List 30.
Gospodarske skušnje.
(Vrabci pri kozolcih, in kako jih najbolje odganjati). Že večkrat sem bral v „Novicahu pa tudi v drugih kmetijskih časnikih: nikar preganjati vrabcov, ker tisto malo škodo, ki jo store, da pozobljejo kako zerno, povernejo na drugi strani stokrat, ker pokončajo veliko* škodljivega merčesa. Da pokončavajo červe in gosence, je res, in zato so tudi vrabci naši dobrotniki, — ali tudi je res, da, kader se v celih trumah zalete na kozolc, kjer je pšenica spravljena (reži se ne loti vrabec), pozobljejo iz klasja, ki odzvunaj visi in kterega lahko pikajo, tako čisto vse, da bo v unanjem klasji le redko ktero zernice ostalo. Škoda je tedaj takrat gospodarja velika — in druge krati dobrotniki vrabci so sedaj hudi tatje. — Kako se te nadloge znebiti, pa vendar vrabcov ne neusmiljeno preganjati? Jez sem to-le skusil, in morem vsem gospodarjem nasvetovati; naj store tudi oni tako, potem pa v „Novicaha naznanijo, ali se je kakor meni tudi njim skušnja tako dobro obnesla. Naj si za vsak štant žita (posebno pšenice, ktera je vrabcom najbolj pri sercu) vstrelijo kaka dva vrabca, in jih obesijo potem na kol zgorej spod strehe. Pervi dan, ko se to stori, še zmiraj letajo vrabci nad pšenico, ker se tega strahu ne boje; berž pa, ko drugi ali tretji dan obešeni vrabci gnjiti in tedaj smer-deti začno, ti ne pride noben vrabec več zraven, in sicer tako dolgo ne, dokler jih ta smrad preganja, kar po mojih skušnjah terpi blizo en teden, se ve, kakor je vreme. Ce si tedaj za vsak štant nastreliš vsaki teden 2 vrabca, boš lahko odvernil tatinske goste, in & tem si brez neusmiljenosti svoj cilj in konec dosegel, ker le malokterim si življenje vzel, vse druge pa pri življenji pustil, le napotil si jih si kod drugod živeža iskati, ne pa v kozolcih pri žitu.                                             Juri Pajk.
(Zoper bolhe in gosence na želji, repi in drugem sadežu), kterih bo gotovo tudi letos veliko, ker letos nobenega merčesa ne manjka, svetuje kmetijsk časnik kot najboljo pomoč: Golobjeka deni v kako kad, zraven pa še en malo pod milim nebom razpadenega apna; vlij na oboje mer zle vode, in vse naj se namaka najmanj
------    234------
24 ur. V to vodo pomakaj potem slamnato omelo in škropi ž njo bolhe in gosence, kadar jih zapaziš. Namesto omela utegneš tudi tisto brizglo vzeti, s ktero vertnarji cvetlice škropijo. Ce je dež izpral to vodo, preden je perje tako terdo postalo, da ga ne morejo bolhe več jesti, poškropi še enkrat. Ce je ta voda prehuda, postanete perve dve peresci rade rumenkaste, pa to nič ne škoduje, marveč vse še raje raste po nji. Ako pa bi utegnila ta voda vendar le prehuda biti, kar se lahko pred poskusi, napravi jo redkejo, da ji priliješ še vode.