Stev. 226
TRST, torek 16. avgusta 1910.
Tečaj XXX
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah I« praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Potftntlčne Ste*, se prodajajo po 3 nvč. (6stot.) v mnogih tob-ikarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu, Ajdov-ieini, Dornbergu itd. Zastarele Iter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v dirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 7O st. mm. Za oglase ▼ tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo in utoZljiv« v Trstu.
SPINOST
Glasilo poiitiintga društva „Edinost4' za Primorsko.
V edinosti je moč l
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece <J K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, larcialna nt n*4»lJsko lzftaaj« „EDINOSTI" ataa«: u •al* late Kron 5-20, za pol lota Kron 2-00.
Val dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma oe ne sprejemajo in rokopisi se ne vraSajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulloa Glorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. =====
PoJtno-hranllnKiil račun ŠL 841 652. TELEFON St. 11-57.
3RZ0JRUNE UE5TI.
Sokolski zlet v Pazinu.
PAZIN 15. Sokolski zlet župe Vitežič v nedeljo in danes se je izvršil nad vse sijajno. Moralen vspeh je tak, da ga ni možno
opisati.
Sokolov v kroju je bilo okolu dve sto — Zastopana je bila tudi župa zrinjsko-frankopanska in deputacija Sokola iz Trsta. Vsprejem v nedeljo opoludne na pazinski postaji je bil prisrčen. Sok. so korakali v mesto do občinske hiše, na čelu jim buzetska sokolska godba, hrpeljska sokolska godba, sokolska fanfara sušaškain opatijska godba. Z balkona občinske hiše je Sokole pozdravil župan dr. Š. Kurelić.
Odzdravil je starosta Vitežičeve župe br. dr. Poščič, ki je s svojim govorom vse navzoče naravnost elektriziral. Rekel je, da mi nismo došli v Pazin demonstrirat, ampak prišli smo semkaj branit naša tla. Pozival je na slogo med Hrvati in Slovenci ter na složno delovanje. Toliko pozdravni govor župana dr. Kurelića, kolikor govor staroste dr. Poščića je mnogoštevilno zbrani narod vsprejel z velikanskim navdušenjem in odobrovanjem.
Nato so Sokoli odkorakali v „Nar. dom", od koder so potem šli obedovat v razne narodne gostilne.
Popoludne ob 4. uri je bil v „Nar. doma" koncert in igra, ki so jo predstavljali členi puljskega Sokola. Veselica je nepričakovano dobro vspela.
Po predstavi je bila svobodna zabava in ples.
Danes predpoludne je bila poskušnja naraščaja in članov. Ob 4. uri popoludne so Sokoli odkorakali z dvemi godbami in dvema sokolskima zastavama na telovadišče.
Članstvo se je toliko s prostimi vajami kolikor na orodju izvrstno izkazalo, za kar je želo burno pohvalo od strani občinstva. Naraščaj je nastopil v prostih vajah, ki jih je izvršil nepričakovano izborno, vzlic temu, da se je pričel vaditi še-le pred mesecem in pol. Po vajah so Sokoli zopet skupno odkorakali v „Narodni dom", kjer so se gostje poslovili od pazinskega „Sokola". Tu so govorili starosta sokolske župe Vitezić br. dr. PoŠčič, starosta pazinskega Sokola dr. Trinajstic in starosta iz Fužine. Vsi govori so bili viharno pozdravljeni toliko od Sokolov kolikor od občinstva. Vsak govornik je posebno pozdravil še tržaškega „Sokola", na kar se je brat Muha v kratkih jedrnatih besedah zahvalil za prisrčni vsprejem in tople pozdrave.
Nato so gostje z godbami na čelu burno pozdravljeni na ulicah od mnogoštevilnega občinstva, izlasti iz pazinske okolice, odkorakali na postajo. Domače občinstvo je toliko pri vsprejemu koliko ob odhodu metalo z okenj cvetje na Sokole.
Slovo na pazinski postaji je bilo jako ginljivo, tako, da je bilo pri mnogih, izlasti starih ljudeh, videti solze v očeh.
Pazinski Italijani so se sokolskih rude-čih srajc tako zbali, da so vsi za ta dva dni zbežali iz Pazina, najeli so pa zato razno mularijo in pobalinov iz nekaterih ister-skih mest, ki je imela nalog, naj moti sokolsko slavnost, ali to jim ni vspelo, ker je pol. oblast ukrenila vse potrebno, da se mir nikalil.
Prišlo je sicer do manjih spopadov, — a ne s Sokoli — in aretiranih je bilo od
PODLISTEK.
Žensko
srce.
Spisal Paul Bourget. — Prevel V. B.
Čisto naravno in nekako instinktivno je varal Gerhard svojo potrebo po zaposlenosti z različnimi silovitimi zabavami, ki mu jih sicer nisem očitala, ki pa so mi hitro pokazale, kako malo sem mu bila potrebna. Pričel je jahati konja, dasi ga jaz nisem mogla spremljati. Oprijel se je z vso strastjo morske vožnje in je postal član enega onih pomorskih klubov, ki jih na Wight-u kar mrgoli. Hodil je na lov in ostajal po več dni zunaj. Zazdelo se mu je potovati in jaz sem privolila.
Izkazal se je v teh ponovnih pojavih notranje utrujenosti tako vrlo nasproti meni, tako prizanesljivo in milo napram oni moji občutljivosti, ki jo je spoznal; izkazal se je tako odločnega za izpolnjevanje na-se, vzete obljube do konca, da si nisem upala izvabljati iz njega nikakega tolmačenja, iz katerega sem videla že v naprej... Kaj pa?... O, da, bala sem se! Imela nisem več v sebi nobenega dovolj močnega čuta, ki bi
orožništva tudi 24 italijanski pobalinov, ali noben teh ni doma iz Pazina. Sestanek Aehrenthala s turškim velikim vezirjem.
MARIJINE VARI 15. Pogovor ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala s turškim velikim vezirjem Hakki pašo je trajal uro in pol. Potem je Aehrenthal vrnil obisk svojem gostu.
Zoološki kongres v Gradcu.
GRADEC 15. Danes je bil oficijelno otvorjen 8. mednarodni zoološki kongres. Na otvoritvi so bili navzoči mnogi državni dostojanstveniki, načelniki lokalnih oblastnij in veliko število uglednih oseb in tudi naučni minister grot Sturgkh. Navzofe je pozdravil predsednik dvorni svetnik dr. Graff; za njim je povzel besedo naučni minister grof Sturgkh, ki je imel daljši govor, v katerem je omenil, da si udeležitelji kongresa gotovo ogledajo tudi zoološko postajo v Trstu. Omenil je, da sta se Avstrija in Italija združili, da skupno raziskujete Jadransko morje v oceanografičnem in biologičnem oziru.
V imenu dežele je kongresiste pozdravil deželni glavar in člen gospodske zbornice Edmund grof Attems, v imenu mesta Gradca pa župan dr. Graff, konečno je pozdravil kongresiste tudi rektor vseučilišča prof. dr. Kratter. — Nato je govoril predsednik permanentne komisije mednarodnega zoološkega kongresa, Perrier. — Sledila so potem tri predavanja.
Hrvatska kriza.
ZAGREB 15. Predsednik hrvatske ljudske napredne stranke dr. Lorkovic je sklical za 20. t. m. konferenco členov osrednjega odbora in zaupnikov stranke.
ZAGREB 15. Kakor poroča „Hrv. Sloboda", bo konferenca Starčevicancev koncem tega ali začetkom bodočega meseca.
Grški prestolonaslednik.
ATENE 15. Prestolonaslednik Konstantin, ki je bil odsoten dlje časa, se v petek povrne v Atene.
Povodnji na Japonskem.
TOKIO 15. Po vodenj je včeraj ob 6 zjutraj v poplavljavljenih ofcrajih dosegla vrhunec in je potem začela upadati. Doslej se je ugotovilo, da je utonilo 385 oseb, 500 jih pogrešajo.
Železniška nesreča.
PETROGRAD 15. Na veliki postronski črti Nikolajeve železnice sta radi krivo postavljenih izogibovališč v bližini Petrograda trčila dva tovorna vlaka z nekim urejevalnim vlakom. Nesreča se je zgodila tako, da sta vozila tovorna vlaka nasproti na vsporednih tračnicah, dočim jima je tretji vlak prekrižal pot. 5 železniških voz in dva stroja so se preobrnili preko železniškega nasipa. Sedem oseb od vlaka je bilo ranjenih.
STOLNI BELIGRAD 15. Vlak št. 213, ki odhaja iz Balantos Szent Gyorgy je sinoči ob 10. uri zvečer trčil na postaji Lepseny z nekim reservnim vlakom. Trije vozovi reservnega vlaka so bili razbiti, več voz je poškodovanih. Od osobja in potnikov ni bil nikdo ranjen. Osebni vlak je nadaljeval svojo vožnjo z eno in pol urno zamudo.
Velik gojzdni požar.
SPOKANE 14. (Washington, Združene države). Gojzdni požar v severni Idah i se razširja vedno bolj. Za gašenje požarja so
me bil gnal do poravnavanja. Misel na obupno osamljenost, v katero bi bila obsojena, ako bi ostavila Gerharda; in tudi misel na kesanje, ki bi je prizadela s svojim odhodom Gerhardu, me je vezala trdno na-nj. Dasi me ni ljubil več toliko, da bi bil v tej ljubezni morda srečen, me je vendar še vedno dovolj ljubil, da bi me izgubil le z največjim in strašnim obžalovanjem. Čas, ki obrablja polagoma vse, je obrabil tudi to...
Toda, kakšne ure, — grenkejše od smrti — sem preživela v oni od topolov obdajani Cottagi, kjer sem ob nevihtah čula šumenje morja, kakor silno, neskončno oddaljeno plakanje !...
Če je bil Gerhard zvečer včasih doma in je sedel ob kaminu in čital kako knjigo, jaz pa delala na kakem vezenju, nisva spregovorila nobene besede in jaz sem ga pogledovala naskrivoma:
Videla sem na njegovem obrazu izraz prisiljenosti, kar je bilo spoznati tem lažje, ker je bilo smehljanje temu plemenitemu obrazu ravno tako lastno, kakor je bila lastna njegovemu plemenitemu srcu ekspan-zivnost.
Navadno so bili angleški ali francoski časopisi, ki jih je pregledoval kar tako v
bila odposlana v vsej naglici ojačenja čet. Ves Taft, ki šteje 200 hiš, je izročena plamenu. En vlak z živili, s 35 osebami vred se pogreša. Večje število oseb, med temi ženske in otroci, je v Synowarku obdanih od plamena. Bati se je, da odposlano rešilno moštvo ne bo moglo prinesti rešitve.
K železniški nesreči v Sonjonu.
SONJON 15. Včerajšnja železniška nesreča se je zgodila ob 10.45 zvečer. Zabavni vlak je vozil okoli 1100 izletnikov. Vlak, na katerega je zadel, je bil prazen. Učinek trčenja je bil v prvem hipu strašen. —
Šest voz tretjega razreda zabavnega vlaka so bili popolnoma ukup stisnjeni. — Trije so bili popolnoma razbiti. Število ranjenih se ceni na sto. Kurjač stroja tovornega vlaka je bil izvlečen izpod stroja.
Od drugih mrličev so dosedaj že 37 izvlekli izpod razvalin vlaka.
PARIZ 15. Predsednik Fallieres je radi nesreče v Sonjonu izrazil željo, da se črta iz programa njegovega bivanja v Švici oni del, ki je bil namenjen veselicam.
Turčija.
SOLUN 15. Govori se, da so Bolgari v IŠtipu napadli vladno poslopje in da so prerezali državni brzojav. Glasom drugih poročil so Bolgari zažgali tudi konak.
Dve novi turški vojni ladiji.
W1LHELMSHAFEN 15. Včeraj sta pod poveljstvom kontreadmirala Kocha odplulev Turčijo vojni ladiji „Weissenbufg" in „Kur-furst Friedrich", ki jih je Nemčija prodala Turčiji. — Oklopnjačam so nadeli novi imeni „Haireddin Barbarossa" in „Turgut Reis".
Aretacija pohotnega morilca.
DUNAJ 15. Tukaj je bil danes aretiran 32 letni tesarski pomočnik Kristjan Voigt iz Tettava na Bavarskem, ki je očitno osumljen, da je predvčeraj izvršil v Praterju pohotni umor.
Voigt je že pred 8. leti izvršil pohotni umor na Turinškem, a tedaj so ga proglasili blaznim. _
Bruseljska suefouna razstava deloma pogorela.
BRUSELJ 15. Sinoči ob 9. uri je izbruhnil ;ogenj v belgijskem oddelku svetovne razstave. — Angleški oddelek je ugrožen.
BRUSELJ 15. (Ob 1 uri 50 min. zjutraj). V tem trenotku ni možno reči, kako daleč je segel požar. Sodi se, da je velika dvorana levo od vhoda popolnoma razdejana in da je trpel tudi angleški oddelek. Ni možno pa priti blizu pogorišča. Plamen razsvetljuje vse mesto. Povsod vlada mrzličavo razburjenje.
BRUSELJ 15. (Ob 12.30 zjutraj). Belgijski „Peuple" poroča, da je angleški oddelek popolnoma uničen. — Ob 11.30 po noči se je veter izpremenil, vsled česar je pričel goreti „Stari Bruselj" v vsem svojem obsegu. Paviljoni v Avenue des Na-tionis so v ognju. Francoska restavracija in francoskiv oddelek sta popolnoma razdejana. — Širi se govorica, da sta našli dve osebi smrt, kakih 30 da jih je pa ra njenih.
BRUSELJ 15. (Ob 1.15 zjutraj). Vkljub vsemu prizadevanju gasilcev je ogenj prešel na francoski, danski, ruski, norveški, avstrijski, japonski in kitajski oddelek ter
naglici, a pri tem je v člankih in brzojavih najmanjših političnih posamičnosti iskal svoje tajne šimere. Če je zasledil kje kako novo imenovanje iz njegovega prejšnjega poklica, je omenjal to nasproti meni kakor proti svoji lastni volji in opažala sem vselej, kako se je stemnilo njegovo čelo in njegove oči.
Povem Vam vse moje muke z eno samo besedo, če Vam pravim, da sem bila sklenila povrniti se nazaj v Pariz.
Pri uravnavanju mojega zakonskega vprašanja mi je gospod Andry, ki se je v tej stvari vedel kakor žentleman — (tako napravi skoro vsak inteligenten egoist, da ohrani svojemu koristolovstvu lice velikodušnosti) — pustil sporočiti, da sem jaz za-nj mrtva, in da se ni treba bati njegovega maščevanja, če se mi poljublja vrniti se v Pariz, ali sama, ali pa tudi v spremstvu.
Za tako ponosno žensko, kakor sem bila jaz, je bila ta beseda najhujše preganjanje! Toda, kaj me je brigal sedaj nekdanji ponos? Če bi se bila vrnila v Pariz, bi mi ne bilo nič, če bi se tudi srečala z onimi, ki so me poznali nekoč. Kaj mi je bilo na tem, če bi se mi morda rogali! ?...
(Pride še).
italijanski paviljon. Na Avenue du Solkosch, na katero meji razstava, je pogorelo nad 40 hiš. Upepeljena je vsa leva stran Avenue des nations.
BRUSELJ 15. (12.45 po noči). Glavna fasada razstave, ki je večinoma tvorila poslopja belgijskega oddelka, je popolnoma uničena. Govori se, da je angleški oddelek
razdejan, francoski in italijanski, če ne uničen, pa saj težko poškodovan. Goreti je začelo na poštnem uradu v razstavi. Ogenj je bržkone nastal vsled kratkega stika. Doslej ni ponesrečil nihče.
BRUSELJ 15. Po stanju ob 2. uri zjutraj je angleški oddelek popolnoma razdejan. — V francoskem oddelku je ogenj že močno napredoval in se je proprijel tudi že italijanskega in več inozemskih paviljonov, vendar ni možno sedaj podati obseg požarja. Belgijski oddelek, ki je nameščen v glavni fasadi, leži v razvalinah; tako tudi francoska restavracija, „paviljon mesta Pariza" in vsa leva stran^Avenue des Nations. V narodni razstavi so zamogli rešiti mnogo predmetov. Vest, da sta izgubile življenje dve osebi, se dementuje. Nasprotno potrjujejo, da je ranjenih 20 ali 30 ljudij, mej temi dva težko.
BRUSELJ 15. (Ob 2.55 zjutraj). Glasom zadnjih poročil je požar lokaliziran. V italijanskem oddelku je škoda vendar velika, čeprav je pogorel le en del poslopja. Oddelki Danske, Ruske, Norveške, Avstrije, Japonske, Amerike, Turčije in Švice so pogoreli deloma.
BRUSELJ 15. (Ob 6.30 zjutraj). Ob zori so ugotovili, da so oddelki, ki obsegajo mednarodno galerijo (Avstrija, Rusija, Danska, Norveška, Japonska, Amerika, Turčija in Švica) malo ali prav nič trpeli. V italijanskem oddelku se je gasilcem posrečilo udušiti požar, že ko je pričelo goreti. — Glavna palača belgijskega oddelka, angleški oddelek, paviljon mesta Pariza, francoski paviljon, konečno „Stari Bruselj" so popolnoma razdejani. Uničen je tudi ves materijal jurije. Razstavni odbor je sklenil, da ostane razstava v nerazdejanih delih za občinstvo odprta.
BRUSELJ 15. Nemški oddelek razstave je ostal popolnoma netaknjen. Ko je pričelo goreti, so počeli delovati z gasilnimi aparati nemškega oddelka, da bi rešili poslopje. Reševalna dela so dobro vspela na nemški oddelek ni bilo nikake resne nevarnosti, ker je oddaljen od pogorišča 400 metrov in je vrhu tega od nadaljnega dela razstavnega prostora oddeljen po stopnicah.
Tudi holandski oddelek, ki leži nasproti nemškemu oddelku, je ostal popolnoma nepoškodovan, nadalje tudi oddelki sledečih držav: Monaka, Španske, Kanade, Brazilije, Danske, Rusije, Švice, Avstroogr-ske, Argentinije, Luksemburga, Turčije, Perzije, Japonske, Kitajske in Združenih držav.
Velika mednarodna lopa za stroje je tudi rešena. Arhive angleškega oddelka so zamogli rešiti.
Ni res, da je ena stran Avenue des Nations popolnoma pogorela. Pogorel je paviljon mesta Pariza. Francoski paviljon je močno poškodovan. Oddelek za živila je popolnoma izgubljen.
Tudi oddelek za stroje francoskega oddelka je ostal netaknjen.
Danes predpoludne so aretirali nekega moža, ko je hotel ukrasti ure. Italijanskega oddelka se požar ni dotaknil, vendar je bil poškodovan od vode. Bruselj je danes podoben mestu, nad katerim je proglašeno obsedno stanje, tako razburjeno je tukaj prebivalstvo.
Iz pokrajin je došlo v Bruselj mnogo oseb. Tukajšnja prometna sredstva ne zadostujejo in le težko je dobiti kak voz ali avtomobil. Velike lojtrnce prevažajo radovedne ljudi na pogorišče.
BRUSELJ 15. N^sodnijski ukaz je bila razstava ob 6. uri zvečer zaprta. Vojaške čete in orožniki so zasedli vse izhode. Popoludne je bilo občinstvo pripuščeno v razstavo razun oseb, ki so imele permanentne vstopnice.
Razstavo je obiskalo 933.000 plačujočih oseb.
Pomen nemičlne pri Slovencih.
h.
Do tu smo govorili v obče o jeziku in literaturi in to zato, da olajšamo manj izobraženim čitateljem to, kar mislimo spregovoriti v naslednjih vrstah o tem, kar se tiče nas Slovencev neposredno
Namerili smo se tu spregovoriti nekoliko o nemščini in o razmerju nas Slovencev do tega jezika.
Stran II
►EDINOST« št. 226.
V Trstu, dne 16 avgusta 1910
Pri nas se mnogo kriči zoper Nemce, prekrasno. Simpatije, ki jo uživa prijazni
zabavljamo zoper nemške napise, napadamo po časopisju izzivajoče in arogantno vedenje prenapetih nemških uradnikov in jim s tem
delamo to veliko uslugo, da ti gospodje obleko.
Lonjer in lep poleten dan, ki ga*je naklonilo nebo, je privabil na tisoče naroda v Lonjer, ki se je odel ta dan v praznično
prav na ta način lažje avanzirajo.
Dogodki iz minolih let so nas poučili, da, kadar so kakega zagriženega. nemškega ali tudi nemčurskega uradnika prav dobro napadali slovenski časopisi, se dotičniku še navadno ni izkrivil zato le en sam las, pač pa je sledil prav kmalu avansma.
Če pa se oziramo malo krog sebe,
Pred vhodom v vas je bil postavljen ličen slavolok, pred katerim sta čakala na vrdeljskega in openskega Sokola, ki sta prišla skupno z NDO in delavskim podpornim društvom (obe z zastavo) lonjerska godba in mešani zbor „Zastave" s predsednikom g. Ivan Marija Čokom na Čelu.
Sokol" in druga društva je pozdravil
c ua oc uLii umu	uiuiv	"— y	"-------------	«-»	_ , ... -
mari ne vidimo, kako se	na vseh koncih in; predsednik g. Cok. — Zahvalila sta se na
krajih goji nemščina z	nekako mrzličavo kratko g. Kamuščič in g. Trobec,
pohlepnostjo med vsemi	sloji našega na- Nad glavnim uhodom na vesehčnem r0da f prostoru je bila prirejena tribuna, iz katere
Razjasnimo si nekoliko povode tej po-Lso ljubka domača dekleta sipala cvetke na hlepnosti do nemščine!	goste.
Če pogledamo nekoliko v minolost, vidimo, da so inteligenti našega naroda zajemali svoje znanje v nemškem jeziku na
Prostor za veselico je bil obširen, vendar za to priliko še premajhen.
Predsednik g. Ivan Marija Čok je
leilldU 3VUIC MIlani*- v iivuionvi« J'--------------------- o	-
nemških šolah, in posledica temu je bila v	krasnem govoru na kratko ocrtal pomen
teh časih ko čut narodne zavednosti ni bil	slavnosti in povdarjal pred vsem da nika-
še tako razvit, da so taki inteligenti, izišli	kor ni resnična trditev, da mi Slovenci ni-
iz našega naroda, postali nemška inteligenca,	mamo zgodovine. Imamo zgodovino, a ta
ki je prav tako zatirala naš jezik in našo	zgodovina je zgodovina robov, pisana s
narodnost, kakor pristen Nemec.
Kakor so se Nemci s pomočjo grščine in latinščine povspeli do kulture in jo pozneje začeli gojiti v domačem jeziku, velja isto glede nemščine tudi nam Slovencem.
Tudi k nam je prodirala prosveta v prvotnih časih od Nemcev in v nemškem jeziku, a sedaj smo dorasli toliko, da hočemo na svoji zemlji gojiti omiko v svojem
jeziku.
Prav to, kar so storili Nemci z latinščino in grščino, delamo tudi mi sedaj z ------------------------------_ .
nemščino: odpravljati jo moramo, ker dru- Ta vrt je nasa slovenska okolica, gače bi nam zamogla postati v bodočnosti naša pevska društva so slavčki, med kate-
krvjo in solzami. Bil je tam ob obalih Adrije grad, — je rekel govornik — okoli katerega je bil vrt, ki je bil pust in neobdelan.
Nič ni raslo na tem vrtu. Gospodar je bil tujec, a oskrbnik — suženj. Naenkrat pa se je oglasil v nekem kotu vrta slavček. Temu slavčku se je pridružil drugi, tretji itd. In kmalo se je razlegalo po celem vrtu krasno petje slavčkov. In ta vrt ni bil več pust in prazen. Začelo je v njem bujno cveteti in se razvijati novo življenje.
a
tako nevarna in pogubna, kakor nam je bila v minolosti potrebna. Hvaležnost tu ne bi bila umestna.
Razloček med Nemci in nami je tudi ta, da oni so imeli že davno v minolosti lastno državo in so odločevali sami o svoji usodi, mi pa moramo svoj tilnik uklanjati
rimi je začela „Zastava" ena prvih.
Govornik je konečno naznanil, da se je prvi društveni pevovodja g. Štele pismeno opravičil, ker se ne more udeležiti slavnosti, ter pozval prisotne, naj mu zakli-čejo krepak : Živio !
Dalje se je opravičil državni poslanec
že preko tisoč let ptujcu, ki nam reže kruh 1 profesor Mandić ter naznanil, da je za-
mm	•.«•«« vy i	_____. *_ J. .. <	Irnr r m mnro b-11 m
omike v precej tankih koščekih
Vsak izobraženec, ki se je izšolal na avstrijskih srednjih šolah, se mora več ali manj priučiti nemščini: in prav mi Slovenci smo potem primorani nadaljevati visoke šole v tem jeziku, ker dosedaj nimamo še visokih šol v svojem jeziku.
Prav ta obširna raba nemškega jezika je začela postajati nam Slovencem nekaj let sem usodepolna. Človek, ki se toliko let svojih študij peča skoraj izključno le z enim jezikom, navadi se mu tako, da se vse njegovo mišljenje vrši v tem jeziku. In to je pri naši inteligenci nemščina.
Večina slovenske inteligence misli nemško takrat, ko govori slovensko. Posledice temu ne izostajajo. Ta gospoda je začela nekaj let temu nazaj nehote pačiti naš jezik tako, da če pojde tako naprej, se bo po par desetletjih Nemec prav lahko učil slovenskega jezika, ne da bi trebal niti Lendovškove „slovnice za Nemce" ampak zadoščal mu bo Janežič-Bartelnov slovar.
Radi tega pa naj nam prizadeti ne zamerijo in naj ne mislijo, da je naš namen tudi komu zabavljati. Naš namen je le, da povedamo britko resnico, ki je res tako britka, da se jo da le v takem tonu primerno opisati.
Mari je kriv srednješolski dijak na tem, da se mora že eno leto prej, nego stopi v gimnazijo, mučiti z nemščino na vse pre-tege.
Vso srednješolsko dobo mu vtepajo nemščino v glavo z lepa in s huda. Slovenščini so odmerjene le nekatere urice na teden; vspehov ne moremo pričakovati ve-licih od teh par uric, četudi so vsi drugi pogoji, tičoči se tega pouka, izpolnjeni naj-vestnejše.
Prigodilo pa se je na neki nemški gimnaziji pred leti, da je nerazsodna mladina štrajkala demonstrativno proti nekemu profesorju, ki je predaval v teh urah pastorko slovenščino. Dijaki so sredi šolskega leta izostali od slovenskih ur in niso več prihajali k temu pouku.
,! Kaj mislite, koliko „karcerja" so dobili za to ? — Prav nič ! Ravnateljstvo je to prezrlo in molčalo na vse to.
Naj bi poskusil kedo kaj tacega s kakim drugim neobligatnim predmetom, n. pr. s petjem ali telovadbo! Tu bi mu druga pela.
To smo omenili le zato, da dokažemo, kako mrzli so nemški ravnatelji na nemških	^
srednjih šolah še tisti mrvici slovenskega1 dajen. Hotel me je interviuvirati tudi dopis-
držan, in da mu je žal, ker ne more kumovati tudi pri piru društva, kakor je kumo-val pri krstu.
Ko je predsednik g. Cok razvil zastavo je pristopila blagorodna gospa dr. J. Man-dićeva, ki je viharno pozdravljena, pripela na modro zastavo rdeče-bel trak, ter izustila krasen govor, v katerem je izrazila željo, da bi zastava plapolala vedno v čast, slavo in ponos našega naroda.
Na to se je vršila veselica, pri kateri so nastopila poleg „Zastave" tudi. sledeča pevska društva: „Velesila", „Čitalnica" Sv. Jakob, „Slov. Straža, Gropada, „ Ilirija" Trst, „Primorec" Trebče, „Lipa" Bazovica, „Višava" Konkonelj in „Slava" Sv. Marija Magd.
Med odmori je svirala domača godba v splošno zadovoljnost.
Po vasi je vladalo celo popoludne živahno življenje in vrvenje kakor v kakem mravljišču.
Kljubu temu je vladal najlepši mir in vzoren red. __
Pogovor s hrvatskim narodnim poslancem Supilom.
Reka 14. avg.
— C — Počenši od znane „reške resolucije, katere avktor je bil Supilo in na temelju katere je hrvatsko-srbska koalicija zrušila „madjarski režim" na Hrvatskem, je igral poslanec Supilo veliko vlogo v hrvatskem politiškem življenju. On je bil imenovani in faktični vodja hrvatsko-srpske koalicije, če tudi ga ni slednja kakor takega oficijelno pripoznavala. Z imenitno taktiko, s katero je vodil hrvatsko-srbsko koalicijo, je imela ista, če ne drug, vsaj zunanji pomen.
Pod njegovim vodstvom je koalicija omajala Wekerle-Košutov kabinet, in vodila obstrukcijo v ogersko-hrvatskem parlamentu v Budimpešti. Iz teh razlogov upamo, da bo čitatelje zanimalo, če jim priobčimo mnenje poslanca Supila o današnji hrvatski krizi.
S tem namenom posetil sem danes poslanca v uredništvu „Reškega Novega Lista".
„Vi me hočete „interviuvirati o položaju na Hrvatskem", mi je rekel, vidite, jaz prav danes završujem članek pod tem naslovom v „Novem Listu" in bom moral ves dan misliti in delati, ker ravno današnji zaključek bo glaven in po mojem mnenju mero-
jezikovnega poduka, ki mu je tako skopo odmerjen.
nik „Zeita", ali ni mu šlo zaroko.
Ker ni imel časa, mi je svoje misli o
Da bi me kedo ne umel napačno, mo- današnji krizi in položaju na Hrvanskem iz-
ram povdariti, da vkljub vsem tem neveselim razmeram je naša srednješolska mladina po ogromni večini vseeno narodna in nastopa navdušeno v boju za narodne koristi.
- %
Slavnost 25-letnice pevskega društva „Zastava" v Lonjerju.
Nedeljska slavnost 25-letnice pevskega društva „Zastava" v Lonjerju in s to zvezane veselice je izpadla v vsakem oziru
razil na kratko nastopno:
Nič ne koristi lepa melodija, dobri inštrumenti in dobri glazbeniki brez dobrega kapelnika. To isto ne velja samo pri glazbi, ampak to dejstvo se mora uvaževati tudi v politiki.
Takšna je bila tudi hrvatsko-srbska koalicija, ko je napravila znani pakt z banom Tomašićem. Slučaj „Aranitzki" je razbil koalicijo in je bil vzrokom krize. Tukaj se je pokazalo, da ni koalicija imela dobrega „kapelnika\ ki bi bil ta Jntermezzo" dobro odigral. (To so moje besede, po smislu Supilovega izvajanja. — Dopisnik —). Oseba „Aranitzki" je torej glavni vzrok krize.
Nova stranka, ki bi mogla eventuelno ; izvleči deželo iz krize, bo imeia težek porod. (To smo bili tudi mi predvidjali o hrvatski krizi v naših člankih v „Edinosti"). Vse t je odvisno od „napredne stranke" in o sklepih iste. V napredni stranki so v tem pogledu dve mnenji: večina je za vstop v novo stranko, manjšina se temu protivi. Kak program in kakšna načela bo imela ta nova stranka, mi ni znano.
V obče vlada sedaj splošna konsternacija v hrvatski politiki. Furtimaši se organizirajo in delajo s polno paro.
Kakšna bo ta bodoča politika, kakšen bo izhod iz krize ne morem za sedaj reči. Mnogo bo odločevalo vedenje in moč furtimašev in „politika temperamentov". Za volitve se tudi ne more nič predvidjati, ker na novih volitvah se bo volilo z razširjeno volilno pravico. —
Hotel sem še nekaj gosp. poslanca Supila vprašati o „politiki temperamentovu, ali moral je oditi. _
Dnevna novice.
Nov izpitni red pri rigorozih na zagrebškem vseučilišču. Deželnovladna naredba z dne 3. t. m. določa za pravne in dr-žavnoznanstvene rigoroze v šolskem letu 1910/1911 ta-le izpitni red: Historiški ri-gorož: rimsko pravo, cekveno pravo in hr-vaško-ogrsko zasebno pravo upoštevaje nemško pravno zgodovino in nemško zasebno pravo. — Judicielni rigoroz: Splošno avstrijsko zasebno pravo z ozirom na obstoječe ogrsko zasebno pravo, trgovsko in menjično pravo z ozirom na dotično avstrijsko pravo, civilnopravdni red z ozirom na isti ogrski in avstrijski red; kazensko pravo in kazenski proces. — Politični rigoroz : Splošno državno pravo, hrvaško-ogrsko državno pravo, mednarodno pravo, narodno gospodarstvo in finančno vedo.
Pašič ne odstopi. Vest nekaterih listov, da odstopi srbski ministerski presed-nik Pašič in se odtegne v privatno življenje, se ne potrjuje. On {ostane še nadalje na svojem mestu.
Rusko-japonsko prijateljstvo. Iz Londona poročajo, da so v isti čas došle v Portsmouth japonska križarka „Ikoma" in štiri ruske vojne ladije.
Na „Ikomi" je bil slovesen sestanek ruskih in japonskih mornarjev. Japonci so Ruse posebno prisrčno vsprejeli. Zvečer je bivši portmoutski mestni župan priredil na čast japonskim častnikom banket. Na banketu je princ Tahuma napil rusko-japon-skemu prijateljstvu in rekel, da je sovražnik od včeraj, prijatelj od danes.
XXI. evharistiČni kongres se bo vršil od 7. do 11. septembra t. 1. v Mont-realu v Kanadi.
Slabi vspehi novačenja na Ogrskem. Iz Budimpešte javljajo o zelo slabem vspehu letošnjega novačenja, ki se je šele nedavno izvršilo na Ogrskem. Tako je bilo na primer za vojake sposobno v Szatmar Nemety-u od 239 pregledanih mladeničev le 48, v St. Gothardu pa od 336 komaj 55 njih.
Pomanjkanje mesa. Dne 18. t. m.
pridejo na Dunaj vsi ministri in vršil se bo ministerski svet, ki se bo pečal v prvi vrsti z vprašanjem pomanjkanja mesa in eventuelno prepovedjo za izvoz živine. — Seveda bo mogoče doseči te prepovedi le sporazumno z Ogrsko in Rusijo.
Anarhistinje v Turški. Iz Carigrada: Tukaj so aretirali dve ruski anarhistinji, ki sta došle semkaj iz Sofije.
Veliki vezir v Marijinih varih. Iz Marijinih varov 14: Danes ob 5*30 popoludne je dospel semkaj turški veliki vezir. Na kolodvoru so ga vsprejeli načelniki oblastni j.
Španski kralj Alfonz, ki je zadnje dni bival na Angleškem, se je vrnil na Špansko.
Grški list proti kandidaturi Veni-zelosa. Atenski list „Empros" napada Ve-nizelosa, češ, da namerava kandidirati za grško narodno skupščino, ne da bi bil še razvil svoj program.
List mu pravi, da namerava skupno z demokratično stranko in mladimi častniki zrušiti kralja in njegovo dinastijo in osnovati republiko.
Od druge strani pa poročajo iz Aten, da je voditelj kretske narodne stranke Mihe-lidakis odločno izjavil, da ne vsprejme nobene kandidature za grško narodno skupščino. Sodi se, da bodo njegov izgled posnemali tudi drugi Krečani.
Turška misija na Cetinjah. Iz Cetinja poročajo: Turška križarka „Hamidie"; na kateri se nahaja bivši veliki vezir z izredno turško misijo, je dospela v Bar v nedeljo zjutraj in je bila pozdravljena z 21 streli iz topov.
Barski guverner in poveljnik vojaške postaje sta se podala na ladijo pozdravit misijo. — Pozneje sta prišla na krov princ Peter in turški odposlanec z osobjem odposl. V njihovem spremstvu se je potem Hilmi paša z misijo podal na grad Tcpolico, odkoder je odpotoval na Cetinje, kamor je dospela misija ob 5. uri popol., pozdravljena z 19 streli iz topov.
Prestolonaslednik Danilo je pričakoval Hilmi pašo pred palačo in ga je spremil v veliko dvorano, kjer ga je vsprejel knez Nikola, obdan od svojih ministrov in dvor-janikov. — Zvečer je vojni minister priredil
misiji na čast večerjo. Mesto je okrašeno s turškimi in črnogorskimi zastavami. Velika množica se je zbrala pred palačo in priredila misiji ovacije.
Odprava potnih listov za Srbijo. Z Dunaja poročajo, da odpravi avstro-ogrska vlada po vsprejemu trgovinske pogodbe s Srbijo potne liste za Srbijo, kakor je Srbija to že storila minoli pomlad za Avstro-Ogrsko.
Clemencean proti razoroženju. — Iz
Buenos-Airesa: Na nekem demokratskem shodu je imel bivši francoski ministerski predsednik Clemenceau govor u vojni. — Clemenceau se je odločno izrekel proti ideji razoroženja, češ, da bi to dovelo do vse-obče svetovne vojne.
Republikansko gibanje na Portugalskem se čim dalje bolj širi. Republikanci vodijo živahno volilno agitacijo, pri čemer prihaja do ponovnih demonstracij in nemirov.
Izvolski v Belemgradu. Iz Belega-grada poročajo: V političnih krogih se govori, da pride ruski minister za unanje stvari. Izvolski prve dni meseca septembra v Beli-grad.	______
Domače vesti.
Stražmojster Mučič. Na"drugem mestu poročamo o slavnosti „Zastave" v Lonjerju, ter omenjamo, da je vladal najlepši mir in red. Edini, ki je poskusil ta red kaliti, je bil famozni stražmojster Mučič iz Bazovice, kjer je dosedaj mirno počival na lovorikah, katere si je zaslužil v Boljuncu.
Ta prosluli človek je namreč nahrulil na cesti nekega siromaka z lajno, če ima dovoljenje, a to na način, da se je ljudstvo sploh zgražalo. Poleg tega je Mučič govoril italijanski, katerega jezika pa — mimogrede omenjeno — Mučič niti ne razume! Omenjeni siromak je odgovoril na italijansko vprašanje : „Gospod, saj jaz znam tudi slovenski".
Mučič je pa kljubu temu silil v moža italijanski. Nabralo se je takoj precej ljudstva, ki je bilo silno ogorčeno nad postopanjem tega „varuha" javnega reda in mira. Da niso nekateri hladnokrvneji naši ljudje pregovorili druge, da so šli proč, bi se bila prav lahko dogodila še nesreča. — Kdaj pride oblast do uverjenja, da je ta človek totalno nesposoben za svojo odgovorno službo ?
Za slovensko vesljaško društvo v Trstu. Prejeli smo italijansko pismo, v katerem prosi anonimen pisec, naj stavimo na slovenska športna društva in slovansko mladino v Trstu sledeče vprašanje: Zakaj ne bi se osnovalo slovensko pomorsko športno (vesljaško, društvo s sedežem v Trstu ?
Znano je, da se na anonimna pisma sploh ne oziramo. V tem slučaju tudi ne znamo, ali misli predlagatelj, ki pravi, da hoče ostati za sedaj še anonimen, resno, ali nas je hotel le malo potegniti.
Naj si bo prvo, ali drugo, bodi anonimnemu dopošiljatelju povedano, da pride tudi to na vrsto, ko bo stvar dovolj dozorela. Znano nam je, da je že danes precej naših ljudi raztresenih po raznih tujih morskih športnih društvih, kjer se gotovo ne počutijo posebno dobro. Ko jih bo dovolj za samostojno slovansko športno društvo, nastane isto samo ob sebi.j
Prvi vseslovenski narodno-radikalni abiturijentski shod se bo vršil v Trstu v dneh 26. in 27. vel. srpana 1910. Prirede ga abiturijenti in abiturijentke gimnazij, učiteljišč in realk.
Vspored: Dne 26. vel. srpana v veliki dvorani hotela „Balkan": 1. Otvoritev shoda ob 9. uri in pol. 2. Volitev predsedstva in zapisnikarjev. 3. Referati: a) Narodno-radi-kalna struja, kulturna struja, b) Slovenska žena.
Nadaljevanje zbora ob 3. uri popoludne. — Referati: c) Naloge slovenskega tehnika, d) Razmerje slovenskega učiteljstva do ostale inteligence, e) Nova pota ljudske izobrazbe. — Čitanje resolucij.
Dne 27. vel. srpana zborovanja v treh sekcijah. Zborovanja bodo imela strokoven značaj: 1. Gimnazijsko-realska sekcija 2. Ženska sekcija. 3. Učiteljiščniška sekcija. — Zborovanja se vrše po § 2. — Zvečer ob 9. uri prijateljski sestanek.
Zaradi skupne vožnje iz Ljubljane se je treba priglasiti do 15. vel. srpana na naslov: Pripravljalni odbor za abiturijentski shod Mestni dom. Za pojasnila isti naslov.
Odhod iz Ljubljane z juž. kol. dopo-ludne ob 11 40 m., prihod v Trst (drž. kol.) ob 6 45 m.
Tržaško vojaško veteransko društvo priredi dne 17. t. m., na predvečer 80. rojstnega dne Njega Veličanstva cesarja, bak-Ijado kakor vsako leto.
Zbirališče ob 7. uri zvečer pred društveno pisarno, via Gelsi 12.
Dne 18. t. m. ob 9. uri predpoludnem služba božja na vadišču velike vojašnice.
Zbirališče ob 8. uri zjutraj na vež-bališču velike vojašnice.
Slavnost na Opčinah dne 21. t. m. Slavnemu tržaškemu občinstvu naznanjamo, da nam je * družba malih železnic" dovolila za dan slavnosti 21. avgusta t. 1. znižane cene, in sicer bo stala vožnja 1 K sem in nazaj. Tramvaj na Opčine in nazaj bo vozil po potrebi pozno v noč. Izlet na Opčine je torej pod vsakimi pogoji ugoden.
V Trstu, dne 1«. avgusta 1910
»EDINOST« št. 226.
Stran HI.
Listki za vožnjo in vstopnice so na prodaj pri vratarici „Narodnega domau. v Trgovinski kavarni in v uradu NDO.
__Veselični odsek.
Trlaška mala kronika
Aretiran radi goljufive igre. V neki krčmi v ul. Crosada je bil sinoči aretiran težak Anton Penco, star 26 let, ker je pri igri na karte ogoljufal za 7 kron nekega Antona Rekarja iz Grete št. 865.
Ne želi svojega bližnjega žene. — Herman Mayer, star 25 let, delavec na državni železnici, stanujoč v ulici dei Crociferi štev. 2, je prej bival v Celovcu in sicer pri zakonskih Ernestu in Genovefi VVeinsbur-ger. (Mož je tapecirar).
V minolem mesecu se je Mayer preselil v Trst in kakor se zdi, je pregovoril tudi ženo Weinsburgerja — s katero je živel v intimnih razmerah — naj pride za njim v Trst.
Res je ona prišla v Trst in bivala skupaj z Mayerjem pod krivim imenom. Mož pa je prišel iz Celovca semkaj iskat svojo boljšo polovico in ko jo je našel, je ovadil stvar policiji, ki je sinoči spravila Mayerja v ulico Tigor.
Zlomil si nogo. 61etni Ivan Gorup iz Skopega na Krasu si je zlomil desno nogo, zato so ga včeraj prinesli v tukajšnjo bolnišnico.
Zadeta od kamna. Neki paglavec je včeraj zagnal v 7letno Klaro Tolusso, stan. v ul. Pasquale Revoltella št. 795, precej velik kamen v čelo in jo precej močno ranil.
Ranjen v pretepu. Ludovik Mlaker, star 34 let, hlevar, stanujoč v Kolonji št. 20 je zadobil včeraj v pretepu hudo rano na glavi, zdrobljena mu je bila tudi kost.
Koledar in vreme. — Danes: Rok sp. — Jutri: Liberat muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 27 ° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Društvene vesti.
Slavnosti pevskega društva „Zvon" in „Sokola" na Opčinah v nedeljo dne 21. t. m. se udeležita nadalje korporativno društva „Slava" iz Sv. Mar. Magd. po deputaciji, in tamburaško društvo „Tabor".
Vesti iz Istre.
Iz Podgrada : Podgrad, vas na severni periferiji Istre, leži ob vznožju prijaznega, z borom obraščenega holmca, na katerem se dviga podrtina starega grada, kakoršnih je mnogo širom Istre; spomini so to bene-čanske dobe.
Tu je okrajna sodnija, županstvo, davkarija, glavno postajališče avtomobilske zveze med Opatijo in Trstom. Čim manje se zanimajo reakcijonarna deželna in druge avtonomne oblasti za to letovišču in drugim ekonomskim ugodnostim preznamenit kraj, tem intenzivneje obrača nanj svojo pozornost tod potujoči Nemec, ki bi si rad vstvaril tu trdnjavico na potu do Adrije. Veliko let se snujejo načrti za v resnici potrebno železnično progo, toda beseda naših poslancev v državnem oziroma deželnem zboru je ostala glas vpijočega v puščavi. Vlada bi se morala toliko iz speku-lacijskih kolikor iz strategičnih ozirov zavzeti za to prekoristno podjetje. Ljudje ne bi se trumoma izseljevali v Ameriko, ko bi se skrbelo za kako industrijsko ali rokodelsko šolo. —
Da-si ta vas z deset minut oddaljeno vasjo Račice šteje nad 200 Številk, je bila do letos takorekoč brez glave.
Mislim namreč, impozantnost vsaki vasi daje cerkev se stolpom, katero so ravnokar z velikim trudom in požrtvovalnostjo dovršili.
Mogočno se je dvigalo solnce dne 8. avgusta t. I. nad podgrajsko vasjo, ter že na vse zgodaj razgnalo poslednje meglice, ki bi hotele motiti redko slavnost.
Ob treh popoludne pomikal se je slavnostni sprevod proti Hrušici, od koder so prihajali zvonovi. V ospredju so nosile belo oblečene deklice in dekleta krasne vence, za njimi pa so šle gospodične, gospe, uradniki in vaščani. Zvonovi bližnje farne cerkve zadone, topiči pokajo, tudi zvončka male domače cerkvice sta brez zavisti pozdravljala novodošle kolege, ostavljajoč jim drage volje svojo prečastno službo. Dospevši k cerkvi pod novi stolp, zapel jim je domači mešani zbor ravnotako precizno, kakor prekrasno harmonizovano: „Ko dan se zaznava" in to pod spretnim vodstvom g. oevovodja Grma. Med drugo in tretjo kitico je izustil g. kaplan primeren govor, na kar so bili zvonovi dvignjeni v njih stalno rezidenco.
Dne 11. avgusta zvečer so topiči zopet zagrmeli. Glej, presunljiv trenotek: glasovi zvonov (e, fis, gis) so se vprvič milobno razlegali.
Vsa vas je bila zopet skupaj in vese-iega zvonenja ni bilo ne konca ne kraja. Toda temu prazniku bo sledil v bodočem mesecu večji, veličastnejši: dan blagoslov-ljenja nove cerkve. Ta dan, ki bo pravočasno objavljen, bo gotovo najlepši dan, kar jih je do sedaj doživel starodavni Podgrad. Vabimo že sedaj vse prijatelje, bližnje in daljne, da prihite omenjeni dan, veseliti se z nami ter nam po mogočnosti prinesejo mali dar Bogu na altar. Na svidenje!
Tujci v Opatiji. Od 1. januarija 1910. do 10. avgusta 1910. je obiskalo Opatijo 29.567 oseb. Od 4. do 10. avgusta 1910. so na novo došli 1903. gostje. Dne 10. avgusta 1910. je bilo navzočih 5609 oseb. —
Aeronavtsko letanje v Kopru. Poroča se nam 15. t. m.
Danes sem bil v Kopru in ko sem se hotel okoli 10. ure vrniti proti domu, je bila glavna cesta proti železniški postaji zaprta.
Bil sem postavljen pred alternativo, da ostanem v mestu in zamudim vlak, ali pa da plačam krono za stvar, ki bi me sicer zanimala, a me tako ne zanima čisto nič, ker je prirejena v korist falirane koprske razstave.
Jaz sem seveda ugovarjal, kako pridem do tega, da mi se zapira cesto in brani domov, a pomagalo mi nič. Reklo mi se je, naj grem na Semedelo. Na moje vprašanje zakaj se pa ni to cesto zaprlo, mi je bilo rečeno, da zato ne, ker prihajajo od tam Italijani iz Istre.
Torej glavno cesto, po kateri prihajajo Slovenci, se je zaprlo, cesto, po kateri prihajajo Italijani pa ne. Namen je očividen. Italijanom, ki bi prihajali v mesto, naj bi bil prost uhod v mesto, dočim bi morali Slovenci, ki bi imeli kako opravilo v mestu, plačati takso.
Tako se je godilo našim ljudem tudi včeraj.
Kdor je hotel med 9. in 11. uro v mesto in iz mesta, je moral plačati krono, ali pa — čakati! Očividno je torej, da je bil glavni namen tega aeronautskega letanja, olupiti Slovence po sili za krone, katerih ne plačajo z lepa za to — „slavno" razstavo.
Čuditi se je treba samo, kako je prišlo c. kr. namestništvo do tega, da je dovolilo ta aeronavtski polet na način, da je oviral javni promet in prosto gibanje ljudstva. — Proti temu treba odločno ugovarjati in energično protestirati!
Druge slovenske detele
Potrjen zakon Cesar je potrdil koroški deželni zakon, s katerim se glavnemu mestu Celovec dovoljuje pobirati 61 /2 stot. doklade na vsako krono hišne najemnine.
549-krat na požarišču je bilo tekom 40 let ljubljansko gasilno društvo, ki je praznovalo v nedeljo 40-letnico vspešnega svojega delovanja.
Deželni odbor kranjski je dovolil Janezu Kunčiču iz Bleda-Mlino napeljavo električne naprave na deželni cesti od Lesec do Boh. Bele. S tem je vprašanje električne razsvetljave Bleda zelo ugodno rešeno in nadejati se je, da dobi Bled že prihodnje leto elektrarno.
Najnoveji izum — Slovenca. G. M. I. v Mengšu na Gorenjskem je izumil popolnoma nov zrakoplov, s katerim poizkusi svoj prvi polet dne 4. septembra; dosedaj so se vsi poleti posrečili.
Znani koroški zrakoplovec, inženir Heim se je dne 10. t. m. ponesrečil v bližini Berolina. Ko je bil v višini 120 metrov, se mu je pokvaril stroj ter je z letalnim strojem vred padel na zemljo. OnesveŠčenega so izvlekli izpod potrtega stroja. Nade je, da okreva.
Čehi na Koroškem. Slovit hotel An-kogel v Malnicu ob Turski železnici je prišel v češke roke. Ta vest je silno razburila nemški svet. V graškem „Tagblattu" se indirektno poživlja, naj se Nemci ogibljejo tega panslavističnega hotela.
Nadomestna državnozborska volitev na Kranjskem. Kakor znano, je odložil kranjski deželni glavar Šuklje svoj državno-zborski mandat. Nadomestne volitve so razpisane na dan 18. oktobra, morebitne ožje volitve na 25. oktobra. S. L. S. kandidira za ta mandat deželnega odbornika kranjskega prof. Jarca.
Gospodarstvo.
Izvoz lesa iz Bosne in Hercegovine.
Lani se je izvozilo iz Bosne in Hercegovine 311.000 ton. žaganega lesa proti 202.000 ton. predlanskega leta. Vrednost lesa je znašala lani 21,620.000 K. Izlasti živahna je bila kupčija z železničnimi pragovi, ki so bili lani mnogo dražji nego zadnjih pet let. Zelo pa je nazadoval izvoz hrastovih dog, ker je ruska konkurenca v inozemstvu ves trg preplavila.
Sladkor se v Srbiji podraži. Zaloge sladkorja v Srbiji so zelo pomanjkljive ; vsled tega vlada v Srbiji veliko pomanjkanje sladkorja, ki se zaradi tega podraži.
Žetev na Ogrskem. Zadnja domnevanja, da letošnja žetev ne bo bog ve kako
'JU.'V-	J"
»^it.is' -rs:
I

Pellhl Kinematograf BELV:
TRST - ulica Belvedere ip - TRST
I
I
-■	Torek 16., Sreda 17. in Četrtek 18. avgusta 1910: =
1) Krasne slike (12 projekcij). 2) Potovanje v ilandijo po resnici. 3) Menjanje straže na cesarskem dvoru na Dunaju regimenta Deutschmeister št. 4. — 4) Kralj Artu, historična drama. 5) NOVOST! Komični prizor. NOVOST!
i
Minil! pspia h AL. CRffl)
poleti v Herkulesbad-u (Mehadia), po zimi v Opatiji.
G. J. SERRAVALLO
Trst.
Vspehi, ki sem jih dosegel z Vašim izdelkom SERRAVALLO V O KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) so bili tako povoljni, da ne bi mogel biti sedaj brez njega. Veseli me, da Vam morem poročati, da je to vino mnogo boljše od vseh sličnih. HERKULESBAD, 14. maja 1909.
Dr. AL. CRACIUNESCU.

V
Bogomil Fino
: bivši urar v Sežani :
ima svojo novo
PRODAJALNI«: UR
-- v TRSTU - -ulioa V. Belllni 13
(nasproti cerkvi sv. Ant. nov.)
Vsakovrstne verižice
PO TOVARNIŠKIH CESAH
Nov način razsvetljave
Brez napeljave. Največji prihranek. - Svi-tloba stotih sveč s troškom 11/» st. na uro.
Cenik za lue „T IT U S" zastonj.
Gaspari & Michelich
TRST, ULICA FELICE VENEZIAN 15-16
TELEFON štev. 24-19
Širite EDINOST
Podpisana si dovoljuje n znaniti slavnemu občinstv
da se je s 1. julijem 1910
s svojo dobroznano trgovino z cvetlicami in pogrebnimi predmeti iz svoje vile : : : :
v hišo št. 400
(pri gostilni „pri Mičeluw)na Opčinah — Tu ima svojo prodajalno in zalogo vseh potrebnih predmetov za pogrebe velike naše tvdke v Trstu, po zelo nizkih cenah. Vrhu tega imam na izbero umetne cvetlice za birmo, sv. obhajilo poroko in ple*e, istotako veliko zalogo pravih voščenih sveč 2 kroni klg. — Udana
JOS1PINA ud. CAPELLAN
CANTI JUG0SLAV1 Kušarja
fV
se dobivajo v Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP GORENJEC, Trst, ul. Valdirivo 40. Knjiga stane broš. K 3. lično v platno vezana K 4
TRŽAŠKI SLOVANI
in posebno okoličani	fj
ki prihajajo v mesto	S
po raznih opravilih, imajo najlepše in najpri-	P mernejSe zbirališče v dobropoznani ■ ■ - —

:: kavami Universo
kd se nahaja na trgu pred „Narcdn. domom" 5t. 1, uprav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave na razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC.
Anstrijansto parobrodarsko društvo na dionice
: „DALMATIA" :
VOZ3TI RED
veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe.
Proga. TBST-HETEOVIĆ A
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v soboto ob 6. uri zjutraj. Proga TBST-METKOVIĆ B Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. ari popoludne. Dohod v Trst v sredo ob 6. uri zjutraj.
Proga TRBT-METKOVIĆ O Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoludne* Dohod v Trst v četrtek ob 6. uri ziutraj.
Proga TRBT-EOBCULA. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne. Dohod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj.
preselila » BBI
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez S vsake bolečine
Dr.J.Čermćik V. Tuscher
zobozdravnik : koncesij, zobni tehnik
- TRST -
ulioa della Caierma it. 13, II. n.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH "M
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TRST
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Jrancka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena,
#	izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom,
iz zagrebške tovarne.

Tovamidka. zna m k a.
•i V T !11>2.12• 9 II V
Stran TV
»EDINOST« št. 226.
V Trstu, 16. avgusta 1910
Vopata, so se uresničila, kajti dosedanji ter gaje ovadila, daje hotel graditi novo j Rad j bol6Zfli
Kvropo vred izpostavljena tudi Ogrska, obsodno v 10-dnevni zapor. Med poljskim Kakor drugod, je tudi na Ogrskem to slabo vreme prej tako bogato obetajočo žetev močno uničilo in zaradi tega so danes dvomi o rezultatu popolnoma opra-
prebivalstvom je ta obsodba izzvala veliko razburjenje.
Boj s klopotačo. Znani svetovni poto-
_ _ ________ w_________ r _________ t valeč John D. Rivver pripoveduje v „Elec-
vičeni.^V nevernem delu'Ogrske je žttev trie Worldu^ doživljaj, kako ga ^ je v ^San tako kvalitativno, kakor kvantitativno še ^	" "
prtcej dobra. V nekaterih krajih pa je *ttev kvalitativno jako slaba. Povprečni
IttcSnii pridelek se ceni na 51.84 milijonov	- .	.	. , ... x
met. itotov. žito kaže srednje dobro! Je* M ^U. Iz spanja ga je pa izbud.lo čudno men bo razmeroma povoljen in sicer bo špotanje, kije je bilo čut. V njegOVI blizini, zimski ječmen še jako dober, raz,en par Ves pospan je pogledal okolu sebe in je izjem. Oves se bo razmeroma dobro ob- mislil da mu otrpne kn V Zllah. nesel. Krompir je trpel na peronospori, x Malo korakov pred seboj je v,del nam-ravno tako tudi jako mnogo vinska trta>* grozno klopotačo (naj strupene,o kačo v Sadje kakor jabolka, hruške in orehi ka- J Amerik.) ki se je bi a žugajoč dvignila m
žejo še precej povoljno, kratko in ^^^OPr^^J, ^svoj^ poljski pridelki kažejo nekako srednje 1 ^er je ostal kakor oKamenei na svojem H 1 F	1	ležišču m m mogel dati nobenega glasu od
sebe. To je bila morda njegova rešitev. V
Diegu v Kaliforniji spretnost nekega Amerikanca obvarovala pred grozno usodo. Rivver se je nahajal v posetih na farmi nekega znanca in se je brez vsake skrbi vlegelspat
se proda Šivalni stroj za K 72, za vsako delo doma. — Ulica Galatti 18, vrata 28, levo.	1350

Dr. Fran Korsano
Specijalist za sffiUtlfne Iti koln« bolezni
ima svoj arabulatonj v Trsta v alid San Jficcte štev. 9
l«wd Jadransko banko)	g
!>.'?'£*« »4 IS. 6» I. liti 4.!» Mi fe §. *3 »91 HJ«.
VSI
dobro.
LrH N ALI OGLflJI EHi:

i MALI OGLASI se računajo po 4
I stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj-i manja pristojbina stane 40 sto-I tink. Plača se takoj Ins. oddelku.
PnctilnO P" 8V- Jabobu> prostora za 3U0 oseb, UU SII lil d g celim konfor to tn, odda Be po ugodni ceui 10C0 kron. Najemnina 1200 kron. Gostilna je pripravna za društvene sestanke. — Pojasnila daje Collarsich, Kavarna Corso od 9.—11. in 3.-6.
Valil/a cnha prazna, z dvema oknama, vsa v t/IIKd ouua j renovljera, se odda v ulici Barriera vecchia 13, IV. n. od spredaj. Već se izve Bsrriera 17, Pekarna.	1311
Odda
0q meblovana soba v ul. S. Ana>tasio OlJ 20 v pritličju, na levo.	1300
Proda se lkZ
Odda
Knii^AvnAAt in limAtnn^t 'tistem hiPu ie zagledal nekega Meksikanca
vtnjizevnosi in umoinosi ki je delal tam 5Iizu in ki mu Je ^k-
Popolna slovnica esperantskega je-'cal: „Ležite mirno! „Delavec je vrgel od zika. Priredil, izdal in založil Ljudevit Ko- , sebe lopato, katero je obdeloval zemljo, ker ser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko. Cena se je hotela klopotača sedaj vreči naj, ki si 1.20 K (po pošti 10 stot. več). Druga iz- je upal zaklicati potovalcu svarilne besede, daja.	i Meksikanec je pa naglo izvlekel iz žepa
Tiskal C. Albrecht v Zagrebu. 1910. 8°.'močan usnjat Jasso" (zanjka), ki jo znajo 116 strani.	(Meksikanci z veliko spretnostjo sukati. Se-
Prva izdaja je razširila zanimanje za daj je pričel boj med Meksikancem in klo-esperantsko stvar po celi domovini, druga potačo.
izdaja pa naj služi predvsem kot učilo vo- j Kača se je dvignila še višje, da bi se diteljem esp. tečajev, ki jih naj otvorijo naši zagnala na Meksikanca, ki je bil oddaljen agilni somišljeniki tekom prihodnje jeseni in od nje 6 do 7 korakov. V najnevarnejem tre-zime. V tej izdaji so izginile neprijetne na- notku je švignila usnjata zanjka po zraku in pake, ki so jih zagrešili v 1. izdaji hrvatski v istem trenotku se je kača kakor od strele stavci. Mesto epiloga je daljši predgovor in zadeta zgrudila na tla, kajti zanjka se jej je kratek pregled slovnice. Vsak naročnik dobi prav tesno ovila okolu vratu in jo zadrgnila, zastonj letak ter majhno slovnico in slo- Rivver se še vedno ni mogel iz strahu ga-varček, ki obsega skoraj 2000 besed. —' niti, dokler ni Meksikanec prav mimo pri-Knjiga se dobiva v vseh slovenskih knji-. šel k njemu in mu pokazal, da je kača brez garnah in v založništvu esperantskih knjig Lj.! vsake moči. Igral se je s kačo, jo dražil, ne Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.	j da bi se bila mogla ganiti in konečno jo je - . pobil s palico.
Razne vesti.
Umoril svojo ženo in samega sebe.
Kurjač Beni Marton v Velikem Varadinu je hotel že dvakrat umoriti svojo rodbino. Pred dvema letoma je zaprl svojo ženo in otroke v neko sobo in potem zažgal hišo. Z velikim trudom se je posrečilo ta-t krat rešiti zaprte. Pozneje je Marton zvezal! svoje štiri otroke eden na drugega ter sej vlegel ž njimi preko železniškega tira. Opa-, žili pa so ga železniški uslužbenci in odstranili. Takrat je vzela žena otroke seboj* in se preselila ž njimi k svoji materi. Mar-ton, ki je očevidno že dalje časa umobolen, i je poiskal minuli četrtek svojo ženo na delu j v vinogradu ter jo je prosil, naj se povrne, k njemu nazaj. Ker žena to ni hotela storiti, je potegnil revolver in ustrelil .v njo pred j očmi otrok. Na to je ustrelil dvakrat proti sebi. Žena je mrtva, dočim utegne ostati. on pri življenju.
V kateri deželi se potuje najceneje ? Od „Touring Cluba" izdano zvezno glasilo je priobčilo zanimive podrobnosti o cenah voženj na železnicah v posamičnih evropskih deželah. Po teh podatkih zavzema Belgija v tem pogledu rekord, kar se tiče nizkih cen. Cena po kilometru znaša tamkaj 9 37 cen- i timov za prvi razred, 6*37 za drugi razred in 3*78 za tretji razred. Na to pride Nem- j čije s sledečimi v centimah preračunjenih ? zneskih: I. razred 875, drugi 5*62 in tretji razred 3*75. Pri teh cenah ni vzeta v obzir doklada za brzovlake in okolnost, da ni v' Nemčiji več povratnih voznih listkov. Na tretje mesto pride Francija s sledečimi tarifi: 1. razred 10 19, II. 7 56 in III. razred 4*92 centimov pri državnih železnicah in; 11-2, 7*55 In 4*92 cent. pri železnicah francoskih družb. Skoraj na enaki stopinji stoji ( holandski železniški tarif, ki je pa malo enoten. Na progi holandskih železniških družb se plačuje za 1. razred 10 60, za drugi 7'95 in za tretji razred 5*30 centimov za kilometer. Enake tarife je uvedla nizozemska država na svojih progah do 50 kilometrov. Potem pa narašča vozna cena v obratnem razmerju k veči daljavi. V Italiji so cene nekoliko višje, nego na Holand-skem. Tam stane vožnja za kilometer v I. razredu 11*6, v drugem 8*12, in v tretjem razredu 5*22 cent. Nato sledi Švica. Največe vozne cene ima Anglija. Cene se menjajo na progah Great Western Reilway med 12*94 in 19*42 v 1. razredu, med 9*12 in 12*94 v II. in med 6*47 in 9*71 v tretjem razredu.
Najceneje se potuje na Ruskem, seveda je treba tam računati na velike dalje ve, kajti večja mesta so oddaljena eno od drugega po več verst.
Kako postopa pruska birokracija proti Poljakom na Poznajskem ? Iz Poznanja poročajo: V Chwaszczyni je Poljak Jan Licbarski hotel postaviti na svojem posestvu novo zgradbo. Vložil je prošnjo za stavbno dovoljenje že pred štirimi leti, a ni dobil nobene rešitve, vkljub temu, da je opetovano stvar urgiral. Končno je pričel z zgradbo. Kakor hitro pa je pričel s stavbnimi deli, mu je bila takoj oblast na vratu
___ 5 nevih, solidno izdelanih
sodov cd 400 litrov, pripravnih za klet. Obroci iz cinka. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti_ 2000
cp dotro upeljana gostilna v sredini wO mesta, toči pivo Dreher, obiskuje io tudi slovanska družba. — Agenzia Triestina — Scoreeria	1320
mladenič, ki naj govori slovenski, ita-5 C lijanBki in nemSki, kot začetnik v pihamo. - Agenzia Triestina, Kcorteria 2._1319
Išče
VDniami oddaio v najem mala stanova-nUJCmU nja po K 17 mesečno. - Pojasnila v ulici Geppa 16, žganjarna.	1322
451 s*/.njev sveta gozdi-atega nad Kojanom po 5 K teženj. — Posredovalnica Arcjucdotto 6.	132H
Proda se
Pl*£klii Slovenec voznik, s=e priporoča vsem slo-■ ■ dwl \enakim družinam za prevažanje pohištva za 24. avgusta. Pisati je ali poizvedeti v tobakarni Piazza Goldoni Siev. 3.	1310
Odda
cp kdtel , International-* v Trlliu
wD (Moi-falcone) z dnem 26. oktobra 1910 ped ugodnimi pegoji. Sprejemnik mera biti znežen slcvetsčiie, nemščine ic italjarŠČine. Več se izve ].ri lastniku hotela ali pa pri Inser. oddelsu Edinosti._ _
Slovenska žganjarna A. Žitko
Trst, ulica Acquedoito 3 priporoča slavnemu občinstvu svojo žghnjaino, v kateri ee prodaja pijača prve vrste in po zmerni ceni. Vae vrste likerjev, ruma, allvovoa, konjaka. Pomači brinje-vec in tropinovec. POSEBNOST: razni zdravilni likerji.	1093
v?



— TRST — Via Paduina štev. 5.

Glavno zastopstvo in zaloga::
parnih mlinov „Hungaria" iz Bud mpete, „Podravina" Iz Gjurjevaca in „Gisela" z Virovitice, moke, otrobov, in drobnih otrobov, špeha, masti
\
tO 00
Zaloga obuvala
bih in lastna delalnica ■■■■
PAVEL ViSINTINI
Trst, ul. Glosue Corduccl 31.
mijalka ul. 8. Sebaatlano 8.
Velika izbera moških in ženBkih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po 2mernih cenah
Oglase (Inserate) treba naslovljati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
na „Inserotnl oddelek" nrtesa listo
ali na Upravo.
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kepa opravila.
xo naj si dobro zapomni oni, ki naroča oglase v našem listu in želć, da bodo isti točno uvrščeni. — — — —
„PRI STARI BRESKVI" v ulici Belvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino.
Prodajalno slanine: In: dellkates
————— z buffetom -
Kranj c, Trst
utlca Sanita 22 (vogal ulice S. Glorglo 5)
Pivo Dreher, uležano in Kaiserjevo. španska vina iz The Continental Bodega Company. - Dezertna vina bela in rudeča iz kleti piinca Lichtensteina v FeldBburgu in grofa Lantierija v Vipavi. VBaki dan kuhana gnjat, štanjelska gnjat in raznovrstne slanine.
Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir.
VILA EPOS
BLED—MILNO blizu hotel Petrana se vsled smrti posestnika
jb^* proda
dne 27. avgusta 1910 ob 3. popoludne na licu mesta potom prostovoljne javne eražbe. Pojasnila daje: D. REPE, BLED.
GOStILNA H. D.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
Brizgalnke:::
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
G. Meh & A. Boschin
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. IV.
Ifl
CARL0 STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRS T Galanterije Iz usnja, potne torbe
Ovratnice, MM in palice.
Speoijaliteta : Potrebščine za hribolazce.
ANTON SKERL
mehanik, zaprla«Ženi zvedoneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Zastojiik tovarn koles n soiofcolss „Pncii"
Ir g&loga «!nfctrttulb svoećkov	i u prodata gra-
«-.r.riioT »onpfficir-, !c fcnojjrafuT. Zaloga prtpr*? ca točiti piTo s.arsr.B dalavnlcs n (•opravljan]« Ht. itrcjcT. kolu motoko'e* itd
Vsllka ?afo$a prluarikov po tova" cenah.
TELEFON h te v 173*.
Avtorizovana dunajska šola. h
— — ustanovljena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila AHA NOVAK - TRST
-ulloa San Laxx&ro 16, III.
E
Potujete ? ? ?
Dovolite en nasvet: Poglejte si pred odhodom na novo dospelo .1. izbiro ženskih torbic, novčar* in III vsak. kovčegov v domači trgovini
Ivana Rucker, ul. Nuova 29
"lir Za ženske! Klobučnice! za moSke
ANTON REPENSEK
knjigovez ▼ Trsta, vla Cedila 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
•? kbteri se izviSujejo vbh v to stroko spadajoča dela to6no In po zmernih oenah.
SVOJI K SVOJIM l
W •••
r FRIDERIK SCHWARZ
Trst, Via Vaidirivo št. 3, Trst
Zastopnik : znanih : mlinov SZMOLENSKY & COMP. ■■■■ SZABATKA ■>■■
Prvi parni mlin Bćkćscsaba
Akcijska družba parnih mlinov Baja. — Zastopnik za Trst, Goriško, Istro in Dalmacijo.
II
kinematograf „jfldria"
Odprl se je v Škeflnju
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: L mesto 30 vin., otroci in vojaki 20 vin. II. mesto 20 Tin, otroci inujati 10?.
Odlikovana delavnica in zaloga
sedlovj a in potnih predmetov (
FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion Ste*. IO. i
■HBiuiVioDBiaiiVilliatt
HOTEL BALKAN
70 sob, clektriau razsvetljava, lift, kopelji. CENE ZMERNE.	J. KOCI-
HOTEL BALKAS