o izpostavljanju soncu in pravilni zaščiti pred UV žarki še vedno prenizka. Poskrbite dovolj zgodaj za učinkovito in varno zaščito pred soncem. V Lekarni Domžale vam nudimo široko paleto izdelkov, ki kožo negujejo, ščitijo pred alergijami in pred oksidativnim stresom. Zato se z morebitnimi vprašanji obrnite na svojega farmacevta. Z veseljem vam bomo svetovali. Darja Štular, mag. farm. Lekarna Domžale ZAŠČITA PRED KLOPI Kako ubežati klopnim nadlogam? V poletnih časih, ko smo bolj sproščeni kot običajno, na nas čakajo drugačne zdravstvene nadloge kot sicer. Poleg nevarnosti pred sončnimi žarki se moramo judje med poletnimi aktivnostmi zavedati tudi nevarnosti, ki jih prinašajo klopi. Vsekakor je za naše zdravje pozitivno, če se veliko gibamo, če preživljamo prosti čas v naravi, obiščemo bližnji gozd, nabiramo gobe, borovnice. Vse te aktivnosti na prostem, predvsem v bliži- ni gozda, pa tudi doma, na vrtu nas lahko stanejo našega zdravja, če nismo previdni in predvsem, če ne poskrbimo za preventivno zaščito pred morebitnimi »napadalci«. A brez skrbi, naj vas vse to ne ustavi, da ne bi preživeli čudovitega dne na prostem. Če boste upoštevali nekaj nasvetov bo možnost, da vas doleti klopna nadloga, zagotovo veliko manjša, vaše uživanje na prostem pa veliko bolj brezskrbno. Preventivni ukrepi Ko govorimo o preventivnih ukrepih, tistem, kar naredimo, še preden se podamo v naravo, moramo povedati, da je vsekakor priporočljivo obleči dolge rokave, dolge hlače. Še korak dlje pri zaščiti z oblačili gremo, če hlače zatlačimo za nogavice. Pomembna je tudi barva oblačila - najprimernejša so svetla. Zaščita pred klopi so tudi sredstva, ki odganjajo žuželke in po katerih lahko povprašate v lekarni. Zavedati pa se morate, da tovrstna sredstva ne delujejo stoodstotno, prav tako je omejen njihov čas delovanja. Eden izmed nasvetov, kako zmanjšati možnost, da vas »ujame« klop, je tudi to, da se držite označenih poti in ne hodite po neurejeno goščavi, ki so poznane po leglih klopov. Vsaj tako pomembno kot preventivna zaščita pa je tudi, da ko se vrnete iz narave, poskrbite za temeljit pregled svojega telesa. Meningitis Bolezni in nevšečnosti, ki jih lahko prinese klop, je več. Med najbolj poznanimi je zagotovo meningitis, ki prinaša vnetje možganskih ovojnic in hrbtenjače. Čeprav je resnejša oblika bakterijska, pa je virusna oblika meningitisa tista, ki je pogostejša. Prav virusna oblika pa je tista, ki jo lahko dobite tudi s pomočjo prenašalcev - klopov. Simptom, da ste se morda oboleli za meningitisom, je lahko že glavobol, ki kaže na nastanek vnetja ovojnic, ki prekrivajo možgane in hrbtenjačo. Prav tako sodijo med simptome povišana temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, trd vrat, moti vas svetloba. Borelioza Za boreliozo so značilne začetne kožne spremembe, katerim kaj hitro lahko sledi prizadetost naših organov, prizadetost živčevja, srca, sklepov in kože. Kožne spremembe se pojavijo v času od enega do dveh tednov po okužbi, v obliki rdečice, ki se širi okoli ugriza. Rdečica je lahko srbeča ali pekoča, celo boleča, spremljajo jo glavobol, utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah in sklepih. Erlihioza Za erlihiozo je po okužbi značilno, da se bakterije erlihioze razširijo s krvjo do naših organov, kjer napadajo celice, ki imajo po- membno vlogo v obrambnem sistemu. Čeprav večina ljudi preboli okužbo brez bolezenskih znakov, pa se pri tistih, ki se bolezenski znaki pojavijo, težave hude in je potrebno bolnišnično zdravljenje. Bolezenski znaki se pokažejo v obliki vročine, glavobola, mrzlice, kožnega izpuščaja, bolečin v sklepih in mišicah, slabosti, povečanih jezgavk, kašlja, driske ipd. Kako odstraniti klopa? Pri odstranjevanju klopa je pomembno, da ga ne poškodujemo preden ga izvlečemo iz telesa. Prijeti ga je potrebno s pinceto, tesno ob koži in previdno izvleči. Pomembno je, da ga ne raztrgamo, saj s tem lahko tvegamo ognojitev. Za odstranjevanje klopa ne potrebujete raznih krem, mazil in drugih pripomočkov. Zavedati pa se moramo, da dlje časa, ko je klop v koži našega telesa, težje ga bomo kasneje odstranili, zato je zelo pomembno, da se lotimo pregleda telesa čim hitreje po vrniti iz narave. S tem zmanjšamo tudi možnost okužbe. Kot pravijo v Društvu bolnikov z boreliozo, sta osveščenost in poznavanje bolezni osnovi za hitro in ustrezno ukrepanje. Še pomembneje je preprečevati okužbo, ob čemer se ni potrebno odrekati dobrohotnemu sprehodu po gozdu. Kot še enega od nasvetov pa navajajo, da ga je glede na občutljivost klopa na suh zrak, najlažje uničiti, če oblačila krajši čas sušimo v strojnem sušilcu perila. Nikakor pa ne pozabite, da se verjetnost okužbe povečuje s podaljšanim trajanjem prisesanega klopa. Mateja A. Kegel ANKETA Kako se zaščitijo naši občani in občanke? Poletje se je pričelo, intenzivnost sonca dosega vrhunec. Se zavedamo, da se je potrebno ustrezno zaščititi pred soncem? Se zavedamo, da nas sonce lahko opeče tudi na vrtu ali na ulici, ko se sprehajamo? Seveda si ustreznost zaščite pred soncem predstavlja vsak po svoje. Preberite si, kako so na naše vprašanje glede ustrezne sončne zaščite odgovorili nekateri naključni mimoidoči. Ker sem bolj temnolas, mi je narava že sama dala malo več zaščite. Vseeno pa prve dni na morju uporabljam zaščitno kremo višjega faktorja, zadnje dni pa skorajda ne uporabljam več kreme. Vem, da to ni ravno najboljše, ampak enostavno se pozabim namazati. Kadar sem doma, pa kreme ne uporabljam, čeprav vem, da te lahko opeče tudi na vrtu ali ulici. Tone, 41 let, Vir Včasih imam občutek, da je vse to govorjenje o zaščiti pred soncem kar malo pretirano. Mene do sedaj sonce še nikoli ni toliko opeklo, da bi imela zaradi tega večje težave, uporabljam pa kreme s faktorjem 10 do 15. Je pa res malo mučno ponoči, če te opeče. Takrat ponavadi uporabim hladilno kremo z aloe vero. Janja, 19 let, Domžale Rada imam morje in se seveda rada sončim, uporabljam pa kreme z višjim zaščitnim faktorjem, saj imam bolj občutljivo kožo. Strahu pred kožnim rakom nimam, ker uporabljam visoke zaščitne faktorje, pa tudi po sončenju ustrezno poskrbim za kožo (hladilne kreme). Kadar sem doma, zaščitne kreme ne uporabljam. Tanja, 20 let, Dragomelj Doma se zavedamo povečanja moči sonca in uporabljamo kreme z visokim zaščitnim faktorjem. Če je le možno, se s kremo za sončenje namažemo že v hotelski sobi, ker zaščita »prime« šele po kakšnih 20 minutah. Šele v zadnjem času pa se zavedam, da se je dobro namazati s kremo za sončenje tudi, kadar delaš na vrtu. Suzana, 26 let, Radomlje Na morju uporabljam kreme z nižjim faktorjem, ker se že doma dosti sončim in sem že ob prihodu na morje dostikrat bolj rjav kot ostali, ki so tam že več dni. S problemom kožnega raka se zaenkrat ne obremenjujem, opažam pa, da je sonce iz leta v leto močnejše, še posebej, ker rad nosim črne majice in takrat sonce »žge«. Matej, 23 let, Domžale Na morje hodim samo občasno in takrat uporabljamo zaščitne kreme z močnejšim faktorjem. Drugače pa sem v poletni vročini rajši kje na hladnem na vrtu s kozarcem hladne pijače, kot pa na morju. Jože, 53 let, Dob Poleti hodim bolj v planine kot na morje. Višinsko sonce je tudi močno, čeprav temperature niso tako visoke, kot na morju, zato imam s seboj v planinski opremi obvezno vedno tudi sončno kremo z višjim zaščitnim faktorjem, sončna očala pa so prav tako obvezna oprema. Na morje grem rajši v septembru, ko sonce ni več tako močno, morje pa je še vedno toplo. Bojan, 26 let, Vir Včasih sonce ni bilo tako močno, čeprav se spominjam tudi zelo vročih poletij. Na morje hodim bolj malo, kadar pa sem tam, seveda uporabljam kremo za sončenje, ki mi jo kupi hčerka, ker se sama ne znajdem najbolje v teh številkah. Doma pa kreme za sončenje ne uporab jam, sem rajši v senci. Majda, 71 let, Domžale Anketo pripravil: Janez Stibrič Foto: Mateja Kegel i! i! i! i! i! i! 6 gospodarstvo 24. JUNIJ 20II HELIOSOV SKLAD ZA OHRANJANJE CISTIH SLOVENSKIH VODA 1998-2011 Župani podpisali pogodbe za obnovo 6 vodnjakov Skupina Helios in Ministrstvo za okolje in prostor v partnerskem projektu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda letos že 14 leto zapored podpirata obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov. V preteklih 13 letih so s finančno pomočjo Heliosovega sklada obnovili že 70 vodnjakov v 60 slovenskih občinah ter nagradili 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Letos so izmed 25 prijavljenih projektov izbrali pet občin, katerim je bilo za obnovo vodnih virov razdeljenih 17.000 evrov. Pogodbe so na Heliosu podpisale občine Dol pri Ljubljani, Šmarješke Toplice, Gorenja vas, Vojnik in Muta. Izmed prijavljenih zasnov vodnih učnih poti, se bodo osnovne ali srednje šole potegovale za štiri nagrade po 1.050 evrov. Na dokončanje in odprtje vodnjaka iz lanskega razpisa čakata še vodna vira v Občini Borovnica - vodnjak kapelica sv. Nikolaja na Pakem in v Občini Tišina - župnijski vodnjak pri cerkvi na Tišini. Glavno vodilo projekta je, da se z oživljanjem vodnjakov v Sloveniji širi zavest o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in s tem vzpodbuja aktivno delovanje za njeno ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti v lokalnem okolju. V Sloveniji je na podeželju veliko zapuščenih in propadajočih vodnih virov, ki so del bogate naravne in kulturne dediščine in jih s tem projektom ponovno oživimo in vključimo v lepšo podobo trgov, krajev, vasi ali mest. To je edini znani dolgoročen partnerski projekt v Sloveniji in širše v Evropi, ki simbolno vodi v prihodnost in daje sinergijo med lokalnimi skupnostmi, šolami, gospodarsko družbo in državno institucijo. Projekt deluje od spodaj navzgor in z njim vsi pridobijo. Na lokalni ravni združuje in povezuje ljudi, otrokom z vključitvijo šol vzbuja izobraževalni moment in odgovoren odnos do lastnega okolja in naravnih virov, torej tudi vode. Skupina Helios, kot kemično podjetje, se zaveda potrebe po širšem družbeno odgovornem ravnanju in ga že vrsto let udejanja po Sloveniji s tem in podobnimi projekti podpore lokalnim organizacijam. Strokovna komisija Heliosa, MOP in hidrogeologa je 13. maja izmed 25 prijavljenih projektov 23 občin letošnjega javnega razpisa izbrala pet občin s šestimi vodnjaki. Glede na razpisne pogoje so bili izbrani vodni viri, ki bodo z obnovo in njegovo oživitvijo predstavljali za lokalno okolje novo prostorsko vrednost in ohranjali jogastvo obstoječe kulturne in naravne dediščine. Prednost pri izbiri so imeli projekti, ki so vključevali idejno zasnovo lokalne vodne učne poti. Izbrani so bili projekti občin: vodnjaka na kmečkem turizmu Pr' Krač v Dolskem, Občina Dol pri Ljubljani, 2.000 evrov, vodnjak v Gorenji vasi pri Šmar-jeti, Občina Šmarješke Toplice, 2.600 evrov, vodnjak v Hotavljah, Občina Gorenja vas, 3.200 evrov, vodnjak na trgu v Vojniku, Občina Vojnik, 4.200 evrov in vodnjak Forški štapuh na Sv. Jerneju nad Muto, Občina Muta, 5.000 evrov. Heliosov sklad se financira od deleža prodaje okolju prijaznih He-liosovih premazov na vodni osnovi znamk Bori, Ideal in Tessarol. Od vsakega prodanega litra okolju prijaznih premazov označenega z »ribico v soncu« gre za delovanje sklada 0,25 evra. rok se zaključi 30. junija 2011 Štipendijska shema -priložnost za delodajalce Delodajalci, ki imajo sedež v eni od 26 občin Ljubljanske urbane regije (LUR) in si želijo zagotoviti perspektivne bodoče sodelavce, imajo čas samo še do 30. junija, da izpolnijo in oddajo prijavne obrazce za vstop v regijsko štipendijsko shemo, katere nosilec in koordinator je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Podrobna navodila o vsebini prijavnega obrazca so dostopna na spletni strani: www.rrr-lur.si/projekti/stipendije. Regijska štipendijska shema je namenjena spodbujanju kadrovskega štipendiranja ter povezovanju gospodarskih potreb in izobraževalne sfere. Štipendije se podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer prioritetno za razvojne potrebe in perspektivne poklice v regiji. Osnovna višina štipendije znaša 15 odstotkov minimalne plače za dijake, 28 odstotkov minimalne plače za dodiplomske in do 34 odstotkov minimalne plače za podiplomske študente. Delodajalci, ki se vključijo v štipendijsko shemo, financirajo 50 odstotkov štipendije, preostanek pa se financira iz sredstev avnega sklada RS za razvoj kadrov in Slovesno odprtje novih poslovnih prostorov Skupine Počivavšek Podjetje Skupina Počivavšek, d. o. o., od konca maja 2011 posluje v novi poslovni zgradbi na Ljubljanski cesti v Domžalah. Selitev prinaša boljše delovne pogoje za zaposlene in večjo ponudbo za stranke, obenem pa omogoča razvoj samega podjetja. Hkrati pa to pomeni tudi pozitiven vpliv na gospodarski razvoj območja Domžal. V torek, 7. junija 2011, je podjetje priredilo tudi svečano otvoritev svojih novih poslovnih prostorov, katere se je udeležil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je predstavnikom podjetja zaželel veliko poslovnih uspehov tudi v novem okolju. S svojim obiskom sta izkazala posebno priznanje tudi Benedikt Laux, korporativni direktor Philips Central South Europe, in Bogdan Rogala, generalni direktor Philips Professional Lighting Solutions Central and south Europe. Slednji je izrazil še posebno navdušenje nad sodelovanjem s Skupino Počivavšek in podjetju izročil priznanje za dosedanje in bodoče sodelovanje. Skupina Počivavšek je podjetje, ki združuje tradicijo montaže elek- troinštalacijin sodobno projektiranje razsvetljave. Podjetje se je prej imenovalo Elektro Počivavšek in od svojih začetkov pred 61 leti svojim strankam zagotavlja storitve elektroinštalacij. Z razvojem so se pojavile tudi nove dejavnosti - prodaja elektroinštalacijskega materiala in projektiranje razsvetljave. Zaradi razširjene ponudbe je zdaj prišel pravi trenutek, da se panoge združijo pod novim, skupnim imenom - Skupina Počivavšek, d. o. o., in svoje delo nadaljujejo v novi poslovni zgradbi. Poleg lastnih dejavnosti je Skupina Počivavšek tudi zastopnik razsvetljave Philips Lighting v Sloveniji. Kot člani mreže zastopnikov zagotavljajo izbiro Philipsovih inovativnih dekorativnih svetil in z njimi sodelujejo tudi pri montaži projektov razsvetljave. Tako so opremili učilnico Vegove srednje šole v Ljubljani z razsvetljavo, ki učence spodbuja k zbranosti in večji učinkovitosti med poukom. V novi poslovni stavbi Skupine Počivavšek se v pritličju nahaja Trgovina Počivavšek s pestro izbiro elektroinštalacijskega materiala, kablov, sijalk in sistemov. V nadstropju je moderen salon dekorativnih svetil Svetloba Počivavšek, kjer lahko v prezentacijski sobi doživite raznolikost svetlobnih ambientov. Svoje prostore pa ima v zgradbi poleg same uprave celotnega podjetja tudi Elektro Inženiring Počivavšek, ki se ukvarja z elektroinštalacijami in meritvami. štipendije. RRA LUR za spodbujanje vključevanja delodajalcev v sistem regijske štipendijske sheme prireja srečanja z delodajalci, interesnimi združenji in območnimi enotami zavoda za zaposlovanje v regiji. Na nedavnem delovnem posvetu, ki sta ga v prostorih Tehnološkega parka Ljubljana organizirala RRA LUR in Ljubljanska območna enota GZS, so razpravljavci izpostavili trend zaposlovanja mladih z nižjo stopnjo izobrazbe in upadanje interesa za zaposlovanje visoko izobraženih. Da se negativni trendi pri zaposlovanju visoko izobraženih mladih kadrov v prihodnje ne bi nadaljevali, bo potrebno okrepiti sodelovanje med gospodarstvom, izobraževalnimi in razvojnimi institucijami, ki bodo morale vzpostaviti učinkovite mehanizme, za večjo zaposljivost mladih. Udeleženci posveta so se strinjali, da bodo visoko izobraženi kadri in tisti, ki se izobražujejo na področju deficitarnih poklicev, ključni za uspešen gospodarski razvoj regije v prihodnosti. Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Več informacij o vsebini in sklepih posveta ter Regijski štipendijski shemi: Mag. Liljana Drevenšek, liljana.dre-vensek@ljubljana.si, tel.: 01 306 19 04 Matija Ukmar, matija.ukmar@ljublja-na.si, tel.: 01 306 19 05 Odprt razpis za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 10. junija 2011 objavilo javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za leto 2011. Do sredstev niso upravičeni podjetniki, ki imajo sedež podjetja v naseljih s statusom mesta. Razpis bo odprt do 12. avgusta 2011. _ formacije v zvezi z razpisom lahko v času uradnih ur podjetniki pridobijo tudi na točkah VEM (Vse na enem mestu) v Litiji in v Domžalah, ki delujeta v okviru Centra za razvoj Litija. Več informacijo razpisu je na voljo tudi na Poslovnem portalu Srca Slovenije na naslovu: www. srce-slovenije.si/podjetnistvo. Center za razvoj Litija Kulturno-zgodovinski turistični utrinki Domžal Vas zanima kaj se danes dogaja z Domz^alami? Kaj seje z našim mestom dogajalo nekoč? Kakšna je naša kulturna (dediščina? Kaj pa turizem našega mesta? Bi znali našteti nekdaj turističnih točk Domžal? Vse to in še več bi radi vam, bralci in bralk^e, predstavili skozi rubriko Kulturno - zgodovinski turistični utrinki Domžal. Tokrat začenjamo s sodobno temo, s pomočjo arhitektovega očesa smo se sprehodili skozi center Domžal. Že v naslednji številki pa se bomo podali v zgodovino in pobrskali za prvo zanimivostjo v kulturni dediščini našega mesta^ Krepitev centra Domžal Mesta imajo danes veliko vlogo pri oblikovanju kvalitetnejšega življenja ljudi, ki se vedno bolj meri v gostoti socialnih interakcij. Prav mestno jedro je glavni motor, ki poganja mestne tokove, tako socialne, kulturne kot ekonomske, brez močnega jedra narašča t.i. urbana entropija oz. poteka dezintegracija mesta. To pomeni, da mesto postaja razpršeno in nepovezano, zato je razdrobljeno na avtonomne enote (stanovanja, hiše, soseske, nakupovalne, industrijske cone itd.), ki mestu srkajo vitalnost. Odnosi v tem mestu postanejo tako togi, da stanovanja postanejo samozadostna in izolirana od zunanjega sveta, skupni interes prebivalcev za izboljšanje mesta pa pospešeno bledi. Ravno to se dogaja v Domžalah -naseljevanje napreduje, medtem ko ponudba ostaja že 30 let nespremenjena, kar posledično pomeni, da so Domžale postale spalno naselje, medtem ko se aktivnosti dogajajo v sosednjih mestih, predvsem v Ljubljani. Ker Domžale skoraj ničesar več ne ponujajo svojim prebivalcem, niti javnih površin, kot tudi ne vitalnega programa, hodijo ti preživljat prosti čas in porabljati denar v druge občine. Za posledico ima to manjši priliv v domžalsko blagajno, kar pomeni manj denarja za mestne projekte in začaran krog je sklenjen. V takšni situaciji bi moral biti glavni cilj občine ustvarjanje javnih površin, torej da se začenjajo ustvarjati prizorišča interakcijin da se za Domžale začnejo zanimati občani. Javne površine in ulice kot tudi zanimive stavbe krepijo povezave, stimulirajo druženje in srečevanje. Šele ko bo mesto privlačilo svoje ljudi, da bodo preživljali prosti čas v svojem mestu, ko se bo ustvarila kritična masa in socialna mreža, bo postalo zanimivo tudi za vlagatelje in druge ponudnike. Kot sem že rekel, vsi novi predeli in soseske v Domžalah ostajajo izolirani ter spalni in center je tisti, ki jih poveže v polnokrvno celoto. Zdajšnje območje ožjega centra (Ljubljanska cesta) je premajhno in prešibko, da bi vzdrževalo celodnevno preživljanje prostega časa, zato je nujno v novem Občinskem prostorskem načrtu (OPN) določi- ti tudi strategijo širitve in krepitve centra Domžal za naslednjih 20 let. Torej strategijo, ki bo postopoma odprla kvalitetne povezave in vključila v center vsa območja, ki so sedaj izolirana in brez namena ter javne funkcije, kot so parki, obrežja, griči, soseske, nakupovalni centri, šole, športne površine itd. Ravno povezave med različnimi in- tenzivnostmi mestnega prostora so tiste, ki poganjajo in oživljajo mesto in kjer se ustvarja značaj mesta in socialna mreža. Glede na aktivnost razvoja do danes lahko rečemo, da osrednje Domžale obkrožajo Sla-mnikarska cesta, obe Ljubljanski ter južna Karantanska cesta ter skupaj tvorijo nekakšen mestni obroč. Razvojno logično bi sledilo, da te štiri ceste postanejo mestni obroč, torej da se jih razširi v mestotvorne avenije. Skladno s karakterjem obroča se razširi v avenije tudi vse mestne vpadnice, ki se priključijo na obroč. Celotno področje znotraj obroča se postopoma transformira v t.i. »urbano preprogo« - to pomeni živahen mestni parter z ulicami, trgi, parki in ponudbo v pritličjih objektov. V ta namen se tako vsa pritličja blokov znotraj mestnega obroča razširi in transformira v javni program, z ureditvijo peš površin se omeji motorni promet na ulicah ter se ga spravi v garažne hiše. Ravno »urbana preproga« bi povezala aktivnosti, ki so zdaj razpršene po mestu v integrirano celoto mestnega jedra ter omogočila raznoliko preživljanje prostega časa v Domžalah. Miha Volgemut, univ. dipl. inž. arh., M. Sc. 24. JUNIJ 20II domžale 7 OB 20. OBLETNICI Spomini na osamosvojitveno vojno so še zelo živi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v sredo, 15. junija, v Logatcu organizirala slovesno prireditev ob 20. obletnici osamosvojitve. Na slovesnost so bili vabljeni veterani vojne za Slovenijo, ki so v času vojne organizirali, vodili in izvajali zaščito, reševanje in pomoč civilnega prebivalstva. Prireditve se je udeležilo okoli tisoč veteranov, med njimi so bili tudi veterani iz naše občine. Slavnostna govornika na prireditvi sta bila poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj in ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Ministrica se je v svojem nagovoru zahvalila veteranom in dejala, da jim nikoli doslej v dvajsetih letih samostojne države ni bila izrečena zahvala za njihov prispevek pri osamosvajanju države. Pripadniki Civilne zaščite, gasilci, člani Rdečega križa Slovenije, pripadniki nujne medicinske pomoči ter drugi reševalci so igrali pomembno vlogo pri in izvajanju zaščite, reševanja in pomoči med vojno. V dejavnosti takratne Civilne zaščite je bilo razporejeno preko 200.000 državljanov in državljank. Tudi poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj se je zahvalil vsem, ki so prispevali k zaščiti človeških življenj in premoženja. Tudi veterani naše občine so v tistih junijskih dneh pred 20 leti pokazali dobro pripravljenost, enotnost in željo, da sodelujejo pri osamosvajanju naše države. Tedanji poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Franci Anžin pravi, da je bilo v takratni sistem zaščite in reševanja vključenih preko 500 ljudi, ki so delovali stalno ali občasno. V sistem so bili vključeni: Občinski štab za civilno zaščito z enotami, sekretariat za obrambo Občine Domžale, Komunalno podjetje Domžale, Zdravstveni dom Domžale, Rdeči križ Domžale, Gasilska zveza Domžale s prostovoljnimi gasilskimi društvi ter štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in v podjetjih. Priprave DRUSTVO IZGNANCEV DOMŽALE Skupaj za blaginjo in srečo vseh ljudi Člani in članice Društva izgnancev Slovenije - Krajevne organizacije Domžale, se redno udeležujemo spominskih slovesnosti, ki so namenjene 7. juniju - dnevu izgnancev. Tudi letošnje smo se, ki je bila v soboto, 4. junija 2011 v Brestanici - pri grajskih hlevih - zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici pri Krškem, ter je bila namenjena spominom na 70. obletnico izgona Slovencev in 20-letnem delovanju društva, spomnili pa smo se tudi 70-letni-ce ustanovitve OF ter 20-letnice slovenske države. Na slovesnosti je bilo več tisoč slovenskih izgnancev, beguncev, prisilnih delavcev in drugih žrtev vojnega nasilja v letih 1941-1945, med njimi tudi avtobus članov in članic društva iz Domžal, nekateri pa so se v Brestanico napotili s svojimi avti. Po krajšem koncertu domače godbe smo prisluhnili dr. Danilu Turku, predsedniku Republike Slovenije, ki je bil tudi pokrovitelj slovesnosti. Povedal je, da so poleg zaveznikov k zmagi pripomogli tudi Slovenci, katerih prihodnost bo evropska, poudaril pa tudi, da se vsi zavedamo, kako pomemben del slovenske zgodovine sega v čas druge svetovne vojne. Zavedamo pa se tudi, da razvoja brez težav ni, je dodal in navezal, da lahko Slovenci težave, o katerih se v zadnjem obdobju veliko govori - in ki po njegovem niso pretirane -premagajo. Pozval je k večji zavezi Slovencev k večji volji in odločnosti ter boljši povezanosti, da skupaj odpravimo, kar je v državi, ki končuje tranzicijo, slabega, in da vsi skupaj stopijo na pot razvoja in boljšega. V daljšem govoru je prof. Ivica Znidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, orisala dvajsetletno delo društva in podčrtala, da je novejša zgodovina slovenske izgnance prezrla in da grobov slovenskih izgnancev ne išče in ne obeležuje nihče. Poudarila je, da se je človeštvo premalo naučilo od strahot druge svetovne vojne in da se po svetu vnovič krepijo nacizem, fašizem, kseno- Še povabilo: na spominsko slovesnost na RAB gremo sept čite običajne telefonske številke in prijetno poletje vam želimo. D. I Dvajsetletnica napada na oddajnik Krvavec Vsako leto se ob obletnici raketi-ranja RTV-oddajnika na Krvavcu zbere večina zaposlenih in vsi tisti, ki sicer niso več, vendar se še zelo živo spominjajo dogodkov izpred dveh desetletij. 2. julija, v pozni dopoldanski uri, sta dve sovražni letali (JLA), zakrožili nad Krvavcem in napadli oddajnik ter ga delno onesposobili. K sreči niso bili uničeni vsi vitalni deli in tako je televizijski signal s Krvavca še naprej v svet pošiljal novice, dobre, da se slovenski narod upira zavo-jevanju agresorja, in slabe, da se to sploh dogaja. Spomnimo se, kako smo komaj čakali, da se je na TV-ekranu pojavil Jelko Kacin, ki je v danem trenutku znal najti spod- v budne besede, ki so nam lajšale tiste trenutke in krepile narodno zavest. Prijetno mi je bilo srečati ljudi, s katerimi smo si tiste usodne dni vojne delili prav vse, tudi strah in veselje, in ob koncu vojne tudi neizmerno radost in ponos, da smo dosegli to, za kar smo se sploh borili - samostojno Slovenijo. J. Gregorič Spomini na Zlato Polje med drugo svetovno vojno so oživeli na zaščito civilnega prebivalstva so potekale intenzivno. Civilna zaščita je za ogrožene občane takoj začela pripravljati lokacije za začasno nastanitev ter ukrepe za umik ogroženih. Pripravljeni so bili objekti z ustreznimi bivalnimi pogoji (postelje, spalne vreče, sanitarije, hrana, voda, zdravila). Zaradi velike nevarnosti pred letalskimi napadi je civilna zaščita takoj začela s pripravljanjem zaklonišč v stanovanjskih, vzgojno-varstve-nih in industrijskih objektih. Zagotovljena je bila dostava vode in sanitetnega materiala ter dodatna usposabljanja odgovornih oseb v zakloniščih. Vsi posamezniki, ki ste sodelovali v vojni za Slovenijo, ste nam s svojo enotnostjo, pogumom in pripravljenostjo pomagati ljudem, dokazali, da je cilj možno doseči le z usklajenim delovanjem celotnega sistema. Sistem zaščite, reševanja in pomoči je bil dobro organiziran že pred dvajsetimi leti in je tudi danes. fobija in sovraštvo, kar bi morali s skupnimi močmi ustaviti. Opozorila je na neuresničene pravice izgnancev ter se zahvalila vsem za uspešno sodelovanje ter zaželela prijeten dan v Brestanici. Sledili so pozdravi in izročitev priznanj ter priložnostnih daril vrste predstavnikov evropskih držav, ki so se tudi udeležili slovesnosti, ter kulturni program. Po končani slovesnosti smo si ogledali nekdanje hleve in druge objekte v Brestanici, kjer je bilo največje predhodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, od koder je šlo na trnovo pot izgnanstva 63.000 Slovencev, od tega 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju tretjega raj-ha, 10.000 na Hrvaško, 7.500 pa v Srbijo. Tudi domžalski izgnanci smo prispevali finančna sredstva za obnovo teh hlevov, ki naj bi pričala o usodi slovenskih izgnancev, beguncev, prisilnih delavcev in drugih žrtev vojnega nasilja v letih 1941-1945. V programu dela Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, ki jo vodi Almira Zemljič, je tudi tradicionalni obisk enega izmed območij nekdanje Občine Domžale, ki je še posebej znano iz druge svetovne vojne. Člani in članice organizacije se namreč zavedajo, da se na dogodke iz tega časa ne sme pozabiti, še več, vrednote NOB morajo tudi v prihodnje živeti in postati pomemben del naše družbe. Člani in članice so se v prijetnem sobotnem jutru najprej zapeljali do Podgore pri Zlatem Polju - do grobišča z imeni 50 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja z območja Zlatega Polja. V prijetni družbi predsednika zlatopoljske borčevske organizacije, Vinka Jerasa, praporščaka občinskega združenja za vrednote NOB Lukovica, Marjana Križmana, ter Jožeta Zupančiča, praporščaka gostiteljev in drugih so se poklonili padlim, ki jim je na spomenik domača borčevska organizacija leta 1959 zapisala: »Poljubljali smo v smrti to zemljo,/ ki ni nikjer je lepše pod zvezdami./ Kot nam naj vam srce gori za njo,/ naš duh naj v vas živi in naj jo brani. Po pozdravnih besedah Almire Ze-mljič, ki je na kratko predstavila tudi program spominskega dne v Zlatem Polju, je v daljšem nagovoru Vinko Jeras predstavil dogodke v Lukovici in Zlatem Polju, posebej pa so prisotni prisluhnili njegovi pripovedi o dogodkih prve dni avgusta 1942. leta, ko so Nemci v zlatopoljskih vaseh požgali 72 hiš in 52 gospodarskih poslopij, v izgnanstvo pa odpeljali več kot 200 domačinov. Povedal je, da je v partizane s tega območja odšlo 66 borcev in bork, od katerih je več kot polovica darovala življenja za domovino. Posebej je poudaril, da bi nas tudi danes morale na vsakdanjih poteh voditi plemenitost, požrtvovalnost, vztrajnost, predanost, patriotizem, prav tako kot borce in borke v vojni. Ker so se ob začetku leta 2011 dogovorili, da se prav ob vseh slovesnostih in srečanjih spomnijo tudi ustanovitve Osvobodilne fronte pred 70 leti 27. aprila v Ljubljani, so tudi tokrat v Zlatem Polju obudili spomine na enega najpomembnejših dogodkov v slovenski zgodovini. Član vodstva krajevne organizacije Ivan Zeleznik se je sprehodil skozi zgodovino slovenskega naroda in posebej poudaril, da ostaja nesporno dejstvo, da je bila OF tista, ki je leta 1941 zbrala pravo pot ter skupaj z drugimi narodi Jugoslavije in z drugimi državami leta 1945 postala zmagovalka v boju z nacizmom in fašizmom. Svoj govor pa končal z besedami: »Zato je naša dolžnost, da ne pozabljamo in ne pozabimo tistih dogodkov in da o njih spregovorimo tudi našim zanamcem.« Prvo srečanje s prijaznimi prebivalci tega lepega dela sedanje Občine Lukovica je zaključila Anka Cerar, članica vodstva krajevne organizacije, ki je prebrala dve pesmi pesnice Jelke Podgoršek, v katerih se je spomnila prav najbolj tragičnih dogodkov v Zlatem Polju med drugo svetovno vojno. Po obisku in krajšem druženju v prostorih doma Športnega društva Zlato Polje, kjer je bilo dovolj časa tudi za pogovore o časih izseljeništva in borbe proti okupatorju, pa tudi skupnem življenju v eni občini, so vsi prisotni obiskali še Brezovico ter se zaustavili ob grobišču z obeliskom, kjer je po- kopanih 33 neznanih borcev, ki so jih po vojni prenesli iz Črnega Grabna in okolice. Tu so udeleženci prisluhnili partizanu Mihu Bernotu, ki je pred kratkim praznoval 90. rojstni dan in je pred leti skupaj z drugimi vodil posebno komisijo pri borčevski organizaciji, ki je skrbela za pot, ki jo je v obujanju spominov na partizanske poti prehodilo na tisoče starih in mladih. Obudil je spomine na partizansko spominsko pot, ki vodi po celotnem območju nekdanje Občine Domžale. Čudovit razgled je omogočil, da je udeležencem podrobno predstavil del spominske poti, na kateri spominska obeležja, spomeniki in posamezne postaje seznanjajo pohodnike o dogodkih med drugo svetovno vojno, ki jih ne bi smeli nikoli pozabiti. Ob tem naj zapišem, da je bila med udeleženci prijetnega srečanja še ena devetdesetletnica -Frančiška Huth, pa tudi, da so bili najstarejših udeležencev vsi prisotni še posebej veseli, kot so se razveselili še dveh pesmi Jelke Podgoršek, ki jih je tudi pred spominskim obeležjem na Brezovici recitirala Anka Cerar. Tako je prijetno sobotno dopoldne minevalo v obujanju spominov na drugo svetovno vojno in veliko trpljenje vseh prebivalcev zlatopoljskih vasi, v spoštovanju vseh, ki so darovali svoja življenja in trpeli v taboriščih. Minevalo pa tudi v prijetnih srečanjih ljudi, ki cenijo vrednote NOB, v pogovorih in spominih, ki ne bodo zbledeli. Kar težko se je bilo posloviti od prijaznih ljudi, ki še niso pozabili, da je največkrat za prijeten dan dovolj prijazen sprejem, topel stisk rok, veliko prijetnih spominov na nekdaj skupno življenje v eni občini ter spoznanje, da smo ostali tovariši in prijatelji. »Iskrena hvala, spoštovani prijatelji iz Zlatega Polja, za čudovito preživet dan, poln spominov in tovarištva,« je najin pogovor sklenila Almira Ze- mljič, predsednica Krajevne organizacije za vrednote NOB Simona Jenka Domžale, ki se ob tej priložnosti še posebej zahvaljuje predsedniku Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Zlato Polje ter obema praporščakoma, Marjanu Križmanu in Jožetu Zupančiču. Vera Vojska Srečanje vojnih invalidov Slovenije v Gornji Radgoni 28. maja 2011 se je v Gornji Radgoni v hali A Pomurskega sejma odvijalo že 12. srečanje vojnih invalidov Slovenije, družinskih članov padlih v vojnah in umrlih vojnih invalidov ter njihovih svojcev. Organizator srečanja je bila Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, ki je ob tej priložnosti obeležila 20. obletnico samostojnosti Slovenije in 70. obletnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda . Srečanja so se poleg ostalih društev iz vse Slovenije udeležili tudi člani Društva vojnih invalidov Domžale, v prisotnosti predsednika društva Jožeta Brodarja in podpredsednika Cirila Roglja. Uradni del srečanja s pozdravnimi govori je potekal od 11. do 12. ure. Dobrodošlico je izrazil eostitelj, župan Občine Gornja Radgona in poslanec državnega zbora Anton Kampuš. Spregovoril je tudi predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije tovariš Ivan Pivk, ki je zbranim orisal delovanje društev vojnih invalidov Slovenije, povezanih v Zvezo društev, finančne težave pri financiranju teh društev in problematiko staranja vojnih invalidov, potreben je delovni, aktivni podmladek. Na govorniškem odru se je pridružil še prvi predsednik države Slovenije Milan Kučan, ki je govoril o sedanjem stanju naše vlade in na splošno o življenju in delu vlade in parlamenta. Nujno bo potrebno nekaj postoriti za izboljšanje življenja vseh naših državljanov, je povedal. Vsi govorci so bili deležni burnih aplavzov zbranih. Za razvedrilo je poskrbel mešani pevski zbor DVI Bežigrad-Ljubljana s spremljavo na harmoniko, z recitacijami in po končanem uradnem delu še s plesom zadovoljnih plesalcev pod taktirko ansambla, ki je trajal vse do poznih popoldanskih Za vse udeležence srečanja sta bila zagotovljena bograč in prekmurska gibanica, ob tem pa brezalkoholne in alkoholne pijače - po želji po zmerni ceni. Avtobusni prevoz za udeležence DVI Domžale je krilo društvo, ostalo pa posamezniki. Organizacijo srečanja, kulturni in zabavni program, najem dvorane, varovanje in zdravstveno oskrbo je krila ZDVIS. Zadovoljni smo se poslovili od prijaznih Radgončanov in se v popoldanskih urah vračali nazaj v Domžale. Za nekaj časa smo se ustavili tudi v Vojniku pri Celju - pred Špesovem domom. Tu smo obiskali našega dolgoletnega člana, družinskega člana po ženi vojni invalidki, 88-letnega Miha Barbiča iz Domžal, ki biva v domu starejših od lanske preživete kapi. Našega obiska je bil vesel, z njim smo malo pokramljali in ob našem nenajavljenem obisku je nastala skupna gasilska fotografija. Ob povratku smo se mimogrede ustavili še na Trojanah, kot vedno željni svežih krofov, kavice in osvežitve. Jože Novak 8 društva 24. JUNIJ 20II - prejemnik • «v« najvišjega ribiškega odlikovanja Tudi letos so ribiči Ribiške družine Bistrica Domžale pregledali svoje delo, uspehe in težave na rednem letnem zboru članov. Družina deluje že 57 let in upravlja z vsemi vodami v porečju Kamniške Bistrice, od Trojan do Češnjevka, izvira Kamniške Bistrice do Save. V svojih vrstah ima 311 članov in 22 mladincev. Zbora sta se udeležila tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije, Borut Jerše, in predsednik Zveze ribiških družin Ljubljana, Slavko Lasnik, ter delegacija iz zamejskega Kluba koroških ribičev iz Avstrije. Zbor je vodil Eduard Špendl, tajnik v ribiški družini. Ribiči so se najprej poklonili spominu v preteklem letu preminulim članom: Stanetu Homarju, Janezu Koviču in letos preminulemu Antonu Klemenu - nekdanjemu predsedniku RZS. Sledila so izčrpna poročila vseh organov in statistični pregled gospodarjenja z ribolovnimi revirji in ulovom rib v letu 2010. V gojitvene potoke je bilo vloženo 48.000 mladic potočne postrvi. Po dvoletnem vzrejnem ciklusu je bilo izlovljeno in vloženo v ribolovne revirje 6.684 kosov potočnih postrvi in 1.300 kg konzumnih postrvi, največ šarenke. Družina ima v upravljanju tudi 18 ribnikov in jezer, v katere letno vložijo še okrog 10.000 kg gojenih krapov. Da z velikim ribiškim okolišem uspešno upravljajo in postorijo vse, kar je potrebno po Ribiško gojitvenem načrtu in etnih planih, morajo člani vsako leto opraviti kar okrog 6.000 delovnih ur. Zato je prav, da najzaslužnejši prejmejo tudi kakšno priznanje. ' etos ie bilo še posebej slovesno. Jože žlebir je za svoje dolgoletno uspešno delo in zasluge prejel plaketo RZS. Predsednik ribiške družine Rajko Bajec pa je prejel najvišje ribiško odlikovanje - plaketo Ivana Fran-keta, ki jo podeljuje RZS za izjemne zasluge v razvoju slovenskega sladkovodnega ribištva. Prepričani smo, da ni bilo ribiča, ki bi temu nasprotoval. Rajko Baj^c je ribič že od otroških let. Ze njegov oče je bil ribič in ustanovni član te družine. Rajko ga je z veseljem spremljal na njegovih pohodih ob Rači, Radomlji, Kamniški Bistrici, še posebej rad pa ob Drtijšči-ci. Izredno delaven in navdušen je kmalu prevzemal zahtevnejše naloge, bil je vodja izlovnih ekip, ribiški čuvaj, gospodar, šofer, predsednik pododbora Domža-e in član upravnega odbora. Ves čas pa iskren naravovarstvenik. Nikoli mu ni bilo vseeno, kakšne vode imamo, kako se počutijo ribe in drugi prebivalci obvodnih ha-bitatov. Posebej ostro se je ves čas boril proti brezvestnim onesnaževalcem voda in narave. Zato je bilo samo po sebi umevno, da je irevzel vodenje ribiške družine. jen predsednik je že 27 let. Ves ta čas jo uspešno vodi in skrbi, da se v njej dobro počutijo njeni člani in tudi vse ribe. pNr TURISTIČNO DRUSTVO RADOMLJE Izobraževanje in piknik Aprila letos je bilo na občnem zboru TD Radomlje izvoljeno novo vodstvo društva. Da se predstavi svojim članom, jim je poslalo obvestilo s predvidenim dogajanjem in načrtovanim delom v letu 2011 ter s povabilom na piknik in prikaz odstranjevanja in uničevanja invazivnih rastlin. nia 1 V s Z Rajkom se priznanja veselimo tudi njegovi ribiški tovariši, saj je to tudi priznanje za naše delo pod njegovim vodstvom. Ponosni smo, da je naš predsednik prejel to veliko priznanje, s katerim se lahko pohvali le malo ribičev. soboto, 11. junija, smo se ob 14. uri zbrali na večnamenskem prostoru ob tenis igriščih na škrjančevem. Moški so pripravili manjšo deponijo s črno folijo. Sledilo je teoretično in praktično spoznavanje japonskega dresnika, (japonskega bambusa) kanadske zlate rozge, žlezave nedotike in pelinolistne ambrozije. Vse te rastline so namreč že skoraj prekrile bregove naše lepe Kamniške Bistrice. Če jih ne bomo zatrli zdaj, bodo one požrle vse ostalo rastje in se razsejale povsod, kjer ni redno košeno. TD je že lani pokazalo, da se jih da z majhnimi sredstvi odstraniti, in kjer je volja, je tudi moč! Igor Kuzmič v popolni zaščitni opravi nas je torej seznanil z inva-zivnostjo teh rastlin in z zaščitno opremo, s katero se jih moramo lotiti, kar velja predvsem za aler-geno ambrozijo. Nato pa je, skupaj parke in vrtove, in z gozdarjem Anžetom Knificem, pokazal, kako se odstranjuje japonski dresnik. Tega je največ, je najvišji in razvejan, najbolj agresiven, ima globoke in razpredene korenine, iz katerih na gosto izraščajo nove in nove rastline. Mlajša stebla so izpulili, debelejša pa posekali z mačeto, s srpom, s koso in s kosilnico na nitko. Kosilnica ni bila kos debelim steblom, saj so preveč gosto raščena eden ob drugem, pač pa se je kosa izkazala kot najbolj učinkovita. Z njo so pokosili veliko rastišče dresnika in ga na prikolici odpeljali do pripravljene deponije, da se posuši. Najbolje je, da se suhega sežge. Strnišče so pokrili s črno folijo, da se ne bi ponovno razbohotil. Mimogrede smo populili tudi precej žlezavih nedo-tik, a koliko jih je še ostalo! Da ne govorimo o japonskem dresniku. Potrebno bo še takšnih akcij! Sicer pa pomaga samo košnja, košnja in ponovno košnja! Prijetno utrujeni smo posedli ob žerjavici, na kateri je novi predsednik TD Peter Zvonc medtem že spekel prve dobrote z žara, tudi za vegetarijance se je kaj našlo. Ni manjkalo niti osvežilne pijače, ohlajene v vedno bistrejši Kamniški Bistrici. Imeli smo se lepo. Zlatka Levstek Eduard Špendl z Davorjem Pernjakom, ki ureja LIONS KLUB DOMŽALE Društvo Lipa promovira domžalske turistične zanimivosti Univerza za tretje življenjsko obdobje, društvo Lipa, vsako šolsko leto načrtuje sodelovanje z drugimi slovenskimi univerzami in združenji ljudi v tretjem življenjskem obdobju. V šolskem letu, ki se končuje, smo najprej obiskali naše kolege v Škofji Loki. Pokazali so nam zanimivosti svojega mesta, spoznali smo izjemno urejeno zgodovinsko zbirko v loškem gradu in bližnjo cerkev Crngrob, biser naše sakralne arhitekture. Naš drugi obisk je bil pri naših kolegih v Ajdovščini. V njihovi družbi smo si ogledali ostanke nekdanje rimske utrdbe, na kateri je nastalo sedanje sodobno mesto, odprli pa so nam tudi vrata Pilonove galerije z bogato zbirko njegovih del. Na gričku sredi Vipavske doline smo spoznali veličino nekdanjega mesta Vipavski križ, ki je danes le ena manjših vasic, a v svojem jedru skriva mnoge zgodovinske zanimivosti. V tem mesecu so nas obiskali člani »tretje univerze« iz Murske Sobote. Menili smo, da jim tudi mi lahko veliko povemo o našem mestu, saj imamo prav tako kot druga slovenska mesta bogato kulturno dediščino, ki v prvi vrsti temelji na slamnikarstvu. Sprejeli smo jih pri dimniku pred trgovino Mercator. Prostor je primeren za »povest« o slamnikarstvu, pod katerim se skriva delo pridnih rok naših prednikov, ki so že pred 200 leti s svojo spretnostjo pletenja slamnatih kit in iz njih sešitih slamnikov naredili Domžale prepoznavne v velikem delu Evrope in tudi v Ameriki. Tu smo jim lahko povedali »zgodbe« nekdanje tovarne Univerzale in slamnikarske tovarne, predhodnice tovarne Toko Domžalski Lionsi zbiramo rabljena očala ter usodo slamnikarske tovarne na makadamskem parkirišču ob nekdanji trgovini Vele. Skupaj smo se sprehodili do gasilskega doma, ki je prav tako »spremljevalec« nekdanje slamnikarske industrije. Vstopili smo v Godbeni dom, kjer so naši obiskovalci poleg ogleda razstave Lipinih likovnikov spoznali tudi nekaj vsebine o domžalskem družabnem življenju. Tega je ustvarjala domžalska godba, ustanovljena s podporo takrat že premožnejših tovarnarjev. Sprehodili smo se še skozi park ob občinski stavbi, ki prav tako kot mnoge druge stavbe skriva slamnikarsko zgodovino. Prijeten razgovor v prostorih Lipe za slovo je utrdil vezi z našimi obiskovalci. Veseli so bili, da so lahko spoznali naše mesto in nas za slovo povabili na spoznavanje njihovih prekmurskih ravnic. Obljubili smo jim, da zagotovo pridemo prav kmalu. Jožica Polanc Poleg številnih drugih aktivnosti, ki so namenjene preventivnemu zdravljenju vida ter pomoči slepim in slabovidnim, slabovidnim ljudem pomagamo tudi z zbiranjem, recikliranjem in razdeljevanjem rabljenih očal. Lionsi po svetu to akcijo vodijo že več kot 80 let. Zbrana rabljena očala so namenjena predvsem slabovidnim otrokom in odraslim v manj razvitih deželah sveta. Pri zbiranju in pakiranju očal, ki jih ljudje iz različnih razlogov ne potrebujejo več, pozorno skrbimo, da so ta nepoškodovana in tako še vedno uporabna. V Lions klubu Domžale smo na tem področju aktivni že od leta 2008, sedaj pa smo k sodelovanju povabili tudi optike in rabljena očala zbiramo tudi v njihovih prostorih. S ponosom lahko povemo, da smo uspeli zbrati že več kot 700 kosov. Optiki, ki so se prostovoljno odločili ponuditi svoje lokacije za zbiranje starih očal so naslednji: OPTIKA BISTRA DOMZALE - Visus d.o.o., OPTIKA AVSEC - Domžale, OPTIKA MARTINA ŠKOFIC s.p. - Domžale, OPTIKA TOMAZ ŠIMENC s.p. - Ljubljana, OPTIKA DOLINŠEK HELENA s.p. - Domžale, OPTIKA VID, BENDA MILENA s.p. - Radomlje, OPTIKA OCULUS -Kamnik, OPTIKA BRIGITA s.p. - Vir pri Domžalah, OČESNA OPTIKA Likeb Ternik d.o.o. - Mozirje, SIMPSS d.o.o. - Ljubljana. Če imate doma očala, ki jih ne potrebujete več, so pa še vedno uporabna, bomo zelo veseli, če jih boste prinesli v eno izmed zgoraj navedenih optik. Vsem, ki boste kakorkoli darovali, se Lions klub Domžale že vnaprej najlepše zahvaljuje, saj boste s tem prispevali k uresničevanju našega gesla: WE SERVE - POMAGAMO. www.lions-domzale.si Boštjan Pavlič Predstavnika OPTIKE ŠKOFIC Domžale, optika Jerca Movrin in Janez Škofic s predsednico LK Domžale 2010/2011, go. Janjo Gregorc (v sredini). Foto: Boštjan Pavlič, LK Domžale Predstavnik OPTIKE BISTRA Domžale, optik Mario Kolac, in nekdanji predsednik LK Domžale, Igor Seme. Foto: Boštjan Pavlič, LK Domžale Pri Lovski koči Mengeš V petek, 10. junija 2011, smo imeli člani Društva Sožitje Mengeš tradicionalni piknik, tokrat pri Lovski koči Mengeš. Člani društva se trudimo, da organiziramo dejavnosti glede na želje in zmožnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju. Najpomembnejše so aktivnosti, ki spodbujajo, razvijajo ali ohranjajo znanja, spretnosti in veščine, ki zagotavljajo večjo samostojnost in veljavo vsakega posameznika v družbi. Zelo pomembna so tudi družabna srečanja. Srečamo se z znanci, prijatelji, ohranjajo se stiki, sklepajo prijateljstva, izmenjujejo informacije. Našemu piknikovanju sta se pridružila župan in podžupan Občine Mengeš, Franc Jerič in Jože Vahtar, ki sta nam zaželela lepe počitnice, prav tako sta vsem spodbudne besede namenili naša predsednica, mag. Tatjana Novak, in predsednica Zveze Soži- tje, dr. Katja Vadnal. Pravo veselje je med člani povzročil slonček Bansi, maskota RTV-Slovenija, ki je s svojim obiskom popestril dogajanje, med posamezniki pa vzpodbudil, da so pokazali svoje pevske talente. Druženje smo po- Vseživljensko učenje v okviru zveze Sožitje - seminar za dekleta in fante V okviru Zveze Sožitje vsako leto potekajo seminarji za vseživljenj-sko učenje oseb z motnjo v duševnem razvoju. Na seminarju za dekleta in fante, ki je potekal od 27. do 29. maja 2011 v Ljubljani in Domžalah, so udeleženci poslušali teme o spolnosti, higieni intimnih delov in skrbi za samega sebe v celoti. Seminar je vodila Vilma Novak, babica, ki je poskrbela, da je bil seminar zanimiv in nekaj posebnega tudi zaradi ostalih dejavnosti, ki so popestrile strokovne vsebine. V soboto je brezplačen prevoz iz Ljubljane v Domžale ter nazaj omogočil g. Vuk, za varno vožnjo je poskrbel g. Janez, majčke je preskrbel Marjan Lebeničnik, Božo Stupica je vse z navdušenjem popeljal v jamski svet Zelezne jame in omogočil ogled Jamskega muzeja, druženje pa se je zaključilo v Športnem konjeniškem društvu Valentin v Stobu. Vsak se je preizkusil v jahanju, za marsikoga je bila to prva izkušnja s konjem, vendar sta gospe Meta Pirnat Radovič in Maja Kokalj prav vse navdušili, da so se zavih- teli v konjsko sedlo. Da je bilo še bolj zanimivo, je France Florjančič vpregel konje in vse popeljal s ko- čijo. Gospa Meta je tudi poskrbela, da so bili polni želodci, večer pa se je zaključil s športnimi igrami, ki jih je vodila Olga Šraj-Kristan. Vsi udeleženci so za sodelovanje dobili nagrade in popoldne se je prehitro prevesilo v večer. Za nove izkušnje in dogodivščine vsem, ki so omogočili prijeten dan, iskrena hvala. Mag. Tatjana Novak pestrili še s srečelovom, da pa ni manjkalo plesa in odlične glasbe, so poskrbeli fantje Moravški trio z veselimi zvoki. Kako smo preživeli popoldne, si oglejte v fotogaleriji. Metka Mestek 24. JUNIJ 20II društva 9 PGD DOB 32. tekmovanje za Prehodni pokal KS Dob Prostovoljno gasilsko _ društvo Dob je 4. junija 2011 v Športnem parku Dob organiziralo 32. tradicionalno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Dob. V vseh teh letih je nastopilo 992 desetin iz celotne Slovenije, od tega 784 moških desetin in 208 ženskih desetin. Najhitreje izvedeno vajo z motorno brizgalno so naredili člani PGD Dob 2 z časom 32,6 sekunde, s 33 sekundami pa sta jo naredili društvi PGD Štrekljevec in PGD Šmartno na Pohorju v letu 2002. Prehodni pokal KS Dob so osvojili v trajno last naslednja društva: 1988 člani PGD Dob, 1995 člani PGD Dob 2, 2006 člani PGD Dob 4, 2001 ženski prehodni pokal PGD Hajdoše, 2010 ženski prehodni pokal PGD Dob, 2011 člani PGD Dob 4. V letošnjem letu je nastopilo 20 desetin v moški in ženski konkurenci. Tekmovalni disciplini sta bili dve vaji z motorno brizgalno, za rezultat se je upoštevala boljše izvedena vaja. Igrišče v športnem parku v Dobu je odlično vzdržalo in nudilo enake tekmovalne pogoje vsem nastopajočim desetinam. Razglasitev rezultatov je potekala na prireditvenem prostoru pred KS Dob. Za prva tri mesta v posamezni kategoriji za 32. pokal KS Dob so pokale in kolajne podelili predsednik KS Dob Jurij Mila-novič, poveljnik PGD Dob Pavle Vojska in poveljnik GZ Domžale Matjaž Merkužič. V kategoriji članov j^ nastopilo 14 desetin, člani PGD Dob 4 so osvojili prehodni pokal KS Dob za moške v trajno last: 1. mesto člani PGD Dob A-4, 2. mesto člani PGD Dob A-6, 3. mesto člani PGD Rova A-2. V kategoriji članic je nastopilo 6 desetin: 1. mesto članice PGD Dob-A, 2. mesto članice PGD Studenec, 3. mesto članice PGD Ču-šperk-A. Predsednik PGD Dob Luka Pu-šnik je vsem desetinam čestital za dosežene rezultate in jih povabil prihodnje leto na 33. tekmovanje za prehodni pokal KS Dob ter vse članice in člane povabil, da se po-veselijo ob zvokih ansambla Zupan, katerega donator je bila avto-šola Maselj iz Doba, za kar se mu PGD Dob iskreno zahvaljuje. Po razglasitvi rezultatov je potekal zabavni del. Celotni izkupiček od veselice je namenjen za humanitarno dejavnost in gradnjo novega gasilskega doma, saj je obstoječi gasilski dom premajhen, da bi vanj lahko postavili sodobno gasilsko tehniko, ki jo po kategorizaciji gasilskega društva nujno potrebujemo za svoje delovanje. Na prireditvenem prostoru je bila predstavljena tudi nova pridobitev PGD Dob, podvozje MAN za novo sodobno gasilsko vozilo GVC 16/25. Vsem donatorjem in sponzorjem, ki so nakazali finančna sredstva do 14. junija 2011, in sicer: Cim d.o.o, Drolka Janez s.p., GZ Domžale, Rogelj Gregor s.p., Kovič d.o.o. Dob, Dobravc transport d.o.o., Verpex d.o.o., Kalcer d.o.o., Mg inštalaterstvo d.o.o. in Prašnikar Stanka, se iskreno zahvaljujemo za finančna sredstva, saj so nam tako omogočili omenjeno prireditev. Stanko Grčar Gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal V soboto, 11. junija, smo člani PGD Domžale - mesto organizirali že 17. gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal, ki je potekalo na nagometnem stadionu v Domžalah. Skupno je tekmovalo 40 desetin, od tega 13 ženskih. Tekmovanja se je udeležila tudi ženska desetina iz pobratenega društva DVD Koprivnica. V ženski konkurenci je zmagala desetina PGD Dob 4, pri moških pa je prav tako zmagovalna desetina PGD Dob 6. Zmagovalnima desetinama je medalje podelil župan Toni Dra-gar, ki je tudi pozdravil in pohvalil vse tekmovalce ter jim zaželel še veliko uspehov v bodoče. Vzporedno je potekalo tudi člansko občinsko tekmovanje GZ Domžale, kje so člani B našega društva zasedli odlično 2. mesto in se tako uvrstili na regijsko tekmovanje. Za uspeh jim čestitamo. V dopoldanskem času je potekalo mladinsko gasilsko občinsko tekmovanje GZ Domžale, kjer sta sodelovali pionirska in mladinska desetina našega društva. Obe desetini sta dosegli odlično četrto mesto, za kar vsem tekmovalcem vsi iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov. Popoldan se je počasi prevesil v večer in vsi skupaj smo uživali v prijetnem pogovoru. Počasi smo se poslovili in zadovoljni odšli vsak na svoj konec. Člani PGD Domžale - mesto še enkrat čestitamo vsem tekmovalcem in zmagovalcem ter vse skupaj pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ, Sonja Pavlišič PGD Domžale - mesto V Kočevju bo julija plapolal olimpijski ogenj! Slovenski gasilci so se v letošnjem letu znašli pred zahtevno in odgovorno nalogo. Mednarodna gasilska organizacija CTIF jim je namreč zaupala organizacijo 18. mladinske gasilske olimpijade, ki bo potekala od 17. do 24. julija 2011 v Kočevju. Na olimpijadi bo sodelovalo 45 enot mladink in mladincev iz 23 držav, kar pomeni navzočnost več kot 600 mladih tekmovalk in tekmovalcev, ki bodo v našo državo prispeli v spremstvu mentorjev, sodnikov ter navijačev. Slovensko gasilstvo bodo na tekmovanju zastopale tri enote, ki so si to pravico priborile na izbirnem tekmovanju, in sicer mladinci in mladinke iz PGD Pameče-Tro-blje ter mladinke iz PGD Zbilje. Gasilsko tekmovanje GZ Domžale 2011 Gasilska zveza Domžale je v sodelovanju z PGD Domžale mesto v soboto, 10. junija 2011, izpeljala izbirno gasilsko mladinsko in člansko tekmovanje ter tekmovanje poklicnih gasilcev GZ Domžale. V dopoldanskem času je bilo izpeljano mladinsko tekmovanje, ki se ga je skupno udeležilo 22 ekip, od tega 11 desetin pionirjev in 3 desetine pionirk, z vajo z vedrovko, štafeto na 400 metrov in razvrščanjem, 6 desetin mladincev in 2 desetini mladink pa se je pomerilo v naslednjih vajah: vaji z ovirami za mladince, štafeti na 400 metrov in razvrščanju. Razglasitev rezultatov je bila ob 12. uri, najboljše desetine pa so bile: kategorija 1. mesto 2. mesto 3. mesto ČLANI A Dob 6 Rova 1 Jarše-Rodica 2 ČLANICE A Dob A-1 Rova Dob A-2 ČLANI B Žeje-Trojica Domžale - mesto Študa ČLANICE B Homec 3 kategorija 1. mesto 2. mesto 3. mesto PIONIRJI Homec 1 Žeje-Troji-ca 1 Ihan 1 PIONIRKE Dob Ihan Vir MLADINCI Rova Homec Jarše-Rodica MLADINKE Dob Vir / movanje, ki se ga se je udeležilo 35 desetin članic in članov GZ Domžale v naslednjih disciplinah: vaja z motorno brizgalno, štafetni tek in razvrščanje. Istočasno je poleg tekmovanja GZ Domžale potekalo tudi gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal. Rezultati najboljših desetin GZ Domžale pa so naslednji: V popoldanskem času je bilo izvedeno člansko tek- V kategoriji poklicnih gasilcev je nastopila desetina poklicnih gasilcev CPV Domžale Helios in osvojila prvo mesto. Prve tri desetine v vsaki kategoriji in desetine, ki so dosegle predpisano normo GZ Slovenije, so se uvrstile na izbirno regijsko tekmovanje, ki bo izpeljano v jesenskem času. Stanko Grčar »i ifc 4 TRADICIONALNO SREČANJE STAREJSIH FOLKLORNIH SKUPIN Domžalčani so spet plesali v Bistrici ob Dravi Slovenski gasilci so od leta 1992 polnopravni in zelo aktivni člani mednarodne gasilske organizacije CTIF, ki združuje gasilce iz 50 držav in se lahko pohvali z več kot stoletnim delovanjem. Pod okriljem CTIF poteka vsake štiri leta gasilska olimpijada za članice in člane, vsaki dve leti pa mladinska gasilska olimpijada. Spomini na dosedanja tekmovanja so izjemno lepi zaradi številnih odmevnih uvrstitev naših enot - v času samostojnosti Republike Slovenije so v različnih kategorijah osvojile kar 14 naslovov olimpijskih prvakov, med njimi tri v konkurenci mladink. In prav zaradi odmevnih uspehov naših predstavnikov je CTIF organizacijo letošnje mladinske gasilske olimpijade zaupala Gasilski zvezi Slovenije. Tekmovalne enote mladink in mladincev, ki se bodo med seboj pomerile v vaji z ovirami in štafeti na 400 m z ovirami, bodo teden dni nastanjene v šolskih učilnicah. V času olimpijade bo poleg tridnevnih treningov in tekmovanja organizirana vrsta spremljevalnih prireditev. Poleg uradne otvoritve in zaključka tekmovanja, ki se ju bodo udeležili nekateri najvišji predstavniki države na čelu s predsednikom dr. Danilom Tiirkom, naj omenimo izlet za vse udeležence, razstavo in predstavitev sodelujočih narodov ter več sprejemov in družabnih srečanj za udeležence. Ker gre za velik in organizacijsko zahteven projekt, so bili imenovani častni in organizacijski odbor ter delovne skupine, ki aktivno sodelujejo pri pripravi mladinske gasilske olimpijade. Izdelana je tudi celostna podoba olimpijade, katere maskota je Medo Florjan. Ponuja se torej priložnost, da si ogledate nastope najboljših mladinskih gasilskih enot, zato vas organizatorji vabijo, da se pridružite številnim gledalcem, ki jih julija pričakujejo v Kočevju. Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ruše, in Folklorna skupina Bistrica ob Dravi sta letos trinajstič organizirali srečanje veteranskih in upokojenskih skupin Slovenije. Ta srečanja so zelo odmevna in zadnja leta se je število udeležencev gibalo okrog dvajset skupin. Zaradi vse večjega odziva organizatorja že nekaj let prirejata dvodnevna srečanja in tako omogočata vsem prijavljenim, da se pojavijo na odru. Tudi letos je srečanje potekalo v znani dvorani Doma kulture v Bistrici ob Dravi, v soboto, 4. junija, in v nedeljo, 5. junija. Na odru se je v dveh dnevih zvrstilo 22 skupin s 540 udeleženci - plesalci in glasbeniki. Folklorna skupina Groblje iz Kulturnega društva Groblje, ki jo vodi Nevenka Unk-Hribovšek, je v treh letih in pol obstoja dala že več kot štirideset nastopov. Za njeno četrto udeležbo v Bistrici je skupina pripravila splet koroških plesov Plesi iz Roža, Podjune, Zilje, avtorice Nevenke Unk-Hri-bovšek, za katero je glasbo priredil Ivan Trstenjak. Poustvarjene plese so nekoč plesali na ohcetih. Na odru so se pojavili vsi člani skupine. Devet plesnih parov je zaplesalo ob popolni godčevski zasedbi. Letošnji vodilni motiv je bilo več-glasno ljudsko petje, pa so Dom-žalčani, predvsem po zaslugi učiteljice petja, dr. Urše Šivic, dobro in doživeto zapeli triglasno pesem Jutranjica. Po nastopih skupin sta organizatorja imela sestanek z mentorji udeležencev. Sestanku sta prisostvovala podžupanja Občine Ruše in občinski svetnik za kulturne dejavnosti. Pogovor je tekel o kvaliteti nastopajočih skupin, postavitvah, kostumski podobi in glasbeni spremljavi. Domžalčani so se s predsednikom Tonetom Košenino podali na pot z avtobusom. V soboto, 4. junija, so po kratkem postanku v Tepa-njah v prekrasnem vremenu, po štajerski avtocesti in po lokalni cesti prispeli na cilj. Sprejela jih je Anita Polak, predsednica KUD Svoboda iz Bistrice ob Dravi in jim dodelila vodički. Po namestitvi v garderobo so se udeležili vaških iger: potrebno je bilo hitro orobkati koruzo in prežagati hlod ter nacepiti polena. Naša ekipa je zasedla prvo mesto! Ob prigrizku in osvežitvi so se nadaljevala pozdravljanja z znanci, petje in ples. Nastopi na odru so se pričeli ob 16. uri. Prireditev je počastil župan Občine Ruše, ki je pozdravil nastopajoče. Naši plesalci so bili na vrsti peti. Komaj so sestopili z odra, se je že pripravljala nevihta, pa so pohiteli s preoblačenjem in spravljanjem kostumov v avtobus. Komaj so bili gotovi, se je vlila prava poletna ploha. Na koncu nastopov se je gospa Zvezdana Remšak v imenu organizatorjev zahvalila vsem skupinam za udeležbo ter jim je podelila priznanja. Franci Hribovšek Praznovanje na vasi Prijazni vaščani, dobri sosedski odnosi, prijateljstvo ter druženje. Z vsem tem se lahko pohvalijo va-ščani v zgornji Krtini pri Dobu. Proslavljajo in slavijo prav vsako novo ulično doživetje. Ob okroglih obletnicah - rojstnih dneh, si postavljajo mlaje, nežnemu spolu pa zadnje čase tudi cvetoče vrtnice, ki mimoidočim naznanjajo praznovanje vaščana oziroma vaščanke. Navada je, da slednje krasi slavljenčevo hišo toliko dni, kolikor let je napolnil. Se pa znajo skupaj poveseliti tudi, ko mlaj podirajo. Na predprvomajski večer so se poveselili in združili praznovanje 80. rojstnega dne vaščana Pavleta Osolnika s kurjenjem prvomajskega kresa. Skupaj poskrbijo, da ob takšnih priložnostih ne manjka dobrot, zato se določene obveznosti kar porazdelijo. Mize pa so vedno obilno obložene tudi s pecivom in sladkimi izdelki pridnih ženskih rok. Tokrat so si privoščili tudi odličen prvomajski golaž, ob katerem ni manjkalo točenega piva. So se pa složno poveselili tudi naslednji dan, ko je bilo potrebno tudi pospravilo in čiščenje, sicer pa je tudi to del njihovega druženja. Naj povem tudi to, da mnogokrat organizirajo piknike, privoščijo pa si tudi prijetne izlete s turistično ladjico po Ljubljanici. Lahko so vzgled mnogim, tako na ulici kot na vasi. Tone Habjanič 10 domžale 24. JUNIJ 20II Sv. Trojica iz ptičje perspektive KNJIŽNA NOVOST Domžale med nebom in zemljo v knjižni obliki Domžale bodo to poletje dobile nadvse zanimivo knj'igo, ki j'o j'e pripravil fotograf, novinar in publicist Primož Hieng. Gre za poglede iz ptičje perspektive, zato tudi naslov knjige Domžale - med nebom in zemlj'o; predvidoma bo izšla v začetku avgusta 2011. Hieng j'e v treh poletih s helikopterjem Letalske policijske enote fotografiral praktično vse predele domžalske občine, kraje, vasi in zaselke, gradove in cerkve ter druge zanimive točke. Uvod h knjigi in svoj pogled na delo fotografa Primoža Hienga je prispeval župan Toni Dra-gar. »Težko si je predstavljati našo občino iz zraka, tako kot jo vidijo ptice, zato me je toliko bolj razveselil predlog Primoža Hienga, da začne fotografirati Domžale z okolico iz zraka ter tako vsem občankam, občanom in obiskovalcem naše občine to predstavi iz popolnoma drugačne perspektive. Zbirka fotografij, ki tako celovito in slikovito predstavlja Občino Domžale, bogato prispeva k celostni podobi občine in njeni predstavitvi,« je med drugim zapisal župan. Ob tem Dragar dodaja: »Fotografije iz zraka so bile na razstavi fotografij Domžal iz zraka z naslovom Domžale - med nebom in zemljo našim občankam in občanom ter obiskovalcem prvič predstavljene že ob prazniku občine Domžale. Trideset razstavljenih fotografij, opremljenih s kratkimi opisi, si je pred Občino Domžale ogledalo že veliko mimoidočih, na samem odprtju pa je avtor fotografij Primož Hieng priznal, da je bil prijetno presenečen nad izredno urejenostjo krajev in vasi, kulturnih in drugih spomenikov ter pokrajine. Po njegovem mnenju je domžalska občina izredno fotogenična in ima kar precej zanimivih točk, ki bi jih lahko turistično izkoristili, predvsem zaradi bližine avtoceste, rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici in železniške proge Lju-bljana-Kamnik. S tem se seveda strinjamo tudi mi.« Avtor razstave, fotografij in zdaj še knjige Domžale - med nebom in zemljo pravi, da je bilo fotografiranje Občine Domžale iz zraka izjemno zahtevno. »Del občine namreč leži v koridorju, ki je namenjen vzletanju oziro- Pogled na grad Krumperk ma pristajanju letal, zato smo se morali večkrat umikati mnogo večjim jeklenim pticam. Ob tem bi rad še povedal, da sem izjemno zadovoljen s sodelovanjem Groblje v zelenem (Foto: Primož Hieng) pilotov Letalske policijske enote, ki so me s helikopterjem varno vodili od točke do točke. To so bili pilotka Tanja Novak v letu 2010 ter pilota Matjaž Ko- letu.« V knjigi bo objavljenih ZMAGOVALEC NATEČAJA OBČINE DOMŽALE Hrošček Simon Občina Domžale je v začetku junija razglasila prve tri nagrajence Nagradnega natečaja za oblikovanje likovnih simbolov, ki predstavljajo Občino Domžale. zmed 22 prejetih predlogov so bili po mnenju komisije najboljši predlogi naslednjih avtorjev: 1. mesto: Matjaž Vodlan, Vir, Domžale; 2. mesto: Marija Mojca Vilar, Domžale; 3. mesto: Miha Štepec, Mengeš. Matjaža Vodlana, industrijskega oblikovalca, sicer od poklica krajinskega arhitekta loči še diploma. S sodelovanjem na natečajih je pričel že na fakulteti, kjer je bila najodmevnejša nagrada za priložnostni kovanec ob svetovnem prvenstvu v nogometu v Južni Koreji in na Japonskem leta 2002. Kovanec, katerega avtor je bil tudi Matjaž Vodlan, je bil tudi izveden in dan v obtok v takratni valuti, tolarju. Tudi tokrat je bil zelo vesel prve nagrade za Natečaj Občine D o m -žale in seveda ponosen, da je komisija izmed 22 prispelih idejnih rešitev prav njegovo izbrala kot najprimer- nejšo. »Kar nekaj dni sem si belil glavo z iskanjem primerne ideje za sodelovanje na natečaju za oblikovanje likovnih simbolov, ki predstavljajo znamenitosti Občine Domžale. Ideja o hroščku Simonu je privrela na dan takoj, ko sem se malo bolj poglobil v delo Simona Robiča. Ta je v času med 1856 in 1859 letom služboval kot kaplan v Dobu. Kot navdušen naravoslovec je raziskoval jame v okolici Doba in tudi našel do tedaj še neznano vrsto hroščev, ki je bila kasneje poimenovana po njem. Skupno je zbral in popisal več kot 5.000 vrst hroščev. Astobagius Robici je tako postal osnova, okoli katerega sem zgradil osnovni lik - hroščka Simona. Simon je prijazen, simpatičen in zabaven lik. Navdih za njegova dva zobka sem našel pri hčerkici Sari. Ravno sedaj sta ji namreč izpadla prva dva mlečna zobka in ker stalni še niso pokukali na plano, ima nasmešek podoben kot danes hrošček Simon,« nam je povedal Matjaž Vodlan. »Verjamem, da ga bodo otroci hitro sprejeli za svojega. Zasnovan je z mislijo, da bi s svojo pojavo najmlajšim in vsem, ki našo občino obiščejo, predstavil naravne in kulturne znamenitosti Domžal z okolico. Logotip hroščka je prilagodljiv in lahko nastopa posamezno ali s preostalimi logotipi, ki predstavljajo najznačilnejše znamenitosti Občine Domžale, kot so slamnik, Krumperk, Kamniška Bistrica, Češminov park in podobno,« je Matjaž še povedal za konec v upanju, da bodo hroščka Simona za svojega vzele tako Domžalčanke kot tudi Domžalčani in da bo hro-šček Simon postal maskota našega mesta in naše občine. vič in Igor Podjed v letošnjem V knji^ ' ' ; ' skoraj 150 barvnih fotografij z opisi posameznih območij oziroma krajev, ki jih je fotografiral Hieng. Knjiga Domžale - med nebom in zemljo bo imela 128 strani, format knjige bo 22 krat 27 cm in bo imela trde platnice. Cena foto monografije bo izjemno ugodna, saj v prednaročilu stane 25,20 evra. Naročite jo lahko po telefonu na številko 041/991-857 ali po elektronski pošti na naslov: primoz.hieng@ siol.net. KNJIŽNICA DOMŽALE AVeUST TO? KflBTOB KOLICEVO TOSflMfl HELIOS A JAMARSTVO ARBORETUM ŠUMBERK VABI NA PREDAVANJE Motnje hranjenja - »ko hranjenje postane način izražanja duševnega trpljenja« V ČETRTEK, 7. JULIJA 2011, OB 19.00 V PROSTORIH CENTRA ZA MLADE PREDAVANJE BO VODILA: Aleksandra Rožman, univ. dipl. soc. del. zastopnica Svetovalnice za motnje hranjenja Introspekta Predavanje bo poslušalce seznanilo s prepoznavanjem te smrtno nevarne problematike v začetku razvoja in jim posredovalo praktične informacije glede soočanja s problematiko ter procesa zdravljenja. Osnovno vodilo predavanja je predstavitev problematike motenj hranjenja kot boleče strategije preživetja človeka, ki se je znašel v stiski, in ne kot duševne motnje ali bolezni. POČITNIŠKI BRUQK» 17.00 -18.30-. ZA OTROKE OI> 6. DO 1 O. LETASTAROITI 24. JUNIJ 20II mlojsi in storejsi 11 STUDENTSKI KLUB DOMŽALE Kopalkanje se nam bo dogajalo tudi v letu 2011 Tudi letos se nam obeta nora trilogija odbitih večerov elektronske glasbe na domžalskem bazenu. Trije nepozabni večeri house in drum'n'bass ritmov nam bodo - kot zdaj že osem let zapored -ogreli srčke in zazibali boke. Bodi tudi ti z nami! Drugi del trilogije se bo zgodil v petek, 8. julija, ko bo Friday night zaživel z Beltekom in La familio - Koksi vs. Kromofone. Zanimiva kombinacija house ritmov naših starih znancev, obsojena na uspeh. Tudi bazen bo pripravljen na nočno kopanje, ki bo vročekrvnežem ponudil še dodaten prostor za raz-migavanje bokov in popestritev večera. Atmosfera je namreč ob valovih in prijetnem hladu vode SAD MAVRICA Program Gibanje in pravljica Kako pa to gre skupaj? Vzgojiteljice in pedagoški delavci dobro vemo, da ta kombinacija deluje pravljično. Vsi otroci radi poslušajo pravljice. Knjižnica Domžale je v »pravljičnih uricah« vsako leto, polno zasedena. To je dokaz, da starši radi peljemo svoje otroke poslušat pravljice. Zakaj se ne bi združila gibanje in pravljica? Vaditeljica ima vsako uro skrbno načrtovano in vsako uro otroci poslušajo oz. doživljajo pravljico na svoj način. Sedeči položaj poslušanja pravljice lahko poteka tudi na blazinah ali pa se pripoveduje zgodba kar med gibanjem. Poslužujemo se tudi izmišljenih zgodb, ki nikoli niso in nikoli ne bodo zapisane in otroci s tem bogatijo tudi svojo domišljijo. Sportno atletsko društvo Mavrica Mlado društvo, polno vizij, energije, znanja in moči obvešča vse, da v poletju, ki nas že obdaja, organiziramo MAVRIČNE POCITNICE, temu pa smo še dodali program VIKEND PLAVALNI TEČAJ. Počitnice potekajo vsak teden v mesecu juliju in avgustu, plavalni tečaj pa v mesecu juliju med vikendi. otrokom ponujamo razgiban, sproščen in poučen progam, katerih vsebine so usmerjene tako v raziskovanja, spoznavanja, doživljanja in vse do aktivno športnih doživetji. v četrtkih izvajamo na stadionu v Domžalah POLETNO ATLETSKO ABECEDO za vse otroke, ki želijo spoznati, uživati in se veseliti v atletiki in vodi. v jeseni načrtujemo inovativne gibalne programe za otroke in družine, ki bodo potekale vse šolsko leto. 19. septembra 2011 pa za občane Domžal in tudi drugih občin načrtujemo predavanje z naslovom ZAKAJ SE NAŠI OTROCI NE IGRAJO VEČ NA CESTI, KAJ LAHKO NAREDIMO SKUPAJ. Predavanje bo namenjeno vsem, ki vas zanima, kako pomembno je gibanje, spomnili se bomo »svojega« otroštva, kako smo se včasih igrali in kaj lahko storimo na gibalnem področju razvoja otroka sami, dobili boste tudi nekaj informacij o našem društvu. vse informacije v zvezi s ŠAD MAvRIGA, dobite na Fb-strani društva, www. sadmavrica.si, sad.mavrica@gamil.com, strani Športne unije Slovenije (SUS) ali na tel.: 031/314-870. Mavrične poletne dogodivščine želimo vsem! Mojca Grojzdek ŠAD Mavrica ROJSTNI DAN Naj otrok praznuje na prostem res čarobna. Letošnjo sago elektronskih ritmov pa zaključujemo prav tako v velikem slogu in sicer z ritmi bobna in basa najboljših med najboljšimi - ekipo RDYO DJs, kjer bodo rotirali, nas animirali in čisto začarali JAMirko, Pier, KoLTek, Massimo in Bugi. Bodi začaran tudi ti in se nam pridruži na vsaj enem delu tridelne odbite sage na domžalskem bazenu! Vse informacije o Kopalkanju 2011 najdeš na: www.kopalkanje. com, vse ostale informacije, ki ti bodo še kako prav prišle v poletnih dneh, pa poklikaj na www. studentski-klub.si. Lepo se imej in se vidimo. Ana Strnad Otroci imajo danes veliko možnosti za praznovanje rojstnega dne. Ker radi povabijo na zabavo veliko svojih sošolcev in prijateljev, so starši vedno znova v dilemi, kako poskrbeti, da se bodo otroci dobro in varno zabavali. Stanovanje je hitro premajhno za razposajeno druščino otrok, tudi vrt ob hiši je velikokrat neprimerna lokacija za večje število otrok. Še zlasti v spomladanskem in poletnem času si starši želijo, da otrok čim več časa preživi zunaj, na prostem, ter da ima praznovanje tudi vsebino, da se otrok kaj novega nauči. V poletnem času se ponuja nova možnost za kvalitetne rojstno-dnevne zabave na prostem, kjer je velik poudarek, kot že samo ime pove, na gibanju in proslavljanju na prostem, v naravi. Otroci na praznovanju spoznajo veliko novega in zanimivega. Tudi otroci v Domžalah imajo možnost, da svoje vrstnike povabijo na zabavo na prostem; v bližnji športni center Harmonija v Mengšu, ker bodo zabave športno obarvane, skupaj s svojimi prijateljčki lahko odkrivajo skrivnosti Kamniške Veronike na terasi pri Kavarni Veronika v Kamniku, ali pa se podajo na vragolije v Domžale, pri športnem centru Bernardi, kjer bodo obiskali fitnes na prostem ter spoznavali rastline in živali, ki živijo ob Kamniški Bistrici. Več informacij o organizaciji zabav pa najdete na spletni strani: www. zabavanaprostem.si. Naj se vaši otroci dobro zabavajo, naj se zabavajo na prostem. Program je zasnovan tako, da otroci sprva pravljico poslušajo v sedečem položaju, nekje 5 do 10 minut, nato se vsebina te pravljice prenese v gibanje. Vsi poznamo pravljico Janko in Metka. Tekalne igre lahko potekajo tako, da se lovijo v parih aerobni del spremenimo s pomočjo improviziranih pripomočkov v igro s slaščicami, poligonski del pa predstavlja gozd, kjer »otroka« iščeta pot domov. Naše izkušnje kažejo, da otroci na ta način pravljico še bolj fizično doživijo, seveda pa ob tem razvijajo tudi gibalne sposobnosti, ki so v predšolskem obdobju nujno potrebne. 3. junija 2011 je Športno atletsko društvo Mavrica sodelovalo tudi s Knjižnico Domžale na prireditvi Bralnice pod Slamnikom, kjer so otroci poleg poslušanja pravljic lahko doživljali tudi gibalna doživetja. Festival Knjižnice Domžale se je izkazal za prijetno druženje v smislu združimo prijetno s koristnim in njegova vsakoletna popestritev otrokom Občine Domžale je izredno dobrodošla in pohvalna. 'i I JM}íM£M< VABI NA OGLED LIKOVNO - FOTOGRAFSKE RAZSTAVE v prostore Centra za mlade, Ljubljanska 58, Domžale Razstavljajo mladi iz skupin ustvarjalnih delavnic Centra za mlade. Razstava bo na ogled preko poletja. Razstava del Angelce Dovžan v Domu upokojencev v Kamniku V Domu upokojencev Kamnik je 7. junija 2011 na ogled postavila 28 svojih slik Angelca Dovžan, ljubiteljska slikarka iz Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale, pod mentorskim vodstvom dipl. slikarke Marije Mojce Vilar. V uvodni besedi jo je predstavila animatorka doma upokojencev Milena Kopše. V svojih besedah je v sprehodu po razstavi analizirala sliko za sliko - iz vseh namreč sije sonce - in je najlepše opisala Angelčine umetnine z besedami Phila Bosmansa takole: »Zemlja čuva v svojem naročju mnoga čuda, ki samo čakajo, da jih človek odkrije.« In Angelca Dovžan to izjemno dobro upodo- bi na platna. Sošolka Mira Jarc, ki je pripravila kulturni program, je zbranim predstavila Angelčin življenjepis, skupaj z Angelco in njeno sestro Ireno Osolnik ter prijateljicami sošolkami Zinko Brečko, Tatjano Žmavc in Binco Lomšek pa je družno zapelo ob spremljavi kitaristke Danni Stražar nekaj znanih napevov. V kulturnem programu sta sodelovali tudi recitatorki Zinka Brečko in Binca Lomšek. Oskrbovanci so zadovoljno prisluhnili, občasno pa tudi zapeli z nastopajočimi. Ob zaključku se je v imenu oskrbovancev nastopajočim toplo zahvalila Helena Stele. Tekst in foto: Binca Lomšek Gospo Vida Križnar je osemdesetletnica Program Gibanje in pravljica bo z novim šolskim letom potekal predvidoma v podružnici Jarše, vrtcu Češmin in vrtcu Cicidom. Berite pravljice, poslušajte zgodbe in gibajte se z nami! Mojca Grojzdek V najlepšem mesecu v letu je 22. maja, v krogu sina Zdravka, snahe Jožice in dveh vnukov, praznovala svoj 80 rojstni dan Vida Križnar, po domače Udamovčeva Vida. Le nekaj dni po rojstnem dnevu pa je prvič postala tudi prababica. društvo upokojencev Naš dom v Dobu se je včlanila leta 2009 in se je do sedaj rada udeleževala naših srečanj in izletov. Ob lepem jubileju smo ji čestita- jVe li tudi člani odbora upokojencev, ji zaželeli še veliko zdravih in srečnih let ter ji poklonili šopek vrtnic. Kar nekaj časa smo se zadržali na prijetnem klepetu in seveda bili deležni dobre pogostitve. Zdravje ji še dobro služi, zato si želimo, da bi bila še naprej aktivna članica našega društva. T. G. MESEČNA SREČANJA ZA ODRASLE OB KNJISAH V CENTRU ZA MLADE DOMŽALE V jeseni 2011 načrtujemo v Centru za mlade mesečna srečanja/pogovore ob knjigah za odrasle nad 18 let. Prebirali bomo knjige, se ob in o njih pogovarjali in se družili. S srečanji bomo začeli v septembru 2011 in zaključili v aprilu (mesecu knjige) 2012. Posamezno srečanje bo trajalo dve uri. Predvidoma bodo srečanja vsak tretji teden v mesecu. Vodi: Sabina Burkeljca, prof. slovenščine in univ. dipl. bibliotekarka Časovni razpored: september 20011: uvodno srečanje oktober 2011: Anne Michaels: Ubežni delci november 2011: Erich Fromm: Umetnost ljubezni december 2011: Alenka Rebula: Globine, ki so nas rodile (predvidevamo srečanje s pisateljico) januar 2012: Teodora Dimova: Matere februar 2012: večer poezije (povabili bomo znanega slovenskega pesnika/pesnico) marec 2012: Paolo Giordano: Samotnost praštevil april 2012: izlet in druženje, zaključek Vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružite. Prijave sprejema Center za mlade, Domžale po telefonu ali elektronski poŠti. 12 iz življenja in dela političnih strank 24. JUNIJ 20II Zveza upokojencev pri SLS za vzdržen in varen pokojninski sistem Na svojem občnem zboru v Novem mestu, 11. junija 2011, je Upokojenska zveza pri Slovenski ljudski stranki sprejela poslanico, s katero se obrača na svoje članstvo in vse slovenske upokojence. »Upokojenci smo stabilen in lojalen del članstva stranke. Zbranega imamo precej znanja iz preteklosti, imamo ideje in izkušnje ter smo prepričani, da nekaj tega lahko koristno ponudimo stranki in preko nje vsej družbi. Strankin program je naša usmeritev, je naš idejni vodnik in želimo vplivati na politično življenje v državi. Stoletna zgodovina Slovenske ljudske stranke govori o njenem stalnem zavzemanju za demokratizacijo javnega življenja, socialno pravičnost, pravno državo in svobodo idejna osnovi krščanskega kulturnega izročila ter političnega delovanja v korist slovenskega naroda, družbe in države. Vse te civilizacijske pridobitve so z velikimi črkami zapisane v strankinem Statutu. Zveza upokojencev pri SLS aktivno spremlja politično dogajanje v državi in preko komunikacijskih možnosti stranke bo tudi v bodoče prispevala pobude za rešitev iz zagatnih dilem življenja. Smo blizu Zvezi društev upokojencev Slovenije, ki je nevladna, neprofitna organizacija upokojencev. Z njo bomo poskušali uresničevati skupne projekte v dobrobit vseh slovenskih upokojencev. Kje smo danes, ko proslavljamo 20 let samostojne in neodvisne države Slovenije? Razočarani smo nad zbirokratizirano in nezadovoljno družbo, ki se zapleta v začarani krog neskončnih postopkov. V hlastanju za čim večjim dobičkom je modernizirana družba pozabila na mehke elemente, ki naredijo življenje čim več prebivalcem, še posebno najbolj ranljivim, prijetno, prijazno, da lahko dostojanstveno sklenejo svoje poslanstvo. Pozdravljamo idejo »Svet za Slovenijo 2020« predsednika naše stranke mag. Žerjava, ki jo je predstavil na nedavnem statutarnem kongresu na Bledu. Samopa-šni strankokraciji je treba postaviti ogledalo in jo omejiti. To lahko stori civilna družba, ki bi delovala kot korektiv pri odločanju v političnih zadevah. Je ena od možnosti, da ugledni posamezniki dvignejo glas in ponudijo pot za izhod iz krize. Preseči moramo apatičnost ljudi in jim povrniti voljo in zaupanje v pravno državo. »Slovenija potrebuje drugačen način vodenja in upravljanja države: namesto izključevanja sodelovanje, namesto delitev povezovanje,« pravi predsednik stranke. Zveza upokojencev pri SLS se zavzema za ustrezen, vzdržen in varen pokojninski sistem. Zato je nujno, da se nacionalni pokojninski sistem ujema z nacionalnim, socialnim in zaposlovalnim stebrom. Gospodarska kriza zavira gospodarsko rast, zmanjšuje zaposlenost in zaustavlja rast pokojnin. Pri tem smo priča vse daljši življenjski dobi in nizki rodnosti. Da bodo vzdržale javne finance, pričakujemo od države prizadevnost na ključnih področjih: odpiranje novih delovnih mest, večanje produktivnosti in gospodarske uspešnosti, vključevanje mladih na trg dela, spodbujanje aktivnega staranja, sodelovanje v vseživljenjskem izobraževanju.« Rok Ravnikar »Dokler bo človek živel svobodno, bo tako ali drugače iskal tisto, kar ga osrečuje ... Sreča pa temelji na bogastvu življenja, in samo to je tisto pravo.« Znano, v socializmu mnogokrat po tiho izrečeno pridušanje: »A smo se za to boril?« bi bilo danes moč prevesti v: »A smo za to glas'val'?«. Ne! Nismo! Nihče od nas ni na plebiscitu glasoval za državo, v kakršni živimo danes! Glasovali smo za svobodno, ponosno, dostojanstveno državo, v kateri bo vladala blaginja vseh, v kateri se bodo spoštovali taki zakoni, ki bodo enaki za vse, in ki bodo vsem omogočali zaslužiti za človeku dostojno življenje! Za tako državo smo glasovali! Zato je skrajni čas, da se resnično in iskreno, na glas pove, kdo je kaj in kdaj zavozil, da temu po 20 letih ni tako. Kdo je imel v slovenskem Državnem zboru v tem času (večji del le-tega!) prevlado, da je lahko sprejemal zakone, ki so le izbrancem omogočali nepredstavljivo bogatenje in ropanje narodovega blagra in naroda v obče? Kdo je večino časa vladal vsa ta leta? Kdo je le na videz sestopil s piedestala oblasti, pri tem pa s svojim do skrajnosti perverznim medijskim, finančnim in represivnim apartom še vedno držal vse vzvode družbe krepko in trdno v svojih rokah? Kdo je v tujino speljal na milijone najrazličnejših valut, da bi potem David Starr Jordan ta denar po na videz legalnih in legitimnih poteh vrnil tja, od koder ga je popolnoma neupravičeno odvzel, samo za to, da bi pokupil vse, kar se je dalo pokupiti? Je to počel slovenski narod? So to počeli preprosti ljudje, ki so skorajda ponoreli od veselja, ko jim je bilo po 45 letih končno omogočeno, da so si lahko iz krvavo pri-garanih prihrankov kupili človeku dostojen avto? Ne! To so bili ljudje, ki so se združili v najrazličnejše Združene liste in LDS-e in Zarese! Mogoče bo kdo porekel, da ni olikano ob prazniku netiti neprijetnosti. Pa je! Hudo zelo olikano je! Ker je srčno in resnici, tolikokrat zamolčani, zavezano! In je nujno potrebno, da bodo preprosti ljudje končno dojeli, kdo in kdaj jih je prikrajševal za vse tisto, kar bi že zdavnaj morali imeti, pa so jim hinavsko, nečloveško, brezsrčno in s prezirljivim nasmeškom vseskozi jemali. Vsemu navkljub: človek ima vedno možnost, da s svojo agilno-stjo spremeni zadeve na bolje. Ob jubileju slovenske državnosti čestitamo vsem in vsakomur in pozivamo k aktivnejši vlogi vse in vsakogar pri odločnem spreminjanju našega skupnega vsakdana. Ker si boljše - preprosto zaslužimo! Že od nekdaj! Vsi, ne le nekateri! Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.dom-zale.sds.si Kdaj občinska blagajna v Domžalah? Pred zadnjimi občinskimi volitvami smo mnogi med svoje naloge zapisali tudi idejo o delovanju tako imenovane občinske blagajne. Gre za možnost, da bi občani in občanke lahko plačevali položnice za številne stroške na blagajni pri Občini in to brez provizije. Vsak dan lahko ugotavljamo, kako pogoltne so lahko banke pri obračunu tega stroška in če ob tem ugotavljamo, da so ti zneski večinoma nizki, potem strošek provizije, ko jih sešteješ na letni ravni, za mnoge ni zanemarljiv. Od volitev je minilo že kar nekaj mesecev in zaenkrat nimamo točnih informacij, kje so s pripravami na to na naši občini. Vsekakor je treba pospešiti delo in čim preje to narediti. Občinske blagajne uspešno delujejo že v mnogih občinah in najbrž ne more biti prevelik problem prenesti in graditi na njihovih izkušnjah. Kolega Kontič, župan Velenja, mi je pred kratkim povedal, da opaža neverjetno zanimanje in odziv na svoji občini. Prav bi bilo, da poleg »občinskih« položnic (za komunalne storitve) ponudbo razširimo in sklenemo postopno dogovor še na za druge storitve kot so plačilo elektrike, plina, šolskih in vrtčevskih položnic ^ Postanimo tudi v Domžalah prijazna občine, ki zna prisluhniti kriznim razmeram in občanom ponuditi prijazno in predvsem cenejšo storitev. Cveta Zalokar - Oražem cveta.zal-okar@guest. Zdaj je pa tega dovolj Poštenost je lepa čednost Kam neki je odpotovala ta čudovita lastnost, prav na tiho nas je zapustila. In mi se vsak dan pogosteje sprašujemo, kje neki je. Kako smo mogli kot družba zaiti tako daleč, da smo ostali brez poštenja? Delavnost je naša realnost Starši so nas naučili delati, hodili smo v šole, uspešno smo opravili zapreke prvih dni službe. Imeli smo pozitiven odnos do dela, do zadolžitev, do nadrejenih, do lastnine pa čeprav je bila »družbena«, do sodelavcev in do tuje lastnine. Domovinska ljubezen Svojo domovino smo resnično ljubili. Bili smo tudi uporniki, nismo pa bili nevarni državni elementi. Bili smo vse tisto, kar je značilno za mlade, razposajeni, nagajivi, a vendar spoštljivi, pač na način, kot je bilo normalno za tiste čase. In danes? Razpaslo se je nepoštenje, nihče ne odgovarja za svoja zgrešena ali naklepno slaba dejanja. Lahko se ukrade, kar ni tvoje, pa nič zato. Napuh je naš vsakdanjik, nestrpnost je sopotnica naših ravnanj, Tisti, ki dela je neumen, ker se ne »znajde«, frajer je tisti, ki hi- tro zasluži, pri čemer so dovoljene vse poti in načini. Vendar to ne velja za vse! Navadnim ljudem seveda to ni dovoljeno, njih se zelo hitro najde, če naredijo kaj narobe. Iz dneva v dan se krčijo pravice, pa nihče ne zavpije zadosti na glas: ZDAJ JE PA TEGA DOVOLJ! Velike ribe pa še kar naprej veselo plavajo v tej zdrizasti reki, grabijo in grabijo, pa jim nihče nič ne more ali noče. Sedaj nam hočejo speljati še javne zavode, zadnje večje skupno dobro, skupno premoženje in ga prav na tiho polastniniti. Kako bo izgledala šola, katere lastnik bo hlastal po dobičku, kako šele zdravstvo, otroško varstvo in druge družbene dejavnosti. Ni dovolj, da se je skozi lastninjenje uničilo gospodarstvo, sedaj bodo to storili še z javnim sektorjem. Ni važno, katera opcija je na oblasti, obe sta si v lakomnosti po premoženju popolnoma enaki. Tudi leva, ki naj bi bila po svoji zgodovinski logiki, varuhinja človekovih pravic in socialne države. Mnogo naših ljudi je še vedno poštenih, pa pridnih in ne boste verjeli - tudi svojo domovino še ljubimo, ker je to nekaj normalnega in tako naj bo tudi v bodoče. Vendar bo nekaj treba narediti, da se obrnemo v drugo smer, v poštenost! Mi a Pukl Predsednica OO DeSUS Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 15. julija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 6. julija 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. W PROFUNDIS DRAGOMELJ: v vaškem jedru so na voljo še tri parcele velikosti 557 m2, 570m2 in 819 m2. Zemljišča so na sončni legi in imajo delno plačan komunalni prispevek. Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783 ZDRAVSTVO Ali res potrebujemo nove koncesije na našem območju? Osnovno zdravstveno varstvo občanov na območju nekdanje domžalske občine zagotavlja Zdravstveni dom Domžale z dislociranimi ambulantami v Trzinu, Lukovici in Moravčah ter več kot 30 zasebnimi zdravniki in zobozdravniki s podeljeno koncesijo. Koncesijo podeljuje občina s sklepom občinskega sveta, njeno izvajanje pa ureja pogodba med občino in koncesionarjem. Pred 17 leti je Občina Domžale s posebnim odlokom uredila merila in postopek za podeljevanje koncesij v osnovni zdravstveni mreži zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom, katerim storitve enako kot zdravstvenemu domu plačujejo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, deloma pa tudi zavarovalnica Vzajemna in druge zavarovalnice. Z omenjenim odlokom je Občinski svet Občine Domžale določil, da se lahko podeli koncesije za največ do polovice vseh potrebnih mest zdravnikov in zobozdravnikov na območju, ki ga sicer pokriva Zdravstveni dom Domžale. V devetdesetih letih in na začetku tega stoletja je bilo tako podeljenih tolikšno število koncesij zasebnim zdravnikom, da je bil dosežen omenjeni 50-odstotni prag, pri zobozdravnikih pa s podeljenimi koncesijami pred približno šestimi leti ta prag tudi presežen. Koncesije podeljene brez posvetovanja z ZD Domžale Pred nekaj leti so se pojavile zahteve, da se podelijo koncesije tudi za celotno patronažno in reševalno službo, vendar so bile zavrnjene, saj bi to pomenilo začetek konca osrednje zdravstvene ustanove na našem območju, kar tudi ne dovoljuje veljavni odlok. Že po podelitvi zadnjih 5 koncesij zobozdravnikom so se pojavile določene resne težave pri zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih storitev, saj se nosilci koncesij v zobozdravstvu nikakor niso bili sposobni dogovoriti, kdo bo začasno prevzel paciente kolegice v času njene porodniške odsotnosti. Iznenada je to postal problem Občine Domžale in župana, ne pa tistih, ki so obiskali na domu vse občinske svetnike, da bi jih prepričevali v nujnosti in koristi podelitve koncesij. Te koncesije so bile žal podeljene tudi brez posvetovanja z Zdravstvenim domom Domžale. Napaka je bila vsaj deloma popravljena z dodatnimi zobozdravstvenimi storitvami, ki jih je odobril ZZZS Zdravstvenemu domu Domžale pred dvema letoma. Ugotavljamo, da naša osnovna zdravstvena mreža zaenkrat de- luje dobro, večina uporabnikov pa je zadovoljna z njenimi storitvami, čeprav obseg te mreže ne sledi naraščanju prebivalstva, saj ZZZS ni pripravljen plačati dodatnih storitev. Pred dvema letoma so nameravali celo skrčiti financiranje službe nujne medicinske pomoči, ki jo zagotavljajo Zdravstveni dom Domžale in nekaj zdravnikov - kon-cesionarjev, kar se k sreči zaradi dobro utemeljenega in organiziranega nastopa vodstva ZD in Občine Domžale ni zgodilo. V zadnjem času so se ponovno pojavile ideje o podeljevanju novih koncesij za zasebne nosilce osnovne zdravstvene dejavnosti, ki so našle mesto celo v osnutku nove strategije razvoja Občine Domžale. V zvezi s tem nam niso bile posredovane nobene strokovne analize o stanju in delovanju osnovne zdravstvene mreže v naši občini oz. na tem območju, ki bi kakorkoli utemeljila potrebo po preseganju že dosežene ravni privatizacije te mreže. Zato se sprašujemo, na kakšni podlagi je občinska uprava kot novo strateško usmeritev v osnovnem zdravstvu zapisala podeljevanje dodatnih koncesij zasebnim zdravnikom. Sprašujemo se tudi, kdo stoji za temi pobudami in za čigave interese pravzaprav gre?! Za interese nas pacientov prav gotovo ne, saj nas ni o tem nihče nič vprašal, verjetno pa tudi ne osnovnega nosilca javnega zdravstva, to je Zdravstveni dom Domžale. Obrazložitev, da bi bilo to potrebno storiti, če ZD Domžale ne bi mogel zagotoviti prostorskih in kadrovskih potreb za zagotavljanje ustrezne ravni osnovne zdravstvene oskrbe, so privlečene za lase. Kakšna so dejstva? ZD Domžale je v zadnjih 20 letih vložil lastna sredstva v specializacijo 18 zdravnikov (vsaka specializacija stane najmanj 70.000 €), zato nimamo pomanj.kanja zdravnikov, prostori ZD so dobro vzdrževani, ZD posluje vseskozi brez izgube in razpolaga iz pozitivnega rezultata poslovanja zadnjih 15 let, z nemajhno denarno rezervo. Soglašamo pa, da bi bilo koristno, da Občina Domžale in Zdravstveni dom v naslednjih letih skupaj zagotovita prostore za nove ambulante na Viru, v Dragomlju ali Dobu, da bi v večjih naseljih približala ambulantno mrežo občanom. Socialni demokrati odločno nasprotujemo vsakršni možnosti oz. načrtom za podeljevanje novih koncesij v osnovnem zdravstvu, saj za to ni nobene prave potrebe in utemeljitve, razen morda želje nekaterih za večjim zaslužkom. To je sicer gledano s stališča posameznika čisto legitimno, ne pa tudi z vidika stabilnega in racionalnega zagotavljanja osnovnega zdravstvenega varstva občanom. Zakaj torej rušiti nekaj, kar dobro deluje in je v javnem interesu organizirano v javni ustanovi? Uroš Breznik Svetniška skupina SD jČKly OPTIKA OČESNA AMBULANTA HelEna DolinsEk s.p. Breznikova 15, Domžale TEl.:OI/72ie-43e (Breza center) Samostanska 14. Kamnik TeI.:0I/83I7-005 24. JUNIJ 20II iz življenja in dela političnih strank 13 Naj živi naša Slovenija z Novo Slovenijo! Tako kot vsako pomlad smo se tudi letos zbrali člani OO N.Si Domžale na letnem zboru članstva. Preko 40 članov in podpornikov stranke je v četrtek, 26. maja, napolnilo dvorano gostilne Keber in najprej prisluhnilo nagovorom in poročilom vodstva Občinskega odbora N.Si Domžale. Osrednji nagovor tokratnega letnega zbora članstva Občinskega odbora N.Si Domžale je pripravil naš gost, Matej Tonin, podpredsednik stranke. Najprej je spregovoril o pomenu bližajočih se referendumov, o posledicah, ki bi jih lahko imele potrditve predlaganih zakonov in o razlogih, zaradi katerih se je N.Si opredelila trikrat proti. V nadaljevanju je izpostavil nekaj dejstev o političnem stanju in vzdušju, ki ga le to ustvarja med ljudmi. Eden glavnih problemov je znan izrek »vsi so isti«, s katerim se Nova Slovenija ne more strinjati. Tako kot niso enaki vsi ljudje v vasi ali na delovnem mestu, tako so si različni tudi politiki. V nekaterih še živi čut za pravičnost in za prave vrednote. Krščanska vzgoja je v nas pustila svoj pečat, nam oblikovala vest in vpliva na naše delovanje. Drugi izrek, ki ga stalno uporabljajo demotivatorji naših volivcev, je »N.Si je odpisana stranka«. S tem želijo doseči dvoje: da podporniki N.Si ne bi šli na volitve ali pa da bi volili drugo stranko, ki »ima možnosti«. Ob tem pa se ne zavedajo, da brez N.Si tudi zmagovita desna stranka ne bi mogla sestaviti vlade. Tretji problem predstavljajo javnomnenjske ankete, ki pogosto rezultate interpretirajo v našo škodo. Raziskovalna agencija Episcenter je ugotovila, da o N.Si v obdobju zadnjih 20 mesecev razmišlja poprečno 6 % anketirancev, kar je toliko, kolikor jih je našo stranko volilo na lokalnih volitvah 2010. To pomeni, da smo že blizu cilja, ki je: doseči 10 odstotkov podpore na bližajočih se parlamentarnih volitvah. Ker so naša finančna sredstva skromna, so največja moč stranke zanesljivi člani, ljudje, ki s svojim navdušenjem in prostovoljnim delom druge pridobivajo za cilje, ki smo si jih zastavili. Da je Nova Slovenija še kako živa stranka, smo občutili na taboru N.Si v Loški dolini, kamor se nas je v nedeljo, 12. junija, s polnim avtobusom odpeljalo veliko članov OO N.Si Domžale in Kamnik. Pestro dogajanje na prireditvenem prostoru ob gradu Snežnik, zanimivi govori in množična udeležba so nas prepričali in napolnili z novim navdušenjem, da bomo skupaj uspeli. Predsednica stranke Ljudmila Novak je v svojem nagovoru dejala: »Nova Slovenija nova priložnost in nova prihodnost za Slovenijo. Nismo stranka afer in nizkih udarcev, imamo politično kulturo in spoštovanje do vsakega človeka. Tega v Sloveniji danes manjka.« Ob koncu je k čestitki ob 20-letnici slovenske države dodala: »Gre za domovino, ki je ena sama. Gre za Slovenijo, ki nam je nadvse draga. Gre za nas in naše družine, zato gremo pogumno in aktivno naprej v tretje desetletje samostojne Slovenije.« Andreja Šuštar OO N.Si Domžale LDS ZNA TUDI POHVALITI Občinski svet je končno začel obravnavati pravo tematiko Tokrat začenjam moje besedilo z izrazom zadovoljstva, da je končno vodstvo občine uvrstilo na dnevni red 8. seje občinskega sveta 22. junija2011 tri pomembne točke, in sicer: Predstavitev in obravnava delavnega gradiva za pripravo Strategije razvoja Občine Domžale. ali športa (npr. obnova skoraj 60 let (!) starega odprtega bazena in vljena dela za pokriti ba- zen; kulturni objekt itd.), ob tem enje ni naložbi (hala, stadion) vodita obje pa pričakujem, da se obe omenje- dar je na volitvah dobila praktično dve tretjini glasov prisotnih. Tudi samo število kandidatov za funkcije (tako predsedniško, podpredsedniško in za člane sveta stranke) kaže na liberalno naravnanost LDS Slovenij'e, saj' j'e bilo za podpredsedniška mesta celo 10 kandidatov. Sam osebno se zavzemam za novega mandatarja vlade, ki je oz. je bil uspešen gospodarstvenik in ne celo življenje samo politik, predvsem pa ima ugled pri obeh političnih opcijah. Vsem občanom želim prijetno poletje. ijt Sprejem informacije o poteku in-vesticijje Hale Komunalnega centra Domžale. Predstavitev investicijskega programa Gradnje garderob na stadionu v Domžalah. Predvsem tematika »Strategijja razvoja« se je dolgo reševala že v prejšnjem županskem mandatu in tudi v tem - vse od izvolitve. Končno bodo aktivnosti na temu področju stekle in lahko realno upamo, da bo ta temeljni razvojni dokument sprejet do konca leta oz. najjkasnejje do 1. 3. 2012. Razvojna strategija bo morala biti sprejeta preko najširše možne javne razprave, v kateri bodo sodelovali občani, krajevne skupnosti, podjetniki in drugi, pa tudi strokovne inštitucije in strokovna javnost. Tudi vse politične stranke bi morale ta dokument sprejeti s konsenzom, če bomo želeli doseči zastavljene cilje. Najbrž imamo vsi dovolj, ko gledamo, da Občino Domžale v gospodarskem smislu številne slovenske sredine prehitevajo po desni in levi strani. Vseskozi se kot občinski svetnik zavzemam za hitro dokončanje naložb v »halo Komunalnega centra« in garderobnega objekta na stadionu Domžale, da lahko začnemo po tolikih letih tudi kakšen nov objekt s področja kulture transparentno - občinski svet je za ta dva objekta že pred leti sprejel investicijska programa, ki pa nista več aktualna. Kar malo sem bil zgrožen nad potekom ponovne javne obravnave osnutka Prostorsko-izvedbenega akta za Domžale - center (tako imenovani kare »Alko«) na začetku tega meseca. V občinski sejni sobi ni bilo skoraj nobenega občinskega svetnika, le nekaj občanov, koordinator domžalskih KS prof. dr. Franc Habe, od strokovne javnosti trije arhitekti - ostalo pa občinska uprava in predstavnik Tuša. Pa gre za tako pomembni razvojni projekt za center Domžale. Mislim, da bi moral biti »novi« osnutek »OPPN« (saj je precej sprememb od prvotnega) pred razgrnitvijo obravnavan na občinskem svetu in šele nato dan v javno razgrnitev (čeprav menda ima župan pooblastilo, da je to sam naredil z ustrezno objavo v Občinskem uradnem vestniku). Vezano na rezultate referendumov se še vedno podpišem pod tekst iz zadnje številke Slamnika. Ljudje, prisluhnimo ekonomistom, uspešnim podjetnikom in ne politikom in politikantom! LDS, Liberalna demokracija Slovenije, je 28. maja 2011 dobila na kongresu novo vodstvo s predsednico Katarino Kresal, staro in novo podpredsednico Cerar Zdenko in novim podpredsednikom Borutom Cinkom (sicer tudi predsednikom Mladih liberalnih demokratov). Predsednica je imela na kongresu protikandidata (sicer predsednika Državnega sveta Kavčiča), ven- Anton Preskar Predsednik OO LDS Domžale POSLANKA v EVROPSKEM PARLAMENTU Vrednote na svojem ozemlju moramo vzpostaviti sami Se spomnite svojega navdušenja in optimizma slovenskega naroda, ki si je na prelomu devetdesetih upal zahtevati samostojno demokratično državo? Neodvisna država Slovenija je bila razglašena 25. junija 1991. Praznujemo torejokroglo obletnico! Takrat nisem pričakovala, da bomo dve desetletji po osamosvojitvi podlegli brezizho-dnosti in padli na najnižjo točko ne-ustvarjanja. Še danes se živo spominjam sredine 80. let, ko je slovenska samozavest rasla in se razvijala. Nismo se bili več pripravljeni podrejati drugim kulturam, zavedli smo se svoje identitete in jo hoteli dejansko tudi zaživeti, želeli smo si dostojanstva in osebne svobode. Nato se je zgodila plebiscitarna odločitev za samostojno Slovenijo in razglasitev neodvisnosti, sledila je vojna. A vendarle niti za trenutek nisem pomislila, da bi se bilo bolje predati. In v tem smo si bili takrat enaki številni Slovenci in Slovenke. Slovenija je zaživela samostojno. Ta mlada država je v kratkem času postala članica EU, NATA, OECD. Država s komaj dvema milijonoma prebivalcev je predsedovala Svetu EU, ki predstavlja 500 milijonov Evropejk in Evropejcev. A zgleda, da smo se Slovenci po izvedbi samostojne države utrudili. Sledila so leta vzpostavljanja kontinuitete, ko nismo bili pripravljeni izpeljati družbenih sprememb do konca. Demokratične institucije ne delujejo, politična tekma ne temelji na enakih možnostih. To ima posledice tudi za ostale družbene sfere, kot so gospodarstvo, mediji in pravosodje. V naši državi moramo v tem trenutku jasno povedati, kaj nas moti in kaj ni prav, nato pa svoje moči usmeriti v ukrepe za izboljšanje situacije. Ljudje morajo dobiti priložnost za zaposlitev. Pravna država mora zaposlenim zagotavljati pravočasen zaslužek, socialna država pa, da bodo živeli človeka dostojno življenje. Ceniti moramo znanje, ustvarjalnost, modrost in ne priznavati kot uspeh le bogastvo v premoženju. Pri svojem delu v Evropskem parlamentu sem dodobra spoznala, kako velike priložnosti ponuja Unija državam članicam. EU nam omogoča, da razvijamo svoje sposobnosti preko meja domovine. Ob tem si delimo skupne evropske vrednote, kot so svoboda, spoštovanje človekovih pravic, demokracija, pravna država, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost. Teh vrednot nam Unija ne more podariti, na svojem ozemlju jih moramo vzpostaviti sami. Verjamem, da se bo Slovenija izvila iz krča, v katerem se je znašla in da bomo zmogli uresničiti tudi politične spremembe. Sedaj niso tako težki časi, kot so bili pred dvajsetimi leti, a v Sloveniji je mrak. Znova potrebujemo luč, znova si moramo zastaviti skupen cilj, znova moramo začeti verjeti, da ga bomo dosegli. Skupaj, enotno, z voditelji, ki zmorejo in znajo voditi. Dr. Romana Jordan Cizelj ZAMISLIMO SE Quo vadis, Slovenija? Vedno, kadar dobim nov kolaž, ki mi ga pošlje Janez Medvešek, sem vesela. Vem, da me čaka nekaj lepega, saj Janez hodi po Sloveniji, obiskuje kraje, išče ostanke naše preteklosti in dediščine, pohaja po hribih, srečuje ljudi, občuduje cvetje, fotografira ^ Ko pride domov, pa se loti dela, oblikuje kolaž, ga opremi z besedili, svojimi opažanji in razmišljanji, doda svoje občutene pesmi - in potem pošlje okoli. Ko bi samo vedel, kako veliko je njegovo delo, kako nas radosti, nas opozarja na bogastvo naše dežele, na skrite in prevečkrat pozabljene kotičke. Vračanje h koreninam, preprost bivanja, prave vrednote. Zadnji, ki sem ga prejela, je bil posvečen Kozjanskemu in bil, če se prav spomnim, že 50 po vrsti. Bohinj, Raduha, potepanje po Prekmur-ju, ljubezenski ples na jezeru ^ Janez, hvala, v imenu številnih, ki smo že dobili tvoje utrinke in si nam dal možnost, da s teboj delimo prekrasna doživetja. Čemu tak uvod? Ker bomo v teh dneh praznovali 20. obletnico samostojnosti. In to je priložnost, da se zamislimo. Slovenija se je v zadnjem času znašla najbrž v najhujši stiski in krizi. Državljani se počutijo nemočne, malo je dobrih in pozitivnih novic, politika je razklana, sprta in brez odgovorov, okoli se plazi duh negotovosti in strahu, kaj nas čaka v prihodnosti. Mediji k temu veliko prispevajo in nekateri se prav privoščljivo dobro znajdejo v takšnih razmerah, včasih se mi zdi, da se prav trudijo s podpihovanjem in sejanjem negativnosti. Zato ni nič čudnega, da vse več ljudi pove, da so enostavno prenehali brati časopise in gledati televizijo. Da si tako ohranijo notranji mir in rajši poiščejo delo, ki jih veseli, se odpravijo na sprehod ali pa na klepet k prijatelji. A tarnanje in ja-dikovanje nas ne bosta popeljala na bolje. Začeti moramo vsak pri sebi. In pogledati, kaj so res prave vrednote našega življenja, kaj nas izpolnjuje in naredi srečne. Pa se naj spet vrnem k dragemu Janezu in njegovim razmišlja- njem. V zadnjem se je spomnil na pismo novinarja Primoža Hienga in njegovih vtisih ob odprtju spet novega trgovskega centra v naši bližini. Direktor je na otvoritvi povedal, da ga veseli, ker bodo zdaj družine s tega konca imele kam iti ob nedeljah, ko bodo obiskovali trgovine in nakupovali. In ti, Janez, bi ga kar prevpil in iz-žvižgal, da ne bi mogel še naprej trositi kozlarij. Ljudje, zbudite se, pojdite v naravo, poiščite lepe kotičke po naši deželi, veselite in igrajte se z otroci, obiščite kakšnega dobrega prijatelja, morda koga, ki je bolan in sam. Ignorirajmo potrošništvo, ne nasedajmo vzorcem, ki nam jih vsiljujejo in nas delajo še bolj nezadovoljne in nesrečne. In še zaključek: »Na svidenje v naravi. In zdravi ostanite. Na duši in telesu. Pa še pri zdravi pameti. Ta je vsakdan več vredna, mar ne?« Ni kaj dodati. Zamisli se, Slovenija, in praznuj na svoj način! Cveta Zalokar-Oražem cveta.zal-okar@guest. »Misli pravičnih sledijo pravici, načrt hudobnih pa sledi prevari!« ljudska modrost Morje je spoštovanja vredna danost. Da je nujno in modro morje spoštovati, vedo vsi tisti mornarji, ki ga imajo ne le srčno radi, temveč vsi tisti, ki so na lastni koži občutili njegovo naravno moč. Nepisano pravilo je, da je kapitan prvi mož ladje, ki jo zapusti zadnji, če pride do nesreče. Zapusti jo šele po tem, ko se prepriča, da so vsi tisti, ki so mu bili kot prvemu zaupani - na varnem. Ta princip bi se moral vedno in povsod preslikavati tudi v naša življenja. Na vseh nivojih, v vseh segmentih. Prav tako so znane zgodbe mornarjev iz nekaterih slovitih svetovnih zgodb: ko so uvideli, da se je njihovemu kapitanu dodobra zmešalo in da ni v njegovih ravnanjih niti najmanjše sledi o razsodnosti več, so ga preprosto ali zvezali in strpali na varno, v pod-palubje, ali pa - vrgli v morje. Obe prispodobi sem zapisal namerno. Kapitanu slovenske vla- dne barke se je, očitno, kar močno zameglil pogled na slovensko stvarnost. V zadnjih zdihljajih vladavinske omame izgublja tisto najpomembnejše - stik z realnostjo. Razsodnost je izgubil že pred časom (če jo je sploh kdaj imel?!?). Z zadnjimi močmi se krčevito oklepa svojega majavega prestola in z velikimi besedami malega človeka prisesa zvestobo na pol mafijskim šefom, ki so prav tako majhni, kot on sam ... Pridušava se na nekaj, kar ga je že zdavnaj žrtvovalo, ker ni uspel v celoti izpolniti pričakovanj tistih, ki so ga ne le postavili tja, kjer je, ampak so ga tudi vodili z navidez nevidnimi nitkami, kakor se vodi lutka v »pu-pet teatru«. In njegovi mornarji, vsi po vrsti, brezglavo skačejo po palubi potapljajoče se ladje in kričijo »na pomoč!« tako ponesrečeno, tako histerično in tako oholo in domišljavo obenem, da jih reševalci sploh ne želijo slišati. Ne slišijo jih tudi ne preprosti ljudje, ki s svojimi malimi, revnimi barčicami lovijo tisto malo rib, kar jih je še ostalo. Mornarji, posebneži obeh spolov, pa so potapljajočo ladjo že zdavnaj zapustili. Med prvimi, se razume! Kajti tiste živalce, ki običajno prve zapustijo ladjo, so pokvarjeno premetene in si domišljajo, da imajo več življenj kot mačke. Pa se hudo motijo. Ko pride ura resnice, se njihove sanje o mnogoživljensko-sti in pregovornem kameleonstvu razblinijo kot neulovljiva mavrica po nevihti. a, nevihta, pa kaj nevihta, orkan se nam bliža. Nezadržno. In to prav v času, ko bi morala ladja in posadka z njo praznično razpeti svoja jadra in zapluti novim izzivom naproti. Pa kaj, ko so jadra raztrgana na prafaktorje, v strojnem delu ladje pa ubogi mornarji spoznavajo, da so si sami pokradli in za opijate vseh vrst preprodali že skoraj vse njene vitalne dele. Potop neke napake je, očitno, ne- izbežen. Mogoče je celo prav tako. Da se bo morje počistilo neke zgodovinske navlake, ki je metala črno senco vsem dobrim in poštenim in ponosnim in srčnim ljudem, ki so vedno želeli le eno: sinje morje in irosto plovbo po njem. se najboljše, slovenski narod, ob jubileju svobodnega, suverenega, slovenskega morja! In zemlje! Če kdaj, je zdaj resnično napočil čas, ko preprosto moramo neki zablodi izreči svoj odločni - NE! Ko je nujno stopiti aj in rešiti tisto, kar se še rešiti pVr da! Ker ljudje: kapitan in njegov trop mornarjev (obeh spolov) ne eb preboleva le nedolžne morske bo-ezni, temveč vse tiste bolezni, ki mračijo um in iz ljudi delajo ne-razsodneže, katerim ni čisto nič, kar je človeškega - več sveto. To je kruta resnica našega časa. Zal! Robert Hrovat Poslanec Državnega zbora RS www.rober-throvat.sds.si 14 iz nosih sol 24. JUNIJ 20II DARILO ZUPANA Primopredaja na OŠ Roje polna čustev in solz sreče V torek, 7. junija 2011, so otroci OŠ Roje, šole s prilagojenim programom, sprejeli župana Občine Domžale Tonija Dragarja, in se mu zahvalili za njegovo dobrosrčno dejanje. Župan se je namreč pred praznovanjem svojega 50. rojstnega dne odločil, da ne želi sprejemati daril, temveč bi finančna sredstva, ki bi bila sicer namenjena njemu, raje podaril otrokom, na katere vse prepogosto pozabimo, in ki za normalno življenje še najbolj od vseh nas potrebujejo pomoč. Ne le pomoč ljudi, tudi primerna oprema in pripomočki jim lahko zelo olajšajo življenje. Župana so že na vhodu v šolo pričakali otroci, mu segali v roko in se mu zahvaljevali za njegovo pomoč, nato pa ga z bučnim aplavzom sprejeli v telovadnici OŠ Roje, kjer so mu pripravili zanimiv pevski in plesni program. »Nekoč se je zgodilo nekaj lepega, nekaj dobrega. Nekoč smo bili veseli. Nekoč smo govorili o pravljicah. Vedno se spominjamo tistih dni, ko so še obstojale pravljice. Danes pa smo priča dnevu, ko se pravljica dogaja. Nam, našim otrokom, naši šoli. Naši otroci so borci, borci, ki bijejo bitko z vsakdanjim življenjem. Vsak dan se skupaj trudimo, da bi napredovali, čeprav z majhnimi koraki. To so majhni koraki za nas in zelo veliki za njih. Koraki, ki jim obenem pomenijo tudi velik uspeh in prinašajo veselje. Že z organiziranim dobrodelnim koncertom, ki je bil namenjen devetim težko gibalno oviranim otrokom, smo bili priča dobrosrčnosti ljudi in njihovi pripravljenosti pomagati nemočnim otrokom. Nato smo prejeli sporočilo župana Tonija Dragarja, da bi na praznovanju svojega rojstnega dne zelo rad sprejemal denarne prispevke, ki bi našim otrokom lahko kakorkoli olajšali življenje in nas tudi prosil, naj mu sporočimo, kaj bi potrebovali. Njegova gesta nas je seveda zelo razveselila in z veseljem smo sporočili, da bi bili zelo veseli dveh kompletov nastavljivih miz in stolov, ki bi rasli skupaj z Julijo in Simonom ter jima tako močno olajšali delo. Čeprav je bilo težko pričakovati višino zbranega zneska, smo v pismu vseeno dodali, da bi bili zelo veseli osebnega dvigala, ki bi zaposlenim pomagal premikati otroke s težkimi gibalnimi ovirami iz invalidskega vozička na blazino, sedež v kombiju ali na previjalno mizo,« so bile prve, za vse prisotne zelo čustvene besede Marjance Bogataj, ravnateljice OŠ Roje, ki je nadaljevala: »Dan po rojstnem dnevu smo prejeli obvestilo župana, da nismo zbrali denarja le za želene pripomočke in da bomo lahko kupili še dve blazini za malo Tio, ki ima hudo osteoporozo. Nanjo moramo zelo paziti, da ne pade in si zlomi kakšne kosti.« Povedala je še, da so se ob nakupu opreme čudili tudi proizvajalci opreme, saj niso mogli verjeti, da sploh še obstajajo ljudje, ki tako širokosrčno darujejo svojdenar. »Toni Dragar se bo med nami in na naši šoli zapisal z zlatimi črkami kot največji donator za naše otroke. Menim, da za tako gesto niso dovolj besede. Vse je v naših srcih. Vseeno pa se bodo županu za njegovo dobroto naši učenci in učenke zahvalili tako, da mu bodo zapeli in zaplesali,« je še dodala Marjanca Bogataj, nato pa oder PROJEKT COMENIUS Turki, Grki in Poljaki na OŠ Rodica V okviru projekta Comenius šolska partnerstva, v katerega so poleg naše šole vključene še šole iz Turčije, Grčije in Poljske, so od srede, 18. maja, do nedelje, 22. maja 2011, na OŠ Rodica gostovali učenci partnerskih osnovnih šol iz Istanbula, Jelenie Gore in Florine. Gostujoči učenci so v tem času gostovali pri družinah naših učencev, njihovi učitelji pa so se nastanili v bližnjem hotelu. V četrtek smo za goste pripravili prireditev, ki je seveda potekala v angleščini, da so jo gostje lahko razumeli. Prireditev sta vodila Neža Leben in Andraž Kos. Program je potekal v angleškem jeziku, da so ga obiskovalci razumeli. Po pozdravnem govoru ravnateljice Milene Vidovič je mladinski pevski zbor zapel pesmi Mamma Mia in Zemlja pleše. Zatem so udeleženci iz vseh štirih držav predstavili stanje uresničevanja otrokovih pravic po posameznih državah in ustanove, ki skrbijo za otroke. Ugotovili smo, da obstajajo med državami številne podobnosti, pa tudi razlike. Tako imajo na primer na Poljskem varuha otrokovih pravic, pri nas pa še ne, čeprav naj bi ga vendarle dobili v bližnji prihodnosti (številne nevladne organizacije in varuhinja človekovih pravic si prizadevajo za ustanovitev institucije varuha otrokovih pravic). V vseh štirih državah so aktivne številne nevladne organizacije, ki skrbijo za uresničevanje otrokovih pravic, najbolj znan je Unicef, ki s številnimi aktivnostmi deluje po vsem svetu. Tako pri nas kot na Poljskem je otrokom na voljo brezplačen in anonimen telefon, kamor lahko pokličejo, kadar so v stiski. Ugotovili smo tudi, da samo v Sloveniji delujejo centri za socialno delo. Turki imajo največji problem z revščino otrok, saj ta na podeželju še narašča, prav tako pa si želijo povečati odstotek otrok, ki so vključeni v vrtce. V Grčiji je zanimivo to, da kar 12 do 14 odstotkov otrok zaključi s šolanjem po končani osnovni šoli (ki pri njih traja le 6 let), čeprav je obvezno tudi obiskovanje pr- prepustila otrokom, ki so z velikim veseljem in srečo v očeh županu zapeli in zaplesali. »Županu bi se zahvalila za to pravljico,« je še dejala Bogatajeva in Špeli prepustila, da je županu predala zahvalno plaketo in unikatni izdelek, ki bo od sedaj naprej krasil njegovo pisarno. Župan Toni Dragar, vidno ganjen, je le stežka povedal vse, kar je sicer imel v mislih in le dejal: »Moj namen je bil resnično dobrosrčen in upam, da bo to svetel zgled tudi za koga drugega, da pomaga. Da pomaga! Samo to si želim.« Na koncu programa so otroci OŠ Roje županu prinesli še torto, mu zaželeli vse najboljše za njegov 50. rojstni dan in mu tudi zelo lepo zapeli, nato pa ga povabili, da si skupaj z njimi ogleda osebno dvigalo, mizi in blazine, ki so že v uporabi in razveseljujejo tako otroke, kot tudi zaposlene in starše. Upajmo, da bo nesebično dejanje župana spodbudilo tudi druge, da bodo bodo po svojih močeh pomagali ljudem okoli sebe. Teja Lapanja v Šolske Sportne igre V soboto, 21. maja 2011, smo na OŠ Rodica organizirali zdajže tradicionalne šolske športne igre. Iger so se kot tekmovalci udeležili učenci OŠ Rodica, OŠ Roje in gostje iz Turčije, Grčije ter Poljske, ki so našo šolo obiskali v okviru projekta Comenius partnerstva. Iger se vsako leto udeležijo tudi priznani slovenski športniki. Tudi etos je bilo tako. Obiskali so nas smučarski skakalec Robert Kranjec, judoistka Raša Sraka Vuko-vić in kikboksar Marjan Bolhar. Igre smo začeli z zborom na šolski ploščadi. Po slovenski himni in himni Evropske skupnosti nas je najprej pozdravila ravnateljica Milena Vidovič, podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc in predstavnica šolske skupnosti učencev Špela Mičunovič. V kratkem programu so najprej nastopili mladi telovadci, Mar- Bolhar pa nam je prestavil boks. Učenci prvega triletja so nam zaplesali, nato pa sta Špela Mičunovič in Robert Kranjec izrekla športno prisego in prižgala olimpijski ogenj. Po uvodnem delu so se začela tekmovanja, na katerih so sodelovali vsi učenci naše in, kot smo že zapisali, tudi učenci OŠ Roje. Tekmovali smo v raznih disciplinah. Vsi razredi smo tekmovali v štafeti in teku na 60 m. Učenci prvega triletja so se pozabavali v šaljivih igrah. Učenke drugega triletja so se borile med dvema ognjema, učenke tretjega triletja pa so igrale odbojko. Fantje s predmetne stopnje so med seboj tekmovali v nogometu. Opoldne so se v športnih igrah pomerili še starši in učitelji in prav zabavno jih je bilo opazovati. Igram se je pridružilo tudi gibanje Veter v laseh, ki se zavzema za zdrav način preživljanja prostega časa. V okviru Vetra v laseh so učenci lahko spoznavali nordijsko hojo, golf, lahko so plesali, se rola-li ali se preizkusili v igrah, kot so balinanje, vlečenje vrvi, gumitvist itd. Poleg športnih dejavnosti so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavljene predmete na stojnicah in sodelovali pri nekaterih dejavnostih, ki so jih stojnice ponujale. Izmerili smo si lahko krvni tlak, se poučili o nevarnostih sonca, predstavili so se nam žonglerji, radioamaterji, učili smo se nordijske hoje, capoeire (plesno-borilna veščina), na poligonu smo lahko opazovali ko esarje in še mnogo drugega. Na stojnicah so^bili razstavljeni EKO izdelki OŠ Rodica in izdelki OŠ Roje, ki smo si jih lahko kupili in tako pomagali zbirati sredstva za šolski sklad. Medtem ko so Roberta Kranjca, Rašo Sraka Vuković in Marjana Bolharja učenci prosili za avtogra-me, smo jih mi povprašali, kaj menijo o naši prireditvi. Vsi trije so povedali, da jim je prireditev všeč, saj na njej prevladuje tekmovalni in športni duh. Navdušeni so bili nad organizacijo in dobro voljo, ki je prisotna vsepovsod. Marjan Bolhar je dejal, da je lepo, ker so vsi nasmejani. Obiskal nas je tudi župan občine Domžale Toni Dra-gar, ki je opazil, da se učenci držijo načela »Važno je sodelovati, ne zmagati.« Tina Jeretina in Manca Košir Vidergar OŠ Rodica morali naši gostje posloviti, saj se je naše skupno druženje v Sloveniji končalo. Ob slovesu smo si obljubili, da se še kdaj srečamo, vsekakor pa bomo komunicirali vsaj po elektronski pošti. Tina Jeretina in Manca Košir Vidergar rga OŠ Rodica vih treh letnikov srednje šole. Ker glasba ne pozna jezikovnih ovir, saj jo razumemo v vseh jezikih, so program z glasbenimi točkami nadaljevali glasbena rock skupina naše šole, otroški pevski zbor, Lenart Oberwalder Zupanc in Tim Cvetko, ki sta nam zaigrala na harmoniko. Z gledališko točko so nas razvedrili učenci 2. b razreda, ki so zaigrali Pomladno pravljico, s plesnimi pa so program dopolnile učenke 8. c ter učenci 8. b razreda. Po prireditvi se je program za goste nadaljeval v filmski delavnici, v kateri so gostje in gostitelji pod mentorstvom Marka Drobneta v skupinah posneli kratek film o otrokovih pravicah. Lačnim gostom so v naši kuhinji skuhali slo-o pa jiTo se skupaj fotografirali ter si ogledovali rastline in se zelo zabavali. Petkov program je bil namenjen obisku svetovno znane kraške jame - Postojnske jame in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Rak pri Rakeku. V soboto so na naši šoli potekale zdaj že tradicionalne šolske športne igre, na katerih so se v športnih disciplinah pomerili učenci naše šole od 1. do 9. razreda. Igram so se aktivno pridružili učenci OŠ Roje, ki so se nam pridružili v odbojkarski tekmi. Prireditev so spremljale različne dodatne dejavnosti. Tako so se udeleženci lahko z vetrom v laseh borili proti drogam in drugim škodljivim načinom preživljanja prostega časa (šolskim igram se je pridružila akcija Veter v laseh). Na stojnicah so si obiskovalci lahko ogledali raznoliko ponudbo izdelkov, izmerili so si lahko krvni sladkor, zaigrali šah, spoznali radioamaterstvo, predstavil se jim je kolesarski klub Energija itd. Svoje izdelke pa so prikazali na svojih stojnicah tudi učenci OŠ Roje. Seveda so se nam na teh igrah pridružili tudi naši gostje, in sicer ne samo kot opazovalci, pač pa so se ob svojih gostiteljih aktivno udeležili nekaterih tekmovanj (npr. odbojke in nogometa). Prehitro je prišla nedelja, ko so se Vodni detektiv -zaključek natečaja in poletne delavnice Inštitut za celostni razvoj in okolje (ICRO) iz Domžal je v letošnjem šolskem letu že štirinajstič pripravil akcijo promocije varstva voda Vodni detektiv, ki je nacionalni natečaj za osnovnošolce iz celotne Slovenije. Letošnja tema natečaja je bila Kako varujemo pitno vodo? Natečaja se je letos udeležilo 35 šol iz celotne Slovenije, med katerimi so se posebej izkazali tudi učenci iz domžalske občine. Učenci in učenke OŠ Roje so pod mentorskim vodstvom Mete Košir osvojili 1. nagrado na literarno-likovnem natečaju v najstarejši starostni kategoriji (3. tri-ada), 1. nagrado na raziskovalnem natečaju pa so med najmlajšimi (1. triada) osvojili učenci in učenke OŠ Venclja Perka Domžale pod mentorstvom Brede Stanič. Čestitamo! Nagrajeni učenci so se udeležili tudi zaključne prireditve natečaja, ki je bila v torek, 31. maja 2011 na Brdu pri Kranju, k'er sta častna gosta minister za šolstvo in šport dr. Andrej Lukšič in sekretar Savske komisije Dejan Koma-tina podelila priznanja najboljšim vodnim detektivom. Letošnji natečaj Vodni Detektiv je bil organiziran s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor, Pivovarne Union d.d. in Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Za aktivno preživljanje počitni- vensko kosilo, nato pa jih od v Arboretum Volčji Potok. T v Otroci posebnega programa OŠ Roje na izletu v Arboretumu Arboretum Volčji Potok je za otroke naše šole prava »učilnica na prostem«, zato se vanj vedno znova radi vračamo. V njem na njim najbližji način spoznavajo barve, oblike, zvoke, vonje ^ V njem se lahko sprostijo, razgibajo, preštevajo, prebirajo in urijo svojo prostorsko orientacijo. Tokrat je bila pozornost še posebej usmerjena v razstavo živali in ljudi v ledeni dobi. Za otroke je bil to zares prekrasen dogodek, saj si je iz knjig in televizije težko predstavljati ogromne velikosti ledenodobnih živali. Otroci so se z veseljem razgibali tudi na prenovljenih igralih, izmed katerih si je lahko vsak izbral tisto, ki ji je bil po svojih sposobnostih kos. Upravi parka smo hvaležni, da nam vsako leto omogoči brezplačen ogled. Marta Krt Učiteljica PPVI škega prostega časa bo Inštitut za celostni razvoj in okolje v sodelovanju z Občino Domžale v poletnih mesecih v Domžalah organiziral delavnici Vodni detektiv in Mladi arhitekt za otroke starosti od 8 do 12 let. Otroci se bodo na delavnicah na zabaven način seznanjali s temami, ki se tičejo voda (delavnica Vodni detektiv) in arhitekture (Mladi arhitekt). Delavnica Vodni detektiv bo organizirana v obdobju med 11. in 15. julijem, delavnica Mladi arhitekt pa med 18. in 22. julijem. Delavnice bodo potekale dopoldne, in sicer od 9. do 12. ure. Vsakodnevna delavnica je zaključena celota, tako da ni nujen obisk vsakega dneva v tednu delavnice, da bi otrok lahko aktivno spoznaval temo delavnice. V kolikor se bo izkazalo, da bo interes za delavnice velik, bomo delavnice ponovili v avgustu 2011 in kasneje v prihodnjih letih. Ker je število mest omejeno, je zaželeno, da se prijavite vsaj 3 dni pred delavnico. ^rijave zbiramo na e-mail: miran. rusjan@icro.si ali na tel.: 01/72252-10 in 041/377-473. Več informacij o delavnicah lahko najdete na: www.vodni-detektiv.si. 24. JUNIJ 20II iz nosih sol 15 VELIK DAN ZA OSNOVNO SOLO DRAGOMEU Medgeneracijsko druženje v OŠ Dragomelj žejaje bila velika. ilim, da smo vsi z vznemirje Sobota, 7. maj'a 2011, je bil velik dan za Osnovno šolo Dragomelj. Zjutraj smo se zbrali učenci, učitelji in starši, da bi na poseben način proslavili dogodek, ko je OŠ Dragomelj tudi s podpisom ekoli-stine postala ekošola. Kaj sploh je ekošola? Ekošola je projekt mednarodnega združenja za okoljevarstveno izobraževanje (Foundation for Environmental Education- FEE). Ustanovljena je bila na pobudo nekdanjega danskega ministra za okolje Olea Loviga Simonsena. V Sloveniji je Društvo za okoljsko izobraževanje (DOVES) program začelo izvajati junija leta 1996 in poimenovali so ga »Ekošola kot način življenja«. V šolskem letu 2009/2010 je bilo registriranih 628 ekošol (osnovne in srednje šole, vrtci ter domovi), zelena zastava pa je plapolala pred 421 ekošolami. Program ekošole je sestavljen iz sedmih korakov, ki jih šola uvaja dve leti. Sedmi korak je podpis ekolistine. Ekolistina je javna izjava ekoprogramskega sveta šole o uresničevanju zastavljenih ciljev in povezovanju s starši, predstavniki okalne skupnosti in partnerji pri projektu ter z nacionalno koordinacijo. Ekošolarji, ki s pomočjo svojih mentorjev, ravnatelja, župana ... opravijo vseh sedem korakov in dve leti zapored oddajo svoj letni delovni načrt (LDN), pridobijo zeleno zastavo. Ta visi na vidnem mestu ob šoli ali na njej in pomeni državno in mednarodno priznanje za okoljsko delovanje šole. Kaj pa to pomeni v praksi? Zdrava prehrana, ločevanje odpadkov, varčevanje z vodo in energijo, zdravo življenje, skrb za čisto okolje v okolici šole, medsebojno spoštovanje in solidarnost, uvajanje pitnikov za vodo namesto avtomatov za gazirane pijače, zbiranje papirja, kartuš, tonerjev, plastike, zamaškov in še veliko drugih stvari. Tako z vključitvijo v program šola izboljša šolsko okolje, zmanjša količino smeti in odpadkov, skrbi za ločevanje odpadkov, skrbi za manjšo in učinkovito rabo energije, vključuje krajane in lokalno oblast v različne projekte, pomaga krepiti spoštljive medsebojne odnose in solidarnost, skrbi za krajevno in nacionalno medijsko odzivnost in se povezuj^ z drugimi šolami v Sloveniji in Evropi. Uvod v podpis listine me je spomnila na štart ljubljanskega maratona; kot da igrajo The Stroj, saj so učenci pripravili glasbeni uvod z bobnanjem na različne predmete, kot so veliki sodi, pločevinaste konzerve, plastične steklenice ^ Podpisniki smo bili: nacionalni koordinator ekošole g. Cerar, 'ogačnik Jarc, predsednik Krajev- DRUŽABNE IGRE ZA KRATEK CAS TOREK ZA OTROKE IN MLADINO med«. in ■ s. leweil stares¥l IG.éV - Î2.êw knjižnica DOMŽALE koordinatirica šole ga. Visenjak, predstavnica učencev Tina Am-jrožič in jaz sama kot predstavnica staršev. Nato so učenci zapeli eko - himno in nato predstavili zelo zanimive in zrele prispevke o onesnaževanju narave, podnebnih spremembah in seveda načinih, kako lahko to preprečimo oz. zmanjšamo. Bilo je vzpodbudno, videti in slišati, kako mladi odgovorno razmišljajo o prihodnosti. Če je to rezultat delovanja ekošol, potem je to izrednega pomena, saj vemo, da česar se bodo otroci naučili v mladosti, tako bodo delovali in živeli v odrasli dobi. Sledil je športno obarvan del druženja, ko smo se učencem in učiteljem pridružili tudi športno razpoloženi in športno oblečeni starši. Najprej smo se razgibali pod vodstvom Društva Šola zdravja. Gre za vadbo »1.000 gibov«, ki je namenjena predvsem starejšim in se vrši na prostem. No, ni se nam zdelo, da so vaje namenjene starejšim, prav dobro smo se vsi razmigali in bili tako pripravljeni, da se pridružimo nogometu, rokometu, namiznemu tenisu, plesu ali vajam, ki so nam jih pripravili asilci. ama s sinom so bile prav te vaje najbolj zanimive - starši, otroci in učitelji smo vlekli vrv, prenašali vodo v kozarčkih, poskušali z brizgo podreti kozarček in še kaj. In kar naenkrat sem se znašla v svojem otroštvu; tako sproščeno in polno smeha je bilo. In prav zaradi odlične organizacije je bilo to medgeneracijsko druženje res sproščeno. Ko smo/so se otroci naveličali neke dejavnosti, so lahko poskusili drugo: tekmovanje v namiznem tenisu in osnove plesa so potekale v telovadnici, nogomet na šolskem dvorišču. Poskrbljeno je bilo tudi za malico otrok in za pijačo, saj je bil dan zelo topel in žejaje Mislim njem pričakovali tek. V okviru mednarodnega projekta ozave-ščanja o problematiki podnebnih sprememb v povezavi z revščino v Afriki, ki ga izvaja Karitas, smo letos tekli v znamenje solidarnosti do vseh ljudi, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadenejo. To so prebivalci revnih dežel, ki s svojim načinom življenja najmanj prispevajo k tem spremembam, občutijo pa hude posledice. Tako smo tekli za isti namen kot študenti, učenci in dijaki slovenskih šol, ki so tekli v maju 2011, in z vsemi skupnimi pretečenimi kilometri gradili krog solidarnosti okoli planeta Zemlja, za kar je potrebno preteči 40.075 km. Hm ^ Danes, ko to pišem, sem vesela, da sem se tega šolskega teka udeležila, saj so rezultat nove tekaške su-perge in prvi pretečeni kilometri -in to pri meni, ki se nikakor nisem mogla navdušiti za tek. Ko pa smo tako složno, otroci in odrasli tekli od šole, ob avtocesti in čez njo, ter nato nazaj k šoli, sem se odločila, da je čas za spremembo! Zmagovalci smo bili vsi, ki smo pritekli ali pripešačili na cilj. Ura je bila že čez poldne in vsi smo bili že prijetno utrujeni. Najbolj rili gNa podžupanja Občine Domžale ga. pr ne skupnosti Dragomelj-Pšata g. Rozman, namestnica ravnateljice šole ga. Medved Nišavič, eko- V PONEDELJEK 27. IN TOREK 28.JUNIJA 2011 od 18.00 do 19.00 v prostorih zasebne ^asbene šole Parnas (Prelog, Krožna pot 18, Domžale) za šolsko leto 2011/2012 vpisujemo še v naslednja oddelka: glasbene urice- klavir Dodatne informacije: Zdenka Kristl Marinič, 041 519816, zdenkakristl@sioLnet ODLIČNO DOPOLNILO POUKA Slamnikarska zgodovina odslej tudi v naših šolah Komisija za turizem, ustanovljena z namenom promocije turističnih zanimivosti v naši občini, je v zadnjih letih zbrala številno gradivo o naravni in kulturni dediščini, s katero se tudi v naši občini lahko ponašamo. Med najboljobdelanimi vsebinami je zagotovo slamnikarstvo. Naši predniki so že pred skoraj 200 leti s spretnostjo s šivanjem s zagnani so se pomerili še v košarki; učenci, učitelji in starši. Počasi smo vsi odšli domov, zadovoljni, da je bilo to resnično medgenera-cijsko druženje, ki smo mu dodali še dodaten pomen, namreč zavedanje, da je prihodnost našega planeta odvisna od naših dejanj in da spremembe niso težke! Mateja Jandl pletenja slamnatih kit in amnikov naredili Domžale prepoznavne v Evropi in celo v Ameriki. Na mojo pobudo se je komisija v šolskem letu, ki se pravkar končuje, odločila, da posredovanje vsebin iz slamnikarske zgodovine razširi s programa za vrtce, ki smo ga doslej že izvajali, še na učence 5. razreda osnovnih šol. Zgodovinarka po osnovni izobrazbi ter turistična vodnica z mednarodno in lokalno licenco sem z veseljem začela proučevati domžalsko zgodovinsko dediščino. Pobudo o posredovanju slamnikarske zgodovine so sprejele vse šole, razen OŠ Domžale. Rav- natelj te šole je predavanje na Podružnični šoli Ihan, ki je v sklopu te šole, odpovedal z besedami: »Moja pravica in dolžnost je izbrati za šolo najboljšega. Med te pa vi ne sodite. Korelacija med slamnikarstvom in vami je prenizka za potrebe naše šole«. Šolo Domžale sem zato izpustila. Da šole ne bi imele stroškov s prevozom otrok v Domžale, sem se odločila za dve obliki predstavitve slamnikarske zgodovine, in sicer sprehod po Domžalah in predavanje z računalniško predstavitvijo nekdanjih in sedanjih stavb, ki so imele pomembno vlogo v slamni-karski zgodovini. Na sprehod po občinskem središču so tako šli le učenci OŠ Venclja Perka. Najprej sem jih seznanila z vsebino občinskega grba in posegla za dve stoletji v zgodovino Domžal, ko so v številnih hišah pletli slamnate kite in šivali slamnike. Iz začetkov tega dela v Ihanu so nastale delavnice in tovarne, ki jih danes ni več ali pa samevajo in čakajo na nove vsebine. Na sprehodu smo si ogledali stavbo tovarne Univerzale, Polževo tovarno, še obstoječo stavbo Ravni-karjeve tovarne, občinsko stavbo, ki je bila nekoč slamnikarska tovarna, in stavbo, kjer je bil domžalski hotel. Spoznali smo zgodovino ostankov tovarne na parkirišču pri trgovini Mercator, izvor imena stanovanjske soseske Krizant in omenili pre dho-dnico polnilnice Alko ob avtobusni postaji. Ogledali smo si gasilski in godbeni dom, kulturni dom, stavbo nekdanje nemške šole, Kurzthaler-jevo vilo ter poudarili pomen železnice. Za računalniško predstavitev sem zbrala fotografije nekdanjih sla-mnikarskih tovarn in pokazala fotografije sedanjih stavb ali parkirišč na teh mestih. Fotografije mi je ljubeznivo posredoval gospod Roman Kos. Ker so učenci sedanje stavbe v občinskem središču v večini dobro poznali, so si lažje predstavljali, katere stavbe so bile na teh mestih nekoč. Seveda sem tudi njih najprej seznanila s kratko slamnikarsko zgodovino in jim razložila bistvo občinskega grba. Vsem učencem sem pokazala nekaj primerov slamnatih kit in slamnikov. Na njim primeren način sem poudarila veliko ustvarjalnost naših prednikov in pomen takratnega sla-mnikarstva za izboljšanje socialnega položaja prebivalcev Domžal. Vse to je prineslo velik razvoj takratnih vasi, začetek številnih kulturnih in društvenih dejavnosti, gradnjo kulturnega doma, ustanovitev gasilskega društva, godbe na pihala in je končno privedlo do razglasitve in združitve štirih vasi v trg ter po dru-i svetovni vojni v mesto Domžale. esela sem bila tudi povabila Vrtca Urša, da bi sprehod po slamnikar-skih poteh, ki smo ga opravili lani, radi ponovili tudi letos. Otrokom iz vrtca sem prav tako najprej pokazala domžalski grb, jim prinesla nekaj slamnatih kit in slamnikov, nato pa smo šli po mestu. Na sprehodu po Domžalah, ki smo ga primerno skrajšali, smo pogledali tovarno Univerzale, dimnik pri trgovini Mercator, gasilski in god-beni dom, kulturni dom, občinsko stavbo, stavbo trgovine Kovinar, nekdanjega hotela, in vilo lastnika slamnikarske tovarne Kurzthalerja. Čeprav šele šest letni so že dobro sledili posredovani vsebini. In kakšni so načrti za v prihodnje? Po mnenju učiteljic in vzgojiteljic so bili naši sprehodi po Domžalah in predavanje odlično dopolnilo pouka, oziroma posredovanih vsebin v vrtcu. V prihodnjih letih si vsi še že-lno takega sodelovanja, zato upam, da bo srečanja s slamnikarsko zgodovino v naših javnih zavodih Komisija za turizem sprejela kot del svoje permanentne dejavnosti. Mag. Jožica Polanc gVi TehniSki dan v Železnikih vodnih žagah. Že,nske pa sose ,preživljale s kle- V četrtek, 2_1. aprila 2011, smo se osmi razredi odpeljali v Železnike. Tam smo si ogledali železarski muzej, v katerem so nam prikazali in razložili kako so leta 1340 pričeli z železarstvom. Ker so bili okoliški hribi bogati z železom, so ljudje začeli to s pridom izkoriščati. Nastali so prvi železarski rudniki in plavži, v katerih so topili pridobljeno železo. Staljeno železo so spremenili v končni izdelek. Največ so izdelali žebljev, ki so jih izvažali po vsem svetu. V kovačnici je po navadi delala vsa družina. Vse so morali izdelovati ^nGG rorâo, poi^a-gala jim je le voda, katera je poganjala stroje. Po dolgem izkoriščanju železa železarstvo po petstotih letih kmalu propade zaradi pomanjkanja rude in cenejših izdelkov iz Italije. Po propadu železarstva so se moški preživljali z izdelovanjem izdelkov iz lesa, katerega so pridobivali v okoliških gozdovih. Les so kasneje žagali na kljanjem in izdelovanjem čipk, katere smo si kasneje poleg maket tudi ogledali. Makete so prikazovale vodne žage in kako so pridelovali železo. Po ogledu v železarskem muzeju smo si privoščili malico. Nato smo se z avtobusi odpeljali do tovarne Domel, kjer izdelujejo dele za stroje, avtomobile, elektromotorje za sesalce idr. Odšli smo v poslovne prostore, kjer so nam petnajst minut predavali o svojih izdelkih in kako delujejo. Po koncu predavanja smo se odpravili v proizvodnji del, kjer izdelujejo sestavne dele. Od blizu smo si lahko ogledali potek dela, zraven pa so nam razložili, kako delujejo stroji. Sestavljanje elektromotorjev pri njih poteka ročno ter delno ali tudi popolnoma avtomatizirano. Po ogledu celotne proizvodnje pa smo se vrnili domov. Tjaša Bahovec OŠ Domžale 16 knjiga 24. JUNIJ 20II KNJIŽNICA DOMŽALE Popolna knjižna doživetja V Knjižnici Domžale smo pred začetkom poletja zaključili s projekti, ki so potekali med šolskim letom. V mesecu maju smo slavnostno zaključili bralno značko za odrasle Okusimo besedo, ki jo je uspešno končalo 74 bralcev. Prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad je potekala v dvorani v Knjižnici Domžale. V Domžalskem domu pa smo skupaj s Tretjo univerzo zaključili bralno značko za člane Društva Lipa. Podelili smo 111 priznanj, nekateri so dobili dve ali več, saj so uspešno zaključili branje v več jezikih. Konec marca smo ob poslušanju italijanske pravljice Peteršiljka končali s Pravljicami za odrasle. V jeseni nas bosta Mirjam in Luka ponovno popeljala v prijetno druženje ob interpretaciji in analizi novih pravljic. V prihodnjih dneh bomo zaključili tudi Filozofske večere z dr. Dušanom Rutarjem, ki so bili izredno dobro obiskani. ustvarjalci. V Bralnem klubu, kjer se združujejo otroci, ki radi berejo in imajo to obliko tudi kot interesno dejavnost na svoji šoli, so nas obiskali: pisateljica Ida Mlakar, pisateljica in pesnica Zvezdana Majhen in ilustrator Jure Kralj. Že štirinajsto leto zapored je Knjižnica Domžale organizirala družinsko branje - Pravljični palček, ki je namenjen predšolskim otrokom in učencem prvih razredov osnovnih šol. Letos je Pravljičnega palčka zaključilo rekordno število otrok -1.365. V kulturnem domu v Gro-bljah so si otroci iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ogledalo prijetno predstavo s Čarovnikom Gregom. Pridružili so se jim tudi otroci od 3. leta dalje, ki obiskujejo Igralne urice, kjer se spoznajo s posebnimi igralnimi knjigami, posežejo pa lahko po velikem izboru kakovostnih didaktičnih igrač. teriale, tehnike, se »urijo« v različnih ročnih spretnostih. V lanskem letu smo začeli z novo obliko družinskih ustvarjalno-lutkovnih delavnic, kjer otroci razvijajo domišljijo in ustvarjalnost. Ob skupnem druženju in poslušanju pravljice izdelujemo lutke v različnih tehnikah, otroci pa lahko na koncu s svojimi izdelki odigrajo pravo lutkovno predstavo. Projekt Rastem s knjigo je državni projekt, ki ga že peto leto pripravlja Javna agencija za knjigo RS, Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS ter Združenje splošnih knjižnic, preko tega projekta slovenska mladina obišče svojo najbližjo splošno knjižnico, ki jim pripravi okvirni program, ki sestoji iz predstavitve knjižnice, knjižnič-no-informacijskega opismenjevanja in motivacije za leposlovno branje. Tako je v okviru projekta v šolskem letu 2010/2011 obiskalo Knjižnico Domžale 565 sedmošolcev iz vseh osnovnih šol iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Vsi sedmošolci so prejeli knjižno darilo, pesmi Toneta Pavčka Majni-ce - fulaste pesmi. V letošnjem letu smo projekt Rastem s knjigo prvič izvedli tudi za srednješolce. Obiskalo nas je 50 dijakov 1. letnika Srednje šole Domžale, ki so prejeli knjigo Slavka Pre-gla Geniji brez hlač. V mesecu maju in juniju smo se odpravili na branje pravljic in ustvarjanje na prostem S knjigo v zeleni travi, ki poteka na otroškem igrišču ob Športnem parku Domžale. Tudi pogovore o knjigah Bralni krog smo zaokrožili v prijetni družbi. V sodelovanju s Plesno šolo Miki smo v letošnjem šolskem letu organizirali Gibalno igralnico in Zaplešimo v pravljico. Gibalna igralnica je namenjena našim najmlajšim obiskovalcem, kjer se naučijo novih gibov, orientacije v prostoru in prvih plesnih korakov. Zaplešimo v pravljico pa je plesna animacija v povezavi s knjigo, ki otroka še posebej duhovno obogati in motivira, prav tako je plesno gibalno izražanje pomembno za otrokov vsestranski razvoj. Letos so nas obiskali tudi različni Ob zaključku Pravljičnih uric, ki so namenjene otrokom od dopolnjenega 4. leta dalje, smo si ogledali lutkovno predstavo KOGA SE STRAH BOJI? v izvedbi lutke ZAJEC. Pravljične urice so oblika knjižne vzgoje, ki otroka postopno in sistematično pripravlja in uvaja v svet s knjigo. Ustvarjalne delavnice v naši knjižnici potekajo v dveh skupinah - za mlajše in starejše otroke. Izvajamo jih v času jesenskih in zimskih počitnic, ob prazničnih dogodkih, tematiko povezujemo s pravljičnimi junaki ^ Otroci spoznavajo raznovrstne ma- Vlado Kreslin s črno kitaro v Grobljah Kulturno društvo Jožeta Karlovška iz Domžal je 12. junija v Grobljah pripravilo koncert Vlada Kreslina, ki je tokrat nastopil sam, s svojo črno kitaro, a ne le s svojo pronicljivo glasbo, temveč tudi s poezijo in zgodbami. Za konec je presenetil celo z igranjem na harmoniko ^ Za izvajalca, kakršen je Kreslin, ki ga ponavadi na odrih poslušamo ob spremljavi Beltinške bande ali Mali bogov, je samostojni nastop zgolj s kitaro svojevrsten izziv. A prav ob takem nastopu njegove pesmi, ki jih občinstvo sicer dobro pozna in odkrito rado zapoje z njim, postanejo čista poezija, tudi pojezija - kot pravi Kreslin - končno tudi šanson, če hočete. Mnoge med njimi so z leti postale večne, zimzelene, preprosto legendarne. Mimogrede, skladba Od višine se zvrti, ki jo je pel s skupino Martin Krpan, je nastala natanko pred četrt stoletja, torej pred petindvajsetimi leti ^ Vlado Kreslin zna z občinstvom. Ne prepušča ga zvočnikom, saj glasba prihaja neposredno iz njegove duše. V izvedbo, igranje kitare in petje, vlaga neskončno količino energije. Ta se prenaša na poslušalce, jih osrečuje in radosti. Nikoli ne zmanjka tiste glasbe, ki je večno všečna, preprosto lepa, polna duha, zgodb in v katerih se vedno odraža nežna prekmurska duša. Kreslin je torej tudi pesnik, pisatelj, pripovedovalec zgodb, vedno duhovit, a nikoli žaljiv ali celo piker. Kreslin je preprosto Kreslin in Iz bogate malhe njegovih še bi sedeli in poslušali. Zdi se, kot takšnega imajo radi povsod, kjer se pojavi pesmi smo jih slišali kar nekaj, a še bi se da je bil to le prvi del. In teh Kreslinovih delov je še neskončno Primož Hieng Naj ne mine dan brez knjige Počitnice trkajo na vrata. Ponujam vam nekaj priporočil Mladinske knjige in Cankarjeve založbe za poletne dni. Najprej odprimo strani zbirke Moderni klasiki. MARJETKASLADKOSNEDKA je delo italijanskega pisatelja Stefana Bennija, ki ga odlikuje optimistično pero, domiselnost, ironija, gostobesednost, iskrivost. To je knjiga, ki jo beremo z veseljem. Marjetka Sladkosnedka je prvoosebna pripoved, ki jo snuje petnajstletna punca, ki vse opazi, nič ne prikrije, govori kot navita ura. Živi v pisani družini, mama je oboževalka žajfaste nadaljevanke Večna ljubezen, oče ničesar ne zavrže, starejši brat poje vse, kar vidi, in ima sobo, ki je taka, kot bi jo ravnokar pregledali policisti, mlajši brat ima najhitrejši prst za vide-oigrice in dedek, ki brez televizije in radia vse ve, kaj se kje godi. Pisana družina živi na meji, kjer se podeželje še ne začne in mesto ne konča. Na periferiji za obvoznico. Ustaljeno družinsko življenje v hišici ob robu skrivnostnega travnika, na katerem živi Prašna deklica, Marjetkin angel varuh, pa usodno zaznamuje prihod novih sosedov, diaboličnih predstavnikov nove, divje kapitalistične družbe ^ MOLITEV ZA KATARINO HOROVITZ je delo letos preminulega češkega pisatelja Arnošta Lustiga, ki je preživel Auschwitz in Buchenwald in živel večino svojega življenja v tujini. Knjiga ponuja resnična dogodka povezana v grozljivko, v času nacističnega trpljenja. Zelo obsežno delo TRGOVEC S TOBAKOM je delo ameriškega pisatelja srednje generacije Johna Bartha. O delu sem prebrala na straneh RTV: »V temelje post-modernizma, najbrž še vedno zadnje velike stvari, ki se je zgodila v razvoju svetovne književnosti, je bilo položeno prepričanje, da je zgodovina literature na nek način prišla do svojega konca, da oblikovne inovacije preprosto niso več mogoče in da se bo književnost, kolikor se bo še nadaljevala, morala vrniti k literarnim vzorcem, obrazcem, ki so nam jih zapustila prejšnja stoletja. Zato ni presenetljivo, da Trgovec s tobakom, portret zgodnje, kolonialne zgodovine poznejših ZDA, sicer pa eden najboljeksemplaričnih romanov postmodernizma, nenehno pre-igrava motive, teme, pripovedne sheme in postopke, ki jih najdemo v Cervantesovem Don Kihotu, Voltairovem Kandidu, Defoejevi Moll Flanders ter drugih delih zahodnega kanona. In vendar Barthova humorna, ironična, preobratov polna zgodba o pretirano idealističnem pesniku Ebenezerju Cooku ni samo vaja v literarnem starinarstvu. Na kakšen način je s starimi sredstvi John Barth ustvaril nekajdocela novega.« Ima kdo izmed vaših prijateljev poleti rojstni dan? Presenetite a z miniaturno knjižico Ivana ga aturno knji Cankarja SVETOVI SRCA IN DUHA. Knjižica prinaša izbor 190 odlomkov in predstavlja vse vrste Cankarjeve umetniške besede: poezijo, prozo in dramatiko, pa tudi nekaj odlomkov iz njego- vih esejev, političnih člankov, satire, polemike, feljtonov, kritike ter petih pisem. AFORIZMI ZA LAHKO NOČ je miniaturna knjižica Žarka Petana. Tudi ta knjiga je pravšnje darilo. Za preizkušnjo pravi avtor: »Politika je poklic za nadarjene lenuhe.« Morda bi med počitnicami radi izpopolnili svojo umetnost pogovarjanja. Mladinska knjiga j^ izdala priročnik UMETNOST POGOVARJANJA, ki prinaša 92 nasvetov, kako uspešno navezati stike in kramljati z ljudmi, kar pravi tudi podnaslov knjige. Pri založbi pravijo: »Ste kdaj zavidali ljudem, za katere se zdi, da so dosegli vse? Na poslovnih srečanjih samozavestno kramljajo, popolnoma sproščeni so tudi na prijateljskih druženjih. Imajo najboljše službe, najprijetnejše soproge in prijatelje. Le zakaj? Večina ni ne pametnejša ne bolj izobražena od vas - še na pogled niso nič lepši. Izkaže se, da vas prekašajo le v sporazumevalnih veščinah. Priročnik vam na zanimiv in zabaven način razkrije skrivnost uspešne ^ OTROCI... POZOR!!! C^) VMK CETRTIK v JULIJU m Avcunv, MED 17.00 IN 19.M MIH I^H liF^flPílír nnlinii ZA OTROKE IN MLADINO MED 6. IN 10. LETOM STAROSTI V primeru slabega vremena se bodo pravljične igrarije odvijale v Knjižnici Domžale. (IZ)BR@NO v Knjižnici Domžale KNJIGE ZA ODRASLE: ^ Dorothy Allison: PANKRTKA IZ KAROLÍNĚ, Škuc, 2010 Avtobiografsko obarvani roman ameriške avtorice predstavi odraščanje nezakonske deklice v revni delavski družini v Južni Karolini na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Ruth Ann, katero vsi kličejo Bone, se rodi komaj štirinajstletni materi; le ta ida se kasneje poroči in rodi še eno hčer, a jo usoda zopet tepe. Mož ji namreč umre in tako čez nekaj let, pri svojih komaj enaindvajsetih letih, pristane v novi partnerski zvezi. S tem se za Bone začnejo težki časi. Željko Kozinc: OKROG LJUBLJANE, 61 izletov, Modrijan založba, 2010 Avtor serije knjig Lep dan kliče, s katerimi si je nabral svoje zvesto bralstvo, se je tokrat prvič omejil le na en del Slovenije. V knjigi je predstavljenih 61 izletov, od tega 12 novih, okoli Ljubljane, ki je v evropskem merilu nekaj posebnega, vsaj kar se tiče zelene oaze okoli mesta in s tem hitrega dostopa do gričev in hribov ter preživljanja prostega časa v naravi. Geoffrey M. Bellman: VZEMITE STVARI V SVOJE ROKE, 2011 Ta knjiga razkriva mnoge načine, kako lahko vzamete stvari v svoje roke, podprete delo drugih in skozi svoje delo izpopolnite svoje življenje. Več načinov je, s katerimi se lahko spoprimemo s problemi, ki so povezani z delom v organizaciji. Avtor ima dolgoletne izkušnje z dilemami, do katerih prihaja v sredini velikih združb, vladnih agencij, šolskih sistemov, bolnišnic, ustanov in neprofitnih organizacij. John P. Kotter, Holger Rathgeber: NAS LEDENIK SE TALI: o spreminjanju in uspevanju v vsakršnih okoliščinah, Eno, Naš ledenik se tali kaže na to, kako lahko v 8 korakih proizvedemo potrebno spremembo v kakršnikoli skupini. To je zgodba v katero se lahko vživi vsakdo, hkrati pa nudi dragocene smernice za spreminjajoči se svet. Zgodba, ki se odvija, govori o uporu do sprememb in junaška akcija, na videz nepremagljivih ovir in najbolj pametne taktike za obravnavanje teh ovir. To je zgodba, ki se pojavljajo v različnih oblikah vse povsod okoli nas. Uroš Sever: ČUDOVITA OBZORJA SLOVENIJE, Mladinska knjiga, 2011 Čudovita obzorja Slovenije so prvi pohodniški vodnik z dodatno GPS-orientacijo. V knjigi je opisanih devetdeset vzponov na različne vrhove po vsej Sloveniji, od očaka Triglava pa do najnižjega Sabotina, ki se dviguje na zahodu Slovenije. Pohodniške poti so razdeljene v tri segmente, in sicer na družinske izlete do nadmorske višine 1.100 m, ture na vrhove do 2.100 m in vrhove nad 2.100. Opisi tur vsebujejo podatke o zahtevnosti, trajanju poti, o dostopu in sestopu, višinski razliki, ponudbi na osvojenem vrhu, namige o zanimivostih na in ob poti, druge možnosti za dostop ali sestop iz izbrane destinacije in kartografski izsek osnovnega poteka izbrane poti. komunikacije. S pomočjo Leil Lowndes in njenih 92 preprostih, a učinkovitih tehnik boste spoznali: kako pritegniti pozornost v vsaki družbi, kako vzpostaviti stik s komer koli, kako povsod delovati samozavestno, iskreno in karizma-tično in še veliko podobnih veščin. Če vam je med počitnicami ostal kak izpit iz slovenščine, vam bo morda pomagala knjiga: LITERARNE VRSTE IN ZVRSTI Irene Avsenik Nabergoj. »Knjiga ponuja odličen pregled teorije in zgodovine literarnih zvrsti, ki temelji na besedilih tako iz svetovne kakor tudi slovenske literature. Poleg tega se loteva tudi osnovnih filozofskih vprašanj, denimo resnice v umetnostnih ter neume-tnostnih diskurzih, in jih prikaže v luči najboljših evropskih filozofskih tradicij. Študija s povzetkom v angleščini daje zanimiv vpogled v sodobno slovensko misel in je zato zelo zanimiva tudi za neslovenskega bralca,« pravi prof. dr. Alois Woldan, z Inštituta za slavi-stiko Univerze na Dunaju. Tatjana Kokalj Brenda Ralph Lewis: TEMAČNA ZGODOVINA: Evrop-ilji in kraljice, Morfem, 2010 ska lph ski kralji in kra Britanska zgodovinarka Brenda Ralph Lewis nas v tej monografiji popelje skozi temačne predele zgodovine kontinentalne Evrope. KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO: Aksinja Kermauner: BERENIKINI KODRI, Miš, 2006 Slovenska avtorica Kermaunarjeva v Berenikinih kodrih združi zgodbi dveh mladostnikov iz dveh popolnoma različnih svetov. Anina je albinka z okvaro vida, ki se zaradi šolanja v srednji šoli izvije izpod materinih zaščitniških kril, ko se preseli k dedku, profesorji v Aninini srednji šoli. Nik pa je sin bogatih staršev, katera zanima le denar in prestiž in za svojega uporniškega sina nimata ne časa ne interesa. Anino v novem okolju premami svoboda in čeprav profesorji na šoli nimajo ravno ve iko tolerance za dekle s posebnimi potrebami, želi začutiti življenje v vsej polnosti. To jo pripelje do Nika, fanta, ki ima v svojem življenju svobode še preveč. Karine Laurent: ROZI JE ZALJUBLJENA, Kres, 2010 Šivilja Rozi, kokoš, je zaljubljena v pismonošo goloba Vinka. Ker je majhna in okrogla se boji, da bo njena ljubezen ostala neuslišana. Novica, da se golob Vinko vrača z dolge poti na »domače« dvorišče, vso perjad zelo vznemiri. Kokoš Rozi ima polna krila dela. Vsem šiva nova oblačila, sama pa se preobleče v kostum grlice. Goloba Vinka tako očara, da jo zasnubi. Kokoš Rozi se znajde v hudi stiski. Golob Vinko želi z njo potovati okoli sveta, kokoš pa ne zna leteti. Toda ljubezen premaga vse. Uwe Timm: DIRKALNI PUJS RUDI RILEC, Mladinska knjiga, 2011 Petčlanska družina, ki živi v mestu, nekega dne, na vaški veselici na srečelovu zadane čisto pravega majhnega pujsa. Pravzaprav sa dobi Cupi. Seveda najemodajalec, kjer družina živi ne dovoli hišnih živali, kaj šele pujsa! A družina se vseeno odloči pujsa Rudija Rilca, kot ga poimenujejo, obdržati. S tem pa se začne cel kup na videz nepremostljivih težav, ki pa so za bralca humorno napisane ^ M. Christina Butler: NAJLJUBŠA KAPA, Učila, 2010 Mala zajčica Marjetka ima svojo volneno kapo zelo rada, saj ji jo je spletla njena babica. Prihaja pomlad - ptice žvrgolijo, vsepovsod rastejo cvetlice, dnevi postajajo daljši in toplejši Marjet- ka pa tega ne mara, ker želi še vedno nositi svojo najljubšo kapo. Nekega dne jih obišče babica in skupaj odidejo na piknik. Vsi se veselijo lepega, sončnega dne v naravi, le mali zajčici postaja vse bolj vroče, kajti glavo ima še vedno pokrito s svojo najljubša kapo. Ker babica kmalu opazi »stisko« svoje vnukinje, jo povabi na kratek sprehod v gozd. Ko se vrneta, je zajčica presrečna, saj ji je babica naredila novo, »poletno« najljubšo kapo iz peres. MEDIOTEKA: BOMBNA MISIJA (THE HURT LOCKER) - DVD, Cine-mania Group, 2010 Film Bombna misija je nastal po osebnih opažanjih novinarja in scenarista Marka Boala, ki je bil del misije posebne enote za razoroževanje bomb v času, ko so vojsko sestavljali prostovoljci. Vojaki se prostovoljno podajajo v vojaške akcije in bitka marsikoga povsem premami, ga zasvoji. Film predvsem govori o vojaški psihologiji v tej zelo nevarni in tvegani službi, ko vojna postane droga. Film je prejel Oskarja 2010 za najboljši film DE DE UN ATAQUE DE NERVIOS) - DVD, A.G. Market, 2010 Španska komedija ali bolje tragikomedija zmešnjav režiserja Pedra Almodovarja. Prevarana igralka si najprej misli vzeti življenje, potem pa se le spravi v red in se sklene maščevati prevarantu, sicer poročenemu moškemu. Podobne misli obletavajo tudi njegovo ženo. Igralkina prijateljica je tudi na robu živčnega zloma - tip, s katerim se je prejšnjo noč zapletla, je nek arabski terorist in zdaj je tudi njej za petami policija. Po epizodi z uspa-valom v paradižnikovi mezgi vse poti vodijo samo še na letališče. Več zgodb je tako prepleteno z nekaj humorja, veliko cinizma in ekscentričnosti. Nominacija za oskarja za tujejezični film. Uredil in izbral Janez Dolinšek 24. JUNIJ 20II občinski svet občine domžale 17 ZAKUUCNi KONCERT UCENCEV GLASBENE SOLE DOMŽALE OB UUBiLEJNi 60. OBLETNiCi SOLE V duhu čiste melodije »Z Uršulo Jašovec sva se spoznali, ko je pri meni delala učno prakso. Na mojo pobudo in mojo idejo je začela pisati to obsežno delo. Delo je nastajalo kar eno leto. Veliko sva bili v stiku, letos v februarju pa sem začela delati. Zelo težko je bilo organizirati skupne vaje pri tako velikem številu sodelujočih (64). Končno nama je uspelo. Zadovoljna sem,« je po koncertu, ki je bil namenjen 60. rojstnemu dnevu Glasbene šole Domžale in je bil 10. junija 2011 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, povedala Jožica Vidic, zbo-rovodkinja Otroškega pevskega zbora Domžalčki, Glasbene šole Domžale, ki je poleg številnih učencev - instrumentalistov igral najpomembnejšo vlogo v projektu Uršule Jašovec: V duhu čiste melodije ... V projektu je bila Uršula tudi skladateljica in dirigentka, besedilo je prispeval Miha Za-bret, organizacijske niti pa so bile v rokah Jožice Vidic. Čestitke sodelujočim, ki so svoji glasbeni šoli pripravili res enkratno darilo - ne e po glasbeni temveč tudi po oblikovni plati, saj je Uršula sama narisala tudi vse slike, ki so v obliki diapozitivov popestrili koncert. »Brž oblečem se v suknjo/in zapuščam temno luknjo./Moja pot v Domžale gre, kaj le tamkaj čaka me?/Tam pa me je teorija,/kot ča- robna igrarija/že odnesla v glasbe svet,/da sem kar obstal prevzet,« je delček začetnega besedila Otroškega pevskega zbora GŠ Domžale Domžalčki, ki so pomembno prispevali k koncertu. Odlikovali so se tudi njegovi solisti: Matej Mali, Gregor Gabrovšek, Tilen Šalamun, Bernard Kreč in Martin Kozjek. Ko so se mladi pevci skozi verze predstavili publiki in dobili zaslužen aplavz, so na sceno stopili trobilci: »Ko zagledal sem trobila,/usta so v nasmeh skoči-la./Če igrati znal bi rog,/trobilo bi krog in krog!/sta navdušeno predstavila trobila avtorja, Matija škrlep (trobenta), Eva Škrlep in Hana Močnik (rog), Andraž Gni-dovec (pozavna) in Tomaž Škrlep (tuba) pa še v praksi dokazali, da so trobila res zabavna. Kot so zabavni zvončki in ksilofon, na katere je pri predstavitvi tolkal igral Andraž Pezdirc, pri predstavitvi drugih tolkal pa so mu pomagali Ambrož Štih, Domen Kovač, Tilen Cijan, Kira Arčon, Matevž Košutnik in Katja Vagaja, ki so z igranjem na različna tolkala ilustrirali verze, namenjene tej skupini glasbil: »Bobnar pa sem že od davno, saj je tolči res zabavno. Igram po loncu ali tramu, pravem bobnu in tam-tamu!« »Oboaje glas nebes,/angelski šepet dreves./Še flavta, klarinet, fagot -/ med pihali je gospod«, je besedilo, ki je predstavilo naslednje izvajalce - pihalce: Jasno Kešnar in Lucijo Štih (prečna flavta), Žana Avblaja (Oboa) in Matica Bartola ter Andreja Hladnika (klarinet). In smo šli naprej h godalom: »Violina in viola,/otožnega sta starša mola./ Čelo ali kontrabas/dajeta podlagi glas. Tokrat so nam godala predstavile violinistke: Barbara Šti-mec, Kristina Kozjek, Neža Kolar, Lorina Marolt, Neža Capuder in Nina Grum, violončelo pa Špela Dragar. Tudi brez brenkal ni šlo in kitaristi Ana Šuštar, Boris Kokalj, Ana Dragar, Nik Jan Jesenovec, Lena Trnovec in Luka Gnidovec so nam z brenkanjem potrdili ver- ze: »Čudovite, dolge strune,/dušo lepe, polne lune,/potrebuje vitez mlad,/če bi pel princesi rad.« Ko smo tako skozi besedo in glasbo spoznali že skoraj vse instrumente, sta bila na vrsti klavir (Maša Zorman in Jera Hrovat) ter harmonika (Blaž Dragar in Urban Zgonc), instrumenta s tipkami: »Tipke črne, bele, rjave/kličejo že prste zdrave./Daj umetnik, zaigraj, poslušalce pelji v raj!/.« ^a smo se res ves čas koncerta počutili kot v raju, navdušeni nad petjem in igranjem mladih pevcev in glasbenikov, ki so vse glasbeno leto želi številne uspehe ter še enkrat več dokazovali, da je Glasbena šola Domžale odlična priložnost za bodoče glasbenike. Zato iskrene čestitke vsem nagrajencem, iskrena hvala vsem za številne prijetne pevske in glasbene trenutke, predvsem pa hvala za čudovit izlet v glasbeni svet, kakršnega smo bili deležni 10. junija 2011. Pri pripravi koncerta V DUHU ČISTe melodije so sodelovali naslednji mentorji: Miran Ju-van - trobila, Luka Einfalt - nizka trobila, Lojze Pirnat - tolkala, Petra Einfalt, Špela Lampret -flavta, Jana Pavli Per - oboa, Karel Leskovec - klarinet, Anastazija Juvan, Branka Bečaj - violina, Almira Hamidulina - violončelo, MatejBanič, Hervin Jakončič, Marko Zrnec in Miro Novak - kitara, Metka Novak - klavir, Tomaž Smole - harmonika, Jožica Vidic - Otroški pevski zbor GŠ Domžale Domžalčki. »V duhu čiste melodije/se srce v ponos zavije./Našel sem, kar sem iskal,/saj mogočnost sem spoznal./ Tihi spev mi polni žile,/note pot so razjasnile./Šestdeset prekrasnih let/tu cveti že glasbe svet!/« so bili zaključni verzi čudovitega darila Glasbeni šoli Domžale ter vsem generacijam pevcem in glasbenikom ob njeni šestdesetletnici, katere praznovanje se bo zanesljivo nadaljevalo z uspehi v naslednjih letih. Še enkrat iskrene čestitke ter vsem prijetne počitnice! Vera Vojska Naših prvih uspešnih sedem let (2004-2011) Vse, ki so sooblikovali prvih sedem let Muzejskega društva Domžale - na poti do ustanovitve lokalnega muzeja, je vodstvo društva povabilo na praznovanje svojega sedmega rojstnega dne ter v povabilo napisalo naslednje besede, ki še kako odražajo njegovo dosedanje delo: V nujnih rečeh je potrebna sloga. V dvomljivih svobodna odločitev. V vseh pa potrpljenje = ljubezen. Muzejsko društvo Domžale je bilo ustanovljeno 31. maja 2004 na osnovi dejavnosti civilne iniciative za ustanovitev Mestnega muzeja Domžale in Muzeja industrijskega razvoja in oblikovanje Slovenje. Vseh sedem let deluje v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Praznovanje 7. rojstnega dne Na ustanovni seji pred sedmimi leti je bil sprejet vsebinsko bogat program, ki se uresničuje, ob tem pa vsako leto, tudi glede na aktualne zadeve, dopolnjuje in spreminja. Sedmi rojstni dan, prvih sedem pravljično čudežnih let dela, kot je dejala predsednica društva Taja J. Gubenšek, se je začel s pozdravom predsednice, ki nam je zaželela veliko pozitivnih misli in dejanj v prihodnosti, kot pomoč za domžalsko muzejsko prihodnost pa povabila k besedi umetnostno zgodovinarko Vido Pust Škrgulja iz Ivanić-Grada, mesta podobnega Domžalam. Seznanila nas je z začetki dela na področju skrbi za celovito naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino, ki je v Ivanič Gradu usmerjena zlasti v ohranjanje in revitalizacijo industrijske dediščine. Posebej celovito je gostja predstavila aktivnosti društva PRIJATELJI BAŠTINE - AMICI HEREDITATIS, ki je bilo ustanovljeno z namenom ohranjanja in obnove celovite dediščine mesta, v katerem ga. Vida živi že več kot tri desetletja. Opozorila je na pomen vključevanja čim večjega števila ljudi v tovrstne aktivnosti, spoštovanje stroke ter pomoč lokalne skupnosti in sodelovanja sofinanciranja pri delu društva ter celovitem urejanju dediščine. Opozorila je na bogato obrtniško tradicijo, vrsto privatnih (družinskih) zbirk, ki bi lahko bile temelj bodočega muzeja, pa tudi na to, da je treba ljudem ponuditi zgodbe, ob katerih uživajo. Pomembno je sodelovanje lokalnih medijev, organizacijo predavanj in izobraževanj, terenske vaje, uporabo strokovnih metod ter zbiranje podatkov iz vseh možnih virov. Opozorila je tudi na potrebnost kombiniranja muzejskih programov z drugimi (šport, zabava) ter zaželela domžalskemu muzejskemu društvu pri njegovem delu veliko uspehov. Sledil je ogled filma režiserja Ru- dija Urana MUNIRA, ki je pretresel vse navzoče. Munira je namreč simbol deset tisočih žensk, ki so preživele genocid v Srebrni-ci, pa tudi vseh ostalih božanskih žena. Njeno vsakdanje, skromno, življenje, polno ljubezni, se čez noč spremeni, saj jo vojna odpelje v svet nepričakovano in nepripravljeno. Bosanska žena, gospodinja se spremeni v diplomatko, predsednico, predstavnico žena in deklet, ki so svoje može, očete in otroke izgubile v vojni, nikoli pa se ne bodo nehale boriti za to, da bodo zvedele, kje so njihovi najljubši, pomemben del njihovih prizadevanj pa je tudi borba za svet brez miru. Za konec uradnega praznovanja sedmega rojstnega dne Muzejskega društva Domžale smo si ogledali še zmagovalni kratki film 4. filmskega festivala Togetherness avtorja Petra Bizjaka: »Preprost, ampak učinkovit mikrofilm, ki spretno obrača klišeje sanj, spolnost in ljubezni v svoj prid.« Spominski večer smo zaključili z rojstnodnevno torto in prijetnim druženjem ter razmišljanjem, kako bi, kot je rekla gostja Vida Pust Škrgulja, ki je dediščino primerjala s cvetom - če ga ne varujemo in negujemo, ovene in umre - naravna, zgodovinska in kulturna dediščina, v okviru nje pa še posebej obrtniško industrijsko izročilo, v naši občini rasla in cvetela ter rodila tudi obilo sadov. Manjkalo pa ni tudi številnih čestitk Muzejskemu društvu Domžale, med drugim so mu vse najboljše zaželeli predsednica Slovenskega etnološkega društva mag. Tita Porenta, prof. dr. Slavko Kremenšek, starosta slovenske etnologije, predsednik Muzejskega društva Kozje, in dr. Franc Habe, predsednik Sveta KS Slav- ka Šlandra Domžale. Kaj smo delali v teh sedmih letih? Prvih sedem let delovanja Muzejskega društva Domžale je prineslo vrsto aktivnosti, katerih ni manjkalo prav nobeno leto. Muzejsko društvo Domžale je svoje poslanstvo uresničevalo v strokovnem odkrivanju in razkrivanju pogosto prezrte zgodovinske dediščine kraja in širše okolice. Dragoceni sta predvsem obrtna in industrijska tradicija, ključna je gospodarska zgodovina, v kateri ima posebno mesto slamnikarstvo. Če malo pobrskamo po spominu, je bil pomemben že začetek, ko je društvo največ skrbi namenilo evidentiranju in varovanju kulturne dediščine. V okviru tega projekta je evidentiralo tudi lastnike privatnih (družinskih) zbirk, ki so v naši občini številne in zelo bogate. Prva razstava Muzejskega društva Domžale Zemlja pod vašimi nogami je leta 2004 nastala v sodelovanju s slovenskimi arheologi pod vodstvom dr. Bojana Đurića. Odkritja so potrdila, da so ljudje tukaj živeli in se gibali v vseh obdobjih preteklosti: v starejši in mlajši kameni dobi, bronasti in železni, v rimskem času (Šentpavel) in v zgodnjem srednjem veku (Dragomelj). Sledila je druga, še pomembnejša razstava, ki je bila namenjena obeležitvi 80-letnice Domžal za trg leta 1925. Avtor razstave je bil dr. Miroslav Sti-plovšek, ki je kasneje postal tudi častni član Muzejskega društva Domžale, ki je posebej predsta- vilo tudi njegov zbornik. Vsa leta je društvo pripravljalo strokovne ekskurzije ter različna predavanja, posebej pa je potrebno omeniti tudi predstavitev življenjske in delovne poti Jožeta Karlovška, ki jo je društvo pospremilo z izdajo posebne monografije. Posebna projekta, ki jima Muzejsko društvo Domžale namenja veliko pozornosti, pa sta vsakoletni dnevi evropske kulturne dediščine ter filmski festival TOGETHERNESS - v spomin na prvega šola-nega snemalca nekdanje Jugoslavije na FAMU, Nenada Jovičiča, umetnika filmske fotografije mednarodnega slovesa. Za nami so že štirje festivali, ki so v kulturnem življenju naše občine že našli svoje mesto. Seveda je napisan le del ustvarjalnosti društva. Mi gremo naprej ... Muzejsko društvo Domžale tako stopa v osmo leto svojega dela in pričakuje, da bo ob podpori lokalne skupnosti in vseh zainteresiranih nadaljevalo z delom na področju kulturne in druge dediščine, o katerem je predsednica društva Taja J. Gubenšek v enem od svojih strokovnih prispevkov zapisala: »Kulturno dediščino ustvarjajo ljudje iz generacije v generacijo, mi smo jo podedovali od naših prednikov. Naša naloga je zato, da dostojno poskrbimo za njeno prihodnost«. Vera Vojska Fotografije iz arhiva MdD, foto: Miomira Šegina odprtje razstave v menačenkoví domačíuí Peli so jih ob pletenju kit Junijski program v Menačenkovi domačiji v Domžalah je posvečen tradiciji slamnikarstva ter pletenju slamnatih kit na Domžalskem in v okolici, zato smo v sodelovanju z JSKD OI Domžale ter KUD Fran MaseljPodlimbarski Kra-šnj'a pripravili zanimive dogodke, od katerih smo 7. junija 2011 pričeli z otvoritvijo razstave slik, ki so nastale na lanskem zimskem ekstemporu v Krašnji. Krašnjani so posebnemu likovnemu dogodku pridali naslov »Peli so jih ob pletenju kit«, saj je bila tematika posvečena ljudskim pesmim, ki so jih nekoč v dolgih zimskih dneh ob topli kmečki peči peli, ob pletenju kit iz pšenične slame. Povabilo se je izvedlo z namenom, da se avtorji slik naučijo plesti kite in da ob petju ljudskih pesmi začutijo, katero vsebino pesmi bi lahko tudi likovno izrazili. Ob tej priložnosti je društvo izdalo publikacijo z istim naslovom, kjer je objavljenih vseh 36 slik avtorjev iz Lipe Domžale, Likovnega društva Mengeš, Likovnega društva Senožeti iz Radomelj in domače likovne skupine KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. Zaradi stiske s prostorom je v domačiji razstavljen izbor slik. Odprtje razstave so popestrili številni člani društva, saj so nam peli Ljudski pevci, za prikaz pletenja slamnatih kit pa so skrbele pletilje s simpatičnim imenom Preužit-karice. Po odprtju razstave se prijeten večer še ni končal, saj so se ljudske pesmi pele še dolgo v noč. V Menačenkovi domačiji smo želeli še naprej obujati ta izvirni duh preteklosti v pletenju kit, zato smo v mesecu juniju, v sodelovanju z društvom organizirali še dva dogodka: večer ljudskih pripovedk in pesmi na temo ljudskega izročila Domžal in okolice ter demonstracijsko delavnico pletenja slamnatih kit. Razstava slik bo odprta do 30. junija 2011, zato vabljeni na ogled vsak delavnik od 10. do 11. ure ter 17. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 11. ure. Vstop je prost. Katarina Rus Krušelj 18 kultura 24. JUNIJ 20II BRALNICE POD SLAMNIKOM Prvi slovenski mladinski literarni festival se je rodil v Domžalah Med 31. majem in 6. junijem je na širšem območju Domžal, pa tudi v okolici Tržiča in v okolici Za- forja, potekal prvi slovenski mla-inski literarni festival z imenom »Bralnice pod slamnikom«. Festival, ki so ga organizirali Knjižnica Domžale, Društvo bralna značka Slovenije (ZPMS) in Miš založba, je bil namenjen predšolskim otrokom, osnovnošolcem in srednješolcem, pa tudi njihovim staršem in starim staršem, zajemal pa je zanimive delavnice, lutkovno predstavo, srečanje zlatih bralcev z nastopom Andreja Rozmana Roze, branje in ples v parku ter obiske mladinskih pisateljev in ilustratorjev na osnovnih šolah in njihovih podružnicah ter v Knjižnici Domžale, kjer so organizirali tudi okrogle mize na različne teme. Glavni namen organizatorjev festivala je bil mlade bralce skozi pestro dogajanje spodbuditi k branju. Glede na zelo pozitivne odzive smo v občini Domžale takšen dogodek potrebovali. Več o prvem slovenskem mladinskem literarnem festivalu nam je povedal pobudnik projekta, Janez Miš, lastnik MIŠ založbe. Kako se vam je porodila ideja za organizacijo mladinskega literarnega festivala? Gre namreč za prvi tovrstni festival v Sloveniji. Najprej sem se v živo srečal z literarnim festivalom v avstralskem Melbournu, katerega del je bil posvečen tudi mladim, lani pa sem se udeležil tudi mladinskega literarnega festivala Bele vrane, ki ga organizira Mednarodna mladinska knjižnica v Munchnu. Navdušile so me množice mladih, ki so resnično uživale v različnih aktivnostih, tudi v srečanjih z mladinskimi pisateHi ali preprosto v glasnih jranjih njihovih del. V Sloveniji doslejtradicionalnega mladinskega literarnega festivala, ki bi bil namenjen vsem segmentom mladih, še nismo imeli, na to je opozoril tudi pisatelj in direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl na enem od založniških kongresov in - priložnost je bila tu. Ker sem Domžalčan, sem se odločil, da aktivnosti ponudimo predvsem mladim na tem območju, saj so jih bolj željni kot otroci v Ljubljani, kjer se vedno veliko dogaja. SLAMNIK išče najstarejši Bi sodelovali pri pripravi slamnikarske zbirke? Kot ste lahko že večkrat prebrali v našem glasilu, v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale deluje Študijski krožek, katerega namen je pripraviti slamnikarske zbirko ter s tem oživiti nedavno zgodovino Občine Domžale, za katero radi rečemo, da je zrasla na slamnikarstvu. Radi bi namreč našli najstarejši SLAMNIK in še druge stvari, povezane z našo zgodovino - posebej z zgodovino slamnikarstva. Iščemo torej NAJSTAREJŠI SLAMNIK in vse drugo, povezano s slamnikarsko zgodovino. Poglejte, če imate morda doma karkoli povezano s slamnikarstvom - ne le slamnike, temveč tudi vse, kar so nekoč potrebovali za izdelavo kit in slamnikov, dokumente, razglednice, različne starejše publikacije in morda še kaj. Veseli bomo vašega sodelovanja, saj bo tako naša skupna slamnikarska zbirka še obširnejša. Pokličite gsm 051 307 539, kjer vas pričakuje član krožka, Roman Kos, s katerim se boste lahko dogovorilio donaciji, uporabi, najemu ali o morebitnem odkupu vaših predmetov, povezanih s slamnikarstvom. Vabimo vas, da skupaj ohranimo pomemben delček naše skupne zgodovine. Pokličite! Hvala in lep pozdrav Študijski krožek za pripravo slamnikarske zbirke Kaj ste želeli doseči s festivalom, kaj je bil vaš glavni namen? Predvsem smo želeli narediti nekaj za vzpodbujanje prostočasnega in družinskega branja pri vseh segmentih mladih, od vrtca do srednje šole. Vsak, ki se profesionalno ukvarja s knjigami in branjem, bi moral kaj storiti na tem področju, pri tem bi se morali tudi bolj povezovati. Skupaj bi bili močnejši. Institucije, ki se ukvarjajo s knjigo, mnoge založbe, knjižnice in literarni strokovnjaki, ki na mladinsko literaturo radi pozabljajo, se ne zavedajo, da če ne bomo k branju vzpodbudili mladih, čez nekaj let, ko bodo le-ti odrasli, tudi knjig za odrasle ne bo nihče bral oziroma bo vsako leto manj bralcev tudi 'visoke' literature za odrasle, na katero prisegajo. Organizacija takšnega projekta zagotovo ni enostavna. Organizacija tako razvejanega projekta je bila zelo zahtevna, potrebnega je bilo veliko usklajevanja. Predvsem smo se pa pri organizaciji veliko naučili. Največja težava je bila, ker smo bili odvisni od lastnih finančnih sredstev, ki so pri majhni založbi pač omejena, vsak dan pa so se kazale nove potrebe po izdatkih. Najzahtevnejši organizacijski podvig je bil zagotovo dan v športnem parku, ki ga je organizirala Knjižnica Domžale in kjer je založba sodelovala z lutkovno predstavo o Žigi špagetu in nastopom Aksinje Kermauner. Kljub temu ste pripravili zelo pester program. Kako ste si s Knjižnico Domžale in Društvom bralna značka razdelili »delo«? V založbi smo program sestavili za tisti del, ki smo ga izvajali mi, to je štirinajst obiskov pisateljev in ilustratorjev po šolah, katerih rdeča nit je bil pogovor o strpnosti, in za skupni del. V Knjižnici Domžale pa so ga pripravili za del, ki so ga izvajali oni, to je petkove 'Besede na potepu' v Športnem parku Domžale. Knjižnica Domžale je v okviru te prireditve pripravila cel kup dejavnosti, povezanih s knjigo in otroci so v njih izredno uživali, travnik v športnem parku je kar vrvel od mladosti. Celo vreme nam je šlo na roko. Štiri prireditve smo s Knjižnico Domžale pripravili skupaj: program za starejše o tem, kaj brati vnukom, okroglo mizo z gimnazijci, strokovno srečanje za mentorje branja in druge, ki jih zanima mladinska literatura ter razstavo ilustracij vrhunskih slovenskih ilustratorjev. Izpostavil bi še nastop Andreja Rozmana Roze Janez Miš in Barbara Miklič Turk za zlate bralne značkarje, ki smo ga organizirali skupaj z Društvom bralna značka Slovenije - ZPMS. Ob tej priložnosti bi se za prijazno sodelovanje zahvalil Emi Škerjanc Ogorevc. Sicer pa je bil program festivala manj obsežen, kot smo ga prvotno načrtovali, saj smo bili odvisni le od svojih lastnih finančnih sredstev in za majhno založbo je blizu deset tisoč evrov stroškov kar velik zalogaj. Prijazno sta nam na pomoč priskočila le tiskarna Formatisk d.o.o. pri tiskanju promocijskih gradiv in Plastenka d.o.o., kjer so nas oskrbeli z vodo. Pri organizaciji in izvedbi nam je bila v izjemno pomoč mag. Tilka Jamnik, tudi njej smo nadvse hvaležni. Festival je imel tudi dobrodelno plat. Tako je. Pisateljici Nina Mav Hro-vat in Barbara Hanuš sta obiskali pet oddaljenih podružničnih šol v okolici Tržiča in v Zasavju, kjer sta vsakemu od učencev podarili knjigo. Miš založba je v okviru festivala razdelila 220 knjig - 122 učencem v podružničnih šolah in 98 ostalim udeležencem festivala. Kakšni pa so bili odzivi glede festivala? Izjemni. Presenetila nas je pripravljenost za sodelovanje vse od vrtcev pa do srednje šole. Tudi strokovni del festivala je bil obiskan nad pričakovanji, zelo smo bili veseli obiska ključnih strokovnjakov s področja mladinske literature. Festival je imel preko 1800 udeležencev na 20 prireditvah, v okviru katerih je bilo izvedenih 38 dogodkov na 14 prizoriščih. Glede na tako pozitiven odziv imate verjetno že načrte za prihodnje leto. Za naslednje leto že imamo določen datum festivala, to je od 16. do 22. maja 2012. Festival bomo obogatili s čisto posebnim literarnim natečajem. Srečanja z ustvarjalci mladinske književnosti na šolah bodo potekala še bolj usmerjeno in tematsko. V šolah bodo ustvarjalca, ki jih bo obiskal, izbrali že na začetku šolskega leta, več mesecev bodo učenci brali njegove knjige in se pripravljali na srečanje z njim: spodbujali naj bi dejavnosti ob branju po željah pedagogov, branje povezovali z drugimi dejavnostmi na šoli, na primer novinarskim, dramskim in drugimi krožki. Želimo doseči bolj dvosmerno komunikacijo ob obiskih po šolah. Obiski avtorjev v šolah v okviru festivala nikakor ne bodo obiski ob zaključku bralne značke, biti morajo nekaj drugega in drugačnega, čeprav na račun manjšega števila sodelujočih učencev. Poleg tega bomo obiske avtorjev ponudili tudi šolam v širšem sosedstvu Domžal: na kamniški in gorenjski konec, v Zasavje in še kam, kjer bodo zainteresirani za to obliko popestritve šolskega vsakdana. K sodelovanju bomo povabili še kakšno založbo, morda kakšnega tujega pisatelja ali koga drugega, ki mu je mar mladinska literatura. Načrti glede festivala so torej ambiciozni. Kaj pa vaša založba? Morda še nekaj besed o tej vaši dejavnosti. Za sabo imamo osem let. V začetku leta 2003 so na svet prišle knjige pod blagovno znamko Miš založba kot odgovor na povpraševanje po kakovostnih knjigah za mlade bralce. Založba izda letno 30 do 40 novih naslovov, pri čemer tri četrtine programa predstavljajo mladinska dela. Doslej smo izdali že preko 300 različnih naslovov. Vse več izdajamo del domačih avtorjev, v letošnjem letu jih bo že preko 40 odstotkov. Izdajamo pa tudi dela iz dežel, od koder v Sloveniji ni veliko prevedenih del: iz Avstralije, z Nove Zelandije, iz Kanade, Irske, Nizozemske, Švedske, Avstrije, Japonske... Izbiramo najboljše iz različnih dežel, celin, kultur. Vso pozornost namenjamo kakovosti, tako knjig kot naših odnosov do kupcev, bralcev in avtorjev. Vaša založba je z različnimi de- i'avnostmi tudi močno vpeta v okalno skupnost. Tako je. Ves čas aktivno sodelujemo s Knjižnico Domžale in nekaterimi šolami, kamor smo pripeljali naše avtorje. Morda se na prvi pogled zdi nepomembno, a nenazadnje je v vsaki naši knjigi napisano od kod smo in kjer koli se pojavimo, nas imenujejo za domžalsko založbo. Prav mladinski literarni festival pa je tisti, s katerim lahko domžalskemu področju pomagamo pri gradnji kulturne podobe v širši slovenski javnosti. Že zdaj nas mnogi sprašujejo, zakaj tak festival v Domžalah in prepričani smo, da bomo z njim postavili Domžale na zemljevid slovenske mladinske literature. Da so pri MIŠ založbi več kot uspešni pri svojem delu, dokazujejo številne nagrade in nominacije za nagrade za mladinsko književnost. Njihova dela so prejela večernico, desetnico, uvrščena so bila v zbirko najboljših svetovnih mladinskih del Bele vrane pri Mednarodni mladinski knjižnici v Munchnu in na častno listo IBBY (mednarodne organizacije za mladinsko književnost). V letu 2009 je bila MIŠ založba založba z najvišjim deležem zlatih hrušk med izdanimi knjigami. Poleg tega se ponaša z najvišjo povprečno oceno kakovosti knjig med slovenskimi založbami v letu 2009. 4 Janez Miš in Tone Pavček Ljubiteljska slovenščina (VIII) Bogastvo slovenskega jezika Vsak kulturni narod ima posebno duhovno bogastvo, in to svoj jezik. Tudi Slovenci ga imamo in smo nanj ponosni. Z njim se med sabo sporazumevamo, z njim pišemo preproste besede, znanstveniki z vseh področij nam ustvarjajo vsakovrstne novosti, pišejo šolske knjige in učbenike, študije in razprave. Pisatelji nam pišejo pravljice in romane ter pesniki pesmi in pesnitve, da založbe zalagajo knjižne police. Novinarji nas v tisku vsakodnevno seznanjajo o novostih, tekočih dogodkih, o novih odkritjih in o vsem mogočem. Zakonodajalci redno pišejo in izdajajo Uradni list. Protestniki na cestah kdaj tudi z nakracanimi in nerodnimi črkami ter preglasnim vpitjem zahtevajo svoje pravice. Umetniki na razstavah morajo napisati, kaj slika ali njegova umetnina pomeni. Državljani se podpisujemo pod dokumente. zvoljeni predstavniki ljudstva in s tem države se pod dokumente podpišejo (vsi ti podpisi pa žal niso kaj posebno čedni, tudi zato ker smo v osnovni šoli opustili le- popis). Bolj bi se morali zavedati, kaj nam pomeni napisana, narisana ali natiskana črka, s tem pa tudi kilometri natiskanih vrstic, ki jih vsak dan s časopisi in revijami dobivamo v roke, da jih beremo. Ob vsem tem pa lahko rečemo, da je slovenski jezik med najbolj dodelanimi in dozorenimi. Ko v različnih muzejih slovenske napise in besedila primerjamo z drugimi zahodnoevropskimi, vidimo, da so slovenski najkrajši. S preprostimi in jasnimi besedami veliko povemo. Njihov izvor sega v minula tisočletja. Omenil sem že, kako smiselno in praktično so ustvarjene naše besede ter da je s kratkimi predponami in priponami nastalo na tisoče in tisoče novih tvorjenk. V povezavi s tem je v Dogodni-cah, str. 135, zapisana pesnitev: BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA V Evropi je FAMILIA, pri nas DRUŽINA je »doma«. Ko se Slovenci SREČAmo, prijazno se poZDRAVImo, ob tem si še obLJUBImo, da kmalu spet se VIDImo. Drug drugega navDUŠImo, RAZUMnost si izmenjamo, odkritoSRČNOST čislamo, in dobroDUŠNOST cenimo. Naj svoj DOM zvesto ljubimo naj DOMovino slavimo, pred svetom jo SPOŠTUjemo, ZASTAVE izobešajmo! beseda naša je res duhovno za ves svet BOGATA. Premalo se ZAVEDAMO, da končno SAMOSTOJNI smo, evropsko VAROVANI smo, BESEDO našo hranimo. Vsem ŽIVIJO zakličimo, da tu DOMA smo, naj vedo, na domek svoj PONOSNI smo in zemljo svojo BRANimo! Obenem naj omenim drugo kitico ter smiselno povezavo besed sreča in srečati, zdrav in pozdraviti ter ljub in ljubimo. V štirih evropskih jezikih te smiselne povezave ni. Izjemi sta le v italijanščini: saluto in salutare ter v nemščini: Versprechen in versprechen. Poglejmo pojmovne povezave med omenjenimi besedami. V nemščini: Gluck - begegnen, Ge-sundheit - begrussen in Versprechen - versprechen; v angleščini: luck, fortune - to meet, to encounter; v francoščini: bonheur, félicité - se recontrer; v italijanščini: saluto -salutare. Ob tem naj navedem še nekaj predpon in pripon. Mi rečemo: izcela - Nemci aus einem Guss; izpregledati - die Augen offnen; izkapljati - heraus tropfen; pohajati - zu Ende gehen; spolnost - Geschlechtlichkeit; vkleniti - in Felsen legen; zaripniti - feuerrot werden; povzetek - Zusammen-fassung;prigodnica - Gelegenheit-sgedicht, skrpati - zusammensc-hustern. In še in še bi jih lahko naštevali. Svojevrstna nadloga v omenjenih jezikih so tudi spolniki, predvsem v pomembnih naslovih, recimo pri poimenovanju časopisov. Večina spolnike zagovarja, prenovitelji pa se s tem ne strinjajo in tako ostajajo imena, kot so: Die Welt, Der Spiegel, The Times, The Sunday Times, Le Monde, La Stampa, prenovo pa »orje« Frankfurter Allgemei-ne Zeitung. France Cerar 24. JUNIJ 20II kultura 19 NOVINAR IN PUBLICIST MATJAŽ BROJAN DAROVAL BREZNIKOVO ZBIRKO IHANCEM: Spoštujmo to, kar je bilo resnično vredno, kot je bilo vredno, enkratno in dragoceno celotno Breznikovo življenje Del Kulturnih dnevov, ki so bili v maju in juniju namenjeni 130. obletnici rojstva dr. Antona Breznika, rojenega v Ihanu, najpomembnejšega jezikoslovca prve polovice 20. stoletja, hkrati pa tudi pomembnega zbiratelja ljudskih pesmi in duhovnika, je bil namenjen tudi podpisu dogovora, s katerim je znani publicist in novinar Matjaž Brojan daroval Breznikovo zbirko Ihancem ter ob tej priložnosti dejal: »S skupnimi močmi smo omogočili, da bo v Ihanu zaživela Breznikova zbirka v sobi, za katero smo se domenili, da jo bomo poimenovali Breznikov muzej. Začenjamo pot oblikovanja resničnega materiali-ziranega spoštovanja do čudovite duhovne dediščine, ki nam jo je zapustil. Vesel sem, da sem v kolikor toliko odločilni meri vključen v to dejanje, ki pomeni, da so se ali da smo se Ihanci, saj sem tudi jaz po stari materi Ihanec, odločili storiti kaj pomembnejšega za to, da Navžarjevega gospoda vsaj v našem spoštovanju in odnosu do dela, ki ga je opravil, postavimo na ustrezno mesto.« Tako je bil prijeten poletni večer 2. junija 2011 nekaj posebnega. V prostorih sejne sobe Krajevne skupnosti Ihan so namreč pripravili prijetno slovesnost, na kateri so podpisniki: Matjaž Brojan kot darovalec, Janez Gregorič v imenu Krajevne skupnosti Ihan, ki je darilo prevzela, prof. Brane Šimenc, kot skrbnik zbirke, ter dr. Andrej Marko Poznič, ihanski župnik, saj bo zbirka v Župnijskem domu v Ihanu, podpisali dokumente, ki zagotavljajo, da bo Breznikova zbirka živela v sedanjosti, se dopolnjevala v prihodnosti ter vsem skupaj pričala o življenju velikega Kulturno društvo Domžale j e ob pomoči glasbenika Toneta Juvana izdalo notno zbirko pesmi Ljudske pevke dobile ^ svojo pesmarico "Z vztrajnim in prizadevnim delom, saj prepevajo nidl dokaj icvauieine priredbe narodnih in umetnih pesmi so si pridobile veliko naklonjenosti med ljudmi, pohvalijo pa se lahko tudi z največjim številom nastopov v posameznim letu, tako v obiini in izven nje," je znani domžalski glasbenik Tone Juvan v svojem strokovnem mnenju o Ljudskih pevkah, ki jih vodi pevovo-dkinja Mara Vilar, napisal že pred leti in poudaril, da so s svojo tipično programsko usmerjenostjo v našem kulturnem prostoru nepogrešljive, saj take pevske druščine pri nas v Domžalah ne pomnijo." Medtem so Ljudske pevke že praznovale 30. rojstni dan, izdale dve zgoščenki: Kdor ima srce in Peli so jih mati moja, ter s svojim ubranim petjem znanih in manj znanih, da ne zapišem tudi neznanih pesmi, žele simpatije na vseh koncertih predvsem pa ohranjale kulturno dediščino. Ob tej priložnosti je vzklila tudi želja, da bi vse neznane, lahko rečemo tuxii pozabljene pesmi doživele, da se vnesejo v notni zapis in tako ostanejo ohranjene tudi kasnejšim rodovom. Tej želji je bil zelo naklonjen tudi glasbenik Tone Juvan, znani domžalski pedagog petja in trobil, kljub visokemu življenjskemu jubileju še vedno aktiven kot pevec in solist v zboru ter instrumentalist v domžalski godbi, ki zadnje obdobje veliko časa namenja računalniški notografiji. "Kar preveč," pravi, ampak mu ni žal. Žal pa mu je bilo, da se pesmi, ki jih prepevajo Ljudske pevke pod vodstvom Mare Vilar ne bi ohranile tudi na papiiju - za vse bodoče rodove, pa tudi zato, da bi po njih lahko posegale tudi druge ženske pevske skupine. Zato se je odločil, da pripravi tiskano objavo pesmi - urejeno notno zbirko, ki jo je oblikoval Roman Kos, izdalo pa Kulturno društvo Domžale, katerega predsednik Pavel Pevec, tudi koordinator Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale, je napisal uvodno besedo ter v njej predstavil "življenjsko pot" ljudskih pevk, ki svoje poslanstvo ohranjanje slovenske ljudske pesmi opravljajo z velikim veseljem. Ljudske pevke so v Kulturno društvo Domžale vključene od leta 2003, ustanovljene pa so bile leta 1979 kot Ženski pevski zbor podjetja TOKO, po prenehanju podjetja so se preoblikovale v Ljudske pevke - Ginko, od leta 2003 pa le Ljudske pevke KD Domžale. Ljubezen do petja, posebej do ljudskih pesmi, gojijo pevke vse življenje, še posebej to velja za njihovo voditeljico Maro Vilar, doma iz glasbene družine Capuder iz Moravč, Iger sta ji oče organist in mama že v zibelko položila glasbeni dâ:, ki ga plemeniti vse življenje, enako kot brat Miro, znani moravški pevovodja, ki veliko ustvaija na glasbenem področju v Moravčah. Dekleta redno prepevajo na različnih revijah in srečanjih pevcev ljudskih pesmi in godcev Ijudskùi viž, so redne udeleženke tabora pevcev v Šentvidu pri Stični in srečanj pevskih zborov z usnjarsko tradicijo, srečali pa smo jih tudi na številnih slovesnostih ob odprtjih novih investicij ter prireditvah, povezanih z ohranjanjem ljudske dediščine. "Pesmarica ljudskih pesmi", v kateri je glasbenik Tone Juvan zbral pesmi, ki jih prepevajo naše Ljuckke pevke, je zelo pomembna za ohranjanje naše ljudske pesmi, nenazadnje jo bodo koristili lahko vsi, ki radi prepevajo, tudi mladi, ki množično obiskujejo glasbene šole. "Kdo ve, če ne bodo prav ti nekoč nadaljevaU z delom, ki ga sedaj opravlja gospa Mara Vilar in njene pevke," zaključuje najin pogovor gospod Tone Juvan, avtor nove notne zbirke. Vsem, ki so kakorkoh prispevali k nastanku nove notne zbirke, posebej pa avtoqu glasbeniku Tonetu Juvanu, iskrene čestitke, vsem ljubiteljem tovrstne literature pa še informacija, da zbirko dobijo na JSKD (Ljubljanska c. 76) od 1 .julija dalje. »V svojem delu Jezik slovenskih časnikarjev in pripovednikov nam je dr. Anton Breznik svetoval tisto, kar je najpomembnejše, trajno in večno: Pišite za ljudi, po domače, iz naroda za narod; le tako boste storili dejanje, ki bo vredno pričakovanjem prednikov, ki so prav Ihanca, Navžarjevega gospoda, katerega delo je neprecenljive vrednosti - pa ne le za Ihan, temveč za celotno Slovenijo. Matjaž Brojan je začel knjige ter faktografsko ter številno drugo gradivo zbirati že kot mlad študent, pri 19 letih, ko se je prvič srečal z delom dr. Antona Breznika. Ob tej priložnosti je povedal, da je veliki Ihanec že komaj 16-ali 17-leten zbralza zbirko svojega profesorja Karla Štreklja, hodeč po hišah Ihana in okolice med očeti, materami, tetami, strici, starci in starkami, 350 pesmi, povedanih ali zapetih v ihanskem narečju. Dragocenost, ki ji ni para! tako, kot mi, upali, da bodo tisti, ki prihajajo znali udejanjiti čista, lepa in upravičena pričakovanja duhovnega razvoja. Ali mi, ki smo tu, to uresničujemo? Morda, kaj pa oni, ki prihajajo za nami?« se je med drugim vprašal darovalec Matjaž Brojan. Ob podpisu darilne pogodbe je Matjaž Brojan utemeljil svoje darovanje Breznikove zapuščine, za katero se je odločil, ker sam in vsi, ki dr. Breznika in njegovo delo poznajo, vedo, da se nečesa tako dragocenega z denarjem ne da ovrednotiti. Vrednota pa je, če vse skupaj dobi spoštljivo mesto tam, kamor sodi. Hkrati je izrazil upanje, da bo darovana zbirka rasla, se izpopolnjevala in gradila ter morda nekoč vsebovala vsa temeljna dela velikega jezikoslovca. Ob koncu je zaželel: »Bodimo taki, kot so bili oni, spoštujmo to, kar je bilo resnično vredno, kot je bilo vredno, enkratno in dragoceno ce- lotno Breznikovo življenje.« V imenu Sveta KS Ihan se je Matjažu Brojanu za darovano dr. Breznikovo zapuščino zahvalil predsednik Janez Gregorič, ki je poudaril, da so Ihanci veseli in ponosni, da je Breznikova zbirka našla svoj dom v Ihanu, kamor tudi sodi, v imenu Župnije Ihan pa je župnik dr. Andrej Marko Poznič izrazil veselje, da je zbirka našla mesto v župnijskem domu, hkrati pa izrazil upanje, da se bo našlo veliko obiskovalcev, ki bodo darovano gradivo radi prebirali. Prof. Brane Šimenc, skrbnik Bre-znikova zbirke, se je Matjažu Bro-janu zahvalil za »sladko« breme - možnost in priložnost, da lahko skrbi za omenjeno zbirko. Slovesnost, ki so se je udeležili tudi člani Sveta KS in organizacijski odbor, je vodil njegov predsednik Brane Jerman. Breznikova muzejska zbirka, darilo publicista in novinarja Matjaž Brojana vsebuje 39 knjig, različnih dokumentov, faktografskega ter drugega gradiva, radijske oddaje z vsebino o življenju in delu dr. Antona Breznika ter številne druge dokumente in zanimive stvari. Breznikova muzejska zbirka je bila odprta in blagoslovljena 19. junija 2011. Vera Vojska Kulturni dnevi ob 130 - letnici rojstva dr. Antona Breznika v Ihanu V času od 17. do 19. junija je v Ihanu potekala vrsta prireditev v spomin na obletnico rojstva duhovnika ter jezikoslovca dr. Antona Breznika. Slavnostna akademija, katere govornik je bil jezikoslovec dr. Jože Toporišič, ter kasneje voden ogled Breznikove muzejske zbirke, ki jo je Ihanu in Ihancem podaril zbiratelj in publicist Matjaž Brojan, sta bila uvodna dogodka v to trodnevno kulturno praznovanje, ki so ga zaznamovala predvsem spomin in misel na delo našega slavnega rojaka dr. Antona Breznika, saj je bil najpomembnejši slovenski jezikoslovec prve polovice 20. stoletja. To je poudaril tudi kardinal dr. Franc Rode, ki je ob zaključku kulturnih dnevov najprej daroval sveto mašo, nato pa tudi blagoslovil Breznikovo čitalnico v ihan-skem župnišču, kjer se nahaja Bre-znikova muzejska zbirka, katere sestavni del so knjige in razprave, slikovno ter tudi rokopisno gradivo dr. Antona Breznika. Njegov nečak, kardinala dr. Rode, je v spominih na svojega strica med dru- gim tudi dejal, da je bil dr. Anton Breznik v času med prvo in drugo svetovno vojno nekakšen kriterij za pravilnost slovenskega jezika, torej oseba, ki je tedaj na področju knjižne slovenščine ter zavzemanja za slovenski jezik pomenila največ,kar je premogel slovenski narod. Publicist Matjaž Brojan pa je poudaril, da je v slovenskem jeziku v zadnjem času ogromno tujk in popačenk in da se moramo zato vrniti h koreninam ter slediti nasvetu dr. Breznika in ohranjati jezik naših prednikov. Prireditev ob tem kulturnem dogodku so se udeležili številni krajani in slavnostni gosti iz Ihana in naše občine, pa tudi iz drugih krajev, ter s tem počastili spomin na delo in življenje dr. Breznika ter se mu s tem zahvalili za vse, kar nam je dal, predvsem pa za neprecenljivo ljubezen do ohranjanja slovenskega jezika. Tekst in foto: Janez Stibrič žiga vojska, mladi kipar, slikar in restavrator Restavriranje in konservacija spomenika žrtvam druge svetovne vojne pred občinsko stavbo Če se vozite ali sprehajate po Kolodvorski ulici, ste morda opazili, da je spomenik žrtvam druge svetovne vojne, postavljen na začetku Kolodvorske ulice, odet v rdečo zaščitno ograjo. »Nekaj se tu dogaja,« sem pomislila, ko sem šla mimo, in pred kratkim naključno spoznala mladega domžalskega akademskega kiparja Žigo Vojska, ki mi je povedal, da restavrira omenjeni spomenik. Prosila sem ga, naj mi kaj več pove o sebi in svojem delu. »Na spomeniku NOB v centru Domžal je bilo nujno izvesti restavratorske in konservatorske posege, spomenik je sestavljen iz treh, ločenih elementov, ki vsak zase zahtevajo posebno tehnično obravnavo. Sredinski del je podstavek, narejen iz ho-taveljskega apnenca, na njem pa stoji pet bronastih figur višine približno 150 cm, kiparja Petra obode in Frančiška Smerduja, lošča- Žiga pri svojem delu smer kiparstvo. Spomenik je bil prvič odkrit 15. avgusta 1954 in je sprva stal sredi krožišča v centru Domžal, leta 1980 je bil preseljen na obstoječo lokacijo, na začetek Kolodvorske ulice. Na kamnitem podstavku je pet bronastih figur, ki upodabljajo: ubežnika iz nemškega taborišča (sedeča figura), kip matere z otrokom, kip žene, ki si prekriva oči (mater interniranca), artizan s puško ter kip upornika osrednji kvader). Skulpture so prekrite z oblogami ki je sicer zaključil Akademijo črne barve, deloma je prisotna zeza likovno umetnost v Ljubljani, lena naravna patina. To patino je Majhen park ob spomeniku na začetku Kolodvorske ulice bi bil lahko lepše urejen, že zaradi spoštovanja do naše zgodovine vse pa stoji na granitni ploščadi«, mi je povedal Žiga Vojska, ki je sicer zaključil Akademijo potrebno ohraniti v največji možni meri. Plastike se zaščiti s posebnimi premazi, ki jih je potrebno obnavljati na nekaj let. Dela na figurah so se pričela v začetku meseca maja letos ter bodo zaključena konec junija. Žiga Vojska ima svoj kiparski atelje v Domžalah, veliko se ukvarja z restavratorstvom spomenikov in tudi pohištva, slika in kipari, trenutno pripravlja večjo razstavo kipov iz aluminija, to bodo večje vrtne skulpture, s katerimi bo sodeloval tudi na skupinski razstavi v Ljubljanski mestni hiši letos jeseni, v kratkem pa pripravlja tudi večjo samostojno razstavo v Domžalah. Katarina Karlovšek Foto: RTA, Regijska tiskovna agencija 20 kultura 24. JUNIJ 20II 11. KULTURNi POLETNi FESTiVAL STUDENEC 2011 Koncert ansamblov iz naših krajev »Glasba je kot lepotica, ko te osvoji, nazaj poti ni!« je zapisal Alojz Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan v predstavitvi glasbenega večera v okviru 11. kulturnega poletnega festivala Studenec 2011. KONCERT ANSAMBLOV NAŠIH KRAJEV 4. junija 2011 je privabil številne ljubitelje narodno-zabavne glasbe od blizu in daleč, ki so se v več kot triurnem programu prepričali, da tradicije narodno-za-bavne glasbe, predvsem pa harmonike na tem območju, ki je dalo vrsto priznanih glasbenikov, ne bo še tako kmalu konec. Še več. Krepi se in ko se bodo, če se bodo, organizatorji še kdaj odločili za tovrstni glasbeni večer, zanesljivo ne bo težav napolniti narodno-zabavni večer. Tokratnega je vodil in zraven tudi prepeval Boris Kopitar, odličen poznavalec tovrstne glasbe in TV-voditelj, za sproščen smeh pa je poskrbel Tilen Artač. a je Marko, Janko in Tone Omahna, na kratko Gamsi, igrajo vsa svoja življenja, »organizirano« pa že več kot 18 let. Ob pomoči Frenka Burja in Mitja Kranjca so zapeli in zaigrali Ko sama sva doma, Raj na Krtini, v katerem ugotavljajo, da je z dobrimi ljudmi ob strani ni nič težko, prisluhnili smo že skoraj znameniti Mukici in obljubi, da Gamsi še ne bomo tako kmalu nehali. Še enkrat so dokazali, da s svojstvenim glasbenim melosom in načinom izvedbe vselej navdušijo vse svoje poslušalce. Danni Stražar, mlada pevka in kitaristka z dvema domovinama, je zapela pesmi v slovenskem in švedskem jeziku in nas naučila, da v obeh jezikih zelo lepo zveni »Najlepša stvar na svetu je ljubezen.« Danni, pred katero je še lepa glasbena prihodnost, to že ve« V ansamblu Dobra volja, ki noče biti Slaba volja, je iz naših krajev Andraž Breznik, skupaj z Markom in Vesno Bohorč ter Urbanom Nograškom pa uspešno preigravajo Miheličeve pesmi. Po obisku nekaterih znamenitih politikov, športnikov in glasbenikov, ki jih je v Poletno gledališče povabil Tilen Artač, ki je v drugem delu še enkrat prikazal svoj razkošni talent posnemanja drugih, nam je Boris Kopitar predstavil Polka Bend, v katerem sta domačina Matjaž in Boštjan Cerar ter Nejc Fabjan in David Rozman. Slednji nam je podrobno obrazložil, kdaj so bobni lahko potiho ali bolj glasno ter kdaj sosedje vedo, kdaj imajo vaje, zaigrali pa so staro polko Avsenikov, Še vedno jo ljubim, in nepozabni Rdeči cvet. Anja Osol-nik, Urška Gregorič in Klara Cerk, vokalna skupina DEA, je zapela pesmi: Aj zelena je vsa gora, Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj ter z zadnjo Kako čudovit je ta svet tudi povedala, da je pred njimi čudovita glasbena pot, enako kot pred harmonikarjem, 13-letnim Simonom Vrzcem iz Trzina, dobitnikom številnih priznanj, tudi mednarodnih, ki je navdušil z vsemi tremi melodijami in mu ne pravijo zaman zlati harmonikar. Pred odmorom pa smo na odru zaploskali še ansamblu NAMIG. Ob harmonikarju, domačinu Anžetu Osolniku, v njem igrata Miha Cerar in Peter Merela. Prav prijetno je bilo prisluhniti obema izvedenima skladbama. Po odmoru so bili na vrsti Mladi gamsi. V ansamblu i,grajo: Tomaž in Domen Kovač, Zan Omahna in Tomaž Avbelj. Glede na slišano verjamem, da bodo nekoč zamenjali stare Gamse. Posebej Kdor ne skače, ni Slovenc, tudi v njihovi izvedbi vedno pritegne poslušalce. Pred najbolj znamenitimi gosti letošnjega koncerta smo prisluhnili še Borisu Kopitarju in skupaj z njim zapeli Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi ter Zlahtna je slovenska kri ter se prepričali: dokler bo Boris Kopitar pel tovrstne pesmi in vodil tovrstne prireditve, se za narodno-zabavno glasbo ni bati. Bravo, Boris! Ze kar štiri desetletja je na glasbeni sceni Tine Stare, ki se je v pogovoru z Borisom spomnil tudi Janeza Kve-dra s Prevoj ter svojega strica Tineta. Skupaj z Janezom in Silvom Pre-narjem so navdušili z vsemi tremi skladbami ter še enkrat več dokazali, da je Tine godec od nog do glave, ZLATA PLAKETA S POSEBNO POHVALO GODBi DOMŽALE v prvi TEŽAVNOSTNÍ STOPNJÍ Dirigent Damjan Tomažin: Vesel in ponosen sem na svoje fante in dekleta za katerega velja verz iz Miklavčeve pesmi, ki so jo med drugim predstavili: »Hvala ti, godec, za pesem za srečo ... Kot jagoda na torti je prijeten narodno-zabavni večer zaključil harmonikar Franc Flere, glasbena legenda, ki je s prijateljema in novo pevko Anamarijo predstavil dve novi pesmi. Igra od leta 1966, že kot osemletni fantič pa je na svoje srce prvič vzel harmoniko in je ni nikoli izpustil. Glasen aplavz si je zaslužil z izjavo, da bo še igral in pisal nove melodije, od katerih so nekatere že skoraj ponarodele. Tudi Ljubezen mamina, ki smo jo zapeli na koncu in z melodijo, ki vsakomur ostane v srcu, že v nedeljo odhajali domov. Lep je bil ta večer, poln narodno-zabavne glasbe, ki na tem koncu še dolgo, dolgo ... ne bo pozabljena. V to so nas prepričali številni mladi v narodnozabavnih ansamblih, ki imajo - za nekatere »govejo« muziko, radi in jo radi igrajo, pa tudi številni obiskovalci in obiskovalke Koncerta ansamblov iz naših krajev, ki prijetnega narodnozabavnega večera dolgo ne bodo pozabili ... In če so se nekoč v eni od sosednjih občin hvalili, da so glasbeni center Evrope, potem po koncertu zanesljivo lahko rečemo, da je okolica Studenca svetovni center narodno-zabavne glasbe. Vera Na tekmovanju v organizaciji Zveze slovenskih godb na Vrhniki, kije bilo tik pred koncem maja 2011, je Kulturno društvo Godba Domžale pustilo velik vtis, saj so za izvedeni program v prvi težavnostni stopnji od sto prejeli kar 95,19 točk, kar je presenetljivo in odlično, hkrati pa je tudi največji uspeh v zgodovini Godbe Domžale. Za svoj nastop so tako prejeli zlato plaketo s posebno pohvalo ter še enkrat več dokazali, da spadajo med najboljše godbe v Sloveniji. Kot smo lahko prebrali na njihovi spletni strani, so zaslužni vsi glasbeniki, še posebej pa dirigent Damjan Tomažin, ki godbo vodi od leta 2006, že prej pa je v njej igral pozavno. Odličnemu glasbeniku, ki je redno zaposlen v Orkestru Slovenske vojske, uči pa tudi v glasbeni šoli, sem ob tej priložnosti postavila nekaj vprašanj. Za začetek pa standardno: ste pričakovali tak uspeh? Sem in sem nanj mislil vsa zadnja tri leta. Pred tremi leti je Godba Domžale na tekmovanju v Laškem prejela 92,22 točk, kar je zadostovalo za zlato medaljo. Sam pa sem želel več in nastop v Laškem je bila izkušnja več, na kaj moramo biti do naslednjega nastopa bolj pozorni. Res smo trdo delali, morda po mnenju nekaterih godbenikov celo preveč, ampak dosežen uspeh je pokazal, da se je izplačalo. Na vajah smo se zbirali po dvakrat na teden, v zadnjem mesecu pred tekmovanjem tudi večkrat, in moram povedati, da so bili vsi člani in članice zelo prizadevni in so se radi učili, je pa tudi res, da pri tako veliki glasbeni skupini, kot je Godba Domžale, kljub dobri volji, zaradi različnih obveznosti vedno kdo manjka. In - verjeli ali ne: na Vrhniki smo bili pravzaprav prvič vsi, zato sem uspeha toliko bolj vesel in ponosen na fante ter dekleta. Morda nekaj besed o programu in komisiji? Igrali smo dobrih 45 minut, program je obsegal pet skladb: ogrevalno Jupitrovo himno (G. Holst), obvezne Metlika (T. Habe), Petovia (T. Habe) in Simfonijo Manhattan (S. Lancen) ter po lastnem izboru Godba gre v vesolje (R. Golob), ki smo jo domžalskemu občinstvu predstavili že na minulem božič-no-novoletnem koncertu. Komisija je upoštevala muzikalnost, ritem - tempo, intonacijo, tehniko igre, zvok dinamiko fraziranje, pa tudi umetniški vtis. Glede na pridobljeno število točk, 95,19 in pridobljeno priznanje vse skupaj lahko ocenim kot odlično. Komisija je bila mednarodna, v njej je nastope godb ocenjeval tudi priznani glasbenik in naš rojak prof. Tomaž Habe. Najbrž tudi kakšnih manj prijetnih dogodkov ni manjkalo v zadnjih treh letih, ko ste se pripravljali na letošnji nastop. Vam je bilo morda v kakšnem trenutku žal, da ste sprejeli vlogo dirigenta Godbe Domžale? Nikoli, prav res nikoli. Rad sem dirigent in rad imam Godbo Domžale ter vse njene člane in članice. Upam si trditi, da imajo tudi glasbeniki mene radi, saj vedno najdemo skupne poti in skupaj uresničujemo žeje. Vesel sem, da uspešno sodelujem tudi z vodstvom, tako dosedanjim predsednikom Florjanom Zabre-tom, ki je v zvezi z nastopom na Vrhniki storil vse, kar in kot je bilo treba, kot novim predsednikom Matejem Primožičem. Moja naloga je, da vodim godbo po strokovni plati, se izpopolnjujem, izbiram program in koncerte, skrbim za pripravljenost godbe. Zato sem vesel, ker vse ostale stvari in včasih tudi probleme, predvsem na finančnem področju, rešuje vodstvo godbe. Vem pa, da so težave, predvsem finančne, prinesla jih je tudi trenutna kriza, zato sem toliko bolj hvaležen, da se lahko v Godbi Domžale ukvarjam z glasbo, ker vem, da bodo druge stvari urejene. Kako lahko ocenite sodelovanje s sosednjimi godbami? Zelo dobro, pomagamo si in izmenjujemo izkušnje. Ne nazadnje na naše dobro sodelovanje kaže tudi igranje mengeškega kapelnika, klarinetista Dimitrija Lederer-ja, sicer učitelja v Glasbeni šoli Domžale, ki je v skladu s pravili, da učitelji domačih glasbenih šol lahko pomagajo igrati v godbi, tudi doprinesel k našemu uspehu. Podobno kot učitelj z domžalske glasbene šole Luka Einfalt, nekdanji kapelnik Godbe Lukovica. Ob tem naj še povem, da brez glasbene šole pri Godbi Domžale ne gre, zato smo tudi mi navdušeni nad uspešnostjo Glasbene šole Domžale. In kaj pomeni uvrstitev Godbe Domžale v umetniško skupino? Pomeni biti med najboljšimi godbami, nadgradnjo, postavljati še višje cilje, da se obdržimo v umetniški skupini, pa tudi pripraviti daljši in zahtevnejši program. Pomeni pa tudi veliko zadovoljstvo, ki bo zanesljivo pomagalo, da bomo čez štiri leta spet med najboljšimi. Ob tem razmišljam, da bo potrebno pred nastopom na naslednjem tekmovanju obvezno pripraviti javno generalko v obliki koncerta, na katerem bi predstavili tekmovalni program in »povprašali« občinstvo, kako nam gre. Glede na uspehe in zadovoljstvo boste najbrž še dolgo pri Godbi Domžale. Kakšna posebna želja? Kot sem že dejal, rad dirigiram Godbi Domžale. Več kot 40 nastopov se nabere vsako leto. Dokler bomo radi skupaj, bom ostal. Morda do 150. rojstnega dne (smeh), ko bo morda čas za nov godbeni dom, starega pa bi namenili muzejski dejavnosti. Še prej pa si želim, da bi se preizkusili tudi na tovrstnih tekmovanjih v tujini ter še tam dokazali svojo kvaliteto. Bi bilo zelo zanimivo, čeprav sem prepričan, da bi bila tudi v tujini Godba Domžale med najboljšimi. Še enkrat čestitke in morda še kaj za konec? Hvala. Rad bi se še enkrat zahvalil vsem godbenicam in godbenikom, pa ne le tistim, ki so igrali na tekmovanju na Vrhniki, temveč vsem, ki so člani našega kulturnega društva, za potrpežljivost, odrekanja, pripravljenost, pa tudi veselje in ponos, ki so ga pokazali ob tako velikem uspehu. Iskrena hvala tudi vsem ostalim - iz godbe in od drugod, ki so za naš uspeh držali pesti, nas podpirali in se veselili z nami. Še vnaprej bomo skušali v najlepši luči promovirati godbo, kulturo in Občino Domžale ter se veseliti vseh prijetnih trenutkov, še posebej pa uspehov kot je Zlata plaketa s posebno pohvalo. Hvala. Vera Vojska CE SE ŽELiTE NASMEJATÍ, uživATi v íGRÍ, GLASbi iN pLESu, potem posebej za vas na studenec príhaja Dama iz Maksima - Eva Černe Letošnje poletje na Studenec - v okvir 11. kulturnega poletnega festivala, prihaja Dama iz Maksima, Puša Frou-Frou, kabaretne plesalka. Ob njej pa številno spremstvo, kar blizu devetdeset igralcev, igralk, pevcev, pevk, plesalcev in plesalk bo prišlo z njo in popestrilo letošnje poletje. Glavno vlogo je režiser Alojz Stražar zaupal kljub mladosti že zelo znani in uspešni pevki Evi Černe, ki se lahko pohvali, da je med drugim zmagovalka Slovenske popevke, čisto malo pa ji je zmanjkalo, da bi bila tudi naša predstavnica na evrovizijski popevki. Hrabro stopa po poti zabavne glasbe in prepričana sem, da nas bo, kot nas je presenetila z marsikatero svojo popevko ali nastopom, prijetno presenetila tudi v vlogi kabaretne plesalke. Preberite, kaj je povedala o svoji vlogi, pa tudi tega ne prezrite, zakaj si morate po njenem mnenju letošnjo domačo predstavo na Studencu ogledati najmanj enkrat. Najbrž ti Poletno gledališče Studenec ni čisto neznano, si že kdaj obiskala kakšno predstavo, ali celo nastopala na tem prijetnem prizorišču? Zadnje tri leta sem si šla ogledat vsako domačo predstavo, ki so jo pripravili. Nastopala sem na koncertu Siren, na koncertu Katrinas, ko sem bila majhna pa s pevskim zborom Domžalčki. Kako je prišlo do sodelovanja med teboj in Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan ter Alojzem Stražarjem, predsednikom društva, in odločitve, da nastopiš v glavni vlogi letošnje domače predstave Dama iz Maksima? Je kakšen poseben razlog, da si se odločila, da sprejmeš vlogo? Razlogov je več. Rada sprejmem izziv, želim rasti in se razvijati v igri, plesu in petju; ne nazadnje: vedno sem si želela tudi sama nastopiti v igri na Studencu. Si že morda kdaj igrala v kakšni predstavi ali so za tabo le številni glasbeni nastopi? Za mano so le številni glasbeni in lesni nastopi. predstavi boš v vlogi Puže Froufrou, kabaretne plesalke, igrala, pela in plesala. Je zate petje glede na to, da si kljub mladosti že uveljavljena pevka, najlažje? Ja, petje je zame zaenkrat najlažje. Pri plesu ti bodo zanesljivo prišle prav plesne izkušnje iz oddaje TV-Slovenija - Spet doma, Maria Ga-luniča, kjer ti je zmaga ušla za las. Res je, za to izkušnjo sem zelo hvaležna, ker sem se veliko naučila in zelo uživala. Zmaga mi ni bila pomembna, želela sem se predstaviti v najboljši plesni luči. Kako si boš pridobila fizično kon- pVl dicijo, saj boš kot igralka, pevka in plesalka v nenehnem gibanju? Največ s plesnimi vajami. Bomo videli znameniti CAN CAN, brez katerega si francoske komedije skoraj ne predstavljamo? Katere plesalke ti bodo delale družbo in kdo bo pomagal pri koreografiji? Can Can boste zagotovo videli. Za koreografijo bosta poskrbeli koreo-grafinji iz Plesnega kluba Miki, kjer s plesalkami tudi treniramo. Kaj ti pri glavni igralki najbolj ugaja? To, da je čisto nasprotje mene. Zakaj bi si po tvojem mnenju gledalci morali ogledati Damo iz Maksima? Ker je komedija izredno smešna in zabavna; vsem, ki vadimo, je najtežje od vsega ostati resnega obraza. Pesmi so lepe in zanimive, moji soi-ralci pa odlični. e kaj novega na glasbenem področju? Posnela sem par novih skladb. Zdaj predstavljam skladbo Moja pot, za katero sva melodijo napisali jaz in Uršula Jašovec, besedilo pa Katarina Habe. Počasi nabiram material za nov album in obeta se mi par zanimivih sodelovanj. Hvala in se vidiva na Studencu! Vera 24. JUNIJ 20II kultura 21 Okusimo besedo v Knjižnici Domžale Okusimo besedo je bralna značka za odrasle, namenjena spodbujanju in uveljavljanju branja in bralne kulture, kar je temelj osebnega duhovnega razvoja. Vanjo so vključeni bralci domžalske knjižnice in njenih enot v Mengšu, Trzinu, Moravčah in Lukovici. S projektom želimo tudi spodbuditi večjo izposojo in branje kvalitetnih knjig. Kriterija pri izboru literature za bralno značko sta predvsem kakovost besedila in aktualnost gradiva, ki zajema različne žanre, stroko in leposlovje. Vsi, ki pripravljamo projekt, globoko verjamemo v sporočilo Toneta Pavčka »Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« Letos je bralno značko zaključilo 74 bralcev: v Domžalah 38, Mengšu 21, Lukovici 7, Trzinu 6, Moravčah 1 in Ihanu 1. Največkrat brana knjiga letošnje bralne značke »Okusimo besedo« in absolutna zmagovalka je knjiga Deček v črtasti pižami Johna Boyna, sledijo Prekleti kadilci Svetlane Makarovič, V divjini Jona Krakauerja, Japonske novele Alme Karlin, Svetovati ali poslušati Bogdana Zorža, Pocestnica Benke Pulko, Francoski testament Andreia Makina, Ljubezen kot voda Memea Mcdonalda, Objemi srca Mance Košir, Snežna dežela Yasunari Kawabata, Zivljenje alpinista Pavleta Kozjeka, Zvezdnate noči in Kam gre veter, ko ne piha Dušana Jelinčiča ter zbirka pesmi Neže Maurer Na tvojo kožo pišem verze. Prireditev ob zaključku bralne značke s podelitvijo priznanj in nagrad je popestrila skupina Malunca, nežni vokal Laure Zafred in kitarski toni Matica Smolnikarja, z avtorsko uglasbitvijo poezije Cirila Zlobca. »Izkušnja branja je izkušnja estetike, lepote; dodatni požirek življenja. Bralec se počasi prepusti toku pripovedi. Doživlja, spoznava, raste, zori ^ osvobaja veličino človečnosti v sebi.« (James Hillman) Hvala za sodelovanje, hvala za vaše utrinke, misli, odmeve napisane ob prebranih knjigah in povabljeni k bralni znački Okusimo besedo 2011/2012. Zelimo vam še veliko nepozabnih doživetij s knjigo! Slava Sabol Čuk Bralna značka - Okusimo besede Ze drugo leto zapored so se na Univerzi za tretje življenjsko obdobje odločili, da bodo v okviru Društva Lipa njihovi člani v sodelovanju s Knjižnico Domžale opravljali bralno značko za odrasle, ki smo jo poimenovali Okusimo besede. Slovesna podelitev priznanjob zaključku projekta je bila v sredo, 8. junija 2011, v prostorih Domžalskega doma. Starejši bralci so pridno brali knjige v šestih tujih jezikih: angleščini, nemščini, španščini, francoščini, italijanščini, ruščini in tudi v slovenščini. Podelili so 111 priznanj; 42 zlatih, 51 srebrnih in 18 bronastih. Nekaj bralcev je dobilo celo dve ali več priznanj za prebrane knjige v različnih jezikih. Pro- gram, ki ga je vodila predsednica društva Metka Zupanek, so popestrili člani in članice društva ter nagovor podžupanje Občine Domžale Andreje Pogačnik Jarc ter direktorice Knjižnice Domžale Barbare Zupanc Oberwalder. Čebelji ples - otroška eko knjiga, ki daje čebelam mesto, ki ga zaslužijo! Pri Eko knjigi je izšla sedma knjiga otroške in mladinske pisateljice Alenke Klopčič z naslovom Čebelji ples. Del sredstev od prodaje bo mlada pisateljica in ljubiteljica živali namenila dolenjskemu zavetišču za živali Turk. Sredi tega tedna je izšla že sedma eko knjiga za otroke avtorice Alenke Klopčič, tokrat pa so glavne junakinje zgodbe čebelice. Osrednji lik je čebelica Karmelina, ki skorajda podleže bolečinam, ki jih zahteva Slovenci smo čebelarski narod z dolgoletno in bogato čebelarsko tradicijo. Pri nas pravimo, daje čebelarjenje poezija kmetijstva. To nam pove, da ne gojimo čebel le zaradi medu ali morda zaradi opraševanja kmetijskih kultur, temveč preprosto zato, ker jih imamo radi. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka. Med žuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu prav čebele. Najpomembnejše so za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar 70-80 % cvetov. Tako je več kot 30 % hrane odvisnih od opra-ševanja čebel. Čebelji pridelki so popol- zastrupitev. Na srečo ima Karmelina najboljšo prijateljico Manjo, ki s hitrim ukrepanjem pomaga rešiti Kar-melino. Toda zgodba se tu ne konča, saj gredo jezne čebelice v vojno (čebelji ples) proti človeku. Čebelji ples je ilustrirala izvrstna ilustratorka Marta Bartolj, spremne besede k zgodbici so pripravili predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa biolog in čebelar Janez Gregori ter glasbenik Vlado Kreslin. noma naravna živila, neposreden dar narave - čebel, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje. V »knjigi življenja« starih Indijancev je bilo zapisano, da se dolžina življenja podaljšuje, v kolikor vsakodnevno v svojo prehrano vključujete med in mleko. Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje,pripadnost, odgovornost do lastnih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje. So tudi temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Člani so prijeten kulturni program pripravili s pomočjo novega znanja, ki so ga pridobili prav z branjem tuje literature in z dobro voljo nadaljevali druženje. Vojka Sušnik Knjižnica Domžale DR. JOZE PIRJEVEC: Tito je umrl osamljen Gost junijskega Srečanja z ustvarjalci v Knjižnici Domžale je bil avtor najnovejše knjige o TITU IN TOVARIŠIH, zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Kot sam pravi, je prvi resni zgodovinar, ki se je življenja Josipa Broza lotil sistematično. S knjigo je opravil veličastno delo, saj obsega okoli 700 strani, gradivo je zbiral več kot 30 let v mnogih jugoslovanskih in tujih arhivih, opravil številne pogovore z njegovimi sodobniki, pregledal tudi neobjavljeno gradivo iz zapuščine Vladimirja Dedierja. Knjiga, ki je izšla v nakladi 5.000 izvodov, je bila v nekaj tednih razprodana, tako da je že pripravljen njen ponatis. Dela se je lotil na drugačen, inovativen način, saj je o Titu spregovoril v povezavi z njegovimi najpomembnejšimi sodelavci in tovariši: Đilasom, Kardeljem, Ranko-vićem, Bakarićem, pa tudi v odnosu do žena, ki so imele v njegovem življenju pomembno vlogo. Njihovi odnosi, ki so bili sprva prijateljski in zaupni, z leti oblasti pa so prerasli v odkrito tekmovalnost, sovraštvo, izključevanje, polno je bilo zarotništva in zakulisnih igric. Ali kot je nekje zapisal: na začetku so se ljubili, na koncu sovražili. Pirjevec ugotavlja, da je ostal Titov edini pravi prijatelj Slovenec Josip Kopinič, ki pa nikoli ni bil neposredno vpet v najvišjo politiko in zato tudi ni bil nikoli Titu »nevaren«. Kakšno zanimanje še vedno uživa polpretekla zgodovina, se je pokazao z izjemnim obiskom, saj je zmanjkalo stolov za vse (opravičilo), ki so želeli izvedeti kaj novega. Pirjevec je v knjigi resnično postregel z mnogimi novimi dejstvi in dogodki. Tako se je prvi lotil na primer vloge Tita v španski državljanski vojni leta 1937, ko je očitno tam opravljal precej sporno vlogo pri odkrivanju sovražnih trockistov. Obsežno je obdelal in analiziral odnose z desidentom Milovanom Đilasom, spor in odstranitev Aleksandra Rankovića, zakulisno vlogo Ivana Krejačića, ki ga imenuje jugoslovanski Rasputin in pokvarjena črna duša. V knjigi se zelo natančno ukvarja tudi z vlogo in položajem glavnega teoretika bivšega sistema Edvardom Kardeljem. Kardelj je bil najvišje v hierarhiji med vsemi Slovenci, vedno izrazito skeptičen in nenaklonjem tesnejšim stikom s Sovjetsko zvezo. Blizu so mu bile socialdemokratske ideje (prijateljeval je s švedskim premierom Erlanderjem) , zavzemal se je za bolj liberalne odnose, večjo samostojnost republik (slovenski separatizem) in bil zato večkrat v veliki nemilosti. Še posebej kritično je bilo leta 1961, ko so nanj streljali na lovu in je celo razmišljal o emigriranju. Kasneje je našel »pravo« mero, se znal ukloniti in podrediti, po odhodu Rankovića pa je svoj položaj močno utrdil. Zadnje leto pred Titovo smrtjo je v nemilost padel tudi drugi slovenski politik Stane Dolanc, ki je dolgo veljal za Titovega naslednika. Lahko rečemo, da je bila Titova usoda ves čas življenja močno povezana z Rusijo, Sovjetsko zvezo. Z njo se je srečal že zelo mlad kot ujetnik v prvi svetovni vojni. Takrat ga je očarala, spoznal je njeno veličastnost, občudoval ogromnost države, tam se je učil in izobraževal. Znal je na primer na pamet recitirati Puškina, Lermontova. Leta 1938 je bil tam tudi na robu likvidacije, saj se je komaj rešil in preživel med zaslišanjem najbolj mučne trenutke v svojem življenju. Pirjevec je ogromen del knjige posvetil tudi dogodkom, povezanim z Informbirojem in sporu s Stalinom. Jugoslavija se je ves čas v odnosih do SZ približevala in oddaljevala, od prijateljskih odnosov do situacij na robu vojne. Ne nazadnje naj bi celo za več mesecev podaljševali Titovo življenje, ker so se bali napada s strani SZ, saj so nevarno jTe rožljali z orožjem na meji z Bolgarijo (vir Stane Dolanc). Posebej zanimive so stvari, povezane kultom Tita: v času Informbiroja so ga načrtno okrepili, kasneje pa je to postalo ovira in predmet mnogih kritik. Titu je to godilo in stroški za njegovo vzdrževanje so bili ekstremno visoki: Pirjevec govori v knjigi o Titovih dvorih, razkošju, dragih oblekah, štafeti, večmesečnih potovanjih s spremstvom več tisoč ljudi. Tito je prejel kar 16 domačih in 99 tujih odlikovanj. Dejstvo pa je, da je bil izjemno priljubljen in cenjen državnik, občudovali so ga ljudje, kot je bil ameriški predsednik Nixon, papež Pavel VI., angleška kraljica je bila očarana, z gibanjem Neuvrščenih pa si je postavil pravi zgodovinski spomenik. Na njegovem pogrebu se je zbralo največ svetovnih državnikov. Pirjevec obžaluje, da te dediščine danes Slovenija v mednarodnem prostoru ne zna bolje izrabiti. Tito je bil tudi kandidat za Nobelovo nagrado za mir, ki pa je ni dobil. Vzroke je moč najti v temnem madežu, ki ga predstavljalo povojni poboji (posebej se je proti njemu angažiral Ljubo Sirc), ki jih nikoli niso obžalovali, saj je znana izjava, da je bilo pač treba »temeljito počistiti hišo«. Močno vlogo pa je imel pri tem tudi t.i. svetovni »židovski« obi, zaradi preveč odkrite podpore palestinskemu osvobodilnemu gibanju in Arafatu. Na Tita je bilo organiziranih tudi več deset atentatov, še posebej se e pri tem trudil Stalin. Tako je itu poslal svoje kirurge, da so mu operirali slepič, kar pa se je močno zapletlo. Zato je Tito kirurge v SZ vrnil v krstah. Najbolj neverjetna pa je anekdota o tem, da je Stalin dan pred svojo smrtjo imel v rokah listek za naslednjo vsebino: Večkrat si me hotel ubiti, pa ti nikoli ni uspelo. Jaz bom to naredil le enkrat in brez napake. Podpis: Tito. ^omemben del Titovega življenja so bile ženske. Poročen je bil trikrat, a po Pirjevčevem mnenju z njimi ni imel prave sreče. Po njegovem mnenju bi bila najprimernejša soproga Herta Haas, razgledna in uravnovešena, a jo je Tito varal in ko jo je kasneje prosil, da se vrne k njemu, je odgovorila: »Dragi moj, Herta Hass kleči pred moškim samo enkrat«. Usodna pa je bila predvsem Jovanka. Sprva tiha in mirna lepotica, ki pa je kasneje postala pravi zmaj, arogantna, spletkarska, zapravljiva, imela je vse več političnih ambicij. Titu je neprestano s svojo preganjavico, histerijo govorila o sovražnikih, ki ga ogrožajo, znani pa so tudi njeni neuravnoteženi napadi ljubosumja. Zato se je z njo sredi sedemdesetih let razšel, a nikoli ločil. O njej so govorili v tistih letih kar na 59 sejah najvišjega partijskega organa. Pogovor smo zaključili s premislekom o pozitivnih in negativnih vidikih njegovega vodenja Jugoslavije. Pirjevec je še posebej poudaril, da je nedvomna velikanska Titova vloga pri določanju meja, še posebej z Italijo. Cveta Zalokar-Oražem Eko knjige za prave živalske junake! Vse Alenkine knjige govorijo o živalih in naravi ter nosijo pomembne nauke za mlade bralce, del sredstev od vseh zgodbic z živalskimi junaki pa avtorica namenja zavetiščem za živali - tako gredo sredstva dejansko »pravim živalskim junakom«. Del sredstev od prodaje eko knjige Čebelji ples bo namenjen varovancem dolenjskega zavetišča za živali Turk, ki že nestrpno čakajo nove ljubeče lastnike. Knjiga je natisnjena na reciklirnem papirju. KNJIZNICA DGMZALE - ZBIRANJE GRADIVA ZA IZDAJO KNJIGE O RAZGLEDNICAH, FOTOGRAFIJAH IN umetniskih pgdgbah krajev v gbčini dgmžale Iščemo stare razglednice, fotografije ... Bralce in bralke Slamnika vabimo, da pomagajo dopolniti zbirko starih razglednic in fotografij - do leta 1964. Ugotovili smo namreč, da imamo kar precej tovrstnega gradiva o Domžalah, tudi nekaterih večjih krajih, kar nekaj naselij in vasi pa se do danes ne more pohvaliti, da sledovi njihove zgodovine ostajajo na razglednicah in fotografijah. Zato prosimo vse, Prva razstava slikarske šole ART SCHOOL V začetku junija je s svojim prvim šolskim letom zaključila slikarska šola Ane-Marije Krušič - Art School, ki je svoje prve sadove prikazala v kavarni Srček na Duplici. Najbolj veseli so bili slikarske razstave otroci in njihovi starši, prijetno vzdušje pa je popestrila mlada pevka Tjaša Hrovat. Prav vsako umetniško delo je bilo opaženo, avtorji pa so se spomnili, kako so v slikarski šoli ustvarjali skozi celo šolsko leto: od preprostih nezahtevnih risarskih in slikarskih tehnik, črno-belega, so počasi stopali višje in prešli v barvni svet, kjer so se soočili z novimi spoznanji in novimi možno- sti izražanja. Zadnja dela otroških slik na platnu pa so pokazala, koliko različnih stilov, pristopov idej in rešitev je imel vsak izmed otrok. Prva razstava je torej uspešno zaključena, enako kot prvo šolsko leto slikarske šole Art School. Ta bo jeseni znova odprla vrata za vse mlade in starejše ljubitelje umetnosti. Da pa mladim slikarjem in slikarkam ne bo dolgčas, so med počitnicami povabljeni v umetniško-aktivne delavnice, ki bodo otrokom in mladim omogočile aktivno preživet počitniški čas. Vse informacije na: www. angelsart.si. ki imajo kakšne stare razglednice in fotografije, morda tudi kakšne stare umetniške slike z motivov krajev in vasi, da jih odstopijo oz. posodijo ter s tem omogočijo, da bodo v knjigi, delovni naslov je domZaLske podobe, objavljene fotografije vseh 50 nase-lijj, kot jih obsega sedanja Občina Domžale. Vabimo vas, da vašo pripravljenost - odstopiti ali le posoditi razglednico, fotografijo ali umetniško delo, sporočite na elektronsko pošto: aomoznanstvo@dom.sik.si, ahko pa pokličete na tel.: 722 50 80, Urško Justin ali Brigito Kranjec, ter na tak način pritrdite prepričanju, da stare razglednice in fotografije niso dosti vredne, če so zaprte v škatlah, njihova vrednost pa bistveno zraste, če pridejo med ljudi in jih spominjajo na našo skupno preteklost. Objavljamo seznam vseh 50 krajev naše občine ter vas vabimo, da sodelujete z nami. Vsi, ki bodo pomagali pri iskanju razglednic, fotografij in umetniških del, bodo vpisani v knjigo, obstaja pa tudi možnost za odkup. Čakamo vaše sporočilo. Hvala! Vera Vojska V knjigi Domžalske podobe bi v okviru možnosti radi objavili vsaj po eno fotografijo naselij z območja občine Domžale, zato jih tudi objavljamo in se veselimo vaše pomoči: Bišče, Brdo pri Domžalah, Brezje pri Dobu, Brezovica pri Dobu, Češenik, Depala vas, Dob, Dobovlje, Dolenje, Domžale, Dragomelj, Goričica pri Ihanu, Gorjuša, Homec, Hudo, Ihan, Jasen, Kokošnje, Koli-čevo, Kolovec, Krtina, Laze pri Domžalah, Mala Loka, Nožice, Podrečje, Prelog, Pre-serje pri Radomljah, Pšata, Rača, Račni Vrh, Radomlje, Rodica, Rova, Selo pri Ihanu, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Studenec pri Krtini, Šentpa-vel pri Domžalah, Škocjan, Škrjančevo, Sv. Trojica, Turn-še, Vir, Zaboršt, Zagorica pri Rovah, Zalog pod Sv. Trojico, Zgornje Jarše, Zeje, Zelodnik, Ziče. 22 kultura 24. JUNIJ 20II VRTEC URSA: IMAMO ENEGA NAJBOLJŠIH OTROŠKIH ZBORČKOV V SLOVENIJI Prijetno glasbeno-pevsko plesno dopoldne Prijetno glasbeno-pevsko plesno dopoldne v Vrtcu Urša - enota Če-šmin me je še enkrat več prepričalo, da se za prihodnost glasbe na območju naše občine ni bati. Koncert v večnamenskem prostoru Vrtca Če-šmin je bil namreč namenjen »javni vaji« njihovega uspešnega otroškega des zborčka, ki spada med deset najboljših otroških zborov v Sloveniji in je bil zaradi svoje kvalitete povabljen na Ministrstvo za šolstvo in šport, da se predstavi z drugimi zborčki. Za odlično petje so zaslužni prav vsi mladi pevci in pevke, ki jih vodita Helena Maček in Mira Mlakar Korbar. Dopoldanski koncert sta s svojim obiskom popestrila priznana glasbenika Miran in Anastazija Ju-van, ki sta prišla v družbi dveh mladih pevcev Gala in Matica, otroci pa so navdušeno pozdravili tudi nastop svojih vzgojiteljic. Kako malo, pa vendar veliko, predvsem ljubezni do petja in glasbe, je potrebno, da ustvariš glasbeno plesno dopoldne, da v pesem, ples in igro pritegneš prav vse otroke, jih navdušiš in skupaj z njimi preživiš nepozabne trenutke. Pol tovrstnih trenut- kov je bil omenjeni koncert, kjer so nam za nas najboljši otroški zborček zapeli Ples medvedkov, znano Lisička je prav zvita zver in za konec še Eko himno, v kateri so nam povedali ... »da v našem vrtcu je tako, da z eko šolo rastemo«. Potem sta z zvrhano mero ustvarjalnosti mlade navdušila mlada glasbenika Miran in Anastazija Juvan ter njuna pomočnika Gal in Matic. Prav nič jima ni bilo odveč, zaigrala in zapela sta vrsto melodij, pritegnila k petju in plesu tudi tiste malčke, ki se navadno skrivajo bolj zadaj in skupaj z vsemi prisotnimi Piji in Vidu pripravila pravo roj- stnodnevno zabavo. Verjamem, da se otroci njunih glasbenih delavnic, s katerimi nameravata začeti jeseni v Vrtcu Urša, že zelo veselijo. Otroci so navdušeno sprejeli tudi nastop svojih vzgojiteljic: pevke in kitaristke Mateje Stražar ter flavtistk Teje Krečan in Saše Križnar. V glasbenem dopoldnevu ni manjkalo niti petja pesmi Mi gremo pa na morje, ki ga otroci že težko čakajo. Naša četica koraka je združila prav vse prisotne, ki so se ob koncu spomnili tudi nekdaj tako popularnih račk, za katere je videti, da jih ne bomo nikoli pozabili. Čas je kar prehitro minil, saj bi otroci peli in plesali še in še. Otroci in strokovne delavke iz Bistre, Čebelice, Češmina in Urše so se na koncu z glasnim aplavzom poslovili od prijaznih glasbenikov. V imenu vseh zaposlenih se jim je zahvalila tudi ravnateljica Antonija Doberšek ter jih povabila, da še kdaj pridejo in razveselijo otroke iz Vrtca Urša. Vera Vojska mladinski literarni festival Bralnice pod Slamnikom V Domžalah in okolici pa tudi na obisku v Tržiču in Zagorju, je od 31. maja do 6. junija 2011 potekal mladinski literarni festival, ki smo ga organizirali Knjižnica Domžale, Miš založba in Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS. Festival je nastal iz želje, da bi mladim bralcem omogočili srečanje z ustvarjalci mladinske književnosti, pisatelji in ilustratorji ter jih navdušili za svet knjig in branja. Tako so v okviru festivala po osnovnih šolah potekala srečanja s številnimi znanimi ustvarjalci: Nino Mav Hrovat, Aksinjo Kermauner, Gajo Kos, Barbaro Hanuš, Zvonkom Čohom, Janjo Vidmar in Damijanom Stepančičem. V kulturnem domu Franca Bernika je zlate bralce s svojim imenitnim nastopom navduševal ustvarjalec Andrej Rozman Roza. V Knjižnici Domžale so starejši bralci prisluhnili strokovnjakinji na področju mladinske književnosti Tilki Jamnik, ki je svoje predavanje naslovila Združujemo generacije ob branju - kaj brati vnukom in natresla obilo imenitnih predlogov za branje. V petek pa je festival pod imenom Besede na potepu v parku potekal na prostem v Športnem parku Domžale. Bilo je živahno, nastopili so otroci iz Vrtca Urša in Vrtca Domžale, ogledali smo si lutkovno predstavico Žiga špaget gre v širni svet, se srečali s pisateljico Aksinjo Kermauner, prisluhnili pravljicam, ustvarjali v ustvarjalnicah, zaplesali po pravljici s plesno šolo Miki, prepevali skupaj s Čarovnikom Grego, si poslikali obraz, uživali v igrah Centra za mlade in Balontona, na koncu pa se zabavali v predstavi Skoraj najboljši cirkus Teatra Cizamo. V petek pa so se v Knjižnici Domžale pri okrogli mizi z naslovom Brez ciljev, brez načel srečali s pisateljico Janjo Vid- Odprtje razstave ilustracij mar tudi dijaki Srednje šole Domžale. Ponedeljkovo popoldne je bilo namenjeno mentorjem branja, torej vsem tistim, ki imajo pomembno vlogo pri motiviranju mladih za branje, to je šolskim knjižničarjem, učiteljem slovenščine, učiteljem likovnega pouka ^ Srečanje z naslovom Kaj je dobra ilustracija? je vodila mag. Tilka Jamnik sodelovali pa so strokovnjaki mladinske književnosti: dr. Igor Saksida, Gaja Kos, Kristina Picco, Vojko Zadravec ter ilustratorja Damijan Stepančič in Suzi Bricelj. Skušali so odgovoriti na vprašanja, kaj je dobra ilustracija, ali je pomembno, da je v otroških knjigah kakovostna ilustracija, zakaj in kako povabiti ilustratorja na srečanje z mladimi bralci in številna druga vprašanja. Festival se je zaključil s slovesnim odprtjem razstave priznanih mladinskih ilustratorjev Suzi Bricelj, Zvonka Čoha, Ane Košir, Damijana Stepančiča in Ane Zavadlav, ki so ga popestrili mladi glasbeniki Glasbene šole Domžale. Festival je bil organiziran prvič, a skušali smo ga ustvariti pestrega in prepoznavnega, z vsebinami namenjenimi raznovrstni starostni populaciji, saj je zajel skupine najmlajših otrok, osnovnošolcev, srednješolcev, mentorjev branja in starejših ljudi, vse te pa je uspel povezati z rdečo nitjo branja. Branja, ki nas povezuje in bogati. V okviru festivala se je odvilo dvajset prireditev s skoraj štiridesetimi različnimi dogodki, ki so zajeli 1807 udeležencev. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali, še posebej pa Občini Domžale, Plastenki d.o.o., Ljubljanskim mlekarnam in Tiskarni Formatisk. Knjižnica Domžale pa se še posebej zahvaljuje Vrtcu Domžale, Vrtcu Urša, Plesni šoli Miki in Centru za mlade, ki so nam obogatili program v Športnem parku Domžale. Naj zaključim z besedami Paula Kroppa: »Branje je sanjarjenje. Je vstopanje v svet domišljije, ki si ga delita bralec in pisec. Pomeni prehajanje od besed do zgodbe in odstiranje prikritega pomena. Umetnost branja osmišlja svet in raztaplja človekove meje sveta.« Organizatorji potiho upamo, da smo prispevali droben kamenček v mozaiku na poti k bralcu za vse življenje, k bralcu, ki osmišlja svet in ga dela boljšega. Stanka Zanoškar V organizaciji kud JOZE KARLOVšEK Kaligrafija odslej tudi v Domžalah Minulo soboto je v kavarnici MJ, v sodelovanju z galerijo Mojca Majolca potekala prva brezplačna kaligrafska delavnica v Domžalah. Vodila jo je simpatična kaligra-finja iz Domžal, Katarina Rojc. Odziv je bil fantastičen, delavnice se je udeležilo kar 40 obiskovalk in obiskovalcev, otrok in odraslih. Izvedbo kaligrafske delavnice je finančno podprl Javni sklad za kulturne dejavnosti Domžale, zato velika zahvala Pavletu Pevcu. Kaligrafija je v Domžalsko-ka-mniškem koncu zelo priljubljena, sajKulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška že dobro leto in pol izvaja delavnice v Kamniku, v Kavarni Veronika, tokrat pa prvič tudi v Domžalah. Poleg veščin le- pega pisanja se tečajniki učijo tudi risanja ornamentov Jožeta Karlovška, ki se je skoraj 50 let ukvarjal s preučevanjem razvoja slovenskega ornamenta. Tečaje kaligrafije obiskujejo vsi; otroci, odrasli, ženske in moški, presenetljivo je, da si čedalje več judi prizadeva, da bi bila njihova ročna pisava lepša, nekateri pa se kaligrafije učijo, ker pri svojem delu potrebujejo lepo ročno pisavo. Kaligrafinja Katarina Rojc je nad velikim odzivom navdušena: »Vesela sem, da med ljudmi obstaja tako veliko zanimanje za učenje kaligrafije, na tečajih se vedno zbere zelo pestra druščina ljudi, tako da poleg tega, da se skupaj učimo lepe pisave, tudi uživamo v dobri družbi.« Naslednja kaligrafska delavnica v Domžalah bo v četrtek, 30. junija, od 17. do 20 ure, prijave na: ka-tarina@rta.si ter na tel.: 051/364333. Po končanem »pouku« je udeležence delavnice presenetil tudi mladenič z igranjem na dude. V KUD Jožeta Karlovška pa poleg kaligrafskih delavnic pripravljamo tudi številne kulturne prireditve in koncerte. Letos smo gostili že Adija Smolarja, Vlada Kreslina, Klapo Subrenum, Borisa Kobala, Alenko Godec, Roka Kosmača in Giannija Rijavca. V jesensko-zimskem delu letošnjega Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška zaradi velikega zanimanja ponovno vabi na brezplačno kaligrafsko delavnico s priznano kaligrafinjo Katarino Rojc v četrtek, 30. junija 2011, od 17. do 20. ure, v galeriji Mojca Majolca, poleg kavarnice Maja Juhant, Ljubljanska cesta 100 Domžale. Vse dodatne informacije in prijave: katarina@rta.si in tel.: 051/364-333. Vljudno vabljeni k učenju kaligrafije in risanju ornamentov Jožeta Karlovška. medgeneracijsko sodelovanje Muca Copatarica leta se bomo posvetili komedijam, fostili bomo tri izvrstne kome-ije; septembra predstavo Jamski človek, oktobra Kolumbovo jajce, novembra pa komedijo Nevarno razmerje. Ze sedajpripravljamo zimsko glasbeno-plesno pravljico, ki bo 11. decembra v Kulturnem domu Groblje. Nastopili bodo: Anastazija Juvan, Miran Juvan, Godalna zasedba Glasbene šole Domžale, Otroški zbor RTV-Slovenije pod vodstvom Tomaža Pirnata, Domžalski komorni zbor, Alenka Godec, plesalci tin povezovalec večera Marjan Bunič. Lepo vabljeni. Vse predstave in koncerti bodo v Kulturnem domu Groblje. Če bi želeli sodelovati v našem društvu in s svojim delom prispevati k dogajanju v naši občini, nam pošljite elektronsko sporočilo na naslov: katarina@rta.si ali nas pokličite na telefon 01/7220 720. Zelo se razveselimo vseh novih članov. Katarina Karlovšek KUD Jožeta Karlovška Muca Copatarica je v začetku junija navdušila vse, ko so si njeno uprizoritev ogledali v Osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. V vlogi razveseljevalcev so bile oskrbovanke Doma upokojencev Domžale in učenci 1. b razreda »perkove« šole. Vsako leto oskrbovanci doma in prvošolci iščemo zanimive dejavnosti, ki bi nas povezovale preko celega leta. Cilji naših druženj se pravzaprav ne spreminjajo; vsi sodelujoči si želimo skupno preživeti čas preživeti čim bolj sproščeno in zabavno in pozitivno vplivati drug na drugega. Kar nekaj zadnjih mesecev smo sledili ideji, da bi otroci in starejši skupaj pripravili dramatizacijo pravljice Muca Copatarica. Pravljica Ele Peroci je vsem generacijam dobro poznana, s tem smo si olajšali prvi pristop k delu. Mentorice smo si zamislile scenarij, nato je sledila razdelitev vlog. Delo smo si porazdelili. V domu upokojencev so se gospe lotile pletenja velikega števila copatk, ki smo jih uporabili kot rekvizite na odru. V šoli so otroci s temperami poslikali scenska platna. Vsak na svojem koncu smo vadili besedila in prizore. Potem smo se dobivali na skupnih vajah in naposled je napočil tudi čas, ko smo presodili, da je stvar zrela za publiko. Z veliko nestrpnostjo smo vsi čakali na tisti dan in si kar oddahnili, ko smo videli, koliko gledalcev nas čaka v dvorani. Prijazni in vzpodbudni obrazi so nam takoj pregnali tremo in pravljica je zaživela. Predstava ni bila kar tako, mislimo, da to lahko potrdijo vsi, ki so si jo ogledali. Prisotno je bilo eno samo veselje in navdušenje in misel, kaj vse mladi in stari lahko ustvarimo s skupnimi močmi. Pa kako lepi so bili trenutki, ki smo jih preživeli skupaj v času nastajanja predstave! Seveda ne bo ostalo pri prvi uprizoritvi. V kratkem bomo igrico zaigrali še učencem iz drugih razredov na šoli, pa vr-tčevskim otrokom, ki bodo prišli v šolo na obisk, ponovitev sledi tudi v Domu upokojencev. Jeseni se bomo s predstavo pokazali še na medgeneracijskem srečanju v Domžalah, konec septembra pa nas čaka veliki nastop na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Mentorice: Silva Demšar - Dom ^upokojencev Domžale, Alenka Živic in Janja Vidic - OŠ Venclja Perka Domžale 24. JUNIJ 20II kultura 23 MePZ Klas Groblje na mednarodnem tekmovanju v Linzu Od 1. do 5. junija 2011 je v Linzu v Avstriji potekal Int. Anton Bruckner Choir Competition, ki se ga je udeležil tudi Mešani pevski zbor Klas Groblje. Za nas je bilo to prvo mednarodno tekmovanje, katerega smo se zelo veselili. Sodelovalo je 20 zborov iz 14 različnih držav (iz Avstrije, Danske, Filipinov, Finske, Hrvaške, Italije, Kitajske, Madžarske, Nemčije, Portugalske, Rusije, Singapurja, Slovenije in ZDA). Tekmovanje je spremljala in ocenjevala tričlanska mednarodna strokovna komisija. literaturo in t pev Poskrbeli smo, da je tudi na ulicah Linza v teh dneh čim večkrat za-donela slovenska pesem. In kako prijetno je zazvenelo v naših srcih, ko nas je na ulici ustavil domačin in se nam zahvalil, kako smo mu polepšali dan, ko smo ob ogledu cerkve še eno zapeli. V nedeljo, pred odhodom domov, smo bili veseli, da smo lahko s petjem sodelovali pri bo^goslužju v Puckingu pri Linzu. Se prijeten klepet s tamkajšnjimi domačini in naša pot je počasi zadišala po Sloveniji. Z uspehom, predvsem pa z lepimi spomini, smo se vrnili proti domu. Prepričani smo, da sta bila tekmovanje ter priprava nanj naravnana tako razvojno kot trajnostno, saj sta prispevala k dvigu kvalitete našega zbora in kakovosti društvene ustvarjalnosti nasploh v našem kraju. Hkrati pa koncerti z zbori različnih kultur bistveno prispevajo h kulturni raznolikosti, spoznavanju drugih kultur in predvsem predstavitvi slovenskega izročila na mednarodnem nivoju. promovirali Slovenijo ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE PRIPRAVILA SREČANJE ZLATIH BRALCEV ^ Knjiga je zvesta prijateljica, ki nikoli ne razočara Polna dvorana Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je 1. junija 2011 pričala, da je v občinah z območja nekdanje občine Domžale veliko zlatih bralcev, ki so se radi udeležili tradicionalnega srečanja zlatih bralcev, ki jim ga vsako leto v zahvalo, predvsem pa v prijeten spomin na devetletno sodelovanje v bralni znački, pri-lja Zveza prijateljev mladine pravlj Dom omžale. Letos ga je s svojim nastopom popestril Andrej Rozman Roza, žal pa je bila zaradi bolezni v družini odsotna častna gostja - dobitnica nagrad Večernica in Desetnica Bina Stampe Žmavc. Srečanje zlatih bralcev je potekalo v okviru projekta Bralnice pod slamnikom, 1. mladinskega literarnega festivala, ki so ga organizirale Knjižnica Domžale, Miš založba in Društvo Bralna značka Slovenije Zveze prijateljev mladine Domžale. Mlade zlate bralce, ki so v bralni znački sodelovali vseh devet let, je najprej pozdravila Ema Skrjanc Ogorevc, predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale. Poudarila je pomen branja za življenje ter jim, enako kot Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ki je med drugim dejala, da občina ceni spodbujanje in pritegovanje mladih k branju, zaželela, da knjiga ostane njihova zvesta prijateljica, saj jih ne bo nikoli razočarala, pač pa jim bo pomagala ter jim lepšala njihova mlada življenja. Njuni želji, da so tudi po zaključku pomemb- nega obdobja osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, uspešni ter da tudi v srednjih šolah ostane knjiga pomemben del njihovih življenj, se je pridružil tudi Janez Miš iz Miš založbe, ki se čedalje uspešneje uveljavlja v Sloveniji in se lahko pohvali, da je prqela vrsto nagrad s področja tako mladinske kot druge književnosti. Nato je zlate bralce s svojim nastopom razveselil pisatelj in gle-dališčnik Andrej Rozman Roza, ki sodi med najizvirnejše in najbolj vsestranske sodobne ustvarjalce pri nas. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa, igra in ima celo svoj teater, v katerem se duhovito in občutljivo odziva na vse tisto, kar se dogaja v naši družbi in s posameznikom v njej. Na svoj značilni ko-mično-ironični način je tudi tokrat predstavil posamezna obdobja v slovenski literaturi. Tako nas je najprej razveselil s svojo predstavitvijo Prešernovega Povodnega moža, v kateri so uživali prav vsi prisotni, nam predstavil nove napitnice, ki jih bomo peli potem, ko bo ministrstvo za kulturo povsem prepovedalo dosedanje; spoznali smo, da se da znana narodna Po jezeru bliz Triglava zapeti samo z gibi, veliko smeha pa je prinesla tudi njegova interpretacija spremembe zlate ri- bice v človeško ribico. Ob pomoči zlatih bralcev nas je odpeljal v 16. stoletje in nas nasmejal tudi ob predstavitvi Romea in Julije, kjer je pomembno vlogo odigral zid, zlati bralci pa so bili navdušeni tudi nad predstavitvijo književnosti iz 20. stoletja, kjer ni šlo brez levje jase in umetniškega vzdušja ob njegovi interpretaciji osebno izpovedne pesmi, še posebej pa ob povzetkih v angleškem jeziku. Svoj imeniten nastop je končal s povabilom vsem mladim, da čim več berejo in čitajo, pa tudi z zahvalo, da so zvesti bralci, saj je to predvsem veselje tistih, ki pišejo zanje. Zlati bralci in bralke, učenci in učenke osnovnih šol, ki so vseh devet let uspešno sodelovali v bralni znački, so na svojih šolah v spomin na svoje zvesto branje prejeli knjižne nagrade. Vera Vojska Zbor je prejel srebrno plaketo Vll. stopnje, kar je odličen dosežek, saj velja tekmovanje v Linzu za tekmovanje s kar visokim ugledom. Nastopili smo tudi na tako imenovanem prijateljskem koncertu v avguštinskem samostanu St. Florian pri Linzu, ki je tesno povezan z Antonom Brucknerjem. Tu je skladatelj Bruckner preživel zadnja leta svojega življenja in je pokopan v cerkvi, v kateri smo skupaj še z dvema zboroma imeli koncert. S koncertnim programom smo lahko v večji meri predstavili slovensko zborovsko PA PO LOJTRCI GOR, PA PO LOJTRCI DOL ... 25 let podoknic Franca Pestotnika Podokničarja Ob zaključku šolskega leta v zasebni glasbeni šoli Parnas pNa Solsko leto 2010/2011 se je počasi, a tudi razmeroma hitro izteklo. a koncu vsakega šolskega leta se vedno vprašam, kakšno je bilo? Ali smo dovolj naredili za mlade, željne igranja na instrumente? Ali smo bili pedagogi dovolj kreativni in zanimivi s podajanjem snovi? Taka in podobna vprašanja se mi pojavljajo vedno ob zaključku šolskega leta. Prepričana sem, da je več načinov podajanja znanja. Vsak otrok je unikaten in vreden in takšen mora biti tudi pouk. Iz lastnih izkušenj in pripovedovanj staršev temu ni vedno tako. V naši šoli se trudimo vsa leta narediti otroku prijazno, delavno in zanimivo podajanje snovi. V šolskem letu 2010/11 smo se imeli prijetno, brez stresnih situacij, saj je pouk potekal po ustaljenih tirnicah. Organizirali smo oddelčne nastope v Galeriji Domžale in zaključni nastop v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, na katerem so nastopili vsi naši učenci, v skupinah ali solistično. V veliko zadovoljstvo nam pa je bilo tudi z našimi učenci obiskati v prazničnem mesecu decembru, vrtce, šole in jim s glasbo pričarati čarobne predpraznič-ne dneve. Z našo mlado učenko, 14-letno čelistko Klaro Krklec, sva se v mesecu maju udeležili tekmovanja »Antonio Salieri« v Legnago (Italija) in v starostni kategoriji E (starost od 16 do 18) in osvojili 1. nagrado, kar n^ju je seveda zalo razveselilo, predvsem, ker sva za tekmovanje izvedeli šele en mesec prej. Vedno sem bila pristaš sistema dela čez vse leto, ne pa samo izključno za tekmovanje in tako se je spet znova izkazalo, da imam prav. V mesecu maju smo povabili priznano švicarsko čelistko Susanne Basler in v organizaciji naše zasebne šole Parnas organizirali tečaj za mlade čeliste Konzervatorija in Akademije za glasbo v Ljubljani. Odziv je bil velik, zadovoljstvo po zaključku pa še večje, saj bodo vsa nova pridobljena znanja zelo dobro izkoristili pri svojem študiju naprej. Profesor Baslerjeva je obljubila, da kmalu spet pride. Sedaj smo že vsi na zasluženih počitnicah, v jeseni pa bomo skupaj vstopili v novo šolsko leto z veliko dobre volje in entuziazma. Potrudili se bomo, da bomo mladim navdušencem glasbe spet ponudili nova znanja, nove izkušnje in nova prijetna druženja v hramu umetnosti in lepote. Verjamem v to, da s takim načinom in odnosom marsikateremu mlademu, odraščajočemu mladostniku olajšamo pot, ki jo pač mora vsak prehoditi. Naj bo ta pot čim prijetnejša, vesela, zadovoljna, s prijetnimi izkušnjami in spomini. Zdenka Kristl Marinič Posrečen izbor odlomkov iz pred leti uprizorjenega Tavčarjevega Cvetja v jeseni na Studencu, navihan Franc Pestotnik Podokni-čar, ki že 25 let obiskuje dekleta po vsej Sloveniji in jih najmanj osem v posameznem letu tudi obišče, vrsta znanih narodno-za-bavnih ansamblov, predvsem pa razpoloženo občinstvo v polnem Poletnem gledališču Studenec, bi lahko na kratko povzela koncert 25 let podoknic Nedeljskega, ki je bil 10. junija 2011. Kulturno društvo Miran Jarc Sko-cjan je skupaj z organizatorji po-doknic Nedeljskega koncert pričelo z domačim poizkusom priti do lepega dekleta in mu zapeti podoknico. Ampak tokrat jim ni uspelo, saj je bil glavni podokničar na Studencu Franc Pestotnik, ki je občinstvu ostal v spominu kot navihan hlapec Danijel v Cvetju v jeseni. Tudi tokrat je na studen-škem odru dokazal, da mu med hlapci ni para, spomnil se je vseh kmečkih del, ki jih je opravljal v nepozabni domači predstavi, ponovno pa navdušil tudi v svojem poizkusu, da odide v Ameriko in 5 se tam odvadi pijančevanja. Ob voditeljici Tadeji Capuder Flegar, ki nam je predstavljala sodelujoče narodno-zabavne ansamble: Veseli svatje, ansambel Stanka Petriča, ansambel Roka Žlindre, Vesele Begunjčane, Slovenske muzikante, Modrijane, 1. slovenski bariton bataljon in harmonikarje, je bil prav Podokničar rdeča nit koncerta, ki je bil prepleten s starimi običaji, vasovanjem, dobro slovensko lasbo in prepevanjem. rhunec večera je bilo seveda gl Vr snubljenje Presečnikove Mete - Monike Vrabec, ki je pred leti nepozabno odigrala vlogo Mete. S svojimi 25-letnimi izkušnjami Francu Pestotniku Podokničarju ni bilo težko osvojiti srca Preseč-nikove Mete in akcija Podoknice Nedeljskega se je lahko nadaljevala v drugem in vseh naslednjih krajih Slovenije, kjer pridnih deklet, ki se vesele obiska Podokničarja, še ne bo zmanjkalo. Ob prijetnem večeru, polnem glasbe, petja, razigranega smeha in lepih spominov, so se obiskovalci spomnili tudi zadnjih dveh obiskov Podokničarja v naši občini: najprej tistega v Turnšah, ko j^ Turistično-rekreativno društvo Turnše-Češenik zgradilo pravi grad, s katerega okna je Mojca vabila Franca Pestotnika; pa tudi podoknice, ki jo je domžalski župan, Toni Dragar, namenil znani ljudski pevki Mari Vilar in je bila lani pri Kebru. Vera Vojska V Grobljah se je zgodil ROCK FESTIVAL GROBLJE 2011, odziv obiskovalcev nad pričakovanji ROCK FESTIVAL GROBLJE 2011 je potekal v soboto, 4. junija, pred Kulturnim domom Groblje (Rodica pri Domžalah). Festival, ki je potekal na prostem, je na odru gostil kar šest mladih, neuveljavljenih glasbenih zasedb, skoraj vse iz okolice Domžal. Nastopali so: Pantakan in Kalaia iz Kamnika, Nenia iz Nove Gorice, Adam iz Trzina, Syfy iz Radomelj ter Sadni & Prizmi iz Domžal. Festival bo postal tradicionalen. Obiskovalce sta najboljnavdu-šila skupina Syfy z neverjetnim vokalom pevke Petre Trtnik iz Radomelj ter karizmatični pevec skupine Adam, Damir Lisica. Zaradi odličnega odziva so se organizatorji odločili, da prireditev, s tremi glasbenimi skupinami, ponovijo že kar 19. avgusta letos, napovedujejo Rock poletni večer v Grobljah. Grobeljski rock festival je presegel pričakovanja organizatorjev: »Presenečeni smo nad izjemno publiko, ki je dokazala, da so mladi željni tovrstnega druženja,« je povedala vodja festivala Sabina Strajnar. Po končani prireditvi je organizator z brezplačnim prevozom poskrbel, da so mladi varno prišli domov. Vsekakor se naslednje leto pričakuje že drugi Rock festival Groblje 2011. Za pomoč pri izvedbi prireditve se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Jarše-Rodica ter predsedniku Petru Verbiču, direktorju Radia Hit Stanetu Cenclju, Tomažu Slaparju, direktorju podjetja Turbolenz-za d.o.o. ter Študentskemu klubu Domžale. Katarina Karlovšek Regijska tiskovna agencija 24 uredništvo 24. JUNIJ 20II Pisma bralcev Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva V naši občini se vsakodnevno dogajajo stvari, ki so vredne pohvale, žal tudi stvari, ki so potrebne graje, da se kaj takšnega ne bi ponavljalo. Zagotovo tudi vi, bralci in bralke Slamnika, opažate tovrstne zadeve, zato nam sporočite, kaj je po vašem mnenju vredno pohvale in kaj graje - če je le možno, priložite tudi fotografijo. Tiste najbolj aktualne in zanimive bomo v Slamniku tudi objavili. Korak v pravo smer V Slamniku je bil objavljen javni poziv za ugotavljanje interesa za najem vrtičkov. Urejeni naj bi bili enotno, opremljeni z leseno lopo za vrtno orodje, dostopni s par- kirišča ob pokopališču. Lokacija je primerna, dovolj blizu središču mesta, kjer so pretežno večsta-novanjske stavbe v katerih živijo potencialni najemniki vrtičkov. Prednost te lokacije pa je tudi, da niso na vodozbirnem območju črpališč pitne vode ter ne predstavljajo večje nevarnosti za onesnaževanje podtalnice zaradi morebitne uporabe umetnih gnojil in škropiv. Tega pa ne bi mogel reči za vrtičkarje, ki se neorganizirano pojavljajo v podaljšku Vodovodne ceste v neposredni bližini črpališč. Dovolj je že, da izteče iz avtomobila olje ali se po nesreči razlije neka druga koncentrirana strupena tekočina, pa bo pitna voda ogrožena. Upamo lahko, da bo interes za najem urejenih vrtičkov ob Savski cesti dovolj velik, če pa bo za začetek tudi občina zagotovila ugodne najemne cene bodo prav gotovo oddani. Vrtiček ni samo zagotovilo za pridelavo lastnih neoporečnih in zdravih povrtnin. Še večjo vrednost ima v sprostitvi, ki jo po naporni službi daje delo na vrtu. ■ Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik »Cenzura mnenj drugače mislečih v OŠ Domžale« V prvi letošnji številki Domžur-nala je bil objavljen prispevek dr. Branimira Černohorskega, ravnatelja OŠ Domžale, z zgoraj navedenim naslovom. Ker naslednja številka tega časopisa do danes še ni izšla in po zadnjih informacijah verjetno še nekaj časa ne bo, se odzivam na ravnateljev zapis na tem mestu. Ob branju prispevka sem ugotovila, da navedbe v tekstu Nagrajuje Honda Ambrož Nagrajenci nagradne križanke številka 5 v glasilu Slamnik so: Zvonka Slapar iz Dola pri Ljubljani, Antonija Baloh iz Vrhnike in Helena Juvan iz Domžal. Nagrajenci prejmejo po dve vstopnici za ogled filmske predstave v sezoni 2010/2011. Č estitamo! Nagrade tokratne nagradne križanke podeljuje Car line Honda Ambrož Radomlje. 1. nagrada: Brezplačni vikend najem vozila Honda Civic 2. nagrada: Plastična ročka 4 l olja Castrol SLX 3. nagrada: Plastična ročka 4 l olja Castrol GTX 4. nagrada: Preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne odgovore pričakujemo do srede, 6. 7. 2011. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 8 1230 Domžale. nimajo nič skupnega z naslovom. Seveda pa pisec lahko napiše tak naslov, kot ga želi, in mu te pravice ne oporekam. Osnovni cilj njegovega zmedenega pisanja je blatenje mene kot nekdanje ravnateljice OŠ Domžale. S tem prispevkom je gospod Černohorski širši javnosti nazorno razkril svoj značaj in dokazal svoj intelektualni domet. Ne mislim replicirati avtorjevim podtikanjem in neresnicam, vseeno pa moram na to temo napisati nekaj vrstic. V uvodu gospod Černohorski trdi, da ne bere mojih »člankarij«. Verjetno je imel v mislih prispevke, ki sem jih objavila v lokalnih medijih (Domžurnal, Slamnik in Domžalske novice) in zadevajo dogajanje v OŠ Domžale od leta 2008 dalje. Svojo trditev postavi na laž, saj je iz teksta razvidno, da je temeljito prebral vse moje prispevke, vključno s tistim, ko sem se predstavila kot občinska svetnica in tudi odzive na to predstavitev. Očitno pa je zanj glavni kamen spotike državna nagrada za življenjsko delo na področju šolstva, ki sem jo dobila oktobra 2010. Ne more razumeti, da Njega nihče ni vprašal za mnenje. Namesto, da se temu čudi, naj bi prebral razpis državnih nagrad na področju šolstva. Podatki o tem razpisu za leto 2011, ki je identičen s tistim za leto 2010, so javnosti dostopni na spletni strani http://www.mss.gov.si/fileadmin/ mss.gov.si/pageuploads/razpisi/ solstvo/Nagrade_solstvo_2011_ Besedilo.doc. Iz razpisa sledi, da lahko poda predlog za nagrado fizična ali pravna oseba. Pri meni je šlo za prvo možnost, predlog pa sta podprli dve instituciji na ob- činskem nivoju, ena na medobčinskem in štiri državne institucije. Podporo predlogu za nagrado so dali e, ki s spoštujejo in cenijo moje delo, mednje pa nikakor ne sodi gospod Černohorski. Avtor tudi trdi, da me ni bilo sram opraviti intervjuja pred OŠ Domžale. Ni res! Še danes me je sram, ker imam v šoli takega naslednika. Naj ta dogodek pojasnim. Ekipa TV-Slovenija je pripravljala posebno oddajo, namenjeno predstavitvi nagrajencev. Predlagali so, da bi nekaj kadrov posneli tudi v šolskih prostorih. Sama sem jim to odsvetovala, saj me je gospod Černohorski kmalu po prevzemu »oblasti« obvestil, da sem v OŠ Domžale in v podružnični šoli Ihan nezaželena. Zal se je TV-ekipa odločila drugače. Vstopili so v šolo in pojasnili namen obiska. Ravnatelj jih je postavil pred vrata. Člani ekipe so onemeli, saj se jim kaj takega še nikoli ni zgodilo. Ni jim preostalo drugega, kot da so izvedli intervju na pločniku pred šolo, kar sem jim sama že prej predlagala. Na koncu naj povem, da ne morem primerjati stanja v šoli danes s tistim pred mojim odhodom v pokoj. Kot povedo mnogi znanci, pa voz nezadržno drvi navzdol. A o tem naj presojajo drugi, zlasti starši, ki so imeli otroke v OŠ Domžale pred letom 2008 in ki jih imajo v šoli še danes. Prepričana pa sem, da zgolj polivanje gnojnice po nekdanji ravnateljici ne bo dovolj za dvig sedanjega ugleda šole. Potrebno bo storiti še kaj več! ■ Mag. Jožica Polanc Ali politika lahko ubije človeško v človeku? Dokumentarni film MUNIRA, režiserja Rudija Urana, bi si v teh dneh moral ogledati vsakdo, ki vsaj delno spremlja dogajanje, povezano z aretacijo srbskega krvnika Ratka Mladića. Munira Subašić je legendarna, edinstvena, pogumna in neustrašna ženska, ki je preživela genocid v Srebrenici, v njem izgubila svoje bližnje in stopila na čelo številnih mater, žena in sester, ki se borijo za to, da bi odkrile množične grobnice, da bi našle svoje bližnje in jih spodobno pokopale ter dosegle, da bi krvnike doletela tudi zaslužena kazen. Je simbol preprostosti, neposrednosti in zdravega uma. Iz gospodinje Opazovalnica je po sili razmer postala glasnica, diplomatka, borka, predstavnica in zastopnica malih, ponižanih, brezpravnih, ubožnih bosanskih žensk. Srečala se je z mnogimi po-membneži, politiki, sodniki, predsedniki kot so Clinton, pakistanski in malezijski predsednik, pa tožilko Carlo del Ponte ^ Svetu je predstavila in približala resnico, dejstva in opozarjala na krivice. Ob tem je znala pridobiti tudi zelo konkretno pomoč (npr. 1.000 motokultivatorjev in stotine krav, ovac, ki so jih razdelili preživelim za preživetje). In ob tem ohranila tudi dostojanstvo. Ko ji je malezijski veleposlanik ponudil 5 ovac (pravi, da je bil videti zelo škrt), ga je ostro zavrnila z besedami: »Kaj bi z njimi, dajte jih vsaj 20.« Našla je tudi pogumne in najboljše odvetnike, da so vložili tožbo proti Nizozemski, saj so se njihovi vojaki umaknili in bili soodgovorni za pokol. Najbolj od vsega si želi, da bi pred smrtjo doživela vsaj minimum pravice, kar je morda je dočakala pred nekaj dnevi. Ratko Mladić je vojni zločinec, ki se je dolga leta spretno skrival (Munira metaforično pravi, da so zločince iskali s figo v žepu, kot bi gledali počasne posnetke) in bil najbrž tudi primerno zaščiten in varovan s strani mnogih v Srbiji. Zdaj je končno, postaran, shujšan in udrtih oči, prišel v roke pravice in je že v zaporih haaškega sodišča, kjer bi moral biti že zdavnaj. Ob tem se lahko sprašujemo, kaj se dogaja v glavi takšnega človeka, kakšen je njegov spanec, ga kdaj zapeče vest? Kaj razmišljajo vsi »Vsaj poštni nabiralnik nam pustite!« Krajani Doba in vsa okolica s poštno številko 1233 je ostala brez svoje pošte. V maju so nas namreč pisno obvestili, da bo od 4. junija pošta zaprta zaradi prenove. Menda se že 30 let v njej ni nič spremenilo, zato je bil res že čas, da postane nova in lepša! Vendar pa nam ne gre v račun, da je za sorazmerno majhen prostor potrebno cele tri poletne mesece, da bo spet na voljo vsem uporabnikom. Ze 14 dni je zaprta, a sploh ni videti, da bi kdo pljunil v roke! Edino izpraznjena je! Najbolj pa nas moti, da tisti zavedeni in »zavedni« srbski domoljubi, ki so bili tudi v teh dneh pripravljeni protestirati in ponovno iti na ulice in barikade, da bi mu izrazili podporo in obsoditi tiste, ki so se končno odločili, da je vendarle bolj modro počasi približati se Evropi kot pa ščititi nekoga, ki je neposredno odgovoren za smrt 8.000 mož in fantov iz Srebrenice in 12.000 Sarajevčanov, ki so jih pobili njegovi vojaki, ostrostrelci, topničarji in tudi zaslepljeni popolnoma običajni ljudje, ki so v vojni nenadoma postali klavci in ubijalci. A v že omenjenem filmu je Munira povedala tudi pomenljivo resnico: Ni ubijal je en človek, en Mladić, ampak je stotine Mladićev, saj so njegovi vojaki neposredno pobili le 20 odstotkov žrtev. Ostalo umazano delo so izvršili njihovi do včerajšnji sokrajani, sosedje, prijatelji, ki se danes svobodno sprehajajo po ulicah Srebrenice in opravljajo naprej svoje delo kot policaji, prodajalci, celo sodniki in politiki. Ki ne bodo nikoli obsojeni. Munira se boji, da tu ne bo nikoli konca, saj bo Mladić slej ko prej mrtev, osta- je »izginil« izpred nje tudi poštni nabiralnik. Kam pa zdaj? Seveda, na Vir ali pa v Domžale. Niti pisemca ali dopisnice ali dopisa ne moreš več oddati v Dobu. Na Viru pa se vije skoraj vsak dan kolona do Vijolice ^ Ne, res se mi ne zdi prav, da nam niti poštnega nabiralnika niso pustili! Prosim, vrnite ga. Nemudoma! ■ Bogdan Osolin li »Mladići« pa bodo živeli mirno naprej, sejali sovraštvo med svoje otroke in Drina lahko še velikokrat postane najbolj krvavo rdeča reka. Ze danes pa je to največja grobnica sveta, ki ne bo nikoli spregovorila. Skupaj z njo se lahko sprašujemo, ali politika res lahko ubije človeško v človeku? Je to res nekaj, kar lahko z primernim hujskaštvom, manipulacijo in lažmi povzroči pri ljudeh neuravnovešena politika ka-rizmatičnih norcev, oblastnikov in diktatorjev? Se lahko takšni zgodovinski izmečki, ki jih je v svetovni preteklosti cela množica, spet pojavijo? So krizne razmere primerno okolje in trenutek za njihov vzpon? Najbrž so to vprašanja, ki si jih moramo v teh prelomnih časih postavljati sleherni dan, da se ne bo kaj podobnega ponovilo nikoli več in bog nas obvaruj, da se ne bi kaj takšnega porajalo tudi med nami. Hvala Muzejskemu društvu Domžale, ki je ob svojem praznovanju 7. obletnice delovanja v program uvrstilo prav ogled tega zgodovinsko poučnega in pomenljivega filma. ■ Cveta Zalokar-Oražem PtBÍtjra pol kr H ec4iH|itl< Avvwvl HOMOA AUJ íKl^^flrfbC^ Đicf ecmuD w D'Aï n^plkj» w^ntn sh^u «lUfttM. o Eua ehctD^ AMERIŠKA PEVKA, MODNA OBLIKOVALKA IN IGRALKA STEFANI LASTNOST SNOVI, KI SE DA GNESTI NAJPO- LKDANJA EMŠKA HITROSTNA DRSALKA (KARIN) TEM PEU PROSTOR MED DVEMA STIKAJO-ClMASE STENAMA eionrdjk - Avtoc pntipr.&J r ifM i-.tttw«-iju. P ^ IřIC DELAVEC V KOKSARNI VZDEVEK SLIKARJA »GRAFIKA BOGDANA MEŠKA IGRALKA IVANiC KAR SE ODCEDI GRAFIK JUSnN VOJAŠKA HOJA JEZERO NA VZHODU KITAJSKE DOBA, VEK NORDUSKI BOGOVI SVETEL GLAS OB PLOSKEM UDARCU RIMSKI HIŠNI BOC IGRALKA BELAK PREDSTOJNIK FAKULTETE PRIDELOVALEC ANJA RUPEL ZASTAREL IZRAZ ZA ŽALOST, BOLEČINO PEJtZA LES ALI USNJE POSLEDICA UPORABE SKUPNO KOSILO V STARI GRCUI AME^KO OTOČJE V ALEUTTH VZDEVEK, NAZIV IT. NOVINARKA MESTO NA JAPONSKEM SKANDI-NAVSig DROBIŽ NENADNA ZAMENJAVA IBOLELEGJ IGRALCA AMERIŠKA IGRALKA IRSKEGA RODU (MAUREEN) NATAŠA LAČEN STARO MESTO V EGIFTU STROJ, NAPRAVA ROMAN RUSKEGA PBATEUA m B^EVA MESTO V ZGORNJEM EGIPTU, OB NILU ZDRAVILNA RASTLINA DRAGO TRŠAR nNKARA KOVAČ MOST V BENETKAH VZDEVEK GOETHEJE-VE MATERE THŠČKA VELIKA VODNA PnCA AVTOR: GREGA RIHTAR POGLED, VIDEZ AM. PISA-TEU HEMINGWAY GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC ORGANSKO VEČANJE nAU-JANSKA IGRALKA ARGENTO SEČ LEVA STRAN V KNJIGOVODSKIH KONTIH PRIPADNIK ASKAROV BELGUSKO ZDMVI-LIŠKO MESTO ALPINIST ČESEN __ STOPNIČAST SLAP VODNA TURBINA, IMENOVAr NAPO PELTONU AMERIŠKI SLIKAR CWYATD TANJA ODER PREBIVALKA ARABUE METRIČNI CIKLUS VINDUSKim PAKISTANSKI GLASBI KOLOG (MLADEN) SOL KROMOVE KISLINE AMERIŠKI KOŠARKAR (SHAG-UD-LE) ORGAN VIDA JEDRNAT REK V ISKI POMOČ: AMARNA-staro mesto v Egiptu, DEBET-leva stran v knjigovodskih kontili, KASKADA-stopničast siap, KORAKANJE-vojaška lioja, RAŠPA-piia za ies ai! usnje, SANIN-roman ruskega pisateija Arcibaševa, VSKOK-nenadna zamenjava oboieiega igraica 24. JUNIJ 20II šport 25 wW kf. Domžale Novice iz Atletskega kluba Domžale Domžale open 2011 Lepo vreme, množična udeležba ter močna in izenačena konkurenca so bili poleg hitrih tekov in dolgih skokov ter metov razlogi za pravi atletski praznik v Domžalah. Še enega izmed mnogih v letu 2011, ki ga bodo septembra kronale Balkanske atletske veteranske igre. 27. maja 2011 je že tradicionalni miting z medaljami in nagradami poskrbel tako za kakovostne atlete kot za veselje najmlajših, ki so na mitingu v čedalje večji zasedbi. V najmlajši kategoriji pod 12 let sta bila tako v skoku v daljino kot na 200 m, najboljša Lara Krnc in Ambrož Škafar, oba iz kranjskega Triglava. Med daljinaši sta bila Matic in Tilen Ulčar tik za najboljšim, na drugem in tretjem mestu, od deklet se je med naboljših šest uspelo uvrstiti Neji Karner v skoku v daljino. Enako kot dvojna zmagovalca med najmlajšimi je svojo premoč z dvema zlatima v konkurenci pod 14 let pokazala Domžalčanka Tea Podbevšek, zmagovalka daljine in 200 m, tik pod zmagovalnim odrom je stala Neža Hren po da-ljinaški preizkušnji. Domžalski pionirji pod 14 let so zabeležili trojno zmago v teku na 200 m, in sicer je na najvišji stopnički stal Anže Farkaš (še drugi v daljini za Ljubljančanom Samom Stanko-vičem), na drugi Matevž Hribar in na tretji Luka Razpotnik. Kot šesti je svoj daljinaški nastop zaključil še Klemen Ribaš. Po ena zmaga v konkurenci deklet in fantov je v Domžalah ostala tudi v kategoriji pod 16 let. Med dekleti jo je dosegla Gabriela Kumek v metu kladiva (še tretja v kopju), med fanti pa Rok Kveder, ki je tekel na 600 m. Srebrno medaljo so osvojili še Tina Vaupot v metu kopja, Lovro Šlibar v metu diska in Domžale vabi na ODPRTO VETERANSKO PRVENSTVO SLOVENIJE v soboto, 25. junija, in v nedeljo, 26. junija 2011, obakrat s pri-četkom ob 16.30, v Športnem parku Domžale. Vabimo vse ljubitelje športa, še posebej atletike, da pridete navijat za vse tekmovalce in tekmovalke, saj bo prvenstvo tudi generalka za bližajoče BALKANSKE ATLETSKE VETERANSKE IGRE, ki bodo v Domžalah v začetku septembra 2011. Dobrodošli! 1 TOMAŽ J ARC: Domžale pred velikim atletskim izzivom - BAVI 2011 Rok Balantič v kopju, na nehvaležnem četrtem mestu je svoj nastop v disku zaključil Grega Cotman. Mlajše mladinska kategorija je bila srebrna; Denis Kumek je drugi tako v disku kot v kopju kot druga je čez cilj 600 m pritekla Eva Aljančič, srebrna je bila še Tamara Cerar v metu kladiva. V teku na 600 m sta bila Gregor Lazar in Jure Aljančič peti oziroma šesti. Starejši mladinci in mladinke so se pomerili na 600 m, in sicer sta bila najhitrejša Miha Torkar iz ljubljanskega Kronosa in Novo-meščanka Breda Škedelj. Če je bilo predvsem mlajše kategorije gledati prijetno, so bili nekateri nastopi članov in članic že lepi rezultatski dosežki. Izmed Dom-žalčank sta zmagali Petra Pavlič v metu kladiva in Alja Sitar na 200 m, slednji sta do norme za nastop na 21. evropskem prvenstvu za mladince in mladinke zmanjkali le dve stotinki sekunde. Z bronom v kladivu je svoj nastop zaključila Tjaša Rajh. CeHanka Eva Seničar je dobila preizkušnjo na 600 m, Novomeščanka Maja Mohorović na 2000 m. V konkurenci članov je bila najzanimivejši tek na 200 m, k'er je bil najhitrejši gost s Hrvaške, Udiljak Hrvoje. Preostali tekaški preizkušnji, 600 in 2000 m, sta dobila atleta iz Železnikov, Tilen Vrhunc in Rok Potočnik, v metalskih preizkušnjah v disku in kopju pa sta bila najuspešnejša Koprčan Dino Sejjarič in Jaka Muhar iz kranjskega Triglava. Vidimo se spet naslednje leto! Bernardino kopje za spremembo pod 50-metrsko znamko Slovenska Bistrica je bila 29. maja 2011 prizorišče prvega mitinga mednarodne atletske lige (MAL). V konkurenci članica je nastopila le kopijašica Bernarda Letnar, ki z rezultatom 49,55 m sicer ni bila najbolj zadovoljna, je pa rezultat zadoščal za drugo mesto - pred njo je bila le Martina Ratej, katere kopje je poletelo do 65,89 m. 60 m + 2 x 300 m = bronasta medalja Uvrstitev med najboljše osnovnošolce v Sloveniji v sprinterski preizkušnji je pohvale vredno, saj na kratke razdalje zagotovo teče največ učencev in učenk. Na mestu so zato posebne čestitke za uvrstitev med najboljše tri, kar je na posamičnem prvenstvu osnovnih šol Slovenije v teku na 300 m med mlajšimi učenci uspelo Anžetu Farkašu (41,76 s). Na prvi junijski dan v Mariboru sta med najhitrejšimi starejšimi učenkami nastopili še Gabriela Kumek, ki je bila 10. na 60 m (8,29 s) in Tina Vaupot, ki je bila na 300 m 19. (44,55 s). Pionirski metalski trojček Lovro Šlibar, Grega Cotman in Rok Balantič je trojica domžalskih metalcev, ki je 4. junija 2011 na atletskem pokalu Slovenije za pionirje pod 16 et osvojila štiri medalje. Srebro je za met diska prejel Lovro, dve bronasti (disk, kladivo) Grega, še en bron je v metu kopja osvojil Rok. Edini, ki je kljub osebnemu rekordu ostal tik za medaljami, na četrtem mestu, je bil Rok Kveder na 1000 m. Med dekleti je kladivo Gabriele Kumek pristalo kar 16 m dlje kot kladivo drugouvščene, prepričljivi zmagi je Gabi dodala še visoko peto mesto na 100 m. Zgodbo o četrtem, mestu na 1000 m je ponovila Ana Šumah, v skoku v daljino in višino je nastopila Tina Vaupot (sedma, deseta). Velja tudi zmaga za dve stotinki sekunde! Da ima AK Domžale trdne temelje, so 5. junija na Ptuju dokazali pionirji pod 14 let, ki so na atletskem pokalu Slovenije osvojili ekipno zmago. Poleg treh osamičnih medalj(srebro Juša moleta v višino, ter brona Luke Razpotnika v krogli in Anžeta Farkaša na 200 m), je bila zagotovo največ vredna zmaga v štafetni preizkušnji 4 x 200. Šlo je za las, saj je postava Klemen Ribaš, Matevž Hribar, Luka Razpotnik in Anže Farkaš ciljno črto pretekla le 2 stotinki pred prvimi zasledovalci! Med najboljšimi petimi sta bila še Jaka Deželak (četrti na 1000 m) in Matevž Potrbin (peti v krogli). Dekleta so morale biti tokrat zadovoljna z eno medaljo, in sicer s srebrom Teje Podbevšek v skoku v daljino. V zares množični udeležbi se je med najboljšo osmerico uspelo uvrstiti še Neji Karner v metu vortexa (šesta), sedmouvrščenima Sofiji in Aleksandri Kokot (60 ovire oziroma vortex) ter osmo-uvrščeni štafeti 4 x 200 v postavi Kokot Sofia, Hren Neža, Pavlič Hren Nina, Podbevšek Tea. Bernarda in Alja med najboljšimi Postojnski stadion je 5. junija 2011 gostil domače in tuje atlete na drugem mitingu mednarodne atletske lige. Domžalske barve sta uspešno branili Bernarda Letnar, ki je z metom dolgim natančno 54,00 m zmagala, in Alja Sitar, ki je bila s časom 24,53 s druga na 200 m. Alji še čestitke za normo za evropskem prvenstvu za mladince in mladinke! Bojana V Domžale letošnjo jesen prihajajo XXI. Balkanske atletske veteranske igre 2011, ki se bodo odvijale od 2. do 4. septembra 2011 v mestu ob Kamniški Bistrici. Organizatorji, ki že več mesecev pripravljajo zahteven projekt, poleg več sto tekmovalcev pričakujejo tudi udeležbo nekaterih znanih imen iz sveta atletike v za- dnjih petdesetih letih, prav tako so podporo projektu li nekateri še aktualni športniki in športnice. Projekt, ki bo na področju veteranskih športov zagotovo številka ena v Sloveniji, nam je predstavil direktor BAVI, Tomaž Jarc. Domžale so zagotovo atletsko mesto, kar se kaže tudi skozi rezultate v zadnjih letih. Kako bi opisali domžalsko atletsko pot? Atletski klub Domžale je bil ustanovljen leta 1978, za nami je preko 30 let dejavnega in uspešnega dela na področju organiziranja atletske dejavnosti, tako v množični atletiki kot v kakovostnem športu. Po tekmovalni plati so bili naši atleti v zgodovini kluba udeleženci olimpi-jad, svetovnih in evropskih prvenstev ter nosilci številnih naslovov državnih prvakov v različnih disciplinah in starostnih kategorijah. Delujemo tudi na vseh osnovnih šolah bivše Občine Domžale, v zadnjem času celo na nekaterih šolah v Kamniku. Glede na slabe pogoje za vadbo (skoraj tri desetletja smo čakali na modern stadion) smo bili aktivni s tekači in metalci, velik poudarek pa smo dajali organizacijskemu delovanju. Večkrat smo bili organizatorji Krosa Dela, desetkrat smo organizirali Kros Dnevnika, poleg tega pa še vrsto rekreativnih tekmovanj. Med prvimi smo se vključili med organizatorje olimpijskih tekov in ga izvajamo tradicionalno vsako leto, že od leta 1992 dalje. SUMBERK 2011 - DRŽAVNO PRVENSTVO IN POKAL SLOVENIJE V GORSKIH TEKIH GOR/DOL Domžalčanka Eva Aljančič - državna in pokalna zmagovalka V soboto, 28. maja 2011, je Atletski klub Domžale, ki se intenzivno pripravlja na organizacijo in izvedbo letošnjih Balkanskih atletskih veteranskih iger v septembru 2011 v Domžalah, organiziral in izvedel tekaško tekmovanje za državno prvenstvo in Pokal Slovenije v gorskih tekih gor/dol, ki hkra1...... je bilo hkrati tudi izbirna tekma za svetovno prvenstvo. Start in cilj sta bila v vznožju Šumberka -na območju Kinološkega društva Domžale, med bolj odmevnimi rezultati pa je bila zmaga domače tekačice Eve Aljančič med mladinkami. Tekmovanje je potekalo na z gozdom berk, poraslem osamelcu Šum-ki leži na vzhodnem robu Domžal, tik ob sotočju Kamniške Bistrice in Rače, delno pa je bilo izpeljano tudi po TRIM stezi. Najkrajša proga je merila en kilometer, najdaljša pa 12 kilometrov. Po začetnih tehničnih težavah je tekmovanje mernem vremenu pri-bilo za teke zelo steklo lepo izpeljano, še posebej, ker so organizatorji za tekmovalce ob pomoči tabornikov pripravili tudi topel obrok, manjkalo ni niti čaja, ljši pa so bili poleg medalj pSo deležni tudi nagrad. Pogrešali smo več gledalcev in gledalk, pa tudi več tekmovalcev in tekmovalk v sameznih kategorijah. ed domačimi tekači in tekačica- pMo mi je največji uspeh dosegla Eva Aljančič, ki je med mladinkami osvojila tako naslov državne prvakinje kot pokalne prvakinje, Rok Kveder je bil med starejšimi dečki četrti, Jure Aljančič med mladinci osmi, Peter Kastelic med člani absolutno sedmi, Andrej Trojer, AO Domžale, pa v isti kategoriji dvanajsti. Največ medalj in naslovov pokalnih in državnih prvakov so odnesli člani in članice Kluba gorskih tekačev Papež, Tekaškega društva Bovec in Športnega društva Tabor. Državni in pokalni prvaki v gorskih tekih gor/dol so postali: Mlajše deklice/dečki: Ana Milovič in Klemen Golob, KGT Papež; Deklice/dečki: Neja Mavrič in Robi Erzetič, TD Bovec; Starejše deklice/dečki: Sara Jesenko in Bor Grdadolnik, ŠD Tabor; Mladinke/mladinci: Eva Aljančič, AK Domžale, Urban Jereb, ŠD Tabor; Članice/člani absolutno: Lucija Krkoč, TD Nanos, Mitja Koso-velj, TK Kobarid. Pokal Slovenije v gorskih tekih so osvojili: Ml. veteranke/veterani: Valerija Mrak, AD Posočje, Simon Alič, Šri Činmoj M.T.; St. veterani: Bojan Kemperl. Čestitamo! V. bo proga potekala tudi po rekreacijski osi Kamniške Bistrice. Se bodo pa lahko malega maratona udeležili vsi tekači, saj bomo poleg veteranskih razpisali tudi starostne kategorijo od 18 do 35 let. Vsi, ki bi se torej radi preizkusili na tem teku, pa si lahko več lahko ogledate na spletni strani iger (www.bavo2011.comj. Kako pa potekajo priprave na BAVI? Obsežne priprave na te igre potekajo že od meseca novembra 2010, s ciljem, da bodo igre organizirane na najvišjem nivoju. Udeleženci morajo zapustiti Domžale v prepričanju, da je majhna Slovenija sposobna v tem pogledu ponuditi kar največ. Člani organizacijskega odbora se zavedamo, da organizacija takšnih iger ni majhen zalogaj, zato pričakujemo sodelovanje zainteresiranega gospodarstva in drugih, ki lahko k temu dogodku veliko prispevajo in obratno ' ujejo posredno dodatne, morda Potrebno »opremo« za delo ste dobili pred nekaj leti ^ Z dokončanjem sodobnega atletskega objekta v letu 2006 smo tekačem in skakalcem omogočili normalne pogoje za delo in razvoj, metalci pa so vse potrebne objekte za svoje delo dobili dve leti kasneje. Sodobna oprema je privabljala vsako leto večje število otrok, katerim so naši vaditelji in trenerji odkrivali skrivnosti atletike. Tako danes z načrtnim delom in strokovnim kadrom deluje v našem klubu preko 150 atletinj in atletov v vseh starostnih kategorijah. Poleg stadionske atletike smo dejavni tudi v gorskem teku. Ce se podava v nov projekt, ki ste ga pripeljali v Domžale, od kod pravzaprav ideja za kandidaturo za organizacijo zahtevnega tekmovanja, od kod ideja, da se BAVI pripelje v Domžale? Kot ljubitelj atletike sem bil med ustanovitelji domžalskega atletskega kluba in sem v njem (z nekaj leti predaha) vseskozi aktiven. V zadnjih letih sem bil tudi sam udeleženec Balkanskih veteranskih atletskih iger. Nad izvedbami tekmovanj po organizacijski plati sem bil razočaran in v prepričanju, da lahko to naredimo mnogo bolje, sem v klubski sredini predstavil predlog za organizacijo teh iger. Ogledali smo si vsa dosegljiva gradiva in se odločili, da pripravimo projekt kandidature in ga kot takega primerno predstavimo na občinskem nivoju. Glede na čas pred volitvami so imeli nekateri pomi so pa na občini Domžale, z županom Tonijem Dragarjem na čelu, projekt odločno podprli in prevzeli tudi častno pokroviteljstvo nad prireditvijo. Tako pripravljeno kandidaturo smo v septembru 2010 predstavili na tehničnem sestanku BVAA v Grčiji, kjer so nas predstavniki balkanskih držav udeleženk soglasno podprli. Tako smo uradno postali organizatorji že 21. balkanskih veteranskih atletskih iger po vrsti. orda nekaj tehničnih podatkov o BAVI - kje, kako, kaj? Tekmovalni program bo prvič izveden v treh dneh, zajema pa vse atletske discipline, tudi mali maraton. Načrtujemo progo, ki bo atraktivna za tekače, želimo pa si, da ostane mali maraton tradicionalen. K sodelovanju želimo privabiti tudi sosednje občine, delno tudi dolgoročne učinke iz tega projekta. Aktivirana je bila tudi spletna stran tekmovanja, pripravili pa smo tudi prvi - predstavitveni bilten. Tudi sicer smo v letošnjem letu v Domžalah organizatorji atletskih tekmovanj najvišjega ranga in vrste manjših tekmovanj rekreativnega značaja. Gostili smo že gorske tekače, ki so se pomerili v štafetah in uspešno izvedli PS v dolgih tekih, pred dnevi pa še organizirali Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih gor - dol, ki je bila tudi izbirna tekma za sestavo reprezentance za svetovno prvenstvo. So pa letošnja tekmovanja tudi priložnost, da dokončno opremimo atletski del stadiona kot celoto. Za nemotene izvedbe smo tako dobili še metališče za disk na glavnem stadionu in v celoti novo opremo za skok s palico. Atletski del stadiona je tudi sicer delno prenovljen zaradi gradbenih del v bližini. Kaj se bo v času BAVI dogajalo na področju tekmovanja, morda beseda več o samih igrah, katere kategorije, koliko tekmovalcev? Pričakovano število nastopajočih je med 700 in 800 ter 150 spremljevalcev iz 12 držav. V okviru programa se bo izvedel kompletni olimpijski program atletskih disciplin, tako v ženskih kot moških kategorijah z izjemo maratonskega teka, ob upoštevanju posameznih kategorij - od 35. leta dalje. Izvedene bodo naslednje atletske discipline: 400 (300) m ovire, 1500 m, 10.000 m, skok s palico, met kladiva, 100 m, 5.000 m, skok v višino in met diska, 110 (100, 90) m ovire, 400 m, hoja 5 km, štafetni teki: 4 X 100 m, troskok, met gire in kopja, polmaraton, 200 m, 800 m, balkanska štafeta 800 - 400 - 200 - 100 m, skok v daljino in suvanje krogle. eke* Kaj pa spremljevalne aktivnosti, „^.J kakor vem, bodo tudi te pestre in zanimive? Otvoritev iger s kulturnim programom bo na prireditvenem prostoru v domžalskem Češminovem parku v petek zvečer. V soboto pa organiziramo druženje vseh nastopajočih, njihovih spremljevalcev ter ostalih ljubiteljev atletike. Na domžalskem stadionu bomo pripravili pogostitev za vse prisotne, ob spremljavi glasbenega repertoarja znanih glasbenikov. Pripravljamo tudi vrsto drugih aktivnosti v času tekmovanja, saj želimo, da bi vsi prisotni zapustili Domžale in Slovenijo z lepimi spomini, tako na dobro izvedbo iger kot tudi na vse druge ponujene (in videne) lepote in posebnosti. Mateja A. Kegel i iLekarna Vir NNasvet In Delovni čas lekarne Vir je: od ponedeljka do petka: od 745 do 1915 sobota: , „ od J45 do'l^l5 - 17 parkirnih mest več informacij na www-l^karnavir.si Lekarna Vir julija praznuje : 8. rojstni dan. V teh letih so tudi pacienti začutili v lekarni prave energije in smo tudi brez zdravnika v bližini lahko zaposleni štirje magistri farmacije in dva farmacevtska tehnika. V soboto 2. julija, za naš ni dan, b( 8.rojstni dan, bo vsak obiskovalec dobil daritce. O n, ^ A Lekarna Vir, Čufarjeva 23, 1230 Domžale; Tet,. ,01/724 45 82 26 šport 24. JUNIJ 20II NOGOMETAŠI NK ROLTEK DOB Izpolnili zastavljeni cilj KLUB BORILNIH VEŠCIN DOMŽALE Marjan Bolhar - balkanski prvak in zmagovalec v svetovnem pokalu Nadaljevanje s prve strani Vsi trije so pokazali odlično tehniko in dobro fizično pripravljenost ter zmagali po dve ali tri borbe proti tekmovalcem iz Bolgarije, Srbije in BIH. V disciplini K-1 pravila pa je prvo mesto osvojil Ivan Budimir do 86 kg. Marjan Bolhar z osvojitvijo naslova balkanskega prvaka nadaljuje uspešno pot mladega srčnega in hrabrega borca z odlično tehniko predvsem pa z odločno voljo. Čestitamo in želimo tudi v prihodnje veliko dobljenih borb! Marjan Bolhar - zmagovalec v svetovnem pokalu Reprezentanco Slovenije pa je že prvi vikend v juniju čakala nova preizkušnja na tradicionalnem Svetovnem pokalu WAKO, tako imenovani »Best Fighter« v Ri-miniju, kjer so člani slovenske reprezentance (kadeti, mladinci, člani) med 2.100 tekmovalci iz 25 držav dosegli izjemen uspeh, saj so osvojili devet zlatih, 10 srebrnih in 11 bronastih medalj. O sami moči turnirja, ki slovi kot eden najmočnejših na svetu, go- vori podatek, da je v posameznih kategorijah bilo prijavljenih več kot 30 tekmovalcev, med njimi tudi aktualni svetovni in evropski prvaki, in si moral zmagati vsaj tri do štiri borbe, da si prišel do možnosti za medaljo. Ne le do priložnosti, temveč do zlate medalje pa je uspelo priti Marjanu Bolharju, Klub borilnih veščin Domžale, ki je v kategoriji do 79 kg ponovno dokazal, da je borec, ki mu ni NOvO Tenis na mivki Tenis na mivki, priljubljeno poletno rekreacijo, ki je razširjena predvsem na italijanskih plažah, ahko zdaj igrate tudi v Sloveniji. K nam prihaja priljubljeni tenis na mivki, ki se je v Združenih državah Amerike in v Braziliji razvil že v 70. letih minulega stoletja, nato pa razcvetel predvsem na plažah sosednje Italije, kjer danes uživa največjo priljubljenost tega športa v svetu. Čisti začetki tenisa na mivki v Sloveniji segajo v leto 2007, ko je bil organiziran prvi turnir. V letih, ki so sledila, so se slovenski pred- stavniki udeleževali mednarodnih tekmovanj, vključujoč evropska in svetovna prvenstva. Trenutno sta najvišje uvrščena Slovenca na svetovni lestvici Uroš Brinovec (118. mesto) in Lea Wildmann (63. mesto). Da znajo nogometaši Doba razveseliti svoje navijače, so pokazali že lani z uvrstitvijo v 2. SNL, ki je vse prej, kot lahka naloga. Prav zato si v upravi kluba niso želeli zastavljati previsokih ciljev. Seveda pa ugoden zagonski veter in volja nogometašev še ne pomenita rezultata, če nimajo skupaj z upravo in strokovnim štabom zastavljenega resnega cilja. Po besedah Bojana Gasiorja, predsednika NK Dob, je obstanek v nogometni druščini drugega kakovostnega razreda realen cilj, zagotovo pa ni to vse, kar so Do-bljani pokazali. »Nimamo strahu se spopasti s prvoligaši,« je še dejal Bojan Gasior. Nenazadnje je prav v letošnji sezoni NK Dob pokazal zobe aktualnemu državnemu prvaku Mariboru, ta ga je iz Hervis pokala Slovenije izločili šele po streljanju enajstmetrovk. Začetek minule sezone sprva ni obetal najbolje, dva neodločena izida in trije zaporedni porazi so »zamrznili krila« Dobljanom, prvo zmago so »modri« okusili šele v 6. krogu proti NK Krško z minimalnim rezultatom 1: 0. Sledilo je obdobje nestanovitne igre, še posebej so bili boleči domači porazi in neodločeni rezultati, saj so Dobljani izgubljali praktično že osvojene točke. Pa vendarle so nogometaši z Doba dokazali, da znajo spraviti nasprotnike na kolena, tako so na gostovanju z 1:4 odpravili Labod Dravo, praktično pa »ponižali« Garmin Šenčur z 1:5. Najbolj odmevna je bila zagotovo zmaga v 22. krogu prvenstva doma proti IB Interblocku 2:1, dosežena s pravim »evrogolom« Simona Goropečnika v zadnji minuti tekme. V zaključku prvenstva sta sledila poleg zmage še dva poraza, prav zadnja dva poraza pa sta prepre- čila, da bi bil dosežen cilj še bolj sladek. Tako so Dobljani končali svojo krstno predstavo v 2. SNL na zadovoljivem 6. mestu, z osvojenimi 38 točkami, 11 zmagami, 5 neodločenimi izidi in 11 porazi. So pa k uspešnem nastopu v 2. SNL dodali Dobljani še eno lovoriko in sicer za najboljšega strelca prvenstva 2. SNL, ta je s 16 goli postal Stanko Ladislav. Nova sezona v 2. SNL bo po besedah glavnega trenerja Jerneja Ja-vornika zelo naporna, NK Roltek Dob se je že in se še bo okrepil z nekaterimi novimi igralci, saj je po njegovih besedah nujno vzpostaviti konstantno igro skozi vso sezono in ne popuščati ter zaspati po vsaki zmagi, saj je ta vedno trdo prigarana. »Ves trud ob zmagi je z dvema zaporednima porazoma izničen,« še dodaja Javornik. Na koncu sezone pa je seveda na mestu zahvala nogometašev NK Roltek Dob svojim zvestim navijačem, prav tako pa tudi povabilo k še večji podpori s tribun Športnega parka Dob. Gregor Horvatič para. S svojim prizadevnim delom, vztrajnostjo, borbenostjo in treningi kar drvi v družbo najboljših svetovnih kikboksarjev, obenem pa še odlično vodi Klub borilnih veščin Domžale. Za uspehe in zlato medaljo ter naslov balkanskega prvaka Marjanu še enkrat iskrene čestitke in veliko uspešnih borb tudi v prihodnje. Držimo pesti! V. Foto: Slavko Majkič ŠD Tenis na mivki Domžale je društvo, ki je bilo ustanovljeno z namenom promocije in popularizacije tenisa na mivki v Sloveniji. Čez poletje bo organiziranih veliko promocijskih dogodkov in turnirjev, 9. in 10. julija bo v Domžalah potekal tudi mednarodni turnir v tenisu na mivki. Glavni cilj društva v letošnji sezoni je, da šport razširimo na čim več športnih centrov po Sloveniji. Trenutno ima igranje tenisa na mivki v svoji ponudbi samo Ambient hotel v Domžalah. Šport ima zagotovo potencial, da se v nekaj letih pridruži odbojki na mivki, ki je poznana kot ena izmed najbolj priljubljenih poletnih aktivnosti. V sosednji Italiji po zadnjih ocenah tenis na mivki igra že več kot 800.000 ljudi. Šport se uveljavlja tudi po drugih evropskih državah (Češka, Nemčija, Avstrija, Belgija,^) in tudi na vseh ostalih celinah. Tenis na mivki lahko igrajo prav vsi, saj je tehnično manj zahteven kot tenis in za sproščujočo igro ni potreben več letni trening. Če pa se želite bolj resno lotiti tega športa pa je kljub temu potrebnega nekaj teniškega znanja. Lahko je v celoti šport za rekreacijo, lahko pa se igralci udeležijo tudi turnirjev, ki bodo organizirani v poletnem času. Šport izboljša koordinacijo celega telesa in je odličen za nabiranje ali ohranjanje kondicije. Tenis na mivki je šport s podobnostmi tenisa in odbojke na mivki. Bistvo igre je, da žogica ne pade na tla. Igrišče za tenis na mivki je enake velikosti kot igrišče za odbojko na mivki, mreža je visoka 170 centimetrov, žoge so mehkejše, loparji pa manjši, štetje pa enako kot pri tenisu. Ste naveličani tenisa na trdi podlagi, želite igro odbojke na mivki popestriti z drugimi gibi? Tenis na mivki je zelo učinkovita sprostitev ob igranju tenisa in hkrati veliko bolj zabavna, kot igranje samega tenisa. Pridružite se nam! Se vidimo na mivki! Več informacij ŠD TENIS NA MIVKI DOMŽALE www.tenisnamivki.si mail: tenisnamivki@ gmail.com NK vIR Zaklj uček sezone Nogometne selekcije ŠD Vir so bolj ali manj uspešno zaključile na Viru letošnjo sezono 2010/2011. Uprava kluba je s prikazanim v Športnem parku zadovoljna, malce več poguma za doseganje višjega cilja se v prihodnji sezoni pričakuje od članske selekcije. Poleg rednih tekmovalnih aktivnostih vseh selekcij so v športnem parku v minuli sezoni potekale Težkoatletski klub Domžale vas vljudno vabi na 12. Mednarodno prvenstvo Domžal v dviganju uteži, ki bo potekalo v soboto, 2. julija 2011, s pričetkom ob 10. uri, v Hali Komunalnega centra Domžale. tudi ostale prireditve in dogodki, kot so tradicionalni turnir ob dnevu boja proti okupatorju (27. aprila), čistilna akcija ob dnevu zemlje in redna vzdrževalna ter obnovitvena dela. Članska selekcija je zaključno tekmo v sezoni 2010/2011 odigrala na gostovanju proti NK DD Dren in jo prepričljivo ugnala z 0:3. Uprava kluba se sicer že pospešeno pripravlja na novo sezono z višje postavljenimi cilji, želja je seveda uvrstiti se v 4. SNL, vendar je po besedah glavnega trenerja Virjanov, Slobodana Geriča, nujno potrebno sprejeti odločitev o okrepitvi moštva. Člansko moštvo je sicer sezono zaključilo na 8. mestu, tu velja seveda zahvala prav vsem igralcem za pošteno in borbeno igro, trenerju Geriču pa za solidno vodenje moštva. Najboljši strelec sezone 2010/2011 je s sedmimi zadetki postal Denis Agovič, ki je na skupni lestvici prvenstva lige MNZ zasedel 9. mesto. Posebna zahvala tudi celotni upravi kluba za homogeno delovanje in sponzorjem za izdatno pomoč, nikakor pa seveda tu ne smemo pozabiti zvestih navijačev in članov ŠD Vir, ki skozi vse leto športnem parku na Viru skrbijo za živahno vzdušje ob robu igrišča. Ženski nogometni klub Vir (ŽNK VIR) se je ustanovil na pobudo deklet, ki so ljubiteljsko že igrale nogomet, sedaj pa pod okriljem ŠD Vir nogomet jemljejo precej bolj resno, saj pod »taktirko« trenerja Staneta Srše trenirajo dvakrat tedensko. Ekipa, ki šteje 12 članic, je odigrala že kar lepo število pripravljalnih tekem, cilj deklet pa je zaigrati v 1.2éSINI..j ^ p J z g V prihodnji sezoni pazljivo spremljajte vzpon nove ekipe ŽNK z Vira, vabljeni ste seveda vsi športni navdušenci ženskega nogometa ter dekleta, ki si želite uživati v igri najboljše »postranske stvari na svetu«. Mladinski selekcije U-6, U-7, U-8, U-9 in U-10 ter mlajši dečki. Treningi potekajo trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih, sobote oz. nedelje so rezervirane za tekmovanja, po besedah trenerjev pa so otroci sprejeli nogometno šolo z navdušenjem že na prvem treningu, kar pa se kaže to tudi sedaj, saj treninge obiskujejo prav vsi otroci. Redna udeležba otrok na treningih in strokovnost trenerjev pa je že prinesla kar precej priznanj. Takoj je letos prvič v Športnem parku na Viru potekala liga U-6, ki se je odvijala po sistemu štirih turnirjev, na turnirjih pa so gostovala moštva oz. otroške selekcije nogometnih klubov obljubljanske in ljubljanske regije. V sklopu mladinske nogometne šole sta bila izvedena v letošnji sezoni tudi dva krosa, jesenski in pomladanski. Vse selekcije so že zaključile tekmovalni del sezone, sledi enomesečni premor, v začetku meseca avgusta pa bodo nadaljevali s treningi. Veterani NK Vir so po besedah njihovega trenerja Milana Pevca »kljub letom« še vedno v dobri kondiciji. Da res niso še »za v staro šaro«, so fantje pokazali na tridnevnih pripravah v Hotizi, kjer so »obračunali« s tamkajšnjim veteranskim moštvom NK Hotiza. Priprave so potekale v mesecu maju, igralci pa so se dobro pripravili na zaključek sezone. Veterani NK Vir so končali letošnjo sezono na odličnem 8. mestu, osvojili pa s šestimi zmagami, enim neodločenim izidom in šestimi porazi bero 19 točk. V letošnjem letu so bila na igrišču NK Vir opravljena tudi nekatera obnovitvena dela, tako je ŠD Vir prav s pomočjo svoji članov in članic ter s pomočjo Zavoda za šport Občine Domžale obnovil južni del igrišča, položil nove cevi, napeljal nove mreže za golom, največja pa je seveda pridobitev novega pomožnega igrišča, zatorej hvala za vse prostovoljne ure vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da nam bo vsem obisk v športnem parku še večji užitek. Gregor Horvatič 24. JUNIJ 20II šport 27 LETOŠNJA ZUPANOVA NAGRAJENCA Plesni par Špela in Matej Kralj Usklajenost plesalcev, vrhunsko izpeljana koreografija, skladnost gibanja z glasbo, bleščeče obleke, prefinjeno izpeljani gibi. Vse to je zaščitni znak plesnega para Špele in Mateja Kralja, Domžalčanov, ki svojo plesno šolo Plesni klub Fredi, svoje navijače in svoj domači kraj Domžale že več kot deset let navdušujeta s svojimi uspehi. Zmaga na 10 državnih prvenstvih, torej v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov, standardnih plesih in latinskoameri-ških plesih, drugo mesto na tekmi svetovnega pokala v standardnih plesih februarja 2011 v Kanadi, številni mednarodni uspehi. Vse to je plod ljubezni do plesa, jasnega pogleda v prihodnost in končno čisto prvih korakov, ki jih je trenutno najboljši par v standardnih plesih v Sloveniji. Špela: Zame je učiteljica navdušeno predlagala staršem, če kaj razmišljajo, da bi me vpisali na prave plesne tečaje, pa smo šli. Matej je izrazil enako željo in je šel z nami. Daje bila odločitev o skupni plesni poti prava, je pokazalo že prvo večje tekmovanje. Špela in Matej sta nastopila na plesnem tekmovanju v italijanskem Milanu in osvojila prvo skupno zmago. Sledili so treningi, nastopi in tekmovanja ter spet treningi, a jih kljub temu, da je plesni parket njun drugi dom, ni nikoli dovolj. Skladna s tem so tudi njuna pričakovanja. Matej: Najin trener naju je izučil, da se nič ne zgodi z danes na jutri, da si je potrebno cilje zastaviti na daljši rok. S trenerjem Fredijem Novakom smo trenirali za rezultate čez 10 let. Pričakovanja so povsem odvisna od pripravljenosti na tekmovanje, fizične in psihične, želim si, da napredujeva iz leto v leto in si tako lahko postavljava vse višje in višje cilje. Špela: Želim si plesati dokler bom z veseljem hodila na treninge in tekmovanja; dokler bom čutila, da je ples del mene in bom telesno še vedno zmožna pokazati užitek v gibanju. Stopnjevanje kariere se mi zdi eden najpomembnejših stvari. Bližnjic ni, korak za korakom, da se daleč pride, ker ne želim biti 'muha enodnevnica'. Tisti, ki radi plešemo, nam je prijetno gibanje, tudi če ni popolnoma usklajeno s soplesalcem, v užitek. Matej in Špela pravita, da smo Slovenci plesni narod in da bi prav vsakomur priporočila ples, ker osrečuje in sprošča ter daje občutek zadovoljstva. Če ste morda že obupali, upoštevajte Špeline izkušnje, da se prav vsakdo lahko nauči plesati, le da nekateri potrebujejo več časa. Vrhunski ples je tudi vrhunski šport, ki pa ni samo užitek ... Matej: Na začetku se pošteno namučiš, da osvojiš gibe in muzikalnost in ju povežeš skupaj. Ko pa ti uspe, je občutek vedno dober, zato si želiš še več napredka in tako več notranjega užitka. Špela: Če izgledaš tako, da uživaš, potem si na pravi poti proti vrhu. Preden pa lahko kaj takšnega prika-žeš, lahko mirno rečem, da je eden redkih tako napornih športov, kjer mora biti fizična in psihična pripravljenost na najvišjem nivoju, prav zaradi še ene osebe poleg tebe. Špela in Matej sta si enotna, da dogajanje na treningu v dvorani pustita tam, dogajanje doma pa odložita v garderobi. Tako so njuna vrata v dvorano vrata v drugačen svet. In v tem svetu je plesni par vsak dan, če se le da dvakrat na dan, odvisno od vrste priprav in obveznosti na fakulteti, ki jih je možno usklajevati le s pomočjo razumevajočih profesorjev in funkcionarjev. Tekmovanja so na koledarju praktično vsaj teden, med njimi pa treningi, katerih je pred večjimi tekmovanji še več - tudi zaradi njunega prepričanja, da je stalni intenzivni trening najboljše orožje za dobre rezultate. Sta člana ljubljanskega Plesnega kluba Fredi ... Matej: Najin glavni trener za standardne plese je Fredi Novak, za latinskoameriške pa njegova žena Daniela Škofic Novak. Poleg njiju trenirava še z zelo priznanimi tujimi trenerji iz celega sveta, ki jih določimo skupaj z glavnima trenerjema. Managerja sta kar najina starša, tako kot tudi največja spodbudnika in navijača. Sponzorja nimava, imava nekaj donatorjev, ki nama pomagajo, da lahko malo manj omejeno trenirava z najboljšimi trenerji in se udeležujeva velikih mednarodnih tekmovanj. Iz vsega srca sva jim tudi hvaležna za njihovo pomoč, ker brez njih ne bi šlo. www.posta.si Pred počitnicami na pošti "»"«il.poř.CéS''''®«''' • kupi igrače in torbo za na plažo • plačaj položnice • kupi hrvaške kune • pošiljke naj čakajo na pošti • ne pozabi na kremo za sončenje • pošlji telegram • kupi knjige in revije Za brezskrbne počitnice se oglasite na najbližji pošti. Zanesljivo vsepovsod <7 POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Špela: Seveda bi rada imela sponzorja, kar pa je v današnjem času ali vsaj za našo zvrst plesa (ker pač ni ekipni šport ali šport z žogo) težko najti. Vsem donatorjem se res najlepše zahvaljujeva za nekoliko lažjo pot. In seveda vsem, ki naju tako ali drugače podpirajo. Vsa energija, ki jo plesni pari prikažete na plesiščih, je zagotovo rezultat kondicijske priprave. Poleg živahnosti gledalci opazimo tudi držo plesalcev in plesalk. Kako trenirata ta dva pomembna dela plesa? Matej: V klubu imamo organizirane različne zvrsti priprav, poleg fizične je zelo pomembna tudi psihična priprava. Kar se tiče drže, jo plesalci kmalu osvojimo, se pa skozi celotno kariero spreminja. Videz para je zelo pomemben, saj je to prva stvar, ki jo gledalec opazi. Plesalci želimo ustvariti lahkoten videz gibov, čeprav je za njimi zelo veliko dela. Vztrajnim in zagnanim je še vedno uspelo. Špela: Telesna priprava je najpomembnejša. Ogrevanje, raztezne vaje, vaje za moč, vaje za krepitev določenih mišic, vse to je del vsakdana. Za fizično pripravo velikokrat tečeva jogging - lahkotni tek, kolesariva, hodiva, na morju (če le gre- va) plavava ^ Matej hodi v fitnes, imamo voden trening gyro-kinesis, kjer delamo predvsem za mišice medeničnega dna. Kaj pa finančni del, kakšni so stroški posamezne sezone? Oba: Najprej je tukaj mesečna članarina, ki je odvisna od kluba. Kar se tiče tekmovanj, je veliko odvisno od lokacije. Strošek tekmovanja, ki se odvije čez vikend, je približno 1.000 evrov. Če letiva dlje, je cena višja za potne stroške. Potem so tu še obleke in čevlji. Moj frak za standardne plese stane 1.300 evrov in ga nosim eno leto. To je zelo varčno, saj ga nekateri zamenjajo tudi do trikrat letno. Še več je oblek pri latinskoa-meriških plesih ... Še sreča_, da imava pri čevljih veliko pomoč Čevljarstva Peta, ki nama čevlje sponzorira. Sponzor mojega fraka je Martin's, krojač iz Maribora. Špeline obleke stanejo od 700 do 1.600 evrov, skupaj s Špelinimi idejami jih oblikuje Matevž Ogorelec. Ko na koncu sezone vse skupaj seštejeva, je to zelo velika številka, čeprav poskušava vse stroške minimizirati. Je pa to tudi zato, ker se s plesom ukvarjava profesionalno, saj želiva v tem uspeti. Vsak nastop ali tekmovanje je zgodba zase. Pečat pustijo dogodki, občutki, rezultati, konkurenca, prizorišča ali še kaj. Kje je bilo za vaju dva najbolj »posebno«, najbolj nabito vzdušje? Matej: Zame je bilo najboljše vzdušje na svetovnem prvenstvu v standardnih plesih v Aarhusu na Danskem. Bila je polna dvorana, ogromna in vseskozi je bilo slišati navijanje. Špela: Svetovno prvenstvo v latin-koameriških plesih v Ljubljani. Cela dvorana je navijala za naju. Za parketom so najina imena vpili ljudje, ki sem jih prvič videla. V kravatah, v večernih oblekah. Takrat je bilo res toliko energije, da se sploh ne spomnim kako sem plesala, ampak očitno res dobro, ker še sedaj trenerka omeni ''a se spomniš takrat Nekaj posebnega je bilo tudi četrto mesto na svetovnem prvenstvu v kombinaciji. Od tam imava tudi najlepši pokal, ki nama ga je podelil sedaj pokojni gospod Samaran, predsednik olimpijskega komiteja. Kaj pa najprestižnejše tekmovanje, na katerem sta nastopila? Oba: Za vse, ki živimo v plesnem svetu, je najpomembnejše tekmovanje v Angliji, Blackpool. Primerjamo ga s teniškim Wimbeldonom. Je v prečudoviti dvorani, kamor pridejo pari in gledalci iz celega sveta, kjer so vsi oblečeni v večerne obleke in je fantastično vzdušje. Zadnji dve leti sva to tekmovanje žal izpustila, ker je finančno zelo obremenjujoče. Skočimo z resnega dela plesa še na drugo stran, na bolj zabavno. Glede na prepoznavnost oddaje Špelo Slovenija zagotovo bolj pozna po nastopu v oddaji Spet doma - Zvezde plešejo, kjer si zmagala s Tomažem Miheličem. Špela: Meni je bilo super. Neko novo doživetje. Sicer sem v Zvezde plešejo že nastopila, vendar je bilo sedaj nekoliko drugače, Tomaž pa je bil pika na i za odlično igro s plesom. Empera3zz mi je z videzom vedno namenil nove vloge in jaz sem se vanje vživela. To imam zelo rada. Vesela sem in zahvaljujem se za to, da so me izbrali in dodelili k Tomažu. Ponovila stvari ne bi, ampak zato, ker je ne želim spreminjati in hočem, da se je spominjam tako, kot se je sedaj. Hvala, Tomaž! Omenila sta estetski izgled para, kar je zelo subjektivno. Kako je s subjektivnim ocenjevanjem v plesu? Je pomembno, kdo je sodnik, iz katere države ali kluba prihajaš? Sta vidva pri sodnikih bolj ali manj priljubljena? Matej: Velikokrat se preveč obračamo na sojenje. Na nas plesalcih je samo to, da naredimo in pokažemo vse, kar znamo, in to v najlepši možni luči. Za to pa je potrebno veliko treninga, trud ter delo sta vedno poplačana. Špela: Moram reči, da če si med slovenskimi sodniki ustvariš ime in vidijo, da se za to res trudiš, stojijo ob strani in te podpirajo na domačih tekmah. Premalo je podpore domačih sodnikov v tujini. Ne upajo si vedno ocenjevati, kot vidijo. Če si slovenski par zasluži dobro oceno, si jo zasluži, žalostno pa je videti, da te domači sodnik ali celo lastni trener oceni dvakrat slabše kot drugi. Nekateri to počnejo zato, ker si ne upajo soditi, kot bi 'morali', spet drugi, ker vejo, da lahko odplešeš še bolje, saj si to pokazal na prejšnjem treningu. Pred kratkim sta se kot edina Slovenca uvrstila v finale na IDSF mednarodnega turnirja Slovenian open 2011, ki sta ga zaključila na visokem šestem mestu. Kakšna je trenutno plesna konkurenca v Sloveniji, kako gledata na ples v Sloveniji? Matej: V Sloveniji smo zelo dobri pari, res pa nas ni veliko. Smo zelo uspešni v svetu, čeprav smo iz majhne države. V svetu nas povsod poznajo. Najin cilj je čim boljša prepoznavnost tako doma kot po svetu. Glede plesnih šol - v Sloveniji jih je zelo veliko in njihova izbira je zelo pestra. Je pa malo poudarka na standardnih in latinskoameriških plesih. Primanjkuje nam mlajših parov. Špela: Predvsem v Ljubljanski kotlini in okolišu. Ravno tu, kjer je gostota prebivalstva najvišja, je parov najmanj. Morali bi bolj promovirati našo zvrst in jo približati otrokom. Glede na vajin odnos in visoko zastavljene cilje bodo Domžalčani še lahko navijali za vaju in spremljali uspehe. Kje se vidita čez eno leto, čez pet, deset let? Matej: Jaz se trenutno vidim v plesu. Želim vztrajati in napredovati na plesnem področju. Ko bom zaključil s svojo kariero, bi se posvetil karieram mlajših tekmovalcev in jim pomagal na njihovi poti. Špela: Tudi jaz, le da je meni v veliko veselje delati tudi s starejšimi ljudmi, tečajniki. Za konec še lepa misel o plesu, mogoče o Domžalah ... Oba: Povsod po svetu je lepo, ampak doma je najlepše! (v en glas!) Bojana ŠPORTNO DRUŠTVO SOVICE Dvojna zmaga na državnem prvenstvu Na odprtem državnem prvenstvu Slovenije v cheerleadingu in cheer plesu se je zbralo več kot 700 tekmovalcev iz 26 društev. Prvo- in drugouvrščene ekipe so se kvalificirale na evropsko prvenstvo, ki bo 2. julija v Pragi. Sovice so tudi letos dokazale, da lahko z odlično pripravljenimi koreografijami in samozavestnimi nastopi posežejo po medaljah. Naslov državnih prvakinj sta osvojili Tjaša Janežič in Manca Učakar, ki sta v kategoriji otroških cheer parov prišli do svojega prvega naslova državnih prvakinj. Še posebej razburljivo je bilo za mladinsko plesno skupino, s^j so letos prvič tekmovale med mladinkami in so se zavedale, da bodo le z brezhibnim nastopom lahko premagale izkušenejše tekmovalke. Vse so si močno želele uvrstitve na evropsko prvenstvo. Nastop je bil izjemen in gladko so izločile vseh 10 konkurenčnih skupin in se zavihtele na prvo mesto. Vozovnico na evropsko prvenstvo sta si z drugim mestom priplesali tudi Nika Ilič Lederer in Mateja Alibabič, ki sta nastopili v dveh kategorijah plesnih parov - cheer in hip-hop. Rezultati Sovic na državnem prvenstvu: 1. mesto SOVICE mladinska plesna skupina 1. mesto Tjaša JANEŽIČ in Manca UČAKAR, 2. mesto Nika Ilič LEDERER in Mateja ALIBABIČ - cheer 2. mesto Nika Ilič LEDERER in Mateja ALIBABIČ - hip-hop 3. mesto MINI SOVICE otroška plesna skupina 4. mesto MINI SOVICE otroška navijaška skupina 5. mesto Lana SAZONOV in Manca CERAR 6. mesto Karmen GERIČ in Nina ZVIZDALO 7. mesto Lara DRNOVŠEK in Katarina CERAR 7. mesto Sara NOVAK in Saša ŠTIFTAR 13. mesto Klavdija GOLIJA in Diana MITROVIČ Organizator je podelil tudi pokal in nagrado za najbolje organizirano in najzanimivejšo navijaško skupino s tribun. Zmagovalci -navijači Sovic v rdečih majicah! Čestitke in veliko uspeha v Pragi! Tekst in foto: Vesna Gerič 28 šport 24. JUNIJ 20II Nori na skoke? Ali - ljubezen je v zraku? Mislim, da oboje izraža ljubezen skakalcev do njihovega športa. Pogovarjali smo se o enotnih oblačilih za SSK SAM Ihan na tekmah, treningih ^ Ko boste nas še naprej spremljali, boste videli kateri stavek bo rdeča nit našega kluba. V letošnjem letu so šli starejši skakalci za 3 dni na Roglo, kar je omogočila gospa Lebar in seveda SSK Ihan. Sonja Vasiljeva s tremi medaljami Najstniki so se imeli prav dobro, so uživali, kljub kakšnemu naporu. Opravili so s 24 km dolgim pohodom po pohorskih hribih, plavanjem v wellnesu, igranjem različnih iger v telovadnici in »premetavanjem« uteži v fitnesu. Tekme tekoče sezone, nastopajoči: 3. junija 2011, v Zagorju za dečke do 10 let, Luka Poznič je dosegel 18. mesto z 128.2 točk. 4. junija 2011, v Zagorju za dečke do 12 let, Matic Lebar je dosegel 17. mesto z 167.9 točk. Tekme se je udeležil tudi Žan Štupar med dečki do 14 let in zasedel /. mesto z 206.9 točk. Med starejšimi so se tekme udeležili: Jure Šinkovec, zasedel je 1. mesto z 222.4 točk, Miha Kveder z 179.5 točk/15. mesto in Matej Lebar z 140.9 točk/28. mesto. V sestavni ekipi smučarskih skokih, v sezoni 2011/2012, " B-reprezentanci naš skakalec^ Šinkovec, želimo mu veliko sreče. brodošli! Veselimo se vsakega novega člana. Lahko nas pridete pogledat (ponedeljek, sreda in petek, od 17.30 do 19. ure) pod skakalnico. Do- 30 Mlada domžalska plavalka Sonja Vasiljeva, ki sicer plava za plavalni klub Olimpija, se je v minulih dneh udeležila Mišovega memo-riala 2011. Na tekmovanju se je odlično izkazala in osvojila kar tri medalje, eno zlato v disciplini 50 metrov prosto in dve bronasti - 50 metrov delfin in 50 metrov prsno. Odlični rezultati pa so zadostovali, da je s časom, ki ga je osvojila v plavanju na 50 metrov prosto, skočila na 5. mesto na državnem nivoju med mlajšimi deklicami (letnik 2001 in mlajši). Sonji čestitamo ob novem uspehu in ji želimo še veliko podobnih! (mak) KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMŽALE ATOMovci tudi med najboljšimi učenci in dijaki Program poletna atletska abeceda Atletika je kraljica športov. Zakaj Kraljica? Ker v atletiki lahko urite sposobnosti za razvoj katerega koli športa, naj bo to nogomet, odbojka, košarka, hokeja Vsi ti športi zahtevajo osnovo dobro teči, reagirati, se znajti, vreči ^ Vse to atletika prinaša. Vsak četrtek se občani lahko re-kreirajo, vadijo, merijo na dom- bomo veselili na domžalskem bazenu z raznimi vodnimi igrami. Otrok naj bo oblečen v športno opremo, s sebojnaj ima vedno tudi brisačo in kopalke, pijačo ter anorak. Če ste tudi »starši« ZA, lahko pridete, seveda si vadbo organizirate po svojih sposobnostih oz. ste v soorganiziranosti vadbe na stadionu. Treningi potekajo v vsakem vremenu (koristimo nadstrešek, tečemo v dežju ...) Vadba je primerna za otroke od 4 do 15 let. Če bo skupina velika, bosta vadbo vodila dva vaditelja, otroci pa bodo razdeljeni v homogene skupine. Več informacij najdete na FB-stra-ni ali na www.sadmavrica.si, tudi na strani Športne Unije Slovenje. Vadbo bom vodila Mojca Grojz-dek, tel.: 031/314-870, vaditeljica atletike. Med junijske zaključke šolskih ocenjevanj, glasbenih šol, športnih dejavnosti, bralne značke in še česa se je na urnik karateistov - osnovnošolcev in srednješolcev, vrinilo še 17. Odprto šolsko Karate SKI državno prvenstvo za osnovne in srednje šole za šolsko leto 2010/2011. 165 učencev in dijakov iz 33 šol je 4. junija 2011 knjige in zvezke zamenjalo za kimona in se za naslove prvakov Slovenije pomerilo na turnirju v Celju. Pokala za najboljšo osnovno šolo so bili veseli učenci OŠ Trzin, med katerimi so bili tudi člani domžalskega ATOMa. Hana Kerić in Žan Podboršek sta bila najboljša po^trikrat, točke za ekipno zmago OŠ Trzin so z odličnimi nastopi prispevali še Ana Hrovatin (srebrna), Karin Podboršek (zlata) in Oliver Wagner. Grega Teršek je bil kot dijak Srednje šole Domžale najuspešnejši v borbah ter srebrn v Domžale je bila četrta. Iz vrste ATOMovcev je katah, SŠ Domžale je bila ekipno vrste ATOMovcev je odlično nastopila še Iva Peger, ki je kot učenka OŠ Domžale zmagala v katah. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE žalskem stadionu, zato se v ŠAD MAVRICA pridružujemo ideji vadbe za otroke. Vsak četrtek od 17.00 do 18.30 za vse otroke organiziramo vadbo, ki temelji na atletiki. Za marsikoga se v juniju in avgustu treningi treniranja zmanjšajo, ponekod je celo dva meseca prosto. ŠAD Mavrica nudi vsem, ki želite ohranjati svojo kondicijo, se družiti in preživljati četrtke v prijetno zabavnem treningu, da se nam pridružite. Uro treninga bomo posvetili gibanju na suhem, pol ure pa se Zaključni izpiti • v* Lep mavričen nasmeh pošilja tim za višie pasove ŠAD MAVRICA. Ontrka ilMtfic * (ii-rrfiliOe uirítfiwii ří*: flri Iff 'f-1« V prejšnji številki Slamnika smo napovedali natrpan urnik ob zaključku sezone, sedaj pa objavljamo rezultate vseh izpitov. Kot vsako sezono, ob zaključku treningov pridejo na vrsto seveda preizkusi znanj, ki pomenijo vr-lunec pred koncem. Seveda je tu še Letna karate šola v Umagu, ki poteka v mesecu juliju, ampak to je že druga zgodba. O zaključku sezone smo vas seznanili že prej- šnjič, sedaj pa navajamo vse rezultate oz. imena tistih, ki so uspešno opravili izpite za višji pas. Izpiti so potekali v nedeljo, 5. junija 2011, ko so ledino prebili člani, in sicer v Ljubljani v Karate centru Savlje, otroci pa so pokazali svoje znanje v Domžalah, 11. junija 2011, ter v Ljubljani, 12. junija. Vsem čestitamo za uspeh! G. J. BiôlcFâ Ped|et|e za ravnanje z odpadki bčatkom^ravo z 00'-" za BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o. na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja Naznanilo o načinu oddajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 434, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način: Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vo-dotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti. BIOTERA, D.O.O. 8. kyu Miha Bogataj, Leon Jeretina, Zoja Kokalj, Matju Limoni, Gašper Markič, David Aljoša Pavlin, Jaša Rebula, Nai Redja, Aleksander Seliškar, David Šarkezi, Neža Volčini, Vid Kovač, Tesa Koderman, Amadeja Pintarič, Ingrid Bartol, Denis Vodlan, Patrik Blagus Ba-sarič, Vital Maj Krivic Rezar, Luka Novak, Jaka Turk, Kevin Ve-hovec, Lana Vuga, Neža Arh, Žiga Klarič 7. kyu Jurij Drobež, Neža Jurjevec, Matic Tomori, Nina Cuderman, Rok _Šuštar Grudnik, Ingrid Bartol, Aljaž Kuhar_ 6. kyu Ožbej Bolhar, Erazem Burja, Mark Butina, Luka Debelič, Zara Dejanovič, Timi Kajbič, Petar Malbašič, Rok Mlinar Vahtar, Matevž Nikolovski, Nejc Rajter, Nika Rekanovič, Adrijana Robič, Maj Savnik, Hana Sojer, Leon Učakar, Nejc Vokal, Jakob Žvab, Žiga Gostič, Neža Krašovic, Matej Rojec, Dominik Močan, Deja Berguš, Rok Capuder, Anej Ivanec, Miha Ocepek, Domen Pod-belšek, Andrej Sušnik, Jure Sušnik, Dan Urbanija, Martin Jereb, _Katarina Levec Grajfoner, Mirjam Rot_ 5. kyu Domen Cvar, Tajda Koblar, Boris Antolič, Miran Dolinšek, Sašo Ilič, Boštjan Kavčič, Janko Lukman, David Lunar, Jan Makovec-ki, Matjaž Mav, Andrej Robič, Darjan Seliškar, Primož Tori, Jan Brojan, Matija Peterlin, Tim Zakrajšek, Andrej Stražar, Tina Tič, Domen Tisaj 4. kyu Klara Korošec, Kristina Krajnc, Erik Zajc, Urša Koželj, Jure Dra-ksler, Ana Novak 3. kyu Aljaž Banko, Arjana Cuderman, Tej Jerkič, Jan Koncilja, Gal _Štempihar, Ana Županič, Miha Zupančič Tiringer_ 2. kyu Gašper Gale, Marko Krajnc, Luka Trojanšek 1. kyu Gašper Žankar, Rok Kveder_ DIC KECELJ D.O.O. D O M Ž A L E Vodnikova 3a, 1230 Domžale Tel.: 059 091 772 dickeceli@siol.net SPECIALISTIČNE AMBULANTE: ULTRAZVOČNE Dermatovenerološka PREISKAVE: Flebološka Srca Zdravljenje kroničnih ran Vratnih arterij Internistična Ven nog Pulmološka Trebuha Alergološka Ščitnice Kardiološka Mehkih tkiv Nevrološka Prostate Otroška pulmologija in Alergologinja RAZŠIRJENI SISTEMATSKI PREGLEDI ZA VODSTVENE DELAVCE LASERSKI POSEGI NA KOŽI CITROEN C4 PICASSO POPUST do 4.000 € + popust 1.000 € f v primeru Citroën financiranja IZJEMNA PONUDBA V CITROENU MENGEŠ! CRÉATIVE TECHNOLOGIE WWW,citroen,si cixROĚn Cena velja v přimetu Citroën financiranja. Predstavljeni model: CITROËN C4 PICASSO. Poraba gotiva predstavljenega modela: kombinirana vožnja 4,8-6,9 l/100 km. Izpust CO^: 125-177 g/km. Slika je simbolna. Ponudba velja do 30.06.2011. AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETR@SIOL.NET 24. JUNIJ 20II domžale 29 Na črno-belih poljih POKAL SLOVENSKIH ZELEZNIC Jeran četrti, Skok peti V okviru Pokala slovenskih železnic 2011 v pospešenem šahu so doslejodigrali šest turnirjev. Podobno kot lani se tudi letos dobro držita člana Domžal mojstrska kandidata Boštjan Jeran in Jože Skok. Boštjan je trenutno na četrtem, Jože pa ne petem mestu, oba pa sta manjkala na enem turnirju. V skupnem seštevku vodi Zlatko Jerajz Jesenic pred Vladimirjem Kodričem iz Kopra, vendar sta odigrala vseh šest turnirjev, tretji je Dušan Zorka iz Kranja, ki je izpustil en turnir. V skupni seštevek jke se šteje sedem najboljših uvrstitev, prek celega leta pa bo deset turnirjev. Na aprilskem turnirju je slavil J. Skok, pred Jerajem in Oberčem, Jeran pa je pristal na 12. mestu, sodelovalo je 71 udeležencev. Na majskem turnirju je zmagal Mazi pred Zorkom in Primožem Petkom, medtem ko se je Jeran uvrstil na peto, Skok pa na dvanajsto mesto. Tokrat se je odzvalo 65 šahistk in šahistov. Na junijskem turnirju je prepričljivo slavil Čepon, ki je v devetih kolih oddal le točko, pred Črepanom in Mazijem, Jeran je bil osmi, Skok pa petnajsti, sodelovalo je 77 šahistov . V skupnem seštev-' u je mednarodni mojster Leon Mazi na sedmem mestu, vendar pa je izpustil dva turnirja, tako da bo v končnem seštevku zagotovo posegel v vrh, saj je doslej zmagal že na dveh turnirjih. Solidno se drži tudi Virjan Boris Skok, ki je v skupnem seštevku na dvanajstem mestu, odigral pa je pet turnirjev. Iz bližnjega okolja je dober tudi Džemal Veskovič iz Črnega grabna, ki je v skupni razvrstitvi na enajstem mestu, vendar je odigral vse turnirje, in klubski kolega MK Janez Hribar, ki je na dvajsetem mestu, še posebej ker je manjkal na dveh turnirjih, torej se mu trenu- tno štejejo le štirje turnirji. Na vseh letošnjih turnirjih je sodelovalo kar 119 ljubiteljev šaha, ŠD Železni- čar si prizadeva, da bi na turnirje še v večji meri pritegnil najmlajše šahiste. Pokal Slovenskih železnic 2011 bodo po poletnih počitnicah nadaljevali v začetki septembra. Šahovske novice Loka pri Mengšu Na pokalu Loke 2011 je zmagal Ljubljančan Dušan Čepon z osmimi točkami pred Gregog'em Gor-škom s pol točke manj, Črepanom repa l, Va s šestimi točkami in pol, Vavpe-tičem, Ocepkom in presenetljivo Čačirom s po šestimi točkami, J. Skokom, Ivačičem in B. Skokom s po pet točkami in pol, odzvalo pa se je 34 šahistk in šahistov. Trzin Na tradicionalnem turnirju v počastitev praznika Občine_ Trzin je zmagal mojster Marjan Črepan pred Jeranom, oba sta osvojila sedem točk. Sledili so Novome-ščan Kastelic, Čepon, Velenjčan Gregor Goršek in Vavpetič s po šestimi točkami in pol, Bojan Hribar, Debevec, Ivačič, Krumpak in Brusnjak s po šestimi točkami. Udeležba je bila tudi tokrat več kot solidna, saj se je odzvalo 50 šahistk in šahistov. Komenda Občinski praznik so obeležili tudi v Komendi. Tudi na tem turnirju je slavil Črepan, ki je zbral sedem točk in pol, pred Bojanom Hribarjem in Borisom Skokom, priborila sta si šest točk in pol. Sledili so J. Skok, Čepon in Veskovič s po šestimi točkami ter Ivačič, Debevec in Velenjčan Matko s po pet točkami in pol, sodelovalo je 30 ljubiteljev šaha. Na vseh treh turnirjih so odigrali devet kol. Jože Skok SAHOVSKO DRUŠTVO domZale vabi učenke in učence na POLETNI ŠAHOVSKI TABOR V DOMŽALAH. Za koga: vsi mladi, ki želijo izboljšati svoje šahovsko znanje Kdaj: od torka, 16. avgusta, do petka, 19. avgusta 2011, od 9. do 15. ure Kje: v prostorih Šahovskega društva na Kopališki 4, Domžale Voditelja: Matej Filip in Lan Timotej Turek Program: Šahovska pravila, osnove šahovske igre od otvoritve do končnice, taktično razmišljanje, reševanje šahovskih nalog in problemov, igranje partij, igranje na uro, presenečenja ^ Za priboljšek: topla malica vsak dan v restavraciji Park, kopanje na domžalskem bazenu Pogoj udeležbe: Resno sodelovanje. Plačana prijavnina - višina pri-javnine bo odvisna od števila prijavljenih. Prijave: info@sah-domzale.si ali na tel.: 031/495-567 (Turek Lan) ali 041/625-254 (Boštjan Grošelj) Ob dnevu državnosti PRAZNIK Naj teče zdaj vino, kozarec iskri se, pijmo ga bratje, pozabimo skrbi. Za mizo sedimo, se vsi veselimo, zdravju in delu in dobremu jelu naj teče zdaj glas. Se misli vrtijo, oči nam žarijo, veselje in smeh, saj to vendar ni greh. I. Brojan, v novembru NAŠA TINA Naša Tina doma fina vsa žari in dehti, ko po opravkih zdaj hiti, urno šiba ti naprej, njena vnema nima mej. Če jo vprašaš hej, kam pa dirjaš zdaj povej, hitro ona te razume in jo brž v avto sune. Dobro ona ima srce, bere ti iz oči želje. Ko pa so dekleta mlada, pa ljubila bi se rada, naj bo lep pa še mlad, da imel bi jo pa tudi rad, končno fanta je dobila, vroče ga je poljubila in objela ga močno upam, da držalo bo. Domžale (1996), I. Brojan KAJ MI POMENI SVOBODA Ob besedi svoboda zadrhti srce, saj z njo lahko se mi izpolnijo vse skrite želje! Kaj vse ljudje za svobodo so dali, svoja mlada življenja zanjo so darovali. Za nas otroke svoboda je radost, brezskrbnost je sreča brez mej, o, da bi jo znali ceniti vselej! Domžale, 8. 2. 1984, I. Brojan DRZAVNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Ringaraja, to smo mi ^ tja se odpravimo z mešanimi občutki. Nikdar še nismo bili in zato je zanimanje toliko večje. Po začetnih zapletih je na avtobusu dobro razpoloženje. Pojemo pesmico Ringaraja, to smo mi, mladi vsi folklorniki ^ in pot nam hitro mine. Kulturni dom Laško je naš cilj. Takoj se odpravimo na pozicijsko vajo, nato pojemo sendviče in že se začne generalka. Zanimivo, zelo zanimivo, saj polovica naših otrok ne razume ne primorskih otrok in ne prekmurskih. Zelo se zabavamo. Potem pa se začnejo še zadnje priprave. Popravki oblek, kitk in nestrpnost narašča. Odhajamo na oder in trema popusti. Vse steče, odpojemo, odigramo in odplešemo tako kot znamo. Do konca imamo nekaj časa in osvežimo se na svežem zraku. Čas hitro teče in že smo na zaključku v dvorani. Vsi nastopajoči skupaj zapojemo pesmico, ki smo jo prepevali na avtobusu. Lepo je bilo. Se nekaj časa ne bomo pozabili tega srečanja. Upamo, da še kdaj pridemo. Saj mi smo pevci, plesalci in godci iz Domžal. Domžalski mladi folkloristi so uspešni že vrsto let. Kaj je skrivnost njihovega uspeha? Najlepše znajo to povedati plesalci sami. Všeč mi je, ker plešemo. Radi pojemo. Veliko nastopamo. Družimo se, igramo in zabavamo. Mi smo pa od tam doma, kjer folklora se igra. Plešemo in pojemo, godemo ter rajamo. Stare pesmi znamo vsi, čas pa hitro nam beži! Radi gledajo nas vsi, ki folklora jim leži. V Laško smo zato prišli, da bi se predstavili. Tam bilo nam je lepo, upamo, da še nam bo! Otroci iz Otroške folklorne skupine KD Domžale, skupaj z ga. Božo Bauer in vsemi, ki pomagajo in sodelujejo smo bili izredno veseli, da nam je na regijskem srečanju 15.5.2011 v Bohinju uspel enkraten nastop. Naš trud je bil poplačan in izbrani smo bili na Državno srečanje otroških folklornih skupin z naslovom Ringaraja 2011 v Laškem, dne 28.5.2011. Tja smo se odpravili sproščeni in radovedni, saj nam v vseh 11-letih delovanja to še nikdar ni uspelo. Bilo je enkratno. S še večjim ve- seljem bomo hodili na vaje in se trudili. Sedaj nas čakata še dva pomembna nastopa in sicer 25.6.2011 na prireditvi ob dnevu državnosti in 1.7.2011 na mednarodnem folklornem festivalu v Trzinu. Potem pa gremo na zaslužene počitnice in se zopet vidimo septembra. Lekarna Vir Nagrajuje Naše delo želimo izboljšati, zato nam napišite, kaj vam je pri nas všeč in kaj bi spremenili! Med prispelimi mnenji bomo julija izžrebali tri nagrajence in jih obdarili z lepimi nagradami. Ne pozabite poslati tudi vaše podatke. Lekarna Vir, Čufarjeva 23, 1230 Domžale; tel. 01/724 45 82 Delovni čas lekarne Vir je: od ponedeljka do petka: od 745 do 1915 sobota: od 745 do 1215 - 17 parkirnih mest 1 več informacij na I www.lekarnavir.si 8.rojstni dan, bo vsak obiskovalec dobil darilce. ., tO ni edini način .. * mi imamo ... Mmđ naprave ® 041/631-148 S&P d.o.g., Godič 4, Stahovica V soboto 2. 30 iz urada župana 24. JUNIJ 20II O Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS 77/2007 - UPB1, 56/08, 4/10), 2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS 16/2008, 123/08) Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, objavlja JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI Domžale za leto 2011 1. PREDMET JAVNEGA POZIVA Občina Domžale bo iz proračunskih sredstev za leto 2011 financirala projekte ohranjanja kulturne dediščine, ki se nahajajo na območju Občine Domžale, in sicer: - akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturne dediščine; - restavratorski in sanacijsko-konservatorski posegi na kulturni dediščini; - raziskovalni in publicistični projekti s področja kulturne dediščine; - nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja kulturne dediščine; - akcije in vzdrževalna dela druge kulturne dediščine lokalnega pomena, za katere je izražen širši lokalni interes; - zbiranje, urejanje in hranjenje premične kulturne dediščine. 2. POGOJI ZA PRIJAVO: Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javno povabilo: - da so fizične ali pravne osebe, ki imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov; - so lastniki oziroma upravljavci kulturne dediščine oziroma imajo dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo prijavljenega projekta; - da imajo vsebinsko in finančno opredeljen projekt; - da so pridobili mnenje pristojnega javnega zavoda, ki opravlja javno službo na področju varstva nepremične in premične dediščine (pristojni javni zavod). 3. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prijavitelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status ter priloži druge podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi: - opis projekta (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe); - predračunska vrednost projekta; - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna; - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Priloge k vlogi: - mnenje pristojnega javnega zavoda; - lastnik mora priložiti dokazilo o lastništvu-izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt, ki je predmet vloge; - upravljavec mora priložiti izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt, ki je predmet vloge IN dokazilo o pravici upravljanja; - ostali prijavitelji morajo priložiti izpisek iz zemljiške knjige ALI navesti točne parcelne številke, na katerih stoji objekt IN dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo projekta. 4. KRITERIJI Prednost pri sofinanciranju bodo imeli projekti: - glede na pomen kulturne dediščine v Občini Domžale; - glede na stopnjo ogroženosti kulturne dediščine, ki ju poda pristojni javni zavod. Pri dodelitvi sredstev bo upoštevan tudi delež drugih virov financiranja. 5. OKVIRNA VREDNOST JAVNEGA POZIVA Sredstva bodo razdeljena do okvirne vrednosti 20.000 EUR. 6. ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za prijavo je do porabe vseh razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do vključno 30. septembra 2011. 7. NAČIN ODDAJE VLOG Vloge z obrazcem, ki je sestavni del prijave, s pripisom »Za javni poziv št. 610-4/2011« lahko vložite osebno na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji iz tega javnega poziva. Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu oddaje vlog. 8. OBVEŠČANJE O IZBORU Vlagatelji bodo o izidu javnega poziva obveščeni najkasneje v roku 60 dni od prejema popolne vloge oziroma bodo v primeru dodelitve sredstev podpisane pogodbe. Župan Toni Dragar HH OBVESTILO ZA KMETOVALCE Vse kmetovalce s stalnim bivališčem na območju občine Domžale, ki imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, obveščamo, da še vedno lahko vložijo vloge za pridobitev subvencij s področja kmetijstva na podlagi Javnega razpisa za subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva v Občini Domžale za leto 2011 za naslednja ukrepa: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov Razpis je bil objavljen v glasilu Slamnik št. 5/11, 22. aprila 2011, ter na spletni strani Občine Domžale: http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/Razpisi. Rok za dostavo vlog je do porabe sredstev, vendar najkasne'e do vključno 15. 9. 2011. Dodatne informacije lahko dobite po tel.: 01/721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. Občina Domžale Oddelek za finance in gospodarstvo O Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) je na svojih spletnih straneh http://www. mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_za-poslovanje/stipendije/ objavilo javni poziv za dodelitev državne štipendije. javi poziv za dodelitve državnih štipendij za šolsko/študijsko LETO 2011/2012 Na zgoraj omenjenih straneh lahko dobite informacije, kdo so upravičenci do državnih štipendije, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do štipendij (splošni in materialni pogoji) in višina štipendije. Iz javnega razpisa so razvidne informacije o štipendiranju študija v tujini, obveznosti štipendista, zahtevana dokumentacija in druge pomembne informacije. Javni poziv bo objavljen tudi na spletnih straneh CSD Domžale, in sicer na http://www.csd-domzale.com/. Javni poziv lahko prebere tudi na oglasni deski CSD Domžale, Ljubljanska 70. Želimo vam prijetne počitnice. Mali oglasi Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. V TRZINU prodamo skladiščne in pisarniške prostore v izmeri 247 m2, cena 1390 €/m2+DDV. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel: 040/414-141 Ugodni TAXI prevozi ! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale-letališče Brnik (15 EUR). http://www.taxikamnik.si. baltazArs E. Stanković s.p., 124 421 Pot 27. julija 3,1241 Kamnik. Tel.: 031/713- Inštrukcije matematike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. Urbanija in Partner d.n.o., Škrjančevo 4a, 1235 Radomlje. Tel.: 040/168-454 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p., Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840 NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149 RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel.: 040/268-090 RAČUNOVODSKE in KNJIGOVODSKE storitve za S.P. in D.O.O. SIMONA ŠIMENC s.p., Finžgarjeva 12, 1233 Dob. Tel.:041/943-743 POZOR Previdnost pri uporabi bankomatov je vsekakor na mestu je sodelovala pri odstranitvi le-te in vodi nadaljnjo kriminalistično preiskavo. Policisti po naših informacijah nadaljujejo z zbiranjem obvestil in bodo o svojih ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo. Zanimivo je tudi dejstvo, da zaradi dovršene tehnologije skimming naprav banke takih naprav ne odkrijejo tudi v tednu dni, kar se je zgodilo tudi v domžalskem primeru. Na NLB-ju so pojasnili, da je bankomat, kjer je bila nameščena skimming naprava, na tej lokaciji zelo frekventen, zato so o najdeni napravi začeli nemudoma obveščati vse imetnike kartic, ki so opravili transakcije na navedenem bankomatu, zlorab z naslova nameščene skimming naprave pa zaenkrat niso zabeležili. Previdnost torej nikakor ne bo odveč, seveda pa drži tudi to, da so tovrstne naprave nam praktično nevidne. Zato je najboljša preventiva pogostejša menjava PIN kode, kar pomeni sicer nekaj več dela za nas, vendar pa bodo naše transakcije s kartico bolj varne. Izogibajte pa se pisanju PIN kode na vašo kartico, še bolj pa temu, da bi imeli v denarnici poleg bančne kartice hkrati še listek s PIN kodo. Janez Stibrič Nedavno so tudi v naši občini na bankomatih zabeležili nedovoljene naprave za kraje podatkov z bančnih kartic, tako imenovane Natečaj za najboljšo samozaložniško knjigo z letnico 2010 Revija Mentor razpisuje na-tečajza najboljšo leposlovno knjigo, izdano v samozaložbi, z letnico 2010. Najboljši avtor bo dobil za nagrado grafiko akademskega slikarja Karla Pečka, ki jo bo revija podelila na sklepnem delu Festivala mlade literature Urška oktobra 2011 v Slovenj Gradcu. Natečaj je namenjen vsem avtorjem, ki so lani sami izdali pesniško zbirko ali prozno ali dramsko besedilo, napisano v slovenščini, in so sami plačali zanjo stroške ali so del stroškov za tisk dobili s pomočjo sponzorjev. Knjige (en izvod) je treba poslati na naslov JSKD, revija Mentor, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, do 30. avgusta 2011. Rezultati bodo znani do začetka oktobra, objavljeni pa bodo na spletni strani www.revija-mentor.si. Knjige bo izbirala dvočlanska žirija, v kateri bosta pisatelj in dramatik Goran Gluvić ter urednica Mentorja Dragica Breskvar. skimming naprave. Naprava je vgrajena v prostor, kamor uporabnik vstavi kartico. S pomočjo tako pridobljenih podatkov pa je mogoče izdelati kopijo bančne kartice in kaj sledi temu, ni težko napovedati. O najdbi skimming naprave pri Mercator centru v Domžalah je bila obveščena tudi policija, ki OBČINA DOMžALE IN sLOVENsKA VOJsKA vabita na KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE ob Dnevu državnosti, ki bo v nedeljo, 26. junija 2011, ob 15. uri v Arboretumu Volčji potok. V primeru dežja koncert odpade. Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v juliju 2011 NAZIV PRODAJALCA PRODAJNI ARTIKLI DNEVI PRODAJE ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje mleko iz mlekomata 24 ur na dan SRČEK D.O.O., Lukovica vse vrste kruha in peciva ter vse vrste piškotov in testenin torki, srede, petki, sobote GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje salame, klobase, šunke, pršut ipd. sobote LOBODA ŠTEFI, Domžale vse vrste zelenjave petki, sobote VI-JA d.o.o., Žalec sveče četrtki, petki in sobote KLEMENC KATARINA s.p., Litija trajnice, enoletnice, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domači šopki rož, jagodičje, nasadi v manjših posodah sobote SVETEK FRANC, Ljubljana vse vrste zelenjave, sadje, kislo zelje, repa in kisle glave torki, srede, petki, sobote HAUPTMAN MARTIN, Šmartno pri Litiji različne vrste zelenjave sobote ERKLAVEC VALENTIN, Domžale različne vrste zelenjave torki, srede, petki, sobote SAŠO ŽALJEC s.p., Domžale sveče: nagrobne, elektronske nagrobne, dišeče in dekorativne petki, sobote BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Kamnik zelenjavne in okrasne sadike, semena in plodovi vsi dnevi PETERKA BREDA, Domžale pletenine lastne proizvodnje torki, sobote S^MMIK 24. JUNIJ 20II občinski svet občine domžale 31 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 57. letu starosti za vedno zapustil dobri mož in brat Franc Celestina Slamnikarske 2 v Domžalah Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Žena Milena ter sestra Angela z družino Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil. V SPOMIN Boštjan Klopčič 15. junija so minila tri leta, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Pogrešamo te, Boštjan. Vsi tvoji ZAHVALA v 82. letu starosti je zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Fani Cedilnik iz Domžal, Miklošičeva 1E Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem, sosedom in vsem neimenovanim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se govornici društva MD Jesenski cvet, g. župniku, cvetličarni Omers in pogrebni službi Vrbančič za lep pogreb. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. 13. junija 2011 smo se poslovili od dragega moža, očija, tasta, dedija in brata Franca Skoka upokojenega soboslikarja in pleskarja z Rodice Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Vsi njegovi Življenje je kakor reka. Včasih veselo žubori. Včasih umirjeno valovi. Toda pride čas, ko se izteče. V SPOMIN Pogrešamo vaju. Vsi vajini. V teh dneh mineva deset let odkar nas je zapustil dragi mož in oče ter sin Letos je tudi dvajset let, od kar smo ti zadnjič segli v roko, dragi mož, tast in stari ata ter pradedek Marjan Hafner Jože Hafner Naslednja številka glasila slamnik izide v petek, 15. julija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v sreda, 6. julija 2011, do 12. ure. prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 78. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast Janez Jožef Šraj po domače Centralski Janez iz Volčjega Potoka 2 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in sveče ter nam izrekli sožalja. Hvala g. župniku Janezu Jarcu za lepo opravljeno zadnje slovo in pogrebnemu zavodu Vrb ančič Domžale. Žalujoči: žena Betka, sin Vito z družino, vnuka Martin in Miha, pravnukJan, sestri Mihaela in Marjeta z družinama ter drugo sorodstvo Maj 2011 Dom je prazen in otožen, ker vaju več med nami ni! V SPOMIN V tem letu mineva 10 let od slovesa ljube mami Preteklo bo tudi štiri leta, odkar se je poslovil naš dragi ati Veronike Srša r« Martin Srša Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN 26. maja nas je v 50. letu starosti zapustil Vladimir Jerman, ml. 1961-2011 s Količevega Z ljubeznijo se ga spominjamo in ga pogrešamo. Vsi njegovi Hvala vsem, ki ste ju ohranili v lepem spominu, jima prižigate svečke in v mislih nanju postojite ob njunem grobu. Sin Martin, Irena, Lara, Žan in sorodniki. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil naš dragi Frane Ložar avtoprevoznik v pokoju iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za tolažilne besede, izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo reševalni skupini iz Domžal, osebju UKC Ljubljana in vsem, ki ste poskrbeli za lep poslovilni obred; g. župnik dr. Andrej Marko Poznič, Andrej Vrbančič, latej Primožič in pevci, Damjan Tomažin in trobilci. resamo ga vsi njegovi: žena Mara, sinovi Stojan, Andrej in Primož z družinami Kako boli, ko od bolezni usihajo moči, veš le ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta Frančiška Nemec roj. Kordin iz Podrečja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče ter svete maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Banku za dolgoletno zdravljenje, njegovi med. sestri Jožici in patronažni sestri Dragici. Hvala g. župniku Juretu Frležu, pevcem, Društvu upokc ' ter pogrebni službi Vrbančič za lep pogreb. upokojencev Vir Vsi njeni 26Ne P7po i S^. policije ZBlb HLADNO) vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji KOREN (sveže svetlo^ Z dihala, R ramena, A roke, K dlani Û t maščoba, olje CVET (MOKRO) Y pljuča, O prsi, želodec, D jetra A LIST ogljikovi hidrati TOPLO) srce, krvni obtok, arterije, hrbet ivme PLOD beljakovii HLADNO prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji koren SVEŽE svetlo) Z kolki, p ledvice, ^ mehur maščoba, olje CVET t (mokro) J' spolni O organi, D sečevod A ogljikovi hidrati LIST O (TOP® G stegna, E vene N J beljakovine PLOD Z HLADNO) }M E sklepi, kolena, H|j M kosti, koža Hi L V J sol, korenina, W A gomolji ? KORENINA Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 NASVETI, KI VAM OLAJŠAJO NAKUP ... O^DO PONUDBA GOSPODINJSKIH APARATOV IN BELE TEHNIKE VELJA OD 3. 6. DO 31. 7. 2011. 1100 prihranka Kombiniran hladilnik Candy CFM 1800 E volumen hladilnij del 222 l, volumen zamrzovalni del 78 l, letna poraba energije 266 kW, energijski razred A+, dim.: v/š/g: 185 x 60 x 60 cm Redna cena: 499,90 EUR 90 I EUR 5. junij 2011 Tiije referendumi trikrat PROTI V nedeljo, 5. junija 2011, smo volivci in volivke tudi na območju občine Domžale glasovali o treh referendumih, in sicer: • Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju • Zakonu o preprečevanju dela na črno • Noveli zakona o arhivih Rezultati: 10. okraj: Del občine Domžale, občini Lukovica in Moravče vpisanih v volilni imenik 22.758 glasovalo s potrdilom 0 skupaj volivcev 22.758 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: po volilnem imeniku glasovalo 9.737 število oddanih glasovnic 9.736 neveljavne glasovnice 51 ZA je glasovalo 2.539 I je glasovalo 7.146 Zakon o preprečevanju dela na črno po volilnem imeniku glasovalo število oddanih glasovnic neveljavne glasovnice ZA je glasovalo PROTI je glasovalo 42,78 % 0,52 % 26,22 % 73,78 % DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena. Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo. NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO. BUTAN ^ BUTAN PLIN JP nn hiša prijazne energije Novela zakona o arhivih po volilnem imeniku glasovalo število oddanih glasovnic neveljavne glasovnice ZA je glasovalo PROTI je glasovalo 11. okraj: Del občine Domžale, občini M vpisanih v volilni imenik glasovalo s potrdilom skupaj volivcev po volilnem imeniku glasovalo 41,32 % število oddanih glasovnic neveljavne glasovnice ZA je glasovalo PROTI je glasovalo Zakon o preprečevanju dela na črno po volilnem imeniku glasovalo število oddanih glasovnic neveljavne glasovnice ZA je glasovalo PROTI je glasovalo Novela zakona o arhivih po volilnem imeniku glasovalo število oddanih glasovnic neveljavne glasovnice ZA je glasovalo PROTI je glasovalo 9.732 42,76 % 9.732 78 0,80 % 2.109 21,85 % 7.545 78,15 % 9.729 42,75 % 9.729 183 1,88 % 2.685 28,13 % 6.861 71,87 n Trzin 21.390 0 21.390 n zavarovanju: 8.839 8.839 39 0,44 % 3.062 34,80 % 5.738 65,20 % 8.828 41,27 % 8.827 80 0,91 % 2.632 30,09 % 6.115 69,91 % 8.818 41,22 % 8.817 183 2,08 % 2.816 32,62 % 5.818 67,38 % V. V. SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN ga prejemajo vsa gosrodínjstva brezplačno. • v.D. odgovorne uREDNícE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, KATARiNA KARLOVŠEK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTORiCA NATAŠA V. JERiČ • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠiČ TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT. PRiDRŽUJEMO Si PRAViCO, V SKLADU S TEMELJNiMi iZHODiŠČi GLASiLA SLAMNiK, DO KRAJŠANJA PRiSPEVKOV. EUR