>¦Ł" Mariborski trg. Na mariborski trg dne 20. aprila so pripeljali špeharji na 44 vozeh 1G6 zaklanih svinj. Kmetje so pripeljali 24 voz krompirja, 23 voz sena, 8 vozov otave, 14 vozov slame in 2 škopa. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 25 Din. Krompir je po 2 do 2.25, seno po 100 do 170 Din, otava po 120 do 170 D, slama po 80 do 100 Din. Kokoši so po 25 do 50 Din komad, par pišeancev po 45 do 60 Din, gos po 70 do 100 Din, puran po 75 do 00 Din, domači zajci po 10 do 35 Din, kozlič 90 do 100 D. Pšenica se prodaja po 3 Din, ječmen po 2.50 Din, oves 1.50 Din, koruza 2.50 Din, ajda 2 Din, proso 3 do 3.50 Di, fižol 5 do 7 Din. Cebula je po 4 do 5 Din, smetana po 12 do 14 Din, jajca 1 Din, med 18 do 20 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski se.jem dne 19. aprila 1929 je bilo pripeljanih 276 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladi pražiči 5 do 6 tednov stari komad od 125 do 150 Din, od 7 do 9 tednov od 225 do 280 Din, od 3 do 4 mesece stari od 350 do 450 Din od 5 do 7 tednov stari od 480 do 550 Din, od 8 do 10 mesecev stari od 580 do 750 Din, 1 leto stari 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže do 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din. — Prodalo se je 150 komadov in 1 koza za 250 Din. Kupčija je bila zelo živahna. Eako bo z novim trcšarinskim zako- aom? Novi trošarinski zakon smo objavili že v našem listu. Vlada bo izdala k zakonu pravilnik, ki bode določil natančno, kako se naj zakon izvaja in tol mači. Minister za kmetijstvo je sklical za dne 22. maja v Zagreb večje pasvetovanje vinskih interesentov. Ob tej priliki se bo razpravljalo o pravilniku. O pravilniku bodo podali svoja mnenja: vinski trgovci, zastopniki vinogrfidnikov in predstavniki gostilničarskih zadrug. Sklepi teh posvetovanj se bodo upoštevali pri sestavitvi pravilaika, ki bo skupno z novim zakonom stopil v veljavo za časa nove trgatve. Dav čno ravna.eljstvo v Ljubljani je odredilo, da ostane glede pobiranja trošarine po novem zakonu po starem, dokler ne pade konCnoveljavna odločitev. Gblastna hranilnica v Mariboru je začola poslovati za vse občine v marl- borski oblasti. Občine naj denar nalagajo v tej hranilnici, kjer lahko dobijo tudi posojila po ugodni obrestni meri. Zadružni jubileji. Letošnje leto slavijo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici ob Savinji, Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji, Posojilnica v Križevcih na Murskem polju tridesetletnico svojega obstoja. Tozadevne slavnosti se bodo vršile v poletju, pri tej priliki se bodo razdelile vlagateljem ln članom spominske knjižnice, v katerih bo vpisan razvoj in delo omenjenih zadrug. Vlnska razstava v Ljutomern. Dne E9. aprila t. 1. se vrši v Ljutomeru vinika razstava in vinski sejm. Tozadevne priprave so v polnem teku. Ze danes se lahko sklepa, da vlada med producenti veliko zanimanje za to prireditev, radi česar se z gotovostjo računa, da bo ta sejem izredno dobro obiskan in se bo dobro obnesel. Vina so dobro pre_:imila ter so milega in zelo dobrega okusa. Interesentom ljutomerskih vin bodo torej dne 29. t. m. na razpolago velike množine najizvrstnejših vin raznih sort. Licencovanje In premovanje plemenikih bikov za vse občine ptujskega okraja se vrši dne 2. maja na sejrnišču v Ptuju. Prignati je vse bike od 15. mesca starosti, če imajo licenco ali ne, zlasti pa se morajo prignati oni biki, ki so dobili oblastno ali okrajno nakup no podporo, in tisti, katerim je bila lansko leto priznana oblastna ali okraj na premija, ker se bodo letos izplačale lansko leto priznane premije. Opozarjamo bikorejce na razglase, ki so nabiti po občinah! Mlade merjasce od 3 do 5 mescev namerava razdeliti po znižani ceni obl. odbor. Na ptujski okraj se razdeli deset merjascev in naj prošnjiki, ki želijo imeti merjasce, se obrnejo na okrajni zastop Ptuj, kjer izvejo natančneje pogojo. Čas za prijavo je do 3. maja. Knietifska podružnica pri Sv. Ani v Slov. gcr. je imela dne 7. aprlla po rani maši dobro uspelo predavanje. Radi oddaljenosti od prometnih cest smo bolj prepuščeni samemu sebi. Kljub temu nas je obiskal gospod inž. H. Mohorčič, ravnatelj oblastne kmetijske preizkuševalne in kontrolne postaje v Mariboru. Po njegovem predavanju smo spoznali, da nas umeva in želi naše blagostanje. Predavanje je obiskalo čez 40 mož in fantov, katerih srca si je predavatelj na mah pridobil. Na koncu je še pozval Kmetijsko podružnico, da priredi tekom poletja izlet v Maribor na ^adjarsko in vinarsko šolo. Ob tej prihki bi si izletniki ogledali tudi vse druge kmetijske ustanove in naprave. Obljubil nam ]e tudi k temu svojo pomoč in sodelovanje. Tako nam je poteklo predavanje podučno in veselo in le žal natn je bilo, ko smo se mogli raziti. Gospodu inženirju pa izrekamo tem po tom javno zahvalo! Vremensko sporočilo. Iz Zreč smo prejeli: Letošnja zima je bila trda. Te dni je v družbi neki gospodar potožil, da nam je poljsko delo zaostalo. Gospodinja s Padeškega vrha pa je pripomnila: Mi v hrjbih tega no čutimo, pri nas se delo odpre šele v majniku. Po- dobno huda zima je trajala od konca novembra 1879 do sredine februarja 1. 1880. Živo srebro je skozi blizu tri mesece povprečno kazalo okoli 20 stopinj R mraza. Za razvitek narave pa kot merilo poročevalcu služi na vrtu ob zidu: marelica. Ta je letos dobila prve 4 cvetke dne 20. aprila. Pred desetletjem (1919) dne 22. marca, je drevo pokazalo pet cvetk, sledeči dan je četrtina drevesa dobro razcvela. Leta 1913 smo veliko nočni praznik obbajali dne 23. marca; v soboto je omenjeno drevo razvilo prvo cvetko, a v nedeljo ob 13. uri, se je naštelo 45 razvitih cvetk. Minulo leto je drevesce pokazalo prvo cvetko dne 12. aprila. Letos je torej razvoj prirode za teden dni zaostal proti lani. Vinarski koagres in občm zbor VInarskega druš.va za SHoveaijo se vrši v dneh. 11., 12. in 13. maja 1929 v Krškem. Prvi dan je seja glavnega odbora, drugi dan, v nedeljo 12. maja, predpoldne je otvoritev kongresa z aktualnimi referati o bodočem trsnem sortimentu Slovenije in s predavaniem filma o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte; popoldne je občni zbor z običajnim dnevnim redora. Referatom in predvajaniu filma lahko prisostvujejo tudi nečlani. Tretji dan, 13. maja, se vrši poučni izlet na Bizeljsko. Priprave za kongres, občni zbor in izlet so v polnem teku. Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Prijave za prenočišče v Krškem kakor tudi za izlot na Bizeljsko sprejema blagajnik Vin. društva g. Albin Dular, oblastna sa,mouprava, Maribor, kateremu je podati tudi kavcijo v znesku 30 Din za vozila za izlet (avtomobili), ki se morajo naročiti vnaprej. Prijave je poslati najkasneje do 5. maja 1929. Detajlni razpored bo razviden iz vabil. NgvI živiBSki sejem v Laškem, Med štirimi novo dobljenimi letnimi živinskimi scjrni je določen vsako leto tudi na dan 5. majnika. Ker pa pride to leto 5. majnik na nedeljo, se bo vršil sejem v pondeljek, dne 6. majnika. Ker se novo dobljeni sejmi po kupcih vedno dobro obiskani, je pričakovati velik dogon živine. Ąfn@f|ra$liiif$i, pozor! Na podlagi uredbe oblastnega odbora bode oblastna samouprava dajala vinogradnikom za obnovo vinogradov brezobrestno posojilo. Brezobrestno po sojilo se bo podeljevalo zaupanja vrednim vinogradnikom, ki iz lastnih sredstev ne morejo obnoviti svojega vinograda in ki dajejo za varnost posojila zadostno zemljeknjižno jamstvo. Brezobrestno posojilo se bo dajalo onim vinogradnikom, ki obnove najmanj H ha a največ ^ ha vinograda. Izjeme so le mogoče v posebno uvaževanja vrednih slučajih. Višina brezobrestnega posojila znaša na X ha 4000 do 6000 Diti, končna svota v teh mejah se dcPoČi z ozirom na posebne krajevne razmere. Dovoljeno brezobrestno posojilo se redoma izplača po izvršeni obnovi. Na željo proi-njika se pa lahko izplača v več obrokih in sicer tako^ da se izplača prva polovica na 25 arov odpadajočega brezobrestnega posojila takoj, ko je zrigo- lanih prvih 25 arov, druga polovica pa, ko je 25 arov popolnoma zasajenih ali pa zrigolanih nadaljnih 25 arov, tako da se posojilo za ^ ha lahko izplača v štirih obrokih. Prošnje za brezobrestno posojilo jff vlagati na oblastno samoupravo mari« borske oblasti v Mariboru. Kolekovat. jih je s kolekom za 5 Din. V prošnji ja navesti: 1. Ime (tudi domaCe) prošnjika in njegovo bivališČe z navedbo hišne številke in pošte. 2. Parcelno številko, ki jo ima vinograd, kat. občino, obseg parcele. 3. Svoto, za katero se prosi. Vsaki prošnji mora biti dodan uradni zemljeknjižni izpisek in posestni list celega posestva, ki ga poseduje prošnjik. Prošnje se morajo viožiti takoj, ko se pravilnik razglasi, najpozneje pa do 1. julija 1929. Pozneje vložene prošnje se bodo vpoštevale le, ako kredit ne bode izčrpan. Vsak prošnjik je dolžan, pri izberi lege vinograda kakor tudi trtnih vrst in pri obnovi sploh vpoštevati nasvete i.trokovnih referentov oblastnega odbora. Tg nasvete mu dado referenti brezplačno. Posojila se bodo dovoljevala ob pogojih tega pravilnika v okviru za posojilo določene svote (1,000.000 Din). — Prošnjik, kateremu se dovoli posojilo, rnora podpisati pri osrednjem uradu oblastne samouprave zastavodajno listino do višine dovoljenega posojila. Osrednji urad izvrši nato vknjižbo zastavne pravice do višine dovoljenega posojila. Izplačilo se pa izvrši, ko je prošnjik dokazal, da so nastopili pogoji § 4 pravilnika. O vsakem prejemku posojila izstavi prošnjik posebna potrdilo in dobi zato od oblastne samo uprave protipis. Posojilo se mora vrniti v desetih letnih obrokih. Prvi letni obrok zapade po desetih letih, računjen od dne, ko se je prošnjiku izplačal prvi obrok posojila. Ko je posojilo vrnjeno, izstavi oblastna samouprava potrebno izbrisno pobotnico. Vknjižba in izbrisna pobotnica se izvrši na stroške prošnjika. Ing. Janko Dolinar: ZiiamgfOfante hmelfa. Že pred dvemi leti se je mnogo razpravljalo vprašanje znamkovanja hme lja ter provenijenčnega zakona in vkljub temu, da se je tedaj obvezno znamkovanje ne samo od Trgovske zbornice in Hmeljarskega društva, a temveč tudi od večine starih in izkuše* nih hmeljarjev odločno odklonilo, sa je pričelo v zadnjem času zopet priporočati obvezno znamkovanje kot neobhodno potrebno za obstoj našega hmeljarstva. In vendar je za vsakogar, kl pozna natančneje trgovino s hmeljenK jasno kot beli dan, da je baš obvezno znamkovanje zaenkrat Še največja ne« varnost za obstoj hmeljarstva pri nas. Zlasti slovenski hmeljarji morajo znati saini kalkulirati in ne enostavno po« snemati drugih, ker to, kar je n. pr. za( češke hmeljarje dobro in koristno, nl vedno tudi za nas. Obvezno znamkovanje na Češkem. Obvczno znamkovanje je res življeiH skcga po!T!»T_a ze. obtsoj in dober gl§§ hmelja na Češkem, nikakor pa ne pri nas, iz enostavnega razloga, ker naš hmelj tega dobrega glasu sploh še nima in nikdar imel ni. Hišo moramo začeti zidati pri temelju, ne pa pri strehi, in v tein slučaju je dober glas hmelja temelj, obvezno signiranje pa šele streha. Češki hmelj je bil znan kot najboljši hmelj na svetu že davno preje, predno je bilo uvedeno obvezno znamkovanje, katero k temu dobremu glasu češkega hmelja tudi ni prav nič pripomoglo, temveč ga le zavarovalo. Šele, ko so Čehi videli, da je njihov hmelj znan po celem svetu kot najboljši, da pa se baš vsled tega prodaja tudi mnogo nečeškega hmelja pod imenom češki hmelj, so uvedli obvezno signiranje, da zavarujejo in ohranijo dober glas češkega hmelja, katerega bi jim sicer hmelj mnogo slabše kakovosti, prodajan kot češki hmelj, le prehitro zopet pokvaril. Eako je z znamkovanjem v Nemčiji? Slično kakor Ceški hmeljarji so postopali tudi nemški, ki kljub temu, da imajo že dve leti izdelan in pripravljen provenijenčni zakon z obveznim signiranjem, istega še vedno niso uveljavili, ker se boje, da nemški hmelj na svetovnem trgu še nima dovolj dobrega glasu, da bi ga trebalo zavarovati, dobro pa vedo, da predCasno uvedeno obvezno znamkovanje cen nemškega hmelja ne bo dvignilo, pač pa jih tlačilo. Brezobziren in ogorčen je boj za prvenstvo med češkim in nemškim hmeljem in Nemci so uvideli, da češki hmelj ostane vedno zmagovalec, zato so poskusili zadnje sredstvo: prisiliti hočejo domače pivovarne, da uporabljajo le nemški hmelj; ali se jim bo to posrečilo, je pa zelo dvomljivo, ker je odpor pivovarnarjev prevelik. Na vsak način pa so tudi nemški hmeljarji začeli pri temelju ter storili vse, samo da pridobe svojemu hmelju čim boljši glas na svetovnern trgu; šele potem, ko se jim je to vsaj toliko posrečilo, da se jim razven teške ni bati nobene konkurence več, bo začeli razmišljati o zavarovanju s težkim trudom pridobljenega slovesa Bvojega hmelja, o obveznem signiranju. Kako naj bi bilo v Sloveniji? In pri nas gre cela stvar obratno? — popolnoma izključeno! Ako uveljavimo pri nas danes provenijenčni zakon lln obvezno signiranje hmelja, ne bomo 'dosegli boljših cen, pač pa to, da bode mnogo našega hmelja ostalo sploh neprodanega in le najboljše blago bi se prodalo, pa še to po dosti nižji ceni kakor sicer. Tega pa nikdo ne želi, najmanj pa hmeljarji sami. Slovenski, posebno savinjski hmelj fcasluži glede kakovosti drugo mesto jia svetovnem trgu, torej takoj za češklm. Prav dobro vedo to hmeljarski tr- frovci v inozemstvu, ki pa to okolnost zkoriSčajo pač v polni meri v svojo laStno korist, nikakor pa ne v korist slojvenskih hmeljarjev. Dokler ni bilo na iCeškem obveznega znamkovanja, se je tlasti slovenski hmelj prodajal pod ittienom prvovrstnega češkega hmelja. p.o Je čeSkl jjrovenijenčni zakon to ono mogoCil, aoizgledi za razvoj našega hmeljarstva znatno padli, vendar pa so hmeljarski veletrgovci zopet izrabili intenzivno propagando nemškega hme lja v svoj prid, zanimanje za naš hmelj je zopet rastlo, ker se je prodajal zopet pod firmo najboljšega nemškega hmelja. Še danes mnoge pivovarne kuhajo pivo le z najboljšim nemškim hmeljem, katerega pa je pridelal naš slovenski hmeljar. Tudi pod imenom: Deutsche Hopfen Saazer Ersatz, Bohemian Type, Saazer Type itd. kupijo še danes pivovarne mnogo slovenskega hmelja po malo nižji ceni kot je običajna za pristni zatežki hmelj; pri tem pa vtakne seveda v žep glavni dobiček — veletrgovec s hmeljem, ki nakupi naš hmelj po izredno nizki ceni, običajni le za hmelj manj vredne, odnosno podrejene kakovosti. Vkljub temu, da pivovarne uporabljajo dosti našega hmelja, seveda pod drugim imenom, za istega direktno nimajo mnogo interesa, ker ga kot takega ne poznajo. Iz teh izvajanj jasno sledi, da bi bilo obvezno signiranje hmelja pri nas zaenkrat prenagljeno in posledica, da bi naš hmelj potem našel splob težko kupca. Tudi mi torej moramo začeti zidati pri temelju, moramo najpopreje pridobitl našemu hmelju na svetovnem trgu tisto mesto, ki mu po njegovi kakovosti tudi gre; šele tedaj, ko bo imel naš hmelj tak svetovni sloves, da ne bo služil samo za »ponarejanje« hmelja priznanih provenijenc, temveC se bo skušalo drug hmelj podrejene kakovosti prodajati pod našo firmo, šele tedaj bo tudi pri nas nastopila nujna potreba obveznega znamkovanja, da zavarujemo dober glas našega hmelja, onemogočimo zlorabo njegovega imena in izločimo konkurenco. Pač pa je že danes nujno potrebno urediti neobvezno znamkovanje, ker kakor more obvezno signiranje le zavarovati in ohraniti že pridobljen dober svetovni glas in sloves hmelja, tako je neobvezno signiranje eno od mnogih sredstev, ta prepotrebni sloves našemu hmelju pridobiti.