0 Št. 136 (16.173) leto LIV.

PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž H Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do -■iptembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Dober-s.. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
, Bil ;e edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7786300 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel, 0481/533382
5
OUCH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
ČETRTEK, n. JUNIJA 1998
Bistveni
pomen
volilne
udeležbe
_____________TRST / PO SPORNI RAZSODBI DRŽAVNEGA SVETA £ ^	_
Nedeljske deželne volitve v FJK so še vedno pod vprašajem
Zaskrbljenost predsednika deželne vlade in sveta - Odločitev verjetno danes
Dušan Kalc
Ce naj bo pogoj ohranjevanja in rasti Manjšine, kot je naša, Predvsem ta, da ob spoznanju, kateri so njeni življenjski interesi, zna Ustvariti neko skupno strategijo (da ne reCemo eHotnost), potem smo ravno v volilnem Času Uajbolj daleC od take •Uožnosti. Cas volitev je Ueizbežno Cas, ko se duhovi razgrejejo, ko se razbohotijo polemike in kopičijo zamere. Občutljivost političnih skupin u°seže najvišjo stopnjo, ^ar z veliko nelagodno-stjo občutimo tudi v naši redakciji, ko marsikdo Prav po otročje prešteva Vrstice in slike, ki smo jih Posvetili temu ali onemu kandidatu, kot da bi bilo t° bistveno, in ne vidi Pravega bistva neke volil-116 preizkušnje.
V	volilnem času je skratka manjšina najbolj Ueenotna in zato najbolj ranljiva, čeprav niso poledice ran takoj zaznav-Ue. Do izraza pride tisto, ljur ji je najbolj škodljivo:
a predpostavlja l^anjsinskim strankarske Uderese. Kakšne so lahko akojšnje posledice? redvsem ta, da se volil-na Pravica-dolžnost spre-'Tže v prazno frazo, ko se loyek požvižga na pravilu bi ne čuti veC dolžno-!• Vrtoglavo upadanje °lilne udeležbe postaja udi v Italiji družbeni *;0)av, kar izpričuje na-uscanje nezaupanja v Pulitiko in politike. To t'a> kot vemo, ustvarja 1	Praznine’ ki
auko utrejo pot kakšne-U nadebudnemu »možu s°de«. Za manjšino to predstavlja dvojno škodo,
. T se nekako odpove-le tudi svojemu zasto-Psfru v javnih organih.
V	preteklosti je to pre-Preceval Cut dolžnosti (in ^ 8°vornosti), ki so ga
reko vale zgodovinske utiScine, danes pa so se zniere bistveno spre-v u.Uile. Kritični Cut se je ^ ludeh močno dvignil. j^c^uliSča ne gredo veC poučno iz dolžnosti, ali Rodilu, še manj po
. ^ako preprečiti ta dol*1^ Odguvuri terjajo 8e in poglobljene raz-v$aye. Lahko pa rečemo p I to, da se namesto Pi^te Van ja vrstic v dnev-pU zamislimo v stvarne Znosti. ki jih imamo
PredxraZpola8°’ ka’ti Ud iVsem °d naše volilne
bp6 ežbe bo odvisno, Ce Prihodnjem deželski SVetu sedel sloven-bpl. Predstavnik, ali še lo	^ tri, kot je bi-
Saj ni res...Pa je!
Saj ni zares, si misli človek. Pa je. Tudi to se lahko zgodi. To, da tri dni pred volitvami ljudje Se ne vedo, ali volitve sploh bodo, ali pa ne. To, da ima zadnjo besedo strančica, ki v deželi sploh ne obstaja, samo zato, ker so sodniki morda nespretno zavrnili njen volilni simbol. In končno to, da se je po stari de-mokristjanski navadi v Rimu, daleč od deželne stvarnosti, začelo kupčkanje o tem, kaj bo ta strančica dobila v zameno, Ce umakne priziv. In mi seveda Čakamo, da
bomo izvedeli, ali naj v nedeljo gremo na volišče, ali pa bomo na voliSCa poklicani kasneje, morda ob koncu julija ali v začetku avgusta, ob res Čudovitem datumu za volitve! Res, prvovrstna farsa, ki v človeku vzbudi sum, ali se mu morda ne sanja. Pa se mu ne, vse je točno tako, strogo po paragrafih pravne države. Slika, ki je vredna rimskih dogajanj zadnjih dni in ki Se enkrat opozarja, da je prva republika res mimo, do druge pa je verjetno pot Se dolga. Zelo dolga.
TRST - Nedeljske deželne volitve ostajajo pod vprašajem. Včerajšnja mrzlična politična pogajanja, ki so se prepletala s pogovori na pravni ravni, niso obrodila nobenih konkretnih sadov, čeprav je sinoči Krščanska demokracija dala razumeti, da je pripravljena na umik svojega priziva. To pomeni, da je se je afera s pravne prelevila v Cisto politično vprašanje. Predsednik Dežele Cmder in predsednik skupščine Antonione sta ob teh dogajanjih izrazila veliko zaskrbljenost.
Na 3. strani
RIM / SKR PROTI RAZŠIRITVI ZVEZE
BerhnoHi: »Vprašanje Nata je za nas dokončno zaprlo«
RIM - Vprašanje razširitve Nata je za Stranko komunistične prenove »dokončno zaprto«: tajnik stranke Fausto Bertinotti je včeraj izjavil, da bodo predstavniki stranke v parlamentu glasovali proti. Izključil je tudi možnost, da bi vprašanje še bilo v razpravi. Enako jasno se je opredelil bivši predsednik republike Cossiga, ki je povedal, da se bo njegova sredinska sila v vsakem primeru izrekla za razširitev zveze. Berlusconi pa je vCeraj rekel, da se bo Pol svoboščin odločal »po zahodnjaškem stilu«.
Na 2. strani
Diplomacija se trudi, da bi pogasila kosovski požar
PARIZ, BRUSELJ - Svetovna diplomacija se v teh urah na vse kri-plje trudi, da bi zaustavila kosovski spopad. Danes se bodo v Bruslju sestali obrambni ministri zveze Nato, jutri pa v Londonu zunanji ministri kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo. Možne so vse opcije vključno z vojaškimi, za katere se ogreva vse veC držav, a kaj ko temu odločno nasprotuje Rusija, ki je v Varnostnem svetu že preprečila sprejetje odločnejše resolucije o Kosovu. Trenutno imata tako zveza Nato kot kontaktna skupina vezane
roke, tako da ne moremo pričakovati eklatantnih odločitev razen še hujših gospodarskih sankcij proti Srbiji. Zahod namreč skrbno pazi, da sankcije ne bi prizadele reformatorske Črne gore. Medtem pa je vsem jasno, da bo izredno težko gasiti kosovski požar. Kosovska osvobodilna armada baje nadzoruje že 40 odstotkov ozemlja, srbske varnostne sile pa so kot kaže demoralizirane, tako da vse veC srbskih policistov zavrača odhod na Kosovo. Dramatične so tudi številke o beguncih.
Na 15. strani
NOGOMET / VCERAJ ZAČETEK SP V FRANCIJI
Danes krstni nastop »azzurrov«
Proti Čilu ne bo lahko - Chiesa zamenjal Ravanellija - Težka zmaga za Brazilijo
Na svetovnem nogometnem prvenstvu bodo danes igrali tudi Italijani. V tekmi kvalifikacijske B skupine se bodo pomerili s Čilom. Selektor Maldini še ni hotel razkriti postave, za mesto na sredini igrišča se potegujeta Di Livio in Morie-ro. Čilski trener Acosta je zelo bojevit in napoveduje zmago, Italijanov pa ne uvršCa med favorite.
V uvodni tekmi prvenstva so se morali Brazilci pošteno potruditi, preden jim je uspelo streti odpor žilavih Škotov. Pred tekmo je bila krajša otvoritvena slovesnost, pariški policisti pa si še ližejo rane po hudih ponedeljkovih izgredih na ponesrečenem predvečeru SP na Plače de la Concorde
Na 10 in 11. strani
Leto dni brez vsakega dohodka
TRST - Skupina 36 bivših uslužbencev in uslužbenk veleblagovnice II lavoratore v Trstu je včeraj priredilo protestni shod pred prefekturo, da bi opozorilo na svoje nevzdržno stanje. Minilo je leto dni, odkar so obrat zaprli, odpuščeni uslužbenci pa niso doslej prejeli niti lire iz dopolnilne blagajne. Kaže, da zato, ker ustreznemu skladu primanjkuje denarja. Delegacijo uslužbencev in njihovih sindikalnih predstavnikov je sprejel prefekt Michele De Feis. Zagotovil je, da bo cim prej posegel pri vladi.
Na 5. strani
Predstavitev Festivala operete
TRST - VCeraj so predstavili letošnji niz operet z naslovom Trieste - operetta, ki se bo zaCel v torek, 30. junija, in bo trajal vse do 9. avgusta. Na sporedu bo 34 predstav v 41 dneh. Gledali bomo lahko Pomladno parato Roberta Stolza, opereto Cin-Ci-La skladateljev Carla Lombarda in Virgilia Ranzata, Grofa iz Luksemburga Franza Lebarja in dva musicala: Can-Can Cola Porterja in Sedem nevest za sedem bratov iz znanega istoimenskega filma Stanleva Donena.
Na 6. strani
Dekle s kuhinjskim nožem nad moškega
TRST - Zaenkrat je 19-letno dekle, doma iz Hrvaške, osumljeno samo povzročitve telesnih poškodb, vendar ne izključujejo možnosti, da pride na dan še kaj drugega in hujšega: vCeraj popoldne je z dolgim kuhinjskim nožem ranila 44-letnega srbskega državljana, ki se sedaj zdravi v katinarski bolnišnici. Rana pa ni bila težka in se za njegovo življenje ne bojijo.
Na 5. strani
Cesta zahtevala štiri mlada življenja
VIDEM - Na državni cesti med Huminom in Pušjo vesjo so v torek zveCer v prometni nesreči ugasnila štiri mlada življenja. Vojaški naborniki v starosti od 20 do 23 let so se z avtomobilom vračali v vojašnico alpincev v Pušji vesi, ko je vozilo zapeljalo na levo stran cestišča in trčilo v nasproti vozeči tovornjak. Fantje so bili v peugeotu, ki se je po trčenju vnel, pri priči mrtvi.
Na 4. strani
KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
Občinske volitve - Gorica
Na naša vprašanja odgovarjajo:
Erika Jazbar (Oljka - SSk);
Mitja Ozbot (SKP);
Nataša Paulin (Oljka - Levi demokrati).
Na 14. strani
PRIMORSKI DNEVNIK
v Trstu
ima novo
telefonsko številko:
7786300
RIM / VČERAJŠNJE IZJAVE BERTINOTTIJA
USTAVNE REFORME / SCALFARO
SKR dokončno proti razširitvi zveze Nato
Cossigo pa je izjavil, da bo vladni predlog podprl
»Opravljenega dela ne smemo izničiti«
Predsednik republike se z daljnje Kitajske zavzema za obnovitev naporov za reforme
RIM - Razširitev Nata nikakor ne pride v poštev: tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti je včeraj odločno izjavljal, da bo njegova stranka v parlamentu glasovala proti predlogu o razširitvi zveze. O tem naj bi parlament odločal 23. junija, vsekakor pa SKP ne namerava več razpravljati o tem vprašanju, ki ne more »biti 'predmet političnega barantanja« (na primer povoljno mnenje o razširitvi Nata za zaprtje vojaških baz ZDA v Italiji). Kot je Bertinottijevo stališče podkrepila podpredsednica senata Ersilia Sal-vato, je za SKP veljavna hipoteza, da bi vlogo Nata »absorbirala« Organizacija združenih narodov. Vladna večina je seznanjena, da je stališče SKP dokončno, je novinarjem včeraj po srečanjih z VValterjem Veltro-nijem in Massimom D’Alemo in telefonskem pogovoru z Romanom Prodijem povedal Bertinotti. Srečanje liderjev vladne večine so včeraj prenesli in bo po vsej verjetnosti v sredo dopoldne, odložili pa
NOVICE
so ga, so včeraj sporočili iz palače Chigi, zaradi volilnih obveznosti nekaterih strankarskih veljakov. Vendar to srečanje na »problem Nato« ne bo vplivalo, je še zatrdil Bertinotti, ki je napovedal, da se bo sedaj »začelo obdobje političnega razčiščevanja, ki bo trajalo dolgo«.
Po opredelitvi SKP glede vstopa v • Nato Poljske, Madžarske in Češke Berlusconi še ni želel povedati, kako bodo glasovali parlamentarci Pola svoboščin, rekel pa je, da se bodo »odločali kot ljudje Zahoda, kar smo vselej bili«. Vsekakor Silvio Berlusconi vladi ne namerava priskočiti na pomoč, nasprotno, saj je po njegovem to odlična priložnost, da se izpostavijo kontradikcije sedanje večine. Jasno pa je povedal, kaj namerava storiti ob glasovanju v parlamentu bivši predsednik države in sedanji lider sredinske sile UDR Francesco Cossiga: v vsakem primeru bo podprl predlog o razširitvi Nata, tudi če bi vlada zahtevala zaupnico. Pol svoboščin pa Prodija ne
želi obvestiti, kaj bo storil v parlamentu: tako sta včeraj zatrdila Pier-ferdinando Casini in Marvo Folini, ki sta povedala, da bodo v okviru zavezništva o vprašanju razpravljali v naslednjih dneh.
Predsednik države Scalfaro, ki se trenutno mudi na Kitajskem, se o aferi Nato zaenkrat ni želel izreči, obrambni minister Beniamino An-dreatta pa je izjavil, da v nobeni od drugih članic zveze niso razprave o razširitvi Nata pogojevale notranje politične igre. Oglasili so se tudi Zeleni: minister za okolje Edo Ronchi, ki se je mudil na obisku v Trstu, je izjavil, da je »razširitev Nata anahronistično vprašanje«, stališče SKP pa »nerazumljivo in slabo osnovano«. Zveza Nato ima po njegovem mnenju v sedanjih okoliščinah pretežno političen pomen. Predsednik senatorjev Zelenih Maurizio Pieroni pa je pozval SKP, naj se izreče za razširitev Nata, v nasprotnem primem bo namreč zveza ostala taka kot je sedaj.
PEKING - Dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme je politično mrtva, toda zakaj zavreči tudi vse delo, ki ga je opravila? To ne bi bilo razumno in niti ne bi bilo pravično do italijanskih državljanov, ki že 15 let čakajo na tolikokrat obljubljene ustavne reforme.
Tako je povedal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ko sp ga časnikarji včeraj na daljnjem Kitajskem, kjer se mudi na večdnevnem uradnem obiksu, vprašali, kaj misli o bodoči usodi ustavnih reform. »No, mislim da ti, ki so delali skupaj, ne bodo vrgli vsega v nič. Kar je narejeno, ni nikoli povsem izgubljeno,« je pristavil.
Scalfaro ni skrival
svojega razočaranja zaradi prezgodnje smrti dvodomne komisije. Navsezadnje je takšno komisijo za izpeljavo ustavnih reform sam predlagal, ko je bil pred skoraj sedmimi leti izvoljen na vrh države. Poleg tega je nič kolikokrat pomembno posegel, ko se je v delih komisije kaj zataknilo. Težko si je sprijazniti z mislijo, da ne bi bil ves ta trud popolnoma zaman.
Toda kaj napraviti, da bi pozitivno izkoristili opravljeno delo v dvodomni komisiji? Dve sta glavni možnosti, ali izvoliti ustavodajno komisijo ali se poslužiti postopka za revizijo ustave, ki je predviden v sami ustavi, točneje v njenem 128. členu. Italijanski predsednik se ni hotel izreči o
Poslanec Giudice zanika, da bi imel vezi z mafijo
PALERMO - »Večkrat sem se srečal s Panzeco, vendar sodnikom lahko dokažem, da nisva govorila o mafiji. Moje ravnanje je bilo in je prozorno.« Tako je povedal včeraj novinarjem poslanec FI Ga-spare Giudice, ki ga palermsko tožilstvo dolži druženja z mafijci. Giudice je dodal, da bo sodnikom pojasnil vse okoliščine in bo dokazal svojo nedelžnost in poštenost.
Povsem drugačnega mnenja je bil glasnik Mreže Franco Piro. Po njegovem mnenju naj bi preiskave palermskega tožilstva nakazovale, da se med mafijo in politiko spletajo nove vezi. Piro je tudi obsodil Berlusconijev napad na palermsko tožilstvo.
Že 250.000 podpisov za odpravo proporOnosti
RIM - »Presegli smo 250.000 podpisov. Sedaj bomo začeli odštevati, menim pa, da je cilj dosegljiv,« je poudaril Mario Segni, ki je skupaj z drugimi pobudniki včeraj predstavil novinarjem delo odbora.
Mario Segni je povabil voditelje Kartela svoboščin, naj bodo dosledni in naj podprejo referendum. Dodal je, da bi jim morebitno sovraštvo do Antonia Di Pietra ne smelo odvrniti od podpisa, saj »mladi industrija tudi ne ljubijo bivšega sodnika, a so kljub temu podpisali referendum.
Ce bo predlog sprejet, bodo italijanski volilci spet poklicani, da odločajo o volilnem zakonu in prev-sem o odpravi tudi preostale proporčne kvote.
POLITIKA / POZIV, NAJ ZAPUSTI VLADNO ZAVEZNIŠTVO
Berlusconi snubi Ljudsko stranko
Podpredsednik poslanske skupine LS Bressa ostro zavrnil ponudbe voditelja FI
RIM - Dejstvo, da so bili poslanci FI sprejeti v Evropsko ljudsko stranko, je Silvia Berlusconija prisililo k večji besedni zmernosti, predvsem pa znatnemu zasuku glede širitve Nata. V zmerni evropski druščini očitno niso dovoljeni ekstremistični nastopi, prevsem pa bi bila Kohl in Aznar, ki sta omogčila Berlusconijev pristop, le s težavo sprejela tako zaušnico, kot bi bil glasovanje FI proti širitvi Nata na vzhod. Ce je še predvčerajšnjim napovedoval, da ne bo pomagal vladi in bo zato glasoval proti širitvi zahodnega zavezništva, je že včeraj napovedal »zahodnjaško držo«, ni pa pojasnil, kaj to v konret-nem pomeni.
Večja zmernost ob vprašanju širitve Atlantskega zavezništva, pa ni omilila ofenzive proti vladi, čeprav je predsednik Forza Italia brenkal na
nekoliko drugačne strune. Naslovnik njegovega snubljenja je bila Ljudska stranka, ki jo Berlusconi skuša pritegniti v veliki center in iztrgati iz Oljke.
»Ali bo LS prodala dušo, samo zato, da bi ohranila oblast s podporo zavezništvu, ki je tako opešalo,« se je vprašal Berlusconi na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je sklical, da bi ocenil pristop k Evropski ljudski stranki. V svojem izvajanju je po eni strani Berlusconi brenkal Ljudski stranki in jo vabil, naj se mu pridruži, po drugi pa jo napadal in jo pri tem obtoževal, da je izdala De Gasperije-vo izročilo, je omogočila komunistom, da pridejo do oblasti in jih podpora kljub temu, da so pokazali svojo nedemokratičnost.
Sicer pa je bila prav nedemokratičnost levice »leit motiv« tudi vče-
rajšnjega Berlusconijevega izvajanja, to naj bi dokazale tudi okoliščine dvodomne komisije.
Strune, na katere je zaigral Berlusconi, niso bile zelo ubrane za marsikatero uho LS. »Berlusconi je prvak nemoralnosti in njegovo izvajanje je naravnost groteskno,« ga je zavrnil podpredsednik poslancev LS Gian-claudio Bressa. »Morda ne bi bilo slabo, ko bi tega novega apostola katolištva spomnili na to, kar je povedal milanski nadškof: kdor ima oblast je ne sme nikoli izrabljati v osebno korist. Berlusconi je dokazal tudi v teh dneh, da je prvak nemoralnosti, zato bomo morali moliti za njegovo dušo,« ga je zavrnil Bressa.
Berlusconija je včeraj napadel tudi tajnik Levih demokratov Massimo D’Alema, ki je nasprotniku očital, da skuša zrušiti bipolarnost.
tem, katera od obeh možnosti bi bila po njegovem mnenju primernejša. Toda Kvirinal v preteklosti ni nikoli skrival, da nasprotuje ideji o ustavodajni skupščini, češ da bi se prekrivala s parlamentom, s katerim bi lahko prišla tako rekoč v kratki stik.
Ne glede na formalno rešitev, pa je Scalfaro med svojim srečanjem s časnikarji dal dokaj jasno razumeti, da ne namerava čakati križem rok in dopustiti, da bi se ustavne reforme tudi v tem primeru izkazale za fatamorgano kot že tolikokrat v zadnjih letih. To bi p° njegovi oceni pomenilo udarec za vse italijanske demokratične institucije, poleg tega pa bi otežkočalo pot Italije v evropskih integracijskih procesih.
Seveda pa so notranji italijanski politični problemi s Pekinga videti dokaj oddaljeni. Kitajska stvarnost je premočna, da bi lahko človek posvečal svojo pozornost čemu drugemu, razen nji. Tu se na političnem področju pereče postavljajo povsem drugačni problemi-kot je npr. problem spoštovanja človekovih pravic. O tem je Scalfato govoril tudi na srečanju, ki ga je včeraj imel s predsednikom kitajskega parlamenta Li Pengom. Postavlja se tudi problem spoštovanja verske svobode. Le-tega se je Scalfaro spretno dotaknil na srečanju s študenti, ko je dejal, da osebno globoko spoštuje tistega, ki ne sprejema nikake religij6 in ki mu je tuja vsaka misel o transcendenci.
BOLOGNA, MILAN / OBSEŽNA AKCIJA
Za zapahi Tunizijci in Alžirci
Sumijo jih, da so pomagali islamskim teroristom v Evropi
r DELO / DANES PRVO SREČANJE
Začetek štiiistranskih pogajanj o delu in jugu
Italijani ne soglašajo s škofi o prekinitvi nosečnosti
RIM - Italijani so v glavnem v precejšnjem sozvočju s škofi. Izjema pa je vprašanje prekinitve nosečnosti. Večina je še vedno za legalni splav. Tako izhaja iz javnomnenjske raziskave, ki jo je za televizijsko oddajo Parlamenta In pripravila Datamedia. Po anketi je 61, 6 odstotka anketiranih menilo, da je korektno, da škofje zavzemajo stališča o etičnih problemih in tudi o pohtičnih vprašanjih. Ob tem pa je bila večina anketiranih naklonjena uzakonjeni prekinitvi nosečnosti (52, 4%), medtem ko so si bila pozitivna in negativna mnenja enakovredna o vprašanju umetne oploditve (50, 6% nasprotnih, 49, 4% pozitivnih). Veliko večja večina je nasprotovala istospolnim porokam (64, 8%), še več anketiranih je nasprotovalo legalizaciji mehkih mamil.
Med ženo in mačko je izbral slednjo
IMPERIA - Ljubosumna zaradi pozornosti, ki jo je mož izkazoval muci, ga je najprej prisilila k izbiri (»Ah mene ah muco«), ko pa se je odločil za živali-co, ga je zapustila in zahtevala razporoko. Protagonista nenavadne dogodivščine sta bila mlada zakonca iz Ventimighe, ki sta se vzela pred 5 leti. Zakonska zveza je.zdržala marsikatero napetost, dokler ni njena mati podarila paru muco, ki je le za las ušla pasjim čeljustim. Mož je posvečal preveč pozornosti živahci, kar je bilo za razmerje z ženo usodno.
BOLOGNA, MILAN - Že od septembra so v telefonskih pogovorih omenjali junij, Francijo, svetovno nogometno prvenstvo, tako da so se preiskovalci, policija in karabinjerji, odločili za poseg, še zlasti, ker se je včeraj svetovno prvenstvo tudi pričelo in je obstajala bojazen kakšne teroristične akcije. Za zapahi se je tako znašlo sedem oseb, med katerimi so Tunizijci, Alžirci ter neki Italijan, štiri druge osebe pa so zaenkrat pridržati. Obtožujejo jih združevanja v zločinske namene in kaljenja mednarodnega javnega miru. Orožja agenti niso našh, vendar ne izključujejo, da so se ukvarjali tudi s trgovino z orožjem in strelivom. Tunizijci naj bi dejansko pripadali islamski teroristični organizaciji GIA, svojčas naj bi biti v islamski brigadi v Bosni, a nekateri naj bi se za gverilsko vojskovanje uriti v Pakistanu in Afganistanu.
Akcija, ki so jo poimenovati »venti tran-quilli«, je prinesla na dan, da je dejansko obstajala nekakšna »agencija«, ki je bila na uslugo islamskemu terorizmu v Evropi, skrbela je za zatočišča in ponarejene dokumente, do denarja pa je prihajala s prodajo ukradenih avtomobilov v arabske države, razpolagala pa je tudi s ponarejenim denarjem. Ugotovili so tudi način za urejanje položaja priseljencev: že septembra so namreč agenti odkriti zadrugo, ki je dejansko služila le za kritje, saj sploh ni delovala, prikazovala pa je, da imajo domnevni islamski skrajneži zaposlitev. Pri včerajšnji
operaciji so obiskati urad enega od aretiranih, ki je imel fax, tajništvo in nalogo, da pomaga sorojakom, kar je po svoje sicer hvalevredno, če bo dokazal, da je vse počel v skladu z zakonom.
Do podobne operacije je prišlo tudi v Milanu, kjer naj bi skupina tunizijskih in alžirskih skrajnežev dejansko pomagala mednarodnim teroristom pri morebitnih napadih na inštitucije. Ustaviti so osem oseb, od katerih so tri že v zaporu, Štiri pa Se iščejo. Kot prvo skupino jih sumijo združevanja v zločinske namene s ciljem razpečevanja ponarejenega denarja ter uporabe ponarejenih dokumentov, katere so tudi sami delali. Nadalje jih dolžijo posesti vojaškega orožja. Preiskava se je začela na podlagi operacije iz leta 1996, v katero so bili vpleteni pripadniki organizacije GIA. Sledili so enemu vidnih pripadnikov, Ba-chiru Aouniju, ki je bil tedaj v Milanu, danes je v tujini, in v lombardskem glavnem mestu odkriti transnacionalno celico islamskih skrajnežev, ki so si potrebne izkušnje nabrati v vojni v Bosni. Iz telefonskega prisluškovanja je prišlo na dan, da bi lahko izvedli kakšno teroristično akcijo v raznih evropskih državah, tudi v Italiji. Z razliko od prve skupine pa agenti menijo, da ni neposredne povezave s svetovnim nogometnim prvenstvom v Franciji, vendar so verjetno prav zaradi prvenstva prav včeraj stopili v zaključno akcijo in domnevne skrajneže priprti.
RIM - Pogajalska miza o delu in jugu države se bo z današnjim dnem podaljšala tudi na južne krajevne uprave, vendar odnosi med vlado in sindikati ostajajo napeti. Po mnenju predstavnika UIL Piranija in liderja CISL D’Antonija obstaja tveganje, da se razhajanje z vladino politiko za jug in za zaposlovanje še bolj razširi.
Današnja novost bo vsekakor ta, da se bodo prvič po »turneji« vlade na jugu države, usedli za isto mizo sindikati CGIL, CISL in UIL, Confindustria ter deželne, pokrajinske in občinske uprave z juga. Vlada je na srečanje povabila župane Barija, Neaplja in Catanie, predsednike dežel Ba-zilikata, Kampanija in Sicilija ter predsednike pokrajin Crotone in Salerno. Ni pa še jasno, kakšna bo naloga te šti-
ristranske mize, zato sindikati že vnaprej svarijo pred nevarnostjo, da se pogajalska miza sprevrže v voz, ki ga bo vsak hotel potegniti v svojo smer.
Po besedah predstavnika CISL Moreseja bo lahko soočanje učinkovito le v primeru, če bodo vse vpletene strani prevzele svoj del odgovornosti. V nasprotnem primeru se lahko vse skupaj izrodi v prepir-Enako ocenjuje tudi predstavnik CGIL Cer-feda, za katerega bi bil° pomembno, ko bi danes začeti iskati rešitve za preseganje birokratskih ovir in za sprostitev že predvidenih in' vesticijskih vlaganj.
Zelo verjetno je, da bo danes tekla beseda tudi o socialno koristnih zaposlitvah, o ozemeljskih sporazumih n1 o vladnih ukrepih za legalizacijo sive ekonomije.
DEŽELNA VOLILNA PREIZKUŠNJA / PO RAZSODBI DRŽAVNEGA SVETA
Nedeljske volitve še pod vprašajem Odločitev najbiž danes ali celo jutri
Velika zaskrbljenost deželnih upraviteljev in kandidatov - Mrzlična pogajanja v Rimu
TRST - Nedeljske deželne »volitve ostajajo pod vprašajem. VCeraj-srtja mrzlična politična Pogajanja, ki so se prepletala s pogovori med Pravniki in odvetniki, jiiso obrodila nobenih konkretnih sadov, čeprav je sinoči Krščanska demokracija dala razumeti, da je v resnici pripravljena na umik svoje-§a priziva. To pomeni, da je se je afera s pravne Prelevila v čisto politično vprašanje (beri obračunavanje) znotraj nekdanje Krščanske demokracije.
Zanimivo je, da dežel-Ca uprava vsaj do včeraj-
šnjih popoldanskih ur ni dobila iz Rima razsodbe, s katero državni svet delno sprejema priziv »nove« KD Flaminia Picco-la. To je zelo čudno, kar pomeni, da se problem rešuje po politični poti, kot dokazuje dejstvo, da se z afero ukvarjajo vsi najvidnejši voditelji Ljudske stranke in strank CDU in CCD. Sinoči pa se je oglasil tudi Silvio Berlusconi, ki -kot piše v tiskovni izjavi - je osebno posegel pri priletnem Piccoliju in pri njegovih sodelavcih.
Predsednik Dežele Gi-ancarlo Cruder in predsednik skupščine Rober-
JjKT / NA GENERALNEM KONZULATU
Minister Grafenauer s slovenskimi župani
TRST - Slovenski minister brez resorja, pristojen 29 lokalno samoupravo, Božo Grafenauer se je včeraj ^ Trstu srečal s slovenskimi župani občin v Italiji. v*a srečanju, ki ga je organiziral generalni konzulat Slovenije v Trstu, so župani občin Doberdob, Dolina, 'Cgonik in Sovodnje Grafenauerja seznanili z italijan-skim modelom lokalne samouprave, predvsem s financiranjem občin in nadzorom nad občinskimi Podpisi.
. Minister Grafenauer je poudaril, da je poznavanje sistemov lokalnih uprav v različnih evropskih drža-^ah zelo koristno pri dograjevanju slovenske zakonodaje s področja lokalne samouprave. V pogovorih so žato veliko pozornost namenili vmesni ravni uprave med občino in državo, ki je Slovenija še ne pozna, se Pa nanjo pripravlja; teze za zakon o pokrajinah so v Pmdhodni parlamentarni razpravi.
Zupani so podrobno predstavili tudi organizira-dost in pristojnosti občinskih teles ter način volitev H razrešitev županov. Predstavili so tudi model me-obcinskega sodelovanja. Občine v Italiji, kjer živijo 1°venci, so namreč glede na ostale italijanske obči-e majhne, povezovanje na različnih področjih, na mirner na komunalnem pa je nujno in tudi uspešno.
Minister Grafenauer je župane tudi povabil, naj je-Seni obiščejo Slovenijo. (STA)
to Antonione sta v skupni izjavi izrazila veliko zaskrbljenost nad razvojem dogajanj. Dejala sta, da je deželna uprava popolnoma tuja temu sporu, ki zadeva simbol stare in nove KD, vsa zadeva pa je že postavila v slabo luč pristojne institucije. Deželna predstavnika upata, da se bo vse srečno izteklo in da se bo zadeva, če ne bo šlo drugače, rešila tudi izven sodišč, to se pravi po politični poti.
Govori se namreč, da so Piccoli in somišljeniki za umik priziva zahtevali nekaj političnih protivrednosti, začenši z dejstvom, da bi lahko v bodoče uporabljali volilni simbol nekdanje KD. Slednji je formalno v zakupu Ljudske stranke in CDU, ki sta, kot kaže, pripravljeni na pogovore. Ge ne bo šlo drugače obstaja pa tudi možnost, da se bo v afero spet vključilo Deželno upravno sodišče, ki pa mora o tem sklepati danes ali najkasneje jutri.
Da so za vse krivi prepiri med bivšimi demokristjani je prepričan voditelj Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki meni, da bi morebitna odložitev nedeljskih volitev zadala nov hud udarec deželni upravi. Podobno razmišljajo tudi pri Stranki komunistične prenove, kjer se upravičeno bojijo, da bo ta afera še dodatno okrepila nezaupanje ljudi v institucije. Ce bodo volitve morebiti preložene bo to po mnenju SKP zelo hud udarec za demokracijo in veliko tratenje javnega denarja.
VOLITVE / OBISK UGLEDNEGA GOSTA IZ SLOVENIJE
Predsednik LS Podobnik podpira kandidata SSk
TRST - Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je včeraj gostilo podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika, ki pa je prišel v Trstu v svojstvu predsednika slovenske Ljudske stranke. Ugledni gost, ki se je sestal tudi z županom Riccardom Illyjem in s podžupanom Robertom Damiani-jem, je imel daljši razgovor z deželnimi voditelji SSk, z njenim glavnim kandidatom za deželno skupščino Ivom Jevnikarjem ter tudi z nekaterimi kandidati za goriške občinske volitve. Pred odhodom v Ljubljano se je Podobnik srečal tudi z novinarji.
Vodja Ljudske stranke je pozitivno ocenil razvoj dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo, kar bo po njegovem vplivalo tudi na izboljšanja položaja slovenske manjšine v Italiji ter italijanske v Sloveniji. Zaivzel se je za pozitivno recipročnost med obema manjšinskima skupnosti-ma, Italija pa bo morala slovenski manjšini - podobno kot Slovenija italijanski - priznati pravico do zastopanosti v izvoljenih telesih. Pohvalil je prizadevanja SSk za celovito rast slovenske narodnostne skupnosti in podprl Jevnikarjevo kandidaturo.
Z Illyjem in Damianijem (srečanja sta se udeležila tudi generalni konzul republike Slovenije Vlasta Valenčič Pelikan in občinski svetovalec SSk Andrej Berdon) je Podobnik izmenjal mnenja in stališča glede odnosov med državama, beseda pa je tekla tudi o manjšinski problematiki. Na srečanju na županstvu je
prišlo do različnih gledanj glede nekaterih projektov (npr. železniška povezava med Trstom in Koprom, ki jo župan zelo podpira), vsi sogovorniki pa so izrazili prepričanje, da bosta državi na vseh področjih našli skupni jezik v obojestransko korist. Podobnik je priznal velike zasluge Illyjeve uprave, da se na Tržaškem zelo spreminja vzdušje do slovenske manjšine in istočasno tudi do Slovenije.
Deželni tajnik SSk Martin Brecelj in Jevnikar sta izpostavila dolgoletne prijateljske stike ter vezi med Slovensko skupnostjo in Ljudsko stranko, katerih kore-
nine segajo v boj za neodvisno in za demokratično Slovenijo. Podobnik je izrazil upanje, da bo v matični državi prevladala zavest, da predstavljajo Slovenci, ki živijo v sosednjih državah, bogastvo za slovenski narod in da torej niso zgolj privesek, ki ga je treba le materialno podpirati in nič več. S tega vidika igrajo zelo pomembno vlogo javna občila. Nekatera od njih (npr. nacionalna televizija in Slovenska tiskovna agencija) dokaj pozorno spremljajo življenje slovenske manjšine, druga pa temu žal ne posvečajo ustrezne pozornosti, kar gotovo ni dobro.
ČEDAD / V NEDELJO TUDI OBČINSKE VOLITVE
VOLITVE / NAČRTI KANDIDATOV ZELENIH
Trije kandidati za župansko mesto
Moči merijo Giuseppe Pascolini (Kartel), Guglielmo Pelizzo (Oljka) in Silvano Domeniš (Liga)
Na vrhu programa Evroregija
Na posvetu je sodeloval tudi minister za okolje Edo Ronchi
ČEDAD - V Čedadu te dni sicer ni °Paziti posebne volilne evforije, v Zadnjem tednu pa se toni v volilni Mrnpanji nekoliko dvigajo, saj gre tu poleg deželnih tudi za občinske vo-utve.
1 )Plctxrr^ in fiirli rla in
1	jJUlCJUl JMJ Jv Ulici UU
Miznem obdobju več kot j P°d komisarsko.
. Problemov, ki čakajo na re 1116 koliko, najbolj pereč in i Pp je, kot se ve, položaj čedaj Oknice, ki je padla pod sekir lle8a zakona o zdravstvu.
Kot smo že imeli priložnc P se bitka za župansko me P16^ tremi kandidati, ki
ITPh	.1
p.51 tekmuje Giuseppe Past i. iko Guglielmo Pelizzo, za >8° pa Silvano Domeniš. Najglasnejši je kandidi ledine Pascolini, ki se lestnimi nastopi poskuša Peliticno sceno. Njegovo j a bi Čedad zopet postal i '/|I. naj seveda ne bi znalo 'akar on, Pascolini, ni vei Pptem ko je to bil celih 15 ’ a) sedemdesetletni desnos
kandidat pravi, da je prisiljen vrniti se v politično areno, da se mladi naučijo upravljanja, za vse kar v mestu ne gre, pa so krivi pohtični nasprotniki.
Mnogo bolj umirjen je v nastopih polovico mlajši kandidat Oljke Guglielmo Pelizzo, ki je v volilni kam-paniji izbral slog nenapadanja nasprotnikov. Bolj se posveča predstavljanju programov in predlogov, po katerih naj bi bodoča občinska uprava potegnila Čedad iz določenega zakotja in ga povezala s širšim deželnim, pa tudi evropskih zaledjem.
Tretji kandidat, ligaš Silvano Domeniš je tudi kritičen do prejšnje uprave, v spoprijemanju z nasprotniki pa se najraje loteva Oljke. Očitno računajoč na nezadovoljstvo in protest ljudi je prepričan, da utegne Severna liga preseči 10 odstotkov, kolikor jih je dosegla pred tremi leti.
Da pri ljudeh vlada dokajšnje zanimanje za nedeljske občinske volitve v Čedadu, je dokazal tudi množični obisk torkovega soočenja treh županskih kandidatov v znani restavraciji v okolici Čedada (bilo je prisotnih več stotin ljudi). Srečanje je organiziral časopis Messaggero
Veneto in po oceni obiskovalcev ni blestelo po vsebinski razpravi. V ospredje so prišli bolj špikanja in besedni dvoboji, splošne ravni razprave pa ni bilo mogoče dvigniti. Pascolini bi rad povrnil upravi zaupanje ljudi in mnogo je govoril o preteklosti, tako da ga je moderatorka pozvala, naj pove kaj tudi o sedanjosti in prihodnosti.
Kandidat Oljke Pelizzo se je tudi tokrat držal izbire, da ne napada nasprotnikov, umirjeno je analiziral upravni položaj, ki po komisarski upravi po njegovem ni rožnat, glede bolnišnice pa je dejal, da si nihče ne more dovoliti obljub, ki jih potem ne bo sposoben držati.
Glede slednjega vprašanja ni imel najlažje naloge kandidat Lige Domeniš, saj je prav ligaški odbornik Fasola podpisnik spornega deželnega zakona 13 o reformi zdravstvenega sistema v deželi.
V ostalem so se kandidati omejili na že znana stališča, ki so zapisana v programih. Te dni so predvidena še zadnja srečanja, v nedeljo pa bodo volivci odločali. Težko je reči, ali bo odločitev znana že v nedeljo, ali bo potrebna še ba-lotaža 28. junija.	(D.U.)
TRST - Zelena lista se bo v novoizvoljenem deželnem svetu zavzela za ustanovitev Evroregije in bo v ta namen naslovila poziv zakonodajnim skupščinam Slovenije, Avstrije in Koroške. To je na včerajšnjem posvetu o tem vprašanju napovedal nosilec kandidatne liste zelenih v tržaškem okrožju Paolo Ghersina (na sliki) , srečanja pa se je udeležil tudi minister za okolje Edo Ronchi.
Zastopnik Prodijeve vlade je izpostavil vlogo in poslanstvo zelenih in naravovarstvenikov pri gradnji mostov sodelovanja med narodi in državami. Pri tem je omenil velikansko delo, ki ga je na tem področju opravil prezgodaj preminuli Alexander Langer. Zelena lista podpira resnični federalizem, ki ima za cilj združevanje in sodelovanje, ne pa -kot hoče Severna liga -
ločevanje ljudi in dežel.
Na posvetu je spregovorila tudi strokovnjakinja ustanove Informest Mirjam Koršič, ki je predstavila pomembno vlogo te institucije na področju gospodarske in finančne integracije z državami vzhodne in srednje Evrope. Informest
nudi zainteresiranim ustanovam in podjetjem - je dejala še Korsičeva -vse potrebne informacije ter nasvete o splošni realnosti v teh državah. Informacije nudi tudi preko Interneta, do težav pa prihaja žal pri usklajevanju in sodelovanju s podobnimi ustanovami, kot je npr. Finest.
Na posvetu so spregovorili tudi menedžer in bivši občinski odbornik Eugenio Del Piero, kon-zulent za mednarodna vprašanja Fabio Kovačič in podpredsednik deželne finančne družbe Friu-lia Giorgio De Marchi. Ghersina se je uvodoma zavzel tudi za integracijo tržaške, tržiške in koprske luke in za železniško progo med Trstom in Koprom, podčrtal pa je tudi napore zelenih za ustanovitev mednarodnega Kraškega parka, izrazil pa je zaskrbljenost nad propadom ustavnih reform.
GLOSA
Ko stranke samo hlastajo po oblasti
Jože Pijevec
Prejšnji petek in soboto je Beneški inštitut za znanost, književnost in umetnost organiziral kongres na temo »liberalna revolucija in razdvojeni narodi«. Govor je bil seveda o marčni revoluciji leta 1848, ki smo jo razsvetlili z raznih zornih kotov, pri čemer je treba znanstvenemu komiteju priznati, da k tematiki ni pristopil italocentri-čno, temveč, da jo je skušal vključiti v širši evropski okvir. Kongres je prišel pozdravit tudi beneški župan Massi-mo Cacciari, ki se seveda ni zadovoljil samo z nekaj priložnostnimi besedami, temveč je izrabil priliko za pravo univerzitetno predavanje. Moram reči, da sem bil prijetno presenečen, saj sem prepričan, da je na svetu malo županov, ki bi znali o tako zahtevnem zgodovinskem vprašanju spregovoriti na tako tehten način, kot je to storil Cacciari.
Teza, ki jo je obdelal v svojem posegu, izvira iz ugotovitve, da je marčna revolucija sad tistih velikih družbenih procesov, v katere se je znašla vkleščena Evropa v prvi polovici prejšnjega stoletja zaradi naglega ekonomskega in industrijskega napredka. Nenadoma se je zgodilo,- tako je ugotavljal Cacciari, da je gospodarstvo postalo gonilna sila, ki je nadvladala politiko in ji narekovala svoje zakonitosti. Tej značilni potezi sodobnega sveta je
s poudarkom na aktualnosti Marxove misli posvetil poglobljeno in razsvetljujoče razmišljanje, v katerem sem pogrešal samo eno besedo: demokracija. Da se pri tem nisem motil, mi je potrdil referat nemškega kolege Rudolfa Lilla, ki je v svojem prikazu nemških razmer v 19. stoletju opozoril na zanimivo dejstvo: na prusko državo, ki je bila sicer v primežu zadrtega fevdalizma in militarizma, je pa obenem znala razviti izredno moderno gospodarsko in upravno dejavnost in se s tem uveljaviti v Nemčiji kot vodilna sila. Skratka, gospodarstvo ni vse, če se paralelno z njim ne razvija demokratična in svobodoljubna misel, zmožna, da usmeri energije, ki jih vzbuja ekonomski in tehnični napredek, v pravi tok. S tem nočem trditi, da mora v socialnem življenju imeti politika primat; bolj pomembno
se mi zdi, da pride med obema krogoma družbene ustvarjalnosti do usklajenega sožitja in plodnega dialoga v iskanju rešitev, ki naj bodo čim koristnejše za čim večje število ljudi.
Ob urejanju vtisov in misli, ki mi jih je narekoval beneški simpozij, so se mi same od sebe ponujale asociacije s sodobnim trenutkom italijanskega političnega življenja. Rezultati lokalnih volitev, ki so nakazali zasuk volivcev v prid sredinsko desničarskega pola, so se mi razkrili kot tipičen dokaz, kaj se lahko zgodi, če politični boj izgubi na svoji sporočilni moči. Ce v bistvu med raznimi strankami v hlastanju po oblasti ni razlike v konceptih in v idejnem naboju, kot se je to zgodilo v Italiji, se množice volivcev odločajo v skladu s trenutnimi računi, v skladu s protestom, ki ga vzbuja vsaka oblast in z obljubami, ki jih daje vsaka opozicija. To so bridki sadovi tistega revizionizma in navzkrižnih povezav, katerim smo bili nemočne priče v zadnjem času tudi pri nas, ko se je zdelo, da je vsak protest proti takemu razvoju izraz mračnjaštva in zagledanosti v preteklost, in pri tem je bilo najbolj žalostno, da so tudi slovenski ljudje molče pritrjevali tej politiki splošnega bratenja, čeprav je bilo očitno, da gre za operacije, ki z nami in našimi interesi nimajo nič skupnega.
____KOROŠKA / REICHOLD NADOMESTIL GRASSERJA__
Svobodnjaki silijo v predčasne volitve
Haider že začel volino kampanjo - EL proti Reicholdu
CELOVEC - Teden dni po odstopu namestnika deželnega glavarja Karla Heinza Grasserja, ki se je sprl s šefom stranke Jo-rgom Haiderjem, je bil včeraj v koroškem deželnem zboru potrjen njegov naslednik Matthias Reich-hold. Zanj so glasovali vsi svobodnjaški poslanci ter dva poslanca iz vrst ljudske stranke in (ali) socialdemokratske stranke. Re-ichhold je bil že v letih 1992 do 1994 namestnik deželnega glavarja na Koroškem, nato pa nekaj časa poslanec svobodnjakov v Evropskem parlamentu in nazadnje v državnem zboru na Dunaju. Njegovo prisego je na tribuni za poslušalce spremljal tudi Jorg Haider.
Na Reicholdov vstop v koroško deželno vlado se je že odzvala slovenska Enotna lista. Njen predsednik Andrej VVakounig je dejal, da je Reichhold kot namestnik deželnega glavarja za koroške Slovence •»nesprejemljiv«. Opozoril je na izjave svobodnjaškega politka aprila letos, v katerih se je izrekel proti javnim dvojezičnim vrtcem na Južnem Koroškem ter poudaril, »da ne bo privolil v širitev manjšinskih pravic na račun nemške večine na Koroškem«.
Toda, kot vse kaže, je 41-letni politik samo za nekaj mesecev prevzel dolžnost namestnika deželnega glavarja: svobodnjaki na čelu s svojim predsednikom in glavnim kandidatom za deželnega glavarja Haiderjem so namreč že razglasili začetek volilnega boja na Koroškem. Hočejo predčasne volitve oktobra letos in ne
- kot sprva predvideno -šele 7. marca 1999. Ob tem so napovedali bitko, da bi postali prva stranka v deželi, »kot je Koroška še ni doživela«.
Haider ni zahteval predčasnih volitev samo zato, da bi z volilno kampanjo prikril hudo krizo, ki jo doživlja stranka po aferi državnega poslanca Rosenstingla in odstopu Grasserja na Koroškem, ampak tudi v luči izsledko najnovejših javnomnenjskih raziskav. Velika večina Korošcev si namreč želi čimprejšnje volitve - in ne osem mesecev trajajoč volilni boj, ki bi bil lahko škodil ugledu dežele.
Predsednika ostalih de-želnozborskih strank, namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler za socialdemokrate (SPČ)
in deželni glavar Christof Zematto za ljudsko stranko (OVP), predčasnim volitvam sicer nista najbolj naklonjena, namignila pa sta, da se bosta opredelila za predčasne volitve, če bodo svobodnjaki v vladi in v deželnem zboru vodili destruktivno politiko. Ausservvinkler je na tiskovni konferenci še sporočil, da so socialdemokrati po zadnjih javnomnenjskih raziskavah spet najmočnejša politična sila na Koroškem (37 do 38 odstotkov), skoraj deset odstotkov pred svobodnjaki in dobrih 15 odstotkov pred ljudsko stranko. Drugačna pa je razmerje ob vprašanju deželnega glavarja: tednik »Die VVoche« poroča, da tu vodi Zematto pred Haiderjem in Ausservvinklerjem.
Predčasne volitve na Koroškem tudi ne "bi povzročile težav v zvezi z deželnim proračunom za leto 1999. Zematto, ki je v vladi pristojen za finance, je na včerajšnji seji deželnega zbora že predložil proračun za prihodnje leto. Budžet predvideva izdatke v višni 25, 1 milijarde šilingov in primanjkljaj 2, 2 milijarde šilingov. Proračun bodo pod-prili poslanci SPO in OVP, odklonili pa ga bodo svobodnjaki. Zematto je ob predstavitvi proračuna posebej poudaril, da se Koroška s svojimi perspektivnimi programom in s kandidaturo za ZOI 2006 skupno s Slovenijo in Fur-lanijo-Julijsko krajino predstavlja kot »regija s prihodnostjo«.
Ivan Lukan
KOMEN / KULTURNI UTRIP
Danes predstavitev Verčevega romana
KOMEN - Kulturni utrip na Komenskem je zlasti v poletnih mesecih živahen, program prireditev pa kar nasičen. Ze danes bodo ob 20. mi v sklopu kultumo-li-teramih večerov, ki jih organizirata komenska knjižnica in turistična kmetija Ostrouška Pelicon, v prijetnih kletnih prostorih kmetije v Coljavi št. 5 predstavili nov roman Sergeja Verča »Skrivnost turkizme meduze«.
Najnovejši kriminalni roman tržaškega pisatelja in režiserja Sergeja Verča, ki si je za svoj novi dom izbral prav bližnjo Gabrovico pri Komnu, je te dni izšel pri Založništvu tržaškega tiska in je vsaj po komisarju Perku kot glavni osebi nekakšno nadaljevanje prejšnjega Verčevega romana »Rolandov steber«.
V soboto, ob 18. uri bodo v Komnu odprh kiparsko razstavo domačina Radivoja Muliča, sicer absolventa na akademiji za umetnost. Dosedaj je imel že skupinske razstave v Arboretumu v Volčjem Potoku, knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu, parku pred Akademijo za likovno mnetnost v okviru EMK-ja in Sarajevska zima »Akta non verba«. Sodeloval je na likovnih kolonijah Forma viva v Lescah, Metelkova v okviru EMK-ja in mednarodni kipaoski koloniji v Stonu na Hrvaškem.
Prav tako v soboto pa bodo v razstavišču Stolp na Vratih v Štanjelu ob 19. mi, odprli razstavo slik slikarja Norberta K. Grčarja iz Salzbmga. Slikar, rojen leta 1956 kot zdomski Slovenec v Krakovu se je najprej posvetil konservatorskemu delu in obnovi spomenikov. Leta 1979 je prispel v Slovenijo in se v Ljubljani posvetil študiju. Leta 1982 je dobil azil v Avstriji. Od leta 1984 pa deluje kot samostojen slikar v Salzburgu. Imel je že več samostojnih in skupinskih razstav.
Osrednji motiv njegovega slikarstva so osebe.
Olga Knez
FURLANIJA / V TOREK ZVEČER NA TABELJSKI CESTI
Štiri mlada življenja ugasnila na asfaltu
V trčenju osebnega avtomobila s tovornjakom umrli naborniki alpincev, ki so služili v Pušji vesi
VIDEM - Štiri mlada življenja so v torek okrog 23. me ugasnila v prometni nesreči na državni cesti Pontebba-na med Huminom in Pušjo vesjo, točneje pri kraju Ospedaletto. Četverica vojaških nabornikov v starosti od 20 do 23 let se je z avtomobilom Peugeot 205 vračala v vojašnico alpincev v Pušji vesi, potem ko so preživeli prost večer v Huminu. Dinamika nesreče še ni do podrobnosti pojasnjena, vendar kaže, da ji je botrovala visoka hitrost, zaradi katere je vozilo začelo zanašati, da je zepeljalo na levo stran cestišča in silovito trčilo v nasproti vozeči tovornjak. Tega je vozil 24-letni bosanski državljan Mirsad Cekič. Peugeot se je pri trčenju vžgal, mladeniči pa so bili po prvih ugotovitvah pri priči mrtvi.
Imena žrtev hude nesreče, ki jih je videmska prometna policija objavila šele po tem, ko je o tragičnem dogodku obvestila njihove družine, so naslednja: 21-letni Mirco Bergonzini iz kraja Piamberto v pokrajini Modena,
LJUBLJANA / NOVA MONOGRAFIJA _
Slovenci v Mauthausnu
Knjigo bodo predstavili danes v Muzeju novejše zgodovine
Izgnanci za odločnejši odnos do Nemčije
LJUBLJANA - Država je premalo odločna pri uveljavljanju upravičenih zahtev po izplačilu vojnih odškodnin, ki jih je Nemčija dolžna Sloveniji, so na novinarski konferenci opozorili elani Društva izgnancev Slovenije (DIS). Od države zahtevajo, da resn° začne pogajanja z Nemčijo o vseh oblikah vojnih odškodnin: "Nemčija je pjf' več dolžna, da bi Slovenijo lahko odpravila samo s humanitarno pomočjo.”
Ce država ne bo boo
odločna pri zagovarjanju
interesov izgnancev, bodo ti svoje zahteve poskusm uveljaviti prek evropski" institucij, v skrajnem Prl' meru pa s tožbo, so nap0 vedah izgnanci.
Vodstvo društva iz gnancev se je s konferenc0 odzvalo na slovensko nemške pogovore o ti. hu manitarni pomoči, ki u j bi jo Nemčija v skupnJ vrednosti 80 milijou0. nemških mark izplaCa žrtvam nacističnega nas1 Ija med drugo svetovn vojno v enajstih državam Nemška delegacija je 11 ^ omenjenem pogovoru P.
LJUBLJANA - Ob 60. letnici postavitve zloglasnega koncentracijskega taborišča v Mauthausnu je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Franceta Filipiča Slovenci v Mauthausnu s podnaslovom Nikoli več!, ki v besedi in sliki izčrpno opisuje usodo mnogih Slovencev, poimensko našteva vse slovenske taboriščnike z osnovnimi življenjskimi podatki in osvetljuje takratne dogodke na podlagi najnovejših avtorjevih raziskav.
Monografija je nasta-
23-letni Giovanni Lombardo iz kraja Martinafranca v pokrajini Taranto, 21-letni Andrea Cordoli iz kraja For-novo di Taro v pokrajini Parma in 20-letni Roberto Garro iz Milana. Vsi so služili vojaški rok v 14. regimentu Tolmezzo, ki ima sedež v vojašnici Feruglio v Pušji vesi. Identifikacija trupel je bila zaradi požara, ki je zajel avtomobil, izredno težavna, tabeljska cesta pa je bila za približno štiri ure zaprta za promet.
Štirje mladeniči so prišli v Pušjo ves novembra lani, sredi avgusta pa bi bili služenje vojaškega roka končali. Vsi so bili zadolženi za delo v vojaški kuhinji, sicer pa so bili veliki prijatelji med seboj in so proste ure preživljali skupaj. Tako je bilo tudi v torek, ko so šli v Humin na pizzo. Vojaški predstojniki jih opisujejo kot zelo resne fante in ne verjamejo v domnevo, da bi bila vzrok nesreče brezumno hitra vožnja. V vojašnici je tragedija seveda močno presunila vse nabornike in starešine.
jala dvanajst let. V tem času je zgodovinar in književnik France Filipič na podlagi dokumentov, lastnih izkušenj in pričevanj preživelih taboriščnikov košček za koščkom sestavljal podobo nekega prostora in časa, ki se je že nevarno nagnila v pozabo.
Založnik je ob izidu knjige med drugim zapisal, da so bili seznami transportov, s katerimi so v nacistično taborišče Mauthausen privedli več kot 4000 Slovencev, avtorju izhodišče raziskovanja in tvorijo ogrodje knjige. Rekonstrukcija taboriščnega življenja in režima ter nacističnega naro-dno-uničevalnega načrta je na podlagi dokumentov ter pripovedi jetnikov o sebi in drugih zapornikih razgalila zamolčane podatke, dogodke in pretresljive usode.
Zgodovinska odkritja in način dokumentiranja uvrščajo monografijo med temeljna dela o zgodovini Slovencev med II. svetovno vojno. Filipič je avtor monografije Pohorski bataljon, publicistične zbirke Prvi pohorski partizani, zbirk zgodovinskih razprav Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov in Ob razpotjih zgodovine ter številnih leposlovnih del ima za seboj že okoli 40 knjižnih objav.
Knjigo bodo avtor, njeni recenzenti in uredniki predstavili jutri,
11.	junija, v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Odlomke iz knjige bosta brala igralca Mira Sardoč in Jože Logar. (STA)
nudila, da bi Nemčija 1 t.i. Hirschevega skla ^ namenila humanitar
pomoč po 1000 nemsk’ mark 1600 posamez» kom iz Slovenije. , Društvo izgnancev 6 venije združuje 23-s ^
preživelih posameznik0_
ki so bili med drugo tovno vojno izgnani v bijo, na Hrvaško, najve^
45.000,	pa v Nemčijo- . Slovenije je bilo v le ^ 1941 do 1945 izgna11 skupno okrog 63.000 I di, okrog 17.000 pa ' pred pretečim izg11 stvom pobegnilo. (STAJ
SiTIP / PO SPOROČILU PEZZOLIJA-i
Sindikati
zahtevajo
pojasnila
So lastniki res za prodajo ?
Tekstilna industrija Sitip v Osapski dolini v miljski občini se lahko resi samo tako, da jo Cim prej prevzame novi lastnik. To že dalj Časa pravijo delavci in njihovi sindikalni predstavniki, pa tudi predstavniki krajevnih uprav in tržaškega združenja in-dustrijcev. Zdaj pa se zdi, da se s tem stališčem strinja tudi sedanje lastništvo, se pravi grupa Pezzoli iz Bergama. Vendar ni natanko jasno, ali je res tako.
Pripravljenost na Prodajo obrata v Osapski dolini je v minulih dneh izrazil sam predsednik upravnega sveta družbe Sitip Luigi Pez-zoli. V daljšem sporočilu javnosti je v bistvu
priznal, da ga k takšnemu koraku sili skupina bank, pri katerih je grupa zadolžena za približno 200 milijard lir. Tržaško tovarno naj bi žrtvovali zato, da bi rešili ostale obrate skupine, pri katerih je skupno zaposlenih okrog 1.400 ljudi. Pezzoli pa ni jasno povedal, kako je treba natanko razumeti to prodajo. Nekateri namreč sumijo, da so banke upnice postavile skupini Pezzoli ob rekonstrukciji dolga pogoj, da proda stroje tovarne v Oaspski dolini. To pa bi seveda pomenilo njeno zaprtje. Zato sindikati pozivajo Pez-zolija, naj pojasni, v kakšnem smislu je treba predlagano prodajo razumeti.
KNJIŽNI SEJEM
V soboto več srečanj o slovenski ustvarjalnosti
Za zaključek še glasba: °rkovi predstavitvi nizu PUreditev, ki jih bo poleti /J^uska občinska uprava na-T®nila tržaški židovski •Uipnosti, je sledil še kon-ert klezmer glasbe. Pred Svilnimi večernimi obi-Kovalci tržaškega knjižne-
?f*ginal klezmer ensamble, ^ Jo vodi Davide Casali, si-®r tudi klarinetist. Včeraj q na knjižnem sejmu Od .Otenberga do laserja med j/Ugim orisah tudi ponud-mterneta o umetnost-tu založništvu, nakar so odstavili nekaj publikacij y J°žbe La Mongolfiera. Cemo srečanje pa je bilo
posvečeno nagradi Nonino, o kateri je govorila pobudnica Gianola Nonino.
Tradicionalna pobuda, ki jo dnevno obiskuje lepo število ljudi, se že skoraj bliža koncu. Predzadnji dan pa bo v veliki meri namenjen slovenski književni ustvarjalnosti v Trstu: v soboto bodo najprej predstavili otroško knjigo Nori bik - II toro paz-zo Ivana Bizjaka, nato Kraško simfonijo - Sinfonia carsica Rafka Dolharja in še italijanski prevod Pahorjeve Nekropole.
Ob 19.40 bo srečanje z ilustratorko Jasno Merku, ob 20. uri pa okrogla miza o slovenski književnosti, ki jo bo vodil Miran Košuta.
IL LAVORATORE / BIVŠI USLUŽBENCI
Leto dni brez vsakega dohodka
V ustreznem skladu dopolnilne blagajne primanjkuje polovica potrebnih sredstev
Eno leto je minilo, odkar so zaprli veleblagovnico II Lavoratore na Korzu Umberto Saba pri Stari mitnici v Trstu. Vseh 36 uslužbencev oziroma uslužbenk je od tedaj v dopolnilni blagajni na osnovi državnega zakona št. 223 iz leta 1991, do danes pa ni prejelo niti lire iz predvidenega sklada za brezposelne.
Zaradi tega so prizadeti bivši uslužbenci in uslužbenke tržaške veleblagovnice II lavoratore včeraj skupno s sindikati odvisnih delavcev v trgovinskem sektorju CGIL, CISL in UIL priredili protestni shod na Trgu Zedinjenja Italije pred tržaško prefekturo.Opozori-ti so hoteli javnost na svoje dramatično stanje, pa tudi vprašati prefekta, naj s tem problemom seznani pristojne rimske oblasti.
Prefekt Michele De Feis je sprejel delegacijo demonstrantov, vzel za znanje njihova izvajanja ter obljubil, da bo po svojih močeh posredoval pri vladi. Kot kaže, bivši uslužbenci in uslužbenke veleblagovnice II Lavoratore doslej niso prejeli podpore iz dopolnilne blagajne, ker naj bi v zadevnem skladu primanjkovalo denarja. Na razpolago naj bi sklad imel približno polovico tega, kar bi potreboval za kritje svojih potreb, točneje 60 od potrebnih 115 milijard lir. V zadnjem Času so se med drugim razširile vesti, po katerih naj bi
sklad z novim zakonskim ukrepom ustrezno refinancirali, vendar sindikati kljub raznim poskusom niso uspeli preveriti, ali ta vest drži. Prefekt De Feis je zagotovil, da bo Cim prej skušal ugotoviti, kaj je na stvari, ter izsledke svojih poizvedovanj posredoval zainteresiranim bivšim uslužbencem in uslužbenkam veleblagovnice II lavoratore.
Spomnimo naj, da je ta tržaška veleblagovnica imela podružnico v Vidmu, in sicer v Galeriji Barzelli. Tudi ta podružnica je zabredla v težave, vendar ne v tako hude, saj jo je potem prevzelo novo lastništvo, ki je tudi ohranilo del starih uslužbencev.
Kaže, da se bo v prostore veleblagovnice II lavorastore v Trstu v kratkem vselila nova trgovina. Kdo bo novi lastnik, ni dano vedeti. Bivši uslužbenci in uslužbenke bodo vsekakor skupno s svojimi sindikalnimi predstavniki jutri (12. t.m.) imeli srečanje s starim lastništvom, da bi pretresli sedanje stanje in skušali ugotoviti, kaj bi lahko skupno napravili za olajšanje položaja odpuščenih uslužbencev.
Seveda ob tem tečejo tudi loCena prizadevanja, da bi uslužbenci in uslužbenke biovše veleblagovnice II lavoratore našli kako novo zaposlitev, kar je danes na Tržaškem vse prej kot preprosta zadeva.
S KUHINJSKIM NOŽEM
UL. PIETA’ / PRI BELEM DNEVU
Zabodla ga je
„. reiskovalci si niso še na jasnem, kaj ^ dejansko pripetilo: zaenkrat je mož-' ’ Jj*'1 19-letno Marjano Ristič iz Nove j0.. lšhe na Hrvaškem obtožijo povz-da )tv.e teIesnih poškodb, možno pa je,
J,ji tehle na dan kaj drugega, tako da bi VCea obtožba lahko še hujša. Dekle je n(i raj popoldne z nožem ranilo 44-let-Mint srbskega državljana Negoslava g|a kovica, ki so ga morali odpeljati v Zdi n° bolnišnico, vendar njegovo bo Vstveno stanje ne zaskrblja, okreval ^ 20 dneh.
okr ° krvave8a obračunavanja je prišlo Sett°f 18, ure na vogalu med ulicama i- eiontane in Padovan. Osebje službe
Ijn .mane m Padovan. Osebje službe p,.ji je Poklical nekdo iz bližnjega bara, Coj i ten 80 tudi agenti s kvesture in z role t komisariata. Zaenkrat je gotovo Voi, p ie Rističeva, ki prebiva v Ul. Re-
rV	O ry /-viz	O O /-v/-v»-» + i r-»-*/-»♦ TV/-VT7 /-1 /~v 1
gio, i te 2, z okrog 20 centimetrov dol-ViCa kuhinjskim nožem zabodla Minko-1WV trebuh. Policiji je dejala, da jo je ’ k' sicer živi v Nemčiji, nadlego-!jg0t ftedar ni bila posebno prepričljiva, poi/^b so namreč, da sta se poznala, HeSp^ tega naj bi prišlo do družinskih ^ekle aZUmov ab zamer. Včeraj, ko je di p. Potegnilo nož, naj bi bil zraven tu-dojpp °Ce, tako da morda drži druga Qdo0 eva: Rističeva naj bi si prevzela ta,^ 0rnost, s čimer je skušala kriti oCe-Oaj bi se že predvčerajšnjim sprl z
ranjencem. Drugih podatkov zaenkrat preiskovalci niso mogli zbrati, svoje delo pa intenzivno nadaljujejo.
Padec z balkona usoden za Miljčana
Egidio Bestiach, 61-letni Miljcan, je našel smrt pod domaCim balkonom: pobiral je perilo, ki se je sušilo, in nenadoma padel okrog 6 metrov globoko. Rane so bile tako hude, da je kmalu zatem izdihnil.
Bestiach je živel v središču mesta. Popoldne je stopil na zelo ozek balkon in se nagnil, pri čemer je oporo iskal v vmesni leseni ograji, ki je nenadoma popustila in je zgrmel na cesto pod balkonom. Osebje službe 118 mu je skušalo pomagati, vendar je bil ves trud zaman, življenja mu niso rešili.
Mlad motociklist umrl na cesti 202
Ulica Brigata Casale, ki je že terjala toliko življenj, je bila usodna tudi mlademu, šele 17-letnemu Marcu Pristavcu iz Naselja sv. Sergija. Ponesrečil se je z motornim kolesom, druge podrobnosti niso znane. Mladi Pristavec je obiskoval zavod Volta, pred tem pa šolo v Boljun-cu.
Lastnik ujel domnevnega tatu svojega motornega kolesa
Ko se je 60-letni Bruno C. predvčerajšnjim okrog 14.30 peljal po Ul. Pieti, je nenadoma opazil motorno kolo znamke »kimco«, ki so mu ga ukradli. Na motornem kolesu je sedel mladenič, ki se za Bruna sploh ni zmenil. Slednji pa se ni dal kar tako: tudi sam je bil na motornem kolesu, zaCel mu je slediti in ga je naposled tudi dohitel ter ustavil. Medtem ko je zahteval svojo lastnino, je posegla izvidnica mestnih redarjev, zatem je prišla še policija. Domnevni tatic je 34-letni Nevio Tonchella iz Ul. Toti 3, z njim so agenti že imeli opravka. Glede posesti motornega kolesa je nudil priložnostno opravičilo, s katerim verjetno ni nikogar prepričal.
Ustavili domnevni tatici
Policjski agenti so predvčerajšnjim popoldne v Ul. Catullo ustavili Romki, ki sta pri sebi imeli močna izvijača in sta-si ogledovali tamkajšnja poslopja. O njunih namenih ni bilo dvoma. Policija ju je identificirala in ugotovila, da je eni ime Trmka Jovanovič, drugi pa Saler Jovanovič (obe letnik 1977) in da prebivata v beneški pokrajini. Agenti so opravili še nekatere kontrole in primerjave ter ugotovili, da je Jovanovičeva že stara znanka raznih policijskih uradov po državi, saj so nanjo opozorili že 92-krat. Predvčerajšnjim popoldne so prijavili tatvini (resnici na ljubo je v enem primeru šlo le za poskus) v dveh stanovanjih v Ul. Cunicoli 7.
Soprog jo je težje ranil
Zaradi močnega udarca se bo 51-letna L.V. iz Ul. Dimi morala zdraviti 30 dni. Ranil jo je 43-letni soprog V.S., ki ji je med prepirom s pestjo na dveh krajih prebil kost okrog desnega oCesa. Nesrečno žensko so sprejeli v glavni bolnišnici.
NOVICE
Od nedelje v veljavi poletni umik avtobusov
V	nedeljo, 14. t.m. bo za avtobuse konzorcialnega prevoznega podjetja ACT stopil v veljavo poletni umik. Nove umike imajo na razpolago v uradu za stike z javnostjo v Ul. D’Alviano 15 in v uradu podjetja v Ul. S. Cilino 99. Lahko pa pokličemo tudi na brezplačno (»zeleno«) številko 167-016675.
Deep Purple v Trstu
V	petek zvečer se bo štadion Grezar obarval v temno vijoličasto barvo, tokrat pa ne v športne namene. VeCer bo posvečen klasičnemu rocku, z legendarno angleško skupino Deep Purple, ki trenutno promovira nov album »Abadon«, ki je prvakar izšel tudi na evropskem tržišču. Koncert se ho pričel ob 20.00 uri s predskupino tržaCana Arthurja Falconeja.
Deep Purple je skupina, ki letos slavi trideestletni-co. Z enajsto ploščo »Made in Japan« (1973) si je skupina pridobila »naslov najglasnejšega band sveta« in s tem prišla tudi v »Guinnesovo« knjigo. Čeprav je med leti tudi zamenjala elane, se je skupina vedno držala zvrsti klasičnega rocka, kar se lahko zazna na vsaki plošči njihove dolge in bogate diskografije, le v zadnjih letih rada poprime tudi za kakšne bolj funk ah blues prijeme. Na zadnji plošči in tudi na koncertu se skupina predstvalja v »zgodovinski« zasedbi: pevec lan Gillan, kitarist Steve Morse, klaviaturist Jon Lord, basist Roger Glover in bobnar Lan Paice. Pan
Razpis za delovno mesto
Na sedežu deželnega urada za delo v Ul. Fabio Severa 46/1 bodo v ponedeljek, 15. in v torek, 16. junija od 8.30 do 12. me sprejemah prošnje za delovno mesto na talasografskem inštitutu »Francesco Vercelh«, in sicer za mesto tehnika s poznavanjem računalnika (določen Cas 90 dni). Predložiti je treba model C/l (ah roza izkaznico), delovno knjižico, diplomo nižje srednje šole, dokumentacijo o dohodkih leta 1997 ter družinski list.
Zasedanje o valorizaciji pristojnosti v podjetju
Pri »Auditorium Friuha« v Ul. Locchi 19 bo jutri,
11.	t.m. s pričetkom ob 9.30 javno delovno srečanje »valorizacija pristojnosti v podjetju za izboljšanje rezultatov«, za katerega sta dala pobudo Autovie Venete in Idea Management s sodelovanjem tržaškega združenja industrijcev. Govor bo predvsem o informacijskem sistemu »iperadn«, ki so ga uvedli pri Autovie Venete in ki omogoča ugotovitev pristojnosti, sposobnosti in prilagodljivosti osebja. Nova metoda, ki sluzi za valorizacijo človeškega re-surza, omogoča tudi izvajanje notranje mobilnosti, selekcije uslužbencev, finalizacijo usposabljanja itd. Zasedanje bo odprl predsednik grupe Autovie Venete Pietro Del Fabbro, sledila hosta posega predsednika zduženja industrijcev Federica Pacorinija ter predsednika Idea Management Gian Carla Coc-ca.
Našel ročno bombo
Medtem ko je iskal gozdne sadeže v neki dolini pri hišni številki 631 na Proseku, je odkril roCno bombo iz prve svetovne vojne. Bombo je pokrivalo nekaj centimetrov zemlje, ob njej so hile tudi me-nažke. Najditelj je bombo izročil minercem.
Tržaški poklon Strehlerju
V	soboto ob 18. uri bodo v dvorani muzeja Revoltel-la predstavili knjigo Arlecchino in viaggio con quelh delTArlecchino (Harlekin na potovanju s Harlekino-vimi pajdaši). Knjigo je uredila-Agnese Colle, založili pa so jo tržaški mestni muzeji za zgodovino, umetnost in gledališče ob podpori tržaškega občinskega odbomištva za kulturo. Gre za obširno predstavitev gledališke predstave, ki je dejansko spremljala celotno umetniško pot Giorgia Strehlerja. Ob obsežnem uvodu Fabia Battistinija, ki bo knjigo v soboto tudi predstavil, so v knjigi zbrani intervjuji z raznimi nastopajočimi in tehniki, ki so sodelovali pri raznih strehlerjevih postovitvah Harlekina po Goldoniju.
Prikaz ustvarjalnega dela Antonia Guaccija
V	soboto opoldne bodo v muzeju Revoltella odprli veliko antološko razstavo arhitekta, likovnika in univerzitetnega profesorja Antonia Guaccija. Rodil se je leta 1912 v Traniju, otroštvo je preživel v furlanskem Spilimbergu, že leta 1922 pa se je preselil v Trst. Najbolj je poznan kot arhitekt, saj so po njegovih načrtih med drugimi postavili svetišče na Vejni, zgradili center za teoretsko fiziko in licej Petrama. Razstava bo odprta do 12. julija.
Tudi v Trstu pripravljajo »evropski praznik glasbe«
Ob poletnem solsticiju bodo tudi v našem mestu pripravili velik praznik glasbe po vzorcu številnih večjih italijanskih mest. Pobudo bodo predstavili na jutrišnji novinarski konferenci na županstvu, ki jo bosta vodila odbornik za kulturo in šport Roberto Damiani in odbornica za urbanistiko Ondina Bar-duzzi. Pri oblikovanju programa so z odbomištvom za kulturo sodelovale razne ustanove in krajevne glasbene skupine, med praznikom pa bodo tudi za promet zaprh mestno središče.
VOLILNA KRONIKA
Poziv v podporo Milošu Budinu
Pred nami so volitve deželnega sveta. Podpisani sicer nismo vsi istega političnega prepričanja, druži pa nas to, da podpiramo kandidaturo Miloša Budina in bomo glasovali zanj, ker si zasluži naše zaupanje. V desetletju, ki je preobrazilo Evropo in dodobra spremenilo tudi življenjsko okolje Slovencev v Italiji, je Miloš Budin odigral v deželnem svetu vlogo preudarnega in zanesljivega krmarja.
Zvest domačemu svobodoljubnemu izročilu si je v zadnjem mandatu s pozornostjo do drugih mnenj pridobil položaj podpredsednika deželnega sveta in predsednika Sklada za Trst Vztrajno in potrpežljivo je tkal sporazumno razreševanje težav slovenskih ustanov v deželi in Primorskega dnevnika. S trezno presojo in razgledanostjo je pri razreševanju odprtih vprašanj in pri tkanju prijateljskih sosedskih odnosov bil dragocen sogovornik tako Oljkini vladi v Italiji, kot levosredinskim politikom v Sloveniji.
V deželnem svetu je dosegel uzakonitev uporabe slovenščine in drugih manjšinskih jezikov pri dopisovanju z deželnimi oblastmi in pri poslovanju deželnega sveta, pospešeno izplačevanje javnih prispevkov slovenskim kulturnim in športnim ustanovam, priznanje njihove posebne družbene vloge ter druge rezultate za našo skupnost in za sožitje.
Stranka Levih demokratov, ki je najvecja stranka v sedanji vladni večini, je postavila Miloša Budina na Celo svoje liste. S tem mu je izkazala priznanje in zaupanje, kar nas kot Budinove rojake navdaja s ponosom.
Smotrno bi bilo, da njegovi rojaki s Cim večjim številom preferenc podpremo njegovo ime. Kot javni in kulturni delavci vidimo v njegovi politični opciji perspektivo tako za obmejno stvarnost, za mednacionalne odnose v deželi kot tudi za življenjske pogoje slovenske narodnostne skupnosti.
Apel so podpisali: Jože Koren, Radojko Starec, Evgen Ban, Miran Košuta, Lojze Spacal, Ivan Brass, Adriano KovaCiC, Ivo Sirca, Norina Bogateč, Marko Kravos, Mojca SiškoviC, Bogdan Bogateč, Mario Magajna, Magda TavCar, Miranda Caharija, Tom Marc, Vojmir TavCar, Pija Cah, Boris Mihalič, Dušan Udovič, Pavel Colja, Rado Mihe, Mario Uršič, Danilo Cunja, Sonja Mihe, Ivan Verč, Tatjana Cuk, Damiana Ota, Sergij VerC, Boris Devetak, Nikla Panizon, Marta Verginella, Franc Fabec, Vojko Peric, Jurij Vodopivec, Marino Faraglia, Robert Pescatori, Vladica Vodopivec, Pavel Fonda, Silvana Petaros, sen. Mitja Volčič, Matija Jogan, Aleksander Rojc, Aljoša VolCiC, Dušan Kalc, Bruno Rupel, Pepi Žagar, Tomaž Kalc, Biserka Simone-ta, Aljoša Žerjal.
Kandidati SKR drevi v Nabrežini
Stranka komunistične prenove prireja drevi ob 20.30 v nabrežinski občinski knjižnici srečanje s kandidati. Za danes pa napoveduje še naslednje shode: V Miljah med 7. in 12. uro; na Drevoredu Čampi Ehsi med 10. in 12.uro; na Stari Mitnici med 16. in 19. uro; med 17. in 21.uro leteči shodi v vaseh dolinske občine; med 17. in 20.uro ob vhodu v Ljudski vrt v Ul. Ciuha.
Za jutri napovedujejo prihod strankinega vsedržavnega predsednika Armanda Cos-sutte, ki bo ob 19. uri govoril na Borznem trgu. Na shodu bodo govorih tudi Jure Canciani, Bruna Zorzini Spetič in Jacopo Venier.
Jutri v Repnu sklepni shod SSk
Zaključno deželno zborovanje Slovenske skupnosti bo jutri od 20.ure dalje v Repnu na trgu, v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu na Colu. Igral bo Adria kvintet, spregovorili pa bodo kandidat za deželni svet Ivo Jevnikar, goriška kandidata Erika Jazbar in Božo Tabaj, predstavniki strankinega vodstva, kot gost pa bo nastopil tajnik Enotne hste iz Celovca Bernard Sadovnik.
Manifestacije Levih demokratov
Bruno Zvedi od 8. do 9.ure na Trgu V.Veneto in od 11. do 13.ure pred obratom Al-catel, nato ob 20.uri v kriškem Ljudskem domu na pobudo nabrežinske sekcije LD. Giovanna Pacco in Caterina Dolcher od 9. do 12.30 v Miljah, Milo Budin od 10. do
12.30	na Trgu Dante, Vera Zulian od 10. do 12.30 na Trgu Repubbhca, Antoneha Brecel od 10. do 12.ure v Ul. delle Toni in Ondina Ceh ter Gianfranco Ciani od
16.30	do 19.30 na Borznem Trgu.
Jevnikar o odnosih s senatorjem Cossigo
Volilno zavezništvo Ljudske sredine za reforme sloni na skupnem programu, ki so ga pred notarjem podpisali predstavniki vseh petih skupin, ki ga sestavljalo. V programu pa so jasne obeznosti glede pravičnega zaščitnega zakona, ovrednotenje vloge narodnih manjšin in pohtike prijateljstva ter sodelovanja s Slovenijo.
Tako se je na srečanju z volilci zgoniške občine, ki ga je v Saležu vodil tajnik krajevne sekcije SSk Jožko Gruden, poudaril strankin kandidat na koalicijski listi Ljudske stranke za reforme Ivo Jevnikar. Stranka ostaja samostojen subjekt, kar je na volilnem znaku razvidno tudi iz prisotnosti simbola »lipove vejice«, je še dodal Jevnikar in podčrtal, da SSk na vsakem srečanju z v volilci odkritjo razlaga sestavo in značaj koalicije.
Jasno je, da je ta nastala zaradi krivičnega volilnega zakona, ki SSk ne dopušča veC učinkovitega samostojnega nastopa, in zaradi nasprotovanja levih demokratov skupni deželni listi Oljke. Jasno je tudi, da si vse sodelujoče skupine niso nujno blizu, zato pa njihove odnose ureja omenjeni pogramski sporazum.
Ce pa je pohtika sen. Cossige protislovna, saj zagovarja Gladio, ki ga vsi Slovenci obsojamo, a je bil tudi med prvimi evropskimi državniki, ki so opdprli mednarodno priznanje Republike Slovenije in obiskali Ljubljano, je za političnega opazovalca še pomembnejše, da je odtrgal del nekdanjih krščanskih demokratov iz objema Finija in Berlusconija ter jih povedel v politično sredino.
Zorzini Spetič: vsi na volitve
Kandidatka SKP Bruna Zorzini Spetič je med srečanjem z volilci v Skednju izrazila svojo zaskrbljenost zaradi možnosti nizke volilne udeležbe, ki bi objektivno pripomogla k zmagi desnice in poslabšanju vzdušja v naših krajih. Kdor živi v Trstu ve, koliko negativnega je v tem obdobju prinesla desničarska uprava na Pokrajini, v Gorici pa se spominjajo, da je Valentijeva uprava izglasovala resolucijo proti pravicam slovenske manjšine.
Že res, da so ljudje tudi razočarani zaradi mlačnosti Prodijeve vlade in rastoče razdalje med ljudmi in politiko. Je pa tudi res, da nam proporCni volilni sistem daje možnost izbrati stranko in svojega kandidata.
Bruna Zorzini Spetič je posegla tudi v aktualno temo medkulturnih odnosov na našem ozemlju. Poudarila je, da bi morala dežela stimulirati italijanske šole, da bi v svoj program vključile pouk slovenskega jezika in poznavanje kulture naroda, ki živi na tem ozemlju.
Volilne pobude Zelene liste
Nosilec kandidatne hste zelenih za deželni svet Paolo Ghersina bo danes ob 11.uri na Trgu Cavana govoril o znanih in še nerešenih zapletih v zvezi z nedeljskimi deželnimi volitvami. Zelena hsta prireja danes dva volilna shoda in sicer od 10. do 13.ure na Goldonijevem Trgu ter od 15. do 20.ure na Trgu Stare mitnice.
Valdo Spini gost »Dialoghi europei«
Predsednik komisija za obrambna vprašanja poslanske zbornice Valdo Spini (socialistična komponenta Levih demokratov) bo jutri gost združenja »Dialogih europei«. Srečanje bo ob ll.uri v Ul. Roma 15, tema pogovora bo »Sirjenje pakta NATO na Vzhod, trilaterala Italija, Slovenija in Madžarska ter skupna obrambna pohtika. Soočenje bo vodil nekdanji evroposlanec Giorgio Rossetti.
__________VOLITVE / POBUDA SDGZ__
S slovenskimi kandidati o našem gospodarstvu
Predstavniki SDGZ prikazali najbolj pereča vprašanja
Slovensko deželno gospodarsko združenje se zaveda pomena, ki ga imajo deželne volitve za našo skupnost, in tudi potrebe, da Slovenci izvolimo-Cim širše predstavništvo v deželni svet. Pri delu stanovske organizacije so izredno pomembni stiki z izvoljenimi predstavniki ali upravitelji na vseh ravneh, ki so osveščeni in poznajo probleme neke skupnosti.
Zato je Združenje priredilo na svojem tržaškem sedežu ciklus srečanj z nekaterimi slovenskimi kandidati, ki se potegujejo za izvolitev v deželni svet, da bi jim neposredno prikazalo odprta vprašanja in probleme našega krajevnega gospodarstva. V Četrtek sta bili loCeni srečanji s kandidatom Slovenske skupnosti -Ljudske sredine za reforme Ivom Jevnikarjem in s kandidatoma Stranke komunistične prenove Bruno Zorzini Spetič in Jurijem Cancianijem. V ponedeljek je sledilo srečanje z bivšim deželnim podpredsednikom in nosilcem liste Levih demokratov v Trstu Milošem Budinom.
Predsednik SDGZ Marino PeCe-nik in drugi stanovski kolegi (mednarodni operaterji, gostinci, trgovci in obrtniki) so vsem trem strankam prikazali skupne teme: pomen in vloga gospodarstva v manjšinski družbi, zaščitni zakon in polno priznanje sindikalno-predstavniške vloge stanovske or V
ganizacije v pristojnih telesih, krajevne uprave, odnosi z matico v luči evropske integracije Slovenije, manjšinska organiziranost. Predstavniki SDGZ so še povedali, da se ob gospodarstvu zanimajo tudi za osrednja manjšinska vprašanja, kot npr. šolstvo ali ohranitev slovenskega kulturnega in družbenega okolja. Glede teh se morata z novimi pristopi in strategijami opredeliti predvsem politika, a tudi celotna naša skupnost.
Kandidat Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar (v predstavništvu SSk je bil še pokrajinski predsednik Jože Skerk), je pritrdil izpostavljenim temam in poudaril zgodovinsko prizadevanje stranke za priznanje Združenja v deželnih organih. Prav tako je omenil vlogo gospodarske komisije, ki v okviru stranke spremlja problematike krajevnega značaja in manjšine. Okrog osnovnih vprašanj za manjšino je bilo zabeleženo dokajšnje sozvočje oz. bila je obojestransko poudarjena nuja, da bi morale slovenske organizacije politične in civilne družbe težiti k izdelavi skupne strategije.
Srečanja s Stranko komunistične prenove sta se udeležila še Stojan Spetič in Sergij Lipovec. Gospodarstveniki so jih opozorili na navedena vprašanja. Zastopniki SKP so v prvi vrsti poudarili dejstvo, da so takšna srečanja obojestranske pomembna in da ne
smejo biti omejena le na volilno obdobje. Tudi stikov s SDGZ je bF lo doslej premalo in primerno bi jih bilo pospešiti. Zorzinijeva in ostali so se zavzeli za polno vključitev Združenja v krajevne gospodarske organizme, prav tako za ovrednotenje izkušnje slovenskih podjetnikov v Italiji pri procesu vključitve Slovenije v EU.
Ponedeljkovo srečanje z Levimi demokrati, Budina sta spremljala pokrajinski tajnik Stelio Spadaro in zgoniška županja Tamara Blaži-na, je po eni strani potrdilo zavzetost stranke za vprašanja in probleme manjšine. Budinova kandidatura na vrhu liste naj bi bila naravno dokaz tega. Vodstvo in g°' spodarstveniki SDGZ so v široki razpravi pokazali na probleme kategorij, krajevnega podjetnštva in na specifiko slovenske stanovske organizacije. Ob priznanju institucionalne vloge, so predstavniki LD poudarili tudi delež Združenja v kriznem razpletu zadnjih let in pri prenovi manjšinskega organiziranega življenja.
Ob voščilih, da bi se vsi kandidati polno uveljavili in povečali tako težo slovenske prisotnosti v bodočem deželnem svetu, so se predstavniki treh političnih strank in SDGZ dogovorili za še nadaljnje stike, da bi prišlo do konkretne obravnave posameznih problemov, ki so bili na omenjenih srečanjih komaj načeti.
TRADICIONALNI FESTIVAL / PREDSTAVITEV
Letos kar 34 operetnih predstav v 41 dneh
V konferenčni dvorani občinskega gledališča Verdi so vCeraj zjutraj predstavili letošnji niz operet z naslovom Trieste - operetta, ki se bo zaCel v torek, 30. junija, in bo trajal vse do 9. avgusta.
Tržaški župan in predsednik upravnega sveta gledališča Riccar-do Illy je najprej poudaril, da se je po novih zakonskih določilih dosedanja avtonomna ustanova gledališča Verdi v teh dneh spremenila v sklad. Nato pa je pripomnil, da so festival operete uspeli organizirati s pomočjo tesnega sodelovanja vseh umetnikov in ostalih komponent, ki so zadolženi pri izpeljavi oper, kot tudi potrebnih finančnih pomoči sklada CRT in Trgovinske zbornice.
Superintendant gledališča Verdi Lorenzo Jorio je osredotočil svojo predstavitev na široko ponudbo tako festivala operete, ki bo letos obsegal 34 predstav v 41 dneh, kot vseh ostalih glasbenih pobud, ki se vrstijo v celem letu. Festival operete je povsem samosvoja pobuda, ki ima precejšen odmev tudi izven deželnih meja, saj se zanj zanimajo tako na celotnem italijanskem ozemlju kot v bližnjih nemško govorečih deželah.
Podrobnejši vpogled v spored letošnjega niza operet pa je podal odgovorni za produkcije tržaškega gledališča Gianni Gori. Prenovljena dvorana gledališča Verdi bo gostovala tri operete, dvorana Tripcovi-ch pa dva musicala.
30. junija ob 20.30 bo na vrsti premiera operete Pomladna parada Roberta Stolza, ki nadaljuje dunajsko tradicijo. Gre za prenovljeno predstavo, ki so jo v Trstu uspešno uprizorili že leta 1992 v gledališču
Rossetti. Pomladno parado, ki so orkestraši in pevci tržaškega gledališča te dni zaceli vaditi na Verdijevem odru, bo vodil Filippo Ventu-ra, med igralci pa zasledimo ime Orazia Bobbia.
Drugo delo na sporedu (od 11. julija) bo znana italijanska opereta Cin-Ci-La skladateljev Carla Lombarda in Virgilia Ranzata. Pod vodstvom Guerrina Gruberja se bosta na odru zvrstila priljubljeni Genna-ro Cannavacciuolo in televizijska subretka Elena Berera.
Grofa iz Luksemburga, ki ga imamo za drugo največjo mojstrovino Franza Lebarja, bodo prvič uprizorili 1. avgusta. Dirigiral bo Julian Kovantchev, med izvajalci pa najdemo Chiaro Noschese, hčer nepozabnega komika Alighiera.
Dvorano Tripcovich pa so organizatorji imenovali za sedež dveh musicalov. Režiser Gino Landi bo 1. julija z ekipo Tuttoteatro uprizoril Can-Can Cola Porterja. Glavni junaki ameriškega musicala bodo
tri znani obrazi televizijskega ekrana: Benedicta Boccoli, Corrado Te-deschi in Enrico Beruschi.
Višek poletne sezone bo državna premiera (18. julija) musicala iz znanega filma Stanleya Donena iz leta 1954 Sedem nevest za sedem bratov. Ob skupni produkciji gledaliS®1 Verdi in izvedencev Compagnia detla Rancia bo zaplesal Raffaele Paga' nini, zapela ba bosta Manuel Fratti' . ni in priljubljena pevka Tosca.
Vsak ponedeljek zvečer od 6. jl(' lija do 3. avgusta (I lunedi del festi' val) bodo posvetili zgodovini h®' lijanskih pesmi v medvojnem ot)' dobju. V dvorani Tripcovich se b° do zvrstili pevci in igralci letošnje ga niza ter drugi častni gostje.
Vstopnice bodo na razpolago prl blagajni gledališča Verdi od torka. 16. junija, z umikom 9-12 in 16-1 ■ Od 18. junija od 12. do 13. ure bo do zainteresirani lahko naroči vstopnice po telefonu (O4 6722500).
Aleksi Jercog
ŠOLSTVO / OB KONCU POUKA
Zaključne prireditve na šolah Kosovel, Grbec in Širok
Tudi danes in jutri številne prireditve na šolah in vrtcih
Ko bi vsaka ne bila prisre-tio doživeta in vraščena v domače okolje, bi lahko v teh dneh govorili o pravcati tidlaciji zaključnih šolskih Prireditev. Na šolah in v otroških vrtcih so postale sedaj »najnujnejše opravilo«, ■Šolska vizitka pred koncem P^uka in odhodom na počit-'dce. Učenci in dijaki, učitelji in profesorji so v zadnjih tednih vložili me truda v Predstave, ki so že ali pa še o°do zaznamovale letošnji honec šolskega leta. Trud pa 'd zaman, saj se starši pov-s°d polnoštevilno odzivajo Oa vabila iz šol in vrtcev, tako je bilo predvčerajšnjim da Opčinah in v Skednju, včeraj pa na Soli Karla Široka v Ul. Donadoni.
Na Opčinah se je v do-dtečem Prosvetnem domu v Ponedeljek zvečer predstavite nižja srednja šola Srečka Kosovela. Prireditev je bila teko rekoč »samoupravna«, tej so dijaki sami napisali be-tedilo in izbrali glasbeno kute«. Vadili so sami in predelavo ter splet modemih ple-80v izpeljali zelo prisrčno, da j® sam ravnatelj Venceslav teavetak ocenil prireditev kot p6110 najboljših zadnjih let« osrečena je bila tudi pre-'teja šolskih ključev s spomi-te tretješolcev na čas, ko so te gulili klopi v prvem razre-c u> na sporedu pa je bilo tu-te nagrajevanje najboljših ^jakov ter dobitnikov 'tenkapevih in Vegovih priznanj. .
Na škedenjski osnovni šo-
igrico Izgubljena pravica o psičku, ki je predal mačku pismo, v katerem mu je gospodar zagotavljal, da bo plačal vse, kar si bo dobrega privoščil pri mesarju. Maček je pismo založil, miške so papir oglodale, tako je ostal pes brez svojega potrdila. Ni čudno, da so od tiste »izgubljene pravice« psi in mačke skregane. Učenci so se nato predstavili z dramatiziranimi recitacijami pesmi o Kangljid in Cicibanu in čebeli, petošolci pa so sami sestavili »spomine na šolo.« V prvem razredu jih je bilo deset, nato se jih je nekaj prešo-lalo, eden se je celo preselil v Avstralijo, tako jih sedaj »trepeta« pred zaključnim izpitom le Se šest Ko bo izpit opravljen, bo tudi njih čakalo brezskrbno sončno poletje.
Prireditev dijakov šole Kosovel v Prosvetnem domu (foto Kroma)
Konferenca o prepovedi orožja
Konec meseca, točneje 26. in 27. junija, bo v Trstu mednarodna konferenca za odpravo biološkega orožja. Priredil ga bo padriški Mednarodni center za genetsko inženirstvo in biotehnologijo v sodelovanju s Centrom za znanstveno kulturo iz Coma. Poleg znanstvenikov mednarodnega ugleda se bodo konference udeležili predstavniki OZN.
NABREŽINA
Predstavitev seminarja o kraški kuhinji
Tudi večer o čebelarstvu
V	devinsko-nabrežin-ski občini se s sicer deljenimi uspehi nadaljujejo pobude v sklopu Projekta za gospodarsko spodbujanje občinskega območja.
V	ponedeljek se je tako v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini odvijala predstavitev seminarja o tipični kraški domači kuhinji, ki ga bo vodila Solidea Soranzio. V uvodnem nagovoru je gospa Soranzio predstavila program nadaljnjih štirih srečanj, ki se bodo odvijala v agritu-rističnih obratih. Sam program srečanj pa se v bistvu kaže v obliki štirih jedilnikov, od katerih se prva dva osredotočata na pripravljanju glavnih jedi, tretji je posvečen prilogam in prikuham, zadnje srečanje pa bo namenjeno pretežno pripravljanju sladkih jedi. Tečaj se bo vsekakor začel prihodnji teden.
Na Radovičev! domačiji v Nabrežini je bilo za v torek popoldne predvideno srečanje z izvedencem za biološko vinogradništvo Giorgiom Braido. Na srečanju, ki se je zaradi skromne udeležbe v bistvu odvijalo v obliki pogovora med »starimi znanci«, je občinski odbornik za kmetijstvo Nevo Radovič
izrazil svoje prepričanje, da bo gospodarski načrt vendarle spodbudil k razvoju vsaj deset občinskih kmetijskih podjetij, medtem ko je glavna po-mankljivost načrta v tem, da ni soudeležil tudi ostalih okoliških občin.
V svojem izvajanju je dr. Braida poudaril, da ima večina kraških vinogradnikov v bistvu že vse pogoje za biološko opredelitev, saj je uporaba visoko onesnažujočih in zdravju škodljivejših škropil na tržaškem krasu minimalna.
Kar zadeva postopka obdelovanja vina v kleti je Braida pojasnil, da pravilniki biološkega pridelovanja dovoljujejo delno rabo metabisulfita, in sicer v razmerjih največ 60mg/liter za rdeča in 80 mg/liter za bela vina, medtem ko je uporaba bentonita povsem naravna in neškodljiva. Prav tako se biološki vinogradnik lahko med vrenjem vina poslužuje dodajanja naravnih kvasov.
Prihodnji teden so na sporedu tudi srečanja v zvezi s čebelarstvom in vzrejanjem prašičev, kakor tudi so še vedno na razpolago mladi izvedenci, na katere se lahko obrnemo tudi telefonsko na št. 2017217.
(gb)
i. -^euenjsM usnuvm su-
Ivana Grbca so imeli kar S prireditve v škedenjski osnovni šoli Ivana Grbca Prireditvi. V torek so r)K!'Paj z otroškim vrtcem opravili zaključno priredi-’ na kateri so prikazati, kaj j Se naučiti med šolskim le-nt o prometni vzgoji v ok-načrta Zebra. Povedati 0 obnašanju na cesti, o U^nntnih znakih, pa tudi [teteni, ki so jih zapeti, so bi-
tenratlki016 cestno"Promet™
Sp y^erai je bila na sporedu tp skupna zaključna priredi-,v 2 Učenci bližnje italijan-^ *°le De Marchi. Učenci ^ en narodnosti so uživati v skupnih igrah, zapeti j .Itesnii in tako utrdili so-nvanje med šolama.
Ho VCera)80 Prirediti zaključ-Prireditev tudi na osnov-^ti Karla Široka v Ul. Do-
Q°ni. Učenci so uprizoriti Prizor iz igrice Izgubljena pravica, ki so jo odigrali šolarji šole Karla Široka
PROTESTNA MANIFESTACIJA
Odločna akcija Srenje Križ
tie m Zateljucku prvega dela protestno q teufestcije, ki je potekala od 4. la z ' innija, bo Srenja Križ nadaljeva-ni^eto akcijo do srečanja z dežel-tass.. bonlikom za gozdarstvo Ma-g0r^ern in z direktorjem Deželne v 6 uprave Bortolijem. vQtlleilia Križ z velikim zadovoljst-tiile u8ntavlja, da so te pobude vzbu-Ugip ,Venko pozornost in privabile Venet 80ste iz Furlanije, Slovenije, žaCij a’ Trenta ter krajevnih organi-fiaJ;. Političnih predstavnikov in q, l0narjev gozdne uprave.
Uost J6®1 ugotavlja popolno odsot-(Ioc6 ^raske gorske skupnosti, bo-0b2af. Upravitelja Kraškega parka, 'te namreč, da srečanj nekateri
niso mali izkoristiti, da bi predstavili in utemeljili svojo stališče do problematike.
Zamujena je bila tako priložnost odprtega soočanja in dogovorov v korist širše skupnosti.
Obžalujemo, da te priložnosti niso mali izkoristiti odgovorni Kraške gorske skupnosti, ki so po mani aferi čiščenja gozda pri Briščikih prijavili Srenjo Križ sodišču. Ob vsem tem in ob znanem geslu »Pustimo Krasu odprta vrata« ter ob prvih korakih kraškega parka, nam znani pregovor, da jutro napoveduje kakšen bo dan, grozi z žalostnim večerom.
Srenja Križ
POLETNI CENTER
Občina Devin Nabrežina sporoča, da je mogoče vpisati otroke od 3. do 10. leta starosti v poletni center, ki bo od 6. julija do 31. julija 11. v državnem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 16. ure, v katerem se bodo v teku štirih tednov vršile igre in animacija. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Za prevoz bodo otroci smeti uporabljati šolski avtobus. Dejavnosti v centra bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljic.Vpisne pole so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežili 102, z umikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure, v ponedeljek in sredo od 15. do 17.30 ter v petkih in sobotah od 9. od 11.30.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
11.	junija 1998
FELIKS
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 21.52 in zatone ob 6.33
Jutri, PETEK,
12.	junija 1998
ADELA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,5 stopinje, zračni tlak 1011,1 mb pada, veter severozahod-nik 8 km na uro, vlaga 65-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Roberto Ber-tucci, Aron Esposito, Anna-maria Birišic, Bogdana Radovanovič.
Umrli so: 91-letni Boris Kriger, 93-letna Olivia Gransi-ni, 85-letna Anita Benvenuti, 86-letna Angelica Parovel, 77-letni Oscar Coretti, 86-letna Giovanna Desinan, 68-letna Giuseppina Cuparini, 85-letni Abele Furlanich, 81-letna Vincenza Balestracci, 83-let-na Lidia Pitacco.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 8. do sobote, 13. junija 1998
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Tre Giotti 1, Zavije -Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 635264).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
J PRIREDITVE
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM
vabi na podelitev SREBRNIH IN BRONASTIH CANKARJEVIH PRIZNANJ udeležencem tekmovanja v znanju slovenskega jezika. Sodeloval bo pesnik Marij Cuk. Prireditev bo danes, 11. junija 1998 ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah.
JUNIJSKI VEČERI - ob 120-letnici SKD Valentin Vodnik - jutri, 12 junija bo ob 21. uri v Dolini na KTuži predstavitev knjige o praporih Zastava sveta bodi ti nam vez. Besedo o knjigi in pomenu raziskovanja naše družbeno-kultume preteklosti bo oboga-
til še duo Erika Buzečan -flavta in Marko Stoka - klarinet. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST od Novega sv. Antona vabi k praznovanju svojega zavetnika v soboto, 13. t. m. ob 16.30. Pri bogoslužju bo sodeloval domači cerkveni zbor, okrepljen s pevci ZCPZ in z oktetom iz Godoviča.
ZBOR JACOBUS GALLUS pri Glasbeni matici prireja v soboto, 13. junija ob 20.30 v luteransko-evange-liCanski cerkvi v Trstu celovečerni koncert. Na sporedu bodo nabožne in posvetne skladbe slovenskih in tujih avtorjev. Vabljeni!
OTROŠKI ZBOR LADJICA iz Devina vabi na praznovanje 10-LETNICE DELOVANJA, ki bo v nedeljo, 14. L m. ob 18. uri na sedežu devinskih zborov.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE TRST
vabi na celovečerni koncert, ki bo v evangeličansko-lute-ranski cerkvi v torek, 16. junija ob 20.30. Na sporedu bodo skladbe Palestrine, Gallusa, Mendelssohna Bartholdija, Mokranjaca, Badingsa, Ebna, Schumanna, Ukmarja, Lukasa, Merkuja, Močnika, Copija in Dipiazze. Toplo vabljeni vsi ljubitelji zborovske glasbe!
SKD VIGRED vabi v torek, 16. junija ob 19.30 na Šolsko dvorišče v Sempolaj, na KULTURNI VEČER z otroškim pevskim zborom Vigred in domačimi glasbeniki. Gostji večera bosta Jana in Aliče z prizorom Klepet na PunkiSču.
SKD VIGRED prireja v četrtek. 18. junija ob 21. uri na Semčevem borjaču v Prečniku koncert ženskega in moškega pevskega zbora Igo Gruden.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM vabi na podelitev
SREBRNIH IN BRONASTIH CANKARJEVIH PRIZNANJ
UDELEŽENCEM TEKMOVANJA V ZNANJU SLOVENSKEGA JEZIKA
Na prireditvi bo nastopil pesnik Marij Čuk
Dvorana Zadružne kraSke banke na Opčinah danes, 11. junija 1998 ob 18. uri
KINO
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
EXCELSIOR AZZUR-
RA- 17.30, 19.45, 22.00 »Paradise Road«, i. Glen Glose.
EXCELSIOR 17.00,
19.30,	22.00 »Arizona Dream«, r. Emir Kusturi-ca, i. Johnny Depp.
AMB ASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »L’angolo rosso - Colpe-vole fino a prova contra-ria« i. Richard Gere.
NAZIONALE 1 - 15.30,
17.40,	19.55,	22.15
»Arancia meccanica« r. Stanley Kubrick, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 - 15.20,
18.30,	21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Deep impact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo.
MIGNON -	16.00,
22.00	»Tre superdotati per cominciare«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00,
18.40,	20.20, 22.10 »Sesso e potere«, i. Dustin Hoffman in Robert De Niro.
ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »Toto che viss dne volte«, r. Cipri in Maresco.
H SOLSKE VESTI
NA ŠPORTNEM DNE-
VU v Repnu so otroci pozabili majice, trenirke in... Dobite jih na openskem ravnateljstvu, Nanoški trg 2. Mc Donaldski krompir si je slekel svojo ropotijo in je sklenil, da pride v našo kompanijo... Pridi tudi ti, ker se na SOLI PRI SV. ANI vse veseli!
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu
bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov.
Vse informacije na Odseku za zgodovino,
tel. St. 632663, urnik: od 8.30 do 12.30.
Zaključna prireditev bo danes, v Četrtek, 11. t. m. ob 14.30.
OSNOVNA SOLA FRANA MILČINSKEGA
na Katinari vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 11. junija ob 19. uri v šolskih prostorih. Učenci se bodo predstavili z igro Pekarna mišmaš. Sledila bo predaja ključev. Toplo vabljeni!
UČENCI IN UČITELJICE osnovne šole Virgila Sčeka obveščajo starše in prijatelje, da bo zaključna šolska prireditev danes,
11.	junija ob 17.30 v šolskih prostorih. Šolska maša bo v soboto, 13. junija ob 9. uri v nabrežin-ski cerkvi.
NA	PROSESKI
SREDNJI SOLI FRANA LEVSTIKA praznujemo letos 50-letnico srednjega šolanja in 25-letnico celodnevnega pouka. Slovesnost bo na šoli jutri, v petek, 12. junija ob 10. uri. Lepo vabljeni!
SREDNJA SOLA I. CANKARJA (Sv. Jakob in Rojan) vabi na ZAKLJUČNO SOLSKO PRIREDITEV, ki bo jutri, 12. junija ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (UL Cor-daroli 29). Na sporedu bodo recitacije, glasbene točke, petje, plesi in zabavni prizor PIKNIK OB KONCU ŠOLSKEGA LETA. Vabljeni profesorji, starši, sorodniki in prijatelji ter bivši dijaki.
UČENCI IN UČITELJI COS Stanka Grudna iz Sempolaja vabimo jutri,
12.	junija 1998 ob 9. uri starše, vaščane in prijatelje na skupni dan v šoli. Istega dne bo otvoritev razstave šolskih izdelkov. Prisrčno vabljeni!
NIŽJA SREDNJA SOLA SIMONA GREGORČIČA - Dolina vabi na svojo ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo jutri,
12.	junija ob 20.15 v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Poleg naših učencev bodo sodelovali tudi učenci COS Frana Venturinija Boljunec-Boršt-Pesek, COS Mare Samsa in Ivana Trinka-Zamejskega Ricmanje-Domjo in učenci OS Srečka Kosovela iz Sežane. Vsi prostovoljni prispevki bodo v korist sklada Evrošola 99. Toplo vabljeni!
URAD SINDIKATA
DAMIR STARC
vabi prijatelje in znance na otvoritev
novih poslovnih prostorov trgovine lončenih peči
WARM
jutri, petek, 21. junija ob 19. uri
na Proseku St. 551 - Tel. 225177
v	rAMr/02
Kako lepo! Šolsko leto se končuje. Proslavljamo ga ob dobri pici!
pizzeria “RAM PAM”
NABREŽINA 168 Rezervacije tel. 040/200188
SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje do konca junija ob torkih, od 16. do
17.30.
s_____________IZLETI
PARTIZANSKI KLUB -
Boljunec priredi v nedeljo, 14. junija izlet v FURLANIJO (Gonars, Fa-gagna, Martignacco). Na izletu nas bodo zabavali Veseli godci. Odhod ob 8. uri z G’rice v Boljuncu. Informacije in vpisovanje v klubu ali telefonsko na
št. 228050 (Švara).
SEKCIJA SPI-CGIL za
kraško območje prireja v nedeljo, 21. junija izlet v Roč (hrvaška Istra) ob priložnosti pobratenja s tamkajšnjim sindikatom upokojencev. Vpisujejo v sekcijah v Križu, Nabrežini in na Opčinah.
60-LETNIKI iz občine Dolina organizirajo izlet v Furlanijo dne 6. 9. 1998. Če vas zanima, se čimprej vpišite.-Če imate prijatelje, ki so vaši soletniki, naj se nam kar pridružijo. Ne bo vam žal. Veselje, zabava, ples in kosilo. Za muziko je že poskrbljeno. Pokličite na št. 228468 od 10. do 12. in od 18. do 20. ure.
H] OBVESTILA
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi pevce, da se udeležijo pevskih vaj za mašo pri Novem sv. Antonu, ki bodo danes, v četrtek, 11. t. m. ob 20.30 v šetnjakob-skem domu v Ul. Concor-dia.
TABORNIKI RMV vabijo vse člane na TRIDNEVNI TABOR, ki bo od jutri, petka, 12. junija do nedelje, 14. junija v Repnu. Zbirališče je v petek ob 15. uri na trgu v Repnu in v soboto ob enaki uri na istem kraju. Starše vabimo na taborni ogenj v soboto, 13. junija. Zbirališče bo na trgu v Repnu ob 20.30.
PADRICARJI! Vabimo vas na skupni vaški sestanek, ki bo jutri, v petek,
12.	junija ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Predstavili vam bomo program 100-letnic in se skupaj pomenili! Odbor KD Slovan.
SD	GRMADA,
KROŽEK 91 in SKD IGO GRUDEN vas vljudno vabijo jutri, 12. junija ob 20.15 v občinsko knjižnico v Nabrežini na predstavitev knjig Dušana Jelinčiča Biseri pod snegom, italijanskega prevoda Perle sotto la neve in Budovo oko. Knjige bo predstavila literarna kritičarka Matejka Grgič. O svojih delih bo spregovoril avtor, ki bo tudi predvajal diapozitive s svojega zadnjega vzpona v gorovje Himalaje.
ZNANSTVENO-RAZI-SKOVALNO SREDIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE -KOPER in IZOBRAŽEVALNI CENTER MODRA organizirata od 3. do 16. avgusta v Portorožu 5. poletne tečaje slovenskega jezika na slovenski obali.
Tečaji so namenjeni tako popolnim začetnikom kot izpopolnjevalcem, starejšim od 15 let. Ob 40-ur-nih jezikovnih tečajih je na voljo bogat spremljevalni program (popoldanski izbirni tečaji z delavnicami in predavanji, večerni kulturni in zabavni program, ekskurzije). Udeleženci	lahko
opravljajo tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine (potreben za vpis na slovenski univerzi ter pridobitev slovenskega državljanstva). Rok prijave do jutri, petka, 12. junija 1998. Za vse informacije in prijavo Tel./fax 003866-66-272317; e-mail: vesna gomezel@zrs-kp; http: //www."zrs-kp.sl.
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1, MAJ in ŠZ BOR prirejata 12.,
13.	in 14. junija 1998 športni praznik na štadionu 1. maj. Spored: jutri, 12. junija začetek turnirja v odbojki na mivki 4:4 mešano, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri odbojkarski turnir veteranov, ob 19. uri začetek turnirja v briškoli-trešetu ob 20. uri rock zabava z ansamblom Dirty Fingers; sobota, 13. junija, v popoldanskih urah turnirja v odbojki na mivki ,in briškoli-trešetu in košarkarska srečanja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Status Symbol; nedelja,
14.	junija, v popoldanskih urah zaključka turnirjev v odbojki na mivki in briškole-trešeta in razna odbojkarska srečanja, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet. Na voljo cvrte in pečene poslastice. Vsak večer od 21. do 22. ure happy hour.
SD PRIMOREC prireja v dneh 13. in 14. junija ŠPORTNI PRAZNIK na
prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bodo poskrbeli ansambli Modri Val in Happy day. Do 14. junija poteka vsak dan turnir v malem nogometu za 4. trofejo GOSTILNA-PIZ-ZERIA VETO. Toplo vabljeni!
KD FRAN VENTURINI
prireja 13., 14. in 15. junija SAGRO NA KR-MENKI. Spored: sobota,
13.	6. ples od 20. ure s Kraškim kvintetom; nedelja, 14. 6. ob 17. uri Godba na pihala iz Nabrežine, sledi plesno -akrobatska skupina Flip, od 20. ure ansambel Igor in zlati zvoki; ponedeljek,
15.	junija od 20. ure ansambel Status Symbol. Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico.
MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR - REZIJA ’98 - od 24. 8. do 5. 9. 1998. Prijavnice dobite v Narodni in študijski knjižnici v Ul. sv. Frančiška 20, na Odseku za zgodovino v Ul. Petro-nio 4 in v Ljudski knjižnici Damira Feigla v Gorici, Ul. Croce 3.
BOLJUNSKA SRENJA
in FANTOVSKA vabita
	■	m			
BARI	64	12	7	34	19
CAGLIARI	11	44	33	14	89
FIRENCE	5	72	15	65	58
GENOVA	73	90	76	34	n
MILANO	68	3	57	88	81
NEAPELJ	68	38	33	23	77
PALERMO	17	41	22	37	62
RIM	14	52	10	74	58
TURIN	28	89	68	43	15
BENETKE	83	9	20	10	18
	D		MM		ESI
Nagradni sklad Noben dobitnik s »5+1«
32 dobitnikov s 5 točkami 3.379 dobitnikov s 4 točkami 107.316 dobitnikov s 3 točkami
7.075.903.497 lir 1.768.975.874 lir 55.280.500 lir 523.500 lir 16.400 lir
vaščane na čiščenje vasi ob priložnosti vaškega pa-trona in šagre v soboto,
13.	junija ob 8. uri pred torklo.
70-LETNIKI z Rovt, Ka-tinare in Lonjerja se zberemo za družabno večerjo v soboto, 13. junija ob 19. uri pri gostilni Bacco.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 15. junija na predavanje dr. Andreja Marušiča na temo Otrokova osebnost in dvojezično okolje. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
SD POLET organizira od 16. do 24. junija, v torek, sredo in petek od 16.30 do 17.30 brezplačen tečaj kotalkanja za otroke od 3. leta dalje. Za eventualne informacije lahko pokličete na tel. št. 040/211940.
POLETNA REKREACIJA v repenski telovadnici od 16. junija do 15. avgusta (ob torkih in četrtkih zvečer in ob sobotah zjutraj). Za dodatne informacije in program dela lahko pokličete na tel. št. 912843 v večernih urah.
OSNOVNA SOLA FRANCETA BEVKA na
Opčinah sporoča vaščanom, ki so prispevali gradivo za razstavo ob 200-letnici šolstva, da ga lahko dvignejo v naslednjih dneh: v torek, 16 in v sredo, 17. junija od
10.	do 11. ure.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešča cenjene člane, da bo v sredo, 17. junija izredni občni zbor. Program: prilagoditev statuta novim določilom in razno. Prvo sklicanje ob 20.30, drugo sklicanje ob 21. uri. Vljudno vabljeni!
LJUDSKI DOM V POD-LONJERJU vabi v soboto, 20. in nedeljo, 21. junija na ' SVETOIVANSKI PRAZNIK. Igra ansambel I muli de una volta.
KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca priredi v nedeljo, 21. junija, v okviru vaške šagre, II. Lov na zaklad. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu kultura, šport in zabava. Za informacije telefonirati Magdi Švara na št. 228266 v večernih urah.
TABORNIKI RMV vabijo vse bivše člane na trodnevno taborjenje NAZAJ... V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998.
SD SOKOL organizira
11.	in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 29. junija 1998.
MALI OGLASI
tel. 040-7786333
PODARIMO psičke mešane pasme, srednje rasti. Tel. št. 327044.
ČRNA PSIČKA, 2 meseca stara, mešane pasme išče ljubečega gospodarja. Tel. na št. 225218 po 20. uri
IŠČEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur na 24 s 15-dnevno menjavo. Tel. št. 003867-631229 in 673148 od 18. do 20. ure.
DOBRO VPELJAN BAR išče natakarico, veščo dela, z znanjem slovenščine. Pisne ponudbe nasloviti na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Bar«.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče računovodjo z vsaj dveletno prakso in popolnim obvladanjem računalnika za redno namestitev, začasno pa uradnika/co, ki obvlada izračunavanje plač. Pisne ponudbe pošljite na upravo SSG, Ul. Petronio 4, 34138 Trst.
PRODAM staro kamnito posodo. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2.
PRODAM licenco za gostilno in bar v So-vodnjah ob Soči. Za informacije tel. 0481-530295 v delovnem času.
NUJNO IŠČEM sodelavca, od 35 do 40 let starega za razvijanje komercialne dejavnosti. Tel. na št. 040/327171 (Bogdan).
IŠČEM vajenca peka, z opravljenim vojaškim rokom. Tel. na št. 299286 v dopoldanskih urah.
GOSPA SREDNIH LET nudi pomoč v gospodinjstvu ali pri varstvu otrok in priletnih oseb. Prosta in vajena hišnih del. Tel. št. 811396.
GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko pomočnico s prakso. Informacije na tel. št. 040/229168.
OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18.
OSMICO je odprl Ar-mando Leghissa v Nabrežini Kamnolomi. Poleg vina nudi tudi svoje pri-
^MEDJE VAS 1 - pri Županovih je osmica.
V	PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Pridite, da ga čimprej spijemo!
V	ZGONIKU št. 71 je odprl osmico Mario Milič.
V	SLIVNEM sta odprla osmico Andrej in Ivo Kralj.
OSMICA je odprta v Dolini na št. 233.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
OSMICO so odprli pri Goljevih, v Samatorci št. 20.
OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61.
PRISPEVKI
Ob svojem srečanju z Abrahamom daruje Stojan Glavina v spomin na preminule soletnike 50.000 lir za SPDT.
Ob 4. obletnici smrti nepozabne Majde Legiša darujejo Zmaga z družino, družina Furlan (Gabrovec) in Stana (Bajta) 60.000 Ib za samatorsko cerkev.
V	spomin na Majdo Legiša darujejo učiteljice Gior-gina, Nataša, Kristina, Barbara, Ksenija, Mira, Erika, Darma in Arianna 90.000 Ib za COS Finko Tomažič v Trebčah.
Ob 25. obletnici smrti dragega moža Karla Malalana daruje žena Zmaga
100.000	lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši in 100.000 Ib za dvojezično šolsko središče v Spetm.
V	spomin na sesbo in teto Dragico Mihelj daruje družina Gustinčič 50.000 Ib za združenje »Filo d’argen-to«, ki skrbi za nego bolnikov obolelih za bolezen Altchaimer.
V	spomin na brata Josipa (Pepija) Križmančiča daruje sestra Danica
50.000	lir za KD Slovan.
V	spomin na sestrično Lojzko in moža Alfreda darujeta Marta in Evgen
50.000	lir za nogometni klub Kras.
Namesto cvetja na grob Nikotove mame Meri darujejo prijatelji 140.000 lir za nogometni klub Kras.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
Namesto cvetja na grob drage Valerije Kuret darujeta Mira in Sonja 50.000 lir za RMV - Družina strmega Brega.
V isti namen daruje Anica Sancin 50.000 Ih za COS F. Venturini.
t
Po krajši bolezni nas je v torek, 9. junija 1998 zapustil dragi mož, oče in nono
Milan Pernarčič
Žalostno vest sporočajo žena, hči, vnuka in sorodstvo
Pogreb bo jutri, 12. ju* nija 1998 ob 13. uri iz mrtvašnice bžiške bolnišnice v nabrežinsko
cerkev.
Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene.
Nabrežina, Brišče, Gabrje, Ljubljana,
11. junija 1998
Zapustil nas je naš dolgoletni neutrudljivi godbenik in prijatelj
MILAN PERNARČIČ
Ženi Boženi, hčeri Katji in družini ter ostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje
Godbeno društvo Nabrežina
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Oskar
Kuret
Žalostno vest sporočajo žena Zdenka, sin Boris in drugo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v pe tek, 12. junija ob 10. ur* iz mrtvašnice glavne bol nišnice v Ul. Pieta v ric manjsko cerkev.
Ricmanje, 11. junija 199®
Ob težki izgubi drag6 ga Oskarja izrekan1® občuteno sožalje druži111
Gorazd, Rino in Milica
Ob nepričakovaPj
smrti dragega °c£jn, Oskarja izrekamo g boko in občuteno soža !, sinu Borisu, ženi ZdeP ter ostalim sorodniko111
SKD Slavec Ricmanje-Log
BENETKE / PALAČA GRASSI
Picassova dela izlet’17-’24
Razstava bo odprta še do 28. junija
V beneški palači Gras-si bo še do 28. junija odprta razstava z naslovom “Picasso 1917 - 1924”. Razstava je bila osnovala na Picassov odnos do Rali j e oz. na vplive ita-Rjanske umetnosti na tedaj mladega španskega Ustvarjalca. Zato je Prikaz vezan na njegovo Ustvarjanje v italijan-skem okolju. V dvoranah
Častitljive muzejske Reneske palače so sicer razstavljene slike z raz-ucno tematiko - velikih sRk in majhnih skic je okrog tristo - vendar pa Po je največ namenjenih Ujegovemu ustvarjanju Za gledališče, prvenstve-Uo za baletne predstave.
Jean Cocteau je med 1. ®vetovno vojno, v februarju 1917, prišel s Paolom Picassom v Rim. Naročeno mu je bilo, naj Pripravi scenografijo za urade, predstavo ruske-8a baleta Djagileva. V Ri-jOu je bil takrat Picasso Ul mesece. Vmes je imel Možnost potovati v Nea-RuJj. Pompeie in Firence.
akrat je tudi spoznal JUsko baletko Olgo Koh-°vo, s katero se je kareje poročil.
. V naslednjih sedmih otih je Picasso naredil SCfmske osnutke Se za Pokaj drugih baletnih Predstav, ki so bile veza-j o oa italijanski svet. V ulijo se je po tem pr-rem daljšem potovanju .o vrnil, V tem obdobju 6 Picasso našel Cas, da ,o, ie posvečal tudi ^rkanju, ki ni bilo veza-0 na teater. Najraje je Portretiral, seveda na iJouru lasten naCin, Ita-lanske, taksnih slik je stvaril kar veliko.
tokratni beneški
razstavije bolj malo slik v kubističnem stilu. Marsikdaj je Picasso zelo klasičen, tako da ga sko-ro ni prepoznati, seveda Ce njegovo umetnost ocenjujemo na osnovi njegovih (kasnejših) najslavnejših del. Na veC slikah je upodobil maske oz. nastopajoče v gledaliških kostumih. Kot Harlekina je naslikal tudi svojega sinka Paula in prav to delo so izbrali za plakat sedanje razstave v Benetkah (na sliki).
Slike, razstavljene v Benetkah, prihajajo iz 44 muzejev in zasebnih zbirk z vsega sveta. Nekatere so prvič SirSi javnosti na ogled. Največ jih je iz Picassovih muzejev v Parizu in Barcel-loni. Nekaj slik je iz družinskih zbirk sinov Pabla Picassa Maye in
Claudeta. Njihova vrednost je tolikšna, da so jih zavarovali za skupno tisoč milijard italijanskih lir. Za beneški muzej v palači Grassi je to doslej najveCja zavarovana vrednost.
Ko so Picassova dela še razobešena, pa so že zdavnaj v polnem teku priprave za naslednjo razstavo, ki se vključuje v uspešen niz razstav o narodih sveta. Gre za razstavo o srednjeameriškem narodu Maji, ki bo v tej beneški palači od prihodnjega 6. septembra. Razstav o tem narodu je bilo že veliko. Pred leti je takšna razstava bila na Dunaju, lani v Milanu. Prireditelji pravijo, da bo tista v Benetkah ena najbolj bogatih in preglednih doslej.
Marko VValtritsch
LJUBLJANA / MLADINSKA KNJIGA
Kronika dvajsetega stoletja
»pokušino« predstavili zvezek o 60-ih letih - Prevod iz nemščine
Založba Mladinska knjiga je v sodelo-jJvlu z nemškim Bertelsmannom začela stnf ■ zbirko z naslovom Kronika 20. rg. let)a. kot prvo pa je za "pokušino" vče-v ,; Prostorih Muzeja novejše zgodovine p .Rrbljani novinarjem predstavila knji-n, video-kaseto o dogajanju v svetu in
Po Sloveniji v 60-ih letih.
da	Rena Trene - Frelih je pou-
jj • vu, da je zbirka eden najambicioz-v )sm založniških projektov, ki ga bodo 2q ?Setih knjigah vzporedno izdajali v travah, Slovenija pa je med prvo pe-straC<?- 'hzav. Kot zanimiv drobec v ilu-n:, 'N težav pri pripravi gradiv je ured-da H renc ' Frelihova navedla podatek, j^etiimo sodelavcem izdaje ni bil na Poiago posnetek nastopa slovenskega °Ji n.skega telovadca Mira Cerarja na Up n PRskih igrah, zato so na video-kaseti Cer .ni "trik" in namontirali posnetek stir-',, 'VeSa nastopa s svetovnega gimna-pOega prvenstva.
glfu,r^,',ialsko delo je opravil Dušan Vo-vujal ^(l1 ie de)al na predstavitvi, je pre-srij(;t) gradivo, se preden je bilo to nati-je p v nemškem originalu. Prevajalec "k0n. 8 tega ocenil, da gre v knjigadi za Pol^0 stvarnih podatkov, podanih v 1° r)r|l,etn jeziku", opirajo pa se na "ze-kijjig obljone analize". Velika kakovost °hjekr nai bila skratka "znanstvena lvn°st" pri podajanju najpomemb-
nejših dogodkov sedmega desetletja. Martin Ivanič je kot strokovni sodelavec zbirke pojasnil, da so v izdajo vgrajeni tudi dogodki, ki so dali peCat šestdesetim letom v Sloveniji, takrat Se vpeti v Jugoslavijo. Med njimi je omenil študentsko gibanje - seveda ni bilo na ravni tega gibanja v Franciji, politične in gospodarske reforme v tedanji federaciji, polemike v kulturi (Pirjevec - Cosič), nastope slovenskih športnikov in podobno.
Zbirka "v besedi, sliki, filmu in zvoku" je razdeljena po desetletjih na sedem zvezkov, multimedijsko pokriva najpomembnejše dogodke s področja politike, znanosti, tehnologije, kulture, Športa in družbe. Vsak zvezek sestavljata spremna knjiga s 192 stranmi besedila in slik ter 60-minutna video-kaseta. Besedila so napisali ugledni svetovni strokovnjaki, bogato slikovno gradivo (veC kot 6000 fotografij in 10 ur posnetkov) pa so prispevali najveeji arhivi. Zbirka vključuje torej najpomembnejše slovenske dogodke, dopolnjene z nekaterimi podatki iz slovenske zgodovine. Posamezne knjige bodo poleg daljših člankov prinašale tudi kronološki pregled vsakega leta po področjih in zemljevide sveta, ki nazorno prikazujejo politične spremembe. Založniki so obljubili, da bodo knjige izhajale Četrtletno. (STA)
NABREŽINA / OB JUBILEJU ZBOROV »IGO GRUDEN«
Vloga umetnikov in umetnosti danes
Slavnostni govor Aleksandra Rojca
Po navadi se za slavnostni govor povabi visokega kulturnika ali pa prestižnega intelektualca. Upam, da vse to nisem, zakaj, kot pravi Carlo Carra, intelektualec je artifi-cielna figura, škodljiv produkt kulture. Intelektualec namreč baše v svojo malho vse, kar je mogoCe, iz njega pa ne moreš izvleci niti ene besede, ki bi bila opredeljena s Cisto navadnim, človeškim predznakom. Ko intelektualec govori o umetnosti, dodaja svojim tezam toliko primesi, da umetnost kratko-malo izgine. Pa tudi govoril ne bo nikoli o umetnikovem delu, ampak o idejah. Ceniti v slikarstvu slikarstvo, v kiparstvu kiparstvo ali v glasbi glasbo je zanj nemogoče početje. Intelektualec je neke vrste kanarček v kletki svojih estetskih, Cesto smešnih konceptov. Marsikdo pa še vedno zamenjuje tega kanarčka za orla. Če intelektualec govori o umetnosti, vzame seveda vse v pretres: politiko, moralo, religijo itd., skratka vse, razen umetnosti. Zahtevati, da bo razumel umetnost, je isto, kot iz "Črnca narediti belega človeka”, kot pravi Flaubert. Intelektualec govori o vsem in o ničemer... Besede, besede in še besede. Skratka, prava poplava besed...
Kakorkoli že, danes praznujemo visoko obletnico nepretrganega glasbenega angažiranja pevske družine, ki jo imam najrajši na svetu: tu se je namreč spočela moja zavest in ukoreninilo moje hrepenenje. Zgodovinski posnetki na kaseti in brošura o teh 30 letih naših zborov pa nam predlagata temo spomina. V globalnem smislu prihajamo namreč iz obdobja, ki je trajalo veC kot 30 let in kjer je prevladovala težnja po razvrednotenju spomina. Tako imenovana kultura spomina je bila napadana od vseh strani. Danes prisostvujemo ovrednotenju spomina verjetno zaradi dejstva, ker živimo v trenutku triumfa globalne komunikacije. Preplavljeni od množice informacij tvegamo, da izgubimo smisel svoje identitete, kdo smo. Moramo si ustvarjati smer v morju informacij, jih urejati, ampak za to početje nujno rabimo spomin. Ne vem, Ce se je kdaj toliko govorilo o spominu kot danes, in to verjetno zaradi tega, ker se sodobni Človek boji izgubiti svojo identiteto.
Kaj smo pa mi, v svojem mik-rokozmosu, storili za svojo identiteto v teh 30 letih? Razkrojile so se vaške skupnosti in druga jedra, porušila so se vsa merila vrednotenja, kultura je beseda brez vsebine in pomena, kot žvečilni gumi za priložnostne govornike ob zapovedanih praznikih, zapravili smo si premoženje in vse, kar se je zapraviti dalo.
Današnja slovesnost, množica angažiranih akterjev današnjega dogodka pa mi daje zagotovilo, da nismo še zapravili vesti: mislim, da vsakdo od naših slavljencev globoko občuti odgovornost nasproti zgodovini kot direktno konsekvenco svobode ustvarjalnosti in intelektualnega dostojanstva, Ce ne zaradi drugega pa zaradi tega, ker je rezultat njegove kreativnosti oplojujoči, neizogibni moment življenja naše skupnosti, neka vera v spoznanje, da stvari niso samo take, kakor izgledajo ali so, ampak tudi kakšne bi morale biti, da bi opravičevale zakon svoje bitnosti.
To pa se po mojem enaCi z duhom utopije, kot uCi Ernst Blo-ch, in "pomeni, da so za vsako realnostjo Se druge potencialnosti, ki jih moramo osvobajati iz kletke bivanjskega. Up se tako proicira v prihodnost ne samo, da bi spravil
Človeka z zgodovino, ampak tudi z naravo oziroma s polnostjo svojih sposobnosti in svojih pulzacij. Konec in začetek tisočletja potrebujeta utopijo. Usoda vsakega posameznika, pa tudi zgodovine same, je podobna Mojzesovi, ki ni nikoli dospel do obljubljene zemlje, ni nikoli pa niti prenehal hoditi v tisto smer. Utopija pomeni, da se ne predamo stvarem, kot so, ampak da se borimo za stvari, kot naj bi bile; vedeti, da se svet, kot poje Brecht, mora spremeniti.
Kot pravi Servan-Schreiber, je glavni izziv sodobne družbe v investiranju v intelektualni potencial Človeka. To je resnična, moderna revolucija. Motor ekonomije namreč ni veC, kot nekdaj, v bogastvu surovin, ampak v izobraženih možganih. Razlika med razvitimi in nerazvitimi deželami je prav v nivoju izobrazbe.
Za nas, Slovence, ki živimo izven meja svoje matične države, mislim, da sta bili. kultura in jezik sploh predpostavka, da smo. Ta dva elementa sta bila tista rdeča nit naše samozavesti, da smo se uspešno protivili ne samo asimilaciji, ampak se tudi razvili v skupnost, ki se lahko ponaša z avtentičnimi dosežki na vseh poljih družbene eksplikacije. V tej naši bitki za obstoj pa moramo posebno pažnjo posvetiti prav vzgojnemu in šolskemu sistemu, zakaj samo ljudje z oboroženimi možgani bodo lahko kljubovali pritisku asimilacije. V tem nacionalno mešanem okolju pa bodo znanje, stalno izobraževanje in motiviranost tisti vzvodi, ki nas bodo po mojem peljali v samoohranjevanje, kajti nove realnosti - mislim npr. na izredno kakovostno znanstveno prisotnost v Trstu - torej kvalitetno prevajanje tradicionalnih v nove vrednote nas bo vodilo na pot, da bomo lahko enakovredno kljubovali izzivom novega Časa, ker nas sicer ne bo asimiliral nacionalistični pritisk, ampak nas bo asimiliral razvoj.
Ni moja želja, da bi bili Cez par desetletij malomarno označeni kot "ljudje prejšnjega tisočletja". Imeli smo fascinantne pesmi, ki so govorile o prihodnosti, in naenkrat so se te pesmi dinamičnosti sedanjika prelevile v zgolj zgodovinsko-lite-rarno dejstvo: kadar so pevci ubiti in pesmi izobešene v muzeju s sponko, ki je pripeta na preteklost, postane ta generacija Se bolj pusta in zaprepaSCena, neki nemanic v pravem pomenu besede.
Ne bi smeli zato biti tako oddaljeni od termina kultura, naj nas ne bi ločeval od nje plot vsakdanjih skrbi in težav, vteCenost naše ideološke inercije, samogib-nost našega praktičnega vsakdana.
Vendar zdaj, ko zamejski Slovenci živimo eno najtežjih preizkušenj v svoji zgodovini, ko so naše kulturne ustanove potisnjene ob tla in se soočajo s problemi golega eksistenčnega imenovalca, bi ne bil Nabrežinec in ne morem mimo trpkih ugotovitev o funkciji umetnika tako, kot mi jih je, s svojim pikrim humorjem, posredoval eden mojih duhovnih očetov, skladatelj Ubald Vrabec.
»V preteklosti in sedanjosti so bila in so mnenja o tem, ali so umetniki potrebni ali ne, zelo deljena. Mnogi, posebno trezni, preudarni in miroljubni državljani niso nikdar s posebno simpatijo gledali na početje ljudi, ki s svojim obnašanjem, še bolj pa z izjavami in pisanjem, vnašajo zmedo in nemir med prebivalstvo.
Ni mogoCe zanikati, da imajo v marsičem prav. Saj je glavna značilnost umetnikov in posebno
pisateljev prav ta, da ničesar ne spoštujejo. Ne oblasti, ne šeg, ne običajev. Brijejo norca iz naših svetinj in poleg tega hujskajo k nepokorščini Se druge. Zgodovina je bogata na primerih, kako so ti ljudje vedno spodkopavali javni red in mir. Predolgo bi bilo naštevanje vseh njihovih pregreh. Zato ni prav ni C Čudnega, Ce jih je že pokojni Duce zaničljivo označeval z besedo ”culturame“. Razumljivo, da je zato že marsikdo predlagal, da bi morali umetnike, posebno pisatelje, enostavno prepovedati.
Vendar bi bilo prav, predno se odločimo za tako radikalno rešitev, da bi pogledali tudi drugo plat. Prirodoslovni so npr. že davno ugotovili, da nobena žival ni stoodstotno škodljiva in tudi ne stoodstotno koristna. Priznani koristni ptici npr. ne jedo samo škodljivih žuželk in zajedalcev, ampak zobajo tudi grozdje in semena komaj vsajenega radiCa, priznano škodljiva lisica pa poleg mesarjenja kokoši uničuje tudi poljske miši. Tako je z umetniki. Poleg vse škode, ki nam jo prizadevajo s svojim pisarjenjem, so nam pa po svoji smrti - prav kot prašiči - zelo koristni. Rekli bi lahko, da so ti ljudje v pogledu svoje koristnosti nekako projicirani naprej. V sedanjosti, to je dokler živijo, so res teCni in sitni, toda v bodočnosti, to je po smrti, nam prav pridejo. S cim bi sicer poimenovali Sole, ulice in društva? Morda bo kdo rekel, da nam Sol ni treba. Res so s Solarni veliki stroški in sitnosti, vendar je danes pismenost nujno potrebna. Ce že za drugo ne, vsaj za izpolnjevanje davčnih prijav. Ampak koristnost umetnjakarjev s tem še ni izčrpana.
Koliko akademij in proslav nam omogočajo! Ob priliki 50, 100, 200 letnice rojstva, smrti itd. Na teh proslavah se narod zbere, se navdušuje, se med seboj spoznava in tako goji Cut skupnosti. Ali ni to lepo?
A umetnik nam daje tudi priložnost za postavljanje marmornatih ploSC na hiši, kjer je umrl in kjer se je rodil, kjer je ustvarjal. Bolj pomembnim postavljamo spomenik sredi parkov in trgov. Kako vse drugače izgleda park ali trg z lepim spomenikom! Vsakokratno odkritje spomenika pomeni tudi pospeševanje turizma in seveda že omenjeno utrjevanje Čuta za skupnost.
Tako pridemo do zaključka, da se nam obstoj te kaste vendarle izplača. Edina negativna stran, ki bi jo kazalo odpraviti je ta, da danes umetniki predolgo živijo. Medicina in higiena sta si utrli pot tudi med nje in tako le redkokdo umre mlad. Z daljšim življenjem pa se seveda podaljša prav negativna stran teh umetnikov. V starih, dobrih Časih, so bili večinoma jetični in so umirali pri 30 ali kvečjemu 40 letih. Da bi se škodljiva doba skrajšala na nujno potrebni Cas, bi morda kazalo z zakonom določiti oz. omejiti njihovo življenjsko dobo. Ko bi tak umetnik že postal toliko slaven, da bi opravičeval marmornate plošCe, bi ga lahko slavnostno fentali na veliki narodni svečanosti. Seveda ob sodelovanju godb, pevskih zborov, govornikov, vencev itd. Umetniku bi pa tudi dali edinstveno možnost, t.j. videti svoj lastni pogreb. Užitek, ki ga do danes še niso imeli. Za to pozornost bi nam bili prav gotovo hvaležni...«
Kaj naj, po vsem povedanem, voščim svojim junakom? Vztrajajte, fantje, sigurno bo tudi na nas jutri posijalo sonce.
Aleksander Rojc
Slikovita in domiselna otvoritvena slovesnost
Če lahko sodimo po vremenu in otvoritveni slovesnosti, potem moramo reči, da se je letošnje svetovno nogometno prvenstvo začelo v optimističnem in slovesnem vzdušju. V tako lepem in sončnem vremenu, kakršnega so Parižani deležni le redko, je pripravil Yves Pepin nad vse domiselno in pestro koreografijo, s katero je želel poudariti predsem dejstvo, da pomeni šport naravo, praznik barv, radost, ritem in željo po sanjah. Pepin ni novinec pri pripravljanju podobnih spektaklov, saj je avtor podobnih predstav, ki potekajo vsak večer na svetovniu razstavi v Lizboni.
Čepra je bil otvoritvena slovesnost razmeroma kratka je s svojo vsebino in zgoščenostjo predstavljala pravo pašo za oči. Hoduljarji, insekti, metulji in druga fantazijska bitja vseh oblik in barv so zasledovala žogo v divjem ritmu, ki je posnemal naravna dogajanja. Vse to se je odvijalo na svilenem, zelenem trav-
niku, iz katerega je nenadoma vzniknilo neštevilno cvetje čudovitih barv. Igrišče stadiona je bilo podobno cvetočemu vrtu, okvirjenem z deset tisoči gledalcev, med katerimi so izstopali Škoti na severni in Brazilci na južni tribuni. Sredi vsega tega živega dogajanja se je na trati razpršilo simboličnih 500 rumenih žog, pravi zračni ples pa je pripravilo 32 trapecistov, v barvah ekip udeleženk svetovnega prvenstva. Celotna prireditev je bila pripravljena res skrbno, bila je privlačna, brez pretiravanja v razkošju, katerega je največji možni meri nadomestila domiselnost njenega kreatorja.
Vse to dogajanje se je nato umaknilo enajstericama Škotske in Brazilije, ki sta ob bučnem navijanju svojih pristašev pritekli na igrišče. Takoj zatem se je začel tudi tekmovalni del zadnjega svetovnega nogometnega prenstva v drugem tisočletju našega štetja.
SKUPINA A / BRAZILJA S TEŽAVO UGNALA ŠKOTE
Zmaga brez sambe
Otočani so se v bistvu pokopali sami - Ronaldo ni dosegel zadetka
Tako se je Cesar Sampaio (levo) veselil prvega gola (Telefoto AP)
Brazilija - Škotska 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Sampaio (4.), 1:1 Collins (38., 11-m), 2:1 Cafu (73.).
BRAZILIJA: Taffarel, Cafu, Baiano, Aldair, Carlos, Sampaio, Giovanni (od 46. Leonardo), Dunga, Rivaldo, Ronaldo, Bebeto (od 70. Denilson).
ŠKOTSKA: Leighton, Cal-devvood, Hendry, Boyd, Dailly (od 85. T. McKinlay), Lambert, Burley, Collins, Jackson (od 78. B. McKinlay), Gallacher, Durie.
Stadion Stade de France, gledalcev 80.000, glavni sodnik: Aranda (Špa). Rumeni kartoni: Sampaio, Aldair pri Braziliji, Jackson pri Škotski.
ST. DENIS - Brazilci, za mnoge prvi favoriti letošnjega svetovnega prvenstva, so uspešno prestali svojo uvodno preizkušnjo, čeprav so imeli z borbenimi Škoti kar precej težav. Pravzaprav so se Škoti »pokopali« kar sami, saj se je pri obeh nasprotnikovih golih
SKUPINA A / MAROKO - NORVEŠKA
»Vikingi« dvakrat dohiteli Afričane
Afriško moštvo si je z napakami obrambe zapravilo možnost zmage
Maroko - Norveška 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Hadji (37), 1:1 Chippo (avtogol, 47),
2:1 Hadda(59), 2:2 Eggen(60)
MAROKO: Benzekri, Saber, El Hadrioui, Rossi, Nay-bet, Hadji, Chiba, Chippo (od 78. min. Amzine), El Khalej (od 90. min Azzouzj), Hadda (od 86. min. El Khattabi), Bassir.
NORVEŠKA: Grodaas, Johnsen, Eggen, Berg, Bjoer-nebye, Mykland, Leonhardsen, Rekdal, H. Elo (od 72. min. Solbakken), T.A. Elo, Solskjaer (od 46. min. Ri-seth). Sodnik: Pirom Un Prasert (Tajska). Koti: 7-2 za Norveško . Gledalcev 20 tisoč. Rumeni kartoni: Chiba.
V drugi tekmi prvega dne ni nihče zmagal, oboji pa lahko po tem rezultatu še upajo na uvrstitev v drugi krog. Zaradi pomembnosti rezultata ekipi nista preveč tvegali. Maročani so dvakrat povedli, posebno lep pa je bil prvi zadetek Hadji j a, za katerega se je vedelo, da je najbolj nadarjen igralec afriškega moštva. Toda Maročani, ki jih je s tribun spodbujalo kar 20 tisoč navijačev, so z grobimi napakami v obrambi (lep del krivde nosi tudi vratar Benzekri) obakrat izpustili vodstvo, po drugem izenačenju pa so bili Norvežani celo boljši tekmec oziroma so si bolj kot nasprotnik prizadevali priti do gola.
Afričani so pokazali domisleno igro, bolj izkušena ekipa pa vodstva ne bi izpustila tako pocvvni iz rok.
zadnji žoge dotaknil njihov obrambni igralec.
Branilci naslovov so tekmo začeli napadalno in že v peti minuti povedli. Po kotu, ki ga je z leve strani izvajal Bebeto, je za žogo skočilo več igralcev, najvišji pa je bil Sampio, ki je s pomočjo hrbta enega od škotskih igralcev poslal žogo v mrežo. Še nekaj trenutkov kasneje so imeli Škoti priložnost za izenačenje, vendar strel Duha ni zadel cilja. Na drugi strani sta se s svojima značilnosti-ma izkazala Roberto Carlos in Ronaldo. Prvi je v 16. minuti mojstrsko streljal, a je bil škotski vratar Leighton na mestu, Ronaldo pa je tri minute s preigravanjem osmešil polovico obrambe, toda Leigton se ni dal premagati. Po 20 minutah dobre igre je do konca polčasa ritem nekoliko padel, kar je odgovarjalo Škotom, ki so v 38. minuti izenačili. Sampaio je v kazenskem prostoru nepotrebno storil prekršek, španski sodnik je pokazal na najstrožjo kazen, to pa je v izenačenje spremenil Collins.
V drugem polčasu so Škoti z obrambno igro poskušali obdržati ugoden izid. Njihova obramba je zdržala vse do 73. minute, ko so spet dobili »poceni« gol. Cafu -se je v kazenskem prostoru dokopal do žoge in streljal, vratar je žogo odbil, in to točno v roko Boyda, ki jo je nesrečno porinil v gol. Predtem je dvakrat od daleč nevarno streljal Rivaldo, pri prvem poskusu je žoga zletela mimo, v drugem pa čez gol. Tudi Škoti so po drugem prejetem golu nekajkrat poskušali s streli z večje oddaljenosti, toda izid je ostal nespremenjen.
VČERAJŠNJA IZIDA
Brazilija - Škotska 2:1, Maroko - Norveška 2:2.
LESTVICA
Brazilija	1	1	0	0	2:1	3
Maroko	1	0	1	0	2:2	1
Norveška	1	0	1	0	2:2	1
Škotska	1	0	0	1	1:2	0
PREOSTALI SPORED
16.6 Škotska - Norveška (17.30), Brazilija - Maroko (21.00), 23.6 Škotska - Maroko (21.00), Brazilija - Norveška (21.00)
DANES
11.6 Italija - Čile (17.30), Kamerun -strija (21.00).
LESTVICA
Avstrija	0	0	0	0	0:0
Čile	0	0	0	0	0:0
Italija-	0	0	0	0	0:0
Kamerun	0	0	0	0	0:0
PREOSTALI SPORED
17.6 Čile-Avstrija (17.30), Italija - Kamerun (21.00), 23.6 Italija-Avstrija (16.00), Čile-Kamerun (16.00).
■ Z
1. KOLO
12.6	Savdska Arabija - Danska (17.30), Francija - Južnoafriška republika (21.00).
LESTVICA
Danska	0	0	0	0	0:0	0
Francija	0	0	0	0	0:0	0
JAR	0	0	0	0	0:0	0
Savdska Arab. 0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED
18.6	JAR - Danska (17.30), Francija - Savdska Arabija (21.00), 24.6 Frandja - Danska (16.00),JAR.-Savdska Arabija (16.00).
SKUPINA
1. KOLO
12.6	Paragvaj - Bolgarija (14.30), 13.6 Španija-Nigerija (14.30).
LESTVICA
Bolgarija	0	0	0	0	0:0	0
Nigerija	0	0	0	0	0:0	0
Paragvaj	0	0	0	0	0:0	0
Španija	0	0	0	,0	0:0	0
PREOSTALI SPORED
19.6	Nigerija - Bolgarija (17.30), Španija -Paragvaj (21.00), 24.6 Španija - Bolgarija (21.00), Nigerija - Paragvaj (21.00).
SKUPINA
1. KOLO
13.6	Južna Koreja - Mehika (17.30), Nizozemska-Belgija (21-.00).
LESTVICA
Belgija	0	0	0	0	0:0	0
Južna Koreja	0	0	0	0	0:0	0
Mehika	0	0	0	0	0:0	0
Nizozemska	0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED
20.6	Belgija - Mehika (14.30), Nizozemska - J. Koreja (21.00), 25.6 Nizozemska -Mehika (16.00), Belgija - J. Koreja (16.00).
,
1. KOLO
14.6	Jugoslavija - Iran (14.30), 15.6 Nemčija-ZDA (21.00).
LESTVICA
Iran	0	0	0	0	0:0	0
Jugoslavija	0	0	0	0	0:0	0
Nemčija	0	0	0	0	0:0	6
ZDA	0	0	0	0	0:0	0
PREOSTALI SPORED
21.6	Nemčija - Jugoslavija (17.30), ZDA -
Iran (21.00), 25.6 Nemčija-Iran (21.00),
ZDA-Jugoslavija (21.00).
<
1. KOLO
15.6	Anglija - Tunizija (14.30), Romunija -Kolumbija (17.30).
LESTVICA
Anglija	0	0	0	0	0:0	0
Kolumbija	0	0	0	0	0:0	0
Romunija	0	0	0	0	0:0	0
Tunizija	0	0	0	0	01	0
PREOSTALI SPORED
22.6	Kolumbija - Tunizija (17.30), Romunija - Anglija (21.00), 26.6 Romunija - Tunizija (21.00), Kolumbija - Anglija (21.00).

1. KOLO
14.6 Argentina - Japonska (17.30), Jamajka-Hrvaška (21.00).
LESTVICA
0	0	0	0	0:0
0	0	0	0	0:0
0	0	0	0	0:0
0	0	0	0	0:0
Argentina Hrvaška Jamajka Japonska
PREOSTALI SPORED
20.6 Japonska - Hrvaška (17.30), 21.6 Argentina - Jamajka (14.30), 26.6 Argentina - Hrvaška (16.00), Japonska - Jamajka (16.00).
PREOSTALI SPORED
Osmina finala: 27.6.: 1. tekma 1 .B - 2.A (16.30), 2. tekma 1.A-2.B (21.00); 28.6.:- 3. tekma 1.C-2.D(1 6.30), 4. tekma 1 .D - 2.C (21.00); 29.6.: 5. tekma 1 .F - 2.E (16.30), 6. tekma 1 .E - 2.F (21.00); 30.6.: 7. tekma 1 ,G - 2.H (16.30); 8. tekma 1 .H - 2.G (21.00).
Četrtfinale: 3.6,- Kval. 2 - kval 4 (21.00); kval 1. - kval 3 (16.30); 4.6,- kval 6 - kval 8 (16.30); kval 5-kval 7 (21.00).
Polfinale: 7.6. kval 2/4 - kval 6/8 (21.00) in kval 1/3 - kval 5/7 (21.00).
Za 3. mesto: 11.6. ob 21.00. Za 1. mesto: 12.6. ob 21.00.
T€’IC‘ FAUNCClj
	PD	RAL
ITALIJA ČILE	2:0	1
KAMERUN AVSTRIJA	0 : 1	2 :
DNEVNI IZID	-	-		
SKUPNO	-	-		
V skladu s tradicijo naših posebnih strani ob priliki velikih mednarodnih športnih prireditev bomo tudi letos popestrili poročanje s svetovnega nogometnega prvensta v Franciji z rubriko, katero smo poimenovali TOTOFRANCElj. Tekmovanje bo potekalo med športnima uredništvoma Primorskega dnevnika in Radia Trst A in slovenskih TV sporedov. Pravila so taka: vsaka redakcija mora napovedati izid tekme po drugem polčasu. Za pravilno napoved prejme napovedovalec 1 točko, za točno napovedan izid pa 3 točke. Seštevek teh točk bomo vsak dan prišteli skupni lestvici.
t

ISKRE - ISKRE - ISKRE
SAVIČEVIČ NE BO IGRAI Zaradi pretegnjene stegenjske mišice Milanov vezist ne bo mogel igrati na krstni tekmi ZR Jugoslavije v nedeljo proti Iranu. Na včerajšnjem treningu je Savičevič samo pretekel nekaj krogov igrišča. Poseben trening sta zaradi nesaniranih poškodb imela branilec Niša Saveljic in standardni vratar Ivica Kralj.
BLATTER ZAVRAČA OBTOŽBE -
Novi predsednik FIFA Švicar JoseP Blatter je zavrnil obtožbe o manipula ciji v zvezi s ponedeljkovimi volijv'a mi za predsedniško mesto. Glavni skovni predstavnik FIFA Keith Coop6^ je sporočil, da bo Blatter našel izV°a teh očitkov in proti ljudem, ki 8 skušajo očrniti, sprožil ustrezne P stopke na sodišču.
Blatterja je švedski časnik Aftonbla včeraj obtožil, da je glasove kupih ^
	FRANCE 98			
		SP V NOGOMETU	Četrtek, 11. junija 1998	1 1
				
SKUPINA B / KRSTNI NASTOP AZZURROV
Še utrujeni Italijani proti borbenemu Čilu
Roberto Baggio: prej rezerva, zdaj glavno orožje
Italija bo danes prikovana pred televizijskimi ekrani- Prazen bo tudi parlament. Odložili so tudi sejo Pristojne komisije, ki naj bi dala zeleno luč za gradnjo mostu čez mesinsko ožino, da bi njenim članom omogočili ogled tekme med Italijo in Čilom. Baggio je očitno pomembnejši od nekaj desettisoč milijard lir Vredne naložbe!
»Azzurri« so se na današnjo tekmo pripravljali z mešanimi občutki. Naporna Sezona je načela formo j^eh igralcev, kar je še naj-dolj pokazala bleda Juven-tfsova predstava v finalu Lige prvakov. Peruzzi in Ra-Vanelli sta klecnila, Del Pie-r° še ni popolnoma okre-val/ a »utrujenih bojevnikov« je še nekaj. Toda pr-Venstvo je dolgo, zato zah-teva postopno prehajanje v Pravo formo, navsezadnje da je bila Italija vključena v razmeroma lahko skupino, njen minimalni cilj pa je Uvrstitev v polfinale, kar bi nilo nekako v skladu z nje-^j0 tradicijo in zadnjima dverna uvrstitvama na tretjem oziroma drugem mestu.
Cesare Maldini je tu v ranciji predstavlja dejan-sko kot pravi naslednik En-Za Bearzota, kot mož, ki Zna biti prijateljski z igralci jn ničesar ne dramatizira, ar ga bistveno razlikuje od Predhodnika Sacchija. Dru-ga Plat medalje pa je njego-Va navezanost na dreizkušene a zastarele °ncepte igre. V skladu s LV°j'mi pogledi je tudi iz-ral izkušene in preizkuše-ne pralce.
Čile zbuja precejšen |..rah, bolj zato pa, ker Ita-Jani nimajo prave predsta-p6 0 svoji trenutni formi. nmitivno nasprotnikovo
obrambo naj bi »preskakoval« zlasti Roberto Baggio. Kaže, da ga bo pokrival grobi Reyes, ki bi se lahko ujel v past novega pravila o kaznovanju prekrška s hrbta z rdečim kartonom. Ob Baggiu bo v konici napada igral Vieri, ki je še daleč od prtave forme. Mnogi se sprašujejo, zakaj ne igra In-zaghi. Glede sredine Maldini še ni razvozlal vseh dvomov. Če ne bo pomešal kart v zadnjem hipu bo selektor poslal na igrišče Dina Baggia, Di Mattea in Alber-tinija, Di Biagiu pa je namenjena klop za rezerve. Na zadnjem treningu je v začetni postavi igral Di Li-vio in ne Moriero.
V italijanskem taboru se najbolj bojijo napadalcev Marcela Salasa in Ivana Za-morana, prvi bo v naslednji sezoni nastopal v italijanskem prvenstvu, drugi pa ima tam že nekajletne izkušnje. »Za oba imamo posebne čuvaje. Zamorana bo tesno pokrival Nesta, Salasa pa Cannavaro. A Čile nista samo Salas in Zamotano. Tudi ostali igralci znajo igrati -dober nogomet, zato se bom morali za zmago močno potruditi, »je dejal selektor Cesare Maldini.
Čile na kvalifikacijah ni blestel. Zamorano in Salas sta nevarna napadalca, toda zvezna vrsta in obramba po tehnični plati krepko zaostajaj a za Italijani. Vse to bodo Južnoameričani skušali nadoknaditi z borbenostjo. »Želimo spremeniti tok'zgodovine«, pompozno pravi selektor Aco-sta, ki Italijanov ne uvršča med favorite. Iz povprečne reprezentance, ki se rada rijazni s porazi, naj bi se

ile spremenil v strah zbujajočega tekmeca.
ZAMENJAVA S CHIESO
Ravanelli: »Maldini ni imel drugih možnosti«
Za Fabrizia Ravanellija se je prvenstvo končalo, še preden se je sploh začelo. Zaradi bronhitisa, ki meji že na pljučnico, mora popolnoma mirovati pet do šest dni, zato ga je selektor Cesare Maldini črtal iz seznama dvaindvajsetih »azzurrov«, namesto njega pa v moštvo vpoklical Enrica Chieso, ki je bil sprva »rezerva« zdaj že ozdravljenega Alessan-dra del Piera in je že mislil, da se bo vrnil v Italijo. Rok za zamenjavo igralcev je zapadel včeraj tik pred začetnim sodnikovim žvižgom na tekmi med Brazilijo in Škotsko. Pravilnik predvideva, da lahko igralca zamenjaš v zadnjem hipu samo iz zdravstvenih razlogov.
Pristojna komisija FIFA je preverila poročilo zdravnika italijanske odprave dr. Žeppillija. Očitno je bilo poročilo prepričljivo, saj uradnega pregleda FIFA ni opravila.
»Zelo mi je žal, vendar pa kot profesionalec moram priznati, da je Maldini ravnal pravilno. Glede na negotv položaj Del Piera si selektor ni mogel dovoliti imeti še enega poškodovanega napadalca. Jaz verjetno ne bi mogel igrati niti nas drugi tekmi proti Kamerunu,« je Maldinijevo odločitev spokojno sprejel Ravanelli.
Ravanelli vsekakor za sabo ne pušča velike praznine. Na prijateljski tekmi pred SP proti Švedski je krepko razočaral, Chiesa pa je baje v zelo dobri formi.
Italija-Čile (17.30)
Bordeaux, Lescure Park
ITALIJA: 12 Pagliuca, 5 Costacurta, 3 Maldini, 6 Nesta, 4 Cannavaro, 15 Di Livio, (17 Moriero), 9 Albertini, 11 D. Baggio, 16 Di Matteo, 18 R. Baggio, 21 Vieri.
ČILE: 1 Tapia, 3 Fuentes, 15 Villaroel, 5 Margas, 6 Reyes, 4 Rojas, 8 Acuna, 7 Parraguez, 20 Estay, 9 Zamorano, 11 Salas.
SODNIK: Bouchardeau (Nigerija)
Ravanelli domov, Chiesa (na sliki) ostaja
SPODLETELA MANIFESTACIJA
Po pariških ulicah v znamenju dežja, dolgočasja, neredov
PARIZ - Predvečer otvoritve svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji v francoski prestolnici, t.i. "Fete de Foot-ball", je bil prava polomija. Direktor prvenstva Michel Platini je napovedal, da se bo splovesnost končala s pre-seenčenjem, verjetno pa ni imel v mislih ne dežja, ki je zalik Pariz ne neredov med policisti in razgrajači, zaradi katerih je bilo ranjenih kar 34 policistov, priprtih pa 23 ljudi.
Četverica orjaških futirističnih figur, ki je krožila po središču mesta, ni vžgala src ljudi. Organizatorji so pričakovali, da se bo ob nenavadnem mimohodu velikanov po ulicah in na Trgu Plače de la Concorde zbrala milijonska množica, dejansko je bilo kvečjemu okoli 200 tisoč gledalcev.Policija je sporočila, da jih je 129 moralo iskati zdravniško pomoč, 2 7 pa jih je moralo celo v bolnišnico. Zaradi izredno počasnega napredovanja težkih figur (stale so 7 5 milijard lir!) po ulicah so se ljudje kmalu začeli dolgočasiti, procedura oblačenja gigantov s številkami, s katerimi so želeli sestaviti letnico 1998, pa je bila še bolj neprivlačna. Težave so bile tudi z zvočniki, namesto glasbe so oddajali zvoke, ki so parali živce. Množico je dokončno pregnal dež in napovedana ljudska veselica je propadla.
Do izgredov je prišlo, ko so mladi v manjših skupinah s steklenicami in drugimi predmeti napadli policiste. To se je zgodilo prav v trenutku, ko je šla mimo varnostnih organov ena od štirih futurističnih figur. Razgrajači so se poleg policistov lotili tudi avtomobilov in večina priprtih je morala na policijo prav zato, ker je poškodovala osebna vozila.
Skupina b / kamerun-avstrija
Makumba ali valček?
"papirju" manj zanimi-/\v te*<rna B skupine bo med sitijo jn Kamerunom. Av-JK'- ki so v svoji kvalifika-in š s^uP'n' prehiteli Škote 4iat.Vec*e' v Pr'jateiiskih tek-, niso navdušili. Napove-jgr^e,° nekoliko previdnejšo ra ' Sai bi jim morebiten po-v n naiverjetneje že zaprl pot So ^no finala. »Kamerunci (j., 6 na nekaj prvenstvih azali, da so odlično
da|SV°' ^ niimi se v napa-sgT0 'gro ne gre spuščati, ka>Znal0 'z protinapadov n°vati vsako napako.
Važno je, da svoje naredi obramba,« je avstrijsko taktiko na uvodnem srečanju napovedal branilec Anton Pfeffer in dodal, da bi bilo zelo dobro doseči gol v uvodnih minutah srečanja.
Na povsem drugačno igro stavijo Kamerunci, tipični predstavniki afriškega nogometa: »Branjenje rezultata nas ne zanima. Smo mnenja, da je za vsak uspeh potrebno tvegati in tvegali bomo tudi mi,« je dejal trener kamerunske reprezentance Claude Le Roy.
kamenin - Avstrija (21.00)
KA^°USe' Munic'Pal stadium
MERUN: 1 Songo, 5 Kalla, 4 Song, 6 Njanka, 15 I °' 10 Mboma, 8 Angibeaud, 3 VVome, 14 Simo, 18 AVst' 7 <~)mam Biyik.
1 RlJA: 1 Konsel, 3 Schottel, 5 Feiersinger, 4 Pfeffer, 1 ^, 5'err|y- 17 Mahlich, 22 Kuhbauer, 8 Pfeifenberger, 5qj_ etl, 19 Polster, 10 Herzog.
Epifanio Gonzales Chavez (Paragvaj).
INTERVJU / BORIS KRAPEŽ O MLADIH
Upadanje rojstev med zamejci ogroža obstoj našega nogometa
Boris Krapež sodi med najbolj znane zamejske športne delavce, saj svoj prosti čas razdaja nogometu, trenutno najbolj razširjeni športni panogi na svetu, ki ima tudi med našimi ljubitelji športa številne navijače in pristaše. Trenutno je predsednik nogometnega odseka pri ŠZ Bor, obenem pa tudi načelnik nogometne komisije pri ZSŠDI.
Je bil nogomet vaš prvi šport?
»Niti ne. S športom sem se prvič načrtneje srečal v šoli, tam pa nogometa nismo gojili.«
Torej je do vašega srečanja s to igro prišlo kasneje?
»Da, nogomet sem začel igrati ko sem imel 14 let in sem prišel celo v deželno mladinsko reprezentanco. Dve leti kasneje pa sem si poškodoval koleno in aktivnega igranja je bilo s tem konec.«
Koliko je nogomet danes spektakel in koliko šport kot tak?
»Mislim, da je vsakega pol, vendar pa pomeni pri nas zamej-
cih tudi pomembno vzgojno postavko za narodnostno osveščanje naših otrok. Žal, nas v zadnjih letih vedno bolj pesti upadanje rojstev in ta pojav postaja (tudi v športu) tako pereč, da bi se morale z njim resneje ukvarjati tudi naše družbeno-politične organizacije.«
Ali je nogomet danes sploh še možen brez sponsorjev?
»Ne, to ni več mogoče nikjer na svetu. Sploh je šport skoraj po-sem odvisen od sponsorstva.«
Tudi pri zamejskih ekipah?
»Seveda, zlasti pri članskih ekipah. Tam naši igralci sicer še razumno sodelujejo pri aktivnosti naših društev, tujerodni pa zahtevajo za svoje športne storitve že kar zajetne honorarje. Še bolj pa je to razvito v malem nogometu, kjer so zaslužki nogometašev (ob manjših naporih) celo še večji.«
Pred časom ste bili pobudnik za ženski nogomet...
»Da, res je, vendar odziv ni bil ravno najboljši. Poleg tega pa
smo tudi ugotovili, da bi številnejši pristop deklet k nogometni igri okrnil igralski kader odbojke in drugih naših športov, pa zato nismo preveč vztrajali pri ohranjevanju te panoge.«
Glede na to, da ste mnogo naporov vložili v to, da bi slovenski nogomet zaživel tudi v samem Trstu, imamo vtis, da se tudi ta panoga med Slovenci v mestu ni rodila pod srečno zvezdo?
»Ni ravno tako! Imeli smo kar uspešen podmladek, ki je dosegal zavidljive rezultate, ko pa je prišlo do hude krize pri Bregu smo pomagali z združevanjem ekip premagovati tamkajšnjo krizo in danes imamo tam že kar kakih 40 cicibanov, kar je dobra osnova za nadaljnji razvoj nogometa v tem kraju. Žato smo se odločili spet podvzeti akcijo za oživitev nogometa v mestu samem.«
Gotovo ste si ogledali otvoritveno tekmo letošnjega svetovnega prvenstva. Kakšen je vaš prvi vtis o Brazilcih
»Ti Južnoameričani imajo izredno osebno tehniko, vendar so na tej tekmi preveč grešili in niso zapustili najboljšega vtisa, čeprav je povsem jasno, da sestavljajo izvrstno enajsterico.«
Ali bi kateri zamejski ekipi, po slogu njene igre, lahko rekli: to so zamejski Brazilci?
»Ne bi rekel. Take ekipe nimamo. Morda bi se takemu nazivu še najbolj približala lanska ekipa najmlajših Zarja-Gaja. To je bilo res odlično moštvo, z zelo dobro tehniko, s katero je včasih znalo prikazati na igrišču res lepo predstavo.
Naše standardno vprašanje: kako se bo v končnici odvijalo to svetovno prenstvo?
»Seveda, vse napovedi so tvegane, toda osebno menim, da bosta verjetno največ pokazali Brazilija in Italija, outsiderja pa bj bili lahko morda reprezentanci Španije in Jugoslavije. Zlasti slednja razpolaga z nekaj res izjemnimi igralci.
L DL
iuni|aP3
ZNIZANE CENE VELJAJO
OD 4.06.98 DO 17.06.98
Tortilla Chips
hrustljavi koruzni lističi 17.450 lir/Kg.
4901
Hrustavci s sezamom Sir Taleggio
1 C/)z °l'vn'm °lienn 4% QflAna Kg.
/JU 250 gr,	y 07U
4.600 lir/Kg.
1 jr
.. 0
"m
f Mm:. 3
Garnitura vrtnega pohištva
SVW 4 zložljivi stoli, mere: 70x60x90 cm.,
^0 1 okrogla miza o 150 cm, 1 senčnik višine 195 a
Obleka brez Majica/brezrokavnik Ženska polo majica rokavov za za otroke na črte * brez rokavov
100% bombaž, 4 različne kombinacije barv, mere:
116/152
punčke*
100% bombaž, mere: 98/122
100% bombaž,	Of\f\
v dveh barvah;	7 VI/
mere: S/XL
m
f, I	I •
Slaščičarski proizvod spray
250 ml., 5.960 lir/ I.
Omaka pesto JU990
7.842 lir/Kg._______1 »490
Kava Prestige mešanicaj^^
čiste kave 100% Arabica ■ ■
500 gr., 14.980 lir/Kg. /e4VU
Raztopljivi ječmen
9.950 lir/Kg. 1,990
Tortelloni z mesom j^-90
SSSOtr/Kg. 890
Takojšnja polenta
500 gr.,
980 lir/Kg.	490
Little Pack	^490
mini žitarice	_
175 gr., 11.371 lir/Kg. 1,990
Bardolino classico
11,5% Vol. - rdeče obedno^
vino-0,75 L, 3.987 lir/l. Z,99U j
Origano/česen	-
granulirana	AAA	‘
31,43 gr., 31.499 lir/Kg. 990 |
l&KT
1.490

190 gr., 7.842 lir/Kg.
fHsiLm
Ženska majica brez rokavov na kvadratke*
100% bombaž, barve: plava, zelena in siva, mere: S/L
liiilllllli
Otroški ameriški čevlji *
laneni, z gumijasto podplatjo, 'barve: plava in rdeča, mere: 27-35
900

900
“ ■11"
1"
..
. .
• ■ ' •
PONUDBA MORJE
Maska z dihalko
990

li«
■ -
Morski short*
65% sintetični, 35% bombaž, v dveh različnih modelih, mere: S/XL
■ j| Morska brisača
J / VV 100% bombaž, mere: 75xl 50 crm
iz PVC-ja, v treh barvah
Ei

900
Vetrno kolo za avto *
testirano CE, 12 Volt, mere:
11,5x15,5x15,5 cm.,
0 14 cm.

900
Radio/svetilka *
valovi AM/FM, vključeni 2 bateriji
A.A. 1,5 Volt, z uro in datumom, s priključkom
za slušalke, jo lahko obesimo
n/)/) naPas
/ VV 1 leto garancije
Morski sandali *
material: EVA in Nylon, z zapono na ježek, črne barve, mere: 36-42
Motorni čoln + VVaverunner*
testiran CE, napajanje na baterije, dve različni® kombinaciji barv
900
900
garderoba *
mere.: 64x45x30 cm.,
1 dveh različnih ■	A A/l
barvah lllVVV
predstavitve
Kozarec za pivo *
i prozorno steklo, vsebina 56 d.
Pivski vrč s pokrovom *
iz okrašenega stekla,
5 različnih motivov
990

x
'
Etuj za očala *
iz polusnja, dva različna modela, mere: 15,7x6,6x3,2 cm.
900
Očala za branje *
4 različne stopnje:
+1,50;+2,00;+2,50; +3,00, iz različnih barv^^ 900

Ležičše/žimnica*
certificirana LGA, anatomska zaradi njene visoke prožnosti, brez toksičnih sestavin, zimski del iz volne in raztegnjeje smole, poletni del ■ M	A A A iz raztegnjene smole, mere: 90x190 cm.;
1 #1KJ V V V višina 15,5 cm., 12 let garancije
Iy7$
900
m
11»

predstavitve
Zložljiva lopata *
jeklena, zaprta zahteva 25 cm prostora, odprta 59 cm.
Velika škropilnica
X vsebina 15 It.
900
m s ii 11 »iiii
m
KAKTUS 1 9.900
CYCAS 1 2.900
s, ULICA III ARMATA 1 86
VOLITVE / RUPENI Z OKOLIŠKIMI ZUPANI
PROSLAVA / V KULTURNEM DOMU
NOVICE
Gorica se mora odpreti v vse smeri
Popora županov z Goriške, iz Červinjono in tudi novogoriškega župana Špacapana
Gorica mora v tesne s°delovanju z Novo Goi Co spet postati središi s‘rsega zaledja, ki se razt Za Ha obe strani danaSn ttteje. V to je prepričan Z Panski kandidat Oljke Ario Rupeni, kijev aamen v okviru volih ^ampanije povabil i sreCanje župane tega pr štora Prišli so župani Gpriske (Fabris iz Gr PiSCa, Paselli iz Krmin ersi iz Tržiča in drugi j^anjsih občin, med ter JOdi Lavrenčič iz Doberd a), župan Cervinjana Ti vanut, ki bi želel obnov: z§°dovinske in ekonor vezi z Gorico, Zupe j!0ve Gorice Spacape
V ^VIUZ.IUGIII lil 1V11L
0stanjevica MarušiCer Rupeni je govoril o i 0sti sodelovanja s Veljavljanja Gorici nsein Čezmejnem pro ■ Tudi sedanja uprav azumela, da sodelova s alternative, toda orne le le na najnujnejše ^0' Za resnično sodi jan)e pa je potrebna cUa sprememba mi:
nosti, pri Čemer mora Gorica predvsem priznati svojo slovensko komponento: manjšino ne sme več obravnavati kot nekak indijanski rezervat, ki mora ostati Čimbolj skrit, paC pa mora ovrednotiti in bolje izkoristiti ves potencial te dragocene prisotnosti. To je predpogoj vsakega sodelovanja, ki naj bi se nato udejanjalo v skupni organizaciji storitvenih omrežij, energetike, upravljanja mestnih odplak in odpadkov, s skupnimi projekti v zdravstvu in skupnim urbanističnim načrtovanjem, Cesar sedanja urpava ni hotela ali ni bila sposobna uresničevati.
Zupan Cervinjana Mau-ro Travanut je podprl te poglede zlasti pa Rupe-nijev predlog o liberali-zaicji avtoceste do Palmanove, s Čemer bi pridobili za obe stvarnosti zelo koristno povezavo med mejnim postajališčem in novim železniškim vozliščem, ki je med najvecji-mi v severni Italiji. Župan Valenti tega še ni razumel,
ali pa razmišlja drugače, zato srčno upam, da se na volitvah uveljavi Rupeni, je dejal Travanut.
Tudi novogoriški župan Črtomir Špacapan si želi zamenjave. »Z Valen-tijem sva sicer imela dobre odnose, res pa je tudi, da odnosi med mestoma v teh letih niso bili posebno dobri, to zaradi stališč go-riške uprave do slovenske manjšine pa tudi zaradi zamud pri izvajanju programov sodelovanja.«Spa-capan je z Rupenijem soglašal, da je nesmiselno pripravljati urbanistične naCrte vsak zase in ne skupaj.
Ob drugih županih je spregovoril tudi Mario Lavrenčič. Poudaril je nujnost rešitve vprašanja sožitja, ki še zavira sodelovanje, pa tudi potrebo, da čezmejni odnosi in snovanje skupnih načrtov, ki naj bi jih financirala Evropska unija, zajamejo tudi manjše občine od Brd do Krasa: problemi so skupni, z združenimi močmi jih bomo lažje reševali.
35 let delovanja Glasbene matice na Goriškem
Pripravili tudi publikacijo
V Kulturnem domu v Gorici bodo drevi ob 20. uri obeležili 35-letnico delovanja Glasbene matice na Goriškem. Nastopili bodo gojenci višjih razredov šole Glasbene matice pa tudi gostje iz Kanalske doline (šola T. Holmarja) in Spetra ter orkester šole Glasbene matice ”M. Kogoj” iz Trsta.
Tri in pol desetletja dolgo pot, ko je Glasbena matica na Goriškem omogočila osnovni glasbeni pouk preko sedemsto mladim, (letos ga obiskuje 86 gojencev, okrog 70 otrok pa je vključenih v predšolsko glasbeno dejavnost) s posebnim ozirom na dogajanje v zadnjem desetletju, bo predstavil Ed-mund Košuta.Udeležence proslave bo pozdravil tudi
ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj. Ob okroglem jubileju so pri GM pripravili tudi publikacijo, ki bo na razpolago prav ob nocojšnjem srečanju - proslavi. Srečanju tudi zato, ker so na večer povabili sedanje in nekdanje gojence. Publikacija prinaša veliko zanimivih podatkov o dogajanju v zadnjih desetih letih in odlično dopolnjuje podobno publikacijo, ki je izšla ob srebrnem jubileju GM.
Z nocojšnjo prireditvijo se dejansko zaključujejo nastopi v šolskem letu 1997/98, saj Čakajo gojence le še izpiti, sredi meseca, tiste pa ki so se pripravljali za izpit na državnem konservatoriju še preizkušnja na tej ustanovi.
VOLITVE / ZA GORIŠKO OBČINO
Soočenje 4 kandidatov
Valenti se je raje pridružil Silviu Berlusconiju
Le štiri od šestih županskih kandidatov so se včeraj odzvali povabilu nekdanjega župana Scarana in takratnega odbornika Zucallija na razpravo, v središču katere je bilo vprašanje dekadence Gorice in prijemov za nov zagon mesta. Vabilu se nista odzvala kandidata Zelenih Bon, ker ni soglašal z izhodiščno trditvijo, da je vzrok težav neuresnicitev vrste javnih del (ceste, financarska šola itd.), in niti kandidat desne sredine Valenti, ki je taCas bil zaseden z Berlusconijem. Drugi kandidati, Michele Formentini za Sev. ligo, Sergio Cosma za MS-FT, Ario Rupeni za Oljko, SKP in li-sto»Isontini p er l’Europa«ter Vittorino Marzaroli za listo»Obiettivo Gorizia«so predstavili svoje poglede, pripombe in upravne naCrte, prave konfrontacije, med njimi, razen nekaj predvolilnih bodic pa ni bilo.
Številno občinstvo je sinoči privabil v kino Corso lider FI Silvio Berlusconi, ki je prišel podpret Gaeta-na Valentija. O shodu bomo še poroCali. Danes bo v Gorici v podporo Ariu Rupeniju tajnik Ljudske stranke Marini, ki bo govoril ob 16.30 v dvorani Palače hotela.
VOLILNA KRONIKA
Rupeni, Komel in Paulin
0 problemih Štandreža
Gljka in Levi demokrati so priredili volilne shode ^a Placuti, v Ul. Rocca in pred Transalpino. Spre-oOvorip go razni kandidati Oljke, med katerimi padidat za župana Ario Rupeni in v slovenščini gor Komel, slovenski kandidat LD za Deželni et Pod večer pa so se številni kandidati Oljke
Razstava na Dobrovem
V gradu na Dobrovem bodo jutri 12. t.m. ob 20. uri odprli razstavo "Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije”. Gre za zelo zanimivo pobudo, ki so jo sodelavci Goriškega muzeja uresniCeva-li več let in Id je obrodila zelo lep uspeh. V gradu, ki je bil docela preurejen leta 1991 in jev njem stalna zbirka Mušičevih grafik in občasno likovne in druge razstave, je bila v prejšnjem stoletju zanimiva muzejska zbirka. 2e med prvo svetovno vojno so nekateri predmeti izginili, še huje pa je bilo sredi in ob koncu druge svetovne vojne, ko so ljudje "odnesli” tudi pohištvo, arhive, knjige. Nekaj tega je bilo s potrpežljivim delom kustosa Berka Sakside mogoče dobiti nazaj. Deloma rekonstruirano zbirko bodo odprli ob navzočnosti španskega veleposlanika na Dunaju, nastopil bo tenorist Vladimir Čadež.
Premestitve profesorjev
Šolsko skrbništvo je odredilo za š.l. 1998/99 naslednje premestitve učnega osebja: premestitve na območju goriške pokrajine: prof. Aleksander Kodrič (tel. vzgoja) s staleža na razpolago skrbništvu na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko; Rosanda Kralj (pouk glasbene vzgoje) s staleža na razpolago skrbništvu na nižjo srednjo šolo Trinko; Klara Gorjan (italijanščina), s staleža na razpolago skrbništvu na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko, oddelek v Doberdobu. Ukrep začne veljati 1. septembra 1998.
Konzulka Italije v Kopru na obisku v Novi Gorici
Na vljudnostnem obisku v Novi Gorici je bila včeraj gospa Rosa Maria Chicco Ferraro, konzulka Republike Italije v Kopru. Gospo Chicco je na županstvu sprejel župan Črtomir Špacapan, nakar se je udeležila slovesnosti ob odprtju Goriškega obrtniškega sejma.
ZA NOVO VLOGO NARODNIH MANJŠIN V ITALIJI
Okrogla miza na temo
Slovenci, Južni Tirolci in Francozi iz Doline Aoste in reforma italijanske države
Danes, v četrtek, 11. junija ob 19. uri
v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici
KINO : :	LEKARNE
GORICA
VTITORIA 1 Danes zaprto. Jutri 17.50-20.10-22.30 »II grande Lebovvski«. Jeff Brid-ges in Steve Buscemi.
VTITORIA 3 Danes zaprto. Jutri 17.45-20.00-22.20 »La vita a bella«.
CORSO 17.30 prenos nogometne tekme Italija-Cile.
H OBVESTILA
KRUT prireja desetdnevno letovanje v Zabnicah od 15. do 25. julija in desetdnevno bivanje in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Prijave pri g. Anamariji tel. (0481) 531644.
ZAVOD SV. DRUŽINE in SKLAD MITJA CUK obveščata, da se poletni center Srečanja 1998 za otroke od 6. do 13. leta zaCne v ponedeljek, 15. junija, v Zavodu, ul. Don Bosco 66. Čas za vpis je še do jutri, ko zapade tudi rok za vpis na izlet v Benečijo, ki je namenjen obiskovalcem centra in staršem. Informacije na sedežu SSO v Gorici (tel. 536455).
Nižja srednja Sola IVAN TRINKO vabi na zaključno šolsko prireditev jutri ob 20.30 v KC L. Bratuž. Nastopili bodo dijaki sedežev v Gorici in Doberdobu s pesmijo, recitacijami in prizorčkom o Martinu Krpanu ter dijaki Ped. liceja S. Gregorčič z glasbeno živalsko pravljico. Izkupiček gre po potresu prizadetemu prebivalstvu v dolini SoCe.
Pe KONCERTI
SCGV E.KOMEL vabi v soboto, 13. t.m., na nastop gojencev »V galeriji zvokov in glasov«. Prireditev bo v KC Lojze Bratuž ob 20.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Al Lago - Pri ježem, Vrtna ul.2,tel,78300.
POGREBI
Danes: 10.45, Maria Simpson vd. Miniussi iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na pokopališče v Ronkah.
t
Zapustila nas je naša draga
Milka Gorjan Bratina
v 81. letu starosti
Žalostno vest sporočajo svojci.
Pogreb bo jutri, 12. junija iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ivanu.
Gorica, 11. junija 1998
Ravnateljica, uCno in neuCno osebje, dijaki in elani Zavodnega sveta Idasicne gimnazije in liceja P. Trubar izrekajo podravnatelju prof. Ivanu Bratini in vsem sorodnikom občuteno sožalje ob izbugi drage mame.
OBČINSKE VOLITVE 1998 - Kandidati se predstavljajo
Erika Jazbar J/ (Olika - SSk)
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinski svet in zakaj prav na listi Oljke kot predstavnica SSk?
Vsem bralcem oziroma volilcem bi rada najprej povedala, da politika ni moja prva ali edina ljubezen. Bila sem in bom ostala predvsem kulturno-družbena delavka. Kandidaturo sem sprejela ker mislim, da bomo tokrat izvolili upravo, ki bo ključnega pomena za nadaljni razvoj našega mesta in dejansko bo od naše izbire odvisno, katere načelne pristope bo imela nova večina do tega ključnega zgodovinskega in geopolitičnega trenutka.
Koalicija Oljke in njen kandidat Rup eni sta v tem kontekstu najsprejemljivejSa za slovenskega volilca, za tistega seveda, ki mu je narodnostna problematika pri srcu.
Sem kandidatka SSk in delujem v tej politični organizaciji, ker mislim, da je svetovalec, ki ga izvoli edina slovenska stranka v Italiji najbolj neodvisen, saj odgovarja le svojim volilcem in ni vezan na nobeno tradicionalno ideologijo.
Kako ocenjujete delovanje dosedanje občinske uprave?
Kot goriski občan moram ugotoviti, da Valentijeva uprava ni izpolnila obljub, ki jih je široko razglašala pred štirimi let, kar pomeni, da jo ocenjujem nezadostno.
Kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti pa bom ocenila dosedanjo upravo bistveno slabše, saj Valenti, ki naj bi predstavljal tudi slovenske prebivalce mesta, ni bil skorajda nikoli prisoten na katerem od naših družbenih srečanj in isto velja za občinskega odbornika za kulturo (!).
Zelo zgovorna in jasna do naših ljudi pa sta bila oba, skupaj z večino, ki jo sooblikujeta, 1. julija 1997, ko so na predlog stranke Naprej Italija izglasovali resolucijo proti osnutku zaščitnega zakona, ki ga je v parlamentu predstavil poslanec Cave-ri, skratka tistega, ki so podpisale vse komponente naše narodnostne skupnosti.
Podpirate županskega kandidata Aria Rupenija, Kaj vas najbolj prepriča v njegovem programu?
Kandidaturo sem dejansko sprejela potem ko sem prebrala njegov program, obenem pa tudi ko sem ga osebno spoznala. Ob specifičnih tematikah, o katerih sva se pogovarjala, je bil zame prepričljiv predvsem njegov pristop do naše slovenske stvarnosti, ki je zavestno noče imenovati za manjšino ter sprejemanje sodelovanja in skupnega planiranja projektov s Slovenijo kot nekaj naravnega, normalnega in nujnega (!).
Kateri so glavni upravni problemi oziroma naCrti, ki jih bo morala reševati občinska uprava v prihodnjem mandatu?
Mislim, da sta v tem delikatnem prehodnem obdobju najpomembnejši treznost in pragmatičnost. Nova uprava verjetno ne bo še dočakala vstopa Slovenije v EZ, vseeno pa mora Cimprej resno razmišljati o posledicah, ki jih bo povzročil ta datum. Treba bo najprej po-
dreti psihološke pregrade, ki so žive v marsikaterem go-riškem občanu, sicer bosta gospodarska in družbena prihodnost našega mesta zaplavala v res hude vode.
Kaj pričakujete v pozitivnem ali negativnem smislu od občine glede reševanja manjšinskih vprašanj?
Pomembnejših zahtev, za katere se zavzemamo že desetletja občinska uprava ne more rešiti, lahko pa skupaj z deželno institucijo vpliva na postopke v Rimu. Nova uprava nadalje lahko pripomore s premišljenim pristopom do raznolike goriške realnosti k izboljšanju sožitja, k urejanju odnosov s sosednjo Slovenijo, kar ostaja za nas poglavitna skrb, kajti talci naelektrnih odnosov med sosedama smo predvs.em Slovenci v Italiji.
Katerim vprašanjem nameravate osebno posvetiti najveCjo pozornost v primeru izvolitve?
Če bom izvoljena v občinski svet, bom pozorna predvsem na tiste problematike, ki so posredno in neposredno vezane na našo narodnostno skupnost. To pomeni, da se bom ubadala predvsem s tistimi vprašanji, ki bi ostali nekje ob robu ali pa opozorila nanje. Sem mnenja, da najprimernejšo politiko do naše specifične realnosti lahko vodi le slovenski svetovalec, če je to mogoče seveda.
Ste ženska in pripadnica mlajše generacije: v Cern to pogojuje vaš pogled na politiko, Ce ga?
V družbeno-političnem delovanju ne razlikujem med spoloma. Mislim, da če ne bi pripadala ženskemu spolu, bi se moja dejanja in besede nebistveno razlikovale od teh, ki sem jih ravnokar omenila. Prepričana pa sem, da kot pripadnik generacije, ki se je rodila v sedemdesetih in je doraščala v osemdesetih letih, gledam na politično udejstvovanje, diskusijo in sodelovanje z drugimi, veliko bolj sproščeno in brez ideoloških togosti.
Zaključni poziv volilcem: kateri so glavni razlogi, zaradi katerih naj bi vas podprli?
Moj curriculum ste lahko prebrali v Primorskem dnevniku pred nekaj dnevi, zato ga ne bom ponavljala. Poudarila pa bi nasledje: oddajte meni svojo preferenco, Ce Vam je do tega, da bo slovenska beseda prisotna in odmevna v občinskem svetu, če si prizadevate za sožitje med goriškimi občani in Ce ste mnenja, da se dostojno prihodnost našega mesta gradi s konkretnimi iniciativami v obmejnem sodelovanju z Novo Gorico.
Mitja Ozbot (SKP)
TEST®
Zakaj ste se odločili za kandidaturo za občinski svet in zakaj prav na listi Stranke komunistične prenove?
Za kandidaturo sem se odločil zato, da bi lahko neposredno prispeval k reševanju problemov, s katerimi se soočajo mlajše generacije. Že od šolskih let, ko sem bil član krožka študentov goriške dežele in pozneje kot predstavnik delavcev sindikata CGIL v podjetju, kjer sem zaposlen, sem v prvi vrsti, ker sem opazil, da manjkajo tisti, ki bi reševali probleme iz našega vidika. V Stranko komunistične prenove sem vstopil kot Slovenec, ker sem v njej dobil tisto spoštovanje moje narodnostne identitete, ki je v različnosti in stalnem primerjanju prišla do izraza brez etničnih diskriminacij, v skupnem idealu sožitja in razvoja.
Kako ocenjujete delovanje dosedanje občinske uprave?
Zal nimam dovolj elementov, da bi sodil dosedanje delovanje občinske uprave, ker pač niso zaključili nič konkretnega in to ne samo v neposrednemu interes Slovecev, kjer ni bilo narejeno čisto nič, ampak nič niti v interesu vseh občanov Gorice.
Podpirate županskega kandidata Aria Rupenija. Kaj vas najbolj prepriča v njegovem programu?
Stranka komunistične prenove se je odločila, da podpre Aria Rupenija po podpisu programskega sporazuma, ki sloni na aktivni politiki za zaposlovanje in za mladinska vprašanja, na pozitivnem reševanju ter okrepitvi kontrolnih organov zdravstvenih storitev, na ojačenju sredstev in struktur socialne pomoči. Povezuje nas skupni interes v iskanju nove vloge našega mesta, ki do danes s tole upravo, ni bila uresničljiva.
Kateri so glavni upravni problemi oziroma naCrti, ki jih bo morala reševati občinska uprava v prihodnjem mandatu?
Občinsko upravo čaka eden izmed najpomembnejših mandatov za bodočnost mesta. V kratkem času bo meja, ki je pogojevala ekonomski razvoj mesta, odpadla. Spremembe mednarodnih odnosov, kot posledica Evropske unije, bodo vplivale na naše mesto. Gorica bo imela priložnost postati mesto, ki vsebuje sintezo kulture Srednje Evrope: ne veC mesto na meji ampak mesto, ki se zna s svojo multietnično sestavo najboljše postaviti kot središče kulture in trgovanja z Vzhodno Evropo. To se lahko uresniči, samo če bo občinska politika elastična in odprta sodelovanju s Slovenijo.
Problemi, s katerimi se bo moralo soočati mesto, so na primer preoblikovanje obmejnih struktur, ki bodo kmalu izgubile svojo funkcijo. Ne smemo pozabiti, da je okoli mejnega prehoda zaposlenih skoraj šeststo ljudi, če upoštevamo vse uslužbence v ekspedicijah, import-exportu, servisih in delavnicah ter uslužbence autoporta.
Kaj pričakujete v pozitivnem ali negativnem smislu od občine glede reševanja manjšinskih vprašanj?
Osebno mislim, da je normalizacija odnosov cilj, ki ga vsi Slovenci že preveč Časa pričakujemo, toda še do danes nobena občinska uprava
ni naredila koraka v to smer. Tistega dne, ko ne bom veC slišal besede »manjšina«, bom lahko rekel, da smo vsi skupaj naredili velik korak. To pa ne pomeni, da bi bili naša narodna identiteta in kultura razprodani, temveč da prav naša prisotnost, naša raz-ličnost bogati in karakterizira demokratično vodenje občinskega sveta. Seveda, čimprej je treba doseči odobritev globalnega zaščitnega zakona: za to se mora zavzeti tudi občinski svet, česar do sedaj sploh ni naredil. Treba je tudi, da dobi Konzulta za etnična vprašanja konkretno in aktivno vlogo v sodelovanju z občinsko upravo.
Katerim vprašanjem nameravate osebno posvetiti najveCjo pozornost v primeru izvolitve?
Ce bom izvoljen, se bom zavzel predvsem za socialne probleme, ki jih kot član SKP dobro poznam. To so predvsem problemi ljudskih stanovanj (IAGP), vrtcev, vprašanje, če bo v Gorici sploh še ostala bolnišnica ali ne, problem javnih prevozov in preoblikovanje mestnega prevoznega omrežja, kjer sploh še ni kolesarskih stez. Mislim, da funkcionalno mesto, torej mesto, v katerem je pešec privilegiran v primerjavi z avtomobilstom, ni na nikakršen način obremenitev trgovske ekonomije. Zato, ko govorim o preoblikovanju prevoznega omrežja, mislim predvsem na namestitev con za pešce. Kot Slovenec, pa se bom zavzel za valorizacijo konzulte za etnična vprašanja, ker mislim, da je vsak doprinos informacij o problemih, s katerimi se tu živeči Slovenci soočamo, korak k njihovim rešitvam.
Po letih pripadate mlajši generaciji: v Cern to pogojuje vaš pogled na politiko, Ce ga?
Pripadanje mlajši generaciji pomeni predvsem soočanje novih problemov, ki direktno vplivajo na mojo generacijo. Od vsega začetka, sem razumel, da se problemi rešujejo predvsem z osebnim zavzemanjem. Zaradi tega sem aktivno zaCel sodelovati s študentskimi krožki že v letih šolanja, kasneje pa v sindikatu in končno v politiki.
Zaključni poziv volilcem: kateri so glavni razlogi, zaradi katerih naj bi vas podprli?
Menim, da je SKP stranka, ki je v doslednosti ideala dobila razlog obstoja in razvoja. Doslednost in zavzemanje za probleme delovnih ljudi sta naša razloga obstoja in za nadaljevanje v stalnem iskanju rešitev problemov, s katerimi morajo soočati delovni sloji. Zato mislim, da kdor me bo glasoval, bo glasoval predvsem, ker se prepozna v naših vsakodnevnih bitkah in mu ni vseeno, kakšna bo usoda nižjih slojev, ki se jim krčijo socialne usluge in pravice.
Zakaj ste se odločiti za kandidaturo za občinski svet in zakaj prav na listi Oljke kot neodvisna predstavnica Levih demokratov?
Odločitev ni bila enostavna, a na prigovarjanje nekaterih vidnih predstavnikov naše manjšine sem sprejela kandidaturo. Zahvaljujem se Igorju Komelu za opravljeno delo v občinskem svetu, tudi ker je skupaj z Bernardom Špacapanom dostojno predstavljal našo manjšino. Oljka je gibanje, v katerem se strankarska opredelitev umakne in prepusti mesto razgledanosti in težnji po koreniti spremembi. Na tej listi nastopam kot neodvisna, ker nimam nobenega strankarskega predznaka in ker hočem biti predstavnik vseh demokratičnih in naprednih ljudi.
Kako ocenjujete delovanje dosedanje obdnske uprave?
Desnosredinska uprava je bila popolnoma neučinkovita, bila je izraz globoke kulturne praznine. Označevali sta jo improvizacija ter nesposobnost upravljanja. Bila je uprava izgubljenih priložnosti.
Poleg tega bi poudarila še, da desnosredinska uprava ni imela potrebnega posluha za potrebe občanov, preslišala je skorajda vsako željo in potrebo ljudi in delovala zaprto, zaverovana v lastni prav. Pri tem pa niti ni imela dolgoročnejšega načrta in splošne vizije za globalni razvoj mesta.
Podpirate županskega kandidata Aria Rupenija. Kaj vas najbolj prepriča v njegovem programu?
Rup eni jev program me je pritegnil, ker je svetovljanski in neobremenjen s problemi in predsodki preteklosti. Politični nasprotniki mu očitajo, da je bil dolga leta po svetu in da se je s tem odtujil “goriško-sti”, kot jo seveda pojmujejo oni. V resnici pa je to prednost, saj si je nabral izkušenj, predvsem pa se je otresel predsodkov. Zato me je prepričal tudi Rupeni-človek, kajti iz njegovih besed veje razgledanost, prodornost, spretnost dobrega in učinkovitega upravitelja. Iz programskih točk razberemo željo po kontinuiteti dela pokojnega Darka Bratine, ko si je prizadeval, da prenese v naše obmejno mesto evropske dimenzije in ko je znal s svojim umirjenim tonom prepričati ljudi in presegati konflikte.
Kateri so glavni upravni problemi oziroma naCrti, ki jih bo morala reševati občinska uprava v prihodnjem mandatu?
Dela bo na pretek, kajti Gorica bo morala pridobiti ugled v deželnem, državnem in evropskem merilu. Prevzeti bo morala vlogo koordinatorja in gonilnega motorja vseh go-riških občin. Vzpostaviti bo morala plodne, prijateljske, vsakodnevne stike z Novo Gorico ter načrtovati skupne naravne, gospodarske in kulturne posege. Ovrednotiti bo morala naravne lepote mesta in okolice. V okviru praznovanj tisočletnice nastanka našega mesta, bo morala odmeriti isto pozornost vsem jezikovnim skupnostim ter podčrtati bogastvo raznolikosti. Doseči bomo morali tudi priznanje prisotnosti slovenske manjšine v samem centru mesta, vnesti spremembe v občinski statut ter izpodbiti vse težnje, ki hočejo zbrisati slovensko dušo naše občine.
Kaj pričakujete v pozitivnem ah negativnem smislu od občine glede reševanja manjšinskih vprašanj?
Manjšina bo imela z zmago Oljke edinstveno priložnost, da odigra vlogo subjekta in da s svojimi sugestijami pripomore k ustvarjanju ugodne politične klime, k vzpostavljanju dobrih sosedskih odnosov. Želim si, da bi naša narodna skupnost dobila vidno priznanje ter bila enakopraven sogovornik v vseh upravnih telesih. Doslej tega ni bilo. Čutila se je načrtna odsotnost slovenske konzulte: morala bi biti sogovornik in sodelavec župana in odbornikov, ki pa je v resnici niso upoštevah.
Katerim vprašanjem nameravate osebno posvetiti najveCjo pozornost v primeru izvolitve?
V občinskem svetu se bom posvetila predvsem problemom šole. V pričakovanju šolske avtonomije bo občinski svet odločal tudi ob obstoju slovenske šole. Valentijeva uprava se je v teh letih ogrevala za zaprtje šole v Pevmi. Treba bo preprečiti take namere, ki bi osiromašile ves briški del goriške občine, saj bi s šolo izgubili ne samo vzgojno izobraževalno ampak tudi kulturno središče. Pri odločanju o racionalizaciji je ob finančnih treba upoštevati tudi druge aspekte. Valentijeva uprava pa sploh ni znala smotrno izkoristiti sredstev, tako da je vsak letni obračun izkazoval pribitek, ker upravitelji niso znali usmeriti prihranjenih sredstev v nove projekte. Preseneča me, da je župan, ki je po poklicu komercialist, bil tako nespreten.
Gospodarstvo ni moje področje, a vendarle bo treba s pozornostjo in budnostjo slediti preureditvi industrijske cone, nastajanju storitvenega centra v neposredni bližini Standreža, spremembam regulacijskega načrta.
Ste ženska: v Cern to p°' gojuje vaš pogled na politikOi Cega?
Politiko pojmujem kot vsako drugo zadolžitev. Kot ženska moram edino pomisliti, kako bom optimalno uskladila osebne potrebe, poklicn6 zadolžitve in pričakovanja naših ljudi.
Zaključni poziv volilcem1 katen so glavni razlogi) žara katerih naj hi vas podprh?
Slovence pozivam, naj tak° kot vedno izkoristijo državljansko pravico in oddajo preferenco slovenskim kandidatom. Osebno menim-da bom opravljala to funkcij0 z isto vnemo in doslednostjo-kot opravljam svoje službene dolžnosti. Ljudje so mi vedno veliko pomenili ne samo za osebno rast, marveč tudi za m talnost in moC, ki ti ju splošn® javno odobravanje vlije, ^ moraš zagovarjati načelne i bistvene stvari.
KOSOVO / POLOŽAJ JE IZ DNEVA V DAN BOLJ DRAMATIČEN
NOVICE
Diplomacija se trudi, da bi preprečila splošen spopad
Glavna ovira za uspešno akcijo je ruska podpora srbskemu režimu
PRIŠTINA, PARIZ - Kakih 20.000 Albancev je na včerajšnjih mirnih demon-stracijah v Prištini zahteva-1° razporeditev sil zveze Nato na Kosovu. Nosili so zastave Albanije, ZDA in Evropske unije ter transpa-rente »Nato na pomoč«, fNato, jutri bo prepozno« iti »Nato na Kosovo« (na shkt AP). Podobne manife-stacije so bile v Skopju, v faznih mestih zahodne Evrope in v ZDA ter v Ka-jiadi. Politični direktorji Nintaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo pa so vče-laj v Parizu sestavili »paket predlogov« o Kosovu, ki ga bodo jutri v Londonu pre-dložili zunanjim ministrom A, Rusije, Velike Brita-b*je, Francije, Nemčije in dalije. Sestanka se bo tokrat Udeležil tudi vodja kosov-skih Albancev Ibrahim Rugova.
Vzporedno s pariškim sestankom je včeraj v Bru-S9U svet zveze Nato na ra-Vni veleposlanikov razpra-vljal o kosovski krizi, Predvsem o vojaških opci-Ibh za preprečevanje širje-b)3 nestabilnosti. Danes pa Dodo zasedali obrambni biinistri, ki pa bodo skoraj gotovo poudarili, da je za ^akršno nameščanje me-dt>orodnih sil na ozemlju Makedonije in Albanije ter ^ kakršnekoli morebitne dejavnosti na Kosovu po-ebno jasno politično so-ffbsje šestnajsterice kot tudi , Usije. Moskva, ki naspro-u)e morebitnemu ukrepalo na Kosovu, vseskozi Poudarja, da mora o tak-Uih ukrepih odločiti Var-bostni svet OZN, kjer je Ru-)a že zavrnila prvo resolu-)° o Kosovu.
, Vsekakor se napori di-Plomacije stopnjujejo in 6 vec držav zagovarja vo-
jaško opcijo za preprečitev strahotnega krvoprelitja na Kosovu, a obenem odločno nasprotuje kosovski neodvisnosti. Predsednik britanske vlade Tony Blair je včeraj poudaril, da bo jugoslovanski predsednik Miloševič pozitivno odgovoril le »ob odločnih diplomatskih pobudah, ki jih bodo podprle verodostojne vojaške grožnje«. Zveza Nato je na julij anticipirala za avgust predvidene vojaške vaje, v katerih bo sodelovalo tudi zavezniško letalstvo. V krogih zveze Nato se namreč vedno bolj ogrevajo za letalsko vojaško opcijo, ker bi bila kopenska prekočljiva.
Medtem ko je ameriški predsednik Clinton včeraj podpisal ukaz o zamrznitvi vseh depozitov in srbskih investicij v ZDA, pa je nje-
gov obrambni minister VVilliam Cohen v Rimu izjavil, da ZDA nimajo nikakršnega namena enostransko posredovati na Kosovu in da se mora o tem enotno odločiti vsa šestnajsterica.
Medtem so vesti s Kosova do skrajnosti pomanjkljive. Na območja spopadov so včeraj končno odšli predstavniki človekoljubnih agencij OZN. Vseh krajev pa niso smeli obiskati, ker jim je to preprečila srbska policija. Kot kaže, Kosovska osvobodilna armada baje nadzoruje že ogromna območja Kosova, srbske sile so iz dneva v dan bolj demoralizirane, albanskim beguncem pa so se v zadnjih dneh pridružili tudi pripadniki srbske in črnogorske manjšine, ki se bojijo splošnega spopada.
ETIOPUA-ERITREJA / VSESTRANSKI NAPORI DIPLOMACIJE n
Novi spopadi, a tudi mirovne pobude
Asmara zaprosila za posredovanje egiptovskega predsednika Mubaraka
ADIS ABEBA, ASMARA - Eritrejske sile so prejšnjo noč napadle največjo etiopsko obmejno postojanko v severozahodni provinci Tigre. Kot je sporočila etiopska vlada, se spopadi še nadaljujejo, Eritrejci pa naj bi postojanko napadli z etiopskega ozemlja. Eritreja je zanikala, da bi zavzela etiopsko ozemlje, čeprav naj bi se njene sile nahajale vsaj deset kilometrov na ozemlju pri kraju Za-lambessa v severovzhodni Etiopiji. V Adis Abebi so tudi sporočili, da so eritrejske sile včeraj sprožile novo ofenzivo na severni fronti Badme-Shiraro, kakih 300 kilometrov zahodno od etiopskega Makaleja. Seveda tako etiopski kot eritrejski viri navajajo, da so »napadalcem« zadali hude izgube. Iz teh vesti pa izhaja, da prihaja do spopadov vz-
dolž vse meje med državama in ne samo na spornih območjih.
Organizacija afriške enotnosti (OAE) pa se je na 34. vrhunskem srečanju, ki se je včeraj končalo v mestu Ouagadougou, odločila, da bo v Etiopijo in Eritrejo napotila delegacijo voditeljev afriških držav. Na čelu delegacije bo predsednik te pana-ftiške organizacije Blaise Compaore, predsednik Burkine Faso.Voditelji afriških držav so obenem pozvali sprti državi, naj ustavita spopade in začneta uresničevati priporočila posrednikov. ZDA in Ruanda so minu-li teden predstavile mirovni načrt v štirih točkah, ki pa ga Eritreja in Etiopija doslej še nista začeli spoštovati.
Eritrejski minister za krajevne uprave Ahmed Cherifo pa je včeraj
prispel v Kairo s pismom eritrejskega predsednika Assaiasa Afervvorkija, ki egiptovskega predsednika Mubaraka prosi za posredovanje. Pobuda vzbuja upanje, da bi lahko obmejni spor, ki je stara dediščina italijanskega kolonializma, rešili po mirni poti. Predsednik Mubarak je namreč pristal na posredovanje, tako da bi z drugimi afriškimi državami preprečil spopad širših razsežnosti v afriškem rogu.
Etiopski podminister za trgovino in promet Biruke Debebe pa je včeraj v Turinu izjavil, da se bo obmejni spor med Etiopijo in Eritrejo kaj kmalu končal, ker tako Etiopci kot Eritrejci nasprotujejo vojni. Kljub takim spodbudnim vestem pa se nadaljuje evakuacija tujcev in diplomatov iz Asmare.
KUBA / MINISTER Dl NI SE JE POGOVARJAL S KUBANSKIM VODITELJEM
Rdel Castro zadovoljen z italijansko doslednostjo v odnosih do Kube
Kubanski voditelj na univerzi ploskal Dinijevemu posegu o globalizaciji
HAVANA - Kubanski voditelj Fi-del Castro se je predsinočnjim po krajevnem času na italijanskem veleposlaništvu v Havani sestal z italijanskim zunanjim ministrom Lam-bertom Dinijem (na sliki AP). Med pogovori, ki jim je prisostvoval tudi kubanski zunanji minister Roberto Robaina, sta Castro in Dini vzela v pretres vse najpomembnejše teme od dvostranskih do mednarodnih odnosov. Kot je kasneje italijanskim novinarjem povedal sam Fidel Castro, se je kubanski voditelj zahvalil Italiji za njeno »doslednost v zunanji politiki«. Castro pa ni skoparil niti z drugimi problemi od ameriškega embarga do globalizacije svetovnega gospodarstva in odnosov z Evropsko unijo.
Glede pogovorov z Dinijem je bil Castro zelo zadovoljen. Italija je navsezadnje med vsemi evropskimi državami tista, ki ima najbolj prijateljske odnose s Kubo in je v njih zelo dosledna.
Kako Castro ceni Italijo, je zgovorno dokazal, ko je povsem nepričako-
vano na havanski univerzi poslušal Dinijev poseg o vlogi Evrope in Latinske Amerike v obdobju gospodarske globalizacije. Dini je med drugim povedal, da se ne smemo sprijazniti s prevlado gospodarstva in z zatonom politike, temveč moramo politiko prilagoditi novim razmeram, seveda pa ne z zatekanjem v anahronistični gospodarski in politični nacionalizem. Dini je Kubo pozval, naj se vse bolj odpre, naj posodobi svoje notranje struktine in naj se postopoma vključi v novo stvarnost. Italija bo po Dinijevih besedah Kubi vsestransko pomagala. Italijanski zunanji minister pa je poudaril, da bomo kos problemom, ki jih vnaša globalizacija le z uresničitvijo takih struktur, ki bodo kos kompeiitivnosti in modernizaciji vedno večjega trga. Potrebno bo torej uresničiti sposobne uprave in sodobno družbo, ki bo temeljila na posamezniku. Kot kaže, je Dinijev poseg prepričal Castra, saj mu je dalj časa ploskal in mu nato čestital.
Wiesenthalov center spet napada Švico
VVASHENGTON - »Med drugo svetovno vojno so Švicarji vedno delali v korist Nemcev«, je za neko ameriško televizijsko mrežo povedal raziskovalec Alan Schom in s tem napovedal novo ostro poročilo losangeleškega VViesenthalovega centra proti švicarski konfederaciji. »Švicarji so bili prepričani, da bodo Nemci zmagali vojno in zato niso bili nevtralni,« je svoje obtožbe podkrepil Schom. Kakim 1.200 švicarskim neonacistom so oblasti dovolile, da so se borili za nacistično Nemčijo. Po zapletih z nacističnim zlatom je to prvo poročilo, ki navaja politične odgovornosti »nevtralne Švice«. Schom je tudi prikazal dokumentacijo, iz katere izhaja, da so bili člani neke švicarske nacistične skupine visoki častniki in podjetniki. Na tajnem srečanju leta 1942, naj bi takratnemu pravosodnemu ministru navedli, da Židje predstavljajo »politično in kulturno nevarnost«. 2e leta 1941 pa je švicarska policijska okrožnica navajala, da je treba načelno in avtomatično zavrniti vstop »nearijcev« v državo.
V	Alžiriji nove žrtve
AL2IR - Kot so poročali včerajšnji alžirski dnevniki, je bilo v Alžiriji od nedelje do torka ubitih 24 oseb, med njimi tudi 12 pripadnikov t.i. skupin za samoobrambo. Sest jih je umrlo v ponedeljek v Buhi, ko je eksplodiral peklenski stroj, ko so biti z avtom v izvidnici, štirje pa so umrli v podobnem atentatu v Guenzetu. Po pisanju dnevnika Sawt El-Ahrar, je v torek oborožena skupina v pokrajini Tissemsilt na jugozahodu države ubila štiri civiliste, med njimi tudi eno žensko in dva pripadnika samoobrambnih oddelkov. Po navedbah časnika El-Acil so vojaki in policisti v ponedeljek zvečer v bližini Alžira ubili šest pripadnikov Oborožene islamistične skupine (GIA), Se tri pa naj bi varnostne sile ubile v torek zjutraj. Od četrtka je v spopadih v Alžiru življenje izgubilo najmanj 96 ljudi, med njimi tudi 59 islamskih skrajnežev.
Več kot 430 mrtvih v spopadih na Šrilanki
KOLOMBO - V najnovejši ofenzivi, ki jo je pred šestimi dnevi na severu Srilanke začela šrilanska vojska, je umrlo 433 vojakov in tamilskih upornikov, je v parlamentu včeraj povedal obrambni minister Anuruddha Ratvratte. V spopadih je umrlo 208 vladnih vojakov in 225 upornikov, dva častnika in 63 vojakov pa pogrešajo. V 25-letni državljanski vojni je doslej umrlo več kot 55.000 ljudi. Tamilski tigri se borijo za neodvisno državo na severu otoka, kjer živi dva milijona Tamilcev. (STA/Hina)
Netanjahu o umiku
JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je z obrambnim ministrom Jicakom Mordehajem in ministrom za državno infrastrukturo Arielom Saronom včeraj posvetoval o morebitnem umiku izraelskih enot z Zahodnega brega.
V	skladu z ameriškim predlogom naj bi se izraelska vojska umaknila s 13, 1 odstotka ozemelj na Zahodnem bregu, ki bi nato prešla pod nadzor palestinskih oblasti. Temu pa odločno nasprotujejo desničarske stranke Netanjahujeve koalicije, tako da bi se lahko premier
odločil, naj se o umiku Izraelci razjasnijo na referendumu. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja pa je razvidno, da 48 odstotkov intervjuvancev zagovarja umik izraelske vojske z Zahodnega brega, temu nasprotuje le 29 odstotkov, ostali pa nimajo mnenja. Kar 53 odstotkov pa jih meni, da bo moral Izrael po koncu pogajanj o statusu Zahodnega brega in Gaze pristati na palestinsko neodvisno državo.
Grožnje ciprskih Turkov
ANKARA - Voditelj ciprskih Turkov Rauf Denk-tash je včeraj v Istanbulu opozoril, da bo ciprsko vprašanje za turško skupnost dokončno zaključeno, če bo grško vodstvo na otoku namestilo ruske rakete S-300. Denktash je dodal, da bo tinsko vodstvo na otoku v omenjenem primeru povabilo Turčijo, naj se v celoti namesti na severa otoka. Voditelj ciprskih Turkov je dal razumeti, da bi to ' pomenilo združitev tinskega dela Cipra s Turčijo.
V	torek je ruski tisk že poročal, da so rakete prispele na Ciper, vest pa sta zanikali tako Turčija kot Grčija.
V	Gvineji Bisau še vedno spopadi
LIZBONA - Predsednik Gvineje Bisau Joao Bernardo Vieria je včeraj zavrnil poskus krajevnih politikov in tujih diplomatov, da bi pristal na premirje in na pogajanja z uporniškimi vojaki. Kot je povedal predstavnik Evropske komisije Miguel Amado, vlada ne pristaja na pogajanja, predsednik pa je trdno odločen, da stre odpor uporniških enot. Medtem pa je prejšnja noč v državi minila brez spopadov, tako da so bili vsi prepričani, da je res prišlo do premirja med lojalističnimi in uporniškimi enotami. Predsednik Joao Bernardo Vieria je kot kaže prepričan, da bo s pomočjo enot gvinejske vojske strl odpor upornikov, tako da so se včeraj spopadi obnovili.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
B
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
n TRENDI / PO PODATKIH BANKE ITALIJE DRŽAVNI DOLG ŠE RASTE
Ciampi: Trendi javnih računov ugodni, zdaj jih je treba utrditi
Zakladni minister ni zaskrbljen zaradi februarskega porasta državnega dolga na 2,25 milijona milijard lir - Prejel je priznanje zlati
RIM - Zadolžitev državnega sektorja se je februarja spet povečala in dosegla 2 milijona 250 tisoč milijard lir (v enakem mesecu lani je znašala 2 milijona 218 tisoč milijard), s tem pa se je dolg vrnil na raven, ki jo je imel nazadnje novembra lani. Podatki, ki jih je včeraj objavila Banka Italije, pa vseeno kažejo na omejeno rast dolga, saj je ta še naprej globoko pod najvišjo ravnijo, ki jo je dosegel oktobra lani, ko je znašal 2 milijona 281 tisoč milijard lir.
Generalni državni računovodja Andrea Monorchio ob teh številkah ne kaže vznemirjenja, saj prvi meseci leta po njegovi oceni niso pomembni za določanje trenda javne porabe in bo treba v ta namen počakati na podatke o samoob-davčenju. Ne gre namreč prezreti vpliva uvedbe novega davka Irap, ki bo spremenil obračunavanje javne porabe in tudi roke plačevanja davčnih obveznosti.
Zakladni minister Ciampi podatkov centralne banke ni Želel komentirati, tudi ker so v zamudi glede na uradne podatke zakladništ-va, pač pa je minister dejal, da je bilo lansko leto odločilno za preobrat v trendih javnih računov, ki so zdaj na »pravi poti«. Toda to ne pomeni, da je dela konec - je dodal Ciampi - kajti še naprej je potrebna velika pozornost in angažiranje na tem področju, da dosežemo konso-lidiranje doseženih trendov.
Zakladni minister je o položaju javnih financ govoril na svečanosti, na kateri mu je Klub gospodarstva (Club delPEconomia) podelil priznanje »zlati evro« za »odličen rezultat, ki ga je s svojo odločenostjo uresničil za Italijo«, ko ji je omogočil vstop v Evropsko monetarno unijo. Minister je svoj poseg namenil prav evru in vstopu Italije v unijo enajstih, pri čemer je podčrtal, da je Italija stopila vanjo »živa, v ugodnih po-
gojih in v relativni primerjavi tudi boljših od povprečnih pogojev, v katerem se nahajajo druge evro-države«. S tem je Ciampi posredno odgovoril kritikom, ki so napovedovali, da bo Italija prišla v krog evra popolnoma utrujena, kot truplo brez življenjske moči. To se ni zgodilo, je dejal minister in navedel dejstva: inflacija je bila poražena, kompetitivnost pa je dovolj visoka, kot kaže 3- do 4-od-stotni presežek plačilne bilance, in to kljub tečaju lire, ki je vztrajno nad pariteto, s katero se je italijanska valuta vrnila v evropski denarni sistem (EMU).
Ciampi je sicer priznal, da Italija res vstopa v monetarno unijo z javnimi računi, ki jih bo treba izboljšati, vendar je proces že v teku in danes vsi priznavajo, da lanski rezultati niso bili enkratni pojav, kajti brez trajnega učinkovanja, bi javni računi že zdaj bežali iz rok.
Države
G7za
novo
pomoč
Rusiji
PARIZ - Finančna pomoč Rusiji za zaščito rublja in skrajna šibkost japonskega jena sta bili osrednji temi razprave na včerajšnjem sestanku predstavnikov sedmih industrijsko najrazvitejših držav G7, na katerem je Italijo zastopal generalni direktor zakladništva Mario Draghi. Navzoči - med katerimi so bili prvič tudi predstavniki desetih velikih mednarodnih bank - so se strinjali z možnostjo nove pomoči za Rusijo, medtem ko je glede šibkosti jena predstavnik Tokia zagotovil močne ukrepe za zaustavitev strmoglavljenja svoje valute.


I
NOVICE
V torek občni zbor gostinske sekcije SDGZ
TRST - Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu bo imela v torek, 16. junija ob 15.30, v novem hotelu Da-, nev na Opčinah, svoj redni občni zbor. Predsednik sekcije Lino Doljak in tajnik Niko Tenze bosta podala poročilo o triletnem delovanja odbo-ram v razpravi pa naj bi prišle do izraza zamsili in pobude za gostinsko in vsestransko turistično promocijo našega prostora, izvolili pa bodo tudi nov odbor.
Govor bo tudi o novih obveznostih glede higie-ne živilskih proizvodov, ki jih nalaga zakon 155/97 vsem gostinskim obratom, kar bo nedvomno zanimalo vse včlanjene gostince.
2e od 15. ure dalje pa si bo mogoče ogledati lepo urejene prostore in strukture pred nedavnim odprtega novega hotela nasproti znanega starega hotela in restavracije Daneu.
Jutri v Trstu »Sol in poper« iz Nadiških dolin
TRST - Po uspešni pobudi »Vabilo na kosilo«* ki je postala že tradicionalna gostinsko-turistiC' na prireditev v Nadiških dolinah bo glavna pobudnica te pobude Teresa Covaceuszah iz Gostilne Šale e Pepe iz Srednjega (UD) jutri v Ma-labaru na Trgu S. Giovanni v Trstu od 18.30 dalje predstavila poletno pobudo in specialitete Nadiških dolin.
Gostilna se bo predstavila z mineštro z »me-derjavko«, pri kateri bodo ponudili belo vino Petrussa ’96 s Kmetije Petrussa iz Praprotnega (UD). Pri pobudi sodeluje tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje.
DUN&BRADSTREET / OCENA ZA SLOVENIJO ŠE NAPREJ RAZMEROMA UGODNA
KROMBERK
Nujna pokojninska reforma in bizdanje inflacije
Analitik britanske agencije Philip Nicol pa Slovenijo uvršča na sam vrh med srednje- in vzhodnoevropskimi državami
LJUBLJANA (STA) - Ključne naloge, pred katerimi stoji Slovenija na poti v Evropsko unijo, so po besedah analitika britanske agencije Dun & Bradstreet Philipa Nicola, ki pripravlja mesečna poročila o deželnem tveganju Slovenije, nadaljevati prestrukturiranje podjetniškega, finančnega in bančnega sektorja, izpeljati pokojninsko reformo, uvesti davek na dodano vrednost, sprostiti kapitalske tokove in sprejeti protimo-nopolno zakonodajo.
Kot je poudaril Nicol, so med dejavniki, ki Slovenijo že več mesecev uvrščajo na sam vrh v skupini srednje- in vzhodnoevropskih držav (pred Češko in Poljsko), predvsem politična stabilnost, nadzor nad proračunskim primanjkljajem ter uravnovešena tekoča bilanca. Nicol je pohvalil tudi konsolidacijo bank in vse učinkovitejši nadzor finančnih trgov, ugodno pa je ocenil tudi stanje zadolženosti ter dolgoročno približevanje normativom Evropske unije, pri čemer je izpostavil izpolnjevanje dveh fiskalnih kon-vergenčnih kriterijev.
Res pa je, je menil Nicol, da se
je Slovenija po dokaj uspešnem prehodnem obdobju zdaj znašla na mestu, ko bi se morala aktivneje lotevati reform. V prvi vrsti je potrebna dosledna in odločna uvedba pokojninske reforme, saj bo v nasprotnem primeru lahko imela resne težave z uravnoteženostjo proračuna.
Strokovnjak britanske agencije je posvaril tudi pred še vedno navzočimi inflacijskimi pritiski, ki se bodo dodatno okrepil ob uvedbi davka na dodano vrednost. Nicol je napovedal, da bi se inflacija po uvedbi davka na dodano vrednost utegnila povzpeti celo na 13 odstotkov, vendar pa je ob tem izrecno poudaril, da ne gre za dolgoročnejši inflacijski pritisk in da bo uvedba davka na dodano vrednost v daljšem obdobju pozitivno vplivala na fiskalno uravnoteženost. Med dejavniki, ki negativno vplivajo na rating Slovenije, je izpostavil tudi zmanjševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki jo gre pripisati tako precenjenosti domače valute kot previsoki realni rasti plač in stroškom na enoto proizvoda. Za nekoliko nižjo uvrstitev Slovenije
pa so poskrbele tudi prepočasne spremembe na področju upravljanja podjetij in premajhna stopnja odprtosti slovenskega gospodarstva za tuje naložbe.
Ostale članice Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), ki so v primerjavi s Slovenijo uvrščene nižje na lestvici regionalnih pokazateljev tveganja v Srednji in Vzhodni Evropi, se po besedah Nicola srečujejo z določeno mero politične nestabilnosti (Poljska, Češka, Slovaška in Romunija), mnoge od njih pa se bodo morale resneje lotiti nekaterih bistvenih gospodarskih reform (Slovaška, Romunija). Sicer pa gospodarstvo na Poljskem naravnost cveti, pa tudi Madžarska in Češka nudita ugodno makroekonomsko podobo, je še menil.
V agenciji Dun & Bradstreet pokazatelje deželnega tveganja pripravljajo na podlagi štirih kategorij: političnih, gospodarskih in trgovinskih kazalcev ter zunanje likvidnosti države. Kazalce nato razdelijo na kvantitativne in kvalitativne, jih ustrezno ovrednotijo in nato izdelajo lestvico, katere vrh predstavlja ocena DBlA (naj-
višje na svetovni lestvici so ZDA, Danska in Luksemburg z oceno DBlB), dno pa ocena DB7 (Sierra Leone, Kongo, Irak, Zvezna republika Jugoslavija). Slovenija se z oceno deželnega tveganja DB3a, ki ostaja nespremenjena tudi junija, uvršča v »zlato sredino«, kjer so tudi Kitajska, Malezija in Južna Afrika.
Kot je med drugim dejal Nicol, so glavni viri informacij, ki jih uporabljajo pri pripravi mesečnega poročila za Slovenijo, Bilten Banke Slovenije, Ekonomsko ogledalo Urada za makroekonomske analize in razvoj, nekaterih agencij ter lastno bazo podatkov. Pojasnil je še, da se Dun & Bradstreet za razliko od ostalih agencij za ocenjevanje kreditne sposobnosti držav, npr. Standard & Poor‘s, Moody‘s, IBCA, itd., bolj posveča analizi splošnega poslovnega okolja in ne toliko kreditni sposobnosti države.
Po oceni agencije Dun & Bradstreet je Slovenija tudi junija na prvem mestu lestvice regionalnih pokazateljev tveganja v državah Srednje in Vzhodne Evrope. (STA)
Odpili sejem obrti in malega gospodarstva
NOVA GORICA - V paviljonu Mebla Kromberku so včeraj odprli Goriški em obrti in malega gospodarstva, ki teka na pobudo Obrtne zbornice v >vi Gorici. Namen prireditelja j® edvsem v prikazu dejavnosti malili djetnikov in obrtnikov iz severu0' [morske regije, želijo pa tudi pri v®' i na razstavišče podjetnike iz drugi*1 edelov Slovenije in iz sosednjega lijanskega področja. Na prvih dveH eh izvedbah so ta cilja povsem iz' Inili. Letos je prisotnih 185 raz-ivljalcev, organizatorji Pa čakujejo, da bo obiskovalcev še ve t na prejšnjih dveh sejmih.
Na včerajšni otvoritvi je sekretar ie Smole dejal, da bo morala valda svetiti več skrbi malemu gospod31 u, še zlasti v trenutku, ko se Slov® a pripravlja na vstop v Evropsk^ ijo. Novogoriški župan Črtomir Sp3 Dan pa je povedal, da ima malo g° Ddarstvo na tem področju zelo veli < men, in si je zaželel še več gosp0 rskega sodelovanja čez mejo. ,. Na včerajšnji otvoritev so prišli tu^, stopniki sejemske ustanove v Gon
<	10. JUNIJ 1998	v URAH	
s*:	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1744,00	1770,00
to N	nemška marka	977,00	993,00
5 o	funt šterling	2853,00	2908,00
	švicarski frank	1175,00	1200,00
Ž N h	belgijski frank	46,69	48,69
<	s	C0 S	@	DC X	3	L. <1-	francoski frank	288,00	298,00
	danska krona	253,00	263,00
	norveška krona	227,00	237,00
	švedska krona	216,00	226,00
25 -O	kanadski dolar	1180,00	1220,00
ra o	portugalski eskudo	9,11	10,01
2 N	nizozemski gulden	859,00	884,00
DC	avstrjski šiling	137,70	142,05
£3	španska pezeta	11,12	12,22
	grška drahma	5,51	6,51
	irski šterling	2438,00	2518,00
	japonski jen	11,93	12,83
M	avstralski dolar	975,00	1.045,00
	madžarski florint	7,00	9,00
/	hrvaška kuna	255,00	280,00
	slovenski tolar	10,30	10,55
		
10, JUNIJ 1998	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1740,00	1770,00
nemška marka	977,00	995,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	859,00	884,00
belgijski frank	46,90	48,70
funt šterling	2826,00	2916,00
irski šterling	2439,00	2534,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,60	6,09
kanadski dolar	1182,00	1217,00
švicarski frank	1177,00	1202,00
avstrijski šiling	137,90	142,40
slovenski tolar	10,40	10,65
	
10. JUNIJ 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1757,410
EKU	1942,640
nemška marka	985,37
francoski frank	293,830
funt šterling	2873,190
nizozemski gulden	874,160
belgijski frank	47,765
španska pezeta	11,609
danska krona	258,690
irski šterling	2483,040
grška drahma	5,805
portugalski eskudo	9,627
kanadski dolar	1201,400
japonski jen	12,483
švicarski frank	1192,270
avstrijski šiling	140,030
norveška krona	233,000
švedska krona	221,880
finska marka	324,190
MILANSKI BORZNI TRG
10. JUNIJ 1998				]N	IDEKS MIB 30: +0,57			
delnica.	cena	var. %	delnica	cena	
Alleanza Ass.	24.606	-0,73	La Fondiaria	11.182	-0,21 -1,87
Bca dl Roma	3.594	-0,05	Mediaset	11.563	
Bca Fideuram	11.414	+0,88	Mediobanca	24.245	-0,67
Bca Pop. M 1	15.260	-0,99	Montedison	2.391	-0,12
Benetton	37.418	-0,13	Olivetti	2.704	+ 1,65
Comit	10.258	-0,61	Parmalat	3.605	-0,87
Credit Edison	9.997 16.084	-0,18 +0,84	Pirelli Spa	6.105	-0,03 -0,28 -0,55 -0,07 -0 42
Eni	12.617	+0,13	Ras	27.616	
Fiat	8.017	+2,14	Rolo	44.082	
Generali	58.916	-0,99	Saipem	10.073	
Imi	30.206	-0,70	San Paolo To	28.309	-2,15 -0,99
Ina	5.755	+1,98	TIM	10.603	
Italgas	8.072	-0,87	Telecom Ita	13.674	
9
ljubljanska banka
Podružnica Milano
^JADRANJE
GORICA / NA SEDEŽU ZDRUŽENJA
KOTALKANJE
Boj za zmago bo še zelo trd
Rimini prehitel Gaio Legend
KRF - Slovenska jadmi-^ Gala Legend, je na pologi 15. jadralne regate Ri-toini-Krf-Rimini na dru-gern mestu. Krmarja Mitja Kosmina in Dušan Puh sta Začetno vodstvo izgubila ak pred obratom pri Krfu, Potem ko sta 50 milj pred obratom obtičala v popol-Oem brezvetrju. Slovensko Ppsadko je prehitela ita-ajanska jadrnica Riviera di ^bnini, ki je obrnila s 15 ntinutno prednostjo. Po obratu je spet zaCelo piha-?’ tako da je med obema jadrnicama pričakovati trd b°j za zmago.
^udar v Evropi
Rudar iz Velenja je z Zftiago s 3:0 proti ajdov-skernu Primorju osvojil tovenski nogometni Pokal in mesto v pokalu Pokalnih zmagovalcev.
PO ZSSDI za Goriško podelil Spodbuden nastop priznanja najzaslužnejšim športnikom TaJJe .R?.m°no Pa
1	93	9	1	urrniri^
Posebno priznanje pa je prejel plavalec Silvan Kravos - Letos manj nagrad	" w vi ioivi vlil nvi"
S skromno a prisrčno slovesnostjo, je PO ZSSDI za Goriško v torek pod večer priredil že tradicionalno podeljevanje priznanj goriškim društvom in posameznim športnikom, ki so se še posebno izkazali v pravkar zaključeni sezoni. Letošnja slovesnost je potekala kar na sedežu ZSSDI v Gorici in jo je uvedel predsednik goriškega Pokrajinskega odbora naše krovne športne organizacije Marko Lutman. Ob čestitkah dobitnikom priznanj se je Lutman laskavo izrazil o uspešnosti naših športnih sredin, pa čeprav je bilo letos nekaj manj odmevnejših dosežkov kot v preteklih sezonah. Nekoliko je v tej sezoni »razočarala« odbojka, ki je v vseh teh letih prispevala levji delež dobitnikov priznanj, tako na pokrajinski kot tudi na deželni in celo meddeželni ravni. Posebno pa so se letos izkazali smučarji SPDG, ki so po vč-lanjenju v FISI, že na prvem
uradnem tekmovanju odnesli kar osem pokrajinskih naslovov.
Pa poglejmo si, kdo so bili letošnji dobitniki: odbojkarski ekipi U14 SZ Soča in U18 fantje OK Val za osvojitev pokrajinskega naslova; kotalkarji Vipave s Peči za osvojitev številnih pokrajinskih, deželnih naslovov tako na tekmovanjih
CONI-FIHP kot tudi na tekmovanjih, ki jih prireja UI-SP; Slovenko planinsko društvo iz Gorice za odlične uspehe na pokrajinski ravni (kar osem prvih mest v različnih starostnih kategorijah). Kot posameznik pa je posebno plaketo prejel Silvan Kravos, ki je pred kratkim osvojil kar dva deželna naslova (100 in 200
m prsno). Na razdalji 200 m je slovenski plavalec postavil tudi absolutni deželni rekord. Silvan Kravos sicer ni član kakega slovenskega društva, vendar so se pri vodstvu PO ZSSDI odločili, da izjemoma poklonijo priznanja tistim slovenskim športnikom, ki se ukvarjajo s panogami, ki jih naša društva ne gojijo.
Več poletovk je sodelovalo na kakovostnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju »Griška vrtnica« v Novi Gorici. Posebno razveseljiv je bil nastop najboljše med njimi, to je evropske kadetske prvakinje Tanje Romano, ki je končno prebila led in z odličnim nastopom in zmago med jeunesse spet pridobila na samozavesti, ki je bila po nekaj uspehih nekoliko načeta.
»Zelo sem zadovoljen z nastopom Tanje. Kot na nekaterih prejšnjih nastopih je sicer začela nespodbudno s hudo napako v prvem dvojnem axelu, a je nato enkratno reagirala in program do konca izpeljala brez napak. Uspel ji je tudi trojni to-hip,« je bil vesel trener Mojmir Kokorovec.
Dobro se je v Novi Gorici odrezala tudi Jasna Kneipp, ki je med deklicami v ostri konkurenci pristala na končnem 5. mestu. Ostale uvrstitve, deklice: 1. Sara Baštajančič (N. Gorica), 16. Mija Kalc, 17. Irina Počkar; naraščajnice: 1. Nika Arčan (N. Gorica), 10. Daša Hrovaitn, 13. Mateja Piccini.
Na tekmovanju je nastopilo čez 180 tekmovalk iz Italije in Slovenije.
Tenis: poraza Gajinih ekip
V predzadnjem kolu letošnjega ekipnega prvenstva do 12. leta starosti so Gajini tenisači premagani zapustili igrišče. V moški konkurenci sta Matej Cigui in Erik Pertot v gosteh z 2:1 izgubila proti Canevi, častno točko za Gajo pa je po treh setih igre dosegel Cigui. V zadnjem kolu bodo fantje na Opčinah igrali proti Atu (soboto ob 15. uri).
Dekleta so v Latisani naletela na premočne tekmice. V ekipi Latisane igrata dekleti, ki sta se na nedavnem turnirju Gaje na Padričah uvrstili v finale. Veronika Daneu in Elena Racman sta se pod hudo pripeko požrtvovalno borili, a poraz je bil neizbežen. V soboto (ob 15. uri) bodo gostile ekipi Citta di Udine.
Slovenk
V kvalifikacijski tekmi Za nastop na ženskem evropskem odbojkarskem P^enstvu je Slovenija, ki 1° v°di tržaški strokovnjak /"Vko Kalc, v gosteh s 3:0 k ;3, 15:3, 15:10) izgubil Pr°ti Madžarski, ki ima v gojili vrstah več igralk, ki Ropajo v zahodnoevro-Pskih prvoligaških prven-. v'h. Slovenija bo proti rjndžarski spet igrala v so-Dq*° ob 17. uri v Luciji.
šagro pri SZ Bor i ^ mednarodna K°Sarkarska tekma
^ okviru šagre v Boro-s6jn športnem centru bo v P«0, s pričetkom ob 19. j ’ tudi zanimiva medna-j, ^na prijateljksa (j0sarkarska tekma med želnimi podprvaki med ^ascajniki Bora Friulex-in vrstniki Ijubljan-V Slovana.
JADRANJE / SELEKCIJE OPTIMIST ZA KADETE
KOŠARKA / TURNIR SARTI
A. Spadoni (Čupa) na Prvem jadru
Nastop si je zagotovil s 4. mestom v skupnem seštevku tekem
Jadranovci v finalu borovci na 5. mestu
Preteklo nedeljo se je v Miljskem zalivu zbralo približno 50 naimlajših jadralcev iz naše dežele na zaključni fazi conske selekcije za kadete v razredu optimist, veljavne za trofejo Prvo jadro in Topo-lino. Mladi jadralci so se Idjub soparnemu vremenu podali na morje in potrpežljivo Čakali na veter. Pravilnik je predvideval Start za 11. uro, a zaradi pomanjkanja vetra je žirija spustila zastavo šele okoli 13. ure. Čupin jadralec Alessio Spadoni je zagrizeno zajadral in bil na drugem metu, a med ulovom je spet zmanjkalo vetra in preizkušnjo so morali prekiniti. Spet je bilo treba počakati na veter, ki je zapihal šele okrog 14. ure. Mladi jadralci so končno le izvedli dve regati. Pogoji niso bili ravno najboljši, saj je veter pihal zelo spremenljivo, našim jadralcem pa je zmanjkala koncentracija. Od Cupinih jadralcev se je najbolje odrezal Alessio Spadoni, ki se je uvrstil na 8. mesto, za njim Tomaž Legiša na 11. me-
stu, Marina Piculin in Sandi Suc pa sta pristala na 25. oziroma 27. mestu. Regato je osvojil Matteo Velicogna iz Milj. Sire-nina jadralca Nataša VSentič in Matija Timeus sta zasedla 39. oziroma 42. mesto.
Po preštetju točk prve selekcije, ki je potekala pred tremi tedni v Sesljanu, se je Čupin jadralec Alessio Spadoni uvrstil na 4. mesto in si tako izboril nastop na prvenstvu Prvo jadro, ki bo potekalo konec avgusta v Desenzanu del Garda. Za Marino Piculin, ki je pristala na 10. mestu, pa je uvrstitev na to tekmovanje še pod vprašajem. V nasprotnem primeru pa se bo udeležila skupaj s Sandijem Su-cem in Tomažem Legišo, ki sta zasedla 12. oziroma 16. mesto, priljubljenega tekmovanja za trofejo Topolino, ki bo potekalo v Sesljanu v organizaciji jadralnih klubov Adriaco in Pietas Juha in Cupa v dneh 18. in 19. julija.
(Barbara in Nika)
Jadran Nuova kreditna - Sgt 116:105 (61:49)
JADRAN: Franco 10, Oberdan 30, Valente 10, Slvaec 7, Guštin 4, Samec 20, Rauber 6, Grbec 16, Hmeljak 11.
Jadran se je s sinočnjo lahko zmago uvrstil v sobotni finale košarkarskega turnirja Don Giacomo Sarti. V finalu se bo pomeril z zmagovalcem tekme med Don Boscom in In-termuggio.
ZA 5. MESTO
libertas Barcolana - Bor Radenska 99:103
BOR RADENSKA: Filipčič 2, Susani 16, Brazzani 4, Ve-linski 25, Barinr 6, Simonič 20, Tomšič 12, Racman 11, Rebula 7. Trener: Furlan. 50N: Susani. 3 TOČKE: Susani 2, Tomšič 2, Barini in Simonič po 1.
Borovci so na turnirju Don Giacomo Sarti z zmago nad Barcolano zasedli končno 5. mesto. Na finalnem srečanju so zaigrali dokaj dobro, nasplošno pa je bila tekma dopadljiva po zaslugi razpoloženih strelcev. Furlanovi varovanci so vsekakor stalno rahlo vodili, tako da so z Velin-skijem in Simoničem na čelu, zasluženo zmagah in si pridobiti zadovoljivo uvrstitev.Omeniti gre, da so košarkarji Radenske s torkovim nastopom zaključiti letošnjo nadvse uspešno sezono, ki jih je v prvenstvu pripeljala do napredovanja v Č2 tigo.(Niko Stokelj)
I^PORTNI DAN ZA VZHODNOKRAŠKE ŠOLE
/ SODELOVANJE SZ SLOGA-OPENSKO DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO
Letos nekoliko diugače
Sporto združenje Sloga že vrsto let aktivno °deluje z Didaktičnim ravnateljstvom na Opči-^ s tem, da nudi vsem otrokom vzhodnok-skih osnovnih šol med šolskim letom brez-f acni tečaj gibalne vzgoje med rednim poukom, , 1 to predvedeva ministrska okrožnica št. 184. etos je ze dmgič'zapored tečaj vodila Petra jl^toančic, ki je tudi pripravila zaljučni športni
Ta pravi športni praznik res velikega števila Rovnošolcev je bil prejšnji četrtek v repentabr-. 1 telovadnici in je bil po svoji značilnosti zelo . "Iren in drugačen od dosedanjih. Najmlajši, to j. uCenci prvih in drugih razredov, so se pomeri-A Poligonu, tretješolci v štafetnih tekih, učenci pteih in petih razredov pa v odbojki in košarki.
leg tega so se učenci udejstvovali še na likov-tia*11111 Rteramem področju: medtem ko so bili Sni Štafetni teki, so namreč najmlajši risali 1 SK grb na športno temo, starejši pa so se pre-pJ11 ,v pesnike, saj so morali setaviti trikiticno utico na temo šole, športnega dne in gibalne Se S' .^kratka, bilo je vse živo in jutro je vsem
Ptehitro minilo.
Poligon
v v Poligonu, ki je vseboval razne gibalne lutn 6’80 se Pomerili najmlajši. Najboljše abso-jQC? Case so dosegli Jakob Sček, Sebstiano Sar-Vsi 111 T*aviti Pescatori, pohvalo pa zaslužijo tudi p0 s°steh nastopajoči, ki so bili tako porazdeljeni
tv ^la Franceta Bevka: Nicole Cherbancich, jan Pj eU> Erika Ferluga, Marko Gantar, Alenka Go-vapPl’ Idarko Guštin, Matjaž Guštin, Mateja Hro-U, Katerina Iscra, Janoš Juruicich, Damjan
Košuta, Vasja Košuta, Andrej Malalan, Matej Malalan, Tjaša Malalan, David Pescatori (tretji najboljši čas), Dana Purič, Nina Race, Barbara Rupel, Paolo Scabar, Niko Sossi, Alex Skerlavaj, Benjamin Skrap, Luka Zidarič.
Sola Alojza Gradnika: Evelin Bertolino, Aljoša Sok, Jan Cok, Aliče Lokar, Arianna Simeone, Martina Sobani, Julija Berdon, Jasmin Guštin, Jan Škabar, Nikol Škabar, Robert Škabar, Terry Žužek
Sola Karla Destovnika Kajuha: Nicole Balde, Amerigo Cecotto, Tena Dubček, Matej Formigli, Ester Gregori, Niko Jevnikar, Ivan Kalc, Tina Križmančič, Mateja Mezgec, Sandy Slavec, Michaela Strauščak
Sola Finka Tomažiča: Marianna Fina, Karin lannuzzi, Nicol Kralj, Luka Kralj, Veronika Križman, Jessica Križmančič, Naima Magris, Tajda Milič, Mateja Milkovič, Matija Mozenič, Seba-stiano Sardoč (drugi najboljši čas), Simon Sivitz Košuta, Jakob Sček (prvi najboljši nas), Annette Skerlavaj.
Štafetni teki
V tej panogi so otroke razdelili v sedem skupin. Vsi učenci so dali vse od sebe, posamezne ekipe pa so se tako uvrstile:
1. Bevk 1 (Tanja Babudri, Marta Čermelj, Adrijana Jarc, Matej Lupine, Marko Strajn, Marko Zerial). 2. Bevk 3 (Saša Malalan, Caterina Pauluzzi, Nadia Polissa, Tomaž Smotlak, Gregor Žnidarčič). 3. Gradnik (Daniel Attanasi, Darma Milič, Dimitrij Purič, Mateja Rupel, Alex Vitez). 4. Tomažič 1 (Alberto Antoni, Marko Iskra Škerl, Martin Magris, Tina Šinigoj, Ervin Taučer). 5. Bevk 2 (Erik Derin, Saša Ferfolja, Niki Meriggio-
li, Daniel Paulin, Danijel Simonettig). 6. Trubar (Erik Calzi, Anja Grgič, Martin Mezgec, Martin Milkovič, Michae Škabar, Jana Župančič). 7. Tomažič 2 (Matteo Bellini, Nicholas Čorbo, Eva Fučka, Carlo Stojkovič).
Odbojka in košarka
Tudi tu so učence četrtih in petih razredov razporedili na več ekip, ki so se pomerile med seboj. Seveda ni šlo za prave odbojkarske in košarkarske tekme, saj so morali otroci pokazati le nekatere prvine teh panog (npr. met na koš in podajo), ki jih je tekmovalna komisija ocenjevala po posebnem ključu. Vse ekipe so nastopile tako v enem kot v drugem tekmovanju. V odbojki je prvo mesto osvojila ekipa P. Trubarja 2 pred ekipama F. Bevka 3 in P. Trubarja 1. V košarki je bila najbolša ekipa F. Bevka 1 pred ekipo F. Bevka 3 in Alojza Gradnika. Vse ostale ekipe so se uvr-
stile ex aequo na četrto mesto. Postave ekip:
Bevk 1: Marko Gantar, Jadranko Jovanovič, Mateja Piccini, Olaf Simonettig, Jan Sossi. Bevk 2: Luka Bergagna, Jasna Kneipp, Miha Nedoh, Jasmin Pečar. Bevk 3: Veronika Daneu, Matija Rauber, Simon Rožac, Daniel Milano. Bevk 4: Antonella Derin, Ana Regermt, Laura Vatovani, Ivana Zidarič. Bevk 5: Dean Guštin, Anja Malalan, Helena Pertot, Sarah Planinšek. Gradnik Maruška Guštin, Ivan Jevnikar, Andrej Marušič, Veronika Milič, Katja Škabar. Tomažič 1: Peter Carli, Jernej Sček. Andrea Skerlavaj, Vanja Veljak. Tomažič 2: Taisija Cesar, Mija Kalc, Nikolaj Kovačič, Tina Kralj. Trubar 1: Martina Berce, Veronika Carli, Aleksandra Gregori, Mateja Križmančič, Sara Zupančič. Trubar 2: Eva Carli, Roberta Chironi, Igor Ghezzo, Aleks Jevnikar, Danijel Slavec.
Obvestila
SD POLET organizira od 16. do 24. junija, v torek, sredo in petek, od 16.30 do 17.30 brezplačen tečaj kotalkanja za otroke od 3. leta dalje. Za even-tuelne informacije lahko pokličete na tel. št. 040/211940.
SD POLET priredi od 22. do 27. junija od 8. do 17.00 ure košarkarski tabor. Predvpis in informacije sprejemajo vodja tabora Andrej Vremec (211878), na sedežu Poleta (213403) in Christian Briščik (229470).
NOGOMETNI KLUB BOR in NK ZARJA GAJA prirejata nogometni tečaj za osnovnošolce od 15. do 26. julija. Potekal bo v Borovem športnem centra vsak dan od 9. do 17. ure. Prijave do jutri, 12. t. m. in informacije v uradu ZSSDI (Ul. sv. Frančiška, 20), tel. 635627 ali Mirijan Žagar (tel. 0339-2447832).
SZ SLOGA prireja od 15. do 24. junija odbojkarski tečaj za začetnike, namenjen deklicam in dečkom letnikov '86 in mlajšim. Tečaj bo v telovadnici na Opčinah in na zunanjih igriščih, vsak dan od 9. do 16.30. Informacije in vpisovanja na ZSSDI ali neposredno ob pričetku tečaja.
TPK SIRENA organizira danes, 11. junija ob 20.30 večer z jadralcem Claudiom Gardos-sijem, ki nam bo predvajal film o regati Mini Transat
JK CUPA prireja TEGA) VVIND-SURFA od od 6. 7. do 10. 7. in od 13. 7. do 17. 7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. št. 299858.
JK CUPA prireja jadralni tečaj za letnike ’86-92 od 15.6. do
26.6.,	od 29.6. do 10.7. in od 13.7. do 24.7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. št. 299858.
TPK SIRENA sporoča, da so se začela vpisovanja v jadralne tečaje razreda Optimist za otroke od 7. do 12. leta in sicer v treh izmenah: od 15. do 26.
6.,	od 29.6. do 10. 7. ter od 13. do 24.7. Za vse ostale podrobnosti ter vpis vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure. Tel. in Fax 422696.
TPK SIRENA - odsek športnega ribolova sporoča, da se bo od 15. t. m. na sedežu društva v Barkovljah pričel celodnevni tečaj športnega ribolova. Za informacije pokličite na tel. številko 414006 (Vojko).
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni dom - Gorica
Danes, 11. junija ob 19.30, 35-letnica Glasbene matice. Koncert gojencev.
ČEDAD
Od 18. do 26. julija se bo odvijal letošnji Mittelfest.
_____________SLOVENIJA_______________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Vpis abonmajev za sezono 1998/99: za dosedanje
abonente do 20. junija. Za nove abonente od 22. do
30. junija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice.
Primorsko dramsko gledališče
V	nedeljo, 14. junija ob 21.00, R. M. Cossa: »Nona«. Gostovanje na Lokvah.
PIRAN
Gledališče Tartini v Piranu
V	soboto, 27. junija, ob 21. uri, gledališka predstava »Igra o ljubezni in naključju«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
Tartinijev trg
V	ponedeljek, 29. junija, ob 21.30, gledališka predstava »Ramajana«, v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
UUBUANA
Mestno Gledališče Ljubljansko
Danes, 11. junija, ob 20.00, gledališka predstava »Mož, ki si ne upa«, ponovitve.
SNG Drama
Danes, v sredo, 10. junija, ob 20.30 uprizoritev dela »Življenje je sen« »
Slovensko mladinsko gledališče
Jutri, v petek, 12. junija, ob 23.00. B. Brecht: »Galileo Galilei«. Režija: Matjaž Berger.
V ponedeljek.15. junija ob 19.30. Sofokles: »Kralj Oj-dipus«. Režija, Tomi Janežič.
Lutkovno gledališče Ljubljana
Danes, 11. junija ob 18.00 in v petek, 12. junija ob
17.00	in 18.30 bo na sporedu delo Jana Malika »Žogica Marogica«
Mala drama
Danes, 11. junija, ob 20.00: H. Pinter: »V prah se povrneš«.
Jutri, 12. in v soboto, 13. junija ob 20.00: W. Schvvab: »Predsednice«.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 11. junija ob 19.30: J. N. Nestroy: »Ce se trga srce«.
Jutri, 12. junija ob 19.30: G. Gluvič: »Borutovo poletje«.
SNG Maribor
Danes, 11. junija ob 19.30: T. Partljič: »Maister in Marjeta«. Režiser Mario Uršič. Stara dvorana.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
V	soboto, 13. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi, Trg Panfili, koncert MePZ »Jacobus Gallus«, dirigent Janko Ban
V	torek, 16. junija ob 20.30 v Luteranski cerkvi. Trg Panfili, koncert Zenskega pevskega zbora Glasbene matice: dirigent Tamara Stanese.
Gledališče Verdi
Pomladanska simfonična sezona 1998
Pri blagajni gledališča Verdi lahko do 14. junija potrdite abonma za Jesensko simfonično sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi v Vidmu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. 0432/470918). Dne 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo na programu Stolzeva opereta »Pomladna parada«. Preprodaja vstopnic se začne 16. junija, informacije in prodaja pri blagajni gledališča Verdi od
9.00	do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Jutri, 12. junija ob 20.30 bo na sporedu koncert pod vodstvom Kennetha Montgomeryja, sopran Da-nielle Streiff, glasba Britten, Chasson, Mendels-sohn-Bartholdy in Ravel. Ponovitev v nedeljo 14. junija ob 18.00 uri.
Poletni koncerti
V	ponedeljek, 15. junija ob 20.30 v dvorani Audito-rium muzeja Revoltella, klavirski recital dua Maia Berdieva - Alexei Southkov.
Gledališče Rossetti
Koncert ob 50-letnici Tržaškega razstavišča
V	četrtek, 18. junija pred otvoritvijo velesejma. Na spordu odlomki Johana in Josefa Štrausa, Offenbacha, Suppeja Čajkovskega in VValdteufla; izvaja orkester gledališča Verdi pod vodstvom J. Kovat-cheva.
Stadion Grezar
Jutri, 12. junija ob 21.00, koncert skupine »DEEP PURPLE«. V primeru slabega vremena bo koncert v Športni palači.
Koncert ansambla Simple Minds, je prenesen na 23. junij.
BOUUNEC
Gledališče F. Prešeren
V	sredo, 17. junija, ob 20.30 koncert skupine »EVA-SION« (Tamara Tretjak - flavta, Marko Feri - kitara, Igor Kante - harmonika, Claudia Sedmach, - klavir, Aleksander Ipavec - kontrabas, Dario Savron - tolkala in vibrafon). Na programu Bolling in Piazzolla.
GORICA
Glasbena matica Gorica
Danes, v četrtek, 11. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici »35 let šole Glasbene matice v Gorici«.
Center E. Komel
V	soboto, 13. junija ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž večer z naslovom »V galeriji zvokov in glasov«.
SOVODNJE
V	petek, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, ki ga bo izvajal »ACROSS THE BORDER«.
RONKE
V	cerkvi sv. Matere Marije
V	nedeljo, 21. junija ob 21.00, »Verska glasba« v izvedbi ženske skupine tržaškega stolnega zbora, dirigent Marco Sofianopulo.
MANZANO
Folkest
1. julija nastop dua Timna Brauer in Elias Meiri.
MEDUNO
Folkest
1.	julija bo zaigrala Irska skupina Craobh Rua.
VIDEM
Stadion »Friuli«
2.	julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija.
UGNANO
Kamping Girasole
Od četrtka, 2. do nedelje, 5. julija se bo odvijal fe-
stival reggae glasbe »Rototom - Sunsplash«.
ZOPPOLA (Pordenonl
Jesolo Lido
Od 9. do 11. julija bo na sporedu »4. Beach bum rock festival«. Med nastopajočimi bodo tudi Mariin Manson, Prodigy in Sonic youth.
VERONA
Arena
Do 5. septembra bo na sporedu 50. Shakespearov festival s serijo glasbenih in plesnih prireditev. Koncerti v okviru prireditve Verona jazz bosta danes, 31. t. m., ob 21. uri.
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 11. junija ob 20.30 bo na sporedu nastop glasbene skupine iz Tahitija. Rezervacije vstopnic vasak dan od 9.00 do 12. ure v upravi KC S. Kosovel ali po tel. na 00386/67/32531
V	nedeljo, 14. junija ob 18.00 uri se bo odvijalo »Srečanje odraslih folklornih skupin Primorske«.
V	sredo 24. junija se bo v amfiteatru centra odvijal ob 21.00 uri »4. večer domačih viž in narečnih popevk« .
V	soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega New Age pevca in izvajalca Johna Christiana.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 15. junija, ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert New Svving Quarteta ob 30-letnici delovanja.
Cerkev na Kostanjevici
V	sredo 1. julija, »Glasba z vrtov sv. Frančiška«, Komorni zbor »Iskra« Bovec, dirigent Ambrož Čopi.
PORTOROŽ
Križni hodnik samostana sv. Frančiška, Piran.
V	petek, 12. junija, ob 21.00 - Godalni kvartet Carl Nielsen
Avditorij Portorož
V	sredo, 17. junija, ob 19.00 uri večer sodobnega plesa: Na metuljevih krilih. Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Lilijane Santič.
V	petek, 19. junija, ob 21.00 koncert zabavne gla-sbe »Kreslin Predin Lovšin«.
Od četrtka, 25. junija, do nedelje 28. junija, 19. fe' stival sodobne ljudske glasbe EBU, pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze- EBU in v sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami.
UUBUANA
SNG Opera in balet
Opera balet: 20. junija ob 21. uri, gostovanje na Studencu pri Domžalah v poletnem gledališču z delom J. Straussa: »Cigan baron«.
Križanke - Jazz Festival
V	teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija.
Jutri, 12. junija, ob 19.30 bodo nastopili: Renato Chicco Trio, Kenny Garrett Quartet in McCoy Ty-ner & the latin ali stars.
Hala Tivoli
V	ponedeljek, 15. junija bo nastopila violinistka Vannessa Mae.
Koncert Annie Lenox, napovedan za torek, 16. junija, ODPADE.
_______________HRVAŠKA___________________
ZAGREB
Stadion
Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. t. m. j® prenešen na kasnejši datum.
PULA
Arena
5. julija ob 20. uri koncert skupine The Kelly Fa' mily. Za informacije lahko pokličete na Arena Tours (tel. 0038552-34355).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«.
Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi.
Galleria d’arte Minerva (Ul. S. Michele 5/T): razstavlja Silvia Pavlidis. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30. Ob nedeljah od
11.00	do 13.00, zaprto ob penedeljkih.
Galerija Nadia Bassanese (Trg Giotti 8-1. nad.): do
19. junija razstavlja Sergio Scabar.
Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto.
Razstavna dvorana občinske oglasne deske: do 22.
junija bo na ogled razstava slikarke Brigide Nussdorfer. Urnik: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00
Galleria Rettori Tribbio 2: do 19. junija razstava del Giovannija Enrica Cuceka. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto).
Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure.
V muzeju Revoltella bo od 13. junija do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto.
Na sedežu Letoviščarske ustanove (Ul. S. Ni-colo: do 23. junija se nadaljuje razstava Monike Petri »Irska med sanjami in realnostjo«. Umik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih zaprto.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
NABREŽINA
Kamnita hiša v Nabrežini: do nedelje, 14. junija bo odprta razstava »Zadnje Fellinijeve sanje«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.00 in v nedeljo od 9.00 do 12.00 ter od 17.00 do 20.00. Druge informacije so na voljo na občini Devin Nabrežina, tel. 040-2017370.
MILJE
Na sedežu Letoviščarske ustanove
Jutri, 12. junija ob 18.00, odprtje razstave Gianfranca Bernardija »Visioni deviche«. Urnik od 10.00 do
13.00	in od 16.00 do 19.00.
SESUAN
Na sedežu Letoviščarske ustanove
V soboto 13. junija ob 18.00 otvoritev razstave »Arte decorativa come arredamento« Ivana Griča. Urnik od
10.00	do 13.00 in od 16.00 do 19.00.
ZGONIK
Carsiana: botanični vrt je odprt od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19.
GRADIŠČE OB SOČI
Razstava Salvatoreja Viaggija. Na ogled bo do 17. junija.
GORICA
Kulturni dom - Gorica: 15. junija, zaključek razstave risb slovenskih učencev iz Gorice.
VIDEM
Grad: do 6. septembra bo na ogled razstava »Skrite mojstrovine Hermitaža iz Sankt Petersburga«.
BENETKE
Galerija Contini (San Marco 2765): do 23. junija je na ogled razstava risb Guarientija.
Palača Grassi (San Samuele): do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. Urnik: 10-19.
Ateneo Basso (Piazzetta dei Leoncini - San Marco):
do 30. junija je na ogled razstava Vincenta van Go-gha - risbe iz albuma Japonais (Arles 1888). Urnik: 10-19.
Palazzo delle Prigioni Nuove (Riva degli Schiavo-ni): do 12. julija je na ogled razstava skulptur »Ne-reo Quagliato: Icaro nel cielo di Venezia«. Urnik: 10-20.
Alla Nuova della Collezione Peggy Guggenheim (Dorsoduro 701): do 13. septembra je na ogled razstava »Morandi Ultimo: tihožitja 1950-1964«. Urnik: 11.18, zaprto ob torkih.
Schola di SanfApollonia (S. Zaccaria): do 30. novembra je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Urnik: 10-19.
Palazzo Venier dei Leoni - Zbirka Peggy Guggenheim: na ogled je stalna zbirka umetnin iz zbirke Giannija Mattiolija. Umik: 11-18 (zaprto ob torkih).
Palača Fortuny (San Marco - San Beneto): na ogled je fotografska razstava »Venezia Novecento«.
Jutri, 12. junija bo v Državnem istitutu za umetnost,
grafična predstavitev novih čipk. Urnik ogleda možen do 29. junija in sicer od 9.00 do 17.00 (ob nedeljah zaprto).
Jutri, 12. junija, bo v Buranu v Čipkarskem muzeju,
otvoritev razstave »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00.
________________SLOVENIJA_____________________
NOVA GORICA
Poslovni center HIT: razstavlja Gianni Borte. Razstava bo na ogled do 21. junija vsak dan od 8. do 13. ure in od 14.00 do 20.00 ure.
V Avli PDG: do 14. junija je na ogled razstava Ljuba Bizjaka »Maske«.
Mestna galerija (stavba Primorskega dramskega gledališča): do 21. junija je na ogled razstava Rudija Pergarja z naslovom »90. leta - slike in risbe« po naslednjem urniku: vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
SEŽANA
Kulturni center S. Kosovela: na ogled je razstava Žarka Vrezca.
HRPELJE
Kulturni dom: odprta je razstava Antonia SeraZiD® od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«.
SEŽANA
Kulturni center SreCka Kosovela
V sredo, 24. junija, ob 19.00 uri bo otvoritev razstš' ve akvarelov in risb dr. Roberta Hlavatyja ob 1° letnici rojstva.
ŠTANJEL
Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska raZ stava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na sl° venski planinski transverzali.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled )e razstava slik in risb Stefana Planinca.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija sta rej še umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in Sa lerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Sp® mini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob 1,6 deljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbid^ »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-ob sob. ned. in praznikih 13-17.
PORTOROŽ
Bela dvorana Avditorija: do 20. junija, razstava tov društva SOLINAR iz Pirana.
UUBUANA	iii,
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moder galerije.	s
Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja A Prinčič.	^
Mala galerija CD: na ogled je razstava Bran Cvetkoviča.	vg
Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava M®1 Peljhana »Sistem - 7«.	f(r
Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in ' grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdam3 ^ Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razsti!jg. Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. d° ure.
RAI 3
slovenski
program
Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Koroški napevi: Burska | (ansambel Sentjaž)
TV DNEVNIK nato Volilna tribuna Pri nas doma (pon.)
RAI 2
SS RETE 4
ITAUA 1

RAI 1
Euronevvs
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Aktualno: Zelena linija Aktualno: Deset minut za
Film: Crimine disorga-nizzato (kom., ZDA '89, i. Hoyt Axton)
Dnevnik
Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: 11 tocco di un angelc - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Totd cerca pace (kom., It. ’54, r. M. Mat-toli)
Variete: In sella Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Aladdin, in nan. Zorro, 17.00 Mladinski dnevnik SP v nogometu: Italija -Čile, vmes (18.15) dnevnik
Aktualno: Mnenja in intervjuji po nogometni tekmi Italija - Čile Dnevnik Kviz: La Zingara Aktualno: L’ affaire Diana (vodi Andrea Purgato-ri)
Šport: Occhio al Mondia-le
Dnevnik, zapisnik, horoskop, vremenska napoved
^3 Rai educational
	Nanizanka		Nad.: Piccolo amore, 6.50	
	Variete za najmlajse,		Aroma de Cafe	
	vmes risanke		Pregled tiska	
	Nad.: Quando si ama,		Nad.: Vendetta d’ amore,	
	10.00 Santa Barbara		9.45 Sei forte papa, 10.45	
	Tg2 Medicina		Febbre d’ amore	
	Sp v nogometu		Dnevnik	
	Vreme in dnevnik	Hjffl	Aktualno: Forum	
	Dnevnik, 13.30 Zdravje,	KjTuu	Kviz: Kolo sreče	
	13.45 Navade in družba*	mm	Dnevnik Tg 4	
	Šport: Dribbling - Nogo-		Nad.: Sentieri - Steze	
	metno prvenstvo		Film: La legge (kom., It-	
	Nan.: 11 Virginiano, 16.05		Fr. ‘68, r. J. Dassin)	
	Komisar Kress, 17.20 Bo-		Kviz: OK, il prezzo e giu-	
	nanza, vmes (16.00,		sto (vodi L Zanicchi)	
	17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik in šport		Dnevnik in vreme	
			Variete: Game Boat	
	Oddaja o izletih in poto-		Film: Torna a settembre	
	vanjih: Sereno variabile		(kom., ZDA ’61, i. G. Lol-	
	Nan.: Dvojni obraz pravi-		lobrigida, R. Hudson)	
	ce (i. M. Moriarty)		Film: Per amare Ofelia	
	Loto ob osmih		(kom., It. ‘74, i. G. Ralli,	
	Večerni dnevnik		Renato Pozzetto)	
	TV film: Incantesimo		Pregled tiska	
	(dram., It. ‘98, i. Agnese		Film: Impiegati (kom., It.	
	Nano, Giovanni Guidelli)		‘84, r. Pupi Avati)	
Aktualno: La nostra sto-ria - Naša zgodovina (vodi David Sassoli)
Dnevnik
V parlamentu, vreme Film: Gli omicidi della vedova nera (krim., ’93)
RAI 3
Jutranji dnevnik Film:	II messicano
(dram., ZDA ’50) Aktualno:	Infinito
futuro, 10.00 Mondo 3 Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Šport: Kolesarstvo, 16.10 atletika
Nan.: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5
Aktualna odd:: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Cstan-zo Show
Nan.: Časa Vianello -Dvojnik Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Stefani e - Majhne skrivnosti (i. Claudia Schmutzer, H. Alex) Aktualna oddaja: Verissi-mo na licu mesta (vodi Marco Liorni)
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Supercar Film: Non dirle chi sono (kom., ZDA ’90, i. Steve Guttemberg)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Willy, princ z Bel
Aira
Risanke
Risanke: Simpsonovi < Variete: Colpo di fulmi-ne (vodi M. Hunziker) Nan.: Beverly Mills Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio
Nan.: V osmih pod streho, 19.30 La tata (i. Juliet Mills, R. Long) Variete: Sarabanda Film: La notte del fuggiti-vo - Night of the Running Man (thriller, ZDA ’94, i. A. McCarthy, S. Glenn) Nan.: X-Files - Nespečnost (i. D. Duchovny)
Italija 1 šport - Nogometno prvenstvo Šport studio, Odprti studio, 1.00 Košarka NBA
S TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nanizanka Laff Movie Zoom umetnost '■fflEji] Aktualno: Quadrato
N^n.: Squadra anticrimi-ne, 22.30 Laff Movie Umetnost in kultura

Slovenija 1
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor. Kviz: Male sive celice, 10.15 dok.:	Galapagos po
Darvvinu (ZDA, 1. del) Dok.: Bajke na Slovenskem - Usoda Oddaja o turizmu: Homo turisticus
Nan.: J.A.G. (ZDA, 4. ep.) Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Orchestra di Padova e del Veneto
Tedenski izbor: Razgledi
slov. vrhov
Osmi dan
/Ne/Znani oder
Oddaja o slovenski vojski:
Pripravljeni
Obvestila
Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Oddaja za otroke: tedi, oddaja za mularijo, 18.00 Glejte, kako rastejo Oglasi
Oddaja o ljubiteljski kulturi: Sledi Zenit Risanka Oglasi
Dnevnik, vreme, šport Oglasi
Nan.: Emily z mesečeve domačije (Kan., 6. ep.) Oglasi, Dobro je vedeti Tednik
Odmevi, vreme, kultura Šport
Dokumentarna oddaja: Jackson Pollock Sledi Zenit
Napovedniki
TV PRIMORKA
Slovenija 2
-	23.55Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nad.: Družinski zdravnik (Španija, 3. del)
oddaja o modi in vizualni pop kulturi: Trend Koncert skupine Chateau TV nadaljevanka: Resnični obraz Anite Novak (A. Marodič, r. Anton Tomašič, i. Iva Zupančič, Lojze Rozman, Majda Potokar, Dare Valič, 3. del) Svet poroča Euronevvs TV prodaja
Nanizanka: Saint Tropez (Francija, 7. epizoda)
SP v nogometu: Italija -Čile
TV igrica: Kolo sreče Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 2. epizoda) SP v nogometu: Kamerun
-	Avstrija
Glasbeno-dokumentarna oddaja: Dancing in the Streets (VB, 5. del) Napovedniki

Koper

MONTECARLO
Euronevvs
Dokumentarna oddaja: Banja Luka
Košarka NBA: Finale, 4. tekma
Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja
	Vremenska napoved		Aktualno: Verissimo				13.00 Videostrani		Reportaža
	Nad.: Un pošto al sole		Kviz: Tira & Molla (vodi				Zdravje in mi		Primorska kronika
	Dnevnik, deželne vesti		Paolo Bonolis)		19.25, 22.45, 0.30 Dnev-	mfl	Film: Policijska zgodba		Vsedanes - Tv Dnevnik
	Aktualno: Regioneitalia,		Dnevnik TG 5		nik, 19.15 Šport		Danes na Primorskem		Otroška oddaja: Ecchec-
	20.10 Variete: Blob		Variete: Doppio lustro		Nogomet - France ‘98	KR	Nad.: Sosedje (31. ep.)		cimanca
	SP v nogometu: Kame-		(vodita Ezio Greggio in		Nan.: Seinfeld	RIS	Kako normalno živeti z		Dok. oddaja: 1988 - Bilo
:	run - Avstrija		Enzo lacchetti)		Film: VVilson (biog., ZDA		diabetesom		je nekoč
	Dnevnik, deželne vesti		Film: Una moglie per		‘44, i. A. Knox)		Plin-Energija prihodnosti		SP v nogometu: Italija -
	Aktualno: Politična tri-		papa (kom., ZDA ’94, i.		SP v nogometu: Italija -		Koncert združenih PeZ		Čile, med odmorom
	buna, 0.00 Speciale Nu-		W. Goldberg, R. Liotta)		Čile	RnB	Dnevnik, vreme		TV dnevnik - Vsedanes
	mero zero		Variete: Maurizio Costan-		20.00 Šport: France ’98 -		Zdravje in mi		Program v slovenskem je-
	Dnevnik, pregled tiska,		zo Show		Biscardijev proces		Nad.: Sosedje (32.)		ziku: TV Poper - Kabaret-
	kultura, vreme		Nočni dnevnik		SP v nogometu: Kamerun		Kako biti zdrav? In zma-		no satirična oddaja
	Variete: Fuori orario		Doppio lustro		- Avstrija		govati (Rudi Klarič)		
	IP v biljardu		Nan.: Ragionevoli dubbi		Biscardijev proces		Dnevnik TV Primorka		
									
Radio Trst A
|70°. 13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, '00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-r rt<Q; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - Skrito cvetje j^narina; 9.15 Odprta knjiga: Križanovska ^ meza», r. M. Prepeluh, 9. del); 9.40 Z sprtimi očmi v naravo; 10.10 Koncert s °v. izvajalci; 11.15 Intervju; 11.45 V sre-. lsPu pozornosti; 12.40 Primorska poje: eRZ Obala; 12.45 Volilna tribuna; 13.20 Psba p0 željah; 14.00 Deželna kronika; ■'0 Kulturne diagonale; 15.00 Glasba za okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna onika, nato Mi in glasba: MePZ Hrast; ■00 Dosje o Kambodži; 18.30 Glasbeni edah; 19,20 Napovednik.
Radio Opčine
jpj' 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, ,80, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; Ir* .Te zanirr,a tvoja prihodnost; 17.30 tr; a^' Potpuri (Incontro con la canzone stina); 1.9,30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
r^°' 7'30- 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Po-a; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-
učit
7 3*a Poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; pre in dan - OKC obveščajo; 8.00 9led tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar;
9.45	Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10,00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.45	Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. 22.40
Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 9,45 SP v nogometu; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, mladina; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Izvirniki in priredbe; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Kdrnten; Duhovna misel (mag. Božo Hartmann); 8.00-18.30 Praznična (Zunder).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Četrtek, 11. junija 1998
f	SREDISCE ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
0			A	O O	(4>	IS	nts		I				•X	\	c	A
VREMENSKA SLIKA
Nad severno in srednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Slovenijo je dosegla hladna fronta, ki se počasi pomika proti vzhodu. Za njo doteka k nam hladnejši zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.39.
C LUNINE MENE
Luna vzide ob 21.52 in zatone ob 6.33.

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.03 najnižje -64 cm, ob 11.39 najvišje 32 cm, ob 16.51 najnižje -14 cm, ob 22.39 najvišje 48 cm. Tutri: ob 5.35 najnižje -63 cm, ob 12.17 najvišje 33 cm, ob 17.32 najnižje -12 cm, ob 23.14 najvišje 43 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 22,9 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv bo obteži-len in mnogo ljudi se bo slabse počutilo, utrujeni bodo, nemirni, razdražljivi in potrti. Pozno popoldne in ponoči bo obtežitev prehodno nekoliko popustila.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m............20
1000 m.............15
1500 m.............11

2000 m.............8
2500 m ............5
2864 m.............3
DANES
TRBIŽ
o 12/19
KRANJSKA GORA —
O
TR21C 15/21
ČEDAD— 19/24 O
OVIDEM 19/24
„N. GORICA 19/24
O
KRANJ
N. MESTO 16/25 O
Poslabšanje vremena s padvi-mani in nevihtami bo že zjutraj zajelo zahodne kraje in se cez dan razširilo nad večji del Slovenije.
SOSEDNJE POKRAJINE: Poslabšanje s padvinami in nevihtami bo od zahoda zajelo vse sosednje pokrajine. Osvežilo se bo.
JUTRI
CELOVEC
TRBIŽ S	O. J2/18
o	10/17
O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ 13/19
KRANJSKA G<
<$§’. S
1CEDAD-^^
OVIDEM M/22
O
KRANJ
„N. GORICA 17/22
V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo Se krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. V soboto se bo vreme začelo izboljševati. Na Primorskem bo prehodno zapihala burja. Dnevne temperature bodo le okoli 20 stopinj.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
1
V Nemčiji in Indoneziji v požarih umrlo 30 oseb
BOCHUM, DŽAKARTA -V neki večstanovanjski hiši v nemškem Bochumu je prejšnjo noC izbruhnil požar, v katerem je po najnovejših podatkih življenje izgubilo osem ljudi, med katerimi baje tudi neki Italijan, pet pa jih je bilo ranjenih (na zgornji sliki AP) . Po trditvah gasilcev je požar izbruhnil v zadnjem nadstropju štirinadstropne stavbe v neposredni bližini mestnega središča. Po poročanju policije toCnih vzrokov požara še niso ugotovili, prav tako niso identificirali žrtev. Iz bližnjih poslopij so iz previdnosti izselili od 20 do 25 stanovalcev.
Se hujši je bil obračun požara v mestu Palembang v
južnem delu indonezijskega otoka Sumatra, kjer naj bi prejšnjo noC življenje izgubilo najmanj 22 ljudi, kakih 25 oseb pa je bilo težje ranjenih. Plameni naj bi zaradi kratkega stika najprej izbruhnili v neki prodajalni tekstila in se nato razširil v kinodvorano nakupovalnega središča. VeC ljudi se je težko poškodovalo, ko so skakali s tretjega in Četrtega nadstropja nakupovalnega središča, ker so se znašli zaradi zaprtih vrat v pravi pasti v zgornjih nadstropjih. Gasilci so se 24 ur trudili preden so pogasili plamene (na spodnji sliki AP) . V tretjem nadstropju so našli 15 zoglenelih trupel, bojijo pa se, da bo konCni obračun žrtev še hujši.
Orkan na zahodu Indije terjal več kot 200 žrtev
BOMBAJ - Indijsko zvezno državo Gujarat ob obah Arabskega morja je opustošil silovit orkan, ki je zahteval več kot 200 življenj, kakih 10.000 ljudi pa so morali izseliti, so sporočile krajevne oblasti. Reševalci pa se bojijo, da bo konCni obračun še hujši, saj pogrešajo na desetine ljudi.
Orkan, ki so ga spremljali siloviti vetrovi s sunki do 150 kilometrov na uro in nevihtni nalivi, je ruval drevesa, odnašal strehe in trgal telekomunikacijske povezave okrog mest Jamnagar in Porbandar. V Porbandarju, rojstnem kraju Mahatme Gandhija, je umrlo sedem ljudi, na katere se je zrušil radijski stolp, v Jamnagarju pa je porušen zid pod sabo pokopal tri ljudi. Kakih 40 ljudi pa je umrlo, ko jih je med spravilom soli na obali zalil ogromen val. Blizu Porbandarja je zaradi moCnih vetrov strmoglavilo nizozemsko tovorno letalo, vendar pa je 22 elanov posadke živih in zdravih. Z niže ležečih pokrajin vzdolž obale v Gujaratu so morali evakuirati kakih 10.000 ljudi.
Zaradi orkana, ki je nastal nad Arabskim morjem in se prek Indije vrtinči proti Pakistanu, so razglasili preplah tudi v sosednji pakistanski pokrajini Sind.
V Parizu policisti na rolerjih
PARIZ - Pariška policija je uradno uvedla posebno enoto na rolerjih, s katero se želi uspešneje soočati z vse številčnejšimi rolkarji v prestolnici.
Enota ima osem policistov, v prihodnjih mesecih pa jo nameravajo okrepiti in bo štela 30 mož. V Parizu se navdušeni rolkarji zbirajo vsak petek in soboto zveCer in se vozijo po mestu.
V prestolnici je rolkarjev že 3000 do 5000, doslej pa so se z njimi ukvarjali predvsem policisti na motorjih. (STA/AFP)
Dana International na sodišču
TEL A VTV - Letošnja zmagovalka tekmovanja za pesem Evro vizije, izraelska trans-seksualka Dana International, je obtožena napada na dve natakarici. Popevkarica, ki so jo v ponedeljek zaman Čakali na telavivskem sodišču, zanika obtožbe. Na nastopu v neki kavami novembra 1995 naj bi odrinila natakarico, v drugo pa zalučala steklenico vode. Sojenje je pričakovati januarja. Dana International, rojena kot fantek Yaron Cohen, je zmagala na letošnji Evroviziji s popevko Diva. Njeno zmagoslavje je v Izraelu izzvalo veliko slavje in podporo homoseksualcev ter obenem ostre obsodbe in zgražanje pravovernih Judov. (STA/Hina)
Britanskim baletnikom svetovati seks pred predstavo
LOJSTDON - Britanski kraljevski balet je svojim plesalcem svetoval ljubljenje pred predstavo, da bi Čimbolj prepričljivo in strastno odigrali vloge, poroCa Reuters. »Biti morajo res strastni, da bib prepričljivi,« je pojasnil tiskovni predstavnik baleta Rajmond Gubbay neobičajna navodila na vajah za baletno predstavo Romeo in Jubja Sergeja Prokofjeva. Gubbay je za Časnik Sunday Telegraph povedal, da so plesalce vprašali le, ah so lahko »zunaj dvorane tako zaljubljeni, da to Čustvo prenesejo tudi na vlogo, ki jo morajo odigrati«. Umetniški direktor Derek Deane, ki je poudaril, da gre za izjemno Čutno izvedbo brez vulgarnosti a s poudarkom na čutnosti, se je uprl zahtevam, naj baletnikom kot nogometašem prepovejo seks pred nastopom. »V resnici je ljubljenje pred predstavo odhena zamisel, saj te sprosti in pomiri,« pravi balerina Monika Perego, ki se je uvrstila v ožji izbor za vlogo Julij6-(STA/Tanjug)