Leto XVII,. Št 80 Upravmštvo: ujuDijana, n nafljeva ulitka 6. — Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126T Inseratni oddelek: LJubljana, Selenburgova ui. 3. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 8t 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Ljubljana, sobota j. aprila 19S6 _Cena 1 Piff Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon ŠL 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Oborožitev Avstrije Avstrijska zvezna vlada je kratko malo dekretirala obvezno vojaško službo ter povečanje stalne vojske daleč preko maksimalne mere, določene v senžermen-ski mirovni pogodbi. S tem so se vsekakor v bistveni točki prekršile važne določbe te mirovne pogodbe, ne da bi se poprej v kakršnikoli obliki vršila pogaja lja s podpisnicami tega mednarodnopravnega akta, kaj šele, da bi se dosegel njihov pristanek. Težko si je misliti, da bi se dala s formalnimi finesami ali z argumenti iznajdljive diplomatske retorike ta dejstva pokazati v drugačni luči. Avstrijska vlada je svojo vojaško politiko pričela izvajati v prav posebnih razmerah. Na prvi pogled se vsiljuje primerjava z nemško politiko, toda ne z njenim najnovejšim aktom, s katerim je odpovedala lokarnsko pogodbo ter izvedla vojaško zasedbo porenskega pasu, marveč z onim drugim aktom iz marca lanskega leta, s katerim je Nemčija uvedla splošno vojaško dolžnost ter se otresla tudi vseh drugih omejitev glede svojega oboroževanja. Samo s to »reformo« se da vzporejati najnovejši avstrijski korak. 2e takrat se je postavljalo naziranje, da sedaj ne bo mogoče zadržati oborožitve podonavskih in balkanskih držav, ki so po mirovnih pogodbah v tem pogledu vezane, zakaj kar je dovoljeno velikim, naj se tudi malim ne preprečuje. Ker pa je bila ta stvar ^takrat nemogoča, se je posrečilo zadržati posnemanje nemškega vzgleda, pri čemer je sodelovalo več faktorjev. Najvažnejši od njih je bila slovesna izjava za-padnih velesil, da prevzamejo nase brigo za avstrijsko neodvisnost in varnost. Kaj se je od takrat spremenilo za Avstrijo, da bi se morala sedaj obolevati s tako radikalnimi ukrepi in zoper jasno izražene mednarodne določbe? Skrb za avstrijsko varnost se od lam ni mogla povečati, nevarnost od nemške strani, na katero se namiguje, se je pričela že v marcu 1. 1935., ^e lansKO pomlad. Ako Evropa, pred vsem London in Pariz, ki sta pač še vedno najbolj odločilna velika faktorja, nista smatrala z? potrebno, da se da že lani Avstriji dovoljenje za obnovo avstrijske armade, se ne morejo najti razlogi, ki bi prepričevali. da se je odtlej situacija v bistvu spremenila, dasi je res, da se je splosni evropski položaj zadnji čas močno kom-pliciral. Vsekakor pa leži na dlani, da bi morala Avstrija ubrati drugo pot, in sicer pot pogajanj in sporazumevanja z onimi državami, ki so kot podpisnice sen-žermenske mirovne pogodbe v prvi vrsti prizadete, potem pa z Društvom narodov, ki bdi kot najvišja instanca nad sklenjenimi mednarodnimi pogodbami. Tc pa se ni zgodilo. Posebej so zaradi tega prizadete članice Male antante, ki so se znašle pred nalogo, nastopiti kot varuh podpisanih pogodb ter prevzetih obveznosti. Izvrševanje teh in takih nalog pa danes v Evropi ni prav nič hvaležna stvar. Ni treba posebno napornega prizadevanja da se ugotovi v toku političnih dogajanj, kako da se je avstrijski oborožitveni akt izvedel prav sedaj. V Evropi je nastala zmeda, needinost in na-sprotstvo med velikimi silami, napetost zaradi Abesinije in zaradi Porenja. Evropa danes nI več ona trdna enota, ki je še nedavno predstavljala tako krepek faktor reda in mednarodne organizacije, da se ji ni kazalo upirati. Po drugi strani je bila njena skupnost tudi čini-telj garancije, ki se je bilo mogoče zanesti'nanj. Sedaj je logičnost mednarodnih obveznosti silno prizadeta, ne le po tem, da jih je mogla Nemčija s toliko lahkoto prekršiti, marveč tudi po tem, da se je druga stran tako naglo pokazala pripravljeno, da to kršitev sprejme kot nepopravljivo dejstvo. Nobeno optimistično tolmačenje ne pomaga preko takega spoznanja, kakršnega je svetu dalo zadržanje Velike Britanije v teh tednih lokamske krize. Jasno je, da se s tem nudijo pobude za kršenje mednarodnih obveznosti tudi v drugih področjih, pri vsaki od onih držav, ki imajo nad seboj še kako neprijetno hipoteko iz mirovnih pogodb. Da se je pobude oprijela kot prva od njih ravno Avstrija, nikakor ni slučajno, marveč je utemeljeno po povsem določenih okolnostih. Nemška nevarnost je bila za Avstrijo pred letom dni prav tako velika, kakor je sedaj. Toda celotna situacija je bila lani nekoliko drugačna. Takrat se Rim še ni nahajal v sporu z Ženevo, odncsno z Londonom, a Pariz ni bil zajet v komplikacije ob Renu, ki so bistveno prizadele ne le lokarnsko, temveč tudi stre-ško fronto. Na slavnostnih govorih v Rimu o priliki dveletnice podonavskega protokola je Mussolini s posebnim poudarkom govoril o političnem sodelovanju držav, ki ne sodelujejo v -ankciiah, pa o politčnem sodelovanju držav podpisnic rimskega protokola; naglašal je, da ne bo Italija nikdar pozabila zahvale državam, ki se niso marale udeležiti sankcij. Ni bilo mogoče prezreti te enun-ciacije in poudarka, ki je ležal iia nji. In pol it čn a Javnost ima po Evropi danes povsem določen vtis, da so ukrepi gled" remilitarizacije Avstrije z vsem tem v neposredni zvezi. FRANCOSKA POSLANIŠKA KONFERENCA V PARIZU Francija bo že v prihodnjih dneh popolnoma jasno in odločno precizirala svoje stališče do Hitlerjevega novega mirovnega načrta Pariz, 3. aprila, o. Današnji »Echo de Pariš« poroča, da bo francoska vlada v ponedeljek izročila v Berlinu, Londonu in Bruslju svoj odgovor na nemško spomenico. Davi se je sestala v zunanjem ministrstvu konferenca, ki so se je udeležili poleg ministrskega predsednika Sarrauta. zunanjega ministra Flandina. delegata pri DN Boncourja in ministrov za narodno obrambo vsi vodilni francoski poslaniki, zlasti pa poslaniki v Berlinu. Londonu, Bruslju in Rimu. Na konferenci so obširno proučili mednarodni položaj v zvezi z akcijo Nemčije v Porenju, položajem v Abesiniji ter z dogodki v Avstriji Konferenca se bo jutri dopoldne nadaljevala. Na njej bodo določili glavne smernice bodoče francoske zunanje politike ter bodo vsi francoski poslaniki dobili točna navodila. V ponedeljek dopoldne se bo sestala vlada pod predsedstvom predsednika republike. Na tej seji bodo definitivno stfli- zirali odgovor Francije na nemško spomenico in nemške predloge. Odgovor bo sestavljen v obliki mirovnega manifesta, v katerem bo francoska vlada podčrtala svojo koncepcijo evropske varnosti v nasprotju s predlogi Hitlerja, da se zagotovi evropski mir z dvostranskimi nenapadal-nimi paktu Francoski odgovor bo v uvodu vseboval protest proti Hitlerjevim obtožbam v prvem delu nemške spomenice. Ta odgovor francoske vlade naj bi tvoril osnovo razprav na prihodnji konferenci lokarnskih držav, ki naj bi se sestala čimprej, morda že sredi prihodnjega tedna. Po informacijah iz francoskih vladnih krogov se bo francoska vlada izrekla za takojšnje sklicanje konference lokarnskih držav v Bruselj. Na tej konferenci naj bi se točno določil način medsebojne pomoči v duhu določb lokarnskega pakta. Vse dotlej, dokler ne bo obnovljen z mednarodnimi pogodbami ustvarjeni pravni položaj, ki ga je Nemčija prekršila, odklanja Fran- cija vsaka pogajanja z Nemčijo, ni pa proti temu, da Anglija nadaljuje razgovore z nemško vlado in svojo posredovalno akcijo. V tem smislu je danes Flandin tudi že obvestil angleškega poslanika in predlagal sklicanje konference lokarnskih držav v Pariz ali Bruselj. V francoskih krogih se nadejajo, da bo Anglija sprejela ta predlog tem prej, ker je nanj že pristala belgijska vlada. V ostalem pa poudarjajo v francoskih krogih, da Francija v nobenem primeru ne bo popustila v svojem stališču, da se morajo reparirati pogodbe, ki jih je kršila Nemčija. Na konferenci lokarnskih držav bo zahtevala, da se proti Nemčiji izvajajo vsi ukrepi, ki so v smislu lokamske pogodbe obvezni za podpisnice te pogodbe. Francija sicer ne bo forsirala nikakih vojaških ukrepov, zahtevala pa bo, da se proti Nemčiji izvajajo finančne sankcije. Ce lokamske države na to ne bodo pristale, bo Francija sama ostala dosledna svojemu pojmovanju izpolnjevanja sklenjenih pogodb ter bo sama izvajala finančne ukrepe proti Nemčiji. Prav tako bo Francija zahtevala, da Nemčija dokaže svojo miroljubnost s tem, da razširi svoje predloge tako, da se ne bodo nanašali samo na varnost na zapadu, marveč tndi na vzhoda Evrope. V francoskih krogih prevladuje mnenje, da si hoče Nemčija zavarovati svojo zapadno mejo s trdnjavskhn pasom pred morebitno intervencijo Francije in Anglije, da bi mogla nemoteno izvajati svojo akcijo na vzhodu Evrope proti državi, ki je zaveznik Francije. Poncet se ne vrne več v Berlin ? Pariz. 3. apri'a. Radikalno glasilo *Oeu-vre« poroča, da bo berlinski poslanik Fran-cois Poncet po poslaniiški konferenci v Parizu nastopil daljši dopust Baje ae ne namerava več vrniti v Berlin. Francija snuje armado prostovoljcev Pariz, 3. aprila, o. Kakor porote »United Preasc, namerava francosko vojno ministrstvo osnovati poseftmo armado prostovoljcev, v kateri bi stuHJi samo daJJe služeči vojaki ln podoficirJL Ta armada bi bila organizirana v posebnih motoriziranih oddelkih, določenih v prvi vrsti za obrambo vržhodne francoske meje. S3u2_ berti rok v tej armadi bi znašal pet tet Jamstvo za francosko in belgijsko varnost Angleška vlada je obvestila francosko in belgijsko vlado, da bo v primeru neizzvanega napada izpolnila vse obveznosti lokamske pogodbe Protest Male antante jroti postopanju Avstrije Mala antanta bo tožila Avstrijo pri Društvu narodov zaradi kršitve senžermenske pogodbe London, 3. aprila, d. Zunanji minister Eden je snoči sprejel francoskega in belgijskega poslanika, ki jima je izročil dva važna dokumenta. Prvi vsebuje besedilo pisma, ki ugotavlja angleško jamstvo za francosko in belgijsko varnost, ako bi ne prišlo v sedanji krizi do sporazuma z Nemčijo. Dejstvo, da je bilo pismo izročeno včeraj, seveda še ne pomeni, da so že stopile v veljavo nameravane obveznosti, ki temelje na medsebojni pomoči, ker bodo postale veljavne šele po konzultaciji med vladami Anglije. Francije in Belgije, če bi se sprava ponesrečila. Vskekakor bo potrebna konferenca lokarnskih držav, na kateri bodo sklepali o tej zadevi, če ne bodo uspela prizadevanja, da bi se našla primerna podlaga za pogajanja z Nemčijo. Drugi dokument se bavi z značajem razgovorov med prehodno dobo, o kateri govori § 3 sporazuma med lokarnskimi državami od 19. marca. Eden o nemški spomenici in generalštabnih razgovorih Davi je podal Eden pred polnoštevilno zbrano spodnjo zbornico naslednjo z velikim zanimanjem pričakovano izjavo o nemški spomenici in o razgovorih med generalnimi štabi Anglije, Francije in Belgija Včeraj sem sporočil poslaniku Ribbentro-pu, da smatra angleška vlada zadnje predloge nemškega kancelarja Hitlerja za izredno važne in da zaslužijo natančno proučitev, kar bomo sedaj izvedli. Jasno je bilo. da moramo - stopiti v stik z drugimi vladami, za kar je potrebno nekoliko časa. Razgovori med tremi generalnimi štabi bodo samo tehničnega značaja. V tem smislu sem včeraj izročil francoskemu in belgijskemu poslaniku pismo v duhu naše Bele knjige, v katerem se sporoča, da je angleška vlada pripravljena dati svojemu generalnemu štabu nalog, naj takoj stopi v stik s francoskim in belgijskim generalnim štabom ter ustvari tehnične pogoje, s katerimi se bodo mogle izpolniti obveznosti za primer neizzvanega napada. Po nalogu angleške vlade sem sporočil, da je treba ta stavek razumeti tako, da razgovori med generalnimi štabi za nobeno izmed prizadetih vlad ne pomenijo nobene politične obveznosti niti obveznosti glede organizacije državne obrambe. Angleška vlada predlaga, naj se prično ti razgovori v Londonu. Prejel sem že odgovor francoskega in belgijskega poslanika, da njiju vladi pristajata na to. Angleška vlada je nedavno sklenila, da bo tudi s svoje strani prispevala k vzpostavitvi zaupanja, da bi se mogla pričeti pogajanja. Avstrijski korak je posebne važnosti za države Male antante. Ne le zato, ker sita dve od zaveznic neposredni sosedi Avstrije, marveč tudi zato, ker se nahaja v enakem položaju tudi Madžarska. Tudi njej nalaga mirovna pogodba omejitve glede oboroževanja, Ako pa se bo pokazalo, da se teh omejitev brez neugodnih posledic za sebe lahko otrese Avstrija, si bo pač skušala isto pravico vzeti tudi Madžarska. Pa še več: ako se more kaj takega storiti glede oborožitve, zakaj ne bi se poskusil še korak dalje, pa se postavile še druge zahteve? S tem se na široko odpirajo vrata težnjam re-vizionizma, ki je doslej že tolikokrat, a vedno zaman poskušal, da bi se UVelja-TČl Edenov govor je spodnja zbornica sprejela z velikim odobravanjem. Tik pred svojim govorom je Eden sprejel nemškega delegata Ribbentropa. s katerim pa se je razgovarjal sa-mo pet minut Domnevajo, da je Ribbentrop napravil ta obisk, da razprši morebitna nesoglasja in pojasni gotove točke nemške spomenice, preden bi Eden podal svojo izjavo. Takoj po Edenovem govoru je bila objavljena Bela knjiga, ki vsebuje angleške obljube Belgiji in Franciji za prehodno dobo in za primer, ako bi se pogajanja izjalovila. Konferenca lokarnskih držav bo v Bruslju Nemški delegat Ribbentrop je prvotno nameraval že popoldne odpotovati v Berlin, po večkratnih telefonskih razgovorih pa Je podaljšal svoje bivanje v Londonu še za en dan. Kakor zatrjujejo v njegovi okolici, ie dobil danes iz Berlina v zvezi z odgovorom nemške vlade še nadaljnja pojasnila, ki utegnejo razpršiti nekatere načelne pomisleke Anglije in zadovoljiti njeno vlado. Pričakujejo, da bo Hitler v bližnjih dneh podal dodaten odgovor slede vprašanja graditve trdnjav v Porenja ter našel glede tega problema formulo, ki ne bo nasprotovala časti nemškega naroda in ki l»o mogla zadovoljiti tudi vse sosede Nemčije. V krogih nemške delegacije naglašajo, da je sedaj ves nadaljnji razvoj v glavnem odvisen od stališča, ki ga bo zavzela Francija- V nemških krogih imajo vtis, da francoska vlada zavlačuje svoj odgovor, da bi tako pridobila na času Angleška vlada obvešča Francijo in Belgijo sproti o svojih razgovorih z Nemčijo. Po francoskih volitvah naj bi se sestala v Bruslju konferenca lokarnskih držav brez Nemčije, ko pa se bodo lokamske države med seboj sporazumele o stališču ki naj ga zavzamejo glede spomenice in predlogov Nemčije, bo na konferenco povabljena tudi Nemčija. Ako bo prišlo do sporazuma se 1» določil sporazumno dnevni red širše konference, ki bi se sestala kot nadaljevanje bruseljske konference lokarnskih držav. aH pa kmaln po tej konferenci. Po informacijah londonskega tiska so v nemških vladnih krogih prepričani, da bo naposled prišlo do sporazuma na ta način, da bo Nemčija popustila glede graditve trdnjav v Porenju. Francija, Anglija in Belgija pa bodo odgodile posvetovanja svojih generalnih štabov. štiri vprašanja Ribbentropa Diplomatski poročevalec >Daily Expres-sa«« javlja, da je zunanji minister Eden postavil nemškemu poslaniku Ribbentropu naslednja vprašanja: 1. Ali se nanašajo nemške obljube, da Nemčiia ne bo ojačila svojih čet v Porenja, tudi na polvojaške organizacije SA in SS. 2. Ali je nemški kancelar pripravljen s skleniti s sosedi na jugovzhodu ln na vzhodu Nemčije, namreč Češkoslovaško, Avstrijo Poljsko in Litvo, enake pogoje o medsebojni pomoči v okviru DN kakor z zapad-no-evropskimi državami. 3 Kdaj bo nemški kancler načel vprašanje enakopravnosti na kolonialnem področ- 1U-4. Ali se bo ta zahteva brezpogojno nanašala na vse kolonije ali samo na mandatna ozemlja. _ Beograd, 3. aprila. AA. Upokojena sta višja kontrolorja Ivan Antolovič in Jakob Malovrh. Premeščen je k drugi sekciji za vzdrževanje proge v Somboru Inž. Emil Taler. svetnik pri tretji sekciji za vzdrže-1 vanje' proge x Celju t Bukarešta, 3. aprila, k. Ves romunski tisk je z veliko pozornostjo objavi* vest o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Avstriji. Lisbi ugotavljajo, da bo imei ta korak avstrijske vlade dšJekosežne posledice in da bo lahko izzvati težke reper-kusije v mednarodno-političnem življenju, to pa tembolj, ker je zelo verjetno, da bodo sedaj hotele tudi druge države, ki so neposredno v rumunski soseščini, posnemati avstrijski zgled. Kakor poročajo listi, je prišlo z»radi tega do zelo intenzivne izmenjave misli med vladami držav Male antante in ni izključeno. da bo sklicana izredna konferenca sveta Male antante. V vsakem primeru bodo države Male antante zavzele skupno stališče o tem vprašanju, ki bo enako francoskemu stališču glede nemške okupacije demilitariziranega nemškega Porenja. Bržkone bodo države Male antante vložile protest pri DN zaradi kršitve ». 119 sen-žermenske mirovne pogodbe po Avstriji. Izmenjava misli med zastopniki držav Male antante gre pred vsem za tem, da se določi procedura, do kateri nai Mala antanta reagira na korak avstrijske vlade. Državni podtajnik v zunanjem ministr- stvu Savel Radulesca je ime! včeraj da^-ši sestanek s poslanikoma Jugoslavije » Češkoslovaške v Bukarešti dir. Peri&*m m dr. Sebo. Diplomatska demonstracija na Dunaju Dunaj, 3. aprila, g. Današnjega splošnega sprejema diplomatov pri zunanjem ministru Berger - Waldeneggn se poslaniki držav Male antante niso udeležiti. To dej. stvo spravljajo v zvezo z uvedbo vojaške dolžnosti v Avstriji, ki je v krogih Male antante povzročila precejšnje nerazpolo-ž en je. Titulescu v Parizu Pariz. 3. aprila, k. Rumunski zunanji minister Titulescu, ki se je zadnje dni mudil v Bukarešti, je danes prispel v Pariz. Takoj po svojem prihodu se je sestal s Flandinorn. Govorila sta o mednarodnem položaju, o nemških predlogih in o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Avstriji ter njenih političnih posledicah. konflikt Angleško-italijanski protokol iz L 1925 o obojestran- skih interesih v Abesiniji Rim, 3. aprila, o. Italijanska okupacija jati se z Veliko Britanijo v mejah teh pK'inski okmwciji ozemlin ok-rort Tanskega jezer* se lfhko določbe protokola izvajajo, toda le tedaj, ce bo /Vn-Slija opustila svojo sankcij nol^ko v okviru Društva narodov. V »Giornale dTtalia« pravi Viagilio Gayda. da more Velika Britanija imeti do tega jezera v skrajnem primeru le kakšno pravico hidrotehniškega značaja. Italija pa ima pravico tudi v teritorialnem pogledu. Oavda se sklicuje na nekatere določbe prejšnjih pogodb med Italijo in Veliko Britanijo in pravi, da je Italija voljna pog*. Prodiranje proti Tanskemu jezeru ustavljeno Džibnti. 3. aprila, o. Z desnega krila italijanske fronte prihajajo zanimive informacije, ki dokazujejo, da angleški protest proti prodiranju italijanskih čet na ozemlje okrog Tanskega jezera ni bil zaman. Po naročilu rimske vlade ie izdal maršal Ba-doglio poveljniku italijanskih čet na desnem krilu nalog, naj ustavi nadaljnje prodiranje italijanskih čet preko Gondarja m da naj se čete utrde na svojih sedanjih postojankah- Skrbno naj se izogibajo vsakemu incidentu ter naj se v nobenem primeru ne približajo Tanskemu jezeru, da ne bi imeli Angleži povoda za nove proteste :n afront proti Italiji, kar bi ji moglo zelo škodovati pri bodočih mirovnih pogajanjih. Vrhovno italijansko poveljstvo namerava pretežni del čet, ki so doslej prodirale vzdolž sudanske meje. premestiti v druge odseke fronte ter usmeriti vso akcijo za nadaljnje prodiranje proti Desiju in od tam naravnost proti Adis Abebi. Vznemirjenje Egipta Kairo, 3- aprila, o. V egiptskih vladnih krogih je zavladalo zaradi prodiranja italijanskih čet na področju Tanskega jezera in Modrega Nila veliko vznemirjenje. Boje se, da bi bila na ta način ogrožena preskrba vode v gornjem Egiptu. Ministrski predsed-nih Ali Maher paša je izjavil, da bo egipt-ska vlada takoj izvedla vse potrebne diplomatske korake, da zavaruje egiptske interese na področju Tanskega jezera. Komunistične stavke v Grčiji Atene, 3. aprila b. V Grčiji je zadnje dni izbruhnilo več stavk, ki so jih očividno zanetili komunisti, da bi dosegli ukinitev gotovih zakonov, ki jih ovirajo v njihovem političnem delovanju. Grška vlada bo dala točno preiskati vzroke vseh stavk, da bo mogla nato aretirati komuniste, ki so jih Premog za železnice Izpad sarajevskega lista proti premogovnikom v Sloveniji — Neutemeljeni argumenti Sarajevska »Jugoslavenska Pošta« objavlja o vprašanju železnških nabav premoga daljši članek, v katerem odločno zagovarja interese bosanskih rudnikov proti dobavam iz slovenskih premogovnikov. Sarajevski list slika celo stvar kot spor interesov slovenskega zasebnega industrijskega kapitala z državno industrijo ter trdi. da Trboveljska premogokopna družba zopet napenja vse svoje sile, da bi čim bolj povečala kontingent svojih dobav za državne železnice na škodo bosanskih premogovnikov, ki so last države. Baš sedaj, pravi sarajevski list, je slovenski zasebni kapital pričel z novim naskokom, da izboljša svoj položaj, toda pričakovati je, da ta manever ne bo imel uspeha. »Jugosl. pošta« pa objavlja nato statistiko, kako so premogovniki posameznih krajev udeleženi pri državnih dobavah in trdi, da se je država baš zaradi močne konkurence svojih rudnikov iz Bosne mogla rešiti iz rok zasebnega kapitala, kateremu je morala preje plačevati visoke cene. Danes je kontingent premoga, ki odpade na zasebne rudnike, padel od 68 na 60 odstotkov. Dočim so prej slovenski premogovniki dobavljali 40 odstotkov, zasebni rudniki u Srbije 28. državni iz Bosne pa 22 odstotkov, je to razmerje danes temeljito popravljeno, ker slovenski rudniki dobavljajo samo še 24 odstotkov, zasebni rudniki iz Srbije 37, državni iz Bosne pa 39 odstotkov. Očutajoče pristavlja sarajevski uist, da vsa slovenska javnost podpira lastnike slovenskih zasebnih premogovni, kov, ko zahtevajo remeduro razdelitve kontingentov dobav premoga v njihovo korist. Moramo reči, da so izvajanja »Jugosla-venske pošte« v mnogočem prav orjgmaJjna. Ne zamerimo ji sicer, da se zavzema za domače bosanske rudnike, ali da bi bila poseona zasduga, ako se je njihovi konkurenci posrečilo zreducirati kontingent slovenskega premoga od 40 na 24 oustotkov, pri tem pa povišata kontingent iz zasebnih rudnikov v Srbiji od 28 na 37 odstotkov, tega nahče ne more razumeti. Slovenska javnost prav nič ne podpira zasebnih Lastnikov naših premogovnikov. Njihova usoda je daleč od splošne slovenske sikrb-i. Toda slovenska javnost podpira borbo našega rudarja za življenjski oostoj in obstanek najmočnejše ter za naše gospodarsko in socialno življenje v marsičem soodločil-ne rudarske industrije v Sloveniji. Na tisoče slovenskih rudarjev bije danes obupno borbo za trdo skorjo kruha in državi, pa tudi njenim železnicam ne more b.iti vseeno, ako se v nekaterih rudnikih drugod vrši nepretrgan obrat, dooim v slovenskih premogovnikih počiva delo skoraj dve tretjini meseca. Vprašanje kakovosti premoga in njegovih cen je bolje, da pustimo ob strani. Tu ni nobenega spora več. Tudi za železniški obrat je trboveljski premog, kakor tudi premog iz večine ostakh zasebnih slovenskih rudnikov najboljši in povrh najcenejši, aiko vzamemo v obzir njegovo naravno območje, to so železniške direkcije Ljubljano, Zagreb in po velikem delu Suibotica. Ni tudi nobenega dvoma, da so slovenski rudniki glede svoje tehnične opreme, varnostnih naprav, zdravstvene zaščite svojega delavstva m ustvaritve pogojev za človeka vredno življenje daleč nad vsemi drugima v državi. Akoravno so tudi za naše rudarje mezde več kakor skromne je delavec v našiih rudnikih vendarle pravičneje plačan kakor v kateremkoli drugem premogovniku. Ce bi torej tudi bil premog iz naših premogovnikov razmeroma nekoliko dražji, kakor iz drugih, bi to bilo upravičeno. Dejstvo pa je, da je njegova cena razmeroma ugodnejša od cene premoga iz državnih rudnikov, katerih konkurenca je baje državnim železnicam prinesla toliko haska. Manjkalo je samo še, da nam »Juigosla-venska pošta« pride še tudi s toliko priljubljenim argumentom, da je treba dobave iz slovenskih rudniikov reducirati iiz držav-no-obrambnnh interesov, ker so na »periferiji«, in da je treba iz istega razloga čim bolj eksploatirati bosanske premogovnike. Po tem receptu bi se morala prav za prav zapreti večina evropskih rudniikov, predvsem nemški v Šleziji m na Vestfalskem, ki leže neposredno ob poljski, odnosno francoski meji, ter francoski in belgijski rudniki na vzhodni periferiji teh držav. To je razlog, ki ga sedaj oujemo tudi za prenos železniških delavnic iz Maribora in po katerem bi morala Češkoslovaška najbrž svojo pteensko Škodovko, kjer je osredotočena skoro vsa njena oboroževalna industrija z bližine bavarske meje preseliti na Visoko Tatro, Nemčija pa demontirati svojega Kruppa v Essenu. Ravno tako prazen je izgovor, da se s čim večjo eksploa-tacijo bosanski rudniki usposobijo za čim večjo kapaciteto za slučaj, ko bi to interesi državne obrambe zahtevali. Seveda je nasprotno res. V teh rudnikih se danes vrši forsirana eksploatacija, ki ima vse znake neracionalnosti in ravno ta politika preo-bremenjevanja državnih rudnikov lahko vodi do njihovega onesposobljenja za večje dobave v primeru nujne državne potrebe. Take in podobne laži-argumente je treba pravočasno razkrinkati, pri čemer je treba poudariti, da so merodajni činitelji, ki jim je poverjena skrb za državno obrambo, daleč od njih. Ako bomo pustili, da se stalno z njimi operira, bodo res polagoma lahko postali sredstvo za borbo proti vsaki industriji v perifernih pokrajinah države. Žalostna resnica je. da se v zadnjih dveh letih na podlagi neresničnih in nestvarnih argumentov sistematično reducirajo koratin- j gerati slovenskega premoga za državne železnice. Pri tem pa očividno nihče ne misli, da ima naša država več perifernih krajev, poleg zapadnilh tudi — vzhodne, iz katerih se dobave ne znižujejo, nego še povišujejo, in odkoder 900 km daleč vozimo mesečno 540 vagonov timoškega premoga mimo Rajhenburga, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja v ljubljansko železniško direkcijo, ki bi bila z 200 vagoni tega premoga več kakor saturirana in za nekaj mi-Ijonov stroškov razbremenjena Bojimo se. da zasleduje ofenziva proti našemu premogu, ki se sedaj zopet pojavlja, čisto določene cilje im da se za njo skriva nevarnost nove procentualne redukcije slovenskega premogovnega kontingen- ta Po dobavnem predlogu, ki je izdelan za proračunsko leto 1936-37, je prevideno. da bodo državne železnice potrebovale namesto dosedanjih mesečnih 123.630 ton premoga 134.320 ton, to je za 5700 ton več na mesec. Prizadevanje interesiraniih kro gov gre tedaj za tem, da bi se ves ta višek razdeli] na državne in zasebne premogovnike izven Slovenije S tem bi se udeležba slovenskih premogovnikov, predvsem trboveljskih, pri železniških dobavah zmanjšala za 1 odstotek. Z drug:mu besedami rečeno: ako državne železnice v novem prora črnskem letu ne bodo potrebovale vse predvidene količine, temveč ostanejo recimo v okviru sedanjiga kontingenta, kar je z ozirom na današnje gospodarske prilike zelo možno, bodo n. pr. v smislu nove procentualne relacije trboveljski premogov, nifci dobavljali mesečno za skoraj 130 vagonov manj, kar znači mesečno za delavstvo zopet en dan izgube. So ljudje, ki pravijo, da je to svrha novega računa... Pri tem nam je znano, da ministrstvo za šume iin rudnike samo smatra, da je dosedanji kontingent za bosanske premogovnike dovoljen. Merodajni so torej čisto drugi razlogi, ne pa stvarna potreba. V finančnem odboru senata so bile o tem vprašanju izrečene prav resne in tehtne besede. Senator dr. Kramer je v novembru vložil interpelacijo. Odgovora ni dobil. Zato pa je v fin odboru v kratkih značilnih potezah obrazložil položaj slovenskih premogovnikov in je dokazal, da gre tu za bitne gospodarske in socialne interese važnega dela našega naroda in srilno pomembne pokrajine naše države. Nihče ne more oporekati upravičenosti zahtev, da se kontingent premoga iz dravske banovine vrne, če že ne na položaj iz 1. 1931-32, pa vsaj v okvir relacije 27.8 odstotkov, v kateri ga je uspe'o držati vsa leta od 1932 do 35. In če se res poveča količina dobav za naše železnice v novem proračunskem letu, potem je le malo odplačilo na račun slovenskih rudarjev in našega gospodarstva. ako zahtevamo, da ta višek v g'av-nem pripade premogovnikom dravske banovine. Ne vemo ali so se s strani železniške uprave že pričela pogajanja s premogovniki. Pri teh pogajanjih gre za ceno. količino in kakovost. Cas bi že bil da se tudi za ta pogajanja dobi pravična osnova enakopravnosti za vse in da se predhodno od vseh, ki hočejo dobavljati državnim železnicam premog, zahtevajo tudi dokazi, da so podjetja plačala svoje davke, zadostila predpisom o tehnični ureditvi svojih obratov ter zaščiti dela in delavstva v njih, da so poravnala socialne dajatve m siploh ustvarila za svoje rudarje življenjske pogoje v zdravstvenem in materielnem oziru. Letos smo v finančnem zakonu dobili lepe obljube glede minimalnih mezd in kolektivnih pogodb. Pri pogajanjih za dobavo premoga našim železnicam je prva prilika, da se z dejanji pokaže, kako so te obljube mišljene. Dogodki v raznih premogu > ai-kih v drugih krajih države, ki so se odigrali preteklo leto slike bede in nesreč, ki smo jih morali gledati, govorijo bolj kakor vsaka pisana ali izrečena beseda, kolika je dolžnost države v tem oziru.^ Smo za pravično razdelitev dobav, aH baš radi tega naj bodo k dobavam pripuščena samo tista podjetja, ki izpolnjujejo svojo dolžnost ne samo napram lastnemu žepu, temveč tudi napram narodu, njegovim gospodarskim in socialnim interesom ter napram onim, brez katerih niti zasebna niti državna podjetnost ne bo niti enega vagona pripeljala na gorišča našiih lokomotiv: napram rudarjem. Balkanski kongres za zaščito dece Beograd 3. aprila, b. Balkanska unija za zaščito dere bo imela svoj prvi kongres 5. aprila v Atenah. Na kongresu bodo sodelovali zastopniki pokreta za zaščito dece iz Jugoslavije, Bolgarije, Rumunije, Turčije Grčije in Albanije. Na kongresu bodo razpravljali o vseh vprašanjih dečje zaščite- Ju-goslovenska organizacija je poslala na kongres 40 zastopnikov, ki so že odpotovali v Atene Delegaciji načeluie vseučiliški profesor Aleksander Kostič. Jugoslovenski delegati bodo na kongresu podali 10 referatov. ' Dunajski profesor častni doktor zagrebške univerze Zagreb, 3. aprila Danes dopoldne je bila svečana promocija dunajskega vseučili-škega profesorja in vodje druge dunajske interne klinike dr. Nikole Jagiča, sina slavnega s'avista dr. Vatroslava Jagiča, za častnega doktorja zagrebške univerze. Promocija se je izvršila v vseučiliški knjižnici. Govorili so rektor dr. Hondl, dekan medicinske fakultete dr. Laza Popovič in pro-motor dr. Durst. Rajhstag ima 740 poslancev Berlin, 3. aprila, b. Pri zadnjh nemških volitvah je bilo izvoljenih 740 poslancev tn sicer 723 v 35 volilnih okrožjih 17 pa na državni predlog Kancelar Hitler je izvoljen na čelu liste v volilnem okrožju Ober. bayern_Schwaben. Tatvina načrtov vojaških letal Bukarešta, 3. aprila w. V največji rumunski tvornici letal J.A.R. pri Brašovu je bila izvršena senzacionalna tatvina. Ukradeni so bili vsi načrti za rumunska vojaška letala in motorje ter spiski o licencah z inozemskimi tvornicami. Letalski promet med Moskvo in Prago Bukarešta, 3. aprila. w. Med Rumunijo, Rusijo in Češkoslovaško je bila sklenjena pogodba o letalskem prometu na progi Moskva—Praga. Kot vmesni postaji sta določena Jassv in Kolos. Na tej progi bodo najprej vršila službo 6amo rusl*a in češkoslovaška letala. Beležke / Pariz v dnevih krize Pogajanja združene opozicije Po vesteh iz Beograda je včeraj prispel tja delegat dr. Mačka, sarajevski odvetnik dr. Junaj fiutej. Prišel je v Beograd pred vsem po svojih odvetniških poslih, vendar pa so ostali predstavniki skupin združene opozicije porabili to priliko, da so ž njim nadaljevali v začetku tedna prekinjene mz govore. Otficielna konferenca združene opozicije se bo začela šele, ko bo prispel tudi g. Večeslav Vilder iz Zagreba V Beogradu računajo. da bo g. Vilder prišel že te dni. Med beograjskimi voditelji srbskih skupin združene opozicije so se vršila živahna posvetovanja ves ta teden. Največ so se sestajali gg. Miša Trifunovič, Ljuba Davido-vič in Joca Jovanovič, deloma pa tudi drugi voditelji srbskih opozicijskih strank. JRZ in jugoslovenstvo V Beogradu izhajajoči list »Slovenski jug«, ki je glasilo akademikov, članov JRZ, objavlja članek H. Mrvaljeviča z naslovom: >Državna misel v programu JRZ. člankar ugotavlja med drugim: »V zadnjem času Sg pojavljajo med nami modrijani, ki hočejo na novo deliti in krojiti Jugoslavijo tn to ne samo brez vere v narodno edinstvo in brez jugoslovenske misii, nego naravnost v nasprotst-stvu proti tej veri m proti misli edinstva-Njihov namen je okrepiti vero, da so Hrvati, Slovenci in Srbi trije posebni na. rodi in da je treba našo državo preustro-jiti v tem duhu in na tej osnovi. Misel Jugoslovenske radikalske zajednice je misel državnega iu narounega edinstva. to je da so Srbi, Jlrva'. ln Slovenci politično in etnično en narod. Radi tega so tudi vsi trije skupaj nosilci državne oblasti«. Ali že ni čas ? Pod tem naslovom je priobčil A. Burov, bivši bolgarski minister zunanjih del, v sofijskem »Miru« zanimiv uvodnik, v katerem izvaja med drugim. »Danes nimamo strank. Politično življenje v državi je osredotočeno v vladi. Potrebno bi bilo, da bi zavladala sloga in se pojavila skrb za velika vprašanja, ki zanimajo vso državo. Ali pa se to godi? Poslušajte politične razgovore po kavarnah, salonih in na ulicL Slišali boste burne spore zaradi italijansko-abesinskega konflikta, dolge razprave o tem, ali je imela Nemčija pravico s svojo vojsko vkorakati v Porenje, največkrat pa boste čuli šušljanje o raznih skrivnostnih sestankih, razgovorih in pogajanjih Ivana, Stojana in Dragana, pri katerih sestavljajo vlado, kakor da bi šlo za očetovo dedščino. Nikjer pa ne boste nič slišali o kakem programu, ki bi naj združil narod glede usodnih vprašanj, ki čakajo na rešitev, kakor vprašanje gospodarskega ozdravljenja, normaliziranja političnega življenja in državne varnosti na zunaj ... Vsi čutimo, da nekaj trka na naše javno življenje. Vsi vemo, da trošimo energije tam, kjer bi ne bilo potreba. Ali že ni čas, da bi to atmosfero naše družbe prečistila osvežujoča struja, ki bi zapihala iz javnosti same ? ...« Nemški učitelji v Vojvodini Kakor poroča novosadski »Dan«, je prispelo te dni v Vojvodino iz Nemčije 15 učiteljev, ki so jih na kolodvoru v Novem Sadu sprejeli zastopniki nemškega »Kultur-bunda«. Učitelje je »Kulturbund« porazdelil po raznih mestih v Vojvodini, kjer žive Švabi. Stanujejo pri uglednih švabskih rodbinah in delajo izlete v bližnje vasi. kjer so nemške naselbine- »Dan« pravi, da jo dobil vsak izmed učiteljev prideljenih po nekoliko srezov v Bački, Baranji. STemu in Slavoniji, da v njih predava v hitlerjevski Nemčiji. Odlikovani poslanci Z redom Sv. Save UL razreda so bili odlikovani na predlog predsednika vlade dr. Stojadinoviča narodni poslanci Stoja-din Dimitrijevič, Ačim Popovič in Dj-ura Cejovič. Vsi trije so se, kakor je znano, vrgli ob priliki žalostnega dogodka 6. marca v narodni skupščini na atentatorja Arnautoviča ter ga razorožili Odškodninska akcija zagrebških trgovcev Beograjska »Politika« poroča, da so zagrebški trgovci, ki so bili ob priliki zadnjih demonstracij utrpeli kako Škodo, začeli akcijo za povračilo škode. Mislijo Se obrniti po pomoč na državo, banovino in občino, ker iz svojih sredstev baje ne morejo kriti prizadejane jim škode Pose. tili so že bana dr. Kostrenčiča, ki pa je izjavil, da nima banovina nobenih kreditov za ta namen. Nato so obiskali zagrebškega župana, dr. Erberja, ki jim je obljubil, da bo o stvari govoril z občinskimi svetniki ter zaprosil nadzorno oblast za navodila, ker smatra, da je treba oškodovanim trgovcem pomagati. Sedaj se sestavlja posebna deputacija oškodovani trgovcev, ki pojde v Beograd, kjer bo zaprosila tudi predsednika vlade dr. Stojadinoviča, da jim pomaga Velik staroradikalski shod v Banjaluki V nedeljo se bo vršila v Banjaluka skupščina pristašev glavnega odbora bivše radikalske stranke. Za skupščino se vrše veliike priprave ter pričakujejo price*šnjo udeležbo. Glavni govorniki bodo Mnsa Trifunovič, dr. Momoilo Ninoič m Mirko Komnenovič Pred Hauptmannovo justffikacijo Trento n, 3. aprila AA. Priprave za izvršitev smrtne obsodbe nad Haupfcmannom so gotove Hauptmannu so obrili glavo in ga prepeljali v celico tik sobe, v kateri je električni stol Ko so mu sporočili, da i je določen čas za izvršitev obsodbe, je ' izjavil: Se nisem Izgubil vsega upanja. Francoska javnost je manj nervozna od angleške, je pa nad Anglijo bolj razočarana kakor nad Nemčijo Objavljamo dragi članek ženevske agenture Geneva Press Servtoe. Članek tvori zanimivo dopolnilo0 k včerajšnjemu članku e razpoloženju ▼ Londona. Nikoli m bil Pariz mirnejši nego v teh razburkanih dneh. Močno spominja na leto 1926., ko so se vse borze sveta pripravljale na zadnji in odločilni napad zoper frank. Pariz je bil takrat v agoniji, dokler ni Poincare sestavil svoje zgodovinske vlade. Francija se je strni:'a v enoto in zmagovito odbila napad Tudi danes naj služi nasprotnikom kot resen opomin: nihče naj ne računa na slabost Francije. V molku in bojazni so skrite ogromne sile, ki se lahko sproste, ako bo prišla potreba. Pariz molči in čaka. Ena sama okoliščina izdaja, da se pripravljajo nenavadni dogodki: mesto je polno vojaštva Skupine »poalijev« pohajajo po mestu, osobito pa prevladujejo kolonialne čete. Množice črncev, celi polki tujske legije, tipične uniforme maroških vojnikov se srečujejo po vsem mestu, častnikov pa je po ulicah toliko, kakor jih že več let ni bilo videti. Po vseh listih divja ogorčena borba za neko čisto postransko stvar: kako naj se .prav za prav imenuje obrambna črta ob Renu, ki kar nekako avtomatično nosi Maginotovo ime. »L' Oeuvre« zahteva, naj se črta, na katero je Francija tako ponosna, imenuje po Pomcareju. ki je dal misel za njo. »Le Figaro« in »Le Journal« predlagata isto in z istim utemeljevanjem za Tardieuja, oz. za Painleveja. Nihče ne dvomi, da so imena znanih ljubiteljev miru najprimernejša za ono črto, ki krije v sebi najbolj dovršena mori.na sredstva. Res: morilna sredstva, toda namenjena samo napadalcem in potemtakem sredstva za ohranitev miru. Vlada premišlja, ali ne bi kazalo dovoliti rezervnim častnikom, da nosijo uniforme, če kdo to želi. Prva manifestacija 600 rezervnih konjeniških oficirjev se je vršila v hipodromu Grand Palais. Vstopnice za prireditev so bile razprodane že davno prej. In čudno: pristaši skrajne levice so najbolj navdušeni in oni najodločneje zahtevajo uvedbo uniforme za rezervne oficirje . . . Enaka presenečenja se opažajo tudi v političnem življenju. Nikola niso bile priprave za volitve tako mirne kakor to pot. Volilnih lepakov sikoroda ni, kolikor pa jih je, so sestavljeni v skrajno zmernem tonu. Aluzije na silo in moč Francije pa so I vsem skupne. Tudi listi eo kakor spremenjeni. Sicer se še pojavljajo uvodniki o dajstvu polkovnika de la Rocqea, aH fraze o peklenski svojati Leona Bluma. toda vse to sedaj ne vžiga več. Politiki iz radikalnih vrst zopet pišejo v desničarske liste m levičarski listi naročajo poročila iz Londona pri znanih nacionalistih. Hitlerju se je posrečilo spraviti vse Francoze v eno falango od »jjudske fronte« do »ognjenih križe v«. Pariz je pripravljen na vojno, 6aai je nikakor ne želi in se je celo bojL Kljdb vsemu odporu do oboroževanja Francoz sipoznava, da zdaj ni čas za kolebanje, ki je znak slabosti. Na vseh stebrih in v neštetih izložbah so srike Maginotova obrambne črte v barvah in z obširnimi pojasnili. Na poslopju »L' Intransigeaati«« «»-če -vso noč v presledkih po pol ure ogm-men svetlobni trak s ponosnim napisom: »Generalni štab čuje!« Francija ne gleda več na vojno ministrstvo, kakor v maral dobi, marveč na armadno vodstvo. Zanimivo je opazovati, kako zelo so je premaknilo težišSe problema. V Londonu ne govore toliko o Berlinu, kolikor o Parizu. Pariz pa se zopet bavi le z Londonom in pušča Berlin čisto ob strani. Kdo ve, jedi nemško sovraštvo res tako g ob oko, si mislijo Francozi, zato o Nemčiji nilioe ne govori. Pač pa se opaža globoko razočaranje nad Anglijo, že se pojavljajo lepaka s podobo Johna Bulla. tolstega sebioneža s pipo med zobmi, pod njim pa napis: »Jaz se na vse požvižgam, saj Porenje ne leži na potu v Indijo!« Kdo je '?epil te lepake in kdo jih plačuje, ne ve nihče. Druge slike kažejo zopet zvezanega orjaka Edena, ki je bil še nedavno tako priljubljen v Franciji V podzemski železnici, v avtobusih, v kavarnah — povsod se čuje samo o nezvestobi Anglije. Le vojaki in častniki previdno molče, ker še ne vedo, kaj misli o zadevi armadno vodstvo. Pariz je danes mesto, ki noče w>jne, ki pa ne izgublja glave ob misli, da hi moglo do nje priti. Glasovi o široki koncentracijski vladi, kakor v časih opasnosti, nočejo potihniti; v tej vladi naj bi bili zastopani prav vsi od skrajne levice do skrajne desnice. Trenutno govore o vladi Pau-la Bonoourja, v kateri bi bil tudi Tardieu. Italija se hoče pogajati neposredno z Abesinijo Zaradi porazov abesinskih armad bodo mirovni pogoji sedaj seveda težji Rim, 3. aprila, o. Današnji listi proslavljajo vojaški uspeh Italije v Abesiniji in naglašajo, da so italijanske čete doslej zasedle tako veliko ozemlje, kakor je polovica Italije. To je vsekakor uspeh, ki ga ne more nihče zanikati in ki ga bodo morali upoštevati tudi pri bodočih mirovnih pogajanjih. Veliko pozornost v vsej javnosti je zbudila polslužbena objava v današnjih listih, ki namiguje na skorajšnji pričetek mirovnih pogajanj z Abesinijo. V zvezi s tem naglašajo italijanski listi, da je sedaj Italija pripravljena takoj pričeti mirovna pogajanja, da pa pri tem odklanja vsako posredovanje. Italija se hoče pogajati neposredno z Abesinijo, vendar pa pod kontrolo DN, ki pa se nikakor ne sme vmešavati v sam potek pogajanj. DN naj pride do besede šele tedaj, če bi neposredna pogajanja ostala brez vsakega uspeha. Kar se tiče pogojev, ki jih bo postavila Italija, bodo sedaj, ko je Italija dosegla popolno vojaško zmago, mnogo težji, kakor pa bi bili prej. Predlogi odbora petih in znani Lavalov predlog zaostajata daleč za tem. kar ima Italija sedaj pravdo zahtevati. Mirovna pogajanja se morajo po italijanski zmagi vršiti na mnogo Širši osnovi Če neguš na to noče pristati, potem bo Italija nadaljevala svojo vojaško akcijo do končne okupacije vse Abesinije, nakar bo mir enostavno diktirala. Nobenih direktnih pogajanj Rim, 3. aprila. AA. Agencija Štefani de-mantira vesti tujih listov, da je abesinski cesar poslal svoje odposlance k poveljstvu italijanskih čet v Vzhodni Afriki. Adis Abeba, 3. aprila. AA. Abesinska vlada demantira v celota poročila iz italijanskega vira, da se vrše direktna pogajanja med Italijo in Abesinijo. Abesinski poziv Društvu narodov Ženeva, 3. aprila. AA- Abesinski poslanik v Parizu je poslal Društvu narodov novo noto. v kateri zahteva, naj zavzame proti Italiji odločnejše stališče. Nota pravi, da je italijanska vlada sprejela v načelu poziv sveta DN k mirovnim pogajanjemsa mo zato, da odgodi petrolejske sankcije. Razen tega dokazuje italijanska vlada s svojimi besedami in dejanji, da ne namerava končati sovražnosti. Abesinija ugotavlja ogorčeno, da Društvo narodov ne izvaja proti Italiji vseh potrebnih sankcij. Vrhu tega so Italiji omogočili izigravanje sankcij. Abesinska vlada zahteva zaradi tega od Društva narodov; 1. da se ji da finančna pomoč, ki jo Je že ponovno zaprosila, 2. da se ukinejo vse obstoječe ovire za prevoz orožja v Abesinijo. 3. da se okrepe in izpopolnijo sankcije, ki jih določa čl. 16. pakta DN. 4. da se oaj nujno zahteva od italijanske vlade, naj spoštuje vojno pravo in mednarodne pogodbe ter prepreči načrtno uničenje in ubijanje prebivalstva, ki ne sodeluje ▼ vojni. Sklicanje cdbora trinajstih ženeva, 3. aprila, b. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo za verjetno, da bo Madariaga prihodnje dni sklical sejo odbora trinajstih in sicer na podlagi izjave Mussolinija, da je pripravljen pričeti mirovna pogajanja Sankcij ski odbor se ne bo sestal Ženeva, 3. aprila. AA. Predsednik sank-cijskega odbora Vasconcellos je izjavil, da za sedaj ne misli sklicati odbora, ker čaka na uspeh španskega delegata Madariage, ki mu je poverjena naloga, da stopi v stike z vladama vojskujočih se držav. 17 letal poškodovanih Rim, 3. aprila, d. Listi objavljajo podrobnejša poročila o akciji vojnega letalstva pri poslednjih velikih bojih severno od jezera Ašangija. V bitki je sodelovalo okrog 60 letal, ki so imela svoja oporišča v Makali in Guri. Letala so izvršila celo vrsto napadov na oddelke abesinskih rezerv, ki so skušale priti na pomoč četam v toju pnoti nasprotniku. Abesinci so letala hudo obstreljevali in je bilo 17 letal hujše in lažje poškodovanih. Štiri letala so se le po naključju vrnila na italijansko stran. Ranjeni so bili tudi trije letalci. Novi boji pri Ašangiju Rim, 3. aprila. w. Kakor javlja Reuterjev urad iz Asmare. je prišlo včeraj popoldne med Ambo Alagijem in jezerom Ašangijem do nove bitke med italijanskimi in abesinskimi četami. Alpinci in aska-ri so preprečili pri prelazu Mekan napad Abesincev. Izgube Abesincev so zelo velike. Na italijanski strani je padlo 20 italijanskih vojakov in 4 askari. Askari so imeli tudi mnogo ranjenih. Poraz kitajskih komunistov Peking, 3. aprila. AA. Čete v Janši ju so dosegle proti komunističnim tolpam velike uspehe. Komunisti beže v neredu proti jugu in mečejo orožje stran. Poročila o tem potrjujejo tudi japonski vojaški atašeji, ki izjavljajo, da se je položaj v pokrajini šan-siju močno popravil. Nankinška vlada imav tej pokrajini sedem divizij. Žrtve tornada v Ameriki London, 3. aprila. AA. Tornado v Geor-giji, Alabami in Južni Karolini, ki so ga spremljale hude poplave, je' zahteval 40 človeških žrtev in 400 ranjencev. Greensborn, 3. aprila w. V severni Karolini je bilo po tomadiu ubitih sedem oseb, mnogo pa je ranjenih. Materialna škoda se ceni na milijon dolarjev. Vihar je bil tako močan, da je porušil več hiš. Zagrebška vremenska napoved za soboto: Spremenljivo oblačno, toplo, prehodno poslabšanje vremena zlasti v gorskih pokrajinah možno. Dunajska vremenska napoved sa soboto; Izpremenljivo. v alpskem predgorju bo temperatura še padla, sicer nobene bistvene Naši kraji in ljudje Spominu Matka Kandriča Gornji grad, 3. aprila. Krasen pomladni dan smo doživeli letos na 1. aprila. Redki so taki dnevi v tem sicer deževnem mescu, ko se življenje v naravi preraja in pomlaja. Savinjske planine, odete z debelo snežno odejo, bliščeče ge v belini v zlatem soncu, so pozdravljale vsakogar, ki je uprl pogled nanje; sredi med njimi, kakor poveljnik, Ojstrica. Z bežnim pogledom si lahko videl na desni dolgo-hrbtno Raduho, na vrhu vsa še s snegom pokrita in naprej od nje Travnik, Komen in v ospredju Ter in od njega naprej Mo- vso grenkobo študentovskega življenja, ko so bili prispevki za študij z doma pičli. Letos 16. septembra bi obhajal svojo 50 letnico. Dobrih 7 let je služboval v našem STezu, prej pa je bil v Ptuju in pozneje v Dolnji Lendavi. Povsod je bil iskren tovariš. podrejenim pa dober in pravičen starešina. Prirojena mu je bila ljubka šegavost. Znal je po več ur zabavati družbo s svojo originalno dovtipnostjo. bil je družabnik, kakor ga je težko kje najti. Usoda je hotela, da je prijetni, dovtipni gospod umrl ravno 1. aprila, ko je šala dovoljena bolj kakor kdaj v letu. V bolnišnici mu ie po osmih dneh zadala smrtni udarec huda pljučnica, pred katero ni bilo več rešitve. V prostih urah mu je bila najljubša zabava reševanje ugank, katere je z njemu lastno duhovitostjo in vsesplošno izobrazbo z lahkoto reševal. Še dan pred smrtjo se je bavil z mislijo na uganke, ki jih je imel skoro docela rešene in pripravljene. da se odpošljejo tokrat »Domačemu prijatelju«. Rešil je v svojem življenju sto in sto ugank z lahkoto, ni pa mogel rešiti največje uganke, uganke o življenju. Mnogoštevilni njegovi prijatelji in tovariši, prebivalstvo srezov, v katerih je služboval, bode gospoda sreskega načelnika Matka Kandriča ohranili vsikdar v prijetnem spominu. Naj mu bo lahka domača žemljica v Slovenskih goricah! Dr. M. Razorčev most se ruši Oporno betonsko zidov je je razpokano — Potrebno novo delo in veliki stroški živino, omenjeni trije pa so ga začeli v hlevu peomti. Sedcj je opozoril oba kupca. da sedaj ne bo mogoče izvršiti uradnega posla. V tem so prihiteli tz hleva Vedeč-nik in oba brata Jatvžovnka in začeli ogrožati Sedeja s koli. Sedej ie izvlekel samokres in oddal dva strela v zrak. Napadalci pa se niso ustrašili Oba Janžovnika sta hitela za bežečima kupcema, Vedečnik pa je skočil za Sedejem, ter ga dohitel in zamahnil s kolom proti njegovi glavi. Sedcj j« v silobranu ustrelil tn zadel Vedečnika v vrat To je Vedečnika še bolj razkačilo in je zopet pohitel za Sedejem. Ko ga je dohitel, je zopet zamahnil s kolom in zadel Sedeja po rokavu. Sedej je še enkrat sprožil in zadel Vedečnika v prsi, nakar se je Vedoinik zgrudil. Pri razpravi so vsi priznali svoje dejanje. Alojz in Jože Janžovnik ter Jernej Vreš so bili obsojeni vsak na 8 mesecev, Ivan Vedečnik na 6 mesecev, Elizabeta Matko-va pa na 5 mesecev strogega zapora. Vsi, razen Vedečnika, ki je brez premoženja so tudi obsojeni na plačilo povprečnine v skupnem znesku 1.000 Din. ERASMIK TOALETNA MILA IN PRERARAT1 Za, ugodno brifrupombtjajtB ERASMIK MILO ZA BRITJE Vatezo&e boste obvarovali! ERASMIK MILOM IN PASTO ZA ZOBE iirske planine. Za Gornjim gradom se dviga ponosno visoko gori proti nebu Veliki Rogatec in poleg njega že zelena Lepe-natka, nad Gornjim gradom pa gozdnata Menina planina. Po vseh teh je neštetokrat hodil naš gospod Mačko, kakor so ga kmetje radi imenovali in kar je sreski načelnik tudi rad slišal, saj je bil ves- ljudski, pravi sin Slovenskih goric. Ko so pred 8 dnevi odpeljali sreskega načelnika Matko Kandriča nepričakovano v celjsko bolnišnico, se je ozrl iz avtomobila nazaj, kakor Pta pravila njegova spremljevalca, proti našim goram, in izrazil željo, da bi se kmalu vrnil in jih obiskal, saj jih je tako ljubil m porabii vsako priliko, ki mu jo je puščala težka služba, za obisk naših ponosnih gora. Ta želja se mu žal ni več izpolnila! Turobno so se na večer oglasili v cerkvi-eah Gornje savinjske doline in v Gornjem gradu glasovi zvonov, naznanjajoči vsemu prebivalstvu gornje grajskega sreza. da je končal svoje skromno življenje gospodar sreza. Nepričakovano nam je prišla ta vest, vso prehitro nas je zapustil in vse pretežko bomo občutili praznoto, ki je nastala po njegovem odhodu v večnost. Bil je pogojnik pravi prijatelj ljudstva. Ni človeka, v srezu, kateremu bi bil storil kedaj kaj zalega, niti osorne besede ni mogel spraviti iz ust. povsod je vplival le pomirjevalno. njegovo delo je bilo dobrotno in uspemo. Poznal je le zakon in svojo vest, ni poznal razlike med stanovi, niti razlik po političnem prepričanju. Bil je z vso dušo jugoslovenski nacionalist. Pri Sokolu je opravljal funkcijo predsednika nadzornega odbora, pri Rdečem križu predsednika, Jugoslavijo je ljubil ne zaradi svoje odgovorne službe, temveč ker jo je tako težko pričakoval, kakor vsi njegovi tovariši in prijatelji izza dijaških let v nemškem Gradcu, kjer je končal visokošolske študije. Tu je bil član akademskega društva »Triglava«, kateremu je ostal do smrti zvest, Najrajši je v intimni prijateljski družbi govoril o tej dobi svojega življenja, ko so se mladi visokošolci navduševali in z resnim delom pripravljali za osvobojenje Slovencev izpod avstrijskega jarma. Rodil se je v Mibevcu pri Veliki Nedelji in je kot sin kmetskih staršev okusil Ljubljana, 3. aprila Med pasanti se je davi razširila vest o veliki nezgodi na Gradaščici ob izlivu v Ljubljanico. Nekako ob 5. zjutraj so se pod mostom ob delu levega kamnitega zidovja razmaknili debeli in težki kvadri ter odrinili celo oporno betonsko zidovje. Zazijale so razpoke in globoke špranje v skoraj '20 m dolgem in nad 8 m globokem oporniku, ki so ga šele lansko jesen dogradili- Gradašči-ca je zadnje mesece izpodjedala levo stran tako. da se pod mostom dobro vidi, na kako šibkih nogah stojita oba kamnita opornika tega mosta. Na kraj nezgode je že dopoldne dospela gradbena komisija ter ukrenila potrebne varnostne odredbe. Do 10. je bil ves tovorni promet čez ta most zaprt In so mo-ali ižanski kmetje, ki vozijo čez most svoja dr- va na trg, skozi Cerkveno ulico, čez Trnovski most. Emonsko cesto in nazaj na Krakovski nasip. Baje bodo morali ta most. ki mu pravijo Razorčev ali Jekavski most. do tal podreti in mu izkopati solidnejše temelje. ves levi oporni betonski zid tja do Zalokarjevega izliva pa izklesati in odstraniti. Namesto njega bo treba zgraditi seveda novega. Zdi se. da bo to deto zahtevalo mnogo časa. truda in stroškov. Pred izlivom v Ljubljanico je prvotno stal lesen most. ki ga je živahni vozni promet s časom, posebno pa po potresu tako obrabil, da je mestna občina postavila v letu 1903 železen most namesto lesenega. Sedanja Trtnikova hiša v Cerkveni ulici št. 1 se je leta 1851 imenovala pri »Razorcu«. zato so ljudje most označili za Razorčev. Limbuška politika Iz Limbuša pri Mariboru nam pišejo: »Slovenec« je priobčil 31. marca t. 1. v štev. 75. med mariborskimi novicami sledeče: »Napad v Limbušu. V nedeljo zve- I čer jc napadla večja skupina »nacionalistov« v Limbušu mirno družbo. Limibuški »narodnjaki« so ta napad pripravili tako. da so poslali z avtrmotvlom po p'moč v Ruše. Očividno se nekateri še niso ničesar naučili in mislijo, da so še vedno neomejeni gospodarji...« Da bo javnost pravilno poučena, kako in kaj je bilo, vas prosimo, g. urednilk. da priobčite sledeče pojasnilo: V nedelio. 29 marca je prišla oikrog 2 | iz nekega vinotoča v gostilno ge. P R<> bič v Limbušu precej vesela družba, ki so jo tvorili: novi upravnik banovinske trenice v Pekrah g. Ivan Strošek, niegov pomočnik g. Jakob Pihlar: akademika gg. Kazimir Krkovič z Laznice in Kulovec z Bezene ter še neki gospod in tudi dve dami. V gostilni je igralo par tamburašev. ki so. kakor je to običaj, ko so od(ha-ali gostje Sokoli iz Maribora, zaigrali soko-sko koračnico. Ko je novodošla družba to slišala, jc zahteval g. akademik Kulovec orlovsko himno, ki je pa godci niso znali Njegova družba je natto zanela trikrat zaporedoma orlovsko h;mno. kmalu nato pa so začeli peti neko parodijo (sTamoal-no pesem) na sokolsko hrimmo. Ko so eni peli. so drugi člani te »mirne družbe« vzklikali: »Pfuj SokoM! Dol s Sokoli'« V tem času so prišli v gostilno nekateri Rušami, ki so se z avtom vročali iz Maribora Ko so slišali žal j en je Sokolov, je rekel eden izmed njih »mirni družbi«: »Gospoda ne izzivajte. mi smo Sokoli.« Temu je sledilo prerekanje m ko so Ku-šani začeli zasedaiti mizo zraven one, kjer je sedela smirna družba«, so zopet zaceli padaibi kilici: »Ven s Sokoli! Dol s Sokc^'« Tu pa je nehalo potrplien je gostov iz Kus in postavili so glavne izzrvače »mirne družbe« na cesto. _ Člani miirine družbe« so zmeriali sokole še dalje s »Pfuj! Hlapci!« itd. Ko je odhajal g. Strašek, je še na pr*gu zafcn-cal limbuškim Sokolom, ki so skuša h miriti: »Hlapci, hlapci!« Nato je odšla »mirna družba« skozi vas protii Pekram. pa še vedno klicala »Dol s Sokoli! Pfui Sokoii!« Slišal se je celo ženski glas z nežnimi izrazi: »Pfuj barabe limbuške! Pfuj svinje limbuške!« Nekoliko po polnoči sta se vračala dva člana te »mirne družbe« skozi Lm-buš. Svojemu navdušencu sta dala d"ška s tem, da sta vrgla skozi zaprto okno^ kamen v zasebno stanovanje ge Robičeve. To je' resnica Zanimivo je. da je istočasno, kakoT »mirna družba« v Limbušu izzivalo mirne goste v neki gostilni v Pekrah družba Akademikov. pri kateri se je nabrati brai! prej imenovanega g. okademika Kukoviča akademik g. Danilo Kukovič. Napad na sodnega eksekuforja Celje, 3. aprila. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se danes zagovarjali 24-letni delavec Ivan Vedečnik od Sv. Kuni-gunde pri Op'otnici, 32-letni posestnikov sin Alojz Janžovnik iz 21 ab o rja pn Mozirju in njegov 26-letni brat Jože Janžovnik, 22-letni delavec Jernej Vreš iz Dobrovelj pri Braslovčah in 51-letna posestnica Elizabeta Matkova iz Dobrovelj Matkova in Vreš sta letos sredi februarja nagovarjala ostale tn obtožence, naj ovirajo sodnemu izvršnemu organu posel, ko bo prišel k Matkovi rubit živino. Dne 19. februarja je prišel 36-letni sodni izvršni organ Avgust Sedej z Vranskega v spremstvu dveh kupcev k Matkovim, da zarubi štiri glave živine zaradi dolga v znesku 360 Din in stroškov. Matkova in Vreš sta stopila pred hišo. Matkova jc rekla Sedeju. da ne more plačati, Vreš pa je trdil, da živine ne da, češ da je njegova. Blizu hiše so bili Vedečnik in oba brata Janžovnika, ki so žagali drva, da bi Sedej ne postal nanje pozoren. Ko sta se začela Matkova in Vreš prerekati z eksekutorjem so stopili Vedečnik in oba brata Janžovnika v hlev. Sedej je hotel v hlev, da zarubi DANES PREMIERA ob 16., 19.15 in 21.15 uri Velefilm iz bleščečega miljeja varije-teja! Romantika ljudi brez živcev! Nenavadni dogodki v zakulisnem življenju pod cirkuško kupolo ! Hans Albers ANNABELLA - ATILA HoRBIGER Kino Union, tel. 22-21 Nevaren je svoji okolici Ljubljana, 4. aprila. Pred maKm kazenskim senatom pod oredsedstvem s. o. s. Kralja je stal danes Krašovec Franc. 38 letni posestnikov sin iz Matulj pri Blokah, ki je 17. avgusta 1. 1935 v Matuljah s kosiščem udaril domačina Petro Mastka s tako silo v spodnja del prsnega koša. da mu je počila vranica. Napadenemu Mastku so z operacijo odstranili poškodovani del in je kmalu nato okreval. Za ta namad je državno tožilstvo v Ljubljani obtožilo Kraš">vca v smislu do'oč;l § 178 odst. I. k z. težke telesne poškodbe. Napadalec Krašovec v preiskavi ni tajil, pač pa je zelo zmedeno izoovrdal. Ho se je nenadno zelo raz:ezil. mu ie zavre a kri in se mu ie zavrtelo v tfV»vi Vsestranske poizvedba n njegovi osebi so dognale. da je bil Krašovec nek-doj dober in zanesljiv delavec, zadnje čase pred izvršenim deianiem pa >e to*il o b-oleč-nah v davi in se k Moh čudno obnašal. Ugodnega večera, ko se ie od-n^v' H spat. je slišal, kako je nekdo izmed zbrane gruče fantov nriTv-rPTi'1. da gre »1" stari r ranče soat« Te b-sede so ga to1 iW vzburile da ie nagrabil ko-o i" n^c«! divie z^led-vvati b°žeče f™te ho- telo. da je dohitel Pe^ra M*=tka. \ preiskavi in tudi V^nei" nik*W m mo^e! niti sebi še m"ni ™ dn«*:m. polniti pravega vzroka svo'ega poče*ja in ke- so nekateri znaki v njegovem vedenj" ^ težko duševno ra •"•varno**. ie bi'o odrejeno. da se ga po»j* v ho^sn eo na lečenje iti okovan je Ko «o «a ij boi-nršnice odmrli m *e je vrv" v dom-ci V^j ie tavat" no Gozdovih in se ekrivati pred domnevni ~rekazal prav dobro, pri nekaterih celo odlično znanje. Obema zdravnikoma prav lepa hvala za nesebični trud! Sodraški Rdeči križ ni ponosen samo na ta samarjanski kader, temveč tudi na svoj podmladek, ki ima na tukajšnji šoli svojo kuhinjo, ki vzorno deluje že 8 let. V zimski dobi deli potrebnim učencem toplo ko-silce. katero pripravljajo podmladkarice same. da se tako že v mladosti privadijo pravilni kuhi in obenem usmiljenosti do revežev. Da more kuhinia vršiti svojo nalogo. velja zahvala velikodušnosti tukajšnjega krajevnega šolskega odbora, ki vsako leto nriskoči na pomoč z znatno vsoto, ter banski upravi, ki nas podpre z vsoto 500 Din letno. Toda tudi učenci sami se dobro zavedajo dolžnosti do društva, zato nanosi jo v koš podmladka: krompirja, fižola in koruze, da je veselje! Vsem larovalcem. ki so pripomogli, da vrši šolska kuhinja Podmladka RK svoje človekoljubno delo. se odbor prav toplo zahvaljuje. Pozivamo vse. ki stoje še izven vrst Rdečega križa, da se vpišejo vanj in tako pomag-ajo društvu. da bomo z manjšim strahom zrli v bodočnost, ki ne kaže nič rožnatega lica. Kdor podpira Rdeči križ. pomaga pomoči potrebnim! Divjaški napad v Ribnici Iz Ribnice nam poročajo: V četrtek zvečer se je vršil na Bregu sestanek volilcev na katerem, je poročal nosilec gospodarske liste g. župan Klun. Na sestanek je prišlo tudi nekaj fantov, ki so jih nasprotniki poslali in ki so poskušali po govoru g Kluna sestanek razbiti. Zvonili so z zvonci, kričali in kar je podobnih »argumentov«. Zastopniki gospodarske liste so zaradi tega sestanek zaključili, klerikalni razgrajači pa so navalili na nekatere navzoče, podrli prisotnega Jožeta Divjaka, sina znanega trgovca iz Ribnice na tla ter ga pretepli. Da niso priskočili trez-nejši ljudje, bi se bila stvar tragično končala. Jedva je uspelo rešiti mladega moža iz rok napadalcev in ga spraviti v Ribnico. kjer je zdravnik ugotovil težke kon-tuzije, tako da bo trajalo nekaj časa, preden bo g. Divjak ozdraveL Zastopniki gospodarske liste so o ne-čuvenem nasilstvu obvestili oblasti ter odločno zafctevaliii zaščito volilne svobod«. V Ribnici vlada veliko ogorčenje nad na-silstvi, ki so v ostalem le dokaz, kako slabo stojijo računi samozvanih generalov nove vojske. Prodana mladost Resne, žalostne in šaljive strani operacije za pomladitev skrivnostnega bogatina Novi Sad, 3. aprila Voronov, Steinach in mnogi drugi medi-cimci skušajo izpopolniti žeiljo ohranitve mladosti, ki je in bo ostala tako stara kakor človeštvo. Eni se pri svojih pcmlaije-valnih prizadevanjih poslužuiejo injekcij, drugi no/a in brezkončne so razprave o taikih poizkusih. Voronov je, kakor znano, začel s svojSmi poizkusi na živahh in je dosegel pomembne uspehe s vceplje-njem žlez od opic. Da bi starim ltjudem cepil žleze od mladih, menda nti poizkušal, a. njegove operacije z opičjimi žlezami kažejo, da bi bile take precepiltve pač najuspešnejše. če bi se seveda nesli ljudje, ki bi prodajali starcem svoie žileze in svojo mladost. V fantastičnih romanih kakega H. H. Ewersa in drugih pisateljev najdemo tudi marsikaj o tem. v zadnjem času pa je postal Novi Sad torišče senzacijonall-ne operacije, pri kateri je mladenič nekemu starcu prodal svoio mladost. O tej operaciji je »Jutro« že nekajkrat kratko poročalo. Zadevo je razkril in objavili novosadski dopisnik beograjske »Politike«. Prvič je »Polittika« poročala o tem 25. marca in od takrat je v domačih in inozemskih trstih izšlo že mnogo obširnih člankov o operaciji za pomladitev, ki jo je izvršil novosadski kirurg dr. Uzelac. Pn vsej obširnosti in pestrosti poročil, pa je ■zadeva še vedno zagonetna. Nii še namreč znamo, kdo se je dal pomladiti z operacijo, zdravnik pe noče povedaitii, kako je operacijo izvrša. Točno ugotovljeno je samo to, da ie bil operiran še ne 20-»letni brezposelni delavec Rade Maič iz Novega Sada in je dobil za svojo prodano mladost 4000 Din. Da je biti mladenič operiran, se še dobro vidi, kako je bila operacija izvršena, pa uradni zdravniki, ki ga zdaj preiskujejo, zaradi nezacelienosti rane še ne morejo ugotoviti. Dopisniku »Politike« je o zadevi pripovedovali neki prodajalec časopisov. Njega je dr. Uzelac poklical ter mu naročili, naj poišče med svojimi znanci kakega mladega, popolnoma zdravega človeka, da bi pu-Stil izvršiti proti dobri nagradi popolnoma nenevarno operacijo, ki pa bi mnogo koristila nekemu bogatemu postaranemu pacientu iz Beograda. Prodajalec časopisov je naposled našel mladega Mariča in ta se je z zdravnikom pogodil za 3000 D n. Zdravnik mu je obljubil, da operacija ne bo imela zanj nobenih slabih posledic, da bo potekla brez bolečin in da bo lahko takoj po njej zapustil samatorij. Ker pa so bile z operacijo združene hude boleč;ne in ker je morali operirani mladenič več dni ležati v sanatoriju dr. Uzelca, je dob:l še 1000 Din — torej vsega skupaj 4000 Din. Moža iz Beograda, ki se je dal operirati seveda dobro pozna operater dr. Uzelac. videla pa Sta ga tudi prodajalec ?asop;isov in Rade Marič, ki je z njim ležal na operacijski mizi. Pri operaciii je pomagal neki Rus. ki je starega gospoda privedel iz Beograda. Po opisih Mariča in prodajalca časopisov pa ni mogoče spoznati ne starega pacienta in tudi ne Rusa. Hude bolečine pri operaciji so mladega Mariča ostrašile in. ko je doma povedal, kaj se je z njim zgodilo, je bil njegov strah seveda še večji. Ker je mladoleten je njegova ma obe snolni žlez; in da n* govora o kaki njegovi pohabijenosti. Drugi zdravniki, ki se seveda mow zanimajo za to nenavadiro oneraciio. sk-'^^ razV>žit; tudi to izjavo U?e1ca TaVo n. pr ie n-ofocior 7a-oreb?ik» me-l~ei"«k> fgrtcltert" dr Thaler iz-Mivifl. dia ie rno^iofe d.a im" mladenič ob- žHezi a da je bH« vem«t V bed= ga rvmflirprlo v^V-1 W)'o TVin Obš;rne čaoomis^e nazorne o izv^eni ooeraciji so spraviile med drugim na dan. d& dir. Uzelac v svojih poizkusih prekaša Voronova. Pred 10 Krti je. na nenavaden način s človeškimi žleza, ni pomladni nekega starca. V Petrovaradinu so ustreli h nekega obveznega vojaka, Arnavta, ker je zagrešil dva umora. Takoj po justifakaciji so iz njegovega trupla izrezali zlezi, ki ju je potem dr. Uzelac vcepil nekemu starcu. Baje je operacija odHčno uspela in uciniko-vaia Pozitivno se danes ne da vee govoriti. zakaj pred leti pomlajeni ^ic^ je spet ves star in nadložen Vesti o takih operacijah, ki so se razšiole tudi po mo-zemskem časopisju, imajo tudi ta ucmek da dobiva dr. Uzelac iz domacah krajev in tudi iz tujine piana od IjudiJci »pripravljeni žrtvovati svojo mladost Ena bi jo prodali v hudi stiski, drugi pa menijo, da bi se podvrgli operaciji že zaradi tega. ker vidijo v takih poizkusih velako važnost za vse človeštvo. Dr. U«^ P^f" li med drugimi neki dtijaki iz Beograda in Skoplja, svoje žleze pa mu ponuja tudi neka mladenka iz Budtapeste. V Novem Sadu in Beogradu pa je seveda najbolj mikavna skrivnost »pomlajenega« bogatega starca. S to skrivnostno osebnostjo so zvezani resnobni in šaljivi razgovori Vse starejše, življenje preko mere ljubeče Beograjčane motrijo zvedave oči. mnogo se poizveduje, če niso morda za neka i dni izginili iz svojega navadnega okoliša. Kdor kaže nekai ^č živahnost. kakor bi mu je človek prisodil po letih, je že v sumu. da je bil skrivnostni pacient novosadskega kirurga. Prebivalci beograjskega dorčolskega predmestja so prav resno domnevah da je M pomlajen neki Ceda Tovanovič. k, pa je te dni rmrl. Mož je na stara leta se je zaljubil Ker ganeKaj d„i niso videfi to » Wte oovrae potae po- ročil o senzacionalni operaciji, so vsi govorili i: Aha. on je! Ko je umrl, so trdili, da je smrt posledica njegovega prehitrega odhoda iz sanatorija dr. Uzelca. Vse te domneve 60 prišle v liste in sorodniki pokojnega Jovanoviča so smatrali za svojo dolžnost, dokazati vsaj javnosti, da rajnki že več let ni bil v Novem Sadu in da zatorej on ni mogel biti skrivnostni akter operacije za pomladitev. Pred vmešavanjem v skrivnostno operacijo celo starej: ši poHUki niso vami. BsograjsKi saijivci so nekatere vzeli na piko. Kirurg dr. Uzelac je vnet pristaš »borbašev«. Oni dan, ko je bila senzacija o njegovi operaciji še v polnem teku, se je v spremstvu nekega starejšega gospoda pojavil pred novosad-skim koiodvorom. Vse je dri o- tja v prepričanju, da je neznani spremi jeva »ec niegov skrivnostni pacient Bi1 pa je nrin borbaŠki zastopnik, ki je zdravnika povabil nekam na zborovanje. Poleg šaljivih pa ima afera tudi mnogo resnih in žalostnih plati. Upravioeni so očitki, da je bila beda -n mladostbrezpo-selnega (delavca brezob^no izkoriščena Ko je prišel mladenič k dr. Lze.cu, da bi mu potegnil iz rane šive. ga je ta razjarjen zaradi vložene tožbe n^e matere nagnal. Sive so mu morah odstranit! v državni bolnišnici. Dr. Uzelac govori sicer. ST, vso zadevo tend^čnorazb^niHn.e-govi nasprotniki in zavistmki. Prav* da bi Sri ^anj petkrat toUff ker ie bilo doslej že v listih, če bi hotel mzkriti vso gonjo, ki je baje medena proti njemu. Vse take izjave pa ne pob^e^ dejstva, da je z lepimi besedami m z denarjem premotil neizikušenega m.adcmca ter ga žrtvoval željam neznanega na aTi pa svojemu častihlepju pri operativnemu poizk*®u. Domače vesti • Soproga francoskega poslanika opera Bled. V najnovejSi številki »Echo de Bel-gradec, ki izhaja v francoskem jeziku v naši prestolnici, je soproga poslanika francoske republike, grofica R. du Dampierre objavila dve lepi, intimno lirično občuteni pesmi, ki je prvo posvetila Beogradu, drugo pa Bledu. Ugledna Francozinja pravi o našem slovečem kopališču v izbranih verzih, da še nikdar v svojem življenju ni videla toliko nežne tišine, sinjine in lepote, kakor na tem koščku zemlje. Pesem je spremljana tudi po prav posrečenem fotografskem posnetku Bleda z jezerom, otokom m gorami v ozadju. • Diplomiran je bil na pravni fakulteti beograjske univerze g. Vrhunec Bronislav i* Ljubljane. Čestitamo! • Diplomirana sta tdla na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Hočevarjeva Oliva in g. Prohinar Janko, oba tz Ljubljane. Čestitamo! • Promoviran je bil v četrtek na zagrebški univerzi g. abs. med. Miran Mai za doktorja vsega zdravilstva- • Zveza za tujskj promet sporoča naslednje prometne vesti: Odobrena Je polovična voznina po naših železnicah delegatom oblastnih Kol jahačev in podobnih ustanov, ki se udeležijo skupščine v Beogradu 5-aprila. Popust velja od 3. do 7. aprila. Sporoča se, da je v prometu od 1. aprila do 31. julija restavracijski voz na progi Zagreb gl- kol.-Vrhovine Plitvička Jezera. ki vozi od 1. junija do 15. septembra tudi do Splita in obratno. • Otvoritev izseljenskega muzeja. V prostorih izseljenskega komisarijata in Zveze izseljenskih organizacij v Zagrebu, Branimi-rova ulica 15., je bil 3. t. m otvorjen izseljenski muzej, ki so ga uredili člani komisarijata in Zveze izseljenskih organizacij. 5. t. m. pa to otvorjena podružnica izseljenskega muzeja v Splitu, v kateri ]e tudi arhiv Jugoslovenske narodne obrane iz Južne Amerike • Blagoslovitev nove patrijarhije v Beogradu. Brez posebnih svečanosti In brez gostov so v četrtek v Beogradu blagoslovili novo poslopje patrijarhije- V novem poslopju je že vse urejeno za sprejem patrijarha, sinode in cerkvenih ustanov, ki se bodo tja preselile iz dosedanjega sedeža patrijarhije v Sremskih Karlovcih. « Velikonočne razglednice družbe sv. Cirila in Metoda priporočamo v nakup. Z uporabljanjem teh razglednic podpirate domačo obrt in pa delo naše narodno obrambene organizacije. Cena razglednici 1 Din. Zahtevajte povsod CM. razglednice! • Slepi esperantisti. Prejeli smo; Ob kongresu esperantistov, ki se vrši konec maja v Ljubljani, smo sklenili mi slepi esperantisti! da se sestanemo v svrho potrebnih sklepov za dvig naših gmotnih in duševnih razmer. Ker je pa v današnji krizi, zlasti za nas slepe, bivanje v Ljubljani zaradi stroškov glavna ovira, se vljudno obračamo do plemenite javnosti za blagohotne darove. ki nam bodo omogočili zborovanje. Darove sprejme uprava lista pod označbo >Slepi esperantisti«. • Dobra frekvenca motornega vlaka v Bosanski Krajini. Motorni promet, ki je bil pred tedni uvedeu na progi Banjaluka-Sunja je dal prav dobre rezultate. Posebno so zadovoljni trgovci, ker so dobili dobro zvezo z Banjaluko. Ugodni rezultati se pričakujejo tudi v turističnem pogledu, ker bo turistom omogočeno udobno potovanje skozi najlepše kraje Bosanske Kraiine- Eleganten površnik Din 650.— FRAN LUKIČ, STRITARJEVA UL. • 0 regulaciji Žile je razpravljal koroški deželni zbor na svojem zasedanju 28. marca. Regulacija Žile je stala doslej 9,794.000 šilingov- H kritju je prispevala država nekaj preko 6 milijonov, občine pa so prevzele skupno 1,536.000 šilingov in od tega odplačale že 367.000 šilingov. Za nadaljevanje regu lacije bo morala preskrbeti sredstva država. Poslanec Miki je zagovarjal stališče Spodnje Žile, ki razmeroma veliko prispeva in zato želi regulacijo svojih hudournikov. Isti poslanec je tudi predlagal, naj bi se tudi letos plačevali davčni zaostanki z drvmi, katerih cena je 13 šilingov za trda in 9 šilingov za mehka drva. • Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ja poslala g. Nuša Brataničeva. šoL upra-viteljioa v Slov. Konjicah 100 Din v počastitev spomina pok. gospe Pavle dr. Omulčeve iz Onnoža. Iskrena hvala! • Od danes je novo bok pivo pivovarne Union v prometu. Ne pozabite ga poskusiti in Vam bo to Specialno pivo gotovo najbolj ugajalo. • S tiralico iščejo nekdanjega uglednega vojvodinskega odvetnika. Na zagoneten naei je izginil iz Petrovgnada bivši novotečejski odvetnik in sedanji mestni uslužbenec dr. Ivan Mihajlovič. Mož je bil nekdaj najuglednejši odvetnik Vojvodine in njegova pisarna v Bečeju je bila vedno polna klijentov. Zaradi raznih špekulacij pa je propadlo njegovo veliko posestvo in tudi odvetniška pisarna je izgubila svoj sloves. Pred meseci so bile vložene proti dr. Mihajloviču razne tožbe. Neka tožba navaja da je odvetnik pri nekem konkurzu poneveril preko 300000 Din. Obtoženec ni prišel k razpravi, izgovarjajoč se z boleznijo. Sedaj je iz Petrovgirada izginil in ga iščejo s tiralico. • 0 veliki slepariji pri življenjskem zavarovanju razpravlja šibeniško okrožno sodišče Obtožen je neki skradinski trgovec, ki je pri zagrebški zavarovalnici »Anker« zavaroval nekega Dušana Beriča najprej za 100 tisoč, pozneje pa za 200 tisoč dinarjev. Skra-dinslri zdravnik, ki opravlja zdravniške preglede za zavarova'no društvo, je zavarovanca pregledal in ugotovil, da je popolnoma zdrav. Pozneje je trgovec zavarovalnino podvojil in njegov zavarovanec Je moral iti na pregled k zdravniku v Šitenik. Tudi ši-beniški zdravnik je ugotovil, da je dozdevni Bireč popolnoma zdrav in. da ni pomislekov proti zvišanju njegovega zavarovanja. Pozneje, ko je zavarovanec umrl pa se je izkazalo, da je obtoženi trgovec pošiljal druge zdrave ljudi k zdravnikom, dočim je bil zavarovani Berič že takrat, ko ga Je zavaroval. jetičen v zadnjem stadiju- • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko Ia škrobljeno perilo t najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane n— Posl. Rajko Turk na Viču. Viška organizacije JNS je imela v četrtek večer širšo od borovo sejo ob priliki definitivne priključitve k Ljubljani. Za sejo je vladalo veliko zanimanje in se je je udele-žiilo tuda nekaj neodbornikov, ki pa so morali na zahtevo policijskega zastopnika zopet oditi. Sejo je vodiii! predsednik g. Rebek. o mikorporaciji Viča v ljubljansko mesitno občino, ki je bita izvršena s 1. aprilom, pa je poročali g. Jeločnriik, ki je zlasti odločno zavrni] napade nasprotnikov na bivši viški občinski odbor. Ljubljanski poslanec g. Rafko Turk, od vseh simpatično pozdravljen, je poda! nadvse zanimivo poročilo o politični situaciji in neto odgovarjal na številna vprašanja. Na predlog g. Mesca je bila soglasno sklenjena zaupnica dr. Albertu Kramerju, združen« z za-hvailo za pomembno delo, ki ga je izvršil pri zadnjem zasedanju senata. u— Jubilej požrtvovalne sokolske delavke. Med najboliš:mi in naijpožrtvovalnejši-mi članicami s-okolskega odra ne Viču je s. Rimca Thaler jeva. Polnih 15 let že sodeluje in skoro nii bilo predstave brez nje. Pozna in c*»ni jo zato ves Vič. Svoj jubilej bo skromno proslavila v nedeljo. Nastopila bo v vlogi zabavne veseloigre »Roksi«, ki jo sokolski oder t« dan prvič uprizori. Vičani se jri bodo oddolžili z velikim obiskom, vsi pa ji želimo še mnogo uspehov v korist velike sokolske stvari. Neobvezno si lahko ogledate zalogo klobukov in čepic Pravkar došle novosti pri MIRKO BOGATAJ LJUBLJANA, Stari trg 14. u— Umrl je ugledni ljubljanski trgovec in posestnik g. Ivo Fabian. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 15. iz Študentovske ulice 3. k Sv Križu, kjer bo položen v rodbinsko grobnico. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Debatni večer o predavanju g. prof. dr. Mirka Hribarja o vprašanju kavzalnosti ki ga je Filozofsko društo napovedalo za drevi v risalnici državne učiteljske šole na Resljevi cesti, je zaradi smrti predavate-ljeve matere preložen na poznejši čas- Za pirhe najlepša darila pri »VENUS« pred glavno pošto. u— Izvedba Lisztovega oratorija »Kristus« zahteva poleg vsega drugega aparata štiri odnosno šest solistov. Sopran solo poje pri izvedbi Glabene Matice gdč. Zvo-nimira župevčeva, ki ima samostojni solo prav za prav le v drugI točki prvega dela oratorija in sicer pri »Angelovem oznanjenju«. Visti točki nastopi prvič tenor solo, ki poje potem z zborom. Prekrasna je vloga basista, ki poje bas solo v kvartet solistov, dalje vlogo Kristusa in važno vlogo predpevca v prvi točki drugega dela v »Blagrih«. Kristus nastopi v 3, točki H. dela in sicer v čudežih. Obe dve točki »Blagri« in > Čudeži« sta brezdvoma najlepši in najveličastnejši točki celega oratorija Predpevca Kristusa in solista v kvartetu poje ravnatelj Betetto. V zadnji točki n dela uhod v Jeruzalem nastopi mezzosopranski solo, ki ga poje ga. štrukelj-Verbič Milena. Nadaljnji nastop Kristusa je v I. točki EL dela, ki nam predstavlja Kristusa na Oljski gori Ravnatelj Betetto poje prekrasni samospev: »žalostna je duša moja«. V zadnjih dveh točkah »žalostna mati« in >Kristus« na_ stopijo izmenjaje kvartet solistov in zbor. Tenorski solistični part poje g. Anton Drmota, naš rojak, ki študira solopetje na Dunaju Poleg solistov sodelujejo pevski zbor Glasbene Matice in združeni orkester Orkestralnega društva in drž. konservato. rija, pomnožen z godbeniki vojaške godbe. Opozarjamo, da bo koncert v ponedeljek 6 t. m. ob 20. v veliki dvorani Uniona Omeniti moramo še, da imajo včasih popolnoma samostojno spremljevanje tudi orgle in ta part bo igral prečastiti gospod mons. Stanko Premrl Spored s točnim besedilom oratorija se že dobi v knjigarni Glasbene Matice. Koncert dirigira ravnatelj Polič. TOLŠCI PODVRŽENIM IN MIŠICA-STIM, PRI KATERIH SE KAŽEJO ZNAKI RAZNIH TEGOB ZARADI NEZADOSTNEGA IZLOČANJA SOKOV, pomaga odlično večtedenska pit* kura z naravno FRANZ - JOSEFOVO grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje. Ogl reg S br. 90474/36. u— Severna stena Grandes Jorasses (4200 m) Predavanje SPD v torek 7. aprila ob 20. v Delavski zbornici. Ponovno opozarjamo planince na edino in edinstveno predavanje monakovskega alpinista Martina Meierja, ki nam bo pripovedoval in s številnimi izvrstnimi slikami ponazoril, kako Je v družbi Rudolfa Petersa rešil »zadnji in največji problem v Alpah«. Nemci imenujejo zmago nad severno steno te gore »olimpijsko dejanje« planincev, ki to blestelo vedno kot velečin v zgodovini plezalstva. »Kratko, jedrnato, skromno in preprosto pripoveduje Mei-er o premagovanju težkoč in o naporila volje in moči. ki predstavljajo najvišji razvoj telesnih sposobnosti in skrajni napor volje in duha Kjer je izraz skromen pa govore slike strahovitih prepadov in previsov zgovorno o silnem zagonu ki je vodil to dvojico do zmage« pišejo nemški listi. Planinci. v torek 7. t. m. ob 20. uri pridemo vsi v Delavsko zbornico, da pozdravimo odličnega tovariša in čujemo moško besedo zmagovalca severne stene Grandes Jorasses. u— K0'« jugoslovenskih 9ester bo imelo svoj občni zbor jutri v nedeljo ob 10. v restavraciji »Zvezde«. n— »Domovina« sa siromašno dijaštvs. V četrtek zvečer ae je pod vodstvom predsednika primarija dr. Demšarja vršil ▼ Akademskem kolegiju redni občni zbor dijaškega podpornega društva »Domovine«, na katerem so funkcionarji polagali račune o človekoljubnem delovanju društva v njegovem 26. poslovnem letu. Kakor povzemamo iz podrobnega delovnega poročila, ki ga je podal ravnatelj Akademskega kolegija prof. Jeran, je »Domovina« v preteklem šolskem letu podpirala 70 dijakov ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. med njimi 64 fantov in 6 deklet, in je mednje razdelila vsega skupaj 20-249 obrokov (9727 obedov in 10.522 večerij). Dnevno se je v menzi »Domovine« hranilo povprečno opoldne 41. zvečer pa 44 dijakov. u— »Na Trškj gori«, igro z godbo in petjem, ponove Šentjakobčani danes in jutri zvečer ob 20.15. To delo Metke in Danila Bučarja je v režiji Milana Skrbinška želo pri vseh dosedanjih predstavah veliko odobravanja. Načrt za sceno je napravil g. Kle-menčič. Za lepo petje in godbo skrbe člani pevskega društva »Tabora« ln orkestra Sokola I. Oglejte si v izložbah razstavljene slike. Da se izognete navalu pri večerni blagajni, si nabavite vstopnice že v prodaji, ki to od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17- ure. u— Nova premiera na Viču. Naš marljivi sokolski gledališki oder uprizori jutri ob 20. v Sokolskem domu veseloigro »Rok-si« v režiji br. R. Marinčiča. Ob tej priliki bo slavila sestra Binca Thalerjeva 15 letnico odrskega udejstvovanja in bo igrala naslovno vlogo. Sokolsko članstvo ln cenjeno občinstvo vabimo, da z velikim posetom izkaže priznanje sestri Thalerievi in sokol-skim diletantom. Vstopnice dobite v Sokolskem domu in pri br. Jeločniku v Rožni dolini. u— Korošci! Koroški večer in naš običajni mesečni sestanek se zaradi praznikov preloži za štirinajst dni od 4. na 18. april. Klub koroških Slovencev- u— Razpisane mestne službe. Mestno poglavarstvo razpisuje službo veterinarja - pripravnika in agronoma . pripravni, ka Prošnje se vložijo do 18. t m. u— Darilo viškemu Sokolu. Narodni poslanec br. Rajko Turk je poklonil viškemu Sokolu 200 Din za kar mu društvo izreka svojo iskreno sokolsko zahvalo. Posnemajte! u— Pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike, ki so vzeli vozilo izpod plombe ter stavili v promet, odnosno, ki iz kateregakoli vzroka še nimajo pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil, naj jih v izogib posledic pripeljejo k pregledu v torek 7- t.m. med 8. in 10. v Ljubljano na Breg štev. 20. poleg šentjakobskega mosta: dohod z Novega trga. Zamudniki ne bodo smeli dalje voziti z nepregledanimi vozili ter se jim bo odvzelo evid- tablici. u— Dr. Josip Tavčar zobozdravnik, no ordinira od 11. tm. do 16. tm. ELITNI KINO MATICA Danes ob 4. 7 <4 in 9% nri premiera Klavne b Jeanette Mac Donald Nelson Eddy V VELIKI OPERETI POLNI PETJA, DIVNE GODBE, ŠALE, LJUBEZNI IN PUSTOLOVŠČIN PRINCESA »INKOGNITO« NAJVEČJA GLASBENA ATRAKCIJA SEZONE REZERVIRAJTE VSTOPNICE. Predprodaja od 1L do pol 13. are. e— Drevi ob pol 9. bo občni ztor društva hišnih posestnikov v Celju v vrtnem salonu hotela »Evrope« e— Za zaščitno cepljenje prašičev naij se prašičjerenci v območju mestne občine celjske javijo do 26. t. m. pri živino, zdravniku g. Kožeki v pisarni mestne klavnice. e— Kovance je ponare ial 22 letni delavec ALoizij Tajniker iz Oplotnice pri Konjicah. Ponarejaj] je kovance po 10 in 20 Din, a jdh ni mogel spraviti v promet. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na 4 mesece strogega zaporo. e— Samo še danes do 18. je čas. da Bi nabavite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. De.nes ob 16.30 in 20.30 »Borba z zmajem« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Šahovski mojster Vasja Pire je včeraj odpotoval v Novi Sad, kjer »e bo udeležil tekmovanja za državno prvenstvo, ki se prične v nedeljo 5. t m. a— Konferenca se bo zavlekla. Kakor je predvideti po dosedanjem de!u» se bo železniška konferenca zavlekla preko prvotno določenega razpravnega časa. Mestna občina bo udeležencem konference oh zaključku priredila banket a— Podružnica Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v Mariboru ima svaj redni letni občni zbor v nedeljo 5. t m. ob 9. dopoldne v dvorani pivovarne Union na Aleksandrovi cesti. a— Štirje najboljši solisti, nad 150 pevcev. orkester Glastene Matice in voaška godba bodo izvajali Verdijev >ReDobrodošli!« Seveda sva se z bratom začudila, ko sva prišla v Planico in videla, da so snežne prilike na srednji skakalnici, ki sploh ni bila pripravljena, neugodne, tako da ni nihče mogel misliti, da se bo vršilo skakanje na tej skakalnici. Hotel sem pomagati prirediteljem in skušal vplivati po časopisu »Aftennosten« na naš savez ter sem tudi telefonično zaprosil predsednika, da'hi nam le dovolil startati. Predsednik je zaradi moje prošnje nalašč sklical za soboto 14. marca sejo saveza. Sklep seje je bil negativen in meni takoj brzojavno sporočen. V Planico je vest pri spela v soboto zvečer, frdibog sem ta brzo-jnv sprejel šele v nedeljo po tekmi, pozno zvečer. V nedeljo zjutraj sem poskusil še enkrat dobiti dovoljenje za start, ki nam je bil pod že znanimi pogoji od predsednika Smitha Kilanda na lastno odgovornost odobren. Tudi ti pogoji žalibog niso bili izpolnjeni, tako da Bmo bili Norvežani pri tekmi le gledalci. Žal nam je vseh nadaljnjih nevšečnosti, ki so se pripetile gledalcem kot tudi nam. Naj nam tisoči gledalcev oprostijo, da nismo startali, zgodilo se to ni po naši krivdi. Prav tako jim mi kot športniki oprostimo vse nevšečnosti proti nam, ker občinstvu ni bila znana zgodovina prireditve. Prvič se je zgodilo, da smo imeli incidente na smučarskih tekma*. Le škoda, da se je to zgodilo v Jugoslaviji, kamor me je vedno^rce vleklo in kamor sem vedno rad prišel. Najbolj me boli. da se je tudi naše privatno življenje izneslo v časopisju in to v luči, ki je precej daleč od dobrohotne kritike in resnice. Se par ugotovitev! Vedno in povsod se v Jugoslaviji poudarja, da so Norvežani ovira za razvoj velikih skakalnic. Jaz bi opozoril samo na soglasne sklepe letošnjega kongresa FIS, kjer niso odločevali le Norvežani, temveč strokovnjaki vseh v FIS včlanjenih držav. Jaz bi opozoril, da smo bili Norvežani vedno naklonjeni jugoslovenskemu zimskemu športu in bi omenil le celo vrsto amaterskih trenerjev, ki so delovali pri vas pričenši z inž. Hansenom do Oedgarda in Hagena. Veseli smo vsakega vašega napredka. Vedno in vedno se ponavlja trditev, da je pri nas nekaj dovoljeno, kar je drugje prepovedano, kar pa ne odgovarja dejstvom. Pri nas je največja skakalnica s kritično točko 82 m. Ce se doseže tndi večja daljava, je odvisno od kakovosti skakača. Seveda je pa velika razlika. če se skoči na skakalnici 8 kritično točko pri 82 metrih 94 ali 95 metrov, kot pa. če pri-staneš na večji skakalnici pred kritično točko. Sto metrov pa pri nas ne moremo doseči, ker je to na obstoječih skakalnicah nemogoče, in tudi ni to cilj našega smučarskega snorta. Prepričan sem. da se bodo v tem pogledu tndi pri vas zbistrili pojmi, kar bo le služilo napredku vašega športa, kateremu želimo najlepši razvoj in procvit. Rad se bom odzval vabilu, da skačem pri vas na kaki manjši skakalnici in s tem dokažem, da mi je res za napredek tuslovenskega smuča rstva. Sigmund Rund. Kako bo z novim ljubljanskim moštvom? Preden se postavi pika na i, je treba vse do dobra pretresti in premotritf. Danes je spojitev vodilnih ljubljanskih nogometnih sekcij samo še vprašanje nekaj dni. da bodo formalnosti pri kraju, toda s pripravljalnim delom je treba začeti čim prej. Eno fazo tega pripravljalnega dela tvori jutrišnji spored na igrišču Primorja. Sest moštev. od naraščajnikov preko rezerv do prvih moštev, bo dobra revija razpoložljivega igralskega materiala. Nastopili bodo po 250. v grških bonih po 31 'in v španskih tudi vsi igralci, ki bo sicer po študijah ali pezetaih po 629. Nemški klirinški čeki službeno izven Ljubljane. Torej v pravem Iz fonda skupnih banovinskih trošarin bodo poleg gornjih dotacij in subvencij dobile banovine okrog 70 milijonov Din in se bo ta znesek razdelil med banovine po številu prebivalstva. Tako bo dobila iz tega fonda skupnih banovinskih trošarin dravska banovina 5.74 milijona Din, savska 13.58, vrbaska 5.21, primorska 4.52, drinska 7.76, moravska 7.21, dunavska 11.98, zetska 4.64, vardarska 7.92, in Beograd Pančevo 1.44 milijona Din. Te skupne banovinske trošarine pa imajo skoro isti zna čaj kakor subvencije in dotacije, ker se zaradi njihovega plačila uvajajo posebne trošarine, ki se stekajo v skupen fond, enako kakor se steka 18% tangenta od dohodkov skupnega poslovnega davka v skupni banovinski fond poslovnega davka. »Politika« ugotavlja, da so bile zadnja leta dotacije in subvencije izločene iz ra- so se v Ljubljani trgovali po nespremenjenem tečaju 13.96. v Beogradu po 13.8946 in v Zagrebu po 13.92 odnosno za 15. maj po 13.87. Na zagrebškem efektnem 'ržišču se je Vojna škoda za kaso trgovala po 356 (v Beogradu po 356.50) Nadalie je bil Pto-met v 7%> investicijskem posojilu^ po 80, v 4% agrarnih obveznicah po 47.25, v 6% deiVm. agrarnih obveznicah po hI .50. v 8°/» Blarirovem posojilu po 82. v 7% Seel^man-novem po.so.iilu po 81.50 in v delnicah PAB po 242. Deviiu Ljubljana. Amsterdam 2«68.15 — 2982.75, Berlin 1754.20 — 1768.03. Bruselj 738.47 — 743.53. Curih 1424.22 — 1431.20 London ->15 9« _ 218.03, Newyor.k 4331.45 — 4367.76, Pariz 28S.00 — 289.44. Praga 180.61 — 181.72. _ , Curih. Beograd 7, Pariz 20.232.^. London 15 X)50. Newvork 306.75. Bruseli 51.90. Milan 24.25. Madrid 41.90. Amsterdam 208 4250. Berfnn 123.30. Dunaj 56.90, S*ock-hol-m 78 40. Oslo 76.40. Kobenhavn 67.87M) prvenstvenem stilu. Postavi prvih moštev smo objavili včeraj. Tz njih se bo moralo izluščiti naše bodoče reprezentativno moštvo, moštvo Ljubljane. Morda bo nastala v določenih postavah še kaka korektura, v glavnem pa bo ostalo pri prvotni določitvi, tako da bo pregled nad najboljšim, kar premoremo, lahek in točen. Prireditelji vabijo ljubljansko športno občinstvo na to revijo našega nogometa. Po odzivu bomo presodili, ali je najnovejša akcija v našem soortu našemu športnemu občinstvu pogodu. Službene objave LNP 24. seja p. o. 1. aprila 1930. Odobrijo se sklepi predsedstva objavljeni v »Jutru« dne 27. marca t. 1. Spored prvenstvenih tekem 5. aprila t. L: V Celju, igrišče Atletikov. ob 16- Atletiki-CSK s predtekmo službujoči Mahkovec. bla-R . gajna Hrastnik, Atletiki rediteljsivo. V Kra-Prasa 12.69. Varšava 57.75, Atene 2.90 Bu- ki ^ Korotan-Celje. službujoči Kern, Ugodnosti pri obisku švicarskega vzorčnega velesejfha v Baslu od 18. dio 28. aprila 1936. Švicarski vzorčni velesejem v Baslu sila-vi letos svojo dvajsetletnico. Iz skromnega začetka leta 1916. se je razvila velika razstava švicarske delavnosti in švicarske kvailiitete. Danes ima veleseiiem v Baslu 7 razstavnih dvoran na površini 30.000 m3, letošnje šltevilo razstavljaIcev znaša »krog 1.2100, število obiskovalcev pa 140.000. Obiskovalec iz Jugoslavije uživa sledeče ugodnosti: na vizumu: 500/o popusta, t. j. plača samo 36.25 Din: na železnicah v Jugoslaviji: 50% pri povratni vožnji, v Avstriji: 25 — 33«/o popusta, v Itailiji: 30% popusta pri .potovanju tja in nazaj, v Švici: Brezplačna povratna vožnja v 6 dn«h aili 30% popusta na vseh voznih kartah: v hotelih: pavšailne cene za 2 prenočišči, 2 zajtrka, 4 obede, skunaj z napitnino sfr 26.50 do sfr. 40.— gled? na razred hotela: na se jmu: brezpla čna se i mtV(> i7kazn'-ca, znižana vstopnina sfr. 1.50, katalog ve-lesejma za sfr. 1.— kaTešta 2-50. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 355 50 — 356. 4°/o agrarne 46.50 — 47.50. 6% begluške 65.50 — 67. 6"/o da.Vn. agrarne 61.50 - 62. 7% invest. 80-^0 — 83. 7°/n staibife 79.50 den., 7% Blair 72 — 7^ 75 7% Drž hin. banke 81.50 — 81.73, 8% Blair 82 — 83: delnice: Narodna banka 6.500 bi.. PAB 243 — 246. Šečerana Osi jek 135 den. „-r-- i-* «1 Beograd. Vojna škoda 3^5.7.^ — 3.16.50 (356 50). 4°/o agrarne 46.50 — 47, 6% be-gSke 65.60 - 65.75 (65.70), 7% staW?z. L (80). 7% Blair 72 - 72 75. 7«/o Drz. hm. banka 81 75 - 82.50. 8% Blair 81.50 — 82. NTrodna banka 6300 - 6400 (6350). PAB 343 — 244 (244 — 245). Hagovna tržišča SITO + Chicago, 3. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 94.75. za julij 84.125, za sept. 82.875; koruza: za maj 60.125, za julij 59.625, za sept. 59.375. + Novosadska blagovna borza (3. t m.) Tendenca omahujoča. Pšenica: baška in sremska 150 — 152. okol Sombor 149—151: ladja Tisa in Begej 152 — 155: slavonska 154 — 156: banatska 150 — 152. Oves: baški in sremski in slavonski 135 — 139 Ječmen: baški in sremski 64 kg 132.50 — 135. Koruza: baška in sremska 105 — 106 banaiVka 105 — 106. Moka: baška in ba--natska »Og« in »Ogg« 242.50 — 252.50: »2« 322.50 —'232.50: »5« 202.50 — 212.50, *6< 182.50 192.50: »7« 152.50 — 162 50: »8« 100 — 105. Otrobi: Kiški sremski i" banateki 94 — 98. Fižol: baški ki nemški beli 70 — 175. rediteljstvo Korotan. V Trbovljah, ignšfe Amaterja, ob 15.30 Retje-Amatar. službujoči Kokalj rediteljstvo Trbovlje in Dask- V Zagorju, igrišče Sloge, ob 15.30 Sloga-Svoboda, službujoči Bostič. rediteljstvo Zagorje. > &>t. Vidu ob 15. Brod-Moste. službujoči Pokovec rediteljstvo Brod. V Školji Loki, ob 15. So-ra-Svoboda službujoči Jesenovec, rediteljstvo Sora Na Jesenicah, igrišče Bratstva ob 15. Bratštvo-Radovljica, službujoči Bregant, rediteljstvo Bratstvo. Prijateljski tekmi 5. t. m-: Domžale^Mars ob 15.. Zalog-Svotoda ob 15 Določi se 5. t. m. na igrišču Primorja izbirna tekma dveh moštev za eventuelno reprezentančno tekmo s Celovcem, začetek ob 1615, pred tekma pomladka ob 14., blagajniška služba Hartman. Juvan. službujoči Fajn, Ilirija in Primorje po 5 rediteljev; oba kluba postavita po enega blagajnika; naproša se podsavezni kapetan, da postavi šest moštev iz vrst igralcev Primorja ln Ilirije. Na prošnjo Ptuja se zaradi turneje v imv zemstvo preložita tekmi Gradjanski-Ptuj od 26. aprila in Ptuj-Mura od 3. maja na poznejša termina, ki se bosta naknadno določila. Iz LNP službeno. Zaradi nedeljskih te-kem naj bodo ob 13.30 na igrišču Primorja igralci Pr morja ln Ilirije, in sicer: Krou-pa I, Boltauzer, 2argi, Miheltč, Glonar, Bergant, Sedej, Dare Eržen, Gomizelj, žefran. Hacler. Grošelj, Čebohin. Lazar, Dežman, Puterle. Mirtič, Kroupa n, Sor-čan, Podgornik, Pogačnik, Drofenig, Ra_ bič, Mklavčič, Repanšek. Ob 14.30 pa: Marki«, žitnik H, Petrič, Koeh Pelle, Go-gala, Grošelj, Svetic, Aljančič, Sovine, Erber, Petelin, Caleari, Vodišek, Race, Smerdu, Kveder, Pišek n, Eiselt, Jerman, Franzot, Magister. Camernik podsavezni kapetan. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija). V nedeljo se vrši dopoldne na igrišču Koro-tana, Rakovnik, cross-country prvenstvo države'. Naslednji člani so določeni kot pomožni sodniki in se morajo iaviti na tekmovalnem prostoru vodstvu tekmovanja najpozneje ob 9.: Dougan, Košir. Stok, Peric, Gosti-ša. Prašnikar. Vrhovnik, Sketelj, Raič T-in R.j Vončina, Žorga, Putinia Saunig, Weibl, mag. pharm. Piccoli, geom. Klepec. Jug, Križ, Sikošek, Camernik, Koch. Istotam in ob istem času se imajo javiti vodstvu tekmovanja še naslednji; Czurda, Gabršek, Na-bernik. Vahtar. Kovačič, Jenko, Ogrin, Hassl, Perovič Jože, Luschan, Medica, Sket Janko, Kernev. Kajfež, Breskvar Sodnik, Favetti in Skaža. Vsak naj prinese seboj svinčnik. Funkcijske znake dobijo na tekmovalnem prostoru pri tajniku sekcije Savu Sancinu ob 9. Naprošajo se podpolkovnik Maras, Birsa in nam. drž. pravdništva Goslar. da bodo na startu najpozneje od 10 45 zaradi zastopanja kluLa. Naslednji atleti morajo biti na igrišču Korotana najpozneje ob 10-15 in se javiti vodji sekcije Sancinu; Krevs, Srakar F. in I., Krpan, Pere. Kranjec, Ogrin Franci. Bezlaj, Ambrožič, Hlebce, Goršak, Miklavčič in Oblak. Seboj naj prinesejo vso opremo in sprinterice. SK. Ilirija (hazenska sekcija). Redni gimnastični trening je drer/i ob 18.30 v telovadnici na Liceju. Sekeijsko vodstvo opozarja poslednjič one članice, ki opeto-vano in brez opravičila izootajajo od treningov. V bodoče bo sekc. vodstvo upora, bilo proti takim najstrožje mere. Po treningu bo drevi sestanek v svrho izvolitve nove sek. uprave za leto 1936. 2SK Hermes (nogometne sekcija). V nedeljo od 8.30 naprej strogo Obvezen trening vseh igralcev na igrišču. Kolesarska podzveza: V nedeljo ob 11. v prostorih gostilne pri Amerikancu izredni sestanek Drevni red: poročilo tajnika, teh. referenta in blagajnika, verifikacija voza&ev in določitev terminov za izvedbo dirk posameznih klubov v letu 1936. Obve-S6a Zalog, da je po rešeoju podsaveza od 13. marca in Saveza Zagreb od 20. aprila 1936 kazen vozačem Kodrič Franc Bra&im Prane, Primar Ivan in Lipovšek Slavko od 7 na 3 mesece počenši od 1. januarja 1936. dalje. Potrjuje se dopis SK Vrhnike z dne 11. marca in se rezervi, ra termin 7. julij. Fotografije iz drž. prvenstva v cross. cOuntryJu je sklenil odkupiti ozir. najboljše tri nagraditi »Olimpijski šport«. Vsi fotoamaterji, ki bodo fotografirali nedeljsko prvenstveno borbo v njenih zan!mivih fazah, predvsem na cilju, se naprošajo, da odstopijo vsaj po en izvod dobro uspelih slik g. Megušarju zastopniku za Ol. šport ozir. g. Rajku Kosu, da jih po ocenitvi pošljeta v Zagreb. Za najbolj&o izbrano sliko razpisuje uprava Olimp, športa kot nagrado celoletno pošiljanje svoje športne revije, za IL in UL pa polletno. Ako posnetki ne bi odgovarjali, se najboljši med njimi vsaj odkupijo. SMke je poslati na naslov: Rajko Kos Dvorakova 3, ali Me-gugar M. Prekmurska 1 najkasneje do totrica Z. t. m. zvečer. Svet bo propadel v ognju Požarne bombe, največja nevarnost za uničenje današnje civiliza-::::::::::::;:::::::::::;::: d je - Nič kaj razveseljive perspektive bodoče vojne Kemiki, ki se bavijo z izdelavo plinskih bomb za vojne namene, zastopajo cesto na-ztranje, da bo naša civilizacijo pronadla nekega dne v orjaški plinski vojni. Z večjo upravičenostjo bi lahko trdili da bo ogenj tisti, ki io bo uničil Vojni izvedenci so si edini, da ni toliko strupeni plin prava nevarnost za velika mesta v bodoči vojni, kolikor požarne bombe. Ob premnTj-u po veliki voini so Francozi v nemških municijskih skladiščih odkrili veliko število majhnih bomb. ki so tehtale vsaka približno kilogram. Pri podrobnejši preiskavi se je izkazalo, da so vsebovale termit. Ta snov se je ob udaru vžgala in razviljala majhen toda silno vroč p'emen General Lundendorff ie iziavil v svojih spominih. d'i so bile re ma'e brrnbe namenjene temu d-a bi zažg-ale London m Pariz. V času ko so se Nemci pripravljali na ta napad, t. j. v avgustu 1918.. pa je bil njih položaj že tako brezupen, da so se rajši odpovedali tei nameri. Te bombe so naravnost smešno majhne, če pomislimo, da je treba celih ton plina, da se zastrupi večje ozemlje. Termit v vžigalnih bembah je mešanico železne rude iin aluminija aii magnezija v prašku. Če se del te mešanice močno 6egreje. gre močna reakcija skozi vso maso in železo se prične odtekati iz žareče mase s temperaturo kakšnih 5400 stopinj Fahrenheita. Ta reakcija se izvrši zelo hitro in skoraj brez vsakega šuma. Male bombe so za zračne napade posebno pripravne. Lahko jih je raztresti preko poljubnega ozemlja, ne da bi bilo treba imeti kakšen določen oiilij. Eno samo 2-tonsiko letalo jih vzame seboi lahko okrog 2000. Toda tudi navadno letalo v ta namen popolnoma zadostuje. Vojne izkušnje in izikušnje pri zračnih manevrih nad velikimi mesti nas uče, da se napadajoči zračni sili vedno posreči, predre t i obrambo vsaj na nekaterih točkah. Celo če bi predrli sovražno črto samo dve letali po 2 tonii in tudi če računamo na vsakih sto bomb en sam zadetek, bi napadeno mesto v nekcfliko minutah vendarle že gorelo na kakšnih 200 raz- Porodna vročica jo je vzela ličnih, med seboj oddaljenih krajih. Težko si ie predstaviti, kaj to pomeni. L. 1932. je gorel v New Yorku Cunard—Pier. Petina vsega newvorškega gasilstva je bila na mestu in to morda najboli spretno gasilstvo na svetu. A vendar mu ni uspelo, da bi požar omejilo samo na kraj. kjer je nastal Brezšumnost, s katero opravljajo termit-ne bombe svoje delo, pomeni nadaljnjo nevarnost. Po tresiku padca, ki ga je v zmešnjavi zračnega napada lahko preslišali, ne sledi eksplozija. Zato je mogoče, da se je ogenj že zelo razširil, preden ga sploh odkrijejo. In znano je kar pravijo gasilci o požarih: da je pri njih prvih pet minut prav tako važnih kakor naslednjih pet ur. Ne glede na splošno demoralizaci jo in trpljenje v primeru takšnega ogromnega požara, bi pomenilo uničenje železniških postaj in prog. tovarn in skladišč hudo oviro za mobilizacijo in vojevonje napa-denca. Sam ta razlog že zadostno upravi-čuje uporabo termitnih bomb v primeru vojne. In v tem ie gotovo tudi vzrok za skrajno previdnost, s katero obravnavajo evropski diplomati izredno napete mednarodne odnošaje. Ni evropske prestolnice, če izvzamemo morda Moskvo, ki bi brla od meje dovolj oddaljena da bi je ne mogla doseči sovražna letala in jo upepelitL Ameriki preti ista nevarnost. Pacifik so že preleteli. Atlantski ocean tudi. zaščita ki jo nudijo oceani, bo kmalu zadeva preteklosti. Č;m večje je kakšno mesto, čim več je prebivalstva in bogastva v njem, tem veoie so tudi izgube, ki bi mu jih povzročil požar. In niti zmage na kopnem ali na morju, niti teritorialne osvojitve ali odškodnine isto tako uničujoči protrvni odškodnine ali isto tako uničujoči protrvni Toda te strašne nevarnosti, ki nam pretijo po bodoči vojrri. imajo tudi svoje dobre strani. Če bise vsako ljudstvo dobro zavedalo, da pretijo te nevarnosti v p®^ vrsti rnjemu in da se zvali vsa nesreča in škoda tudi na njegovo glavo, pa naj njegova vojska še stokrat zmaga, potem bi bilo v ljudeh nemara manj poželenja po oboroženih obračunih za medsebojne spore. h^BH Kv. 1 Slavna španska mezzosopranistka C o n-chita Supervia,kije pela na največjih gledaliških odrih v Parizu in Londonu, je postala žrtev materinstva. 36 leta stara je povila hčerko in dobila pri tem porodno vročico, zaradi katere je nastopila smrt 209.000 tujcev iz dežele V Zedinjenih državah so sprejeli zakonski načrt., po katerem bodo izgnali vsakega tujca, ki je bil kdaj kaznovan zavoljo kakšnega zločina. Po neki cenitvi je v državah okrog 200.000 takšnih priseljencev, ki jih bo zadel ta zakon. 11139111S V petek zvečer ob 20. Bruna Hauptmasmu bo še ta teden odbila zadnja ara Amerika si hoče do Kraja razbičati živce in Hauptmannova justifikacija se temu v prid neprestano zavlačuje. Prvotno bi bil moral biti obsojenec usmrčen v torek zvečer ( v sredo rano zjutraj po našem času), pa so mu »podaljšali« življenje za 48 ur. Zdaj javljajo, da bo justifikacija izvršena v petek zvečer ob 20, odnosno v soboto zjutraj ob 2. našega časa. Ameriški krvnik Robert Elliot, ki je poslal na drugi svet že nad 300 oseb vzhodnih držav ameriške Unije je torej v torek, odnosno v sredo zjutraj zaman čakal na kandidata za električni stol. Ko je že stal tik usmrčevalne naprave, so mu namreč sporočili, da gre lahko spat, ker je izvršitev smrti odložena. Predstojnik trentonske kaznilnice je vsled tega dovolil Hauptmannovi ženi, da sme še enkrat obiskati moža. Odgoditev smrtne kazni j« utemeljil s tem, da stoji v listini obsodbe stilizacija, ki jo je razumeti tako, da se mora obsojenec usmrtiti v tednu, ki se prične 30. marca, čas teče torej do sobote opolnoči in kakor vedo povedati zadnja sporočila, bo justifkacija izvršena v petek ob 20. araer. časa. Utegne pa se celo zgoditi, da bodo z usmrtitvijo počakali do skrajnega roka, t. j. do sobote Ob 23. uri 55 minut. Guverner Hoffmann je objavil Haupt-mannovo pismo, v katerem pisec zatrjuje da je nedolžen, obenem pa piše, da mu je nemogoče pojasniti ugrabiteljsko zadevo s kakšne nove strani. V tem pismu apelira Hauptmann tudi na državnega tožilca in pravi: »Mr. Willentz, prisegam, da ste v meni obsodili nedolžnega človeka! Tudi VI boste nekoč stali pred istim sodnikom kakor ga bom jaz že v kratkem videl. Vsi žele pojasnila v zadevi ugrabljenja. Toda jaz še danes ne vem, kje leži Hopewell. čemu molči dr. Condon o tolikih stvareh, ki so mu dobro znane? Čemu so pošiljali advokati iz razpravne dvorane domov važne razbremenilne priče, ki so hotele zame ugodno izpovedati? Komaj utegnem verjeti to, kar se ie godilo med fiemington-skim procesom. Bilo pa je tako, da so morali obsoditi mene zato, da so likvidirali ugrabiteljsko afero. Zgoraj Bruno Hauptmann, »podaj bivši advokat Paul W e n d e 1, ki je baje izjavil, da je Hauptmann nedolžen ▼ zadevi ugrabitve in umora Linbergho-vega prvorojenca nezi v pregnanstvu Delavni in podjetni sorodniki zadnjega ruskega carja V Nesv Torku živi ta čas pet bližnjih sorodnikov umorjenega zadnjega ruskega carja v pregnanstvu. Vsi so prisiljeni, da skrbijo sami za svoje življenje in morajo biti zelo štecfijtvi z denarjem, ki si ga pri- Zunanje ministrstvo v Londonu Kjer se te dni -vršijo razgovori med Edenom in Hitlerjevim pooblaščencem Bflbben tropom služijo. Najbolje se godi še veliki kneginji Ma_ riji Pavlovni, ločeni ženi švedskega pre_ stolonaslednika. Spočetka je delala v neki konfekcijski trgovini v New Torku, kjer je pripravljala mode za vsakokratno sezono. Pred kratkim je mnogostranska kneginja, ki je dala tudi svoje spomine na svetlo, odprla fotografsko delavnico kot oddelek velikega trgovskega podjetja. Po. sli ji gredo dobro. Newjorčani se narav, nost trgajo za to, da bi jih fotografirala članica dinastije Romanovih. Nedaleč od podjetja, kjer deluje Marija Pavlovna s kamero, je elegantna trgovina za moško in damsko obleko. V damskem oddelku je nastavljen veliki knez Jurij Konstantinovič, sin enega izmed najbolj priljubljenih velikih knezov, kar jih je bili v carski Rusiji. Bil je že prej prodajalec v New Torku, potem je strege] pri neki tvrdki v Miamiju milijonarjem, se_ daj pa je za prodajalca spet v New Torku, kjer ga razni Astorji, Morgani, Van_ derbilti in kakor se vsi imenujejo, radi vabijo v svoje salone. Kneginja Nina Geoggije-vna je hči velikega kneza Jurija Mihajloviča in neke grške princese. Sedaj pomaga v nekem podjetju za notranjo opremo, v prostem času pa izdeluje slike, ki jih radi kupujejo in dobro plačujejo. Najtežie je usoda zadela kneza Vasilija Aleksandroviča. To je brat kneginje Irene Jusupove, katere mož Je, kakor znano, ubil Rasputina. Va. sili j se udejstvuje kot potnk za neko to_ varno d;šav. Greta na begu Kakor poročajo iz Kodanja, je Greta Garbo pobegnila na skrivaj v družbi grofa Wachtmeistra in njegove žene iz Stockhol-ma v dansko prestolnico in sa tu vkrcala za Zedinjene države. To. nekoliko komplicirano potov? nie z letalom trajektnim parnikom in prekomorn'kom ie nastopila zato, da bi se umaknila vsiljivosti svojih občudovalcev. Stari in mlad! se bodo kosali Nottinghasnski šahovski turnir v letošnjem avgustu ljubov, Fine, Reshewsky, dalje Spielmann, Eliskases, prof. Vidmar, Steiner io Sultan Khan. Najstarejši borec bo že skoraj sedemdesetletni slavni dr. Lasker, najmlajši pa nima dosti čez 20 let. Turnir bo pomemben le zato, ker bo po svoji sestavi prinesel odločitev vprašanja, ali je starejša generacija še dovolj močna, da lahko kljubuje mladi. Letos 10. avgusta se začne v Notting-hamu na Angleškem velik šahovski turnir, ki obeta postati najpomembnejši v zadnjem desetletju. Udeležili se ga bodo vodilni zastopniki starejše in mlajše generacije treh celin, med drugimi dr. Euwe, sedanji svetovni prvak, bivši svetovni prvaki Aljehin, Lasker, Capablanca. nadalnji kandidati za svetovno prvenstvo Flohr, Botvinik, Bogo- Iz abesinske vojne Italijanski izvidniški avion leti čez Amba Alagi Žena za bodec@ žico Zanimiva obravnava pred angleškimi sodniki čudne navade je imel neki ljubosumni zakonski mož v angleškem mestu Haver-fordwestu, ki ga je žena sedaj tožila za ločitev zakona. Razprava je bila precej vesela ali pa žalostna, kakor se vzame. Mož je bil tako ljubosumen, da je bilo neerečnici življenje pravo peklo. Mnogokrat je stopal preoblečen v obleko svoje žene pred hišo sem in tja, da bi zasačil kakšnega domnevnega tekmeca, čeprav ni takšnega tekmeca nikoli videl, je postajal od dne do dne nezaupnejši. Ograjo okrog svoje hiše je zavaroval z bodečo žico in v zemljo je skril žeblje s konico navzgor, menda v tihem upanju, da se bo kakšen nepoklicani moški ujel nanje. Upanje se mu ni izpolnilo, toda to ga ni ozdravilo. Neprestano si je Izmišljal vsakovrstne »sisteme«, ki naj bi mu zajamčili zvestobo njegove žene. Okna je opremil z debelimi železnimi omrežji, ponoči je ležal ob zakonski postelji nabit samokres, na zadnje ženi sploh ni več dovolil, da bi smela brez njegovega spremstva na prosto. Vrata so imela posebne varnostne ključavnice, tako da v njegovi odsotnosti ni mogla nikamor. Tako je živela v pravi ječi. Končno je tudi temu bedastemu početju odbila zadnja ura. Sosedje, ki niso več videli žene, so začeli sumiti, da se ji je kaj zgodilo in so obvestili policijo. Ta je ne-srečnico takoj osvobodila. Pred sodniki je neozdravljivi ljubosumnež prisegal, da svojo mlado in lepo ženo ljubi. Vse je pokalo od smeha, sodnik pa se je dvignil tn dejal: »Ta ljubezen gre odločno predaleč« ter je zakon ločil. Mnenje francoske javnosti Francoski list >Independance«, Id Izhaja ▼ Ferpignanu, je zastavil svojim čita. tel jem štiri vprašanja: 1. Aii ste za rra_ daljevanje sankcij proti Italiji? 2. AM ste m sporazum z Nemčijo? 3. AH ste za nadaljevanje prijateljstva med Francijo ln Anglijo? 4. Ali je po vašem nazlranju potrebna revizija mirovnih pogodb? Oglasilo se je skupaj 7344 ljudi. Na pas. vo vprašanje jih je 766 odgovorilo z da, 6668 z »ne«, na drugo vprašanje je bflo K560 pritrdilnih in 1784 odklonilnih odgovorov, na tretje vprašanje 2916 pritrdilnih, 4428 odklonilnih, na četrto 4872 pritrdilnih tn 2472 odklonilnih odgovorov. Vhod k gobavcem v Hararju Nemčija gradi 55 cm moznarje Pariški »Excelskw« priobčuje članek o nemškem oboroževanju, iz katerega je razvidno, da je nemška pehota opremljena ta čas med drugim s strojnicami kalibra 22 mm, ki oddajajo na minuto 100 strelov in ki so sposobne prebiti 25 mm debele oklopne plošče na razdaljo 1 km. Nadalje uvaja Nemčija 37_milimetrski top prerti tankom, katerega izstrelki tehtajo 650 g in prebijejo na 600 m 33 mm debele oklopne plošče. Topništvo bo dobilo nov top 105 mm s 15 in pol kg težkimi izstrelki, ki sežejo 18 km daleč. Pred kratkim so začeli preizkušati 150_millmetrski top, ki strelja 30 km daleč, v pripravi pa je 210 milimetrski top, ki bo streljal na daljavo 50 km. Pri Kruppu pripravljajo izdelavo 55_centimetrskih granat, iz česar bi bilo sklepati, da imajo v načrtu tudi možnar orjaških dimenzij. Krupp je izdela] tudi že mnogo 40-centimetrskih topov. V Abesiniji je še mnogo gobavosti. Tukaj vidimo vhod v hararsko četrt za gobavce, ki jo oskrbujejo očetje kapucini Družina štirih celin Kakor piše neki pariški list, se lahko neki Francoz, ki živi v Maroku, pobaha s teši, da se je vsak izmed njegovih otrok rodil na drugi celini. Prvi otrok se mu je rodil v Parizu, drugi v Portu Allegre v Braziliji, tretji je zagledal luč sveta v Udi-di v Maroku. Mož se hoče sedaj s svojo družino preseliti v Indokino. Ker pričakuje njegova žena četrtega otroka, se bo ta rodil na povsem drugi celini nego ostali otroci. Ura se je ustavila Ameriški tisk poroča o nenavadnem naključju. V mestu WincheStru (Massachu-setts) je 200 let stara stenska ura obstala v istem trenutku, ko je nje lastnik več sto milj daleč v Kanadi umrl. Tiskarnar John Barnes, ki je živel v VVinchestru v pokoju, je bil odšel po nekem opravku v Ancester v kanadski državi Ontario. Tam je ob 3 in 10 minut popoldne umrl. Natančno ob isti uri se je ura v njegovem domu, kakor zatrjujeta njegova sinova, ustavila. Sinova sta izjavila, da se ni stara ura prej, kar pomnita, nikoli ustavila. ANEKDOTA Bernard Shaw je v mladih letih živel precej bohemsko življenje. Zaljubil se je v pre-lestno hčerko nekega spodobnega meščana. Ko je zaprosil za njeno roko, ga je vprašal skrbni oče: »Toda, mladi mož, od česa naj bi se kadil dimnik?« Shaw m dolgo pomišijal in je odgovoril: »Od mojih rokopisov, ki se bodo vračali.« Oče mu Je dal po tem prisebnem odgovoru brez nadaljnjega roko svoje hčerke. VSAK DAN ENA Gospodinja: »Mici, ah vam nisem povedala, da se jedi vedno servirajo z leve strani ? « Mici: »Ah, bežite no, to je samo babje-vernost!« fHfezt Bero«) PUCH nov! lahki kromiranimodeli in dragi cenejši Puchovi |NQ II Q|f izdelki na ugodna mesečna odplačila ■ "blSuTa, r^evu 7 Podružnice s Kranj, Novo mesto, Celje - MikSofičeva S IL CVETLN: Zadnja stran »Ali, gospod doktor — to je vrednostni papir, ki ga prodajajo menda samo na ameriški bora! Ma ameriški borci! — Ali vam ne pride nic na ini-sel?« . Osuplo razumevanje se je pokazalo na Konci- pijentovem obrazu. »Ameriški vrednostni papirji---« je za- Remec je črnino resno pokimal. »Da — ameriški vrednostmi papirji, kti jih je morilec uropal v profesorjevi vili. Glavo bi stavil, da je ta papir del njegovega plena!« n*«^«* Mora v če ve črte so bile viideti napete. Očividno je šele zdaj razumel, kad pomeni komisarjeva _ kad dokazuje to —--?« je hlastna vprašali. »To pomeni, gospod doktor, da vas je snoci obiskal morilec profesorja Dolenca —--« »Torej tudi vti mislite, da je izgubil ta papiT on. ko je pobegnil iz garderobe?« Remec je skomignil z rameni. »Ali je tato taKO __ :--alii ga je pa nalašč pustil tu!« »Nalašč? — Kako mislite---?« »Hotel je--nemara - odvrniti sum na po polnoma neprizadeto tretjo osebo - na gospodično Senčairjevo. - Res je, da bi nam bil s tem močno zmešaj štreno. Priznam pa, da se mi zd: ta domneva 'nekam — za lase privlečena.« Z nezadovoljno črto okoli ust se je komisar trudno spustil na bližnji stoti. Oči so mu zrle izza priprtih vek kdo ve kam v negotovost. »Vse je taiko nejasno--« je nato tiho dejal, kakor da bi govoril samemu sebi. »zaKaj ,t prišel neznanec prav v to garderobo — in, ali je bilo naključje, da je ravno tu izgubi izdajalski pa pur v — Naključje ali namen?« _ . . Dr. Moravec ga je skrivaj opazoval. Zdaj je izvlekel oigaretnico, si vzel cigareto un ponudil tudi Nadi, nato pa rekel: »Trdno sem prepričan, da je bil namen, gospod komisar---čeprav mislim, da neznanec n, hotel obrniti suma na gospodično Senčairjevo — « »Ampak?« . ... , Moravec je skomignil z ramam. »Dovolite, aa se znova vrnem k tistemu, kar sem prejle reke.-Samo pomotoma se je neznanec splazil v Nadino garderobo! V resnioi je morda mislil, da je pn Marku Justinu - in nanj je hotel zvrniti sum, s tem, da je nalašč izgubil ta ameriški vrednostni Pap'o"njegovih besedah so nekaj trenutkov vsi molčali. Remec je negibno zdel na svojem stolu. Nato se je mahoma vzravnal. »To kar pravite, gospod doktor, je dokaj ver jetno '— v zli c navideznim protislovjem, ki je gospodična Senca,rjeva že prejle opozorila nanje. Neznancev namen, da bi zvrnil sum na Marka Tustina se le predobro ujema z ostalim dejanskim stanjem! - Justinov klobuk m samokres, k. ga je rabil v gledališču, sem našel na kraju de-janja. In Justin trdi, da je morilec Oboje nalašč prinesel ta, da bi zvrnil sum nanj. — Vse to bi se čudovito ujemalo z vašo teorijo--ali — « »Radoveden sem, kakšen ali še vidite, gospod komisar?« „ x , . „ _ »Sam ne vem — c je neodločno rekel Remec. Nato je počasi vstal in brez nadaljne besede odšel iz garderobe. • Samo nekaj korakov je storil po hodmku. Hred vrati Markove garderobe je obstal. Zairosfoena črta se mu je bila vdolbla v obraz. Obotavlja je se je vzdignil roko, da bi potrkal. Sredi tega giba je pa mahoma prestal. ★ Marko Justin je bil zamišljen stopil iz Nadine garderobe na hodnik. Neznančevo novo pojavlje-nje ob toli čudnih okofcnostdh ga je bilo zrnedio in razburilo. . Kaj je utegnil nameravati ta človek, na katere ga je po vsem videzu čedalje močneje padal sum. da je zapleten v umor profesorja Dolenca? Skoraj žal mu je bilo, ker je bil s svojim snoč-njim vedenjem v kavarni olajšal sumljivemu neznancu beg. Vlom pri dr. Moravcu, ki ga je bil izvršil še tisto noč, skoraj ni več dopuščal dvoma o njegovi čudni vlogi. Ko je nato neodločno odprl vrata v svojo garderobo, so mu udarili na uho nagli koraki. Takoj nato je začutil na rami ozko roko. Obrnil se je in prestregel Marjine oči, ki so se s čudnim izrazom upirate vam. Vkk4 je tmfi, da je bil njen obraz skoraj bolno bJed. »Marico, rada bi govorila s teboj — « je tiho dejala. Trenutek afi kaj se Je obotavljala, nato pa odprl vrata ▼ svorjo garderoba »(Prosim — tu naju ne bodo ztefvt uw(9U Marja je stopila mimo njega ▼ tesni prostor. Počasi je stopil za njo in zaprl vrata za seboj. »Prosim — « Marja se je spustSa v naslanjač pred garderobnim zrcalom, ki ji ga je pokazal, sam je pa sedel na stol v drugem koncu garderobe. t t »Kake četrt ure mi še ostane,« je rekel s glasom, ki mu je zaman izkušal dati topieuši zvok. »Potem se moram pripraviti za izkušnjo, Mana.« Tesnobno pričakovanje je vzplapotalo dekleta v očeh. Blede ustnice so se i le stežka odprle. »Četrt ure je malo časa. Marko — a moral nama bo zadostovati--« .. Počasi je spustila pogled na svojo tevico, kjer se je na prstancu lesketal ozka zlati zaročni prstan. , _ .. »Prosila bi te, da bi zdajle popolnoma odfcnto govoril z menoj,« je nato z drhtečim glasom nadaljevala. »Prosim — sam povej — ali se ni najino medsebojno razmerje zadnje dni čndno izpreme-rtilo? — Saj je res, da nisva zastran svoje ljubezni nikoli dosti razsipala z besedami. Vedela sva, kako je bčk> z nama — in to naima je zadostovalo. _ Ali —--ta molk, to zamolčevanje — to plašno ogibanje — Marko, nekaj stoji med nama!« Kulturni pregled Bolgarski pisatelji v slovenščini Za veliko noč izide kn-jtiga bolgarskih pravljic, kar ie prvi primer v slovenski književnosti. Posamezne drobce iz bogate bolgarske literature smo dobivall-i doslej le po "zaslugi naših revi'i in dnevnikov V zadnjem času se zanimanje našega občinstva usmerja boli kakor kdaj doslej proti vzhodnim bratom, kar so lepo pokazale prireditve bolgarskega tedna, ki ga je nedavno organizirala Jugoslovansko-bolgar-ska liga pod predsedstvom g. ravnatelja Rast a Pustoši emčka. Mladinske maitice literarni odsek Jugoslovanskega učiteljskega združenja v Ljubljani. si ie že dalje časa prizadevala, da hi seznanila našo mladino z bolgarsko literaturo. V mesečna reviji »Naš rod« je n-r občila M M. neka i pripovedk Bolgara K^rajiliča in drugih. Mladtinska Matica pa se je nedavno odlločila, da izda prvi izbor i7 bolgarske mladinske književnosti Pisatelj Tone Potokar, naš rojak, uslu-zben kot železniški posftaienačelnik v Vlakcanitt blrzu bolgarske meje v vardarski banovini je pripravili izbor 25. bolgarskih avtorjev. Izbrail je niuhiove na jboljšo kratko prozo in obnem spisalo zgoščeni pregled bolgarskega mladinskega slovstva. Načelo dobre mladinske knjige bodi, da je ilustrirana. Izdariateljica te zanimive zbirke prinaša tudi v ilustrativnem pogledu prijetno presenečenje. Vsako pravljico je ilustrirali drug slovenski slikar, zate) je knjiga tudi zanimiv album 26. naših umetnikov. Posebej pa krasi knjigo naslovna Stran, ki io je izdelal v trobarvnem tisku slikar Trpin. Za notranjo opremo je skT-bdl ing. Omahen. Knjiga bo torej tudi nudila priliko za primerjavo, kako znajo zadostiti dani nalogi naši ilustratorji. Vsak povabljeni umetnik je izdela! k posamezni pravici vinjeto, zaključno sliko in nekaj ilustracij, ki bodo še boli dvignile otroško fantazijo. Bolgari imajo precej bogato mladinsko literaturo, ki ie tudi v ilustrativnem pogledu na višku. Za prvo bolgarsko mladinsko knjigo v slovenščini vlada pri nas precejšnje zanimanje Knjiga izide v večjem forma/tu kakor dosedanje izredne publiika-oije Mlad Mflitice in bo tudi tiskana na finejše mpaipirju. Nedvoumno je izdana te knjig« simpaltičen in zaslužen korak naprej v naših kulturnih stikih z Bolgari m je zato vredna tem večje pozornosti. lin • < in prevel prozo Thomasa Baucata »Častitljivi izlet na kmete«. Nadaljujejo se Dumasovi »Trije mušketirji« z ilustracijami Norrentrandersa. Dr. Vladimir Travner piše o Ariju in arijanskem sporu, ki je pred 1600 leti pretresal takrat še mlado krščanstvo. Poučna navodila nudi eitatelju članek »Kako vežemo knjigo.« V rubriki Iz Literarnega sveta čitamo poleg beležk o novih knjigah in revijah zapisek o spominih Ane Magdalene Bachove. Seveda so primerno zastopane tudi druge rubrike, med njimi- Za ljubitelje cvetlic. Praktične novo-te, Šah Številne so ilustracije: med njimi je na naslovni strani risba H. Smrekarja »Krst pri Savici«, izdelana nalašč za »Življenje in svet«. Med besedilom so sedanjemu razpoloženju primerni pomladni motivi Tako ima nova številka našega priljubljenega tedenskega obzornika velikonočni značaj in je vredna vse pozornosti. Zagrebško pismo Narodno gledališče je pred dnevi v razprodani hiši proslavilo svečano 25 letni umetniški jubilej znamenitega karak erne-ga igralca Strahinje Petroviča, ki ze 16 let deluje neprenehoma v zagrebškem gledališču. Jubilanta je odkril zaslužni Ivo Kaic, ki je v njem našel dostojnega naslednika našemu Borštniku. Manjši del svoje gledališke kariere je Strahinja prebil v Beogradu Osijeku in Skoplju twr za časa vojne v vojaškem gledališču. Nedvomno ]e umetnik velikega formata, groteskni komik, priznan in priljubljen pri kritiki m publiki. Za jubilejno predstavo si je izbral premlero >Poro-ka Krečinskega«, deio ruskega dramatika Suhovo-Kobilyna. v kateri sicer igra važno, toda ne glavno vlogo. Kar je značilno za njegovo igralsko naziranje. Delo sodi med komedije Gogoljevega časa tsr je del trilogije »Slike iz preteklosti«, ki je razen te komedije običajev sestavljena še iz satirično -politične komedije »ST.va-< (proces) in groteskne komedije »Tareikinova smrt«. Zanimivo je, da je avtoi. bogati velemestnih napisal »Krečinskega« ^ preiskovalnem zaporu ko je bil po nedolžnem obtožen, da je dal po svojih tiačanih ubiti svojo ljubico, neko Francozinjo. Vsa trilogija stoji ped vtiskom tega tragičnega dogodka, o katerem se je preiskava vlekla mučnih sedem let. V »Poroki Krečinskega« predstavlja cio-veka - parazita v dveh osebah, najprej kot plemiča - pustolovca, avtoblograiičnega Krečinskega, po poklicu člana aristokratskega kluba in uspešnega kvartoplrca ter tragikomičnega Raspljujeva. graščakn • pro-palico in pomočnika Krečinskega v njegovih nedovoljenih poslih. V naslovni vlogi je bil Tito Strozzi res izreden medtem ko jubilantov Raspljujev gotovo sodi med njegove najboljše vloge, kar samo potrjuje njegov sloves. Prav dobra I je bila tudi Nadja Grahor kot Ljidoeka. Vsa predstava je bila sploh na veliki umetniški višini in jo je tudi kritika soglasno štela med največje uspehe letošnjega dramskega repertoarja- Po lansko letnem uspehu prve zagrebške revijalne komične operete »Kaj nam pak moreju« ' je Žiga Hiršler komponiral novo glasbeno revijo »Napred naši« po narodnih motivih. Bila je zadnja domača premiera. Kompozitor je imel namrm, prilagoditi mednarodno revijalno opereto našemu domačemu folklora. Del modera.li plesnih šlagerjev, zborov, melodramalskega spremstva orkestra baletnih točk in himna nogometašev so komponirali po narodnih motivih iz zagrebške okolice brva'skegi Zagorja, Meči jumurja Slavonije in Dubrovnika, m-dtein to ie v»e osla!-) Hirši-j i-va lastna muzika Partitura ie sobano izdelana ter dokazuje, da je kompozitor p napr.-doval v dobri lahki muziki. Mnn* u«p ?š"n 'e bl> anonimni libretist laibrže Ku M-fari«. Glavna zamisel »Napred naši« je naš žalostni predso- dek, da je v->e, kar ie tuje, lnlj?i od domačega. To velja z^ umetnost, gospodarstvo in°šport. V revij :graio ui-d družni nog> metno te^mo. v katsri modri zmagajo uad Indijci ter predvajajo pravo modno revijo. Vsi zapletljaji se seveda končujejo operetno-srečno. Revija je kombinacija glasbe in gledališča ter mode in nogometa. V važnejših vlogah so nastopili: Milan Šepec. Mila Po-povič-Mosinger, Aca Binički in Ruža Cve-tičanin Koreografija Margarete Froman je bila vzorna. Občinstvo je bilo prav zadovoljno prav tako bo najbrže zadovoljna gledalska blagajna. Kritika je sprejela to glasbeno revijo kot novi poskus, da se osvobodimo podobnih inozemskih revijalnih operet. Komaj dobro leto po krstni predstavi v dunajski državni operi smo dobili premie-ro razkošne Leharjeve glasbene komedije »Giuditta«. Po vsem svetu proslavljeni klasični operetni kompozitor je vedno imel ambicijo prodreti tudi v opero, na kar je takisto poskusil s to glasbeno komedijo- kakor jo je previdno imenoval. Vsekako je iirski melodiozna partitura na pol operna, na pol operetna. »Giuditta« je bila napisana za operni ansambl, glavna protagonista sta bila velika umetnika Jarmila Novotna in Ri-chard Tauter. Uspeh je bil seveda ogromen. Libreto je zanimiv in se vendar nekoliko razločuje od navadne operetne šablone. Tudi okolje je efektno- Pristanišče na jugu, vrt neke vile v garnizonskem mestu Severne Afrike, vojaško taborišče, afriški nočni lokal in separe v velemestnem hotelu. V tem okolju so seveda mondeni in eksotični ljudje, predvsem užnjaška zapeljivka, žena vamp Giuditta. Težka vloga Giuditte zahteva odlično igralko in pevko, ki Je povrh še zapeljivo lepa. Ta velika naloga Je bila stavljena mladi začetnici Miri Kaiser, ki se je sicer izredno izkazala v veliko lažji naslovni vlogi »Cirkuške princese«. Relativno je svojo težko nalogo dobro rešila, boljše seveda igralski kakor pevski, drugače Je pa bila bleščeče lepa in elegantna, prava zvezda zagrebške operete. Po nadaljnjem šolanju bo Kaiserjeva dosegla še kai velikih uspehov. V ostalih vlogah so nastopili Slobodan 2i-vojnovič, Stjepan Ivelja, Cvetičaninova in njen partner Vlado Majhenič ter Pajo Grba. Dirigent Gjorgje Vaič in režiser Dejan Du-tajič sta uspešno rešila svojo nalogo, scenograf Marijan Trepše je ustvaril največ, kar je mogoče v naših skromnih razmerah. Skratka: »Giuditta« je gotovo najlepše, kar smo v letošnji sezoni videli v opereti. Dr. Oton Ambrož Smotra ilirskih ovčarjev Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani posveča že več let posebno pažnjo vzgoji in vzreji našega res domačega, inozem-kim v vsakem ozira enakovrednega psa. ilirskega ovčarja. Zasluga kluba in nekaterih požrtvovalnih ljubiteljev te lepe živali je. da je ilirski ovčar danes znan že tudi v zunanjem svetu in priznan kot polnovredna žival. Po prvih poskusih z našim kraškim ovčarjem se je začela posvečati pozornost ovčarjem iz Južne Srbije/ zlasti s Šar-planine, kjer so ti psi zaradi stalnega bivanja na prostem, stalne zaposlitve pri Suvanju čred in stalne borbe z volkovi ohranili še vse svoje odlike: močno postavo, gosto dlako, pred vsem pa svojo izredno borbenost in vdanost gospodarju. Kljub ljubiteljev športnih psov vodi točno evidenco teh domačih ovčarjev ter jih ima vpisanih v svoji rodovni knjigi 40. v svojem vzrejnem registru pa 80. Poleg teh vpisanih je seveda še precej dragih psov, ki se jih pa po predpisih mednarodne ki-nologije ne more smatrati za čistokrvne in polnovredne, ker nimajo predpisanega rodovnika. Pa tudi pri vzreji res čistokrvnih, v rodovno ali vzrejno knjigo vpisanih živali je treba paziti, ker bi vedlo nepravilno parjenje do degeneracije, ki jo je treba na vsak način preprečiti. Da se omogoči rediteljem ilirskih ovčarjev točno poznavanje tega psa in da se jhn dajo potrebna navodila glede parjenja, priredi klub ljubiteljev športnih psov v nedeljo, 5. aprila t. 1. na ljubljanskem velesejmu smotro ilirskih ovčarjev brez vsake vstopnine. Vsi oni lastniki ilirskih ovčarjev, ki tega še niso storili, naj pripeljejo svoje pse k tej smotri vsaj do nedelje ob 8. uri zjutraj. Kdor ima rodovnik, naj ga prinese seboj. RADIO spored. — 22.15: Vesela ura (radio orkester). Beograd 16: Vojaška godba. — 18.30: Narodne pesmi. — 20: Balkanska soareja. — 22-10: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Koncert orkestra.— 20: Koncert Srbskega pevskega društva- — 21: Arije iz Wagnerjevih oper — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.15: Ksilofon in tutafon. — 20.40: »Dvakrat — Averčenko«. — 21.20: Violinski koncert. — 22 30: Plesna muzika. — Varšava 20: Lahka godba orkestra. — 21.30: Zabaven program — 22: Musorgski: Slike z razstave-— 23.C5: Plošče. — Dunaj 12: Plošče. — 13.15: Iz opere »Traviata«. — 15.30: Zborovsko petje. — 16.45: Plošče po željah. — 17 30: Pesmi- — 19.30: Operetni večer. — 21.10: Iz arhiva plošč. — 22.10: Koncert poljske glasbe. — 23.25: Plesna muzika. — Berlin 19: Zvočna igra. - 20.10: Valčkov večer — 22.30: Zabaven program. — Mun-chen 18: Vesele melodije. — 19.35: Prenos Verdijeve opere »Trubadur«. — 23: Lahka in plesna muzika. — Stuttffart 18*0: PloSe. _ 19: Lahka godba. — 20.10: Plesni yečer. 22 30: Zabaven program. — 24: Nočni koncert — Bim 20.36: Kabaretni več«-. — 2150: Veseloigra. — 22: Ples. Nase gledališče Začetek ob 20. vrl Sobota 4. aprila Juares in MaksimAJan. Red B. ^ Začetek ob 20. mi Sobota 4. aprila Šaloma. Red O. Šentjakobski gledalski ®der Sobota, 4.: Na Triki gori. Nedelja. 5.: Na Trški gori. Mariborsko gledališč« Sobota, 4- aprila: Ob 20. Siromako*© Jaf-nie. Znižane cene. fietošnfe novo hote pivo d)e9nii&e dtu$6e pivovarne Unien fe od danes t ptomeHt i$6otnega okusa ln pravi u%\tok $a vsakega domačih in ino-na kratkih, nor-najdete v ilnstri-cadio, gledališče, naročnina Din 12 brezobvezno na Ljubljana, Knaf- Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga oonedeljskega »Jutra«, članek prof. Stanka Bunca »Prešernov »Krst pri Savici«. Duhovni ob^az najlepše slovenske pesnitve ob njeni stoletnici«. Dr. A. Deteljak je prispeval lep velikonočni članek »Le zvoni. zvon. z visokih Točne sporede vseh zemskib oddajnih postaj malnib in dolgib valovih rani tedenski reviji *a film »Naš val«. Mesečna Zahtevajte brezplačno in ogled en Izvod. Uprava-. Ijeva ulica 5. ★ Izvleček if programov Sobota. 4. aprila Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 18: Za delopust igra radio orkester. — 18-40: Pogovor s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac- ura. — 19.50: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.15: Vražja krčma in druge grozotne stvari... (V prizorih in glasbenih slikah pred mikrofonom in na ploščah, za šalo in za res). — 21-40: Rešitev nagradnih ugank z dne 28. III. tl. Nastopajo Hudobivnik Marko, prof- matematike, Pavel Perne, gimn. ravnatelj in dijaki. — 22: Cas. vreme, poročila, ŠPEDICIJA TlIRK p r e t ©CARINJENJE vseh uvoznih to izvoznih pošiljk, to to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga m vse Informacije brezplačno Telefon Interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) z e m a PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani ta izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova c. 9 (nasproti tov. kolodvora) f ANA FABIAN naznanja globoko potrta v svojem Imenu in t taMM svojega, sinčka RADKA in vsega ostalega sorodstva pretužno v«rt, da le bil danes po kratki, težki bolezni poklican pred prestol Najvišjega £ večno plačilo, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naS najdražji, iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod FABIAN trgovec in posestnik Zemeljske ostanke nepozabnega rajnkega spremimo v nedeljo, dne 5 apriST lob pol3. uripopoldne iz hiše žalosti, Studentovskarfk* štev 3, da jih poloamo na pokopališču pri Sv. Križu v rodbinsko grobnico k "IvTaT^užnice se bodo brale v stolni cerkvi s*. Nikolaja v ponedeljek, dne 6. aprila ob 7. uri , Blagega pokojnika priporočamo v molitev ta blag »pomin! V LJUBLJANI, dne 3. aprila 1936. Za (Beliiconcč ves svet v (Dasi hi s I/ •Vas/ iatvanredni odplačilni pogoji omogočajo vsa/eomur, da xa veliiee praamiice poslusa svečane priredbe vsega sveta doma* radio CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—v Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—k Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:M « . „ ____.__. odgovor, priložite MJlll ▼ ZTiaftlKall Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, jo naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana« rrrrirnjj Beseda 1 Oln. daveh 3 Oin ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Oln. Najmanj«! cne*et 17 Oln Trgovski pomočnik perfekten železninar, z dalj-So prakso, d-obi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«. 7506-1 Pomočnik za moško in damsko konfekcijo, dober prodajalec, dobi takoj mesto. Pismene ponudbe na Aloma C-ompa-ny d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2/1. 7601-1 Več šiviljskih pomočnic spretnih, sprejmem. Kuclar, KrafI jeva 4. 7602-1 Mlado natakarico pošteno, zanesljivo, sprejmem. Lahko tudi začetnica, že vajena gostilne. Šiška. Cemetova ulica 3H. 7562-1 Krojaškega pomočnika mlajšo moč, sprejme 14. aprila Vipave. Zagorje ob Sari. 7532-1 Kontoristinio g prakso, zmožno slovenske in nemške korespondenc« in prodajalko, dobro izvež-bano v trgovini mešanega hl:i.ga, sprejme trgovina na derželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo me-gf o«. 7535-1 Kontoristinjo zmožna vseh pisarniških del, nemške in slovenske korespondence, z najmanj en>letno pisarniško prakso, sprejmem s 13. aprilom ali 1. majem na deželo. Vpo-števajo se samo gospodične z dežele. Vsa oskrba v hiši. pb.ča po dogovoru. Navesti je starost in zadnjo službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožna in zanesljiva moč«. 7534-1 Slrugarsld pomočnik za les dobi takoj službo. Babič, strugar. Rečica. — Laško. 7435-1 Vsaks besede SC par; davek Oln, n lajanje naslova " Din. aalmanl?' rnesek t? Oln Mesto blagajničarke ali plačilne, iščem v kakršnemkoli podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »0wnošolka«. 7100-2 Moške klobuke lomačega izdelka. Vetrn nu dim po konkurenčni ceni v vseh barvah in oblikah. Franc Bernik. Tyrševa c. 12, Ljubljana. Sprejmajo se vsakovrstna pooravila. 7295-30 Renesančno stojalo krasno, ročno izrezljano, »godno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7560-6 Xvlo,iHoto Beseda I Din. davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Fiat typa 501, zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v vseh ooslovalnicah Jutra. 7559-10 Forde dva poltovorna in enega osebnega, v prav dobrem stanju, ugodno prodam ali zamenjam za tekstilno bla go, vino in podobno. — A. Roječ. Stična. 7338-10 Motor s prikolico odlično ohranjen, prodam takoj. Cena 14.500. Ogled v nedeljo od 9 do lil na dvorišču hotela Slon. Informacije portir. 7606-10 BiSHSHi Knjigovodja z večletno prakso, obenem korespondent v slov. srbo-hrvatskem in nemškem jeziku, verziran v sodnem postopku. sten »graf, strojepisec, v vseh pisarniških poslih popolnoma samostojna moč, želi premeniti svoje dosedanje mesto. Službo lahko nastopi s 1.. majem t. 1. eventuelno tudi takoj. Vprašanja prosi na ogl. odd. Jutra pod značko »Samostojna moče. 7566-2 B 2 1 8eseda 1 Oln Javefc > Olo. ta Šifro alf dajanje naslov« 5 Oln NaimanjSt cnesrk 17 Oln. Potnik z lastnim a>vfcom. zmožen garancije 30.000 Din, najboljše vpeljan, išče zastoj stv-o zmožnih tovarn. Cenj. ponudbe pod »Slovgnija -Bariat« na ogl. odd. Jntra. 7502-6 Beseda I Din. Javeh J On. za Šifro ali dajanje naslova 5 Oin. NajmaniSI cnesek 17 Oln. Kolesa ponikljana in kromirana, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Stare kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina, Tyršerva 36. 7591-1)1 Kolesa malorebl j-ena, vseh vrst, poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 7583-M Seseda > Oin. davek 3 Olo. ta Šifro ali dajanje naslov; > Din NajmanjSi toeset 17 Oln. Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, preskrbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komis. pisarna Rudolf Zore Ljubljana, gledališka 12. Telefon 36-10. Priložite znamke 1 111046 Hranilne knjižice Jadransko podunavske banke in Jugoslov. banke, kupim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jadranska«. 7607-33 Gostilno oddam na račun ali skupno poslovanje, najraje ocenjenemu paru brez otrok. Potreben kapital 10—15.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »St. 1«. 7574-19 Seseda I Cln. davek J C>r *« Šifro ali dajanje taslcva 5 Din NajmaniSI «oese'i 17 Oln Tovarniško poslopje (4 stavbe, 6 elektromotorjev, 4 parketni stroji) in stavbne parcele po 3—5 Din kv. m. vse tik kolodvora v Stični, prodam. Ponudbe pod »Za industrijo« na ogl. odd. Jutra. 7337-20 Kupim eno ali dvostanovanjsko hišo z vrtom v bližini Ljubljane, Celja ali Maribora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«. 7575-30 Stanovanje 3 sob al 2 sob s kabinetom, iščem v okolici Mirja ali Kolezije za 1. maj. Ponudbe pod »Točen plačnik 382« na ogl. odd. Jutra. 7538-31a ro.rrrwmn Opremljeno sobo separiano, lepo in sončno, z elektriko, oddam 2 osebama po Din 100 za osebo mesečno. Na željo dobra domača hrana. Klunova 6. Ko-deljevo. 7603-33 Lepo sobico oddam poceni boljši gospodični. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 7605-33 Mesečno sobo lepo, sončno, z vhodom s stopnic, oddam v I. nadstr. Rimska cesta 23. 7572-23 INSERIHAJ V „JUTRU" Lepo sobo s posebnim vhodom, Uporabo kopalni^ oddam v centru. Na željo s hrano in vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7564-23 B0\ Ugodnosti na jugoslovanskih, avstrijskih, italijanskih in švicarskih železnicah. Pojasnila ter sejmske izkaznice dajejo vsi potniški uradi ter švicarski konzulat, Zagreb, Draškovičeva ulica 30. Nateč iJCdor oglašate ta napredutef Denarni posli Tvrdka ALOJZIJ PLANIN- SEK, trgov, ban&na poslov, pisarna, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11, telefon 53-10, je strogo solidna in se priporoča vsean. Posluje v vseh denarnih zadevah, zlasti v nakupu in prodaji in dajanju kreditov na hranilne knjižice in nakupu in prodaji vrednostnih papirjev (Vojne škode) itd. Izplačila takoj v gotovini. 7470-16 Be.eda I Din davek ' Oin zn šifro ali dajanje .asiovc 5 Oin NajmanjSi -nesel 17 Oh* Prodam Bushan: Me Sitten der Volker, 4 zvezki in Hayer leksikon mali, 3 zvezki. — Kn.ige so skoraj čisto nove. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 7445-8 Lokali iJeseda I Oln, lavek 1 Oln. ta Šifro ali dajanje oaslova S Din. NajmanjSi tnesefe n oi» Trgovski lokal v Kranju, na najpromet-nejši točfci, oddam takoj v najem. — Priporoča se za urarja, manufakturo, galanterijo, galanterijsko železnim), trgovino s kolesi in šivalnimi stro/i, konfekcijsko, modno, klobučarsko, dežnikarsko in papirno trgovino, torej vse razen špecerijske in delikatesne trgovine, ker je že v hiši. Pojasnila daje lastnik: Franc Majdič, industrijski mlin. Vir. p. Dob - Domžale. 7584-19 Lokal primeren iščem ali pristopim k dobremu podjetju z gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »440.000/200«. 7576-19 Uredništvo in delavstvo prve kranjske tvornice pletenin in tkanin DRAGOTIN HRIBAR v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je po daljšem trpljenju preminula solastnica tvrdke, pre-blaga gospa Evgesilja Hribar roj. šumi Nepozabno pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v nedeljo, dne 5. aprila ob 16. uri, iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojno dobrotnico, ki je posvetila svoje življenje neumornemu delu in procvitu tovarne, ohranimo v hvaležnem in častnem spominu. LJUBLJANA, 3. aprila 1936. ZA OSNUTEK LEPAKA ZA LETOŠNJI »V. MARIBORSKI TEDEN«. Uprava »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji »V. mariborski teden«, ki se bo vršil od 1. do 9. avgusta 1936. Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, t. j. 63x95 in v barvah prikladnih za tisk (največ 7 barv). Napis na lepaku naj se glasi: »V. MARIBORSKI TEDEN« — od 1. do 9. avgusta 1936 — »Velika gospodarska in kulturna* revija«, z opombo spodaj: 50% popusta na železnicah od 30. 7. do 11. 8. 1936. Crke besedila morajo biti dobro čitljive. Natečaja se lahko udeležijo samo jugoslovanski državljani, in sicer vsak s poljubnim številom osnutkov. Razpisane so sledeče nagrade: I. nagrada Din 1.000.— II. nagrada Din 500.— m. nagrada Din 250.— IV. nagrada Din 250.— Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 28. aprila t. 1. opoldne Upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova c. štev. 35. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Razsodišče tvorijo: gg. dr. Franjo Lipold, odvetnik in načelnik M. T., Henrik Saboty, industrijalec, Maribor, Josip I. Loos, ravnatelj »Putnika«, Ing. arh. Jaroslav černigoj, Maribor, Ing. arh. Saša Dev, Maribor. Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last »Mariborskega tedna«; osnutek ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nenagrajene in neod-kupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 10. in 15. majem 1936, sicer zapadejo v last »Mariborskega tedna« Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. V MARIBORU, dne 28. marca 1936. ZAHVALA m Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne sestre, svakinje, oz. tete, gospodične ANE PAULIN BLAGAJNIČARKE GRAD. POD. G. TONNIES kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence, za vse dokaze spoštovanja in ljubezni do nje izrekamo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom sa-natorija šlajmerjev dom in čč. sestram bolničarkam za njihovo neizmerno požrtvovanje, kakor tudi čč. duhovnikom in vsem, ki so jo v dokaz spoštovanja in ljubezni spremili na njeni poslednji poti. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 6. aprila v franč. cerkvi Marij. Oznanjenja ob 7. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 2. aprila 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Stanovanje Beseda 1 Din. davek 3 Oin, Šifro ali dajanje nasl. va S Din. NajmaniSI ineaeb 17 Din. Enosob. stanovanje s pritiklinajni, oddam s 1. majem. Rožna dolina, Cesta H, št. 7. 7507-31 Dvosob. stanovanje v mestu, oddam. Celovška oesta 14/1. 7517-31 Dvosob. stanovanje veliko, sončno,i zaprto verando, kopalnico in pritiklinajni, oddam. Poizve »e Gregorčičeva nI. 38. 7540-31 Enosob. stanovanje s kabinetom io vrtom, par-ketirano, oddam z majem. Vprašati Grerbičeva 3. 7604-31 Dvosob. stanovanje sončno, v I. nad strop ju, ter enosobno stanovanje oddam na Rimski cesti 33. 7573-91 Stanovanja 4 sobno stanovanje išče zdravnik v I. nadstropju v centru mesta. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdravnik«. 7563-31a Dopisi >*ak» Jesedf t Jtn; lavek 9 Oln. » SIfro .i lajanje naslova S Oln. •aimanlf rnfwt W Mlada gospodična v stiski, išče boljšega, starejšega. dobro situiranega gospoda. Dopise pod »Prijateljstvo 1U00« na ogl. odd. Jutra. 7577-34 Razno TREtiCHCOAH ter vs& OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izde lana si nabavitf najugodneje ari PRCSKER J t Petra c. 14 Ielefon 38-83 v ■ ". v- >••■ , •i.Ai.A-; v 'i''- air* •-•.■vrrrrjsr.c*"* \