Ljubljana, četrtek, 8. januarja 1959
LETO XXV.
Stev. 4
(ZDAJA (N TISKA CZP »UJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR BENO ZUPANČIČ
cjreja uredniški odbor glavni urednik in direktor usta ivan Šinkovec
List izhaja vsak dan razen petka - Cena to dinarjev
HBOLEIABCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEi
PRAVICA
»LJUD3KA PRAVICA«
USTANOVLJENA «. OKTOBRA 1934 - MED NABODNOOSVO BODILNO BORBO JE IZHAJA« LA KOT 14-DNKVNtK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1951 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK -OD L JUNIJA 19SJ IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
Namen je izboljšati pogoje za hitro gradnjo
čim cenejših primernih stanovanj in ustreznih komunalnih naprav
Izjava predsednika IzvrSnega sveta LBS Borisa Kraigherja ob sprejetju odloka o določitvi krajev,
ki se štejejo za mesta in mestna naselja
Na svoji »adnji seji je Izvršni •trov, je jasno, da je bil ta zakon svet Ljudske skupščine LES spre-, nujno potreben.
jel odlok o določitvi krajev, ki se Štejejo za mesta in mestna naselja po zakonu o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč. Ker ta odlok Izvršnega sveta LRS stopi z današnjim dnem v veljavo, se nam zdi potrebno, da damo ob tej priliki nekaj pojasnil v zvezi z izvajanjem omenjenega zakona.
2e po vsem, kar je bilo do se-
Predvsem je treba naglasiti tri osnovne namene zakona:
1. Olajšati in poceniti hitro stanovanjsko in komunaljio izgradnjo.
2. Zagotoviti in zaščititi pozitivne in zdrave namene državljanov, da z osebnim varčevanjem uporabljajo in angažirajo svoja sredstva v stanovanjsko izgradnjo
ki so lahko še bila predmet raz- Odlok zaradi tega zadeva izključnih špekulacij na račun stano- 1 no tista področja, kjer je v načrtu vanjske stiske, ampak je morda v bližnji bodočnosti večja stano-za našo nadaljnjo stanovarfjsko vanjska in komunalna izgradnja, izgradnjo še važne j ii tisti del za- Zato je odlok tudi v skladu z re-kona, ki govori o nacionalizaciji publiškim zakonom o uporabi stavbnih zemljišč. Odlok, ki ga je zemljišč za gradbene namene, ki
Predsednik Tito med burmanskimi otroci ob svojem prvem obisku
v Burmi ; \1
daj rečenega v zvezi s tem zako-, in v urejanje vseh tistih objektov, nom, zlasti v ekspozeju tovariši-, ki jim lahko služijo v za družbo ce Lidije Sentjurc in po tem, ka- i koristni zasebni dejavnosti, ko so zakon sprejeli na terenu na- j ši ljudski odbori in predvsem naši j državljani, državljani mest, mestnih naselij in industrijskih cen-
DANES V BURMI
Predsedniku Titu in njegovemu spremstvu pripravljajo v Rangunu najsvedanejSi sPrejem — Naša delegacija se bo mudila v Burmi dva dni, nato pa bo nadaljevala pot proti Indiji
Na »Galebu«, 7. januarja (Ta-nJtig): Šolska ladja Jugoslovanske vojne mornarice »Galeb«, s katero potuje predsednik republike Josip Broz Tito na prijateljski obisk v Burmansko unijo, je danes priplula v delto reke Iravadi, južno od glavnega mesta Burme
da se bo predsednik Tito s člani spremstva izkrcal na glavnem pomolu v rangunskem pristanišču, okrašenem z jugoslovanskimi in burmanskimi zastavami, kjer ga bodo sprejeli z največjimi častmi. Pozdravili ga bodo predsednik Burmanske unije U Vin
HlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
I
Dokaz solidarnosti
med deželami, ki ne pripadajo blokom
London, 7. januarja (Tanjug). Škotski dnevnik »Glasgow Herald« je ob potovanju predsednika Tita v azijske ln afriške dežele objavil obširen članek, posvečen Jugoslaviji. V članku Je podan zgodovinski pregled povojnega razvoja Jugoslavije In njenega boja za ohranitev in krepitev neodvisnosti. Časnik piše, da sloni prijateljstvo med neodvisnimi azijskimi in afriškimi deželami ter neodvisno Jugoslavijo na naravnih težnjah po ohranitvi neodvisnosti in medsebojnem sodelovanju.
V takšni luči piše časnik tudi o sedanjem potovanju predsednika Tita in poudarja, da so njegovi obiski, ki imajo politični in gospodarski pomen, razen tega pomembni tudi kot dokaz solidarnosti in medsebojnih simpatij dežel, ki ne pripadajo blokom.
Illl
ftanguna. »Galeb« in rušilec *Split« sta se zasidrala v zalivu Mantabanu pred . vhodom v ^zhodni kanal. Tu so predsednika T1*-3 pozdravili štirje torpedni čolni burmanske mornarice. Z enim izmed njih je prispel pred-, sedniku Titu naproti jugoslovanski veleposlanik v Rangunu Iso "jegovan.
Združeni odred je v zalivu Mantabanu počakal na plimo, da . * lahko odplul v Rangun, oddajen kakih 50 morskih milj. Noc6j 3e »Galeb« v spremstvu torpednih čolnov burmanske mornarice že odplul po reki proti burmanski Prestolnici. Jutri zjutraj ob 7 po tukajšnjem času bo »Galeb« priplul v rangunsko luko, ob 8 pa bodo predsednik Tito s soprogo lr> člani uradne delegacije stopili na tla prijateljske dežele. V Rangunu so danes uradno objavili,
Zahvala Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije '
Beograd, 7. jan. (Tanjug). Cen-svft Zveze sindikatov Jugoslavije se zahvaljuje vsem organizacijam, delovnim kolekti-*n P°sameznikom, ki so mu .čili novo leto 1959 in jim sporoča najboljše želje.
VREMENSKA NAPOVED
za četrtek, 9. Januarja 19S9 _Oblačno s padavinami ki bodopo-preš!e_v sneg. Temperatura stopinj
Maung, predsednik vlade Ne Vin in drugi visoki burmanski funkcionarji.
» Predsednik Tito bo dopoldne položil yenec na grob voditelja burmanskega naroda Aunga Sana, popoldne pa se bodo začeli uradni razgovori. Predsednik Tito bo ta dan sprejel tudi voditelja »Čiste lige« U Nuja in Takin Tina, zvečer pa bo predsednik Bur-
manske unije U Vin Maung priredil svečano večerjo.
Drugi dan bivanja v Rangunu bo predsednik Tito sprejel voditelja »Čvrste lige« U Ba S veja in U Co Njena. Tega dne se* bodo nadaljevali uradni razgovori. Nato bo predsednik Burmanske uni-Jtf priredil sprejem ob hardnskem letu.
V soboto navsezgodaj bo predsednik Tito odpotoval Iz Burme na prijateljski obisk v Indija
V političnih krogih burmanske prestolnice pričakujejo, da bo prišlo med obiskom predsednika Tita v Burmi do obširne izmenjave gledišč o problemih sodelovanja med obema državama ln o drugih vprašanjih, ki zanimajo JU' goslavijo ln Burma
Več burmanskih časnikov je danes objavilo članke, v katerih pozdravljajo ponovni obisk pred sednika Tita v Burmi. Naš veleposlanik v Burmi Iso Njegovan je sinoči govoril po tukajšnjem radiu o obisku jugoslovanskega predsednika in o sodelovanju med obema deželama.
Predsednik Tito se bo v Rangunu nastanil v rezidenci predsednika Burmanske unije. To je velika palača, zgrajena v angleškem slogu, bivša rezidenca britanskega guvernerja. Potem ko
izdal Izvršni svet LRS, se pa nanaša ravno na ta problem.
Zakon pooblašča republiške izvršne svete, da določijo mesta in naselja mestnega značaja, v katerih se nacionalizirajo stavbna zemljišča. Odlok Izvršnega sveta LRS torej pomeni, da bodo stavbna zemljišča nacionalizirana v tistih krajih, ki jih navaja ta odlok. Vsi ostali kraji so iz nacionalizacije izvzeti. V zvezi s tem gre za pravno sigurnost državljanov, torej da se prepreči kakrš-
je bil sprejet približno pred letom dni ln ki poleg drugega ščiti kmetijske površine pred nepravilno uporabo. V Sloveniji smo namreč v zadnjih letih ugotavljali, da je prihajalo do nenačrtne divje gradnte majhnih stanovanjskih hiš, ki so bile veliko breme za našo komunalno izgradnjo in za naše celotno gospodarstvo. Taka gradnja je namreč razbijala kompleksne kmetijske površine, ki so v Sloveniji že tako relativno majhne, obenem pa je povečala
nakoli nesigurnost, o kateri se na ■ komunalne otroške, saj je zahte-
terenu tudi deloma govori, zlasti s strani naših zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Zakon o nacionalizaciji namreč strogo loči zemljišča, ki služijo sedaj in bodo služila v bodoče za izgradnjo mest in krajev mestnega značaja. Popolnoma jasno je, da so kmetijske površine v principu izvzete. Zaradi tega so zlonamerne in neumestne govorice o kaki nacionalizaciji kmetijskih površin. Namen zakona in odloka Izvrš. sveta LRS je olajšati delo naših obč. ljudskih odborov in vseh ostalih družbenih organov v smeri čim boljšega urejanja stanovanjske izgradnje in izgradnje komunalnih objektov.
vala razširjanje cestne mreže, električne mreže za široko potrošnjo, telefonske in poštne /nreže, potrebe po kanalizaciji, vodovodu, otežkočala je napore za boljšo organizacijo preskrbe prebivalstva itd. Zaradi tega je šel ta zakon pred letom dni za tem, da usmeri vso našo stanovanjsko izgradnjo v centre in neposredno okolico centrov.
Odlok, ki ga danes izdajamo v zvezi z nacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč, je nadaljni korak v tej smeri. Odlok omogoča,
! da na teh področjih, na katere smo s predpisi osredotočili sta-I (Nadaljevanje na 2. tirani)
V Bonnu presenečeni
spričo sporazuma med ZAR ln Vzhodno Nemčijo * o njunih stikih na ravni konzulatov
3. Zakon v ničemer ne posega in noče posegati v normalno izvajanje kmetijske politike, kakršno smo z uspehom zastavili v zadnjih letih in nima niti najmanjšega namena z nacionalizacijo pridobivati kaksšnekoll kmetijske površine za socialistične kmetijske obrate. Kolikor posega po kmetijskih površinah, posega to v strogo omejenem obsegu same tam, kjer je to za potrebe skupne stanpvanj
je Burma postala neodvisna, so ske in komunalne izgradnje nuj-
notranjost palače preuredili. Med drugim so v veliko dvorano prenesli prestol zadnjega kralja neodvisne Burme. Ta prestol so Britanci v štiridesetih Vetih prejšnjega stoletja, ko so si podvrgli neodvisno burmansko državo, pre-
no potrebno.
Zakon bo mnogo olajšal delovanje naših ljudskih odborov in stanovanjskih skupnosti pri urejanju težkih stanovanjskih problemov. Pri tem ni toliko važna	govarjali,	da čakajo na uradno
sama nacionalizacija stanovanj-	poročilo iz Kaira in da bodo ponesli	v muzej	v	Kalkuti.	Burman-	skih zgradb, ki tako posega samo	čakali na	nadaljnji razvoj stikov
cem	so	prestol	vrnili	leta	1949.	po tistih stanovanjskih zgradbah,	med ZAR	in DR Nemčijo. Vsak-
Bonn, 7. jan. (Tanjug) Teza bonnske vlade, da Zahodna Nemčija ne bo imela diplomatskih stikov z deželami, ki bi pri poznale Vzhodnonemško republiko, je morala zdaj, po sklenitvi sporazuma med Egiptom in DR Nemčijo o konzularni službi, prestati novo preizkušnjo.
V Bonnu je bilo spričo tega sporazuma precejšnje presenečenje, ker so nemški dopisniki iz Kaira do zadnjega dopoldne poročali, da je bil obisk predsednika vzhodnonemške vlade Grotewoh-la v Kairu zaključen, ne da bi Egipt pripoznal DR Nemčijo.
Danes v 'Bonnu ni bilo moč zvedeti za uradno gledišče vlade o vprašanju, ali imajo ustanovitev vzhodnonemških generalnih konzulatov v ZAR in obratno za dokaz, da je Egipt pravno pripoznal DR Nemčijo. Na telefonske pozive so predstavniki Urada za tisk in zunanjega ministrstva od-
danji sestanek vladnega predstavnika z novinarji so za danes nenadoma odpovedali. ' V vladnih krogih pa neuradno temi sporazumu ne pripisujejo pomena v smislu polnega diplomatskega pripoznanja DR Nemčije, vendar pa ugotavljajo, da nobena dežela, s katero ima Zahodna Nemčija diplomatske stike, nima hkrati tudi svojih generalnih konzulatov v DR Nemčiji.
V Bonnu priznavajo, da je spravil Kairo zahodnonemško vlado v »neprijeten položaj«. Iz prvih napovedi je moč sklepati, da ne bo prišlo do »odločnejših akcij« proti ZAR in da se bo za-hodnonemška vlada bržčas zadovoljila s protestom ali s podobnim ukrepom v Kairu.
sti vseh številnih rasnih, plemenskih narodnosti in etničnih skupin;
ko je Burmanska unija na prvih korakih zadela na težaven položaj kot posledico vojnih razdejanj in japonske okupacije; ko je v deželi divjala srdita,
v Burmi Svetozar Vukmanovič. sklenjena tudi sporazuma o Seveda so se ztfrstili ie drugi znanstveno-tehničnem sodelova-obiski in izmenjave misli o raz- nju in o. sodelovanju v razvoju ni h oblikah sodelovanja.	industrije 'in energetike v Bur-
stopoma
Celzija 'n 4' V prtmo*'lu do 7
,f>0<3roS'e nizkega zraSnega pritiska zahodne Evrope počasi pomika ,yzh0(1u- Prek Anglije doteka proti Sredozemlju hladnejil zrak.
NO V PRISPEVEK MIR U ■NA SVETU
Jugoslovansko-burmanskega ka zaživela svoje življenje na nega predsednika burmanske je močno vplivala na nadaljnjt prijateljstva ne bi mogli ocenje- načelih neodvisnosti in nevtral- vlade U Nuja toplo sprejeli v razvoj gospodarskega sodelova-vati po letih. Začelo se je pred nosti, na načelih enakopravno- noži deželi. Na jesen 1957 je bil nja, V začetku leta 1956 sta bila dobrimi desetimi leti, po 4. januarju 1948, ko je Britanija pri-poznala neodvisnost Burme ,in je prenehalo stoletno kolonialno vladanje v »deželi zlatih pagod«.
Danes, ko se je »Galeb« ponovno zasidral pred Rangunom, je treba le znova ponoviti: prijateljstvo med Jugoslavijo in Burmo sloni na trdnih temeljih in razvija se v korist narodov obeh dežel in mednarodne skupnosti. Temelji tega prijateljstva so: boj za mir in enakopravno sodelovanje med državami in narodi, boj za neodvisnost in za boljše žipljenjske pogoje.
Neznatno število let ni bilo nobena ovira, da Burma in Jugoslavija ne bi postali dobri pri- zDuriru LII imci punte utirite rut-	13,,rm o\	CV-lanicnn Vu »urnsiu™« j”.	»»»"
jateljici. To je še bolj jasno, če - govore z njenimi voditelji. Tito	predsednika Tita bo nov prispele vsaj bežno ozremo na čas, v je bil tudi prvi državni pogla-	£2*%*	let	vek ® te> smeri’ s tem P“ tudi
katerem je to prijateljstvo po- var, ki je obiskal to mlado azij-	p	'nov prispevek k naporom za
gnalo korenine, kajti začelo se je: sko deželo. Nekaj mesecev po- Ta prijateljska pomoč, ki so stabilizacijo razmer na svetu, ko je mlada azijska republi- zneje, v juniju 195S, tmo takrat- jo Burmfinci pravilno razumeli,	D.	S.	D.	G.
Razen političnega sodelovanja in zelo uspešnih akcij se je razvilo tudi gospodarsko sodelovanje. Vseh možnosti seveda
od zunaj podpihovana držav- nismo izkoristili toda razvoj je. Ijanska vojna.
Odtlej, od tistih časov, se je
mi. Na podlagi teh pogodb se razvija zdaj menjava blaga in delo naših podjetij v Burmi, kakor tudi delo jugoslovanskih strokovnjakov v raznih krajih
čedalje bol) krepilo sodelovanje med našima dvema deželama. Razumevanje je bilo čedalje večje. Povsem naravno je, da
wrau «wri.Hii , H’te prijateljske dežele, na dobri poti. Čeprav je bil že Dq drugega obiska predsednika Tita je prišlo po pomemp-
leta 1953 sklenjen prvi trgovinski sporazum, do leta 1955 med obema deželama ni bilo vfičje menjave blaga. Takrat pa je bivši predsednik vlade V Nu
emb-i ra-
so imeli pri tem posebno vlogo med obiskom pri nas pojasnil
osebni stiki njunih državnikov. Pred štirimi leti ob tem času
težave Burme, nastale po naglem padcu povpraševanja in cen riža na svetovnem trgu. (Na
nih spremembah v živlier Burme. Toda to je notranja deva naših prijateljev. Načela, na katerih so zgrajeni in na katerih so se doslej razvijali stiki med Jugoslavijo in Burmo, so trdna podlaga za nadaljnje
se je predsednik Tito mudil v CJ? T	,	poglabljanje in krepitev plodne-
Burmi in imel pomembne raz-	<?<* sodelovanja. Sedanji obisk
Z razširjene seje Okrajnega odbora SZDL Kranj
V. Kranju je bila danes razširjena seja predsedstva Okrajnega odbora Socialistične zveze, ki so se je udeležili tudi ljudski poslanci kranjskega okraja in sekretarji občinskih komitejev Zveze komunistov Slovenije. Govorili so o načelih letošnjega okrajnega družbenega načrta in proračuna ter o zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljjšč.
Po planu se bo fizični obseg proizvodnje povečal za 5,4 odstotka, narodni dohodek bo večji skoraj za 0 odstotkov na zaposlenega in bo dosegel 1,162.000 din. Občutneje se povečajo tudi investicije. V osnutku okrajnega družbenega plana je predvideno za investicijska vlaganja 7 milijard 720 milijonov dinarjev, od tega za gospodarske investicije 5410 milijonov in za negospodarske investicije 2310 milijonov. Za stanovanjsko izgradnjo bodo predvidoma porabili 1300 milijonov in za komunalne zadeve eno milijardo dinarjev.
Predavanje Rorisa Ziherla
Ljubljana, 7. jan. — V okviru Ljudske'univerze je sinoči ob 20. uri predaval tovariš Boris Ziherl o temi »Revizionizem in kdo so revizionisti«. Velika dvorana Doma sindikatov je bila nabito polna, kar kaže, da je za to predavanje veliko zanimanje.
Iz zgodovine delavskega gibanja
Smrt Pohorskega bataljona
s
Dne 8. januarja 1943 so v neenakem boju pri Oplotnici na Pohorju slavno padli vsi borci Pohorskega bataljona NOB Bataljon je bil ustanovljen avgusta 1942, v njem so bili borci Savinjske, Ruške, Šaleške in neke dolenjske čete. Razdeljen je , ,čete in štel ie 100 borcev. Komandant je bil Groga politični komisar pa Jože Menih-Rajko..Vodnik ženskega voda-je bila Pavla Mede-Katarina, delavka, ki je bila takrat najhrab-tieroj *)ar**zan^ca v Sloveniji. Razglašena je bila za narodnega
Preden je Pohorski bataljon do zadnjega borca padel, /je imel 7. decembra 1942 uspešno bitko. Njegovi borci, ki sta jih presenetila nemška policija in vojska, so se postavili sovražniku krepko v bran, prebili fronto in razbili nemške čete, ki so se morale po tri ure trajajoči bitki umakniti. Bataljon je dobil tri zaboje bomb in dve brzostrelki, padlo pa je 24 Nemcev. Potlej se je Pohorski bataljon pripravil na prezimovanje v gozdovih Osankarice. V bataljonu, je bilo takrat 28 članov KPJ, 7 kandidatov in 60 članov SKOJ. Tiste dni se je v Mariboru vdal Gestapu bivši partizan, ki je dezertiral in izdal Nemcem svoje tovariše. V mestu so se začele množične aretacije, nihče pa ni mogel priti do bataljona, da bi ga obvestil, da se mu bliža sovražna vojska.
Dne 8. januarja so velike sovražne sile obkolile bataljon od vseh strani. Presenečen in z neznatnim številom borcev (ta-krat jih je bilo samo 66) se je boril z neprimerno močnejšim sovražnikom celi dve uri. Borci so nenehoma naskakovali sovražnika, dokler niso v si do zadnjega padli.
Komisar bataljona Jože Menih, narodni heroj, je bil dijak, sin rudarske družine. Policija ga je preganjala že pred vojno, ker je aktivno sodeloval v naprednem mladinskem gibanju. Pre-den je padel v Pohorskem bataljonu, je prišel Menih v nemško ujetništvo. Tedaj je bil r revirni četi in ko je reševal dva ranjena tovariša, so ga Nemci zgrabili. Toda Jože jim je ušel, ko so ga peljali v zapore. Tudi med ilegalnim partijskim delom v Celju so ga prijeli in zaprli. Odpeljali so ga v Srbijo, pa se je kmalu vrnil v Slovenijo. Ko je postal komisar bataljona, je žela njegova enota v boju jproti Nemcem uspeh za uspehom. Postala je legendarna. V spopadih s sovražnikom nikoli ni bila poražena. Na koncu, ko ni imela več dovolj sil, da bi potolkla sovražnika, je odklonila poziv, na) se vda, in v junaškem jurišu so vsi njeni borci padli. Tako je tudi ta resnična legenda obudila spomine na junaško smrt vsega delavskega bataljona v slaimi bitki na Kadinjači leta 1941.
Konferenca balkanskih socialnodemokratskih strank
Dne 9. januarja 1910. leta je zaključila delo prva konferenca balkanskih socialnodemokratskih strank, kt se je začela 7. januarja v Beogradu in za katero je dala pobudo Srbska socialnodemokratska stranka.
Konference se je udeležilo 34 delegatov: 12 iz Srbije, 10 iz Bolgarije, 5 iz Turčije, 3 iz Hrvatske, 2 iz Slovenije in po en delegat Romunije i/n južnoslovanskih socialnodemokratskih strank. Razpravljali so o tako imenovanem balkanskem vprašanju z namenom, da bi zbližali balkamske narode med seboj in okrepili socialistično gibanje na Balkanu. Kot predstavnik bolgarske Socialnodemokratske stranke in sindikatov, je konfe- ! renči prisostvoval Georgi Dimitrov. Glavni referent je bil Dl- 1 mitrije Tucovič.
Zadnji *dan konference so sprejeli skupnq resolucijo, so-- = glasno in z največjim navdušenjem. Kakor je dejal Dimitrije |f Tucovič, je bila ta resolucija bolj izraz enodušnosti v vprašanju = teiav in nevarnosti, s katerimi se mora boriti socialna demo- M kracija vseh zastopanih narodov, kot pa enodušnosti v glediščih. =
V referatu, ki ga je podal Dimitrije Tucovič; je med dru- g gim rečeno: »Balkansko vprašanje je velikega pomena ne samo ^ za socialnodemokratske stranke na Balkanu, marveč tudi za ves g svet. Obsega najrazličnejše vplive in težnje in toliko teže je iz §| iz zmešnjave raznih vplivov različnih činiteljev povzeti tisto, 3 kar je značilno za dejansko stanje in dejanski položaj na Bal- § kanu in o Čemer se mora utrditi tudi naše gledišče... Balkanske g državice, razcepljene in sprte, so se zaradi politike militarizma g in oboroževanja zadolžile v tujih državah, ta posojila pa nifo §§ prišla v deželo in z njimi se gospodarska moč narodov ni okre* g pila, ker so ostala v blagajnah tistih, ki jih dajejo, ali njihovih i organov; balkanskim državicam ostane samo obveznost, da pla- M čujejo velike obresti... Evropska diplomacija si je kot orodje a razredne vladavine zavestno in načrtno prizadevala, da bi one- S sposobila balkanske narode, da se trdno postavijo na noge in p se otresejo njihovega vpliva in njihove miloščine...«
Leto dni pozneje, 18. oktobra 1911, so se na pobudo Srbske ^ socialnodemokratske stranke ponovno sestali v Beogradu predr gj stavniki balkanskih socialnih demokratov, da bi sklicali U. bal- B kansko socialnodemokratsko konferenco. Te konference pa niso S sklicali, tprva zaradi nasprotovanja bolgarske stranke »ozkih«, S ker bi morali na konferenci sodelovati tudi predstavniki stranke f§ *širokih■», potem pa tudi zaradi začetka balkanskih vojn.
Četrtek, 8. januarja 1059
januar
Izvršni svet LRS sprejel odlok o določitvi
krajev, ki se štejejo za mesta in mestna naselja
Odlok bo olajšal razvoj mest ln pomembnejših naselij — Imenovana republiška komisija
za nacionalizacijo stavb in stavbnih zemljišč
Ljubljana, 7. januarja. — Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je sprejel odlok, s katerim je določil kraje, ki se Štejejo po zakonu o nacionalizaciji stavb ln stavbnih zemljišč za mesta in mestna naselja.
Z zakonom o nacionalizaciji najemnih stavb in stavbnih zemljišč, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina 26. decembra preteklega leta, so bile nacionalizirane na vsem ozemlju FLRJ najemne stanovanjske in najemne poslovne stavbe, v mestih in v naseljih, ki imajo mestni značaj, pa tudi stavbna zemljišča. Za stavbna zemljišča štejejo po določilih tega zakona vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki so v ožjih gradbenih rajonih mest. in naselij z mestnim značajem.
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS Je z upoštevanjem predlogov Okrajnih ljudskih odborov sedaj določil kraje, ki se štejejo za mesta in za naselja, ki ima mestni značaj. To so:
V OKRAJU CELJE
JE OB SAVI: mesto Zagorje ob Videm-Krško: mesto Kostanjevt-Savi z okoliškimi naselji: Izlake, ca na Krki in mesto Videm-Krško. Kotredež m Loke pri Zagorju. j
| Tak izbor ofnenjenih krajev so
V OKRATTT MAPIRHP	narekovali tako dosedanji razvoj-
v^ivn/vju iVimtiuuK	ni pogoji, kakor tudi perspektivni
V občini DRAVOGRAD: nase- razvoj gradenj najrazličnejših ob-Ije Dravograd, v občini LENART: jektov, še posebej pa gradenj naselje Lenart v Slovenskih go- družbenega standarda. Gre torej ricah, v občinah na območju ‘me- za okrepitev razvojnih pogojev sta MARIBOR: mesto Maribor z mest in pomembnejših naselij v okoliškimi naselji: Bresternica, Prihodnjih letih s tem, da bi se Brezje, Kamnica, Limbuš, Pekre, olajšalo plansko izgrajevanje sta-Spodnje in Zgornje Hoče, v obči- novanjsklh jn komunalnih objek-ni ORMOŽ: mesto Ormož, v ob- tov v okviru določenih gradbenih čini PTUJ: mesto Ptuj z okoli- rajonov v mestih in mestnih na-
CA: naselji: Cerknica in Rakek, ™xna8elJ.em»?aAdin^ ln naf'jl; SelJ‘h' . . X111U v Ahlini riri ip. m».in	v občini DOBROVA PRI LJUB- „	in. Majšperk, v občini Po določilih zveznega zakona
V obrnil CELJE, mesto Celje LJANI. naseije Dobrava v občini RADLJE OB DRAVI: naselja: bodo sedaj okrajni ljudski odbori. in naselji: Dobrna in Sto»e, v ob- DOMZALE: mesto Domžale z Muta,'Radlje ob Dravi in Vuze- na predlog občinskih ljudskih od-
sdle Rfmske^oDHcf v 'občini okoliškimI naselJl: Dob, Količevo, SKVJbilnl RAVNE NA KO- borov s posebnimi odloki določili
„J iPodrečle Rodica Spodnie Jarše r°SKEM: mesto Ravne na Ko- ožje gradbene rajone. Ti lahko na®e.1.J1;	Srednje	Jarše Zgornje Jarše in roSkem 1° naselja: Crna, Mežica obsegajo območja, ki so urbani*
unv°Ti^le.; V obMn‘8LO JENSKE Vir ter naselji: Mengeš in Ra- in PrevalJe, v občini RUSE: na- stično že urejena in ki bodo glede KONJICE: mesto Slovenske Ko- domj. v ob^jnl GROSUPLJE* selia: Ruše, Bistrica pri Limbu- na planirano stanovanjsko in konjiče in naselji: Spodnje Zreče	Gr0sUpje	v občini Su in Bistrica pri Rušah, v obči- munalno graditev v doglednem,
iuŽgpRI CEUU- na°sS senS; ! HRASTNmP mesto Hrastaik z "* 8L?VENJ GRADEC: mesto času izgrajena.	/
pri Cellu v občini ŠMAIt IE PRI okoIlžklm naseljem Dol pri Hrast-	1	8o,°'	Poleg	omenjenega	odloka	je
JELKAH•' našelia• Rnc-iSka siati 1 nlku. mesto Radeče in naselje Z1- VENSKA BISTRICA: mesto Slo- Izvršni svet sprejel še priporočilo
.Krt ih	,<V,*NCN'? go- v“,k*	,53358
v občini Sofitanj: mesta: Šoštanj	G°RITCA: mesto Višnja gora In na-	y	OK-RATTT	P$i °krtijniIh in olsčin*ikih ljiudslkih
in Velenie ter naselin Tonolščica	selji: Ivančna gorica in Šentvid pri	v	UR.KAJU •	odborih z nalogo, da pripravijo
in v občini Zalecs naselja* Polle!	Stični v občini KAMNIK: mesto	MURSKA SOBOTA	SEftionoJ6v	.SSl
la Prebold ŠemDeter v Saviniski Kamnik z okoliškimi naselji: Du-	„	benih	rajonov v mestih in našte-
doHmin Žalec	Savinjski	a	[n	gmarca y obfin, KO_ v občini BELTINCI: naselje tih naseljih;
in -Odlet.	CEVJE: mesto Kočevje z okoli- Beltinci, v občini GORNJA RAD- “ ter Imenoval republiško ko-
V	rWRAIIT m»IPA	škim naseljem Salka vas,	v ob-	GONA:	mesto	Gornja	Fadgona	in	misijo za nacionalizacijo	stavb In
UUltlLA	eln, lasce: naselje Velike La-	naselje	Radenci,	v	občini	IEN-	stavbnih zemljišč.
V občini AJDOVŠČINA: mesto šče, v občini LITIJA: mesto Ll- DAVA: mesto Lendava z okoli- V komisijo so bili imenovani: Ajdovščina, v občini BOVEC: tija z okoliškimi naselji: Breg pri škim naseljem Dolga vas in nase- za nredsednikq- MatHa iininl-nfesto Bovec,i v občini IDRIJA: Litiji in Šmartno pri Litiji, v ob- «e Petišovci, v občini L JUTO- čar. sodnik VrhovneEa sodišča mesto Idrija, v občini. KANAL: činah na območju mesta LJUB- MER: mesto Ljutomer in v občini mg
naselja: Anhovo, Deskle ln Kanal, LJANA: mesto Ljubljana z oko- MURSKA SOBOTA: mesto, Mur-	nieeoveea	namestnika-	Ka-
v občini	KOBARID: naselje Ko-	liškimi naselji: Daljna vas,	Gune- ^ka Sobota.	rel Mejak! Lnik	Vrhovnega	so-
barid,	v	občini NOVA GORICA,	lje, Medno, Podgorica pri	Crnu-	dišča LRS
fah. Rudnik, Stanežiče, Škofljica	V	OKRAJU	za	člana:	Mirko	Hočevar, po-
. EMPETER PRI NOVI GORCI, in Tacen, v občini LOGATEC:	NOVO	MESTO-	močnik sekretarja v Sekretariatu
naselji. Miren in Šempeter pri naselja: Brod-Logatec, DolenjiI	Izvršnega sveta	ra splošne gospo*
Gorici, v občini TOLMIN: mesto Logatec in Gofenji Logatec, v!	V občini BREŽICE: mesto Bre- darske'zadeve,
Tolmiri m v občini VIPAVA: na- občini LOŠKA DOLINA: naselje žice in naselje Dobova, v občini za njegovega namestnika: ing.
Lož, v občini MEDVODE: naselje ČRNOMELJ: mesto Črnomelj, v Marjan Prezelj, pomočnik sekre-Medvode z okoliškimi naselji: občini Metlika: mestb Metlika, v tarja v Sekretariatu Izvršnega Goričane, Preska pri Medvodah občini NOVO MESTO: mesto No- sveta za urbanizem, stanovanjsko in Svetje, v občini RIBNICA: na- vo mesto in naselja: Dolenja Stra- izgradnjo in komunalne zadeve/ selje Ribnica) v občini SODRA- ža, Dolenjske Toplice in Sentjer- za člana: Janko Dekleva, dr* ŽICA: naselje Sodražica, y občini nej, v občini SENOVO: naselji: žavni podsekretar v Državnem se-TRBOVLJE: mesto Trbovlje, v Brestanica in Senovo, v občini kretariatu za finance I.RS, občini.VRHNIKA: mesto Vrhnika SEVNICA: mesto Sevnica, v ob- za njegovega namestnika* dr« z okoliškimi naselji: Stara Vrhnt- Mnl TREBNJE: naselja: Mirna, Leopold Grošelj, načelnik v Držav-ka in Verd ter v občini ZAGOR- Mokronog in Trebnje ter v občini nem sekretariatu za finance LRS.
selje Vipava.
V OKRAJU KOPER
V občini HERPELJE: naselji: Herpelje in Kozina,
in Kozina, v občini ILIRSKA BISTRICA: mesto Ilirska Bistrica, v občini IZOLA: mesto Izola z okoliškimi naselji: Polje, Jagodje in Dobrava, y občini KOPER: mesto Kopef z okoliškimi naselji: Semedela in Sko-cijan ter naselje Ankaran, v občini Piran: mesto Piran z okoliškim naseljem Strunjan ter naselje Portorož z okoliškimi naselji: Seča, Sečovlje ln Lucija, v občini POSTOJNA: mesto Postojna in naselji: Pivka in Prestranek ter v občini SEŽANA: mesto Sežana in naselje’Divača.
V OKRAJU KRANJ
V občini BLED: mesto Bled,
Izjava tovariša Borisa Kraigherja
» (Nadaljevanje s 1. strani) novanjsko izgradnjo, preprečimo špekulacijo zasebnikov, katerih zemljišča so zaradi gospodarskih načrtov naše stanovanjske .izgradnje dobila pravzaprav večjo vrednost, kot bi jo sicer imela. , „„„„„	,,	•	Tako so lahko zasebni lastniki
v občini BOHINJ: naselje Bo-1 izkoriščali ta svoj položaj ln po-hinjska Bistrica, v občini JESE- draževali stanovanjsko izgradnjo, NICE: mesto Jesenice z okoliškim česar pa v interesu naših držav-naseljem Hrušica ln naselji: ljanov nikakor ne smemo dovo-Kranjska gora in Mojstrana, v liti.
5S SSSUmoS^SPEKULACIJE1 "rODRAJE-
KA^mr’stV Svofi' ,K.?FJA ./'f?5 VANJE GRADNJE STANOVANJ
^°ka Z °ck0ii‘ Določitev krajev v tem smislu V	TR»fA	f ‘t'	• lma toreJ samo namen preprečiti
Ltstta.	in	tak0 Spekulacijo in podraževanje
l	rlvrn’’ stanovanjske izgradnje in s tem
In ffi i "a" izboljSatl P°S0je za hitro izgrad-ter V n5° «mceneJSlh in primernih stanovanj ter ustreznih komunalnih naprav.
občini ZlRI: naselje Zirl.
V OKRAJU LJUBLJANA
V svojem odloku je Izvršni
V občini BOROVNICA: nase- svet pri določanju teh mest' in lje Borovnica, v občini CERKNI- naselij mestnega značaja upošte-
OSS Kranj proti podražitvi mleka
val kriterije predvsem glede na sedanje perspektive naše izgradnje. Morda bo ustvarjen videz, da »o v Sloveniji določena kot naselja mestnega značaja tudi nekateri manjši kraji. Potrebno je bilo vključiti tudi takšne kraje, toda le tam, kjer je bil v zadnjih letih dosežen ali se predvideva v bodoče večji razvoj industrijske proizvodnje ali drugih socialističnih gospodarskih dejavnosti, kar zahteva tudi ustrezno stano^anj-.sko in komunalno izgradnjo. Ta razvojni proces namreč vodi k temu, da določeni, doslej , manj poznani, pretežno vaški kraji dobivajo značaj mestnih naselij in predstavljajo v določenem smislu novo mestno celoto, ki bo v bližnji bodočnosti morala dobiti tudi novo skupno ime. Omenil bi na primer na področju Ljubljane primer Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Jarš. To so vasi, ki se sedaj zaradi močne industrije, na tem področju Že združujejo tako rekoč v eno celoto in bodo lahko dobile z določenim urbanističnem načrtom tudi že svoj poseben značaj, tako da sedanje imenovanje v bližnji bodočnosti pravzaprav že ne bo več Imelo drugega pomena kot recipio. označba ulic v Kamniku ali' Domžalah. Obenem s tem odlokom Izvrš-
Osnovna odgovornost za pravilno izvajanje politike stanovanjske izgradnje in pravilno uporabljanje zakona o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč prehaja sedaj neposredno na občinske in okrajne ljudske odboce-Smatramo, da bodo oni lahko dobro izvršili svoje naloge na tem pfodročju, če se bo vsa naša javnost z razumevanjem lotila teh problemov in če se bodo aktivno vključile 'naše politične organizacije, organizacije Socialistične ' zveze delovnega ljudstva, Zveze komunistov, kakor tudi družbene in politične organizaci' Je v akcijo, ki jo podpira sprejem omenjenega zakona. Ob pra* vilneno razumevanju namenom tega zakona in namenov republiškega odloka o mestih in naseljih mestnega značaja, na katera se nanaša nacionalizacija stavbnih zemljišč, mislim, da bomo lahko dosegji velike nadalj* nje uspehe pri urejanju problemov stanovanjske izgradnje in oskrbe našega prebivalstva s cenenimi, pa vendar primernimi in zadostnimi novimi stanovanjskimi prostori.
Januarja in februarja raz^Rroma tonlo vreme?
Okrajni ljudski odbor naj ukrene vse potrebno za zagotovitev zadostnih količin bo mleko vstekleničila in da bo	=	«...	w«.wn.uil,	iZ,vrs-
mleka m drugih živil — Nujno je urediti odkup mleka in obnoviti mlekarno, I sposobna za naloge, ki jo čakajo,[ nega sveta lrs morajo okrajni
vendar ne na račun življenjske ravni prebivalstva	saJ v kratkem na njenih ra-, ljudski odbori na predlog občin- v veznem mdr0m,.t,rrninsi,„.
menih preskrba z mlekom vseh 1 skih* ljudskih odborov določiti ^oduTr” A
it36.	v«Je,no.	da	bomo	.me„	j,
Kr*«i "> lanuar.la. Včerul V Mia v K^nniu Okrajnega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o predlogu novih cen mivka v kranjskem okraju In o drugi problematiki v zvezi z odkupom tega Živila. Govorili so tudi o težavah kranjske mlekarne, ki Je spričo zastarelosti potrebna rekonstrukcije. Soglasno so ovrgli predlog’ Gospodarske poslovne »veze Kranj, ki ie predlagala podražitev mlcka*za 8 dinarjev pri litru, kajti la podražitev bi šla po predlogu, kakor ga Je dala poslovna zveza, na račun življenjske ravni Industrijskih delavcev na Gorenjskem.
Beograd, 7( Jan. (Tanjug). SvetnlK Zveznem hidrometeorološkem z**
da J* Januftr-
ninm mlh^nncfl n lori.*	^uusilJNKin	SreCUSC.	ucuc	un-unae	Iia	DOarOC-	zel
kranjskemoklijuieveffi	mfl	Ja’	l,astl	pa v
nosti, saj znaša sedaj povprečna	n.	hi	hM*	rE	-5?a<La:	,n	8prcmcnlJi™
vreme. Sredi
mlečnost komaj 16001 Ea let-	g	'."jlh ^	fdSS&i ^ Zd‘* ^ ^ nara °bcta "-«•
no na kravo.	sredstva, če bi podražili mleko. smo šli z določanjem teh mest in kontinentalnega zrakn, kar pa ne bo
Vprašanje zagotovitve dovolj- Na se^* s0 zlasts obsodili jese- nase(.	\	SiriI	traJal° dol|fo ln turtl hujšega mraza
nih količin mleka bržčas tudi v nlškl Prin>er - na Jesenicah so na’men da se ožil stavhnl	He|b° pri""10- Ceprnv j0 Sc pre*g®-
kranjskem okraju ne bodo uredili namre? Po novem lelu podražili določilo v teh lrr^h v »lin “Vrt?0!	°	r*'VOJ"	vr(,menl	^
brez stimulacije kmetov , v času. m eko « 3 dinarje, ne da bi se	10	.v JIh ikrajih v zelo mladi m v ^etk« Poie„.f pr0f. obu-
ko mleka nalboll primanjkule 8 korner ko11 posvetovali ali ob- I fniT1	Y	"	l	samo	ljen meni, da bo letošnje poletje bo«
-L -ll Ui .	vestlli oblastne nronn« Pntrn«. ! tam> Obstaja neposredni na- hladno ln deževno,
kranjske mlekarne. rnMn V uf • u?a" nlke so postavili ared izvršeno Crt za stanovanjsko in komunal-
il sindikalni svet Je sl-	»	"ab,ra	”	;10'	dejstvo	P	no Vgradnjo v smislu urbanistič-	SaHjn	»Vrmitf«
cer upošteval te navedbe, vendar	k/i	•<.	nega naCrta določenega naselja.! _„f_ .1	^
Na Gorenjskem je kar 00% ^ trden v svojem stališču, da ne £	^ dM^h fl m »^311 einHiu-fi«0) sklePlh ^ Okrajni S temi ožjimi stavbnimi okoliši *"VOZila HO plitvino
industrijskega prebivalstva, zato *re. da bi ta dva problema urejali	posedanjih 10 na 20 da sindikalni svet ponovno naglasil, bodo lahko okrajni ljudski odbo-	Reka . .	M
ni treba 0osebej poudarjati, ko-1 *a ceno znižanja Življenjske rav- mie^,nenakot d^fnnnrCh'’ n™i, sindIkatiuPrliV9akr4- v svojih odlokih, ki jih mora iz Ker.Bna v ‘dimovino jn zadela llko potroSnikov bi bilo prizade- ni industrijskih delavfcev. Skoda iinH to	takšnemu	povišanju	cen	na	še predhodno potrditi Republiški	n^fre.ta	2297-tonako	ladjo
tih. predvsem pa ne moramo do- bi bila dvojna, politična ln go-	sredstva za	P"*«-	^f.u" po roSniKa da bodo poži- izvršni svet, zagotovili, da%e pre
pustiti zviševanja cen takemu »podarska. Podražitev mleka bi	‘	-	Y"1 kontr°lo nad cenami In da prečijo eventualne tendence po Je ladja blizu ode*e zavozila nS piit-
osnovnemu živilu, kot ie mleko, nujno sprožila cel plaz povlšanla	PRI	n„.,nv, Bmiuicirr	bodo na to opozorili tudi oblastne	zaseganju kmetijskih in za kme-	^*n«-v«*«« le kakiti 2onn ton psenlče.
Gospodarska poslovna zveza «n tudi drugih kmetijskih pri-	Mr ™	»»ANJ8KB	organe. Okrajni sindikalni svet je	tijsko proizvodnjo predvidenih	‘non’
Kranj Je utemelji!« podražitev z delkov. Zato Je treba težnje po MLEKARNE BOIJO POMAGALI	P_r®vIaRaJ___BJ	b',Okrajni zemljišč, kajti, kot smo povedali,	-------
PROBLEM CEN JE MOC UREDITI BRRZ ?KODE ZA POTROŠNIKE
i strukclje Okrajni
dvema razlogoma’ sedaj, ko mle- navijanju cen že v kal) zatreti. | ka lelo primanjkuje, je treba Ce je v industriji zaslužek de-
KOLEKTIVI
ljudski odbor razpravljal o delu tako zakon kot odlok Izvršnega in vlogi gospodarske poslovne sveta LRS nimata nobenega na-
»*. brzojavke, ki m je poslal poveljnik ladfe Ivan Soflč direkcij! pod-Jetja na Reki, Je videti, da sl Je po-nanka dobro uro na v«o moč prizade* vala, da bi spravila ladjo s plitvine.
kme,te stimulirat. * povišanimi ce- lavca	alkSSltemaf	b?	na	°Jo?i	"iejl^dl	mltrti,	P?	kmetS	-	J* ii	tw*3S*
■—4—"* •	•*	*	---- 7.h pomoč. I* O'4"®*' *-
nesreče romorl potegnil ladjo pregledali ln i znatno poSkod I odplula naprej.
nami, sicer ne bo na razpolago potem je nujno, da tud‘ kmetijski kov podjetl Je moč dobi tudi kako zagotoviti dovol n6 K	s Tv, kmet‘jsk‘
dovoljnlh količin mleka za po- proizvajalci rešu jejo vprašanje sredstva za neogibno rekonstruk- mleka iS dr loih S £.?« * E ln Ju v, od"°?lh osebnih
trošniška središča; drugi razlog rentabilnosti na enak način v cijo kraniske mlekarne Mlakar nkrnni hi	u	^etijsklh	proizvajalcev	do	druž-	potegnil	ladjo	s	plitvine.	Ladje
pa je pereče vprašanje rekon-Uem konkretnem pr^z zviša" nfje tret^odl^^mU? d^	KMSciS.! nJlh°Vlh laStninSklh pra^"z^o J,V£t
BO]BURMANCEV
za lastno neodvisno deželo in lastni gospodarski razvoj
Burma s svojimi dvajsetimi i Burmo, ki naj bi Britancem ra-milijoni prebivalcev, od katerih j zen tega omogočila še močnejši 3e Burmancev le dvanajst milijo-; pritisk na Tajsko, nov (ostali so Karenci, Kačini, | Ko je Burma leta 1948 pretr-Sani in drugi), za azijske pojme gala vse vezi z Londonom in ni velika država. Takih držav je Britansko skupnostjo, se Britan-v Aziji za dva ducata, toda v sve- ci niso mogli več upirati burman-tovni politiki igra veliko in važno ski odločitvi. Burma si je izbrala vlogo. Njen ugled ne sloni na i lastpo pot po socialističnih na-
bajonetih, marveč je rezultat vztrajne borbe za osvoboditev izpod britanske oblasti in za lastni napredek v, osvobojeni deželi.
Prvi Evropci so 8e pojavili v Burmi pred pet sto Jeti, Se pred Kolumbom. Britanci Pa so so zasidrali v tej deželi šele v drugi polovici prejšnjega stoletja Po velikem indijskem uporu. Vse do takrat je živela Burma pod svojimi vladarji in po *vojih postavah.
Da bi bolj zabrisali njen specifični značaj, so jo Britanci na začetku tega stoletja kar priključili Indiji, kakor da bi slo le za eno izmed indijskih po2-krajin, ne pa za deželo, ki z arijsko in dravidsko Indijo, razen nekaterih značilnosti, nima dosti sličnega. Ko so se tudi v Burmi pojavile prve klice osvobodilnega gibanja in je prišlo f^ed vplivom naprednih idej do faznih manjših uporov, je britanska vlada 1937. leta sklenila ločiti purmo od Indije m si tako zagotoviti večjo in učinkovitejšo kontrolo ba to 700.000 km2 reliko, od Indije Po visokih gorah - odrastkih Himalaje oddaljeno deželo.
boditve, marca 1945 pa je izbruhnil splošni upor proti okupatorju. Prizadevanja Britancev, da bi razbili enotnost velike osvobodilne borbe in z raznimi mahinacijami okrepili svoje pozicije^ so ostali brez uspeha. In tako tancem ni ostalo drugo, ko
Trgovska diplomacija
ki se Britancem na Kubi zdaj maščuje
(Od dopisnika »Ljudske pravice« in »Borbe«)
čelih, nevtralizmu in koeksistenci.
Na tej novi poti je v pravem pomenu besede orala ledino, saj je morala reševati težavne no-
Burma je po svojih naravnih bogastvih — rudah, petroleju, tikovem lesu, vodnih energijah, ogromnih riževih poljih, kjer zori riž vse leto — potencialno izredno bogata dežela, vendar so Britanci to spoznali pravzaprav šele 1939. leta, ko so bili zgradili znamenito »Burmansko cesto« iz Lašia V Burmi v Kunming v jugozahodni Kitajski. Pozneje, zla-sti po vdoru Japoncev v Indoki-no in južne dele Burme, se je njen pomen še povečal.
Pred nekaj dnevi je minilo enajst let, odkar so Burmanci Proglasili neodvisnost svoje dežela- Tako se je končalo stoletno razdobje britanske oblasti nad
BUTAN
is *
BEN<SAll|AjT /jf/Cmdko
A
y^y i
^ AVTO
Prome ^ *Tun
Henzada
Taton..
PoS
Bangkok
MALA|A
SUMATRA
NARODI BURMANSKE ZVEZE
nanje	ministrstvo pojasnilo, da
.	„	.	..	,	, .	,	.	so orožje pošiljali na Kubo na
London, 7. jan Medtem ko da bo nova vlada prekinila diplo- ^	. čil britanskega vele-
britanska javnost pozdravlja matske stike z Veliko Britanijo ££la£is&a iz Havane in da so strmoglavljenje Batistovega re-, v protest proti temu, da je ta	dobave	ustavili, kakor hitro se je
žima na Kubi in pozitivno oce-: skoraj do zadnjega trenutka po-	p lf)žaj	na Ku^ spremenlL prav
• Bri- njuje prve izjave nove vlade, se migala Batisti. Čeprav je Castro K J.	zdai	nlete	vsa	oo-
da se je zunanje ministrstvo znašlo v {sam dejal, da »v času zmago- , miu. namesto da bi se vma-pripravijo za počasni, a dokoijčen hudo neugodnem položaju, ker slavja ni mesta za maščevanje«. -	■ W1	m	„
umik iz	te	bogate	dežele.	Vodi-	mora odgovarjati za to, da je Ve-! se britanski veleposlanik priprav-	_^Urinria^ni Hiictaturi
telj Antifašistične	lige	general	lika Britanija skoraj do zadnjega	| lja na odhod iz Havane, tolikanj
Aung San je odklonil vsako sode- Batisti dobavljala orožje.	{očitna je ogorčenost Kubancev. { Posledice morebitne prekinitve
lovanje z britanskimi oblastmi, i Precej prahu je tu dvignilo! Londonu štejejo zlasti v greh, diplomatskih stikov Velike Bri-Zdaj je Burma ena izmed držav pismo pisatelja Grahama Greena, da je še nadalje pošiljal orožje tanije gospodarsko ne bi poseb-bandunške skupine.	| objavljeno v »Timesu«, v kate- i Batisti, skupna 17 letal in 22 no prizadele. Pravijo, da je bila
Cim so se osvobodili britanske; Vem ostro kritizira vladino »ne- tankov, čeprav so ZDA že v apri- trgovina s Kubo celo pasivna in oblasti, so Burmanci nacionalizi- 1 navadno slabo poznavanje polo- • lu ukinile svoje dobave. »Times« Velika Britanija bi kvečjemu ne-rali velika industrijska podjetja, žaja na Kubi«. Green trdi, da je {pravi, da so ZDA to ukinile, ker hala kupovati kubanski sladkor železnice, rečni promet in tudi Selwyn Lloyd pred pičlim mese- so takrat podpredsednika Nixona in tobak. Ni pa moč prezreti, da veliko Burma Oil Company, ki i cem dni izjavil, da »vlada nima 1 na njegovem potovanju po La- , bi prekinitev odnosov pomenila je bila nekdaj država v državi,1 nobenih podatkov o kaki držav- j tinski Ameriki ponekod neprija- za Veliko Britanijo diplomatsko saj je imela v svojih rokah ne le ljanski vojni na Kubi«, in pravi, teljsko sprejeli, ne pa ker bi bile klofuto. Tisto, kar je zdaj še no-bogata petrolejska področja ob da bi vsekakor še nadalje poši- ZDA nasprotovale Batisti. Kar tranje vprašanje, bi potem po srednjem Iravadiju, marveč je ljala orožje Batisti, če v Spod- zadeva britansko politiko v drugi stalo sramota pred zunanjim sve-cksploatirala tudi druga prirod- j njem domu ne bi • intervenirali' polovici minulega leta, pa je zu- tom.	K.	X.
na, zlasti mineralna bogastva de- | opozicijski poslanci. Laburist
žele. Nacionalizirana je bila tu-{Delerghey je dejansko sredi dedi rečna flotilja britanske družbe cembra v zbornici postavil vpra-Irrawadi Comp., ki je monopoli;- {šanje, zakaj dobavljajo Batisti zirala v svojih rokah praktično 1 letala in tanke, na kar Je pomoč-skoraj ves notranji promet v. nik zunanjega ministra Allan Burmi. Tako so korak za kora- Noble odgovoril, da so nadaljnjo kom odpravili najbolj usodne po- ■ dobavo orožja ustavili, dokler se sledice prejšnje politike »odprtih f ne bodo posvetovali s parlamen-vrat«, ki je na stežaj odprla bo- | tom. Vlada je naknadno zatrje-gastva dežele tujemu kapitalu in j vala, da so bile dobave del »nor-ni bila nič drugega kot dokaz po- malne trgovine« s Kubo in da so polne odvisnosti dežele od tuj- v zadnjem času tudi druge dežele cev.	dobavljale orožje Batistovemu
Burmanci pa so nacionalizirali režimu, n. pr. Francija, CSR in
tudi velike zemeljske komplekse, ki so si jih za časa britanske uprave pridobili razni izkoriščevalski elementi, pa tudi tuje družbe. To so narekovali interesi dežele in njenega razvoja. Ob proglasitvi neodvisnosti je bila več kot polovica zemlje v rokah veleposestnikov in tujih družb in položaj kmetov, tudi samostojnih, je bil kaj težaven.
Enajst let ni veliko v zgodovini sveta'; vendar so v Burmi v
Izrael.
Zdaj je povzročila zmedo izjava pomočnika Fidela Castra,
Normalizacija razmer
na Kubi po strmoglavljenju Batistovega režima
ZIMSKI VIHARJI V ZDA New Vork, 7. Jan. (Reuter). Mraz, ki je pritisnil v nekaterih krajih ZDA, Je terjal doslej 44'žrtev v 14 federalnih državah. Na severozahodu pihajo ledene burje. Vetrovi dosegajo hitrost do ISO km na uro ln so povzročili tudi več požarov. V nekem Internatu v Slracusl (v državi New York) Je v požaru izgubilo življenje 7 Študentov,
tranje probleme, združene s preobrazbo dežele, ki se je polagoma izvijala iz starega kolonialnega sistema, in braniti svoj obstoj tudi navzven.
Leta 1944 je bila ustanovljena Antifašistična liga narodne osvo-
7
13 pa Je” bUo ranlenih. V Martinabu-
tem razdobju mnogo storili. Za- | £&£ -*££ radi splošne zaostalosti in raznih intervencij od zunaj so bili problemi, ki so jih morali rešiti v tej večnacionalni in na federalni osnovi organizirani državi, še toliko težji. Upoštevati je treba tudi njen specifični geografski in mednarodni položaj na jugu azijske celine, ki daje Burmancem mnogo misliti. Vprašanje njenih vzhodnih meja še do danes ni urejeno, čeprav bi v Rangunu pozdravili vsak napredek v tej smeri.
Kljub vsem težavam, ki jih ni sama kriva, je Burma izbrala svojo pot. To je pot socialnih reform in utrjevanja lastne neodvisnosti.
M. O.
Havana, 7. jan. (AFP). — Predsednik Manuel Urrutia je odstavil vse guvernerje, župane in občinske svetnike. Te ukrep je objavil neposredno potem, ko je bil razpuščen tudi parlament, ki je bil izvoljen šele pred dvema "mesecema. Predsednik vlade in minister za delo sta objavila, da se bo pospravljanje sladkorne pese začelo takoj. To delo so bili odgo-dili spričo spopadov med četami Fidela Castra in diktatorja Batiste.
2elezmiški promet med pokrajinama Finar del Rio in Las Vil-las so obnovili. Tudi telefonske zveze so že boljše. Kubanska letalska družba pa bo danes obno-
pravlja dekret, po katerem na prihodnjih volitvah ne bodo mogli biti izvoljeni poslanci, ki so bili izvoljeni v letih 1954 in 1958.
Vlada bo upravljala zdaj deželo z dekreti vse do novih volitev, ki bodo v roku 18 do 24 mesecev. Suspendirala bo tudi vse sodnike. Blokirano bo tudi Premoženje, ki so ga imeli ljudje bivšega Batistovega režima v bankah in na premičninah. Batista in njegovi uradniki bodo obtoženi zločinov za časa njegovega režima.	'•
Položaj v Leopoldvillu
Leopoldville, 7. jan. (AFP) — V racijah, ki so jih v zadnjih 48
ročju Sueškega prekopa vojaško oporišče, katerega naprave so veljale več sto milijonov funtov,
Z VSEH STRANI SVETA
Novo znanje kitajskih intelektualcev
Peking, 7. jan. Agencija No-Kitajska poroča, da se vrača lja sv°ja delovna mesta 44.000 Pekinških ministerialnih name-čencev in drugih intelektualcev, tL 80 približno pred letom dni asli na delo na kmetih in v to-arnah. Neki funkcionar pekinškega mestnega sveta je izjavil,
da
so intelektualci preživeli lan-
*fo leto na produktivnem delu in ® naučili nekaterih metod tehtne proizvodnje. Se važneje Pa'3e> da so obnovili svoje ideo-5ko znanje in poglobili politič-® zavest. Intelektualci so spo-tr k težnje / In najnujnejše po-ebe delovnega ljudstva in v Pfaktičnem delu doumeli pravil-ost politike Komunistične par-
PRESELJEVANJE IZ SZ NA POLJSKO
Varšava, 7. jan. (Tanjug). Do konca minulega leta se je na Poljsko preselilo skupno 224.000 Poljakov v glavnem lz obmejnih krajev Sovjetske zveze. Kakor je znano, sta poljska ln sovjetska vlada pred dvema letoma sklenili pogodbo o odselitvi Poljakov lz SZ. Odtlej tl nenehno prihajajo v
So daljavo tipa »Honest John-. Zahodna Nemčija Je nedavno dobila 24 takšnih raket od ZDA. V prihodnjih devetih mesecih se bo okrog 200 vojakov naučilo ravnati z njimi.
Blackovo posredovanje
z« obnovo gospodarskih stikov med ZAR in Veliko Britanijo
Kairo, 7. jan. (Tanjug). Kairski tisk poroča, da ostane predsednik Mednarodne banke Eugene Black v Kaitu do 12. januarja, ko bo nemara zaključil svojo posredovalno poslanstvo za obnovo gospodarskih stikov med Veliko Britanijo in ZAR. Včeraj je znova govoril z ministrom za gospodarstvo Kajsunijem o rezultatih razgovorov svojega pomočnika Ru-cinskega, ki se je mudil v Rimu, kjer je britanskemu delegatu Denisu Ricketu sporočil predloge ZAR in Blackove nasvete. V Kairu menijo, da bo v kratkem izročen ZAR odgovor britanske vlade in da se bodo potem nadaljevala neposredna pogajanja med obema deželama.
Obveščeni krogi zatrjujejo, da se je Velika Britanija odpovedala zahtevi, naj bi ji ZAR plačala odškodnino za opremo, ki jo je
1956 v
vila redne letalske zveze v deželi urah uprizorili policija ln padalci in s tujino. Razpustih so tudi vse med domačim prebivalstvom so politične stranke in vlada pri- aretirali okrog 300 ljudi. Vojaštvo
je zdaj prevzelo nadzorstvo nad vso kolonijo.
»Krajevna milica«, ki so jo sestavili iz vrst evropskega prebivalstva, pa je zlorabljala orožje in so oblasti zaradi tega .Evrop-cem prepovedale, da bi z orožjem hodili po ulicah. Na periferiji
BREZPOSELNOST V VELIKI BRITANIJI
, npnnnnn nnnl,„« v London, 7. jan. (Reuter). Lani Je zaplenil Egipt V oktobru ____ .
. . i	1	ncneimo	pnnajajo	v	j,j1o v veliki Britaniji v začetku leta Kritan«kpm vnlačlrom nam nV,
deželo, kjer so organizirali zanje tudi	532<000	brezposelnih,	v novembru	pa	britanskem vojaškem pasu Ob
posebne sprejemno centre. V glavnem	535.000.	od Veh Je bilo stalno brezpo-	Sueškem prekopu.	ZAR pa se je
Mrs^Sbi0 7. “ufSoSčSnoI ^^etMc&TedelSfovS	f^tevi	po	reparacijah	v
da bo preseljevanje zaključeno z	urniku159 oofttndustrtlsVh	de-	Z^21 s takratnim	napadom. Po
lanskim 31. decembrom Te dni so po-	lavcev.	urnl'lu 159"#0°	‘"avstrijskih	ae-	( pogodbl z Egiptom	,2 leta 1954 je
imela Velika Britanija na, pod- Leopolvilla so se sinoči spet spo-
padli črnci in oddelki policije.
Uradno poročilo o tem pravi, da je policiji uspelo zavzeti nekatera
oprema pa kakih 50 milijonov, poslopja v katerih so se bili čm-Takoj po sueških dogodkih je “ utrdlli' Po ulicah evropskega kairska vlada sporočila, da srna- ?ela,,.V?°	?	S°	^
tra oporišče in opremo za vojni plen, pogodbo o oporišču pa za neveljavno, ker je Velika Britanija napadla Egipt. Britanska vlada pa je pripravljena tudi de-
belgijski padalci.
Izpad v vzhodnem Berlinu
Berlin, 7. jan. (Tanjug) — V Berlin je davi prispela albanska
blokirati vse egiptovske šterlin- partijska invladna delegacija pod ško premoženje.
Sovjetski veleposlanik v Ljubljani
daljšali ta rok še za leto dni. Sodijo, da se bo dotlej preselilo lz SZ še več deset tisoč Poljakov.
SE ENA ŽRTEV JEDRSKE BOMBE V HIROSlMI
Hlrošlma, 7. jan. (AP). V tukajšnji bolnišnici Je umrla za posledicami ran, ki Jih je dobila ob eksploziji atomske bombo v Hlrošiml pred 13 leti, 51-letna Harlko Oklda. Zdravili so Jo v bolnišnici vsa ta leta.
PRVI RAKETNI STRELCI V ZAHODNI NEMČIJI
Bonn, 7. Jan. (AP). Obrambno ministrstvo Je objavilo, da se bodo začele ta mesec vaditi v rabi raketnega orožja nove enote zahodnonemške vojske. Na gričevju Elfel 'so blizu obmejne reke Mozele uredili dve oporišči za Izstreljevanje raket na manj'
vodstvom Enverja Hodže. Spre-! jeli so jo člani vlade in Enotne socialistične partije DR Nemčije pod vodstvom Valterja Ulbrichta, Ob prihodu je imel Enver Hodža Ljubljana, 7. jan. Sovjetski govor, v katerem je grobo napa-veleposlanik Ivan Zamčevski, ki del in žalil Jugoslavijo. V protesl se mudi v Sloveniji že več dni, proti temu je jugoslovanski poje bil danes opoldne na vljud- slanik Miijja Vošnjak, ki je bi) nostnem obisku pri predsedniku povabljen na sprejem, odšel s po-naše Ljudske skupščine. Tovariš staje.
Miha Marinko je gostu priredil 1 Enver Hodža je v svojem go-kosilo, na katerem so bili tudi voru med drugim dejal, »da se j« predsednik Izvršnega sveta LRS treba bojevati zoper imperiali-Boris Kraigher in predsednik zem in njegove hlapce, sodobni OLO Ljubljane dr. Marijan Der- revizioniste, zlasti tiste jugoslo-
mastia.
vanskega tipa«.
KORAK NAZAJ
v upravni ureditvi Malte
fOd dopisnika »Borbe- in Ljudske pravice-)
, London, 7. jan. — Vlada je Ut i ‘‘šiniti samoupravo na nrf -, Guverner, ki od lanskega i-f o uPravlja otok na podlagi Dhi' * ^ Pooblastil, bo zdaj po-svat • ’ da k° imenoval upravni ii?V ki mu bo pomagal v uve-javljanju britanske politike. Maine bo več imela parlamenta.
Razveljavljenje dosedanjef ko-onialne avtonomije na Malti je Posle(jica izjalovljenih decembr-Kih pogajanj med ministrom za ^oionije Lennoxom Boydom in uelegati maltskih polit, strank, razgovori so se razbili tako na ?°oočem režimu na Malti kakor tudi na vprašanju, kdo naj zastopa Malto na pogajanjih z britanskimi oblastmi.
Prve reakcije na Malti in Britaniji so takšne, kakor je bilo
pričakovati. Vodja laburistične stranke dom Mintof je zagrozil z množično kampanjo »civilne nepokorščine -in pripomnil, da bodo novi ukrepi »zadeli na najhujši pasivni odpor v zgodovini Malte-. Tudi predstavnik Nacionalne stranke je izjavil: »Ta napaka ministrstva za kolonije je posejala seme razdora in požela bo zlom britansko-maltskih stikov/
V Londonu je laburistični »ml' nister za kolonije v senci« James Griffits ostro kritiziral vlado: »To pomeni vrnitev na kolonialno vladanje. Tako ne bomo uredili nobenega izmed perečih problemov.«
Izmed britanskih časnikov je ukrep vlade najostreje kritiziral liberalni »News Chronicle«: ^-Ta priznani neuspeh pomeni kor^k nazaj, ki' mora imeti neugodne posledice na sami Malti in zuna: nje.«	K.	T.
DOGODKI V BELGIJSKEM KONGU
Veter veje iz Akre
litičnega gibanja v Afriki v zadnjem času na moč naglo prebuja Tiralica za Kasavubujem, voditeljem Abakasa, politične organizacije ljudstva v Kongu, ne more biti uspešno sredstvo za likvidacijo gibanja, ki si je postavilo zs
(OD DOPISNIKA »LJUDSKE PRAVICE« IN »BORBE«) prišel do sklepa, da so »črnci za- cilj uveljaviti pravice domačega
čeli razumevati dejstvo, da so ti prebivalstva v dolini Konga. Prav Pariz, 7. jan. — Politično pre- marveč nasprotno, da so neredi rudniki njihovi in da je tudi tflko ne more biti trajno uspešna bujanje domačega prebivalstva v izbruhnili potem, ko je bilo pre- dežela njihova«, vtem ko ima akcija belgijskih padalcev v Leo-belgijskem Kongu je močno od- povedano neko zborovanje, na belgijska uprava, nasprotno v na- poldvillu.
jeknilo v francoski javnosti, kar katerem bi morali govoriti tudi frtU) da se vrsto let ,odriva do- Za prihodnji torek napoveduje tudi povsem razumljivo. Fran- trije delegati iz Konga, ki so se maee prebivalstvo čim dlje od j«3° v Bruslju objavo vladnega cija, ki se je močno angažirala udeležili konference v Akri: ve- vsakega političnega vpliva. Očit- »afriškega načrta«. Tedaj se bo v Afriki, spremlja sleherni do- ter piha iz Akre, ne iz Braza- no je, poudarjajo francoski ko- videlo, v katerem smislu so zad-godek na »Črni« celini in tudi v villa.	mentarji, da je bila s tem na nji dogodki v Leopoldvillu vpli-
krajih, ki niso pod njeno oblast- Francozi, ki tokrat s precejš- najboljši poti, da »izgubi tekmo vali na ta načrt. Zato v Parizu jo. Leopoldville, .glavno mesto njim realizmom presojajo razvoj s e^om, ki jo je malo pozno za- z zanimanjem spremljajo položaj belgijskega Konga, loči od Bra- dogodkov v. belgijskem Kongu, feia«.	onstran reke Konga. Dogodkov
zavilla, glavnega mesta Srednje- imajo nerede v Leopoldvillu za Kajti vse priče so edine v tem, v Afriki dejansko ni moč več ga Konga, ki je včlanjen v Fran- »resno svarilo belgijski vladi« da se dolgo zatirana in zamorje- obravnavati ločeno. Vsak izmeč cosko-afriško skupnost, samo re- (»Monde«). Po njihovem so glav- na samozavest domačega prebi- niih je rezultat istega širokega ka Kongo, ki je ondod široka ni razlogi gibanja v Kongu v no- valstva v Belgijskem Kongu v procesa prebujanja »Črne celine« 4 km.	tranjem razvoju te kolonije. Dej- okviru splošne dramitve in po-	Slobodan Glumač
r  stro je, da so v Belgijskem Kon-
«0	gu Šele te dni Ukinili telesno
so	potisnili s prvih strani fran kaznovanje črncev in prepoved
Prehoda i2 tako imenovanegaafri-sovjetskekozmične ra ketezma- škega v evropski- del, da doma-goviti jwh(^ Fidete Castra na e{ni loh nlSQ zastopani v upravi ^bi ir1 Pustolovščine^balona <i' dg je	vlada pre-
»Mali svet^, ne samo zaradi tesa, „_j—7jj.i. _
ker so bili novi, marveč tudi, ker	i
^ ..	’	____samoupravi, da imajo črnci pra-
je Francija na njih neposredno vico samo do nlžjlh šol> da je sa_
zainteresirana.	mQ v Leopojdvillu nad 50.000/
Dejstvo je, da opozarjajo Bel- brezposelnih in da se je gospo-gijci, kadar je beseda o vzrokih darski položaj črnskega prebi-političnega gibanja v Kongu, na valstva v zadnjem času znatno vpliv, ki ga je imel na to gibanje poslabšal, ter da je tako začela nedavni referendum v deželah dozorevati misel, da ima 12 mi-Francosko-afriške skupnosti. S lijonov črncev vendarle kaj potem seveda ne mislijo, da so bile vedatj, kadar gre za upravljanje ustavne spremembe v Franciji dežele, ki je njihova in v kateri dejansko glavni razlog politične- ni yeč kot 100.000 belcev. Celo • ga kipenja v Belgijskem Kongu, papežev odposlanec v Kongu je
Leopoldville, glavno mesto Belgijskega Konga
z obiska v Soli za SOCIALNE DELAVCE
V socialni službi bodo utrli nova pota
Družbena stvarnost usmerja m daje vsebino poklicu, ki je pri nas nov
Ker veliko pričakujemo od so- nujna na tem področju usmeritev
cialnih delavcev, izšolanih v novo v preventivno dejavnost, v pre- .........., „1A.6C111 Vl/1D„ JC
ustanovljeni šoli v Ljubljani, smo prečevanje vzrokov za porajanje razmeroma malo ljudi iz podjetij Letos bodo že drugič vpisali
 ................................................................  j	v za(Jnjlh dveh letih pa je zan._> izredne slušatelje, ki so se lani
T^T' manje za šolo pokazalo nekaj več iavM predvsem iz vrst medicin-' podjetij. Dobra stran razporeja- skega kadra. Zlasti mnogo medi-
manti so zaposleni na ljudskih nih slušateljev, to predvsem zato, §§ odborih, na oddelkih za socialno da nudi možnost ljudem iz prakse, g varstvo in zdravstvo, v mladin- pripraviti gradivo za predhodne g skih vzgojnih zavodih in inter- izpite iz splošnih predmetov in g natih, v podjetjih, zdravstveni tudi zato, da lahko iz večjega g službi, posredovalnici za delo, števila prijavljencev izberejo za g družbenih organizacijah itd. Pri vpis res po najboljših kriterijih, g prvem in drugem vpisu je bilo
naprosili direktorico te šole, Mico socialnih problemov.
Jančarjevo, naj nam odgovori na	A
tale vprašanja:	INICIATIVE	ORGANOV,
»Kako je e zaposlitvijo so- laVCEDINe'^RE^ZAVHIATI '^a tadra na osnovi štipendiranjaI cinskih sester je namreč v te-clalnih delavcev, ki so že kon-	T	'ie ta, da tovariši, ki končajo šolo, | renski službi zaposlenih pri ta-
čali Solo?«	- Tovariši in ^ tovariške, U so delajo tam, kjer pravilno pojmu- kem delu, ki je tesno povezano
»Na katera področja se bo- ,e zakl^uči11 šol° z? socialne de- jejo nujnost pojačenega social- z urejanjem socialnih problemov.
do usmerili letošnji diplo- j7anYCe’,w Uf nega dela' Vsi' kl so namreč Tako k.ot od ,redn‘h slušateljev mantl?«	Ya“ organizacijah, kl so jih žrtvovali stroške za štipendiranje, pričakujemo, da bodo na svojem
.Kako Je z vpisom bodočih	“ .bi,la	navadno tudi pomagajo, da naj- mestu predvsem sposobni organi-
rednih in izrednih sluaate- P°redltev kadra nekaj drugačna, <aej0 socialni delavci pravilno, zatorji in socialni delavci, v šir-ljev?« *	Ce ne bi blla	od	stipendi-	dovolj široko t*rišče za svoje de- šem merilu pa bo izrednim slu-
ranja ter bi pri namestitvi iskali j0 zg]ecjj teh jn njihovi uspehi šateljem usposobljenost na so-Odgovori na ta vprašanja nam res samo tista delovna mesta, kjer deiu pa bodo najboljša spod- cialnem področju pomagala pri delno odkrivajo problematiko po- je socialni delavec najbolj nujno buda za on6) kjer je zanimanje izpolnjevanju nalog njihovega klica socialnega delavca, ki mu potreben.	j	23 šolanje in namestitev še pre- osnovnega poklica. Lani je bilo
šele oblikujemo profil, in socialne	Vendar tudi pri sedanjem	po-	majhna.	I	okrog 30 izrednih slušateljev, ver-
službe, ki ji bodo strokovno uspo-	manjkanju šolanih socialnih	de-	'	1	jetno pa bo v bodoče ta številka
sobljeni ljudje utrli nova pota	lavcev sistem štipendiranja	ne	PRAKSA	IN DIPLOMSKO	I še večja. Ze letos pa bo šola za
in jo še bolj približali naši druž- predstavlja hujše ovire pri pra- • DELO — PRVA PREIZKUŠNJA redne slušatelje dobila nove pro-
beni stvarnosti. Predvsem Je vilni porazdelitvi kadra. Diplo-
Jlelativno majhna potrošnja bencina
ob povečanem številu avtomobilov
Za preteklo leto se ceni, da se je število registriranih potniških avtomobilov v naši državi povečalo za okrog 29 %. Naraslo je tudi število ostalih motornih vozil. Zato je presenetljiv podatek naše industrije za predelavo nafte, ki toži, da ima težave pri vhovčenju svoje proizvodnje bencina, ker se je potrošnja bencina lani povečala le za 4,8 %, medtem ko je proizvodnja narasla za 8 %. Proizvodnja bencina pa je po količini vezana na proizvodnjo ostalih derivatov nafte. Zato mora industrija za predelavo nafte za presežek proizvodnje bencina iskati plasma v izvozu, ki se giblje, na višini okrog ene četrtine jugoslovanske proizvod-1 nje bencina.
Sorazmerno majhna potrošnja bencina ob znatnem povečanju števila motornih vozil pa kaže po drugi strani na zdrav razvoj našega avtomobilizma.
Novi avtomobili, ki jih vključujemo v. promet, so večinoma ukrepov za varčevanje družbe-majhni, zato trošijo tudi le ma- nih sredstev za potniške avto-lo bencina, medtem k» se izlo- mobile, ki so bili izdani spo-■čajo iz prometa stara nerado- mladi. Avtomobili državnih or-nalna vozila, ki porabijo tudi ganov in gospodarskih organi-trikrat več bencina. Razen tega zacij se zdaj vsekakor varčnejc imamo čedalje več kamionov z uporabljajo kakor prej. S.
ZABEL E.2 ENO
Nepotrebna naglica
Dieselavimi motorji, ki trošijo plinsko olje in ne bencin. Relativno zmanjšanje potrošnje bencina pa Je očitno tudi posledica
Zadnje dni lanskega leta se je 'nekaterim podjetjem "zelo mudilo izplačati razne premije, nagrade in osebne dohodke nad tarifnimi postavkami. Pobuda za ta izplačila še pred koncem leta je prihajala iz vrst redkih delavcev in uslužbencev z najvišjimi dohodki, ki jih bo v letošnjem letu zajel novi progresivni davek na osebne dohodke nad S00.000 din letno. Namen je bil po tej poti zmanjšati skupni znesek dohodka v letošnjem letu, M bo osnova za novi davek na osebne dohodke.
Ta naglica pa nikakor ni bila potrebna. Po spremenjenem zakonu o proračunskem prispevku iz oseboega dohodka se namreč dohodki, ki se nanašajo na leto 1958, obračunajo in obdavčijo še po starih predpisih, te pravi po dosedanji progresivni lestvici, in ne po novi proporcionalni stopnji 11 odstotkov. Skladno s tem predpisom določa tudi novi zakon o davku na osebni dohodek, da se v čisti dohodek oziroma v osnovo davka na osebni dohodek v letošnjem letu ne vnese osebni dohodek rednega delovnega razmerja, ki se nanaša na čas od konca lanskega leta, četudi ne izplača v letošnjem letu. Prizadevanje za izplačilo premij, na-
Rekorden izvoz tobaka
Skoplje, 7. jan Lani Je šlo iz Makedonije v razne dežele nad 13 milijonov kilogramov tobaka, tako da so prekoračili plan izvoza za milijon kilogramov. To Je rekorden Izvoz makedonskega tobaka po vojni. Največ tobaka 1e šlo z Makedonje v ZDA (2,300.000 kilogramov), nadalle v LR Kitajsko (1,300 000 kg), v .Vzhodno Nemčijo (1,200 000 kg) m v Francijo (1,100.000 kg). Začela so se tudi pogajanja za izvoz tobaka v Sovjetsko zvezo. Madžarsko in Zahodno Nemčijo.
grad in presežnih plač še pred koncem leta je bilo torej odveč.
S.
PRIDOBLJENEGA ZNANJA | store v stavbi, ki jo gradijo v
Za slušatelje tretjega letnika Ljubljani, kjer bo moč v boljših je letošnji januar zadnji mesec pogojih še v marsičem izpopolniti teoretičnega pouka. Po izpitih študij kadra, katerega tako zelo bodo odšli na prakso, ta pa jim nujno potrebujemo. M. N. bo za osnovo pri diplomskem delu. Za one, ki so prišli v šolo direktno iz gimnazije, pomeni to tudi prvi stik s poklicem, za katerega so se odločili. Zanje je to gotovo trša preizkušnja kot za slušatelje, ki so se- vpisali v šolo potem, ko so že določeno dobo delali v socialnih službah. Ker v Šoli za socialne delavce ni moč misliti na posamezne specializacije, področje pa je zelo obširno in različno, skuša šola dati slušateljem čimveč praktičnega zna-rfja prav v času prakse. Sleherni se vključi na področje, kjer ga, bo tudi v bodočih letih čakalo j delo in na osnovi tega pripravljaj tudi diplomsko nalogo, če našte- j jemo samo nekaj naslovov di-j plomskih nalog, lahko vidimo precejšnjo širino študija: Razveza zakonov in problemi otrck razvezanih zakoncev, prehrana delavstva v tovarni, problem otrok padlih borcev, oddajanje mladoletnih v 'vzgojne zavode, rehabilitacija defektnih oseb, zaposlovanje TBC bolnikov, itd. Ze pri-, prava teh nalog je v veliko korist ustanovam in organom, saj predstavlja to na njihovem pod- | ročju temeljito analizo perečega problema, ki jo je praktično moč uporabiti pri urejanju te problematike.
Kot pri vsem, kar je novo, je tudi pri tem poklicu najteže iskanje novih in boljših metod dela in povezanosti socialnega delavca z družbenimi organi, kar edino lahko zagotovi uspeh, ki ga posameznik sicer z vso prizadevnostjo ne bi dosegel.
PRVE IZKUŠNJE POMAGAJO K IZPOPOLNJEVANJU
Na osnovi dosedanjih izkušenj se je šola za socialne delavce odločila za letošnji bolj zgoden razpis novega vpisa rednih in izred-
Letos se bo stalež goveje živine preccj povečal
Načrti za živinorejo na Hrvatskem
Kmetijska posestva na Hrvat- 24.000 glav goveje živine najbolj-skem bodo kupila letos kakih ših pasem. V kooperaciji s kme-3500 telic in krav najboljših pa- tovalci nameravajo zrediti ka-sem. Velika socialistična gospo- kih 280<000 prašičev, 300.000 pi' darstya nameravajo letos zrediti ščancev in 50.000 gosi, nad 20.000 glav goveje živine in V zvezi z ukrepi za pospeše-i i kakih 96.000 prašičev. S sodelo- vanje živinoreje bodo adaptirali : 1 vanjem med zad.-.igami in kme- nekatere centralne mlekarne, tovalci bodo zagotovili rejo ka- Na področjih, kjer hi mlekarn, kih 22.000 glav goveje živine, bodo začeli gladiti nove. Zgra-tako da bo zagotovljenih 6000 dili bodo tudi 7 skladišč za mleč-ton mesa. Zadruge bodo v živi- ne izdelke s skupno zmogljivost-norejskih odsekih redile kakih jo kakih 100 vagonov. (Tanjug.)
Križem po Jugosla viji
Zimski turizem na Pohorju ima že lepe tradicije
Pogoj za zimski turizem so dobre komunikacije brejeni dostopi z avtobusi, vzpenjače Itd. Glede tega Je sedaj Pohorje na prvem mestu v državi, saj vodi na Pohorje tudi dobra turistična cesta. Potem so važni tudi hoteli in njihove zmogljivosti. Sedaj Je na Pohorju kakih 500 ležišč, primanjkuje pa notelov odprtega tipa. Zato bodo na Pohorju zgradili Se en hotel s 100 do 150 ležišči, ki bo odprt za vse turiste. Hotel bo v bližini vzpenjače. Problem preskrbe pa bo reševal hotel pri zgornji postaji vzpenjače, kl Je v načrtu v drugi etapi izgradnje pohorske vzpenjače. Posebna mikavnost Pohorja Je športna in turistična smučarska proga v bližini vzpenjače.
Pogojev, da se tiK razvije poseben smučarski center, ne manjka, zato Je tembolj treba poskrbeti za solidno udobje turistov.
Sadovnjaki in vinogradi na pesku
Znano Subotiško-horgoško pustinjo vedno bolj prekrivajo sadovnjaki in vinogradi. V subotiškem okraju bodo tudi letos posvetili veliko skrb zasajanju vinogradov in plantažnih sadovnjakov. Za 431 Juter vinogradov imajo zagotovljenih 212 milijonov dinarjev in 27 milijonov za zasaditev 276 Juter plantažnih sadovnjakov. Kmetijske organizacije razen tega računajo, da bodo dobile kredite za saditev nadaljnjih 21B Juter plantažnih sadovnjakov in 94 Juter vinogradov. Novi
ii
•• ■''.
Poštarski dom, na Pohorju
Prvi rezultati ankete »Družina in gospodinjstvo«
Zagrebčani: nepretrgano odprte trgovine — Beograjčani: raznašanje živil po hišah
Prvi rezultati velike ankete, ki so jo lani razpisali 'na razstavi »Družina in gospodinjstvoše niso uradno objavljeni, znani pa so že prvi podatki, iz katerih je razvidno, da je bilo zanimanje ljudi za to razstavo in razstavljene predmete celo veliko.
Anketa je obsegala več skupin vprašanj o delu stanovanjskih skupnosti, nadalje o servisih, prehrani, oskrbovanju in oblačenju. Obiskovalci razstave, ki so izpolnjevali vprašalne pole, so skrbno odgovarjali na vsa vprašanja. V primerjavi z rezultati ankete iz leta 1957 nudi ta anketa dosti ugodnejšo sliko, ki kaže, da se gospodinjstva mnogo bolj poslužujejo rainih storitev in da so zahteve ljudi po teh storitvah čedalje bol) tehtne.
ALI OBISKUJETE RESTAVRACIJE DRUŽBENE PREHRANE?
Pritrdilno so odgovorili obiskovalci Beograda, Sarajeva, Reke, Karlovca, Maribora, Osijeka, Za-
Podjetja, ustanove in stano- . T ,nhli.np itd vanjske skupnosti so si lani pri- gre^Sna.n® ^
zadevale ustanoviti restavracije družbene prehrane, odpreti cenene kuhinje in s tem vsaj nekoliko olajšati položaj zaposlenih žena in samcev. Vendar se je pokazalo, da se od vseh anketiranih obiskovalcev samo 17,9 odstotka hrani v takšnih restavracijah. Obiskovalci iz Osijeka pravijo, da neradi zahajajo v te restavracije zaradi visokih cen. Obiskovalci z Reke se pritožujejo proti premalo kvalitetni hrani, Splitčani pa pravijo, da se''v glavnem hranijo doma — ker v njihovem mestu sploh ni restavracij družbene prehrane.
Zanimivi so odgovori na vprašanje: Ali bi zahajali v restavracijo družbene prehrane, če bi jo ustanovili v vašem mestu?
Beograjčani so se večinoma iz-
■ • ■/; s\ ’.
Lani zgrajeni potrošniški center v Šiški v Ljubljani
rekli tudi za prinašanje mleka, stva. Medtem ko je v prvi anketi kruha in drugih živil na dom (91 leta 1957 samo 20,5 obiskovalcev odstotkov anketirancev), Zagreb- izjavilo, da uporablja pripravlje-čani pa za nepretrgano odprte ne juhe, jih je zdaj že 74 odstij>t-trgovine. Na drugem mestu, kar kov. Tisti, ki ne uporabljajo pri-se tiče teh zahtev, je Sarajevo, pravljene hrane, navajajo kot sledijo pa Ljubljana, Osijek, Reka. edini razlog, da se tega še niso Split itd. .	navadili.
Vsi anketiranci so se najugod- Anketa je pokazala, da kupuje neje izrekli o servisih, predvsem sadne sokove 60 odstotkov anke-o pralnicah perila. Na drugem tiranih ljudi, da pa bi bil ta od-mestu ’ so servisi za popravljanje stotek še večji, če bi bili sadni kuhinjskih aparatov, na tretjem sokovi cenejši.
■servisi za krpanje perila itd.	m Za razliko od leta 1957, ko je
ČEDALJE VEC JUH	'86,4	odstotka	obiskovalcev	pove-
IN PRIPRAVLJENIH JEDIL dal°- da so zadovoljni z električ-
nimi štedilniki domače proizvod-
V ^Hnrriif	1	nie- 80 Jih tokrat Pohvalili skoraj
v standardni potrošnji prebival- ^ _ g4 odstotko^u Iz ankete je
moč ujjbtoviti, da so začeli lani v naših gospodinjstvih uporabljati mnogo več električnih aparatov. Predlanskim je imelo na primer hladilnike sam6 5,4 odstotka anketiranih obiskovalcev, lani pa že 9,5 odstotka. Število pralnih strojev se je skoraj podvojilo, prav tako tudi število električnih grelcev.
Konfekcija tokrat ni bila deležna posebnih pohval, kar pomeni, da ni dosegla nekega posebnega napredka.
Končni rezultati ankete bodo naknadno objavljeni in predloženi gospodarskim organizacijam, zbornicam in združenjefh, ki jih mnenja anketirancev predvsem zanimajo.	JV.	Dj
J, *> **
nasadi bodo na znanih peščinah Su* botiško-horgoške pustinje. Tildi in' dlvidualni proizvajalci bodo leto* posadili 500 Juter vinogradov in 4° juter sadovnjakov. Kot računajo strokovnjaki, bo znašal pridelek sadja v subotiškem okraju v pri' hodnjem letu 117.600 metrskih stb-tov, vinogradi pa bodo dali več kot 123.000 metrskih stotov grozdja.
Makedonija dobiva moderne ceste
Lansko leto so v Makedoniji zgradili cesto Stip-Radoviš, dolgo 35 km. To je pravzaprav del 80 km dolge avtoceste Stip-strumica, ka* tere del Je že v uporabi. Druga nova cesta vodi od Titovega Velesa d o Negotina in Je dolga 50 km. Tretja asfaltirana cesta Tetovo—Gostivar Je dolga 25 km, pri kraju pa je tudJ gradnja moderne ceste, ki bo povezala Ohrid in Bltolj, Cesta Stlp-Stru-mica je mednarodnega pomena, ker je del mednarodne asfaltne ceste London-Istambul, ki bo skozi Makedonijo in od Kurnanova prek svetega Nikole, Stipa in Strumice, prek Petriča v Pirinsl«l in Sereza v EgeJ' skl Makedoniji vodila do Istumbula-Ta cesta bo za okoli 200 km skraj' Sala pot do Istambula.
. ’ I
Solna kislina — novi proizvod tovarne sode v Lukavcu
Solna kislina je pri nas deficitarni predmet, kl smo ga doslej uvažali. Tovarna v Luka”cu, kl Je te dni začela proizvajati čisto solno kislino, nov proizvod tega našega kombi" nata, pa bo odslej krila vse potrebe (fiašega tržišča. V kratkem bo proizvajala toliko solne kisline, da J o bomo lahko celo izvažali.
V kratkem bodo začeli serijsko proizvajati televizorje
Tovarna za elektroniko in elek-tromehaniko »Rudi Cajavec- v Banja Luki Je Izdelala prve televizorje, ki so Jih skonstruirali iz uvoženih delov. Tl televizorji stanejo 150.00° dinarjev. V tovarni bodo v kratkem začeli televizorje proizvajati serijsko, kar bo znatno pocenilo te aparate.
Krka — jugoslovanska Niagara
Preden doseže Jadransko 'morje, preide reka Krka vrsto slapov in jezer, zaradi katerih je dolina Krk* ena najlepših in najzanimivejših J Evropi. Slapovi sekajo reko vse od njenega Izvira, zadnji pa Je nekoliko kilometrov od ustja. Prvi slap Je pred mestom Knin, kl Je širok okoli 40 m. Okrog 9 km od Knina Je < drugi slap Buluslča Buk. visok 20 m in nekoliko naprej slap Brljan, visok 1'5 in širok okrog 200 m. Znameniti slap Manojlovac Je visok 52 metrav, širok pa 100 m. Slap Miljac-ka fcna tri vrste stopnic v višini 24 metrov. Okrog 13 km od izvira Pa je na Krki eden najlepših in naj-večjlh evropskih slapov. Skradinskl Buk,
Ker ni zaleglo opozorilo, je »črni« graditelj moral podreti hišo
Občinski ljud3ki odbori v Mariboru so že večkrat razpravljali 0 »črnih« gradnjah na mestnem področju ln bližnji okolici Maribora. Kljub temu, da Je bilo o tem že mnogo govora, računajo »črni- graditelji na popusUJlvost ljudskih odborov. Samo na območju občine Tezno Je registriranih 150 črnih gradenj-Med črnograditelje sodi tudi Feliks Fekonja, zidar, ki Je zgradil mea TAM ln Miklavžem štiri hišice. Tri od teh Je prodal, v četrti pa stanuje sam. Ko je nedavno tega začel graditi peto hišico, ne da bi Upošteval odločbe ljudskega odbora, pa se J® temeljito opekel. Občinski ljudski odbor je poslal na njegovo gradbišče delavce, kl Jih bo Fekonja sani plačal, da so hišo porušili. Ta primer dokazuje, da ne b'o več popuščanja in da bodo poslej podobno postopal* pri vsaki črni gradnji.
Četrtek, 8. januarja 1959
C
KULTURNI OBZORNIK
J'
UMETNOST - LEPOTA - REALIZEM
MONOGRAFIJA AKADEMSKEGA KIPARJA BORISA KALINA
Prve dni januarja je izšla v tičnih kiparjev ter Rodina in seriji umetniških izdaj Državne Maillola. »In v ta lok je zajeto založbe Slovenije s sodelovanjem Kalinovo bistveno zanimanje, Moderne galerije v Ljubljani že
Precej dolgo tega napovedana monografija akademskega kiparja Borisa Kalina. Kot vse doslej je tudi ta tiskana na umetniškem Papirju in s številnimi reproduk-pijami umetnikovih del. Uvodno besedilo, ki je prevedeno tudi v francoščino, je napisal ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik.
V uvodu' je pisec poskušal v kratkih črtah osvetliti umetniško Podobo Borisa Kalina, vendar mu Je omejen prostor to le deloma dopuščal. Zato uvod ni niti izčrpna umetnostno monografska študija, po pretenzijah in proble-
ki jih nakazuje, pa vendar sega precej iz okvira priložnostnega članka, na primer jubilejnega ali podobno. Zoran Kržišnik spretno popelje bralca skozi kratko razglabljanje o umetnostnem nazoru kiparja v najširšem smislu, ki ga poskuša določiti z materialom, ki ga umetnik pri oblikovanju svojih kipov najbolj Pogosto uporablja. To mu nudi Možnost, da opozori na geografsko odvisnost. med umetnikovo domovino in zanjo najbolj značilnim materialom, ki je v tem Primeru kamen — Boris Kalin je doma iz Solkana pri Gorici. Ven-v-r Pečeva paralela z dalmatinskimi kiparji v tem pogledu ne drži tako brez izjem — spomnimo se le Meštroviča, ki je prav tako suvereno obvladal les in bron kot kamen, in v teh dveh materialih tudi ustvaril vrsto prvovrstnih
umetnin.
V zelo kratkem življenjepisu ^emo, da je Boris Kalin najprej dodobra spoznal obrtno, kamnoseško plat svojega dela, nato pa se je vpisal na zagrebško Akade-I?'.jo in študiral pri profesorjih Valdecu, Kerdiču, Kršiniču in Moštroviču. Potem je še potoval P0. Franciji in Italiji, kjer si je ogledal dela renesančnih in an-
avtor dobesedno zaključi.
V bežnem pogledu prek® vsega Kalinovega opusa išče pisec
malo ekspresionistično oblikoval zunanjost. Potem se v svojem iskanju umiri, vsaj kar se tiče nekega splošnega sloga. Oklene se realizma, v klasičnem, grškem smislu, pri čemer seveda ne sme-
v dveh smereh vzrok zaokroženo- mo iskati niti najmanjšega kla-
sti in enotnosti zunanje oblike njegovih plastik: v skrajno izkristaliziranem umetnostnem nazoru umetnika in v njegovi disciplinirani podreditvi materialu. Na koncu zmaga drugi razlog, ki je po mnenju pisca predvsem pomemben.
Na Kalinovi razvojni poti ni večjih postaj, če izvzamemo začetni Meštrovičev vpliv, Iti je tudi Kalinovim plastikam in reliefom
Boris Kalin: Zenski akt z drapc-rijo
sicističnega posnemanja. Le cilj je tisti — posneti naravo v njeni lepoti skozi prizmo za vsakega umetnika bolj ali manj nujnega idealiziranja. Popolnoma na mestu je skoraj cela stran, posvečena Kalinovim kiparskim kvalitetam, njegovi plodovitosti, suverenemu obvladanju anatomije in materiala, ki mu omogoči vestno prenesti zaznane oblike v material, v katerem prevzamejo vlogo iluzije lepote in popolnosti, kakršni si ju kipar zamišlja.
Razlaga razlike med tretira-njem ženskega in moškega portreta, ženske in moškega sploh, je sicer zelo preprosta, a za tako besedilo morda dovolj prepričljiva, čeprav človeku, ki išče v plastiki več kot samo zunanjo obliko, nujno ne zadošča. Mislim, da tu zaman iščemo končni odgovor v problematiki modelov in materiala, ampak bi ga bilo treba iskati predvsem v kiparju samem. Prav tako baje preseneča pisca, da kipar pri oblikovanju svojih spomeniških plastik ni posegel po klasičnih, renesančnih ali antičnih vzorih, kar bi bilo pričakovati ob njegovem istočasnem pojmovanju na primer svobodnega ženskega akta. Mislim, da je stvar bolj jasna, kot se zdi na prvi pogled, le da se ne smemo preveč ozko držati ugotovitve, da je Kalinovo bistveno zanimanje zajeto v krog antične, renesančne ter Rodinove in Maillolove plastike. Primerjave in iskanje vplivov ali sintez teh vplivov je zelo hvaležno, saj mnogokrat pomaga razložiti nekatere umetnikove bistvene črte — toda mora biti previdno. Boris Kalin pa je popoln realist, čeprav prav v antičnem duhu spoštuje lepoto in stremi
IZ KINEMATOGRAFSKIH DVORAN
»ROSE BERN D«
po njej — saj realizem ne izključuje iluzij. Toda le z njegovo sodobno likovno orientacijo si lahko razložimo drugačen, strog in stvaren, malo patetičen svet njegovih spomeniških plastik. Dvojnega, v bistvu medsebojno le precej oddaljenega koncepta pa Kalin, ki je resen in v svojem sicer ne zelo problematičnem, a zato vedno bogatem svetu poln umetnik, ne bi prenesel. ist.
Posnetek iz pravkar izšle monografije akademskega kiparja Borisa Kalina — »Kopalka«, 1953, bron
Violinist Rok Klopčič
je gostoval v Beogradu
O koncertu violinista Roka Klopčiča v Beogradu dne 24. decembra, je napisal Mlhajio Vukdragovič, skladatelj in rektor umetnostnih akademij v Beogradu, naslednjo oceno (Borba, 27. decembra):
»V muziciranju mladega .slovenskega violin.eta Roka KiopčiCa na njegovem prvem beograjskem koncertu 24. decembra v dvorani Delavske univerze »Djuro Salaj« — je bilo mogoče opaziti vse tiste bistvene komponente, muzikalne in tehnične, na katerih se lahko zanesljivo gradi kariera koncertnega violinista. Ta Je, po vtisih s tega prvega srečanja z mladim violinistom, usmerjena manj v briljantno Virtuoznost, a bolj v smislu vsebinskega poglabljanja tonske materije, ki pod njegovimi prsti pulzira zelo Intenzivno. Z velikim in oblim tonom, ki ga ima,
v kantileni, ki Ji Je dajal Široke zvočne razpone reliefnih profilov in spontano izrazno intenzivnost. Serl-ozni program, s katerim se nam Je predstavil, in studioznost, ki Jo je vnajal v reševanje problematike for-malno-tehnične fakture vsake skladbe, kakdr tudi njegov inteligentni odnos do vsebinskih in slogovnih zahtev del, ki jih tolmači, vse to Je dajalo muziciranju Roka Klopčiča pečat Izredne prepričljivosti, s temi kvalitetami tehnične solidnosti, povezane s slogovno korektnostjo, je Klopčič enako zainteresiral poslušalca s svojo interpretacijo HSndla (sonata E-dur) ln Francka (sonata A-dur), medtem ko se Je v drugem delu programa večkrat povzpel tudi do tistih visokih dosegov izvajalske umetnosti (Prokofjev, Bartdk), ki zanesljivo razodevajo velike razvojne možnosti tega zanimivega mladega umetnika. — Mojstrsko sodelovanju
prevzet s primarnim muzikalnim | Marijana Lipovška za klavirjem je temperamentom velike impulzivnosti bilo važen člniteU v uspehu konje bli Rok Klopčič najsugestlvnejši I certa Roka Klopčiča.«
Koncert Beograjske filharmonije
V Beograjski filharmoniji smo na koncertu 23. decembra spoznali simfonični ansambel, ki Je kar moč skrbno sestavljen, sistematično vzg a
Bila Je ble&tefie naštudirana ln posebno v prvem stavku tudi izrazno dognana. V primeri s tako poetično izvajanim prvim stavkom, da si po-
R. Ajlec
Filmski kritiki so že ob rojstvu ljudi, ki so biili Jasno opredeljeni, so
fcahodnonemškega barvnega filma I v Igralcih:	Marii Schell kot Rosi,
•Rose Bernd«, posnetega po dram- KSthl Gdd kot hromil Flammovl že-skem delu nemškega naturalističnega ni, Hannesu MessemerJu kot pošte-dramat,ika Gerharda Hauptmanna, I nem Augustu Kellu, Rafu Walloneu
®bsiiipalli deilo z laskavimi besedami.
podjetje Bavaria Filmkunst v "lilnchenu, ki je film posnelo, Je bili J® pomemben dogodek, ki Je dvignil £P<WetJe med nekaj več obetajoče MlMske proizvajalce. Glavno zaslugo Pfl^bljc-nega uspeha pa je pripisati J^s^rju Wolfgangu Staudteju, kii, v stroki ni več začetnik, temveč Je že prej z nekaterimi filmi, Predvsem z delom »Morillci so med Sni111'1.’ Povzpel v vrsto svetovno zna-■fnVL ®jlmskih režiserjev. Scenarij za t«.? napisal Walter Ulbrich ter s uresnlčil eno zadnjih želj umr-ga dramatika.
»Rose Bernd« je soclaHno-ljubavna .rama o preprostem, revnem ter prl-nriK<nem vaškem dekletu, ki ga ugo-njegova mladostna sila po sreči JI *Jubezni ter moška sebičnost in v^Prtzadc-tost. Gerhard Hauptmann je Hej?. vsake sentimentalnosti in priza-, =®Jjivosti odkril življenje vaške služ-8o 6° katere mladostna hrepenenja ™ se polna brezskrbnosti ln naivne agajW0stl. prav ta mladostna sil* jQ, ob moških, ki vidijo v njej sa-Predmet svoje naslade, privede v Nicf ost, da postane detomorilka. jJ®ha tragična pot ljubice bogatega v™eta in gospodarja Fia-mma, ki Ima v“«i° ženo, gre naglo in strmo na-vt,-. Razpeta med tri moške, od nl l11 Jo iskreno in nesebično, a' A v & Plaho ljubi samo nespretni llunJi *eU, izfiubi vero vase ln v pfi* , ter se lznevpri vsem moralno-^Clcnim načelom.
m ~,CC:'nai'i&t je njen tragičen moral-i Propad v fillmu nekoliko omflM ter vn‘ z nejasno stiJizacijo daj nekako ”>PIomisiii ton, v katerem nazlra-‘e še drobec svetlejše ln lepše °dočno8tl za junakinjo.
Je po osnovi polno no-fiiwie naPetosti in psiholoških kon-izraženih predvsem v daljših *wogih med posameznimi junaki, Je JIH* ^dtejevih rokah dobilo ustrezen mskl izraz. Značaji posameznih
kot brutalnem traktoristu Steckman-nu ln LeopoGdu Bibertiju kot oblast-
nem Flammu, našli dostojno podobo. Z njihovo solidno igro Je režiserju uspelo ustvariti solidno delo. Kljub mnogim opombam Je delo uspelo tudi! s svojim spremenjenim časovnim obdobjem in modernizacijo, ki mu v primerjavi z originalom ni v škodo.
jan in negovan ln ima pogoje za lep , slušalec ni 'ime', več časa želeti. Je napredek, kaže pa hkrati povsem na-t biil v izraznem pogledu drugi stavek ravno še tipične znake mladega' šibkejši; tretji in četrti sta bila spet orkestrskega ansambla. Ta mnogo-1 nadpovprečno dobra, toda v prvem Rlav! instrument V očitno še sredi	stavku,	smo	lahko	zaslutili,	v	kako
procesa homogenlzaclje. Zvok je	pomemben	orkester	se	utegne	razviti
doDei, venuar se ne ztei, še ne pr c-j Beograjska filharmonija, kaljeri v bron, ansambelska tehnika znatna vendar še ne visoka, ansambel kot celota sicer disciplinirano uresničuje zahteve dirigenta, je pa j ne glede na sposobnosti posameznih godbenikov neogibno še nekoliko tog v prilagajanj u drobnim izraznim spremembam to odtenkom.
Spored je obstajal iz Beethovnove. tretje Leonorine uverture, dveh stavkov iz Konjovičeve K ostane (Ke-stenova gora, Velika čočečka igra) ln Brahmsove Prve simfonije. Zanimiv je bil najbolj v obeh srbskih točkah, rai 1 ° pr a e rtn ^e to delo Petra Ko-n*oviča, pionirja srbske moderne gias-e, spvi.iaia tud! muajša generacija koncertnih ohisikovailcev. Glede na kakovost izvajanja omenjam na prvem mestu Brahmsovo simfonijo.
»Jahali so na zahod«
Ameriški barvni westem film »Ja- sočloveka, ki mu Je njegov poklic in hali so na zahod« sodi s svojim tra- prizadevnost v reševanju življenj pri-dlcionalnim okvirom v zvrst tistih fil- Jateljev ali sovražnikov edino veljavna
IZID NATEČAJA ZA RADIJSKO DRAMO
Jugoslovanska radlodifužtja Je
mov, ki v že stereotipnih oblikah ob- ln pravilna pot. Njegova človekoljub- pred kratkim .objavila izid natečaja
ravnavajo Američanom večno aktual- na dejanja povzročijo neštete drama-no, a hkrati nič kaj častno obdobje tične zaplete in konflikte, ki stop-njihovega nasilnega osvajanja in pre- njujejo dejanje ter mu dajejo ustrez-ganjanja indijanskih plemen.	no napetost. Kot v večini tovrstnih
filmov premagajo miroljubnost, ple-Skoraj že v klasično podobo živ- menltost ln človekoljubje nasprotja, ljenja zavojevalcev v samotni pošto- ki so nastala zaradi brezčutnosti po-jankl Je scenarist vnesel novo osebo, sameznlkov, happy end v pestrem ki Je bila doslel v westernlh le ob- okolju ameriške prerije, naseljene z robna. Težo dogajanja je tokrat pre- belci ln domačini - rdečekožcl, pa Je nesel na ramena mladega zdravnika, v soglasju s splošnim vzdušjem, ki polnega plemenitosti ln humanosti do preveva delo.	I.	B.
za radijsko dramo v minulem letu. 21rija Je odločila, da -prve nagrade ne bodo podelili, drugo nagrado v znesku 200.000 dinarjev pa je dodelila pisatelju Zvonimiru Baijsdču iz Zagreba za dramo »Varalice«, tretjo nagrado v znesku lOO.DOO dinarjev Je dodeljena VUadlmlru Vujnoviču iz Zagreba za dramo »Tri ratna druga«, odkupili pa so samo delo Batrlča Ra-denkoviča iz Zagreba »Sreča u mo-joj ulici«.
V &*■:.	\
f M*
\-	3	|
;■ . 'Av f	i
Zagrebška filharmonija ob štiridesetletnici
Tik pred novim letom se je Zagrebška filharmonija vrnila z daljše turneje. Gostovala je v Sofiji, v Skopju in Beogradu. V Sofiji je v veliki dvorani -Blgarija«, ki sprejme 1500 poslušalcev, priredila dva koncerta, ki sta bila pol-jio zasedena in zelo toplo sprejeta. Po dvajsetih letih je bilo to prvo gostovanje Zagrebške filharmonije na Bolgarskem. Takoj po vrnitvi so bile nekaterim članom izročene zvezne in republiške nagrade, tako Antoniju Janigru, Milanu Horvatu in Ivanu Mačku.
Zagrebška filharmonija praznuje letos štiridesetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti ima namen pripraviti nekaj izjemnih koncertov. Njen ravnatelj in dirigent Milan Horvat je izjavil, da bo Zagreb in z njim tudi filharmonija dobil reprezentativno koncertno dvorano, ki jo bodo zgradili v Ulici proletarskih brigad in ki bo lahko sprejela 1500 poslušalcev. Horvat se pripravlja s filharmonijo na turnejo po Zahodni Nemčiji, še prej pa bo ansambel odšel na Toscaninijev festival v Parmo. Razen tega je v pripravi gostovanje Zagrebške filharmonije v Ljubljani, medtem ko bo Slovenska filharmonija nastopila pred zagrebškim poslušalstvom. Sam Horvat ima razen tega v pripravi še dirigiranje dveh klasičnih oper v Hrvatskem narodnem gledališču v Zagrebu, namreč »Tos-ce~ in -Carmen«.	T.	P.
RAZSTAVA »ZLATO IN SREBRO ZADRA«
Na pobudo Jugoslovanske akademije znanosti ln umetnosti bodo v Zadru adaptirali neko staro zgradbo ter jo preuredili v muzej, kjer bo v stalnih razstavnih prostorih odprta Izložba »Zlato in srebro Zadra«, ki predstavlja bogato umetniško zbirko »ti* i*.	zadrske srednjeveške kulture.	V
Najstarejša maska vrste topeng	^	„	nred neka* eti r<»z-
je ohranjena v Blahbatuju, po- stavljena v Zagrebu, so izredno dra-
snetek pa kaže maskiranega bra- gccen; p redim... izdelani iz zlata m .	__ _	.	° <1,.., srebra, ki bode v zadrskem muzeju
mana iz Masa v vlogi vaškega razvTsfieni v posamezne skupine ter predsednika na otoku Panida stalno dostopni obiskovalcem.
K ,V:
NOVOSTI NA KNJIŽNI POLICI
Od romana do reportaže
IZDAJE PROSVETNEGA SERVISA
Vsaj z besedo naj opozorimo na Dramsko knjižnico, ki jo za naše ljudske odve v ceneni ciklostirani izdaji zalaga Prosvetni servis v Ljubljani. Dramsko knjižnico ureja Marjan Belina. Vsaka
Tik pred novoletnimi prazniki	Belokranjci. Večji del spisa je	kaj ni označeno, katera knjiga je	tem delu globoko prodrl v člove-	izdaja ima potrebne režijske in
so slovenske založbe vrsie na	posvečen ljudem Bele krajine, pri	prva, druga in tretja?). V tej mo-	ško duševnost tn nekateri prizori	scenske opombe, pa ^tudl osnutke
katerih ga je v Drvi vrsti zani-	gočni epopeji norveškega sred-	romana sodijo med najlepše stra-	za sceno. Med novejšimi izdajami
knjižni trg številne nove knjige.	^	m?šljonje njihov	njega veka je Undsetova skušala	ni ne le ruske, temveč tudi sve-	omenimo sodobno komedijo Mar-
Nekatere od teh zaslužijo, da jim	odnos do sveta, zlasti do narodno-	odkriti usodo in nalogo žene, ki	tovne književnosti. Delo je pre-	jana Marinca -Ad aeta«, drama-
posvetimo več prostora, žal pa je	sti, in pa stanje ljudske prosvete,	ji je posvetila to svojo »visoko	vedel Josip Vidmar, spremno be-	tizacijo ^1C ensovega romana
teh knjig preveč, da w lahko sle-	Nad polovico knjige je Trdina	pesem materinstva« in zvestobe	sedo in opombe pa je napisala	-O iverf Tw«t«,^ kijo je po Mu-
nnsvetil belokraniskim krošniar-	do rodu. Slovenski bralec bo po- Vera Brnčič.	neiu	tsrovvnu	prevectei	janko	mo
berni od njih posvetni samostojno	novno lahko užival ob epski Pši.	der.	in	ljudsko	romanco	špan-
oceno. Tako naj ti zapiski vsaj žjv]ijaje p0 srednjeevropskih de- rini pisateljičinega pripovedova- RPVifnV A 4 RDVNTr A , ega Pesnl.ka Fecierica y<ircia opozore na nekatera nova dela na jelah. »Sprehod v Belo krajino- nja ter bo v junakih njenega ro-	^	^	Lorca -Manana Pineda«. Izdaje
našem knjlinem trgu.	je-kakor ugotavlja urednik Tr- mana - kljub zgodovinskemu	ČIRIMBARA«	Prosvetnega servisa so vsekakor
dinovih spisov Janez Logar v svo-	okviru spoznal splošno človeške
TRDINOVE CRTICE	jih opombah - poljudno narodo-	tipe, kakršni živijo v vseh časih.
Brez dvoma najpomembnejša	Pisn° del° * izrazito i}udstko'	pa tUdi V n^em’
«lnvpnska ed eiia so WZbrana dela vz8°Jn0' v blstvu napredno ten-
slovenska eaicija so zarana aeia	c«	ti,Hi	TURGENTEVA
»OČETJE IN SINOVI«
slovenskih pesnikov in pisate-
lipv-« ki iih že od leta 1946 izdaia ^seh drugih Trdinovih spisih se ljev«, ki Jin že od leta I94b izdaja demdesetih let Ni odvef pripomniti, da je Trdinov -Sprehod v
Državna založba Slovenije. Prav-
znatna pomoč našim amaterskim Pri Mladinski knjigi že več let odrom, izhaja izbrano mladinsko delo pisatelja Franceta Eevka, dela. ki »IZDAJA ALI ČLOVEKO-so bila napisana zaradi mladine	t	ttTRTFi-
in zanjo. Doslej je izšlo enajst	J	J	'
zvezkov:	-Tatič-". -Pestema**, Mariborska založba Obzorja
-Grivarjevi otroci«, -Tonček«, je izdala knjigo srbskih avtorjev ki pod -Lukec in njegov škorec«, -Pa- Gojka Kraljeviča in Srboljuba
kar je prišla na trg 62. knjiga te	kra1J£0<<	še	danes	zanimiva V knjižnici -Kondor. .	.	----------
edicije, ki prinaša enajsto knjigo J"61° .J,	. n1j.n	,	.	t .	uredništvom Uroša Kraigherja	stirci«, -Tovariša«, -Peter Kle- Čiriča pod naslovom -Izdaja ali
7hranpua Hela Janeza TrHinp V 1 _prlvl“cna	knjiga	m oo	ta	nrinaia izbrana dela iz domače	nec«. -Otroška leta«. -Mali UDor- človekoliubie« fna n vi tki 1 -Tzrtai-
Zbranega dela Janeza Trdine. V njej je njegov spis -Sprehod v Belo krajino«, ki spada v sklop Trdinovih črtic in povesti iz narodnega življenja. V teh črticah in povestih riše Trdina dolenjske ljudi ob Krki in tostran Gorjan-
tudi ostala.
KRISTINA, LAVRANSOVA HCI
Dokaz balijske ljudske tvornosti J® iz lesa rezljani mož na bivolu in s tolkačcm v rokah
prinaša izbrana dela iz domače	pec«, -Otroška leta«, -Mali upor-	človekoljubje« (na ovitku -Majin svetovne književnosti, je kot	nik« in »Črni bratje**. Vse knjige	stvo ali človekoljubje«. Čemu ta
22. zvezek izšel roman ruskega	so opremljene z risbami priznanih	površnost’). Če povemo, da ob-
pisatelja Ivana S. Turgenjeva	slovenskih umethikov. Pravkar	ravnava knjiga skrivnosti pri iz-
-Očetje in sinovi«. Veliki ruski	je izšel iz tiska dvanajsti zvezek	delavi atomske bombe, ki so jih
pisatelj realist Turgenjev (1818 do	Bevkovega izbranega mladinske-	zahodnoevropski učenjaki, An-
Pri koprski založbi -Lipa« je	1883) je — čeprav sam plemič —	ga dela, zbirka sedmih pravljic,	glež A. N. May. Nemec K. Fuchs
cev, s -Sprehodom v Belo kraji-	izšla druga slovenska izdaja zna-	zaradi lastnih izkušenj občutil	ki ji je dala naslov pravljica o	in Italijan B. Pontecorvo sporočili
no« pa je šel dalje in je opisal še	ne trilogije norveške pisateljice	odpor proti poniževanju človeške	čarovnici- Gjrimbari. Mladina, pa	Vzhodu, in dodamo, da je stro-
Dolenjce v Gorjancih in onstran	Sigrid Undsetove -Kristina, La-	osebnosti in ljubezen do svobode,	tudi odrasli bodo r.ašli v Bevko-	kovno stran knjige pregledal inž.
njih v Beli krajini. Trdina je na-	vransova hči«; ki je šest let po	Zaslovel Je z novelami -Lovčevi	vih poetičnih in vedrih pravljicah	Nenad Kondič, asistent Inštituta
pisal ta svoj -Sprehod«, ki je na-	izidu, 1928, prejela najvišje lite-	zapiski«. Roman -Očetje in sino-	mikavno branje, ki mu poveču-	za nuklearne vede v Vinči, meni-
stal 1873—1874. na temelju boga-	rarno priznanje — Nobelovo na-	vi« je izšel v burnih časih, leto	jejo vrednost' domačnost, klena	mo, da bo ta, v spretni reportaži
tega gradiva, ki ga je nabral na	grado. Delo, ki ga je prevedel Jo-	dni po odpravi nevoljništva ter	beseda in jasna neposrednost pri-	podana snov, zaradi svoje napeto-
svojih sprehodiš na Gorjance in	sip Prezelj, je izšlo v treh knjigah	so ga napadali pristaši tedanje	povedovanja. Knjigo je ilustriral	sti doživela lep sprejem pri ob-
v Belo krajino in v občevanju z - »Venec«, »Zena« in »Križ« (za- levice in desnice. Turgenjev je v Karel Hrovatia	činstvu.	F.	N,
Nov zdravstveni dom v Velikih Laščah
80 v Velikih Laščah
izročili svojemu namenu poslopje, ki je namenjeno zdravstvenemu domu in za stanovanja. Dosedanji prostori zdravstvenega doma so^liiU neprimerni ln bo v no<vlh moč lzbolJSatl zdravstveno službo. Več bo posvetovalnic ln tud*, zdravnlkl-^pdafldatl bo-JaJ} Jod?leJ večkrat mesečno obiskali področje te občine.
Uspešen zaključek tečaja
V Poljanski dolini ob Kolpi so lani ustanovili avto-moto sekcijo, pred kratkim pa so se že pokazali rezultati njenega dela. Zaključili 00 avto-fnoto tečaj, ln Je pred izpitno komisijo Tajništva za notranje zadev© OLQ Ljubljana opravilo izpite za voznike-amater J e 19 tečajni-: Y. teratk€m bodo pripravili ge en tečaj, ker Je Se veliko taklih, ki Di radi postali vozniki-amaterji. Sekcija bo skušala naučiti čim več kmečke rrn.adlne iz te doline pravilnega ravnanja s kmetijskimi stroji n različnimi traktorskimi priključki.
Pridne roke — in uspeh Je tu
1
Z roko v roki s šolo in domom
Okrajni odbpr Ljudske tehnike Ljubljana pripravlja vec seminarjev za inštruktorje tehnične vzgoje ter vodje tehničnih krožkov, razen tega pa navezuje stike s stanovanjskimi skupnostmi
11 ^ 21. januarjem se bo v Ljub-| udeležili inštruktorji iz vseh obijam začel nadaljevalni seminar čin ljubljanskega okraja. Tokrat za občinske inštruktorje tehnič- je na vrsti predvsem praktično ne vzgoje. Semiranja se bodo delo. Takoj po zaključenem semi-
Priznanje najboljšim šoferjem ljubljanskega okraja
Kot že nekaj let nazaj, je tudi letos ob novem letu posebna komisija TNZ skupno z Združenjem šoferjev LRS in nekaterimi podjetji izbrala pet najbolj vestnih in prizadevnih šoferjev in jim podelila nagrade z željo, da bi bilo sodelovanje med podjetji, šoferji in prometno milico čim tesnejše.
Zanj ni bil praznik
Tudi starši imajo polno pravico, da se ob koncu starega leta razvesele in v veseli družbi pričakajo prihod novega. Toda ali imajo posamezni brezdušni očetje in matere pravico silvestrovati tako, kot sem bila priča?!
. V večjem letoviškem kraju je v hotelu bil zaseden slednji prostorček. Zrak je bil od cigaretnega dima kar gost, zvoki godbe skorajda niso utihnili. Liter za litrom je romal na mizo, za katero je silvestrovala vesela družba — se pravi, veseli so bili vsi, razen najmlajšega, niti tri leta starega »gosta«. Njegova ura, ko bi rad zaspal, je že zdavnaj minila. Nič čudnega, če je z jokom protestiral, da je moral
t& večer tako dolgo bedeti,
da mama zanj ni imela časa, ker ni hotela zamuditi nobenega plesa in
ker so ga silili piti vino in šampanjec, za katerega je kazal mnogo manj navdušenja kot njegov, temu primerno že »okajeni« oče.
Nič čudnega tudi ni, da ni niti na spodbudne besede sorodnikov in kreganje očeta reagiral drugače kot z jokom. Tako rad bi spančkal, tako so ga pekle očke in vrtelo se mu je v glavici. A nihče njegovih ni hotel iti z njim domov, da bi ga dat v posteljico, potrpel 5, 10 minut, da trdno zaspi in potem spet prišel na zabavo. Moral je čakati, da je minila prva, druga in celo pol tretje ure Novega leta, dokler ni na pol buden, na pol v spanju odtaval (s svojimi brezdušnimi starši z zabave, k‘i zanj ni bila drugo kot grd, glasen, zakajen prostor, ki se mu bo morda že vtisnil v spomin v zvezi, s praznovanjem Dedka Mraza, a brez slehernega čara, ki ga — na srečo — večini naših otrok ta večer le prinese!
*• g.
| Izbor petih šoferjev izmed množice voznikov motornih vozil je bil precej težaven, vendar so se po temeljitem pretresu odločili, da podelijo nagrade šoferjem: Dominiku Simčiču, šoferju pri avto-servisu Izvršnega sveta, ki vozi avto že od leta 1928 ip še ni zakrivil niti enega težjega prekrška; šoferju tovornega avtomobila pri podjetju »Prehrana« Francetu Bevku; Rudiju Celarju, šoferju pri Jugoslovanskih železnicah, ki je hkrati tudi predsed-nih Združenja šoferjev LRS; Petru Piclju, ki je že 28 let uslužben pri ECZ, oziroma pri sedanjem Ljubljana-transportu in je do nedavnega vozil tramvaj, ob izključitvi tramvaja iz prometa pa je opravil šoferski izpit in je danes eden najboljših voznikov avtobusa; Jakobu Zupanu, šoferju pri SAP-Turist biroju, ki že od leta 1946 vozi avtobus na relaciji Ljubljana-^-Bled.
Mladini čimveč tehnične vzgoje
Občni zbor Ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki je potekal v prijetnem ozračju, kajti poročila funkcionarjev so bila razveseljiva. Delavna sta bila zlasti avto-moto krožek ln pa foto krožek, ki je oskrbel našim ljudem ln trafikam prav lepe razglednice naSega kraja. V sklopu ljudske tehnike je dobro uspevalo tudi kino podjetje. Deloval je tudi tehnični krpžek učencev osnovne Sole, ki pa se bo v bodoče Se bolj razširil. Upamo, da bo delo tudi v bodoče tako, kakor Je bilo do sedaj, kajti mladini je treba dati čimveč tehnične vzgoje, da bo lahko zasledovala novosti na tehničnem področju.
narju se bosta v občinah Ljub-ljana-Center in Bežigrad začela občinska seminarja tehnična vzgoje za predavatelje na področnih šolah v obeh občinah.
Podobno kot marsikje drugod tudi organizacijam Ljudske tehnike manjka dobrih strokovnih moči. Zlasti manjka vodij tehničnih krožkov po šolah. Da bi to vrzel zamašili, je Okrajni odbor LT Ljubljana pred kratkim zaključil tečaj za vodje tehničnih krožkov. Udeležilo se ga je 82 dijakov višjih letnikov TŠS. Zdaj pripravljajo podoben tečaj za študente visokih šol.
Tudi na pomoč gospodinjam in gospodinjstvu v organizacijah Ljudske tehnike niso pozabili. Za zastopnike ljubljanskih stanovanjskih skupnosti bodo prav | kmalu organizirali tečaj o uporabi sodobnih gospodinjskih pripomočkov.	-mG
Z ljubljanskega živilskega trga
Centralni ljubljanski, živilski trg na Vodnikovem trgu je v teh dneh glede na »sezono« m povpraševanje kar dobro zalložen. Slabše so zalo4eni t-rg.1 na Viču, v Sliki, za Bežigradom ln v Mostah. Tudi v prodajnih cenah med posameznimi trgi ni razlik ln se vse drže na višini naj vlSJlh dovoljenih cen. Na včerajšnji mali tržni dan so organi Tržnega nadzorstva na vseh petih ljubljanskih trgih našteli okrog 200 prodajalcev.
Solato prodajajo po 64—200 din, radlč od 120—320, Špinačo ln moto-vil'.ec po 209—260 ln cvetačo po 76—8 din kg. Po naJvliSJlh cenah prodajr le zelenjavo res odlične kakovosti Krompir so Imeli v družbenem sektorju po 14, privatniki pa so ga prodajali po 16 din kig. Ceilo repo je mo kupiti po 16—20 ln klalo po 34, zelje v glavah po 20—25 ter klalo, po 46 din kilogram. Čebula Je billa po 55—60 česen pa po 160—170 din kg.
Celo orehe prodajajo po 130*—140, orehova Jedrca po 450—500, jabofjka od 35 do 40, zadnje hruške po 40—82 grozdje po 150—160, pomaranče po 220—450 ln limone od 2*0—295 dllm kg
Na »kokošjem« trgu Imajo žive piščance Po 300—500 ln žive kokoi. po 600—800. din. 2lve kunce prodajajo PO' 3|00—505 din. Klana peirutnina je te dni po 300—400 diln za kg. Jajca prodajajo do 26 din kos.	-mG
Drobne iz Cerknice
■ Tu so sprejeli odlok o evidenci ln kontroli cen nad živili ln to: nad vsemi kmetijskimi pridelki za katere so dogovorjene odkupne cene, kakor tudi za jajca, mleko, surovo mašilo, sveto in prekajeno Manino, riž, testenine, kavne nadomestke ln kis. Isti odlok velja tudi za vse obrtne usluge ln storitve ter za vse gostinske usluge ln storitve. Evidenco na obmcčflu občine Cerknice bo opravljal odsek za gospodarstvo, kontrolo cen pa tržni Inšpektor občine. Sprejeli so tudi odlok o prepovedi zvišanja cen ln odločbo o prodajnih cenah na drobno.
Nepreviden drsalec utonil
Maribor, 7. Jan. Včeraj popoldne je na Pragerakerri utonil n-letnl Maks Petlar. S svojim prijateljem se je drsal po zamrznjenem ribniku pri opekami. Ko Je bil približno deset metrov oddaljen od brega, se mu je led nenadoma udrl. Njegove klice so v bližini stanujoči ljudje sicer slišali ln takoj prihiteli, da bi ga z vrvmi potegnili na varno, a jim ni uspelo. Nesrečni fant Je med reševanjem izginil pod ledom. Gasilci, ki so Jih poklicali, so led takoj razbili ln s čolni iskali truplo do noči. Sele danes dopoldne Jim ga Je uspelo najti.	k
■ Velika preokretnlca v razvoju
Jradbeništva na Notranjskem Je spre-etje skilepa o reorganizaciji sedanjega gradbenega podjetja za Izvrševanje gradbenih dej za obnovo ln popravila REMONT Cerknica, ki zaposluje razen uprave Se 86 delavcev To podjetje se bo reorganiziralo v povsem novo podjetje za sploSne gradnje. Sprememba je bila potrebna zaradi velikih gradenj, ki Jih predvidevajo v prihodnjih letih, kakor tudi zaradi Šibkosti uprave podjetja ln nediscipliniranosti zaposlenih. Podjetji REMONT ln tovarna pohištva BREST sta podpisali pogodbo o zaposlovanju odvišne delovne sito. ta.ko, da v mrtvi sezoni ne bo boj azni za zaposlitev delovne »lle.
■ Tudii dosedanja Uprava komunalnih dejavnosti Cerknica, ki je Imela razen odseka za ceste, vodovoda ln kanalizacije Se druge obrtne dejavnosti, se bo spremenila v usluž-nostno podjetje. Odsek za ceste pa bo prišel na občinski ljudski odbor.
■ Osamosvojila se Je Avtomehanična delavnica na Rakeku, ki je bila doslej v sklopu, Agroservlsa lz Ljubljane.
■ Ker Jo sedanja Sola močno obremenjena ln je pouk v treh izmenah, ao sklenili da takoj določijo potrebno lokacijo in da začno graditi novo Solo do možnosti že letos.
Cerknica
mednarodni košarkarski turnir končan
Pokal ostal doma
V odločilni tekmi je Olimpija premagala Motomorini z 72:57 (31:36) — Crvena zvezda je tretja, Ignis četrti — Minja najboljši igralec ttumirja
Issai
tako nevarni kot poprej.
OLIMPIJA:	Bajec	3,	BriSnik	1,	Se	bolj	zagrizen	bol	se	1n razvil Prl Olimpiji je treba pohvaliti
Kandus 8, Dermastla 2, Lokar 4, Kri- v drugem polčasu OllniDila 1e lzvrst- prav vse’ w so nastopili, medtem ko Stančič 16, Daneu 33, Vrhovec 5. Zaradi no začela in prek Daneua ki 1e bil 80 blu prl Motomoriniju boljSl od petih osebnih (od 35 so Jih Izkoristili najboljši na igrišču. zmanlšala na °stalih De Carli, Jnnls in Vittori.
20 - 57 %) je bil Izključen Lokar. 35:38, 36:38 (Brišnik) nato 1e Daneu Omeniti je tudi treba, da sta brat« MOTOMORINI: Vlanello 10, Contl izenačil v 3. minuti pa je Kristančič Kav41e odlično vodila tekmo od za* 4. Zagattl 2, De Carli 17, Vlttorini 6, lz protinapada prvikrat na tekmi do- četka do konca. Sploh je moč red, Innis 18. Zaradi petih osebnih (od 18 segel vodstvo za OlimpHo - 40-38 Od- da blIa to najDolje odsojena tekm» so Jih izkoristili 15 - 83 %l) sta bila slej Ljubljančani igre niso več lzpu- na turnirju.
izključena Gemlnfani in Vlanello. stili iz rok. Zaigrali so tako kot smo Za zflklJuček naj poudarimo, da i9 Točno ob 20.30 sta pritekli na igri- navajeni v njihovih res najboljših tumlr ne dosegel, ampak tudi pre* Sče moštvi v naslednjih postavah - partijah, poostrili obrambo ki je de- segel svoj namen: bil Je demonstrar* Olimpija: Kandus, Bajec, Daneu, Kri- lovala odslej brez napake in zasluženo cl^a rn°derne, to Je zanimive, hitra Stančič, Dermastla; Motomorini: Via- dosegli enega svolih nalvečlih uane- in borbene koSarke ter vzbudil pri nello, De Carli, Innis, Gemlnlanl, Con-	ljubljanskih ljubiteljih športa Izredno
tl. Prvo žogo so dobili gostje in'že je	  ■
Innis Izkoristil svoj odličen skok ter i povedel z 2:0. Po prvem košu Je Motomorini vseskozi vodil, in sicer največ za 9 točk - v 14. minuti Je bil rezultat 28:19. Olimpija je zaigrala zelo nervozno ln žoga ni ln ni hotela v, koš. Vendar se je poloia1 proti koncu prvega dela igre toliko izboljšal, da so se ljubljanski študentje približali na-1 sprotnlku na 3 točke, v zadnjih sekundah pa je De Carli izkoristil nepazljivost domače obrambe in iz protinapada dosegel rezultat 36:31.
—[—Brzojavke—
■ GRINDELWALD, 7. Jan. (AP).
V smučarskem toku na 10 km Je prvo mesto osvojil« Rantanenova (Finska)
3 časom 47,06 minute. Mara Rekarjeva je Ua 13. S 50,33.
■ BUKAREŠTA, 7. jan. (Tanjug). Prihodnjo nedeljo se bo začel v Co-itanzi mednarodni turnir za prvenstvo Romunije v namiznem tenisu. Največje zanimanje vlada za nastop evropskega prvaka Berczika ter Jugoslovana Vojislava Markoviča. Izmed 'paSih igralcev bodo nastopili še Vlsn.rM,	Hrbud 'n Frani«.
■ MICHIGAN, 7. jan. (AP). - Na gostovanju po ZDA je hokejska reprezentanca Sovjetske zveze premagala kombinirano moštvo države Michigan s 7:3.
■ ULM, 7. jan. (AP). Nogometaši splitskega Hajduka so Izgubili proti »Ulmu« z 0:3 (0:1). Ulm je na osmem mestu v južnoneinški ligi.	_
■ alzir, 7. Jan. (Reuter). Danes =
1	<» a i iv o n. a B
na 14.008 km dolrri progi od Alžlra do g Capetowna. Trajala bo 7 tednov, v = njej pa sodeluje 17 avtomobilov iz 7 s držav.	—
TURNIR KANDIDATOV
Na Bledu, v Zagrebu in Beogradu
Beograd, 7. Jan. — Mednarodna šahovska organizacija (FIDE) je sprejela predlog SZ J, da bi bil tumlr kandidatov na Bledu, v Zagrebu in 'Jeogradu. pirvlh Štirinajst kol tur-lirja bo torej na Bledu, od 6 do ;0. septembra, naslednjih sedem ko«
■/ Zagrebu cd 1. do 14. oktobra, zadnjih sedem kol pa v Beogradu od 5. do 31. oktobra.
Prvo mesto oddano
LONDON, 7. Jan. (Tanjug). - V predzadnjem kolu mednarodnega Šahovskega turnirja v Hastingsu Je vzhodnonemški prvak Uhlmann dobil proti Burdenu in st tako s točko prednosti pred Portisom že zagotovil prvo mesto. Jugoslovan Radojčič je prekinil partijo s Clarckom. Ostali rezultati: Fttstcr : Dicksteln 0:1, Portls : Wade 1:0, Gereben : Dnrga prekinjeno. Stanje na lestvici pred zadnjim kolom: Uhlmann 7,5, Portis 6,5, Gereben 4,5 (1), Dicksteln 4,5 Itd.
De Carli (v belem dresu) ln Vrhovec v boju pod košem
zanimanje. Zato ni čudno, če so na i koncu predstavniki vseh treh gostu* Jočih moStev Izjavili, da se bodo takih aji podobnih prireditev vedno z vese* ljem udeležili, ln naglasili, da pred tako Športnim občinstvom doslej š« niso nastopali.	v.	S,
Habersatter presenetil
BISCHOFSHOFEN, 7. Jan. (APV “ Na mednarodnem tekmovanju v smo* čara kih skokih so bili doseženi til« rezultati: Habersatter (Avstrija) 222,5 (skoka 94 ln 84,5 m), Klrjonen (Finska) 220,2 (86 In 88), Ramenski (SZ) 218 C*2 in 80,5), Voldset (Norveška) 215 (90 in 78), Glass (Vzh. Nemčija) 211 (87,5 i« 78). Recknagel se Je z 201 točko uvrstil na 15. mesto.
V skupnem plasmaju vodi po če* trtem tekmovanju Recknagel z 883,* pred Habersatterjem 8G0, Hellom (Norveška) 850,4, Samovim, KamensklOH Leodolterjem Itd.
Dober uvod v prvenstveno sezono
Jesenice, 7. Jan. - v prijateljski hokejski tekmi Je pred več kot l»M gledalci v deževnem vremenu moštvo ■»Jesenic« premagalo beograjski PaP* tlzan z 11:3 (3:2, 3:1, 5:0).
Domači so navdušili občinstvo • svojo igro predvsem v zadnji tretjini, ko so zaigrali kot že dolgo ne. Začetek Je bil sicer neobičajen, saj s° gostje povedli z 2:0, vendar so Jeseni' čanl kmalu uredili svoje vrste ln tudi prvo tretjino odločili v svojo korist.
11 Toplina tudi za nasprotnike
Izza koša na Gospodarskem razstavišču so spremljali Igro tudi igra,id in funkcionarji moštev. Zanimalo nas Je njihovo mnenje o turnirju. Zato smo povprašali enega izmed njih — Lulggia Piattija, vedjo moAtva Ignis o njegovih splošnih vtisih.
— Najprej o najboljših igralcih turnirja.
»Daneu , (Olimpija), De Carli (Motomorini), Kristančič (Olimpija) . . . Naprej Jih Je težko zvrstiti, ker niso igrali v enaki formi, marveč so en večer zablesteli, naslednjega dne pa zatajili. To velja zlasti za Zorzla in Innissa, Romanut-tlja. Padovana, Vlanello itd. Najbolj zanesljivo formo so pokazali Igralci Crvene zvezde Minja, Kati«, Branko Radovič.«
Takšno je bilo mnenje g. Flat-tia o igralcih. Začudlllo nas Je, ker med najboiljše ni uvrstil Mlnjo, ki Je prejel nekaj minut pozneje pokal kot najboljši igralec turnirja. Opozorili smo ga na to. vendar je
vztrajal prl tem, kar Je povedal-
Na vprašanje, kaj meni o sodnikih, se Je o njih dokaj ugodno izrazu. Dejal je, da bi morali bit* za tako kvalitetno prireditev vsekakor boljši. Na pripombo, da s0 tudi naši igralci radi pritožujejo zoper sodnike, ki jim sodijo v tujini, Je dejal, da bi billo bolje, da bi v prihodnje na takem turnirju tako kot pri njih, sodili mednarodni sodniki iz drugih držav. P°: udaril Je, da so sodniki priprav® Ignisa oto Zmago nad Olimpijo, d® pa sicer pozneje niso bili pristranski. Luiggl Fiatti se je pritoževali še zaradi slabih košev, nato pa po-vzeJi;
»Prosim vas, izrecite prek vašega lista moje osebno priznanje ter menda priznanje vseh italijanskih igralcev ter funkcionarjev, ki s® sodelovali na turnirju, občinstvu, ki Je bilo nadvse športno ln nepristransko, občinstvu, k,i Je Imelo toliko topline tudi za nas — n.'*-sprotnike.«	'	-t
Menjava.
Znak, ki n« pomeni le spremembe, ampak često odloča o zmacrl ali porazu.
. . .9?	,Pro*t0,voljna, Je največkrat
taktična. Ce je prisilna, posledica petih osebnih napak, Je cesto usodna.
Pravalno menjavanje igralcev ni le znanje. Je precej več.
Tudi sam sem večkrat med drugimi sedel na klopi, medtem ko se Je petonca naših kolegov borila, dobivala, zgubljala.
Vedno pa sem nestrpno pričakoval trenutka, ko Je trener pokazal name: »Pripravi sel«
Dotlej pa sem spremljal igro bolj pozorno, bolj sem se grizel kot tisti, ki so stali v pravokotniku med košema.
Ljudje na lclopl pod košem so boljše kazalo kot tisto* ki so na njem številke.
So živi semafor.
Kar poglejmo Jih. Od leve proti desni.
PRVI: rahlo sl Jo popri glavo s tremi prsti ln se zazrl. Toda njegove oči ne zasledujejo Igre. Uprte so v neko točko, v neznano. Stisnil J® ustnice In se verjetno zamislil v prihodnost, ko njegovo mesto ob začetku ne bo več na klopi, ampak v belem krogu sredi igrišča.
DRUGA: nervozno Je zagrizla po-marančni olupek. Že to Je dokaz, da moštvu, ki z njim simpatizira, ne gl e dobro.
TRETJI: bo ali ne bo? Kadar smo v zadregi ali jezni, nam roka nevede zaide, čeprav proti pravilom le-pega vedenja, k nosu. in zakaj Jeza? Morda ni bil izkoriščen met, morda Je žoga zašla po nepotrebnem v nasprotnikove roke?
ČETRTI: samozavestno se Je zleknil z vso težo na naslonjalo, češ ni še vso izgubljeno. Vendar ni mogel
semafor
molčau. prek njegovih usten Je prav Prtšel nasvet, refleksen, kot i 1 gu storil sam v enakem
položaju.
.ki P?TI: globoko Je zajel sapo, se skloiUi naprej in osupnil. Prsti so se nehote pripravili na žvižg. Vsekakor: sodnik Je dosodil nekaj, s čimer se I eti ne strinja. Je bila to osebna napaka? Grab prekršek, ki Je ostal nekaznovan?
SESTI: sklonil Je glavo ln se skoraj skrili fotoreporterjevemu objektivu. Prav gotovo dela bilanco tistih trenutkov, ko Je svoj prostor pod košem zamenjal z borbo. Sem naredil vse, kar sem mogel? Mar n«em po nepotrebnem zapravil dveh žog ln omogočil nasprotniku, da spet vodi, namesto da bi bil rezultat lzena-Con . .
SEDMI: Klad Je Se. Večkrat nepremišljen. v tem trenutku Je ves ena sama želja. Ko .bi le prišel moj trenutek. Saj ne bi bilo prvikrat. Prepričan sem, da bi mi| šlo. Potem bi se obrazi kolegov zjasnili, spet bi lahko sprejemali čestitke in sl med seboj stisnili roko: dečki, dobro simo zaigrali. Sicer pa* morda bo uspelo
brez mene. Glavno, da zmaga* Mi. VSI.
Njegova želja ln želja vseh »e J® uresničila. Pobrali so aplavz zmagovalcev.
V težavnih trenutkih, ko Je šlo za biti ali ne biti, pa so bili boljše kazalo kot tisto, ki so na njem številke.
21vl semafor.
V. SLAMBERGER
Nekaj uradnih superlativov...
NAJBOLJŠI IGRALEC: Minja (Crvena zvezda).
NAJBOLJŠI IZVAJALEC OSEBNIH: Innis (Motomorini) - 91,6 %.
NAJBOLJŠI STRELEC: Daneu (Olimpija) s 93 točkami.
NAJMLAJSI IGRALEC: Bell« (Crvena zvezda).
NAJBOLJ DISCIPLINIRANO MOŠTVO: Ignis Varese.
...ih nekai naših
NAJVISJI IGRALEC; Der-mastia (Olimpija) 204 cm.
NAJBOLJŠI BODNfSKI PAR: Janko ln Peter Kavčič.
NAJBOLJ NEDISCIPLINIRANO MOŠTVO: Motomorini — dve tehnični napaki na eni tekmi.
NAJBOLJŠI IGRALCI V MOŠTVIH: Daneu (Olimpija). De Carli (Motomorini), Minta (Ci-vena zvezda), Zorzi (Ignis).
NAJLEPSA TEKMA TURr NIRJAl Olimpija : Ignis.
Pričakoval je Dedka Mraza
s, Pa„\s,rr w„Bs,u. s £*£££
?££&rz srjis
uu	Ki	je	ao-	»eio. ceio tisto popoldne je bil naprej sta gledala skozi okno po da je od bolečine snustila nunčkn
k Ir	Pn	pride.n1,nan« nagajal ne Zlati, ne zasneženi ulici, kdaj se bo pripe- na ^1^1^125
ih	Se	®Cia	Je pomagal pl- ,jaI’ in v srčkih J»™> ie Postajalo palica oživela Ivisnila skozi zrTk
Kako je bila lepa ko jo e ma nesevsT Er d ZlTtT^^Borii	k°maJ ju in dv8krat krepko udarila po Bo-
»a zjutraj česala in se ji je Sap želita.	,C ?ai"1Cf Spravi,a z? m,z0- risovem hrbtu- «ato pa spet mir-
Prav	tedaj ko so	pojedli,	so
se vrata	odprla	in v	kuhinjo	je
prisopel	Dedek	Mraz	s polnim
košeni na hrbtu. Prijazno je pozdravil.' zakašljal in vprašal:
»Sta	tukaj	Zlata	in
Kovač?«
Oba* sta nemo prikimala, govoriti nista mogla, ker jima je srček zlezel do grla.
Dedek Mraz je odložil koš in potegnil iz njega veliko, debelo knjigo. Dolgo je listal po njej, končno pa je le našel njuni imeni. »Boris Kovač, oh, jej, jej ..
no obležala na mizi. Sedaj so vsi trije jokali, Boris, Zlata in punčka, ki je padla na tla.
Od takrat se je pri njih vse spremenilo. Kadar je hotel Boris Boris P°tegniti Zlijto za kite, že je palica oživela in grozeče zakrožila nad njegovo glavo. Ce je hotel udariti sosedovega Stojana, ali če ni ubogal mamice, spet je bila palica pri njem. Kadar pa Je bil priden, je tudi palica mirno ležala na svojem mestu v kotu.
Boris se je tako poboljšal, da se je mamica kar naprej čudila. Tudi Zlata in očka sta ga imela
svethh las razlil po hrbtu. Bila Pismo Je Boris nesel v nabiral-;‘ha 1« pridna in vsi so jo nik in nato sta nestrpno čakala rai Lrad‘' Samo Borls Je ni ma- Novega leta, ko pride > Dedek
— ««uai ic mugei, jo je vie- mraz. tsoris se je precej pobolj-« za kite, da je Zlata jokala in šal, le včasih se ni mogel prem a-oezala pred n jim'Ko pa je pri- gAtl ln je Zlato potegnil za lase.
la mamica, se ji je Boris	Za Novo leto ju je mamica
srflo zlagal, da je Zlata padla in umila in počesala, da bi bllsw všeč «a zato joka.	Dedku Mrazu. Tudi Boris, ki se
J, ? je tek,° h kraju' TedaJ se P«i ni maral umivati, je zdaj « Boris spomnil na Dedka Mraza potrpežljivo sedel v banji, čeprav n se ustrašil. Vedel je, da ni pri- ga je milo peklo v očeh.
je začel spet gledati v knjigo De- vedno bolj rada. Palica Je že več
mesecev vsa zaprašena ležala v kotu ln vsi; razen Borisa, so nanjo čisto pozabili.
Ko je šlo leto spet h koncu, Je Dedek Mraz prinesel Borisu lepe, velike smučke ln vsemirsko raketo. Palico pa je spravil v koš, da jo bo nesel drugemu nagajivemu dečku.
Boris je danes že velik fant, priden v šoli in vsi ga imajo radi. Kadar pa stori kaj napak, se spomni palice, ki sama tepe.
Božo Levec
dek Mraz, »mamice ni ubogal, Zlato je vlekel za kite, očku je raztrgal tri knjige, z drugimi dečki sc je pretepal, jej, jej.. odkimaval je in mrmral, da se je Boris ves bled stisnil k mamici.
VI VPRAŠUJETE
mi bomo odgovarjati
t. ■ yPRASANJE Ivana Kulčarja ln
Breznika. Kako se Izdela trans-, i0r za transformiranje napetosti
kakemu strokovnjaku, kajti z elektriko se le ni Šaliti.
Odgovor o transformatorju in o pbeh
22n	“ uaiiaiormiranje napetosti Odgovor o transformatorju in o obel
20 voul v. na nlzke napetosti od 10 do motorčkih v prejšnjih številkah >PIia*i OnrmiAo —	trate«	je	napisal	Miloš	Macarol.
odgovor:	Eksperimentiranje -
Pi-
sam
in
* XJt*i t^spcnaienuranje Z	*
in »ii im tokom iz hipnega rimrežja »	.	.	..	,	.	...	...
tok « nevarno* zato potrebno ta Vpreganji za prihodnjo številko
nat?i*?etosti 220 voltov transformirati ',ane.	....	,	.	.
so vS° nlzke napetosti,	ki človeku ni-	. , l K- J-	d‘*ak	~	^ako	si	nat	s
mn«!6 nevarne. Taksno	napravo Ime-	i,deI»m ?P»ra1	za	preslikavanje	slik
trsni?0 transformator.	Z opisanim	Povečevalec?
Iahk° transformira-	.	.	2.	Bori«	Sultarli«	-	Zakat nič	ve«	n,
mo Izmenični	tok 220	voltov na napeto-	*zhaJai°	slikanice	v	»Ljudski	pravici«
sti od 0 do 20	voltov,	ki so pač primer-
■ z^x razne	male	elektromotorčke,
električne zvonce in male žarnice.
Za takšen transformator potrebu-jemo transformatorsko	pločevino, z
lakom Izolirano bakreno žico, 4 vijake,z maticami, 4 lesne vijake. 5 medeninastih puS, 1 spojko, nekaj tankega Pertlnaksa in nekaj deščic za ohišje.
Transformatorske pločevine z ročnim orodjem ne moremo obdelovati, zato kaže, da si nabavimo f.e izrezane kose takšne pločevine, katerih oblika je razvidna s Skice. Spodnji podatki veljajo samo za takšen tip transformatorja, čigar presek Jedra znaša 4 cm1, zato Je najbolj primerno, da vzamemo okrog 80 kosov pločevine s širino jedra , crn- Za Izdelavo navltja potrebujemo meseno palico v obliki kvadra z robom okrog katere napravimo 30 cm , ° = tulec iz tankega pertlnaksa. Na tulec borno namotal! žico za prlmar-ort \ sekundarno navitje in to 2 mm ovni0 robov ter tesno ovoj poleg nw i Vsako novo vrsto navojev bo-nc,,	8	3 J cm širokim trakom
n=^nlrane§a papirja. Za primarno na katero bomo priključili “J« 220 voltov napetosti, je potrebno km*12.4 '.'“'A'JU	*>	e-*«pt<	.o	I	e-
izolirane bakrene žice. Primarno lavitje še enkrat izoliramo s perti-aicsom, nato pa začnemo z motanjem farnega navltja. Za to rabimo ico debeline 0,40 mm. Pri tem navltju „7° napravili več odcepov za različ-bh "apetosti. Prvi odcep napravimo nn„. 4 navoju, rega prelepimo z le-m trakom in obeležimo z »10 volim«;' Dru>’1 odcep prt 167. navoju bo tisS,1nap^t0St 13,5 volta, tretji pri 196.
Iii 2su 15 voltov in četrti pri 242. navo-trPh„ .volt°v. Navitje je končano in coa je začeti z vlaganjem Jedra. Vla-zrt=< se vrSi izmenično zdaj s spodnje II i, 2 zgornje strani, medtem ko vrze-im2SPoln-1u-(emo 8 Prikladaml ali tako rnAr",?Vanlml “i-J^dri. Pločevine se Orl i. ?el° tesno prilegati, zato Jih končni debelini 2 cm stisnemo
»Nekaj bo pa vseeno dobil,« je segel Dedek Mraz v svoj koš. Iz njega je potegnil dolgo leskovo palico, jo položil na mizo, sopihajoč nadel koš na rame, lepo pozdravil in odšel na ulico, kjer so ga čakale velike sani.
N O VA P O T
V ISKANJU ZNANJA.
Nekatere oblike izvenšolskega Kleča (predsednik OO Esperanta, se zaine zajnjo intenzivneje zanl-dela so se z leti koristno uvelja- Celje) ter za generalnega sekre- mati, naveže pismene stike s so-
vile. Kaj je za dijake bolj mikavno, je težko r^či. Na iolah imajo prirodopisne krožke, marksistične krožke, mladinsko organizacijo, fotoamaterje, tabornike in 'v novejšem času tudi klub
tarja Bogdana Šaleja (dijaka celj- vrstniki, išče ustrezno gradivo za ske gimnazije).	študij, zasleduje^pisanje v časo-
Ko se dijak vpiše v mladinski piših itd. Nemalokrat člani kluba klub OZN, si izbere državo, ka- prosijo za pomoč ambasade ali tero bo zastopal v klubu ln tako veleposlaništva tujih držav pri postal nekak »ambasador«. Člani nas. Tako dobijo potrebno litera-
OZN. Ta je polno zaživel šele. le- sl izbirajo države po lastni volji turo. Zanimanje za države je vse■
to s aprila.
Ze številne šole v Sloveniji imajo take klube, še p taborniških organizacijah jih postavljajo.
Začetek kluba OZN je bil v Prištini. — Ivan Svjetova iz Prištine si je več let dopisoval z raznimi prijatelji širom po svetil. V stiku s številnimi organizacijami je tudi spoznal, kaka koristna bi bila mednarodna otroška organizacija. Pobudniki v Prištini so z vednostjo informacij-
in sploh ne upoštevajo njene po- strano, vrh tega pa-se dijaki uče
litične ureditve. Ko nekdo postane »ambasador* neke države,
Mamica moja
f Dragi bralci »Pisane trate«!
Poskušal vam bom napisati resv.1-čen doživljaj. Oprostite mi, če bom morda skromen v besedah.
Moj oče je rudar, jaz pa seip ko- red - vinostrugar. Opisati vam pa ho- ljudi v klubih OZN prispeva, da skega centra OZN v Jugoslaviji čem presenetljiv doživljaj, ki sem si dijaki s tega področja nabe-ustanovili sredi lanskega leta ga doživel pred nekaj dnevi. Slu- r^jo dosti več znanja in razgle-pnn otroški klub OZN. Klub v žim svoj vojaški rok v Delnicah danosti, kot ga lahko nudi šola v Prištini je začel s širjenjem svo- Ob iztovarjanju vagona 134119 je- okviru rednega učnega pronrnma.
tudi tujih jezikov in esperanta. Nabrano znanje »iz svoje« države •ambasadorji« posredujejo na sestankih kluba sotovarišem enkrat eden, drugič drugi.
Člani mladinskih klubov OZN pišejo tudi za svoje glasilo »Mir*. Pišejo o delu v klubih ter o posameznih deželah, predvsem o manj znanih članicah OZN. Iz-dno široka dejavnost mladih
je ideje po vsem svetu. V naši opazil službujoči oficir sledeče be-državi je doslej vzniklo na dese- sede napisane na ta vagon: »Ma-tine takih klubov, ki iz dneva v mica moja, v gradu ležim in to-dan navezujejo nove stike z vrst- čim solze. Linz, Avstrija. Samota niki v tujini.	moja. Adijo.«
Septembra letos so se na Po- Ker oficir ni bil Slovenec, je horju zbrali predstavniki prvih poklical mene, da sem prebral in klubov z območja Slovenije. To povedal, kaj pisanje pomeni. Tuji je bila p\va skupščina tnladin- ostali vojaki so pristopili. Neka sk ih klt^bov OZN LRS. Med dru- mrzlica 'nas je oblila, ko smo p o-gim so se tedaj tudi domenili, da mislili na mladega, nesrečnega postane Celje center mladinskih človeka. Na vagonu si je našel klubov OZN Slovenije. Klubi mesto, kamor je lahko izlil svojo imajo svoj statut in pravilnik o bolečino.
izpitih (I., II, in III.), list miru ter	Vojak	Kovačič Polde,
centralno vodstvo za Slovenijo.	vojna	pošta 2832121
Za predsednika so izvolili Franca	Delnice
'
F. K.
ivffti£	8 stlrim* vijaki. Na spod-
dimU ,?elu s temJ vijaki hkrati pritr-m«*? ;e nosllce z& pritrditev transfor-motorja na leseno deščico. Odcepa pri-nn„e,, tuljave vežemo preko spojke Cp Priključno vrvico z vtikačem, od-nem sekundarne tuljave pa po vrst-an ,r®<iu 8 pušaml na prednji leseni trnovivldurnl deščici Zaradi varnosti Je niv?r!!nator zadelamo v ohišje, ki ga dp«A?i ,e napraviti iz dveh stranskih Vrnii ’ kateri po robeh obljemo z (v t*urJem°Cii razmehčanirru tankim Juvl-
le ,C®r.®vno Ima sekundarno navitje-cpi« Pr*k1.1u*kov, dobimo lahko iz njih 20 ?*rst0 različnln napetosti od 0 do m. °*tov Male baterijske žarnice bo-trpti«m i Priključiti le na drugo tn to tn puSo' električni zvonec na četr-tudt „peto' elektromotorček pa lahko
delavk dye ltd' <gle' skico'>- Iz* stepr „ takšnega transformatorja je nio . ®n,ostavna. vendar pa prlporoča-teca rt mur kdor se 1e Prvif lotil Volt ' “t ga pred priključkom na 220 ov zaradi varnosti <da pregledati
UREDNIKOV
KOTIČEK
C. M.: Križanka »Slon- Je lepa. vendar Je ne morem objaviti, ker Je risana s svinčnikom Nariši jo « ‘ušem In ml Jo takoj pošlji. Nobene risbe, ki |c narisana s svinčnikom. ne moreni objaviti.
V. B.: »Domovina in mačeha«, opisa ne bom objavil Pisan Je 8 Prehudim prizvokom naukov In napotil. Rokopisov pa ne vrača* *no! Pošlji je kaj.
7\ij& KzneinOufO veso&jc
18. Gledalcem pri televizorjih so se od groze ježili lasje, kajti kazalo je, da bo vsemirska ludja zdaj pa zdaj treščila ravno' mednje. Tončka pa to ni motilo. Celo tik nad Zemljo je znova pospešil hitrost in tako je ogromen vsemirski kolos v besnem preletu obral tangenvialno pol naravnost proti Meseca.
19. »Ce bo šlo vse lako naglo, bomo če/ pol ure že na Mesecu!« je Igor,s precejšnjo težavo ogovarjal Tončka. »E, ne bo ravno tako hitro! To le tako kaže. kajti za zdaj hitrost še vedno pospešujem, kmalu pa jo boin moral začeti postopoma zmanjševali in takrat se bo vsaka minuta vlekla kot žvečilni gumi!« Ta hip so v kabini ugasnile vse luči in odpovedale so vse naprave pa celo krmilo!
20. »Halo, Venera — 11?! Tu energetska centrala! Imamo okvaro, zato ne prejemate energije! Smer vam je dobra! Ostanite mirni, dokler ne vključimo pomožnih agregatov!« »No, saj nam gredo še kolikor toliko na roke!« se je nasmejal B Tonček. »Nerodno je le, ker smo prav v = tem izvengravitacijskem področju izgubili g tudi pospešek in tako sedaj v tem brez- 1 težnostnem stanju opletamo po tej kabini!« g
KRIŽANKA
0
»Srečno novo leto«
Vodoravno; 1 padavina, 5. reka v Sloveniji, 6 nikalnica, 7. član družine, 8. tek čez drn in strn, 10. industrijska rastlina, 11. veznik, 12. predlog, 13. sončni bog.
Navpično: 1 grška črka, 2. del hiše, 3. želja vsem našim bralcem, 4. dva enaka samoglasnika, 5. veznik, 8. tnalo, 9. vodna žival, 12. drevo in sad.
K0NCEBT1
100-fiIanski orkester Jugoslovanske radiodifuzije bo koncertiral v ponedeljek. 12. januarja v Filharmoniji. Dirigent Je Friedrich Zaun. Spored absega Devčlčevo Istrsko suito. Straussovega Tilla Eulcnsplegla ln Brahmso-voi l. simfonijo (ne Čajkovskega -Patetično«, kot je bilo objavljeno). Vstopnice od 350 din navzdol zn abonente vseh abonmajev po 100 din popusta.
Koncertna direkcija prosi abonente belega ln modrega abonmaja, da plačajo tretji obrok.
V petek, 9. t. m. koncert za zeleni abonma. Na sporedu: Škerjanec: Ma-renkp, BJelinskl; Serenada za tro-?.e, • klavlr> godala ln tolkala, Šostakovič: I. simfonija. Solista: trobentač Franjo Reberšek ln pianistka LJer-n ’ °ba lz Zagreba. Dirigent ,prevoršek. Sprememba pri so-nastala zaradi obolelosti solistke Jelke Stanlč-Krekove.
Cenjene abonente vljudno prosimo, da poravnajo zapadli obrok.
DNEVNE NOVICE
PUTNIK
SLOVENIJA
SMUČARSKI IZLET Z AVTOBUSOM
na STARI VRH nad Škofjo Loko v nedeljo. 11. januarja 1959. Odhod lz Ljubljane ob 8. url Izpred poslovalnice na Titovi cesti 12, povratek v Ljubljano okoli 18. ure. Vozovnice so v PREDPRODAJI v poslovalnici v Ljubljani.
Danes sveže morske ribe v ljubljanski ribarnici ln na trgu v SISkl.
PREDAVANJA
Nevropsihiatrična sekcija SZD ln Slovensko zdravniško društvo vabila zdravnike, Študente kliničnih semestrov ln vse ostale zainteresirane na predavanje tov. dr. Viktorja Gaberška, ki bo v petek. 9. januarja ob 19 url v predavalnici Interne klinike. Tema predavanja i. Metodika ln tehnika elektrookulogratskega snemanja ln tovrstna registracija raznih motenj vidne zaznave; 2. Elektrookulografija ln patofiziologija cerebelarnega sindroma.
Fizikalni Inštitut univerze ln Institut »Jožef, Stefan bosta priredila ciklus podiplomskih predavanj lz fizike. Predavanja iz »stat,stične mo-
hanlke« bo imen v tem okviru doc. dr. I. Kuščer. Začetek predavanj bo v petek, 9, januarja ob.u, url v mali predavalnici Fizikalnega Inštituta v Jadranski ulici 26.
GLEDALIŠČA
DRAMA
Četrtek 8. Jan. ob 19.30: Majakovskl: •Velika žehta«. Dijaški abonma I. Preostale vstopnice v prodaji.) Petek, 9 Jan. ob 19.30: Cankar; »Za narodov blagor«. Abonma ZSJ (Preostale vstopnice v prodaji.) Sobota, 10. Jan ob 19.30:	M;:ller:
•Smrt trgovskega potnika« Abonma F (Preostale vstopnice v prodaji.)
ZAHVALA 1
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre
Frančiške Špeglič ro j. Line
se zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so jo za časa njene dolge in mučne bolftni obiskali in ji na kakršen' koli način pomagali. Najprisrčneje se zahvaljujemo tov. dr. Toplaku, ki ji je ves čhs njene bolezni tako potrpežljivo lajšal trpljenje. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev, množičnim organizacijam, članom ZK Kemične tovarne, govornikoma, godbi in pevcem -Svobode II« in vsem, ki so pokojno mamo spremili na zadnji poti in kakorkoli počastili njen spomin. Vsem in za vse prisrčna hvala.
Hrastnik, Pula, Vojnik, dne 7 januarja 1959.
Neutolažljivi: 'hčerka PAVLA z družino, sinovi TONE, KARLI, IVAN ln STEFAN z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVAL^
Ob prerani izgubi našega ljubega atka, brata, tasta, svaka in strica
dr. FRANCA SVETINE
zdravnika v Šentjurju pri Celju
ste premnogi počastili njegov spomin z ganljivimi govori, s številnim cvetjem in venci, z žalostinkami in žalnimi koračnicami in s spremstvom na njegovi poslednji poti. Iskrena vam hvala.
Zahvaljujemo »e vsem njegovim poklicnim kolegom in prijateljem ter vsem drugim, ki ste mu v njegovih zadnjih dneh stali ob strani in mu lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se vsem pokojnikovim delovnim tovarišem iz zdravstvene postaje, občinskega ljudskega odbora v Šentjurju, in osnovni organizaciji ZK, ter vsem množičnim organizacijam, društvom in kolektivom, ki ste s častno stražo ob krsti in s samim pogrebnim sprevodom izkazali svojemu prijatelju in tovarišu ‘ poslednjo čast.
Prisrčna hvala vsem, ki*ste z nami sočustvovali in nam pismeno ali ustno izrekli sožalje.
Žalujoči: sinovi dr. ANTI z ženo BREDO in ACI ter ostalo sorodstvo.
Nedelja, 11. Jan. ob 15: Mlhalkav: •Sestero mušketirjev«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Znižane cene. ob 19.30:	Schiller:	»Don Carloe«.
Izveh ln za podeželje. (Vstopnice so žd v prodaji.)
V repertoarju za tekoč) teden posebej opozarjamo na
- obnovljeno Millerjevo dramo »Smrt trgovskega potnika«, ki bo v letošnji sezoni prvikrat na sporedu v soboto, 10 januarja Predstava Je za abonma F;
- prvo lzvenabonmajsko repnzo Schillerjeve . dramske pesnitve »Don Carlo«. v nedeljo. 11. Ja-nuarla
- »Sester^ mušketirjev« po znižanih cenah v nedeljo popoldne. Predstava Je za Izven in podeželje.
OPERA
Četrtek, 8 Jan ob 19.30: Puccini: »La Boheme« Abonma red C. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Petek. 9 Jan ob 15:	Verdi: »Tra-
vlata« Zaključena dijaška predstava za gimnazijo ln .osnovno šolo Jesenice	>
Sobota, 10 ob 19 30: ’ M Kogoj: »Črne maske«. Abonma red H. (Preostale vstopnice v prodaji.)
Ned-Ma 11 lan ob 15 Offenbach. »Hoffmanove pripovedke«. Izven In za podezeilje (Vstopu,.co so že v prodaji.)
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana - Križanke
Sobota, 10. Jan. ob 20; w. Faulkner: »Requiem 7.a vlačugo«.
Zaradi izrednega zanimanja in na splošno željo občinstva podaljšujemo uprizarjanje Faulknerjeve drame »Re-quiem za vlačugo«. Vstopnice 50 v prodaji od petka dalje pri blagajni v Križankah, rezervacije po tel. 22-011.
Za vedno nas Je zapustila naša ljuba žena, mama. stara mama. pranj a ma
IVANA BERGLEZ
iz Stranske vasi 44, po domače Smukova mama
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 8. januarja 1959 ob 16.15 Izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži na svojem domu, Stranska vas 44.
stranska vas, Ljubljana 6. januarja 1959.
Žalujoči: mož, sinovi in hčere ter n«talo sorodstvo
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža
Cetrtgk, 8 Jan. ob 20: Audry: »So-leddd«. Abonma Četrtek Vstopnice so tudi v prodaji.
Petek, .9. Jan. ob 20: E. de Flllppo: »O, te prikazni«. Abonma Mladinski m.
Sobota, 10. Jan. ob 20: Juš Kozak: »Balada o ulici«. Abonma Kolektivi C.-
Nedelja 11 jan ob 15: Casona: »Drevesa umirajo stoje«. Abonma Kolektivi E.
ob 20: Manzari: »Naši ljubi otroci«. Abonma Kolektivi G.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom
Sobota, 10. lan. ob 20:	Br. Nušlč:
»Gospa ministrica« veseloigra Izven.
Nedelja, 11. Jan. ob 15: J. Splcar: »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo ln plesom. — Popoldanska predstava. Izven. ' ob 17: J. Splcar: »Pogumni Tonček«, pravljična Igra z godbo in plesom. — Popoldanska predstava. Izven_
ob 19.30: Br. Nušlč: »Gospa ministrica«, veseloigra Večerna predstava. Izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-860. Prihodnji teden bo premiera duhovite Carrejevo veseloigre »Maškarada« z Maherjevo, Simončičevo, Karusom, Razborškom ln Zalarjem v glavnih vlogah.
MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana kino dvorana -Soča«
Četrtek, 8. Jan. ob 15: -Vodnjak želja«. - Predstava zaradi - tehničnih ovir odpade.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 'št. 2
Četrtek, 8. januarja ob 17: J. Kailnar: »Zlatolaska«.
8obota, 10. januarja ob 17. m 20.30: Oscar Wllde; »Srečni princ«. — Večerna predstava Je namenjena odraslim.
Nedelja. 11. januarja ob 11. ln 15: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«.
Prodaja vstopnic od srede dalje na upravi Resljeva cesta od 10—12 ure (fazen nedelje) in poil ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telefon 32-020,
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36
Nedelja, 11. januarja ob 17: N. Simončič — J. Pengov: »Medveda lovimo«.
Prodaja vstopnic od srede dalje na upravi Resljeva cesta 36 od 10—12 ure (razen nedelje) ln pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na telefon 32-020.
VESTI 12 KRANJA
KINO
»STOR2IC«: francoski barvni vi-stavislon film »Parižanka«. Predstave ob 16, 18 in 20.
»SVOBODA«; ameriški barvni cl-nemascope film -Davek za krutost«. Predstava ob 18. url.
»KRVAVEC« - CERKLJE: ob 19. url amer. barvni film »Štirje jezdeci«.
2 BLEDA
s T*£nli znan(’cin in »oroHnikom sporočamo, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustil naš zljti mož, oče ip dedek
FRANC JARC
nameščenec
ob 16P^7bo/&aKttn.PHuthkS	d“	8'	ia"Uarja 19,9
Kranj, dne 7. januarja 1959.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Ljubica, Marija z družinama. Julanda m sin Aljoša.
KINO
Sovjetska barvna glasbena komedija -Novoletni ples-. Predstava ob 20. uri.
Vesti z Jesenic in okolice
Zdravniška dežurna ilužba Jesenice: dr. Ceh Milan.
)
Rodile so: Zdenka Rozman, uslužbenka z Jesenic - dečka; Danica An-kerst. delavka z Rlbnega pri Bledu -dečka; Marija Smolej, gospodinja lz Prihodi - dečka; »Pavla Ravnik, bolničarka z Jesenic - dečka; Helena Pi-var, tov. delavka z Jesenic — dečka; Vida Doroteja Šušteršič, tov. delavka lz Mojstrane - dečka; Neža Sukič, delavka lz Kočne - deklico; Romana Ga-tej. delavka iz Radovljice - deklico; Marija Rutarr gospodinja lz Logaršč - dečka! Francka Zupanc, gospodinja iz Podkorena^ dečka: Marija Klinar, gospodinja z Brezij - dečka; Angela Gregorič, tov. delavka lz Vrbe - dečka; Elizabeta Jalen, bol. strežnica lz Rodin - deklico.
Pdročill so se: Alojzij Udovč, električar lz Kranja, Jezerska 7, ln Marija Magdalena Mencinger, kroj. pomočnica z Blejske Dobrave 99; Jože Dežman, tov. delavec z Jesenic, Maršala Tita 27, ln Ida Odar, bolničarka z Jesenic, Cesta bratstva ln enotnosti 32; Anton Sabo. tov. delavec z Jesenic, Bratov Ruparjev 8, in Silvestra Osterc, dtelavka iz Hotize 147.
Umrli so: Angela Koren, roj. Me-žan.r gospodinja, stara 66 let, Kokrice št. 80a; Ljudmila Poklukar, gospodinja, stara 57 let, Bled-Zagorice 110; Jože Vister, osebni upokojenec, star 92 let, Jesenice, Javornlška pot 13; Ivana 9abec, roj. Jurca, gospodinja, stara 81 let, Kranjska gora 77; Jurij Mezek, žagar, star 55 let. Idrija, Kosovelova 29; Jakob Pi»S, tov. delavec, star 53 let, Jesenice, Gosposvetska 47; Marija Sitar, ro). Eizjr.k, stara 84 let, Jesenice, Ilirska 17; Igor Svetina, otrok, star 4 mesece, Jesenice, Ulica Prvoborca 4; Franc Smolej, novorojenček. Prihodi 20.
MARIBORSKE VESTI
KINO »UNION«; Amer. barv, da.
film: »20.000 milj pod morjem«. KINO »PARTIZAN«; Ameriški barvni film; »Razkošna ladja«.
KINO »UDARNIK«:	Italijanski film
»II BI done«
SLOVENSKO NARODčTO GLEDALIŠČE
Četrtek, 8. januarja ob 19.30: Fischer: Fiesti dan. Red A. Sedeži tudi v prodaji.
ob 13. ln 18.30: Gorinšek: Silni bič. Gostovanje v Ptulu.
Petek, 9. januarja ob 19: Alda. Sola TAM.
Sobota, 10. januarja ob 19.30: Cankar: Hlapci. Red Vaš. Sedeži tudi v
prodaji.
CELJSKE VESTI
Poročili so se: Alfonz Lužar, mizarski pomočnik, ln Albina Mlinarič, brivska pomočnica, oba lz Celja; Silvester Gradišnik, uslužbenec, ln Vera Stefanciosa, učiteljica, oba lz Brez.
Umrli so: Cveta Osojnik, otrok lz Trebč, stara 1 leto; Karl Zevnik, fžno-mehanik lz Slane, -star 22 let; Johan Vranjek. upokojenec iz Celja, star 71 let; Anton Gaber, otrok iz Draže vasi, star 2 leti; Rudolf Hren, upokojenec lz Loške gore, star 65 let.
J
Sporočamo žalostno vest, da 'je po hudi bolezni preminil naš dolgoletni član kolektiva
FRANJO JARC
komercialist
Pogreb pokojnika bo v četrtek, 8. januarja 1959, ob 16. uri iz križišča na Hujah na kranjsko pokopališče.
Vestnega in požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v nepozabnem spominu.
Uprava in sindikalna podružnica % Tovarne gumijevih izdelkov .	»Sava«,	Kranj
IZ 2ALCA
KINO
Sovjetski barv. film »Mehikanec«*
12 ROGAŠKE SLATINE
KINO
Jugoslovanski film »Vrnil se bom«,
VESTI IZ TRBOVELJ.
KINO
»DELAVSKI DOM-: bolgarski film - glasbena komedija »Dve zmagi«.
»SVOBODA n«: ameriški barvni clnemascope film »Komanči«.
12 PTUJA I
- KINO
»MESTNIMI italijanska filmska komedija »Hči polka««. Predstavi ob 17.30 in 19.30.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO
»PARK«: Jugoslovanski film »Poišči Vando Kos«. Predstavi ob 17.30 ln 20.
Movi slovenski grobovi na tujem
V Clevelandu so umrli Matilda Cesnik, stara 55 let, doma z Javornika na Gorenjskem; Jakob Baraga, star 63 let, doma lz Grahovega pri Rakeku; Janez Sever, star 63 let, doma lz vasi Male Peče pri Stični; Marija Valter, roj. Kužnik, star 67 let, dpma s Trebanjskega vrha; Franc Stokar, star 68 let, doma lz Kostanjevice ob Krki; Vinko Opara, star 73 let, Jože Zaletel, star 27 let, rojen v Ameriki (postal Je žrtev avtomobilske nesreče); AUce Stancar, roj. Popotnik, stara 36 let; Marija Cimperman, roj. Zakrajšek, stara $7 let, doma iz vasi Krkovo prt Velikih Laščah; Vinko Opara, star 67 let, doma lz Rodeka pri Divači ln Franc Omerza, star 52 let. rojen v Clevelandu.
Razen naštetih so umrli v Mllwau-
kee: Franc Peric, star 93 let, Uršula Bregar, stara 58 let, Anton Jerkič, star 30 let (postal je žrtev avtomobilske nesreče), Martin' Pogačar star 73 let, doma iz Ihana pri Domžalah, m Anton Štrukelj, star 73 let, doma lz Šentvida; v Chicagu Jože Pelke, star 72 let, Marija Trdina, stara 81 let', doma lz Doba pri Domžalah, Pavlina VerščaJ, stara 86 let, in Ludvik Novak, »star' 84 let, doma lz Ribnice v Ozona Parku Tessla Artchul, roj. Košak, stara 73 let, doma lz Jarš, v La Salle Franc Drobne, star 70 let, ln Terezija Ovld, stara 75 let; v Johnstownu Franc Tomše, star 71 let, v Cheswicku Alojzija Klemenčič, stara 71 let, doma iz ' Šentjurja pri Celju; v Clalrtonu Franc Razoršek, star 73 let, doma lz Hrastnika pri Moravčah; v Cheboygantl Janez Drol, star 75 let, doma lz Sorice; v San Franciscu Matevž Lušln, star 84 let, doma lz Semiča: v Gowandi Janez Klančar, doma lz Sevnice; v Li-wlngstonu Marija Vidmar, stara 45 let, rojena v Ameriki; v Euolldu Franc Ra-Jer, doma lz Trebnjega; v Trinidadu Joslpina Pavlič, stara 80 let; v Ogles-by)u Franc Kladnik, star 79 let, doma iz Šmihela pri Novem mestu: v Fontani Frančiška Potepan, stara 72 let, doma lz Unca; v V/aukeganu Janez Gantar, star 80 let; v rittsburghu Marija Smrekar, stara 72 let, doma lz Ja-' vorja pri LJubljahi; v Kenoshl Pavel Jurca, star 67 let, doma lz vasi Podlipa prt Vrhniki; v Pueblu Franc Lavriha. star 74 let, doma lz Dolnje Nemške vasi pri Trebnjem; v Springfieldu Anton Vehovec, slar 80#let, doma lz . Hotiča, pri Litiji; v Rentonu Vid PodbevSek. star 73 let, doma lz •Cesnlc na Gorenjskem; v Carlinvllie Matetdi Novak, star 73 let, doma lz okolice Novega mesta: v Jolietu Franc Moskrič, star 58 let, doma lz Sostrega, j v Gornjem New Yorku pa Franc Ko-i ren, doma lz Budanj pri Vipavi.
DOROTHV SAVERS:
Strupeni
»Daj, vzemi cigareto,« je rekel Parker. »Ves zbegan si videti. Le kaj počneš? Pravzaprav bi mi bilo žal, če bi zgrabili napačnega, vendar je potem na zagovorniku, da opravi svoje. Ne bi trdil, da so zvenele njegove besede posebno prepričljivo.«
»Žal imaš prav. Biggs je storil, kar Je bilo » v njegovih močeh, vendar mu Crofts ni zbral dovolj podatkov. Vrag ga vzemi! Vem, ta Crofts je prepričan, da je Harriet kriva. Upam, da se mu bo to nekoč otepalo.«
»Glej no, kakšna zgovornost!« je rekel Parker. »Tak si, kakor, da te je ta ženska začarala.«
»Prijazen ravno nisi,« je Odvrnil Peter. »Ko si bil zavoljo moje sestre ves iz sebe, morda nisem kazal dovolj razumevanja, čeprav sem se trudil, nikakor pa nisem teptal po tvojih čustvih.«
»Menda vendar ne boš trdil..je začel Parker.	i
»Seveda ne,« ga je prehitel Peter. »Meni ne verjame nihče, če rečem, da znam biti resen. Dovtipnež sem, burkež in nič drugega. Vem pa vsaj to, kaj tak človek čuti.«
»Oprosti,« je rekel Parker, ki ga Je bolj prizadel Petrov glas kot pa besede. »Ce je s teboj tako, mi je zelo žal. Pa kaj morem?«	^
»Najverjetneje je, da je Boyjes napravil samomor. Nesposobni zagovorniki niso, mogli dokazati, da je imel pri sebi arzen. Ti ljudje bi niti s povečevalnim steklom ne odkrili tropa črnih ovac na belem snegu. Naj tvoji ljudje sami vzamejo reč v roke.«
»Ali je imel Boyes arzen?« si je Parker zapisal v beležnico. »Se kaj?«
»Da. Ugotovi, prosim, ali Je bil Boyes dvajsetega junija okrog desetih V kakem lokalu, ali je tam koga srečal ali kaj popil.«
»Bomo,« je rekel Parker in si zapisal: »Ali je bil Boyes v Jlokalu? In tretjič?«
»Tretjič: ali so našli tam okoli kako stekleničko ali košček papirja, ki bi mogel biti ovitek za arzen.«
»Nič več? Ali bi rad vedel tudi to, ali Je ta % in ta ženska med glavnimi nakupi odvrgla* pred eno izmed veleblagovnic tramvajski vozni listek, po možnosti lansko jesen, kaj? Se kaj si izmisli, da ne bomo imeli prelahkega dela!«
»Verjetneje je, da je bil arzert v steklenički,« je nadaljeval Wimsey. »Po mojem mnenju je bil tekoči arzen, ker je deloval tako naglo.«
Parker ni več ugovarjal. Zapisal si je: »Steklenička?« Potem je pogledal Petra, kakor da nekaj pričakuje. »In?«
»To bi bilo za zdaj vse.«
»Storil bom, kar je v mojih močeh. Saj nam boš povedal, če boš ugotovil, da smo v resnici
na napačni sledi, ali ne? Prav radi bomo priznali napako.« .
»Z zagovorniki smo se sicer dogovarjali, da tega n$ bom Storil. No, če bi izsledil zločinca, ga boste lahko prijeli,« je odgovoril Peter.
»Prav lepa hvala za velikodušnost,« je rekel Parker. »Sploh pa ti želim mnogo sreče. Čudno, da sva to pot poprijela na različnih koncih.«
»Obžalovanja vredno, vendar ne po n)oji krivdi,« je odvrpil Peter. w
»Skoda, da te takrat ni bilo v Angliji. Sicer pa...«	.	v
»Prosim?«
»Menda ti je jasno, da je Boyes tistih deset minut čakal le na taksi.«
»Ah, nehaj že!« je jezno zinil Wimsey in šel.
Šesto poglavje.
Napovedoval se je lep dan. Peter Wimsey je bil kar nekam vesel, ko se je z.avtom odpravil proti Tweedlingu, kjer je nameraval obiskati očeta pokojnega Philippa Boyesa.
Okoli desetih dopoldne se je ustavil pred staro hišo. Stari Boyes je bil doma ln je gosta prijazno pozdravil. Bil je visokorasel star mož z globokimi gubami okoli dobrih modrih' oči, ki so spričo grenkih doživetij rahlo razočarano gledale v svet.
Peter je iskal najprimernejši način, kako bi staremu Boyesu razložil namen svojega obiska. Nazadnje se je odločil: ne bo pripovedoval, da. se zanima za kriminalne primere, marveč se bo predstavil kot pokojnikov prijatelj.
»Žaf mi je, da vas nadlegujem. Prosim vas, ne mislite, da se hočem vmešavati v to reč brez
spoštovanja do vas in do pokojnikovega spomina. Osebno sem udeležen pri tej zadevi. Poznam Harriet Vane in rad jo imam, zato se ne morem iznebiti občutka, da gre pri tem za usodno pomoto.«
»Ah, tako, da, da,« je rekel stari Boyes, si skrbno očistil ščipalnik in si ga nataknil, da mu je majavo obvisel na nosu. Pogledal je Petra, •ki očitno ni napravil slabega vtisa, ker je stari nadaljeval:
»Ta uboga, na zmotno pot speljana punca. Verjemite pii, da mislim nanjo brez trohice maščevalnosti. Ne vem, ali bi bil kdo srečnejši, če bi se izkazalo, da je nedolžna. In četudi bi bila kriva, bi mi bilo zelo mučno, če bi jo zategadelj doletela smrtna kazen. Mrtvih vendar nihče ne more obuditi. Prav gotovo ni nič strašnejšega kot obsoditi nedolžnega človeka. Ce bi se to zgodilo v zvezi s smrtjo mojega sina, bi svoj živi dan ne imel več miru. Ko sem na sodišču ugleda! Harriet, Vane, sem takoj močno podvomil o upravičenosti obtožbe.«
»Iskrena hvala,« je rekel Peter. »Lepo od vas da ste mi to povedali. Zdaj bo moja naloga lažja Oprostite, rekli ste, da ste jo videli na sodišču Ali je niste poznali že prej?«
»Ne. Vedel sem pač, da je živel moj sin 7 nezakoniti zvezi z nekim dekletom. Nisem p* mogel pristati na to, da bi jo videl. Menda j« tudi sama rekla, da ne želi biti predstavljeni Philovim sorodnikom. Peter Wimsey, mlajši sti nd mene in sodite h generaciji, katere član je bi moj sin, zato boste nemara razumeli, da s sinon •nisva imela stikov, kakršni bi morali biti me< očetom in sinom, čeprav ne bi mogel reči, da j' bil slab fant. Nemara sem tudi sam precej kriv KO bi živela njegova mati...«
T
KINEMATOGRAFI predvajajo
Kino »UNION«
Zahodnonemsm Darvnl nim
»ROSE BERNU«
te!?,. “arla Scheu ln Raf Vallone.
Tito v Indoneziji. Predat ?w‘ i17' 18 ln »• Dan®3 zadnji-10* uri matineja slovensko-^Ujanikega barvnega filma ^Velika ja cesta*. predprodaja vstopnic od
9-11 ln od 14 dalje.	___________
KINO »KOMUNA« \
Revija nagrajen’h 'tomačih kratkih filmov
_	sestavljena	lz sledečih filmov:
BLOvS^fcSE NAD MOČVIRJEM«, -KOLIKO JE URA., »DEKLE Z NASLOVNE STRANI-, »TOVARNE DELAVCEM«, »PETAR DOHROVIC«.
Pr%dat*ve ob 15, 17, IS ln at. Predprodaja vstopnic od »-11 ln od 14 dalje.
RTV LJUBLJANA
Spored za četrtek, dne I. januarja
5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmu ob 8.30—6.40 Reklame Jp Obvestila — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 8.05 Jutranji solistični «po-led — 8.40 Potopi*! in spomini — 12 Mongomervjevih spominov — I. —
9.00 popevke a la carte — 9.25 Prizori lz Leoncavaillove opere Olumaftl
— 10.10 Za ljubitelje narodnih pe«ml
— 10.30 Zabavni zvoki z orkestrom Monla Liter — li.oo Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir ln orkester št: 2\V B-duru — 11.30 Oddaja za otroke a) Gustav Strniša: Poli Za-llzek ln še kaj; b) Pesmi za naše male (pojo otroški zborni ln solisti —
12.00 Harmonikar IUer Pattaclnl s svojim ansamblom — 12.15 Kmečka univerza — Ing. Vilko S tem: Industrijska predelav* — osnova napredka kifietijske proizvodnje — 12.25 Tri uvevture Richarda Wagnerja — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Lucijan Marija Škerjanc: Osem narodnih napevov — 13.55 Pesmi Ma-ttje Tomca in Vinka Vodopivca poje Mariborski komorni z bet p. v. Raj-
ka Sikoška — 14.15 Turistična oddaj*
— 14.30 Nail poslušalci če*titaJo ln pozdravljajo -*• 15.15 Zabavna glasba, vmes	obvestila	ln	reklame —	15.40
Na platnu *mo videli — 16.00 Za vsakogar nekaj lz arhiva zabavna glasbe
— 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Nace Grom: V novih »tanc/vanjlh — 18.18 S popevkami pa Evropi — 18.49 Radijska univerza — ing. Killer: Naše kožuhovine — 19.00 Zabavna glasba, vmes	obvestil*	ln	reklame' —	19.30
Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Slovenski pesniku *Q Izbrali tvojo naj ljubšo pesem — »1.20 L. van Beethoven: Sonata za klavir v B-duru	št. 28 op.	10«	— 22.15 Po	»vetu
Jazza	— 23.10 Jcelp Slavenskl:	Sim-
fonija Orienta — 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje
LOKALNI PROGRAM za četrtek, dne 8. Januarja
14.00 Od arije do arije — 14.45— 15.00 Ljubljanska kronika ln obvestila.
“VIC«: ameriški barvni clne-"}ascope film »Ljubi me ali pusti me«^ igrata Doris Day ln James i« 5?ey> Predstave ob 15. 17, 19 ln 21.15.
««<OQA~ ameriški barvni we-* 21 *Jah®U ’<> na zahod*. Tednik *■ "• 1. Predstave ob 15, 17, 19 In 21.
KINO -SOCA- ■ lusoslovanska kino-Predvaja nemški film »Romanca v molu«. Reilja: Helmut ■• “Utner - 1943. igrata Marlanna
Hope ln Ferdinand Marian. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.
KINO -SISKA francoski barvni vi-stavlslon film »Pustolovščine Ar-sena Lupina«. Predstave 8b 15, 17, 19 ln 21.
Predprodaj* vstopnic v vseh kinematografih od 9-11 ln od 14 dalje.
MLADINSKI KINO IM novietski lllm -Prolog- Predstavi ob 10 (n 15.
KINO -LITOSTROJ« ameriški oarvm film -Nnondalcl«, Predstavi ob 18 ln 20. Zadnjič.
Spored za petek, dne 9. januarja
KINO «T R I G l A V«
Sovjetski barvni fl&m
»Skrivnost dveh oceanov«
TednHc.
V glavni vlogi Stoli a rov ln ("Jonvnnov Predstav* ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat.
TOVARNA DUŠIKA RUŠE
razpisuje delovno’mesto za
pravnega referenta
Pogoji: pravna fakulteta z nekajletno prakso.
Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Prošnje z °J**°m dosedanjega dela In dokazili o strokovni izobrazbi Pošljite do 20. januarja 1959 upravi Tovarno duSika Ruše.
39
5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glasbeni spored) - 6.30--6.40 Reklame in obvestila — 6.40-6.45 Naš jedilnik — 8.0*5 Orkestralni odlomki iz oper in baletov -8.40 Nedeljska revija zabavne glasbe na valu ^27,1 m — 9.40 Pet minut za novo pesmico — J. Kuhar: Ptiček kliče — 943 Od pesmice do pesmice (oddaja za nate najnilajfie poslušalce in risarje) — 10.10 Iz romantične simfonične plasbe — ll.Od Za dom in žene — 11.10 Izbrali smo za vai - 11.10 Pod gpanskim soncem (spored solistične plašne Španskih'"'skladateljev) — 12.00 Igrajo Veseli planšarji — 12.13 Kmetijski nasveti — ing. Lojze Hrček: Sadimo le prvovrstne sadike — 12.23 Krešimir Baranovič: Makedonska suita — f2.45 Segava klaviatura — 4*3.13 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Poje sopranistka Zinka Kunc — 14.03 Radijska sola za nižjo stopnjo: Orglice — 14.35 Popevke, ki fih radi poslušate — 15.13 Zabavna glasba, *mes obvestila In reklame — 15 40 Iz. svetovne književnosti — Vertheros: Pomlad in jesen — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne — 17.10 Ko tiček za mlade ljubitelje glasbe — 17.25 Zabavna ruleta — 18.00 Radijski leksikon -* 18.10 Poje zbor Slovenske filhnrmo nije — 18.^0 Iz naših kolektivov — 19.00 Zabavna glasba,' 'vmes obvestila in reklame — 19.10 Radijski dnevnik — 20.00 Petnajst minut z zabavnim orkestrom Alfred Scholz — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Mojstrska dela
koncertne literature — XI. oddaja: Wolf gana Amadeus Mozart: Simfonija št. 38 v D-duru »Praška« — 21.00 Glasbena medigra — 21.13 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.1} Komorni koncert del Cl. Debussvja — 23.10 Moderni ritmi -23.10 Codala želijo lahko noč - 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
Lokalni program
14.00 Zabavna glasba — 14.10 Sloven	§§
ske narodne poie Tone Petrovčič, sprem	=3
lja Avgust Stanko - 14.45 Razgovor z vo	S
Uvel — 14.55—15.00 Ljubljansfca kronika	g
DROBNI OGLASI i
SPREJMEMO STROJEPISKO ta dopoldansko honorarno delo. Honorar po dogovoru. Zavod za zadružno gradnlo OLO Ljubljana, Titova 52 a (Soča).	27-d
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani za dve ločeni sobi. Ponudbe pošljite na ogjasni oddelek pod 61£ro: »Enosobno stanovanje«.	•	■
SVET VISOKE SOLE ZA TELESNO VZGOJO V BEOGRADU
razpisuje natečaj za ponovno Izbiro
asistenta
za smučarstvo, planinstvo in veslanje
Prijave vložite v roku 30 dni po objavi tega natečaja na sekretariatu Visoke Sole za telesno vzgojo v Beogradu, Deli-gradska 27. '
Hkrati s prijavo predložite dokumente po 31. členu Zakona o Javnih uslužbencih, življenjepis, seznam objavljenih del, kakor tudi dela sama. Kandidati, ki so državni uslužbenci, naj • pred lože Izpisek iz svojega uslužbenskega Usta in pristanek ustanove, v kateri so zaposleni, da se lahko udeleže natečaja.	•
Iz sekretariata Visoke šole
štev. 02-7805/1958
465
I
1 KAZNAŠALCA KO
, ca raznašanje »Ljubljanskega dnevnika« v opoldanskih urab za teren Šiško rnkr>i »prpirru’ uprava -»Ljubljanskega dnevnika«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
PREKICUJEM be*ede lzredene septembra meseca 1968 zoper Justino 21brfrt, gospodinjo, Trbovlje, Novi dom 46. Vanda Boritnar, Trttbvljfe. Novi dom 48.
___
	
Upravni odbor KMETIJSKE ZADRUGE VRHNIKA
razpisuje mesto za
UPRAVNIKA
za svoj lesni obfat »LJUBLJANSKI VRH«
Pogoji: lesni tehnik z dokončano sredfljo šolo in najmanj 5-letno prakso v lesni stroki.
Ponudbe pošljite do 20 januarja 1959 na naslov: Kme-
tijska zadruga Vrhnika.
______________-L
38
Obvestilo
Obveščamo javnost in vse, ki so bili v poslovnih zvezah z
Zonotsko gradevinskim preduzečem
»NAPREDAK«
lz BEOGRADA, FRANSE DEPEREA 24 da je to podjetje zaradi pripojitve
Gradevinskom zanatsko-uslužnom preduzeču
»JASTREBAC«
iz BEOGRADA, VOJVODE MIŠICA 37
s 1. januarjem 1959 pravno prenehalo obstajati in so vse pravice in obveznosti tega podjetja prešle na podjetje »Ja-strebac«, ki se je hkrati preselilo v nove poslovne prostore v Franše Dcperca 24 — telefon 50-131 In 50-174.
467
___2___
. OB OBČINSKEM PRAZNIKU SLOVENSKE BISTRICE
LEPE PERSPEKTIVE
Slovenskobistriška občina je letos močno povečala svoj obseg s priključitvijo poljčanske občine. Kljub temu je med industrijskimi podjetji še vedno največji Impol — Industrija metalnih polizdelkov v Slovenski Bistrici. To podjetje bo ostalo tudi v prihodnjih letih na vrhu lestvice, saj ima zelo ugodne po-§oje in se razvija sorazmerno najhitreje. Stare obrate je že v Veliki meri obnovilo in sodobno °Premilo, zgradilo pa je tudi novo, veliko halo, ki služi za ttontažnibo gradbene opreme iz aluminija. Razširitev in rekonstrukcija podjftja Impol pa je s® vedno sredi razvoja. Napraviti bo treba še precej za povečanje zmogljivosti obratov. Hkrati bo naraščala tudi proizvodnja vseh vrst izdelkov ln Polizdelkov iz aluminija. Ta "■surovima«, ki jo predeluje Im-P°*. ima veliki") bodočnost pri in v svetu.
Aluminij, ki ima ustrezno oarv° 2a stavbarstvo in opremo ms ter je lahek, služi za vedno več vrst izdelkov. Imamo ga dovolj — v bližnji prihodnosti ga jjpnio Imeli pa še več, saj ima ^vama glinice in aluminija v Kidričevem velike načrte, proizvodnjo pa hitro veča že sedaj. *emu ustrezajo načrti in napori delovnega kolektiva Impol, ki v nekaj zadnjih letih pro-
ZA OBČINSKI PRAZNIK ČESTITAJO VSEM OBČANOM,
Članom in kolektivom:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR , OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS ' OBČINSKI ODBOR ZB NOV ■.
' INDUSTRIJA METALNIH | POLIZDELKOV	x
SLOVENSKA BISTRICA
učil delovne l postopke obdelave aluminija.
Pomen podjetja Impol raste tudi z naraščanjem izvoza v razne države na raznih celinah sveta. V .občini je j-iajvečjl izvoznik, med največjimi • pa je tudi v njariborskem okraju.
Tudi v sami Slovenski Bistrici se močno čuti podjetnost delovnega kolektiva Impol in njegovih uspehov v proizvodnji. Ob cesti proti Gornji Bistrici so zrasle velike stanovanjske hiše, med katerimi jih je
zgradil največ Impol za svoje delavce in uslužbence. Tako pospešuje tudi rast mesta in komunalno dejavnost v njem.
Delavci in uslužbenci Impola, pfedvsem tisti, ki stanujejo v Slovenski Bistrici, delajo v raanih društvih in organizacijah, delovni kolektiv kot celota pa pomaga društvom tudi z gmotnimi podporami. Posebno Je, podprl prireditelje letošnje proslave občinskega praznika ki ga imajo vsako leto 8. januarja. *
Del noveg| naselja v Slovenski Bistrici
OB OBČINSKEM PRAZNIKU V
■ "• --
v. . -	*	*	'	f	^
4	'/V	r'*	t	x	1
R
U
V
S
A
H
.JANUAR
ki ga proslavlja obilna Ruše v spomin na poslednjo junaško borbo I. pohorskega bataljona 8. januarja 1943 — čestitajo vsem delovnim občanom ter gospodarskim ln družbenim organizacijam:
Občinski ljudski odbor Občinski odbor ZB NOV Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor SZDL RUŠE
i
Tovarna dušika RuSe Tekstilna tovarna Ruše Tovarna kos ln srpov Lovrenc na Pohorju Tovarna termo-elektrlčnih proizvodov »Tobi« Bistrica	\
Elektrarna Fala
Občinska gospodarska podletja Ruše '
Kmetijske zadruge: Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Gaj nad Mariborom, Duh na 0. v.
rubriki 'I tt?ka Casopisno-založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 1011, telefon 20-507 in 22-621 - Kulturna Poslovalnic' n«'	^	r,31/357oo~,oYPra^ T™barjGVax21' telefon 22-491 in 22-492 - Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje'25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva 4, telefon 31-358 -
lovainica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 5O0din — Tekoči račun 600-705—1-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo.
RESNICA ALI ' DOMIŠLJIJA ?
: širijo
Ki JE r
o sodobni prehrani
Ljudje na Cejlonu
Dežela, ki je ▼ bramanski literaturi znana kot Lanka, je dobila sedanje ime po portugalskem nazivu Zeylan. Indijski ep »Ramajana« pripoveduje, kako osvojil ta otok junak Rama, je s stfojo vojsko ol čjega boga Hanunu bodil svojo ženo Sito, ujetmco
£
s sVojo vojsko ob podpori pičjega boga ijanumana osvo iodil svojo ži lankovskega kralja Ravane. Potem je Rama prodrl z vojsko daleč v notranjost otoka.
Reka slapov
Krka si od izvira v hrvatskih planinah do izliva v Jadransko morje utira pot čez vrsto tesni, slapov in jezer, zato je njena dolina med najlepšimi v Evropi. Slapovi se začno že blizu izvira, zadnji' pa je malo pred izlivom.
Nekaj kilometrov pred Kninom je 20 m visoki slap Veliki Buk, 9 km pod Kninom je Bulušič, takoj zraven njega pa skoraj 220 m široki in 15 m visoki slap Brljan. Sloviti slap Manojlovec je visok 52, širok pa do 100 m.
Na največjem slapu pada voda 30 m globoko, kakih 200 m dalje pa je slap Miljacka, kjer pada voda čez skalnati previs 24 m globoko. Potem se zvrsti še nekaj alapov, zaradi katerih <je okolica reke Krke med najlepšimi pri nas.
Cejlon ima pisano zgodovino, , kih bremen. V petnajstem stoki sega daleft v preteklost. Zgo- | Lfetju so Cejlon osvojili indijski
dovinarji poznajo krcanju Vidžaje,
kroniko o iz prvega sin
leškega kralja V šestem stoletfu I .Siagapno govori zdaj sko-pred Uta W. Vidžaja i.
j princi.
Singalščino
je poročil s cejlonsko princeso in tako postal kralj.
Radža Rata je bila prva prestolnica singaleških kraljev. Bajka pripoveduje, da je sam Buda obiskal Cejlon, dejstvo pa je, da se je budizem začel širiti na otoku po tretjem stoletju pred našim štetjem. Pozneje so zgradili budistična svetišča in samostane po vsej deželi, budistična cerkev pa je sčasoma postala lastnica precejšnjih obdelanih površin.
Menihi so kot kronisti opisali dolgo zgodovino bojev za prestol in vrsto indijskih napadov na južni in osrednji del otoka. Zlati vek Lanke je bil po teh kroni-, kah za časa Prakrame Bahuja v dvanajstem stoletju. Ta kralj je imel palačo s 4000 sobami, gradil pa je svetišča in obnavljal namakalne naprave. Precej svojega bogastva je daroval samostanom. katerih kronisti so se mu oddolžili z vzdevkom »veliki* in ga opisali kdl človeka z izrednimi sposobnostmi. Zgodovinarji pa so kasneje ugotovili, da je ta kralj dejansko izčrpal svojo deželo in nadel ljudstvu vrsto tel-
j bivalstva, tretjina otočanov pa govori ali tamilsko ali mtilajsko narečje. Na Cejlonu slišite tudi arhaično portugalščino, ki jo govorijo potomci prvih evropskih osvajalcev te dežele.
Nad angleško vasjo Suffolk.se Je vnelo ameriško .vojaško letalo. Pilota je pognal iz kabine avtomatični sedel, letalo pa je trmoglavilo v vas, ubilo neko vaščan-ko in hudo ranilo dva vaščana. Posnetek kaže razdejanje na kraju nesreče
Smuči na kolesih
Navdušeni smučarji v prihodnje ne bodo več navezani na zimo in sneg, zatrjuje 59-ietni krojač Attila Gubos iz kanadskega Toronta, ki je izdelal nove smuči, na katerih se je sredi poletja mogoče smučati na betonskih, lesenih ali asfaltnih stezah in celo po trdi zemlji. *
Iznajditelj je opremil svoje smuči s krogličnimi ležaji. Smučar se lahko na teh smučeh vozi naravnost, zavija in tudi. skače. Poletne smuči imajo šest krogličnih ležajev. Kdor hoče z njimi skakati* si mora omisliti še dodatno napravo. Nekaj znanih kanadskih smučarjev se je zelo pohvalno izrazilo o teh novih smučeh, ki bodo po njihovem mnenju pripomogle, da bo smučanje na suhem kmalu postalo zelo priljubljena športna panoga, zlasti še, ker si bodo poslej tak šport lahko privoščili tudi prebivalci tistih pokrajin, ki imajo sneg le redkokdaj ali pa ga sploh ne poznajo.
.(tkf&togf PODOBE IZ NARAVE
VZTRAJNO SE KI NOSOROG,
NEMU KONJU. DOMAi
GOVO HA MO' .Clf
MNI
©1958 W»ll Disney Produetion* World Righta Reierved
ICEL. DA ŽIVI V AFRI— PODOBEN povod-PRAVIJO, DA SO GA VI' ■ DELI V JEZERU BANG-\X/EULU. NEKOČ JE VELJAJ ZA DOMIŠLJIJSKO Z1VAL-TUDl'OKAPI.ČAS PA JE DOKAZAL NJEGOV OBSTOJ.
DUtributed by Rin« Featum Syndic»t«. S‘27
KDOR HOČE OSTATI MLAD...
Nekai zanimivih
Tudi VI lahko prejmete lepo zapestno uro v zameno za zlatnik ali bogato kolekcijo proizvodov tovarne Zlatorog v zameno za srebrnik, ki ju najdete v ovoju čudovitega pralnega praška RIO!
Najden zlatnik ali. srebrnik pošljite na naslov: ZLATOROG, Maribor. Priložite svoj naslovi
Tako je pred nekaj dnevi storila tudi ptujska gospodinja MILICA SVARC, ki Jo na sliki vidite upravičeno nasmejano, saj je nova zapestna ura vsekakor lepo darilo!
Ta nevarnost, ki grozi prebivalcem razvitih fcžel, je eden izmed paradoksov v sodobnem svetu, kjer ima nad polovico prebivalstva premalo hrane. Medtem ko je v ZDA ali Franciji precej preveč debelih ljudi, imajo v zaostalih deželah mnogi težave s kronično podhranjenostjo, katere posledice so zmanjšana delovna sposobnost, bolezni in smrt v mladih letih,- Ameriški zdravniki so ugotovili, da grozijo četrtini njihovih bolnikov hude bolezni, ker so preteški. Preobilna hrana pa seveda ni edini vzrok za slabo zdravstveno stanje te kategorije prebivalstva, saj je treba upoštevati še alkohol,!; tobak, živčnost našega časa in pomanjkljivo zahodnih deželah se
M.
Tedniki, zlasti ameriški, pogosto pišejo o nevarnostih, ki jih prinašata pretirana jed in pijača. Nekateri časnikarji trdijo, da je »kuhinja ena največjih nevarnosti zahodnih dežel«. Čeprav se zdi to pretirano, je res, da zavzema med desetimi poglavitnimi povzročitelji smrti neposredno ali posredno pomembno mesto debelost, ki preveč ohremenjuje organizem in ga lahko navsezadnje
• uniči.
veku vtis, da se je prenaiedel, ter zmanjšuje živahnost duha in telesnih gibov. To pa je lahko zelo nevarno, če človek sedi za krmilom. Strokovnjaki za cestni promet grajajo šoferje, ki spotoma pijejo šumeča, peneča se sladka okrepčila, ker snovi v njih stopnjujejo živčnost.
Težko je izoblikovati splošna
ali lev pogoltne kose mesa, kra' va pa počasi grize travo in j° prežvekuje. Zdravniki priporoča* jo čim manj živil, ki vsebujejo . škrob, nekaj več pa proteinska hrane. Opozarjajo na važnost vi< taminov in rudnin ter odsvetu* jejo preobilne obroke.
Tako pravijo: »Kdor hoče osta* ti mlad in ne bi rad že pri 45 le* tih tožil o utrujenem srcu in i°‘ Ženih žilah, naj dobro pazi prehrano. Upoštevfc naj, da kp' maj' dšsetiria teže nad
veljavo. Ze od nekdaj vemo, da dobo za pet je treba vsako hrano dobro prežvečiti. Najnovejše preiskave pa kažejo, da to pravilo velja le za, zelenjayo in sadje, ne pa tudi za proteinska živila. Medtem ko na primer bolje prebavimo dobro prežvečen kruh, ker se prebava tako začne že v ustih s slino,
.	.	bomo na primer pečenko preba-
pravila za zdravo prehrano, ven- | vili bolje, če jo požiramo v dar jih sodobni zdravniki sestav- koščkih, pravijo moderni zdravni-
Čez trideset tet...
mestno prebivalstvo čedalje manj Ijajo m pn tem zavračajo mno-lki. To svojo trditev podpirajo s
giblje. Ta pojav je posledica me-' reči, ki so imele doslej veliko I primeri iz živalskega sveta. Pes
hanizacije in čedalje večjega
udobja doma, zato posvečajo	,	i im
ameriški in francoski zdravniki	*	' - '
posebno skrb zdravi prehrani.	„	^
Čedalje bolj priporočajo ljudem,	lfffoMfcflll
naj se tehtajo v rednih časovnih	, *
presledkih, pri tein pn naj npo-	„	, i	n? jgi
števajo.naslednje:	1
Nihče ne sme pretiravati pri uživanju hrane, ki vsebuje pro-
teine. Sem sodijo jajca, mleko,	'fH
ribe in meso. Povrtnina in solate	-SPllP^I	MB
vsebujejo rudninske snovi in vi-	‘
tamine, ki so organizmu nujno '*;*
potrebni. Žitna hrana, predvsem	r
kruli, ima veliko hranilno vred-	JUK	* .M
nost. zato jo je treba uživati v	%	WliWjiži
umerjenih količinah.	,	*	MBgjSSmSBr	JB
Zdravniki priporočajo zmer-	j!	*	^INSB
nost. škatla čokoladnih bon bo-	S9EM
nov po večerji lahko bolj Sko-	M
duje kot pa najslajše kosilo.1 mt	Hf
Ameriški nacionalni svet za var-	S|flR&&BBI^HE^^Jfl
nost v prometu opozarja avto- ^^^™^nHHHh6HBBB*iSiiiiHi mobiliste, naj pred vožnjo ,ne
uživajo preveč hrane, ki vsebuje	V	VVashlngtonu so	objavili posnetka, ki so ju napravili ameriški
Šk£pb^<e^ak^hran^zbuj^^lo^^raziskovalcl, V možganih je živec, ki povzroči povsem neosnovano
■bojazen, če ga dražijo. Iznašli so plin, ki deluje na ta živec, ln ga preizkusili na mački. Poprej je veselo zgrabila miš, potem ko je vdihnila tisti plin, pa sc je z velikim skokom pognala iz bližine svojega najbolj priljubljenega plena. Baje bodo ta plin v kratkem preizkusili )ia prostovoljcih
Ko so nedavno izročili namenu novo poslopje revije »Look«, so v veliki dvorani vzidali tudi dvoje cevastih kovinskih škatel, v katerih so shranili napovedi nekaterih ameriških industrijskih strokovnjakov in poslovnih ljudi o tivlje-nju na zemlji čez trideset let. Škatli bodo odprli januarja 1989.	»
Napovedovalci življenja čez troje desetletij pravijo, da bo imel takrat vsak človek žepni telefon z radijsko zvezo, da bodo ljudje dotlej izdelali postopek, po katerem bo kruh vedno svež, in da se bo že močno uve-
ne surovine bodo tako poceni, da ljudje obleke ne bodo več čistili in prali, stanovanja pa bo
nje duševnih bolezni s kroglicam} in z injekcijami, povprečna življenjska doba pa bo po
grela in ohlajala sončna ener- njihovem mnenju trajala 80 let.
"	_	DvrtrfertrttiiL*	ti/ii	mini*	c	L»	/■>	t\rw90
gija. Zanimivo in seveda tudi razveseljivo je, da ti preroki za prihodnjih trideset let ne napovedujejo pomembnejšega mednarodnega spora ali spopada.
Elektronske kontrolne naprave bodo preprečevale prometne nesreče, avtomobili bodo trdih kot
Predsednik newyorške borze Funston kot eden izmed tistih, ki so zapisali svoje mnenje o življenju čez nekaj desetletij, je napovedal, da ' bodo štele ZDA, takrai okoli 275 milijonov prebivalcev. Rekel je, da se bodo lahko ljudje po televizijskem telefonu menili s komer koli na zemlji, elektronske naprave
iz plastičnih snovi, ....... .— — -- —,--
jeklo, s pritiskom na gumb pa pa bodo odstranjevale tudi se-jih bo mogoče 'spreminjati v danje razlike med jeziki. — potniška letala. Medicinski stro- Preostane nam torej le še, da kovnjaki napovedujejo prak- se skozi vsakdanje težave pre-Ijavil ‘mednarodni'jezik. Tekstil- tično likvidacijo raka, zdravlje- rinemo do ttstih lepih časov
    muMmmmmmmmmmm     i milim..............................
Drobne
ZANIMIVOSTI
CENTRALE NA ZNAMKAH
Švedski državni energetski zavod Je lastnik polovice vseh hidrocentraJ. Za petdesetletnico obstoja tega zavoda bo izdala Švedska pošta spominsko serijo dveh znamk s podobo električnega daljnovoda.
DOVOLJENJE
ZA KROKODILE
Kakor v številnih drugih avstralskih mestih si morajo tudi prebivalci Kerna priskrbeti posebno dovoljenje, če hočejo Imeti doma psa ali kako drugo žival. Kemska mestna uprava Je pred kratkim izdaia tudi nekaj dovoljenj za krokodile. -
rtlANCOSKA^ STATISTIKA
Najncvejša ugotovitev francoskega statističnega urada: prebivalstvo Normandije narašča dvakrat hitreje kot v katerikoli drugi francoski pokrajini. V tej zvezi bodo spremenili urbanistične načrte v severnem delu Francije,
KAIRSKI RADIO
Radio Kairo krepi svojo oddajno mrežo. 2e v bližnji prihodnosti' bo mogoče sCISati kairske oddaje po vsej afriški celini.
BENEŠKE TEŽAVE
Uprava mesta med lagunami. Je napovedala konkurz. Za komisarja so postavili advokata. Sicer še ni znano, kollkSen J« mestni primanjkljaj Benetk, vendar advokat upa, da bo z varčevanjem ln z odpravo nepotrebnega uredništva uredil finančne težave Benetk. Dosedanji mestni očetje so prosili pomoči pri državni upravi in v drugih mestih, pa Je niso dobili. Zanimivo je, da Imajo Benetke za Rimom in Napolljem največ dohodkov od turizma v Italiji. /
draoa večerja
Neki Američan Je moral plačati 550 dolarjev giiobe, ker je pijan sedel za avtomobilskim krmilom. avtom se j« ustavil pred osvetli J enim poslopjem prometne policije, neusmiljeno pritiskal na hupo ln zahteval od prometnih stražnikov, naj mu na cesti postrežejo z večerjo.
•
EROTIKA
Od neke dortmundske knjigarne so kupci pismeno zahtevali, naj jim pošljejo po povzetju »erotično literaturo". Trgovec Jim Je poslal kazenski zakonik s pojasnilom: »Preberite sl paragrafe o spodobnosti ln nravnostll V njih Je dovolj erotične literature.*