PoŠtnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7-50 Din, za iriozemstvo 20Din R*čun pri poštnem čekovnem zavodu St. 1Ü.666. Jlova &oba Cena 1 Din i" v Redakcdja in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban šftev. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. štev. 8. Celje, ponedeljek 23. januarja 1933. Leto XV. Celjski občinski svet Resolucija proti akciji separatistov in napadom na Sokol- stvo. — Zamenjava vojaških objektov. — Javna dela za omiljenje brezposelnosti. — Vprašanje novega kapucinskega mostu Celiski občinski svet je imel v pe- ; tek 20. t. m. od 18.20 do 21.30 svoio prvo letošnjo seio. Župan g. dr. Go- ričan je v zsčetku seje omenil in ostro obsodi! protidižavne punkUcije sep^ratistov in neosnovani napad ju~ goslovenskega katoltekega episkopata na naše Sokolstvo v pastirskem listu z dne 8. t. m. Župan je nato prečita! resolucijo proti nakanom separatistov, ki jo je sprejela Županska zveza v Ljubljani, in resolucijo proti napadu na Sokolstvu. Druga resolucija se glasi: »Občinski odbor mesta Celja odločno odklania popolnoma neosno vane napade jugoslovenskega katu- liškega episkopata na vsedržfivno in nacionalno sokolsko organizacijo v pastirskem listu z dne 8. t. m. in po- ziva sokolske organizacije, da 5e odločneje strnejo svoje vrste v delu za narod in državo«. Na predlog obč\ odb. direktoria Mravljaka ie ob- činski svet soglasno sprej^ izjavo žu- pana in obe resoluciji. Pravni odsek (rtferent obč. odb. dr. Kalan). V cJomovinsko zvezo so bili sprejeti naslednji prosilci : pisa- teljica in posestnica Alma M. Karlinova. orožniški stražmojster v p. Karol Covnik, kuharica Marija Zakuškova, delavec Franc Goršek, delavec Martin Vengušr, kuharica Marija PavliČeva, služicinja Ana Guzejeva, delavec in hiSrtik Anton Voh, kurjač drž. železnic Karol C/ahte, vdova po Solskem upra- vitelju Marija Kokotova in kontoristka Gabrijela Cerarjeva. Trgovskemu po- močniku Alojzu Reiterju je bil zasi- guran sprejem v domovinsko zvezo, če dobi jugoslovensko državljanstvo. Šest prošenj za sprejem v domovin- \ sko zvezo je bilo odklonjenih. — Za člana reklamacijske komisije je bil namesto bivšega obč. odb. Janiča iz- voljen obč. odb. Mr. Posavec, za člana kuratonja za dnevno zavetišče pa na- mesto direktorja Mastnaka, ki je od- šel v Maribor, obč. odb. Marčič. — Celjska garnizija dolguje mestni elek- trarni 24.313 Din za električni tok. Občina bo predlagala davčni upravi, da kompenzira ta dolg z davki, ki jih mora plačevati mestna občina. Obrtni odsek (referent podžupan Ravnikar). Občinski svet se je iz- javil za krajevno potrebo za kavar- niSko obrt kavarnarja g. Ignaca Le- biča, zanikal pa je krajevno potrebo za buffet ge. Matilde Avtišarjeve. Zdravstveni odsek (referent obč. odb. Bizj a k). Ker občiriazaradi štednje ne more namestiti posebnega desin- fektorja, bo to delo še nadalje o- pravljal občinski sluga g. Schwarz, kij pa mora izvrševati ta posel sam. Des infekcijski aparati in pripomočki se bodo shranjevali v kleti mestne na- rodne šole. — Mestna občina bo pro- testirala pri mestnem načelstvu proti ponovnemu onesnaženju Vogiaine z odpadnimi vodami iz Westnove to- varne. Pregleda naj se tudi iztok iz Celjske milarne, odkoder se tudi širi smrad. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. Vrečko). ProSnja DruStva hišnik posestnikov za ukinitev občinskega kuluka je bila iz finančnih razlagov odklonjena. — Občina bo odpisala o- brtni nadaljevaini Soli v Celju račun za električni tok. — Občina je pri- pravljena zamenjati vojašnico Kralja Aleksandra, ki je občinska last in ki jo občina ceni na 11/2 milijona di- narjev, za poslopje starega okrožnega sodišča v Prešernovi ulici. Posebna komisija, obstoječa iz župana dr. Go- ričana, podžupana I. Ravnikarja ter obč. odb. dr. Vrečka in Mr. Posavcs, se bo glede zamenjave pogajala z vo- jaškim poveljstvom. — Ker vojaški erar že od I. 1927. ni plačal najern- nine za vojaške objekte, ki so last mestne občine, bo občiria zahtevala od vojaškega erarja za Čas od I. 1927. do danes letno odškodnino po 100.000 Dsit i za uporabo teh objektov, ki so cenje- \ ni na 4 milijone dinarjev. — Pri mestnem tehničnem oddeiku bodo po- lagoma reducirani 1 mizar, 1 tesar, 1 pleskar in 4 delavci. Da bo pa teh sedem oseb mogoče 5e začasno zapo- sliti, se zntža deSovni čas na 6 ur. — Da se omili brezposelnost, namerava mestna obdina izvesti regulacijo Ko- privnice od Dobrove do savinjske že- lezniSke proge na Dolgem polju. Slro- §ki bi znašali okrog 560.000 Din. Mestna občina bo prispevala 100.000 Din, toda le, če bi država prispevala 200.000 Din, banska uprava in okoli- ška občina pa po 100.000 Din. V tern slučaju bi mestna občina eventualno krila tudi ostanek 60.000 Din. Država naj bi dala 200.000 Din iz 50 mili- jonske dotacije za javna dela. banska uprava pa 100000 Din iz fonda za podporo brezposelnim. — Več prošenj izven Celja za podporo je bilo od- klonjenih. — Prošnja sreskega cest- nega odbora za odpis računa za upo- rabo mestnega drobilca je bila od- kionjena. — Glasbeni Matici je biia o-iohrena brezplačna razsveiljava za šolsko leto 1932/33. — Obračun stro- Škov za popravilo vojašnice kralja Aleksandra je bil odobren. — Pre- glednina za mast se s 1. februarjem ukme, preglednina za * nasolieno sla- nino pa zniža od 0'50 Din na 010 Diin za kg. — Prošnja Hotelske družbe v Celju za znižanje občinske takse za koncerte je bila odklonjena. — Tudi prošnja mestnih delavcev in kurjačev za božičnico je bila odklonjena. — Mestna občina bo prosila bansko u- pravo, da takoj izdela načrte za nov most črez Savinjo in se i/javi, kje se naj zgradi ta most. Mestna občina bi prispevala k gradbenim stroškom le v smislu zakona. — Prošnja Sa- vinjske podružnice SPD za gradnjo vodovoda pri Celjski koči je bila od- kloniena. Gospodarskl odsek (referent obč. odb. direktor M r a v 1 jak). Na vzhodni strani Jožefovega hriba bo občina pri- pravila pet novih stavbnih parcel. — Strok. učitelju g. Josipu Reichmannu se proda stavbna parcela pri Sp. La- novžu po 36 Din m2. — Prošnja za- koncev Josipa in Marije Debenjakove za prodajo dela obČ. zemljišča pri njuni hiši Na okopih je bila odklonjena. — Na mestnem cvetličnjaku se za 13.000 Din zgradi nova, železobetonska streš- na konstrukcija. — Na mestnem po- kopališču se izvede kanalizacija. — Prošnja justičnega erarja za znižanje najemnine za sodnijske prostore v občinskih poslopjih je bila. odklonjena. Mestna občina bo 31. t. m. sklenila z justičnim erarjem novo najemno po- godbo za 1 leto. — ProSnja lovske družbe »Vipote« za znižanje zakupnine je bila odklonjena. — Mestna občina bo nabavila 20 stolov za uradne pro- store mestne policije. GradbenJ odsek (referent obč. odb. direkter Brinar). Mestna občina bo izvršila kanalizacijo ob Mariborski cesti v lastni režiji in bo po možnosti zaposlila brezposelne. — Zadeva pre- ureditve in nadzidave na nisi Josipa in Marije Debenjakove Na okopih je bila vrnjena odseku. Mestni vodovod (referent obč. odb. Bor(ak). Nekaterim strankam je bil dovoljen priključek na mestni vodo- vod. Mestna klavnica frefeient obC odb. R e beu sc heg g). Sresko naČelstvo je je odredilo, da morajo vsi okoliški mesarji klati živino v mestni klavnici; plačevali bodo iste pristojbine kakor mestni mesarji. To velja že od 1.t. m. dalje. Mestna ekktiarna (referent obč. odb. Mr. Posavec). Pri prvem žel. mo st M na koncu Mafarykovega na- brežiu bodo namestili javno električno svetiljko. — Mestna občina bo 1. fe- bruarja z rokom do 1. tnarca odpo- vedaia pogodbo z obratovodjem Mest- nega kina. Poseben odsek bo proučil vpraSanje Mestnega kina in predložil na prihodnji občinski seji svoje po- ročilo. Cuvajmo naše morje! C e I j e , 23. januarja. % Krajevni odbor Jadranske straže v Celju je priredi! v sobo^o 21.,.ifi ne- deljo 22. t. m. dve predavanji za'i'Solsko mladino in veliko matinejo. V soboto ob 15. je predayal g. prof. dr. Ivo Rubič, glavni tajnik Jadranske straže v Splitu, v risalnici meščanske sole številni osnovnošolski mladini, v ne- deljo ob 9. dopoldne pa v veliki dvo- rani Celjskega doma učencem srednjih, strokovnih in meščanskih šol o ljubezni do našega morja in nalogah podmladka Jadranske straže. Obe predavanji so pojasnjevale številne lepe skioptiČne slike iz solnčne Dalmaciie. Glavna prireditev pa je bila mati- neja, ki se je vršila v nedeljo od 11. do 12 30 v nabito polni veliki dvorani Celjskega doma. Matineje so se ude- ležili zastopniki civilnih oblastev in uradov, oficirskega zbora, narodnih dru^tev in drugo občinstvo, zlasti mnogo je bilo mladine. Predsednik Jadranske straže v Celju župan g. dr. Goričan je pozdravil vse udeležence, zlasti mladino, in označil cilje Jadranske straže kot nacionalno- propagandne in narodno obrambne organizacije. Morje je neobhodno po- trebno za razvoj države in naroda ter pomeni v narodno gospodarskern po- gledu možnost silnega gospodarskega razmaha. Celjska podružnica Jadranske straže ie priredila matinejo v svrho propagande v času, ko naši neprijateljt širijo zahtevo po odcepitvi jugosloven- ske Dalmacije. Današnji dan naj bo obenem protest proti drznosti in gra- bežljivosti naših neprijateljev. Pred- sednik je ob koncu svojega govora še enkrat pozdravil vse udeležence z geslom : »Čuvajmo na§e morje !« in klicem našim neprijateljem : »Roke proč od našega morja ! Ko se je aplavz polegel, je mo§ki zbor »Oljke« zapel liajdrihovo »Morje Adrijansko<, g. Čebular pa je recitiral Aškerčevo »Balado o Čožotih«, Glavni tajnik Jadranske straže v Splitu g. prof. dr. Ivo Rubič je v krasnem govoru podal osnove naše pomorske ideologije. Omenil je, da prihaja iz mesta, kjer bije sree ravno tako kakor v Celju in kjer se dvigajo protesti v obrambo naše zemlje in naših pravic. Jadranska straža, ki Steje že okrog 100.000 članov in ima okrog 600 organizacij, prapagira, slično kakor pomorske organizacije v vseh državah ob morju, pomorsko zavest, brez ka- tere ni bodočnosti niti enega naroda ob morju. Naša jadranska obala je ena najlepŠih na svetu in ni ga večjega naroda v Evropi, ki bi se v teku sto- letij ne bil potegoval zanjo. Ta obala nam ukazuje, da moramo postati po- morska velesila. Predavatelj je orisal na§o pomorsko zgodovino v zgodnjem srednjem veku naše svobode in go- spodstva, nato temno dobo robstva in konJno veliki čas vstajenja. Brez svo- bode ni blagostanja in zdravja. Če pra\ijo pri nas razni individui, da je v naši državi slabo in da ni svobode, jim kličemo, naj gredo v Italijo. Ne propovedujemo borbe in vojne, ne pustimo si pa vzeti našega najdrago- cenejSega, našega morja. Rešitev Jugo- slav je bodi naš prvi in vrhovni zakon. Težite na jug, sicer vas bo zapad uničil ! Organizirajte se v Jadranski siraži, hitite vedno z mislimi k naSemu morju, ki je jamstvo naše velike bo- do^nosti. Ko se ie viharno odobravanje po- leglo, je g. prof. dr. Rubič pokazal mnogo lepih skioptičnih slik iz solnčne- ga Splita in okolice. Ob zaključku po- membne matineje ie zapel moški zbor »Oljke« pesem »Na Adrijo !« Predsednik dr. Vrtačnik— šestdesetletnik CELJE, 23. januarja Gosp. dr. fvan Vrtačnik, predsednik upravnegä šodišča za Slovenijo v Celju, je danes dopolni! 60. leto svojega živ- ljenja. Jubilant se je rodil 23. januarja 1873. na Viču pri Ljubljani kot najstarejši izmed §e živečih bratov. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral I. 1892. Nato je štu- diral pravo na Dunaju in Gradcu. Ko je I. 1899. končal visokošolske študije, je vstopil kot konceptni praktikant V finančno direkeijo v Ljubljani, po enem letu pa je prestopil v polttično-upravno službo. L. 1903. je bil imenovan za agrarnega komisarja in opravljal to funkeijo 20 let; zato ga poznajo kmetje na Gorenjskem in Dolenjskem, deloma tudi na Notranjskem. V tej dobi so se pojavili prvi slovenski zapisniki pred upravnimi, zlasti agrarnimi oblastvi. Po prevratu je poleg dotedanjih poslov prevzel še pravni referat pri oddeiku za kmetijstvo v Ljubljani in pozneje tudi vodstvo tega oddelka. V priznanje zaslug pri tem delu je bil na predlog ministra za kmetijstvo odlikovan z re- dom sv. Save 111. razreda. Februarjü 1923., torej pred 10 leti, je bil imenovan za predsednika novo ustanovljenega upravnega sodišča za Slovenijo s Prekmurjem v Celju. Ju- bilant je poročen z gospo Marijo iz ugledne tržiške rodbine Polakove. Sin Ivan je diplomiran jurist in je name- žčen pri sreskem načelstvu v Slavon- skem Brodu, hčerka Vera pa je absol- virana farmaeevtka. Predsednika dr. Vrtačnika dičijo blago sree, demokratičnost in ustrežljivost v službi in privatnem življenju. Svojim uradnikom je dober, iskren tovariš. Jubilant je kremenit, značajen naroden mož in sploSno priljubljen družabnik. Je tudi navdušen prijatelj narave, lovec, ribič in čebelar. Čestitkam številnih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in iskreno želimo gospodu predsedniku še dolgo dobo zdravja in sreče! Š* olski upravitelj Ivan Burdian — šestdesetletnik C e 1 j e, 23. januarja. Danes obhaja v Celju v krogu svoje rodbine Sestdesetletnico rojstva vpoko- jeni šolski upravitelj g. Ivan Burdian. G. Ivan Burdian se je rodil 23.1. 1873. v Trstu. Maturiral je na učiteljišču v Kopru leta 1892. ter nato nastopil svoje prvo službeno mesto kot Šolski voditelj pri Sv. Antonu v Istri. Potem je služboval kot šolski voditelj Se v Koprivi in Pliskovid. Leta 1900. pa se je preselil s Krasa na nekdanje Stajersko. Služboval je najprej dve leti kot Solski voditelj v Šmihelu nad Mozirjem. Po dveh letih je bil imeno- van za nadučitelja v Šmartnem ob Dreti, kjer je ostal celih 17 let in pol. Proti koncu vojne je bil imenovan za nadučitelja v Grabštajnu na Koroškem, kjer je ostal za časa plebiscita. Nato je bil premeščen kot nadučitelj na Ponikvo ob j. ž. To mesto je zavzemal 7 let, dokler ni bil jeseni 1927. po dovršenih službenih letih vpokojen. Tedaj se je preselil v Celje, kjer živi še danes. G. upravitelj Ivan Burdian je iz poslednje onih zaslužnih generacij slo- Stran 2. »Nova Doba« 23. I. 1933. Štev. 8. DAME: Krasne Crepp de Chine po Din 39*—, svilcno perilo, flor nocjavice, umetno svilo Ir*/\Cp/\T\|p m Črno sukno specijaliteto za obleke, frak srajce \lvFkJi vrlsjd • jz lastne tovarne, modiie nogavice, kravate itd. nudi po z e I o znižani ceni tvrdka Franc Do bovicnite, Celje, Gosposka ulica IS venskega učiteljstva nekdanje Avstrije, katerim je slovenski narod dolžen to- liko hvale. V naši ožji domovini ga poznajo najboli izza časa njegovega delovanja v Šmartnem ob Dreti v gornjegtajskem srezu, kjer je bil ves čas ljubezniv in ustrežljiv ter požrtvo- valen svetovalec prebivalstvu in vnet naroden delavec Ustanovii je tamkaj tudi požarno brambo, ki je bila v predvojnih časih že krepka narodna organizacija, in dosegel ter izvedel novo. Solsko stavbo. S svojim delo vanjem si je tamkaj pridobil celokupno prebivalstvo, ki se danes še rado spo- minja priljubljenega nadučitel|a. Pa tudi v pokoju ne miruje mož, ki je vajen vselej dela. Posvetil se je v Celju zadružnemu delu v stanovski organizaciji »Nabavljalni zadrugi«, ka- teri posveča kot član načelstva ves svoj čas. Neutrudljivemu, se vedno mladostno svežemu in gibčnemu narodnemu de- lavcu želimo še mnogo srečnih let! Goričar vdova, Celje. Za pust: Lam- pijoni, konfeti, serpentine, servijete. ( Smučke in vse smučarske po- trebščine v veliki izbiri nudi tvrdka Ki'amar & Mislej, Celje. DOMACE VESTI «I Kožni sejem v Ljubljana prelo- žen. Vsled z,a lovstvo neugodnili vre- anenskih razmer -- mile zime in pozno /apadlega snega — je bil do- seda.iiji lovski plen na plemeniti ko- žuhovini zelo slab. Zato je »Divja koža» svojo dražbo, ki bi se bila mo- rala vršiti v ponedeljek 23. t. m., preložila za nekaj tednov. Pri teni svojem u'krepu je niorala »Divja ko- ža« upožtevati predvsem to, da se je k dražbi prijavilo preeejšnje število inozemskih kupcev, katerim je tre- ba nuditi večjo množino dabroga. pravilno sušenega blaga, kajti le ta- ko blago je primrno za izvoz. Take- ga blaga pa pri teh vremenskih oko- liščinah let as ni bilo mogoče zbrati. Novi terinin dražbo bo pravoCasno objavljen, kožuhovino pai sprcjema kar naprej, kakor doslej. »Divja ko- ža«, Ljubljana, volosejem. d Vsem članom Zveze kulturnih društev sporočamo, da je ministrstvo prosvete dovolilo 1O°/o popust za takse na vstopnice pri prireditvah umetniško- diletantskega značaja, ki se vrše v včlanjenih društvih brez plesa. Ta po- pust velja za ves januar in februar, za ostale mesece pa je že tudi stvar v teku. Društva naj se sklicujejo na akt ministrstva prosvete p. br. 50.485 z dne 16. decembra 1932. Vsa društva naj predlože Zvezi izkaznice v potr- dilo. d Dunajska vremenska napoved za torek 24. januarja: Mraz bo trajal dalje časa, temperatura bo še padla, zaenkrat ne bo novega snega, oblačnost bo najbrž pojenjala. Celje in okolica c Okoliški občinskl svet bo imel prvo letošnjo redno sejo v petek 27. t. m. ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu. c Na Ljudskem vseučllišču bo pre- daval drevi ob osmih g. prof. Branko Rudolf iz Celja o star! In novl KUaj- skl. Zanimivo predavanje bodo sprem- Ijale številne skioptične slike. c Dvoje predavanj za fotoamaterje bo priredil zimskosportni odsek SPD v Celju v torek 24. in sredo 25. t. m. ob 20 30 v prostorih drž. dvorazredne trgovske sole. Vstopnine ni. c Francosko predavanje. Francoski krožek v Celju vabi k zanimivemu javnemu predavanju v francoskem je ziku, ki bo v petek 27. t. m. ob 18l5 v rnali dvorani Narodnega doma. Pre- daval bo lektor zagrebške univerze g. Warmer o sodobnem francoskem To- rn anu. c Celjsko okrožno sodišče je lani obravnavalo 686 civilnih tožb (napram 582 v I. 1931.) in 311 meničnih tožb (napram 256 v 1. 1931.) c V območju mestne policije je bilo lani izvršenih troje samomorov, dvoje roparskih napadov, 8 težkih telesnih poškodb, dvoje utaj, 115 tatvin, 22 go- ljufij, 18 pregreškov proti osebni var- nosti in imetju. Nevarnih groženj je bilo prijavljenih troje, raznih prestop- lTehnički srednji soli u Sarajevu«: Dr. I. Fludernik 1 leto kot pomožni profesor 7. Na »Zanatljiski školi u Sarajovu: Inž. Dragutin Steinmetz kot direktor. 8. Na njžjih trgovskih šolah, ki jib je avstro-ogr- ska država osnova.la 9: Anton Plohl na trgovskih šolah v Livnu in Mn- staru (1899-1908). Življenjepis Primca. Rojen 28. septem,- bra 1901 v Vrbici pri Ilirski Bistrid, okraj Postojna (sedaj Provincia di Carnaro). Gimnazijo je obiskoval v Gorici, St. Vidu nad Ljubljano, Trstu ter po prevratu v Novera mestu, kjer je položil izpit zrelosti' 1922. Nato se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani. Tu je leta 1928. polozil diplomski izpit iz sledeče sku- pine predmetov: a) iz nemškega jezika s knjizevnostjo in primcr- jalno gramatiko germanskih jezikov; b) iz komparativne književnosti; c) iz latinskega jezika. Leta 1928. je bil imenovan za suplenta na trgov- j ski akademiji v Sarajevu, kjer službuje vse do dane- kot profesor za nemški jezik. Od leta 1922. je jugoslovenski državljan. Vojašk? lok je odslužil v Jugoslaviji in je sedaj rezervni pod- poročnik. C) Na osnovnih šolah, pri okrožnih oblastih ir Zemaljski vladi. 1. Reš Vinko (r. pri Sv. Urbanu pri Ptuju) je bi: sol ski upravitelj v Potočanih, v srezu Der venti. Tu je služil mnogo let in bil na zelo dobrem glasu. S svojim delom na gospodarskem polju bo osta! v vsem deiventskern srezu nepozabljen. Po nalogu Zemaljske vlade je prirejeval gospodarske te- čaje ob nedeljah po vsem srezu. Zaradi tega pa jc tudi gospodarstvo v tern srezu postalo ja'ko napredno. — Živi v pokoju pri Sv. Urbanu na smrt bolan. (Dalje prih.) Svicarske ure, zlato, srebro, razna da- riia opliRa, originalna Z«lSS-OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNIK, CELJE, Glavni trg 4. Janko Leskovar in Franjo Berglez. Sokolsko društvo v Oplotnici pri Konjicah je irnelo glavno skupščino v soboto 14 t. m. v sokolski dvorani. iz poroČil pesamexnih funkcijonarjev izhaia, da ie bilo dru.^tveno delo y.f-\o težavno, toda v sedanjih razmanje.« Škofja vas. V nedeljo 8. t. m. je Društvo kmeiskili fantov in doklet iz Škofje vasi uprizorilo vpo&ojilniS- ki dvorani v Vojniku veselcigro »Pri beleni konjic'ku«. Režiral je rav- natelj meščanske sole g. Ivo Lapaj- ne. V splošnem so igralci nastopali prav dobro, posobno morain povda- riti, da je svojo ulogo dobro podal Oroslav Bucek. Kar se tiče natakar- jev, manjka samo malo več živali- nosti, a kljub temu so se dobro od- rezali. Uloga Jerine, ki je bil kari- katui-a neotesanega, sirovega, a na- videz inteligentnega meščana, je bi- la z malo izjemo prav dobra. Tudi Minka se je pohvalno vživela v šuš- Ijanje. Dr. Kovač se jo odrezal prav po advokatsko. Ostale uloge so bile z malimi izje.mami izvedene prav odlično. Zadovoljna je bila publika. in tudi jaz kot kritik. Društvo je v najlepšem razmabu, samo žai, da je priletel Damoklejev( meč od tiste strani, od katere bi bilo najmanj pričakovati. Kljub temu, da delujo društvo samo v smislu državnib in- teresov, se najdejo ljudje, ki trdijo, da so vestni državljani, a drustvu javno nasprotujejo, raznašajo kleve- te ,in mu jemljejo s tern ugled. Di'ii- štvu pa kliCem: Le pogumno naproj po dosedanji poti! — F. M. Škcfja v«s. Društvo kmetskili fan- tov in deklet v škoiji vasi so najis- krenejše zahvaljuje g. 1. Lapajne- lu, ravnatelju meščanske sole v Voi- ! niku, zai trud, ki ga je izka/.al kot I režiser igre »Pri belem konjiču^, in ga obenem prosimo za nadaljno na- klanjenost. V. GABERSKI: Kozel — vrtnar (Iz zbirke »Brez slave«) Zivemu človeku se vse pri poti, mrtvemu samo še jama. Tej mnogo- lično^ti vsega mogočega moram pri- pisali, da sem bil dva ali trikrat do- IoCom za strogega zaupnika, renzor- ja poste in j>ovrli so za tolmaöa. v prevažnih zadevah, kjer je šlo za svobodo, in morda tudi za življenjo. Sam slabo opisan in posebej zapisan, sem bil vreden paziti na druge in jib ocenjevati. "Nekoliko težko je to verjeti, a. bilo je tako. V Sankt Pöltnu, ko sem bil v bol- nici že tik pred rekonvalescenco, so mi nekega dne prinesli dopisnioo s slovenskim besedilom, ter so vne po- vabili v pisarno, da bi jim povedal, kaj pravi tisto pisanje. Preletel sem vrstice, in sem videl, da so vsakda- njo reči, ki zanimajo samo pisca in tistega, ki so mu namenjene. Za na- slov je bilo ime dijal^a Tavčarja z ijubljanske realke, Šiškarja, ki sem ga že drugje omenil zavoljo Cudo- vitega načina, kako je prišel z zdra- PIERRE BENOIT: 51 KONIGSMARK .Zgodovinski roman Poslovenil B. Rihteršič Drugi dan sem se sprehajala z mademoiselle .laufrovo po gostem jelkovem gozdu, ki stoji na za- padnem okrajku otoka. Toliko da se nisva zaleteli z glavo v veliko ukrivljeno truplo, ki je viselo na neki •cedri. Bil jt> ubogi Teobaldo. Mademoiselle Jaufre je zbežala in na ves glas kriknila. Jaz pa sem ga hotela natančneje videti. Prijola sem ga za noge in ga obr- nila. Toda kaj hitro sem pobegnila, Iz ust mu je mo- le! Crn, nabrckcl jezik. O^i je imel bele in polne črnih pik, kakor stnro jabolko, a najbolj me je prevzelo to, da je bil izraz n jegovega lira prav tak, kakor takrat, ko me je poljubil. Odtlej so mi vsi rnoški zoprrii. Ko sem prečitala »Demona« našega Ljermontova, ki je vsekako veCji pesnik kakor vaS Vigny in celo Byron, sem postala sanjarka. Začcla sem bledeti. Dve rdeCi pegi sta se pokazali na mojih licih. Prišel je zdravnik iz Astrahana. Med na.mi povedano, sem se mu znala prikupiti. Predpisal mi je Pjatigorske to- plice. To sem prav za prav želela, ker je tu — ne pozabi — padel Ljerinontov v dvoboju. Pjatigorske toplice so vrste slapov, ki padajo s skal iz Crnega granita in leskoCoče se sljude. Tarn je vse zelo imenitno. Čez osem dni sem se že tako dol- gočasila, da sem ozdravela. Mislim, da no bi bila mogla slrpeti vseh petnajst dni, ki mi jib. je oče določil, če ne bi bila odkrila ne- kega starega, čudno vsestranskega Francoza, ki je služil v Pjatigorskom za voditelja tujcev na izletih v gore. Bil je političen izgnanec, 6e se ne motim Voillantov prijatelj. Skratka — pregnali so ga iz vase države za Carnotove vlade — in zatokel se je, kakor toliko drugih, v Rusijo. Starec je bil zelo izobražen, toda imel je svoje posebne ideje. Posebno sem ga vzljubila zato, ker je mademoiselle Jaufre zvijala roke in neprestano po- navljala: »Kaj bo rekla Njegova Visokost!«, kadar mi jo govoril o neizmerni vrsti Ijudi, ki jili dotlej nisem pornala: O Saint-Simonu, Enfantinu, Bazardu in Karlu Marxu,, o Lassa.Uu in — kaj vem o kom Se! So nikdar nisem čitala Tolstega, Stai^ec mi je po- sodil »Vstajonje«. Niti slutila nisem, da obstoji tudi tak svet. Da bi ujezila mademoiselle Jaufrovo, sem ga prosila, naj mi pojasni socialne ideje Tolstega. Sta- rec je vzklikal ves ponosen: »Oh, gospodična! Če bi hoteli, tako čudovito delo!« Posledica teh pogovorov je bila, da sem pri od- bodu iz Pjatogorskega vzela s seboj tudi očeta Bar- bessoula. Tako mu je bilo namreč ime. Papa je bil sicer precej presenečen, ko naju. je videl, da se vra- Cava z njim. Ker pa sem bila videti zdrava in vesela, ni rekel niti besede. Razen tega se je že precej na- vadil mojih music. Napravil je še več. Blizu otoka na Volgi, kjer stoji naš dvor, je še en otok, velik kakšne ]>ol kva- dratne vrste. Papa mi ga je podaril s petdesetimi mužiki vred, da ustanovim tarn po starčevi zamisli nekakšno zadrugo, pol po načelih Saint-Simona, pol po Tolstem. Saj veste, kaj vse mislim: prepoved oseb- nega imetja, razdelitev orodja po potrebi in sposob- nosti itd., itd. V začetku je vse dobro šlo. Po štiri ure na dan sem preživela v zadrugi. Stari Barbessoul je bil na- vdušen. V zadrugi je bil nekakšen duhoven in pogla- vai*. Papa je bil prepričan, da sem znorela. Ni so vam treba Čuditi, če vam rečem, da sem bila kmalu vsega sita. Sicer pa jo Slo vse narobe: zadrugarji so se ponoči vozili s čolnom na obalo, da so tarn sosedom kradli kokoši, saj so dobro čutili, da jih ščitim. Papa je bil tako dober, da jih je opro- stil davkov in tla.ke. Tudi kvas so jeli piti kar na debelo. Stari Barbessoul toga edini ni opazil, feprav so vsi smrrieli po žganju, tudi žensko. Pomisli! Cez ! dva meseca je imel eden izmed njih skoro vse poljsko ! orodje. Drugi so mu ga prodali, da so si lahko ku- i pili kvasa. Ko niso mogli več delati, so ves dan lena- I rili, ponoči pa so kradli pri mužikih na obali. Noko noč je prišlo do pretepa. Dva mužika so ubili. Papa je bil kar rdeč od jeze. Rekel mi je, da sem prismo^ jena, starega Barbessoula pa je hotel obesiti. Prosila sem ga, da tega ni napravil, toda zadruga je šla po vodi. Odtlej nisem hotela več čuti niti besedice o so- cializmu. Dejstvo je, da bi se bili ljudje med seboj poklali, če ne bi bilo oCetovih kozakov. Stran 4. »Nova Doba« 23. I. 1933. Štev. 8. vim ušesom kot neozdravljiv foolnik vbolnico na varno. In iz bolnico do- rnov. Ko sera pa dobil drugo nošto /anj, sem ga šel takoj iskat v njegovo so- bo, kjer sem se mu na saniern pred- stavil in legitimiral s pismom, nanj naslovljenim. Preeital sem mu ga; nič hudega ni bilo. Izročiti pa ga. se- veda nisem smel njcmu, ampak sem ga oddal v pisarni. Dcčko, ki mi jo takoj popolnoma zaupal, mi je po- vedal, da je bil član društva »Pre- poi'od«, in da so ga tudi imeli nekaj Časa zaprtega. Kaznovan ni bil, pač pa so ga vtaknili v vojaško suknjo. Opozoril sem ga, da pazijo na nje- gove zveze in na druzbo, in mislim, da se je dobro držal. Več o njem ne vem. Ni mi znano, kako je •/. njim. Slučaj črnovojnika Stojkovica, tr- govca v Veliki Kikindi jo bil neko- liko resnejši in težji. Tudi on je bil v bolnici; nekega dne so mi prinesli zanj neko trgovsko pismo, ki so mu ga poslali od doma, in pa dolg izpi- sek računa z neko tvrdko, ^ katero je bil v zvezi. Stojkovie je bil hudo sumljiv, da ni patrijot in da drži s Srbi, comer sem jaz takoj verjel. Po- sebno zanimivo je, da je imel nekje v Karpatib na fronti mlajšega brata praporščaka, ki je bil odlikovan z veliko srebnio kolajno, a jc bil vrh vsega tega v hudcm sumu, daj ni zvest zastavi in državi. Tistega Stojkovica sem šel takoj iskat. Našel sem v sobi nekaj Ijudi. Obšel sem vse postelje, kakor bi slu- čajno koga iskal, in sem gledal po imenih nad posteljami. Bilo je nekaj nemških in kako madjarsko vines. Tu in tarn je polegal ali postajal kak vojak. Na eni izmed postelj pa je se- del dobro oblečen vojak, velik, lep v obraz, in črnolas. Čital je v knjigi. Pogiedam še enkrat na njegovo ta- blico in listek nad vzglavjem, in pravim ves začuden po nemški: »Vi ste Stojkovie?« »Da, jaz sem; me li ncmara poznate?« Tako mi odgovo- ri počasi in lepo po nemški. »0 ne, ne; samo ime mi je znano. Gavorite morda brvatski?« »Da, tudi hrvat- ski govorim. Znam več jezikov.« Ker je bila njegova korespondenca ciril- ska, njegovo ime pa lepo slovansko, sem mu hrvatski povedal, da sem tudi jaz Hrvat, in sem odšel. Ko sem se pod podboji vrat malo okrenil, da sem ulovil njegov pogled, sem videl, da je s čudnim bleskom strmel za menoj. Kratki sestanek dveh nezna- iiih Ijudi je bil res čuden. Ničesar mu nisem mogel in smel povedati zavoljo sosedov, vendar sem pa mo- ral ostati z njim toliko časa, da si me je zapo.mnil. Zvečer sem tisto dolgo pismo, ki jo razpravljalo samo o trgovskib in gospodarskib zadevah, prevedel, in tudi izpisek računa sem toliko pre- gledal, da sem v pisarni izjavil, da je vse v najlepšem redu. Nato pa sem razmišljal, kako bi neznaneu, ki se mi je zdel silno resen in vniron, dopovedal, naj se čuva. Kočijiva reč; kaj bi pa bilo, ko bi on stopil v pi- sarno, in jih opozoril, kakega olove- ka imajo za zaupnika? S tern bi mo- gel zvaliti s sebe precej suma. Doelm mi je mladostni Tavčar takoj zaupal, in jaz njemu, sva bila. s Stojkovi<:om vsak za se bolj previdna. Kakor nalašč sem srečal že vlrugi clan na veliki dunajski cesti Stojko- vica na izprdiodu. Sstopim k njemu. Obstal je kakor vkopan. Rečom mu po naše: »Vi čujte; že iniate izpisek računa in dopis od doma, ki je pri- šel? Včeraj je bil v cenzuri.« Mož se jo zelo začudil, kaj bi pomenilo, da jaz vein za reči prej nego on. Na kratko sem mu povedal, da ga. su- mijo, in sem mu velel, da me naj splob ne spozna, ko bi se znala kje kedaj zopet srcčati. To ga je na vi- dez nekoliko zmešalo. Jaz pa sem ga pustil in sem odšel. Mislim, da sem mu kako koristil. Morda pa splob ni bil potreben pomoči; kajti često so videli strahove tajn, kjer jih ni bilo. Stojkovica nisem potem ni- koli več videl. Tudi njegove pošte mi niso drugič prinesli. Mislim, da jo v kratkem zapustil bolnico. Kaka je njegova usoda? Lepi majski dnevi so bili. Vsak dan srna na vrtu bolnice pričako- vali, da napove Italija vojno. Kar nas je bilo naših z juga, smo bili vsi med strahom in uponi. Želeii smo, da bi našti dvoedina država propa- dla, vendar pa nismo mogli Italiji privoščiti niti pednja zeirxlje, ki je samo naša. Ko smo tako ob grmovju za zidom na vrtu ugibali, kaj bo in kedaj, se nam je nekega dnv pribli- žal prileten človek, zapuščen in za- nemarjen, da je bil komaj vojaku podoben. Zamišljen nas je poslušal in je molčal; mi pa smo tudi umolk- iiili, ko smo bili že prej pogovor za- vili na nekoliko manj nevarno. Ogovorim ga po slovenski, on pa mi po maloruski odgovori, da je ne- koliko razumel naše besedovanje. Ko nadaljujem z njim po ruski, se začudiin, kako lepo je mož odgovar- jal. Povedal mi je, da je kmetovalec, doma tarn blizu Sokala ob meji, o katerem se je takrat mnogo pisalo. Hitro sem videl, da je mož dokaj iz- obražen in da je njegova lepa rušči- na vse kaj drugega ko moja. Obraz- ložil nam je vso svojo revščino; zla- sti je tožil, da nima, nikake zveze z clomom, ki je na ruski strani. In iz- raža.l je bojazen, da se vojna ne bo iztekla dobro. Ko sem ga vprašal, kaj inisil o tern, mi je ganjen s sol- zavim glasom zaupal željo, »da bi Bog rešil slovansiki rod«. Mož je to- rej bil ruskega. mišljenja. Takih je bilo v Galiciji in Bukovini procej, in celo dunajski parlament je razbur- jal dr. Markov, ki je govoril vedno samo po ruski. Neznanca, ki sem mu pozabil ime, sem resno posvai'il, naj z neznanci nikoli več ne govori tako. Za ubogega človeka smo zbi-ali ne- kaj denarja, da. bi imel kaj za tobak ali priboljšek. In potem? Ni bilo dva ali tri dnii, ko so mi veleli, naj se za- nimam za tistega človeka, s kom go- vori in kaj. Vraga, zafkaj pa ravno jaz, ki sam nisem nič boljši! Zgodba o Tatarih, ki bi jih hi I mo- ral pridobiti za turško vojsko, je važ- nejša; zato > (em govori posebno po- glavje. se