^^1 Št. 4Ž:. leto« Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2’— K V Ljubljani, četrtek 6. oktobra 1921- Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: Woltova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: Marijin trg S. ___ Telefon 44- Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Pogajanja Stoiana Profita z opozici-ionalnimi strankami. Beograd, 5. okt. (Izv.) Gospod Sto-jan Protič je prišel v Zagreb v sprem* stvu g. dr. Momčila Ivaniča, da stopi v zvezo z vodilnimi politiki hrvatskega bloka. Protič ostane dva dni v Zagrebu potem pa odpotuje v Kikindo in Bečke-rek, kjer se bo mudil tudi dva dni in tam stopil v zvezo z nekaterimi člani radikalne stranke v Vojvodini. Gosp. Protič ostane približno osem dni na potovanju in se potem vrne v Beograd, da pripravi vse potrebno za svoj list »Radikal«, ki bo, kakor že javljeno, začel izhajati dne i5vfc m. Protič je hotel odpotovati v Zagreb že pred par jdnevi, pa je moral to opustiti zaradi nepredvidenih zaprek. — Iz okolice Protičeve se doznava nadalje, da namerava hrvatski blok zavzeti ono stališče, ki mu ga nalaga potreba, da doseže svoj cilj, t. j. revizijo ustave. Po izjavi uglednega člana jugoslovanskega kluba obstaja nada, da bo Protič našel podlago za vzajemno delovanje glede formiranja močnega parlamentarnega bloka, ki bi bil v stanu dobiti v parlamentu večino in s tem tudi prevzeti upravo države v svoje roke. Jugoslovanska ljudska stranka ne namerava pod nobenim pogojem poslati zastopnika v kabinet, ako bi v njem ne bil zastopan hrvatski blok. Zaradi tega hoče jugoslovanski parlamentarni klub počakati izid konference hrvatskega bloka z g. Protičem, da se potem sklene sporazum za delovanje v parlamentu, katerega bi sklenila večina Srbov, večina Hrvatov in večina Slovencev. Nesoglasja med demokrati i radikalci. Beograd, 5. okt. (Izv.) Ugleden Član demokratskega parlamentarnega kluba je izjavil, da stoji sedaj v ospredju kombinacija, da bi bili demokrati pripravljeni, zamenjati listnico notranjih del s portfeljem zunanjih stvari. Ako bi radikalci na to pristali, potem bi bili demokrati voljni žrtvovati Svetozara Pribičeviča, ki bi obdržal mesto ministra za prosveto. Neki radikalski poslanec pa se je med tem izrazil, da ni verjetno, da bi ministrski predsednik Pašič odstopil zunanji resort demokratom. V najboljšem slučaju bi v tem slučaju pristal na to, da se eden izmed de m okra' tov imenuje za pomočnika ministra zunanjih poslov. Beograd, 5. okt. (Izv.) »Balon« piše: Odnošaji med obema najmočnejšima strankama v parlamentu, dc'flo krati in radikalci, se vedno bolj po-ostrujejo in zaradi tega preti km-i v vprašanju medsebojnega razmerja, ki ie vedno bolj komplicirano. Te>ikoč nt dela toliko vprašanje razdelitve portfeljev v vladi, ampak večin' 1»'.a popolnoma strankarski razlogi izven parlamenta in izven vlade Beograd, 5. okt. (Izv.) V di-bro informiranih krogih se potrjuje vest, qa namerava ministrski predsednik Pašič povodom povratka kialja Alekiar-dra v domovino sestaviti nov kabinet s popolnoma drugimi osebnostmi. Albanci ogrožalo naše mele. Zagreb, 5. okt. »Riječ« poroča iz Beograda: Arnavtske čete se koncentrirajo na demarkacijski črti. Naše čete so nekatere arnavtske napade energično odbile. Arnavtske čete dobivajo ojačenja. Med njimi se opaža velik nemir, iz česar je sklepati, da se namerava napad na meje na vseh točkah. Kakor se javlja iz Podgorice, so ar-aavtske čete zavzele Dolnjo Saljo. Dunaj, 5. okt. (Izv.) V diplomatskih Krogih se doznava, da se je albansko vprašanje zelo poostrilo. V tem sporu igra Albanija le podrejeno vlogo, ker se obstoječa nasprotstva med Jugoslavijo j® Italijo glede Albanije vedno bolj vejajo. v Beogradu računajo že z mož-Dostjo vojne z albanskimi četami, ki kockajo proti Jugoslaviji. Govori se, da £ Pri Debru že prišlo do bojev. Ti dogodki so Italijo zelo neprijetno zadeli. Kanski listi nastopajo zelo energično v Korist Albanije, pri čemer odkrito iz-1^0 svoje naziranje, da si namerava “f0s!avija prilastiti vso Albanijo. V tu-Kajšnjih antantnih krogih presojajo poit ru 2 nemir<>ni. Verjetno je, da bo ltanja poslala oster protest v Beograd, v katerem bo zahtevala, da mora jugoslovanska vlada ustaviti vse nadaljnje akcije proti Albaniji. Budimpešta, 5^ okt. Po vesteh iz Skoplja je končana albanska mobilizacija ter se pričakuje v nekaj dneh splošna ofenziva. Poveljnik jugoslo-venske vojske na južni fronti javlja, da postajajo albanski napadi vedn^ hujši in da dobivajo Albanci vedno večja ojačenja. Albanci uporabljajo močno topništvo. Zagreb, 5. oktobra. »Obzor* poroča iz Beograda: Socijalno-demokrat-ski klub je predložil vladi pismeno zahtevo, da se skliče narodna skupščina v zmislu člena 51 ustave, ki določa, da se mora narodni skupščini, ako je država napadena, to takoj na znaniti, ako pa je skupščina na odmoru, da se mora takoj sklicati in da mora ostati zbrana ves čas vojne. Ker je naša država napadena po Arnavtih, se faktično nahajamo v vojnem stanlu Sklicanje skupščine je toliko potreb-nejše, ker je znano, da preti nevarnost tudi z madžarske strani. ministrski svet. > . 5- okt. Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala do it> popoldne, se je razpravljal proračun ministrstva prosvete. Sprejel se je centralni proračun ministrstva in proračun za Bosno in Hercegovino. V razpravi so prišli do proračuna za Hrvatsko in Slovenijo. Kar se tiče ukinjenja nekaterih šol, stvar še ni rešena. Poseben odbor ministrov bo proučeval vprašanje likvidacije teh šol. MEDICINSKI FAKULTETI V LJUBLJANI IN ZAGREBU SE , UKINITA. Beograd, 5. okt. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je pri pretresanju proračuna prosvetnega ministrstva govorilo tudi o zmanjšanju števila fakultet. V vladi se je pokazalo razpoloženje, da se za sedaj ne otvorijo trj medicinske fakultete, ker bi njihovi izdatki znašali toliko, da bi se proračun prosvetnega ministrstva ne mogel zmanjšati. Zato misli vlada, da bi obdržala samo eno medicinsko fakulteto, in ker se smatra, da je medicinska fakulteta v Zagrebu za to najbolj pripravna, se bo obdržala, dočim se bosta fakulteti v Beogradu in Ljubljani ukinili. ATENTATORJI NA MINISTRA OPROŠČENI VELEIZDAJE. Zagreb, 5. okt. (Izv.) Danes ob 8. uri zjutraj je predsednik tukajšnjega senata razglasil obsodbo v procesu zoper člane komunistične omladine Janka Mišiča, Zlatka Schr.eiderja in Marjana Silinoviča, ki so bili obtoženi zločina veleizdaje, namreč atentata na ministra Dra-škoviča. Vsi trije obtoženci so bili oproščeni. Obrazložba veli, da je sodišče prepričano, da so obtoženci izvedli vse priprave za napad na ministra in da so tudi priznali. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da zločin atentata na osebo ministra ne vklučuje zločiha veleizdaje. Po usta- vi je edinole atentat na kralja zločin veleizdaje in da se ta točka ne more nanašati na ministra. Obtoženci so se zadovoljili z razsodbo, državni pravdnik pa je prigliasil ničnostno pritožbo. ARETIRANA JUGOSLOVANSKA KO-MUNISTA NA DUNAJU IZPUŠČENA. Dunaj, 5. okt. (Izv.) Oba včeraj aretirana jugoslovanska komunista Mikič in Markovič sta bila danes zopet izpuščena na svobodo. Prijeli so ju večinoma zaradi tega, ker nista bila javljena na policijskem zglaševalnem uradu. Pri enem so našli 17.000 dolarjev, 5000 funtov šterlingov, 5000 dinarjev tn za več tisoč nemških mark. Ta denar so jima zaplenili. Vse vesti, ki so v zvezi z njuno aretacijo, zlasti, da sta boljše-viška agitatorja moskovske vlade, ki ju je poslala na Dunaj, so le domneve, ki so se sedaj izkazale, da so popolnoma brez podlage. Izkazalo se je tudi, da je brez vsake podlage sum, da se bavita s tihotapljenjem valute. KONFERENCA V BENETKAH ODGODENA. Praga, 5. okt. (Izv.) Kakor do-znavajo praški večerniki, je odgo-dena tudi konferenca v Benetkah. Tudi ni izključeno, da se sploh ne sestane, ker baje Anglija temu ugovarja. Praga, 5. okt. (Izv.) V krogih male antante domnevajo, ne bo’ konferenca v Benetkah, ako se sploh sestane, nobenega pozitivnega uspeha, — Tega mnenja so tudi v krogih avstrijske vlade. Kaj se bo zgodilo, ako beneška konferenca res ne bo imela uspeha, o tem se sedaj še ne da reči ničesar. Najbrže bo potem zopet posegel vmes češkoslov. ministrski predsednik dr. Beneš in skušal doseči sporazum med Avstrijo in Madžarsko. Albanija in Hadiarska. Naša ljuba Jugoslavija je v ne ravno prijetnem položaju, da ]e obdana povečini s sosedi, ki so ji nasprotniki. V tem oziru naš položaj ni zavidanja vreden in napeti bomo morali vse sile ter v diplomatskih poslih pokazati prvovrstno sposobnost in spretnost, da si bomo v zunanji politiki zavarovali svoje mesto. Izmed sosedov, ki nas gledajo sovražno, sta poleg Italije najneprijet-nejša Madžorskč in Albanija. Mi vemo, da je naše nasprotje do Italije latentno in da nam rimska politika nasprotuje in škoduje pri sleherni priliki, pa mj imamo opraviti z njo v Koroški, v Primorju ali pa doli v Albaniji. Toda Italija se navsezadnje drži forme, kakor sc *civilizirani« državi spodobi; dasi se zavedamo, da bo treba prejalislej obračunati z njo, vendar moremo z gotovostjo računati s tem, da se drži mednarodno priznanih običajev v svojem razmerju do nas. Glede Albanije in Madžarske pa o tem ne more biti govora. Da se od Albancev ne more pričakovati, da bi vodili svojo državno politiko navram* nam v onih oblikah, kakor jih predpisuje kodeks o spodobnem mednarodnem vedenju, v tem smo si na Čistem dodobra. Odkar so bili Albanci proti vsemu pričakovanju od evropskih velesil iz sebičnih nagibov — ograjeni v posebno samostojno državo, se vrste neprestano vpadi na naše ozemlje. In to vpadi brez vsakršnih predhodnih formalnosti, pohodi, kakor postajajo anahronizem celo že v osrednji Afriki. Podoba je, kakor da si hoče ohraniti Evropa albansko državno institucijo v nekak prirodni muzej, kjer naj se čuva zadnji eksemplar divjega ljudstva... Tega nagnjenja bi mi Evropi navsezadnje ne zamerili, če bi nam ne šlo prokleto do kože. Kako da naj za onih par stotisoč albanskih razbojnikov nosimo mi neprestane krvave in gmotne žrtve, ki jih zahteva vzdrževanji stalnega vojaškega kordona ob meji ali celo večje izredne odredbe, kakor se pripravljajo ravno te dni. Če hoče Evropa na vsak način Albanca v prvo-tvornem stanju, potem naj nosi tudi vse posledice, odgovornosti in — stroške. Drug naš sosed, Madžarska, je podoben Albaniji po drugi strani. Madžarska je država, ki more danes samo pridobiti in nič več zgubiti. T o vsaj je vodilno načelo njih politike. Napram madžarski nadutosti in domišljavosti zaostaja celo svetovnoznana nemška sorodna lastnost; v Pesti hočejo kratko-malo izsiliti restitucijo svetoštefanske države. Da upajo še vedno na uspeh v Zapadnl Ogrski, je očividno. Preko tega pa segajo njih nade na čeho-slovaško in naše ozemlje. Videti je, da se zanašajo na nezadovoljnost madža-ronskih elementov v naših pokrajinah, zato bi ne bili prav nič presenečeni, če bi njih tolpe, med katerimi je seveda poglavitni del — redna madžarska vojska, udarile preko meje. Da narede kravale, da napravijo propagando za svojo obnovitveno politiko, se ne bodo pomišljali poteptati mednarodne norme. S tem moramo računati; izkazalo se je že ponovno. Tako smo po tolikih lepo se glasečih razpravah in deklaracijah tam, kjer je bil začetek vsega: Tvoja moč je tvoje varstvo. Vse drugo je nezanesljivo. »■■■ 'M -■■■ .— ■■■m. .11 — 1. ■■■■Ml I., 1 . m. 11 ■■ — ■ 11 ■ ■ I I — * *m Splošna stavka v Trstu končana. FAŠISTI DEMOLIRALI LJUBLJANSKO KREDITNO BANKO V GORICI. Trst, 5. okt. (Izv.) Fašisti so včeraj dopoldne demolirali poslovne prostore podružnice Ljubljanske kreditne banke v Gorici. Varnostne straže so bile popolnoma pasivne in so’ fašisti nemoteno razdejali bančne prostore z bombami in granatami ter povzročili ogromno škodo. Trst, 5. okt. (Izv.) Splošna stavka se je v Trstu končala danes. Listi so popoldne izšli. — Italijanski listi poročajo, da so neznani storilci z bombami in ročnimi granatami pognali progo državne železnice, ki vodi iz Trsta v Pulo v Istri, v zrak. Proga je na mnogih mestih pokvarjena, tako, da je ne* rabna. Zaradi tega se je moral ustaviti ves promet Borzna poročila. Zagreb, 5. oktobra. Devize: Dunaj 8.40 — 8.70, Berlin 196 — 198.50, Budimpešta 34.50 — 35, Bukarešta 205— 207, Italija 950 — 955, London, izplačilo 905 — 910, ček 895 — 900, Newyork 234.50 — 236, Pariz 1675 — 0, Praga 255 — 256, švica 4000 — 4100. Valute: Dolarji 231 — 233, avstrijske krone 11 — 12.50, carski rublji' 12 15, napole- ondor 780 — 790, nemške marke 192— 195, rom. leji 195 — 200, italijanske lire 930 — 935. Dunaj, 5. okt. Valute: Dolarji 2646 — 2650, marke 2102 — 2108, funti 9830 —9850, francoski franki 18.405—18.445, lire 10.390 — 10.410, dinarji, (tisočaki) 4356 — 4376, (stotaki) 4346 — 4366, poljske marke 38.75 — 40.75, švicarski franki 46.225 — 46.275, češkoslovaški krone 27.72 — 2778, madžarske krone 373.50 — 376.50, levi 1595 — 1605. Karel Capck: R. U. R. Helena (objame Sullo): Ne bojte se ničesar, Sulla, jaz vas ne dam! Povejte mi, draga, ali so vsi tako surovi z vami? Tega ne smete trpeti, slišite? Ne smete, Sulla. Sulla: Jaz sem Robot. Helena: To je vseeno. Roboti so prav tako dobri ljudje kot mi. Sulla, vi bi se dali razrezati? Sulla: Da. Helena: Oh, vi se ne bojite smrti? Sulla: Ne poznam je, gospodična Glory. Helena: Veste, kaj bi se tam z vami zgodilo? Sulla: Prestala bi se gibat. Helena: To je grozno! Domin: Marius, povejte gospodični kaj ste. Marhis: Robot Marius. Domin: Vi bi odvedli Sullo v anatomičuo Mariu*; Da. R“tT!In: Bi sc vam smilila? "e Poznam. Marinc*, ^ Se *am ZgOdilO? Domin * T,rcst?-la bi se gibati. Dali bi jo v stope. Marius: Ne.16 Smrt Marius* ^ b°iite Smrti? cv;>nitir> Vidite’ £osP°dična Qloryjeva, Roboti ne lepe na nanj kot trava namreC v*roka. Ne poznajo nikaklh užitkov. So Do,?Z: Sh’.neh2,t* ž<:! Pošljite jih vsaj stran! Helena'. v-anUS’ lahko gresta. (Sulla in Marius odideta.) 2S& zva'5coSE?To'kar poi™ate’* ~zakai s,e “energični in nepristranski uradnik«, kake imenuje »Jutro« dr. Pirkmajerja, še nadalje neSmotreno uraduje. Ker se pa bliža v doglednem času vihar, ki bo odnesal dr. Pirkmajerja ter bo postavljena vsa JDS z »Jutrom« vred na laž ki sedaj zakriva njegove nekorektnosti ter ga zagovarja, so si izmislili demokrati trik, po vseh pravilih advo« katske umetnosti. Dr. Pirkmajerju so svetovali, ’da je tožil odbor krajevne organizacije NSS v Ptuju radi razžaljenja časti, češ, ti so dali poslancu Brandnerju podatke o njem. V svoji kunštnosti pa niso tožili vseh 7 odbornikov, temveč le 4, ostale 3 so pa dali za priče. Dne 4. t. m. so torej stali kot obtoženci pred sodiščem gg. Lenarčič, dr. Jenko, Mikuletič in Zelenko, ker so dne 7. septembra v gostilni pri Wagrandlu obrekovali dr. Pirkmajerja napram poslancu Brandnerju. Pa smola 1 Ta dan noben obtožencev niti ni bil v tej gostilni in priči gosp. Šerona ter gospa Kaukler-jeva s poslancem Brandnerjem sploh’ govrili nista. S. Šerona je bil ta dan v Ljubljani in ga. Kauklerjeva je bila doma. Tretja priča pa tudi ničesar nc ve. Tako so se demokrati lepo blamirali. Načrt je bil sicer lep, da bi ujeli odbornike ptujske krajevne organizacije NSS, pa ni uspelo. Zadnja nada je sedaj poslane® Brandner, ki ga predlaga tožitelj za —-pričo. To je res juridični unikum: ua eni strani toži dr. Pirkmajer Brand* nerja na drugi ga pa zahteva kot pričo v eni in isti zadevi. Gotovo tudi to ne bo rešilo dr. Pirkmajerja. V Ljubljani se bodeta vršili dve porotni obravnavi glede dr. Pirkmajerja: ena z »Jugoslavijo«, druga s »Slovencem«, seve, če se ne bo g. dr. Pirkmajer prej premislil ter tožbe umaknil. To bi menda rad in zato ga poskušajo demokrati rešiti z advokatskimi triki, kakor so ga uprizorili v Ptuju. V Ljubljani pred poroto se pa bodo doprinesli dokazi zoper dr. Pirkmajerja in tedaj bo sedela na obtožni klopi JDS, ki ga danes zagovarja in vlada, ki ga sedaj ščiti. Poročilo o razpravi sami priobčujemo na tretji strani pod rubriko »Ptuj«. S podpisovanjem 7 odstotnega dr* žavnega investicijskega posojila naložite varno, koristno in plodonosno svoje prihranke. Zo^c diOKiaiov. >er okrajnega glavarja v Ptuju dr. Pirkmajerja je toliko pritožb in toliko obremenilnega, da bi bil v vsaki drugi državi že davno vsaj v disciplinarni preiskavi, če ne že na obtožni klopi pred sodnijo. Le pri nas, kjer vlada skozi in skozi korumpirana stranka demokratov, je mogoče, da ta -f Izvoz lahkih konj. Ministrstvo trgovine in poljedelstva je odločil«, da se dovoli izvoz prekoštevilnih tolikih konj iz naše države v inozemstvo, Od 388 teh konj se izvozi preko tari-narne v Maribcru, na carinarno >. Gjevgjeliji 194 kc n j, na carinami* v Bakru oa 194. K mtingent 1000 Konj preko Rakeka je podaljšan za isto število na carinarno za dva meseca. -f- Izvoz ječmena iz Grške. Grška vlada je dovolila, da se izvozi 1500 vagonov ječmena, katerega do sedaj ni hotela izvažati. Izvozniki so se zavezali, da bodo za to količino uvozili 1500 vagonov koruze. -f Naše slive in cement v Egiptu. Naša trgovinska agentura v Egiptu poroča sledeče: Po naših suhih slivah se precej povprašuje vendar se ne prodajajo dražje nego 22—24 funtov tona, dočim je pred šestimi meseci veljala tona 30 funtov. — Splitski cement se kupuje tona po 4 funte! Povpraševanja zanj ni veliko, ker se tukaj v splošnem zelo malo zida. Kdor ni še podpisal 7 odstotnega državnega posojila, ima priliko do 15. oktobra 1.1. Dober vspeh notranjega posojila pomenja stabiliziranje valute. A'.k'!iel Zevaco: „ NOSTRADAMUS.” Roncherolles je plakal!... Ron-chcrolles je vil rokel... Nato je zavladalo mrklo molčanje. Z nečloveškim naporom je veliki profos ukrotil bol in gnev, ki sta rjula v njegovih prsih nalik viharju. »Zdaj veš vse,« je povzel z ubitim glasom. »Nikoli več ne bova govorila o tem. Pripravi se, kakor se pripravim jaz. Jutri zarana pobegneva.« Tedaj pa se je Floriza odmeknila. Sklonila je glavo in zamrmrala: »Ne, oče.« Roncherolles se je zdrznil. Iz njegovih prsi ie planil vzdih, kakršen se izvije ranjencu, ki čuti, da mu Erodira jeklo v žjVo meso. Hčerina eseda ga je zadela v srce. Z grozo je zaslutil, da vse, karkoli sta govorila doslej, še ne pomeni ničesar V primeri s tein, kar se bliža. Naglo |e stopil k hčeri, prijel jo za roke in vprašal z glasom, ki ni bil več člo-jreSki: »Ne, praviš? Ne?...« Omahujoč od srčne tesnobe in vsa osupla nad svojo drznostjo je ponovila Floriza: »Ne. Pariza nočem ostaviti...« »Zakaj ne?« »Sama ne vem.« >Ne veš?« je rekel veliki profos z jedva slišnim glasom. »Hočeš li, da ti jaz povem?« Ta čudna beseda je bila prekrasna v svoji jasni, deviški odkritosti: Floriza ni vedela, zakaj noče ostaviti Pariza. Vedela je le, da bi umrla, ako bi morala odtod. A Floriza ni hotela umreti! Vsa njena solnčna mladost, vse sile njenega bistva, njeno srce in njena misel — vse to je cvelo življenju, ljubezni naproti!... Roncherolles je škrtnil z zobmi. Oči so se mu zalile s krvjo; njegovo lice je dobilo tisti izraz, ki ga je imelo, kadar je stal sredi svojih vojnikov na morišču in dajal krvniku smrtonosno znamenje. »Boli me, oče...« Roncherolles je ni slišal. Kakor z jeklenimi kleščami je stiskal njene roke. Jel jo je tresti. Še hip, in nič več ni mogel obvladati besnega viharja, ki se je dvigal v njegovem srcu. »Povem ti!« je zahropel, kakor bi bruhnil kletvico. »Povejte, oče! ...« In Roncherolles je zarjul: »Da veš, izgubljenka, zakaj nočeš ostaviti Pariza: zato, ker je Pariz kraljestvo razbojnikov!« »Oče!« je viknila devojka in prebledela kakor smrt. »Zato,« je grmel Roncherolles, »ker živi tu rokovnjač, ki nosiš v srcu njegovo sliko! Ker si zaljubljena, prekletnica! Ker ljubiš — in koga? — oh, zblaznel bi od sramote! Ker ljubiš Royala de Beaureversa!« Floriza je vzkriknila in,se zrušila na kolena. Bleščeča svetloba je preplavila njeno srce; in nasmehnila se je, kakor se more smehljati samo angel ljubezni — dočim je njen oče rjul: »Prav! Pa ostanem! Uprem se kralju! Ubijem ga, ako ne pojde drugače! Toda sramota ne bo dosegla mojega čela. In tvojega razbojnika primem, magari č* umreš od tega. nesrečni otrok, in bi moral sam poginiti od kesanja, ker sem te umoril — primem ga, da veš, zakaj moji ljudje so mu za petami! Držim ga! In kakor hitro bo v mojih rokah, ga dam obesiti na Grevskem trgu! Glej, Floriza, poglej! Ali vidiš svojega ljubimca, kako se ziblje na vrvi, katero mu, je položil tvoj oče lastnoročno okrog vratu?!...« Roncherolles je pobegnil, ves iz uma, peneč se od besnega razburjenja. V predsobi je izdrl bodalo in ga vrgel od sebe: da se ne bi vrnil in ne bi zaklal svojega lastnega otroka!.. IV. Privid. Ob znožju dvorca, tik pod Flo-rizinim oknom, je stal tisto minuto tujec nalik nepremičnemu kipu. Njegove oči so se upirale v okno, njegova desnica se je iztezala kvišku v skrivnostni zarotbeni gesti. Senca mu je zakrivala obraz. Kdo je bil ta človek? Česa je iskal? Koga je zaklinjal? Kakšnim neznanim silam je ukazoval? In v hipu, ko je veliki profos ves blazen od gneva in bolečine ostavll hčerino sobo, je zamrmral ta mož z usmevom strahotne bridkosti: »Vse gre po sreči. Oče in hči sta se odkrila drug drugemu. Še malo, in kralj, tat ženske časti mora priti. Vse kakor treba. No jaz hočem, da se tu, pod oknom Florize Ronche-rollske prvič v življenju srečata in spoprimeta oba razbojnika, kralj In rokovnjač — ti, Henri II., in tvoj fini ...Dajmo, lotimo se otroka; napolnimo ji srce z grozo, ki je zahteva moj načrt! Naj vzljubi razbojnika tako, da se ne bo plašila niti zločina, ako bi bil potreben!...« In mož je okamenel v svoji zarotbeni gesti, kakor bi pošiljal tja gori mogočno strujo nevidne magnetlške sile... Ta mož je bil Nostradamusi (Dalle prihodnjič.) m Dnevne testi. — _Uspeh 7 oditoitiokj uržuvncga posojila. V speli podpisovanja 7 odstotnega državnega investicijskega posojila Je bil že ob sklepu prvega podplsnega roka, t. J. 30. septembra t. 1. zelo dober. Da pa dobijo priliko tildi zamudniki, ki še niso utegnili podpisati, to storiti, se je podaljšal rok za sub-skrlpcijo do 15. t. ni. Emjnentne važnosti je namreč, da se doseže pri podpisovanju tega notranjega posojila nadvse dober vspeh; kajti to bo zelo ugodno uplivalo na stabiliziranje naše valute In na sodbo Inozemstva o naši denarni moči in o našem dobrem finančnem stanju. Zato so posebno trgovci interesenti na dobrem vspehu sub-skripciie, ker Je njih obratovanje ob količkaj stabilizirani valuti dosti lažja in bon pregledna. Trgovci so toraj v prvi vrsti poklicani, da se marljivo udeleže podpisovanja. Ako nalože del razpoložljive glavnice Y državnem posojilu, Jim ta glavnica nikakor ne leži mrtva. Poleg ugodnega obresto-vanja po 7 odstotkov oni lahko porabijo obveznice za položitev kavcij in jamstvenih depozitov; v skrajnem slučaju potrebe pa lahko vnovčijo obveznice do trlčetrtin nominalne vsote s tem, da Jih po ugodnih po-fojih lombardirajo. Kolikor toliko isto velja tudi za tadustrljce ln obrtnike ali pa za korporacije, ki nabirajo fonde z daljšo porabno dobo, kakor fonde za penzije, odškodnine Itd. Zanimiv pojav pri podpisovanju drž. Posojila, ki dokazuje ob enem zaunanje, katerega uživajo slovenski denarni zavodi Po naši domovini . Je ta, da Je bilo po slovenskih denarnih zavodih in slovenskih podružnicah izven Slovenije, podpisanih do 30. septembra h I. nič manj nego 84,000.000 kron. — Odplačevanje državnega posojila na obroke. Ravnateljstvo poštnega čekovnega urada v Zagrebu naznanja: Državni uslužbenci, ki so podpisali pri poštnem čekovnem zavodu v Zagrebu 7 odstotno drž. posojilo na odplačevanje v obrokih, a Jim Pristojne oblasti nočejo odtegovati teh obrokov od plače, morejo dobiti pri kateremkoli poštnem uradu plačilne liste po 20 vin. komad za odplačevanje mesečnih obrokov, vsak tak uslužbenec naj pošlje zasebno ■voje mesečne obroke na posebnem vplačilnem listu z označbo točnega naslova. — (Mislimo, da veljajo ednake določbe tudi Pri našem poštno - čekovnem uradu. Op. kred.) — NSS se hrha? Pod tem naslovom Poroča sinočnji »Slov. Narod«, da Je odložil mandat ljub. obč. svetnika predsednik organizacije poštnih uslužbencev g. K. Urbančič. — Res je, da Je odložil g. Urbančič »voj obč. mandat, radi tega se pa NSS še ne krha, pač pa je res, da vrše demokrati zadn.il čas strahovit pritisk na uradnike, da bijta s strahom izgnali iz NSS nazaj v JDS. Terorizem je še edino sredstvo propadajoče JDS, da bi se še obdržala na po-fvrSJu, pa ne bo pomagalo; vsak pritisk fodi odpor. — Zborovanje »Ljub. učiteljskega dru-itva« dne 5. t m. Je bilo politično zborovanje JDS. Ker si ta korumpirana stranka fce upa sklicati javnega političnega shoda, skuša zanesti po svojih agitatorjih politiko (v stanovska društva in tako je veliki »Ju-;trovec« Luka Jelenc 5. t. m. zborovanje ^Ljubljanskega učiteljskega društva« spremenil v političen shod JDS. Kljub protestu hmogih zavednih učiteljev, da politika ne Spada na zborovanje strogo stanovskega društva, je Lnka Jelenc prečital neko resolucijo. ki je baje protest proti napadom »Jugosavije« na učiteljstvo ter jo na dolgo m široko utemeljeval. — Tako hočejo liberalci uprečl strogo stanovsko učiteljsko organizacijo v svoj politični voz, da bi ga •zvlekli iz blata, kamor so ga potisnili Žerjavi, Ribnikarji, Pestotniki in drugi liberalni mladini s svojo protinarodno politiko. »Jugoslavija« ni nikoli hujskala zoper učiteljstvo, nikoli ni napadala učiteljstva kot takega, temveč je le grajala tiste defektne Memente, ki učiteljstvu gotovo niso v čast poštenje. »Jugoslavija« se je odločno b°»tavila za čast ln poštenje učiteljstva, če P* sedaj veliki demokrat Luka Jelenc hoče ““Iskati učiteljstvo zoper »Jugoslavijo« ka-*e le svojo strankarsko zagrizenost in sovraštvo. Upamo, da Je učiteljstvo v večini roliko razsodno, da ne bo sledilo slepo ta-*un strupenim strankarskim agitatorjem :Jl,.“®bo dovolilo, da postane stanovska «*Jteljska organizacija politična agitacija PjjJS Propadajočo JDS. •lovMskB* usp*h Prireditve Jugo- M,at'ce na Bledu z dne 14 avgu- *cl 10 zavedni letoviščarji so priredili n<& dsn 14. ivfiusta lpta več prireditev v korist »Jugoslovanske Matice«, u so tako sijajno uspele, kakor morebiti le nobena Prireditev v Sloveniji. Čistega dobička je bilo doseženega 46.553 kron. To J« pa predvsem zasluga požrtvovalnih dam, med katerimi so se posebno odlikovale srbske letovHčarke, ki so priredile turško kavarno. Na koncertu so sodelovale tudi naše umetnice gospa Irma Polakova, ga. Golja - Koblerjeva, gdč. R. Thalerjeva in kot deklamatorka ga. Sernčeva hi gospodje Nikola Zec, Rad. Alaupovlč in prof. Krauth! Iskrena zahvala vrlim Blejcem ln vse pri-snanje požrtvovalnim letoviščarjem. Upajmo, da bo 14 avgust na Bledu stalno po-»večen »Jugoslovenskl Matici« in da bo Prihodnje leto njegov uspeh še pooplncjšl. Na delo za našo »Jugoslovensko Matico« 1 — Pomanjkanje telefonskih aparatov. Do znava se, da Je ministrstvo za pošto in brzojav sklenilo nakupiti večje število telefonskih aparatov za vso državo. Potreba nabave telefonskih aparatov se čimdalje boli občuti, zlasti zaradi pomanjkanja ostalih prometnih sredstev. Samo v Beogradu la Zagrebu le 4—5000 zabeleženih predplačnikov, ki se radi pomanjkanja aparatov P» morejo vkllučlti v telefonsko omrežje. Ministrstvo za pošto In brzojav je zvišalo Pristojbine na 2000 do 2500 dinarjev, razen tega pa takse za Instalacijo na 600 dinarjev. Kljub temu se telefoni čimdalje bolj zahtevajo. Računa se, da bi državna blagajna ta kupljene telefonske aparate, s katerimi gLj* omogočila instalacija telefonov 4— eooo predplačnikom samo v Zagrebu in Beogradu ter naposled tudi ostalim v Ljubljani, Sarajevu, Skoplju in drugih mestih, samo v prvem letu dobila okoli 8—9 mill- nlriev na instalacijskih taksah ln pristojbinah. - ~v kočevskem okraju Je Še nekaj praznih učnih mest. Učitelji in učiteljice, ki •c nimajo službe, naj se osebno ali pismeno »Klase pri okrajnem šolskem nadzorniku v Kočevju. «... ,T SIovene? — Pri preizkušnji vojaških akademikov. Dne 1. oktobra je bila končna preizkušnja vojaških akademikov v “eogradu. Prvo mesto je dobil izmed vseh akademikov neki Slovenec. “*- Za kritje budgeta! Narodna skupščina *» pvsdajala 7000 kilogramov svojih »Ste- nografskih zapiskov^ po 1.20 din. za kilogram in le vsoto 8400 dinarjev darovala v korist Izravnani« budgeta. — Tragika kritja! (Po »Večeru«.) — Naši akademiki za državno posojilo. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov je podpisalo 10.000 kron, jugoslovansko napredno akadem. društvo »Jadran« pa 4000 kron državnega posojila. — Fllatellstlška zadruga. Pred kratkim se Je osnovala v Zagrebu filatelistiška zadruga z o. z. Zadruga je organizirana po primeru dunajskega Debesa« in angleških filatelističnih zadrug. S to osnovo koraka naša filatelija bliže onemu cilju, kateri se je postigel v Nemčiji, Angliji In drugih državah. Prvi smisel filatelije slabo je znan uašiin širšint krogom in ima zadruga med drugim tudi svrho, da popularizira ta lepi šport, ali kakor ga nekateri nazivljajo znanost. Isto tako je zadruga reakcija na ra-strovane naše fllatelistiške prilike, pobijajoč korupcijo in pokvarjenost, katera se je na žalost tudi v našo filatelijo zavlekla. Pristopiti v zadrugo morejo vsi zblračl znamk in filatelistiška društva. Informacije pošilja upravni odbor Zagreb I, poštni predal 180. — I. splošno društvo Jugoslovenskih upokojencev s sedežem v Ljubljani vabi na sestanek vse svoje člane in upokojence, stanujoče v Celju in okolici, ki bo dne 9. oktobra 1921, ob 2. url popoldne v Ga-berjah pri »Vilsonu« v svrho ustanovitve krajevne skupine za Celje In okolico. Upokojenci udeležite se, »v slogi je moč!« Načelstvo. — Hitrost naše pošte. Razdalja med Ljubljano ln Stražiščem pri Kranju prehodi navaden smrtnik v šestih urah. Naša slavna kr. pošta Je seveda hitrejša ta potrebuje za to razdaljo le — 9 mesecev. Dokaz temu leži v našem uredništvu. V soboto 1. januarja t. 1. smo poslali pisatelju Levstiku, ki biva v Stražišču pri Kranju, prvo letošnjo številko »Jugoslavije«, sinoči s poštnim pečatom od 3. oktobra je pa srečno priromala nazaj v naše uredništvo. Slava tebi pošta! — Poneverba v Narodni banki. Oblasti zasledujejo nekega Josipa Heuslgor iz Aosta, ker je na sumu, da je ogoljufal Narodno banko za. 350.000 kron. — Ustreljen vojni begunec. Vojni begunec Jože Vuk iz ptujske okolice se je dalje časa skrival pred orožniki. Te dni so ga orožniki izsledili v domači hiši, a Vuk Je zbežal. Ker se na ponovni poziv »stoj« ni ustavil, ga je orožnik ustrelil v hrbet Smrtno ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnico. — Smrtni padec. Rudar Anton Grabnar v Kotredežu ie padel z vožičkom premoga v 20 m globoko jamo ter obležal mrtev. — Fr. Vydra umrL Dne 29. m. m. je umrl v Pragi znani tovarnar Frančišek Vydra, kt Je bil po svojih kavinih Izdelkih znan tudi po vsčj Sloveniji. Za svoje odjemalce Je Izdajjal brezplačno tri družinske liste, za Cehe »Vydrove besedi«, za Srbo-Hrvate »Sljelo«, za Slovenec pa »Domači prijatelj«, ki ga Je urejevala Zofka Kvedrova. V 'lem listu Je marsikateri slovenski literat pričel svojo »karljero«. — Drugi napad na učitelja v Makolah. 2e preje enkrat so napadli v vasi Pečke učitelja Gabrščka in so mu zadali dva ureza z bodalom po glavi, a neki Trantura ga Je udaril z železno palico tik pod levo sence. Zato sl Je omislil učitelj orožni list in repetirko. Ta napad se bo končal pri okrožni sodniji v Maribora, ker so poškodbe težkega značaja. V nedeljo pa ga Je napadel neki Skrbinek Faust, znan izzivač, pred markolsko cerkvijo. Ko Je videl učitelj, da ima napadalec v roki odprt velik nož, je nameril proti njemu repetirko in ga Je 4krat opozoril in svaril. Ko ga Je v petič opomnil, naj gre v stran in enkrat nameril orožje proti njemu, je zakričal napadalec: »Kaj misliš, da se te bojim, ti Smrkave til« in se zaletel proti učitelju, a ta se mu Je umaknil do zida. Ko Je zamahnil ta na en korak proti učitelju z nožem, Je ta sprožil in ga smrtno zadel v trebuh. Takoj nato Je učitelj naznanil napadalca orož-ništvu. V slučaju, da napadalec ozdravi, se bo moral zagovarjati še pred sodnijo in bo občutno kaznovan. — Ukradeni komati. V noči od 27. na 28. septembra je ukradel neznani tat posestniku Francetu Stangelj iz Jame dva konjska komata z vsem pristojnim jerme-njem. Skoda znaša 3500 kron. — Isto noč sta bila ukradena tudi posestniku Antonu Sraj iz Stranske vasi dva komata VTedna 6000 kron. — Žepna tatvina v vlaku. Med vožnjo iz Celja do Trbovelj je ukradel navidez poznat žepar kuharici Heleni Crepinšek iz ročne torbice 1200 kron denarja. — Predrzen eleganten tat Je pravočasno pobegnil. — Pobegli kaznencL Iz zagrebških zaporov Je pobegnil nevaren kaznenec Ivan VatelJ, 23 let star doma iz Poljan pri Mar. tijancu. — Iz ljubljanskih zaporov je pobegnila tudi Jelena Grinčlč Iz Gromočnika. S sabo Je vzela mladega otroka, katerega je rodila v zaporu. — Tolovajski napad v Slblnju. Iz Broda poročajo: V nedeljo 25. septembra Je okoli 9. ure zvečer napadel prosluli razbojnik Pavel Herceg delavca Antona Bajdo, ko se Je ta vračal od dela domov. Udaril ga Je iz zasede s kolom po glavi Ropar Herceg je šel nato k svoji ljubici Lizi Momčllovič In Ji prav flegmatično obrazložil, kaj Je napravil. Med tem se je Bajda s težavo pobral ter se po velikem naporu privlekel do svoje koče, kjer Je v navzočnosti svoje žene in šesterlh otročičev Izdihnil Herceg pa je med tem ubežal ta do danes še ni o roparju ntkakega sledu. — Vlom v župnišče. V nedeljo, 2, okt so zalotili domači fantje v Radomljah brata Bizjaka, ki sta vlomila v tamošnje Župnišče. Ukradla sta 1000 kron cerkvenega denarja, nekaj zlatnine ta nekaj kuharične obleke. Fantje so vlomilca zasledovali ter so jih vjell pri tkzv. Koroškem bajarju. — Bizjakoma pa se Je posrečilo, da sta se Izmuznila fantom in pobegnila. Pri tej priliki sta vrgla proč nekaj kuharične obleke. »Diletantski oder" Navodila. Številna naročila, ki nam prihajajo z vseh strani od dram. društev in odsekov jasno govore, kako silno so naša dram. društva tako knjigo pogrešala in kako potrebni so našim podeželskim odrom taki pripomočki. Saj pa tudi tvorita Skrbinškova »Navodila za diletantski oder« in Navinškova »Lepa maska« takorekoč podlago za uspešno delovanje naših odrov. Pa ne samo iz praktične potrebe, tudi iz kulturnega vidiki pomeni ta knjiga velik napredek za diletantske odre. Veselja do igranja in do odra »ploh je pri nas povsod dovolj — to pričajo neštevilna dram. društva 02. udseki. Skoro povsod pa »o prireditelji več ali manj samouki, sicer navdušeni za lepo umetnost, a manjka jim trdna podlaga za njihovo dobro voljo. To podlago pa jim bodo nudila »Navodila«, na podlagi katerih bo vsaka predstava naštudirana res temeljito in vsestransko ter tako nudila kulturen užitek. V tem je ona velika kulturna vrednost te Knjige, ki ne sme manjkati v nobenem našem dram. društvu, celo ne pri nobenem diletantu, ki resno misli z umetnostjo! Ljubljana. Korošci/ Korošice/ O priliki obletnice koroškega plebiscita se vrši v soboto, dne 8. oktobra t. 1. ob pol 8. url zvečer prijateljski večer v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ulica. Sodeluje tam-buraški odsek »Bratstva«. V nedeljo, dne 9 .oktobra se vrši izlet v Kranj, kjer se vtš! db 2. uri popoldne shod Korošcev v prostorih gostilne »pri Majarčku«. Na shodu govori med drugimi prvobodtell koroških Slovencev in bivši poslanec Franjo Grafenauer. Obenem pozivamo tudi na shod, ki ga priredi Gosposvetski Zvon na dan obletnic« v pondetjek, dne 10. oktobra ob 8. tiri zvečer v dvorani »Uniona« v LjubljanL Koroški begunci — Vabimo vse prljatelle Korošcev, osoblto Primorce na čim številnejšo udeležbo! * Kolo jugoslovenskih sester ima svojo redno sejo v četrtek 6. t m. ob 4 turi p6-poldne v risalnici »Mladike«. = Posnemanja in priznanja vredno. G. Certalič Oroslav, trgovec v Ljubljani na Sv. Petra cesti 33 Je podpisal 3 zavarovalne police vsako po 50.000 kron, ta sicer v korist Sokolu I, Sokolu II in Jugoslovanski Matici. Ta res rodoljuben čin g, Certalič« priporočamo vsem premožnejšim slojem v posnemanje. =» Vodstvo kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi v Ljubljani Je prevzel g. Ivan Sancin, bivši primorski deželni poslanec. X — Krompir za Ljubljano. Vse stranke se opozarjajo, da se v petek in soboto, dne 7. In 8. oktobra t L ne bo Izdajal krompir, da se bo ta dva dneva porabilo za polnenje skladišč, da strankam ne bo treba pri prevzemu krompirja čakati na dovoz s kolodvora, ki se vsled polnenje krompirja v vreče ne more vršiti dovolj naglo. V pondeljek, dne 10. oktobra se prične zopet redna oddaja krompirja. Strankam se ni treba bati da bi krompirja zmanjkalo. Do konca tega meseca dobe vse stranke sigurno krompir. — Odlikovanje. Gosp. profesor dr. Matej Potočnik Je odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Odlikovanje mu je pripel pokrajinski namestnik v prisotnosti uredništva. =* Kdor teli zabave in plesa naj pride danes v četrtek ob 7. uri zvečer v Mestni dom k zabavnemu večeru. Spored bo Jako zanimiv, predvsem šaljivi prizori. Šaljiva pošta, tamburaškl zbor, ples, prosta zabava itd. Za Jestvine Je dobro pripravljeno. Pijača pravkar dospela čisto posebno izborna kapljica. Vstopnina 2 dinarja, otroci v spremstvu starlšev vstopnine prosti Ker le čisti dobiček namenjen ubogim, res pomoči potrebnim vdovam, prosimo In pričakujemo obilne udeležbe. Odbor. =>* Vabilo n« zabavni večer, kf ra priredi zveza vojnih vdov ta sirot v četrtek, dne 6. oktobra 1921 v Mestnem domu. Spored: 1. Šaljivi prizori. 2. šaljiva pošta. 3. Tamburaškl zbor. 4 Ples. 5. Prosta zabava. Za Jestvine In pijačo Je dobro preskrbljeno. Vstopnina znaša za osebo 2 dinarja, otroci v spremstvu starlšev vstopnine prosti Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. =■ Privatne stranke, ki so dne 28. sept. t. L prenočile jugoslovensko profesorje^ se prosijo, da se v svrho poravnave računov zglasijo v petek 7. okt od 2. do 4 pop. v govorilnici L drž. gimnazije (Tomanova uL). =■= Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 25. septembra do 1. oktobra Je bilo v Ljubljani 33 rojstev (16 dečkov, 17 deklic), med njimi 2 mrtvorojena. Umrlo Je v istem času 28 oseb (17 moških, 11 žensk), med njimi 13 domačinov in 15 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 4 življenjska slabost 1 Jetika, 3 pljučnica, 1 dušljlvi kašelj, 3 griža, 1 srčna hiba, 2 rak, 12 drugi naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile naznanjene sledeče: 2 slučaja davlce, 2 škrlatinke, 2 trebušnega legarja, 21 griže In 1 slučaj dušljivega kašlja. = Kr. dri. trgovska akademija v Ljubljani. Pouk v I. letniku trg. akademije se prične v petek, dne 7. oktobra ob 8. url zjutraj v poslopju tehnične srednje šole (II. n. levo). Pričetk pouka v II. letniku in predavanj v abiturijentskern tečaju bode razglašen pozneje v Ustih. Ravnateljstvo. =*= Sela odbora za prenos ostankov pokojnega Endlicherja se vrši v petek, dne 7. t. m. ob pol deveti url zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Prosim polnoštevilno. — E. L. = »Društvo državnih policijskih nameščencev priredi dne 8. oktobra ob 20. uri v gornjih prostorih »Narodnega doma« pod pokroviteljstvom g. direktorja dr. A. Guština svoj II. zabavni večer. Na sporedu Je godba, petje, ples, bogat srečolov, šaljiva pošta ta komični prizori Sodeluje vojaška godba, člani opernega ln dramskega gledališča ter pevsko društvo ZJŽ. Čisti dobiček Je namenjen podpornemu skladu onemogUh članov, njih vdov in sirot Za obilen posst se priporoča odbor. -e Tlakovanje ulic v Ljubljani. Tlakovanje najbolj prometnih ulic ln cest Je nujna potreba za vsako mesto. V Ljubljani imamo pač že več ulic ta cest tlakovanih, vendar Jih Je še dovolj, kjer bi bil nujno potreben tlak. Sedaj Je v delu Wolfova ulica, kjer delo dobro napreduje. Ulica Je dobila trdno gramozno podlago stisnjeno z velikim cestnim valjarjem, na to podlago pa polagajo sedaj kamenlti tlak Iz malih kock. Podoben tlak bi morala dobiti tudi Metelkova ulica, preko katere se vrši skoro ves odvoznl In dovozni promet glavnega kolodvora In se odcepi na trt ceste. Kljub temu, da to cesto pridno posipajo z gramozom, to ne zadostuje. Obenem pa bi bilo tudi z gospodarskega stališča umestno, da se Izda rajši enkrat malo večji znesek za tlakovanje, s čemer W;,fe prištedilo pogosto ta drago posipanje 2 gramozom. L 5, (L 6, za cirilico) 8 listov, 100 kom. K 110*—. Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike. Vse Šolske potrebšine. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. < Stročnice štev! 2 in 3. Svilen in krep papir. Venci In šopki za neveste. Perje ia rože. Pratike Družinske in Blaznikove. Razpošilja po nizkih cenah. ' Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni trg 11. lak za konzerviranje z lepenko kritih streh, aifalt, katran, le*ni oement, ksllolej (naj-ccnejši kurbollnej), W«tproof zn izsuševanje vlkineg* zidovja in Izoliranje proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavblnske potrebščine dobavlja Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova c. 18. Proda se Prostovoljca soditilika lavna dražba posestva v Celiti. Pri okrajnem sodišču v Celju odd. IV. se bode dne 7. t. m. ob 9. uri dopoldne zlicitiralo: Dve hiši z ca. 2 1ft orala travnikov in njiv 2 vzklicno ceno 200'000 K kavcija v znezku 40 000 K se mora pred licitacijo vložiti. Natančnejše v pisarni g. dr. Hraš a rja, ali dr. Zauggerjn v Celju. t mešanim blagom s fundus i štruktus 1 uro od Maribora ob glavni cesti, tik farne cerkve, v najposredneji bližini kolodvora takoj za K 950.000'—■ Pismene ponudbe pod „642“ na oglasni zavod I. ŠUŠNIK, Maribor, Slovenska ulica 15. klobukov za dame in gospode, nadalje velika izbira kinčanih in praznih damskih klobukov. Kiobularna in modisteriia BarbsHi — Završan —smgaMai Ljubljana, Mestni trg 6 — 7. ■■■■ ■ Klel Kako! Le če kupiš tablico za dobrodelno javno tombolo Sokola II. v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo 9. Ok-tobra ob 15. uri na Kongresnem trgu. Zraven tega še veliko lepih dobitkov. le najboljši pisalni stroj JANČIGAJ & GAGEL LJUBLJANA. KOLODVORSKA UL. 8. POZffii! PraSajaiBfc ol tes sapi Mta /aloja traja po MmM teni: P326M moške čevlje, prima telečje usnje po K 400-— moške čevlje, prima box usnje po K 450-—. Cast ml je naznaniti vsem cenjenim naročnikom kakor vsemu ostalemu p. n. občinstvu, da bodem vodila tvrdko J. MAČEK trgovina s konfekcijskim blagom še nadalje v istem obsegu ter jim zagotavljam isto solidno in točno ter pošteno postrežbo kot doslej. Nadejam se in prosim, da mi blagovoli cenj. občinstvo ohraniti isto zaupanje in naklonjenost kakor jo je v obilni meri izkazovalo mojemu nepozabnemu soprogu. 0 ' * „ ■ 1 . i,, ,i Priporočam se z vsem spoštovanjem Julija Matek lastnica tvrdke J. Maček Uubilana, Aleksandrova cesta 3. Odgovorni urednik: Dominik Ctjrta Tiska »Zvezna tiskarna« v LJublJaiu. izdal* koosorcU dnevnik« »Jugoslavija