C V Š POVELJSTVO ZA DOKTRINO, RAZVOJ, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 4 A,se ZZi PAVZA 897710 ui SEU gom TN AA) poi 699 8422 996 EJ mma 9. 699 ia Evi4d f POME bi RUT! Vojaškošolski zbornik oktober 2025, števi lka 20 MM OO DD RR OO UU PP OO RR AA BB II MM OO ČČ C V Š MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA POVELJSTVO ZA DOKTRINO, RAZVOJ, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE VOJAŠKOŠOLSKI ZBORNIK oktober 2025, številka 20 Izdajatelj: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Glavni urednik: brigadir Boštjan Baš Odgovorni urednik: podpolkovnik Mihael Plevnik Uredniški odbor: podpolkovnik Jure Himelrajh, vojaška uslužbenka XI. r. Valerija Zabret, vojaški uslužbenec XIII. r. mag. Gregor Jazbec, višji praporščak Klemen Beras, praporščak Matjaž Koštrun Prevajanje: Matevž Kersnik Lektoriranje: Urška Prelog Oblikovanje: Jurko Starc Tisk: Silveco, d. o. o. Naklada: 150 izvodov Revija je dostopna https://dk.mors.si na spletni strani: E-naslov urednika: mihael.plevnik@mors.si ISSN 1581-5196 (tiskana izdaja) ISSN 2536-4286 (spletna izdaja) Prispevki, objavljeni v Vojaškošolskem zborniku, niso uradno stališče Slovenske vojske niti organov, iz katerih so avtorji prispevkov. Publikacija je uvrščena v bibliografsko zbirko podatkov COBISS.SI. 2 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Kazalo Uvodnik odgovornega urednika Pavel Vuk, Mihael Plevnik 5 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsk-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti A multi-level support model for CIS users in the Slovenian Armed Forces: an analysis of organization and effectiveness Mihael Plevnik 10 Podnebne spremembe in vojaške organizacije Climate change and military Pavel Vuk 29 Integriteta in vojska Integrity and the military Jasna Fedran 43 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile The impact of emerging technologies on the armed forces Aleksander Andric 61 Vojaški tabor 2023 Military Camp 2023 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket 79 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 3 4 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Uvodnik odgovornega urednika »Branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje mu da natančnost.« Francis Bacon, angleški filozof Uvodnik odgovornega urednika V sodobnem varnostnem okolju države ne tekmujejo zgolj v premagovanju nasprotnikov na bojišču, temveč tudi v povečevanju produktivnosti in omiljenju kompromisa med »orožjem in maslom« – torej v sočasnem zagotavljanju vojaških zmogljivosti in blaginje prebivalstva. Glede na omejene vire – kot sta kapital in delo – se država lahko odloči, ali bo vlagala v proizvode, potrebne za varnost (orožje), ali v domačo potrošnjo (maslo). Vendar danes države vse bolj iščejo načine, kako se izogniti temu kompromisu. Tehnološko prelivanje (angl. technological spillover) velja za enega od takih načinov omilitve kompromisa med orožjem in maslom, na katerega imajo države neposreden vpliv (v nasprotju z zavezništvi). V sistemu brez prelivanja tehnologij vsak evro, porabljen za orožje, pomeni evro manj za maslo; če pa prelivanje poveča mejno produktivnost obeh sektorjev, lahko evro, porabljen za orožje, pozneje pomeni, da bo evro, namenjen maslu, ustvaril dve enoti izhoda, s čimer se kompromis omili. Dejstvo je, da si države želijo tako orožja kot masla, razumevanje, kako se izognejo temu kompromisu, pa je ključnega pomena za obvladovanje vse ostrejše tehnološke konkurence. V tej povezavi postaja tehnološko prelivanje, to sta prenos in aplikacija znanja ter inovacij med obrambnim in civilnim sektorjem, ena izmed ključnih strategij za krepitev konkurenčne prednosti. Tehnološko prelivanje temeljni pomen jemlje iz teorije dvojnemu namenu (angl. dual-use), po kateri lahko en sam inovativen izdelek ali proces služi tako vojaškim kot civilnim potrebam. Klasičen primer je razvoj GPS-sistemov in spleta, ki sta sprva nastala v okviru vojaških raziskav, nato pa sta postala sama po sebi gonilni sili globalne digitalne ekonomije. Nasprotno pa s civilnega na vojaško področje pogosto pronicajo upravljavska programska oprema, umetna inteligenca in napredni materiali, ki bistveno izboljšajo zmogljivosti oborožitvenih sistemov. Države si prizadevajo vzpostaviti spodbude za medsektorsko sodelovanje, hkrati pa se spopadajo z nujno potrebo po varovanju strateških tehnologij pred nepooblaščenim razvojem tretjih držav. Posledično nastajajo uredbe o izvozu Vojaškošolski zbornik, 20/2025 5 Pavel Vuk, Mihael Plevnik tehnologije, nacionalne raziskovalne strategije in programi podpore za inovacije dvojnega namena. Obenem pa vedno bolj razširjena uporaba civilnih tehnologij v vojaškem okolju odpira vprašanja glede etike, regulacije in strateških posledic za mednarodno stabilnost. Zlasti izrazito se pojav tehnološkega prelivanja kaže v pogojih vse močnejšega strateškega rivalstva med ZDA, Kitajsko in Rusijo, kjer je nadgrajevanje vojaške tehnologije tesno povezano z gospodarsko dinamiko in tehnološkim razvojem na civilnih področjih. ZDA poudarjajo partnerstva med Pentagonom in Silicijevo dolino, Kitajska s svojimi »nacionalnimi laboratoriji« vpeljuje model državnega vodenja inovacij, medtem ko Rusija ohranja tradicionalno vojaškoindustrijski kompleks s poudarkom na znanstvenih inštitutih. Vsak od teh pristopov ponuja tako uspehe kot pasti: prvi vodi v hitro komercializacijo izdelkov, drugi v tehnološko suverenost, tretji pa v geopolitično odvisnost od izvoznih omejitev. Za male države predstavlja največji strateški izziv najti presečišče med spodbujanjem inovacij na civilnem področju in hkratnim zagotavljanjem obrambno-tehnološke baze (t. i. projekti dvojnega namena). Slovenija je v tej smeri že opredelila strateške smernice. Strategija razvoja obrambne industrije in tehnološke baze, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2025, jasno poudarja nujnost krepitve nacionalne obrambne industrije na podlagi raziskav, razvoja in inovacij ter gradnje močne domače tehnološke baze. To pomeni prvi korak (kaj), s katerim bo Slovenija sistematično in ciljno podprla raziskave in razvoj prebojnih obrambnih tehnologij ter spodbudila sodelovanje med industrijo, raziskovalnimi institucijami in državo. Drugi korak (kako) bo osredotočen na konkretizacijo, institucionalizacijo in operacionalizacijo te strategije, kar se bo moralo pokazati v povečani zmogljivosti slovenske obrambne industrije za proizvodnjo opreme, prilagojene potrebam celotnega obrambnega sistema (Slovenske vojske in civilne obrambe) ter sistema zaščite in reševanja Republike Slovenije. Pri vsem tem gre za dolgoročno vizijo prepleta obrambe, varnosti, inovacij in odpornosti, s katero želi Slovenija utrditi dolgoročno stabilnost, obrambno pripravljenost, tehnološko suverenost in do neke mere tudi zmogljivostno avtonomijo. Tudi na primeru Slovenije vidimo, da je tehnološko prelivanje postalo nepogrešljiva sestavina nacionalnovarnostne strategije in gospodarskega razvoja hkrati. Razumevanje njegovih mehanizmov, regulativnih okvirov ter globalnih trendov je ključno za oblikovanje prihodnjih politik, ki bodo omogočile vzdrževanje ravnotežja med vojaškimi zahtevami in civilno blaginjo – med »orožjem in maslom«. 6 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Uvodnik odgovornega urednika Poseben literarni kompromis pa so v tokratni številki Vojaškošolskega zbornika sklenili tudi avtorji prispevkov, ki večinoma prihajajo s Poveljstva za doktrino, razvoj, usposabljanje in izobraževanje (PDRIU) in iz 11. polka za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo (11. PKIKO). Podpolkovnik Mihael Plevnik analizira organiziranost in učinkovitost večnivojskega modela podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski. Na podlagi pregleda normativnih podlag, intervjujev z uporabniki ter statistične analize incidentov v prvi polovici leta 2025 pokaže, da sistem dosega 99-odstotno uspešnost reševanja incidentov, pri čemer osrednjo vlogo igra storitveni center, dopolnjen z lokalno in tehnično podporo. Prispevek poudarja pomen integracije kibernetske in kriptografske podpore za povečanje odpornosti sistema ter nakazuje smeri nadaljnje digitalne transformacije podpornih struktur v vojaškem okolju, kot so portali za samopomoč, analitična orodja in večja proaktivnost pri obvladovanju incidentov. Doc. dr. Pavel Vuk obravnava podnebne spremembe kot vse bolj pomemben varnostni izziv in analizira, kako ta večdimenzionalna globalna kriza vpliva na varnostne politike in delovanje vojaških organizacij. Skozi pregled različnih raziskovalnih perspektiv prikaže, da vojaške organizacije zaradi svojih zmogljivosti, logistične podpore in kriznega upravljanja postajajo ključni akterji pri odzivanju na podnebne skrajnosti ter vse bolj pomemben dejavnik tudi v širšem okviru podnebnega upravljanja. Prispevek poudarja potrebo po doktrinarnih, organizacijskih in zmogljivostnih prilagoditvah, ki bodo vojaškim strukturam omogočile učinkovitejše spoprijemanje z vplivi podnebnih sprememb in sodelovanje z drugimi družbenimi akterji. Doc. dr. Jasna Fedran osvetljuje pomen integritete kot temeljne vrednote in organizacijskega načela v vojaškem okolju. Integriteto predstavi kot skladnost misli, besed in dejanj ter kot pomembno vrlino posameznika in organizacije, ki zagotavlja zaupanje, odgovornost in učinkovito delovanje vojaške organizacije. Članek analizira osebno, organizacijsko in družbeno razsežnost integritete, s posebnim poudarkom na vlogi vojaških vodij pri udejanjanju etičnih načel in vrednot Slovenske vojske ter preprečevanju korupcijskih in neetičnih praks. Prispevek poudarja, da je integriteta nepogrešljiv pogoj za legitimnost vodenja, notranjo kohezijo in ugled vojaške organizacije, hkrati pa pomemben dejavnik odpornosti v sodobnem varnostnem okolju. Polkovnik Aleksander Andric obravnava vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile in osvetljuje, kako bo tehnološki razvoj v prihodnjih desetletjih spreminjal strukturo, taktiko in strategijo vojaških organizacij. Poudarja, da tehnologija sicer omogoča nove operativne in strateške priložnosti, vendar ne more nadomestiti človeškega dejavnika, ki ostaja odločilen Vojaškošolski zbornik, 20/2025 7 Pavel Vuk, Mihael Plevnik pri oblikovanju strategij, sprejemanju odločitev in prilagajanju v konfliktih. Prispevek sistematično predstavi tehnološka področja (umetna inteligenca, robotika, nanotehnologija, biotehnologija, kibernetski prostor) ter njihove potencialne učinke na vojaške zmogljivosti in naravo vojskovanja. Opozarja tudi na etična, doktrinarna in strateška vprašanja, ki spremljajo tehnološke spremembe, ter zagovarja nujnost uravnoteženega pristopa, kjer tehnologija dopolnjuje, ne pa nadomešča človeka. Zadnji prispevek, ki ga je pripravila skupina avtorjev (podpolkovnik Boštjan Stramšak ter poročniki Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj in Tadeja Šket), predstavi izvedbo »Vojaškega tabora 2023«, kot pomembno učno okolje za bodoče častnike, ki skozi izkustveno učenje in igro vlog pridobivajo dragocene izkušnje načrtovanja, vodenja in poučevanja v realističnih razmerah. Članek osvetli didaktične pristope, organizacijske izzive ter osebne refleksije kandidatov, s čimer prispeva k boljšemu razumevanju izobraževalne vrednosti taborov ter njihovega potenciala za nadaljnji razvoj vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Tako kot se človekovo zavedanje sveta in njegovo prebivanje v njem spreminjata, se spreminja in ubira nove poti tudi uredniški odbor Vojaškošolskega zbornika. Z letom 2025, po desetletnem obdobju urejanja revije, doc. dr. Pavel Vuk s PDRIU predaja odgovornost za to ugledno vojaško strokovno publikacijo podpolkovniku Mihu Plevniku, poveljniku 11. PKIKO. Želimo mu, da bo nadgrajeval dosedanje uspehe ter hkrati prinesel sveže poglede in inovativne vsebine, ki bodo navdihovale tako zahtevnejše kot tudi manj zahtevne bralce zbornika. Uredniški odbor vabi vse, ki jih zanimajo vojaške, obrambne in varnostne teme, k dejavnemu soustvarjanju izdaje Vojaškošolskega zbornika v letu 2026. Doc. dr. Pavel Vuk, sekretar Odhajajoči odgovorni urednik Vojaškošolskega zbornika Podpolkovnik Mihael Plevnik Ogovorni urednik Vojaškošolskega zbornika 8 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Uvodnik odgovornega urednika Uporabljeni viri: 1. Kühn, U., in Williams, H., 2025. Governing the impact of emerging technologies: Actors, technologies, and regulation. Journal of Strategic Studies, 48(3), 559–570. 2. Weinberger, S., Wall, R., in Cameron, D., 2023. Pentagon Woos Silicon Valley to Join Ranks of Arms Makers. Wall Street Journal (26. marec 2023). https:// www.wsj.com/articles/pentagon-woos-silicon-valley-to-join-ranks-of-arms- makers-38b1d4c0. 3. Poast, P., 2019. Beyond the »Sinew of War«: The Political Economy of Security as a Subfield. Annual Review of Political Science, 22(1), 223–229. 4. Cohen, W. M., 2010. Fifty Years of Empirical Studies of Innovative Activity and Performance. V B. H. Hall in N. Rosenberg (ur.), Handbook of the Economics of Innovation, str. 129–213. North Holland: Elsevier. 5. Vlada RS, 2025. Strategija razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v Republiki Sloveniji. Številka dokumenta 88000-2/2025/6 (23. 7. 2025). Ljubljana: Vlada RS. https://www.gov.si/novice/2025-07-29-strategija- razvoja-obrambne-industrije-in-tehnoloske-baze-v-republiki-sloveniji/. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 9 Mihael Plevnik Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko- -informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti A multi-level support model for CIS users in the Slovenian Armed Forces: an analysis of organization and effectiveness Povzetek Članek obravnava organiziranost in učinkovitost podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski, ki temelji na večnivojskem modelu s storitvenim centrom, lokalno podporo in tehnično podporo. Namen raziskave je analizirati sestavo trenutnega sistema, oceniti njegovo odzivnost in prepoznati možnosti za optimizacijo. Metodološki pristop združuje pregled normativnih in organizacijskih podlag, strukturirane intervjuje z uporabniki ter statistično analizo operativnih, kibernetskih in kriptografskih incidentov v prvem polletju leta 2025. Rezultati kažejo, da sistem dosega 99-odstotno uspešnost pri reševanju incidentov, pri čemer storitveni center prevzema večino primerov, medtem ko lokalna in tehnična podpora zagotavljata podporo pri zahtevnejših nalogah. Ugotovitve poudarjajo pomen integracije kibernetske podpore in kriptografske zaščite za povečanje odpornosti sistema. Predlagane izboljšave vključujejo večjo digitalizacijo procesov, uporabo portalov za samopomoč in uvedbo analitičnih orodij za proaktivno upravljanje incidentov. Članek ponuja smernice za nadaljnji razvoj in digitalno transformacijo podpornih struktur KIS v vojaškem okolju. Ključne besede: komunikacijsko-informacijski sistem, podpora uporabnikom, storitveni center, lokalna podpora, tehnična podpora, ITIL. Abstract This article examines the organization and effectiveness of user support for the Communication and Information System (CIS) in the Slovenian Armed Forces, which is based on a multi-level model comprising the Service Centre (SC SV), 10 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti Local Support (LS KIS), and Technical Support (TS KIS). The aim of the research was to analyze the structure of the existing system, assess its responsiveness, and identify opportunities for optimization. The methodological approach combines a review of normative and organizational frameworks, structured interviews with users, and a statistical analysis of operational, cyber, and cryptographic incidents in the first half of 2025. The results show that the system achieves a 99 % success rate in incident resolution, with SC SV handling the majority of cases, while LS KIS and TS KIS provide support for more complex tasks. The findings highlight the importance of integrating cyber support and cryptographic protection to enhance system resilience. The proposed improvements include greater digitalization of processes, the use of self-service portals, and the introduction of analytical tools for proactive incident management. The article provides guidelines for the further development and digital transformation of KIS support structures in a military environment. Key words: communication and information system, user support, service center, local support, technical support, ITIL. 1 Uvod Komunikacijsko-informacijski sistem (KIS) je hrbtenica sodobnih organizacij in oboroženih sil, saj zagotavlja nemoteno komunikacijo, učinkovito koordinacijo ter podporo pri opravljanju operativnih nalog. Njegova tehnična kompleksnost, povezanost s kritično infrastrukturo in stalna izpostavljenost kibernetskim grožnjam zahtevajo dobro načrtovane, organizirane in odzivne podporne strukture. V vojaškem okolju je zanesljivo delovanje KIS še posebno pomembno, saj neposredno vpliva na hitrost odločanja, operativno pripravljenost in sposobnost pravočasnega odzivanja na varnostne izzive. Upravljanje podpore KIS v vojaškem okolju je zahtevnejše od civilnih sistemov zaradi posebnih varnostnih zahtev, stroge hierarhije in potrebe po hitrem ukrepanju. Zato so za zagotovitev neprekinjenega delovanja nujni visoka stopnja koordinacije med različnimi ravnmi podpore, učinkovito obvladovanje incidentov ter proaktivno spremljanje delovanja sistema. Slovenska vojska (SV) je primer organizacije, v kateri so omejeni kadrovski in tehnični viri, hkrati pa je zahtevana visoka stopnja pripravljenosti in odpornosti proti kibernetskim grožnjam. V takem okolju je učinkovitost podpore uporabnikom KIS ključnega pomena za stabilno delovanje in hitro odpravljanje Vojaškošolski zbornik, 20/2025 11 Mihael Plevnik motenj. Namen raziskave je analizirati trenutno organiziranost, odzivnost in uspešnost podpornih struktur KIS v SV ter prepoznati možnosti za optimizacijo sistema. Poseben poudarek je na izboljšavah, kot so večja digitalizacija procesov, uvedba sodobnih orodij za samopomoč uporabnikov ter krepitev sodelovanja med različnimi ravnmi podpore, kar lahko dodatno poveča zanesljivost in odpornost KIS v vojaškem okolju. Raziskava se osredotoča na proučevanje večnivojske organiziranosti podpore uporabnikom KIS v Slovenski vojski ter na analizo, kako učinkovito ta organizacija zagotavlja odzivnost in stabilnost sistema. Poseben poudarek je na usklajenosti delovanja storitvenega centra, lokalne in tehnične podpore ter na vlogi kibernetske in kriptografske podpore pri zagotavljanju varnosti. Namen raziskave je predstaviti strukturo trenutnega sistema, oceniti njegove prednosti in pomanjkljivosti ter podati usmeritve za nadaljnje izboljšave. V tem okviru raziskava odgovarja na raziskovalna vprašanja: • Kako je večnivojska organiziranost storitvenega centra, lokalne in tehnične podpore v Slovenski vojski učinkovita pri zagotavljanju neprekinjenega delovanja KIS? • Kako se rezultati intervjujev z uporabniki in statistična analiza incidentov ujemajo pri oceni kakovosti in odzivnosti podpornih struktur KIS? Cilji raziskave so usmerjeni v celovit pregled področja podpore KIS. Najprej sta analizirani organizacija in pravna ureditev, ki določa delovanje KIS v SV, nato sledi ocena uspešnosti ter odzivnosti sistema na podlagi statističnih podatkov in izkušenj uporabnikov. Posebna pozornost je namenjena izkušnjam uporabnikov, ki so bile zbrane prek strukturiranih intervjujev, ter statistični oceni učinkovitosti sistema na podlagi obravnave operativnih, kibernetskih in kriptografskih incidentov. Na podlagi ugotovitev raziskava izpostavlja izzive in ponuja priporočila za nadaljnjo optimizacijo podpornih struktur. Raziskava združuje praktično analizo delovanja KIS v SV z oceno učinkovitosti večnivojske organizacije podpore in upravljanja incidentov. Tako omogoča celovit vpogled v strukturo, procese in izkušnje uporabnikov ter ponuja pregled statističnih trendov, povezanih z obravnavo operativnih, kibernetskih in kriptografskih dogodkov. Ugotovitve prispevajo k razumevanju, kako usklajeno delovanje podpornih ravni, učinkovita komunikacija in proaktivno obvladovanje 12 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti varnostnih tveganj zagotavljajo stabilno delovanje KIS ter povečujejo pripravljenost in odpornost vojaških informacijskih sistemov v zahtevnem varnostnem okolju. 2 Metodologija Metodološki pristop raziskave temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, s čimer je zagotovljen celovit vpogled v organiziranost in učinkovitost podpore uporabnikom KIS v SV. Najprej je bila opravljena analiza organizacijskih in normativnih podlag, ki določajo strukturo, naloge in postopke delovanja sistema. Pregled internih aktov, direktiv in predpisov je omogočil razumevanje formalnega okvira, v katerem delujejo storitveni center, lokalna in tehnična podpora, ter njihovih medsebojnih povezav z organi kibernetske in kriptografske varnosti. V nadaljevanju so bili izvedeni strukturirani intervjuji s 24 uporabniki KIS z različnih organizacijskih ravni. Vprašanja so bila usmerjena v oceno kakovosti in odzivnosti podpornih storitev, izkušnje pri reševanju incidentov ter prepoznavanje pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšave. Intervjuji so bili vsebinsko analizirani in tematsko kodirani, pri čemer so bili odgovori primerjani z zbranimi statističnimi podatki. Za kvantitativno oceno učinkovitosti sistema so bili obdelani podatki o številu prijavljenih in rešenih operativnih, kibernetskih in kriptografskih incidentov v prvem polletju leta 2025. Analiza je zajela porazdelitev incidentov med različne ravni podpore, odzivnost pri obravnavi kritičnih dogodkov ter uspešnost pri reševanju težav v prvem poskusu. Pri tem so bili posebej obravnavani podatki, ki jih zagotavljata skupina za odzivanje na kibernetske incidente (angl. Military Computer Emergency Response Team – MiLCERT) in Kriptografski podregister SV (KPr SV). Zadnji korak je vključeval primerjavo vseh zbranih podatkov, kar je omogočilo celovito oceno trenutnega sistema podpore. Triangulacija organizacijskih dokumentov, uporabniških izkušenj in statističnih kazalnikov je prispevala k večji zanesljivosti ugotovitev ter omogočila oblikovanje priporočil za izboljšave v organizaciji, procesih in odzivnih mehanizmih. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 13 Mihael Plevnik 3 Rezultati V tem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki obravnavajo podporo uporabnikom KIS v SV. Analiza združuje pregled organiziranosti podpore, rezultate intervjujev z uporabniki, pa tudi statistične podatke o operativnih, kibernetskih in kriptografskih incidentih v prvi polovici leta 2025. Predstavljeni rezultati ponujajo celovit vpogled v delovanje sistema podpore ter v njegovo pripravljenost za učinkovito odzivanje na izzive sodobnega digitalnega in varnostnega okolja. 3.1 Organiziranost podpore KIS SV Organizacijski okvir KIS Slovenske vojske temelji na določbah 102. člena Zakona o obrambi, ki predvideva vzpostavitev enotnega avtonomnega informacijskega in telekomunikacijskega sistema za potrebe obrambnega resorja, vključno s SV. Sistem podpira opravljanje upravnih in strokovnih nalog ter zagotavlja komunikacijsko-informacijsko podporo procesom poveljevanja, nadzora in operativnega delovanja vojaških enot. Minister za obrambo določa organizacijske ravni sistema in naloge dežurnih služb, s čimer se zagotavljajo neprekinjeno delovanje, pravočasno odzivanje na potrebe uporabnikov ter celovita zaščita komunikacijske infrastrukture (ZObr, 1994/2020, člen 102). Podrobnejša ureditev organizacije in varovanja KIS Slovenske vojske je določena v Pravilniku o varovanju komunikacijsko-informacijskega sistema Ministrstva za obrambo. Ta opredeljuje organizacijske in tehnične ukrepe za ohranjanje zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti podatkov ter delovanje varnostnih mehanizmov v celotnem življenjskem ciklu sistema. Določene so pristojnosti različnih organov, kot so kriptografska služba za zaščito tajnih podatkov, organ za odobritev varnosti sistemov ter vodja informacijske varnosti, ki skrbi za izvajanje vseh predpisanih varnostnih postopkov. Poleg tega pravilnik ureja pravila glede uporabe, uvajanja in nadgradnje strojne in programske opreme, omrežnega povezovanja, prenosa podatkov ter zaščite pred zlonamerno programsko opremo in drugimi kibernetskimi grožnjami. Poudarek je na obvladovanju tveganj, izdaji varnostnih dovoljenj za delovanje podsistemov in nadzoru dostopa do podatkov ter storitev. Določeni so tudi postopki obravnave varnostnih incidentov ter redno in izredno usposabljanje uporabnikov, kar zagotavlja zanesljivo in varno delovanje KIS v okviru obrambnega sistema (MORS, 2008). 14 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti KIS SV je del celovitega komunikacijsko-informacijskega sistema Ministrstva za obrambo in je zasnovan za podporo procesom poveljevanja in kontrole ter za zagotavljanje nemotene komunikacijske in informacijske podpore vojaškim nalogam. Njegova arhitektura obsega širok nabor komponent, med katerimi so prenosna komunikacijska in kriptografska sredstva, aktivna omrežna oprema s pripadajočimi varnostnimi rešitvami, telefonske centrale, strežniška infrastruktura, podatkovni centri, terminali, programske aplikacije, podatkovne baze ter mehanizmi za identifikacijo in avtorizacijo uporabnikov. Organizacija in delovanje sistema sta podrobneje opredeljena v Direktivi 16-01 o delovanju in varovanju KIS SV, ki določa bistvene procese, odgovornosti in pravila za vzdrževanje ter uporabo sistema. Zasnova sistema temelji na načelih najboljše prakse in smernicah knjižnice ITIL (angl. Information Technology Infrastructure Library), ki zagotavljajo strukturirano upravljanje storitev (GŠSV, 2022). Nadzorni center KIS Tretja raven + podpore SIK Zunanji Enota za KV MORS izvajalci Druga raven Tehnična podpora EKIS podpore (RISV, podatkovne komunikacije, Vzdrževanje komunikacijska infrastruktura, radijski opreme KIS sistemi, telefonski sistem) Prva raven podpore Lokalna podpora EKIS Enote za zveze (stacionarni pogoji) (premični pogoji) Storitveni center (77 5656) UPORABNIKI KIS SV Slika 1: Organizacija podpore KIS v SV (Vir: GŠSV, 2022). Podpora uporabnikom KIS v SV je organizirana večnivojsko (gl. sliko 1) in zasnovana tako, da omogoča neprekinjeno delovanje sistemov ter hitro obravnavo incidentov in zahtev uporabnikov. Osrednjo vlogo pri podpori ima Storitveni center (SC SV), ki deluje kot enotna kontaktna točka za vse uporabnike in skrbnike sistema. Njegove naloge vključujejo zapisovanje, kategorizacijo in prednostno razvrščanje incidentov, začetno diagnostiko in reševanje težav, ki jih je mogoče odpraviti na daljavo, ter obveščanje uporabnikov o statusu reševanja incidentov in Vojaškošolski zbornik, 20/2025 15 r---—--—-,r-----a LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLIIIIIIIIIIIIIIIIIIIILLLLLLLLLLLLLLLLLLLL LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLIIIIIIIIIIIIIIIIIIII LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLIIIIIIIIIIIIIIIIIIIILLLLLLLLLLLLLLLLLLLL LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLIIIIIIIIIIIIIIIIIIIILLLLLLLLLLLLLLLLLLLLaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa....................LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Organi skrbništva, upravljanja in varovanja KIS ter štabni organi J/G/S-6 Mihael Plevnik zahtevkov. Poleg tega SC SV analizira zbrane podatke o incidentih ter pripravlja poročila za strokovne organe. Na lokalni ravni deluje Lokalna podpora KIS (LP KIS), ki predstavlja prvo raven podpore uporabnikom. Njene glavne naloge so vzdrževanje in zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistema na posamezni lokaciji ter obravnavanje standardnih zahtevkov, kot so vzpostavitev dostopov do osnovnih storitev in nameščanje programske opreme. LP KIS opravlja tudi naloge prve ravni reševanja incidentov in osnovnega nadzora infrastrukture. Za zahtevnejše tehnične izzive je organizirana Tehnična podpora KIS (TP KIS), ki deluje kot druga raven podpore. Ta enota rešuje kompleksnejše incidente, izvaja vzdrževanje komunikacijske in informacijske infrastrukture ter skrbi za tehnično implementacijo novih podsistemov in storitev. TP KIS tesno sodeluje z zunanjimi izvajalci ter strokovnimi skupinami Službe za informatiko in komunikacije (SIK) MO, kar predstavlja tretjo raven podpore. Stalni nadzor nad delovanjem sistema zagotavlja Nadzorni center KIS (NC KIS), ki spremlja osnovne parametre delovanja, proaktivno zaznava nepravilnosti in obvešča organe upravljanja. Poleg tega NC KIS pripravlja redna poročila o stanju sistema in predloge za izboljšave. Delovanje podpore uporabnikom KIS temelji na jasno opredeljenih procesih, ki vključujejo upravljanje dogodkov, incidentov, zahtevkov, dostopov in problemov. Upravljanje incidentov je usmerjeno v hitro obnovo normalnega delovanja sistema, medtem ko upravljanje problemov omogoča identifikacijo vzrokov za ponavljajoče se napake ter implementacijo trajnih rešitev. Vsi procesi so dokumentirani in sledljivi, kar zagotavlja učinkovitost ter preglednost delovanja. Pomemben element uspešnega delovanja KIS SV je tudi sistematično usposabljanje uporabnikov in organov upravljanja. Pred odobritvijo dostopa do KIS morajo biti uporabniki seznanjeni s temeljnimi pravili uporabe in varovanja sistema (GŠSV, 2022). Direktiva št. 16-02 določa organe upravljanja in skrbništva KIS SV ter opredeljuje njihovo strukturo, vloge in pristojnosti pri delovanju in vzdrževanju sistema. V sistem upravljanja so vključeni skrbnik KIS SV, skrbniki podsistemov KIS, tehnični in vsebinski skrbniki informacijskih rešitev, skrbniki informacijskega premoženja ter različne ravni administratorjev. Njihove naloge obsegajo načrtovanje, nadzor in razvoj podsistemov, obravnavo incidentov ter zagotavljanje skladnosti s standardi informacijske varnosti. Dejavnosti teh organov so tesno povezane z delom NC KIS, LP KIS in TP KIS, kar skupaj oblikuje celovit okvir za učinkovito upravljanje KIS SV (GŠSV, 2023). 16 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti 3.2 Analiza intervjujev Analiza zbranih intervjujev je pokazala, da uporabniki KIS v SV prepoznavajo SC SV kot učinkovito in zanesljivo kontaktno točko za reševanje incidentov ter za podporo pri vsakodnevnih uporabniških potrebah. Uporabniki poročajo o hitri odzivnosti, jasni komunikaciji in o tem, da so številne težave odpravljene že ob prvem stiku. SC SV je cenjen tudi zaradi doslednega obveščanja o statusu zahtevkov in usklajenega pristopa pri obravnavi incidentov. V več intervjujih so bili izraženi predlogi za širitev komunikacijskih kanalov, zlasti vzpostavitev spletnega portala za prijavo in spremljanje incidentov ter dostop do pogostih rešitev, kar bi dodatno razbremenilo operaterje in povečalo preglednost za uporabnike. LP KIS je prepoznana kot pomemben element pri odpravi tehničnih težav, ki zahtevajo fizično posredovanje na lokaciji. Uporabniki LP KIS večinoma ocenjujejo kot strokovno in ustrezno odzivno, vendar je hitrost reševanja v nekaterih primerih omejena zaradi kadrovskih zmožnosti ali drugih prednostnih nalog. Poudarjena je potreba po boljši razporeditvi nalog in izboljšani dosegljivosti lokalnih ekip, zlasti v času večjih obremenitev. Predlagano je tudi, da se uporabnikom omogoči večji vpogled v potek reševanja incidentov, kar bi prispevalo k boljši informiranosti in zmanjšanju podvajanja zahtevkov. Intervjuji so razkrili tudi več skupnih tem, ki se nanašajo na sodelovanje med SC SV in LP KIS. Večina uporabnikov meni, da kombinacija centralizirane koordinacije SC SV in neposredne tehnične pomoči LP KIS zagotavlja učinkovit podporni sistem. Kljub temu so nekateri izpostavili možnosti za izboljšanje komunikacije med obema podporama, zlasti pri usklajevanju prednostnih nalog in eskalaciji zahtevkov. Med najpogostejšimi predlogi so izpostavljeni vzpostavitev sistematičnega obveščanja uporabnikov o stanju storitev, uvedba digitalnih orodij za samopomoč (npr. chatbot), poenotenje postopkov ter redno usposabljanje osebja v SC SV in LP KIS za enotno izvajanje storitev. 3.3 Pregled podpore s številkami Za oceno učinkovitosti sistema podpore uporabnikom KIS v SV je bila v prvi polovici leta 2025 analizirana statistika obravnave incidentov, kibernetskih dogodkov in kriptografske podpore. Analiza vključuje obseg dela SC SV, LP KIS in TP KIS, hkrati pa prikazuje odzivnost organov, pristojnih za kibernetsko varnost (MiLCERT) ter kriptografsko zaščito. Področji kibernetske varnosti in kriptografske zaščite sta vključeni v analizo, saj so pri odzivanju na take incidente Vojaškošolski zbornik, 20/2025 17 Mihael Plevnik aktivno vključeni pripadniki SC SV, LP KIS in TP KIS. Pregled podatkov omogoča celovit vpogled v obseg in učinkovitost delovanja vseh podpornih struktur ter njihovo sposobnost zagotavljanja nemotenega delovanja KIS, vključno z obvladovanjem kibernetskih groženj in zaščito komunikacijskih poti. Od 1. januarja do 30. junija 2025 (gl. preglednico 1) je bilo evidentiranih skupno 3906 incidentov, od katerih je bilo uspešno odpravljenih 3848 incidentov, kar predstavlja 99 odstotkov uspešnost reševanja. Podatki o incidentih Skupaj Število prejetih incidentov 3906 Število odpravljenih incidentov 3848 Odstotek odpravljenih incidentov 99 % Preglednica 1: Pregled incidentov (Vir: 11. PKIKO, 2025) Največji delež obravnave incidentov je bil izveden v SC SV (gl. preglednico 2), ki je samostojno odpravil 3159 incidentov, kar predstavlja 81 odstotkov vseh prijavljenih primerov. LP KIS so prispevale k rešitvi 510 incidentov (13 odstotkov), medtem ko je TP KIS obravnavala 179 incidentov (5 odstotkov). Preostali 3 odstotki incidentov, ki jih je obravnaval SIK, so vključeni v navedene podatke LP KIS in TP KIS. Ti podatki potrjujejo, da storitveni center ostaja osrednji steber podpore uporabnikom, medtem ko lokalna in tehnična podpora zagotavljata dodatno strokovno pomoč pri zahtevnejših primerih. Pregled obravnave incidentov po podpornih ravneh Skupaj Enotna kontaktna točka – SC SV 81 % Število prejetih incidentov 3906 Število odpravljenih incidentov 3159 Prva raven podpore – LP KIS 13 % Število odpravljenih incidentov 510 Druga raven podpore – TP KIS 5 % Število odpravljenih incidentov 179 Tretja raven podpore – SIK 3 % Preglednica 2: Statistika obravnave incidentov po ravneh podpore KIS SV (Vir: 11. PKIKO, 2025) 18 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti V prvi polovici leta 2025 je MiLCERT obravnaval 17 kibernetskih incidentov, od katerih je več kot 40 odstotkov povezanih z zaznavo in obvladovanjem zlonamerne programske opreme. Najpogostejši viri groženj so bili zlonamerne aplikacije in nepooblaščeni dostopi na delovne postaje, medtem ko so napadi z ribarjenjem predstavljali manjši delež, vendar so zahtevali hitro in usklajeno odzivanje. Dva incidenta sta bila označena kot kritična (prioriteta 1), povezana z odtujitvijo poverilnic in okužbo z naprednejšo zlonamerno programsko opremo. Analiza časa reševanja kaže, da je večina incidentov odpravljena v manj kot enem tednu, pri čemer so MiLCERT in organi upravljanja izvajali celovite forenzične in preventivne ukrepe za zaščito kritičnih sistemov (11. PKIKO, 2025). Kriptografski podregister SV je v tem času opravljal dejavnosti za zagotavljanje kriptografske zaščite KIS SV in operativno podporo uporabnikom. V tem obdobju je bilo evidentiranih 14 kriptografskih incidentov, od katerih je bilo uspešno zaključenih 12, medtem ko sta bila 2 incidenta še v postopku reševanja ob koncu analiziranega obdobja. Večina aktivnosti se je nanašala na vzdrževanje in zamenjavo kriptografskih naprav, nalaganje novih edicij kriptografskih ključev, menjavo CIK-kartic ter podporo pri delovanju komunikacijskih kompletov DSL in varnih prenosnih sistemov. Poleg tega je podregister zagotavljal oddaljeno pomoč uporabnikom in opravil več terenskih intervencij, zlasti pri zahtevnejših incidentih, povezanih z neodzivnimi kriptografskimi napravami in posodobitvami programske opreme (11. PKIKO, 2025). Analiza obravnave operativnih, kibernetskih in kriptografskih incidentov v prvi polovici leta 2025 potrjuje visoko raven odzivnosti in učinkovitosti podpornih struktur KIS v SV. Storitveni center, lokalna in tehnična podpora skupaj zagotavljajo skoraj popolno uspešnost reševanja prijavljenih incidentov, medtem ko dejavnosti MiLCERT in KPr SV dopolnjujejo to podporo z obvladovanjem kibernetskih groženj in kriptografsko zaščito. Povezovanje teh področij v enoten okvir delovanja omogoča celovit pristop k zagotavljanju varnega in zanesljivega delovanja KIS, ki neposredno podpira operativno pripravljenost in odpornost SV. Rezultati raziskave ponujajo celovit vpogled v organiziranost in delovanje podpornih struktur KIS v SV, vključno z njihovo učinkovitostjo pri obravnavi operativnih, kibernetskih in kriptografskih incidentov. Na tej podlagi se v naslednjem poglavju osredotočamo na širšo interpretacijo ugotovitev, vrednotenje ključnih dosežkov ter iskanje možnosti za optimizacijo sistema Vojaškošolski zbornik, 20/2025 19 Mihael Plevnik podpore, pri čemer so upoštevane tako uporabniške izkušnje kot zahteve sodobnega varnostnega okolja. 4 Razprava Rezultati raziskave jasno kažejo, da je sistem podpore uporabnikom KIS v SV dobro strukturiran in dosega visoko stopnjo učinkovitosti. Večnivojski model, ki združuje SC SV, LP KIS in TP KIS, omogoča hitro obravnavo incidentov ter zagotavlja preglednost in jasne odgovornosti med posameznimi ravnmi podpore. Posebno vrednost sistema predstavlja vključenost kibernetske podpore in kriptografske zaščite, ki krepi odpornost KIS proti sodobnim grožnjam. Analiza intervjujev in statističnih podatkov potrjuje, da uporabniki pozitivno ocenjujejo odzivnost, strokovnost ter komunikacijo podpornih struktur, obenem pa prepoznavajo priložnosti za izboljšave, kot so večja digitalizacija procesov, uvedba spletnega portala za samopomoč in boljša koordinacija med podporami. Diskusija se zato osredotoča na interpretacijo teh ugotovitev, oceno njihovega vpliva na delovanje sistema in oblikovanje priporočil za nadaljnji razvoj podpore KIS. Organizacijska struktura podpore KIS v SV, ki temelji na večnivojskem modelu s SC SV, LP KIS in TP KIS, se izkazuje kot učinkovita pri zagotavljanju neprekinjenega delovanja sistemov ter pri pravočasnem odzivanju na zahteve uporabnikov. Takšna zasnova sledi priporočilom iz literature, ki poudarjajo pomen jasno opredeljenih vlog in odgovornosti v podpornih službah ter osredotočenost na centralizirano kontaktno točko za prijavo incidentov (Cronholm idr., 2020; Marrone idr., 2014; Talla in Valverde, 2013). Vloga SC SV kot enotne kontaktne točke je skladna s konceptom service desk, ki ga opredeljuje ITIL, kar potrjujejo tudi izkušnje vojaških okolij, kjer so take strukture povečale operativno učinkovitost in zadovoljstvo uporabnikov (Woo idr., 2020). LP KIS in TP KIS dopolnjujeta sistem z lokalnim znanjem in sposobnostjo reševanja kompleksnejših težav na terenu, kar je primerljivo z dobrimi praksami notranje organizirane podpore, ki omogočajo prožnost in zanesljivost (Bulchand- Gidumal in Melian-Gonzalez, 2010). Rezultati analize kažejo, da uporabniki prepoznavajo SC SV kot odziven in strokoven servis, LP KIS pa kot nepogrešljivo podporo pri reševanju težav, ki zahtevajo fizično prisotnost. V primerjavi s priporočili iz literature, kjer je poudarjena potreba po proaktivni komunikaciji in uporabi digitalnih kanalov, se kot možna izboljšava izpostavlja 20 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti uvedba sodobnih orodij, kot so portali za samopomoč, avtomatizirani sistemi za spremljanje incidentov in napredna podatkovna analitika (Polzin, 2019; Motadata, 2022). Takšna digitalna nadgradnja bi prispevala k boljšemu sledenju zahtevkov, krajšanju odzivnih časov in večji transparentnosti procesov. Poleg organizacijske strukture je pomemben tudi vidik stalnega izboljševanja procesov podpore, ki ga izpostavljajo sodobni ITSM-okviri. Žvanut idr. (2020) poudarjajo, da ITIL temelji na konceptu nenehnega izboljševanja storitev in tesnem sodelovanju z uporabniki, kar povečuje učinkovitost ter omogoča hitrejše zaznavanje potreb po spremembah. V tem kontekstu se kot smiselna rešitev kaže večja integracija povratnih informacij uporabnikov v procese odločanja, kar bi lahko okrepilo povezavo med SC SV in končnimi uporabniki ter spodbudilo proaktivno reševanje težav. Drugi vidik, ki ga poudarjajo raziskave, je krepitev kompetenc in usposobljenosti osebja, kar je pomembno za zanesljivo delovanje podpornih služb. Bapna idr. (2013) navajajo, da kombinacija tehničnih znanj in mehkih veščin pomembno vpliva na kakovost storitev in uporabniško izkušnjo. Pri LP KIS in TP KIS bi večje vlaganje v ciljno usposabljanje na področjih kibernetske varnosti, avtomatizacije procesov in kriznega odzivanja omogočilo hitrejše in bolj kakovostno reševanje incidentov, zlasti v kritičnih situacijah. Nazadnje je treba poudariti pomen organizacijske kulture in sodelovanja med različnimi ravnmi podpore, kar je pogosto spregledan, a pomemben dejavnik uspeha. Woo idr. (2020) ter Bogdański (2024) opozarjajo, da tesno sodelovanje med ekipami, jasno določeni protokoli komunikacije in skupna vizija ciljev povečujejo odpornost IT-sistemov ter zmanjšujejo tveganje za podvajanje nalog. V SV bi dodatno formalizirana komunikacija med SC SV, LP KIS in TP KIS ter vključevanje uporabnikov v proces načrtovanja izboljšav lahko pripomogla k še bolj učinkovitemu sistemu podpore. Pomemben vidik nadgradnje podpore KIS je povezovanje ITIL-okvira z drugimi modeli upravljanja kakovosti in varnosti. Študija Žvanut idr. (2020) potrjuje, da COBIT v kombinaciji z ITIL zagotavlja pregledno in ciljno usmerjeno strukturo procesov, kar krepi usklajenost med različnimi organizacijskimi enotami. V povezavi s SV bi integracija ITIL in COBIT lahko omogočila boljše sledenje kazalnikom uspešnosti ter natančnejšo razporeditev nalog med SC SV, LP KIS in TP KIS, kar bi povečalo preglednost in zmanjšalo možnost podvajanja dela. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 21 Mihael Plevnik Digitalna transformacija podpore zahteva tudi uporabo analitičnih pristopov in naprednih orodij za obdelavo podatkov. Polzin (2019) poudarja, da integracija podatkovne analitike v procese ITSM omogoča prepoznavanje ponavljajočih se vzorcev incidentov, kar vodi k bolj proaktivnemu reševanju težav. Implementacija takih orodij v okviru KIS SV bi omogočila ne le hitrejše odzivanje, temveč tudi napovedovanje potencialnih tveganj, kar je še posebno pomembno za kibernetsko varnost. Poleg tehničnih izboljšav je razumevanje vpliva organizacijske kulture na uspešnost uvedb ITIL izjemnega pomena. Berntsen (2017) navaja, da ITIL vpliva na večjo formalizacijo procesov in storitveno naravnanost zaposlenih, vendar zahteva tudi stalno podporo vodstva in aktivno vključevanje osebja. V SV bi okrepljeno vodenje ter vključitev vojaških vrednot, kot so disciplina, jasna komunikacija in koncept poveljevanja s poslanstvom, lahko dodatno okrepili kulturo sodelovanja in izboljšali učinkovitost podpore (Massey, 2023). Izkušnje tujih vojaških organizacij kažejo, da standardizacija procesov podpore v skladu z ITIL in COBIT prinaša merljive izboljšave v odzivnosti in stabilnosti IT-sistemov. Weaver (2005) poudarja, da je ameriška vojska z uvajanjem centraliziranih storitvenih centrov zmanjšala število kritičnih incidentov in povečala uporabniško zadovoljstvo. Podobno Lavine (2011) navaja, da zavezniške strukture v Natu uvajajo enotne protokole za obravnavo incidentov, kar povečuje interoperabilnost in zmanjšuje čas reševanja težav. SV bi lahko z dodatnim usklajevanjem svojih praks s standardi Nata in izmenjavo izkušenj s partnerji pridobila dragocene smernice za optimizacijo obstoječega večnivojskega modela. Digitalna preobrazba vojaških podpornih sistemov je tesno povezana s trendi četrte industrijske revolucije, ki vključuje uporabo umetne inteligence, avtomatizacije in napredne analitike. Shilenge in Telukdarie (2021) poudarjata, da 4IR omogoča uvajanje rešitev, kot so inteligentni chatboti, prediktivna analiza in avtomatizirano spremljanje incidentov, kar bistveno zmanjšuje obremenitev osebja in povečuje hitrost odziva. Uvedba takšnih tehnologij v KIS SV bi lahko zagotovila večjo proaktivnost in odpornost sistema ter izboljšala celotno uporabniško izkušnjo. Analiza intervjujev z uporabniki in nosilci podpore KIS razkriva številne vzporednice z ugotovitvami iz literature o pomenu odzivnosti, pregledne komunikacije ter stalnega usposabljanja osebja. Uporabniki SC SV ocenjujejo kot hitro odzivnega in strokovnega, kar je skladno z raziskavami, ki poudarjajo, 22 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti da je učinkovit service desk temelj za zadovoljstvo uporabnikov in zmanjšanje operativnih motenj. Intervjuji so potrdili, da je največja dodana vrednost SC v jasnem informiranju o statusu zahtevkov ter reševanju težav že ob prvem stiku, kar sovpada s priporočili ITIL o t. i. first call resolution. LP KIS je prepoznana kot nujna pri reševanju težav, ki zahtevajo fizično prisotnost, vendar so uporabniki opozorili na pomanjkljivosti pri odzivnih časih, zlasti v obdobjih večjih obremenitev. Takšne ugotovitve so skladne z literaturo, ki navaja, da je kakovost podpore tesno povezana s kadrovsko ustreznostjo, procesno organizacijo in dostopnostjo orodij za reševanje incidentov. V več intervjujih so bili izraženi predlogi za vzpostavitev spletnega portala z navodili za samopomoč in spremljanje statusa incidentov, kar potrjuje pomen digitalizacije podpornih procesov, ki jo raziskave prepoznavajo kot bistveno za povečanje učinkovitosti in preglednosti storitev. Statistična analiza obravnave operativnih, kibernetskih in kriptografskih incidentov v SV potrjuje visoko raven učinkovitosti podpornih struktur, kar je skladno z literaturo, ki poudarja pomen stalnega spremljanja kazalnikov uspešnosti za zagotavljanje kakovostnih IT-storitev. Podatki kažejo, da je bilo v prvi polovici leta 2025 uspešno rešenih 99 odstotkov prijavljenih incidentov, pri čemer SC SV samostojno obravnava največji delež, kar potrjuje vlogo centralizirane kontaktne točke kot enega od temeljnih konceptov ITIL. Analiza kibernetskih incidentov razkriva, da več kot 40 odstotkov primerov vključuje zlonamerno programsko opremo, kar sovpada z globalnimi trendi kibernetskih groženj, ki jih izpostavljajo raziskave s področja informacijske varnosti. V tej povezavi je pomembno vključno delovanje MiLCERT, ki dopolnjuje trenutne podporne ravni z naprednimi postopki detekcije in forenzične analize ter s preventivnimi ukrepi. Poročila o kriptografski podpori prav tako kažejo na visoko stopnjo odzivnosti in stalno pripravljenost KPr SV, kar je primerljivo z literaturo, ki opozarja na potrebo po robustnih kriptografskih mehanizmih in hitri zamenjavi ključev ob zaznavi tveganj. Skupni podatki potrjujejo, da je integracija teh področij v enoten okvir podpore skladna z načeli varnega in zanesljivega upravljanja IT-storitev v zahtevnih okoljih. Kibernetska in kriptografska varnost sta v SV neločljivo povezani s podporo uporabnikom KIS, saj učinkovito upravljanje incidentov zahteva koordinirano delovanje storitvenega centra, lokalne in tehnične podpore v povezavi z MiLCERT in KPr SV. Literatura poudarja, da je integracija kibernetske obrambe v strukturo IT-podpore bistvena za pravočasno detekcijo in odziv na grožnje, kar se kaže tudi v obravnavi 17 kibernetskih incidentov v prvi polovici leta 2025. Prevladujejo Vojaškošolski zbornik, 20/2025 23 Mihael Plevnik primeri zlonamerne programske opreme, ribarjenja in nepooblaščenih dostopov, kar sovpada z globalnimi trendi, ki opozarjajo na stalno rast teh napadov. Posebno vlogo ima MiLCERT, ki ne zagotavlja zgolj operativnega odzivanja, temveč tudi proaktivno forenzično analizo in implementacijo preventivnih ukrepov, kot so nadgradnje varnostnih politik in ozaveščanje uporabnikov. Podobno poročila o kriptografski podpori potrjujejo, da KPr SV ne skrbi le za zamenjavo in vzdrževanje kriptografskih ključev ter naprav, temveč deluje kot strateški varnostni člen v zaščiti komunikacijskih poti. Literatura na področju informacijske varnosti poudarja pomen kriptografije kot temeljnega mehanizma za zagotavljanje zaupnosti in celovitosti podatkov, kar je v SV udejanjeno z rednimi posodobitvami, kontrolami in podporo na vajah, kot sta Žarek 2025 in Jadranski udar 2025. Ugotovitve kažejo, da je povezovanje kibernetskih in kriptografskih postopkov v enoten okvir podpore skladno z najboljšimi praksami upravljanja varnostnih incidentov ter povečuje odpornost KIS proti sodobnim grožnjam. Analiza rezultatov pokaže, da sistem podpore uporabnikom KIS v SV dosega visoko stopnjo odzivnosti in učinkovitosti, vendar obstajajo področja za nadaljnje izboljšave. Intervjuji z uporabniki so razkrili potrebo po uvedbi dodatnih digitalnih kanalov za podporo, kot so portali za samopomoč in avtomatizirani sistemi za spremljanje statusa incidentov. Prav tako se kaže potreba po okrepljenem sodelovanju med SC SV in LP KIS pri prednostnem obravnavanju zahtevkov, kar bi lahko skrajšalo čas reševanja zahtevnejših težav. Statistična analiza incidentov potrjuje visoko uspešnost pri reševanju operativnih, kibernetskih in kriptografskih dogodkov, vendar bi proaktivno spremljanje trendov in pogostejše preventivne aktivnosti še dodatno povečali odpornost sistema. Glede kibernetske in kriptografske varnosti se poudarja pomen stalnega usposabljanja osebja in nadgradnje varnostnih politik, da se zagotovi pravočasno zaznavanje groženj in zmanjšanje njihovega vpliva. Predlagane izboljšave, podprte s pregledom literature, vključujejo večjo stopnjo digitalizacije, integracijo podatkovne analitike za predvidevanje incidentov ter krepitev medoddelčnega sodelovanja, kar lahko izboljša celotno delovanje podpornega sistema v prihodnosti. Na podlagi interpretacije rezultatov in razprave o glavnih izzivih ter priložnostih za izboljšave sledi sintezna predstavitev odgovorov na raziskovalna vprašanja. Ta del besedila združuje ugotovitve kvalitativne in kvantitativne analize ter poudarja najpomembnejše vidike, ki oblikujejo učinkovitost in odpornost sistema podpore KIS. 24 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti 4.1 Odgovori na raziskovalna vprašanja Prvo raziskovalno vprašanje je obravnavalo učinkovitost večnivojske organiziranosti storitvenega centra, lokalnih in tehničnih podpor v SV. Analiza je pokazala, da takšna organizacijska zasnova omogoča jasno razmejitev nalog, pregledno usklajevanje ter hitro obravnavo incidentov. SC SV deluje kot centralna kontaktna točka, ki skrbi za zapisovanje in prednostno razvrščanje zahtevkov ter takojšnje reševanje težav, ki jih je mogoče odpraviti na daljavo. LP KIS dopolnjuje SC SV s fizično prisotnostjo na lokacijah, kjer so potrebna neposredna posredovanja, medtem ko TP KIS prevzema reševanje zahtevnejših primerov in skrb za nadgradnjo infrastrukture. Sodelovanje med ravnmi podpore je dobro usklajeno, kar se kaže v 99 odstotkih uspešnosti reševanja incidentov. Pomemben prispevek je tudi integracija MiLCERT in KPr SV, ki zagotavljata podporo pri kibernetskih in kriptografskih dogodkih ter s tem dodatno povečujeta odpornost sistema. Drugo raziskovalno vprašanje je obravnavalo usklajenost rezultatov intervjujev z uporabniki in statistične analize incidentov pri oceni kakovosti in odzivnosti podpornih struktur KIS. Intervjuji potrjujejo, da SC SV velja za odzivno in strokovno enoto, ki težave pogosto rešuje že ob prvem stiku, pri čemer je komunikacija z uporabniki ocenjena kot jasna in dosledna. LP KIS je prav tako pozitivno ocenjena, vendar so bili izpostavljeni izzivi, povezani z razpoložljivostjo osebja v obdobjih povečane obremenitve. Statistični podatki potrjujejo visoko učinkovitost sistema, saj je SC SV rešil največji delež incidentov, medtem ko LP KIS in TP KIS zagotavljata podporo pri zahtevnejših primerih. Intervjuji pa nakazujejo tudi potrebo po dodatni digitalizaciji procesov, uvedbi spletnega portala za samopomoč in učinkovitejši koordinaciji med podporami, kar bi lahko še izboljšalo odzivnost sistema. 5 Sklep Raziskava je potrdila, da večnivojski model podpore uporabnikom KIS v SV, ki ga sestavljajo storitveni center, lokalna in tehnična podpora, učinkovito zagotavlja nemoteno delovanje informacijskih in komunikacijskih sistemov. Analiza intervjujev in statističnih podatkov je pokazala, da sistem dosega izjemno visoko stopnjo odzivnosti, saj je bilo v obravnavanem obdobju uspešno rešenih 99 odstotkov incidentov. Vključitev kibernetske podpore in kriptografske zaščite dodatno krepi odpornost sistema proti sodobnim grožnjam, kar se kaže v hitrosti zaznavanja in obvladovanja varnostnih incidentov. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 25 Mihael Plevnik Poudarjena je tudi skladnost organizacije s priporočili iz literature, ki izpostavljajo pomen centraliziranih kontaktnih točk, jasno opredeljenih vlog ter proaktivne komunikacije z uporabniki. Kljub temu so rezultati raziskave pokazali priložnosti za izboljšave, predvsem pri večji digitalizaciji procesov, uvajanju portalov za samopomoč ter naprednih orodjih za avtomatizacijo in spremljanje incidentov. Take rešitve bi omogočile hitrejše obravnavanje zahtevkov, boljšo preglednost in razbremenitev podpornega osebja. Za dolgoročno ohranjanje in krepitev učinkovitosti je priporočljivo vlagati v usposabljanje in nadgradnjo kompetenc osebja, zlasti na področju kibernetske varnosti, kriznega menedžmenta in digitalnih orodij. Nadaljnji razvoj podpore KIS naj temelji na integraciji analitičnih pristopov in prediktivnih metod za prepoznavanje trendov ter potencialnih groženj, kar je skladno s smernicami četrte industrijske revolucije. Uporaba tehnologij, kot sta umetna inteligenca in avtomatizacija, bi lahko še dodatno okrepila proaktivnost in odpornost sistema. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju, kako lahko kombinacija organizacijske strukture, usposobljenega osebja in sodobnih tehnologij zagotovi stabilno, varno in učinkovito delovanje KIS. Ugotovitve ponujajo temelje za nadaljnje nadgradnje in razvoj smernic, ki se lahko uporabijo kot referenčni okvir tudi za druge organizacije v obrambnem in javnem sektorju. 6 Literatura in viri 1. 11. PKIKO. (2025). Interni statistični podatki za leto 2025 [Neobjavljeno poročilo]. Slovenska vojska. 2. Bapna, R., Langer, N., & Mehra, A. (2013). Human capital investments and employee performance: An analysis of IT services industry. Management Science, 59(3), 641–658. https://doi.org/10.1287/mnsc.1120.1586. 3. Berntsen, K. R. (2017). The use of ITIL and its effect on organizational culture: Bringing the employee perspective to the scene [Master’s thesis, Østfold University College]. CORE. https://core.ac.uk/display/249938179. 4. Bogdański, A. (2024). Good practices in military cybersecurity training. Edukacyjna Analiza Transakcyjna, 13, 455–469. https://doi.org/10.16926/ eat.2024.13.27. 5. Bulchand-Gidumal, J., & Melian-Gonzalez, S. (2010). Redesign of the IS/ICT help desk at a Spanish public university. Higher Education, 60(2), 205–216. https://www.jstor.org/stable/40784177. 6. Cronholm, S., Göbel, H., & Åkesson, M. (2020). ITIL compliance with service- dominant logic. e-Service Journal, 11(2), 74–97. https://doi.org/10.2979/ eservicej.11.2.03. 26 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti 7. GŠSV. (2022). Direktiva št. 16-01: o delovanju in varovanju komunikacijskega in informacijskega sistema Slovenske vojske (GŠSV, številka: 804-321/2022-1, z dne: 23. 12. 2022). Ljubljana: GŠSV. 8. GŠSV. (2023). Direktiva št. 16-02: o organih skrbništva in upravljanja komunikacijskih in informacijskih sistemov v Slovenski vojski (GŠSV, številka: 804-323/2022-1, z dne: 4. 1. 2023). Ljubljana: GŠSV. 9. Lavine, D. A., Sr. (2011). Leveraging ITIL/ITSM into network operations (Graduate research project, Air Force Institute of Technology). Defense Technical Information Center. https://apps.dtic.mil/sti/pdfs/ADA547296.pdf. 10. Marrone, M., Gacenga, F., Cater-Steel, A., & Kolbe, L. (2014). IT service management: A cross-national study of ITIL adoption. Communications of the Association for Information Systems, 34, 865–892. https://doi. org/10.17705/1CAIS.03449. 11. Massey, C. (2023). Military values in ITSM: Translating discipline, leadership, and determination into service excellence. itSMF UK – Armed Forces Community of Practice. 12. MORS. (2008). Pravilnik o varovanju komunikacijskega in informacijskega sistema ministrstva za obrambo republike Slovenije (MORS, številka: 007- 161/2008-2, z dne 12. 6. 2008). Ljubljana: MORS. 13. Motadata. (2022). IT Service Desk: A guide to supercharge your IT service delivery [White paper]. Motadata. https://www.motadata.com/wp-content/ uploads/2021/10/IT-Service-Desk-A-Complete-Guide-Whitepaper.pdf. 14. Polzin, F. R. (2019). Exploring the data analytics strategies information technology service managers need to improve knowledge management practices (Doctoral dissertation, Colorado Technical University). ProQuest LLC. 15. Shilenge, M., & Telukdarie, A. (2021). 4IR integration of information technology best practice framework in operational technology. Journal of Industrial Engineering and Management, 14(3), 457–476. https://doi. org/10.3926/jiem.3429. 16. Talla, M., & Valverde, R. (2013). An implementation of ITIL guidelines for IT support process in a service organization. International Journal of Information and Electronics Engineering, 3(3), 334–340. 17. Weaver, R. V. III. (2005). Leveraging ITIL to govern AOC information technology (Master’s thesis, Air Force Institute of Technology). AFIT Scholar. https://scholar.afit.edu/etd/3468. 18. Woo, H., Jeong, S.-J., & Huh, J.-H. (2020). Improvement of ITSM IT service efficiency in military electronic service. Journal of Information Processing Systems, 16(2), 246–260. https://doi.org/10.3745/JIPS.03.0134. 19. Zakon o obrambi (ZObr-UPB1). (1994/2020). Uradni list Republike Slovenije, št. 139/20. PISRS: ZAKO532. Pridobljeno s https://pisrs.si/ pregledPredpisa?id=ZAKO532. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 27 Mihael Plevnik 20. Žvanut, B., Burnik, M., Štemberger Kolnik, T., & Pucer, P. (2020). The applicability of COBIT processes representation structure for quality improvement in healthcare: A Delphi study. International Journal for Quality in Health Care, 32(9), 577–584. https://doi.org/10.1093/intqhc/mzaa096. 28 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Pavel Vuk Podnebne spremembe in vojaške organizacije Climate change and military Povzetek Podnebne spremembe se pojavljajo kot eden izmed glavnih geopolitičnih izzivov zgodnjega enaindvajsetega stoletja. Njihovi učinki so vseobsegajoči in vplivajo na vsa področja človekove dejavnosti, pravzaprav postajajo vse bolj pereče varnostno vprašanje. Vojaške organizacije v tej podnebni problematiki zaradi svoje strukturiranosti, zmogljivosti in usposobljenosti postajajo pomemben akter ne le pri odzivanju na podnebne skrajnosti, temveč tudi v širšem okviru podnebnega upravljanja. V prispevku ugotavljamo, da z naraščajočo problematiko podnebnih sprememb in njenim vplivom na varnost narašča tudi pritisk na sodelovalno vlogo vojaških organizacij, kar bo zahtevalo nove prilagoditve tako na doktrinarni kot tudi na organizacijski, kadrovski in zmogljivostni ravni. Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna varnost, podnebno upravljanje, vojaška organizacija. Abstract Climate change is emerging as one of the major geopolitical challenges of the early twenty-first century. Its effects are all-encompassing and affect all areas of human activity, and it is becoming an increasingly pressing security issue. Military organizations, by virtue of their structure, capabilities and competences, are becoming important actors not only in responding to climate extremes, but also in the broader context of climate governance. This paper finds that, with the increasing challenges posed by climate change and its impact on security, there is growing pressure on the collaborative role of military organizations. This Vojaškošolski zbornik, 20/2025 29 Pavel Vuk will require new adjustments at the doctrinal, organizational, personnel, and capability levels. Key words: climate change, climate security, climate governance, military organisation. 1 Uvod Od prehoda v tretje tisočletje so se v številnih znanstvenih krogih začele poglobljene razprave o podnebnih spremembah kot varnostnem vprašanju. V teh razpravah so podnebne spremembe pogosto opredeljene kot »množitelj groženj« (angl. threat multiplier), saj lahko pospešujejo ali poglabljajo napetosti v družbenih okoljih. Podnebne spremembe pospešujejo pomanjkanje hrane in vode, pandemije, razseljevanje ter širjenje puščav, obenem pa poglabljajo temeljne dejavnike nestabilnosti, kot so revščina, šibkost države, slaba infrastruktura, omejen dostop do osnovnih storitev, neizobraženost (Hardt, 2024). Nekateri narativi so šli še dlje in neposredno povezali podnebje z varnostjo, pri čemer so izhajali iz prepričanja, da bo pomanjkanje virov vodilo v nasilne konflikte – bodisi zaradi neposrednega tekmovanja za vire bodisi kot posledica migracij, ki jih bodo povzročile podnebne spremembe in ki bodo vodile v prehajanje mednarodnih meja. Ob teh interpretacijah se pojavljajo tako podporniki kot kritiki koncepta podnebne varnosti,1 številni raziskovalci pa poskušajo z empiričnimi modeli preveriti njegovo upravičenost. Kljub pogosti uporabi izraza podnebna varnost ostaja nejasno, kaj ta koncept pravzaprav obsega, obenem pa potekajo razprave o tem, ali so podnebne spremembe legitimna varnostna skrb. Uporaba izrazov podnebne spremembe in podnebna varnost v strateških dokumentih še ne pomeni nujno, da so povezane ocene tveganj dejansko vključene v vojaško načrtovanje (Briggs, 2012). 1 Jones in Sullivan (2019) razlagata, da lahko podnebno varnost razumemo kot sestavljeno vsaj iz treh splošnih razsežnosti: okoljske varnosti, človekove varnosti in geopolitične varnosti. Po drugi strani Hardt (2024) razpravlja o podnebni varnosti kot razmeroma spornem konceptu, ki se lahko razlaga na različne načine, običajno glede na zaznave in ocene groženj. Eden od izzivov na področju podnebne varnosti je ta, da lahko sam koncept »podnebne varnosti« navidezno obsega vse, kar je v širšem smislu povezano bodisi s podnebnimi spremembami bodisi z varnostjo, kar vodi v nejasne definicije, širok nabor interpretacij in otežuje prenos koncepta v prakso. Vključevanje podnebnih sprememb v varnostne razprave je pogosto prepleteno tudi z normativnimi razpravami o možnosti globalnega miru in sodelovanja ali o podnebnih vojnah. Odkar so bile podnebne spremembe prvič predmet razprave v Varnostnem svetu ZN leta 2007, je več držav v svoje varnostne strategije vključilo omembo podnebne krize ali jih celo začelo prilagajati novim okoliščinam. Podobno so tudi številne mednarodne organizacije, kot so Program ZN za okolje, Oddelek ZN za politične in mirovne zadeve ter tudi Nato, sledile tem prizadevanjem. Ustanovitev Meha- nizma ZN za podnebno varnost leta 2018 predstavlja še en pomemben mejnik v hitro razvijajoči se praksi povezovanja podnebnih vprašanj z varnostjo. 30 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Podnebne spremembe in vojaške organizacije Ne glede na prisotnost številnih in različnih znanstvenih, strokovnih, političnih diskurzov so danes podnebne spremembe eden izmed ključnih svetovnih problemov, s katerimi sta tesno povezani tudi varnost države in gospodarstva ter kakovost družbenega življenja. To je področje, ki z znanstvenega vidika vključuje številne razsežnosti, zato bi potrebovali celo vrsto publikacij, da bi jih lahko celovito naslovili. Podnebne spremembe2 povzročajo globalne premike podnebnih pasov, pri čemer radikalni procesi ohlajanja in segrevanja, ki potekajo skozi različna časovna obdobja, vodijo do številnih posledic, kot so skrajni vremenski pojavi, taljenje ledu in ledenikov, povečanje števila naravnih katastrof, suše, poplave, pomanjkanje hrane.3 Poleg tega vplivajo tudi na dostopnost do nekaterih strateških in drugih osnovnih življenjskih dobrin. Številni avtorji (npr. Aalst, 2006; Scheffrena in Battaglini, 2011; Ghazali idr., 2018; Rockström idr., 2023; Middendorp, 2023) v svojih študijah ugotavljajo, da podnebne spremembe in prekomerna raba naravnih virov močno vplivajo na blaginjo ljudi po vsem svetu ter vodijo k naraščajočim varnostnim tveganjem in konfliktom – čeprav se ta tveganja še vedno razlikujejo med posameznimi regijami. Številne žariščne točke vpliva podnebnih sprememb so na območjih, ki so že zaznamovana s konflikti, kot so Bližnji vzhod, Afganistan in Ukrajina. Pomanjkanje virov na teh območjih pogosto stopnjuje napetosti in zaostruje konflikte, hkrati pa ga lahko nasprotne frakcije izkoriščajo kot sredstvo pritiska na lokalno prebivalstvo. Podnebne spremembe povečujejo tudi tveganje za naravne nesreče, ki so že same po sebi svojevrsten družbeni varnostni izziv. Podnebje in varnost sta postala tesno prepletena, kar se vse bolj kaže tudi v oblikovanju različnih nacionalnih in nadnacionalnih strategij podnebne varnosti, usmerjenih k blaženju in obvladovanju posledic podnebnih sprememb. Melton (2018) ugotavlja, da obstaja močno soglasje, da podnebne spremembe niso postale ne le eno ključnih vprašanj, temveč tudi neposredna grožnja nacionalni varnosti, čeprav natančna narava grožnje in časovni okvir, v katerem se bo razvila, ostajata negotova. Dobro utemeljena znanstvena in strokovna interpretacija te razvijajoče se problematike je nujna, saj lahko tako civilnim kot tudi vojaškim organizacijam zagotovi 2 Ključno pri razumevanju podnebnih sprememb je ločevanje med običajnimi vremenskimi vzorci, ki so značilni za določeno podnebno stanje ali podnebno območje (na primer tropsko ali polarno podnebje), in podnebnimi spremembami kot širšim pojavom. V javnih razpravah se izraz »podnebne spremembe« pogosto uporablja kot sopomenka za trenutni proces segrevanja, z izrazom »podnebna kriza« ali »pod- nebna katastrofa« pa se opozarja na resnost posledic, ki jih povzroča ta proces. Moč in kraj podnebnih sprememb, ki jih lahko pričakujemo v prihodnje, še nista povsem jasna. 3 V zadnjih desetletjih so podnebne spremembe povzročile dvig povprečne temperature troposfere in oceanov. Posledica tega so pogostejši in intenzivnejši pojavi številnih vremenskih skrajnosti. Učinki pod- nebnih sprememb na naravne nesreče bodo verjetno privedli do porasta humanitarnih, migracijskih, zdravstvenih kriz (glej npr. Ghazali idr., 2018; Frerks, Geertsma, Klomp in Middendorp, 2024). Vojaškošolski zbornik, 20/2025 31 Pavel Vuk ključne vpoglede v ozadje prihodnjih konfliktov. Da bi lahko te koncepte uspešno vključili, moramo razumeti varnostne posledice okoljskih sprememb ter izzive, povezane s prenosom znanstvenih dognanj v prakso. Podnebne spremembe so v nekaj letih postale ena izmed osrednjih tem varnostne agende številnih držav in mednarodnih organizacij, vojaške organizacije pa so vse bolj vključene v njegovo obravnavo (Brzoska, 2012a). Zavezanost vojaških organizacij pri opravljanju svoje t. i. tretje temeljne naloge – pomoči civilnim oblastem v izrednih razmerah – bo v prihodnosti samo še naraščala. Vojaške organizacije bodo v tem kontekstu vse bolj primorane sodelovati s civilnimi znanstvenimi institucijami in industrijo ter aktivno prispevati k iskanju rešitev za podnebne spremembe. Pomanjkanje fosilnih goriv denimo že zdaj spodbuja vojaške organizacije k dolgoročnemu razmisleku pri načrtovanju in nabavi novih tipov pogona vojaških ladij, kopenskih vozil in letal. Vojaške zmogljivosti in oprema bodo morale biti namreč sposobne učinkovitega delovanja tudi v prihodnjih, bistveno spremenjenih podnebnih razmerah.4 Poleg tega raziskave kažejo, da so podnebne spremembe pogosto obravnavane tudi kot pomemben dejavnik pri vojaškem načrtovanju5 ter da so vojaške organizacije vse bolj vključene v ublažitev in prilagajanje podnebnim spremembam, čeprav se narava in obseg njihove vključenosti razlikujeta. Kljub temu pa ostaja malo znanega o tem, kako te organizacije – ki pogosto razpolagajo z obsežnimi viri, so hierarhično strukturirane in imajo sposobnost uporabe sile – dejansko upoštevajo podnebne spremembe in njihove posledice (npr. Jayaram in Brisbois, 2021; Söder, 2023; Frerks, Geertsma, Klomp in Middendorp, 2024). Prispevek v tem kontekstu zapolnjuje to raziskovalno vrzel. Metodološko temelji na uporabi kvalitativnega raziskovalnega načrta ter analitičnem okviru za preučevanje diskurzov, ki povezujejo podnebne spremembe in varnost z vojaškega vidika. 4 Okoljske razmere so vedno imele ključno vlogo pri načrtovanju vsake vojaške naloge. Vsako vojaško op- erativno načrtovanje se začne z analizo vremena in terena: kako lahko teren izkoristimo v svojo korist in kje omejuje naše delovanje? Kakšen vpliv imajo vremenske razmere na vojaško opremo in sposobnost delovanja? Te in podobne vojaške analize so bile doslej omejene predvsem na učinke trenutnih okoljskih razmer, ki jih bo treba v prihodnje bistveno razširiti z vključitvijo podatkov o stanju skrajnih pojavov, naravnih nesreč, nalezljivih bolezni ipd. 5 Briggs (2012) to vlogo načrtovanja pojasnjuje bolj specifično – s strogo vojaškega vidika so podnebne spremembe sicer postale pomemben dejavnik pri varnostnem načrtovanju, vendar predvsem kot pod- porni element pri razumevanju strategije in operacij. Pri tem dejavniku pa je treba razumeti, da tukaj ne gre za neposredno povezavo med podnebjem in nasilnimi konflikti, temveč za sposobnost podnebnih sprememb, da porušijo sisteme, ki so podlaga stabilnosti in varnosti družbe na splošno. 32 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Podnebne spremembe in vojaške organizacije 2 Varnostni odzivi na podnebne spremembe Pristop k podnebni varnosti po Hardt (2024) vključuje štiri glavne vrste odzivov. Prvi odziv je vključevanje podnebnih in varnostnih vprašanj v nacionalne instrumente in politike. Države se s tem pristopom pri svojem zunanjem delovanju osredotočajo predvsem na preprečevanje konfliktov (npr. ocene zgodnjega opozarjanja), odzivanje na krize (vključevanje podnebnih sprememb v načrtovanje in izvajanje skupnih operacij ter misij v okviru Nata ali EU, tako civilnih kot vojaških) ter na reševanje konfliktov, stabilizacijo in pripravo varnostnih strategij (vključno z mirovnim posredovanjem, razoroževanjem in obvladovanjem tveganj nesreč v kriznih razmerah). Drugi varnostni odziv predstavlja podnebna diplomacija. Multilateralizem, partnerstva in druge oblike mednarodnega sodelovanja morajo pri oblikovanju podnebne politike posebej spodbujati razvoj, blaženje podnebnih sprememb ter prilagajanje nanje. Eden od ključnih ciljev podnebne diplomacije je spodbuditi države k večji zavzetosti za reševanje podnebne problematike ter vplivati na mednarodno okoljsko politiko in uveljavitev ustreznih ukrepov. Podnebna diplomacija podpira tudi cilje Zelenega dogovora, spodbuja skupno globalno ukrepanje za omejevanje segrevanja na 1,5 °C, doseganje ogljične nevtralnosti skladno s Pariškim sporazumom ter si prizadeva za postopno opuščanje uporabe premoga brez zajema emisij v energetski proizvodnji. Druga prednostna naloga podnebne diplomacije je krepitev odpornosti s podnebjem povezanih naravnih nesreč. Pri izvajanju in uveljavljanju politike podnebne diplomacije ima pomembno vlogo tudi Varnostni svet ZN. Tretji odziv na varnostne grožnje vključuje prilagajanje vojaških organizacij na podnebne spremembe ter njihovo spodbujanje k temu, da se osredotočijo na povečanje energetske in materialne učinkovitosti ter zmanjševanje ogljičnega odtisa. Četrti odziv pa se nanaša na dvig pomena povezave med podnebjem in varnostjo. Glavni cilj tega odziva je krepiti ozaveščenost, razvijati zmogljivosti strateškega predvidevanja, izboljšati sisteme zgodnjega opozarjanja ter povečati znanje o varnostnih posledicah podnebnih sprememb. Glede na trenutno stanje teorije in prakse se na področju podnebne varnosti pojavlja več izzivov. Prvič, omejena dostopnost in nezadostna transparentnost politik ter pristopov mednarodnih organizacij k podnebni varnosti onemogočata krepitev notranjega in mednarodnega sodelovanja, kar povečuje tveganje nesporazumov in nasprotovanja. Drugič, trenutna sekuritizacija podnebnih Vojaškošolski zbornik, 20/2025 33 Pavel Vuk sprememb na mednarodni ravni še vedno temelji na tradicionalni opredelitvi varnosti in poudarja t. i. »varnostni preskok« (angl. security leap) na področjih obrambe, sodelovanja ter energetske tranzicije. Varnostni odzivi so zato večinoma usmerjeni v preprečevanje konfliktov, podnebno diplomacijo in ohranjanje statusa quo v vnaprej določenih regijah negotovosti. Čeprav je ta tradicionalni varnostni pristop pomemben, bi bilo treba več pozornosti nameniti samim podnebnim spremembam in jih bolj kot dodatek k uveljavljenim varnostnim grožnjam in ocenam prepoznati kot osrednji varnostni izziv. Tako se ne uspe dovolj upoštevati globalna narava podnebnih sprememb, čeprav te (vsaj v številnih strokovnih razpravah) že predstavljajo »eksistenčno grožnjo človeštvu« (glej npr. Lenton idr., 2019; Hardt, 2024). Odsotnost jasnega mednarodnopolitičnega priznanja eksistenčne grožnje, ki jo prinašajo podnebne spremembe, se posledično kaže tudi v oblikovanju in ciljih obrambnih politik. Tretji izziv predstavlja odsotnost sklicevanja na podnebne znanosti in strokovno literaturo o povezavah med podnebnimi spremembami in varnostjo. Zaradi tega pogosto ni jasno, katero znanje sploh oblikuje in vpliva na politike podnebne varnosti. Hardt (2024) opozarja, da lahko pri pomanjkanju transparentnosti pomembno vlogo igrajo prav možganski trusti (angl. think tanks), katerih interpretacije lahko odpirajo vrata političnim manipulacijam in krepijo očitke o pristranskosti ter pomanjkanju znanstvene utemeljenosti. Tudi ta izziv zahteva spodbujanje sistematičnih in obsežnih izmenjav med strokovnjaki s področja podnebne varnosti ter podporo neodvisnim raziskavam. 3 Podnebne spremembe in vojaške organizacije Raziskave o podnebnih spremembah obravnavajo vojaške organizacije z različnih vidikov. Te se praviloma pojavljajo kot subjekti ali objekti v okviru proučevanja povezav med podnebnimi spremembami in varnostjo. V literaturi lahko prepoznamo tri razpravljalne perspektive, ki raznovrstno vključujejo vojaške organizacije v podnebno problematiko. Prva perspektiva izhaja iz idej o negotovi prihodnosti, ki naj bi jo povzročile podnebne spremembe, in nakazuje, da bi se vojaške zmogljivosti lahko uporabile za zaščito prebivalstva in državne infrastrukture, če bi bilo treba. Čeprav raziskave kažejo, da podnebne spremembe predvsem krepijo že znane dejavnike manjših konfliktov in vprašanj človekove varnosti, so skrbi glede meddržavnih vojn in katastrofalnih humanitarnih kriz od tedaj pomembno oblikovale podnebne razprave in politike. V okoliščinah, v katerih se nevarnosti zdijo neizogibne, je povečano povpraševanje po vojaških 34 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Podnebne spremembe in vojaške organizacije sredstvih pogosto zlahka upravičeno. Literatura o podnebnih spremembah in varnosti je znotraj te perspektive polna navedb o prihodnjem povpraševanju po dejavnostih vojaških organizacij (npr. Adger idr., 2014; Brzoska, 2015). Druga perspektiva se nanaša na vpliv vojaških predstavnikov na diskurz o podnebnih politikah. Zlasti v ZDA visoki vojaški častniki in institucije, povezane z oboroženimi silami, pomembno vplivajo na politične razprave o podnebnih spremembah in varnosti (Floyd, 2010; Brzoska, 2012b). Tako je na primer koncept množitelja groženj, ki ga je leta 2007 oblikoval CNA-jev Vojaški svetovalni odbor za opis vpliva podnebnih sprememb na ključne vidike nacionalne varnosti ZDA, danes široko uveljavljen – čeprav različno interpretiran – v političnih krogih (Abrahams, 2019). Brzoska (2015) poudarja, da je ta razprava manj usmerjena v katastrofalne scenarije in bolj osredotočena na kratko- do srednjeročne spremembe. Posebej izpostavlja neposredne posledice podnebnih sprememb za vojaške organizacije, vključno z vplivi na vojaško načrtovanje in zmogljivosti (Foley, 2012; Spencer idr., 2009; Carmen, Parthemore in Rogers, 2010; McGrady, Kingsley, in Stewart, 2010). Analize kažejo, da imajo podnebne spremembe pomembne posledice za vojaške strategije in delovanje (Briggs, 2012; O’Lear, Briggs in Denning, 2013; Smith, 2011). Po mnenju Meltona (2018) predstavljajo podnebne spremembe za vojaške organizacije dvojni izziv. Prvič, neposredno ogrožajo pripravljenost, zmogljivosti, dobavne verige in infrastrukturo, saj lahko skrajni vremenski pojavi, kot sta dvig morske gladine in globalno segrevanje, občutno škodujejo vojaški opremi, objektom in osebju (glej tudi La Shier in Stanish, 2019; Hayden, 2018; Brzoska, 2012b). Drugič, posredno vplivajo na geopolitična in globalna gospodarska tveganja, ki posledično vplivajo na naloge, operativno okolje in vloge vojaških organizacij. Številne države zato podnebne spremembe obravnavajo kot ključno vprašanje svoje varnostne in obrambne politike (Brzoska, 2015; Holland in Vagg, 2013). Tretja perspektiva, ki jo izpostavlja Brzoska (2015), v ospredje postavlja koncept sekuritizacije kot kritično razpravo o uporabi podnebnih sprememb v diskurzu o prihodnjih varnostnih, zlasti vojaških potrebah (glej npr. Oels, 2013; Trombetta, 2012). Brzoska (2015) ugotavlja, da so raziskovalci v okviru te perspektive presojali, ali so razprave o podnebnih spremembah ustvarile diskurz, v katerem prevladuje prepričanje, da se je s podnebnimi spremembami najbolje spoprijeti z vojaškimi sredstvi. Splošno sprejeto stališče je, da do tega (še) ni prišlo, vendar ostaja odprto vprašanje, ali so te razprave kljub temu vplivale na vojaške prakse (Brzoska, 2012a). V okviru te perspektive so podnebne spremembe vse pogosteje Vojaškošolski zbornik, 20/2025 35 Pavel Vuk opisane kot eden izmed številnih nepredvidljivih dejavnikov tveganja, ki zahtevajo širok nabor ukrepov, kot sta preprečevanje in krepitev odpornosti držav ter družb (Brzoska, 2015). Tako se je težišče razprave premaknilo od militarizacije k širšim učinkom sekuritizacije (glej npr. Corry, 2012; Oels, 2012; Thomas, 2017). Vse tri perspektive kažejo, da s poudarjanjem razmerja med podnebnimi spremembami in varnostjo oziroma obravnave podnebnih sprememb kot varnostno vprašanje postane vloga vojaških organizacij v tem diskurzu in praksi ključna, saj nastopajo kot varnostni akter. Smith (2011) celo navaja, da se bodo podnebne spremembe v svojem bistvu verjetno vedno bolj kazale kot vojaški problem. Zaradi boljšega razumevanja tega razmerja so raziskovalci svoje proučevanje usmerili v vprašanja, kako se vojaške organizacije same lotevajo podnebnih sprememb in z njimi povezanih varnostnih izzivov. Ugotovitve teh raziskav (npr. Thomas, 2017; Jayaram, 2021; McDonald, 2021) sicer razkrivajo medsebojno povezavo med podnebnimi spremembami, varnostjo in vojsko, vendar jo države razumejo in obravnavajo na različne načine. Ameriške in avstralske vojaške sile so, denimo, začele podnebna vprašanja obravnavati že zgodaj, kmalu po prelomu tisočletja: ameriška stran se je osredotočila predvsem na uvajanje ukrepov za povečanje odpornosti, zagotavljanje energetskih virov in izboljšanje konkurenčnosti, medtem ko je avstralska stran večino podnebnih pobud prepustila civilni vladi.6 Indijske oborožene sile so sicer vključene v humanitarno pomoč in odzivanje na naravne nesreče, vendar podnebnih sprememb ne obravnavajo kot ključno vprašanje za svoje operacije, strategije ali obstoj ter jih tudi niso sistematično vključile v svoje politike. Pri tem je treba poudariti, da so raziskave o pristopih vojaških organizacij k podnebnim spremembam in njihovim posledicam še vedno redke ter večinoma omejene na nekaj specifičnih kontekstov in raziskovalnih perspektiv. V zadnjem času so vojaške organizacije vse pogosteje omenjene tudi v povezavi s t.  i. podnebnim upravljanjem (angl. climate governance). Postajajo namreč pomembni akterji pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe, zlasti pri podnebnih skrajnostih, saj razpolagajo z zmogljivostmi za krizno upravljanje, prispevajo k tehničnim inovacijam, razvijajo različne vojaške scenarije ter se redno preverjajo na vajah. Poleg tega imajo vojaške organizacije vpliv tudi na 6 Večji premiki so se na avstralski strani zgodili v času obsežnih požarov v letih 2019 in 2020, ko so se začele poglobljene javne in politične razprave o podnebnih spremembah in varnosti. Med drugim je avstralska vlada od takrat začela poudarjati pomembno vlogo obrambnega in vojaškega sektorja pri obravnavanju varnostnih posledic podnebnih sprememb (McDonald, 2021). 36 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Podnebne spremembe in vojaške organizacije pridobivanje znanja, zagotavljanje virov in sprejemanje odločitev (Dieza idr., 2016; Jayaram in Brisbois, 2021). 4 Razprava Politični odločevalci, znanstveniki, vojaški strategi in obveščevalni analitiki vse pogosteje prepoznavajo podnebne spremembe kot globoko večdimenzionalno globalno krizo. Dimenzije podnebnih sprememb imajo potencial, da bistveno spremenijo način življenja ljudi, saj pomenijo vrsto okoljskih, družbenih, ekonomskih, političnih in socialnih izzivov. Ti vključujejo možnost, da bodo vremenske skrajnosti (orkani, neurja, poplave, vročinski valovi) povzročile množične migracije, nastanek beguncev in depopulacijo celotnih regij, ki bodo zaradi izjemne vročine ali dviga morske gladine postale neprimerne za bivanje; suše, degradirane vodne vire, lakoto in prehransko negotovost ter zdravstvene in biovarnostne grožnje, ki bodo povzročile humanitarne izredne razmere. Podnebna varnost hitro postaja osrednja sestavina globalne varnosti, saj se vse bolj priznava, da dinamike podnebnih sprememb in prilagajanja nanje povzročajo izjemne pritiske na vse družbene sisteme. Ti pritiski bodo pomembno vplivali na upravljanje, konflikte in kriminal. Poleg geopolitičnih dejavnikov podnebna varnost vključuje tudi konflikt, natančneje t.  i. »povezavo med podnebjem in konflikti« (glej npr. Jones in Sullivan, 2019), ki se kaže v državah s šibko vladavino, v vojnah za vire, oboroženih uporih in terorizmu. Pričakovati je tudi porast organiziranega kriminala, ki bo izkoriščal podnebno negotovost z uporabo korupcije, izčrpavanjem naravnih virov in spodbujanjem konfliktov. Ta vprašanja bodo vse bolj v ospredju, ko se bodo podnebni pritiski še stopnjevali. Podnebna varnost kot področje in raziskovalna usmeritev je tako ključna za obvladovanje intenzivnih pritiskov, ki jih povzroča spreminjajoče se podnebje. In kakšna bo tukaj vloga vojaške organizacije? Vloga vojaške organizacije v povezavi z zagotavljanjem podnebne varnosti bo vse pomembnejša in bolj večplastna. Vojaške organizacije se bodo vse pogosteje znašle v prvi liniji odzivanja na posledice podnebnih sprememb, tako v smislu neposrednega odziva na naravne nesreče kot tudi pri zagotavljanju stabilnosti v regijah, kjer bodo podnebni pritiski povzročili družbene in politične nemire, konflikte ali celo razpad državnih struktur. Zaradi svojih organizacijskih kapacitet, logističnih zmogljivosti, izkušenj v kriznem upravljanju ter sposobnosti delovanja v težkih razmerah bodo vojaške organizacije imele ključno vlogo v humanitarnih operacijah, podpori civilnim oblastem in zaščiti ključne infrastrukture. Vojaško Vojaškošolski zbornik, 20/2025 37 Pavel Vuk področje bo tako vse bolj vključeno tudi v strateško načrtovanje, obveščevalno analitiko in mednarodne varnostne politike, povezane s podnebno varnostjo. Vojaške organizacije bodo pri zagotavljanju podnebne varnosti in njenem upravljanju v prihodnje zagotovo prevzemale vse pomembnejšo in vidnejšo vlogo, kar bo zahtevalo doktrinarne, organizacijske in zmogljivostne prilagoditve. To vlogo pa bo treba tudi sistemsko opredeliti ter zagotoviti jasno razmejitev med vojaškimi in civilnimi nalogami, kar bo prispevalo k preglednemu in usklajenemu združevanju nacionalnih zmogljivosti pri odzivanju na podnebne in druge varnostne spremembe. 5 Sklep Podnebne spremembe se vse bolj uveljavljajo kot eden izmed ključnih dejavnikov in spodbujevalcev prihodnjega varnostnega okolja ter njegovih spreminjajočih se geopolitičnih dinamik. Različne pričakovane posledice podnebnih sprememb – od vremenskih skrajnosti, vročinskih valov, suš, poplav do širjenja bolezni – bodo imele tako kratkoročne kot dolgoročne učinke na stabilnost mednarodnega sistema in držav, ki ga sestavljajo. V nekaterih primerih lahko podnebne spremembe celo vplivajo na hitrost ali obseg pomembnih premikov moči v svetu, ki se vse bolj preusmerja v večpolarni red. Podnebne spremembe predstavljajo celovit varnostni izziv – tako v tradicionalnem pomenu nacionalne varnosti kot tudi v širšem konceptu človekove varnosti. Ker so postale eno izmed ključnih mednarodnih varnostnih vprašanj, to neposredno zadeva tudi odgovornost vojaških organizacij in njihovo vključevanje tako v tradicionalne kot tudi v netradicionalne naloge. Vojaške organizacije zaradi svojih obsežnih virov, hierarhične strukture, operativnih zmogljivosti in sposobnosti izvajanja raznovrstnih varnostnih nalog v podnebno pogojenih geopolitičnih situacijah postajajo legitimni akterji pri prilagajanju na podnebne spremembe ter odzivanju na podnebne skrajnosti. S postopnim prevzemanjem širše vloge na različnih področjih zagotavljanja podnebne varnosti – vključno s strateškim načrtovanjem virov in sodelovanjem v odločevalskih procesih – pa se bistveno spreminjata tako razumevanje kot vloga vojaških organizacij v povezavi s podnebnim upravljanjem. Ker so odzivi na podnebne spremembe vse tesneje povezani z delovanjem vojaških struktur, je nujno, da se njihova vloga v okviru podnebnega upravljanja celovito in sistematično upošteva. Prispevek v tem kontekstu spodbuja k razpravi o vojaških 38 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Podnebne spremembe in vojaške organizacije organizacijah kot pomembnih akterjih, ki jih je treba ustrezno vključiti v konceptualizacijo podnebnih sprememb in z njimi povezane podnebne varnosti. Tak pristop bi lahko prispeval k boljšemu razumevanju prihodnje dinamike podnebnih in varnostnih politik. Kljub tem spoznanjem je treba poudariti, da se dosedanje raziskave o vlogi vojaških organizacij v okviru podnebnega upravljanja še vedno veliko osredotočajo na vprašanja varnosti in sekuritizacije, zaradi česar je njihova vloga kot samostojnih in vplivnih akterjev pogosto prezrta ali potisnjena na obrobje. Ob tem se odpirajo tudi vprašanja o implikacijah vključevanja vojaških organizacij v tradicionalno civilne vloge v okviru podnebnega upravljanja ter o tem, ali in kako je mogoče njihove zmogljivosti učinkovito vključiti v sisteme podnebnega upravljanja. Ta problematika ostaja predmet nadaljnjih raziskav. Upamo, da bo prispevek pripomogel k širšemu razumevanju podnebnih sprememb in podnebne varnosti kot ključne sestavine globalne varnosti ter spodbudil razpravo o varnostnih razsežnostih podnebnih sprememb in novi vlogi vojaških organizacij v tem kontekstu. 6 Literatura in viri 1. Aalst, M. K. (2006). The impacts of climate change on the risk of natural disasters. Disasters, 30(1), 5–18. 2. Abrahams, D. (2019). From Discourse to Policy: US Policy Communities’ Perceptions of and Approaches to Climate Change and Security. Conflict, Security & Development, 19(4), 323–345. https://doi.org/10.1080/14678802. 2019.1637080. 3. Adger, N. W., Pulhin, J. M., Barnett, J., Dabelko, G. D., Hovelsrud, G. K., Levy, M., Spring, Ú. O., Vogel, C. H. (2014). Human security. V C. B. Field, V. R. Barros, D. J., Dokken, K. J. Mach, M. D. Mastrandrea, T. E. Bilir, M. Chatterjee, K. L. Ebi, Y. O. Estrada, R. C. Genova, B. Girma, E. S. Kissel, A. N. Levy, S. MacCracken, P. R. Mastrandrea in L. L.White (ur.), Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part A: Global and Sectoral Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, str. 755–791. Cambridge: Cambridge University Press. 4. Briggs, C. M. (2012). Climate security, risk assessment and military planning. International Affairs. Royal Institute of International Affairs, 88(5), 1049– 1064. http://www.jstor.org/stable/23325016. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 39 Pavel Vuk 5. Brzoska, M. (2012a). Climate change as a driver of security policy. V Jürgen Scheffran, Michael Brzoska, Hans Günter Brauch, Peter Michael Link, Janpeter Schilling (ur.), Climate Change, Human Security and Violent Conflict: Challenges for Societal Stability, str. 165–184. Berlin: Springer. Doi: 10.1007/978-3-642-28626-1_8. 6. Brzoska, M. (2012b). Climate change and the military in China, Russia. the United Kingdom, and the United States. Bulletin of the Atomic Scientists, 68(2), 43–54. https://doi.org/10.1177/0096340212438384. 7. Brzoska, M. (2015). Climate change and military planning. International Journal of Climate Change Strategies and Management 7(2), 172–190. https:// doi.org/10.1108/IJCCSM-10-2013-0114. 8. Carmen, H. E., Parthemore, C. in Rogers, W. (2010). Broadening Horizons: Climate change and the U.S. Armed forces. Washington: Center for a New American Security. 9. Corry, O. (2012). Securitisation and ‘Riskification’: Second-Order Security and the Politics of Climate Change. Millennium: Journal of International Studies, 40(2), 235–258. https://doi.org/10.1177/0305829811419444. 10. Diez, T., Lucke, F. in Wellmann, Z. (2016). The Securitisation of Climate Change: Actors, Processes and Consequences. London: Routledge. 11. Floyd, R. (2010). Security and the Environment: Securitisation Theory and US Environmental Security Policy. Cambridge: Cambridge University Press. 12. Foley, C. (2012). Military basing and climate change: Climate Security Report. Washington: American Security Project. 13. Frerks, G., Geertsma, R., Klomp, J. in Middendorp, T. (ur). (2024). Climate Security and the Military: Concepts, Strategies and Partnerships. Faculty of Military Sciences, Netherlands Defence Academy: Leiden University Press. 14. Ghazali, D. A., Guericolas, M., Thys, F., Sarasin, F., González, P. A. in Casalino, E. (2018). Climate change impacts on disaster and emergency medicine focusing on mitigation disruptive effects: An international perspective. International Journal of Environmental Research and Public Health, 15(7), 1379. Doi: 10.3390/ijerph15071379. 15. Hardt, J. N. (2024). Climate Security and the European Union: Concept, Challenges, and Recommendations. Canadian Military Journal, 24(1), 33–41. 16. Hayden, F. G. (2018). Military planning in a context of complex systems and climate change. Journal of Economic Issues, 52(2), 349–357. https://doi.org/1 0.1080/00213624.2018.1469864. 40 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Podnebne spremembe in vojaške organizacije 17. Holland, A. in Vagg, X. (2013). The global security defense index on climate change: preliminary results national security perspectives on climate change from around the world. Washington: American Security Project. https://www. jstor.org/stable/resrep06007. 18. Jayaram, D. (2021). “Climatizing’ military strategy? A case study of the Indian armed forces. International Politics, 58, 619–639. https://doi.org/10.1057/ s41311-020-00247-3. 19. Jayaram, D. in Brisbois, M. C. (2021). Aiding or undermining? The military as an emergent actor in global climate governance. Earth System Governance, 9, 100107. Doi: 10.1016/j.esg.2021.100107. 20. Jayaram, D. in Brisbois, M. C. (2021). Aiding or undermining? The military as an emergent actor in global climate governance. Earth System Governance, 9, 1–5. https://doi.org/10.1016/j.esg.2021.100107. 21. Jones, N. in Sullivan, J. P. (2019). Climate Change and Global Security. Journal of Strategic Security, 13(4) (2019), i-iv. Doi: https://doi.org/10.5038/1944- 0472.13.4.1899. 22. La Shier, B. in Stanish, J. (2019). The national security impacts of climate change. Journal of National Security Law & Policy, 10(1), 27–43. 23. Lenton, T. M., Rockström, J., Gaffney, O., Rahmstorf, S., Richardson, K., Steffen, W. in Schellnhuber, H. J. (2019). Climate Tipping Points—Too Risky to Bet Against. Nature, 575, 592–595. https://www.nature.com/articles/ d41586-019-03595-0. 24. McDonald, M. (2021). After the fires? Climate Change and Security in Australia. Australian Journal of Political Science, 56(1), 1–18. https://doi.org/ 10.1080/10361146.2020.1776680. 25. McGrady, E., Kingsley, M. in Stewart, J. (2010). Climate change: potential effects on demands for US military humanitarian assistance and disaster response. Washington: CNA Corporation. https://doi.org/10.21236/ADA564975. 26. Melton, M. (2018). Climate change and national security, Part I: What is the threat, when’s it coming, and how bad will it be? Foreign Relations & International, 19. november, Lawfare. https://www.lawfareblog.com/climate- change-and-national-security-part-i-what-threat-whens-it-coming-and- how-bad-will-it-be. 27. Middendorp, T. (2023). The Climate General: Stepping up the Fight. Auray: Éditions La Butineuse. 28. O’Lear, S., Briggs, C. M. in Denning, M. G. (2013). Environmental security, military planning, and civilian research: the case of water. Environment, 55(5), 3–13. https://doi.org/10.1080/00139157.2013.824327. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 41 Pavel Vuk 29. Oels, A. (2012). From ‘securitization’ of climate change to ‘climatization’ of the security field: comparing three theoretical perspectives. V Jürgen Scheffran, Michael Brzoska, Hans Günter Brauch, Peter Michael Link, Janpeter Schilling (ur.), Climate Change, Human Security and Violent Conflict: Challenges for Societal Stability, str. 185–205. Berlin: Springer. Doi: 10.1007/978-3-642- 28626-1_9. 30. Oels, A. (2013). Rendering climate change governable by risk: from probability to contingency. Geoforum, 45 (marec), 17–29. https://doi.org/10.1016/j. geoforum.2011.09.007. 31. Rockström, J., Gupta, J., Qin, D., Lade, S. J., Abrams, J. F., Andersen, L. S., Gifford, L. (2023). Safe and just Earth system boundaries. Nature, 619, 102– 111. 32. Scheffrena, J. in Battaglini, A. (2011). Climate and conflicts: the security risks of global warming. Regional Environmental Change, 11(1), 27–39. 33. Smith, P. J. (2011). The Geopolitics of Climate Change: Power Transitions, Conflict and the Future of Military Activities. Conflict, Security & Development, 11(3), 309–334. https://doi.org/10.1080/14678802.2011.593810. 34. Söder, R. (2023). Climate change, security and military organizations: Changing notions in the Swedish armed forces. Earth System Governance, 15, 1–8. https://doi.org/10.1016/j.esg.2023.100169. 35. Spencer, T., Mabey, N., Briggs, C., Bellucci, E., de Ville, G. (2009). Climate change & the military: the state of the debate. Brussels: Institute for Envrionmental Security. https://www.envirosecurity.org/publications/climatechange-the- military-the-state-of-the-debate. 36. Thomas, M. D. (2017). The Securitization of Climate Change: Australian and United States’ Military Responses (2003-2013). Canabera: Springer International Publishing. https://link.springer.com/book/10.1007/978-3- 319-49658-0. 37. Trombetta, J. M. (2012). Climate change and the environmental conflict discourse. V Jürgen Scheffran, Michael Brzoska, Hans Günter Brauch, Peter Michael Link, Janpeter Schilling (ur.), Climate Change, Human Security and Violent Conflict: Challenges for Societal Stability, str. 151–164. Berlin: Springer. Doi: 10.1007/978-3-642-28626-1_7. 42 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Jasna Fedran Integriteta in vojska Integrity and the military Povzetek Za integriteto v splošnem smislu poenostavljeno velja, da pomeni skladnost misli, besed in dejanj. V angleškem prevodu to pomeni in se zapiše kot walk the talk. Če to prenesemo v specifično, (slovensko) vojaško okolje, lahko zapišemo: »Members of the Slovenian Armed Forces have/must to walk the talk.« Integriteta je nepogrešljiv element vsake organizacije, tudi vojaške. V vojski je pomembno, da se njeni pripadniki, poleg že navedenega in izpolnjevanja pogojev glede uradne izobrazbe, kompetenc ter drugih spretnosti in veščin, poznavanja in upoštevanja pravnih norm, organizacijskih pravil ter standardov in moralnega delovanja, ravnajo po etičnih vodilih in načelih oziroma uresničujejo etični kodeks. V vojaški organizaciji to velja zlasti za vojaške vodje, saj so od njih posledično odvisni ne le mišljenje, vedenje in ravnanje ter motivacija in uspešnost njihovih podrejenih, temveč tudi uspešnost uresničevanja njenega poslanstva ter ugled vojaške organizacije kot take. Pričakovano ravnanje, ki velja za pripadnike (Slovenske) vojske, temelji na načelu, da je vsakršno kratenje človekovega dostojanstva in integritete nevzdržno ter nesprejemljivo. V (Slovenski) vojski je to še posebno pomembno, saj so njeni pripadniki osebno odgovorni, ko odločajo o uporabi sile in drugih pomembnih vprašanjih glede varnosti, zdravja in življenja drugih pripadnikov Slovenske vojske ali drugih oseb. Ključne besede: integriteta, (vojaški) vodja, integriteta in vojska, Kodeks vojaške etike, Slovenska vojska. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 43 Jasna Fedran Abstract Integrity, in a simplistic sense, is generally considered to mean the coherence of thoughts, words and actions. In English, it is encompassed by the phrase to walk the talk. Applying this to a specific (Slovenian) military environment, one can say: "Members of the Slovenian Armed Forces must walk the talk." Integrity is an indispensable element of any organization, including military ones. In addition to the principles mentioned above and the fulfillment of the requirements of formal education, competences and other skills, and knowledge of and adherence to legal norms, organizational rules and standards, and moral conduct, it is important for members of armed forces to abide by ethical guidelines and principles, i.e. to implement the code of ethics. In a military organization, this applies to military leaders in particular, because they shape not only the thinking, behaviour, conduct, motivation and performance of their subordinates, but also the accomplishment of the organization’s mission and its reputation. The expected conduct of (Slovenian) armed forces members is based on the principle that any violation of human dignity and integrity is intolerable and unacceptable. This is particularly important within the (Slovenian) armed forces, where members are personally responsible when deciding on the use of force and other important issues concerning the safety, health and life of other members of the armed forces or other people. Key words: integrity, (military) leader, integrity and the military, Code of Military Ethics, Slovenian Armed Forces. 1 Uvod Integriteta je pojem, ki opredeljuje celovitost, skladnost, pristnost, poštenost in verodostojnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje integriteto kot popolnost, skladnost, neokrnjenost oziroma celotnost (Fran, 2025). Z vidika slovarjev angleškega jezika integriteta pomeni trden moralni značaj, neokrnjenost, poštenost, neomadeževanost in zavrača vsakršno goljufivost, nepoštenje itn. (Avbelj, 2011). Angleški slovar Webster‘s New World Dictionary (Neufeldt, 1994) integriteto opredeljuje kot popolnost, celovitost, nepoškodovanost, pokončnost, poštenost, trdnost moralnega značaja, iskrenost ipd. Integriteta spada med najpomembnejše človekove vrline/kreposti (Društvo Integriteta, 2012). 44 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Integriteta in vojska Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK) (2020) pojmuje integriteto kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov ter organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi. Skladno z zakonom je torej integriteta opredeljena kot pričakovano delovanje ter odgovornost oseb in organizacij z vidika preprečevanja zlorab položaja, oblasti, pristojnosti, pooblastil, zakonov oziroma etičnih kodeksov. Integriteta se v literaturi najpogosteje deli na osebno(stno), organizacijsko in v manjšem obsegu družbeno ali državno (Haberfeld idr., 1999; Avbelj, 2011). Je način vedenja ali ravnanja ljudi in organizacij, ki delujejo pošteno, harmonično, vestno, nepristransko, pregledno in kakovostno. Ključno je, da jih kot take prepoznava tudi javnost in da dajejo vtis poštenosti ter ravnanja skladno s splošno priznanimi standardi in pravili oziroma da delujejo z visoko stopnjo integritete (Dobovšek in Kordež, 2005a; Dobovšek, 2009, 2012). Integriteta je nujni pogoj za uspešno delovanje posameznika, organizacije in družbe ali države. Avbelj (2012) jo opredeli kot minimalni standard družbene odgovornosti. Pri integriteti gre za trdno in zavestno zavzemanje za moralna pravila in moralni pogum pri odločanju, ne oziraje se na rezultat (Jensen, 2009). Razumemo jo lahko tudi kot sposobnost zoperstavljanja skušnjavi, da bi bile zlorabljene pravice ali pooblastila (Verhezen, 2008). Za osebo z integriteto gre takrat, ko oseba govori to, kar misli, in dela to, kar govori, skladno z moralnimi normami in veljavnim pravom (Komisija za preprečevanje korupcije KPK, n. d.). Pri osebi z visoko stopnjo integritete gre za kongruenco oziroma skladnost ali ujemanje misli, besed in dejanj (Društvo Integriteta, 2012) (slika 1) INTEGRITEZA Slika 1: Kongruenca misli, besed in dejanj (Vir: Prirejeno po Društvo Integriteta, 2012) Vojaškošolski zbornik, 20/2025 45 Jasna Fedran Integriteto lahko pojmujemo kot človekovo odliko, pri kateri gre za konsistentnost dejanj v sklopu 24 ur na dan (Mozetič, 2010). Je vrlina, ki prispeva k integraciji delovanja posameznika in organizacije skladno z idejo dobrega življenja, delovanja, upravljanja, vodenja ipd. Je most med teoretičnimi vrednotami in načeli poslovne etike ter praktičnim moralnim in političnim življenjem v organizacijah. Je prominenten pojem poslovne etike, saj kaže na skladnost, čistost ali popolnost celote, organizacije. Pojem integritete je pogosto povezan z avtentičnostjo, poštenostjo, spoštovanjem in zaupanjem. V tem smislu je v številnih kontekstih opredeljena kot osebna vrlina ali moralna vrednota, ki je najpogosteje povezana s posamezniki in organizacijami. Vrednost integritete se lahko opredeli kot osnovna vrednost, ki mora biti rezultat upravljanja, ki temelji na vrednotah (Rendtorff, 2011). Kultura, ki je prežeta z integriteto, spodbuja integriteto posameznika in pomaga vzpostaviti zaupanje v organizaciji (Verhezen, 2008). Integriteto posameznika ugotavljamo s testom. Ta je preventivni ukrep in mehanizem za odkrivanje ter preprečevanje ranljivosti integritete posameznika kot osebe. Je mehanizem za krepitev integritete, osredinjen na posameznika. Obstaja več vrst testov integritete. Mednje uvrščamo npr. (znani) bolgarski vprašalnik o integriteti avtorjev Nikolova in Zaneva (2007), za standardizacijo katerega je v Sloveniji pristojen Center za psihodiagnostična sredstva s sedežem v Ljubljani, situacijski test in poligrafsko testiranje. Integriteto lahko pojasnimo kot vedenje, ki je usklajeno s temeljnimi (moralnimi) standardi, ki jih predpisuje organizacija, poklic ali stroka. Pri vedenju in ravnanju, ki ni skladno s temeljnimi, temveč drugimi standardi (npr. osebni, nevtralni, nemoralni), gre za odsotnost integritete (Darr idr., 2022). Organizacije vzpostavljajo integriteto posameznikov z organizacijskimi normami. Najpogosteje so to etični kodeksi, ki predstavljajo moralna načela, norme in ravnanja, ki veljajo v neki organizaciji ali stroki, in skladno s katerimi naj bi posamezniki tudi ravnali (Kavšek, 2014). Organizacija z integriteto je organizacija, ki ima zaposlene osebe z integriteto, in deluje skladno z etičnimi normami, zapisanimi v etičnih kodeksih organizacij, in z veljavnim pravom (KPK, n. d.). Palazzo (2007) pojmuje integriteto organizacije kot etično dojemanje prevladujočih norm, dejavnosti, postopkov odločanja in rezultatov v organizaciji. Organizacija ima integriteto, če njene dejavnosti potekajo z ustrezno odgovornostjo in kompetentnostjo, brez kakršne koli preusmeritve virov v nepoštene, zasebne potrebe. Integriteta organizacije je prizadevanje ali politika, ki podpira integriteto posameznika oziroma njegovo osebno integriteto, njena 46 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Integriteta in vojska opredelitev pa se nanaša na načine komuniciranja z drugimi deležniki v sklopu organizacije (Palazzo, 2007). Integriteta organizacije je po ugotovitvah Rendtorffa (2011) odvisna od sposobnosti vzpostavljanja, vzdrževanja in sporočanja etičnih standardov in je osnovna zahteva za vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitih organizacij. Da bi bila organizacija pri takem prizadevanju za krepitev integritete uspešna, mora upoštevati načelo, po katerem zaposleni delajo tako, kot govorijo (Vandekerckhove, 2010). Integriteta naj bi se pojavila v situacijah, v katerih obstaja možnost izbire med temeljnimi standardi in drugimi standardi, ki niso skladni s temeljnimi (npr. osebnimi, nevtralnimi ali nemoralnimi). V delovnem svetu integriteta ni le stvar poštenosti, etičnih in moralnih vprašanj, da zaposleni ne lažejo ali počnejo ničesar nemoralnega. Integriteta je povezana tudi z uspešnostjo in doseganjem dobrih rezultatov, ki jih zaposleni dosežejo s poštenostjo in drugimi moralnimi vrednotami. Da bi bila oseba uspešna na delovnem mestu, mora imeti sposobnosti in lastnosti, kot so poštenost, pogum, močan, bojevit in vztrajen značaj, graditi mora zdrave odnose, biti dobra v samoorganizaciji, biti dobro organizirana in mora znati načrtovati ipd. Gre za različne osebne lastnosti in sposobnosti, ki jih je treba združiti s poštenostjo in drugim pozitivnim vedenjem ter ravnanjem, da se ustvari tako imenovana integriteta. Vse te stvari vodijo do uspeha na delovnem mestu. Tudi kompetence na delovnem področju so del integritete (Clarkson, 2009). Integritete na delovnem mestu ni brez kompetenc, vendar same kompetence težko predstavljajo dober rezultat brez lastnosti, ki so jo spodbudile k doseganju dobrih rezultatov in na dober način (Gea, 2016). Integriteta organizacije vključuje (tudi) poznavanje, razumevanje in udejanjanje vrednot organizacije. V teoriji je poznana Strickland Vaughanova (2008) predloga hierarhije etičnih vrednot organizacije, v povezavi s hierarhijo potreb po Maslowu, kjer gre za razvrstitev osnovnih in višjih potreb glede na pomembnost, pri čemer najvišje mesto v hierarhiji zaseda integriteta. Ta predloga temelji na predpostavki, da je višje vrednote mogoče doseči, ko so osnovne razvite (kot pri potrebah po Maslowu), torej višje vrednote se razvijejo šele po tem, ko so nižje že uveljavljene. Omenjena predlóga je tako sestavljena iz petih vrednot: kot najosnovnejši je ovrednoten finančni vidik ali plačilna zmogljivost organizacije, ki je primerljiva s fiziološkimi potrebami, kot so voda, hrana itn. Nad njimi je uvrščena odgovornost, ki je primerljiva s potrebo po varnosti. Na sredini je recipročnost ali vzajemnost, ki je primerljiva s potrebo po pripadnosti. Predzadnja vrednota organizacije je spoštovanje, ki je primerljivo s potrebo po Vojaškošolski zbornik, 20/2025 47 Jasna Fedran samospoštovanju. Najvišje na lestvici pa je integriteta, ki je adekvatna s potrebo po samoaktualizaciji (vse po aksiologiji Maslowa) (Strickland in Vaughan, 2008). V primeru javne organizacije (institucije, ki deluje v javnem interesu) odločanje in izvajanje dejavnosti v javnem interesu temelji na integriteti kot pričakovanem vedenju in odgovornosti za skupne vrednote (Kečanović, 2012). Integriteta javnega sektorja se nanaša na dosledno usklajevanje in spoštovanje skupnih etičnih vrednot, načel in norm za ohranjanje in spodbujanje javnega interesa nad zasebnim interesom. Integriteta je ključna pri vzpostavljanju močnih institucij, saj državljanom zagotavlja, da vlada pri upravljanju upošteva javni interes, in ne interesa izbrane elite. Integriteta ni le vprašanje morale, temveč tudi pomemben dejavnik gospodarske produktivnosti, učinkovitosti javnega sektorja in socialne vključenosti gospodarstva v vsaki državi. Gre za ustvarjanje zaupanja, ne samo v vlado, temveč tudi v javne institucije, regulatorje, banke in korporacije ipd. (OECD, 2018). Erhardt idr. (2017) so ugotovili (pozitivno) povezanost med integriteto in »njenim izvajanjem« oziroma ravnanjem ali delovanjem v praksi. Integriteta je nujni pogoj za uspeh v širšem pomenu (npr. z vidika posameznika: zagotavljanje kakovostnega življenja in blaginje; z vidika organizacije ali institucije: uspešnost glede ustvarjanja dobička ali legitimno in kakovostno izvajanje storitev ter nalog oziroma poslanstva; z vidika družbe, države: skrb za okolje, zagotavljanje varnosti in miru idr.). Če se zmanjšuje integriteta, se zmanjšujejo tudi priložnosti za uspeh. Vargas-Hernández in drugi (2012) integriteto organizacije opredeljujejo kot teoretični pristop, namenjen zmanjševanju korupcije v organizacijah, ki se nanaša na integracijo operativnih sistemov organizacije, strategije za nadzor nad korupcijo in etične standarde. Martinez-Vazquez in drugi (2007) menijo, da so organizacije pomembne, še bolj pomembne pa so institucionalne reforme, ki vključujejo integriteto organizacije, saj je ta ključna za boj proti korupciji. Z državne normativne perspektive se integriteta organizacije udejanja z načrti integritete. Kot so testi integritete preventivni ukrep in mehanizem za ugotavljanje integritete posameznika, so načrti integritete preventivni ukrep in mehanizem za ugotavljanje integritete organizacije. V Sloveniji morajo državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi in javni skladi (zavezanci za izdelavo načrtov integritete) skladno z zakonom (ZintPK, 2020) oblikovati in sprejeti načrt integritete (in o tem obvestiti Komisijo za preprečevanje korupcije. Proces oblikovanja in izvajanja načrtov integritete temelji na stalnem preverjanju in dopolnjevanju 48 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Integriteta in vojska (korupcijskih) tveganj ter ukrepov organizacije, s katerimi ta tveganja odpravi. Načrt integritete je preventivni ukrep za odkrivanje in preprečevanje ranljivosti integritete organizacije, pri čemer so kot ranljivost mišljena predvsem korupcija, nekoristna, neproduktivna, neetična in protipravna ravnanja. Dobovšek in Kordež (2005b) načrt integritete pojmujeta kot enega izmed aktualnejših preventivnih formalnih mehanizmov, ki vpliva na povečanje delovne učinkovitosti, izboljšanje poklicne kakovosti dela in spodbuja profesionalen ter strokoven odnos v organizaciji. Namen uporabe načrta integritete je krepitev integritete organizacije in ozaveščanje o ogroženosti ter ranljivosti glede možnosti za pojav korupcije. Pri načrtu integritete se ugotavlja odpornost sistema proti zlorabam ter kršenju pravnih, etičnih, neprofesionalnih, korupcijskih in drugih neintegritetnih praks. Zavezanci opredelijo in vrednotijo tveganja, v nadaljevanju pa izberejo ustrezen ukrep, ki je lahko pravni ali organizacijski. Načrt integritete je sistem vrednot, predpisov in ukrepov, ki varujejo pred nastankom korupcije. Z načrtom integritete lahko med drugim dosežemo tudi preveritev stanja v organizaciji, z dobrim načrtom integritete pa ničelno toleranco do korupcije. Je preventivni protikorupcijski mehanizem s proaktivnim učinkovanjem, za katerega velja, da bo učinkovit toliko, kolikor ga bodo zaposleni ponotranjili in v njem prepoznali njegovo koristnost ter uporabnost. Integriteta družbe ali države pa se kaže v stopnji demokracije, stanju vladavine prava, varovanju človekovih pravic in svoboščin, enakopravnosti, varnosti itn. Neskladje med formalnim in poštenim ali pravičnim upravljanjem države pomeni razdejanje prava (legis corruptio), gre za korupcijo, kot je to v srednjem veku ugotovil že Tomaž Akvinski (1225–1274) (Kečanović, 2009). 2 Integriteta vodij Na splošno je integriteta povezana z vodenjem in organizacijo, kar v zadnjem času v svetu postaja skrb vzbujajoča tematika, saj obstaja veliko število primerov vodij brez ali z nizko stopnjo integritete (Gea, 2016). Integriteta in vodenje sta tesno povezani (Gea, 2016). Integriteta je osnovna značilnost vodij in tudi ključni dejavnik v organizacijah in kot tak pomembna za uspešno delovanje organizacije (Pagon, 2003). Integriteta vodij je močno povezana z učinkovitostjo vodenja, posledično pa z učinkovitostjo organizacije (Vargas-Hernández idr., 2012). Integriteta vodij je zelo pomemben dejavnik učinkovitosti organizacije (Kanungo in Mendonca, 1996). Simons (2008) je Vojaškošolski zbornik, 20/2025 49 Jasna Fedran na podlagi opravljenih intervjujev ugotovil, da je rezultat vodenja organizacije z integriteto večja individualna in organizacijska učinkovitost, ki povečuje tudi kredibilnost ter vzpostavlja zaupanje med zaposlenimi. Poleg tega se je v intervjujih izkazalo, da zaposleni, ki zaupajo svojim vodjem, delajo več in bolje ter imajo jasne cilje, kar vodi k večji delovni učinkovitosti. Etičnemu vodji oziroma vodji z moralnim značajem je integriteta bistvenega pomena. Integriteta je ključna v procesih odločanja vsakega vodje in mu daje legitimnost v očeh njegovih podrejenih ter omogoča repliciranje podobnih stališč in v bistvu transformacijsko vodenje (Bryant, 2012). Vodje lahko na različne načine pomembno vplivajo na stopnjo integritete organizacije. S poznavanjem in izkazovanjem svojih lastnih vrednot in tega, kar se od njih pričakuje, ter z vodenjem z vrednotami lahko uveljavljajo integriteto, ki bo vodila k večji organizacijski učinkovitosti in vzpostavljanju trajnega zaupanja. Vsakršno delovanje brez integritete lahko resno ogrozi zaupanje, vendar obstajajo načini, s katerimi se to lahko prepreči. Z ohranjanjem dane obljube, izpovedovanjem resnice, preglednostjo pri delovanju in brezpogojnim dajanjem lahko oseba vedno znova zgradi zaupanje in ponovno pridobi svojo integriteto kot vodja (Christie in Fellow, n. d.). Integriteta pri vodenju je zelo pomembna za doseganje ciljev organizacije. Predpostavlja se, da bodo vrednote, ki jih ima vodja, vplivale na njegova poslovna prepričanja, vedenje in odločitve. Poleg osebnih vrednot vodje, ki izhajajo iz tega, kar posameznik in družba štejeta za primerno, stojijo na drugi strani vrednote organizacije, ki pa se lahko razlikujejo od vrednot posameznega vodje in lahko pride do dihotomije med osebnimi vrednotami vodje in pritiskom vodstva, kar oteži izpolnjevanje pričakovanj organizacije. Kakor koli, na obeh straneh mora biti izkazano prizadevanje po čim bolj usklajenem in doslednem upoštevanju moralnih standardov ter dobro in ustrezno vedenje in ravnanje v organizaciji za doseganje skupnih ciljev organizacije. Če to ni tako, gre za neetično vedenje in ravnanje, katerih rast je oblikovala jasno potrebo po preverjanju zaznane integritete vodij in vodstva organizacije (McCann, 2009). Z ustrezno vzpostavljeno ravnjo integritete v organizaciji se zmanjšujejo možnosti za nastanek korupcijskih tveganj in drugih neetičnih ali protipravnih ravnanj. Zaposleni v organizacijah se pogosto spoprijemajo s številnimi situacijami, v katerih se morajo odločiti, kako se odzvati, ko zaznajo tveganja neetičnega, korupcijskega ali nezakonitega ravnanja. Zagotavljanje ustrezne pomoči v takih 50 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Integriteta in vojska primerih je naloga vodstva in hkrati tudi priznanje visoke stopnje integritete organizacije (Kayes idr., 2007). Fombrun (1996, v Vargas-Hernández idr., 2012) trdi, da integriteta vodij igra ključno vlogo pri ustvarjanju in razvijanju politik, procesov in celotnega organizacijskega sistema. Organizacijsko vodenje, ki spodbuja integriteto, izboljšuje ugled organizacije. Vodja z integriteto razume, kaj celotna organizacija potrebuje, in ne privoli v diferenciacijo, ki bi kakor koli okrnila celovitost, homogenost in uravnoteženost njenega delovanja (Young, 2011). Abdoo (2004) je v enem izmed svojih govorov na daytonski univerzi poudaril, da se odlična podjetja ustvarjajo z delovanjem z integriteto, pri čemer je navedel tudi, da tega ni zmeraj lahko doseči. Zbrane je pozval, naj kot zaposleni vedno zagovarjajo, kar mislijo in v kar verjamejo, in da naj vedno storijo tisto, kar je prav, zlasti, če so v vlogi vodje. Shu in drugi (2018) so v svoji študiji ugotovili, da korporativna integriteta pomembno vpliva na kakovost notranje kontrole in lahko zmanjša notranje kontrolne pomanjkljivosti. Sharp Paine (1994) meni, da menedžerji, ki ne vodijo z integriteto, delijo odgovornost s tistimi, ki ustvarjajo, izvajajo in zavestno izkoriščajo korporativne napake. Vargas-Hernández in drugi (2012) pojmujejo pozitivno, aktivno in proaktivno vedenje ter ravnanje vodij kot obnašanje z visoko stopnjo zaupanja in integritete, neetično, neželeno ter nemoralno vedenje pa kot obnašanje z nizko stopnjo integritete. Dwight D. Eisenhower, 34. predsednik Združenih držav Amerike, je zapisal, da je integriteta najvišja odlika vodij in da brez nje, ne glede na področje delovanja, resnični uspeh ni mogoč (Christie in Fellow, n. d.; Supreme commander of the Allied Forces – Dwight D. Eisenhower, 2023). O‘Rourke (2019) prav tako poudarja, da je integriteta ključna odlika velikega vodje. Tudi Christie in Fellow (n. d.) trdita, da je integriteta pri vodjih ključna. V preteklosti je bilo v medijih veliko primerov vodstvenih delavcev, izpostavljenih škandalom in nezakonitim ravnanjem. Razlog njihovega propada je zagotovo v pomanjkanju integritete in nezmožnosti vodenja po moralnih vrednotah. Miklič (2009) meni, da so za dobrega vodjo značilne težke življenjske preizkušnje, prave vrednote, etičnost, moralno delovanje in številne druge pozitivne človeške lastnosti. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 51 Jasna Fedran 3 Integriteta in vojska Integriteta v vojski pomeni delovanje skladno z vrednotami, etiko in pravili, ki zagotavljajo zaupanje, poštenost in odgovornost ter dosledno izvajanje poslanstva, tako v mirnodobnem kot vojnem času. Integriteta v vojaškem okolju je še posebno pomembna, saj se vojaki pogosto znajdejo v situacijah, kjer so njihova dejanja odločilna za življenja, varnost in ugled države. Temeljne zaveze, vrednote in načela vojaškega poklica (tj. temeljni moralni standardi) so poudarjeni že od samega začetka kariere vojaškega pripadnika z usposabljanjem ali, kot opisuje Winslow (1998), procesom inkulturacije, ki povzroči preobrazbo civilista v vojaka. Na primer, v nizozemskih kraljevih oboroženih silah se vojaški profesionalizem, ki vključuje koncept moralnega profesionalizma, socializira z osebjem prek programov usposabljanja in vodenja (De Graaf in Van Gils, 2012). Ti temeljni moralni standardi so še bolj poudarjeni zaradi kontekstualnih značilnosti vojaških organizacij, ki jih naredijo zelo situacijsko močne, za katere je značilno, da obstajajo jasna, pisna navodila o temeljnih standardih, predpisih in direktivah, ki te standarde krepijo, ter formalni in neformalni sistemi, ki grajajo kršitve standardov (Darr, 2011). V Slovenski vojski so v tem pogledu pomembni zlasti trije akti: Pravila Službe v Slovenski vojski (2009), Kodeks vojaške etike Slovenske vojske (2009) in Vojaška doktrina (Vlada Republike Slovenije, 2006). Pravila službe v Slovenski vojski (2009) določajo, da ravnanje pripadnikov Slovenske vojske temelji na načelu, da je vsakršno kratenje človekovega dostojanstva in integritete nevzdržno ter nesprejemljivo in da je neželeno vsako ravnanje temelječe na kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo. Na podlagi Kodeksa vojaške etike Slovenske vojske (2009) morajo pripadniki Slovenske vojske skladno z njegovimi etičnimi vodili in načeli pri opravljanju vojaške službe ravnati častno. Pripadniki Slovenske vojske morajo omenjeni kodeks spoštovati in ga uporabljati ves čas opravljanja vojaške službe v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Kodeks integritete sicer izrecno ne opredeljuje, vsebuje pa etična vodila in načela pri opravljanju vojaške službe. Glede tega so v Slovenski vojski pomembne tudi vrednote. Vrednote Slovenske vojske kot vojaške organizacije opredeljuje Vojaška doktrina (Vlada Republike Slovenije, 2006). Vrednote Slovenske vojske so gonilna sila uresničevanja njenega poslanstva. Izhajajo iz splošnih civilizacijskih vrednot, vrednot slovenske družbe in posebnosti narave delovanja vojske. Dajejo okvire za delovanje in vedenje posameznikov samostojno ter v skupini. Udejanjajo se s 52 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Integriteta in vojska standardi vedenja v Slovenski vojski, za katere se njeni pripadniki zavzemajo, jih cenijo in se poučujejo na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. Vrednote niso le seznam kvalitet, ki jih dosega posameznik, temveč skupna odgovornost Slovenske vojske in vsake enote. Uveljavljajo in krepijo se z voditeljstvom in usposabljanjem. Vsi pripadniki Slovenske vojske z osebnim zgledom in ravnanjem uveljavljajo njene vrednote, vodje in nadrejeni pa skrbijo, da jih podrejeni upoštevajo pri svojem delu. Vrednote Slovenske vojske, opredeljene v doktrini (Vlada Republike Slovenije, 2006), so čast, pogum, lojalnost, tovarištvo in predanost. So gonilna sila njenega poslanstva ter izhajajo iz domoljubja kot temeljne skupne vrednote. Dolžnost pripadnikov Slovenske vojske je, da te vrednote spoštujejo, negujejo, razvijajo in uresničujejo (Kodeks vojaške etike Slovenske vojske, 2009). Glede integritete je v obrambnem sektorju znan (svetovni) indeks vladne obrambne integritete (angl. Defence Integrity Index) (GDI), ki meri institucionalno odpornost proti korupciji v obrambnem sektorju, s poudarkom na oblikovanju politik in upravljanju javnega sektorja v nacionalnih obrambnih ustanovah. Leta 2020 je bila opravljena prva globalna analiza institucionalnih in neformalnih kontrol za obvladovanje tveganja korupcije v obrambnih in varnostnih institucijah, ki meri odpornost na petih širokih področjih tveganja v obrambi: oblikovanje politik, finance, upravljanje osebja, operacije in javna naročila. Zaključki vzbujajo resno zaskrbljenost. Skoraj dve tretjini obrambnih sektorjev v vseh regijah in gospodarskih skupinah predstavljata visoko do kritično stopnjo tveganja korupcije. Čeprav je splošna uspešnost na vseh petih ocenjenih področjih tveganja slaba, vojaške operacije izstopajo kot najbolj ogroženo področje tveganja. Pozitivna ugotovitev analize podatkov pa je, da imajo nekateri največji vojaški porabniki in izvozniki obrambne opreme tudi najvišjo stopnjo preglednosti. Zaupnost zato ni bistveni predpogoj za močan obrambni sektor, temveč politična odločitev (Transparency International, 2021). Transparentne in odgovorne obrambne ter vojaške institucije pod demokratičnim nadzorom so temeljnega pomena za stabilnost na evroatlantskem območju in širše ter bistvene za mednarodno varnostno sodelovanje. V okviru politike gradnje integritete (angl. building integrity) sodeluje Nato z zaveznicami in partnerskimi državami pri spodbujanju dobrega upravljanja in izvajanju načel integritete, preglednosti in odgovornosti v obrambnem in z njim povezanem varnostnem sektorju. Poleg sodelovanja z Evropsko unijo Nato tesno sodeluje tudi pri pobudah za gradnjo integritete z Združenimi narodi, Svetovno banko, Vojaškošolski zbornik, 20/2025 53 Jasna Fedran Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Afriško unijo, pa tudi z zasebnim sektorjem, akademskimi krogi in civilno družbo. Ta mreža partnerjev je sestavljena iz držav Nata in partnerskih držav ter podpira izvajanje v okviru Skupnosti praks za krepitev integritete. Do lani (leta 2024) je 20 držav – tako zaveznic kot partneric – sklenilo proces omenjene gradnje integritete (Nato, 2025). V Natovi literaturi je integriteta opredeljena tudi kot pojem, ki lahko ima tehnično in moralno veljavo. V tehničnem smislu gre za metaforični pomen, da ima »trup ladje integriteto« (angl. »The hull of this ship has integrity«) oziroma da celoten sistem deluje pravilno – zunanja oplata ladje ne pušča in da so vsi različni sistemi, ki sestavljajo in podpirajo trup, zdravi in d elujejo pravilno. V osebnem in moralnem smislu pa to pomeni, da je bilo delo opravljeno pošteno in iskreno ter da ni pokvarjeno (Nato, 2015). Slovenska vojska integriteto vojaške organizacije krepi in neposredno udejanja z izvajanjem načrta integritete, kot to določa zakon (ZintPK, 2020), pripadniki Slovenske vojske (vodje oziroma nadrejeni in podrejeni) pa jo udejanjajo z upoštevanjem drugih normativnih aktov in organizacijskih norm ter uresničevanjem moralnih pravil in standardov ter etičnega kodeksa. Zadnji omenjeni pripadnikom nalaga dolžnost, da pri opravljanju vojaške službe ravnajo častno. Čast je skladno s kodeksom (Kodeks vojaške etike Slovenske vojske, 2009) vodilo, ki pripadnikom Slovenske vojske pomaga prepoznavati ter ločevati dobro in slabo. Integriteta je vpeta tudi v tradicijo moralnega relativizma, pri čemer se razumevanje vedenja, ki velja za dobro ali slabo, razlikuje med ljudmi, organizacijami, kulturami in časi. V tem primeru je mogoče predložiti veliko smiselnih argumentov. Vsaka doba in vsaka regija imata drugačno razumevanje dobrega in slabega. Vse stvari, povezane z dobrimi in slabimi ocenami, je treba vrniti v perspektivo in razumevanje prevladujoče kulture in jih nikoli ni mogoče uporabiti enako za vse. Filozofsko gledano lahko tak relativistični pogled preživi, v endar vsaj v praksi postane problematičen. Obstajajo stvari, ki jih je v takem razumevanju in pogledu na relativizem težko sprejeti z zdravo pametjo. Vodenje Adolfa Hitlerja je lahko skrajni primer. Glede na to, kar je imenovani očitno storil, se danes večinoma vsi strinjamo, da je bil vodja brez integritete. Težko je najti moralno utemeljitev za to, kar je storil zavestno in premišljeno. Vendar pa so bili pripadniki nacistične dobe verjetno tisti, ki so se takrat strinjali, da je imel integriteto – vsi so namreč podpirali njegovo početje in tudi brez oklevanja izvajali, kar jim je ukazal (Parry, 54 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Integriteta in vojska 2002). Glede na grozovitost in okrutnost dejanj, ki so bila v preteklosti storjena pod njegovim vodenjem, teh dejanj danes ne moremo enačiti kot dobra ali slaba, temveč lahko imenovanega ter njegove podrejene, eksekutorje, gotovo najmanj označimo za poosebljeno zlo ali epitom zla, sama dejanja pa najmanj za zla (in ne le slaba) dejanja (ki nimajo nič skupnega z integriteto), ter verjamemo, da se kaj takega v prihodnosti ne bo nikoli več ponovilo. Sicer gre za skrajni, pa vendar nazorni primer (diktatorskega) vodenja in vodjo brez integritete. Glede na raziskavo o integriteti v Slovenski vojski, ki je bila opravljena pred okvirno desetimi leti (Kavšek, 2014), se prej navedenega seveda v nobenem pogledu nikakor ni bati. Rezultati deskriptivne statistike zaposlenih v Slovenski vojski so pokazali dokaj dobro, povprečno integriteto, kar gre delno pripisati predpisom, pravilom in formalnim etičnim načelom, na katere so pripadniki Slovenske vojske vezani pri opravljanju svoje službe in so jih dolžni tudi spoštovati, delno pa ustreznim selektivnim postopkom, ki se nanašajo na ugotavljanje osebne in vedenjske primernosti posameznikov, predvsem ob vstopu v vojaški sistem. Ker pa je integriteta zagotovo zelo pomembna sestavina uspešnega in učinkovitega vodenja ter ustreznega uresničevanja poslanstva vsake organizacije, tudi vojaške, bi bilo to raziskavo smiselno ponoviti in ugotoviti aktualno stanje integritete pripadnikov Slovenske vojske ter ga, če se izkaže za potrebno, tudi izboljšati. 4 Razprava Integriteto lahko najpreprosteje opredelimo kot »skladnost misli, besed in dejanj«. V angleškem jeziku se navedeno pogosto pojmuje in zapiše kot walk the talk. Integriteta organizacije se navezuje na moralnost in etično kakovost ter je med drugim opredeljena kot nosilec vrednot in načel dobre poslovne prakse. Integriteta organizacije lahko zmanjša notranje korporativne kontrolne pomanjkljivosti. Izraža poštenost, spoštovanje in zaupanje med zaposlenimi ter konkretno pomeni rezultat dobrega vodenja in upravljanja organizacije, ki temelji na preglednosti, odgovornosti, ohranjanju vrednot in delovanju skladno z njimi, pri čemer gre za popolno nasprotje neetičnemu, protipravnemu in korupcijskemu delovanju, ki ruši ugled in krni uspešnost ter poslovno odličnost organizacije. Vodja, ki v organizaciji izkazuje integriteto, si pridobi zaupanje med svojimi sodelavci. Ne boji se resnice in se zavzema za tisto, v kar verjame. Vodja z visoko stopnjo integritete ceni pristnost in avtentičnost, moralno deluje, je strog do sebe in vodi z zgledom. Ohranja resnicoljubnost in integriteto pri vodenju, rešuje Vojaškošolski zbornik, 20/2025 55 Jasna Fedran izzive na način, ki je pošten do vseh vpletenih, brez pristranskosti, priznava lastne napake in ravna tako, kot misli in govori, ter zasleduje oziroma udejanja lastne vrednote in vrednote organizacije. S tem se krepi tudi integriteta organizacije. Za vojaškega vodjo je v tem kontekstu poleg navedenega, kot še veliko drugih lastnosti, tudi pomembno, da spoštuje, neguje, razvija in uresničuje vrednote vojaške organizacije oziroma Slovenske vojske (čast, pogum, lojalnost, tovarištvo in predanost) (Vlada RS, 2006), ki so gonilna sila njenega poslanstva in izhajajo iz domoljubja kot temeljne skupne vrednote (Kodeks vojaške etike Slovenske vojske, 2009). S takim ravnanjem vojaški vodja med prvimi prispeva h gradnji bojne morale in krepitvi vojskovalne moči Slovenske vojske (Vlada Republike Slovenije, 2006). K temu je treba dodati tudi upoštevanje določb Kodeksa vojaške etike Slovenske vojske (2009), ki so del pogojev za opravljanje vojaške službe. 5 Sklep Integriteta je vrlina in pomeni moralni značaj ter osnovno (etično) vodilo in načelo in orodje posameznika, organizacije, družbe ali države – zlasti pomembno pri vodenju. Integriteta je poleg znanja najmočnejše in najvplivnejše orodje vsakega vodje. V vodenju je integriteta merilo človekove poštenosti, zaupanja in zanesljivosti. Vodja z integriteto si ne prizadeva za to, da bi bil vodja, temveč to postane s svojimi dejanji in integriteto svojih namenov. Polega tega vsekakor potrebuje tudi znanje in druge spretnosti, saj je integriteta brez znanja šibka in neuporabna, pa vendar – integriteta je zelo pomembna in predstavlja imperativ vsakega vodje, saj je znanje brez nje lahko nevarno. To velja za civilne in vojaške organizacije. Glede na poslanstvo in naloge, ki jih izvaja Slovenska vojska kot vojaška organizacija, ter specifičnost, tveganost in odgovornost poklica, ki ga opravljajo njeni pripadniki (pripadniki Slovenske vojske so osebno odgovorni, ko odločajo o uporabi sile in drugih pomembnih vprašanjih glede varnosti, zdravja in življenja drugih pripadnikov Slovenske vojske ali drugih oseb), je integriteta poleg znanja spretnosti in drugih veščin prominentna premisa vsakega pripadnika Slovenske vojske – zlasti vojaškega vodje. Vojaški vodja z integriteto mora (prvi med vsemi) poleg uradne izobrazbe in strokovnega znanja s področja, ki ga vodi, poznati pravne in organizacijske norme ter standarde vojaške organizacije, imeti mora ustrezne (vodstvene in druge) kompetence, poznati in razumeti mora pomen vrednot organizacije, ki ji pripada, in jih udejanjati ter skladno z njimi (častno) in moralno ravnati. Vojaški vodja z integriteto mora imeti tudi moralni značaj, 56 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Integriteta in vojska biti promotor vojaške etike in ambasador integritete v Slovenski vojski, Republiki Sloveniji in v tujini. Tako pridobi ne le zaupanje svojih sodelavcev, temveč tudi zaupanje in podporo (širše) javnosti ter s tem pozitivno prispeva k uresničevanju poslanstva Slovenske vojske in ugledu vojaške organizacije. 6 Literatura in viri 1. Abdoo, R. A. 2004. Creating a business culture of integrity. Lessons in doing the right thing. Vital Speeches of the Day, 71(3), 78‒84. 2. Avbelj, M. 21. 1. 2011. Kaj je integriteta? IUS-INFO. https://www.iusinfo.si/ medijsko-sredisce/kolumne/62841#. 3. Avbelj, M. 31. 08. 2012. Družbena odgovornost. IUS-INFO. https://www. iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/86279. 4. Bryant, P. 2012. The Importance of Integrity. Journal of Character and Leadership Development. Vol. 2, Issue 2. 5. Christie, K. in Fellow, K. n. d.. Leading with integrity: A discussion paper prepared for Queen‘s School of Business. https://smith.queensu.ca/insight/file/ qsbinsight whitepaper leading with integrity.pdf. 6. Clarkson, J. A. 2009. Perceptions of leadership and integrity: A correlation of followers‘ assessments. A Dissertation. Minnesota: Capella University. 7. Darr, W., Brandebo Fors, M., Zajicova, M., Verboom, M., Kai, N. in Wolgers, G. 2022. Defending integrity: An approach and military application. Military Psychology. Vol. 34, no. 5, p. 591−603. 8. Darr, W. 2011. Military personality research: A meta-analysis of the Self Description Inventory. Military Psychology, 23(3), 272–296. https://doi.org/1 0.1080/08995605.2011.570583. 9. De Graaf, M. C. in Van Gils, M. J. 2012. Military professionalism: An organizational challenge by itself. In J. Stouffer, and D. Lindsay (Eds.), Threats to military professionalism: International perspectives. pp. 57–69 Canadian Defence Academy Press. 10. Dobovšek, B. 2009. Prevention of corruption in practice - integrity plans. V G. Meško in H. Kury (ur.), Crime policy, crime control and crime prevention – Slovenian perspectives (str. 255‒277). Ljubljana: Tipografija. 11. Dobovšek, B. 2012. Korupcija v tranziciji. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. 12. Dobovšek, B. in Kordež, G. 2005a. Prevencija v praksi – načrti integritete. V B. Dobovšek (ur.), Korupcija in politika (str. 283‒304). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Uprava kriminalistične policije. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 57 Jasna Fedran 13. Dobovšek, B. in Kordež, G. 2005b. Načrti integritete kot prevencija korupcije. V B. Lobnikar (ur.), Zbornik prispevkov: 6. Slovenski dnevi varstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede. 14. Društvo Integriteta. 2012. Nacionalni sistem integritete Slovenija. Trzin: Društvo Integriteta. 15. Erhardt, H. W., Jensen, C. M. in Zaffron, S. 2010. Integrity: A positive model that incorporates the normative phenomena of morality, ethics, and legality – Abridged. Harvard Business School NOM Unit working paper no. 10-061, Barbados group working Paper no. 10-01, Simon School working paper no. 10-07. https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1542759. 16. Fran: Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 2025. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://www.fran.si/. 17. Gea, A. 2016. Personal Integrity and Leadership. Humaniora 7(3), 359 ‒369. 18. Haberfeld, R. M., Kutnjak-Ivkovich, S., Klockars, B. C. in Pagon, M. 1999. Stališča policistov do disciplinskih ukrepov zaradi korupcije: primerjava med Slovenijo, Hrvaško, Poljsko in Združenimi državami Amerike. Varstvoslovje, 1(1), 13‒29. 19. Jensen, C. M. 2009. Integrity: Without it nothing works. Rotman Magazine: The Magazine of the Rotman School of Management, 16‒20. https://papers. ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1511274. 20. Kanungo, N. R. in Mendonca, M. 1996. Ethical dimensions of leadership. Thousand Oaks, London, New Delhi: SAGE Publications, Inc. 21. Kayes, C. D., Stirling, D. in Nielsen, M. T. 2007. Building organizational integrity. Business Horizons, Forthcoming, 50(1), 61‒70. https://doi. org/10.1016/j.bushor.2006.06.001. 22. Kečanović, B. 2009. Esej o integriteti. Ljubljana. http://www.integriteta.si/ gradiva/clanki/29-esej-o-integriteti. 23. Kečanović, B. 2012. Na integriteti utemeljen odnos do skupnih vrednot. V B. Kečanović (ur.), Javna etika in integriteta: Odgovornost za skupne vrednote (str. 155‒185). Ljubljana: Komisija za preprečevanje korupcije. 24. Kodeks vojaške etike Slovenske vojske. 2009. Uradni list RS, št. 55/09. 25. Komisija za preprečevanje korupcije. n. d.. Instituti: Integriteta. https://www. kpk-rs.si/sl/instituti/integriteta. 26. Kavčič, N. 2014. Integriteta na delovnem mestu in psihosocialni stres pri zaposlenih v Slovenski vojski. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 27. Martinez-Vazquez, J., Arze del Granado, J. in Boex, J. (ur.). 2007. Fighting corruption in the public sector. Series: Contributions to Economic Analysis. Bingley: Emerald Publishing. 58 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Integriteta in vojska 28. McCann, J., & Holt, R. 2009. Ethical Leadership and Organizations: An Analysis of Leadership in the manufacturing Industry Based on the Perceived Leadership Integrity Scale. Journal of Business Ethics, 87 (2), 211–220. doi: 10.1007/s10551-008-9880-3. 29. Miklič, J. 2009. Upoštevati in razvijati je potrebno sistem vrednot medsebojnega zaupanja, spoštovanja in sodelovanja. Rast: Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, 20(5), 522‒537. 30. Mozetič, A. 2010. Pomembnost integritete posameznika na odgovornih položajih (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. 31. Nato. 2015. Risk in Defence Establishments. Building Integrity Self-Assessment Questionnaire and Peer Review Process. https://www.nato.int/nato_static_ fl2014/assets/pdf/pdf_2015_03/20150309_150309-bi-saq-en.pdf. 32. Nato. 2025. 22. 1. 2025. Building Integrity. https://www.nato.int/cps/en/ natohq/topics_68368.htm. 33. Neufeldt, V. 1994. Webster‘s new world dictionary of American English. Stuttgart:Macmillan General Reference. 34. Organisation for Economic Co-operation and Development [OECD]. 2018. OECD Recommendation on public integrity. www.oecd.org/gov/ethics/ recommendation-public-integrity/. 35. O‘Rourke, B. 2019. Leading with integrity. Leader to Leader, (91),21‒25. https://doi.org/10.1002/ltl.20404. 36. Pagon, M. 2003. Policijska etika in integriteta. V M. Pagon, G. Meško in B. Lobnikar (ur.), Etika, integriteta in človekove pravice z vidika policijske dejavnosti (str. 11−26). Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola. 37. Palazzo, G. 2007. Organizational integrity – understanding the dimensions of ethical and unethical behaviour in corporations. V H. M. Zimmerli W. C. (ur.), Corporate ethics and corporate governance (str. 113‒128). Springer, Berlin, Heidelberg. https://doi.org/10.1007/978-3-540-70818-6. 38. Parry, K. W., & Proctor-Thomson, S. B. 2002. Perceived integrity of transformational Rendtorff, J. D. 2011. Corporate citizenship as organizational integrity. V I. Pies in P. Koslowski (ur.), Corporate citizenship and new governance: The political role of corporations leaders in organizational settings. Journal of Business Ethics, 35(2), 75-96. 39. Pravila službe v Slovenski vojski. Uradni list RS, 84/09. 40. Rendtorff D., J. 2011. Corporate citizenship as organizational integrity. V I. Pies, P. Koslowski (ur.), Studies in economic ethics and philosophy. Corporate citizenship and new governance. The political role of corporations (59‒90). London, New York: Springer Dordrecht Heidelberg. doi:10.1007/978-94- 007-1661-2_5. 41. Sharp Paine, L. 1994. Managing for organizational integrity. Harvard Business Review, 72(2), 106‒117. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 59 Jasna Fedran 42. Shu, W., Chen, Y., Lin, B. in Chen, Y. 2018. Does corporate integrity improve the quality of internal control? China Journal of Accounting Research, 11(4), 407‒427. https://doi.org/10.1016/j.cjar.2018.09.002. 43. Simons, T. 2008. The integrity dividend: Leading by the power of your word. Jossey-Bass. 44. Strickland, A. R. in Vaughan, K. S. 2008. The hierarchy of ethical values in nonprofit organizations: A framework for an ethical, self-actualized organizational culture. Public Integrity, 10(3), 233‒251. 45. Supreme Commander of the Allied Forces – Dwight D. Eisenhower. 3. 5. 2019. Business & Leadership. https://www.businessandleadership.com/leadership/ item/dwight-d-eisenhower-allied-forces-supreme-commander/. 46. Vandekerckhove, W. 2010. On the notion of organisational integrity. Psilosophy of Management, 9(1), 123‒134. 47. Vargas-Hernández, J. G., de León-Arias, A., Valdez-Zepeda, A. in Castillo Girón, V. 2012. Enhancing leadership integrity effectiveness strategy through the institutionalization of anorganizational management integrity capacity systems. Journal of Knowledge Management, Economics and Information Technology, (4), 137‒179. www.scientificpapers.org/download/182/. 48. Verhezen, P. 2008. The (ir)relevance of integrity in organizations. Public Integrity, 10(2),133‒149. 49. Vlada Republike Slovenije. 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Defensor, d. o. o. 50. Young, B. R. 2011. The virtues of organizational integrity. Hoboken: Wiley Periodicals. https://doi.org/10.1002/ss.399. 51. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). 2020. Uradni list RS, 158/20. 52. Winslow, D. 1998. Misplaced loyalties: The role of military culture in the breakdown of discipline in peace operations. Canadian Review of Sociology, 35(3), 345–367. https://doi.org/10.1111/j.1755-618X.1998.tb00727.x. 60 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Aleksander Andric Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile The impact of emerging technologies on the armed forces Povzetek Prispevek poudarja, da bodo nove tehnologije v prihodnjem desetletju pomembno vplivale na oborožene sile, vendar ne bodo nadomestile človeškega dejavnika v konfliktih. Človek ostaja ključni odločevalec v vojni, medtem ko tehnologija služi kot orodje za učinkovitejše doseganje ciljev. V prispevku so predstavljene različne prihodnje tehnologije, njihova vojaška uporaba ter vpliv na strukturo, strategijo in taktiko oboroženih sil. Prispevek se tudi sprašuje o dejanski praktičnosti in vsestranskosti novih tehnologij. Ključne besede: oborožene sile, moderna tehnologija, vpliv modernih tehnologij na razvoj oboroženih sil, človeški dejavnik v vojaških operacijah, umetna inteligenca. Abstract This paper emphasizes the fact that new technologies will have a significant impact on the armed forces in the coming years; however, they will not replace the human factor in conflicts. Humans remain the key decision-makers in war, while technology serves as a tool for the more effective achievement of objectives. Various emerging technologies, their military applications, and their impact on the structure, strategy, and tactics of the armed forces are presented. The paper also questions the actual practicality and versatility of these new technologies. Key words: armed forces, modern technology, impact of modern technologies on the development of armed forces, the human factor in military operations, artificial intelligence. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 61 Aleksander Andric 1 Uvod Znanstvenofantastične zgodbe, kot je Dvajset tisoč milj pod morjem iz leta 1870, ter poznejše pripovedi o potovanjih v vesolje in tamkajšnjih bitkah o nepremagljivih robotih in supermočeh novih orožij, ki izvirajo iz visokotehnološke tehnologije, pa tudi današnji junaki, ki uporabljajo laserje in nadzvočno orožje, so vedno privlačile ljudi vseh starosti, ne glede na to, ali so bile predstavljene v knjigah, kinematografih, na DVD-jih ali drugih medijih. Danes jih pogosto najdemo v različnih strokovnih revijah in člankih, pa tudi v obrambnih dokumentih in niso več le fantazija, temveč postajajo resničnost. Zadržanost do supertehnološkega orožja pa vpliva na družbo ter na razloge, čas, kraj in način razvoja vojne. V zadnjih dveh desetletjih se je informacijska tehnologija razširila na skoraj vse dejavnosti in na večino delovnih področij, vključno z oboroženimi silami. Različne vrste digitalnih, polavtomatskih in avtomatiziranih procesov so prisotne skoraj povsod, tako v delovnem okolju kot v vsakodnevnih zasebnih dejavnostih. Naše dejavnosti uma in telesa, aktivnosti celotne družbe so vedno bolj povezane z različnimi tehnologijami, nekateri strokovnjaki in futurologi pa pravijo, da vstopamo v transhumansko ali postčloveško fazo obstoja,1 za katero je značilno naraščajoče povezovanje s tehnologijo. Profesor Klaus Schwab, predsednik in ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma, trdi, da kolaps ovir med digitalnim in fizičnim ter med sintetičnim in organskim pomeni četrto industrijsko revolucijo, ki obljublja spremembo ravni, ki je primerljiva s tisto, ki jo prinaša moč pare, elektrike in računalništva (Schwab, 2016). Razvoj vojaške tehnologije je postal velik korak pri nastajanju velikih in malih razvojnih podjetij in raziskovalnih agencij, poleg tradicionalnih vojaških obrambnih institucij. Ustvarili so tisto, kar je predsednik Dwight Eisenhower v svojem poslovilnem govoru naslovil kot »vojaškoindustrijski kompleks«, trajno dirko z orožjem, ne nujno s katerim koli sovražnikom, pač pa s statusom quo (Roland, 2009). 2 Znanstveno-tehnološki razvoj in njegove posledice na oborožene sile Po mnenju Holgerja Meya (2018) ima uporaba novih tehnologij za vojaške namene dva cilja: izboljšanje zmogljivosti lastnih sil v primerjavi s silami 1 Poved izraža idejo, da se človeštvo zaradi hitrega tehnološkega napredka – zlasti na področjih, kot so umetna inteligenca, biotehnologija, kibernetika in gensko inženirstvo – postopoma premika v novo fazo razvoja, kjer tradicionalna definicija »človeka« ne bo več zadostovala. V tej fazi bi lahko človeške zmožno- sti bistveno presegli meje biologije, kot jo poznamo danes. 62 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile nasprotnikov v situacijah, podobnih boju (operativna prednost), in arhiviranje strateške prednosti z zmožnostjo vplivanja na celoten potencial nasprotnika. Dosedanje raziskave in razvoj na področju vojaške tehnologije so izhajali iz empiričnega dejstva, da je življenjska doba povprečnega sodobnega oborožitvenega sistema približno 15 let. »Ker razvoj sistema oborožitve traja od 6 do 8 let, čemur sledi 1 do 3 leta testiranja, je zelo pomembno, da pričakujemo, kaj bo nasprotnik razvil ali zgradil v naslednjih 6 do 8 letih« (Žabkar, 1994). Če lahko razvijalci dejansko razvijejo tehnologijo, ki se bo samodejno nadgrajevala, razvijala in posodabljala, se bo ta cikel močno spremenil v nepredvidljivo razsežnost. Nato v SFA iz 2023 ugotavlja, da je trenutna doba inovacij zaznamovana z izjemno hitrostjo sprememb in transformacij v celotnem spektru človeških dejavnosti, da se je tehnologija v zadnjih nekaj desetletjih hitro razvijala, medtem ko so se vstopni stroški dostopa do tehnologij hitro znižali. Tehnološke inovacije bodo še naprej spreminjale človeške sposobnosti in zagotavljale priložnosti za blažitev in prilagajanje širokemu spektru izzivov od neozdravljivih bolezni do podnebnih sprememb (NATO ACT, 2023). Odkrivanje, razvoj, uporaba naprednega znanja, najnovejše znanosti in tehnologije so bistvenega pomena za ohranitev tehnološkega standarda. Svet za znanost in tehnologijo Nata (WTO), ki šteje približno pet tisoč znanstvenikov, inženirjev in analitikov, je opredelil seznam dvanajstih tehnoloških področij, ki naj bi imeli največji vpliv na zmogljivosti in operacije v prihodnosti (NATO STO, 2017). KRATKOROČNO SREDNJEROČNO DOLGOROČNO (<6 LET) (6–20 LET) (>20 LET) 1. Aditivna proizvodnja (3D-tisk) 9. Umetna inteligenca 2. Računalništvo 6. Napredni materiali 10. Prevlada v vsepovsod 7. Mešana resničnost elektromagnetnem 3. Napovedna analitika 8. Senzorji povsod spektru 4. Družbeni mediji 11. Hipersonična vozila 5. Brezpilotna zračna 12. Sistemi vojaka plovila posameznika Preglednica 1: Seznam dvanajstih tehnoloških področij, ki naj bi po mnenju Nato WTO imeli največji vpliv na zmogljivosti in operacije v prihodnosti Vojaškošolski zbornik, 20/2025 63 Aleksander Andric Inovacije na nekaterih najbolj naprednih področjih znanosti in tehnologije po Margaret Kosal vključujejo robotiko in avtonomne sisteme brez posadke, umetno inteligenco (UI), biotehnologijo, vključno s sintetično in sistemsko biologijo, kognitivne nevroznanosti, nanotehnologijo, vključno s skritimi metamateriali, aditivno proizvodnjo (ali 3D-tisk) in prepletanje vsakega navedenega z informacijskimi in računalniškimi tehnologijami, torej kibernetsko vseprisotnostjo (2016). Po drugi strani pa »bi takšne tehnologije lahko povzročile scenarije sodnega dne in imela vojaška uporaba teh tehnologij celo večji potencial kot jedrsko orožje za radikalno spremembo ravnotežja moči«, pri čemer so bili ti koncepti in njihov temeljni strateški pomen opredeljeni na večnacionalni ravni v Strateškem konceptu Nata iz maja 2010 (Kosal, 2016). Z razvojem percepcije in razumevanja potencialnih groženj, predvidevanjem tehnoloških sprememb in napovedovanjem možnih prihajajočih tehnologij lahko vojaške organizacije, kot je Nato, izkoristijo prednosti in priložnost za boljše odločitve o potrebnih zmogljivostih v prihodnosti (NATO RTO, 2011). Tehnološki razvoj se bo nadaljeval s pospešenim tempom. Nastajajoče in prelomne2 tehnologije bodo predstavljale priložnosti in izzive v dobi, v kateri se bodo učinki in izboljšave združevali v večdimenzionalnih okoljih. Konvergenca naprednih tehnologij bo v prihodnjih dvajsetih letih preoblikovala družbo in značaj vojskovanja. Vojaške zmogljivosti bodo postale vse bolj avtonomne, povezane, večdomenske in natančne ter omogočile vključevanje večjega števila različnih akterjev (NATO ACT, 2023). Zaradi vse večje vloge znanosti in tehnologije pri strateškem odločanju je pomembno razumeti širši kontekst njihovega razvoja in vplivov. NATO STO je opredelil šest znanstveno-tehnoloških makrotrendov, ki pomagajo zavezništvu pri pripravi na prihodnje izzive. Ti trendi osvetljujejo, kako znanost in tehnologija vplivata na geostrateško okolje ter kako se bodo nastajajoče in prelomne tehnologije (EDT) razvijale in oblikovale politike v naslednjih dvajsetih letih (NATO STO, 2025). 2 Prelomna tehnologija je tehnologija, ki bistveno spremeni procese, trge ali delovanje sistemov. 64 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile Makrotrend Opis – povzetek Napredek znanosti in tehnologije bo oblikoval globalno Razvijajoča se strateško konkurenco na tradicionalnih in netradicionalnih 1. konkurenčna področjih, kot so kibernetski, vesoljski, hibridni in področja informacijski sektorji. Hkrati se pričakuje, da bosta hibridizacija vojskovanja in pomen večdomenskih operacij povečala odvisnost od znanosti in tehnologije. Umetna inteligenca in kvantna tehnologija bosta v prihodnjih 2. Dirka za UI in dvajsetih letih preoblikovali industrije in pospešili globalno kvantno premoč konkurenco. Ključni izziv bo pridobivanje, usposabljanje in zadržanje talentov. Naslednji tehnološki preboj bo vodila sintetična biologija ob 3. Biotehnološka revolucija podpori bioloških podatkov in biosenzorjev. Ključni izzivi bodo varnost raziskav in regulacija. Napredek znanosti in tehnologije poglablja razlike v virih 4. Razdelitev virov ter spodbuja gospodarski razvoj prek UI, biotehnologije in zelenih tehnologij. Ključni bodo gospodarska odpornost, varnost in tehnonacionalizem. Zaupanje v znanost, institucije in vlade upada, pri čemer tehnologija, zlasti UI, to še pospešuje. Ključne teme 5. Razdrobljenost javnega zaupanja prihodnosti bodo strateške komunikacije, digitalna suverenost, zanesljive tehnološke rešitve in boljše tehnološko izobraževanje. Napredek znanosti in tehnologije bo zagotavljal rešitve za Tehnološka kompleksne izzive, vendar bo dostop do njih neenak. Razlike 6. integracija in v tehnologijah, predpisih in konceptih delovanja bodo odvisnosti vplivale na interoperabilnost, medtem ko se bodo pojavili novi izzivi za civilno-vojaško integracijo, ki lahko prinesejo nepričakovane dolgoročne posledice. Preglednica 2: Seznam šestih NATO STO znanstveno-tehnoloških makrotrendov, ki bodo vplivali na različne vidike zavezništva v naslednjih dvajsetih letih. Vsak od makrotrendov S&T opisuje poseben svetovni trend, na katerega edinstveno in izrazito vpliva S&T. Teh šest trendov oblikuje in/ali bo oblikovalo Natovo strateško področje in vpliv, kako se nastajajoče in prelomne tehnologije (EDT) še naprej razvijajo. Tehnološke izboljšave vplivajo predvsem na zanesljivost delovanja, predvsem zaradi avtomatizacije komunikacijskih sredstev, bojnih sredstev, nadzora nad delovanjem energetskih enot in nadzora nad povzročeno škodo. Avtomatizacija vključuje tudi nezmotljivost in možnost stalnega prilagajanja spremembam ter njihovo vključevanje v digitalizirano mrežo poveljevanja in kontrole. Nove tehnologije se pojavljajo na globalni ravni, postajajo cenejše in dostopnejše, Vojaškošolski zbornik, 20/2025 65 Aleksander Andric komunikacija z njimi in med njimi je vsak dan hitrejša, na trgu pa se pojavlja vedno več proizvajalcev različnih izvedb. Pravica do lastništva nad novo tehnologijo je šla v pozabo. Çalişkan je prepričan, da postaja vse pomembnejše posedovati nove tehnologije, kot pa jih dobro poznati in ustrezno uporabljati, ter da moramo pri razvoju teh tehnologij nenehno iskati odgovore na vprašanje, kateri je najboljši način ali metoda uporabe nove tehnologije (Çalişkan, 2017). 2.1 Umetna inteligenca Izraz umetna inteligenca (UI) razumemo kot sposobnost naprav, da se enačijo z ljudmi v smislu učenja, sklepanja, načrtovanja in delovanja v kompleksnih kibernetičnih fizičnih okoljih. To praktično pomeni, da je UI nadomestek človekovega razmišljanja, odločanja in nadzora na vseh področjih. »UI je v avtonomnih robotih ali vozilih, čolnih, letalih, opravlja naloge avtomatskega odkrivanja informacij in odkrivanja nepravilnosti ter njihovega izločanja, psiholoških operacij in inteligentnega mentorstva za različne vojaške in podporne misije« (Mey, 2018). Z razvojem programske opreme bo lahko hitreje sprejemala odločitve, in to na podlagi veliko večjega števila zbranih podatkov, kot jih lahko ljudje. Kako daleč, v kakšne razsežnosti se lahko razvija umetne inteligence? »Do leta 2050 bo računalniška moč 1000 USD enaka računalniški moči vseh možganov na zemlji« (Evans, 2010). Evansova razmišljanja gredo tudi v smeri možnosti »pametnega prahu«, ki bo vse povezal z internetom, kar nam bo omogočilo nadzor in upravljanje našega okolja. Dejstvo je, da tehnološke inovacije potekajo izjemno hitro, eksponentna rast računske moči, shranjevanje podatkov, pasovne širine in informacij pa so postale nepredstavljive. Računalniki bodo imeli sposobnosti samozavedanja in ne bodo več le eksponentno kognitivno zmogljivi; zaradi te sposobnosti takojšnjega razumevanja bodo premagali jezikovne ovire (Evans, 2010). UI je uporabna na vseh področjih in že dolgo presega zmogljivost človeka. Sposobna je izvajati nadzor nad orožjem, vključno z jedrskim orožjem. Prav tako se lahko uporablja za nadzor nad vsem in vsakomer, kjer je potreben hiter in trenuten odziv, še preden se kaj zgodi – veliko hitreje kot človeški odziv. Brimley (2018) trdi, da bo »uspeh prihodnjih sil odvisen od njihove sposobnosti iskanja, korigiranja in doseganja ciljev hitreje od nasprotnikov«. To je privedlo do nadaljnjega razvoja in še hitrejšega delovanja UI, kar pomeni hitrejše zbiranje, analizo in odziv. Vsi se zavedajo, da bo zmagovalec v naslednji vojni tisti, ki bo hitrejši, zato si vsi prizadevajo za hitrejšo in bolj izpopolnjeno tehnologijo 66 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile UI. Vprašanje je, ali je ta razvoj tehnologije pod nadzorom in kaj prinaša. Velesile tekmujejo, katera bo razvila sistem UI, ki bo bistveno boljši (hitrejši) od nasprotnikovega. Ali lahko Rusija prevzame vodilno vlogo pri razvoju UI in prevesi tehnološko in vojaško premoč na svojo stran? Izjava ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi Rusija s pomočjo UI lahko prevesila ravnotežje moči, govori o tem, kako pomembna, močna in vplivna je UI. Državni mediji so poročali, da je »ključnega pomena za Rusijo« (Meyer, 2017). Dogovor o nadzoru orožja je eden od mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni za nadzor nad oboroževanjem, vendar UI trenutno ni vključena v mednarodne dogovore o nadzoru orožja, čeprav ima velik vojaški potencial in predstavlja grožnjo, če pride v roke nedržavnih akterjev, kot so teroristi in druge militantne skupine, organizacije in posamezniki, saj omogoča ustvarjanje ogromno uničevanja, ogroža stabilnost in omogoča več možnosti hibridnih vojn, kar pomeni, da konflikti naraščajo do nepredvidljivih posledic. Obstaja tudi etična skrb glede tehnologije UI. Ali smo prišli do ideje o razvoju UI, ki bo namesto nas odločala, nam škodovala, odločala o vojni in miru, o biti ali ne biti? Državne ustanove ustvarjajo in predpisujejo pravne in moralne norme ter izvajajo nadzor. Toda ali bodo sistemi UI, če bodo sposobni sprejemanja odločitev, odgovorni za njihove posledice? Vendar »obstajajo pomisleki, da bi lahko z uporabo različnih aplikacij UI, kot so droni, samovozna vozila in kibernetska varnost, ponovno vstopili v novo hladno vojno« (Straub, 2018). Ker smo v nenehnem pričakovanju kakšnih večjih sprememb in uporabe novih tehnologij ter njihove ustrezne taktike, enote nenehno povečujejo pripravljenost, kar dolgoročno povzroča dvome in negotovost. 2.2 Robotika Robotiko je mogoče opredeliti kot znanstveno fantastiko iz nedavne preteklosti, ki je postala realnost. Robot je opredeljen kot »stroj s senzorji, procesorji in efektorji, ki zaznajo okolje, premorejo situacijsko zavedanje, sprejemajo ustrezne odločitve in delujejo na okolje« (Echevarria II, 2009). Zanje je značilno, da so uničevalni, imajo sposobnost preživetja in so potrošni material ter zato koristni na bolj ali manj vseh področjih. »Njihova uporaba deluje na dvostranski podlagi: hitreje, boljše, učinkovitejše in cenejše od ljudi, vendar so za njihovo popolno namestitev v sistem potrebne taktične, organizacijske in strukturne spremembe« (Mey, 2018). Vse težave z robotizacijo še niso odpravljene. Ena od njih je, kako nadzorovati robota, kako nadzirati orožje, ki si prizadeva za večjo avtonomijo, kako se lahko zanašamo na robota, ki je zanesljiv pri ločevanju sovražnih enot od lastnih vojakov. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 67 Aleksander Andric »Najbolj prepoznavni brezpilotni zrakoplovi so zagotovo droni, ki so nekakšni leteči roboti, podobni žuželkam in zmorejo marsikaj. Poleg prenosa tovora, opazovanja, pridobivanja, zaznavanja, streljanja z različnim orožjem, sprejemanja ukazov na velike razdalje in avtomatskega izogibanja oviram se lahko tudi odzovejo na kretnje rok in sledijo svojemu lastniku« (The Economist, 2017), ter se tudi samodejno preklopijo v stanje pripravljenosti ali transportni položaj. Zaradi svoje vsestranskosti in dokaj nizkih cen so zelo iskani na trgu in so poceni igrača, poslovna priložnost ter drago in nevarno orožje. Bunker v študiji z naslovom Analiza življenjskih ciklov oborožitvenih sistemov in nove strateške realnosti trdi, da oboroženi robotski sistemi v obliki daljinsko upravljanih, polavtonomnih in celo avtonomnih dronov in droidov še niso opremljeni z umetno inteligenco, temveč jih še vedno upravljajo vojaki, ki za upravljanje uporabljajo standardne povezave in nadzorne naprave, medtem ko bolj sofisticirani uporabljajo brezžične in satelitske sisteme. V bližnji prihodnosti bodo opremljeni z UI in se bodo verjetno lahko samostojno odzvali ter dosegli nekatere oblike samozavedanja (Bunker, 2017). Tudi na področju vojskovanja si ljudje prizadevajo za racionalizacijo – premagovanje sovražnika z minimalnimi sredstvi in čim manj žrtvami. Prvi roboti so že vstopili na bojišča in številni so na to nestrpno čakali. Uporaba robotov na bojišču zmanjšuje število žrtev in stransko škodo, vendar hkrati spreminja tradicionalni pogled na vojno in vlogo vojaka. Oddaljeno upravljanje boja brez fizične nevarnosti vpliva na vojaško miselnost, obenem pa prinaša etične in praktične dileme, kot so napake strojev, odgovornost ter zlorabe. Po drugi strani pa vedno obstaja tveganje, da takšno orožje ločuje prijatelja od nasprotnika, kaj če se razbije ali je poškodovano in nas zavrača. Kako bomo ravnali po tem in pod kakšnimi zakoni? Res je, da nam morajo roboti služiti, vendar jih moramo nadzorovati, upravljati in prevzeti odgovornost za svoja dejanja – stroj ne more zaščititi naših interesov v vojni. Naprava – stroj je lahko samó orodje in mora ostati orodje. 2.3 Nanotehnologija Področje nanotehnologije je opredeljeno kot »slikanje, merjenje, modeliranje in manipulacija s snovmi v dimenzijah med približno 1 in 100 nanometri«, pri čemer se zaradi tako majhnih vrednosti lahko pojavijo nenavadne fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tudi zunaj Newtonovega zakona o fiziki (Echevarria II, 2009). To je odprlo pot novim rešitvam za mehanska in biološka vprašanja, ki 68 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile vodijo do povsem novih vojaških zmogljivosti. Zaradi izboljšanih zmogljivosti odkrivanja in dekontaminacije je nanotehnologija v številnih aplikacijah, povezanih z obrambo, pred orožjem za množično uničevanje in zaradi zahtevane majhne moči, nizke mase in nizkih cen v ročnih radijskih napravah. Nanovlakna (nanofibri) so testirana za boljšo zaščito pred kemičnim, biološkim, radiološkim, jedrskim in visokoenergijskim eksplozivnim orožjem ali uporabo v vojaških uniformah in opremi. Koncept opreme sodobnega vojaka si prizadeva za to, da bi moral biti to integriran tehnološki sistem, ki bo vojakom zagotavljal kemično, biološko in balistično zaščito, komunikacijsko in informacijsko podporo, moč, fiziološki nadzor in nadzor nad podnebjem. Vso to dodatno zaščito, varnost, večje preživetje in učinkovitost naj bi zagotavljali nanomateriali. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kaj se zgodi, ko se ti materiali med bojevanjem destabilizirajo, kako vplivajo na okolje in na vojaka, ki to opremo uporablja. Je to prednost ali pomanjkljivost? Kaj vsi ti vsadki in dodatki pomenijo za dolgoročno zdravje in stabilnost vojaka in ali obstajajo tudi kakšni stranski učinki? 2.4 Biotehnologija »Eno od področij z velikim potencialom predstavlja biotehnologija, ki vključuje biometrijo in gensko inženirstvo in predstavlja območje, ki je verjetno naslednja razglasitev vojnega področja« (Mey, 2018). Genetika določa naše najmočnejše fizične lastnosti, kot so višina, barva oči, oblika telesa, mišična moč in praktično vse druge lastnosti naše fizične zgradbe, hkrati pa tudi na naš um vplivajo psihične lastnosti in talent. Ni si težko predstavljati, da bi s posegom v našo gensko zasnovo skoraj ustvarili ljudi po receptu. »Genski inženiring si prizadeva prevesti biološke sisteme v inženirske sisteme in s pomočjo biotehnologije preoblikovati vojsko« (Echevarria II, 2009). Vojaški sistemi povečujejo posamezne človeške sposobnosti z uporabo umetnih sredstev, kot so robotski eksoskeletoni, pametni tekstil, zdravila in brezhiben vmesnik človek stroj. Uporabe vključujejo sposobnost prenašanja skrajnih okolij, boljše spremljanje zdravja in zagotavljanje oskrbe, sprejemanje odločitev na individualni ravni (NATO STO, 2017). Biotehnologija uporablja organizme, tkiva, celice ali molekularne sestavine živih bitij za delovanje in ukrepanje tako, da se ti vključujejo v delovanje celic ali njihovih molekularnih sestavin. To v praksi pomeni, da lahko biotehnologija poveča fizično sposobnost vojaka, da se je sposoben dlje časa bojevati v skrajnih razmerah. Zato za isto nalogo potrebujemo manj vojakov. Vprašanje pa je, kako Vojaškošolski zbornik, 20/2025 69 Aleksander Andric se te spremembe in »napake« v organizmu dolgoročno kažejo na človeku. Res je, da biotehnologija odpravlja napake v organizmih in popravi njihove genske zapise. Kaj pomeni za organizem, ko se biotehnologija »pokvari«? Kaj se zgodi z vojakom, ko je boj končan, ali se je mogoče vrniti v prejšnje stanje brez posledic? Pravega in poštenega odgovora na to vprašanje verjetno ne bomo dobili. Vedno je treba tehtati, kaj prinašajo izboljšave, tako pozitivne kot negativne. 2.5 Kibernetski prostor Kibernetski napadi iz dneva v dan povzročajo večjo škodo državnim organom, poslovnim subjektom in kritični infrastrukturi ter postajajo vse pogostejši, bolje organizirani, težje obvladljivi in dražji. Po navedbah Nata (2010) »lahko dosežejo prag, ki ogroža nacionalno in evroatlantsko blaginjo, varnost in stabilnost. Vir takšnih napadov so lahko tuje vojske in obveščevalne službe, organizirani kriminalci, teroristične in/ali skrajne skupine.« Priznanje kibernetskega prostora kot operativnega področja bi moralo vključevati trenutno težavo različnih pogledov ter poiskati skupno stališče in dogovor o kibernetski domeni, ki bi pojasnila možne kibernetske operacije. Na vrhu Nata v Varšavi julija 2016 je bilo sprejeto, da je kibernetski prostor »operativna domena«, da je kibernetska obramba del temeljne naloge Nata – kolektivne obrambe – in da je Nato pripravljen, da zaveznice sprožijo kolektivno obrambo kot odziv na pomemben kibernetski napad, enakovreden oboroženemu napadu prek kibernetskega prostora (NATO, 2016). To dejanje dodatno potrjuje dejstvo, da je kibernetski prostor okolje, v katerem obstaja velika možnost izvajanja omrežnih operacij, zato je nujno, da se ustrezno uredi. Današnja težnja je, da so bolj ali manj vsi sistemi vključeni v enotno, skupno omrežje, kar omogoča bistveno hitrejšo, kakovostnejšo in boljšo izmenjavo podatkov, hkrati pa odpira nov in ranljiv prostor za različne kibernetske napade. Ti napadi se nenehno povečujejo, tako po številu kot po obsegu in globini posledic, kar ogroža delovanje javnih in državnih informacijskih sistemov ter zaščito podatkov. Ogroženi so tudi delovanje bank in drugih institucij, ki uporabljajo omrežje, njihova verodostojnost in zaupanje. Zato se postavlja vprašanje, kako zaščititi ta prostor pred kibernetskimi napadi in ali to predstavlja novo, povsem digitalizirano obliko vojn. 70 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile 3 Vpliv na oborožene sile Stališča do uporabe umetne inteligence v vojaški domeni se delijo na tri glavne skupine: navdušence, ki menijo, da bo UI revolucionirala vojskovanje; pragmatike, ki verjamejo, da bo UI postopoma izboljšala učinkovitost operacij na taktični in operativni ravni; ter zanikovalce, ki opozarjajo na številne omejitve in dvomijo o širši uporabnosti UI v vojaških razmerah, saj menijo, da bo njen vpliv omejen predvsem na spremembe v značaju, ne pa naravi vojne (Raska, 2023, str. 13). Splošno navdušenje nad nastajajočimi tehnologijami se kaže ne le v uradni retoriki, temveč je tudi zapisano v nacionalnih tehnoloških strategijah in v svetovnem porastu namenskega financiranja. Vojaški programi v potencialno enakovrednih konkurenčnih državah v Aziji (Kitajska), v državah, ki predstavljajo regionalne varnostne izzive na Bližnjem vzhodu (Iran), v državah nekdanje Sovjetske zveze (Rusija) in v hitro razvijajočih se regijah (vključno z Južno in Jugovzhodno Azijo ter Brazilijo), ponujajo primerjave za napredne zavezniške države (ZDA, Zahodna Evropa, Japonska, Južna Koreja), da bi razumele nacionalne pomene, organizacijo in strateške posledice razvoja ter uvajanja nastajajočih tehnologij (Kosal, 2016). V času hitrih tehnoloških sprememb je ključnega pomena vlaganje v UI za podporo vojaškemu odločanju. Združevanje UI s človeškim presojanjem lahko izboljša zaznavanje na vseh področjih, pospeši odločitvene procese ter omogoči hitrejše odzivanje na sovražnikova dejanja. Cilj ni nadomestiti ljudi, temveč nadgraditi njihove sposobnosti (NATO STO, 2023). Poudariti je treba, da je vključevanje novih tehnologij v oborožitvene platforme kompleksen in večplasten proces. »Na bojišču ni časa za napake. Vojna je stvar srca, in to je na prvem mestu, orožje in tehnologija sta na drugem mestu« (Sullivan, 1993). Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) je zapisal, da vstopamo v obdobje, v katerem računalniki postajajo vse hitrejši in vse bolj razširjeni, medicinski preboji podaljšujejo in bogatijo življenja, stroji pa so danes iz dneva v dan manjši. Obenem, ko nove tehnologije postajajo vsakdan našega življenja, smo prisiljeni obravnavati vprašanja etike, zasebnosti, diskriminacije in celo osnovnih človeških interakcij. Tehnologija bo vse bolj preizkušala sposobnost posameznikov, kultur in vlad, da se prilagodijo novim priložnostim in nevarnostim (2018). Tehnološki napredek bo verjetno v naslednjih 25 letih imel še večji vpliv, kot ga je imel v zadnjih. Napredek, ne le pri računalniških hitrostih, temveč tudi pri vrstah računalniških sistemov; računalniško-strojna Vojaškošolski zbornik, 20/2025 71 Aleksander Andric integracija (robotika) in biotehnologija bosta vplivali na to, katere dejavnosti je mogoče voditi ali upravljati s tehnologijo, ter na to, kako se človeštvo povezuje s prihodnjo tehnologijo in jo uporablja. Razlike v vojaškotehnoloških prednostih med velikimi silami se zmanjšujejo, kar pospešuje strateško potrebo po »prelomnih« obrambnih in vojaških inovacijah. Ta vse intenzivnejša strateška konkurenca na področju naprednih vojaških tehnologij je del širše sistemske tekme za tehnološko »voditeljstvo« na področjih, kot so sistemi umetne inteligence, robotika, kibernetika, aditivna proizvodnja, napredni materiali, sintetična biologija, kvantno računalništvo, usmerjena energija, vesoljske tehnologije in številna druga. Sposobnost inovativnosti predstavlja sopomenko za mednarodni vpliv in nacionalno moč, ustvarja gospodarsko konkurenčnost, politično legitimnost, vojaško moč in notranjo varnost (Raska, 2023, str. 2). Uspeh ali neuspeh prihodnjih konfliktov bo predvsem odvisen od tega, kako hitro in učinkovito se lahko uporabljajo različne razpoložljive tehnologije na trenutnem bojišču. Vse tehnologije ne bodo imele enakega učinka na vojaško področje, nekatere pa bodo imele pomemben vpliv in bodo v prihodnosti vplivale na prihodnje delovanje vojaških sistemov, vojaško načrtovanje in odločanje. S spremembo, kako so sile organizirane skladno z razpoložljivimi tehnologijami, »bomo morda lahko spremenili hitrost in obseg bojevanja na bojišču« (Orio, 2018). Toda znanost in razvoj gresta naprej na vseh področjih. Nekatere velike in bogate države imajo finančna sredstva in vlagajo v razvoj, druge pa iščejo alternativne rešitve in odgovore na novo razvito orožje po sistemu akcija – reakcija. 4 Poslanstvo odločanja pripada človeku, ne stroju Prihodnje generacije vojaških robotov bodo delovale bolj avtonomno kot primerljive naprave danes, vendar ali bodo lahko sprejemale odločitve o življenju ali smrti? Tehnologija pomeni veliko, vendar ne vse. V Randu (2014) je bil odnos med tehnologijo in človekom zapisan kot: »Tehnologija ne more nadomestiti sociokulturnega, političnega in zgodovinskega znanja. To znanje je ključnega pomena za razumevanje konflikta, oblikovanje strategije in ocenjevanje njenega izvajanja. Primanjkljaj tega znanja je bil deloma posledica nadaljnjega prevelikega nadzorovanja tehnologije in prepričanja, da se vojne lahko bojujejo in zmagajo samo z uporabo tehnologije. Brez sociokulturnega, političnega in zgodovinskega 72 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile znanja, ki se sčasoma nujno razvije, ni mogoče prepoznati in sprejeti potrebnih prilagoditev v strategiji.« Ko analiziramo zgodovino vojn in bitk, hitro ugotovimo, da vse ni potekalo skladno s »pravili«, da je za zagotovljen uspeh treba zagotoviti razmerje sil vsaj 3 : 1, ali da tehnološka premoč samodejno pomeni zmago. Na primer, med drugo svetovno vojno je bila nacistična nemška vojska veliko bolje opremljena kot druge vojske in je tudi uporabljala novo taktiko blitzkrieg. Razvili so sodobne tanke, letala, rakete, vendar kljub tej tehnični prednosti niso zmagali. Podobno je bilo v vietnamski vojni, kjer ZDA navkljub vsej tehnološki moči niso dosegle zmage. V Afganistanu so bile visoko modernizirane koalicijske sile opremljene z brezpilotnimi zrakoplovi, izvidniškimi roboti in inženirci, na drugi strani pa slabo oboroženi talibani z minskimi in eksplozivnimi ovirami na cestah, ki so povzročile veliko žrtev in gmotne škode. Vsi ti primeri kažejo, da kljub vojaški premoči, kadar je človek ogrožen in je v stiski ter pod pritiskom, je vedno sposoben najti odgovor in sredstvo. Človek je bitje, ki misli in deluje, ne deluje po vnaprej zapisanih ukazih kot robot, temveč čuti, razmišlja in se odziva izven teh okvirov. To mu omogoča napredek in razvoj na področju taktike ter uporabe enot, sredstev in protiukrepov. In tu je človek nenadomestljiv, človek je tisti, ki nosi odgovornost za doseganje cilja. Robote bomo uporabili kot vojake, ki se bodo vedno pojavili pred nevarnim in nevidnim sovražnikom. Antulio J. Echevarria II. (2009) se sprašuje: »Kateri zakoni in etični kodeksi bodo potrebni za urejanje uporabe takega orožja? Kakšen signal ali ‚sporočilo‘ pošiljamo tistim na drugi strani ali mednarodni skupnosti, ko pošiljamo stroje namesto lastne krvi, da zaščitimo svoje interese v času vojne?« Vendar pa bo človek nenadomestljiv v najtežjih in najbolj kompleksnih okoljih, kot so mesta in džungla. Če robotovi senzorji in umetna inteligenca delujejo brezhibno, bi morali prepoznati in delovati samodejno pred sovražnikom ali vsiljivcem. Kaj če ne bodo, kaj če njihovi senzorji prejmejo popačene informacije in se obrnejo proti nam? Nova tehnologija ne prinaša le prednosti, prinaša tudi pomanjkljivosti, s katerimi se morajo spoprijemati vojaške institucije. To potrjuje tudi Van Creveld (1991), ko pravi: »Največje zmage, ki so bile dosežene v vojni, niso odvisne od preproste premoči tehnologije, temveč od prepletenosti prednosti ene strani s pomanjkljivostmi druge, da se ustvari največji možni prepad med obema.« Vojaškošolski zbornik, 20/2025 73 Aleksander Andric Zato moramo razumeti tehnološke spremembe in razviti doktrinarna pravila, ki bodo rešila prihodnja vprašanja vojne. Tehnologija ne sme postati vodilo, temveč mora ostati uporabna kot storitev za uporabo, ko je potrebna, in za namen, za katerega je namenjena. Ne smemo postati sužnji tehnologije, temveč se moramo naučiti, kako jo upravljati, da bo služila nam. Tako razmišlja tudi James Andrew Lewis, ko pravi, da so bili računalniki izumljeni, da bi povečali človeško zmogljivost. So zmogljiva orodja, vendar tudi ko se hitrosti obdelave povečujejo in algoritmi postajajo vse bolj izpopolnjeni, ti stroji še vedno ne morejo »misliti«. Sčasoma se bo to spremenilo. Skupina vodilnih znanstvenikov in javnih osebnosti je podpisala odprto pismo, v katerem opozarja na nevarnosti tega trenutka. Eden slavnih znanstvenikov je opozoril, da bi »razvoj popolne umetne inteligence lahko pomenil konec človeške rase« (2018). Vojaki se bojujejo v vojnah v imenu politike, vse drugo so le orodja in orožja, ki jih uporabljajo za odpravo morebitnega sovražnika in doseganje želene zmage. Ob vseh teh inovacijah se bo odnos do vojskovanja verjetno spremenil. Navsezadnje se pojavlja vprašanje, kakšna bo vloga človeka v sistemu odločanja, če bo vse odvisno od računalnika, in kaj bo ta superračunalnik odločil, da je odvečno. 5 Sklep Povečanje moči nekaterih držav in razpoložljivost novih tehnologij še povečujeta kompleksnost okolja. Vojne in pretresi iz preteklosti so pokazali, da je tehnologija spremenila način vojskovanja. Strategije in taktike se spreminjajo zaradi novih tehnologij. Te tehnologije bodo vplivale na prihodnje kinetične in nekinetične operacije. Zaradi tega morajo današnji vojaški načrtovalci in razvijalci sistematično razmišljati o morebitnem prihodnjem razvoju tehnologije. Ta proces ne bi smel biti omejen na tehnologijo, temveč mora vključevati morebitne prihodnje oborožitvene sisteme in vojaško opremo, hibridne grožnje in družbene spremembe, ki se lahko pojavijo s tehnološkim razvojem. Oprema, oborožitveni sistemi, taktične in strateške ideje, doktrine ter strukture oboroženih sil se spreminjajo. Spreminjajo se način dopolnjevanja oboroženih sil, izobraževalna struktura, starostna struktura, socialna in spolna struktura. Po eni strani struktura oboroženih sil odraža odnos družbe do njih, po drugi strani pa potrebe oboroženih sil. Znanstveni in tehnološki napredek ima pomemben vpliv na oborožene sile. Ponuja jim učinkovitejši način delovanja, boljšo zaščito pred sovražnikom, poenostavlja proces proizvodnje orožja, omogoča večji nadzor nad bojiščem in zagotavlja izboljšave, ki ustvarjajo razliko med porazom 74 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile in zmago. Vendar pa to zahteva dobro izurjene posameznike, ki so sposobni upravljati vedno bolj zapletene sisteme. Usposobljenost in izurjenost pomenita ne le telesno pripravljenost, temveč tudi mentalne sposobnosti in bogato znanje. Znanstveni in tehnološki napredek omogoča in hkrati zahteva vključevanje visoko izobraženega kadra. Napredek prinaša številne neposredne inovacije v oborožene sile, pa tudi posredne spremembe, ki izhajajo predvsem iz lastnosti delovanja teh sistemov. Sodobni oborožitveni sistemi zahtevajo poznavanje sistemov, pomen telesne moči pa se zmanjšuje. Posredno je znanstveni in tehnološki napredek povzročil, da je ves svet postal potencialno bojišče, kar pomeni, da ni več jasne ločnice med fronto in zaledjem. Hkrati je zelo malo ali sploh ni neposrednega fizičnega stika, še manj vizualnega stika, osebna podoba sovražnika pa se izgubi. Znanstveni in tehnološki napredek spreminja operativne, taktične in strateške zamisli oboroženih sil sodobnih industrijskih držav. Da bi bili uspešni, moramo zelo dobro poznati zmožnosti in zmogljivosti tehnologije, njene taktične in tehnične lastnosti ter jih ustrezno uporabljati. To nam lahko prinese prednost in uspeh. Množična in vsestranska, vendar neciljna uporaba tehnologije pa uspeha ne zagotavlja. Kot je nekoč dejal Albert Einstein (Brainyquote, 2001) o eksploziji atomske bombe: »I know not with what weapons World War III will be fought, but World War IV will be fought with sticks and stones.« To odraža, da mora naša tehnologija ostati enaka, primitivna. 6 Literatura in viri 1. Brainyquote. 2001. Albert Einstein Quotes [Online] Dostopno na: https:// www.brainyquote.com/quotes/albert_einstein_122873?src. [15. 4. 2025]. 2. Brimley, Shawn in drugi, Hendrix, Jerry, Fish, Lauren, Routh, Adam and Velez-Green, Alexander. 2018. Building the Future Forces. CNAS. [Online] Dostopno na: https://www.cnas.org/publications/reports/ building-the- future-force. [10. 4. 2025]. 3. Bunker, Robert J. 2017. Armed Robotic Systems Emergence: Weapons Systems Life Cycles Analysis and New Strategic Realities. Strategic Studies Institute and U. S. Army War College Press. [Online] Dostopno na: Armed Robotic Systems Emergence: Weapons Systems Life Cycles Analysis and New Strategic Realities. [10. 3. 2025]. 4. CSIS. 2018. Revolution 3: Technology. Center for Strategic and International Studies. [Online] Dostopno na: https://www.csis.org/ programs/international- security-program/strategic-futures/revolution-3-technology. [12. 4. 2018]. 5. Çalişkan, Murat and Liégeois, Michel. 2017. Technology and War Strategy. Beyond The Horizon. [Online] 13 June 2017. Dostopno na: https://www. behorizon.org/technology-and-war-strategy/. [9. 4. 2025]. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 75 Aleksander Andric 6. Echevarria II., Antulio J. 2009. Strategic Implications of Emerging Technologies. U. S. Army War College, Strategic Studies Institute. [Online] Dostopno na: https://media.defense.gov/2023/May/03/ 2003214398/-1/-1/0/2016.PDF. [14. 3. 2025]. 7. Evans, Dave. 2010. Top 25 Technology Predictions from Futurist Dadve Evans. Techvibes. [Online] 4 March 2010. Dostopno na: https://techvibes. com/2010/03/03/top-25-technology-predictions-from-futurist-dave-evans. [8. 4. 2025]. 8. Kosal, Margaret. 2016. Science, technology, and the future of warfare. Modern War Institute. [Online] Dostopno na: https://mwi.westpoint.edu/ science- technology-future-warfare/. [26. 3. 2025]. 9. Lewis, James Andrew. 2018. Waiting for Skynet. Center for Strategic and International Studies. [Online] 18 January 2018. Dostopno na: https://www. csis.org/analysis/waiting-skynet. [22. 3. 2025]. 10. Meyer, David. 2017. Vladimir Putin Says Whoever Leads in Artificial Intelligence Will Rule the World. Fortune. [Online] 4 September 2017. Dostopno na: http://fortune.com/2017/09/04/ai-artificial-intelligence-putin- rule-world/. [18. 4. 2025]. 11. NATO. 2010. Strategic Concept. NATO Public Diplomacy Division. [Online] February 2012. Dostopno na: https://www.nato.int/nato_static _fl2014/ assets/pdf/pdf_publications/20120214_strategic-concept-2010-eng.pdf. [22. 3. 2025]. 12. NATO. 2016. Warsaw Summit Key Decision. [Online] 21 July 2016 Dostopno na: https://www.nato.int/nato_static_fl2014/assets/pdf/pdf _2017_02/20170206_1702-factsheet-warsaw-summit-key-en.pdf. [2. 4. 2025]. 13. NATO ACT, 2023. Strategic Foresight Analysis 2023_rev2. [Online] Dostopno na: https://www.act.nato.int/wp-content/uploads/2024/05/ SFA2023_rev2. pdf. [15. 5. 2025]. 14. NATO RTO, 2011. Joint Operations 2030 – Final Report. NATO RTO. [Online] 1 June 2014 Dostopno na: https://www.researchgate.net/ publication/229428350_Joint_Operations_2030_-_Final_Report. [3. 3. 2025]. 15. NATO STO. 2017. STO Tech Trends Report 2017. Public Release Version of AC/323-D(2017)0006 (INV). NATO Science & Technology Organization. [Online] 15 September 2017. Dostopno na: https://www.sto.nato.int/ SitePages/newsitem.aspx?ID=3534. [23. 3. 2025]. 76 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile 16. NATO STO. 2023. Scaling Artificial Intelligence for Digital Wargaming in Support of Decision-Making. AC/323(MSG-207)TP/1179. Meeting Proceedings RDP. NATO Science & Technology Organization. [Online] 10 September 2023. Dostopno na: https://www.sto.nato.int/ publications/STO%20Meeting%20Proceedings/Forms/Meeting%20 Proceedings%20Document%20Set/docsethomepage.aspx?ID=46083&Fold erCTID=0x0120D5200078F9E87043356C409A0D30823AFA16F602008C F184CAB7588E468F5E9FA364E05BA5&List=7e2cc123-6186-4c30-8082- 1ba072228ca7&RootFolder=%2Fpublications%2FSTO%20Meeting%20 Proceedings%2FSTO%2DMP%2DMSG%2D207. [23. 3. 2025]. 17. NATO STO. 2025. NATO STO Science and Technology Trends 2025 2045. Volume 1 English. [Online] 9 April 2025 Dostopno na: https://sto-trends. com/assets/briefing-papers/NATO_STO_Science_and_Technology_ Trends_2025_2045_Volume_1_English.pdf. [18. 4. 2025]. 18. Orio, Brendan. 2018. Order from Chaos: Six technologies that the U.S. military is betting on. Brookings. [Online] 28 January 2018. Dostopno na: https:// www.brookings.edu/blog/order-from-chaos/2016/01/28/six-technologies- that-the-u-s-military-is-betting-on/. [13. 3. 2025]. 19. Rand. 2014. Lessons from 13 Years of War Point to a Better U. S. Strategy. Rand. [Online] 2014. Dostopno na: https://www.rand.org/ pubs/research_ briefs/RB9814.html. [12. 4. 2025]. 20. Raska, M. 2021. »The Sixt RMA Wave: Disruption in Military Affairs?« Journal of Strategic Studies 44, no. 4: 456–479. [Online] 2021. Dostopno na: https://doi.org/10.1080/01402390.2020.1848818. [12. 4. 2025]. 21. Raska, M. and Bitzinger, G.A. 2023. The AI Wave in Defence Innovation. New York: Routledge. 22. Roland, Alex. 2009. War and Technology. Foreign Policy Research Institute. [Online] 27 February 2009. Dostopno na: https://www.fpri.org / article/2009/02/war-and-technology/. [16. 4. 2025]. 23. Schwab, Klaus. 2016. The Fourth Industrial Revolution. World Economic Forum. [Online]. Dostopno na: https://www.weforum.org/pages/the-fourth- industrial-revolution-by-klaus-schwab. [12. 4. 2025]. 24. Straub, Jeremy. 2018. Artificial intelligence is the weapon of the next Cold War. The Conversation. [Online] 29 January 2018. Dostopno na: https:// theconversation.com/artificial-intelligence-is-the-weapon-of-the-next-cold- war-86086. [12. 3. 2025]. 25. Sullivan, Gordon R. and Dubik, James M. 1993. Land Warfare in the 21st Century. U. S. Army War College Strategic Studies Institute. February 1993. [Online] Dostopno na: http://ssi.armywarcollege.edu/ pubs/1993/landwar/ landwar.pdf. [11. 4. 2025]. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 77 Aleksander Andric 26. The Economist. 2017. Commercial drones are the fastest-growing part of the market. [Online] 10 Jun 2017. Dostopno na: https://www.economist. com/ news/technology-quarterly/21723003-most-drones-today-are-either-cheap- toys-or-expensive-weapons-interesting. [22. 3. 2025]. 27. Van Creveld, Martin. 1991. Technology and War: From 2000 B. C. to the Present. Simon and Schuster. [Online] May 2010. Dostopno na: https://books. google.ee/books ?hl=sl&lr=&id=A7FZ98dFQbkC&oi=fnd&pg =PR9&dq= technology+and+war&ots=1j_SsQK8ZX&sig=IPY94hgu9bIgniLQEYKbN QZE79Q&redir_esc =y#v=onepage&q=technology%20and%20war&f=false [12. 4. 2025].. 28. Žabkar, Anton. 1994. Raziskovalno-razvojne usmeritve in stroški NATA - po hladni vojni. Teorija in praksa. FDV. [Online] Dostopno na: https://www. dlib.si/stream /URN:NBN:SI:doc-1P5ISSOH/5aea4216-ca25-4f39-a327- 53e2866c4f68/PDF. [2. 4. 2025]. Zapiski: 29. Mey, Holger. 2018. Osebni zapiski s predavanja Prof. Dr. Holger H. Mey. Predavanje o vlogi tehnologije v prihodnjih konfliktih – omejitve in priložnosti. 15. marec 2018. BDCOL, HCSC. 78 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket Vojaški tabor 2023 Military Camp 2023 Povzetek Slovenska vojska z različnimi soorganizatorji in v okviru Ministrstva za obrambo že več kot dvajset let organizira in izvaja vojaške tabore. Zadnji tabor so z igro vlog izvajali kandidati za častnike 35. generacije Šole za častnike kot del izkustvenega učenja, namenjenega njihovim bodočim vlogam častnikov v rezervni ali stalni sestavi Slovenske vojske. Z načrtovanjem, pripravo, izvajanjem in vrednotenjem njihovega dela na vojaškem taboru so dobili dragoceno izkušnjo, ki jo lahko s kritičnim razmišljanjem skozi zapis podajo kot učno izkušnjo za naslednje generacije izvajalcev pouka in predvsem načrtovalcev vojaških taborov. Ključne besede: vojaški tabor, igra vlog, izkustveno učenje, kritično razmišljanje. Abstract The Slovenian Armed Forces, in collaboration with various co-organizers and under the Ministry of Defence, have been organizing and conducting military camps for over 20 years. The latest camp, conducted through role-playing methods, involved members of the 35th candidate group of the Officer Cadet School as part of experiential learning aimed at their future roles as officers in the reserve or regular components of the Slovenian Armed Forces. Through the planning, preparation, implementation, and evaluation of their work at the military camp they gained valuable experience, which they can articulate through writing and critical thinking as a learning experience for the next generations of educators and, especially, for the military camp planners. Keywords: military camp, role-play, experiential learning, critical thinking. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 79 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket 1 Uvod Od 2. do 16. julija 2023 je v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli in v okolici potekal vojaški tabor, ki je bil organiziran že 24. leto zapored. Skozi zgodovino tabora sta se spreminjali tako njegova organizacija kot vsebina izvedbe. Prvi tabor sta leta 1999 organizirala Center vojaških šol (v takratni obliki, op. a.) in Katedra za obramboslovje, da bi približala vojaško organizacijo in vojaški način dela ter življenja takratnim študentom obramboslovja. Trenutno je glavni namen vojaškega tabora predvsem promocija Slovenske vojske ter približevanje vojaškega poklica mladim (dijakom in študentom) in njegovo doživljanje, da se jim omogočita preživljanje prostega časa in izpolnjevanje avanturizma. Vendar je to pogled le z ene strani. V zadnjih letih sta administrativno, organizacijsko in izvedbeno vojaški tabor izvajala Sektor za vojaške zadeve in Center vojaških šol s Šolo za častnike. Vlogo načrtovalcev in izvajalcev pouka (ne tabora kot celote, op. a.) so prevzemali kandidati za častnike (v nadaljevanju: kandidati). Za Slovensko vojsko ima izvedba vojaškega tabora, kot se je izvajal v zadnjih letih z aktivno vlogo bodočih častnikov, zelo pomemben izobraževalni element s pripravo teh kandidatov na nove dolžnosti v poveljniški sestavi Slovenske vojske, z igro vlog v najboljšem približku realnim razmeram, z realnimi sredstvi, v realnem okolju in z udeleženci v nadzorovanem ter varnem šolskem okolju (pod spremljavo inštruktorjev). Gre torej za navzven manj pomembno, v učnem procesu šolanja bodočih častnikov pa zelo pomembno vlogo vojaškega tabora. 2 Izvajanje pouka na vojaškem taboru S pregledom urnika, pripravljenega na podlagi obeh učnih načrtov programa vojaškega tabora (GŠSV, 2022a; GŠSV, 2022b), so bodoči častniki morali načrtovati in vsebinsko izvesti pouk za dijake in študente, ki so se udeležili tabora. Pri tem so se poistovetili z dodeljenimi vlogami, ki so jih dobili na taboru. Bili so v vlogi poveljnika voda (načrtovanje in organiziranje pouka), enotovnega podčastnika (zagotovitev sredstev in svetovanje poveljniku voda) ter v vlogah poveljnika oddelka – inštruktorja (izvajalec pouka in urjenje veščin). Tako se je začel tudi njihov miselni proces o načrtovanju (kdo, kdaj in s čim) in o izvedbi (kaj in kako) predpisanih tematik. Z dano odgovornostjo glede na dodeljeno vlogo so morali usklajevati, delegirati, kontrolirati in spremljati dogajanje ter zagotavljanje (z)možnosti za realizacijo izvedbe pouka po dobljenem načrtu, urniku. Imeli so možnosti prilagoditve, spreminjanja ali neizvajanja, da bi dosegli učne cilje, ki so 80 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 jim bili dani oziroma predpisani. Tako so se dejansko srečali z vsemi omejitvami, zahtevami in odvisnostmi, ki so povezane z načrtovanjem, usklajevanjem in izvedbo usposabljanja dijakov in študentov na taboru. V takem okolju in na tak način, z igro vlog, v kateri so kandidati prevzeli načrtovanje, pripravo in izvedbo pouka, se je tabor izvedel verjetno zadnjič. Izvedbo in podajanje vsebine, torej izvedbo pouka z vso tematiko, predpisano po obeh učnih načrtih (prav tam), v letu 2024 namreč izvedbeno prevzema druga enota Slovenske vojske, ki tega ne bo izvajala z igro vlog in izkustveno metodo. To bodo izvajali dejanski inštruktorji, katerim je to del delovne (ne učne) obveze. Tako se bo bodočim častnikom, ki bi lahko s taborom izkusili del svojega bodočega poklica, izgubil ta pomembni izobraževalni element. Odvzeto jim bo dobro izkustveno orodje, saj bo zdaj poudarek le na promociji Slovenske vojske in na pridobivanju kadra. Izkustveni izobraževalni element z metodo igre vlog pa se bo kot dodana vrednost na taborih izgubil. Vojaški tabor je vsekakor odlično orodje in učno okolje za mlade bodoče častnike, da preizkusijo sebe in svoje kolege na »živem« poligonu dela v načrtovanju, organiziranju, izvajanju in vodenju. Seveda v nadzorovanem in varnem učnem okolju – z izkustveno metodo igranja različnih vlog. 2.1 Izkustveno učenje in igra vlog Izkustveno učenje je del učenja iz izkušenj. Te so lahko lastne ali tuje izkušnje, iz katerih se lahko kaj naučimo, kot posameznik ali kot organizacija. Tako Vojaška doktrina (Furlan, 2006) kot Doktrina vojaškega izobraževanja in usposabljanja (Pešec, 2013) opredeljujeta učenje iz izkušenj kot proces, ki ovrednoti in podeli uporabno vrednost izkušnjam. Izkustveno učenje na ravni posameznika zahteva njegovo neposredno udeležbo in vpletenost. Vsak vpliv interakcije posameznika z okoljem, pri čemer pride do spreminjanja posameznika (navade, delovanje, stanje idr.) pod vplivom izkušenj, lahko imamo za izkustveno učenje. Pri tem se povežejo teorija in praksa, spoznavanje resničnosti oz. približevanje resničnim razmeram v konkretni aktivnosti – izkušnji. Izkustveno učenje (Marentič Požarnik, 2003, in Grmek Ivanuš, 2011) se uveljavlja tudi pri učenju kompleksnejših poklicnih (tudi vodstvenih in poveljniških, op. a.), komunikacijskih in socialnih spretnosti. Celovita osebna izkušnja oziroma vloga osebnega doživljanja je pri tem osrednjega pomena. Ta oblika učenja poskuša povezati neposredno izkušnjo (doživljanje), opazovanje (percepcijo), Vojaškošolski zbornik, 20/2025 81 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket spoznavanje (kognicijo) in ravnanje (akcijo) v neločljivo celoto. To učenje se lahko izvaja z različnimi metodami, kot so spremljanje, opazovanje, doživljanje z vsemi čutili in čustvi, ter z igro vlog. Metoda igranja vlog, ki jo opredeljuje tudi Natova direktiva (BI-SC 075-007), je metoda interakcije, pri kateri se v našem primeru kandidati igrajo in vadijo realistična vedenja s prevzemanjem specifičnih vlog in okoliščin. Kandidatom omogoča, da se s prakso naučijo, kaj bodo morali narediti na delovnem mestu, se učijo iz povratnih informacij in razmišljajo o vsaki vlogi, v kateri sodelujejo. Kandidati s tem igrajo in vadijo realistična vedenja s prevzemanjem posebnih vlog in okoliščin. Hkrati vadijo odzivanje na različne situacije, ki so zelo podobne tistim, s katerimi se bodo srečali pri dejanskem delu. Igra vlog se pogosto uporablja za razvijanje odnosov in veščin človeške interakcije. Je zelo realistična (približevanje dejanskim razmeram, op. a.) in spodbuja sodelovalno učenje. Igra vlog je ena izmed učnih metod, ki so se izvajale s kandidati za častnike na vojaškem taboru v okviru šolanja za častnika – poveljnika voda. Gre za osrednjo učno metodo izkustvenega učenja – način, kako so kandidati z igranjem vlog pridobili novo znanje, veščine in delovanje v vlogi, ki jim bo predvidoma namenjena v okviru nadaljnjega službovanja. Gre za t.  i. for the job training – usposabljanje za delovno mesto, pri čemer se simulira del njihovega bodočega delovnega mesta poveljnika voda. V okviru opisa del za to delovno mesto so »preizkusili in igrali« vlogo poveljnika (voda, oddelka, skupine) po funkciji načrtovanja, vodenja, organiziranja, zagotavljanja (z)možnosti in kontrole izvedbe na primeru usposabljanja udeležencev vojaškega tabora (dijakov in študentov) po vnaprej določenem načrtu dela. Najbolje pri izvajanju te metode podajanja znanja z izkustvom in igro vlog je dejstvo, da se ves proces izvaja v nadzorovanem, šolskem okolju. Ne gre za pravo delovanje, vendar s pravimi ljudmi. Pri tem so nekatere napake (razen varnostnih napak!) ne samo dovoljene, temveč celo zaželene, saj to samo še poveča vrednost učne izkušnje. Tukaj se pojavi izredno pomembna vloga inštruktorja oz. spremljevalca učnega procesa, ki mora poznati in spremljati vlogo kandidata ter ga usmerjati tako, kot ta vloga zahteva od njega. Ker gre v tem trenutku za zadnjo obliko izvedbe tabora in pouka na Šoli za častnike na tak način (igra bodočih vlog), so se nekateri kandidati med izvajanjem predmeta vojaška didaktika odločili, da zapišejo nekaj o vtisih, delu, občutkih, doživljanju teh vlog na zadnjem taboru, ki je potekal julija 2023 v Vojašnici 82 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 Boštjana Kekca. Štirje kandidati so opisali svoje doživljanje v učnem procesu, igri vlog, s podajanjem občutkov in izkušenj, da bi posredovali informacije nadaljnjim generacijami. Svoj pogled so opisali dva kandidata in dve kandidatki, ki so hkrati tudi iz stalne in iz rezervne sestave SV, kar daje tem opisom svojstven pomen. 3 Poročnik Uroš Ribič Rems, Center vojaških šol: Vojaškega tabora sem se udeležil julija 2023 v okviru Šole za častnike. Cilj vojaškega tabora je seznanitev udeležencev s temeljnim vojaškim znanjem in veščinami za uspešno opravljanje bojnih nalog strelca ter preživetje na bojišču. Iz tega lahko sklenemo, da gre za prvi stik udeležencev z vojaško kulturo, običaji in delovanjem v procesu vojaškega izobraževanja. Ta je ciljno naravnan in namenski proces, v katerem s pridobivanjem vojaškega znanja, gradnjo vojaških veščin in vojaško vzgojo ustvarimo temelje za delovanje posameznika v vojaškem okolju. Opis ciljev je usmerjen predvsem v udeležence, ne poudarja pa dodane vrednosti za nas, kandidate Šole za častnike. Večina kandidatov je prvič postavljena v vlogo vodje skupine neznanih ljudi, ki prihajajo z vseh koncev in imajo različne stopnje fizične pripravljenosti ter predznanje, s ciljem poenotenja in doseganja zastavljenih učnih cilje. Ta enkratna priložnost omogoči kandidatom, da razvijejo svoje znanje in sposobnosti na področjih vodenja, poveljevanje, didaktike in andragogike ter pridobijo izkušnje, ki jim bodo koristile v njihovi karieri. Ker sem bil prvi teden postavljen v vlogo poveljnika četrtega voda, sem imel izvrstno priložnost, da izkusim delo in odgovornost. Vse od prvega stika z udeleženci, ko smo se kandidati predstavili in razložili svoje vloge, pa do konca poveljevanja sem se zavedal, da je moja odgovornost, da sokandidatom v vlogah omogočim najboljše mogoče pogoje za delovanje, da lahko obilico strokovnega znanja, pridobljenega na šolanju, uporabijo in predajo udeležencem vse tisto, kar se zahteva, ter jih poleg tega tudi navdušimo za vojaški poklic. Poveljniška sestava tabora Udeleženci so bili razporejeni v štiri vode. V prvem vodu so bili razporejeni udeleženci, ki so bili na taboru že v prejšnjih iteracijah, preostali vodi pa so bili pretežno brez izkušenj. V vsakem vodu smo kandidati prevzeli vloge poveljnikov vodov, vodnih podčastnikov ter dveh ali treh poveljnikov oddelkov, dva kandidata pa sta skrbela za logistični element. Ves čas so nas spremljali tudi inštruktorji Vojaškošolski zbornik, 20/2025 83 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket stalne sestave Šole za častnike, ki so predvsem opazovali in na analizah dajali povratne informacije. Naše delo se je začelo že nekaj tednov pred taborom. Usklajevanje z učnim načrtom tabora, pridobivanje materialnih sredstev, sestavljanje učnih priprav, izbiranje ključnih individualnih veščin in navsezadnje nalaganje tovornjakov nam je razširilo obzorja, koliko načrtovanja in logistike je potrebno za vsako večdnevno usposabljanje. Pisanje učnih priprav, usklajevanje načrtov dela med vodi, načrtovanje izobraževanja in podobne zadeve so se pogosto zavlekli pozno v noč. Zadnjih nekaj dni smo preživeli v nalaganju materialno-tehničnih sredstev in opreme na tovornjake, pripravljene za transport na Bohinjsko Belo. Sledil je prekratek vikend in v nedeljo prihod v Vojašnico Boštjana Kekca, naš dom nadaljnja dva tedna. Na predvečer tabora smo se zbrali pred svojo stavbo, prevzeli prostore, preverili nastanitvene pogoje za udeležence, postavili operativni center tabora, malo pisarno za dostop do intraneta, razložili in uredili kontejnerje z orožjem in priročnimi sredstvi, preverjali sezname udeležencev, reševali zadnje zaplete in izzive. Spremenil se je tudi način dela, naloge stalne sestave Šole za častnike niso bile več delegirane na posameznike, pač pa na vode, in zelo hitro smo kandidati vstopili v svoje dodeljene vloge tako poveljnikov voda, vodnih podčastnikov kot tudi poveljnikov oddelkov. Viden je bil preskok v načinu razmišljanja in izvedbe nalog, ko smo se iz konglomerata sokandidatov preoblikovali v strukturirano vojaško organizacijo. Ponedeljkovo jutro je prineslo nove izziv, prvi stik z udeleženci. Prvi vtis je zelo pomemben, saj vzpostavi odnose in pričakovanja načina dela. Potem ko so nas sprejeli pripadniki stalne sestave Šole za častnike, so bili udeleženci razdeljeni v vnaprej določene vode. Moj prvi nastop pred njimi je bila predstavitev preostanka ekipe in premik v nastanitveni objekt, kjer smo začeli pregled zadolžene opreme ter administrativne zadeve. Ker gre za tabor za ljudi, ki so visoko motivirani in sčasoma tudi potencialni pripadniki Slovenske vojske, smo istočasno krepili psihofizično pripravljenost ter se učili osnovnih veščin, kot so pozdravljanje, nošenje uniforme, točnost. Naša ekipa je dobro sodelovala, skupaj smo nastopili zelo uspešno ter vlili udeležencem zdravo mero spoštovanja. Dan se je za udeležence končal ob 22. uri, za nas kandidate pa tudi ob polnoči, saj smo morali urediti dnevna poročila in se pripraviti na naslednji dan. Vsak dan je po končanih aktivnostih potekala tudi koordinacija poveljnikov vodov in vodnih podčastnikov. 84 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 Drugi dan se je za udeležence začel z jutranjo vadbo, tako kot večina preostalih dni. Vsako jutro je eden izmed kandidatov vodil jutranje prebujanje, manj zahtevno jutranjo vadbo, ki je namenjena prebujanju telesa in uma vseh prisotnih. Prvo vadbo sem izkoristil za osnovno oceno fizične pripravljenosti udeležencev, kar je bilo nujno za uspešno doseganje dnevnih ciljev in določanje ravni zahtevnosti usposabljanja. Sledili so zajtrk, jutranji postroj za dvig zastave in nato delo po vnaprej določenem učnem načrtu. Kandidati smo se zelo hitro začeli zavedati pomembnosti počitka. Predajanje znanja in biti v položaju moči je zelo dober občutek, ki te napolni z energijo in ponosom, ko gledaš dvajset parov mladih nadobudnih oči, ki z občudovanjem opazujejo tvoj vsak gib in željno požirajo vsako izrečeno modrost, vendar na daljši rok to ni izvedljivo. Po koncu drugega dneva, ko smo bili vsi izmučeni, smo začeli rotirati vodenje usposabljanj v dvojicah ali trojicah, da se je preostanek naše ekipe lahko spočil, pripravil na naslednja usposabljanja ali pa, kot v primeru našega vodnega podčastnika, spopadal z logističnimi, prostorskimi in materialnimi izzivi. Sodelovanje med poveljniki oddelkov, vodnimi podčastniki in poveljniki vodov ter razporeditev delovnih nalog po ravneh sta bila zlahka opazna v vseh vodih. Prav tako smo kandidati počasi postajali manj hladni do udeležencev, deloma, ker smo začeli postopke spoznavanja, prav tako pa tudi zaradi njihove visoke motivacije in zagnanosti za delo. Glavni dogodek prvega tedna tabora je bilo streljanje z ostrim strelivom z avtomatsko puško F2000S. Pred nami je bila naloga, da popolne laike v manj kot enem tednu usposobimo, da so sposobni izvesti postopke z orožjem in streljanje. Temu smo posvetili vse proste trenutke, saj smo se zavedali, da gre za visoko tvegano aktivnost, pri kateri lahko zelo hitro pride do zapletov, trajnih poškodb in smrti. Pri delu z orožjem ni bilo šale, in naše delo se je obrestovalo, saj na strelišču ni bilo poškodb ali varnostnih zadržkov. Kot vodja streljanja sem bil z delom udeležencev izjemno zadovoljen. Sobota je za udeležence pomenila orientacijski pohod, ki smo ga kandidati le spremljali, ter prečkanje vodnih ovir, ki so nas prijetno osvežile v julijski vročini. Motivacija in morala sta bili visoki, še bolj pa sta se dvignili v nedeljo na raftingu in popoldanskih športnih igrah, na katerih so se vsi vodi bojevali in navijali do zadnjih moči. To je bil tudi moj zadnji dan kot poveljnik voda, saj je prišlo do rotacije vlog, in preostanek tabora sem preživel kot poveljnik oddelka. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 85 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket Naslednji dan se je začel terenski del, na katerem se je celoten tabor prestavil na vadbišče Mačkovec in se usposabljal v terenskih razmerah, predvsem iz preživetja na bojišču in taktičnimi postopki. Kot poveljnik oddelka sem večino časa preživel z udeleženci in sodeloval v procesu izobraževanja ter tako pridobil še drugačen pogled na proces vojaškega izobraževanja. Poveljniki oddelkov smo bili zadolženi za izvedbo nalog, ki so nam bile dane, in vodenje preverjanj ter seznanitev z individualnimi vojaškimi veščinami. Neposredno delo z udeleženci je vodilo do več spoznavanja, prav tako sem imel občutek, da imam večji vpliv na moralo manjšega elementa voda. Kljub občasnemu slabemu vremenu smo dosegli cilje in prikazali pridobljeno znanje na zaključni taktični vaji. Menjavanje vlog je kandidatom omogočilo, da se postavijo v škornje različnih poveljniških funkcij, s katerimi se bomo srečevali vsakodnevno, in prevzamemo njihove odgovornosti, četudi le za dva tedna. Menjava je bila najtežja za udeležence, saj so prvi dan po menjavi imeli nekaj težav z našimi novimi vlogami, kandidati pa smo spoznali, kako je voditi in biti voden. Kaj sem od vojaškega tabora odnesel kot bodoči častnik? Vodenje je izjemno zahtevno, polno izzivov, sprememb, prilagoditev in ovir, vendar izjemno izpolnjujoče, sploh ko dosežeš cilje. Vzpostavitev in vzdrževanje visoke ravni motivacije je neposredno povezano z vloženim delom, saj podrejeni opazijo trud nadrejenih. Pripadnost enoti se krepi s skupinskim delom in sodelovanjem pri delu, torej z vodenjem z zgledom. Najboljši načrt ne zdrži stika z resničnostjo, zato je potrebno obilo prilagodljivosti ter glavno: naša najpomembnejša dobrina so ljudje, zato je treba z njimi delati pravilno in vanje vlagati, le tako bo naše delo poplačano. 4 Poročnik Žiga Novak, Center vojaških šol: Med enoletnim šolanjem na Šoli za častnike smo kandidati za častnike postavljeni v različne osnovne vloge, ki obstajajo v Slovenski vojski na taktični ravni. Ker se učimo za poveljnika voda, je najvišja funkcija, ki jo lahko prejme kandidat, funkcija KPV-ja, kar pomeni kandidat poveljnika voda. Ta skrbi za organizacijo voda kandidatov. Druga najvišja vloga, ki jo lahko zasede kandidat, je VPČ – vodni podčastnik, ki je desna roka kandidata poveljnika voda. VPČ skrbi, da so zagotovljena vsa materialna sredstva in da je moštvo urejeno. Zaradi okrnjenega številčnega stanja kandidatov letošnjo generacijo sestavljata dva oddelka. Poveljujeta mu dva kandidata, ki imata vlogo poveljnika oddelka. Najpogostejša vloga, ki jo dobi kandidat za častnika, je vloga vojaka. 86 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 Nemalo časa je potrebnega, da kandidat usvoji veščine in razume vlogo funkcije v katero je postavljen. Proces učenja se deli na teoretični in praktični del. Teoretični del je sestavljen iz predavanj izkušenih predavateljev in avdio- vizualnega materiala skozi katerega se na osnovni ravni slušatelj seznani in nauči, kaj je njegovo delo, kaj so posamezne dolžnosti in odgovornosti določene vloge. Za doseganje višjih ravni, kamor spadajo razumevanje, uporaba, analiza, je nujno potrebna praktična izkušnja, ki smo je v primerjavi s teoretičnim delom razmeroma malo deležni. V teoretičnem delu dober pedagog predaja znanje za različne učne tipe (vizualni, avditivni in kinestetični), kar pa je lahko prava didaktična umetnost, kadar je omejen s sredstvi in časom. Rešitev za to je praktična dejavnost v šolskem okolju, v katerem so dovoljene, pravzaprav celo zaželene napake, iz katerih se učimo. Napake pa niso več zaželene, kadar se v šolski poligon začne vmešavati resnično okolje. Resnično okolje je za nas kandidate predstavljal vojaški tabor, ki ga organizira Slovenska vojska za civiliste. Glavni namen vojaškega tabora je predstaviti poklic vojaka polnoletnim osebam, študentom in dijakom. Udeleženci tabora v 14 dneh aktivno sodelujejo pri spoznavanju vojaškega načina življenja, organizacije, navad in individualnih veščin vojaka. Velik poudarek je na predpisanem tematskem načrtu za vojaški tabor. Sekundarni namen pa je, kot sem že omenil, postavitev resničnega okolja v sterilno učno okolje kandidatov za častnike. Na tem mestu so vlogo vojaka prevzeli udeleženci tabora, kandidati pa smo si izmenjevali različne vloge poveljujočih. Nemudoma je bilo treba spremeniti miselnost in se zavedati svojih novih nalog ter dolžnosti, ko je prišel čas za menjavo vlog. Združenost kolektiva in medsebojna pomoč sta ključni za popolno opravljanje nalog in vodenje udeležencev, ki so včeraj nosili še civilna oblačila, danes pa so že pripadniki Slovenske vojske. V članku se bom dotaknil nekaj področij, ki se navezujejo na organizacijo in izvedbo vojaškega tabora. Tako želim bralcu približati izvedbo vojaškega tabora skozi oči kandidata Šole za častnike. Učni proces Udeleženci vojaškega tabora so polnoletne civilne osebe. Večinoma so to dijaki in študenti, ki jih zanima vojaški poklic ali pa tabor opravljajo v sklopu strokovne in obvezne prakse. Po nekaterih teorijah znanstveniki trdijo, da se možgani lahko razvijajo celo do 30. leta starosti. Ker pa so udeleženci pravno gledano odrasli Vojaškošolski zbornik, 20/2025 87 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket ljudje, lahko posplošimo, da smo kandidati za 14 dni prevzeli možgansko že razvite ljudi. Z vzgajanjem in izobraževanjem odraslih se je v prejšnjem stoletju začela ukvarjati andragogika. Andragogika kot vrsta pedagoške discipline se je pojavila zaradi vse večje težnje po izobraževanju odraslih. Vsak od kandidatov je dobro poučen o vojaških tematikah, ki so se izvajale na taboru. Vprašanje pa je, kako je to znanje predajal naprej, koliko časa je za to porabil, ali je znal motivirati udeležence, so ga udeleženci razumeli in ali bodo to znanje znali sistematično uporabljati v praksi. Vojska temelji na nenehnem usposabljanju in učenju na vseh ravneh. Zaradi številčnega stanja si mora temelj naše vojske prizadevati za dobro opremo in znanje. Znanje pa predajajo izkušenejši pripadniki in poveljniki, zato je ključno, da je kader, ki izobražuje pripadnike, dobro podkovan v zakonitostih didaktike, pedagogike in andragogike. V prihodnje priporočam čim več izobraževanja in udeležbe na tečajih bodočih in aktualnih voditeljev na področju andragogike. Čas Če smo si med šolanjem kandidati želeli kaj, je to čas. Nenehni časovni pritiski nadrejenih in »podrejenih« nas spremljajo že od prvega dne. To naj bi nas okrepilo, saj je edina glavna poveljnikova naloga, da sprejme pravilno odločitev v najkrajšem mogočem času. Idealno bi bilo, da jo sprejme v trenutku. Zgodovina posameznih bitk nas uči, da je poraženec tisti, ki se ni zmožen odločiti, z drugimi besedami, je pasiven in samo čaka, kaj se bo zgodilo. S tega vidika je naše šolanje, vključno s taborom, vrhunska izkušnja, ko smo kot poveljujoči na podlagi skopih informacij morali odločati o prihodnosti našega voda. Seveda v tem primeru napačna odločitev ni prinesla kaj hujšega kot opazko inštruktorjev in malo slabe volje pri poveljniškem kadru. Namen vojaškega tabora ni samo poligon za bodoče častnike, temveč ima pri tem veliko vlogo tudi reklama vojaške službe. Je način, kako civilistom omogočiti čim večjo vživetost in spoznavanje vojaškega poklica skozi dejansko dogajanje na terenu, in ne samo plastično v predavalnici s pomočjo slikovnega gradiva in posnetkov. Pri izvedbi projekta takih razsežnosti je ključna vrhunska organizacija posameznih podsistemov, za delovanje vseh teh kot celota pa čas. Dobro utečen stroj potrebuje za izvedbo naloge manj časa, saj hitro najde rešitve nekega problema, v nasprotnem se zadeve lahko hitro začnejo podirati. Kadar se neka organizacija predstavlja bodisi manjšemu ali večjemu številu opazovalcev, se želi prikazati kot dobro naoljen stroj, ki je pripravljen na vse. Na vojaškem 88 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 taboru je bilo prisotnih okoli sto udeležencev, torej sto radovednih in kritičnih ocenjevalcev. Po osebnem pogovoru z nekaterimi nisem zasledil, da bi opazili kakršne koli organizacijske luknje, kar pa še ne pomeni, da jih ni bilo. Poveljujoči smo s poznavanjem širše slike celovitejše gledali na posamezne situacije, kar smo izkoristili in s svojimi sposobnostmi improvizacije peljali zgodbo naprej. Že na začetku načrtovanja vojaškega tabora bi priporočal vnos več rezervnega časa, ki bi lahko navsezadnje služil tudi kot manevrski element za nepredvidljive situacije, ki se v realnem okolju rade pokažejo kot pogoste. Terminsko-tematski načrt Količina ali kakovost? Oboje! Še preden smo v roke dobili svoj vod udeležencev, smo v seznanitev prejeli urnik vojaških tem, ki jih moramo na taboru z udeleženci predelati oziroma jim jih predstaviti. Za način predstavitve smo kandidati imeli čisto proste roke. Kako in katere pripomočke bo kandidat uporabil, je navedel v svoji pripravi na učno uro in se je načeloma tega tudi držal. Odstopanja od načrta so lahko največ 10-odstotna. V skromnih 14 dneh so udeleženci tabora spoznali več kot 30 tem, ki se nanašajo na vojaški poklic. Vsak vojak ve, da so temelji vojaškega poklica postrojitvena pravila. Postrojitvena pravila brez orožja v terminsko-tematskem načrtu zasedejo dve šolski uri. Prvo vprašanje ob snidenju z udeleženci je bilo, ali že imajo izkušnje z vojsko, ali so bili že v preteklosti na taboru, prostovoljnem služenju vojaškega roka itn. V našem vodu sta roko dvignila dva udeleženca od tridesetih. Začeli smo s tistimi postrojitvenimi pravili, ki jih na vojaškem taboru največ uporabljamo. Torej drža mirno, pozdrav in korakanje. Pristop k starešini sem jim priskrbel v pisni obliki, da so lahko vadili v prostem času, saj po urniku časa za vajo več ni bilo. Udeleženci so bili s postrojitvenimi pravili seznanjeni, usposobljeni pa ne. Spomnim se svojih prvih korakov na temeljnem vojaškem usposabljanju, na katerem je bilo za postrojitvena pravila namenjenih vsega skupaj 16 ur. Pravila smo spoznali, da pa smo postali suvereni v izvajanju, smo potrebovali še kak teden korakanja po vojašnici. Velik del izobraževalnega procesa, na katerega velikokrat pozabljamo ali pa mu ne namenimo toliko pozornosti, je refleksija. Kaj je bilo dobro, kaj je delovalo, kaj je bilo slabo, kje bi lahko kaj spremenili, dodali, popravili … V prihodnje bi priporočal podrobno analizo terminsko-tematskega načrta izvajalcev in njegovih tem. Za nekatere teme je potrebno več časa, za druge manj. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 89 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket Nekatere teme morajo udeleženci usvojiti za učinkovito prihodnje sodelovanje, za druge je dovolj, da se z njimi samo seznanijo ali pa se neka tema sploh ne predstavi, če tako meni izvajalec. Navada je, da udeleženci na koncu tabora izpolnijo anketo zadovoljstva. Predlagam, da anketo o vsebini prejmejo in izpolnijo tudi izvajalci. Sklep V sklepu želim nekaj besed nameniti bodočim izvajalcem vojaškega tabora, ki se bodo z njim v takšni vlogi srečali prvič. Kot sem omenjal že skozi celotni zapis, ste lahko ugotovili, da časa res ni veliko. Zato sta priprava in dobro načrtovanje ključnega pomena. Vse, kar si lahko kot izvajalec neke dejavnosti pripravite vnaprej (material, pripomočke, sredstva …), si pripravite že pred začetkom tabora. V nasprotnem boste izbirali med spancem in delom. Udeleženci tabora so pisana paleta znanja. Prihajajo z različnimi izkušnjami in znanjem. Nekateri bodo bodoči učitelji, glasbeniki, zdravniki, gasilci in še bi lahko našteval. Spoznajte svoje udeležence, ugotovite, kaj so njihovi interesi in hobiji, kakšna znanja in kompetence imajo, ter izkoristite njihovo znanje sebi v prid. Dovolite jim, da svoje znanje predstavijo tudi drugim udeležencem. V našem vodu je eden izmed udeležencev v svoji mladosti treniral streljanje z zračno puško. Toliko znanja o zračni puški, kot ga je imel on, zagotovo nismo imeli vsi poveljujoči skupaj. Zato smo ga povabili, da v okviru naših usmeritev prikaže pomembne elemente streljanja z zračno puško. Tema, ki jo obravnavamo in predstavljamo udeležencem, naj ne bo drama, temveč znanstvenofantastično akcijska komedija. Udeleženci imajo urnik, sestavljen od 6. ure zjutraj do 22. ure, zato se po nekaj dneh že poznata utrujenost in izčrpanost. Ta utrujenost se najlažje opazi ob pasivnih in enosmernih predavanjih. Venomer opazujte svoje udeležence, kako se odzivajo na vaše poteze in besede, ali sledijo ali so nekje v svojem civilnem svetu. Vključujte svoje udeležence s vprašanji, naj povedo svoje mnenje o neki temi, ali že imajo kakšno izkušnjo itn. Če samo sedijo in poslušajo, vključite fizično aktivnost, na primer na vsakih deset minut naredite deset sklec in deset počepov. Znanstveniki trdijo, da je ob popolnih učnih pogojih (nikoli niso vsi) pozornost posameznika omejena na 45 minut, nato pa potrebujemo vsaj pet minut odmora. S tem, ko vključimo minutno športno aktivnost, ponazorimo potreben petminutni premor. 90 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 Potrpljenje železna vrata prebije. Tako kot smo si različni vsi ljudje, ni vrag, da si ne bodo različni tudi udeleženci. Nekateri znanje posrkajo v trenutku, nekateri pa nasprotno potrebujejo več pozornosti, motivacije, vaje, treninga in dodatne obrazložitve. Z našo motivacijo, zagonom, dobro voljo in potrpežljivostjo bomo pri udeležencih dosegli želene cilje, uspehe, pozitivno naravnanost in hitrejše usvajanje novega znanja. Vojaški tabor je prostor, kjer se razvijata vzajemno spoštovanje in zaupanje, saj udeleženci zanesljivo sodelujejo v skupini, da dosežejo skupne cilje. Ob koncu tabora udeleženci odhajajo s povečano samozavestjo, razširjenim znanjem in trajnimi vezmi, ki so jih spletli, kar jih opremi za premagovanje izzivov tako v vojaškem kot tudi civilnem življenju. Doživetje vojaškega tabora je zagotovo nepozabna izkušnja za vse udeležene. 5 Poročnica Klara Žvokelj, Center vojaških šol: Šola za častnike (ŠČ) je tudi v juliju 2023 organizirala vojaški tabor, namenjen udeleženim študentom in vojaškim štipendistom, da izkusijo štirinajst dni pristnega in dinamičnega vojaškega načina delovanja. Po drugi strani pa je bila to vsekakor fenomenalna izkušnja za nas, kandidate za častnike. Po pol leta dnevnega učenja in usposabljanja na področjih didaktike, voditeljstva, poveljevanja in kontrole ter drugih strokovnih področjih smo se lahko v praksi preizkusili v vlogi poveljujočih. S pridobljenim znanjem in veščinami s tega področja v kombinaciji s karizmo individualnega pristopa smo teorijo udejanjili v praksi, ki je v izkustvenem smislu prinesla še veliko več. Priprava Tabor se je za kandidate ŠČ začel ob sprejemu dodeljenih vlog in terminsko- tematskega načrta (TTN). Prve naloge so bile povezane s koordinacijo in organizacijo. Konkretno v prvem vodu, ki je tradicionalno veljal za tistega, ki ga popolnjujejo vojaško izkušenejši udeleženci, smo z dodeljenega seznama najprej pripravili razpored dveh oddelkov. Udeležencev nismo poznali. Zato smo jih povsem naključno razdelili v številčno enakomerni skupini. Največ pozornosti smo posvetili razporeditvi v oddelke glede na spol, da smo dobili uravnoteženi skupini. V vodu smo bili štirje poveljujoči kandidati, v vlogah poveljnika voda (KPV), vodnega podčastnika (KVPČ) ter poveljnika prvega in drugega oddelka (KPO). Sledila sta pregled programa in razdelitev tematik med nas, poveljujoče. Tematike smo si razdelili deloma glede na vloge in deloma glede na optimum Vojaškošolski zbornik, 20/2025 91 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket individualne ustreznosti področij. Sledilo je pisanje učnih priprav, popisa potrebnih rekvizitov in drugih didaktičnih sredstev. Že na tej točki smo morali usklajevati ure in vsebine, saj je bilo bistveno zaporedje podanih vsebin. To smo glede na TTN prilagodili in optimizirali. Na nekatere izzive in zagate v TTN smo opozorili poveljujoče, organizacijsko vodstvo. Nekatere situacije so se rešile, druge so nam bile prepuščene v mikroreorganizacijo ali improvizacijo. Na primer za prvi vod v TTN večerja ni bila predvidena, saj so bile v tem času načrtovane dodatne vsebine, ki jih je obravnaval edino prvi vod znotraj naprednejšega programa. Tako nam je bilo rečeno, da je seveda večerja za nas predvidena, tiste dodatne vsebine pa naj nekako vkomponiramo v tako imenovani rezervni čas. Glede zahtevanja kot razpoložljivosti sredstev je koordinacija potekala na dveh ravneh. Znotraj vsakega od štirih vodov in med vsemi štirimi vodi, tako rekoč na četni ravni. Sama sem bila v zadnjem tednu pred dejanskim začetkom tabora in ob njem v »admin« vlogi KVPV, v tistem položaju bi suvereno rekla, da kar v vlogi kandidata četnega podčastnika. Poleg učnih priprav je bilo nujno pripraviti seznam vseh sredstev in jih tudi priskrbeti. To je zajemalo natančen pregled in evidentiranje materialno-tehničnih sredstev ter orožja ob prevzemu. Seveda je bilo treba vse popisano tudi pripraviti za transport in določiti mesto v gostujoči Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. Kandidati smo bili, sicer v svojih spalnicah, nastanjeni skupaj z udeleženci v stavbi četrte čete gorskega polka, meni še kako domačega objekta, od koder sem kot vojakinja rezervne sestave na šolanje za častnike prišla pred dobre pol leta. V popoldnevu pred uradnim začetkom tabora smo pod taisto streho med vsem drugim za prihajajoče udeležence označevali prostore, ki so nam v naslednjih dveh tednih omogočili nastanitev. Eno izmed učilnic smo preuredili v »TOC«, ki je bil prostor dnevnih koordinacij. Prav tako je bil manjši prostor v pritličju namenjen »pisarni kandidatov«, kjer smo imeli možen dostop do informacijskih sredstev in kjer so običajno potekali interni sestanki. Vsak sam se je še le zase pripravil individualno. V mislih, z vizualizacijo ali kako drugače. Sama sem se odločila za že preverjen pristop. Po občutku sem ga prvič uporabila pred desetimi leti, na poletnem taboru za mlade, na katerem sem kot študentka stopila v vlogo animatorke skupine šestnajstih mladostnikov. Šele pozneje, med izobraževanjem PAI v civilu, znova v praksi kot inštruktorica na taboru MORS in mladi ter deloma kot pomočnica inštruktorjev alpinistike na študentskem taboru prejšnje generacije, kot znova teoretično predvsem pri predmetu voditeljstvo na ŠČ, sem podprla smotrnost izbire kombinacije načinov 92 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 vodenja. Lahko bi rekla, da sem deloma s teoretičnim temeljem, veliko pa z izkušnjami pridobila suverenost na tem področju, ki se je kot dobra sopotnica izkazala v nadaljnjih, predvsem zmedenih situacijah. Prenos znanja, usposabljanje in sprotno preverjanje znanja Zaradi posebnosti vojaškega načina delovanja se je naše delo kot neposredno podajanje znanja in usposabljanje udeležencev začelo z njihovim prihodom. Množico mladih civilistov smo morali sistematično razdeliti v vode, oddelke in jih nastaniti. Ob tem smo preverili njihovo zadolženo opremo, in kaj kmalu ugotovili, da ni ravno skladna z vsebino seznamov, ki smo jih držali v rokah. Prvi dan je tako minil v znamenju prvih vtisov, »kockanju« udeleženih in v postavljanju sistema pri nas. Seveda so bili prvi vtisi obojestranski. Kakor smo si jih naslikali sami, smo bili naslikani na drugi strani. Znotraj prvega voda smo bili kar enotni v pristopu. Seveda je znotraj tega vsak od poveljujočih ubral svoj način, pogojen z značajem in deloma vlogo. Moja vloga v prvem tednu je bila PO, hkrati pa sem kot edina predstavnica ženskega spola med poveljujočimi v vodu prevzela poveljevanje in kontrolo v ženski spalnici. Sprva sem pristopila izrazito direktivno in seveda že od začetka povsem strogo profesionalno. Šele pri prvi učni uri, ki smo jo imeli ravno kot uvod v temo voditeljstva, v frontalni formi, optimalni za situacijo, sem pokazala svojo tudi humoristično in človeško, morda materinsko plat. Tablo piši-briši kot svoje mesto sem določila na betonski ploščadi pred nadstreškom, udeležencem pa sem namenila prostor po stopnicah pod nadstreškom. Tako jih nisem po nepotrebnem izpostavljala manj ugodnim vremenskim vplivom, dosegla sem neki tribunski učinek ter z gesto sporočila, da jih tudi spoštujem. Frontalno formo sem mehčala tudi s postavljanjem vprašanj, ki so izzvala debato in s tem obče aktivno sodelovanje poslušalcev. V glavnem sem želela dosegati učne cilje v smislu kognitivnih in veščinskih standardov. Velik poudarek sem dejala tudi na kritičnem sprejemanju informacij ter odnosu do vsega, kar počnejo, in medsebojnih odnosih. Sčasoma sem izrazito direktivni slog začela preobračati v transakcijskega in nato v transformacijskega. Direktivni slog je bil vsekakor primerna izbira za začetek predvsem z dveh vidikov. Vojaški tabor je vsekakor po sestavi bolj primerljiv z moštvom naborniškega sistema kot s profesionalno sestavo. Šlo je za mlade, pretežno vojaško neizkušene in predvsem še iz naše strani nepreizkušene in nepoznane udeležence. V tem primeru moraš vzpostaviti hierarhijo, da je linija PINK jasna. Poleg tega je edini, ki omogoča ustrezno Vojaškošolski zbornik, 20/2025 93 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket podajanje informacij kot doseganje standardov v izrazito kratkih časovnih zmožnostih, medtem ko udeleženih še ni bilo mogoče spoznati po njihovih predznanjih in drugih zmožnostih. Kot primer lahko navedem usposabljanje z avtomatsko puško in pištolo. V dveh dneh smo morali dvajset udeležencev pripraviti na streljanje z obojim orožjem na strelišču Crngrob. V tem procesu, ki je moral biti optimiziran zaradi kratke časovnice in konkretne količine informacij kot veščin, ni smelo priti do napake. Tudi zato je bil strog direktivni slog edini primeren. Med intenzivnim druženjem v izrazito natrpanem programu, ki se je poleg vsega še ves čas modificiral zaradi višjih organizacijskih izzivov, kar nas je sililo v nenehno reorganizacijo in improvizacijo, smo se z udeleženci začeli povezovati in bolje spoznavati v pogovorih. Včasih sem pomislila, da gre za testiranje nas, kandidatov v vlogah poveljujočih. Vedno znova pa se je pokazalo, da je bolj šlo za sprotno koordinacijo. Dobro se spominjam pogovora z udeleženo študentko, ki je bila na taboru že drugič zapored. Pod steno Iglice sva čakali na vrsto, da se vzpneva po vrvni ograji. Sama je začela pogovor o primerjavi letošnjega tabora z lanskim. Po organizaciji je bilo po njenih besedah podobno. Načrtovano se je ves čas spreminjalo tako v časovnicah kot lokacijah in celo tematikah. Je pa izrazila izredno zadovoljstvo v tem letu, ker smo kandidati situacijo sprejeli in peljali na profesionalni ravni, brez negodovanj pred udeleženci. Spet druga udeleženka je takrat pristopila z željo po vzponu po vrvni ograji in z zagato, saj jo je bilo tudi strah. Tudi ona je bila na taboru že drugič zapored in spomnila se me je od prejšnjega leta, ko sem jo ne z vojaško, pač pa alpinistično čelado na glavi spustila 45 m po vrvi. Vprašala me je, ali bi lahko po vrvni ograji šla tik pred mano, saj bi si le tako upala povzpeti. In ji je uspelo. Tako je bilo med usposabljanji in pogovori z »varovanci« mogoče vzpostaviti še povsem človeško vez. In spoznavati potenciale in šibkejše plati posameznikov. Gradila sta se obojestranski odnos in zaupanje. Tako sem direktivni slog vodenja postopno zamenjala s transakcijskim. Pretežno je bilo že znano, kaj, koliko in od koga pričakovati. Temu primerno so se razporejale naloge. S poudarkom na zaupanju in odgovornosti. Seveda je prihajalo deloma do testiranja limit, deloma do nenačrtovanih spodrsljajev ali drugih nepravilnosti. Če je šlo za tehnične izzive, so bili seveda deležni pomoči. Kadar pa je šlo za odnos, je bila vedno v igri kazen ali nagrada. Da konkretiziram s primerom. Po prihodu s strelišča je bila vsemu vodu dodeljena naloga pregled in kompletiranje zaščitnih jopičev s ploščami in transportnimi vrečami. Že čez dan so se pojavljala razna konkretna zamujanja na časovnice in druge neugodne situacije. Ena je 94 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 bila izrazito povezana z malomarnostjo pri vzdrževanju orožja. Piko na i pa je pribil udeleženec, ki je vreče z zaščitnimi sredstvi premetaval, kot bi šlo za vreče smeti. Takrat sem zadevo ustavila v stereotipnem slogu dril inštruktorja. Verjetno se me je slišalo kar do vrha Galetovca. Vsekakor pa je na pisti v vojašnici zavladala popolna tišina. Opazila sem, da so se okna po vsej bližnji stavbi, kjer so bili nastanjeni kandidati na prostovoljnem služenju vojaškega roka, napolnila z radovednimi obrazi. A vladala je popolna tišina. Le moj glas je rohnel. Šlo je za poračun celodnevnih »grešk«. In odsluževali smo jih skupaj. Po treh serijah vojaških poskokov po deset sem zadevo prekinila. Že po prvi seriji so bili videti, da so psihofizično kar nekje pri svoji meji. A niti eden ni okleval ali se poskusil izogniti skupinskemu opravilu. Vsak je grizel. In v tistem trenutku se je resnično videlo, da gre za element notranje motivacije. Seveda je bilo povsem jasno in razčiščeno, za kaj gre. To je bil primer palice. Če podam še primer korenčka, zgodil se je takoj naslednje dopoldne. Bilo je izredno vroče. Kljub temu da smo ves čas skrbeli za hidracijo na skupinski ravni, ni bilo lahko. In slaba fizična stanja so bila prisotna. Večina ni bila vajena nositi dolgih rokavov v žgočem poletju, kaj šele čelade in druge opreme ter orožja. Biti tako napravljen in še aktiven, miselno kot fizično, pa je bila stopnja, ki je ni zmogel vsakdo. In tisto dopoldne je spet prišla nenadna in ne povsem razložljiva sprememba. Nenadoma smo prejeli povelje, da se mora prvi vod v najkrajšem možnem času prestaviti na vadbišče Mačkovec. Kar je pomenilo bliskovito pripravo MTS ter nekajkilometrski premik po razbeljenem asfaltu do cilja. Udeležence sem s spremembo seznanila z nasmeškom in takrat že dobro znanim uvodom, retoričnim vprašanjem, kaj je edina sprememba v SV. Seveda je bil odgovor vedno znova enak: ‚spremembe‘. Potem sem dodala še stavek, da je vojaški poklic pač tak, načrtuješ plan A, B, C, na koncu pa je ŽNJ, saj se sploh v taktičnih situacijah okoliščine lahko zelo hitro spremenijo in moraš biti pripravljen na kar koli. Kar so zelo dobro sprejeli. Seveda sta bila glavna varnostna ukrepa ob premiku pitje tekočine z elektroliti in prilagoditev tempa. Morda je minilo deset minut in že je obnemogla še ena udeleženka. Ker pa so kljub naporu izkazali voljo in trud, torej pozitivni odnos, sem se na poti ustavila v edinem majhnem marketu in jih presenetila s sladoledom, ki so ga z navdušenjem in hvaležnostjo sprejeli. V tistem trenutku se je zdelo, da se je vsak s prstom dotaknil nebes, kakršna koli naj bi ta že bila. In počasi se je transakcijski slog začel upravičeno mešati s transfomacijskim. Z izkazovanjem zaupanja so tudi sami imeli notranjo željo dosegati najvišje možne standarde. To se je pokazalo, med drugim, v posedanju alarmnih položajev, ko Vojaškošolski zbornik, 20/2025 95 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket je prvi vod podrl absolutni časovni rekord. In kakšno kolektivno zadovoljstvo je bilo ob tem prisotno. Kaj kmalu, pravzaprav že v prvih dveh dneh smo ugotovili, da dodelitev udeleženih v vode ni bila ravno optimalna. Določeni v prvem vodu, ki je nosil naprednejši program, namenjen tistim, ki imajo iz vojaškega področja res več znanja in izkušenj, so bili na takem taboru sploh prvič. Po drugih vodih z osnovnim programom pa so bili tudi tisti, ki so celo že uspešno opravili temeljno vojaško usposabljanje. Situacijo bi lahko primerjali v šolskem sistemu z dopolnilnim poukom, pri katerem se znajde nekaj odličnjakov, in dodatnim poukom, pri katerem se znajdejo tisti, ki bodo morali vložiti kar nekaj dela, da bodo dosegali osnovne standarde. Zakaj je prišlo do tega, bodo morda vedeli le tisti, ki so zadevo organizirali in nam predali svoje sezname. Med premori ali obedi smo se z udeleženci veliko pogovarjali, tudi šalili. Ko pa je bilo na vrsti delo, se je delalo trdo. Včasih je vseeno padel kakšen humorističen vložek, vendar nikoli na račun dela. Med nami so se začele vezi krepiti. In tudi zaupanje, kar se je pokazalo, ko so posamezni udeleženci individualno ali pa v manjših skupinah prihajali do mene in se mi v marsičem zaupali. Tudi o kakšnih povsem zasebnih situacijah. Šele takrat me je prešinilo tisto spoznanje, da imajo nekateri tu doma res težke socialne in psihološke situacije. In koliko zaupanja mora ta udeleženi imeti do mene, da to z mano deli. Da pričakuje moje usmeritve in podporo. Takrat se zaveš, da si kot poveljujoči, inštruktor, tudi veliko več od dane vloge. Si vzor, vzgled in svetilnik. Na bistveno globlji ravni. In nenadoma je tvoje delo tudi poslanstvo. Vikend, ki smo ga preživeli skupaj z udeleženci, nas je povezal po še eni, bolj sproščeni plati, saj je bil zaznamovan v duhu športnega dne. Tako smo se imeli priložnost še toliko bolj spoznati in povezati. Še vedno smo sicer ohranjali profesionalni pristop, ki je ohranjal le najnujnejše bariere. Drugi teden je bil povsem drug. Kandidati smo si znotraj vodov zamenjali vloge, tako sem prevzela vlogo vodnega podčastnika. Če sem prej bolj delala s svojim oddelkom, sem zdaj pretežno skrbela za generalne časovnice in opremo. Če je bilo v prejšnjem tednu in razporedu vse nekako harmonično, tega ne bi mogla reči za zadnji teden. S kandidatom v vlogi poveljnika voda bi morala tvoriti poveljniški par, midva naj bi bila jedrna celica vsega voda, do česar pa nikakor ni prišlo. Botrovali so slabi medsebojni odnosi in nezmožnost povezanosti. Kar neprofesionalno. Edino, kar sem se lahko profesionalnega iz situacije naučila, 96 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 je bilo prečiščevanje s kandidatom v vlogi poveljnika voda v »zakulisju«, in ne pred udeleženci, ki so sicer začutili hude ledeniške razpoke v poveljniškem vrhu. Tokrat je bila predvsem lekcija. O tem, kako osebne zamere in položaj moči nikoli ne bi smela preglasiti nekega višjega poslanstva. In tudi, kako egoizem na najvišji ravni poveljstva nikakor ni zdrav za skupino. Da orišem, s prvim vodom smo noči preživljali v patruljni bazi, v gozdu. Vedno je bila aktivna tudi opazovalnica z dežurno posadko dveh udeležencev in enim dežurnim kandidatom. Neko jutro v zgodnjih urah je bilo zaznamovano z nevihto. Strele so parale nebo, kar pa je bilo nekoliko slabše, lilo je kot iz škafa. Kot VPČ sem pozivala poveljnika voda, da se iz patruljne baze prestavimo v tabor s šotori. Ocenila sem, da bo v manj kot pol ure povsem premočena vsa oprema udeležencev. To resnično ne bi bilo potrebno, saj ne bi prispevalo h kakovosti nadaljnjih dni usposabljanja. Ker ni bilo odziva, sem najprej iz bivakov, ki so začeli zamakati, zbezala vse še speče udeležence. Sicer bi se v petnajstih minutah zbudili v mrzlem bazenu. Iz svojega nahrbtnika sem izvlekla ponjavo in jo razpela v dvokapno streho, kamor se je zatekla glavnina vseh udeleženih. Če bi jo povezala s tisto, v katero se je poveljnik voda sam zavil, bi bili vsi na suhem. Bilo je še kar nekaj tovrstnih situacij. In lekcije so neprecenljive. Če ostaneš zvest svojim načelom in skladno z njimi tudi deluješ, boš morda med svojimi kolegi, seveda tistimi, ki so tekmovalno nagnjeni, marsikomu trn v peti. Zato te bodo enako imeli »opazovalci« in ocenjevalci, ki pa niso bili zmožni uvideti celostne slike, temveč so po liniji najmanjšega odpora prisluhnili kakšni koalicijski skupini in ji s tem dali svojo težo. Drugače je pri tistih nemih opazovalcih, ki resnično opravljajo svoje delo, z lastno hrbtenico in ne oziraje na govorice in podtalno aktiviteto. Slednja je bila še kako prisotna tudi med taborom. In nenadoma se kot poveljujoči v nekem vodu ukvarjaš z razreševanjem situacij, ki spominjajo na kak resničnostni šov, vsekakor pa z vojaško profesionalnostjo nimajo kaj dosti skupnega. Evalvacija Analiza po vsaki izobraževalni ali drugi aktivnosti naj bi bila namenjena oceni doseganja ciljev, opredelitvi, kaj je bilo pri procesu dobro, učinkovito in kaj bi bilo treba spremeniti ter zakaj. Analiza je praviloma prostor, kjer se izrazi čim več sodelujočih, da se iz različnih perspektiv oriše dejanska situacija. Razen če ni namenjena svojemu glavnemu namenu. To mi je dalo misliti v dveh kontekstih. Prvič sem se s pomislekom in, moram reči, tudi z razočaranjem spoprijela pri Vojaškošolski zbornik, 20/2025 97 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket analizi, ki pa to ni bila, po določeni taktični nalogi našega voda, ki jo je vodil sicer iz stroke dodani častnik kot inštruktor kandidatov. Namesto da bi razčistili izvorne izzive na področju sodelovanja znotraj poveljniškega para, se je sprevrglo v »oslovsko sodbo na Višnji gori«. Kar se je v podobni obliki ponovilo še enkrat, dokler dotičnega dodanega inštruktorja ni po njegovi inštruktorski nameri vprašal ocenjevalec iz katedre CVŠ. Drugič smo se kandidati s tem pomislekom iz nekih vzrokov ukvarjali kar kolektivno, medtem ko smo analizirali odgovore anonimne ankete, ki jo je izpolnil vsak udeleženec. Ne glede na vse skupaj je gotovo veliko vredna evalvacija pri vsakem posamezniku. Glede na to, da so me nekateri udeleženci poiskali in poklicali v zasebnem življenju, da so me vabili na srečanja, mi kar v Kadetnico poslali majice prvega voda za vse štiri poveljujoče in me še vedno vsake toliko »pocukajo za rokav« v zvezi z vojaško potjo, po kateri se je kakšen podal, ali le s pozdravi, mi daje potrditev, da sem svojo vlogo, ki je prerasla v poslanstvo, izpeljala vsaj korektno. Seveda pa so mi ostale tudi nekatere nepozabne lekcije, ki jih kot take sprejemam in so zagotovo nujne za upoštevanje v nadaljnji poveljniški karieri. Nadaljnje načrtovanje Vsekakor je vojaški tabor nadvse zaželena oblika usposabljanja kot preizkušnja kandidatov za častnike v poveljevanju. Resnično velika bi bila škoda, da ne bi nadaljevali te dobre prakse. Če sklenem, gonilnemu mehanizmu ŠČ in nekaterim posameznikom se zahvaljujem za to edinstveno izkustvo. Nekaterim za resnično pozitivna doživetja, tudi oporo, in nekaterim za močne življenjske lekcije. Pa tudi če le z modelom, kaj naj nikoli ne bom. Kajti le vse skupaj pripomore k rasti in učenju na najširši ravni. 6 Poročnica Tadeja Šket, Center vojaških šol: Vojaški tabor 2023 – vsak je za nekaj dober Bil je ponedeljek, 3. julija 2023, ko smo na deževno jutro nestrpno pričakovali udeležence tabora, natančneje tiste, ki so bili razporejeni v četrti vod. Razporeditev je bila narejena po abecednem redu, glede na priimke, vendar takrat več kot imen in priimkov tistih, ki se bodo prepustili našemu vodenju, nismo poznali. Udeleženci so se v razumnem času razporedili do svojih poveljujočih in počasi 98 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 smo začeli imena povezovati z obrazi, z osebo. Občutila se je nekakšna distanca med nami in udeleženci, ki bi ji lahko rekli strahospoštovanje. Vsak poveljnik je oddajal svojo energijo, udeleženci pa so spoznavali hierarhijo med poveljujočimi. Udeleženci so dobili čas, da se iz svoje civilne oprave dajo v bojno uniformo Slovenske vojske. Seznanili so se z občutki, ki jih je imel vsak vojak, ko je prvič dal nase maskirno uniformo. S pregledom zadolžene opreme se je začelo izpolnjevanje nalog po terminsko-tematskem načrtu usposabljanja. Pregled opreme v vojski je edinstvena aktivnost, vse se pa začne z razporeditvijo opreme na šotorsko krilo. Šotorsko krilo ali pončo si je vsak udeleženec postavil na tla pred sabo, navodilo pa je bilo, da vso opremo zložijo nanj, vendar vsi enako. Poveljujoči smo tako začeli pridobivati pomembne informacije o tem, kakšne lastnosti imajo vodeni, namreč hitrost zlaganja opreme, medsebojne uskladitve, pomoč drug drugemu, razumevanje dane naloge, hkrati pa lovljenje nemogoče časovnice so pokazatelji primernosti udeleženca za vojaško življenje. Namen tabora ni novačenje novih vojakov, temveč v najboljši meri prikazati delovanje v vojski ter tako dati mladim koristno izkušnjo, ki bi jim v civilnem življenju prinesla dodano vrednost. Vojska je kolektivni šport, brez razumevanja, da individualizem tukaj ne prinaša nič dobrega, v tem sistemu težko deluješ. Že prva aktivnost je dala pozornost sodelovanju. Vsi so torej morali vedeti, kje na šotorskem krilu je neki artikel, saj drugače naloga ni bila opravljena korektno, zato so si udeleženci pridobili poučno nagrado v obliki sklec, A-položaja, drže na komolcih ali smuk preže. Te bonuse so morali opraviti kot ena velika sinhronizirana združba. Med vsemi smo tudi začeli prepoznavati šibkosti oz. tiste, ki bodo šibek člen v tej verigi. Zaradi količine oddelanih vseh bonus nalog je en udeleženec začel izgubljati zavest, takrat se še preostali člani četrtega voda niso znali odzvati in pomagati svojemu padlemu borcu. Poveljniki, torej mi, smo se odzvali, mu pomagali in ga zdravstveno oskrbeli. Udeleženec se je sprehodil do VZE – vojaške zdravstvene ambulante, za druge pa je bila to pomembna lekcija. Močni smo samo toliko, kolikor je močan naš najšibkejši člen. Z ugotovljenim realnim stanjem zadolženega in oddelanimi bonus nagradami smo začeli vaditi vojaške pozdrave in osnovna postrojitvena pravila. Počasi smo se prebili skozi uvodne ure seznanjanja, udeleženci pa so toliko spoznali svoje poveljnike, da so vedeli, kdo bo z njimi delal na trd način, pri kom pa bodo lahko doživeli bolj mehke prijeme. Četrti vod je bil sestavljen iz treh moških poveljnikov in dveh poveljnic. Moja dodeljena naloga za čas vojaškega tabora je bila poveljnik oddelka. Z novim tednom sem prevzela tudi drugi oddelek. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 99 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket Oblikovanje individualistov v eno celovito združbo je umetnost. Močni značaji so že pri prvih nalogah izstopali, hkrati pa so negativno izstopali tisti, ki bi jih od daleč lahko ocenili kot nesposobne za opravljanje vojaške dolžnosti. Zlata sredina pa je delala nekakšno povprečje kompetenc in sposobnosti oddelka kot celote. Tabor ni vojaški rok, na katerem se osebe pripravljajo za opravljanje vojaških dolžnosti in nalog, temveč nekakšen 14-dnevni vpogled v vojaško življenje. Vsak posameznik ima v sebi nekaj edinstvenega, lahko je to znanje o zvezdah, astronomiji, čebelarjenju, zgodovini, književnosti ali različni oborožitveni tehniki. Naloga poveljnika pa je z nalogami oz. v našem primeru terminsko- tematskim načrtom spoznati pripadnike/udeležence in izkoristiti ta edinstveni potencial. Hkrati stojiš pred svojimi vrstniki in poskušaš biti dominanten, z večjo količino znanja o vojaških zadevah, taktiki, politiki in splošnim dogajanjem po svetu v kontekstu vojskovanj. Hitro ugotoviš, da te takšno razmišljanje ovira, spravlja v nelagoden položaj in ustvarja nekakšno blokado. Vendar večina nas je dala skozi učitelje, ki so imeli na vsa vprašanja odgovore in nas s svojim znanjem spravili v podrejeni položaj. V takšni druščini se hitro najde oseba, ki svoj prosti čas namenja raziskovanju vojaških sredstev, oborožitvenih sistemov in različnih taktičnih postopkov. Takšno obširno znanje lahko predstavlja grožnjo pri vzpostavitvi odnosa med poveljnikom in vodenim, če je kakšen ego pretirano močen. Sama sem padla v takšno dilemo pri predstavitvi pehotne oborožitve za podporo, in sicer LPM FN Minimi Para 5,56 mm ter PM FN MAG. Moja naloga je bila celotnemu vodu predstaviti namen puškomitraljezov, tehnične specifikacije, sestavne dele, način ravnanja, taktične postopke in učinek oborožitve. Predstavitev je šla tekoče do vprašanja, ali obstajajo še kateri drugi načini ohlajevanja orožja, da se prepreči pregrevanje cevi. V tistem trenutku sem doživela majhno krizo, ne zato, ker ne bi vedela, da obstajajo še drugi načini hlajenja, saj smo te spoznali v sklopu predmeta oborožitev v Šoli za častnike. Vprašanje je bilo tako strukturirano, da si takoj vedel, da ima oseba nadpovprečno znanje o oborožitvi in da ga bo zadovoljil samo strukturiran in strokovno močen odgovor. V tistem trenutku sem vprašanje predala naprej drugi poveljnici, ki mi je pomagala pri predstavitvi. Vendar je tudi njo kot strela z jasnega presenetilo. Vendar se je bolje znašla kot jaz, temo je preusmerila, v tem času pa je tudi meni uspelo umiriti misli ter odgovoriti na vprašanje in za boljšo predstavo orisati še preostale načine hlajenja orožja. V sklopu terminsko-tematskega načrta smo imeli tudi zadostno število ur namenjenih postopkom prve pomoči in oskrbe ranjencev v taktični situaciji. Znotraj našega voda smo imeli udeleženca, ki je študent medicinske fakultete, 100 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 veliko svojega prostega časa pa nameni usposabljanju in izobraževanju iz urgentne medicine v taktičnih situacijah. Naše znanje, torej poveljujočih, je bilo v primerjavi z njegovim na ravni začetnika. Po hitri koordinaciji med nosilci teme smo se odločili izkoristiti njegovo znanje. Ta je najbolj preprosto svojim vrstnikom predstavil osnove, hkrati pa tudi napredne tehnike, ki so bile tudi nam nadvse nove in neznane. Po izčrpni delitvi znanja smo vsi z zadovoljnim izrazom na obrazu sklenili, da je znanje prve pomoči zelo pomembna veščina, ki bi jo morali redno obnavljati vsi. Poveljujoči so še predstavili torbico ZK-1, ki je pritrjena na vsak neprebojni jopič in omogoča izvedbo temeljnih postopkov prve pomoči za preživetje na strelišču ter bojišču. Vsebino smo predstavili korektno, udeleženec, študent medicine pa je tudi pridobil novo širino v svojem obširnem znanju. Udeležence je prvi teden čakala ključna (pre)izkušnja, streljanje z jurišno puško Slovenske vojske. Večina med njimi je prvič ravnala z orožjem, nekateri so se z orožjem srečali že v različnih aktivnosti, kot so paintball ali airsoft. Med njimi je bilo tudi nekaj udeležencev, ki se v svojem prostem času ukvarjajo z lovom, in takšni, ki so ljubitelji orožja in so v različnih strelskih klubih že prišli v stik s pravim orožjem. Največji izziv so predstavljali tisti, ki so imeli strahospoštovanje do orožja, in tisti, ki so se imeli za velike poznavalce. Prvi so zaradi treme pri testu ravnanja z orožjem doživeli popolno izgubo zbranosti in med sabo pomešali postopke. Slednji pa so bili zaradi hitenja pri izvedbi postopkov površni in so delali začetniške napake, kot so prst na sprožilcu, puščanje odklenjenega orožja, pregled izpraznjenosti z okvirjem v orožju. Ključno pa je bilo, da udeleženci opravijo test ravnanja z orožjem pred ocenjevalcem, ki se je moral odločiti, ali je udeleženec dovolj usposobljen za streljanje z ostrim strelivom po manj kot treh dneh izvajanja postopkov in ali bo obvladal stres in tremo, ki prideta z ravnanjem z orožjem, ki ima v cevi oster naboj. Dilema nastane zaradi velike želje udeležencev po streljanju kot nekem odločilnem dejavniku, da so se prijavili na vojaški tabor, in zaradi stopnje njihove usposobljenosti iz ravnanja z orožje, da se bo streljanje izvedlo brez najmanjših varnostnih zadržkov. Prvi teden vojaškega tabora je predvsem namenjen usvojitvi vojaških pravil in rutine, seznanitvi z vojaško opremo, tako osnovno kot tehnično, ter učenju ravnanja z orožjem, katerega glavni test je bojno streljanje na različnih zaporednih številkah. Z drugimi poveljniki smo hitro postavili lestvico prioritet, čemu nameniti največ časa in kaj bo zgolj informativne narave. Streljanje oz. varna izvedba streljanja je vsem pomenila najvišjo prioriteto, zato smo z največjo mero potrpežljivosti, obširno razlago, demonstriranjem in praktičnim delom poskušali vsakemu Vojaškošolski zbornik, 20/2025 101 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket posamezniku omogočiti, da bo pred ocenjevalcem spoznan za usposobljenega in bo imel priložnost streljati z ostrim strelivom. Veliko nam je pomagal tudi štabni vodnik, nekdanji VPČ, ki je na taboru s svojimi že preizkušenimi prijemi na najbolj uporabniku prijazen način predstavil vse postopke ravnanja z orožjem ter jim s preprosto logiko osmislil celotno izvedbo. Štabni vodnik je vsak del orožja podrobno predstavil, pokazal načine, kako najlažje razstaviti orožje, kako si dele v urejeno zaporedje postaviti na šotorsko krilo, da omogoča najlažje sestavljanje, ter kako preveriti, da je vse na svojem mestu s testom funkcionalnosti. Razloženi so bili tudi postopki ob zastoju. Tistim, ki so izrazili željo po dodatnem treniranju postopkov, je bilo to omogočeno pod budnim očesom poveljnikov ali tistih, ki so se z ravnanjem z orožjem že srečali na prejšnjih taborih ali celo imeli opravljen vojaški rok. Na dan ocenjevanja se je v vodu čutila nekakšna trema, ki je povzročila tudi nekaj manjših napak pri preverjanju. Napake po večini niso bile varnostno sporne, v smislu merjenja izven varne smeri, neupoštevanja ukazov in neznanja, temveč bolj v smislu hitenja, površnosti in premalo pozornosti na izvedbi postopka. Glavni test naučenega se je zgodil v četrtek prvega tedna vojaškega tabora. Takrat smo se skupaj s tretjim vodom odpravili na strelišče Crngrob. Udeleženci so nekoliko nestrpno čakali na začetek streljanja, poveljniki smo pa v mislih imeli samo eno stvar: na najvišji ravni izvesti streljanje brez varnostnih zadržkov. Na strelišču so nam pomagali tudi drugi pripadniki Centra vojaških šol, ki so v sistemu že tako dolgo, da so svoj del kariere preživeli še z naborniki. Njihova mirnost in izkušenost sta tudi nam ugajali. Vse se je začelo s postavitvijo strelišča. Najprej smo postavili tarče za streljanje z malokalibrsko puško, ki je bila uvod v glavni del. Hkrati smo postavili tarče za dvajset strelskih mest na razdalji 100 metrov, ki so bile namenjene nastrelitvi orožja. Za piko na i vseh teh aktivnosti so bili copsi, torej streljanje na tarče, ki ob zadetku padejo na razdalji 100, 200 in 300 metrov. Po streljanju z malokalibrsko je sledil prehod na avtomatsko puško F2000S, na kaliber 5,56 mm x 45, pri čemer se je celoten vpliv delovanja puške na strelca bistveno spremenil. Večino je na začetku presenetil odsun, ki jim je dejansko končno dal vedeti, zakaj je treba toliko časa nameniti treningu položajev za streljanje, da se ohrani pravilna drža in s tem natančnost streljanja. Po prvih strelih, ki so bili namenjeni nastrelitvi orožja, so nadzorniki in poveljujoči ugotovili, kaj povzroča največ težav. Presenetila me je velika količina zastojev, ki so bili predvsem posledica nepravilnega napenjanja in spuščanja napenjalne ročice. Sledila je nepravilna oz. ne dovolj trdna vstavitev okvirja, nekaj težav je nastalo zaradi napačnega proženja. Zadetki so bili solidni za količino ur, ki so jo preživeli 102 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 z orožjem in urjenjem z njim. Po nastrelitvi se je začela prava zabava, mi pa smo že bolj mirno dihali, saj smo vsako skupino strelcev spravili skozi ognjeni krst, ki so ga opravili odlično. Pokazalo se je, da je bil naš pristop pravilen. Umirjenost se je prenesla tudi na udeležence, nastali zastoji jih niso pretirano vrgli iz tira. Kot je bilo dogovorjeno, so orožje pri nedelovanju zaklenili, odložili in dvignili roko. Razlog nedelovanja je ugotovil varnostni nadzornik, ki ni svoje frustracije ob najbolj osnovnem razlogu za zastoj spravljal na strelca, temveč mu je strpno pomagal. V vlogi varnostnega nadzornika sem bila za dve skupini dvajsetih strelcev. Vsak nadzorni je imel na skrbi približno dva strelca. Največji učinek na strelca so bili spodbuden pristop, motiviranje in sprotno popravljanje napak. Ob pogledu rezultatov pa se je v očeh udeležencev v večini videlo zadovoljstvo in ponos. Vse skupaj je nagradilo streljanje na tarče, ki padajo. Adrenalin, ki ga prinese gibajoča se tarča, je v udeležencih vzbudil dodatno željo po zadetkih in po upoštevanju vseh dosedanjih nasvetov v polni meri. Sledilo je zadnje dejanje, sanacija strelišča. Ponovno smo uporabili staro klasično motivacijsko, za vsak nepobran tulec si pridelajo deset enot nagrad. Pridelali so si izredno majhno količino nagrad, kar je ponovno dokazalo, da stara tehnika nagrajevanja deluje. Hkrati so svoje orožje prvič zares čistili, to čiščenje pa se je nadaljevalo pozno v noč, saj smo poveljujoči natančno pregledovali opravljeno delo. Teden se je končal z aktivnostmi, ki so bile namenjene druženju in gradnji kolektivnega duha znotraj voda. Najprej je sledil pohod v okolici Bohinjske Bele, ki ga je vsak poveljnik opravil s svojim oddelkom. Sama sem pohod opravila s 3. oddelkom 4. voda, ki sem ga kot poveljnica gradila od samega začetka. Z oddelkom smo se izredno povezali, in to se je najbolj pokazalo ravno na pohodu. Med nami je bil prav ta udeleženec, ki je zaradi preobremenitve občasno začutil močno slabost in omotico. Oddelek je hitro spoznal, kje so njegove meje, in mu pri vzponih pomagal z opremo ter ga redno opogumljal in motiviral. Med 11 osebami se je hitro pokazal vodstven duh, preostali pa so se ravnali po predlogih tistih, ki so prevzemali pobudo. Med nami je bil tudi mlad samostojni podjetnik, čebelar. Pri njem so vsi hitro spoznali iznajdljivost in hitro odzivanje v dani situaciji. Eden izmed udeležencev je tudi že imel opravljen vojaški rok in je zelo dobro uporabljal pridobljene vrednote vojaškega poklica. Preostali so se pa v uglednem času začeli zgledovati po njih. V tej druščini smo imeli tudi nekaj »dobrovoljčkov«, to so tisti, ki znajo v vsaki situaciji najti nekaj pozitivnega ali pa ohranjajo dobro voljo v celotnem oddelku. Med temi je bil tudi udeleženec z zelo težko družinsko zgodbo. V času tabora je živel v mladinskem domu in zaradi vseh travm iz otroštva je bil v družbi nekoliko zadržan in odmaknjen. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 103 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket Tudi drugi v oddelku so to opazili in mu premišljeno začeli namenjati pozornost. Udeleženec je med njimi našel zaupnike, prijatelje. Sama sem mu tudi hitro dodelila nalogo dežurnega. Za njega je to pomenilo, da je ves čas skrbel za dobro počutje preostalih v oddelku, da so prihajali točno na časovnice, in da je vedno poročal o številčnem stanju. Izkazal se je za zanesljivega, na njegovem apatičnem obrazu pa je bilo vsak dan več čustev. Po prehojeni poti so nas čakale še aktivnosti v Savi Bohinjki in ob njej na vadbišču Mačkovec. Sledili so prečenje reke, vožnja s splavom in zipline. Ohladitev v reki je bila glavna nagrada vročega poletnega dne. Teden se je končal z raftingom in druženjem v kampu Šobec. Na čolnu smo bili skupaj oddelek in poveljnik, med čolni pa je potekala boj, kdo bo prvi prišel do neke točke ali kdo bo koga prevrnil v vodo. Medtem ko so udeleženci imeli bolj sproščeno popoldne, pa sta nas poveljnike čakali koordinacija ter priprava vsega za primopredajo poveljniških funkcij. Sama sem z začetkom tedna prevzela 2. oddelek 4. voda. Oddelek je bil zame neznanka, seveda pa smo skupaj delali pri nalogah na ravni voda, vendar jih nisem tako dobro spoznala v primerjavi s 3. oddelkom. Prvi dan je bil namenjen kariernemu dnevu. Udeležencem so se prišle predstavit različne enote Slovenske vojske, hkrati pa se je vsem omogočila panoramska vožnja s helikopterjem Bell 412 Jetranger. Popoldne pa je vse čakala priprava opreme za terenski del vojaškega tabora. V torek zjutraj je sledila premestitev udeležencev na vadbišče Mačkovec. Z vozili se jim je dostavilo velik nahrbtnik z opremo za 72-urno delovanje, del opreme za 24- urno samozadostnost pa so imeli na sebi med pohodom iz vojašnice do vadbišča. Gibali smo se kot ena četa, saj so vsi vodi hodili v formaciji. Med premagovanjem kilometrov do cilja se je ne velikokrat slišala koračnica vseh vodov, ki so nastale v prvem tednu tabora. Naš vod je v besedilu omenil vse najbolj tipične lastnosti svojih poveljnikov in nam tako pokazal dodatno naklonjenost. Terenski del tabora je bil predvsem namenjen prenosu teorije v prakso ter usposabljanju taktičnih postopkov, kot so odziv na stik, odvračanje napada nasprotnika, metanje ročne bombe, varovanje sektorja, kopanje zaklonilnika in izvajanje stražarske službe. Te naloge so se izvajale na ravni celotnega voda, namenjene pa so bile pripravi udeležencev za dinamično predstavitev, česar so se naučili pred svojimi bližnjimi, pred novinarji in samim načelnikom Generalštaba Slovenske vojske. Te naloge jim niso prinesle pretiranega navdušenja, saj je bil dnevni urnik namenjen le drilu dinamične predstavitve. Poveljniki smo opazili, da jim monotonost ubija zagnanost in entuziazem, ter se hitro odločili končati ponavljajoči se cikel. Posvetovali smo se še s štabnim vodnikom in dorečen 104 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 koncept prestavili vodu. Prvoten načrt je bil napad na 1. vod, medtem ko so oni v patruljni bazi sredi noči, vendar smo zaradi omejitev zadevo prestavili na zgodnje jutranje ure. Vsak oddelek je dobil svojo smer in navodila, kaj je njegova naloga pri napadu. Akcija se je začela zelo hitro, saj so udeleženci 1. voda hitro opazili naš prihod, niso pa računali, da jim bomo pripravili tudi manjše presenečenje, ko smo v njihovem vodu zajeli osebo, jim odvzeli radijsko postajo in nekaj okvirjev. Po dobri uri se je akcija končala, udeleženci so si med seboj podali roke in nadaljevali vsak s svojo nalogo. V očeh 4. voda smo ponovno videli iskrice in veselje na obrazu, to pa je držalo do zadnjega dne tabora. Dinamična predstavitev pred vsemi obiskovalci je bila uspešna in tako se je končala še zadnja uradna dejavnost. Zvečer jih je čakalo druženje ob ognju. Naš vod se je tudi odločil z nami deliti rezultate glasovanja o tem, kdo je najbolj strog, najmočnejši, najvišji, najlepši, najprijaznejši in najboljši poveljnik. Rezultati so bili presenetljivi. Moj glavni cilj pri njih je bil ustvariti skupinskega duha, jih povezati v celoto, pri tem pa uporabiti načine vodenja, s katerimi bi se sama želela največ srečevati. Od njih nisem zahtevala nemogoče, želela sem natančnost in odgovornost, hkrati pa, da vojaško usposabljanje doživijo kot nekakšno igro, ki te celostno krepi. Želela sem, da šibki členi dobijo priložnost, da se izkažejo, ter da vsak uporabi svoj potencial. Ta odnos me je v njihovih očeh prikazal kot najbolj prijazno poveljnico, hkrati pa sem si zaslužila drugo mesto na lestvici najboljših poveljnikov. Moj način vodenja je prepojen predvsem z empatijo in obravnavo vsakega posameznika kot celote, saj je moje prvo strokovno področje zdravstvo. Vojaški tabor mi pomeni pomembno preizkušnjo za vzpostavitev moje poveljniške funkcije in kako naprej graditi svoj način vodenja. Tukaj smo imeli lahko nalogo, saj timi še niso bili vzpostavljeni in si skupaj z njimi rastel tudi sam. V realnih vojaških enotah je biti del tima bistveno težje, namreč najprej moraš pridobiti zaupanje, nato pa počasi postajati del enote. To se je najbolje pokazalo pri menjavi oddelkov. Oddelek, ki sem ga prevzela v drugem tednu, je nastajal pod taktirko drugačnega sloga vodenja, znotraj katerega so se izoblikovali v celoto, katere del nisem bila. Nekaj časa smo tipali, kaj lahko, kje so naše skupne točke in kako jim dati to, kar jim je dal prejšnji poveljnik. Z oddelkom, s katerim sem bila najmanj v stiku, nismo prišli dlje od povezave imena in priimka z obrazom, kar pa se je najbolj pokazalo pri slovesu. Tistim, ki sem jim bila neposredno nadrejena oz. poveljnica oddelka, sem lahko ob slovesu namenila veliko besed, kako so se izkazali, kako naj naučeno uporabijo v civilnem svetu, preostalim pa sem lahko namenila samo dobro namerni srečno in hvala za sodelovanje. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 105 Boštjan Stramšak, Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket Vojaški tabor je z didaktičnega vidika pomemben del vzpostavljanja poveljniškega kadra. Udeleženci, ki niso obremenjeni z omejitvami in napakami sistema, so idealni vodeni, ki omogočajo mlademu voditelju, da se preizkusi v praksi ter pridobiva pomembne kompetence za nadaljnje delovanje v dodeljeni enoti. 7 Sklep Igra vlog je osrednja metoda izkustvenega učenja. To je didaktični in andragoški pristop, ki vključuje uporabo vlog za poučevanje in učenje. Metoda temelji na aktivni udeležbi in simulaciji vlog, s čimer se udeležencem omogoča, da se poglobijo v vlogo, situacijo ali vedenje pod nadzorovanimi pogoji v varnem učnem okolju s spremljanjem in usmerjanjem delovanja. Ta metoda se je izvajala tudi na vojaškem taboru leta 2023 s kandidati za častnike. Tako so doživljali izkušnjo, pri čemer sta jim bila omogočena praktično učenje in osebna povezava z vsebino njihovega dela na taboru – proces pouka, od načrtovanja, organiziranja, izvajanja, kontrole do analize pouka z dijaki in študenti. Pri uporabi te metode so se postavili v različne vloge, ki jih do takrat v večini še niso imeli, in tako razvijali različne spretnosti, kot so empatija, reševanje problemov, kritično razmišljanje, komunikacija in sodelovanje. S prehodom na nov način izvajanja usposabljanja za častnike SV se ukinja tudi trenutno izvajanje vojaškega tabora z vlogo kandidatov kot načrtovalcev in izvajalcev pouka. Tako bodo naslednje generacije mogoče prikrajšane za izkušnjo, s katero bi lahko v varnem, nadzorovanem in učnem šolskem okolju lahko postavili in simulirali svojo naslednjo vlogo v nadaljnji karieri kot častniki SV, poveljniki vodov. 8 Literatura in viri 1. GŠSV, 2022a: Učni načrt programa Vojaškega tabora – Začetna raven, št. 603- 85/2022-56 z dne 23. 5. 2022. 2. GŠSV, 2022b: Učni načrt programa Vojaškega tabora – Višja raven, št. 603- 85/2022-54 z dne 23. 5. 2022. 3. Furlan, B. in drugi, 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Defensor, d.o.o. 4. Pešec, M., 2013. Doktrina vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Ljubljana: PDRIU. 5. Marentič Požarnik, B., 2003. Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 106 Vojaškošolski zbornik, 20/2025 Vojaški tabor 2023 6. Grmek Ivanuš, M., Javornik Krečič, M., 2011. Osnove didaktike. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. 7. NATO, 2015. Bi-SC Education and individual training directive (E&ITD) 075- 007. Vojaškošolski zbornik, 20/2025 107 Vojaškošolski zbornik, oktober 2025, številka 20 Vseb1i.n a Pavel Vuk, Mihael Plevnik Uvodnik Mihael Plevnik Večnivojski model podpore uporabnikom komunikacijsko-informacijskega sistema v Slovenski vojski: analiza organizacije in učinkovitosti Pavel Vuk Podnebne spremembe in vojaške organizacije Jasna Fedran Integriteta in vojska Aleksander Andric Vpliv nastajajočih tehnologij na oborožene sile Boštjan Stramšak, Vojaški tabor 2023 Uroš Ribič Rems, Žiga Novak, Klara Žvokelj, Tadeja Šket VŠZ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA to ut. PRE RRRRRECEČ. da. h