GLAS LETO XXIV. ŠT. 20 (1130) / TRST, GORICA ČETRTEK, 23. MAJA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Igor Gabrovec Glasujemo, ker vemo, česa nočemo nedeljskim volilnim dnem bo dosegla svoj epilog čisto posebna volilna kampanja, ki se ni izkazala zaradi svoje prodornosti. Občutek imam, da se marsikateri politični sili pravzaprav splača, da je tako. Molk in nezanimanje nagraju- jeta tiste, ki so jim programske in politične vsebi- ne deveta briga. Volilna mlačnost nagrajuje tiste, ki nagovarjajo želodec prej kot možgane. Odsot- nost politične razprave vleče vodo na mlin tistim, ki nočejo nobenih sprememb. Posploševanje in banaliziranje problemov nagrajujeta tiste, ki se sploh ne trudijo, da bi iskali primerne odgovore. Ker so kričanje, vihtenje z meči, pljuvanje na na- sprotnika, kazanje na prave ali namišljene grešne kozle sila preprost šport za vse tiste, ki jim ni mar za lepo igro in so jim pravzaprav pravila olike in omike tesna – če že ne tuja. Kot Slovenska skupnost, edina samostojna stran- ka Slovencev v Italiji, smo se tudi v tokratno vo- lilno areno spustili s svojimi najboljšimi močmi. Na občinskih volitvah povsod sodelujemo z uglednimi kandidati in kandidatkami za župan- ska in svetniška mesta. Volilna soočenja v posa- meznih občinah smo osredotočili na vsebine, na upravne programe, na konkretne predloge za iz- boljšanje vsakdana, za izboljšanje javnih storitev v korist občanom, ki naj bodo učinkovite in hkra- ti varčne. Marsikje smo zalučali kamen v mlako starega reda, ker je v marsikateri občini zrak že toliko zatohel, da nove ideje težko zadihajo. Pov- sod smo potegnili na dan nove ideje za gospodar- ski razvoj naših občin, za njihovo večjo razpoz- navnost navzven, za izboljšanje družbeno-kultur- nega utripa in za ustvarjanje novih delovnih pri- ložnosti za naše mlade. Povsod smo strankam le- ve sredine predlagali, pravzaprav ponovno po- trdili pripravljenost, da sklenemo programsko-politične dogovore za skupno upra- vljanje naših občin. Ker v njih naši ljudje skupaj živijo in torej delijo skupne težave in večkrat tudi zelo slična pričakovanja. Z izjemo Doline, kjer na- stopamo složno v podporo dosedanjemu županu, povsod drugje smo naleteli na običajen, banalen, zguljen odgovor, da 'časi niso še zreli za sodelo- vanje s stranko SSk'. Sprašujem se, če niso zreli časi ali pa če so pri tem gnile zavesti. Nič zato. Predstavili smo se povsod samostojno ali v navezi s takimi, ki z nami delijo željo po novem, po spre- membah, po razvoju. Za evropske volitve smo potrdili našo bratsko na- vezo z Južnotirolsko ljudsko stranko SVP, ki nam omogoča, da bomo s skupnim izvoljenim evrop- skim poslancem Herbertom Dorfmannom še na- prej prisotni in kvalitetno zastopani v najvišji evropski instituciji. Na listi SVP nas Slovence za- stopa Martina Valentincic, mlada goriška odvet- nica in vsestransko družbenopolitično aktivna delavka. Martina si zasluži naš glas, ki je hkrati glas za SVP, glas za odprto in strpno Evropo, glas za ovrednotenje avtonomije naših dežel, glas za gospodarski razvoj in glas v podporo enakoprav- nosti in enakovrednosti narodnih in jezikovnih manjšin. Načrt skupne, povezane, solidarne, strpne, go- spodarsko in družbeno uspešne ter predvsem var- ne in miroljubne Evrope je danes kot že dolgo ne pod hudo preizkušnjo. Hudo preizkušeni so že sami temelji, na katerih sloni skupna evropska streha. Naš glas za SVP je hkrati glas za tiste, ki verjamejo v sanje evropskih očetov, ki so sezidali skupen in prijazen dom za vse evropske narode, jezike, kulture in vere. Moji starši so doživeli stra- hote druge svetovne vojne, njihovi starši tudi po- kol prve. Naši starši in nonoti vedo povedati, kako je bilo, ko je zavladala logika močnejšega, ko sta zavladali nasilje in sovraštvo, ko smo bili tudi Slo- venci preganjani in označeni za manjvredne, ko sta torej zavladala nestrpnost in egoizem. Moji generaciji je bilo dano, da živi v najdaljšem ob- dobju miru v zgodovini Evrope. Isti mir hočem privoščiti in zagotoviti tudi svojim otrokom. Včasih nam ni povsem jasno, kaj si pravzaprav želimo in pričakujemo. Lažje nam je doumeti, česa nočemo. Nočemo sovraštva, nočemo vojne, nočemo bodečih žic na meji, nočemo preganjan- ja različnih, nočemo odseljevanja naših otrok s trebuhom za kruhom. Zato v nedeljo pojdimo na volišča in svoj glas oddajmo našim ljudem. Ure- sničimo pravico, ki je za vse nas hkrati tudi mo- ralna in etična dolžnost. Z www.noviglas.eu Opčine / V društvu Finžgarjev dom Gost Marko Juhant a letošnjem zad- njem srečanju niza Za prijet- nejše življenje in prijaz- nejše odnose, ki ga pri- reja društvo Finžgarjev dom na Opčinah, je bil gost pedagog in pravi strokovnjak na področju vzgoje otrok Marko Ju- hant. Gost je s svojim značilnim stilom brez dlak na jeziku predaval o družini in vzgoji otrok. “Pedagoga iščejo in snubijo po celi Sloveniji, zato je velika sreča, da je prišel k nam”, je v uvodu povedala Lučka Peterlin. Iščejo ga šole in vrtci, predvsem hodi v razrede, v katerih so otroci s težavami, ker jih zna umiriti in rešiti številna vprašanja, ki so za nekatere učitelje nerešljiva. / str. 11 MČ N Gorica / Srečanja pod lipami “Dokler se bomo pogovarjali ...” četrtek, 16. maja 2019, sta bili gostji “srečanja pod lipami” v Kulturnem centru Lojze Bratuž slovenski kandidatki na volitvah za evropski parlament dr. Ljudmila Novak in dr. Martina Valentinčič. Z njima se je pogovarjala moderatorka večera, časnikarka Erika Jazbar, navzoči pa so bili tudi deželni tajnik SSk Igor Gabrovec, odvetnik Damijan Terpin, županski kandidat v občini Sovodnje ob Soči Julijan Čavdek, županska kandidatka v občini Števerjan Franca Padovan in druge vidne osebnosti iz naših družbenih in političnih krogov. Ljudmila Novak, ministrica, političarka, nosilka liste Nove Slovenije-Krščanske ljudske stranke, je svojo politično pot začela leta 2000, leto kasneje je postala županja Moravč, leta 2004, na prvih evropskih volitvah, pa evroposlanka. Od leta 2011 do lani je bila predsednica Nove Slovenije in leta 2012 tudi ministrica za Slovence po svetu. / str. 6 Katja Ferletič V Foto MČ Evropske in občinske volitve, ki bodo potekale v nedeljo, 26. maja, so zelo pomemben trenutek, ki zadeva v prvi vrsti stvarnost navadnih občanov in občank. Gre za trenutek, ko odločamo o prihodnosti našega krajevnega in evropskega prostora. Ta prostor spada med najbolj razvite predele sveta, in to ne samo na področju gospodarstva, ampak in predvsem na področju visoke ravni demokracije in spoštovanja človekovih pravic, socialnega skrbstva, svobode govora in združevanja. Prav gotovo niso vsa vprašanja rešena in marsikatero zadevo bo potrebno dopolniti ali spremeniti. Priznati pa si moramo, da je vse to nastalo na podlagi dela ljudi, ki so si zastavili cilj, da našim krajem in Evropi zagotovijo mir, blagostanje in solidarnost. To je še posebno pomembno za vse tiste, ki živijo v sklopu jezikovnih in narodnih manjšin tako kot mi, ki pripadamo slovenski narodni skupnosti v Italiji. V Evropi so prav te jezikovne in narodne skupnosti vse bolj pomembna družbena skupina, ki postopoma pridobiva vpliv in upoštevanje. To je dokazala tudi evropska državljanska pobuda Minority SafePack, pri kateri smo sodelovali tudi Slovenci v Italiji, in je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja. / str. 2 Poziv SSO: “Volimo za liste SVP in SSk, ki so izraz samostojnega nastopanja narodnih manjšin” foto dd Svet okrog nas23. maja 20192 Povejmo na glas Močneje verjeti v dobro ahko se zdi vzneseno, če rečemo, da velja močneje verjeti v dobro, v dober iztek stva- ri, v resnici gre za nujo večjega prepričanja o zmožnosti premagovanja nerešenih proble- mov ali celo zmago nad njimi. Na srečo za to smelejše prepričanje obstajajo znaki in znamen- ja, ki jih ne bi smeli prezreti. Na raznih ravneh in marsikje je namreč v zadnjem času mogoče opaziti pripravljenost in celo resen namen storiti za zdravo okolje kaj več, kot je bilo storjeno do- slej. Očitno se je vendar poglobila zavest, da je treba za čistejše ozračje, čistejše obdelovalne površine ter zemljo nasploh kakor tudi za zdrave vode in morje iz nemočne pasivnosti preiti v ak- tivna dejanja, se torej iz opazovalca kritičnih raz- mer spremeniti v osebe, ki probleme rešujejo. Več je tudi govora o odločnejšem boju zoper pla- stiko in o zmanjševanju njene porabe, po- spešeno so na delu načrti za čistejša avtomobil- ska goriva, dvigajo se glasovi, da je treba prene- hati obremenjevati zemljo s strupenimi gnojili, zaradi česar so v resni nevarnosti pitna voda in čebele, nepogrešljive za rast preštevilnih plodov. Na dlani je, da so našteti problemi velikanski, in to do takšne mere, da so nas potisnili v kot ozi- roma v območje škodljive pozabe nanje, češ, saj ni mogoče ničesar storiti. Tudi je jasno, da je vse odvisno od nas, od človeka, od njegove drže, ki se razteza od popolne lahkomiselnosti in neod- govornosti vse tja do tehtnega premisleka, kakšno prihodnost bomo zapustili mladim ge- neracijam. In prav kar se tiče človeka, bi veljalo močneje verjeti v dobro v njem, se pravi, da je ta človek v prelomnih trenutkih sposoben po- tegniti iz sebe tisto najboljše in se zares spopasti s še tako veliko težavo. Človek, kot vemo, lahko uničuje, lahko pa gradi, lahko napne vse sile in preneha z vsakršnim uničevanjem ter ustvarja dobro v svojo korist in v korist vseh ljudi, kar dandanes istočasno pomeni ustvarjati dobro za naravo in za vse ustvarjeno. Bolj in bolj potem- takem verjeti v človekove oziroma naše sposob- nosti, da želimo in moremo graditi in le graditi in se za to smer zares in z vso voljo opredeliti v jasni zavesti, da na ta način lahko premagamo vse, kar nas ogroža - v prvi vrsti tisto miselnost, ki nam prišepetava, da so to le sanjarije in da se ne bomo mogli izogniti novim katastrofam. Predvsem pa velja osvojiti trdno prepričanje, da smo v sebi dovolj močni, da izkoreninimo iz svojega obnašanja boj človeka s sočlovekom, da utišamo željo biti več od drugih, željo po zapo- vedovanju in podrejanju, in to bodisi v osebnem življenju kot še posebej v odnosih med narodi, ko vedno kdo hoče biti prvi, kar rojeva uporabo nasilja in vojne, ki še po toliko stoletjih in ti- sočletjih niso zamrle. In v tem trenutku velja še posebej verjeti, da se bomo odločili za takšno Evropo, ki bo še bolj kot doslej naš prijetni skup- ni dom, v katerem bosta vladala medsebojno spoštovanje in mir v odnosu do vseh in z vsemi, in to prav zaradi velikih težav, ki so nas obkoli- le. Janez Povše L Volilno srečanje v KCLB Kandidata za evropske volitve odgovarjala mladim olgoletni evropski po- slanec, prijatelj sloven- ske narodne skupnosti v Italiji in ponovni kandidat na listi SVP Herbert Dorfmann ter goriška odvetnica in zastopnica SSk na listi SVP Martina Valen- tincic sta v soboto, 18. maja, v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž odgovarjala na za- nimiva in tehnična vprašanja mladih glede Evropske unije. Gosta in prisotne je pozdravil deželni tajnik SSk Igor Gabro- vec, ki je poudaril pomembnost evropskih vrednot miru, združevanja in spoštovanja manjšinskih skupnosti, ki so prav tako vrednote, ki jih od D nekdaj gojita stranki SSk in SVP.Ekonomija, zakoni, migracijskaproblematika, izhod Velike Bri- tanije iz EU, prihodnji cilji EU, klimatske spremembe in one- snaževanje: to so le nekatera vprašanja, ki so jih postavljali mladi Tamara Podveršič, Andrej Čavdek, Simon Cotič, Chiara Bergnach, Alessandro Frandolic in Klara Terčič. Kandidata sta izčrpno odgovarjala na vsa vprašanja. Martina Valentincic je povedala, da se mora Evropa zopet zavedati, kako je nastala in kakšne so vrednote, na kate- rih sloni. Evropa mora biti skupnost, v kateri različni naro- di zasledujejo iste cilje. Ljudje so zelo malo seznanjeni z evropskimi zadevami in večino- ma ne vedo, koliko dobrega je naredila EU v posameznih državah. Zato je treba investirati v izobraževanje državljanov in predvsem novih generacij, je dejala odvetnica. Evroposlanec Dorfmann je precej zaskrbljen zaradi pomanjkanja solidarno- sti v posameznih državah, predvsem kar se tiče migracijske problematike. Sledila so zelo tehnična vprašanja o kmetij- stvu, gospodarstvu, avtorskih pravicah in okoljski problema- tiki, na katera sta kandidata dala konkretne in izčrpne odgovore. MČ Srečanje kraških vinogradnikov z evroposlancem O odprtih vprašanjih kmetijstva PRAPROT vropski poslanec SVP Her- bert Dorfmann se je v ne- deljo dopoldne mudil na Krasu, kjer se je v spremstvu deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca in slovenske kandi- datke na listi SVP za evropske volitve Martine Valentincic v Praprotu sestal s skupino kraških vinogradnikov iz istoimenskega stanovskega društva. Dorfmann, ki je član parlamentarne komisije za kmetijstvo in predsednik evropske intergrupe za vprašanja vina, alkoholnih pi- jač in kakovostnih kmetijskih proizvodov, velja za dobrega poznavalca kmetijskih proble- matik in je bil v minulih letih večkrat pozoren na vprašanja Krasa, Brd in Benečije. Pred leti je med drugim tudi predaval na strokovnem posvetu na Devin- skem gradu v okviru pobude Morje in Vitovska, ki jo prireja Društvo kraških vinogradnikov. E Januarja letos pa je v Gorici pre-daval o novi evropski kmetijskipolitiki in o spremembah, ki bo- do v prihodnjih letih zanimale tudi pridelovalce z naših ob- močij. Na Goriškem se je Dor- fmann pobliže seznanil z oprti- mi vprašanji, ki zadevajo čezmej- no vinogradništvo in zaščito go- riško-briških avtohtonih sort. Na nedeljskem neformalnem soočenju s skupino kraških vino- gradnikov se je poslanec Dor- fmann na spodbudo sogovorni- kov posebej zaustavil pri ne- katerih odprtih vprašanjih, ki zadevajo prihodnje krite- rije za priznavanje sadilnih pravic za nove vinograde. Razprava se je dotaknila tudi možnih korakov za boljšo zaščito in ovrednotenje vi- tovske, kot tudi posebej zaščitene različice bele peni- ne tipa 'prosecco', ki nastaja na območju nekdanje tržaške pokrajine. Beseda je tekla o še vedno nejasnih obrisih, ki zadevajo čezmej- no zaščito terana, pri čemer še vedno bremeni pravdanje med Slovenijo in Hrvaško. V tem smislu je poslanec Dorfmann za- gotovil nadaljnjo podporo našim proizvajalcem in izrazil pripravljenost na novo soočenje že takoj po evropskih volitvah. S 1. strani Volimo ... rav zato Svet slovenskih organizacij poziva vse pri- padnike naše slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, naj se v nedeljo množično udeležijo volitev in pri tem koristijo dvojezično vo- lilno osebno izkaznico. Kot krovna organizacija naše slo- venske stvarnosti pozivamo tudi k podpori liste SVP – Južno Ti- rolske ljudske stranke, ki je izraz več narodnih manjšin na po- dročju severovzhodne Italije. Na listi nastopa tudi slovenska kan- didatka Martina Valentincic, ki je svoj obraz in svoj čas dala na razpolago, da smo Slovenci lah- ko aktivno soudeleženi pri uvel- javljanju pravic na evropskem P nivoju. Dober volilni rezultat Valentinciceve bo zelo pomem- bna popotnica za nosilca liste in sedanjega evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, ki bo go- tovo potrjen v Evropskem parla- mentu in bo tako lahko še na- prej predstavnik jezikovnih in narodnih skupnosti, ki živijo v alpskem loku na italijanskem se- verovzhodu. Na občinski ravni Svet sloven- skih organizacij podpira župan- ske kandidatke in kandidate za občinski svet, ki so izraz Sloven- ske skupnosti, edine samostojne stranke Slovencev v Italiji. Zave- dati se moramo, da je samostoj- no nastopanje prava osebna iz- kaznica naše narodne skupnosti v odnosu do institucionalnih in političnih predstavnikov. Arhivska slika o izročitvi slovenskih podpisov Minority SafePack Aktualno 23. maja 2019 3 V nedeljo, 26. maja, vsi na volišča! Kandidati Slovenske skupnosti se predstavljajo UPRAVNE VOLIT VE 2019 aka nas pester politični konec tedna, saj so pred nami evropske in občin- ske volitve. Na Tržaškem bodo občani poklicani, da opravijo svojo državljansko dolžnost v občinah Repentabor, Zgonik in Dolina; na Goriškem pa nas po- bliže zanimajo občine Števerjan, Doberdob in Sovodnje ob Soči. Pogovorili smo se s kandidatko za županjo na Repentabru Mar- tino Skabar, kandidatom za župana v Zgoniku Dimitrijem Žbogarjem, predstavnikom SSk na listi Skupaj v Dolini Davide- jem Štokovacem, župansko kan- didatko v Števerjanu Franco Pa- dovan, županskim kandidatom v Doberdobu Aldom Jarcem in županskim kandidatom v Sovod- njah Julijanom Čavdkom. Spre- govorili so nam o sebi, svoji ekipi in programu. Poleg tega pa so še njihovi pozivi k udeležbi. Repentabor: MARTINA SKABAR, SKUPAJ ZA REPENTABOR Skupaj za Repentabor je izraz Slovenske skupnosti in neodvi- snih kandidatov. Vsi kandidati dobro poznajo naše območje in težave na njem. Ekipo sestavljajo izkušeni kandidati, med kateri- mi je tudi sedanji župan Marko Pisani, ki se mu zahvaljujem, da je sprejel mesto na listi, saj si vsi prizadevamo, da bi ta skupina, ki je v teh letih tako dobro delo- vala, tudi nadaljevala upravljanje občine. Nazadnje se nam je pri- družila tudi mlada Valentina So- sič (letnik 1999), tako da je naša skupina res pripravljena za vse potrebe občanov. Obžalujem, da je letos prišlo do žalostnega preobrata, saj se je Napredna lista odločila, da pre- kine uspešno sodelovanje, ki je zaznamovalo pozitivno upra- vljanje občine v prejšnjih letih. Razpršitev glasov, slovenskih gla- sov, na tako majhnem območju je nesmiselna in škodi naši skup- nosti. Upam, da se bodo pred- stavniki Napredne liste po volit- vah premislili in pričeli zopet plodno sodelovanje. Vrata osta- jajo odprta! Glede programa bi povedala, da je na seznamu res veliko točk. Omenila bi reformo krajevnih uprav, pri kateri moramo nujno sodelovati, saj hočemo obdržati avtonomijo naše občine in biti seveda v prvi vrsti, ko se govori o razvoju našega območja. Želi- mo okrepiti varnost v naselju Fernetiči z video nadzorom, zmanjšati število prosilcev za azil (prebivalcev v zaselku je 70, pro- silcev za azil že okoli 100) ter po- skrbeti zdravnika za te ne- srečneže, ker so krajevni že pre- več obremenjeni z domačini. Ze- lo pomembna točka je tudi po- novna uvedba šolabusa za naše Č otroke, ki je bil pred leti ukinjen.Veliko je treba narediti na social-nem področju in pomagati našim starejšim članom skupno- sti ter nadaljevati dobre in pro- duktivne odnose z Iusom. Sem edina domačinka med kan- didati za župansko mesto, pet let sem bila svetnica in pet let od- bornica. Poznam vsak kotiček našega območja in težave, ki jih imamo; prav tako tudi ostali čla- ni ekipe Skupaj za Repentabor, s katerimi bom vedno na razpola- go za vse potrebe. Zaradi tega mi- slim, da nam bodo občani zau- pali svoj glas. Zgonik: DIMITRI ŽBOGAR, SLOVENSKA SKUPNOST Našo ekipo sestavljajo ljudje, ki imajo veliko skrb za vas in za naše območje. Stranka Sloven- ska skupnost je tukaj prisotna vse od povojnega obdobja in predstavniki čutimo dolžnost, da smo aktivni v življenju občine Zgonik. Okoli sebe sem zbral le- po ekipo mladih, ki imajo sveže ideje, so zelo navdušeni in jim je pri srcu uprava naše občine, kar je med drugim velik uspeh za našo stranko. V ekipi je tudi Ita- lijan, ki se hoče vključiti v našo skupnost, ker se zaveda, da smo mi Slovenci tisti, ki moramo biti prisotni pri odločitvah, ker smo vedno živeli v teh krajih in jih najbolje poznamo. V zadnjih pe- tih letih smo bili na občini kon- struktivna opozicija, saj so bile na dnevnem redu teme, ki smo jih imeli na programu že dese- tletja, in se je komaj zdaj vodilna uprava začela zanimati zanje. Večini smo letos predlagali, da bi nastopili skupno in sodelovali na skupni listi, kar je bistvenega pomena za malo občino, in pre- prečili brezsmiselno razpršitev glasov. Dobili smo negativen od- govor, češ da časi niso še zreli za sodelovanje. V našem programu je gotovo go- spodarski razvoj, in sicer na po- dročju kmetijstva in posebej živi- noreje, ki sta motor našega go- spodarstva. Po odobritvi urbani- zacije prostocarinskega pola Pro- seške postaje bomo spodbujali uresničitev načrtov in razvoja, s katerimi bi pridobili nova delov- na mesta. Treba je poseči pri deželni upravi, da za cestno om- režje zagotovi učinkovitejše vzdrževanje, dopolnitev in čiščenje, ter rešiti vedno aktual- no problematiko sistema javnih prevozov, ki je neučinkovit. To je le nekaj točk, za katere bomo skrbeli v programu “Za naše vasi in za naše ljudi”! Dolina: DAVIDE ŠTOKOVAC, SKUPAJ V Dolini bomo v glavnem vse le- ve in levosredinske stranke na- stopale na skupni listi Skupaj, v podporo kandidatu Sandyju Klu- nu, s katerim smo zelo dobro so- delovali v teh letih. Poleg mene sta na listi še dve predstavnici stranke SSk, in sicer Eva Zerjul in Milena Rustia (pet let odbornica za zdravstvo). Mislim, da nam je z DS in ostalimi strankami leve sredine uspelo premostiti stare zdrahe in stališča ter razumeti, da moramo nastopiti skupno, če hočemo dobro upravljati občino. Slovencev je vedno manj in v majhnih slovenskih občinah je edina možnost združiti sile in biti složni pri po- moči občanom, ki si želijo kon- kretnih dejanj. Letos je kar osem kandidatov za župana, žal mi je, da niso pristopili k nam “Zele- ni”, saj imajo v bistvu enake pro- gramske točke kot mi. Kot lista imamo kar pestre poli- tične načrte. Naprej bomo reševali - upam tudi dokončno - problematiko slabega zraku za- radi rezervoarjev družbe S. I. O. T.; nadaljevali bomo ohranitveni razvojni načrt Rezervata doline Glinščice; prizadevali si bomo za razvoju in promocijo gospodar- stva predvsem s pomočjo evrop- skih načrtov; na področju sociale bi želeli odpreti center za social- no pomoč starejšim, kajti pri- manjkujejo zdravniki; v mislih imamo tudi precej načrtov za ureditev prometa. Z družbo Trie- ste trasporti bi radi ustvarili krožni avtobus, ki bi povezal vse vasi s točkami, od koder bi občani z lahkoto z drugimi jav- nimi sredstvi prišli do središča Trsta, tržaške bolnišnice itd. V naših vaseh je treba nujno ukre- pati na kritičnih točkah, ki so ne- varne za motorna vozila, kolesa in pešce (dober začetek je bila proga za pešce in kolesarje, ki gre iz KD Boljunec do športnega centra v Dolini). Osebno si pri- zadevam tudi za ažuriran pro- storski načrt, ki bi prikazal sliko nadaljnjih ciljev in posegov na področju razvoja našega ob- močja. Upam, da bodo volivci razumeli naša prizadevanja in skrb za rešitev perečih problemov naše občine in nam bodo zaupali glas. Naše geslo je “Bliže občanom”, saj se mora uprava približati ljudem, ki morajo biti neposredno soudeleženi pri po- membnih odločitvah. Števerjan: FRANCA PADOVAN, SLOVENSKA SKUPNOST Kot županja v Števerjanu sem že opravila dva mandata, kandidi- ram tretjič. Rada bi sicer predala štafetno palico komu drugemu; ker pa je Dežela FJK dala možnost tretjega mandata in je bila želja, da bi še enkrat nasto- pila, sem predlog sprejela. Vem pa, da je v moji ekipi marsikdo, ki bi lahko brez težav sprejel to funkcijo. Hvaležna sem članom dosedanje ekipe, tudi ožjemu odboru, kajti delali smo kot pra- va skupina, kar se tudi konkret- no pozna. Vedno smo postavljali v središče svojih prizadevanj do- bro občine in občanov. Želje včasih niso bile izpolnjene, glav- ni problem je bil sicer poman- jkanje finančnih prispevkov. Ko nimaš denarja, pač nimaš dosti manevrskega prostora. Kar smo mogli, smo naredili. V števerjanski sekciji naše stran- ke je bila želja, da bi ekipo pom- ladili. In tako imamo tudi nove obraze. V naši občini je še živ čut za ljudi in njihove potrebe, za ohranitev naše samostojnosti. Tudi zato je naše geslo “Za vas”: za vsakega posameznika in hkra- ti za celo občino. V ekipi so ose- be, ki so strokovno pripravljene in usposobljene na različnih po- dročjih: imamo dve odvetnici, mlade kmetovalce, tiste, ki se uk- varjajo z zasebnimi poklici itd. Na noge moramo namreč posta- viti novo ekipo, ki bo nadaljevala pot, ki so jo začrtali upravitelji pred nami in nato mi, da bi življenje v občini še dalje iz- boljšali in olepšali. V desetih letih županovanja sem dozorela, marsikaj zdaj vidim drugače. Niso vsi dnevi lahki, ve- liko je težav, na koncu pa vedno le najdemo nekaj pozitivnega. Voditi tako majhno občino da- nes ni lahko, vsak dan se poja- vljajo nove težave, ki jim je treba biti kos. Zaupam, da bodo naši mladi, ki so zelo angažirani, po- prijeli tudi za to. In za prihod- nost se nam ni treba bati. Ustroj občine je soliden, obeta se nam še veliko dela, problemi bodo, počasi pa bomo skušali vse pre- mostiti. Slovenci smo pač vsak dan na udaru, vsak dan se mora- mo za kaj boriti. Med glavnimi točkami progra- ma je skrb za mlade: imamo mla- de družine, mlade, ki so dejavni v društvenem življenju, mlade, ki so se že lotili delati na domači zemlji. Pomembno je, da ostaja- jo doma, v naši občini. Prizade- vamo si za to, da bi se še bolj raz- vil turizem. Kar bo v naših močeh, bomo naredili. Obenem želimo izboljšati nekatere infra- strukture. Naša občina ima splet- ni portal: tudi po le-tem spodbu- jamo domačine, ki imajo kakšno dejavnost, od kmetije do pre- nočišč, naj se vpišejo, da lahko vsak obiskovalec portala najde informacije o njem; tega, kar Šte- verjan nudi, ni malo! V prejšnjih letih smo si že veliko prizadevali za šolo in vrtec: skušamo doseči, da bi lahko sprejemali v vrtec tu- di predšolske otroke iz drugih občin, na osnovni šoli pa bi radi spet uvedli celodnevni pouk z dodatnimi dejavnostmi, ker družine to res potrebujejo. Vedno smo dosledno udejanjali določila zaščitnih zakonov 38/2001 in 482/1999, kot občina smo vedno uporabljali dvoje- zične napise in skušali poslovati dvojezično. Vse to je za nas po- membno in po tej poti namera- vamo nadaljevati. Smo radi zelo konkretni, zato ne obljubljamo tega, česar bi ne mogli uresničiti. Volivce bi rada pozvala, naj gre- do volit, naj gredo množično. Vsak lahko tako izrazi svoje mnenje. Če se volivcem zdi do- bro, kar smo delali do zdaj, naj nas potrdijo. Ljudi pozivam, naj volijo za Slovensko skupnost, za vse naše kandidate, ki so pravi ljudje na pravem mestu. Kot županja nisem sama, občino vo- dimo skupaj vsi mi. Volite za li- povo vejico: smo edina občina na Goriškem, ki ima ta znak. In na to smo ponosni. Doberdob: ALDO JARC, LISTA ZA DOBEDOB Predstavljam se na čelu liste, na kateri so po mojem mnenju zelo sposobni kandidati, ki mi zaupa- jo. Poleg tega imam petnajst let izkušenj v občinskem svetu in dobro poznam stvarnost naše občine. Volivci bodo seveda svo- bodno presodili. Ena izmed prioritet našega pro- grama je širitev pokopališč na ce- lotnem občinskem območju, še posebej v Doberdobu. Poleg tega bo nujno potrebno preurediti pločnike v vaških jedrih naših zaselkov in jih prilagoditi za uporabnike s posebnimi potre- bami; v programu so še do- končanje poslopja srednje šole, strokovno načrtovanje posegov na območju Doberdobskega je- zera za ureditev vodostaja, vzdrževanje vegetacije in pre- prečevanje širitve invazivnih tu- jerodnih rastlinskih vrst in po možnosti seveda ureditev osred- njega trga v Doberdobu. Para- doks je ta, da je Doberdob verjet- no edina vas na Krasu, ki nima vaškega trga. Volivce pozivam, naj zaupajo naši listi in meni, ker sem kot kandidat za župana domačin in vsak dan lahko vidim probleme, ki nastajajo na občinskem ozem- lju, in se srečujem z občani. In ker v ekipi imam mlade podjet- nike, izkušene upravitelje društev, starejše uveljavljene podjetnike, bančnike, odvetnike, uspešne univerzitetne študente, šolnike, upravitelje kmečkih tu- rizmov, tako da lahko računam na zelo dobre upravitelje občine. Sovodnje: JULIJAN ČAVDEK, KORENINE IN BODOČNOST O sebi bi povedal, da se držim sprejetih obvez. V teh letih sem si nabral kar nekaj znanja o kra- jevni javni upravi. Občini Sovod- nje ob Soči lahko ponudim no- vost, ki jo krvavo potrebuje. Kan- didati in kandidatke na listi Ko- renine in bodočnost so motivi- rani in si želijo, da bi se v občini marsikaj spremenilo in poživilo. Vsak ima kompetence, še najbolj sta pomembni želja po spre- membi na boljše in pripravlje- nost za delo, ki ga bo v primeru zmage kar veliko. Naš program je zastavljen razvoj- no. Želimo razviti kmetijstvo in turizem, za katera imamo še ve- liko nerazvitega potenciala. Po- mislimo samo, koliko lahko na- redimo, ker imamo na našem območju Kras, reki Sočo in Vipa- vo, veliko zgodovinskih ostan- kov iz prve svetovne vojne ter le- tališče. Občina mora postati pro- tagonist pri upravljanju goriške industrijske cone in letališča na Rojah. Podjetja je potrebno pri- tegniti v obrtno cono v Mal- nišču. Glede oskrbe z interne- tom, plinom in vodo želimo, da bi bili vsi občani deležni istih po- gojev. Občino želimo ohraniti trdno na njenih slovenskih jezi- kovnih in zgodovinskih koreni- nah, zaradi tega želimo nadgra- diti sodelovanje z domačimi društvi in ohraniti sedanjo šol- sko mrežo. Pomembna točka v našem programu je sodelovanje s sosednjimi občinami. Ohraniti moramo svojo avtonomijo in se kot protagonisti vključiti v skup- ne projekte, od katerih bodo občani imeli koristi. Glavna prioriteta je osebje na občini, ki ga je trenutno premalo. To je po- trebno čim prej urediti, kajti brez dobre in popolne ekipe je še tako dober projekt neuresničljiv. Vredni smo zaupanja, ker upra- vljanje občine Sovodnje ob Soči potrebuje novosti in spremem- be. Mi smo ta novost in pri- ložnost za spremembo. Vsi vidi- mo, da se je pri nas nekaj ustavi- lo in da tako ne gre več naprej. Občina ne raste in kažejo se zna- ki nazadovanja. Ob koncu prete- klega leta je število prebivalcev padlo pod 1700, kar je velik alar- mni zvonec. Imam občutek, da smo se že skoraj vdali. To ni prav. Zaradi tega potrebujemo razvoj, ki nas bo prebudil in spodbudil, da vsi skupaj ustvarimo pogoje, ki bodo na našem ozemlju zago- tovili višjo kakovost življenja. Z navdušenjem in upanjem, s skupnim delom lahko naredimo veliko za naše ljudi. Občinska uprava ima dolžnost, da potegne na dan ves potencial in ga usme- ri v skupne projekte. Verjamem, da smo tega zmožni, zato občane in občanke iz Gabrij, s Peči, iz Rupe, Sovodenj in z Vrha Sv. Mi- haela vabim, da v nedeljo, 26. maja, gredo na volišče z dvoje- zično volilno izkaznico in nas prepričano podprejo. (Stran sta pripravila Matevž Čotar in Danijel Devetak) Martina Skabar Dimitri Žbogar Davide Štokovac Franca Padovan Aldo Jarc Julijan Čavdek Kristjani in družba23. maja 20194 ne 14. maja je praznoval 100 let upokojeni župnik in dekan v Črničah Alek- sander Lestan. Kljub častitljivi starosti je g. Alek- sander čil in še vedno vsak dan mašuje in opravlja druga duhov- niška opravila. Objavljamo nagovor, ki ga je imel pri večerni zahvalni maši v žup- nijski cerkvi v Črničah koprski škof Jurij Bizjak. Zbrani smo okrog upokojenega župnika, msgr. Aleksandra Lesta- na, ki danes dopolnjuje in prosla- vlja visok življenjski jubilej, časti- tljivih sto let veselega in vedrega življenja. Še vedno čil in mlado- sten ter zdrav in krepak se danes Gospodu zahvaljuje za prehojeno življenjsko pot in za obilje talen- tov, ki mu jih je Gospod odmeril, in mi se rade volje pridružujemo njegovi zahvali in mu iskreno čestitamo za polno mero novih talentov, ki jih je pridobil s svojo zvestobo in s svojo predanostjo, za polno košaro duhovnih sadov in svetih pridelkov, ki jih danes prinaša na oltar. Misel na dolgo življenjsko pot našega slavljenca msgr. Aleksan- dra nam kliče v spomin besede psalmista, ki se Gospodu zahval- juje za svojega kralja in pravi: 'Pro- sil te je za življenje in si mu ga po- daril, dolgotrajno življenje na ve- ke. Velika je njegova slava po tvoji pomoči, veličastvo in sijaj si nanj položil' (Ps 20,5-6). In nam kliče D v spomin besede modrega Siraha, ki pravi: 'Število človekovih dni je veliko, če doseže sto let'. Prerok Izaija pa označuje mesijanske čase in pravi: 'Kdor bo umrl stoleten, bo umrl mlad'! (Iz 65,20). Apostol Pavel piše o očaku Abra- hamu, da ni opešal v veri, čeprav je imel že okrog sto let, in o Božji obljubi ni o boječnosti podvomil, marveč se je v svoji veri še okrepil in izkazal čast Bogu, popolnoma prepričan, da more (Bog) tudi sto- riti, kar je obljubil, zato se mu je tudi štelo v pravičnost (Rim 4,19- 21). Tako lahko rečemo tudi o da- našnjem slavljencu, da do da- našnjega dne ni opešal v veri, marveč se je v zvestobi še utrdil in hvaležno daje čast Bogu za obilne milosti, ki mu jih je naklonil. Danes vsi veseli stojimo okrog njega in se hvaležni sprašujemo, kaj nam njegova življenjska pot razodeva in kaj se od njega lahko naučimo. Mojzes nas spodbuja: 'Pred sivo glavo vstani in spoštuj obličje starega človeka in boj se svojega Boga; jaz sem Gospod'! (3 Mz 19,32). In modri Salomon prinaša pregovor: 'Sivi lasje so častna krona, doseže se po poti pravičnosti (Prg 16,31). Naj iz dol- ge vrste kreposti, ki krasijo podo- bo našega slavljenca, potegnem tri, ki se mi zdijo najbolj značilne. Prva je načelnost. Bil je načelen kot Janez Krstnik. Ni bil trst, ki ga veter maje, in ni bil oblečen v mehka oblačila (Mt 11,8). Skozi razburkana desetletja zgodovine je spretno krmaril svoj čoln skozi tesne ožine in mnoge prikrite čeri. Ostal je zvest Bogu in Cerkvi, svo- jemu prepričanju in svojim oblju- bam, ostal je zvest svoji vesti in svojemu poklicu. O svojem pokli- cu je sam izpovedal: 'Skušal sem biti duhovnik in nič več kot to! Nobeno strankarstvo me nikoli ni zanimalo. In tudi pristranski ni- koli nisem bil'! Kakor piše apostol Timoteju: 'Rotim te pred Bogom in Kristusom Jezusom in izvolje- nimi angeli, da se javnega opo- minjanja držiš brez predsodkov in ničesar ne delaš pristransko'! (1 Tim 5,21). Druga je krotkost. Tudi on je bil krotek kakor Mojzes, o katerem piše: 'Mož Mojzes pa je bil zelo krotek, bolj kot vsi ljudje na zem- lji' (4 Mz 12,3). In kakor pravi o sebi naš Gospod: 'Vzemite moj ja- rem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Za- kaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko' (Mt 11,29-30). Kakor piše tudi apostol Jakob: 'Modrost pa, ki je od zgoraj, je najprej čista, potem miroljubna, prizanesljiva, dovzetna, polna usmiljenja in dobrih sadov, brez pristranskosti in brez hinavščine' (Jak 3,17). Resnično, naš slavlje- nec je bil, kakor piše apostol Peter: 'skriti človek srca v neuničljivem okrasju krotkega in mirnega du- ha; to je dragoceno pred Bogom' (1 Pt 3,4). Tretja je presežnost. Iz dneva v dan je vztrajno presegal vsak spor in zamero, kakor naroča apostol: 'Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj iz- med vas izginejo z vso hudobijo vred. Bodite pa drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu vam odpustil'! (Ef 4,31-32). 'Bratje, jaz ne mislim, da sem že dosegel; eno pa: Poza- bljam, kar je za menoj, in se ste- gujem za tem, kar je pred menoj, in tako hitim proti cilju za nagra- do Božjega klica od zgoraj v Kri- stusu Jezusu' (Flp 3,13-14). Tudi o njem velja judovski pregovor: 'Kdor hoče pisati zgodovino, mo- ra pozabljati zgodovino'! V znak priznanja in hvaležnosti mu izročamo v dar sadiko pleme- nite oljke, ki zelo lepo ponazarja Nova knjiga pri Celjski Mohorjevi družbi O mestu upanja Opeke in zbirka smešnic ri Celjski Mohorjevi družbi so izdali in predstavili pre- vodni deli: knjigo Mesto upanja Petra Opeke francoskega avtorja Pierra Lunela in knjigo šal nemškega avtorja Reinharda Abelna z naslovom Ministrantske smešnice. Besedilo knjige o me- stu, ki je zraslo iz smetišča, je po- slovenil Drago Karl Ocvirk, za prevod smešnic pa je poskrbel Jože Stabej. Knjiga Mesto upanja Petra Opeke prinaša 30 osebnih zgodb ljudi, ki živijo v t. i. mestu upanja, ki jim ga je pomagal iz smetišča zgraditi slovenski misi- jonar Opeka. V mestu Akamasoa na Madagaskarju živi več kot 25.000 ljudi, med katerimi so tu- di zdravniki, inženirji in profe- sorji. Francoski uradnik in pisa- telj Pierre Lunel, ki že več let spremlja misijonarjevo delo in P piše knjige o t. i. čudežu Akama-soa, se je tokrat srečal s prebivalcimesta in njihova pričevanja zbral v knjigi, ki jo je s fotografijami pospremil fotoreporter in dopi- snik francoske tiskovne agencije AFP Rijasolo. Ocvirk je na predstavitvi knjige opozoril na bistveno poslanstvo Opeke - pomagati človeku, da se zave svojega dostojanstva in začne odkrivati svoje talente. Zbirka šal Ministrantske smešni- ce, ki ji je naslovnico nadela slo- venska karikaturistka Aljana Pri- možič Fridauer, prinaša humor- ne prizore iz cerkvenih prosto- rov, družine in prostega časa otrok ministrantov. Med številne šale so posejane tudi uganke, šal- jiva vprašanja in “zapleteni, težko izgovorljivi stavki za čim hitrejše branje”. Jezusov prihod v deviški materi Poročila o Jezusovem prihodu na svet, ki jih naj- demo v prvih poglavjih Lukovega in Matejevega evangelija, moremo sprejeti kot pripovedi o Je- zusovem otroštvu v luči starozaveznih prerokb, kar je nekakšen 'hagadski midraš'. Razlagalec Gnilka je prepričan, da sta Matej in Luka črpala svoje pripovedi iz družinskih izročil. Lukov evangelij jasno kaže, da je bila Marija vir za do- godke iz Jezusovega otroštva. Evangelista nista želela pisati zgodbe o rojstvu velikega kralja ali preroka, ampak predstaviti stvarno dogajanje Je- zusovega prihoda na svet v luči Božje besede. Lukova pripoved o oznanjenju Jezusovega spočetja Mariji je tesno povezana z napovedjo spočetja njegovega predhodnika starejšim staršem Zahariju in Elizabeti. S tem je postalo starozavezno duhovništvo v Janezu Krstniku pre- rokba za Jezusa kot Mesija. Dogajanje angelove- ga oznanjenja Mariji se odvija v majhnem in neznanem kraju Nazaret v Galileji. Luka predsta- vi Marijo kot dekle, de- vico, ki je bila zaročena z Jožefom. Ne nagovori je z običajnim pozdra- vom: šalom, kar pome- ni: mir s teboj, ampak z besedo haire, ki jo je mogoče prevesti: veseli se! Ta beseda začenja novo zavezo, ki je veselo oznanilo o Jezusu Kri- stusu. V tem angelovem pozdravu odmevajo be- sede preroka Sofonija: “Veseli se, Sionska hči. (…) Izraelov kralj je v tvoji sredi”. (Sof 3,14) Ve- seliti se mora, ker je Gospod v njenem naročju. Angel Gabrijel ji napoveduje, da bo spočela Me- sija v svojem naročju. (Lk 1,31) Laurentin vidi v teh besedah Marijo kot simbol Izraela, v katerem so nastopili novi mesijanski časi. Marija bo nova skrinja zaveze, novi kraj prebivanja Boga na sve- tu. Marija je polna milosti, ljubljena od Boga, na- jlepša pred njim. Njeno poslanstvo se bo moglo uresničiti v Božji moči. Z njegovim posegom bo postala mati in spočela njega, ki je Sin Boga Naj- višjega. V tem otroku se bodo izpolnile kraljev- ske obljube, ki so bile dane očetu Davidu. Angel pove Mariji, da se bo bodoči otrok imenoval Je- zus. (Lk 1,21) To ime je bilo skrito in vsebovano že ob razodetju Boga Mojzesu v gorečem grmu, (2 Mz 3,4) v tem srečanju pa je bilo izgovorjeno do konca. Bog, ki je najbolj bivajoči, je Bog, ki rešuje. Marija ne dvomi o Božjih načrtih, vendar se sprašuje, kako se bo zgodilo to spočetje, ko je za- ročena z Jožefom. Angel ji pove, da ne bo spočela po običajni poti, ampak v moči Boga, za katerega ni nič nemogoče. (Lk 1,37) Marija po- stane mati s svojo privolitvijo. Cerkveni očetje so radi poudarjali, da je Marija spočela skozi svo- je uho, s poslušanjem in pokorščino. Tako je Be- seda stopila vanjo in postala rodovitna. Tudi evangelist Matej, ki črpa iz drugega pripo- vednega vira, pove, da je bila Marija zaročena z Jožefom, kar je utemeljevalo pravno zvezo obeh partnerjev. Jožef ugotovi, da je zanosila v času, ko še ni prišla prebivat k njemu. Domneva, da je prelomila zaroko, in ve, da jo bo moral odsloviti, kakor zahteva postava. Odloči se, da bo to storil na diskreten način in je ne bo javno osramotil. (Mt 1,19) V času iskanja rešitve mu angel sprego- vori v sanjah in mu na- roči, naj vzame Marijo za svojo ženo, ker je spočela od Svetega Duha in ne od drugega moške- ga. V veri stori, kar mu je naročil angel. (Mt 1,20) Angel mu tudi pove, da bo on dal ime temu otroku, in sicer naj ga poimenuje Jezus. S tem bo tudi on vključen v dogajanje učlovečenja. Jezus, Bog, ki rešuje, bo odrešil ljudstvo od nje- govih grehov. (Mt 1,21) To pomeni, da bo Sin Boga, ker edino Bog more odpuščati grehe. Evangelist Matej vidi svetopisemski dokaz za Je- zusov prihod v Izaijevi napovedi kralju Ahazu, da bo devica spočela in rodila sina, ki se bo ime- noval Emanuel, Bog z nami. (Mt 1,22; Iz 7,14) Evangelist in prva skupnost kristjanov sta videla v tem preroškem znamenju napoved Jezusovega rojstva iz Marije. Papež Ratzinger poudarja, da je bila ta beseda o devici, ki rodi otroka, čakajoča beseda, podobno kot je spev o Božjem služabni- ku. (Iz 53) Tako je mogoče kljub kritični sveto- pisemski razlagi čisto na novo zastrmeti v izpol- nitev daljnih napovedi Stare zaveze in odkrivati Božji načrt, ki povezuje obe Zavezi. ZAKAJ PRAV JEZUS? (69) PRIMOŽ KREČIČNA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (77) Mariza Perat Osma obljuba: Goreče duše se bodo povzpele do velike popolnosti. Deveta obljuba: Blagoslovil bom hiše, kjer bodo izpostavili in častili sliko mojega presv. Srca. Deseta obljuba: Duhovnikom in vsem, ki delajo za rešitev duš, bom dal dar, da bodo ganili tudi najbolj zakrknjega srca. Enajsta obljuba: Osebe, ki bodo širile to po- božnost, bodo imele svoje ime zapisano v mojem Srcu, in sicer tako, da ne bo nikoli izbrisano iz nje- ga. Dvanajsta ali velika obljuba: Tistim, ki bodo za- poredoma devet prvih petkov pobožno prejeli sve- to obhajilo, bom podelil milost stanovitnosti in srečno smrt. Sporočilo za kralja Ludvika XIV. Dne 17. junija 1689, sto let pred francosko revo- lucijo, v petek po osmini prezv. Rešnjega Telesa, je bila s. Marjeta deležna še enega videnja. Pri tem videnju ji je Gospod razodel, “da želi z vso slove- snostjo in v vsem sijaju vstopiti v palače knezov in kraljev, da bo tam v taki meri počaščen, kot je bil zasramovan in ponižan v svojem trpljenju. V zvezi s tem je Gospod redovnici naročil, “naj se kralj posveti Božjemu Srcu, ker hoče preko njega vladati nad srci velikašev zemlje”. “Zatem”, še pravi redovnica, je Gospod dodal, “da hoče njegovo Srce kraljevati v njegovi palači, biti naslikano na njegovih praporjih in vtisnjeno na njegovem grbu”. Kralj naj tudi “postavi svetišče, v katerem se bo častila podoba Jezusovega Srca. Pred to podobo naj se opravita posvetitev in poklon kralja in vsega njegovega dvora”. Tu je treba povedati, da je Ludvik XIV. sebe isto- vetil z državo. Njegova osebna posvetitev Jezuso- vemu Srcu bi torej pomenila posvetitev celotne države. Kot vemo iz zgodovine, Ludvik XIV. (1638-1715) Gospodovega naročila ni izpolnil. Če bi ga bil sprejel, bi bilo to njemu in njegovemu kraljestvu gotovo prineslo obilen blagoslov, pa tudi zgodo- vina evropskih narodov bi zelo verjetno imela drugačno podobo. Leta 1792 je bil Ludvik XVI., potomec Ludvika XIV., odstavljen. Narodna skupščina v Parizu je proglasila republiko, kralja pa zaprla. V ječi se je Ludvik XVI. spomnil naročila, ki ga je Gospod dal njegovemu predniku. Pisno je obljubil, da bo izpolnil vse Gospodove želje, če se reši iz ječe. A bilo je prepozno. Kot jetnik in odsta- vljeni vladar ni imel nobene oblasti več. Dne 21. januarja 1793 je Ludvik XVI. končal pod giljotino. Mnogo pozneje so Francozi skušali izpolniti kraljevo obljubo in so na Montmartru, v sre- dišču Pariza, postavili mogočno baziliko, po- svečeno Jezusovemu Srcu. S. Marjeta Marija Alacoque je umrla 17. oktobra 1690. Njeno nestrohnjeno telo lahko vidimo v samostanski kapeli v Paray-le-Monialu. Dne 18. septembra 1864 jo je Pij IX. razglasil za blaženo, Benedikt XV. pa jo je 13. maja 1920 prištel k svetnikom. / dalje Kralj Ludvik XIV. življenje našega slavljenca. Oljka spada med sedem sadov, ki so znamenje bogastva in blaginje obljubljene dežele: 'Kajti Gospod Bog te pelje v lepo deželo... v deželo pšenice in ječmena, vinske trte in smokev in granatovcev, v deželo oljk in medu' (5 Mz 8,8). Dragi naš brat Aleksander, vsi tu zbrani Ti iskreno voščimo, da bi še dolgo veselo molil s psalmi- stom Davidom, ki pravi: 'Jaz pa sem kakor zeleneča oljka v Božji hiši, v Božje usmiljenje zaupam na veke'! (Ps 52,10). In z drugim psalmistom, ki slovesno poje na sobotni dan: 'Pravični bo cvetel kakor palma, kakor cedra na Liba- nonu bo rastel. Vsajeni v hiši Go- spodovi bodo cveteli v dvorih našega Boga. Še v starosti bodo dajali sadove, bodo sočni in zele- ni, da bodo oznanjali, kako pra- vičen je Gospod, moja Skala, in da v njem ni krivice' (Ps 92,13-16). Dragi Aleksander, vsi Ti kličemo še na mnoga, zdrava in uspešna leta! – Škof Jurij Bazilika Srca Jezusovega na Montmartru Črniče, 14. maj 2019 Duhovnik Aleksander Lestan 100-letnik! Goriška23. maja 20196 Števerjan / Konec volilne kampanje z Arčonom Spoštovani prijatelji, somišljeniki in člani! Končuje se obdobje volilne kampanje, zato vas vabimo v petek, 24. maja, ob 18. uri v klet gostilne Koršič. Gostili bomo Mateja Arčona, novega predsednika EZTS-GO. Spregovoril bo o možnem dostopu do evropskih sredstev, saj so dodatna priložnost za ovrednotenje našega ozemlja, zato je treba raziskati možnosti za njihovo pridobitev. Okrepiti moramo teritorialno sodelovanje in skupno programiranje ter si tako zagotoviti bolj uspešno prejemanje in uporabo evropskih sredstev za razvoj. Dan odprtih vrat na šoli Komel Na SCGV Emil Komel bo v soboto, 25. maja, od 10. do 13. ure dan odprtih vrat. Ob 10. uri bodo najmlajši učenci uprizorili pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico, ob 12. uri bo predstavitev razredov jazz in moderne glasbe. Obenem bo možno poskusiti vsa glasbila s profesorji. Na Subidi četrti koncert niza Snovanja Četrto srečanje iz 14. ciklusa Snovanja nosi naslov Glasba pod cerkvenim obokom in je priljubljena stalnica koncertne sezone, ki jo prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in Arsatelier - Mednarodni center za glasbo in umetnost. Izvajalci se vsakič predstavijo publiki v eni izmed cerkva goriške pokrajine s priložnostnim sakralnim programom; po nekaj letih se v soboto, 25. maja, ob 18. uri dogodek vrača na Subido, v lepo cerkev Kristusa Kralja. Prepletali se bodo sugestivni zvoki violine, harfe in harmonike; posebno sakralno bodo izzveneli glasovi solopevcev, Otroškega zbora Plešivo in Mladinskega zbora Emil Komel. Vstop prost. Kratke e dvajset let se aktivno ukvarja s politiko zmer- nih tonov, nikoli ni zašla v ekstreme, vedno je zagovar- jala vrednote krščanske demo- kracije. O sebi pravi, da ne bi mogla ravnati drugače kot ta- ko, kot misli, čuti in to, kar je. Ne strinja se s hrupno, propa- gandno politiko - po njenem mnen- ju mora biti poli- tika delo za skup- no dobro in samo ta bo zelo po- membna za pri- hodnost Evropske unije. Bližnje evropske volitve so po njenem mnenju zelo po- membne, ker se bo odločalo, ali bo zmagala hrup- na linija, ki ščuva ljudi, ali pa tista bolj zmerna, ki želi nadaljevati pot, ki so jo začeli krščanski demo- krati, politiko mi- ru, dialoga in so- delovanja. Prepričana je, da mora EU ostati povezana, ker imamo pred seboj veliko var- nostnih izzivov in tekmo v globalnem svetu. V zadnjem obdobju se je Evropa ukvarjala z migrantsko, finančno, bančno krizo, v letih, ko je bila Ljudmila Novak evroposlanka, pa so bile na vrsti drugačne te- me, ki so danes stopile v ozad- je. “Ker so se pojavile krize, ker se spreminja svet, ker se razme- re spreminjajo, se mora spre- minjati tudi politika. Problem EU pa je ta, da imamo še 28 držav članic, ki morajo doseči neko soglasje, ti procesi pa so dolgotrajni. Dokler se bomo pogovarjali in bo dialog, bo- mo iskali rešitve”. Martina Valentinčič, odvetni- ca iz Števerjana, bo na evrop- skih volitvah zastopala stranko Slovensko skupnost na listi Južnotirolske ljudske stranke SVP. Veliko let je že dejavna v društvih in organizacijah slo- venske narodne skupnosti zla- sti na Goriškem, privič pa se sooča s širšimi evropskimi te- matikami in je pred tako po- membno politično preiz- kušnjo. Priznala je, da spada v generacijo, ki je začela dojema- ti politični svet v devetdesetih letih, v času italijanske poli- tične afere “mani pulite”, ko se je med mladimi razširilo povsem negativno mnenje o politiki. Ne strinja s prejeman- jem lahkih, preenostavnih rešitev, a je prepričana, da, če vsak naredi kaj za skupno do- bro, se bo to dolgoročno poz- nalo - pravi, da je po naravi op- timist. O tem, kaj sploh pri- naša evropska dimenzija našemu prostoru, je povedala: “Včasih imam občutek, da je Evropa neko mitološko bitje, ki lebdi nad nami, Evropska unija pa to ni. Je zelo konkret- na in je nam, ki živimo ob me- ji, prinesla nekaj zelo konkret- nih rezultatov: padec meje je sad dela Evropske unije”. Va- lentinčičeva meni, da lahko še veliko naredimo za čezmejno sodelovanje. Že samo Brda in Ž Kras, ki se raztezajo na obehstraneh državne meje, imajoveliko potenciala, ki se lahko še nadgradi v turističnem, okoljevarstvenem in gospodar- skem smislu, Evropska unija pa pri tem lahko še veliko nu- di. Obe kandidatki se predstavlja- ta na listah, ki spadata v Evrop- sko ljudsko stranko EPP. Ljud- mila Novak je spomnila, da so bili “očetje Evrope” krščanski demokrati, ki so zmogli pre- magati zamere po drugi sve- tovni vojni. Med svojim man- datom v evropskem parlamen- tu je spoznala, da “je voditelji- ca Evrope Angela Merkel zelo močna osebnost, Nemčija pa uspešna država in zato imata tako velik vpliv”. Tega se goto- vo ne boji, “ker je dobro, če nas vodi nekdo, ki je uspešen” - Angelo Merkel ima za svojo politično vzornico. Povedala je še: “Žal EPP v parlamentu nima večine. V mojem času je bila skupaj z Evropskimi de- mokrati, ki so v različnih pri- merih imeli drugačno mnen- je, tako tudi pri zapisovanju krščanstva v ustavno pogodbo. Tako je morala EPP včasih po- puščati in sklepati kompromi- se tudi z liberalci, pa vendarle ni dopuščala ekstremnosti, igrala je zelo povezovalno vlo- go … Tudi zunanje izkazovanje krščanskih vrednot je še ak- tualno in čedalje bolj pomem- bno - krščanstvo je simbol Evrope, brez krščanskega etosa evropska demokracija ne bi bi- la takšna, kot je sedaj… obujati moramo naše vrednote, naše korenine”. Tudi Martina Va- lentinčič je priznala, da doživlja trenutno Evropa zara- di migracijske krize zelo zaple- ten zgodovinski trenutek, “Če pa vemo, kdo smo, da smo Slo- venci, smo kristjani, nas bodo težje asimilirali. Vprašajmo se, kdo smo - asimilirali nas bodo, če se bomo pustili… Vrniti se moramo k našim vrednotam in naši zgodovini, da ne bomo postali manjšina v Evropi”! V skupno družino EPP spada tudi Južnotirolska ljudska stranka, pri kateri je SSk poi- skala svojega zaveznika in s ka- tero že veliko let sodeluje. Mar- tina Valentinčič upa, da bo vo- lilna udeležba dobra, sodelo- vanje s SVP-jem pa je pomem- bno, saj lahko stvarno omo- goči izvolitev manjšinskega predstavnika v evropski parla- ment. “Herbert Dorfmann lahko tudi slovenski narodni skupnosti veliko pomaga”. Ljudmila Novak je povedala, da ankete kažejo, da bo imela Nova Slovenija možnost imeti tudi dva evroposlanca. Leta 2004 sta z “vlečnim konjem” Lojzetom Peterletom, ki je bil izvoljen na vsakokratnih volit- vah, zmagala, na zadnjih evropskih volitvah, leta 2014, pa je NSi imela skupno listo s Slovensko ljudsko stranko, kar ji je prineslo le enega poslan- ca. Priznala je, da ima na to- kratnih volitvah največjo kon- kurenco na svoji listi, ker ima NSi zelo dobre kandidate, med temi tudi Lojzeta Peterleta in Žigo Turka. V Sloveniji je pro- blem nizka volilna udeležba: 70 % Slovencev zaupa EU, kljub temu pa jim je Bruselj da- leč, in odpira se vprašanje pre- visokih plač evroposlancev. Po njenem mnenju evropske vo- litve v Sloveniji ne vplivajo ve- liko na notranjo politiko, saj ljudje volijo kandidata, manj pa stranko - preferenčni glaso- vi so zelo pomembni; pri tem je tudi obljubila, da se bo v pri- meru izvolitve za evropsko po- slanko še potegovala za Spletna stran in sprehod skozi 50 let delovanja Hrast skozi čas ogodke in praznovanja ob 50. obletnici Sloven- skega katoliškega društva Hrast iz Doberdoba je v četrtek, 16. maja, v župnijski dvorani kraške vasi kronala predstavitev spletnega portala www. skdhrast. eu. Gre namreč za “pomemben pripo- moček in korak naprej v društve- nem delovanju, ki povezuje prete- klost s sedanjostjo in sedanjost s prihodnostjo”, je v uvodnem na- govoru povedal predsednik Cri- stian Lavrenčič. Spletna stran je “ogledalo društvenega delovanja, v njej se zrcalijo vsa področja, v ka- terih društvo je in bo delovalo”: v prvi vrsti zborovsko, pa tudi gle- dališko, rekreacijsko, umetnostno in domoznanstveno. Člani društva so znali združevati “svoje ljubezni, talente in zanimanja” skozi desetletja v kakovostne na- stope, veselice, tekmovanja, raz- stave in kulturne praznike. Stare fotografije, sko- raj pozabljeni dogodki in anek- dote iz arhivov spodbujajo še večje zanimanje od sodobnejših, “saj je človek na- gnjen k temu, da venomer razi- skuje svoje korenine”. Portal pa “ni samo zgodovinski izraz nekega društva”, saj na njem objavljajo “novice in smernice za naprej, ide- je, programe” in cilje, je še povedal predsednik. Izrecno se je zahvalil Andreju Černicu za vloženi trud in čas. “Njemu gre velika zasluga, da imamo spletno stran. Brez nje- ga je ne bi bilo”. Predstavitev por- tala so prireditelji prijetnega večera želeli opremiti s pričevanji oz. s sprehodom skozi pet desetletij dol- go zgodovino društva v družbi ne- katerih ustanovnih, nekdanjih in sedanjih članov. V drugem delu večera je namreč Černic najprej predstavil zasnovo in vsebino por- tala, nato pa - ob predvajanju fo- tografij - vodil ta “zgodovinski sprehod” in pogovor s pričevalci, ki so predstavili različne izseke iz polstoletne zgodovine društva. Projekt spletne strani je spadal v praznovanje 50. obletnice društva Hrast, ki je bilo ustanovljeno ok- tobra 1968, a njena priprava se je nekoliko zavlekla in predstavitev je bila mogoča komaj sedaj. “Spletna stran je v današnji družbi nujen način komunikacije, ker je najlažji način, da te kdo najde”, je D dejal Černic. Društvo je sicer žedalj časa prisotno na socialnih om-režjih, spletna stran pa je “baza za socialna omrežja”. Vsebuje zapise, izbor iz bogatega fotografskega ar- hiva, nekaj video posnetkov in tu- di napovednik, seveda je prilago- jena tudi za uporabnike tablic in pametnih telefonov. V nadaljevanju je časnikar najprej prebral pisno pričevanje Adele Fer- letič, stebra prosvetnega delovanja v Doberdobu še pred letom 1968. O začetkih društva je v sproščenem vzdušju spregovoril Arnaldo Ferfoglia, kot mladostnica je bila zraven tudi Daniela Ferfo- glia, ki je dodala nekaj svojih vti- sov. Spomine na gradnjo dvorane, novega društvenega doma, je obu- dil Franc Ferfoglia, na gledališko delovanje ter tradicionalni Praznik pomladi Berto Ferletič, pa tudi Ma- rio Vizintin; slednji je marsikaj po- vedal tudi o zametkih skavtizma v Doberdobu. Zborovsko delovanje, rožo v gumbnici društva Hrast, je seveda sintetiziral Hilarij La- vrenčič, ki je spregovoril ne le o uspehih mešanega zbora in otroškem zboru, temveč tudi o dolgoročnih sadovih organizira- nega glasbenega pouka na vasi in še čem. O mladih gledališčnikih in miklavževanjih je govoril Jor- dan Ferletič, o podvigih dekliške odbojkarske skupine Maks Gergo- let. Claudio Peric je orisal mladin- sko delovanje v zadnjih letih in po- letne dni v Žabnicah. Večkrat je bil omenjen g. Bogomil Brecelj, kariz- matična osebnost, ki je znal moti- virati mlade in jih navduševati za različne kulturno-verske dejavno- sti. Navzoči na doberdobskem večeru so lahko izvedeli, kaj vsega so člani naredili, da bi podpirali društvo, kako so v Doberdobu imeli tudi vrtiljak in vlakec, kako so tam nastopili Slaki, kako je nek- daj obstajal tudi t. i. Klub želodov in še mnogo drugega. / D (več fotografij na www. noviglas. eu) manjšine in bo tudi ona naša sogovornica. Razpoložljivosti evropske kan- didatke Nove Slovenije se je razveselil tudi odv. Damijan Terpin, ki je zgrabil priložnost in Ljudmili Novak postavil vprašanje glede teme povojnih pobojev, s katero naj bi se No- va Slovenija ne ukvarjala več toli- ko kot v preteklo- sti. Novakova je odgovorila, da te teme sploh niso dali z dnevnega reda: osebno je bi- la nosilka zakona o prikritih gro- biščih in pokopu žrtev, tudi Komisi- ja Vlade Republi- ke Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je mar- ca letos izdala že četrti obsežni zbornik, je priz- nala največjo za- slugo Novi Slove- niji. “To temo lah- ko odpiramo dobronamerno, ker hočemo kaj spremeniti, lahko pa jo odpiramo zato, da netimo ideološki boj. S tem načinom se jaz ne strinjam, saj ljudje želijo odpustiti, želijo iti naprej, odkopavanja pa so do- kazi, da so se poboji resnično dogajali, nihče ne more več trditi, da tega ni bilo”. Na kon- cu je deželni tajnik SSk Igor Gabrovec še poudaril pomen volilne udeležbe: “Pomembno je, da gremo na volišča in na- gradimo ljudi dialoga. Skrbijo me ekstremisti in integralisti, zato je bilo primerno, da smo kot stranka potrdili sodelovan- je z Južnotirolsko ljudsko stranko, ki predstavlja vredno- te povezovanja, umirjenega so- delovanja, krščanstva, poudar- ja pomen avtonomije, samoo- dločanja in manjšin, ki so vez- ni člen v različnosti Evrope, Herbert Dorfmann pa poose- blja to, kar mi potrebujemo”. Evropski kandidatki dr. Ljudmila Novak in dr. Martina Valentinčič “Dokler se bomo pogovarjali in bo dialog, bomo iskali rešitve” S 1. STRANI Dr. Ljudmila Novak (foto d&m) Dr. Martina Valentinčič (foto d&m) C. Lavrenčič in A. Černic Goriška 23. maja 2019 7 Dramska družina SKPD F. B. Sedej / Premiera: Ime Ko padejo pregrade, se pokaže naš pravi jaz ako se prijetno vzdušje na večerji z maroškimi spe- cialitetami v novodobnem malomeščanskem krogu lahko skali zaradi velikih in malih re- snic, ki so do tedaj ostale skrbno prikrite, so gledalci spoznali iz ko- medije Ime (Le prénom) , ki jo je zelo uspešno, pod taktirko mlade, vznesene režiserke Jasmin Kovic, premierno uprizorila Dramska družina SKPD F. B. Sedej v petek, 10. maja 2019, v veliki dvorani župnijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu ob prisotnosti ljubiteljskih igralcev iz raz- nih bližnjih in daljnih slo- venskih ljubiteljskih gleda- liških skupin, med katerimi so bili tudi predstavniki Šen- tjakobskega gledališča. Prva ponovitev predstave Ime je bila že v soboto, 11. maja 2019, in je uvedla letošnji abonmajski niz gledaliških pred- stav Gledališče na ocvrtem, ki se bo vil od maja do oktobra v orga- nizaciji Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana v sodelovan- ju z ZSKP Gorica. Komedija Ime, ki ne ponuja cene- nega smeha, saj takih tekstov šte- verjanski igralci ne jemljejo niti v poštev, je nastala kot prosta pri- redba po literarni predlogi dela Le prénom, ki sta ga napisala sodob- na francoska avtorja in režiserja Matthieu Delaporte in Alexandre de La PatelliŹre. V samo na videz lahkotnem ozračju se jasno izri- suje kritična podoba današnje le na zunaj uglajene družbe, ki večkrat spretno prikriva bolečene resnice in marsikatere skrivnosti. Jasmin Kovic je komedijsko delo, prežeto z zbadljivim, večkrat tudi privoščljivo črnim humorjem s kančkom cinizma, zrežirala v so- dobnem režijskem ključu, tudi ta- ko, da vsi igralci, že pred začet- kom predstave, sedijo na odru in so, tudi tisti, ki trenutno ne igrajo, stalno na prizorišču. Le-to je po- maknjeno v ospredje odra, kar še okrepi stik s publiko, ki jo igralci s svojim iskrivim in prepričljivim nizanjem prizorov takoj omrežijo in popeljejo v srčiko odrskega do- gajanja. Zakonca Pierre in Elisa- beth, oba profesorja, ona na lice- ju, on na univerzi, levo usmerje- K na intelektualca, povabita na ma-roško večerjo (Elisabeth, ki jo vsiljubkovalno imenujejo Babou, ra- da pripravlja taka “eksotična” ku- linarična srečanja) Vincenta, Eli- sabethinega brata, nepremičnin- skega poslovneža, njegovo ženo Anno, ki je z mislimi venomer pri modnih kolekcijah ter je vedno v zamudi, in najboljšega prijatelja Clauda, pozavnista v simfo- ničnem orkestru. Sproščen klepet med njimi zadobiva zmeraj ostrejše tone, ko Vincent razkrije, da bo sinu, ki ga pričakuje z An- no, dal ime Adolphe po protago- nistu znanega romana, ki ga je napisal Benjamin Constant (1767-1830). Ob tej novici so vsi zgroženi, še posebno razvnet je Pierre. Vincentu odločno dopo- vedujejo, da tega ne sme storiti, saj bodo vsi najprej pomislili na zloglasnega nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja, ki je pozvzročil to- liko gorja. Ko se pogovor čedalje bolj zaostruje, Vincent skuša rešiti nastalo slabo vzdušje, tako da raz- krije, da sta z ženo v resnici izbra- la ime Henri, po njegovem očetu in dedu. A vseeno mu ne uspe vzpostaviti harmonije med njimi, saj se nerazumevanja še pogla- bljajo in na dan prihajajo stare ni- koli razčiščene mržnje, zamere, ljubosumja..., pa tudi to, da Clau- de, za katerega so vsi mislili, da je homoseksualec (hudobno so mu dali vzdevek “češpljica”), in Fran- coise, Vincentova in Elisabethina mati, imata že veliko let ljubezen- sko razmerje. Zadeve med njimi se uredijo šele po rojstvu Annine- ga in Vincentovega otroka, ki ni fantek, ampak deklica, ki dobi ime po babici, Francoise. Ves komedijski splet temelji na vešče napisanih dialogih, kot puščice priostrenih, namočenih v večkrat prav piker, bodičast hu- mor, ki krepko zareže tudi v gle- dalčevo zavest. Vse to je znala režiserka spretno in dosledno uporabiti, igralci pa so vsem li- kom, pri katerih lahko opazimo marsikatero našo ne ravno naj- bolj svetlo stran značaja, dali dušo in srce. Komedijski protagonisti se namreč izrisujejo polnokrvno, zelo realistično, predvsem pa pov- sem naravno. Igralci so si res zelo prizadevali, da je v pravšnji meri zaživel tudi pretanjeni humor. Do potankosti so izrisali značajske odtenke nastopajočih in njihova razpoloženjska nihanja, ki se kažejo tudi v zmeraj glasnejših besednih očitkih in obračuna- vanjih. Odlikuje jih tudi zelo ho- mogena, kolektivna igra, zaradi katere je predstava še bolj učinko- vita in njen ogled res prijeten, pa še v razmislek ponuja marsikaj. Elisabeth, ki kot vse ženske ima v oskrbi celotno družinsko življen- je, je živahno in radoživo, pa tudi s čustvenim zanosom poosebila Marinka Černic. Njen mož Pierre, ki bi rad ohranil dostojanstveno držo kljub situaciji, ki polzi vedno bolj na dno, je bil Nikolaj Pintar. Drznemu, nebrzdanemu Vincen- tu, ki s pravim užitkom dreza v sogovornika tudi s pikrimi, ci- ničnimi pripombami, je dal vi- hrave poteze Jakob Leopoli. Trez- no Anno, ki se odločno postavlja proti moževim provokacijam, je orisala Stefania Beretta. Tadej Lukman se je izrazito prelevil v mirnega, blagega samskega gla- sbenika, ki se gledalcu najprej kaže kot malce neroden zaradi svoje sramežljivosti, a je tisti, ki se zna najbolje obvladati, tudi ko pridejo na dan vse prikrite resni- ce. Zna pa tudi nežno opisati svo- ja čustva do Francoise. Francoise, zrela ženska brez predsodkov in lažnih zadržkov, ki je v likovnem ustvarjanju našla uteho po smrti ljubljenega moža, je zaživela v odločnem, a toplem orisu Ilarie Bergnach. Komične utrinke sta v drobnih vlogah ne ravno bistrih zdravnikov in dostavljalca pic ustvarila Martin Komjanc in Zvonko Simčič. Predstavo Ime odlikuje tudi lepa, posrečena scenograf- ska podoba, prikaz udobne- ga malomeščanskega stano- vanja, ki ga krasijo velike pi- sane moderne umetnine (očitno umetniška dela ma- me oz. tašče Francoise!). Scenografijo si je zamislila režiserka Kovičeva, ki se ji gotovo obetajo svetla gleda- liška obzorja. S celotno po- stavitvijo se seveda skladajo kostumi, harmonično uje- majočih se barv. Po željah režiserke jih je odbrala ali ukrojila Snežica Černic, dol- goletna kostumografska sprem- ljevalka marsikatere ljubiteljske skupine na Goriškem. Pri tem ji je bila v pomoč tudi šivilja Irene Grusovin. Scenografske elemente so izdelali Niko Di Battista, Evgen Komjanc in Bernard Terpin. Mla- di Daniel Peteani je natančno opravil nalogo oblikovalca luči, tehnična asistentka je bila Karin Maligoj. Znano je, da števerjanski igralci namenjajo veliko pozor- nost jeziku. Tokrat jim je pri tem pomagal svetovalec za govor Ja- nez Beličič. Šepetalka Katja Dor- ni, resnici na ljubo, ni imela veli- ko dela, saj igralci odlično obvla- dajo tekst, kar je tudi eden izmed bistvenih pogojev, da si replike sledijo tekoče in čim bolj naravno in da se vsebina izrisuje čim bolj brezhibno. Sobotno ponovitev predstave Ime, ki je doživela burno ploskan- je, so si ogledali tudi števerjanska županja Franca Padovan, pred- sednik SSO Walter Bandelj, pred- sednica KCLB Franka Žgavec, pa še režiser in igralec Franko Žerjal, ki je sam pred leti pripomogel k ponovnemu brstenju števerjan- ske Dramske družine. Ta je svoje- mu repertoarju pridala še eno briljantno uprizoritev, ki zlahka nagovarja pisano paleto gledal- cev. Iva Koršič Govor hčerke Irene pri pogrebni maši 17. maja 2019 V spomin na Slavkota Bednarika ragi tata, čeprav že 17 let živim v tu- jini in 20 let od do- ma, fizična razdalja ni bila v oviro najini bližini. Od smrti mame, no- vembra 2009, sva se po telefonu slišala vsak večer, ne glede na državo, celino ali časovni pas, v kate- rem sem bila. Najini pogovori in čas, ki sva ga skupaj prežive- la, so mi neprecenljivi. Bil si zelo diskreten, bister, izredno inteligenten, občutjiv, nežen in sočuten. Imel si pre- krasen smisel za humor. Rojen pred drugo svetovno voj- no si vedno izkazoval presene- D tljivo mental-no odprtost.Nikoli ne bom pozabi- la, ko si se v Bruslju, pri 75 letih, lotil svojega prve- ga sushija in kako si se skregal z ja- ponskimi pa- ličkami, ki si jih prvič v življenju držal v ro- kah. Ali ko sva pred šestimi leti šla skupaj na morje, na For- mentero, in ko sva letela na Ibi- zo, ko si bil star 78 let. Bil si fe- nomenalen! Vsi moji prijatelji in sodelavci po svetu so te poznali preko mojih pripovedi, tako kot si ti Obvestila KEKCI vabijo na Matajur v soboto, 25. maja, in na ogled Landarske jame. Hoje od zavetišča Pelizzo do vrha z obiskom doma na Matajurju bo okrog tri ure. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave in informacije: na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro tel. 0481/532358; Mitja tel. 3383550948; Vlado tel. 3317059216; e-pošta vlado.klemse@gmail.com. ZSKP sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 29. maja 2019, prvi sklic ob 12. uri, drugi pa ob 20. uri, v sejni sobi KC Lojze Bratuž v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. volitve predsednika občnega zbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2018; 4. odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2019; 5. razno. Odprta vrata v Mladinskem domu, kjer poteka vpis k pošolskemu pouku 2019/20. Predvpis s popusti do 11. junija oz. do izčrpanja razpoložljivih mest. Informacije na tel. 0481- 280857 ali 366-6861441 oz. 331- 6936603; e-pošta mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it Od 3. do 7. junija, od 15.00 do 18.00, bo v Mladinskem domu potekala PRIPRAVA NA MALO MATURO. Tretješolci bodo ponavljali snov glavnih predmetov, utrjevali matematiko ob testih INVALSIja prejšnjih let, obiskali posebno delavnico (potek izpitov, drža pred komisijo, premagovanje treme, ohranjanje koncentracije, ravnanje v stiski). Vpis in podrobnejše informacije na sedežu MD, tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. Darovi V spomin na Slavkota Bednarika darujejo brata in sestri za mlade družine v stiski 450 evrov; hčerki Kristina in Irena 50 evrov za Števerjanski vestnik, 100 evrov za MePZ F. B. Sedej, 300 za družine v stiski; Ivan, Ivanka in Lucija z družinama 300 evrov za cerkev. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 24. 5. 2019 do 30. 5. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 24. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 25. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 26. maja ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 27. maja (v studiu Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 28. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 29. maja (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Kiti kličejo na pomoč 1. del. - Izbor melodij. Četrtek, 30. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. njih poznal preko najinih večernih pogovorov. V teh dneh se te v mislih in molitvah spominjajo iz Bruslja do Rima, iz Londona do Pariza, iz Kali- fornije do Madrida in vem, da za vsakega točno veš, kdo je. Bil si zgled pokončnosti, izred- no velikih vrednot in morale. Presenetil si me, kako stoično in mirno si v zadnjih mesecih prenašal še tako težke fizične bolečine. Rada bi se zahvalila sestri Kri- stini, ki ti je v zadnjem letu in pol noč in dan neprekinjeno stala ob strani s tako izjemno požrtvovalnostjo, ki je lahko samo izraz globokih vrednot, ki sta jih nama z mamo posre- dovala. Rada bi se zahvalila tu- di Martinotu in stricu Ivanu, ki sta ti izrazala globoko ljubezen. Sedaj mi ni več treba te zvečer klicati, ker vem, da nad mano bdiš. Tata, vsak večer si mi želel lah- ko noč in pred vsakim poto- vanjem srečno pot. Danes ti jaz želim srečno pot k Bogu. Zelo sem te imela rada in zelo sem ponosna nate. Srečno pot! Irena PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2019 Štandrež - župnijski park med lipami sobota, 25. maja, ob 20.30 ples z ansamblom TANDEM nedelja, 26. maja, ob 19.00 zbor Jezero in prizor štandreške dramske skupine sledi ples s triom SOUVENIR Na voljo bo bogat srečelov, odlični šparglji, domača jedača in pijača POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZAHVALA Prisrčna hvala vsem zdravnikom, ki so našemu dragemu očetu lajšali bolečine, bolničarjem in bolničarkam, Zele- nemu križu (Croce Verde Goriziana) in bolničarkam ADI ter vsem, ki ste na katerikoli način našemu očetu poma- gali. Prisrčna hvala vsem, ki ste počastili spomin na našega očeta SLAVKOTA. HČERKI KRISTINA IN IRENA ZAHVALA Ob bolečem slovesu drage ELSE PRINCI se iskreno zahvaljujem g. Marijanu Markežiču za po- grebni obred in besede tolažbe, pevcem cerkvenega pev- skega zbora Štandrež in MoPZ Mirko Filej za občuteno petje in vsem, ki so se udeležili pogreba in mi bili ob strani v tem žalostnem trenutku. VITTORIO SELVA Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono GIUSEPPE VRTOVEC (Ičo) Žalostno vest sporočajo žena Vesna in hčerki Alenka in Marjetica z družinama ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 23. maja, ob 12. uri v župnijski cerkvi sv. Ignacija v Gorici z odhodom iz mrliške veže mestne splošne bolnišnice. Sledila bo upepelitev. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Gorica, 21. maja 2019 Goriška 23. maja 2019 7 Dramska družina SKPD F. B. Sedej / Premiera: Ime Ko padejo pregrade, se pokaže naš pravi jaz ako se prijetno vzdušje na večerji z maroškimi spe- cialitetami v novodobnem malomeščanskem krogu lahko skali zaradi velikih in malih re- snic, ki so do tedaj ostale skrbno prikrite, so gledalci spoznali iz ko- medije Ime (Le prénom) , ki jo je zelo uspešno, pod taktirko mlade, vznesene režiserke Jasmin Kovic, premierno uprizorila Dramska družina SKPD F. B. Sedej v petek, 10. maja 2019, v veliki dvorani župnijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu ob prisotnosti ljubiteljskih igralcev iz raz- nih bližnjih in daljnih slo- venskih ljubiteljskih gleda- liških skupin, med katerimi so bili tudi predstavniki Šen- tjakobskega gledališča. Prva ponovitev predstave Ime je bila že v soboto, 11. maja 2019, in je uvedla letošnji abonmajski niz gledaliških pred- stav Gledališče na ocvrtem, ki se bo vil od maja do oktobra v orga- nizaciji Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana v sodelovan- ju z ZSKP Gorica. Komedija Ime, ki ne ponuja cene- nega smeha, saj takih tekstov šte- verjanski igralci ne jemljejo niti v poštev, je nastala kot prosta pri- redba po literarni predlogi dela Le prénom, ki sta ga napisala sodob- na francoska avtorja in režiserja Matthieu Delaporte in Alexandre de La PatelliŹre. V samo na videz lahkotnem ozračju se jasno izri- suje kritična podoba današnje le na zunaj uglajene družbe, ki večkrat spretno prikriva bolečene resnice in marsikatere skrivnosti. Jasmin Kovic je komedijsko delo, prežeto z zbadljivim, večkrat tudi privoščljivo črnim humorjem s kančkom cinizma, zrežirala v so- dobnem režijskem ključu, tudi ta- ko, da vsi igralci, že pred začet- kom predstave, sedijo na odru in so, tudi tisti, ki trenutno ne igrajo, stalno na prizorišču. Le-to je po- maknjeno v ospredje odra, kar še okrepi stik s publiko, ki jo igralci s svojim iskrivim in prepričljivim nizanjem prizorov takoj omrežijo in popeljejo v srčiko odrskega do- gajanja. Zakonca Pierre in Elisa- beth, oba profesorja, ona na lice- ju, on na univerzi, levo usmerje- K na intelektualca, povabita na ma-roško večerjo (Elisabeth, ki jo vsiljubkovalno imenujejo Babou, ra- da pripravlja taka “eksotična” ku- linarična srečanja) Vincenta, Eli- sabethinega brata, nepremičnin- skega poslovneža, njegovo ženo Anno, ki je z mislimi venomer pri modnih kolekcijah ter je vedno v zamudi, in najboljšega prijatelja Clauda, pozavnista v simfo- ničnem orkestru. Sproščen klepet med njimi zadobiva zmeraj ostrejše tone, ko Vincent razkrije, da bo sinu, ki ga pričakuje z An- no, dal ime Adolphe po protago- nistu znanega romana, ki ga je napisal Benjamin Constant (1767-1830). Ob tej novici so vsi zgroženi, še posebno razvnet je Pierre. Vincentu odločno dopo- vedujejo, da tega ne sme storiti, saj bodo vsi najprej pomislili na zloglasnega nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja, ki je pozvzročil to- liko gorja. Ko se pogovor čedalje bolj zaostruje, Vincent skuša rešiti nastalo slabo vzdušje, tako da raz- krije, da sta z ženo v resnici izbra- la ime Henri, po njegovem očetu in dedu. A vseeno mu ne uspe vzpostaviti harmonije med njimi, saj se nerazumevanja še pogla- bljajo in na dan prihajajo stare ni- koli razčiščene mržnje, zamere, ljubosumja..., pa tudi to, da Clau- de, za katerega so vsi mislili, da je homoseksualec (hudobno so mu dali vzdevek “češpljica”), in Fran- coise, Vincentova in Elisabethina mati, imata že veliko let ljubezen- sko razmerje. Zadeve med njimi se uredijo šele po rojstvu Annine- ga in Vincentovega otroka, ki ni fantek, ampak deklica, ki dobi ime po babici, Francoise. Ves komedijski splet temelji na vešče napisanih dialogih, kot puščice priostrenih, namočenih v večkrat prav piker, bodičast hu- mor, ki krepko zareže tudi v gle- dalčevo zavest. Vse to je znala režiserka spretno in dosledno uporabiti, igralci pa so vsem li- kom, pri katerih lahko opazimo marsikatero našo ne ravno naj- bolj svetlo stran značaja, dali dušo in srce. Komedijski protagonisti se namreč izrisujejo polnokrvno, zelo realistično, predvsem pa pov- sem naravno. Igralci so si res zelo prizadevali, da je v pravšnji meri zaživel tudi pretanjeni humor. Do potankosti so izrisali značajske odtenke nastopajočih in njihova razpoloženjska nihanja, ki se kažejo tudi v zmeraj glasnejših besednih očitkih in obračuna- vanjih. Odlikuje jih tudi zelo ho- mogena, kolektivna igra, zaradi katere je predstava še bolj učinko- vita in njen ogled res prijeten, pa še v razmislek ponuja marsikaj. Elisabeth, ki kot vse ženske ima v oskrbi celotno družinsko življen- je, je živahno in radoživo, pa tudi s čustvenim zanosom poosebila Marinka Černic. Njen mož Pierre, ki bi rad ohranil dostojanstveno držo kljub situaciji, ki polzi vedno bolj na dno, je bil Nikolaj Pintar. Drznemu, nebrzdanemu Vincen- tu, ki s pravim užitkom dreza v sogovornika tudi s pikrimi, ci- ničnimi pripombami, je dal vi- hrave poteze Jakob Leopoli. Trez- no Anno, ki se odločno postavlja proti moževim provokacijam, je orisala Stefania Beretta. Tadej Lukman se je izrazito prelevil v mirnega, blagega samskega gla- sbenika, ki se gledalcu najprej kaže kot malce neroden zaradi svoje sramežljivosti, a je tisti, ki se zna najbolje obvladati, tudi ko pridejo na dan vse prikrite resni- ce. Zna pa tudi nežno opisati svo- ja čustva do Francoise. Francoise, zrela ženska brez predsodkov in lažnih zadržkov, ki je v likovnem ustvarjanju našla uteho po smrti ljubljenega moža, je zaživela v odločnem, a toplem orisu Ilarie Bergnach. Komične utrinke sta v drobnih vlogah ne ravno bistrih zdravnikov in dostavljalca pic ustvarila Martin Komjanc in Zvonko Simčič. Predstavo Ime odlikuje tudi lepa, posrečena scenograf- ska podoba, prikaz udobne- ga malomeščanskega stano- vanja, ki ga krasijo velike pi- sane moderne umetnine (očitno umetniška dela ma- me oz. tašče Francoise!). Scenografijo si je zamislila režiserka Kovičeva, ki se ji gotovo obetajo svetla gleda- liška obzorja. S celotno po- stavitvijo se seveda skladajo kostumi, harmonično uje- majočih se barv. Po željah režiserke jih je odbrala ali ukrojila Snežica Černic, dol- goletna kostumografska sprem- ljevalka marsikatere ljubiteljske skupine na Goriškem. Pri tem ji je bila v pomoč tudi šivilja Irene Grusovin. Scenografske elemente so izdelali Niko Di Battista, Evgen Komjanc in Bernard Terpin. Mla- di Daniel Peteani je natančno opravil nalogo oblikovalca luči, tehnična asistentka je bila Karin Maligoj. Znano je, da števerjanski igralci namenjajo veliko pozor- nost jeziku. Tokrat jim je pri tem pomagal svetovalec za govor Ja- nez Beličič. Šepetalka Katja Dor- ni, resnici na ljubo, ni imela veli- ko dela, saj igralci odlično obvla- dajo tekst, kar je tudi eden izmed bistvenih pogojev, da si replike sledijo tekoče in čim bolj naravno in da se vsebina izrisuje čim bolj brezhibno. Sobotno ponovitev predstave Ime, ki je doživela burno ploskan- je, so si ogledali tudi števerjanska županja Franca Padovan, pred- sednik SSO Walter Bandelj, pred- sednica KCLB Franka Žgavec, pa še režiser in igralec Franko Žerjal, ki je sam pred leti pripomogel k ponovnemu brstenju števerjan- ske Dramske družine. Ta je svoje- mu repertoarju pridala še eno briljantno uprizoritev, ki zlahka nagovarja pisano paleto gledal- cev. Iva Koršič Govor hčerke Irene pri pogrebni maši 17. junija 2019 V spomin na Slavkota Bednarika ragi tata, čeprav že 17 let živim v tu- jini in 20 let od do- ma, fizična razdalja ni bila v oviro najini bližini. Od smrti mame, no- vembra 2009, sva se po telefonu slišala vsak večer, ne glede na državo, celino ali časovni pas, v kate- rem sem bila. Najini pogovori in čas, ki sva ga skupaj prežive- la, so mi neprecenljivi. Bil si zelo diskreten, bister, izredno inteligenten, občutjiv, nežen in sočuten. Imel si pre- krasen smisel za humor. Rojen pred drugo svetovno voj- no si vedno izkazoval presene- D tljivo mental-no odprtost.Nikoli ne bom pozabi- la, ko si se v Bruslju, pri 75 letih, lotil svojega prve- ga sushija in kako si se skregal z ja- ponskimi pa- ličkami, ki si jih prvič v življenju držal v ro- kah. Ali ko sva pred šestimi leti šla skupaj na morje, na For- mentero, in ko sva letela na Ibi- zo, ko si bil star 78 let. Bil si fe- nomenalen! Vsi moji prijatelji in sodelavci po svetu so te poznali preko mojih pripovedi, tako kot si ti Obvestila KEKCI vabijo na Matajur v soboto, 25. maja, in na ogled Landarske jame. Hoje od zavetišča Pelizzo do vrha z obiskom doma na Matajurju bo okrog tri ure. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Na razpolago je še nekaj mest. Prijave in informacije: na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro tel. 0481/532358; Mitja tel. 3383550948; Vlado tel. 3317059216; e-pošta vlado.klemse@gmail.com. ZSKP sklicuje redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 29. maja 2019, prvi sklic ob 12. uri, drugi pa ob 20. uri, v sejni sobi KC Lojze Bratuž v Gorici z naslednjim dnevnim redom: 1. volitve predsednika občnega zbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2018; 4. odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2019; 5. razno. Odprta vrata v Mladinskem domu, kjer poteka vpis k pošolskemu pouku 2019/20. Predvpis s popusti do 11. junija oz. do izčrpanja razpoložljivih mest. Informacije na tel. 0481- 280857 ali 366-6861441 oz. 331- 6936603; e-pošta mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it Od 3. do 7. junija, od 15.00 do 18.00, bo v Mladinskem domu potekala PRIPRAVA NA MALO MATURO. Tretješolci bodo ponavljali snov glavnih predmetov, utrjevali matematiko ob testih INVALSIja prejšnjih let, obiskali posebno delavnico (potek izpitov, drža pred komisijo, premagovanje treme, ohranjanje koncentracije, ravnanje v stiski). Vpis in podrobnejše informacije na sedežu MD, tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. Darovi V spomin na Slavkota Bednarika darujejo brata in sestri za mlade družine v stiski 450 evrov; hčerki Kristina in Irena 50 evrov za Števerjanski vestnik, 100 evrov za MePZ F. B. Sedej, 300 za družine v stiski; Ivan, Ivanka in Lucija z družinama 300 evrov za cerkev. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 24. 5. 2019 do 30. 5. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 24. maja (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 25. maja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 26. maja ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 27. maja (v studiu Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 28. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 29. maja (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Kiti kličejo na pomoč 1. del. - Izbor melodij. Četrtek, 30. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. njih poznal preko najinih večernih pogovorov. V teh dneh se te v mislih in molitvah spominjajo iz Bruslja do Rima, iz Londona do Pariza, iz Kali- fornije do Madrida in vem, da za vsakega točno veš, kdo je. Bil si zgled pokončnosti, izred- no velikih vrednot in morale. Presenetil si me, kako stoično in mirno si v zadnjih mesecih prenašal še tako težke fizične bolečine. Rada bi se zahvalila sestri Kri- stini, ki ti je v zadnjem letu in pol noč in dan neprekinjeno stala ob strani s tako izjemno požrtvovalnostjo, ki je lahko samo izraz globokih vrednot, ki sta jih nama z mamo posre- dovala. Rada bi se zahvalila tu- di Martinotu in stricu Ivanu, ki sta ti izrazala globoko ljubezen. Sedaj mi ni več treba te zvečer klicati, ker vem, da nad mano bdiš. Tata, vsak večer si mi želel lah- ko noč in pred vsakim poto- vanjem srečno pot. Danes ti jaz želim srečno pot k Bogu. Zelo sem te imela rada in zelo sem ponosna nate. Srečno pot! Irena PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ PRAZNIK ŠPARGLJEV 2019 Štandrež - župnijski park med lipami sobota, 25. maja, ob 20.30 ples z ansamblom TANDEM nedelja, 26. maja, ob 19.00 zbor Jezero in prizor štandreške dramske skupine sledi ples s triom SOUVENIR Na voljo bo bogat srečelov, odlični šparglji, domača jedača in pijača POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZAHVALA Prisrčna hvala vsem zdravnikom, ki so našemu dragemu očetu lajšali bolečine, bolničarjem in bolničarkam, Zele- nemu križu (Croce Verde Goriziana) in bolničarkam ADI ter vsem, ki ste na katerikoli način našemu očetu poma- gali. Prisrčna hvala vsem, ki ste počastili spomin na našega očeta SLAVKOTA. HČERKI KRISTINA IN IRENA ZAHVALA Ob bolečem slovesu drage ELSE PRINCI se iskreno zahvaljujem g. Marijanu Markežiču za po- grebni obred in besede tolažbe, pevcem cerkvenega pev- skega zbora Štandrež in MoPZ Mirko Filej za občuteno petje in vsem, ki so se udeležili pogreba in mi bili ob strani v tem žalostnem trenutku. VITTORIO SELVA Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono GIUSEPPE VRTOVEC (Ičo) Žalostno vest sporočajo žena Vesna in hčerki Alenka in Marjetica z družinama ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v četrtek, 23. maja, ob 12. uri v župnijski cerkvi sv. Ignacija v Gorici z odhodom iz mrliške veže mestne splošne bolnišnice. Sledila bo upepelitev. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Gorica, 21. maja 2019 Kultura23. maja 20198 a žalni seji v sredo, 8. maja 2019, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, je Tiziana Zavadlav (na sliki) prebrala spominski zapis, ki ga je o pokojni prof. Lojzki Bratuž napisal Dario Bertinazzi, do nedavnega predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov, ker je bil sam zadržan drugje. Spoštovani, nalogo, da spregovorim ob tej priložnosti, mi je poveril odbor Zruženja cerkvenih pevskih zbo- rov Gorica (ZCPZ). Med ustanovitelji goriškega ZCPZ in prva njegova predsed- nica je bila prav prof. Lojzka Bra- tuž, ki je tudi kot častna predsed- nica vedno spremljala vse pobu- de in dejavnosti. Ni bilo priredit- ve ali koncerta, ki jih je priredilo ZCPZ, da je ne bi bilo zraven, in tudi ko ji v zadnjih letih zdravje ni dovoljevalo, da bi se jih redno udeleževala, je vedno poklicala po telefonu in se zahvaljevala za prireditev, o kateri je brala v časopisju, slišala po radiu ali vi- dela na TV dnevniku. Da, prav taka je bila Lojzka: ved- no jo je skrbelo za vse nas, ne sa- mo za organizacije, v katerih je delovala, ampak za vsako osebo, za vsakega izmed nas, ki deluje- mo v okviru katoliških društev in cerkvenih pevskih zborov. In prav tem je namenjala vedno posebno pozornost, saj je bila sama dolgoletna organistka predvsem na Travniku, kjer se N bomo od nje poslovili prav v so-boto.Kot dolgoletna predsednica ZCPZ je poznala razmere cerkve- nih pevskih zborov, znala je ce- niti trud prav vsakega izmed nas, ki delujemo v tem okviru. Njej se lahko zahvalimo, da imamo še danes organizacijo, ki skrbi za cerkveno petje na Goriškem in je naslednica goriškega Ceciliji- nega društva, ustanovljenega v 19. stoletju. Sledila je tako Loj- zetovemu-očetovemu delu, ki je bilo kruto prekinjeno v dobi fašističnega škvadrističnega te- rorja. Obenem je zrasla ob ma- mini-Ljubkini ljubezni. Ob sebi je zbrala vse tiste, za ka- tere je vedela, da imajo čut in skrb ne le do cerkvenega petja, ampak tudi do svojega naroda, jezika in krščanskih vrednot. Ta- ko je tudi mene pred približno dvajsetimi leti poklicala in me prosila, naj vstopim v nov odbor ZCPZ. V prvem trenutku sem se začudil, da taka osebnost kliče “mulca” v odbor. Kasneje pa sem spoznal, da je imela velik posluh prav do otrok in mladi- ne. Znala je prisluhniti tako odraslim kot mlajšim in jim zau- pala. Ko sem ji nasledil pri pred- sedstvu Združenja cerkevnih pevskih zborov, mi ni bilo lah- ko, saj nadomestiti tako oseb- nost je bilo zame res častno, obe- nem pa zelo odgovorno in re- sno. Vendar me je Lojzka vsako- krat bodrila in nagovarjala, naj delam tako, kot sem doslej, saj je vedela, da verjamem in delam za ohranjanje istih vrednot, za katere je tudi sama živela. Seveda so se v zadnjem desetlet- ju razmere v naši skupnosti pre- cej spremenile. Ne živimo na sa- motnem otoku, ampak smo dan za dnem podvrženi pritiskom globalizacije, družbenih omrežij in medijskih pritiskov, ki naši slovenski skupnosti ne priza- našajo, še posebej to občutimo tisti, ki delujemo v naših orga- nizacijah. Zato je izrednega po- mena Lojzkino mišljenje, da je treba v naša društva in zbore vključevati predvsem mlade in jim zaupati. Bila je vedno navdušena nad projekti, ki smo jih kot ZCPZ v zadnjem desetletju izvedli, s tem da nismo zapustili ustaljenih prireditev, kot sta Mala Cecilijan- ka in Božični koncert, na katera je bila Lojzka še posebno nave- zana. Do vseh je imela spoštljiv in vljuden odnos; vedno je imela za vsakogar lepo besedo in zato tudi vsak, ki se je kdaj srečal z njo in se z njo pogovarjal, jo bo gotovo ohranil v trajnem spomi- nu. Tako jo bomo tudi mi vsi, ki smo v vseh teh letih z njo tesno so- delovali in jo poznali kot orga- nistko, pevko, predsednico ZCPZ, profesorico in kulturno delavko. Seveda smo izgubili zanesljivo, tenkočutno, obenem pa močno osebnost; to pa samo navidezno: pomembno je, da njene vredno- te, za katere je živela in se razda- jala celo življenje, ne le ohrani- mo, ampak jih tudi negujemo, spodbujamo in širimo med mla- de ljudi. Edino tako bosta požrtvovalnost in trpljenje celot- ne družine Bratuž za našo skup- nost ostala še živa naprej v naših srcih in naših dejanjih iz roda v rod. Draga Lojzka, hvala ti za vse in nasvidenje v nebesih. Tvoj Dario DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (64) Slap in rodbina Lanthieri (4) Družini Baumkircher sta bila v Vipavi leta 1401 po- deljena v fevd dva stolpasta dvora, ki so ju med 13. in 14. stoletjem zgradili oglejski ministeriali. Kom- pleks je tako dobil ime Baumkircherjev turn. Proti koncu 15. stoletja je bil vključen v tabor, ki so ga postavili kot obrambo pred turškimi vpadi. Obzidje se je v glavnem ohranilo do današnjih dni in do- mačini imenujejo še obstoječi stolp Baumkircher- jev turn ali Tabor (ali tudi Spodnji grad). Stoji v bližini kamnitega mostu čez Vipavo. Anton II. (Janez Anton) Lanthieri, poročen z eno od zadnjih potomk družine Baumkircher, je postal lastnik obsežnih površin v Vipavski dolini in ga šte- jemo za začetnika goriške veje. Leta 1505 je njegov sin Anton III. kupil od zdravnika zadnjega goriške- ga grofa Lenarta tako imenovani Schönhaus (Šenaus) v Gorici, palačo pri delno še ohranjenih vzhodnih mestnih vratih, ki je bila nekoč last go- riških grofov in je še zdaj last grofov Lanthieri (na Starem placu, sedanjem Trgu sv. Antona, po imenu svetnika, ki naj bi tukaj imel svojo celico). Zgradba s stolpom (“turnom”) in dvižnim mostom (so še vidne luknje za verige) je bila prvič omenjena v 14. stoletju in še danes daje vtis utrdbe. Ravno “turn” z mestnimi vrati je dal ime naselju sv. Roka: Pod- turn. Obrambno zidovje je bilo nekoč obkroženo z jarkom, v katerega naj bi bila speljana voda Vrtoj- bice. Gre nedvomno za krasno stavbo, ki hrani iz- jemne umetnine, na primer čudovite freske in slike vrhunskih beneških slikarjev iz 16. in 17. stoletja (Fogolino, Pittoni, Pavona). Na freskah, ki jih ne- kateri pripisujejo Fogolinu, je na primer uprizorje- no prvo turško obleganje Dunaja iz leta 1529 (vidni so vojska sultana Sulejmana I. Veličastnega in pra- pori Karla V. Habsburškega), a tudi prizori iz doga- janja na dvoru ali iz goriškega vsakdanjega življenja. Ravno obleganemu Dunaju je prej omenjeni lju- bljanski knezoškof in kranjski glavar Krištof Ravbar poslal odločilno pomoč, hkrati pa rešil tudi Zagreb. V drugi sobi najdemo poslikave z zagonetnimi mo- tivi, ki so verjetno vezani na ezoteriko, kabalo in numerologijo. Gašper I. - sin Antona III., ki je leta 1505 kupil goriško palačo Šenaus - je pri- dobil fevdalne pravice na rihemberškem in vipavskem gospostvu. Leta 1642 je cesar Ferdinand III. podelil Lan- thierijem plemiški naslov: grofje Svetega rim- skega cesarstva, baroni Šenausa, gospodje Ri- hemberka, Vipave in Paumkirchenturma. Na starodavnem grbu, ki ga je leta 1518 potrdil cesar Maksimilijan I. Habsburški (rodbina še hrani patent in druge pomembne dokumente v goriškem Šenausu), so črnemu orlu in pol- mesecu z zvezdami na modrem polju dodali še leva z gorjačo. Nekateri viri izpostavljajo podobnost med Lanthierijevimi tre- mi zvezdami in zvez- dami grba Celjskih grofov. V reviji Vi- pavski glas (april 1995) Franc Ce- rovšek piše, da je možno, da je bil Sta- ri grad v Vipavi last celjskih grofov že mnogo pred priho- dom rodbine Lan- thieri, ki bi torej pov- zela tri zvezde po svojih predhodni- kih, saj je Elizabeta Celjska grad in Vipavo dobila za doto ob svoji po- roki s Henrikom IV. Goriškim. Celjske zvezde so da- nes vključene v grb Re- publike Slovenije. V 17. stoletju je družina Lanthieri začela graditi nov grad in palačo v bližini enega od izvi- rov reke Vipave (edini delta izvir v Evropi), pri ostalinah Baumkir- cherjevega dvorca. Zgradili so tudi dvorec Zemono. S po- roko med Ivanom Gašperjem Lan- thierijem in Lukrecijo pl. Edling so pridobili tudi grad in posestvo Tabor. V stoletjih so se uveljavili kot župani, guvernerji, glavarji, dvorni svetniki, komorniki in dame (Klementina Levet- zow Lanthieri je bila dvorna dama zadnje cesarice Cite), duhovniki, vojaški poveljniki v bojih proti Benečanom in Turkom (obstajal je celo kirasirski polk imenovan “Lanthiery”, katerega poveljnik je bil Friderik III. Lanthieri (Vipava, 1670), prapraded grofa Karla Friderika, dobrotnika slapenske šole), škofje, redovnice (ena od teh - Bianka, 1466-1492 - je bila povzdignjena na oltar z redovniškim ime- nom Lucija). Anton III. Lanthieri (vnuk ali nečak vipavskega viteza Andreja Baumkircherja) je leta 1505 v Gorici kupil tako imenovani Schönhaus (Šenaus), palačo pri vzhodnih mestnih vratih, ki je bila nekoč last goriških grofov in je še zdaj last grofov Lanthieri (na Starem placu, sedanjem Trgu sv. Antona, po imenu svetnika, ki naj bi tukaj imel svojo celico). Graška družina Baumkircher se je poplemenitila s poroko Andrejevega deda z ljubljansko plemkinjo Nežo Kolenc, katere družina je bila poplemenitena že v 14. stoletju in je imela glavni sedež v Spodnji Loki pri Krašnji. Grb grofov Lanthieri postavljen nad portalom njihove goriške palače Šenaus (na Starem placu, sedanjem trgu sv. Antona). Črnemu orlu in polmesecu z zvezdami na modrem polju so kasneje dodali še leva z gorjačo. Nekateri viri izpostavljajo podobnost med Lanthierijevimi tremi zvezdami in zvezdami grba Celjskih grofov. V reviji Vipavski glas (april 1995) Franc Cerovšek piše, da je možno, da je bil Stari grad v Vipavi last celjskih grofov že mnogo pred prihodom rodbine Lanthieri, ki bi torej povzela tri zvezde po svojih predhodnikih, saj je Elizabeta Celjska grad in Vipavo dobila za doto ob svoji poroki s Henrikom IV. Goriškim. Celjske zvezde so danes vključene v grb Republike Slovenije. Grofje Lanthieri so zgradili tudi dvorec Zemono pri Vipavi, ki hrani čudovite freske. V 17. stoletju je družina Lanthieri začela graditi nov grad in palačo v bližini enega od izvirov reke Vipave (edini delta izvir v Evropi), pri ostalinah Baumkircherjevega dvorca. Na freskah (16. stoletje) goriške Lanthierijeve palače Šenaus je uprizorjeno tudi prvo turško obleganje Dunaja iz leta 1529. Dimitri Tabaj Žalno sporočilo odbora ZCPZ Trst Dragoceno delo prof. Bratuževe na cerkvenem področju b isti priložnosti je Ta- mara Kosič prebrala tudi dopis Zveze cerkvenih pevskih zborov. Spoštovani, v tem žalostnem trenutku, ko se poslavljamo od ugledne sloveni- stke, prof. Lojzke Bratuž, se pri Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta želimo spomniti tudi nje- nih mnogih zaslug pri povezo- vanju in vodenju cerkvenih pev- skih zborov na Goriškem, saj je goriškemu Združenju cerkvenih pevskih zborov predsedovala ce- lo vrsto let. V tem svojstvu je te- sno sodelovala z našim pokoj- nim predsednikom Zorkom Ha- rejem in celotnim vodstvom tržaške ZCPZ, tako da je bilo mo- O goče s skupnimi močmi izpeljativeč pomembnih pobud. Takosmo priredili kar nekaj koncer- tnih izmenjav in drugih oblik so- delovanja, ne nazadnje tudi s skupnimi objavami glasbenih publikacij, ki pomenijo pomem- ben doprinos k zamejski glasbeni kulturi. Tesno smo sodelovali tu- di pri pogovorih z deželno upra- vo, ko je šlo za uvrščanje Združenja cerkvenih pevskih zborov in Zveze cerkvenih pev- skih zborov med primarne usta- nove naše narodne skupnosti. Odlikovala jo je jasna in klena za- vest o pomenu in vlogi, ki jo ima- jo cerkveni pevski zbori v zamej- skem prostoru in zlasti v mestnih stvarnostih, saj so marsikje na Tržaškem, a tudi že na Goriškem, zadnji protagonisti javno zapete ali podane slovenske besede. Skupaj s prof. Harejem sta v tem smislu odločno nastopila tudi pred deželnimi funkcionarji in poudarila, da so cerkvene pevke in pevci s svojimi organisti ne le sooblikovalci slovenskih svetih maš, ko se trudijo za čim bolje oblikovane liturgije v krajih, kjer delujejo, ampak tudi zadnje straže slovenstva, saj žal beležimo nič koliko primerov, ko s cerkve- nim pevskim zborom mrkne tudi javna slovenska beseda. Naj ji bo ljubi Bog milostljiv plačnik za vse lepo in dobro, kar je v svojem bogatem in plodnem življenju naredila tudi na po- dročju razvoja in lepote cerkvene glasbe. V KCLB žalna seja za prof. Lojzko Bratuž Izgubili smo zanesljivo, tenkočutno, obenem pa močno osebnost Kultura 23. maja 2019 9 Zadnji seminar iz niza Kultura in družba Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani - INV in Društvo Kinoatelje Gorica vabita na projektni seminar Kultura in meje: Čezmejno raziskovanje etničnosti (Etnične delavnice štirih inštitutov 1989- 1990). Seminar je del projektnih aktivnosti projekta Zaupati čez mejo: Darko Bratina med sociologijo in filmom, ki ga izvaja Društvo Kinoatelje iz Gorice v sodelovanju s številnimi partnerji in ob podpori Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. Projektni seminar bo potekal v prostorih Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Erjavčeva cesta 26, v petek, 24. maja 2019, s pričetkom ob 9.30. Mrzlica v Bevkovi knjižnici V okviru srečanj, ki jih Goriška knjižnica Franceta Bevka namenja višjim razredom osnovne šole in srednješolcem, je bila v petek, 17. maja, v dvorani knjižnice predstavitev mladinskega domišljijskega romana mlade avtorice Jasne Reščič z naslovom Mrzlica, ki je pred kratkim izšel pri Goriški Mohorjevi družbi. Ob pozdravu knjižničarke gospe Lare Konjedic je pogovor z Jasno in ilustratorko Valentino Lazar uvedla prof. Marija Češčut. Kar lepo število dijakov iz novogoriške gimnazije in z osnovne šole iz Solkana je z zanimanjem sledilo avtorici in ilustratorki, ko sta pripovedovali, kako sta skupaj sodelovali pri nastajanju knjige. Kot je povedala sedaj že dvajsetletna avtorica, je roman pisala tri leta in ga dokončala, ko je bila stara šestnajst let. Njen domišljijski svet in ljubezen do narave v tej zgodbi presegata meje resničnega sveta, tistega sveta, v katerem vladajo ljudje. Oba svetova se v romanu pojavljata skoraj ločeno eden od drugega. Vile Potonika, Vijolica, Melisa in Vrtnica, ta čudovita domišljijska bitja, ki jih avtorica z izredno natančnim opisom prikaže kot nežne žuželke, podobne metuljem, se ob izbruhu Nilove mrzlice, ki so jo na Goriško prinesle lastovke, vneto zavzemajo, da bi dobile pravo zdravilo. Do ljudi pa so precej zadržane, oziroma čutijo do njih nekakšen odpor, ker pač človek uničuje naravo. Kot je avtorica sama želela poudariti, se tudi razplet dogajanja odvija v iskanju sodelovanja med obema svetovoma, v iskanju tistih dobrih človeških odnosov, ki jih vile zaznajo prav v vrsti zdravnikov, mikrobiologov, orintologov in vseh tistih, ki si prizadevajo v iskanju rešitve pri tej okužbi. Tekmovanje Tomaž Holmar 2019 Več kot 70 mladih glasbenikov iz različnih držav se bo letos pomerilo v Naborjetu na 7. mednarodnem glasbenem tekmovanju v organizaciji Glasbene matice. Tokrat je posvečen Tomažu Holmarju, slovenskemu skladatelju in orglarju, ki je širil glasbeno kulturo v Kanalski dolini v prejšnjem stoletju. Odkrivanje in spodbujanje nadarjenih učencev in študentov ter širjenje glasbene kulture med mladimi so temelji, na katerih sloni prireditev, ki si jo je pred sedmimi leti zamislil Manuel Figheli, ki je še danes njen umetniški vodja. Tekmovanje je namenjeno pianistom in harmonikarjem, razdeljenim po starostnih kategorijah. Solisti, komorne skupine in harmonikarski orkestri iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Poljske in Bosne in Hercegovine se bodo pomerili v prostorih Beneške palače v Naborjetu v soboto, 25., in nedeljo, 26. maja. Vsak večer bo koncert, na katerem bodo nastopali absolutni zmagovalci posameznih kategorij. Ocenili jih bosta dve komisiji, ki ju sestavljajo priznani in uveljavljeni pedagogi. Komisijo za pianiste sestavljajo Luca Trabucco z videmskega konservatorija, Elisabeth Vath Schadler s konservatorija iz Celovca ter Bojan Glavina, priznani slovenski skladatelj in pianist, ki poučuje na Glasbeni šoli Koper. Komisijo za harmoniko sestavljajo Erika Udovič Kovačič, ki poučuje na Umetniški gimnaziji v Kopru, Fulvijo Jurinčič z Glasbene matice ter Adolfo Del Cont z videmskega konservatorija. Pri prireditvi sodelujeta tudi obe slovenski društvi iz Kanalske doline, SKS Planika in Združenje don Mario Černet. Vstop za poslušalce je prost. Kratke a praškem gradu Hradčani je Narodna galerija iz Ljubljane razstavila na ogled kar 474 najznačilnejših del slovenske- ga impresionizma. Med njimi so Šubičeva slika Pred lovom, Groharjev Macesen, Jakopičev Sončni breg in Sternenov Rdeči parazol. “Po več desetletjih bo Praga ponovno gostila pregledno razstavo slovenskega impresio- nizma in drugih sme- ri, ki so oblikovale slo- venski kulturni pro- stor med letoma 1870 in 1930”, beremo v spremnem gradivu Narodne galerije. Do- dajmo, da gre za ob- dobje zelo tesnih češko-slovenskih kul- turnih stikov, ko je v Pragi študirala in de- lovala cela vrsta Slo- vencev, češki arhitek- ti, glasbeniki idr. pa so oblikovali sloven- ski kulturni prostor. Razstava je na ogled od 17. maja do 16. septembra, skratka na vrhuncu turistične se- zone, ko Hradčane dnevno obišče več de- set tisoč domačih in tujih tu- ristov. Razstavo je zasnovala dr. Barbara Jaki, pri katalogu, ki obsega kar 625 strani, in postavitvi pa je sodelovala ce- la vrsta še drugih strokovnja- kov. N Razstavo so organizirali Uradpredsednika Češke republike,Uprava Praškega gradu in Na- rodna galerija. Častna pokrovitelja razstave sta predsednik RS Borut Pahor in Miloš Zeman, predsednik Češke republike. Med številni- mi politiki, ki so se udeležili odprtja razstave v četrtek, 16. maja 2019, je bil tudi Zoran Poznič, slovenski minister za kulturo. Druga nič manj pomembna slovenska razstava pa bo od sredine junija na ogled v Osrednji galeriji regije Srednja Češka v mestu Kutna Hora. Mesto leži 100 km vzhodno od Prage, kako znamenito je, pa pove že podatek, da je vpi- sano v Unescovo sve- tovno kulturno de- diščino. Razstava pri- haja iz Galerije Božidar Jakac iz Ko- stanjevice na Krki. Tematsko obsega ek- spresionizem v letih 1905 do 1925. Slo- venski ekspresioni- zem postavlja v evropski kontekst, z deli čeških in nemških ustvarjal- cev. Dela je kustos Robert Simonišek s sodelavci zbral iz čeških, slovenskih in nemških zbirk. Gale- rija sodi med ene naj- bolj obiskanih razsta- višč na Češkem. Med zahvalami ter številnimi zaslužnimi institucijami in oseb- nostmi obeh razstav, v Pragi in Kutni Hori najdemo tudi ime Leona Marca, sloven- skega veleposlanika v Pragi, primorskega rojaka, doma iz Ajdovščine, ki je v svojem mandatu že pripo- mogel k izvedbi velikega števi- la izvrstnih slovenskih kultur- nih prireditev po vsej Češki republiki. Peter Kuhar Na Češkem dve veliki razstavi slovenskega slikarstva Na ogled so dela slovenskih impresionistov Matej Sternen: Rdeči parazol Čedad / V društvu Ivan Trinko knjižna predstavitev O Cankarju nekoliko drugače in v dvojezični preobleki red kratkim je bila na po- budo društva Ivan Trinko in ob sodelovanju Založbe tržaškega tiska na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu predstavi- tev dvojezične zbirke Cankarje- vih črtic Na otoku – Sull'isola, ki sta jo predstavili Martina Ka- fol kot predstavnica ZTT-ja ter urednica in avtorica spremne besede Marija Mitrović. Gre za zbirko desetih, bralcem skoraj nepoznanih črtic, ki so bi- le napisane v obdobju med leti 1899 in 1913, v italijanščino jih je prevedla Paola Lucchesi, knji- ga pa je namenjena tako italijan- skim kot slovenskim bralcem. V Sloveniji je bila sprejeta z veli- kim navdušenjem in je v celoti razprodana, tako da je ZTT po- skrbela za ponatis, sicer tokrat izključno v italijanskem jeziku. Čedajsko srečanje, ki so se ga udeležili tudi nekateri letošnji tečajniki slovenskega jezika, je bilo živahno in zanimivo, saj je Marija Mitrović Cankarja pred- stavila v popolnoma drugačni luči, kot smo ga bili vajeni v šol- skih klopeh. Hote v knjigo ni vključila vseh poznanih črtic, kot npr. Skodelico kave. Sloven- skega literarnega velikana je ho- tela predstaviti predvsem kot in- timističnega in obenem družbe- nokritičnega pisca, ki v svojih besedilih obravnava probleme, ki so tudi danes aktualni. P Cankarja smo na čedajskemvečeru spoznavali s popolnomanovega zornega kota. Pisatelja smo namreč dolgo let poenosta- vljali, ne da bi ga razumeli kot velikega klasika. V njem smo vi- deli sprva samo socialnega pi- sca, pozneje je postal pisatelj do- movine, ki pa je v resnici Cankar ne dojema v smislu politične en- titete, temveč kot nekaj člo- veškega, etičnega, ki je daleč stran od političnih kalupov. Zanj je domovina antropološka podoba. V resnici se je Cankar pogostokrat počutil brezdomec, človek brez prave domovine. Spodbuda za pisanje mu je bila vedno resničnost, ki pa jo je kot pisatelj predelal, spremenil in domišljijsko ter literarno dopol- nil. Šele v enaidvajsetem stoletju so kritiki priznali, da Cankar piše in govori o človeku, morali, vrednotah, ki nimajo časovnih omejitev, ampak jih tudi danes spoznavamo za svoje. Mitro- vićeva je poudarila tudi lepoto, muzikalnost jezika in izbrano sintakso, ob branju katerih člo- vek uživa. Ravno zaradi tega je Cankarja težko prevajati, itali- janskih prevodov je bilo nekaj, skoraj nikoli pa se tega niso loti- le večje založniške hiše. Martina Kafol je zbranim pre- brala dva odlomka iz zbirke Na otoku, in sicer v italijanskem je- ziku, Mitrovićeva pa je že pred tem posredovala tudi nekaj po- datkov in zanimivosti iz pisatel- jevega življenja. Suzi Pertot e žalna seja za pokojno prof. Lojzko Bratuž je po- kazala, kako priljubljena je bila naša dragocena kulturna de- lavka ne samo zaradi svojega znanstvenega in prosvetnega de- la, ampak tudi zato, ker se je ne- sebično razdajala kot organistka, glasbenica. Žalno sejo v Kultur- nem centru Lojze Bratuž je vodi- la predsednica slovenskega kul- turnega hrama prof. Franka Žga- vec, večino posegov na žalni seji, ki se je je udeležilo izjemno veli- ko ljudi, smo objavili. Pogreb v cerkvi sv. Ignacija na Travniku je bil izraz občutenega verskega bo- goslužja, v imenu goriškega nadškofa Redaellija, ki je bil zadržan, je njegove misli prebral škofov vikar za slovenske vernike pri goriški nadškofiji g. Karel Bolčina, zadnjič pa smo objavili pridigo koprskega škofa v pokoju msgr. Metoda Piriha. JUP Pokop žare Prizadevna kulturnica, dragoce- na literarna zgodovinarka, pozor- na pedagoginja in navdušena glasbenica, predvsem pa prijazna in velikodušna profesorica dr. Lojzka Bratuž odslej uživa Božji mir na goriškem pokopališču ob ljubljenih starših Ljubki Šorli in Lojzetu ter bratu Andreju. K večnemu počitku v grob, ki ga je v razpoznavnem slogu izdelal To- ne Kralj, so jo ožji sorodniki, pri- jatelji in znanci iz širše Goriške ter predstavniki raznih društev, v katerih je razdajala svoje raznoli- Ž ke talente, pospremili v petek, 17. maja 2019, dopoldne. Žaro s po- smrtnimi ostanki je blagoslovil in pokopni obred opravil g. Karel Bolčina, škofov vikar za sloven- ske vernike v goriški nadškofiji. Prisoten je bil tudi dekan Marijan Markežič. V slovo so ji občuteno zapeli dve pesmi pevci moškega zbora Mirko Filej pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Najprej se je oglasila žalostinka Ko pride dan... Pevovodja Klanjšček je be- sedilo druge kitice priredil tako, da je bila primerna za pokojnico. Nato pa je prav on s svojim še vedno čvrstim tenorjem odpel zmeraj ganljivo pesem Kra- guljčki, ki je tako tesno povezana s spominom na Lojzeta Bratuža in njegovo nasilno smrt. Navezu- joč se na pesem Ko pride dan (Ko pride dan, da jaz umrem, mi daj- te venec rož spleten iz rožmarina zelenega in nageljna rudečega) , je Klanjšček na grob prof. Lojzke v znak dolgoletnega prijateljstva in sodelovanja ter skupne ljubez- ni do glasbe položil veliko cvetno kompozicijo v obliki srca iz rdečih nageljnov in rožmarina ter trakom s slovenskimi barva- mi. Grob je prekrilo tudi cvetje, ki sta ji ga kot častni članici oz. dolgoletni predsednici poklonila Slavistično društvo Slovenije in Nove Gorice in Združenje cerkve- nih pevskih zborov Gorica. Zdaj je družina Bratuž, ki je veli- ko pretrpala pod fašističnim jar- mom, a zaradi tega ni nikdar go- jila nikakršne mržnje in so- vraštva do nikogar, spet združena in trdno verjamemo, da že uživa zasluženo večno plačilo na z Božjo svetlobo obžarjenih ne- beških poljanah. IK Na goriškem pokopališču pokopni obred K večnemu počitku so položili prof. Lojzko Bratuž foto dd Tržaška23. maja 201910 Dr. Valentin Inzko gost v TKS Gost Centra za evropske študije bo v petek, 24. maja, dr. Valentin Inzko, Visoki predstavnik Zduženih narodov in posebni predstavnik Evropske unije za Bosno in Hercegovino. Srečanje z dr. Inzkom prireja CEŠ v Tržaškem knjižnem središču v Trstu ob 18. uri v okviru niza dogodkov, ki želijo pobliže predstaviti Slovence, ki so se na poseben način uveljavili tako v Sloveniji kot na svetovnem prizorišču. Petkovo srečanje bo usmerjeno v širši evropski kontekst, ko bo dr. Inzko spregovoril o svojem diplomatskem delovanju v Bosni in Hercegovini. Dr. Valentin Inzko je že drugi koroški Slovenec na tem pomembnem mestu. Poznavanje razmer v jugovzhodnem delu Evrope, znanje jezikov narodov tega območja ter značajsko sproščeno delovanje v zahtevnem diplomatskem okolju so bili nedvomno razlogi za njegovo imenovanje na ta visoki položaj, na katerem uspešno vztraja že enajsto leto in je Visoki predstavnik Združenih narodov z najdaljšim mandatom. Z gostom se bo pogovarjala predsednica Centra za evropske študije Neva Zaghet. / Liljana Filipčič Protestanti in protireformacija v Trstu in Istri: glasba, jeziki, črkopisi V ponedeljek, 27. maja, bo nastopil v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu dr. Ivano Cavallini, ki predava muzikologijo na univerzi v Palermu. Predstavil bo svoja dognanja o zelo bogatem, a malo znanem obdobju preteklosti Istre in Trsta, ko so tvorci katoliške verske obnove z represivnimi, a tudi s kulturnimi pobudami nastopili proti zelo živahni dejavnosti Antuna Dalmatina in Stjepana Konzula, ki sta bila hrvaška protestantska somišljenika Primoža Trubarja. Samo v letih 1561–65 sta v Urachu v skupni nakladi 30.000 izvodov v hrvaščini objavila 14 knjig v glagolici, 8 ali 9 knjig v cirilici in 6 knjig v latinici. S tem črkopisom sta objavila še šest knjig v italijanščini, štiri v slovenščini in eno v nemščini. Predavatelj bo predstavil prepletanje takratnih verskih, jezikovnih in kulturnih tokov v glasbenih delih, ki jih je v Trstu, Kopru, Piranu, Labinu in Pulju ustvaril minorit Gabriello Puliti (1583–1644). Marsikje je v njih očitna polemika proti “krivovercem”. Prof. Cavallini bo predaval v italijanščini, čeprav dobro pozna tudi slovenščino in hrvaščino. Diplomiral je namreč iz filozofije v Padovi, iz muzikologije pa magistriral v Bologni in doktoriral v Zagrebu. V Trstu je 20 let (1979–99) poučeval zgodovino glasbe na konservatoriju, zadnja leta in nato še do leta 2002 pa je predaval na tržaški univerzi. Napisal je celo vrsto monografij in razprav. Uglednega gosta bo predstavil tržaški glasbeni pedagog, pianist in publicist prof. Aleksander Rojc. Začetek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3. Kratke Slovesen ponedeljkov večer v Društvu slovenskih izobražencev Podelili so nagrado Vstajenje bičajni ponedeljkov večer v Društvu sloven- skih izobražencev tokrat ni bil tako običajen, saj so ga na- menili slovesni podelitvi nagra- de Vstajenje letošnjemu nagra- jencu Mariju Čuku za ro- man Prah (izšel je pri za- ložbi Mladika). Literarna nagrada, ki je dobila ime po tem, da jo podeljujejo v času neposredno po Ve- liki noči, so si zamislili pred davnimi 56 leti z na- menom, da bi vsaj delno uravnovesili pozornost do zamejskih in zdom- skih pisateljev in pesni- kov, ki so bili vedno zapo- stavljeni. Avtorji, ki obja- vljajo v zamejskih in zdomskih založbah, delu- jejo namreč v težjih oko- liščinah in v matičnem kulturnem prostoru večinoma niso deležni javnih priznanj. Čla- ne prve komisije nagrade Vsta- jenje so postopoma nadomestili novi, spomniti pa se je treba dveh zaslužnih članic komisije, velikih Slovenk, kulturnih de- lavk, ki sta vrsto let opravljali to delo, namreč Diomire Fabjan Bajc in Lojzke Bratuž, ki sta nas pred kratkim za vedno zapustili. Člani komisije se pri odločitvah držijo načel, ki veljajo vse od na- stanka nagrade Vstajenje: izbira- jo namreč med deli, ki so izšla v zadnjem letu v zamejstvu ali zdomstvu in ki poleg tega, da so na umetniški višini ali na trdnih O znanstvenih osnovah, temeljijona “vrednotah zahodnoevropskekulture in krščanstva”. Kot je na slovesnosti povedal predstavnik komisije Robert Petaros, je imela komisija tudi letos kar naporno delo, saj je morala vzeti v pretres kar 32 del. Denarno nagrado, ki jo je prispevala ZKB na Opčinah je nagrajencu izročil prof. Petaros (predsednik banke, g. Kovačič je bil namreč zadržan) in prebral utemeljitev nagrade, ki se glasi: “Roman obravnava slovensko narodno skupnost v Italiji po 2. svetovni vojni. Po osebni zgodbi protagonista se dotika političnih pretresov, odkrito se loteva od- nosov in strankarskih razprtij, di- lem in odločitev ter usode naše skupnosti, ki se neizogibno spre- minja in išče rešitve. Avtor Marij Čuk s svojo kritičnostjo spodbuja k razmišljanju in razpravi”. Umetniški okvir slovesnosti po- deljevanja so z besedo in glasbo ustvarili igralec Radijskega odra Marijan Kravos z branjem neka- terih pomenljivih odlomkov iz knjige ter dva nadarjena gojenca Glasbene matice, mali Nikita Krebelj ter mladi Simon Kravos z dovršenim klavirskim nastopom. Dr. Maja Smotlak je predstavila besednega ustvarjalca Marija Čuka in njegovo nagrajeno delo Prah: potegnila je vzporednico med tremi Čukovimi proznimi ro- mani: med njimi vidi “fil rouge” v osrednji te- matiki, v narodno- stnem problemu Slo- vencev v Italiji. Tudi po- glavitna značilnost glavnega junaka je skupna vsem trem romanom, in sicer ta, da je idealist. V romanu Prah je glavni junak, Ivan Čuk, upornik, ki ne pristaja na družbene vedenjske vzorce, prepoznava in odklanja pokvarjenost in zlaganost ali pre- računljivost družbe. Smotlakova je roman označila za “razvojni roman”, in sicer na dveh ravneh: na ravni osebne zgodbe protagonista, obenem pa na ravni slovenske skupnosti v Italiji. Roman govori o družbe- nozgodovinskih okoliščinah slo- venske skupnosti, o asimilaciji, o ideološki nestrpnosti. Pripoved romana v 7 poglavjih sledi raz- voju življenja protagonista in obenem slovenske manjšine sko- zi vsa povojna desetletja, z razmi- ki po 10 let. Gre za zelo berljiv roman, ki na- govarja široko občinstvo bralcev. Zgodba se začne 1. maja leta 1945, po dolgem obdobju 25-let- nega fašističnega zatiranja slo- venske besede in identitete. Naj- prej so protagonisti romana in glavni junak Ivan Čuk polni upanja in vere v nove, svobodne čase. Toda to upanje se takoj spre- meni v nov strah: strah pred no- vimi ideološkimi sovražniki ob kominformu, strah pred zasme- hovanjem za tiste, ki so hodili v cerkev; strah zaradi izginotja (oz. uboja) vaškega župnika,... strah iti zvečer v vas. Naslov romana je simboličen; prah pomeni brezsmiselno mi- nevanje časa za slovensko manjšino, njeno sesedanje, asi- milacija, postopno razkrajanje slovenske manjšine, ki jo mine- vanje časa melje v prah. Kot je med zahvalo povedal na- grajenec, v njegovem romanu rešuje protagonista Ivana Čuka umetnost. Po njegovem mnenju se za pisatelja življenje samo preoblikuje v metaforo in izpo- ved. Gre za prepletanje med življenjem in književno umetno- stjo. Vsak umetnik besede izhaja iz svojega mikrokozmosa, iz svo- jega okolja, ki prerašča v makro- kozmos idej in misli. V zvezi s problemom narodne za- vesti, ki ga Marij Čuk najbolj občuti, je ob koncu dodal še op- timistično misel: ker se je ravno vrnil s potovanja v Argentino, kjer je spoznal argentinske Slo- vence, svetuje, da bi vsak Slove- nec vsaj enkrat v življenju poto- val k njim na obisk, tako bi goto- vo dobil injekcijo zdravega, za- vednega slovenstva. P. in Foto damj@n Sveta birma in prvo sv. obhajilo Velika praznika za vso šempolajsko faro o je na veliki teden umrl naš dolgoletni župnik g. Jožko Markuža, smo se farani šempolajske župnije z ve- liko zaskrbljenostjo zamislili, kaj nas čaka v prihodnjih tednih in mesecih. Ne nazadnje je g. Markuža pripravljal naše otroke na podelitev svete birme, mlajše pa na prvo sveto obhajilo in spraševali smo se, kako bo sploh mogoče izpeljati ta dva za naše otroke tako pomembna zakra- menta. Prav oddahnili smo se, ko je sam gospod nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli povedal, da bo sam poskrbel za to. Hva- ležni smo mu bili, da se je srečal z birmansko skupino in jim na zelo poveden način spregovoril o pomenu zakramenta potrdit- K ve. Za enajst birmancev, ki sodoma iz različnih vasi naše žup-nije, a so prišli tudi iz Zgonika in Mavhinj, je bil ta pogovor z nadškofom res pomemben do- godek na njihovi poti duhovne rasti. Tudi bimansko slavje v ne- deljo, 12. maja, je bilo prav po- sebno občuteno, saj je nadškof želel, da se ob birmi obhaja tudi zakrament krsta. Pri šempolaj- skem krstnem kamnu je tako krstil malega Dominika iz Pra- prota, se pravi dober mesec sta- rega bratca birmanke. V tem smislu je tudi spregovoril med homilijo in v lepi slovenščini nagovoril nabito polno cerkev. Izhajal je iz imena malega krščenca in ta zakrament pove- zal z zakramentom sv. birme, ki potrjuje kristjana v veri, in zaželel vsem več trdnosti in neomajnosti v upanju in ljubez- ni do Boga. Praznik je z lepim petjem povz- dignil okrepljeni cerkveni pev- ski zbor, ki ga je vodil Ivo Kralj, pri orglah pa ga je spremljala Zulejka Devetak. Zelo slovesno je bilo v naši žup- nijski cerkvi sv. Pelagija tudi te- den kasneje, se pravi v nedeljo, 19. maja, ko je k prvemu svete- mu obhajilu pristopilo šest otrok. Sveto mašo je daro- val škofov vikar za Sloven- ce, g. Karlo Bolčina, ki je trem prvoobhajankam in trem prvoobhajancem, a tudi njihovim staršem in zbranemu občestvu na simpatično-izzivalen način izrazil prepričanje, da bo prvemu sprejetju Je- zusa v sveti hostiji sledilo še nešteto drugih, tako da bo sveta evharistija zvesto krepila njihovo hojo za Je- zusom. Sporočilno bogata liturgija je doživela še posebno do- dan pomen, ki je toplo po- vezal starše s svojimi pro- voobhajanci, ko so ob spremljavi harmonike Go- rana Ruzzierja zapeli Pesem prvoobhajancev skupine Gloria. Na koru je mašo spremljal do- mači cerkveni zbor pod vod- stvom Iva Kralja. Dva lepa praznika, sveta birma in prvo sveto obhajilo v domači župnijski cerkvi sv. Pelagija, sta nam oplemenitila te deževne majniške dni. Bilo je doživeto, duhovno bogato in močno spo- ročilno doživljanje obeh prazni- kov, ki se ju gotovo veseli tudi naš pokojni župnik, g. Markuža. ZID V nedeljo, 19. maja 2019, je 23 otrok prejelo sv. birmo v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju. Birmance, ki so prihajali iz tržaških župnij – Škedenj, Sv. Ivan in Barkovlje – so na prejem zakramenta Sv. Duha pripravili g. Klemen Zalar, Vera Poljšak in Ana Fajdiga. Birmski obred je vodil nadškof Giampaolo Crepaldi ob somaševanju msgr. Franca Vončine, g. Klemena Zalarja in g. Tomaža Kunaverja. Mašo je obogatilo petje članov cerkvenega pevskega zbora iz Bazovice pod vodstvom Tamare Ražem. Na orgle je spremljala Alenka Cergol. Mačkolje 57. Praznik češenj umeni plakati z rdečo češnjo tudi letos vabijo na Praznik češenj v Mačkoljah. O priljubljenosti te- ga vaškega praznika gotovo ni dvoma, vedno znova pa prese- neča zvestoba obiskovalcev, ki se že šest desetletij zbirajo v tej breški vasici konec maja. Njim je namenjena pozornost odbor- nikov in članov Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje, ki že od vsega začetka skrbi za to pobudo. Starim in novim gostom bo le- R tošnja izvedba odprla vrata v pe-tek, 24. maja, sklenila pa se bo vponedeljek, 27. maja. Višek bo Praznik češenj dosegel v nedeljo, 26. maja: na ta dan bo prireditveni prostor zaživel točno opoldne. Za glasbeno in plesno zabavo bosta poskrbeli godba Vecia Trieste in skupina Alter Ego (od 17. ure dalje). V petek in ponedeljek se bo pri- reditev začela ob 18. uri, v sobo- to ob 17. uri, z običajno ponud- bo jedi, pijač in seveda sladkih češenj, v večernih urah pa bo na vrsti ples s skupinami AlterEgo, Nebojsega in Ansambel ABC. Senca hrastov na mačkoljanski “Metežici” je prav tako prijetna in vabeča kot pred petdeset in več leti, na prireditvenem pro- storu pa so danes predvsem mladi obrazi. Veliko je tudi družin, saj je postal za marsika- terega gosta vsakoletni obisk te- ga dogodka skoraj tradicija, ki prehaja iz roda v rod. Zaveza- nost temu prazniku kot po- membni vaški šegi, v kateri se prepletata preteklost in sodob- nost, gotovo čutijo tudi mladi in najmlajši sodelavci. Njihova zavzetost in zgled starejših čla- nov sta najboljši napotek za pri- hodnje izvedbe. / (JnT) Tržaška 23. maja 2019 11 Obvestila Slovenska prosveta in Skupina brez spomina vabita na gledališko rock revolucijo iz 60. let. RADIO PIRAT. Premiera je bila v nedeljo, 19. 5. 2019, ponovitev pa bo v petek, 24. 5. 2019, ob 20.00. Vstop možen samo z rezervacijo: skupinabrezspomina@gmail.com ali 040 370846 (pon. -pet., 9.00- 16.00). SKD Barkovlje pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete in Zveze slovenskih kulturnih društev vabi v petek, 24. maja, ob 20. uri v društvene prostore v Ulici Bonafata 6 na predstavitev knjige Bojane Daneu Don Begunec nikdar. Z avtorico se bo pogovarjala urednica Nadia Roncelli . Nastopila bo ŽVS Barkovlje pod vodstvom Aleksandre Pertot. Društvo Rojanski Marijin dom vabi v nedeljo, 26. maja, na slovesno postavitev spominske table na pročelje Marijinega doma (ul. Cordaroli, 29) ob 58. obletnici odprtja. Sledila bo prireditev z nastopom MePZ iz Števerjana pod vodstvom Patricka Quaggiata ter ogledom videa Matejke Peterlin o msgr. Stanku Zorku in njegovem delu. Pričetek ob 16.30. Vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev v ul. Donizetti 3 v Trstu bo v ponedeljek, 27. maja, muzikolog z univerze v Palermu dr. Ivano Cavallini v italijanščini predaval o temi Protestanti in protireformacija v Trstu in Istri: glasba, jeziki, črkopisi. Predstavil ga bo prof. Aleksander Rojc. Začetek ob 20.30. Vpisovanje otrok v Malo gledališko šolo Matejke Peterl in je telematsko na spletni strani www. slovenskaprosveta.org od 6. maja do zapolnitve mest. Klub prijateljstva – Vincencijeva konferenca vabi na izlet v Vipavsko dolino z ogledom Ajdovščine s Pilonovo galerijo, Vipavskega križa, romarske cerkve v Logu, Vipave in Vrhpolja v sredo, 19. junija; odhod ob 8. uri s trga Oberdan, s hitrim postankom ob 8.15 na Opčinah na trgu Škavenca nasproti tramvajske postaje - info in prijave na tel. 339 182 0227 (Dobrina) in 371 179 9646 (Sonja). Darovi Ob stoletnici rojstva msgr. Stanka Zorka darujeta Marija Zanevra 40 evrov in Lizeta Janežič 20 evrov za Društvo rojanski Marijin dom. Zanimiv in poučen večer v zamisli Dimitrija Žbogarja O možnosti ustanovitve društva pro loco ZGONIK andidat stranke Sloven- ska skupnost v občini Zgonik si je zamislil za- nimiv in poučen način volil- nih shodov, saj je ob srečanjih hotel seznaniti občane s poseb- nimi problematikami na ob- močju in z možnimi pobuda- mi, ki bi ovrednotile to ob- močje. Na večeru v sredo, 15. maja, na kraški kmetiji Bajta pri Saležu je bil govor o more- bitni ustanovitvi društva pro loco. Na območju zgoniške občine imamo že danes skupino kme- tovalcev, gostincev, turističnih delavcev in drugih gospodar- stvenikov, ki so si pripravljeni dodatno zavihati rokave in ustanoviti društvo, ki bi skrbe- lo za bogastvo območja Zgoni- ka in mogoče tudi dlje. S tem bi vstopili v nov in do danes še ne dovolj izkoriščen sistem skupne promocije, ki jo zago- tavljata deželna ter državna tu- K ristična mreža in bi lahko bolje ovrednotili to, kar delajo naši ljudje, sta v uvodnih besedah povedala Dimitri Žbogar in deželni svetnik SSk Igor Gabro- vec, ki je prisotnim podrobno obrazložil potek ustanovitve ta- kega posebnega društva. Gost večera je bil rojak iz Be- nečije Miha Coren, funkcionar nekdanje Gorske skupnosti, zdaj Medobčinske zveze, in do- ber poznavalec gospodarsko- razvojnega načrtovanja v Na- diških dolinah in v bližnjih go- ratih območjih. Coren je kon- kretno obrazložil nastanek in delovanje tamkajšnjih društev pro loco in naštel zanimive do- sežene rezultate. Povedal je, da se društvo ustanovi brez poseb- nih birokratskih težav in pred- videva zanimive instrumente strokovnega svetovanja, koor- diniranje dejavnosti in finan- ciranje pobud, kot so npr. sej- mi, prazniki, zgibanke in druge oblike reklamiranja zanimivo- sti določenega prostora. Poza- bljen in malo ovrednoten kraj lahko tako ponovno zaživi. Sledila je bogata razprava, v ka- tero so številni udeleženci pri- spevali zamisli in tudi konkret- ne načrte, ki bi se lahko razvi- jali v okviru novega društva in torej v korist gospodarskega razvoja zgoniške in tudi sosed- njih občin. “Društvo pro loco je lahko dobra priložnost, ki bi povezala ljudi z dobro voljo in tiste, ki jim je pri srcu gospo- darski razvoj Krasa in vsestran- sko ovrednotenje naših vasi, zgodovine, kulture in števil- nih, premalo poznanih zname- nitosti”, je povzel županski kandidat Dimitri Žbogar. aj je očitno čas, ko se gledališke premiere v našem okolju kar vrsti- jo. V nedeljo, 19. maja 2019, je bila na vrsti predstava Radio Pi- rat, s katero se je prvič predstavila novonastala višješolska gleda- liška skupina Skupina brez spo- mina, ki deluje pod okriljem Slo- venske prosvete. Skupino vodi Tomaž Susič, ki je predstavo režiral in tudi napisal tekst. M Gre za prosto priredbo britanskekomedije The boat that rocked (vslovenskih kinematografih se je pojavila z naslovom Rock'n'Roll pirati). Zgodba se dogaja v Veliki Britaniji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko si je kon- servativna britanska vlada priza- devala, da bi ustavila rokersko re- volucijo, ki se je širila s pomočjo piratskih radijskih postaj. Da bi obšli britansko zakonodajo, ustvarjalci rokerske postaje Radio Pirat oddajajo z ladje, zasidrane sredi mednarodnih voda. Kljub skupnim vrednotam in ciljem pa sobivanje v tako omejenem pro- storu nikakor ni lahko: med DJ- ji na ladji se spletajo prijateljstva, ljubezni, a tudi rivalstva. Stvari se še bolj zapletejo, ko šovinističen minister najde način, kako bi Ra- dio Pirat utišal enkrat za vselej. Na srečo pa ima revolucionarni radio vsepovsod oboževalce … Duhovita in razgibana predstava je navdušila občinstvo, ki je v pe- tek napolnilo openski Finžgarjev dom. Mladi igralci, med katerimi so bili nekateri bolj izkušeni, dru- gi pa so prvič nastopali, so se do- bro spoprijeli z zanimivimi vlo- gami in pri gledalcih večkrat sprožili salve smeha. Za smeh pa so poskrbeli tudi nekateri scenski elementi, za katere je prav tako poskrbel Tomaž Susič. Scenogra- fija je skupaj z značilno glasbo, kostumi in plesnimi stili pričara- la pristno vzdušje šestdesetih let. Predstavo so popestrile mlade plesalke in plesalec: za koreogra- fije je poskrbela Sanja Vogrič. Za vse, ki si predstave v nedeljo niso ogledali, bo nova priložnost že v petek, 24. maja 2019, ko bo, prav tako v Finžgarjevem domu na Opčinah, na vrsti prva pono- vitev. Mojca Petaros Večer v organizaciji Slovenske prosvete Evropa brez meja vropa brez meja je bil naslov kulturnega večera, ki ga je priredila Slovenska prosveta 17. maja v Finžgarjevem domu na Opčinah. Na večeru, ki je predstavljal konec projekta Schengen, so sodelovali Radijski oder, Dekliški pevski zbor Vesela pomlad in Društvo Finžgarjev dom. Vezna nit večera sta bili meja in Evropa. Pevke Vesele pom- ladi so pod vod- stom Andreje Štu- cin Cergol in ob klavirski spremljavi Alenke Cergol za- pele nekaj ljudskih in nekaj umetnih pesmi, ob koncu nastopa pa so pu- bliko pozdravile s pesmijo Shalom (pozdravom miru). Igralci Radijskega odra so se predstavili z branjem odlom- kov o temi meje, ki jih je iz- brala Maja Lapornik. Brali so odlomke Anje Golob, Angela Are, Claudia Magrisa, Milana Dekleve in Veronike Simoni- E ti. V njih so avtorji razmišlja-li o meji, takšni in drugačni,fizični na zemljevidu ali o različnih zaprekah, ki jih imajo ljudje v sebi. Igralci Manica Maver, Marjetica Puntar, Peter Raseni in To- maž Susič so prebrali tudi pesmi Ljubke Šorli, Borisa A. Novaka, Davida Bandlja, Vla- dimirja Kosa in Marka Kra- vosa. O meji govori tudi novela Pavleta Zidarja, ki smo jo za konec poslušali v interpreta- ciji Marjana Kravosa, režijo pa je podpisala Lučka Susič. Na večeru je spregovoril tudi Predstavila se je Skupina brez spomina Nova gledališka predstava Radio Pirat OPČINE Foto Maver predsednik Slovenske pro- svete Marij Maver, ki je pred- stavil celoten projekt Schen- gen. V projetku je sodelovalo 18 društev, izdali so knjigo Milana Gregoriča Evropa, vstani in obstani ter otroško knjižico o Schengenu (pri- pravil jo je ŠC Melanie Klein), ki so ju delili brez- plačno. Projekt je namreč podprla Dežela Furlanija Ju- lijska krajina. Med najpo- membnejšimi dogodki v projektu je Maver izpostavil koncert Bernarde in Marka Finka, ki so ga lani organizi- rali v tržaškem opernem gle- dališču Verdi. Petkov večer je predstavljal prijeten konec celotnega projekta. Urška Petaros Foto MČ S 1. strani Gost Marko Juhant den temeljnih proble- mov današne družbe je, da otroci niso več verbal- no ustavljivi, pravi gost. Ko jim damo kakšen ukaz, npr. stoj!, ne poslušajo. Ti otroci nimajo vesti, ki bi jih ustavila, in do- bro vemo, kakšni so potem odrasli brez vesti. Otroku vzbudimo vest tako, da doživlja posledice svojih de- janj. To je vloga očeta, ki jih je v današnji družbi vedno manj, saj je vedno več ločenih parov in tudi takih, ki so opustili tra- dicionalni model družine. Vzgoja mora biti dvotirna, če oče in mati enako ravnata, je eden odveč. Po možnosti mora biti tako kot po tradiciji, kajti E mamina ljubezen je brezpo-gojna. Otrok se mora naučitiodgovornosti in mora sam rešiti posledice nepravilnih dejanj, ki jih je storil. Če ga braniš ali rešuješ negativne po- sledice namesto njega, se bo naučil, da tisto dejanje ni bilo tako hudo in da pravzaprav on ni imel posledic zaradi takega početja. Mora se naučiti odgo- vornosti. V nadaljevanju je pedagog de- lil s prisotnimi nekaj nasvetov pri vzgoji otrok, tako da osta- nejo živahni, ustvarjalni in motivirani. Prav motivacija je glavni dejavnik, saj če niso na- loge dovolj težke, se bo otrok naveličal in dolgočasil. Učitelji jih danes bremenijo z veliko količino domačih vaj, name- sto da bi jim jih dajali manj, a težje. Otroci morajo imeti iz- zive. Ko jim uspe rešiti kaj težkega, so zadovoljni in bi radi še težje. Vedno aktualna in razšir- jena problematika je tudi beg z doma. Tudi za to je imel gost modre nasvete. Če otrok grozi z begom, mu je treba jasno razložiti vse tisto, za kar bo moral skrbeti sam. Kje bo dobil hrano? Kje bo spal? Ve, da so nevarnosti ponoči? Če ima kakšen zdravstveni problem, ve, kam naj se obrne, koga naj pokliče? Kje bo dobil denar? Po naštevanju takih in po- dobnih problemov ter ob- veznosti se otrok ponavadi strezne in razume, da nje- gov načrt ni pameten. Sledili so nasveti, kdaj pustiti otroke same doma, kar ni sploh odvi- sno od starosti, toda od vzgoje. Vedeti mora, česa ne sme de- lati v hiši, da ne pride do kake- ga kratkega stika, požara ali da se kaj poškoduje. V skrajnem primeru, če se to zgodi, mora vedeti, kako se obnašati, koga poklicati itd. Prav tako aktual- no je pretiravanje s tehnologi- jo. To je lenoba, pravi Juhant. Starši dajo telofonček v roke otroku in je mir. Poleg tega, da žarki ekranov škodijo, otroci ne razvijajo motoričnih spo- sobnosti in postanejo nerodni. Otrok potrebuje gibanje, stike, ne sme se odtujiti od sveta. Prav tako pomembne so pra- vljice, klasične pravljice, v ka- terih so problematike in tudi žalostne vsebine, ki jih otro- kom težko razložimo, kot sta npr. smrt, izguba očeta ali ma- tere. Preko pravljice otrok raz- mišlja in razume, da v življen- ju doživimo tudi hude trenut- ke in neugodne situacije. Na koncu je pedagog povedal, kako so pomembne pohvale. Danes otroci živijo v terorju odličnosti, saj starši niso z nji- mi nikoli zadovoljni. Če bomo otroku vedno govorili, da lah- ko naredi bolje, in ga ne bomo nikoli pohvalili, bo prepričan, da starši niso nikoli zadovoljni z njim, in to mu bo škodilo. Talent je tudi zelo pomemben faktor pri vzgoji. Če razumeš, kateri talent ima otrok (po možnosti do dvanajstega leta), ga lahko usmeriš in mu olajšaš marsikaj. Vse te vsebine je Marko Juhant obogatil z anekdotami, ki jih je doživel v prvi osebi pri vzgo- ji bolj ali manj problematičnih otrok, tako da so številni po- slušalci, prisotni v Finžgarje- vem domu, res odnesli drago- cene napotke za odnose z otro- ki. Videmska / Aktualno23. maja 201912 TAKI SMO (76)Katja Ferletič “Instagram killed the eBay star” Veliko ljudi preprodaja na spletu stare predmete ali nezaželjena božična darila, v Nemčiji pa je na- veličana gospa skušala prodati svojega moža na spletni dražbi portala eBay, kjer je objavila oglas za prodajo “rabljenega” moža za 18 evrov – brez možnosti vrnitve blaga! Na eBayju zasebniki in podjetja prodajajo marsikaj: pred rojstvom an- gleškega “royal baby”, sinčka princa Harryja in soproge Meghan Markle, so za dvajsetkrat višjo ceno (do 2900 evrov) na dražbi prodajali plišaste- ga medvedka, ki je bil na uradni spletni trgovini kraljeve družine že razprodan. Za zbiratelje in lju- bitelje tehnoloških predmetov znamke Apple je bil na voljo prvi iPod, ki ga je podjetje iz Cupertina predstavilo daljnega leta 2001 - zavitega v origi- nalno embalažo so prodali celo za 19.995 dolarjev (petdesetkrat večjo vsoto od začetne prodajne ce- ne 399 dolarjev). Tako so na dražbi za skromnih 3900 evrov prodali tudi sliko neprecenljive vred- nosti francoskega umetnika Eugeneja Delacroixa in celo okostnjak dinozavra B-T Rex za 2,95 mili- jonov dolarjev. Nedvomno je eBay še vedno eno najbolj uspešnih spletnih podjetij, ki je spe- cializirano v inter- netnih dražbah in nakupovanju. Na portalu ljudje in mnoga podjetja kupujejo in pro- dajajo najra- zličnejše predme- te, nove ali rablje- ne, in storitve, kjerkoli in kadar- koli. Poleg začet- ne strani eBay, ki je namenjena ZDA, obstajajo še druge strani eBay, namenjene drugim državam (teh strani je približno 30). To je velika spletna platforma za “ecommerce”, dosegljiva z računal- nika ali aplikacije na pametnem telefončku, kjer lahko zasebniki objavljajo svoje oglase, podjetja pa ustvarjajo prave spletne trgovine s popolnim katalogom izdelkov, prodaje pa so lahko nepo- sredne, takojšnje ali pa s sistemom dražb. Podjetje eBay je nastalo 3. septembra 1995 v kraju San Jose v Kaliforniji, kjer si je računalniški pro- gramer, Američan iranskega rodu, Pierre Omidyar, zamislil spletno platformo “ecommerce” kot del svoje spletne strani. Prvotno se je stran imenovala AuctionWeb - Omidyar je ustvaril prvo spletno stran dražb “on-line” na svetu; prvi predmet, ki ga je na njej prodal, pa naj bi bil pokvarjeni laser- ski kazalec. Spletno stran so uradno predstavili le- ta 1998, kmalu je požela izjemen uspeh in Omi- dyar je postal milijarder. V naslednjih letih je spletna dražbena hiša kupila drugi dve pomembni družbi: leta 2002 si je za 1,5 milijarde dolarjev pri- lastila PayPal - plačilni sistem, ki se za identifika- cijo uporabnika poslužuje elektronskega poštnega naslova, leta 2005 pa še internetno komunikacij- sko podjetje Skype, ki ga je leta 2011 prodala veli- kanu Microsoft. Za brskanje po eBayju ni potreb- na registracija, če pa želimo kupovati ali prodati na spletni strani, moramo nujno imeti svoj “ac- count” in veljaven PayPal račun. Ta spada med največje in najbolj priljubljene plačilne sisteme med spletnimi trgovci in potrošniki, deluje na osnovi elektronskega naslova, osebnega gesla in vsakokratne spreminjajoče zaščitne številke. Samo z enim klikom sistem pošlje plačilo po spletu, vse informacije uporabnikov pa so zaščitene: finančni podatki pošiljatelja, številka kreditne kartice oz. številka računa so prejemniku skriti, to pa pre- prečuje zlorabo podatkov, edini stroški so pove- zani s plačevanjem provizij za posredovanje pri plačilnem prometu. Podjetje eBay namerava s časom postati manj odvisno od tega plačilnega si- stema, veže pa ju pogodba do leta 2020, PayPal pa bo ostal uporabljivo plačilno sredstvo na spletni strani vsaj do leta 2023. Na eBayju potekajo nakupi kot na vseh platfor- mah elektronskega poslovanja: ne glede na to, ali kupuje od zasebnika ali podjetja, mora uporabnik plačati za to, kar je kupil, seveda ima pri tem tudi posebne pravice, ki zagotavljajo varnost pri na- kupih. Kupci lahko pustijo povratne informacije, mnenja o nakupu, in tako pomagajo in svetujejo drugim, ki se odločajo za nakup in ne vedo, ali je prodajalec vreden zaupanja ali ne. Pomembna la- stnost te spletne strani je možnost neposredne pro- daje predmetov ali storitev: zaseb- niki prodajajo po- navadi stare, ra- bljene predmete, podjetja pa lahko s plačilom ustva- rijo na portalu svojo spletno trgovino. Kdorko- li kaj proda na eBayju, pa je v polnosti odgovoren za poslovno delovanje. V zadnjih letih ogroža uspeh spletne dražbene hiše poslovanje številnih drugih podobnih splet- nih strani. Na prvem mestu je za vse trgovce, ki želijo kaj prodati na spletu, gotovo velikan Ama- zon - predstavniki eBayja so lani v Kaliforniji celo sprožili tožbo zoper upravitelje Amazona, češ da so ti povsem nezakonito vdrli v njihov notranji sistem, si prilastili elektronske naslove prodajalcev in jih skušali prepričati, naj zapustijo spletno dražbeno podjetje. Težave danes ustvarja tudi vedno več manjših podjetij (Blomming, Etsy, Shopify, Bigcommerce, Bonanza, Prezzi Shock in Subito. it v Italiji), z velikim presenečenjem pa se celo orjaški spletni družbeni omrežji Facebook in še posebno Instagram spreminjata v platforme za spletno nakupovanje. Na najbolj “vizualnem” družbenem omrežju, ki ima v gosteh prižbližno 2,4 milijarde uporabnikov, bo v kratkem na- meščena možnost neposrednega nakupovanja predmetov, ki jih bodo predstavljali vplivneži, fil- mske zvezde, glasbeniki. Prodajna strategija že sloni na promocijskih, reklamnih objavah, ki se vrstijo med običajnimi objavami in ciljajo na isto skupino “community” uporabnikov - njihov na- men je izkoristiti odnos, ki ga imajo uporabniki s svojimi idoli na Instagramu, in jih prepričati za nakup, po novem pa bo ta postal možen kar na družbenem omrežju - nič lažjega! Benečija / Lieška fara ob godu sv. Marka Procesija in maša red leti je bilo pri nas v Benečiji, na dan sv. Mar- ka, v navadi prirejati “ro- gazioni”. To so procesije po va- seh in poljih, na katerih se po- jejo litanije vseh svetnikov, medtem ko župnik blagosla- P vlja pridelek.V Lieški fari (Garmak) je danesostala samo procesija v Ho- stnem, ki se začne pri vaški ka- pelici in se konča z mašo v cer- kvi sv. Matije, ki se nahaja na vzpetini vrh vasi. Po navadi ta procesija ni prav na dan sv. Marka, ampak ko se v tej cerkvi praznuje god sv. Filipa in Jako- ba apostola, prve dni maja. Pri maši se pojejo tudi stare slovenske pesmi. Po maši vaški komite pripravi manjši praz- nik in ponudi nekaj jedi v okrepčitev, medtem ko igra harmonika in ljudje zapojejo, da odmeva po dolini. Margherita Trusgnach V matični domovini še premalo poznana dežela Po poti zgodnjekrščanskih ostalin in Slovencev v Laškem etošnji tradicionalen praz- nični pohod je bil malo drugačen. Odzvali smo se vabilu gospoda Karla Muccija in šli v Laško, to je v kraje okoli Tržiča, vse od Štivana pa do Ogle- ja. Gospod Karlo nas je pričakal v Tržiču. Najprej smo obiskali mestno pokopališče. Pred vho- dom je postavljen zelo zanimiv spomenik vsem žrtvam nesreč pri delu. Na samem pokopališču smo šli do spomenika padlih v drugi svetovni vojni. Pri padlih slovenske narodnosti je napis dvojezičen, pravo presenečenje pa nas je čakalo na drugi strani, kjer nam dvojezična plošča pove, da so tu pokopani tudi talci, ki so jih fašisti streljali v Ljubljani, večino pa so jih vozili na skrivaj L pokopavat drugam, da ne bi nji-hovi grobovi postali kraj roman-ja in polaganja cvetja. Tako so tu- kaj pokopani kar trije narodni heroji, Jože Mihelčič, Evgen Pemc in Ljubo Šercer. Pot smo nadaljevali v Škocjan. Naselje naj bi po izročilu nastalo na kraju, kjer so bili okoli leta 304 usmrčeni in pokopani krščanski mučenci sveti Kancijan in tovariši - po njih se kraj tudi imenuje. Sodobna znanost je to izročilo potrdila. V letih 1960-69 so arheologi opravili več izkopa- vanj. Odkrili so ostanke zgod- njekrščanske bazilike, pod katero je grobnica svetega Kancijana, Kancija in Kancijanile. Posmrtni ostanki njihovega učitelja svete- ga Prota so (skupaj s posmrtnimi ostanki svetega Krizogona) v manjši cerkvici svetega Prota. Ustavili smo se tudi v Villi Vicen- tini. Občudovali smo prostrano posestvo in Vilo Baciocchi, ki je služila za poletno rezidenco Na- poleonovi sestri Elisi Bonaparte Baciocchi. V vilo si je pripeljala tudi veliko izkopanin iz bližnjega Ogleja. Gostila je znane evropske znanstvenike in umetnike, npr. Pasteurja, ki je tu raziskoval zdra- vilo za neko bolezen, ki je napa- dla sviloprejke, in glasbenika Pa- ganinija. V bližini je tudi cerkev malteških vitezov. Za cerkvijo je še ohranjena njihova bolnišnica (hospic), kjer so se ustavljali ro- marji na poti iz Štivana v Oglej in naprej v Jeruzalem, Rim. Prispeli smo v Oglej. A ogledali smo si ga drugače kot navadno. Najprej smo se ustavili v samo- stanu tik pred Oglejem. To je bil samostan benediktink. V ta red so prihajale redovnice iz nemških plemiških družin, zelo izobražene in so odlično in odločno vodile samostan in svo- ja posestva tako, da so bile priz- nane in uveljavljene tudi pri ta- kratnih posvetnih in cerkvenih oblasteh. Zdaj so posesti v lasti različnih oglejskih družin, v sa- mostanski zgradbi pa je Muzej zgodnjega krščanstva (Museo pa- leocristiano). V bližini smo obi- skali pred kratkim restavrirano rimsko pokopališče, ob kanalu pa še cerkvico štirih devic – mučenk. Na južnem koncu naselja pa je na (edinem) bližnjem peščenem gričku cerkev sv. Marka s poko- pališčem. Po izročilu naj bi se tu izkrcal sveti Marko, ko je prišel iz Aleksandrije v Oglej oznanjat evangelij. Tukaj sem se spet srečala z never- jetnim dolgim opuščenim po- slopjem, za katerega sem že več let kar nekaj ljudi spraševala, kaj je. Bilo je posestvo: v pritličju so bili hlevi, prostori za živino, manjše delavnice, v nadstropju je bil stanovanjski del, zadnja etaža pa je bila namenjena vzgoji sviloprejk. Obsežna polja so bila polna murv. Danes o njih ni sle- du. Pot nas je nato vodila skozi Fos- salon. V času fašizma je bilo v tem kraju fašistično taborišče, jetniki so bili slovenske in hrvaške narodnosti iz goriške po- krajine, iz zasedenih območij Slovenije in Istre. Jetniki v tem taborišču so opravljali prisilno delo na bližnjih posestvih. Iskali smo lokacijo tega taborišča, a žal tudi domačini niso vedeli nič o njem. Vrnili smo se v Tržič, se okrepčali v Marini Hanibal, se sprehodili po mestnem sprehajališču ob morju proti Marini Julii in si ogledali tudi to znamenito plažo. Sledil je ogled Tržiča. Znamenita ladjedelnica, ki jo je osnovala družina Cosulich (prišli so z Ma- lega Lošinja) je (in še vedno) zaz- namovala gospodarski razvoj Tržiča. Zdaj je podjetje v lasti lad- jedelniške družbe, je največje ladjedelniško podjetje v Evropi in eno izmed največjih na svetu, izdeluje največ potniške ladje (ladje za križarjenje, trajekte), v letih med obema vojnama pa so izdelovali tudi letala in celo železniške vagone. V eni od upravnih stavb je postavljen mu- zej ladjedelništva. Na prostoru pred vhodom je večjezičen spo- menik vsem delavcem ladjedel- nice, ki so padli med drugo sve- tovno vojno. Lastniki so poskrbe- li tudi za svoje delavce. Zgradili so pravo mesto s samskim do- mom za samske delavce in z družinskimi hišami z manjšim vrtom za delavce z družinami. V sklopu tega so tudi trgovine, lo- kali in prostori za preživljanje prostega časa. Na večnamenskem prostoru, v nekakšnem amfitea- tru, je spomenik vsem, ki so ob napornem delu v ladjedelnici, pa tudi v bližnjih kamnolomih in drugih tovarnah, zboleli in umrli za azbestozo. Ločeno je postavlje- na četrt za vodilne delavce s sam- skim domom za samske vodilne delavce (zdaj je tu hotel) in pa z vilami za vodilne z družinami. Leta 2016 je svojo ulico v Tržiču dobil tudi slovenski pesnik Srečko Kosovel, pravzaprav zele- nico. Na poti mimo na novo od- kritih rimskih term, ki so jih ob- novili tako, da so tudi zdaj lahko uporabne kot toplice (tempera- tura vode je 36 stopinj), smo čez kanal opazovali še znamenito tržiško papirnico. Zaradi razvite industrije se v Tržič zgrinja zelo veliko tuje delovne sile. V mestu so našli delo ljudje kar iz 88 držav. Največ jih je iz Bangladeša, sledijo iz Romunije, zdaj prihaja- jo tudi Kitajci. Ob Marini Hani- bal so kupili kar cel otok. Popoldan smo šli na ogled Štiva- na. Kraj je dobil ime po cerkvi svetega Janeza Krstnika, v kateri so ohranjeni mozaiki iz 5. stolet- ja. Cerkev stoji ob izvirih reke Ti- mava, kjer prihaja po svoji dolgi podzemni poti spet na dan reka Reka, ki sicer ponikne v Škocjan- skih jamah. Tu je bil tudi bene- diktinski samostan, ki je bil prvi izmed tovrstnih samostanov v Oglejskem patriarhatu (ustano- vljen v 6. stoletju) in je imel veli- ko vlogo tudi pri pokristjanje- vanju Slovencev. Štivan je bil do leta 1555 glavno pristanišče za oglejsko pokrajino. Tedaj je bilo pristanišče uničeno, v 18. stolet- ju pa je to vlogo prevzel Devin. Tudi sicer velja Štivan z Barbano pri Gradežu in Oglejem za ro- marsko destinacijo Primorcev, predvsem Kraševcev. Že od stare- ga veka naprej so se tu ustavljali romarji na poti v Rim in Sveto deželo. Naš dan po Laškem smo končali s prelepim razgledom z vrha Se- sljana na Sesljanski zaliv in novo turistično naselje Portopiccolo, ki je zraslo na območju za- puščenega kamnoloma. Hvaležni smo gospodu Karlu, da si je vzel dan za nas in nam raz- kazal to deželo, v kateri sobivajo Slovenci, Italijani in Furlani (zdaj pa sploh postaja multietnična!), ki je polna zgodovine, pomem- bne tudi za Slovence in seveda Primorce z obeh strani meje, deželo, ki je tako blizu nas, pa je sploh ne poznamo. Zdenka Žigon Slovenija 23. maja 2019 13 obdobju pred volitva- mi v evropski parla- ment so v Sloveniji te- mu dogodku namenjali veliko pozornosti in razmišljanj s poudarki, da je evropska pove- zava del naše biti in prihodno- sti. To dejstvo utemeljuje zave- zo, da bi se morali v čim večjem številu udeležiti tudi volitev v evropski parlament. Toda pred temo o volitvah, ki so ji v slovenskem katoliškem tedniku Družina namenili po- sebno pesem, bom navedel nekaj morebitnih teženj in ne- varnosti, očitnih iz trditev ne- katerih politikov, in opozoril nanje. Gre za že dokazana dej- stva in trditve, ki pa jih vlada- joča politika in sedanji koali- ciji naklonjena javna občila ni- so ocenili in komentirali. V utemeljitvi trditev in kritik zoper obrambnega ministra Karla Erjavca, ki jih bo obrav- naval in ocenil Državni zbor na izrednem zasedanju, je Žan Mahnič, poslanec iz opozicij- ske SDS in podpredsednik par- lamentarne komisije za nad- zor obveščevalnih in varno- stnih služb, na novinarski konferenci zatrjeval tudi na- slednje: “Karl Erjavec je izrazi- to proruski politik, ki Sloveni- jo vodi stran od njenega zavez- ništva” (Najbrž misli na Zvezo Nato, dodajam M. D.) “in dela vse, da ne bi izpolnili zavez in V obljub, ki sta jih Natu dalaAlenka Bratušek in Miro Cerarkot predsednika vlade. Karl Er- javec je očitno zaradi navodil iz Moskve tudi razveljavil pro- jekt nakupa kolesnikov 8x8 ti- pa boxer, projekt, ki ga je odo- brila vlada Mira Cerarja ob so- glasju zavezni- kov. Nekdo, ki dnevno laže in zavaja, ne more biti minister za obrambo, ker je nevaren za de- mokracijo”. Kritikom mini- stra Karla Erjav- ca je posredno pritegnil tudi evropski posla- nec iz stranke SDS, ki kandidi- ra tudi za nov mandat, dr. Mi- lan Zver. Po nje- govem v Slove- niji “deluje peta kolona, ki v nasprotju z izraženo ljudsko voljo hoče povrnitev beograjskega in mo- skovskega režima v Sloveniji. Njihove lovke so povsod”. O prihodnosti Slovencev in Slovenije razmišlja tudi Dejan Steinbuch, urednik spletne strani Portalplus. Na njej je za- pisal, kar je povzel tudi sloven- ski katoliški tednik Družina, in sicer tole: “Če bo šlo tako na- prej, bo maja 2020 že tri četrt Slovenije objokavalo štiridese- tletnico smrti Josipa Broza Ti- ta, jugonostalgija pa utegne doseči razsežnosti kolektivne histerije. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo na političnem tržišču pojavila jugoslovanska stranka, ki bo še bolj slavila ti- toizem, še bolj objokavala raz- pad Socialistične federativne republike Jugoslavije, kar že ta- ko ali tako počnejo današnje parlamentarne stranke – z iz- jemo Nove Slovenije, krščan- ski demokrati, in SDS. Nostal- gija za propadlim socializmom in Jugoslavijo je v Slove- niji vsako leto večja in postaja svojevrstni feno- men, ki vzbuja pozor- nost tudi v mednarodnih političnih in znanstve- nih krogih”. (Navajam, da nostalgija po eni od razlag oziroma definicij pomeni “hrepenenje po čem, kar nam je bilo pri srcu”, pripisal M. D.) O Evropski zvezi oz. uniji je bi- lo v kampanji pred volitvami v njen parlament, 26. maja, ve- liko razlag in mnenj, tudi o tem, kaj sploh je ta povezava. Razni govorci in tudi sa- mozvani politiki so jav- nost in volivce pre- pričevali, da je obstoj povezave pogoj za ob- stoj in razvoj Slovenije, ali pa “dokazovali”, da bo EU razpadla zaradi vloge in pritiskov veli- kih in mogočnih držav, kot so ZDA in Kitajska. Po mnenju Janeza Janše, predsednika SDS, “je za nas Slovence ob- stoj EU pomemben predvsem zato, ker ta povezava predstavlja na- jugodnejše mednarod- no okolje, v katerem smo doslej bivali”. Toda Janša je tudi kritičen, ko SNG Nova Gorica Predstava Realisti je v aprilu obeležila 55. ponovitev a domačem odru je an- sambel Slovenskega na- rodnega gledališča No- va Gorica 23. aprila zabeležil 55. ponovitev predstave Reali- sti, ki je premiero doživela v lanski sezoni pod smelo taktir- ko režiserke Tijane Zinajić. Ko- medija Realisti, pravzaprav “nadrealistični mozaik skečev in songov”, izpod peresa Jureta Karasa je na letošnjem Festivalu Dnevi komedije v Celju prejela nagrado občinstva in strokovne žirije. Povrhu vsega pa je režiserka Tijana Zinajić dobila naziv žlahtna komedijantka. Predstava se je ovenčila tudi z zlatim levom na festivalu v Umagu. Gostovala je po števil- nih odrih v Sloveniji. Komedija v obliki kabareta v duhovitem slogu spregovori o temah iz N vsakdanjega življenja, kot somedsosedski odnosi, ki nisozmeraj taki, kot bi morali biti, zdravo življenje, ekologija, pro- blem migrantov in še marsikaj. 55. ponovitev predstave, v ka- teri iskrivo, pa tudi s kritično nabritostjo, igrajo Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer in Žiga Udir, z nji- mi pa je še pianist Anže Vrabec, je bila posebna, saj so si jo ogle- dali tudi gluhi. Ponovitev je spadala namreč v projekt Gle- dališki tolmač, ki si ga je zami- slilo in organiziralo Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB in v sodelovan- ju s štirimi slovenskimi gleda- lišči (ob omenjem SNG Nova Gorica so bili še Anton Pod- bevšek Teater, Lutkovno gleda- lišče Ljubljana in Prešernovo gledališče Kranj), ki so uprizo- rili za gluhe štiri predstave, Rea- liste, Mazohiste, Žogico Maro- gico in Zabavo za Borisa). Pred- stave so tolmačili Nataša Kor- diš, Natalija Spark, Martin Kle- pec in Karin Brumen. Vsi so otroci gluhih staršev, ki so zna- kovni jezik spoznavali že od roj- stva. Predstavo Realisti je v Novi Gorici tolmačila Karin Brumen, ki je na svoji poklicni poti že zgodaj pridobila licen- co za tolmačko za slo- venski znakovni jezik, in se nekako zlila z igro igralcev. Ko je začela sodelovati z gle- dališko skupino Tihe stopinje, je začutila ljubezen do gledališča. Zato si želi, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in tele- sa tolmači lahko pre- dali vse nianse govor- nega jezika. Njeno pri- zadevanje je gotovo uspešno, saj so bili gluhi, prisotni na no- vogoriški uprizoritvi Realistov, navdušeni nad komedijo. Ustvarjalcem predstave so se pridružili na praznovanju ob vabljivi torti, ki jo je podarila Pekarna Vintola iz Volčje Dra- ge. To je bila enkratna izkušnja ne samo za gluhe in naglušne, ampak tudi za nastopajoče igralce. IK Šmarnice Šmarnična pobožnost zadnja desetletja malce usiha. Tako se vsaj zdi. Ponekod otrok v cerkvah za šmarnice sploh ni več. Zato šmarnic pone- kod sploh nimajo več ali pa berejo šmarnice za odrasle. Tudi to namreč obstaja. Roko na srce, otrok tudi pri nedeljskih mašah ni več niti približno toliko kot včasih. In ne pri ve- rouku. In ravno zato so šmarnice posebna pa- storalna priložnost. Za župnike in za laike. S šmarnicami lahko pritegnejo v cerkev otroke, pa tudi njihove starše. Je pa res, da morajo šmar- nice biti otroške, ne odrasle. Tudi petje, kako- pak. Res je, da imamo starejši raje ljudsko petje. A z ljudskim petjem, posebej takim upočasnje- nim, pri katerem sodelujejo le po tri ostarele gospe, otrok ne bomo pritegnili. Ravno obrat- no. Po drugi strani pa je župni- kov nagovor, ki je pripravljen za otroke, velikokrat tudi za odrasle bolj zanimiv od tiste pridige za odrasle. Gradnik Šmarnice so lahko, kljub svoji banalnosti v primerjavi z glo- binami skrivnosti Velike noči in Božiča, eden od temeljev človekove vernosti. Oziroma pobožnosti. Gradnik pobožno- sti. Sam se dobro spominjam, ka- ko smo kot mulci hodili k šmarnicam, zbirali li- stke in se v pomladnem maju tudi zaljubljali. Ali pa, ko smo, skupaj s šmarnicami, seme- niščniki na terasah vsak večer o sončnem zaho- du molili rožni venec. Obojega se spominjam močneje in lepše kot, denimo, praznovanj Božiča. Ko sva s soprogo zato pred tremi leti prvič pri- pravila šmarnice na našem vrtu, saj med ted- nom starši v naši vasi zaradi mnogih obveznosti težko najdemo čas, da bi se usedli v avtomobil in odpeljali k maši osem kilometrov daleč, sva bila precej kritična zaradi takratnega šmar- ničnega branja. Bilo je slogovno neposrečeno, literarno ubogo in za otroke pretežko. To sem takrat tudi napisal v neki kolumni. Niso vse šmarnice šmarnične. Šmarnične šmarnice Zato sem lani pri znancu župniku našel neko staro, napeto šmarnično zgodbo, kar se je poka- zalo kot strel v polno. Otroci so napeto po- slušali in vedno glasno zavzdihnili, ko se je po- glavje končalo ravno v najbolj napetem trenut- ku. Čeprav imam na zalogi še eno podobno zgod- bo, pa sem letos vendarle najprej preveril, kaj je za šmarnice letos pripravila Slovenska škofovska konferenca. Osrednji katehetski urad je izbral zgodbo o Ignaciju Knobleharju izpod peresa Berte Golobove. Nad odločitvijo sem bil presenečeno navdušen. Odhitel sem v knjigarno in kupil knjigo, ne da bi jo najprej prelistal. Pesnica in pisateljica, ki posebej zna pisati tudi za otroke, je bila zame vnaprejšnje jamstvo za lepo in pravilno slo- venščino kakor tudi za sporočilo na dveh ključnih vrednostih stebrih. Vzgoje v slovenstvo in vzgoje v krščanstvo. Krščanski in slovenski junak Nisem se uštel. Posebej tudi zaradi zgleda Igna- cija Knobleharja, velikega Slovenca, raziskovalca in kristjana. Prav misijonar Knoblehar, ki je od- krival nove predele Afrike in v rasističnem 19. stoletju trdil, da črnci niso nič manj inteligentni od belcev, je pravi zgled samozavestnega kri- stjana in Slovenca, ki tako pri- manjkuje v slovenskem zgodo- vinopisju. Slovenski zgodovi- narji smo namreč že stoletja ta- ko determinirani z jokajočo zgo- dovino, kar ne ustreza najbolj resnici. Knoblehar je dokaz, da v naši zgodovini nimamo samo antijunakov, tihotapcev soli in zakopanih spečih kraljev. Slo- venci so namreč pisali prve slov- nice cele vrste jezikom v obeh Amerikah in Afriki. Slovenci so tudi odkrivali svet, predvsem v Severni Ameriki in Afriki. In takih junakov je še danes veliko. Če omenimo samo Pedra Opeko in Marka Ivana Rupnika. To so dokazi, da Slo- venci nismo narod hlapcev, ampak da nam je ta stereotip nekdo vsilil. Pri Golobovi sem spet pomislil na rek Nomen est omen. Rek rimskega dramatika Plavta sicer nima najboljšega prevoda (Ime je pomen), zato ga uporabljamo v izvirniku. Pomeni, da se v po- menu imena skriva tudi karakter nosilca imena. Golob je simbol Svetega Duha, ki je vir človeko- vega navdiha in idej. Hkrati je golob preprost in dober, blag kot belolasa pisateljica Golobova sa- ma. Njena lepa in razumljiva beseda o Knoble- harju v letošnjih šmarnicah ima tudi veliko po- menov, skritih med vrsticami. Zdi se, da je med pisanjem imela pred seboj tudi odrasle. Ko sem knjigo začel brati drugič, sem tega opazil pose- bej veliko. Misijonarka Golobova se je spet pokazala kot oznanjevalka evangelija, sodobna misijonarka. Naj kot zani- mivost omenim, da za svoja dela z versko vsebi- no največkrat ne vzame nikakršnega plačila. To danes ljudje težko verjamejo, kaj šele razume- jo... Letošnje šmarnice so tako moje ene najlepših doslej, kljub hladnemu in deževnemu majniku. DALMATINOTino Mamić 21 poudarja, “da je Slovenija v obdobju članstva v EU v svo- jem razvoju krenila globoko nazaj, kar zadeva evropske vrednote, saj se slabe stvari, ki se dogajajo v Sloveniji, ne do- gajajo v nobeni drugi članici EU”. V predvolilni kampanji je bilo sicer pogosto ponovljeno, “da Slovenci potrebujemo takšno Evropo, ki bo spoštova- la in zagovarjala naše vredno- te, naš način življenja in našo kulturo”. Evropsko povezavo pred volit- vami v njen parlament dom- nevno najbolj slabijo, pretre- sajo, izstop Združenega kral- jevstva (brexit) iz nje, terori- stični napadi in vpadi nezako- nitih migrantov. Za osem slo- venskih mandatov v evropskem parlamentu se bo na volitvah 26. maja potego- valo kar štirinajst kandidatnih list, s skupaj okoli sto kandida- ti. Za izvolitev slehernega po- slanca bo najbolj pomembna volilna udeležba. Na tokratnih volitvah naj bi bila po napove- dih bistveno večja, kot je bila na prejšnjih volitvah v evrop- ski parlament. V Sloveniji je te- daj znašala komaj okoli 25 % od skupnega števila volivcev, kar je bilo najmanj od vseh držav članic EU. V Ljubljani so odprli Medijski center Andreja Slavka Uršiča. Imenuje se po znanem časni- karju, rodoljubu in demokratu iz Kobarida, ki je bil ugrabljen, odpeljan v zapor v Ljubljano, od tedaj pa je o njem izginila vsaka sled. Bil je umorjen, ne ve se kdaj, ne ve se tudi, kje je njegov grob. Andrej Slavko Uršič je leta 1947 v Gorici začel izdajati časopis Demokracija, ki je bil torej predhodnik ted- nika z istim imenom, ki zdaj izhaja v Ljubljani. V medij- skem centru, poimenovanem po Andreju Slavku Uršiču, bo imela sedež in prostore televi- zijska postaja Nova24TV. Od- prtju je sledila okrogla miza o stanju v slovenskih medijih v totalitarizmu in zdaj. Med udeleženci in razpravljalci je bil tudi časnikar, urednik ter politični in narodni delavec, Ivo Jevnikar iz Trsta. Zanimanje in odmeve vzbuja sporočilo iz Vatikana, da je pa- pež Frančišek odobril romanja vernikov v Medžugorje, in to “zaradi velikega pritoka ljudi, ki prihajajo v Medžugorje, in zaradi obilnih sadov milosti, ki iz tega izvirajo”. Ta odobri- tev pa še ne pomeni uradnega priznanja Marijinih prikazo- vanj, ki naj bi se dogajala v Medžugorju”. Marijan Drobež Papež Frančišek odobril romanja v Medžugorje Pričakovanja večje udeležbe na evropskih volitvah! Foto David Verlič Aktualno23. maja 201914 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 21. maja 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (244)Erika Brajnik Na jetra mi greš! (2) Drenažo izvajamo tako, da tonificiramo in okrepimo organ, ki je šibak, v tem primeru so to jetra. Ko smo okrepili – tonificirali jetra, lahko šele izvedemo razstrupljanje, če je le-to še potrebno! Dobro tonifikacijo in drenažo jeter izvajamo s kopeljo iz njivske preslice. Njivska preslica je zdravilna prarastlina, ki krepi jetra, in ko sprožimo zno- jenje med ko- peljo in po njej, izvedemo še drenažo tkiv, saj med znojenjem toksini zapu- stijo telo. Tako se zgodi, da rjavi madeži po telesu, ki jim pravijo tu- di starostni madeži, zapu- stijo telo, ker gredo iz njih toksini, in to je najlažje narediti s kopeljo iz njivske preslice. Bodite pozorni, da bodo med kopeljo tudi je- tra v vodi, zato mora voda segati do prsnih bradavic! Spomnim se, da mi je neka gospa razlagala o laserski terapiji, ki izniči starostne madeže. V 20 minutah ti z laserjem izničijo madež, cena pa je 250 evrov. Pa sem si mislila, saj ne bo nič pomagalo, če ne odpraviš vzroka, če ne okrepiš jeter, ki povzročajo madež; ta se bo namreč čez nekaj mesecev ali let ponovil! KOPEL IZ NJIVSKE PRESLICE: 100 g njivske preslice damo v 3 litre vode in pustimo stati čez noč. Naslednji dan to skuhamo in pusti- mo vreti 20 minut. Potem precedimo, zelišče ostane v situ, vo- da pa gre v kad. Nato dolijemo to- ple vode do prsi. V vodi se nama- kamo 20 minut. Potem se zavije- mo v brisačo in se gremo potit v posteljo. Tisti dan, ko izvajate kopel iz njivske preslice, spijte vsaj 3 litre vode. Kdor ima krčne žile, naj drži noge iz vode, pomembno je, da so organi v vodi. Najbolje je, da se kopel izvaja enkrat na te- den, ob polni luni pa kopel veja za 3! Jetra se sicer ne bodo okrepila brez jasnih na- vodil v prehrani! / dalje www. saeka. si Letos imamo do- ma občutek, da so se veliko- nočni prazniki kar dolgo razte- zali. Verjetno so za to krive naše počitnice na Bal- kanu: odpotovali smo na veliki četrtek, najprej je bilo na vrsti mesto Zadar, nato Split, od tam pa naprej v Mostar in Sara- jevo. Potovali smo z avtom, z mletjem kilometrov pa smo se oddaljevali od našega katoliškega sveta in se poglabljali v tuj muslimanski in pravoslavni svet. V Bosni je delitev med dvema kulturama tako očitna, da tujca skoraj spravlja v zadrego. V sarajevski Baščaršiji v restavracijah ne nudijo alkoholnih pijač, ljudje kadijo nargileje, trgovci prodajajo preproge in pije se prava turška kava, skuhana v bakreni džezvi- ci. Le nekaj metrov po “meji”, zapisu “Sarajevo Meeting Of Cultures”, ki je natisnjen na tlakovani ce- sti v središču mesta, je ja- sno, da je tu stična točka med vzhodnim in zahod- nim svetom, med turškim, islamskim življenjem in katoliškim, “avstro- ogrskim” Zahodom - z enim samim korakom lahko stopimo iz ene kulture v drugo. Sarajevo smo zapustili na velikonočni ponedeljek in se napotili v Srbijo. V Trbušanih, zaselku v bližini mesta Čačak, smo bili gostje pri teti Darji, mamini sestri, ki se je pred štiridesetimi leti tja poročila; kljub temu da je katoličanka, je vzljubila tamkajšnje na- vade in verske obrede pravoslavne vere. Teta z družino pride na Vipavsko vsaj nekajkrat na leto, jaz pa sem zadnjič bila pri njej doma še kot otrok, tako sem se letos končno odločila, da jih obiščem. Z za- nimanjem sem primerjala podobo mesta Čačak, ki je postalo moderno, “evropsko” mesto, s svojimi ble- dimi spomini. Veliko novosti sem opazila, gotovo pa je srbsko gostoljubje ostalo nespremenjeno, še posebno v tednu po naši Veliki noči, ko se oni šele pripravljajo na praznik, ki v pravoslavju nastopi te- den kasneje kot v katoliški Cerkvi. Ko v Srbiji stopi človek v hišo, ni pomembno, ali je to sorodnik, pri- jatelj ali kdo, ki je slučajno prišel mimo, vsakega lepo sprejmejo in pogostijo. Gostu najprej postrežejo z vodo in “sladkom”, to je sadje, skuhano v sladkorju, ki si ga vsak vzame z žličko, seveda pride na vrsto tudi kava in doma kuhano žganje, rakija - “Kava brez rakije je kakor poljub brez brk”, tako pravijo. Če gost ostane več časa v hiši, mu gospodinja ponudi nekaj “vmešanega”, to se pravi domače pecivo, piškote ali tradicionalne “jabučare” - pecivo iz vlečenega testa in naribanih jabolk. V primeru daljšega obiska, bo gost dobil tudi kosilo ali večerjo, gospodinja ga ne bo vprašala, ali se jim želi pridružiti, samo po sebi umevno je, da mora biti vsak postrežen. V Srbiji ni določenih urnikov za obroke: kosi in večerja se ob katerikoli uri, ko se pač pride v hišo, in teta mi je po- vedala, da nikoli ne kuha le za eno ali dve osebi, ved- no mora hrane zadostovati še vsaj za drugi dve, in komurkoli pride zraven, enostavno rečejo: “Usedi se, bomo jedli”! . Gospodinja postreže s “predjelom”, sirom, kajmakom (to je slastni mehki mlečni izdelek, ki ga pridobivajo iz zorjene smetane kuhanega ovčje- ga ali kravjega mleka), kuhanimi jajci, narezano šun- ko in špehom, ajvarjem, sezonskimi domačimi so- latami iz kislega zelja in vložene paprike, poleti iz kumaric in paradižnikov. Ponudijo tudi juho iz do- mače kokoši “Brez župe nej neč”! , “podvarak” iz drobno rezanega kislega zelja, suhih rebrc ali pan- cete, “sarmo” iz mletega mesa, zavitega v list kislega zelja, in ponavadi pečeno svinjino ali jagnjetino. Na koncu pridejo na vrsto še torte, pite, baklave. Po dol- gih kosilih, ko se več časa sedi pri mizi, vpraša go- spodinja, ali bi kdo rad kavo, pri tem pa mora biti zelo previdna, saj gost lahko napačno razume, da bi se ga gospa rada znebila, tej kavi rečejo “sikter” - je kava, ki “brzo” spodi ljudi iz hiše. Zelo dolga kosila so “šagre”, “slave”, ko vsaka družina povabi na dom sorodnike in prijatelje, ker praznuje svojega svetnika, zaščitnika hiše, ki ga vsak mož “podeduje” po svojem očetu (pri teti Darji je to sv. Janez Krstnik, “sveti Jo- van”). Vsaka žena mora sprejeti “moževega svetni- ka”, saj Srbi pravijo hiši, v kateri se rodi deklica, “tud- ja kuća”, ker je deklica rojena za v “tujo hišo” - gotovo bo morala s svojega doma proč za nevesto, fantje pa bodo ostali doma - za starše je velika sra- mota, ko dobijo zeta v hišo! Za “slavo” obstajajo določeni obredi: pred poldne nesejo možje v cerkev za blagoslov kuhano pšenico, pomešeno z mletimi orehi, in pogačo, svet- nikovo svečo pa kupijo v cer- kvi. Doma se mora nato vsak član družine in vsak gost stoje pred svetnikovo sliko pokrižati, popiti požirek črnega vina, pojesti žličko pšenice, košček pogače in izgovoriti “Sretna slava domačine”! , šele nato pridejo na vrsto stari recepti in “tradicionalni” jedilnik z mesom, pečenjem in ostalimi dobrotami. V primeru, da goduje domači svetnik na postni dan, ki sta za pravoslavce vsaka sreda in petek v letu ali celih štirideset dni pred Božičem in Veliko nočjo, lahko gospe pripravijo samo postno hrano, torej no- benega mlečnega izdelka, jajc, mesa, nekatere dneve niti rib, med “dnevi na vodi” celo ne smejo uživati olja in kuhajo samo z vodo. Za “postno slavo”, kot za veliki teden, pripravljajo zelje, postno sarmo, ne- kaj riža in “postni pasulj”, takega, kot ga je teta Darja ponudila nam v petek in soboto pred pravoslavno Veliko nočjo, ko si vsi voščijo “srećan Uskrs” z bese- dami “Hristos vaskrese”! , pravilni odgovor pa je “Vaistinu vaskrese”! . POSTNI PASULJ Sestavine: 500 g belega fižola, 2 veliki čebuli, 1 velik koren, 2 lista lovorja, 2 stroka česna, 1 rdeča paprika, 1 žlica bele moke, 1 žlica sladke mlete paprike, 100 ml olja. Priprava: Fižol namočimo že večer pred uporabo. Čebulo, česen in korenje zmeljemo ali zelo drobno na- režemo. Rdečo papriko zrežemo na polovico. V večjo kozico damo 50 ml olja in zmleto zelenjavo, po- pražimo, da čebula postekleni. Nato dodamo fižol, svežo papriko, lista lovorja in zalijemo z vročo vodo (vodna gladina naj bo vsaj 5 cm nad fižolom), soli- mo, popramo in kuhamo, dokler se fižol ne zmehča. Rdečo papriko vzamemo iz kozice, jo olupimo, da bo lažje prebavljiva, zmečkamo z vilicami in damo spet v kozico s fižolom. V manjši ponvi pripravimo praženje: 50 ml olja segrejemo, dodamo 1 žlico mo- ke in 1 žlico sladke mlete paprike, premešamo in zli- jemo v pasulj, da se zgosti. Kuhamo še deset minut in serviramo s svežim, po možnosti domačim kru- hom. Če želimo okusnejši pasulj in če ga ne pripravljamo v postnem času, lahko že na začetku kuhanja doda- mo koščke prekajene slanine ali svinjskih rebrc. Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (38) soboto, 11. maja, in v nedeljo, 12. maja, je bil v Vipavski dolini Mednarodni pomladni festival petja, ki ga že peto leto zapored organizira Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina. Mednarodni pomladni festival petja je za ljubitelje zborovskega in moškega petja srečanje, ki ga vsako pomlad že nestrpno čakajo, saj leto za letom ponuja kakovostne sestave, v zadnjih dveh izvedbah pa še posvet o temi moškega petja. Odprtje festivala je bilo v soboto, 11. maja, v Vipavskem Križu s posvetom o temi moškega petja. Po pozdravnem nagovoru gospoda župana Občine Ajdovščina, Tadeja Beočanina, in uvodnih besedah predsednika MoPZ Srečko Kosovel Ajdovščina, Martina Gregorca, se je začela okrogla miza, na kateri so sodelovali zborovodje Stojan Kuret, Matjaž Šček, David Bandelj, Helena Buhvald, Andrej Makor, moderatorka pa je bila Ana Erčulj. Posvet je načel lepo število tem, povezanih z moških petjem, zborovodje pa so si bili enotni pri dejstvu, da je za rast vsakega zbora potrebno veliko dela, požrtvovalnosti in potrpežljivosti, saj se dobri rezultati pokažejo komaj po 10 letih. Ključna je vzgoja mladih V pevcev, za katere nosijo vsoodgovornost pedagogi, polegtega pa je potrebno veliko izvirnosti tudi pri izbiri programa. Vsak zbor lahko dobro deluje, če ima složno jedro, če so pevci med seboj povezani, se radi skupaj družijo, če stremijo po napredku in skupnem poustvarjanju. Iz tega sledi, da zborovska tekmovanja niso cilj delovanja neke skupine, pač pa le pot oz. način, kako izboljšati kakovost samega sestava. Prvi koncert je bil na sporedu v soboto, 11. maja, zvečer v grajski kleti v Vipavskem Križu, kjer se je predstavilo sedem skupin. Večer so uvedli gostitelji, MoPZ Srečko Kosovel Ajdovščina, pod vodstvom Andreja Makorja, sledila sta nastopa moškega zbora Pobje iz Črnega Vrha in moškega zbora Vres s Prevalj. Zelo lepo se je izkazal oktet Vrnica iz Nove Gorice pod umetniškim vodstvom Matjaža Ščeka, zatem pa so stopili na oder še gostje iz Italije: Fantovska skupina Emil Komel iz Gorice in moški pevski zbor El Vajo iz Vicenze. Koncert se je končal z Vokalno akademijo Ljubljana, ki je pod vodstvom Stojana Kureta in s Tejo Udovič Kovačič na harmoniki izvajala izbor ljudskih iz Ziljske doline. V nedeljo, 12. maja, je v cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi potekal drugi večer festivala s sakralno glasbo; na njem so zapeli isti sestavi. V zelo akustični loški cerkvi so se vsi zbori odlično odrezali in predstavili zanimiv spored ter tehtne in dovršene interpretacije. Izpostavili bi predvsem nastop Deško- fantovskega zbora Emil Komel (na sliki) , ki je očaral občinstvo s svojo zvočnostjo in tenkočutno izvedbo skladb. K uspehu V. Mednarodnega pomladnega festivala petja so pripomogli Občina Ajdovščina, Zveza kulturnih društev Ajdovščina in Krajevna skupnost Vipavski Križ. V. Mednarodni pomladni festival petja v organizaciji Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel Ajdovščina je letos privabil res številno in raznoliko občinstvo, tako iz Vipavske doline kot tudi iz bolj oddaljenih krajev in iz Italije ter številne pevce in priznane dirigente, ki so se udeležili obeh koncertnih večerov. Organizatorji, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, že snujejo nove načrte za prihodnjo izvedbo festivala, naslednje leto spomladi. V. Mednarodni pomladni festival petja Vsi zbori so se odlično odrezali Aktualno 23. maja 2019 15 Še utripa slovensko srce ... Iskanje identitete a Facebooku je zadnje čase najti čisto vse. Tu lahko prebereš novice, črno kroniko, razpravljaš o poli- tiki, seveda pa se moraš vseskozi otepati lažnih in zavajajočih no- vic. A vseeno, če si pozoren na ka- kovost, informacij ne manjka. Ta- ko včasih pobrskam tudi po po- ročilih in novicah slovenskega deželnega sedeža Rai. Tokrat me je pritegnila vest o občini, v kateri živim, lahko bi celo rekla, o občini, ki mi postaja domača občina. To je Prapotno, Prepotto, vasica med vinorodnimi griči, ki leži ravno ob vhodu v meni tako ljubo Idrsko dolino. Menda sem bila hudo neolikana, priznam, a včasih ne poznam srednje poti, ko sem pod komentarje napisala, da se ne strinjam z izjavo, da je ozemlje posejano predvsem s fur- lanskim prebivalstvom. Napisala sem, da to ni res. Predvsem, ker me je zabolelo, saj sem po nekaj letih, kar tu živim, zaslutila in začutila ranjeno slovensko dušo te doline, ki še živi, ki še obstaja, ki je kljub vsemu prevladujoča. In jo lahko odkriješ, samo če upočasniš korak, prisluhneš lju- dem in gledaš na te vasice skozi lečo preteklosti. Idrska dolina, ki je, čeprav mnogi tega ne vedo, ta- ko kot tudi Terska dolina, del Be- nečije, je še vedno slovenska. Kljub vsemu, kljub raznorodo- vanju, kljub vasem, ki se praznijo. Kljub boleči tišini, ki jo včasih zmoti tuja, furlanska govorica. In je, vsaj tako nanjo gledam jaz, ki N tu živim, najlepša in najboljskriv nostna izmed vseh teh do-lin. Dolina, v kateri prebivajo škrati, krivopete in kjer straši lin- tver. Prapotno, kmalu bomo na teh razmajanih, razdejanih cestah dobili tudi slovenske tabli- ce in slovenske kažipote, je vse manj obljudena ob či - na, in šteje zdaj le 750 pre- bivalcev. V prejšnjem sto- letju pa jih je bilo še nad 2000. Ljudje umirajo, mla- di ne vedo, kaj bi v kraju, v katerem je edina gospodar- ska panoga intenzivno, sko raj industrijsko vino- gradništvo. Pa čeprav bi lahko bila divja, neokrnje- na, zelena dolina s sma- ragdno reko, ki je sicer po definiciji hudournik, pri- vlačna turistična destinaci- ja. To kaže tudi pohod po vinogradih, Marcia dello Schiopettino, Pohod po- kalce pravzaprav, ki ga kra- jevna Pro loco prireja zad- njih nekaj let in privablja na tisoče udeležencev. Vsi so tu ne samo z namenom, da se na- hodijo, ampak predvsem da se naužijejo lepote teh razglednih, nežnih, zelenih vinorodnih gričev. Dolino spoznavam počasi. Be- nečija ne mara tistih, ki se ji vsil- jujejo. Benečija sprejema tujce z zadržkom. Previdno. Kajti po- tujčevanja je bilo tu veliko. Pre- več. Pa tudi tistih Slovencev ne mara, ki gledajo na te dragocene doline zviška, z nekakim usmil- jenjem, iščoč zabavno folkloro, o kateri bodo potem pisali in pri- povedovali prijateljem. Benečija ni folklora, Benečija so ljudje, ki vztrajajo. Benečija ima pogum, kot je pred kratkim lepo povedala senatorka Tatjana Rojc, ki ga Trst in Gorica nimata več, ker so tam ljudje preveč razvajeni. Benečija ima poseben utrip, ki ti osvoji srce. Nekateri smo tako občutljivi nanj, da se ne moremo več ločiti od te tihe, prelestne podobe. Minuli teden sem se odločila, da ne bom več samo gledalec tega, kar se v moji občini dogaja, tem- več da stopim med ljudi, da jih bolje in pobliže spoznam. Koali- cija, ki zdaj upravlja občino z do- kaj simpatično županjo Mariocla- ro na čelu, se volivcem predsta- vlja v osmici, tu ji pravijo “fra- sca”, pri Cinzii, v Prapotnem. Grem, pa čeprav mi je nekako ne- rodno, ker se tu še vedno po ču - tim tuja in ljudi premalo poz- nam. Priložnosti, da bi se sre če - vali, je pri nas malo. Vasi so raz- kropljene, ljudi je malo, trgovina je samo ena … Največkrat se spo - znavamo in srečujemo onkraj meje, le nekaj sto metrov od ram- pe, ki je ni več, a je nekoč ločevala dolino na dva dela. Tam, v okrep - čevalnici v Britofu, imam obču - tek, da ljudje zadihajo, spregovo- rijo v narečju, ki jim je domače in ki ga v javnosti, na onem bre- gu, še vedno tako redko slišimo. V gostilni, kjer županja vestno predstavlja občinski proračun, nas je res veliko. Mize, ozka jedil- nica, pa veža in še parkirišče so nabito polni. Iščem znane obra- ze, nekateri me pozdravljajo in nagovarjajo, sedem nekam zadaj, že od mladih nog sem rada neo- pazna. V sobi je že zatohlo, ozi- ram se po stenah, na katerih visi- jo lovske trofeje, slike nogomet- nih tekem in seveda zastava al- pincev in njihov razpoznavni znak. Benečani so bili od nekdaj zvesti Italiji in italijanski vojski. Po značaju niso izdajalci … Italija jim je zvestobo sila slabo po- plačala. Čeprav se skušam vživeti, se počutim tuje. Najbolj me za- boli, ko nekateri spregovorijo v furlanščini. Nič nimam proti Fur- lanom, a tu je slovenska zemlja. Vem, da je. Dva bregova Idrije si ne moreta biti med seboj tako različna. Razlike so rane, ki jih je za- dala zgodovina. Oba bre- gova nekako umirata, lju- di je vse manj. Tu v Prapot- nem daje vinarstvo dolini nekaj življenja. A občutek imam, da je to industrija, ki jo vodijo tuji trgi. Da je ravno zaradi te industrije vse manj pozornosti na ljudeh, kulturi, turizmu, dolina pa se vse bolj praz- ni. Prijatelj iz Podbonesca mi vedno pravi, da so Fur- lani prodrli do tja, kjer je bila zemlja rodovitna, do tja, kjer je dišalo po za- služku. Trte prinašajo do- biček, a ljudi, tistih, ki bi tu živeli in delali, je vse manj. Ljudje niso donosni. Neka- teri večji vinogradi so v rokah tuj- cev. Hiše se praznijo, šolo so rešili samo, zahvaljujoč se bogatim učnim programom, ki so priva- bili otroke iz Čedada in okolice. Županja je s svojimi idejami ohranila vsaj nekaj življenja na bregu Idrije. Dolina se ne da, klju- buje, vztraja. A vendarle je dru že - nja malo, mladi odhajajo. Tisti, ki ostajajo, živijo brez prave iden- titete. Po županji spregovorijo še neka- teri deželni odborniki, ki so se kot gostje udeležili predvolilnega shoda. Vzdušje je sproščeno, ko županja povabi vseh h kozarcu pokalce, večina vstane in poseže po steklenicah. Pokalca. Sloven- sko ime je že skoraj pozabljeno. Zdaj ji pravijo schiopettino … Ko- zarci se počasi praznijo, ljudje se zbirajo h klepetu. Nagovorim fanta, ki ga poznam le po imenu. Pogleda me nekoliko jezno in vpraša, kdo sem, da ga poznam. Benečani so nezaupljivi, preden ti pogledajo v oči, minejo tudi meseci. To vem in jim ne zame- rim. Nasprotno, zdi se mi pamet- no. Ne maram ljudi, ki ti skočijo v objem, nekaj dni zatem pa spoznajo, da so pravzaprav s tabo v konfliktu. Predstavim se, pokle- petava in kmalu mi zaupa. Z ita- lijanščine preklopi na sloven - ščino. Pregrada je padla. Oglasijo se tudi s sosednje mize, češ, kako lepo govoriva slovensko. Uradne- ga dela večera je konec, vino ogreje srca. Vse več je slišati be- neško govorico. Občutek odtuje- nosti, ki sem ga imela, ko sem gledala nogometaše in alpince na stenah, pod italijanskimi zastava- mi, je mimo. Zaslutim utrip moje doline, začutim njeno srce, ki je še vedno slovensko. Tiha, ranje- na, prelepa Idrska dolina. Spom- nim se procesije sv. Marka, le ne- kaj več kot teden je mimo … In spomnim se sklepne molitve. Bog daj mir dolini in ljudem in daj tem vasem, ki se počasi praz- nijo, novo upanje in novo pri- hodnost. In Bog reši tvojo dušo, Idrska dolina, pomislim, tvojo nežno, ranjeno slovensko dušo. Suzi Pertot ošarkarji Jadrana Motomarine so končali uspešno sezono. V državni C ligi Gold so zasedli peto mesto po rednem delu, v končni- ci za napredovanje pa so bili po dveh tekmah izločeni v seriji proti Oderzu, ki je bil po koncu regularnega dela prvenstva četrti. Tako se je ob bučnem aplavzu do- mačih privržencev na Opčinah naen- krat končala sezona, v kateri so košar- karji trenerja Bobana Popoviča igrali dobro košarko, ob manj nihajoči sto- rilnosti bi lahko pristali še nekoliko više, vendar dejansko so tudi letos pre- segli začetna pričakovanja. C skupina C lige Gold je bila letos še nekoliko bolj kakovostna kot v prejšnjih izved- bah, zlasti to velja za zgornji del, kjer se je več klubov okrepilo z igralci iz višjih tekmovanj. Smolo so v bistvu jadranovci imeli tudi z nasprotnikom v prvem krogu končnice, saj so nale- teli na ekipo, ki ima za sabo bogato društvo, pred povratnim delom so se okrepili s posamezniki celo s prvoli- gaške scene. Sezona je pozitivna, ker se je združena ekipa potrdila v samem vrhu tega uglednega tekmovanja. Dobro je rea- girala na odhod Matije Baticha, ki je poleti zamenjal klub, čeprav je pravi organizator igre resnici na ljubo naši peterki nato manjkal. Še dodaten ko- rak naprej so opravili dvajsetletniki, ki imajo v igri vse več odgovornosti, zelo dejavna, tudi z marketinškega vidika, pa je bila nova uprava s predsednico Ivano Milič na čelu. Projekt Jadran, ki združuje vse slovenske košarkarske klube na mladinski ravni, pa živi in se razvija po pri - čakovanjih, tako da kaže nadaljevati to zagnanost za še večjo proizvodnjo, v pri- hodnje, kakovostnih mla- dih domačih igralcev. Če pregledamo sezono še ostalih naših ekip, je Bor Radenska v deželni C ligi Silver za las zgrešil cilj uvrstitve v play-off za na- predovanje, kar je bil spet plod prevelikih nihanj v re- zultatih moštva trenerja Marka Švaba. V D ligi pa dve zmagi ločita ekipo Bre- ga Mediachem od napredovanja v višje nadstropje. Varovanci trenerja Miroslava Juriča so kot valjar, še ne- premagani v zmagoslavni sezoni. Ven- dar zadnji korak jih še čaka. Med četrtoligaši so bili z nastopom v končnici nagrajeni tudi košarkarji Kontovela, ki so bili tako kot Jadran nato izločeni v prvem krogu, že z uvrstitvijo v podaljšek sezone pa so bi- li fantje trenerja Deana Oberdana do- cela potešeni. Mesto v D ligi 2019/2020 bo iskal Dom, ki ga čaka finalni turnir medpokrajinske promo- cijske lige. Goričani so bili po rednem delu prvenstva prvi v goriško-tržaški skupini, v kateri je sodeloval tudi So- kol. HC K Uspehi domače košarke Jadran spet med smetano državne C lige ožni gaj, livada, v cvet odeta, / travnik – sami šmarnični oltar- ji! / Sredi njih Marija v zlati halji / čaka nas vsa lepa, čista, sveta”. Tako opevajo Marijo sredi od tisočerih cvetk dehtečega maja nežni stihi z naslovom Njej, najlepši nam drage pesnice Ljubke Šorli. Maj je res čaroben mesec, tudi le- tošnji, čeprav je bolj deževen in nenavadno mrzel. Ob šmarnicah, pobožnosti Mariji v čast, spomin kar sam odplava v čase, ko smo kot otroci polnili goriško svetoivansko cerkev in zaradi zvestega zahajanja k temu lepemu verskemu obredu ob koncu maja prejeli podobico. Danes je pa vse drugače... A vendar Marija nas še vedno vabi, naj pri- demo po njej k Jezusu, ki ga v tem mesecu marsikateri otrok prvič prejme v srce. Pa- stirček se veseli s prvoobhajanci in želi da bi “z Marijino in Jezusovo pomočjo rasli še bolj pogumni in zdravi v telesu”. Obenem pa tudi že zdaj vabi vse pridne risarje, naj pošljejo čim več pisanih risbic (najlepše bo- do nagrajene!) za naslovno stran Pastirčka za leto 2019/2020. Vsa potrebna navodila so na 19. strani majske številke. Zanjo je za- nimiv, izčrpen zapis o božjepotni baziliki na Sveti Gori prispevala dolgoletna, skrbna sodelavka revije Mariza Perat, ki je pred kratkim praznovala okrogel življenjski ju- bilej in ji zato vsi Pastirčkovi prijatelji kličejo še na mnoga leta! Pod naslovom Na Sveti Gori zvon zvoni, / hitite k Mariji ro- marji, povzetim po romarski pesmi, je je- drnato strnila burno zgodovino tega pril- jubljenega romarskega kraja. Letos poteka 480 let, odkar se je Božja Mati prikazala Urški Ferligojevi in ji naročila, naj tu ljudje zgradijo svetišče. Marija se je morala zaradi vojnih dogodkov večkrat umakniti iz tega svetega kraja, a se je zmeraj vrnila na Skal- nico, kjer še danes trdno stoji bazilika njej v čast in kamor se vedno radi zatekajo Ma- rijini častilci z obeh strani nekdanje meje. Marijo skupaj z apostoli najdemo tudi v to- kratnih zgodbah iz Svetega pisma, ki jih predstavlja Walter Grudina, zmeraj pa zelo tankočutno in v toplih barvah ilustrira Pao- la Bertolini Grudina. Nad apostole, v strahu zaprte v zaklenjenem prostoru, je prišel Sveti Duh, kakor jim je napovedal Jezus, in jih napolnil z milostjo in močjo, da so po- gumno odšli oznanjat Kristusov nauk. Za- pisu je priložena naloga, pri kateri je treba odkriti sedem darov Svetega Duha. Kateri- na in Graziella Zavadlav v besedi in sliki prikazu- jeta priliko o Mariji in Marti, ki nas posredno nagovarjata, da je po- membno moliti in dela- ti, kot je to zatrjeval sv. Benedikt, zavetnik Evro- pe. Kako moramo biti pogumni, previdni, po- slušati mamine nasvete in ne nasedati sladkim besedam nepoznanih ljudi, je zelo povedno, navezujoč se na malce drugačno vsebino pra- vljice o Rdeči kapici, na- pisala Nina Grudina ob prikupnih ilustracijah Paole Bertolini Grudina. Ista ilustratorka s svojim zajčkom Timijem tudi v majski šte- vilki ponuja na dveh straneh rubriko Čas za igro!!! Otroci bodo v vsaki skupini sličic poiskali vsiljivca in vse odeli v najlepše bar- ve. Pacek v svoji vedno bolj obupni spake- dranščini opozarja starše, nonote..., naj otrokom ne kupijo za darilo telefončka, ker z njim se urijo le prsti, namesto da bi se možgani! Nasvete o olikanem vedenju za mizo med obedom daje Neža ob ilustraciji Danile Komjanc. Ilustratorka Komjančeva nagovarja najmlajše bralce, naj vili Cirili in škratu Kosmatu pomagajo očistiti one- snaženi gozd in s tem jim seveda priporoča, naj bodo zelo spoštljivi do narave. O po- sebno močni, brhki, temperamentni briški mladenki Cilji, ki je zmogla ugnati vse fan- te in moške na vasi in nam prikliče v spomin Ajdovsko deklico, na duhovit način pripoveduje izbrušeno pero, prikrito pod kratico J. Tudi tokrat živo, razgibano pripoved odlikuje zelo iz- brano, bogato besedišče, ki odslikava veliko ljubezen do materinščine. Da bi se otroci pravilno izražali in razu- meli razliko med vprašalnicama koga ali kaj? , je učiteljica Barbara Rustja poskrbela v rubriki Slovenščina za v žep s preprosti- mi, nazornimi vajami, opremljenimi s sličicami. V hudomušnem ključu pa v Je- zikovnem kančku Berta Golob predstavlja ločila, ki so se odločila za klepet. Zapis je biserček, ki si ga je vredno zapomniti za pravilno rabo ločil. Malim pevcem je prisrčno pesem Dom Ber- te Golob namenil neu- trudni glasbenik Patrick Quaggiato, ki je zasluženo (glasbo stresa kar iz roka- va!) pred kratkim prejel prvič podeljeno nagrado Pavle Merku‘, za kar mu čestitajo tudi Pastirčkovi bralci. Tenkočutna likov- na umetnica Vesna Bene- detič s svojim okroglo- ličnim medvedkom in zvedavim zajčkom (na sli- ki) na dveh Pastirčkovih straneh razlaga, kako lah- ko izdelamo portret. Zra- ven pa pojasnjuje, kaj je karikatura. Zadnje strani majske številke je Pastirček namenil zapi- som in risbicam svojih dopisnikov. Tokrat se z dopisi oglašajo učenci 3. r. OŠ Ludvik Zorzut iz Bračana. Poslali so tudi skupinsko sliko: fotografirali so se za mizo, na kateri so razstavljeni njihovi izvirni izdelki iz gli- ne. Pokazali so, da so pravi umetniki, saj so Pastirčku namenili tudi deset krasnih risbic s trgatve. Pridni!!! Med Pastirčkovo pošto je tudi velika barvna fotografija, na kateri so otroci, ki so se na velikonočni ponedel- jek udeležili zahvalne maše (z g. Karlom Bolčino je somaševal Pastirčkov urednik, g. Marijan Markežič) pred prenovljenim se- nikom v Žabnicah. Berite Pastirčka, polepšal vam bo tudi deževen dan! Iva Koršič “R Deveta številka otroške revije Pastirček Prelestni mesec maj, čas šmarnic in prvih srečanj z Jezusom V NEDELJO, 26. MAJA, URESNIČIMO PRAVICO, KI JE ZA NAS TUDI DOLŽNOST! V občinah Števerjan in Zgonik prekrižamo znak Slovenske skupnosti in zraven napišemo priimek in ime dveh kandidatov različnega spola za občinski svet V občini Repentabor podprimo naše kandidate in kandidatke za občinski svet na občanski listi “Skupaj za Repentabor” za županjo MARTINO SKABAR V občini Sovodnje ob Soči podprimo naše kandidate in kandidatke za občinski svet na občanski listi “Korenine in bodočnost” za župana JULIJANA ČAVDKA V občini Doberdob podprimo naše kandidate in kandidatke za občinski svet na občanski listi “Lista za Doberdob” za župana ALDA JARCA OHRANIMO IN UTRDIMO ENOTNO EVROPO “Evropa ima nedvomno možnosti za preživetje in razvoj, če bo dosledno sledila svojemu motu ‘Združena v raznolikosti’, če bo gojila in razvila svoj veliki potencial, dala pozornost posebnostim, teritoriju, krajevnim skupnostim, mladim. Združena Evropa je dolgotrajen proces, ki pa ne nastaja le v Bruslju in Strasbourgu, ampak na celotnem ozemlju. Evropo ustvarjamo mi, vsi njeni prebi- valci. Pri tem imajo zato manjšine neprecenljivo vrednost, saj je njihov doprinos pomemben in edinstven. Bistvenega pomena so pri tem dobri odnosi med sosednjimi državami; tam, kjer so se nekoč rojevali konflikti, lahko danes nastanejo razvojni projekti. Evropa ni oddaljena, Evropa smo mi, Evropa se začne v Brdih, na Krasu, ob Jadranskem morju. Združena, moderna in kom- petitivna Evropa je sad naših sanj in naših dejanj.” Martina Valentincic, kandidatka SSk na listi SVP za Evropski parlament V občini Dolina podprimo našega kandidata in kandidatki za občinski svet na občanski listi “Skupaj Insieme” za župana SANDYJA KLUNA O D G O VO RN I N A RO Č N IK : SL O VE N SK A S KU PN O ST , C .F . 8 00 25 74 03 27 KAKO GLASUJEMO ZA OBČINSKE VOLITVE? Davide Štokovac Eva Zerjul Milena Rustia Evropski poslanec Herbert Dorfmann, kandidatka SSk za Evropski parlament Martina Valentincic in deželni tajnik SSk Igor Gabrovec na volilnem shodu v Furlaniji