NIKOLA PASIC. I
Predvčerajšnjim skoraj še gospodar Politične situacije danes pa že izidejo po vseh listih sveta njegovi nekrologi. In v tej nenadnosti odhoda iz aktivnega političnega življenja v smrt je tudi vzrok, da javnost še ne more z vso objektivnostjo Presoditi političnega dela Nikole Pasica, temveč da moti jasno sodbo strankarska pripadnost.
Ampak naj bo sodba kakršnakoli, v eni tofcki se strinja sodba vseh, da bo namreč zgodovinar moral razlikovati dve dobi v Pašičevem življenju. Njegovo vstajajočo dobo, ki je dosegla zenit kon-°®in svetovne vojne in njegovo padajočo dobo po vojni. Najprej o njegovi prvi dobi.
Peter, Putnik, Pašič, Pobeditelji, ti &irje P srbske vere v težkih vojnih časih, so najsijajnejši odznak velikih zaslug, ki si jih je pridobil Nikola Pašič za svoj narod. če je l)il Peter simbol srbskega patriotiz.tna in v eni volji združenega srbskega naroda, če je bil Putnik simbol odlične vojaške sposobnosti srbskega naroda in njegove slavne armade, po-
je bil Pasic simbol spretno srbske Politike, zunanje in notranje, ki je dala
Podlago za srbske zmage in za veliko delo ujedinjenia vseh Jugoslovanov. Združitev vseh teh treh velikih vrlin, harmonija vseh teh treh odrešujočih simbolov je dala zmago, je dala ono veliko Pobedo, ki je zaključila dobo nesvobode.
In zato bo Pašičevo ime večno združeno z zmagami srbskega naroda in zato bo večno zapisano v zgodovini našega uje-dinjenja.
Zgodovinske in neoporekljive so zasluge Nikole Pašiča za srbski narod. Pred več ko 50 leti, ko se je Srbija koma j osvobodila turškega jarma, je začel mladi inženir Nikola Pašič svojo pot v javnost. Prožet od modernih idej je posveti! vse svoje delo boju i& ustavne pravice naroda. Težak in nevaren je bil ta boj in krvave vstaje so ga spremljale in več ko enkrat je v.rgla nad moč Obrenovičev Pašiča v ječo. Toda ni omagal v boju Pašič, pa naj je moral uživati trdi kruh izganca ali pa je bival v domovini. Oprt na srbski narod je vzdržal boj in končno izvojeval tudi popolno zmago. Srbski narod je dobil svoje ustavne svobodščine in po zunanji svobodi je dobil tudi svojo notranjo. S tem pa mu je bila dana tudi možnost napredka in zopet je zasluga Pašiča, da je srbski narod to možnost tako dobro uporabil. Iz časov turškega fevdalizma je prepeljal Pašič srbski narod v moderno kulturno življenje, iz časov absolutizma ga je privedel v demokratične dobe. In to je največja zasluga Pašiča in v tej dobi so njegove zasluge največje.
Šele vsled tega Pašičevega dela pa je mogla postati Srbija jugoslovanski Piemont. Ko je videl narod v Južni Srbiji, kako srečno napredujejo njegovi bratje v svobodni Srbiji in kako silno je njegovo trpljenje pod turško nadvlado, tedaj je paralela ustvarila srbski iredentizem in dala srbskemu narodu oni elan, ki je zadivil v obeh balkanskih vojnah ves kulturni svet.
Tedaj pa je pokazal Nikola Pašič še drugo svojo veliko sposobnost. Ni bil samo odličen vodnik naroda v notranji politiki, temveč prav tako tudi v zunanji. Od vseh strani se je skušalo Srbijo oslepariti za sadove njenega orožja, toda Pa-
šič je bil na mestu in prva faza ujedi-njenja je bila zmagovito zaključena.
In prišla je ona druga in najtežja doba, ko je hotela Avstro-Ogrska pogaziti Srbijo. Utrujen od dveh vojn je bil srbski nared, nadmočen je bil sovražnik in končno je prišel še usodepolni sunek iz zaledja. Vendar pa je vzdržal srbski narod to dobo in končno izšel z blestečo zmago iz vojne in dopolnil predzadnje poglavje jugoslovanskega naroda — njegovo ujedinjenje. Na čelu vse te orjaške borbe pa je bil ministrski predsednik — Nikola Pašič.
Na zenitu je bila tedaj slava Nikole Pašiča, toda njegovo delo še ni bilo dovršeno. Ustanovljena je bila velika država, ki pa še ni bila urejena. In sivolasi Pašič, ki je dal predvojni Srbiji svobodomiselno ustavo, je hotel dati tudi Jugoslaviji ustavo, ki ji bo zajamčila trden obstoj. To je bil namen Vidovdanske ustave in samo s tega stališča je tudi presojati delo Nikole Pašiča.
S sprejemom ustave je bilo delo Nikole Pašiča dovršeno in s ponosom je mogel tedaj zaklicati sivi jugoslovenski premier, da je svoje delo dovršil in da ga je dovršil dobro. S ponosom pa so mogli
govoriti tudi njegovi strankarski tovariši, da ni nobene stranke, ki bi toliko storila za osvobojenje in ujedinjenje jugoslovanskega naroda ko Pašičeva radikalna strauka. Zakaj njegova je biia radikalna stranka in sicer v vsakem pogledu. Niso pretiravali oni, ki so dejali, da je radikalna stranka — Nikola Pašič.
V tem pa je tudi vzrok, da se je pričela ona druga doba Pašiča, o kateri moramo tudi govoriti, pa čeprav vemo, da ima vso upravičenost pregovor, ki pravi: de mortuis nil nisi bene.
Naravnost legendarna bi bila veličina Nikole Pašiča, če bi se umaknil iz političnega življenja, ko je dovršil tudi svoje zadnje delo, ko je dal državi ustavo. Nihče se ne bi mogel primerjati ž njim in čisto zlato bi bila aureola, ki jo je zgradil okoli Pašiča njegov nared. Toda ljubezen do rodbine, ljubezen do prijateljev je bila kriva, da je Pašič ostal sredi politične borbe v času, ki ga ni več razumel. Odtod pa tudi njegove napake, odtod vse tisto, kar je zatemnilo sijaj njegove večerne zarje.
Ampak tudi v teh časih je pokazal Pašič v nasprotju z vso svojo okolico širo-kogrudnost, ki je lastna le velikim lju-
dem. Nikdar ni bil Pašič strasten ali ozkosrčen političen nasprotnik, nikdar ni bil on tisti, ki se je skušal z nasiljem sebi pridobiti pristašev. To je bilo prihranjeno onim, ki so živeli od Pašičevi-milosti. In ta lepa lastnost je pridobila Pašiču simpatije tudi v zadnjih časih in dokazala, da v njem še vedno živi državnik velikega formata. .
Neizbrisne zasluge si je pridobil Nikola Pašič za srbski narod in zato bo srbski narod vedno s hvaležnostjo v sroti izgovarjal njegovo ime. Toda tudi jugoslovanski nared se bo s hvaležnostjo in ponosom spominjal Nikole Pašiča, zakaj bil je zvest sin naroda in državnik najodličnejših sposobnosti.
Večna slava spominu Nikole Pašiča!
Iz življenja Nikole Pašiča.
MLADA LETA.
Nikola Pašič je bil rojen letu 1845. v 2a-ječaru kot sin trgovca Pera Pašiča. Njegovi pradedje so se naselili pred kakimi tremi stoletji iz Macedonije v zaječarsko okolico.
Osnovno šolo je dovršil v Zaječaru, gimnazijo pa je študiral v Negotinu, Zaje5a.ru Ib Kragujevcu, ker je bila v Beogradu tedaj še turška posadka. Po končani srednji šoli se je vpisal na tehnični oddelek beograjske visoke ' šole, odkoder ga je poslala vlada kot izvrstnega dijaka 1. 1868. v Ziirich, kjer je položil inženjerski izpit.
| Tedaj se je nahajalo v Švici mnogo političnih emigrantov iz vse Evropa, zlasti iz Rusije. Mladi Srbi so se hitro navdušili za njih , svobodoljubne ideje. Tu se je Pašič spoznal tudi z znamenitim ruskimi revoluciona.reeni Bakuninom, od katerega pa se je v nazorih razlikoval v tem, da je bil mnenja, da je treba najprej nacionalne revolucije in nato šele socialne.
Domov se je Pašič vrnil 1. 1879. in sprejel službo kot inženjer v ministrstvi* javnih zgradb. V Srbiji je tedaj vladala silna reakcija. Reakcionarna ustava iz 1. 1869. je ovirala vsnko javno politično življenje. Radi tega so pričeli Pašič in ostali mladi ljudje, v Šviei izobraženi, borbo proti reakciji in predvsem proti reakcionarni ustavi.
PASIC- POLITIK.
V domovini se je Pašič pridružil takoj idejnemu gibanju, ki ga je vodil Svetozar Markovič. Markovič je ustanovil list >RadniW, ' katerem je ostro napadal režim in zbiral okoli sebe mladino in jo navdajal z idejami svobode in socialnih reform. Po Maikovičevi smrti sta stopila na čelo mladinskega pokreta Pašič in Pera Todorovič, ki je ustanovil list »Rad«. Glasilo tega pokreta je vsled preganjanja večkrat menjalo svoj naslov: »Javnost«, »Glas javnosti«, Drugi in tretji »Glas javnosti«, »Osvobojenje«.
Ko je 1. 1875. izbruhnil upor v Hercegovini, je Pašič nabral mnogo prispevkov sa dobrovoljce in jim jih je nesel osebno v Hercegovino. V času njegovega bivanja v Hercegovini so zmagali pristaši njegovega pokreta pri občinskih volitvah v Kragujevcu in tedaj razvili v znamenje svoje zmage rdečo zastavo z napisom »Samouprava«. Oblast je vse njegove voditelje, ki jih je nazivala »ko-munce« zaprla, nakar je Pašič sam vodil nadalje ves pokret in izdajanje časopisov.
Radikalna ideja je počasi prehajala v n« rod. Pokret se je širil in noaitelji radikalizma so >si pričeli pridobivali zaupanje naroda. Dne 1. novembra 1878. so prišli prvič radikalni predstavniki v skupščino. Poleg Nikole Pašiča so bili izvoljeni še Adam Boror savl.jevid, Milija Milovanovič, Dimitrije Kalif in Rajko Tasič. Radikalna stranka se je psri-čela uveljavljati.
V tej skupščini je bilo delo nenormalno. Vladali so reakcionar«, ki niso vodili računov o narodnih potrebah in željah. Nevoljn naroda je neprestano rastla. Čutila se je močna potreba, da se osnuje nova »trpka, ki bi dala narodu energijo. L. 1880. se je osnoval klub radikalnih poslancev pod predsedni-štvom Nikole Pašiča in od tedaj je pričel dobivati ta pokret velevažen značaj b programom, ki je pozneje služil kot temelj st ranite
Pasameina številka Di* 1 —
»EV. 278.	V	LJUBLJANI,	s..,o,a, 11. flecertra 1920.	»'
NARODNI DNEVNIK
r, f~~~~  neodvisen političen h S L H ^koptai M M vmSaJa, — Oglasi po tarife, j
: i,-r pesnik*.	;	UREDNIŠTVO:	j	vpiatatjem	naj	M	prilo«	mamka
SSM&* »BEG0BC1CEVA ULICA STE?. IS. j	a	odgovor,
i	rS«	*	TELEFON	STfiV. 552.	prt	poMmin	tak.	uradu	Rev.	13.688.
la »T-, Din	mAVHMTVOs	KONGRESNI TS« RTE V. 8.	       -__~
PAŠIČ VODITELJ RADIKALNE STRANKE.
Novo glasilo radikalne stranke »Samouprava« je priobčila dne 8. januarja 1881. s podpisom Nikole Pašiča program Narodne Radikalne Stranke: »da bi delo radikalnih poslancev in njihova smer bila pod narodno kontrolo:. V tem programu se poleg proklu-miranja ideje o notranjem blagostanju in svobodi, državni neodvisnosti in ujedinjenju vseh Srbov v eno državo, dostavljajo kot glavne naloge: izprememba ustave, reforme administracije, financ, prosvete in vojske, osnovanje zveze balkanskih narodov, zakar naj se doseže sporazum z Bolgarijo in s Črno goro; razširitev osebnih in lastninskih pravic, svoboda tiska in besede. Istega leta je bil Pašič izvoljen na zborovanju radikalne stranke v Kragujevcu za predsednika ravnokar osnovanega Stalnega glavnega odbora radikalne stranke.
Od tega časa dalje prične pokret radikalne Iranke dobivati svojo določeno obliko in -.tališče do vladarja in reakcionarnih vlasto-'tHScev. Kralj Milan je čutil opasnost in je mzpisal od 1. 1880. do 1882 trikrat volitve in pri vseh treh jolitvah je ljudstvo poslalo v sknpščino iste radikalne poslance, ki so imeli /a seboj neomajno narodne množice.
PASIC V PREGNANSTVU.
L. 1883 je izbruhnila znamenita Timoška usta ja, ki jo je povzročilo odvzemanje orožja, ki ga je imel narod po vojnah od 1. 1876 do 1878. Ta ustaja ni bilo delo radikalne stran-kes nego le posledica neznosnega pritiska na ljudstvo. Radikalni voditelji, ki so se ravno tedaj pripravljali na večjo akcijo v narodu, so bili vsi aretirani razen Pašiča, ki je bil tedaj zaposlen pri gradnji mostu med Beogradom in Zemunom. Ko je zvedel za usodo ovojih tovarišev, je prešel v Zemun, na av--Uroo grška tla. Imel je namero, da odide preko Avstrije v Bolgarijo in odtod v svoj volilni okraj — v središče ustaje. Pašič je res dospel do Kule. dve uri daleč od srbske meje, toda v tem času je bila ustaja že zadušena.
Radi te ustaje, do katere je prišlo le radi pritiska in kot protest proti upravi, ki je nalagala narodu le dolžnosti, ni pa mu dala aikakih pravic, je preki sod v Zaječaru obsodil 94 oseb na smrt in 1200'oseb na robijo. Med obsojenimi na smrt so bili tudi glavni radikalni prvaki: Pašič, Pera To-dorbvlč in Raša Miloševič.
V emigraciji je ostal Pašid dve leti. Ko je bil kralj Milan pod pritiskom javnega mnenja, zlasti ruskega, prisiljen, da pomilosti radikalne prvake iz Glavnega odbora, je pomilostil samo one, ki jih je imel v rokah. Izjema je bil le Pašič, ki se je mogel mirno vrniti v Srbijo šele po abdikaciji kralja Milana 1. 1889. Ta vrnitev Pašiča je-bila pravi triumf.
Po padcu Grujičevega kabineta je Pašič ta (Udi morala v narodu. Vsi so bili prepričani O neaigurnostl rei;ma, ki ni imel navo-la sž zeboj. Tedaj se je pripetilo neknl neverjetnega. Kralj Milan je obiskal v kaze-matah beograjske trdnjave Pero Todoroviča in ga prosil, naj posreduje in pomiri radikalno stranko z njim.
ŠEF VLADE.
Ko se je Pašič vrnil v domovino je radi-Italna stranka žela največje uspehe in dobila pri volitvah v izredno narodno skupščino skoro vse mandate.	.
Pašič je bil izvoljen v Beogradu m je po-•rta! predaednik narodne skupščine. Tedaj se je uvedel zakon o svobodnem tisku, občinski in- okrožni samoupravi, znižanju volilnega cenzusa, odpravi smrtne kazni za politične *k)6ince itd.
Po pravcu Grujičevega kobineta je l asi e »snoval svoj kabinet dne 11. februarja in pri-Irial sebi ministrstvo notranjih zadev, kasneje prevzel ministrstvo financ ter je spremljal istega leta kralja Aleksandra Obrenovica v Petrograd k rusRemu carju Aleksandru lil. Ta obisk je postavil temeljni kamen radikalne politike in od tedaj se je pričela Srbija v svoji zunanji politiki naslanjati, edino le aa Rusijo in na njene zaveznike.
Aleksander Obrenovič je 1. 1893. izvedel liržavoi udar, odstranil regentstvo in prevzel sam oblast v svoje roke. Pošič ni hotel tedaj prevzeti soodgovornosti pri odstranjevanju aameetništva in je tako prišlo do noyega radikalnega kabineta Laze Dokiča, ki ga jo PaSič sam nasvetoval kralju kot najbolj primerno osebo. Pri ponovnih volitvah dobe radikali zopet ogromno večino, za predsednika
dva pr rii'elj;i; zunanjih zadev in javnih del. V kcc.Iierska vbdi ob priliki aneksije Eosne 1. 19C8. je prevzel ministrstvo javnih del, leta 1909 pa je prevzel predsedstvo koalirane ra-dikalnc-samostalske vlade. Istega leta je bil imenovan za državnega svetnika in nato za predsednika Državnega sveta.
PAŠIČ V BALKANSKI IN SVETOVNI VOJNI
Epoha, ki je sijajno kronala vse dosedanje Pašičevo delo, pa je epoha balkanske in svetovne vojne. To je čas, ki nam je še živo v spominu.
V tem č«su je Srbija osvobodila Macedoni- | jo, odbila bolgarski napad 1. 1913., se junaško j borila z Avstrijo v svetovni vojni, v tem času ! je srbski narod nastopi! grozno potovanje skozi Albanijo in pod vodstvom Nikole Pa- j šiča je pričel srbski narod odločilno biiko leta 1918 na solunski fronti, ki se je končala
z osvobojenjem vseh Jugoslovanov.
V novi državi je bil Pašič še dvakrat ministrski predsednik in sicer v razdobju 1. januarja 1921. do 27. julija 1924 in od 6. novembra 1924. do 15. aprila 1926. Zadnje veliko delo Pašičevo je sporazum s Hrvati.
Boj za Pašičevo nasledstvo.
Beograd, 11. dec. Včeraj popoldne se je počasi začela polegati prva zmeda, ki jo je v vseh političnih krogih povzročila nepričakovana vest o smrti Nikole Pašiča. Vsi politični krogi so začeli ugibati, kake naj se reši pravkar nastala politična kriza ter vrzel, ki je nastala v radikalni stranki zaradi smrti Pašiča. V obeh smereh se že opaža formiranje in grupiranje ljudi in vsi hite, da ne bi bili od številnih tekmecev potisnjeni v ozadje.
Pri radikalih se je že začelo razpravljati o vprašanju, kako naj se uredi vodstvo radikalne stranke po Pašičevi smrti. Takoj je bilo videti, da pri radikalih v tem pogledu ni enotnosti in da se bo dosedanja razdvojenost še povečala. Po vsem izgleda, da se bedo razvili veliki in ostri boji za osebo, ki naj na vrhu radikalne stranke zamenja pokojnega Nikolo Pašiča.
Dosedanja Pašičeva okolica dela z vso energijo na to, da 'bi postavila za načelnika radikalne stranke in kluba dosedanjega predsednika narodne skupščine Marka Trifkoviča. Druga skupina radikalov, tkvz. centrumaši, delajo na to, da pride na Pašičevo mesto Nikola Uzunovič, kateremu je radikalna stranka dolžna zahvalo za njegov lojalni nastop napram Pašiču o priliki zadnje krize.'Saj je samo zato, da ne oškoduje strankarskih interesov in ne razžali Pašičeve občutljivosti, opustil vsako politično akcijo in se odločil, da se umakne v ozadje. Temu je dal viden dokaz s tem, da je vrnil mandat in odklonil sestavo take vlade, ki bi bila proti težnjam, nameram in proti političnemu stališču g. Pašiča.
V tbeli radikalnih atrujaVi mislijo najbolj na Uzuuoviča in Marka Trifkoviča, ker smatrajo ta dva za najprimernejši osel i, ki bi nadaljevali Pašičevo delo in vzeli v svoje roke usodo radikalne stranke. Onadva sta tudi edina od -onili starih radikalov, ki so vodili ljuto borbo, kakršno je bilo treba svoj cas voditi v Srbiji,
ko je prišla radikalna stranka do svojega polnega izraza.
Za Aco Stanojeviča mislijo, da je prestar za tako vlogo. Razen tega pa prebiva on že dolgo časa izven Beograda in se aktivno ne udeležuje političnega dela, tako da nima več tistega spoznanja in tiste rutine, ki je potrebna načelniku tako velike stranke.
Kakor se iz vsega vidi, se v radikalni stranki pripravlja za vodstvo stranke boj, ki bo jako hud.
Kar se tiče političnega monienta, ki je nastal z zadnjo krizo, se tu jasno začr-tavata dve naziranji radikalskih struj. Pašičeva skupina stoji na stališču, da se mora kriza rešiti v prid Marku Trifko-viču, med tem ko se vsi drugi potegujejo za povratek Uzunoviča z delovno vlado koalicije s HSS. Ta naj bi bila sestavljena po priliki tako, kakor je to Štefan Radič priporočal na dvoru.
Značilno je, da se pri radikalih že pojavlja bojazen, da ne bi v stranki v prav kratkem prišlo do večjih nesoglasij, ki bi utegnila dovesti do tega, da stranka razpade in da se tako zruši oni politični položaj, ki ga je stranka dosedaj .imela. Pašičevi ljudje obžalujejo Pašičevo smrt in naglašajo, da je on edini še mogel s svojo avtoriteto stranko utrditi in ojačiti. Ako bi radikalna stranka sedaj razpadla, bi to, kakor pravijo oni, pomenilo tudi oslabitev države na zunaj. Pašičevci hočejo lia ta način pokazati na vse mogoče škodljive posledice Pašičeve smrti in bi radi kolikor mogoče pevdarili njegovo osebnost in veličino njegove izgube za radikalno stranko.
Radikal9ki cerrtrum pa smatra, da »i-
tuacija za radikale ni take težka, ako pašičevci odnehajo od svoje akcije, ki so jo dozdaj vodili in s katero so, kakor zatrjujejo centrumaši, največ povzročili, da je stari Pašič tako nepričakovano hitro umrl.
Koncentracijska vlada naj izvede svobodne volitve.
Zanimivo je tudi stališče, ki se je pojavilo v vrstah Demokratske zajednice. Ta je včeraj naglašala, da je situacija tako težka, da je odveč vsak poskus, še nadalje vzdrževati delo današnje narodne skupščine, ki je bila izvoljena z bajoneti in s kopiti pušk. V krogih Demokratske zajednice menijo, da država nima nobenega interesa, ustvarjati ugodnejšo situacijo za radikalno stranko, ki je obremenjena s silne težkimi obtožbami. Z obnovitvijo radikalne'vlade reševati radikalno stranko bi pomenile napraviti še en obroč okrog strohnelega soda. Saj ta stranka ne more niti sebe ohraniti kaj šele, da bi ohranila državo. V Demokratski zajednici mislijo, da bi bil sedaj naj-
„a  __________ ,	boljši	izliod	ta,	da	sc	arelira	na	narod,
-ikupš&ine je bil zopet izvoljen Nikola Pašič. j voUtve pa na: bi uvedla vlada, v kateri Ker se je izkazala potreba, da je Srbija	^	zastopane	stranke Davidoviča,
bolje zastopana na ruskem dvoru je odšel PaSič za poslanika v Petrograd. Na pritisk bivšega kralja Milana je bil razrešen te dolžnosti. Kralj Milan se je tedaj vrnil v Srbijo, ko je bil leta 1884. izvršen v Beogradu atentat Krivde za ta atentat je bil obtožen Nikola PaSič. Radikali so bili postavljeni izven zakona, proglašeno je bilo obsedno stanje m [»eki sod. Mnogo radikalov je bilo tedaj aretiranih To je bila prilika, da se reakcija osvobodi svojih neprijateljev. Aretiran je bil tudi Nikola Pašič, ki je odsedel ravnokar devet mesecev v ječi radi žaljenja kralja Milana. Komaj je bil prost, že je bil med prvimi, Vi *8o jih ponovno aretirali. Radi ruske intervencije jo bil osojen le na pet let ječe, pod
Radiča, dr. Spaha, dr. Korošca ter radikali v celoti ali ena njihovih frakcij. De-mokratje smatrajo, da bi bila takšna rešitev situacije najbolj naravna Ta vlada bi imela rešiti težke naloge in bi po izvršenih volitvah bila najsposobnejša spraviti ped streho državni proračun. Nekaj časa bi seveda prej morala delati s proračunskimi dvanajstinami. Med tem
pa bi dobro proučila pripravljeni predlog proračuna za prihodnje leto in v njem izvedla potrebne prihranke in redukcije.
Za Uzunoviča misli Demokratska za-jednica, da njegova kandidatura ne ustreza duhu časa, ker v taki situaciji, kakor je danes, je treba drugačne roke. Uzu-novič je napravil sicer dosti uslug, toda pokazal se je preveč neodločnega in preveč strankarskega politika,
V vrstah HSS stoje popolnoma na stališču, kakor ga je označil Štefan Radič pri svoji avdienci na dvom, t. 1., da bi bila najprimernejša rešitev, če se sestavi vlada, v kateri bi .bila zastopana vsa tri plemena. Ta vlada bi izvršila najnujnejše posle, ki so sedaj pred parlamentom. Pote in pa bi bila ta vlada dolžna pripraviti svobodne volitve, iz katerih bi potem izšla vlada, ki bi bila sposobna za rešitev vseh težkih vprašanj, pred katerimi stoji naša država.
Vse te tendence, ki se pojavljajo že sedaj, ko je Pašič še na mrtvaškem odru, kažejo, da si politično življenje ne bo dalo sugerirati nikakih sentimentalnih momentov. Zato se lahko zanesljivo reče, da bodo v kratkem sledili znatni in važni dogoki v našem političnem življenju.
poslal iz Varšave predsedniku vlade Uzunoviču naslednjo brzojavko: »Prosim Vašo Ekscelenco, da blagovolite sprejeti najiskrenejše sožalje poljske vlade ob
SOŽALJA TUJIH VLAD.
, Beograd, 11. dec. Sinoči ob 8. je dospel pogojeni, da ae mu zapor oprosti, ako pro- j v Beograd iz Washingtona radiogram, v »tovoljno zapusti Srbijo.	.	|	katerem	ameriška vlada izraža sožalje. ,
Pašfč se je mogel vrniti v domovino. Selo Rd-	bU	,odposian včeraj dopol- 1 ob smrti Nikole Pašiča, enega največjih
^ 3*»,.h™.,,,.»
w>pet daroval narodu novo ustavo in uvedel Beograd, 11. dec. Včeraj so pričele i Slovencev, katerega smrt je izzvala vell--	flifitpm	in	Sil Pašič takoj iz- pjjjjajati }z inozemstva brzojavke, s ka- ! ko žalost v celi Vaši državi.
. . . .	—1=	TJoSi*« Berl.n^ n dec Vsi berlinski listi ob-
širno pišejo o Pašičevi smrti in povdar-jajo njegove velike zasluge. Vsi so edini v tem, da je bil Pašič izreden pojav. Brez dvoma je bil velik diplomat in največji srbski državnik.
g njo dvodomni sistem, je bil Pašič takoj volien za senatorja. Toda ne za dolgo, čeprav so uživali senatorji jx> ustavi do smrti čast, kajti kralj sam je naglo ukinil to ustavo.
V majako revolucijo 1. 1903, s katero so se aopet vrnili na srbski prestol Karadjordje-vičl. ie bila ponovno uvedena ustava iz leta 1888, ki je bila ena najsvobodnejših v vsej Rrropi
Leta 1604. je vstopil Pašič v Grujičev kabinet kot minister notranjih zadev, 1.1904 pa je osnoval lasten kabinet, v katerem je obdržal
terimi se izraža sožalje ob smrti Pašiča. Dospel je med drugimi telegram iz Berna, da angleški zunanji minister Chamberlain naproša našega poslanika v Bernu Jovanoviča, naj izrazi predsedniku vlade Uzunoviču sožalje ob smrti velikega državnika Nikole Pašiča.
Beograd, 11. dec. Maršal Pilsudski je
PRIPRAVE ZA POGREB.
Beograd, 11. dec. Včeraj popoldne se je sestal k seji ožji glavni odbor radikalne. stranke, da se dogo vori o pogrebu svojega voditelja in šefa stranke. Med sejo so odšli Marko Trifkovič, Aca Stanojevič in Ljuba Zivkovič poselit rodbino pokojnika, da se domenijo glede pogreba.
Glavni odbor je brzojavno obvestil vse oblastne odbore stranke o smrti Pašičevi in jih pozval, da obveste svoje organizacije in se dogovore, da odpošljejo de-putacije k pogrebu ali da obdrže keme-morativna zborovanja. Govore, da bo pri pogrebu govorilo okrog 30 govornikov.
Beograil, 11. dec. Izdelan je že razpored za pogreb Nikole Pašiča. Pogreb bo v nedeljo dopoldne. Iz razporeda se vidi, kakšne različne funkcije je opravljal Nikola Pašič. Med drugimi je bil* narodni poslanec, nosilec reda Karagjor-gjeve zve<zde 1. stopnje, minister zunanjih del, ministrski predsednik, predsednik Narodne skupščine, predsednik Državnega sveta, pooblaščeni minister »na strani«, predsednik beograjske občine itd.
Začetek pogrebnih svečanosti bo tvoril opelo v saborni cerkvi, ki ga bo opravil patriarh Dimitrije. On bo imel hkrati tudi govor. Za njim bo govoril predsednik skupščine in potem predsednik vlade. Krsto bodo prenesli iz cerkve na lafeto. Na potu do novega pokopališča se bo sprevod ustavil na Terazijah in pa pred hišo, kjer je veliko let stanoval Nikola Pašič. Tu bo govoril predsednik '<* beograjske občine. Na razpotju ulic Kralja Milana in Miloša Velikega bodo govorili zastopniki parlamentarnih klubov. Potem bo krsta prepeljana na pokopališče, kjer se bo po kratkem govoru spustila v grobnico. Vojska bo ob tej priliki v počaščenje izstrelila salvo,
SOŽALJE KRALJA ALEKSANDRA.
Beograd, 10. decembra. Ob pol ene je prišel v Pašičevo stanovanje kralj v spremstvu princa Pavla. Kralj in princ Pf.vle sta izrazila Pašičevi rodbini sožalje. Kralj je stopil nato v sobo, RJer Je
loial PaSiA tur oftlal pvi mrLvtu_‘U nlolČ^
kakih 10 minut. Končno mu je poljubil roko, pozdravil gospo Pašičevo in. okolico ter odšel.
ZADNJI TRENUTKI.
Beograd, 10. dec. Sinoči je bil Pašič v krogu svoje rodbine. Bil je zelo dobro razpoložen. Po večerji je prišel k njemu g. Kojič in se z njim razgovarjal. Nato ga je obiskal minister dvora in mu sporočil vest, ki je Pašiča silno razburila. Kmalu nato je postalo Pašiču slabo m se je onesvestil. Poklicali so zdravnike, ki so ugotovili, da mu je počila žila v mozgu in da se je kri razlila. Takoj, ko je kralj zvedel o Pašičevem stanju, je poslal svoje osebne zdravnike, ki so skupno z drugimi skušali rešiti življenje Pašiču. Teda vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Pašič je prišel zjutraj še k sebi, nato pa je padel v agonijo in ob 8.17 izdihnil svojo dušo.
Med prvimi, ki sta obiskala mrtvo telo Pašiča sta bila Jankovič in Svetozar Pri-bičevič. Skoraj pa so prišli kropit tudi vsi diplomatski zastopniki in nato tudi N. Vel. kralj.
ZADNJI RAZGOVOR.
Beograd, 10. decembra. Sinoči ob pol 9. do 9. je imel Pašič svoj zadnji razgovor. Posetil ga je bil minister dvora Jankovič, ki se je razgovarjal s Pašičem o vseh aktualnih vprašanjih. Med razgovorom je bil Pašič dobro razpoložen, po odhodu ministra pa se je nenadoma onesvestil. Zadnji, ki je govoril ž njim pred njegovo smrtjo je bil dr. Kojič.
1	ŽALOST	V BEOGRADU.
Beograd, 11. dec. Ob 8. je prišel v stanovanje pokojnega Pašiča prota in pred-sftdnik duhovnega sodišča Mihajlo popo-vtčIn izrazil rodbini sožalje m izvršil mrtvaški obred pri odru.
J Sinoči so bila v znak žalosti zaprta vsa ■ gledališča, kinemai°8ra^> varieteji >n | druga zabavišča.
ZANIMIVA POSLEDICA PAŠIČBVE SMRTI.
Beograd, 11. dec. Zanimivo je, da je I na vest o smrti Nikole Pašiča včeraj obo-! lelo več starčkov, ki so bili Pašičevi to-I variši in vrstniki.
Dr. V. Kukovec:
Da ne bs pahujšanja!
Opažam nekaj časa v »Jutru« opazke, ki so po kvaliteti značaja mariborskega dopis- . nika dovolj ožigosane kot slamorezne. Ker , bodo se domnevno ob predstoječih volitvah ponavljale, bi jih za nazaj in za naprej označil glede njih vrednosti za splošno politično moralo. Ne kot odgovor piscu, ampak kot dolz- j no pojasnilo1 oni javnosti, ki gleda na stvar m ne na obliko. »Jutro« bi namreč rado glede moje osebe, ki sem trenutno neaktiven in nikomur ne dajem povoda, da se me boji, cikalo na neko mojo nedioslednost, ali nehvaležnost nasproti skupini okoli sebe. Slicu-jem se na dokumente, ki jih v nobeni stvari ne pogrešam, iz katerih je razvidno, da sem jaz sporazumno s svojimi dotedanjimi aktivnimi sodelavci, po volitvah 1. 1923. krenil na pot iskanja solidnejših temeljev našega javnega življenja, nego sem ga mogel videti v delovanju sodobnih strank. Moja vloga je bila vsa zadnja leta bolj anketna, služeča sploš-nosti, nikakor pa ne moji osebi, ki si nikake vloge ne želim. Moja zamisel je bila v polnem skladu z dr. Žerjavom, ki mi pred 3 leti v pismu, ki ga hranim piše, naj se jaz le umaknem, da bode on mogel situacijo popra-praviti, kateri želji vstreči mi je bila prava slast. Leto dni pozneje sem mogel dr. Kodermana s pismom, katerega prepis hranim, obvestiti o daljnjem razvoju moje miselnosti, da se strankarskemu delu umaknem, pridržim si pa konstantno četudi neobvezno na vse
strani svariti pred napakami in poživljati pozitivno delo z migljaji za one, ki so dobre volje, da se jih poslužijo ali jih zavrnejo.
Ko je bilo pred letom dni v krogu mojih dolgoletnih javnih sodelavcev v pretresu vprašanje preorientacije, do katere pa naknadno ni prišlo, obrazložil sem dr. Kramerju in A. Ribnikarju v redakcijski sobi »Jutra«, da odobravam iz .stališča moje koncentracijske ideologije, če moji bivši' sotrudni-ki zaradi rešitve naše inteligence iz. preteče izolacije krenejo na desno, izgovoril sem si pa za sebe pot na levo iz zelo načelnih razlogov in sicer iz terena državno pravnih ko-zerij na socijalno polje, ki je bilo .od nekdaj moje. Ce je danes, ko mi je »Jutro« zaradi udeležbe na Kmečkem shodu na Moti v hiši Sokola Joška Raijha vrata pokazalo, da naj grem, moja svoboda še popolnejša, nima, tudi danes moje stališče nič osebnega in mi je blagor naroda najvišji zakon in si naj nikdo ne drzne meni zaradi tega pretiti. Grof Miroslav Kulmer je te dni povedal, da je izmed vseh ministrov naše vlade v polpretekli dobi Ivan Pucelj edini, ki brez obzi-■rov na dnevne politične dogodke zasleduje pozitiven cilj in ve, kaj ima storiti, Kulmer jo nesumljiv patrijot in ne more biti niti za mene nedosledno, če podpiram socijalno delo tega našega rojaka kmeta Puclja, ki ga kmetje obožujejo, kar je tem umestnejše, ker je gospoda izgubila kompas.
bodo rešeni tudi kriminalno, če bo sploh prišlo tako daleč. Nihče pa jih ne more rešiti moralno, kajti moralno so že obsojeni. S takimi tipi, kakor jih je razkrinkal anketni odbor, ne more občevati noben pošten človek
več, pa če jim vsi parlamenti izreko svoje zaupnice. Višji in močnejši kakoir vse parlamentarne stranke in vsa sodišča je moralni čut naroda. Če pa je zrušena tudi morala naroda, izpregovore svojo sodbo — drugi.
Dr. Emil Stefanovič:
Civis romanus sum!
Obsodba.
V Beogradu se je latentna kriza, na kateri boleha naša država menda že, odkar obstoja, zopet razvila v akutno krizo. Prebodov iz latentne krize v razne oblike akutnosti je naša javnost že tako vajena, da se tudi za akutne krize skoro nihče drugi ne meni več mnogo kakor samo ta ali oni ministrski kandidat. Sedanja akutna kriza pa vseeno zasluži nekaj vež pozornosti kakor njene prednice, ker se da ba§ ra sedanje krize spoznati pravi značaj splošne bolezni, na kateri trpi naša država že od svojega obstoja naprej.
Mi smo imeli akutne krize izrečno strankarskega značaja.^ Take krize doživljajo vse parlamentarne države in zato te vrste krize še zdaleka niso znak obolelosti države. Imeli smo tudi krize državnopravnega značaja, a tudi te niso prehude. Anglija je klasičen primer, kako se dajo take krize izlečiti. Hudo pa je, če stresa državo moralna kriza. Take krize so najbolj nevarne in moralna defektnost je tista bolezen, na kateri trpimo danes Huda je ta beseda, ampak enkrat je le treba stvar označiti s pravim imenom.
pJe<i	meseci so se pojavile v Beo-
gradu težke obtožbe proti sinu ministrskega predsednika Radetu Pašiču. Obtožbe so se tikale stvari, o katerih je že leta in leta govoril ves Beograd, govorila je vsa srbska in
zavedaj	M
kompetentni sodni forum. V javnosti so se širile tudi razne govorice o premnogih nečednih poslih leh in onih ministrov in strankarskih veljakov, a nikdar se ni zganila nobena sila, ki bi bila napravila raznim aferam temeljit konec! Razne stranke v parlamentu so molčale, na itak redke tozadevne interpelacije se raznih ministrom sploh ni zljubilo odgovarjati in vse je zopet živelo lepo in mirno dalje. Lopovi so uganjali svoje lopovščine naprej, ljudje pa so mirno brali prav pogosto časopisne vesti o korupciji in mirno spali... Ali je to moralna defektnost ali ni? Moralna defektnost zlasti onih ljudi, ki so imeli in še imajo znatno moč v rokah.
Proti korupciji v državi so sklicale nekatere stranke znani protikorupcijski shod v Ljubljani. Napovedanih je bilo sicer še več takih shodov, a ostalo je žalibog le pri ljubljanskem. To je značilno za dobo in za razmere, v katerih živimo. Vendar pa se je začela končno tudi le v parlamentu pod pritiskom javnosti nekoliko energičnejša akcija proti korupcijonistom, zlasti od hrvaške strani. Akcija je rodila uspeh, da se je sestavil posebni anketni odbor, ki je vse umazano
perilo pošteno pral. Največ tega perila je bilo zaznamovanega z začetnicami R. P.
Izsleditve in ugotovitve anketnega odbora so bile strahovite. Posebno porazne so bile izjave g. Milinove, udove po ravnatelju beo-gradske podružnice »Slavenske banke« g. dr. Milinu. O izjavi g. Milinove pred anketnim odborom je naš list obširno poročal. Preiskavi pred anketnim odborom se je pridružila še interpelacija poslanca Vasilija Trbiča, ki sc jo objavile zagrebške »Novosti« v celoti. Stvari, ki jih tam našteva g. Trbič, bi povsod spravile na zatožno klop ali obdolženca ali pa interpelanta.
Pri nas pa ne slišimo nič o zatožni klopi ne za enega ne za drugega, ampak čudom čudo slišimo le o veliki parlamentarni pomožni akciji na korist oseb, ki so obdolžene najdrznejših korupcijskih činov in celo nameravanega ropa draguljev rodbine pokojnega dr. Ves,niča!
Celo človek z omajano moralo bi pričakoval, da bodo tako težke obdolžitve sodu končno le izbile dno in da pride za -krivce vendar enkrat zasluženo plačilo. A namesto pla-Eila — prihaja obramba. In sicer prihaja obramba iz vrst onih, ki bi bili v prvi vrsti dolžni čuvati javno moralo, to je iz vrst parlamentarcev!
To je znak težke moralne bolezni. A - še
težji znak te bolezni je to, da i»e tudi jav-
nost ne dvigne, kakor bi se dvignila povsod, kjer je še zdrava. Umazane afere so imeli tudi na Češkem. Tam je krivcem tatiček Ma-saryk pošteno navil ušesa. Afer je vse polno tudi v Avstriji in baš sedaj so jih polni vsi listi, a najmanj, kax se zgodi v Avstriji, je to, da morajo lopovi v Ameriko, če se hočejo rešiti. Pri nas pa rešuje krivce narodni zastop, rešuje jih parlament oziroma jih vsaj skuša rešiti njegova večina in javnioist molži!
Ali ni to že »moral insanity«? Ali ni to neozdravljiva moralna kuga celega naroda?
Nočemo raziskavati, odkod izvira ta bolezen. Mi samo ugotavljamo, da je kuga tukaj in da naše narodno telo nima več moči, da se ji pošteno upre. In to je zlo, na katerem trpi država že vsa leta, odkar obstoji in to je edina kriza.
Vse drugo, kar se danes ugiblje o krizi, je postranskega pomena. Bistvo sedanjo krizo je borba med moralo in korupcijo in žalostno je, da vsi znaki govore za zmago lopov-luka.
Varajo pa se korupcijonisti, če mislijo, da jih more rešiti parlament ali pa tudi sodišče. Politično jih pač lahko reši, pio visi verjetnosti
Po našem osvobojenju se je razvilo v naši slovenski javnosti v glavnem dvoje naziranj .o pojmovanju nacijonalizma. Prvo, posebno v krogih srednje inteligence razvito pojmovanje, odgovarja onemu našemu splošnemu razpoloženju v bivži Avstriji, ki je našlo svoj najbolj adekvaten izraz v stremljenju in ideologiji nacijonalnih revolucijonarcev, borcev proti habsburškemu imperijalizmu, ki je bil tako ozko zvezan z germanizacijo naših pokrajin
To prvo naziranje je danes brez dvoma po-grešno, kajti manjka mu podlaga, ki je po zrušitvi dvojne monarhije odpadla že sama po sebi; manjka mu pa tudi vsaka stvarna nujnost. To pojmovanje je imelo v Avstriji svoj raison d’Stre v svojem končnem stremljenju, ki je težilo po vstvaritvi nacijonalne svobode v suvereni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je danes tu, živi in se razvija.
Cilj akcije, izvirajoče iz tega naziranja, je danes dosežen, toda pojmovanje samo je bilo vkoreninjerio v dušah starih borcev tako globoko, da se ga niso mogli osvoboditi tudi še po tej veliki vstvaritvi svojih stremljenj. Ker pa sedaj niso več imeli prejšnje podlage in nujnosti, so si skušali poiskati novo in so jo našli v posledicah trpljenja, ki so ga pretrpeli poedinci in celota v bivši Avstriji v borbi proti imperializmu in germanizaciji. Zato je nacionalna akcija naše omladine, in tistih, katere je preganjala stara Avstrija, danes bolj revanša za preteklost kakor nujnost za bodočnost.
Taka revanžna akcija, izvajana post festum, je že eo ipso negativna; pomeni samo brez-potrebno tratenje energije, ki bi se dala s pridom porabiti na drugem bolj unosnem področju; je pa često tudi skrajno krivična, ker zadeva pretežno tiste, ki so bili pri preganjanju našega naroda v prejšnji državi ali nedolžni ali pa le slepo orodje v rokah močnejših, katerim so morali vršiti naloženo službo, če so si hoteli ohraniti osebno eksistenco.
Po vsem tem je docela jasno, da je tako čustveno naziranje kratkovidno in nezdravo, da nima pozitivnega cilja in da je v interesu našega današnjega gospodujočega položaja v lastni svobodni državi, da se temeljito revidira in usmeri v realnejšo in času in kraju odgovarjajočo, pozitivno nacijonalno politiko. Da se po tem ne stremi, oziroma da se ni stremelo in da se ni to zgodilo, je v prvi vrsti krivo t-o, da je tako nacijonalno naziranje bilo v korist neki naši stranki, ki je z izkoriščanjem tega naziranja stvarjala sebi in svo-
ji strankarsko-osebni politiki potreben kontingent pristašev in volilcev.
Ta stranka je SDS. Ona je bila tista, ki je to naziranje ne samo podpirala nego tudi pospeševala; prvič za to, da je s tem slepila nacijonalno javnost, drugič pa, da je akcijo te javnosti izkoriščala kot zunanji pritisk na naše Nemce, kadar je hotela izsiliti iz njili kake materijelne dobrine, bodisi za stranko kot tako, bodisi za poedince. To nam jasno in glasno dokazujejo neštete »naeiionalizacije« industrijskih in sličnih gospodarskih podjetij, pri' katerih je ta stranka na furtimaški način okradla razne Nemce za njihove delnice, da jih jim je pozneje zopet prodala,; seveda z ogromnim, včasih večstoprocentnim dobičkom. S temi ogromnimi dobički se je potem finansirala akcija stranke; finansirala so se razna strankina podjetja in vstvaril se je sedanji ogromni tisk, ki je skoro zadušil vsako svobodno besedo, ki slučajno ni pogodu par ljudem, ki so v stranki absolutni in neomejeni gospodarji.
Krah Slavenske banke je samo ena epizoda med številnimi enakimi in podobnimi. V tej banki se je pod krinko nacijonalizma, jugo-slovenstva itd. kopičil denar ubogega naroda, da ga je potem politika izvoljenih izkoristila v namene, ki so imeli le redkokdaj opravka z resničnim nacijonalizmom in jugoslovanstvom. Čudovita je samo silna kratkovidnost večine naših, v splošnem res idealnih, nacijonalnih krogov, ki jih vsi ti slučaji in jasni dokazi niso izpametovali in jim odprli oči, da bi spoznali kako klavrna in sramotna je vloga, ki jo igrajo.
Drugo naziranje o pojmovanju nacijonalizma ima svojo podlago v zavesti, da smo člani svobodne nacionalne države, ki je naša; da je naša vojska; da je naš monarh in da so naše vse oblasti od naj višje do najnižje. Ta nacijonalizent je zavest ponosa, ki je sličen onemu, ki navdaja svobodnega kmeta ob pogledu na svojo razvijajočo se kmetijo. To, edino to pojmovanje je produkt zdravega razuma, ljubezni do države in stremljenja po gespodaski ureditvi in socijalni pravičnosti. To pojmovanje ne pozna nasilnosti; pozna samo resno in težko delo.
Kdor je čustven se bo navduševal za prvi nacijonalizem, kdor je trezen in prevdaren se bo oklenil drugega! Trdno sem prepričan, da je bilo zablod o pojmovanju nacijonalizma že čez glavo dovolj. Dvignimo že enkrat svoje glave, dvignimo jih s ponosom, kakor je to storil rimski državljan, ko je izrekel ponosne besede: »Civis Romanus sumi«
SPOMENICA.	i
Zahteve učiteljstva ljubljanskih obrtno-na-1 daljevalnih šol, izražene v resoluciji, ki jo je t dne 26. novembra t. 1. izročila deputacija g.
1 vladnemu komisarju kot predstavniku mestne občine in obenem predsedniku šolskega . odbora, niso dosegle tistega uspeha, ki ga je j bilo upravičeno pričakovati.
ie učiteljstvo na ponovnem sestanku dne 30. novembra po vsestranskem prevdar-ku, zlasti uvažajoč važnost bližajoče se 50-( letnice obrtno nadaljevalnega šolstva, storilo solidaren sklep, da pozove mestno občino k decidirani pismeni izjavi na vsa šolska vodstva, je-li voljna brez pridržka zagotoviti redno nakazovanje mesečnih honorarjev v smislu stavljene resolucije, kakor tudi brez pridržka pristati na ostale točke te resolucije.	I
Zavedajoč se velike moralne odgovornosti ! ukinitve pouka, hoče učiteljstvo storiti vse, da bi ne padla nanj niti senca krivde za tak obžalovanja vreden korak, ki bi predvsem težko oškodoval naš obrtni naraščaj.	j
Mestna občina je z dekretom otvorila letošnje šolsko leto na obrtno-nadaljevalnih šolah in je s tem prevzela tudi vso odgovornost za njih vzdrževanje.
Učiteljstvo je na svojem zadnjem sestanku sklenilo, da daje znesthi občini potreben rok v pomislek. Ta rok pote£e nepreklicno dne 15. decembra t. 1., do katerega dne ima mestna občina dovolj prilike, da si zagotovi potreben kredit,
V slučaju, da do poteka tega roka mestna občina ne bi dala zahtevanih garancij, bo smatralo učiteljstvo to kot odpoved pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah ter bo takoj in solidarno izvajalo konsekvence.
V Ljubljani, dne 4. decembra 1926.
Pooblaščenci učiteljstva obrtno-nadaljevalnih šol:
Anton Seme, s. r., Josip Ambrožič, e. r., Franc Mlakar s. r., Vil. Mazi, s. r. Albin Smole s. r.
■■■■■■■■■■■■—IW—■■■■—
Do božiča znižane cene!
Zimske suknje in druga oblačila nudi v največji izbiri
J. M A 6 E K, LJUBLJANA,
ALEKSANDROVA CESTA 6TEV. 12.
Ch. Lucieto:	g
Spomini francoskega vojnega detektiva.
5. poglavje.
V boju z nemškimi podmomiki.
Lahko si predstavljate osuplost moštev nemških podmoirnikov, ki so bili navajeni potapljati ladje brez vsakega obrambnega sredstva, če so se znašli naenkrat pred strahovito oboroženo tovorno ladjo.
Podmorski čoln se nič hudega sluteč bliža ladji, katero hoče uničiti. Moštvo stoji na krovu podmomika, topničarji so pri svojih 77 ali 88 tam topovih.
Naenkrat se odpTetjo stranske stene tovorne ladje, ■prikažejo se topovi in iz njih se v trenutku vsuje toča granat na krov podnvornika ter ga uniči.
Brez usmiljenja si sledijo granate, druga za drugo, zadevajoč svoj cilj in kmalu se začne podmornik nagibati kot pijanec. Slednjič se prevrne in izgine na dno morja k svojim žrtvam.
Vsak podmornik, ki se nahaja v tako kritičnem položaju, 'ima samo eno možnost, da se reši in ta je, če se sam potopi. Seveda če je bil v stanu to storiti!
Skoraj v vseh slučajih so bili moštvo in štab na krovu in niso imeli časa zbežati v notranjost in izginiti. Tako je bil v večini slučajev podmornik žrtev svoje predrznosti. To je trajalo toliko časa, dokler nemški admiralat ni izvedel, da obtsojajo te morske pasti. In bile so mu dolgo časa neznane.
Toda prišel je dan, ko se je enemu podmorniku posrečilo, da je ušel taki pasti in se je ves zbit le s težavo zavlekel v svoje pristanišče. Tu je moštvo pripovedovalo o nesreči, ki 'jih je zadela.
Nemški admiralat je seveda že prej bil opazil, da vsak dan izginja vedno več podmornikov in ni dvomil, da iso zavezniki vzrok, da podmorniki tako skrivnostno izginjajo, šele tedaj pa so Nemci spoznali nevarnost tega novega uničevalnega sredstva.
V podmorskih lukah v Zeebruggeju in Ostendu se je meštva najprvo polotila groza, potem pa jeza in Nemci so hladno izjavljali, da je vojna pomorskih pasti barbarska in proti vsem pravilom vojne med civiliziranimi narodi.*
Teda »Q-Boats« so kljub tenvu vozili po morju ob vsakem vremenu in še bolj strogo nadzirali velike morske ceste, čeprav na njih ni bilo več nemških ped-mornikov.
Ti so namreč od sedaj naprej smatrali vsako trgovsko ladjo za sumljivo. Saj se je lahko za vsako navidez miroljubno tovorno ladjo skrivala past.
Nemci so bili prisiljeni, popolnoma spremeniti svoje metode pomorske vojne.
Kapetani podmornikov, katerim ni bilo več mogoče ustavljati zavezniške in nevtralne ladje in jih potem potapljati, bodisi s pomočjo topov ali posebnih
* Med tem ko so sami uničevala vse ladje brez ozira na narodnost in ceJo torpedirali bolniške ladje, natovorjene z ranjenci, vozeče pod zastavo Rdečega križa.. (Op, prev.)
bomb, so dobili povelja, da potapljajo s torpedom vsako ladjo, ki jo srečajo, ne da bi ji to poprej javili.
Razen tega jim je nemški admiralat prepovedal približati se na površju vode na ta način torpediranim ladjam.
Boj je torej dobival, kot vidimo, divji značaj, Id se ne da zanikati K sreči za nas se je kmalu spremenil v boj spretnosti, ki ga je usoda zabmila v našo korist.
Kljub pomanjkanju hrane v Nemčiji, ki je nastalo vsled blokade zaveznikov, so dobivala moštva neonskih podmorskih čolnov boljšo hrano kot drugi mornarji. Toda manjkalo jim je marsičesa, predvsem sveže hrane, mila in duhana.
Kar jim je pa manjkalo, so dobivali v izobilju na nevtralnih ali zavezniških ladjah, ki so jih oplenili, predno so jih potopili.
Prepoved pleniti je bila zanje naravnost nesreča, kajti na ta način so bili ob dclbiček, na katerega so računali in ki jih je že sam spodbujal k njih težkemu poslu
Zadeva zanje ni bila več (zanimiva in nekateri izmed njih so to kratkomalo povedali svojim oficirjem. Zaman so jim ti razlagali, da bo vsak trenutek v nevarnosti, da naletijo na kak >Q-Boat«, med tem ko »o mislili, da imajo opraviti z navadno trgovsko ladjo in da gre zanje pri vsakem takem srečanju na življenje in smrt.
Na tako razlago so moštva odgovarjala, da je stvar oficirjev in ne njih, da spoznajo, ali je kakšna ladja past ali ne.	(Dalje,	prih.)
Dnevne vest!
VOZOVI ZA SAMOMORILCE.
Predvčerajšnjim ponoči se je brzovlak iz ) Ljubljane zadel v Vrhpolju v neki tovorni ! vlak, ki je stal na postaji. Udarec je bil ta- i ko silen, da je nekoliko potnikov vsled sun- ! ka omedlelo. Razen potniških vagonov br-zovlaka je bilo še približno deset tovornih vagonov tako poškodovanih, da so jih umaknili iz prometa. Po dveh urah je brzovlak nadaljeval pot do Beograd in srečno dospel — do postaje Jankovci. Tu se mu zopet pripeti nezgoda. Ko je bil vlak še v polnem diru, je skočilo iz tira troje vagonov, potnikom pa, ki so sedeli v njih, so se obrnila Čreva. Vlak je nazadnje dospel v Beograd, toda napol prazen. Mnogi potniki so v skrbeh za svoje življenje zapustili v Jankovciih vlak, najeli kočije in se odpeljali do Zemuna* od tu pa s čolnom v Beograd.
Dočakali bomo še čas, ko se bodo po naših železnicah vozili samo potniki s samomorilnim namenom. (»Politika«.)
— »Uradni list« št. 112. z dne 7. decembra pTioučuje zakon o izrednih kreditih k preračunu za leto 1926-27, navodila za izvrševanje pravilnika o poštnem avtomobilnem prometu v kraljevini SHS in Tazpis o odpravljanju domačega blaga čez tuja ozemlja po čl. 100 carinskega zakona.
4,— Mestni odbor Narodne radikalne stranke t Ljubljani je imel sinoči žalno sejo. — Predsednik dr. Vladimir Ravnihar je ob navzočnosti polnoštevilno zbranih članov Mestnega odbora govoril pokojnemu šefu stranke Nikoli N. Pašiču globoko občuteno posmrt-nico. Zajedno se je poslala v Beograd sožalna brzojavka. Pri pogrebnih svečanostih zastopa Mestni odbor delegat Niko Zupanič, minister n. r.
— Znamenje časa. V Karlovcu bodo prodani tekom tega meseca na dražbah predmeti, ki so bili zarubljeni okoli 200 industrijcem, trgovem in obrtnikom radi davčnih zaostankov.
— »Dinarski dan«. Jugoslovenska Matica je prejela še sledeče prispevke, nabrane o priliki »Dinarskega dne«: Janko Kokalj, šolski upravitelj, Poljane nad Škofjo Loko, zbirka Din 160, Kolo jugoslovanskih sester, Dravograd Din 130, Meščanska in osnovna šola v Dol. Lendavi Din 691.20, učiteljstvo na Uncu Din 36, šolska mladina Studenec-Ig Din 122, IV. razred osn. šole Studenec-Ig Din 85.50, Osnovna šola Svečine Din 100, Fr. Pečar, šolski upravitelj, Rateče, zbirka Din 166.50. — Nadalje je prejela Matica še sledeče darove: Zbirka v gostilni Blas v Sv. Barbari v Halozah Din 162, vesela družba v Artičah pri Brežicah Din 10, dr. J. Amejc, zbirka, Škofja Loka Din 15. — Jugoslovenska Matica se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. .Obenem prosi vse prireditelje »dinarskega dne«, da ji radi končnega obračuna nakažejo vse na- • brane svote.	j
— Naši amerikanski rojaki zopet za naše poplavljence! Uprava lista »Glas Naroda« v j Newyorku je zopet nabrala med našimi ame- : rikanskimi rojaki znekes 145.17 dolarjev v j korist poplavljencem v Sloveniji in je to svo-to kot četrto zbirko izročila v čeku Ljubljanskemu oblastnemu odboru Rdečega križa, ki se za velikodušni dar v imenu poplavljencev prisrčno zahvaljuje.
— Prepovedan list. Poštni debit je odtegnjen v Chicagu izhajajočemu komunističnemu listu »Delavec«.
— Dolga pravda. Meseca maja 1924 je »Jutro« v dveh člankih nagromadilo vse polno žalitev na dr. Vladimirja Ravniharja. Imenuje ga. »politična pilpogačtea, individuj« itd. G. dr. Ravnihar je vložil dve tožbi, nakar je obdolženi urednik »Jutra« nastopil obširen dokaz resnice. Postopanje se je vršilo po starem tiskovnem zakonu ter je urednik stal pod obtožbo zanemarjenja uredniške paznosti, ker pisca dotičnih člankov ni hotel izdati. Toži-telj dr. Ravnihar je predložil sodišču proti dokazu resnice protidokaz z navedbo mnogih prič in dokumentov. S sodbo od 5. junija 1925 je sodišče obtoženega urednika 3poznalo krivim ter ga obsodilo na 500 dinarjev globe. Pr-oti tej sodbi se je urednik pritožil na deželno sodišče v Ljubljani. Na vzklicni razpravi pa je njegov zagovornik g. dr. Knaflič vzklic umaknil. Ker pa je bila ta zadeva združena Se z neko drugo zadevo in je sodišče v tej poslednji zadevi prvo sodbo razveljavilo, je bila nova razprava dne 3. t. m. pred okrajnim sodiščem. Okrajno sodišče je izreklo tako sodbo kakor v prvič. Tako je končala ta dolgotrajna pravda po dveh letih in pol. Brez dvoma je ena izmed dobrot novega tiskovnega zakona, ki zahteva naglo razpravljanje in pospešno postopanje. Toži tel j dobi naglo zadoščenje ko je zadeva še v živem spominu javnosti. Pod starim zakonom pa se je mnogo grešilo s tem, da so se žalitve spravljale v svet, urednik se je skril za uredniško tajnost, zavlekel zadevo do neskončnosti in ko je bila že cela stvar malodane pozabljena, je odnesel malenkostno kazen zaradi zanemarjenja uredniške dolžnosti. Dočim jfe obrekovalec trenotno svoj namen dosegel, je bilo zadoščenje, ki je je dobil tožitelj po tako dolgem času, le problematične vrednosti. Da je to hibo prejšnjega tiskovnega zakona popravil novi zakon, je brez dvoma njegova prednost.
— »Cerclo franfais« (francoski krožek) v Mariboru bo priredil v nedeljo, dne 12. decembra, v Vesni, družabni večer, ki ga bo počastil s svojo navzočnostjo gospod A. Bois-sier, francoski konzul v Zagrebu. Spored prireditve je tale: 1. Dve fracoski pesmi iz 18. stoletja, ki jih bo pek k lutnji gospodična V. Rudolfova; 2. predavanje gospoda R. Martela, profesorja za francosko literaturo na ljubljanski univerzi, o pisateljici G. Sand in njeni dobi, 8 projekcijskimi slikami; 3. šaljivi prizori, ki jih je sestavil in jih bo igral gospod H. Furrer, podpredsednik francoskega krožka. Potem sledi čajanka in prosta zabava. Odbor se nadeja, da se bodo odzvali člani dru-
štva v prav velikem številu temu vabilu; dobrodošli pa so vsi, tudi nečlani, ki bi radi poslušali pristno francosko besedo. Vstopnina je 5 Din; kdor ostane pri čajanki plača 10 dinarjev za čaj in pecivo. Začetek ob pol petih popoldne.
— Zavod za socialno-higiensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje mesto kvalificirane učiteljice gospodinjstva II. ali III. kategorije drž. uradnikov. Natančneje je razvidno iz »Uradnega lista«.
— Železniški promet, tako potniški kot tovorni, je na vseh naših progah zopet vzpostavljen. Vlaki vozijo normalno.
— Iz zdravniške službe. Dr. Slavko Grum je imenovan za zdravnika pripravnika v splošni bolnici v Ljubljani. — Dr. Albina Rozman je imenovana za zdravnico pripravnico v splošni bolnici v Mariboru.
— Pri poštni hranilnici v Ljubljani so imenovani za računovodje poštni pripravniki: Leo Engelman, Zmagoslav Porekar in Mihael Zajc ter poštne pripravnice: Irma Balog, Ana Bricelj, Karolina Apih, Marija Fabjančič, Ludmila Jančigaj, Marija Prijatelj, Berta Muc, Emilija Leskovic, Cecilija Pristav, Frančiška Puc, Gabriela Janežič, Ljudmila Juvančič, Albina Vrajc, Olga Žilič, Josipina Žlajpah, Ivana Polc Slava Zupančič, Marija Oblak in Pavla Prelesnik.
— Žita v Parizu. »European Press« poroča, da se mudi bivša cesarica Žita te dni v Parizu. Njeno bivanje v Parizu ni političnega značaja. Baje gre samo za ureditev znane zadeve radi prodaje kronskih dragocenosti. Vse-kako pa ni izključeno da napravi Žita tudi obisk na Quai-u d’ Orsay.
— Reforma zakonskega prava v Nemčiji. Zakonodajni odbor nemškega parlamenta pretresa te dni zakonski predlog glede olajšave ločitve zakona, oziroma razporoke. Državni sekretar Joct je prerešetal vzroke, ki govore za olajšavo in vzroke, ki govore proti njej ter prišel do zaključka, da se nekatere zakonske določbe potrebne reforme. Predlog so vložili socialni demokrati in demokrati.
— Carigrad se prekrsti v »Mustala Kem&l«. Kot poročajo iz Carigrada, pride v kratkem pred turški parlament zakonski predlog, po katerem naj se imenuje odslej Carigrad na čast predsedniku turške republike »Mustafa Kemal«.
— Razdelitev Noblovih nagrad se izvrši letos posebno slovesno, ker bodo prisotne vse osebe, ki dobe nagrade, prvič, odkar eksistira institucija, osebno pri podelitvi. Včeraj je bila prirejena njim na čast v koncertni palači slavnost.
— Predor pod Gibraltarjem. Da se zveže železniško omrežje v Španiji s severoafri-škim, nameravajo zgraditi v kratkem pod Gibraltarjem predor. Posebnih tehniških tež-koč se ni bati. Tunel bo dolg 16 km.
 Mussolini — časten IranMikan. >Lavoro
d'Italia« poroča, da so izvolili neapelski frančiškani Mussolinija za II. častnega predsednika tretjega reda. Prva častni predsednik je na podlagi zakona italijanski kralj.
— Radikalne zahteve romunskega poslanca - profesorja. Rumunski poslanec, profesor Gjuša je imel predvčerajšnjim v parlamentu govor, v katerem je zahteval nič več in nič manj kot da se odpuste iz državne službe vsi ne-Rumuni, da razpuste vsa občinska zastopstva v katerih Rumuni nimajo večine, oso-bito v Aradu, Nagyvaradu in Černovicah, da se uvede na univerzah numerus clausus za Žide, Madjare, Nemce in Ukrajince in končno, da se konfiscira Židom vse premoženje.
— Zemeljski plaz zasul pet otrok. Iz Madrida poročajo: V asturski vasi Oviedo je zasul zemeljski plaz 10 oseb. Sedem ponesrečencem, med njimi pet otrok, je bilo ubitih, 3 osebe pa težko ranjene.
— Čudovita energija. Pet kilometrov od Smederova je povozil te dni vlak železničarskega delavca Nastasa M. Vlajiča. Kolesa so mu odrezala obe nogi ter ga poškodovala tudi na glavi. Kljub temu se je privlekel mož brez pomoči do prvih hiš bližnjega sela, kjer so ga za silo obvezali ter odpeljali z vozom v bolnico v Smederovo. Tako vsaj poročajo srbski listi.
— Kačaki odvedli deklico. Te dni je izvedelo orožništvo, da se skriva v gozdu pri selu Gornji Sladovac (južna Srbija) 8 kača-kov, ki nameravajo napasti vas. Orožniki so jih šli takoj iskat, vendar pa jih niso mogli najti. Ko so se vrnili, jim je povedal seljak Šaban Hasanovid, da je izvedel, da so prenočili razbojniki v pastirski koči na njegovem polju. Naslednji dan se je podal Hasanovič v kočo ter povedal svojim. pastirjem, da je obvestil orožnike, da so prenočevali kačaki v njegovi koči, češ da noče, da bi kdo mislil, da jim daje potuho. Pastirji, ki so bili najbf-že sami v zvezii s kačaki, so povedali to ka-čakom ki so prisegli Hasanoviču krvavo maščevanje. Ko je delal Hasanovič par dni nato s svojim sinom in svojo 20-letno hčerko na polju ter prenočil v omenjeni hoči, so prišli kačaki, ki so na to priliko čakali, obkolili kočo ter pozvali speče, da se uda jo. Hasan o-vičev sin se jim je postavil v sekiro v roki v bran, kačaki pa so udrli kljub temu v kočo ter prisilili Hasanoviča in njegovega sina, da sta se vlegla, nakar so ju na žive in mrtve pretepli, dekleta pa odvedli. Prihitelo je pac nekoliko kmetov, ki so hoteli dekleta rešit;, toda kačaki so jih pregnali e streli iz pušk. Orožniki iščejo kačalie doslej zaman.
— Bitka s cigani Te dni je zasačila neka orožniška patrulja v Maziji Bistrici pet ciga: nov, ki so bili ravno »na delu«, hoteč vlomiti v neko trgovino Ko so zagledali cigani orožnike, so nabrusili pete Na begu so na zesle-dujoče orožnike streljali Eden od ciganov se je nad nekim jarkom spodtaknil in padel, tako da so ga orožniki dohiteli in aretirali. Pri lopovu so našli s petimi naboji nabasan revolver in razno vlomilsko orodje. Preiskava je ugotovila, da je bil aretirani cigan udeležen tudi pri raznih napadih na voznike pri Maksi miru. Orožništvo je podvzelo energične
Popolna
razprodaja
tudi na obroke vseh predmetov, damske, moške in otročje komekcije, d6žnih plaščev,
klobukov itd. se vrši pri tvrdki
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Le v prvem nadstropju. Vhod samo skozi vežo. Prodaja se pod nakupno cer.o.
korake, da cigansko zalego, ki ogroža zagrebško okolico, zatre. Cigani so se pritepli večinoma iz Romunije ter so zmožni vsakega zločina.
— Monstreproces radi umora orožnikov. Pred okrožnim sodiščem v Kolašinu se prične dne 25. t. m. glavna obravnava zoper dr. ! Novico Radoviča in tovariše, ki so obdolženi, da so umorili dne 3. aprila 1920 v Rovnicah j več orožnikov. Vseh obtožencev je 35; med njimi se nahaja 10. aktivnih in rezervnih ofi- i cirjev bivše črnogorske vojske.	j
— Umor italijanskega konzularnega urad- ■ nika v V entimigliji. V Ventimigliji je <blil te dni ustreljen uradnik italijanskega konzulata v Nizzi, Gavarino. K iteanu umoru poroča »Echo de Pariš« iz Nizze; »Umor italijanskega konzularnega uradnika v Ventimigliji je vzbudil tu veliko senzacijo. Fašisti menijo, da so izvršili umor njihovi politični nasprotniki.« Neka novinarska agentura .poroča iz Nizae, da je udrl v spalnice francoskih železničarjev v Ventimigliji oddelek fašiistov-ske milice. Fašisti so francoske železničarje natančno preiskali. Vsled tega so izjavili francoski železničarji, da me peljejo dalje kot do obmejne postaje St. Louis.
— V sanjah ženo umoril. Te dni se je pripetil v Szegedinu nenavaden kriminalen slučaj. Posestnik Mihael Czene je umoril svojo ženo ter jo zakopal na vrtu. Stvar je prišla na dan in mož je skesano priznal, izjavil pa je, da je izvršil dejanje v ispanju podobnem stanju. Možakar pravi, da je sicer že pred daljšim časom sklenil, da bo ženo umoril, ker ni hotela prepisati vsega posestva nanj, da pa mu je zmanjkalo vselej, kadar je hotel dejanje izvršiti, poguma. Te dni pa je imel baje strašne sanje. Ne da bi se prav zavedel kaj dela, je 'skočil iz postelje ter se vrgel na pol v spanju, na pol bdeč, še popolnoma pod vtisom strašnih sanj, na svojo ženo ter jo zadavil. Ko se je zavedel, se je silno prestrašil. Boječ se, da bi utegnila biti njegiova žrtev še živa, je šel po sekiro, ter ji razbil črepinjo, nakar jo je zakopal, da bi svoje dejanje prikril, na vrtu. Kot izpovedujejo priče, je Czene že več let somnambul ter ga je zdravilo radi tega že več zdravnikov.
— Težka rudniška nesreča. Iz Pincetovva (Indiana) proročajo: V četrtek ob 8. zjutraj (evropski^jas) se je pripetila v rudniku Francisco velika eksplozija, vsled katere je bilo 65 rudarjev zasutih. Ob 10. dopoldne je bilo rešenih 40 ponesrečencev, ki so vsi težje ali lažje poškodovani. 25 jih še niso našli. Med
poue&re£end Je mnogo Jugoslovanov.
Senzacija!
Damski plašči . . od Din 350 naprej Damski plašči s kožuhovino ... od Din 410 naprej Moški raglani . . od Din 700 naprej
Gričar & Mejač
Samo Šelenburgova ulica 8
— Velika železniška nesreča v Mandžuriji. Iz Mukdena poročajo: Na železniški progi, ki , jo eksploatirajo Japonci, je prišlo te dni do j katastrofalne karambolaže med nekim oseb- j nim in nekim tovornim vlakom. 52 oseb je ubitih, 54 težko poškodovanih.
— Velika nesreča pri delu na Solnogra-•rraškem. Ob priliki regulacije reke Salz-bacha, se je zrušil v dolžini 50 metrov breg. Zemlja je zasula 20 delavcev. Enega so izvlekli mrtvega, drugi je kmalu nato umrl v bolnici, 11 je težko poškodovanih, vsi ostali pa lahko poškodovani.
— Menica groiice Keglevich. Budimpeštan-ske oblasti se bavijo te dni z ovadbo bogatega veleposestnika Karla Ledererja, ki jo je vložil ta proti svoji bivši soprogi grofici Keglevich. Lederer se je dal pred leti razporo-čiti. Njegova mlada soproga se je kmalu nato poročila z grofom Kglevichem, ki je bil pa velik zapravljivec teT je v kratkem času pognal skoraj vse njeno premoženje, nakar je prišlo tudi med njima do razporoke. Kei je grofica rabila denar, je vložila, kljub temu, da sta uredila z Ledererjem ob priliki razporoke medsebojne premoženjsko pravne terjatve potom pogodbe, tožbo, v kateri zahteva, da ji odstopi Lederer petero palač v Budimpešti. Ta svoj tožbeni zahtevek utemeljuje s tem, da odgovarja vrednost teh palač pnstoječi ji polovični vrednosti premoženja, ki sta ga pii-dobila tekom skupnega zakonskega življenja. Pred kratkim pa je prišla grofica v spremstvu treh prič k nekemu notarju ter dala uradno zabeležiti,* da jo je poooblastil Le e rer, da sme podpisati v njegovem
nico glasečo se na šest milijard ma J skih kron. Te dni je prezenUrala tako menico v neki budimpeštanki velebanki- Ker »e jt, zdel uradniku podpis sumljiv, ji je menico vrnil ‘ne da bi jo honoriral. Obenem je obvestila banka o dogodku Ledererja, ki je vložil nato zoper svojo bivšo soprogo kazensko ovadbo radi goljufije. Lederer trdi namreč, da ni dal grofici nikdar nobenega pooblastila za podpis kake menice. Grofica je predložila uotarijelni zapisnik, stvar je pa vendarle sumljiva, kajti, ko je predložila menico v svr-ho izplačila v banki, ni omenila niti z besedico, da podpis ni pristen. Vrhu tega je zapletena grofica Keglevich še v drug kočljiv proces. Nedavno je zastavila v neki banki 8 centov srebra nakar je vložila zoper banko tožbo na izročitev tega sr<*ra.
— Miliionar morilec. V nekem elegantnem stanovanju na Boulevardu des Champs EU-sčes v Parizu se je odigrala te dni krvava
drama. Ameriški milijonar Payne se je sprl pri pregledovanju gospodinjskih knjig s svojo gospodinjo ter jo ustrelil. Nato je hitel v spalnico svoje bolne soproge ter ustrelil tudi svojo soprogo. Končno je pognal še sam sebi kroglo v glavo. Vsi trije so mrtvi.
^ • Enostranska ^sklenitev zakona v Ruoiji. Kot poročajo »Izvestija«, je izšla v Ukrajini naredba, ki omogoča enostransko sklenitev zakona. Vsako, še tako površno oziroma ne-stanovitno razmerje se namreč registrira na zahtevo ene ali druge stranke kot pravno-veljaven zakon. Druga stranka dobi o sklenjenem zakonu prismeno obvestilo. Ta naredba b*o zanesla v itak »zmešano« sovj«isko bračno pravo nove nedogledne zmešnjave.
— Trije otroci zmrznili na ploS£i ledu. Iz Oslo poročajo: Ob morski obali pri Drontiiei-mu so se igrali te dni trije otroci na veliki ledeni plošči. Ker niso pazili, jih je zanesel morski tok na odprto morje. Ker njihovih klicev na pomoč ni nihče čul, so zmrznili. Našli so jih šele naslednji dan.
— Detektivski roman pisateljice detektivskih romanov. Iz Londona poročajo: Znana, priljubljena avtorica detektivskih romanov Klarisa Christie je te dni na senaacionelen način izginila. Mlada dama, znana krasotica, je odšla zvečer o-b io. s kovčegom obleke od doma. Zapustila je pismo, v katerem obvešča svojega soproga, ^ da se bo vrnila šele pozaio ponoči. ŠLi so jo iskat. Našlii so avtomobil, ki ga je šofirala običajno eaina, ob robu nekega prepada. V avtomobilu j® ležal njen kovčeg z obleko in nljen kožuh. Policijska preiskava je ugotovila, da so skušali potisnita neznani storilci avtomobil v prepad, kar se jim pa ni posrečilo, ker je bila cesia vsled trajnih nalivov preveč omehčana ter se je avtomobil zagvozdil med drevjem in grmovjem. Dama je zapustila avtomobil, ko! se domneva, tik predno so jo prišli tiskal. Več sto ljudi raziskuje vso bližnjo okolico, vendar pa doslej brez vsakega uspeha. Leta 1922, predno se je podala na misterioezen način izginula dama na daljše potovanje, je izjavila, da upa, da bo doživela mnogo avantur, ker ima zločin zanjo veliko privlačno silo.
Ljubljana.
1— Tobačno delavstvo za zboljšanje svojih plač. Včeraj opoldne je posetila velikega župana deputacija tobačnega delavsrtva ter ®VU predložila zahteve delavstva glede »viSanja pla«6 m pokojnin. Tabaoni delavec zasluzi danes 27.90 do 88.40 1 > In nu oan. rincg" plaCe
dobiva vsak poročeni moški delavec za vsakega nepreskrbljenega otroka izpod 14 let po 3 Din na dan. Veliki župan je obljubil, da bo predložil zahteve centralni vladi ter jih priporočil. Med tem, ko se je nahajala deputacija pri velikem županu je pred palačo kakih. 800 tobačnih delavcev in delavk ®a svoj0 zahteve manifestiralo. Ko jim je voditelj depilacije sporočil uspeh, so se ljudje mimo razšli.
1— Ogled muzeja. Danes, v soboto, ob 3. uri popoldne priredi >Muze]sko društvo za Slo-venijo« vodstvo po muzejskih zbirkah. Na podlagi eksponatov razpravlja g. dr. st. Vurnik o zgodovini naše narodne noše. Znižana muzejska vstopnina (2 Din).
1— Javno predavanje o problemu razorožitve in o Društvu narodov. Akademski klub za Društvo narodov v Ljubljani vabi k slovesnemu pozdravu delegatov za sestanek Uni-verzatetskega udruženja Srbov, Hrvatov in Slovencev za Ligo narodov, ki se vrši pod častnim predsedstvom g. prorektorja univ. prof. dr. Leonida Pitamica, danes, dne 11. decembra ob 17.30 v univertitetni zbornici. — Po pozdravu predava g. publicist abs. phil. Stane Melihar o temi »Problem razorožitve in Društvo narodov.
1— »Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu članstvu, da se vrši v soboto 11. t. m. ob 8. ure zvečer v društveni zborovalnici predavanje o zimskem športu z skioptičnimi slikami. Predava predsednik »Skale« g. prof. Ravnik. Za obilno in točno udeležbo prosi Pred-njaški zbor.	^ f
1— Klub esperantistov v Ljubljani priredi danes dne 11. decembra t. 1. v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa, autorja esparantskega jezika velik »Zamenhofov večer«. Na progra-mu jo govor o dr. Zamcnhofu, ©sp. d^klamaci-je, petje in velik ples. Pevske točke izvajata iz’ prijaznosti priznana člana naše opere ga. Vilma rhierry-Kavčnikova in g. Svetozar Banovec. Oba spremlja g. kapelnik Anton Nef-fat. Pri prireditvi svira orkester »Sloge«. Začetek od 20. uri. Vstopnina 10 Din.
1—’ Mestna zastavljalnica n^^nja, da se vrši tromesečna dražba, v aprilu 19-6 ustavljenih predmetov v četrtek, lo. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih.
1— Policijska kronika. Policija je aretirala štiri osebe in sicer radi tatvine in postopani«-Prijavljenih je več manjših tatvin. Neki zenski ie bila v cerkvi Srca Jezusovega uKrade-na 150 Din vredna torbica, neki drugi zenski na Rimski cesti 287 Din.vredna torbica. Delavcu J. M. na Kapiteljski cesti |e njegov prijatelj odnesel 400 Din vredno suknjo. Dalj« beleži policija tri « učaje nevarne grožnje, dvoje slučajev nedosto nega vedenja ^ pr estrmke policijske kronike, dve poskočim pri vatne lastnine, dva prestopka pasjega kon-tumaca, 1 prestopek hoje ob žel. progi in 5 cestnih poročil. Neko šofer in neki voznik sta ovadena radi neprevidne vožnje. Šiirje fantje iz Zgornje šiške so ovadeni radi nočnega pretepa na ulici in radi kalienja nočnega miru.
0 vzrokih sedanje zadnja krize.
S prostodušnostjo, ki je lastna St. Radiču, je ta povedal svoje mnenje o vzrokih in osadju vladne krize. Ker spada St. Radič nedvomno med najbolj informirane naše politike, podajamo njegove glavne misli o sedanji vladni krizi, kakor jih je podal dopisnikoma »Jutamjega lista« in »Politike«.
Javnost ne ve, kakšen mandat je dobil Uzunovič in sicer po njegovi krivdi, ker je drugače govoril na seji ministrskega sveta, drugače na seji radikalnega kluba in drugače se piše v listih.
Na seji ministrskega sveta ni bilo ne be-| nede o zunanji situaciji, tu je dejal Uzunovič, da je dobil mandat, da okrepi situacijo z razširjenjem vladne koalicije. Na seji kluba pa je dejal, da je krizo povzročila HSS.
Ko pa je Radič govoril pred tem z Uzu-novičem, je ta priznal, da je politika narodnega sporazuma nujna in domenila sta se tudi glede bodočega dela vlade. Naenkrat pa so bile brez njegovega znanja razpisane oblastne volitve in predloženi skupščini zakonski načrti, ki so bili po Radičevem prepričanju Uzuuoviču vsiljeni. Nikdar se ni v ministrnkem svetu tako složno delalo ko v sedanji koaliciji. In *udi z ministri HSS je OH Uzunovič nad vse zadovoljen. V tem emi-je tudi Uzunovič govoril poslancev HSS, v radikalnem klubu pa čisto nasprotno.
Vsa ta dvoličnost pa je bila samo igra. Uzunovič je pozval demokrate, da sestavijo z njim vlado brez HSS. Nemogoče je, da bi Pašič to odobril, ker je prepameten in ker ve, da je vlada brez Hrvatov zaradi ■zunanjega položaja nemogoča. Ve pa tudi, da ne more iti z Davidovičem, ki vedno pravi, da noče biti s Pašičem skupaj niti v grobu Vrhutega so zahtevali od davidovi-‘‘evcev naravnost nezaslišano stvar. Oni so vložili interpelacijo zaradi korupcije, a za vstop v vlado naj bi jo umaknili.
..Jakoje so računali. Uzunovič zapodi Radiča iz vlade in ponudi koalicijo demokratom. Pašič pa vzame Radiča in ga pripravi do tega, da omili svoje stališče glede poročila ■anketnega odbora z motivacijo, da so na to pristali že davidovičevci, ki so povzročili interpelacijo proti korupciji. Bila je to tako °čitna intriga, da se je morala sama zaplesti.
In zakaj te intrige? Samo zato, da bodo na vlasti za časa oblastnih volitev. Morebiti pa hočejo nekateri radikali dobiti poljedelsko ministrstvo, ker je tam 200 milijonov dinarjev za poplavlience. Radikali hočejo ta denar uporabiti za oblastne volitve.
izhod iz krize je, da pošteni radikali PrekiB6j0 ve*i s korupcionisti.
IvonSno je govoril St. Radič še o albanskem kontiivtu in jejal( da je bila največja napaka, da je dimisijonirala vlada. Če pa je miHijonirala, potem bi morala biti v 24.
vuiu i ^?nttpi,rflciiaka J& Jž-A
Politične vesti.
= Po Pašitfevi smrti. Vsled Pašičeve smrti so ustavljene vse konzultacije in nobenih novih političnih dogodkov ni pričakovati do pondeljka, ko bo Pašič pokopan. Živahno pa se govori o političnih posledicah Pašičeve smrti. Predvsem je jasno, da je od Pašičeve smrti nfltežje udarjena takozvana Pašičeva okolica, ki je sedaj brez firme in brez zaščitne Pašičeve brade. Ampak udarjeni so tudi razni drugi politiki in nepolitiki, ki so upali, da bo zmagal Pašič in obnovil srečno čase PP-režima. — V radikalni stranki sami so bo sedaj borba za Pašičevo nasledstvo še [»ostrila in centrum bo imel sedaj mnogo lažje stališče. V ospredje pa stopa sedaj tudi skupina Ljube Jovanoviča in ni izključeno, da bo postal vodja radikalne stranke Ljuba Jovanovič, če bo seveda popolnoma ozdravil.
Na vsak način pa bo imela Pašičeva smrt eno dobro stran, da ne bodo postajali več radikalni poslanci ministri po volji Pašičeve okolice, temveč vsled svojih sposobnosti. Treba bo pokazati, kaj kdo zna, ne pa samo, kako se klanja Pašiču in njegovim ljudem! In to je dobro I _ Ninčič ni sprejel Bodrera. Kakor smo že poročali ponujajo sedaj Italijani nam v albanskem konfliktu kompromis, da naj bi šo Jugoslavija sklenila sličen dogovor z Albanijo ko Italija. Ta predlog je hotel sporočiti Bodrero Ninčiču tudi ustmeno. Ninčifi pa tiodrera ni sprejel, ker da ni več zunanji minister. Nato je sporočil predlog pomočniku zun. ministra Markoviču in mu pustil pismo za Nlnčiča. Tudi to pismo ni Ninčič hotel sprejeti ter nanj odgovoriti, ker je vsak odgovor odveč. — Italijanska lekcija Beogradu ie torej zalegla in nas to samo veseli.
= Italija ne taji, da pomeni italijansko-albanaki dogovo faktično italijanski protektorat nad Albanijo iz leta 1921. Po tem paktu ima Italija pravico, da tudi z oboroženo silo ščiti neodvisnost Albanije, če bi bila ta od-kogarkoli ogrožena. Oficijelno »Tribuna«:, ki vse to tako odkritosrčno priznava, piše dalje, da je Albanija dosedaj doživela že toliko notranjih nemirov, da je treba to že enkrat končati, s tem hoče italijanski list lepo prikriti- to, da ima sedaj Italija obvezo z oboroženo silo ščititi tudi režim Ahmed Zoge in ne samo neodvisnost Albanije. Jasno pa je, da bo Italija ščitila Ahmeda le, če bo delal čisto njeno politiko, če bo kratkomalo slepo I
i orodje v njenih rokah. Z drugimi besedami | pa se pravi to, da je neodvisnost Albanije dejansko pokopana, ker je odslej v Albaniji vsaka vlada, ki ne bi bila Italiji po volji nemogoča. — Italijanski tisk tudi čuti slabo stališče Italije v albanskem vprašanju pred svetom in zato si skuša po starem receptu: reci, da- ti ne porečejo, pomagati s proti-očitki na druge. Zlasti na Francijo in Jugoslavijo. Toda je vsega pravzaprav kriva samo Francija, ki da ščuva Jugoslavijo proti Italiji! Italijanski listi vedo povedati tudi to, da je že sklenjen med francoskim generalnim štabom in našim podroben načrt o skupnem vojnem nastopu proti Italiji. Po tem načrtu bi dobivala jugoslovanska vojska vse orožje in municijo iz belgijskih tovarn. — Pripomniti moramo, da nam žal o takem skupnem pohodu ni nič znano, razumemo pa italijanske skrbi, ki so z ozirom na moč francoske in naše vojske več ko utemeljene.
— Volivna borba za oblastne volitve je vsled krize nekoliko odložena. Zato pa se vrše tem živahnejše pogajanja strank za skupne nastope. V Sloveniji bo prišlo do skupnega nastopa le v mestih in industrijskih centrih. Take nastopi v Celju vsa opozicija v občinskem svetu z eno listo in verjetno je, da pride tudi v Mnriboru do kompromisa med SLS, NRS in Nemci. SociaMsti vseh vrst so se tudi že zedinili glede skupnega nastopa. — V Dalmaciji bodo radičevci nastopili po vsej verjetnosti skupno z zem-ljoradniki. Davidovičevci se pogajajo s puč-kaši, dočim se radikali nagibljejo k sam. demokratom. — V Vojvodini bodo radikali nastopil; skupno z Madjari in Rumuni, dočim bodo bunjevci podpirali HSS. — V Bosni nastopijo zemljoradniki samostojno, ravno tako tudi samostojni demokrati. Da bi prišlo tu še do kakega drugega skupnega nastopa ko med demokrati in muslimani, ni verjetno.
Kratk« vesti
Briaud se vsled konflikta med Jugoslavijo in Italijo noče sestati z Mussolinijem.
Mussolini je izjavil, da potrebuje še deset let, da dovrši svoje delo. Parlamenta z opozicijo ne bo dopustil. Fašizem deluje s 100 kilometrsko brzino in 40 stopinjsko vročico. Stopnjeval pa jo bo tudi na 41 stopinj — in bo potem umrl, kar ’je Mussolini pozabil v svoji zmedenosti dostaviti.
Vojni minister Painlevč je izjavil, da ne bo odposlan niti en francoski vojak na Kitajsko, ker se Francija ne bo vmešavala v kitajske dogodke.
Danski kralj je poveril zemljoradnika Meergarda s 'sestavo nove vlade. V političnih krogih dvomijo, da bi nui misija uspela.
Amerika ima 600.000 vojakov, ki jo veljajo okoli 600 milijonov dolarjev. En vojak do tega, da bo hrepenela tudi po nedosegljivem . Proklelstvo moderne žene je pomanjkanje idealnosti. Zena prihodnosti naj ljubi, sanjari, hrepeni -ter naj si predpisuje zakone sama. Žena prihodnosti imej disciplina^ to se
pravi njen vod nik naj >bo mogoCa religija,
mogoče morala, mogoče pa tudi samo zakon.
Vsekako pa naj bo žena!
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 11. decembra: Triglavska bajka, pre-mijera. Izvirna pravljična igra. — Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sobota, 11. decembra: Zaprto.
Nedelja 12. decembra: ob 15. uri pop. Mrtve oči. Ljudska prestava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. uri zvečer Terezina, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Abonente reda A opozarjamo, da imajo svojo abonma predstavo mesto danes v torek 14. decembra in sicer se poje Tannhau-ser. Manon se je morala odstaviti vsled obolelosti nekaterih članov-solistov.
Borodinovo simfonijo št. 1, ki se igra na koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice v pondeljek dne 13. t. m. je nazval slavni ruski komponist Musorgski rusko -Eroico«. S tem je hotel označiti slavni avtor Boris Godunova velepomembnost simfonije za celokupno rusko glasbo. Oče te simfonije je Aleksander Borodin, skladatelj, ki je pripadal sredi 19. stoletja mlajši tozadevni Balakirjevi glasbeni generaciji. Borodin je bil po poklicu kemik in znanstvena dela v njegovem poklicu so mu vzela skoro večino razpoložljivega časa. Ker pa je bil tudi izrecno čuteč glasbenik, je ves ostali čas porabil za glasbo. Svoja dela je napisaval z največjim prevdarkom in tako je razumljivo, da je pisal to prvo simfonijo celih pet let od 1862 do 1867 leta. Prvi stavek je zgrajen popolnoma po Beethovnovem načinu, dočim zaključni stavek govori nekako s Schumannom in to vsled tega, ker je znano, da so vsi zastopniki novoruske glasbene šole oboževali Schumanna. Ker je bil program sodobnikov in prija- i teljev Balakirjeva vporaba ruske narodne j pesmi v umetnih kompozicijah, je popolnoma i naravno, da najdemo v triu II. Stavka Scher- i 7.o .pcln-o motivov iz lepe ruske narodne glasbe. Prvikrat se je izvajala ta simfonija 4. ja- ; nuarja 1809 pod dirigentom Balakirjevem v : Petrogradu. Pozneje si je osvojila cel glasbe-
ni svet. Simfonijo izvaja orkester orkestralnega društva Glasbene Matice, pod vodstvom nadarjenega in agilnega dirigenta, skladatelja D. M. Škerjanca. Predprodaja vstopnic od srede dalje v Matični knjigarni.
| NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU.
Repertoar:
Sobota, 11. decembra ob 20. uri ^Veseli kmetiče, ob. A.
Nedelja, 12. decembra ob 15. uri »Pepelka«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Veseli kmetič«.
Pondeljek, 14. decembra: Zaprto.
Mariborska premijera opere »Manon«. Na
predvečer kraljevega rojstnega dne 16. de-. cenvbra se vpriz.ori kot slavnostna predstava premijera prekrasne in melodijozne opere »Manon« od modernega francoskega komponista Masseneta. Priporoča se preskrbo vstopnic v predprodaji.
Nedolja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 12. decembra se oprizorita zopet dve predstavi: Popoldne bo repriza veleuspele •olroške igre »Fepelka«, zvečer pa se ponovi vedno priljubljeni in zabavni »Veseli kmetič«. \velter t. Mickey Walker za Flovversov naslov. Walker je bil v Vseh desetih rundah boljši in je zmagal gladko po točkah. Flo-wers pa je nastopil samo pod pogojem, da mu Mickey garantira 60.000 dolarjev. Ker pa vstopnina daleko ni dosegla te svote, je j moral Walkers diferenco plačati iz lastnega ' žepa.
RADIOFONIJA.
XXXIII.
Ko sem pred poldrugim letom začel pisati poročila o radiofouiji, je bilo v Sloveniji še bore malo zanimanja za ta velikanski izum. Mnogi eo se maloverno muzali bili so celo ljudje, ki so rekli, da je škoda prostora za take pisarije — Ali imam v Sloveniji ipak precej osebnih znancev in celo prijateljev, ki so čitali ta poročila že radi tega, ker so pod njimi opazili šifro A. G.
Ali nepopisen napredek radiofonije po vsem svetu ni nvogel ostati brez vpliva na napredno Slovenijo, in na jesenski razstavi sem videl že prav lep napredek. Posebno mi je imponiral mali aparatek g. inž. Eržena, ki sem ga videl že prej nekje v sliki. In videl sem poleg mnogih lepih aparatov tudi Sliš-kovičevo Aulodyne v drugačni obliki, v čisto mali šatulji in s prav posebno razporedbo dveh katodnih lampic.
Vsa Slovenija je v srečnem položaju, da more divno sprejemali vse evropske postaje skoro brez postranskega šumenja. Toda veliko premalo je poročil o vseh vspehih naših amaterjev, ki bi zanimali tovariše daleč po svetu. Vsako poročilo, dasi negativno, je za amaterje zanimivo in važno. Zato ne morem dovolj priporočati amaterjem v Sloveniji, da bi poročali o svojih opazovanjih in vspehih poleg domačih listov tudi v kakem ali več tujih listih, atrokevnih Tevijah itd., posebno pa naravnost onim postajam, katere so dobro, prav dobro
ali manj dobro slišali. Taka poročila so za oddajne postaje velike važnosti in so poroče-I valcem jako hvaležne.
Na Dunaju imamo poleg mnogih tudi Internacionalni radioklub v katerem je več naših rojakov. Svoj sedež ima v Hotel de France na Schottenrigu ysak petek je tu shajališče. Naš inž. Sljškovič ima tu vsak petek predavanja za začetnike in bolj napredne. Ob torkih pa vodi v posebnih prostorih poleg svojega biroja v Neubaugasse 15. (zadaj na vrtu) delavnico za amaterje ki si sami izdelujejo aparate. Tu so vsa orodja, ki so za tak posel potrebna. Kdor pride na Dunaj in da se hoče kaj naučiti, naj se zglasi v tem klubu. — V petek je imel ta klub svoj občni zbor, ki je izrekel posebno laskavo zahvalo inž. Sliškovi-cu za dosedanje delovanje. V odboru je tudi Slovenec g. Hrovat iz Novega mesta, uradnik na konzulatu.
Sliškovičeva Autodyne silno napreduje in zmaguje vsako konkurenco. Za vzgled naj povem, da si jo je pred kratkim nabavil eden uradnikov na'šega poslanstva, ki samo na kontakt električne luči čuje vso Evropo, celo Barcelono. To je zavidanja vreden položaj hiše, ki je malo v strani od pocestne železnice. — Videl sem, da je tudi v Ljubljani nekoliko zanimanja za Sliškovičeve izume, dasi velja tudi tu stara poslovica: Nemo proplieta in patria.
X Zagrebu je neki Slovenec, ki je čital moja pisma, v štirih prodajalnah vprašal po Sliško-vičevi Autodyni, a ponujali so mu vse mogo- | ce, samo njegovih reči niso imeli. — Videl sem, da ima nekaj njegovih stvari g. B a r Fran na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani.
Že par tednov imamo docela novo razporedbo valovnih dolžin od 200 do 600, a ostale so samo dolžine nad 6C0, n. pr. Basel 1000, Ženeva 1100, Konigsvvusterliausen 1300, Da-ventry 1600, Pariz 1750. — V nekem slovenskem listu sem slučajno čital, da se ta nova razporedba ni obnesla. Želeti bi bilo bolj točne izjave, zakaj da bi to ne bilo ugodno in bolje od prej. V interesu amaterjev vse Ev-}'ope in poslušalnih postaj bi prosil točnejše izjave in poročila o dosedanjih poizkusih.
Neki prijatelj opernega pevca g. Nikole Zeca je pisal, kako izborno ga čuje na dalmatinskem otoku. Umrla mu je žena, nikogar nima poleg sebe, edina uteha mu je — radioaparat. Nekega večera je poslušal Dunaj in tu da je enkrat slišal svojega starega prijatelja Nikolo Zeca tako glasno in čisto, kakor da ga ima pred seboj. — In tako je samotar na dalma-
tinskem otoku v zvezi z ostalim svetom, pa čuje celo milega prijatelja daleč tam na Dunaju. Taka so čuda radiofonije.	A.	G.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 10. decembra 1926.
Blago: Trami merkantilni 5/6, od 4—8 m z do 10%, 4 m, fco vag. meja, 2 vag. den. 280, bi. 280, zaklj. 280.
BORZE.
Zagreb, dne 10. decembra. Devize: New-york kabel 56.75—56.93, ček 56.556—66.756, London izplačilo 274.628—275.428, Pariz izplačilo 223.74—225.74, Milan izplačilo 245.25 do 247.25, Praga izplačilo 167.8—168.6, Curih izplačilo 1093.75—1096.75, Berlin izplačilo 1347.15—1350.15, Dunaj izplačilo 798.5 do 801.5.
Curih, dne 10. decembra. Beograd 9.125, Berlin 123.0375, Newyork 517.375, London 29.09, Pariz 20.275, Milan 22.45, Dunaj 73, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.55, Sofija 3,7375, Praga 15.35.
Šport.
SK Jadran : ASK Primorje. Jutri v nedeljo se vrši prijateljska tekma med SK Jadran in ASK Primorje. Slednje je sicer v jesenski prvenstveni tekmi zelo slabo odšla, vendar še je od takrat precej popravilo, kakor kažejo njegove zadnje tekme s SK Slovanom. Igra obeta biti 1orej zelo zanimiva in napeta, ker bo Primorjqe gotovo napelo vse sile, da popravi svoječaisni poraz. — Tekma prične ob 14.30 ter se igra na igrišču ASK Primorja.
Štafetnega teka med Atlantic City in Filadelfijo (razdalja 103 km) se je vdedežilo devet najboljših amerikanskih klubov, vsak z 11 tekači. Zmagal je finsko-amerikanski Ati. Cl., čegar moštvo je preteklo to progo (z Ritolo kot končnim tekačem) v 5 urah 39 min. 85 sekund.
Kot pcdporo udeležencem amsterdamskih olimpijskih iger in za predpriprave za to j svetovno prireditev je dovolila italijanska | vlada 2 milijona lir.
Jezuit W. I. Lockington je izdal pred kratkim knjigo: Potom telesne vežbe do moči duha. V tej knjigi dokazuje, da zahteva tudi krščansko svetovno naziranje telesno kulturo. Motijo se dotični, ki mislijo, da so bili svetniki zaničevalci telesa. Nasprotno bi ne ( bili nikdar dosegli svojih uspehov, če ne bi i bili v ta namen trenirali. Kot dokaz navaja ; Ignacija pl. Loyolo in pa sv. Terezijo.
To in ono.
FOTOGRAFSKI AVTOMATI.
Berlinske ceste in ulice bodo v oekiaij tednih zopet za senzacijo bogatejše: Neka ameriška tvrdka namerava postaviti po najvažnejših trgih, v velikih trgovinah, po kolo-' dvorih ter povsod, kjer buče veletoki nmo-j žice avtomate, ki te fotografirajo v nekaj mi-| nutah in za majhen denar, in sicer popolno-; ma mehanično, brez vsake pomoči človeške roke ali sile.
Ti avtomati,^ ki eo že na potu v Berlin, iz-gledajo približno tako, kakor telefonske celice. Kdor hoče imeti svojo sliko, »topi v celico in se postaivi pred motno šipo, v kateri opazi svoj odsev. Nato vrže tri novce po petdeset pfenigov v špranjo, tako kakor pri avtomatih za ukolado ali milo, se pravilno uravna, se prijazno ali dobiovoljno nasmeh-Ija ali »e zresni — kakor pač sam hoče — prime gumijasti ročaj, ga pritisne in — eks-poniranje je končano.
Naročnik si more nato izbrati drugo pozo in izboljšati svoj izraz. Zato mora zopet pritisniti ročaj in nova slika je gotova. Tako gre to osemkrat, kajti avtomat izgotovi osem slik za tri novce po petdeset pfenigov.
Medtem pa, ko pozira naročnik v drugič, tretjič in osmič pred motno šipo, delajo nevidne jeklene in aluminijaste roke v notranjosti avtomata, vlečejo osvetljeni film skozi razvijalne in fiksirane tekočine, ga napno v kopirni okvir, prižgo malo kopirno svetilko, odrežetjo kopijo in jo z elektriko posuše. Komaj zapustimo celico, že skoči iz neke špranje na zadnji strani celice izvršen trak z osmimi slikami. Za eksponiranje in izgo-'tovitev osmih slik ne rabi avtomat v.eč kakor pet minut.
Ta nova pridobitev avtomatske tehnike gotovo ne bo všeč fotografom. Ce bodo ljudje zadovoljni z izvršenimi slikami, je še vprašanje in ni izključeno, da se bo marsikdo vrnil od avtomata zopet k fotografu. Dati sam sebi pravilno fiziognomijo nafbrže ni tako lahko. Fotograf vam šele da lep, oziroma resničen obraz.
: Stroj za stenografiranjc. Po dolgoletnih poizkusih, se je posrečilo te dni Francozu Grandjeanu konstruirati stroj za stenografi-ranje. Stroj izgleda popolnoma tako kot navadni pisalni stroj z znano tastaturo, samo da ima samo 21, tipk ter da se uporablja 7a stenografiranje mesto običajnega papirja talkorekoč brezkončen zvitek papirja, ki se pomakne pri vsakem udarcu za eno vrsto. Baje je mogoče napisati s tem strojem 220 do 240 besed v minuti. Poizkusi, ki so se Izvedli pred posebno komisijo obstoječo iz zastopnikov industrije in tiska so se izborno obnesli.
•« prtporofe m tfcfc > ▼Mh trgovskih, obrtnih, tnduatrtjakft Ib uradnih titkork
Laatn« knjlfovmtm ^ TKLKFOH *T. IM
TISKARNA MERKUR
troovsko • Moumuuu o, o.
LJUBLJANA, Simon.Gregortiieva ulica 13.
Ttaka ČMoplM, knji-f, broftnr«, o*nik* tabel«, itatut«, TBr MU, letak«, lepak«, poMtnle« Ltd.
TELEFON ŠT. 662
R«dyard Kipling:	113
Kniiaa o džungli.
Ko je pes Kotuko dorastel, se je i on zabaval. Vztrajno si je delal pot v vpregi naprej z vednimi boji, dokler ni nekega lepega večera zgrabil velikega črnega vodnika zaradi živeža — deček Kotuko je videl pošteni boj — in ga odstavil na mesto drugega psa, kakor piravijo. Tako je ‘bil povišan v psa vodnika, ki je tekel pet čevljev daleč pred vsemi ostalimi; sedaj je bila njegova dolžnost, da je naredil konec vsaki borbi v opremi ali zunaj nje” in je nosil ovratnik iz bakrene žiee, jako deibel in težak. Ob posebnih prilikah so mu dajali jesti kuhano hrano v hiši, in včasih mu je bilo tudi dovoljeno spati pri Kotuku na klopi. Bil je dober pes za lov na morske pse in muškatnega vola je obdržal na mestu s tem, da je tekal okoli njega in ga prijemal za pete. Ustavil se je celo — in to je naj-večji dokaz srčnosti za vprežnega psa — suhemu severnemu volku, pred katerim imajo vsi psi na severu večji strah kot pred katerokoli stvarjo, ki živi na snegu. On in njegov gospodar — vprego navadnih pso»' nista prištevala v družbo — sta lovila skupaj dan za dnevom, noč za nočjo — v kožuhovino zaviti deček in divja iival z dolgo dlako, majhnimi očmi, belimi očnjaki. Vse delo, ki ga ima Inuit, obstoja v tem, da si pridobi živeža in kož zase in za svojo družino. Žen-
ske obdelujejo kožo v oblačilo in včasih pomagajo loviti s pastmi majhno divjačino. Večino živeža pa — in oni jedo silno veliko — marajo najti moški. Ako zaloga poide, tam gori na severu ni nikogar, kjer bi ga kupil, si ga izprosil ali izposodil. Ljudje morajo umreti cd gladu.
Inuit pa se na take možne prilike ne zmisli, dokler ga sila ne pritira do tega. Kadlu, Kotuko, Amu-rak in mali deček, ki je brcal po kožuhovinasti ku-kulici in ves dan žvečil kosce ribje masti, so živeli tako srečno, kot vsaka druga zadovoljna družina na svetu. Izhajali so cd prav mirnega plemena — Inuit se redkokdaj razjezi in nikdar ne udari otroka — ki ni niti vedelo, kaj se pravi lagati, še manj, kaj se pravi krasti. Bili so zadovoljni, da so si s kopjem priborili živež iz osrčja ostrega, brezupnega mraza, da so se lahko smejali, pripovedovali zvečer čudne zgodbe o strahovih in vilah in jedli tako dolgo, da niso več mogli spraviti v želodec, v teh dolgih dnevih, ki jih je razsvitljevala svetilka, prepevali brezkončno žensko pesem: »Amna aya, aya amna, ah! ah! in popravljali obleko in lovsko orodje.
Neko strahovito zimo pa jih je vse preverilo. Tu-nunirmiuti so se bili vrnili z vsakoletnega lova na lo-^ose in si naredili hiše na novem ledu na severu Bel-lotovega otoka, pripravljeni, da odidejo na lov na merske pse, kakor hitro zamrzne morje. Jesen je bila zgodnja in huda. Ves september so neprestano divjali
silni viharji, ki so razbili gladki led morskih psov, ker je bil ■samo štiri, pet čevljev debel, ga gnali proti suhi zemlji ter nagromadili ogromno, kakih dvajset milj široko pregrado iz grudastega, razbitega, iglastega ledu, po katerem ni bilo mogoče vleči sani. Rob plavajočega leda, kjer so morski psi pozimi lovili riibe, je le^al nemara kakih dvajset milj za to pregrado, kamor Tununirmiuti niso mogli. A tudi ne glede na t<> bi se ljudje prerili skozi zimo s pomočjo zaloge zmrznjenega lesosa in ribje masti, ki so jo imeli v zalogi in s tem. kar so jim dale pasti. Toda v decembru je eden njihovih lovcev nameril na takozvan tupik ali šotor iz kož in našel v njem tri ženske in eno dekle, vse ra po! mrtvel njihovi možje so bili dospeli z daljnjega severa in led jih je zdrobil v njihovih majhnih lovskih čolnih iz kože, ko so bili na lovu za narvalom z dolgim rogom. Kadlu seve ni mogel storiti drugega, kakor da je porazdelil ženske po hišah svoje zimske vasi. Noben Inudt namreč si ne> upa tujcu cdreči hrane, nikdar ne kdaj utegne priti vrsta nanj, da bo moral iti be-
ve.
račit. Amrak je vzela deklico, ki je imela kakih štirinajst let, k sebi v hišo kot nekaiko služabnico. obliki njenega obroča z ostro špico in dolgih beivh gamašah iz jelenje kože so sodili, da je doma z Elles-mere Landa. Dotle še ni bila videla kesitrnih loncev za kuho in z lesom obitih sani; vendar sta ju deček Kotuko in pes Kotuko prav rada imela.
(Dalje prihodnji!.)
NAJPOPOLNEJŠI
STOEWER
15 LETNA GARANCIJA šivalni stroj za Šivilje, krojače, čevljarie in za vsak dom. Preden nabavite stroj, si oglejte to Izrednost pri tvrdki
Šelenburgova ulica 6/1.
LJUBLJANA TELEFON ŠTEV.
980.
BREZPLAČEN pouk
L. BARAGA
U tovarna vinskega kisa^ d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najlinejši in najokusnejši na-mizni kis iz vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1	-*C
Tehnično In hlgljenlčno najmoder« neje uurejena klsarna v Jugoslaviji.
Hbmhiii i	Dnnaldui f 1» It la, IL natUtropJ«,
Najboljši šivalni stroj in kolo
■n dom, obrt In lndustii|o ■v vifeh opremah.
Istetam planini strel DUBieo
Pouk » Tez«n|» b
Večletna garancija
rova
vsakovrstna po najugodnejši ceni kako«’ vsako leto dno v zalogi Kupim »udi
surovi In stopljeni loj
in ga plačam po najvišji dnevni ceni,
Jos.Beraman, LjubPana. Poljanska c.85
Delavnici >• BopmtU.
Mik« c vil, tu« M »krci«.
Josip Patelinc
Ljubljana
Pr«itra»v«Q»
Lokali
z? engros manufak-turno trgovino,
opremljeni z inventarjem in dvigalom ter pisarniški prostori s*’ oddajo takoj v najem. Vpraša se pri Oblačilnici Ni* klošičeva ce^ta.
Stekleno
itreino opeko imajo »**1 do v ta logi Združene op« kani* d. <*. v Ljublian'
Mali ogiasi.
Za vsako besedo ae plai* 50 par, za debelo ti*kasj'.» pa Din 1.—.
Gospodinja
iSče mesta pri boljžeo gospodu event. vdovcu » dvemi ali tremi otroki Vajena je vseh hišnih de; ’ j kakor tudi Šivanja. Po-! uudbe prosi na upravo j lista pod >Dobra gospodinja«.
Kontoristinja
pisarniških
it peiTcu t ii^
jezik
TRIKO - PERILO
za moške, žene In otroke, volna v rajnih barvah rokavice, nvgav-ce, dokolenlce, nahrbt-
niki za šo a-ie in lovc^, dežntkl, kioii, sifoni, žepni icbci. palice, »ilce, noži. škarte, notrebSčine za Šivilje, krojače, čevljarje, in »rivce
edirtO le pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
bilBii Preiernovega »pomaniica
Najnllj«
Na veliko in malo
vešča v>eb pisarniških dfc!
ter obvladn pcrtcnri
\.:lski in nemški išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi uekaj niesecev brezplačno. Po-uudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva«.
Akademik
“prejme poučevanje »red-‘.'I^olcn. Vešč je tudi italijanščine Ponudbe na upravo lista pod >pouk<
OSVA - ČEBIN
«9lfoi» MU. ■ Toti M.
DRŽAVNA KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU javlja žalostno vest, da je umrl njen velezaslužni ravnatelj, gospod
Bohuslav Skalicky
kmet svetnik, dolgoletni odbornik kmetijske družbe, predsednik in odbornik raznih strojnih društev, dopisujoči član češkoHlovenske kmetijske akadom.je, onl.kovan * redom
sv. Save. IV. stopnje itd. itd.
Pogreb se vrši v soboto dne 11. decembra ob 3. uri popoldne a Grma na Šmihelsko pokopališče. Slovesno mašo zadušnico bo imel zavod v torek dne 13 decembra ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Šmihelu.	.	.
‘ Uzornemu, neumorno delavnemu možu obran, domovina trajen m hvaležen spomin.
Na Grmu, 9. decembra 1926.
llprava ARODNEGA DNEVNIKA"
■ -- prodaja	■■■—	■—	—■
MAKULATURNI PAPIR
kg Dtr» 4 50
Širite »Narodni Dnevnik"!
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBIH
PODRUŽNICE:
liriisr, ličnik, lin roti, Ptii, lafet Jlmiisrifin. SliiMsti luilo. Ml
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi)«
Kapital in rezerve Din 20,100.000* .
u izvršuje vse bančne posle najfočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139.146,458