zr ok,1 iležni' car3. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN. LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 10, 1939 LETO XLIL —VOL. XLII. od# likanci i nasiljem preganjajo demo-a,e iz uradov. Sodnija v Clevelandu Zadevno številne laprisežene izjave Cle Of p •veiand. v Okrajni proseku- j nk T. Cullitan je dobil roke mnogo zaprisežene 12 r°k demokratskih it,ci ncev države Ohio. Usluž-&02i' Vi-,'°' J™ republikanci v°iiliS]^ko tak°J »e zapustijo !^lkanCi so šli baje tako ne zmenijo niti za ^nJo, in katerih se ne ki so naredili ci e0dst, ' bo najbrž naperil tožbo proti samemu governerju Brickerju, katerega bo obtožil, da krši državne postave glede civilnih uslužbencev. Republikanci v državi Ohio niso bili 10 let pri vladnem koritu. To jih je napotilo, da so lansko leto po svoji delni zmagi prisegli, da odstranijo vse demokrate iz vseh javnih služb. Ko so bili demokratje na čelu vlade v državi Ohio so dali priliko številnim republikancem, da Najboljše katoliške šole so v Clevelandu Cleveland. — Te dni je Msgr. John Hagan obhajal 25-letnico, odkar je bil posvečen v duhovna. Msgr. Hagan je že več let ravnatelj katoliških šol v Clevelandu, katere vodi tako uspešno, da je dobil lepa priznanja ne samo od škofov po Ameriki, pač pa tudi od voditeljev javnih šol v Ameriki. Katoliške šole v clevelandski škofiji so poznane kot najboljše in uspešne šole v Ameriki. Msgr. Haganu je bil prirejen banket, katerega se je udeležilo 200 duhovnikov. Tekom govora je Msgr. Hagan poudarjal, da izvrstno stanje katoliških šol ni toliko njegova zasluga kot pa požr- so ostali v svojih uradih, dočim | tvovalno delo katoliških sester, ki jim sedaj republikanci vračajo to dobroto s tem, da skušajo pregnati slehernega demokrata od javne službe. "Se vidimo prihodnje leto pri volitvah," je izjavil včeraj demokratski načelnik Lembach v Columbusu, meneč s tem, da bodo republikanci prihodnje leto poraženi. ^ka pripravlja največjo mornarico sveta. !9ovarja na Rusijo, da se slednja oborožuje Črt in te. ? .Harca. Vlada je da-' lla> da bo začela Ja-'i vojno mornarico, •kuje, da bo naj-G radii j a bo v N ^k ir i I1 K 4 .. bodo now boj- Joi-ial izjavil, da......nameravaj eljale 1,693,000,000 je- X ^ k ^aP°nska začela z letalakih 5,000 novih voja- J,°°° Jen bodo veljali 300'~ L0Vj ,°v- Ti zrakoplovi bo- ^kom prihodnjih pat streljiva je odlo- jenov. Ža S ten Japonskega mornariškega štaba je izja- ra Japonska na vsak ^ __ S^f ®S keglačev 139 3e v Clevelandu ot- ^lia ?gres Zveze ameri" Mubov. Vtana- H Celili H f' Se?Ušč' gkoro 23,000 v ^^J način posedovati najmočnejšo vojno' mornarico sveta, ako želi ohraniti svoje interese, ki so v nevarnosti. Nadalje je japonski admiral poučujejo v teh šolah. -o- Izredni zastopnik Roose-velta v Rimu Washington, 9. marca. Predsednik Roosevelt je imenoval Joseph Kennedya, ameriškega poslanika v Londonu kot svojega izrednega zastopnika ob priliki kronanja novega papeža. Včeraj je novi papež Pij XII. sprejel v avdijenci vse tri ameriške kardinale, katerim je izročil izredni blagoslov za ameriški narod. Pij XII. je bil zlasti vesel, ko je omenil, da mu je bilo mogoče svoje-časno kot papežev državni tajnik obiskati Zedinjene države. --—o- Roosevelt ip štrajk Washington, 9. marca. Ali bo predsednik Roosevelt upošteval štrajk hotelski h uslužbencev, v Washingtonu ali ga bo prezrl. V soboto imajo časnikarji, ki so pri-deljeni Beli hiši, banket v Mayflower hotelu,. Hotel je piketiran. Toda predsednik je častni član organizacije in je vselej prišel.na banket časnikarjev. Ako pride tudi letos, je vpmšanje. če pride, pomeni to, da se ne zmeni za delavski spor, ako ne pride, bo upošteval pike-te pred hotelom, štrajk se vrši v 13 najfinejših wash-ingtonskih hotelih. Senatorji, ki tam stanujejo, se ne brigalo za pikete, in celo državni tajnik je včeraj prikorakal v Carlton hotel, kjer stanuje, dasi je moral skozi vrsto piketov. Japonci zopet v ofenzivi na Kitajskem šangaj, 9. marca. Japonska armada je včeraj napredovala ___ na treh različnih točkah na Ki- Cleveland. — štirje delavci, ki tajskem. Bombardirali so Ičang, so bili svoječasno zaposleni pri Štirje delavci fožijo Republic Steel (o. Vsak zahteva po $50,000 odškodnine kjer je bilo ubitih stotine Kitaj cev. Kakih 200 zrakoplovov je napadlo Jungčang, 1600 milj severo-zapadno od šangaja, kjer je središče ruske trgovine in prometnih vez in odkoder dobivajo Kitajci orožje iz Rusije. Nadalje je japonska vlada prepoveda The Republic Steel Co., so na Common Pleas sodni j i vložili tožbo proti kompaniji. Vsak zahteva $50,000 odškodnine od kompanije. Vsi trdijo, da so dobili neke vrste pljučno bolezen, ko so delali v delavnici, ki je bila napolnje- la rabo kitajskega dolarja. V j na s prahom. Zaposleni so bili v mestnem avdi-ki ima 32 posa- r*av ki' i °sPelo v mesto iz raz-Keglalo se bo za na- fc»>lišSaŠajo ?184,000. Op-j{,%d{ j J'e veljala $100,000. ' ^ ahko naenkrat opa-^ Je v avditoriju. Kft sv- obhajilo !e štya sv. Vida št. Prosi, da se skupno sPovedi v soboto in v Sv- obhajila ob 8:30 ^ ^ *vi sv. Vida. \bližn?iška nesreča V Ohio mestu Cuyahoga Moln'so bile sinoči malo vNši 0 ubite štiri osebe lSvu? križišču, ko je V* 2ad Baltimore & 0hio r avtomobil na kri- Se ctric družba je od-^ ''ifis^ Vsein onim, katerim % %Ui°-let° znižane P^če, \ Ala,, stare plače. Do i?kot ?Cem V^j_____ tudi bodo povišane Mnogim uradni- ■ 0n denar- Denar V in i Gjali v državnih Je bil neprestano v Zed. države tekom prihodnjih štirih let potrošiti za nove bojne ladje $600,000,000 in Japonska v tem slučaju nikakor ne sme zaostajati. Japonska vlada tudi kaže na Rusijo, ki silno hiti z gradnjo novega vojnega brodovja. To bro-dovje je predvsem namenjeno za napad na Japonsko. Rusija bo imela tekom prihodnjih pet let 50 novih večjih in manjših bojnih ladij. •o--- Vladni uradniki Več sodnikov najvišje sodnije se je izjavilo, da dvomijo, da bi bila postava, katero sedaj ustvarja kongres in glasom katere bi morali vladni uradniki plačevati davke kot drugi ljudje, pravilna postava. Sodnik Stone je dejal, da s tem, da vladni uradnik plačuje davke, da vlada obdavči samo sebe, kar pa ni ustavno. Najvišja sodnija bo v kratkem izrekla razsodbo. Odobreni bondi Ona f akcij a demokratske stranke v Clevelandu, kateri načel ju je Burr Gongwer, je odobrila izdajo novih bondov in davkov, o čemur se bo glasovalo 22. marca. Fakcija demokratov pa, kateri načeljuje Ray T. Miller, se je izjavila proti novim davkom. Ne bo obtožena Delavska tajnica Miss Perkins radi katere se nekateri kongres-mani zelo hudujejo, ne bo obtožena od kongresa, da je zanemarjala vršiti svoje dolžnosti. Tozadevna zahteva je bila umaknjena. Zaprtej trgovine Vodstva vseh trgovin v mestu, kjer se prodaja meso in zelenjava, so sklenila zanaprej zapirati trgovine vsako sredo v letu ob 1. uri popoldne. Dodatna zahvala V zahvali Mr. in Mrs. Anton Koren, 15912 Saranac Rd. je bilo pomotoma izpuščeno ime Mr. in Mrs. Mike Kral, katerima se . na tem mestu izreka najtoplejša 1121 Addison Rd. zahvala. Skrivajo številke Več tednov se je vršila preiskava V Clevelandu glede W. P. A. delavcev, da se dožene, kdo je v resnici potreben javnega dela in ne. Preiskava je sedaj končana, toda o preiskavi prevladuje absolutna .tajnost. Iz Washingtona je prišlo povelje, da se nobenih številk pod nobenim pogojem ne sme dati v javnost. Sodi se torej, da je bila preiskava fi-asko in sedaj iščejo osebo, katero bi naredili odgovorno za fiasko. Namen preiskave je bil odstraniti vse one od dela, ki ga niso potrebni. Baje so našli med 28,000 WPA delavci samo 330 takih oseb. Skrivnosten umor Umor, ki ga je izvršil 53-letni Jakob Springer nad svojo svakinjo Mrs. Amalijo Hu-jer, najbrž ne bo nikdar pojasnjen. Springer je po umoru izvršil samomor. Policija trdi, da ni bilo nobenega povoda za umor in samomor. Springer je stanoval pri Hujerje-vih, ko je zvečer te dni potegnil revolver in gospodinjo dvakrat ustrelil v glavo. Stanovalci hiše trdijo, da jim je absolutno nepojasnjeno to početje. Prehud bromo-seltzer Zvezne oblasti so zaplenile 2,-300 steklenic takozvanega "bro-mo-seltzerja," katerega se navadno dobi v gostilnah in v lekarnah in se rabi za "preganjanje! mačka" ob pondeljkih. Da je prišlo do zaplembe je odgovorna kompanija, ki je izdelovala: omenjeni prašek, toda so bila navodila na steklenicah glede rabe bromo-seltzer j a napačna. Kapitan Spoerke Preminul je poznani policijski kapitan Charles Spoerke, star 59 let. Tekom svetovne vojne je bil načelnik oddelka za preiskavo tu-jezemcev. Na operaciji V Charity bolnišnici je bila operirana Miss Josephine Zorič, Prijateljice jo lahko obiščejo. Nemci trdijo, da bo novi papež nevtralen Berlin, 9. marca. V. političnih krogih se smatra kot dobro znamenje, ker je papež včeraj sprejel nemškega poslanika, v avdijenci. Nemško časopisje trdi, da bo papež nevtralen napram raznim strankam. Fašistično časopisje v Rimu pa poudarja, da je bila avdienca pri papežu od strani nemškega poslanika nenavadno kratka, kar ne pomeni nič dobrega za nemško diplomacijo. ----O' Japonci protestirajo pike-tiranje Kitajcev Portland, Ore., 9. marca. Tukajšnji japonski konzul je po-1 slal državnemu oddelku ameriške vlade v Washington protest, ker piketi kakih 300 Kitajcev v mestu Portland piketirajo neko grško tovorno ladjo, ki namerava prepeljati staro železo na Japonsko. Kitajski piketi ne dovolijo nakladanje parnika. Tudi ameriški delavci so pustili delo v pristanišču. Novi davki Odborniki Cleveland Industrial Council, kjer so združene vse C.I.O. unije, so imeli včeraj zborovanje, pri katerem so obšodili nastop unij, ki spadajo k American Federation of Labor. Šlo se je radi novih davkov, o katerih se bo volilo 22. marca. A. F. of L. je odobrila te nove davke, C. I. O. jim nasprotuje in to iz vzroka, ker ni v njih skoro ničesar določenega za relif, ki bo letos akutna potreba v Clevelandu. Ves denar, katerega pričakujejo dobiti od novih davkov, ako bodo odobreni, gre v administrativne namene in v politične svrhe, kot trdijo C. I. O. zastopniki-. Posledica kolizije Na križišču v bližini St. Clair Ave. in Nottingham Rd. sta včeraj trčila dva truka, en večji truk, ki je vozil tri ton kemikalij in en manjši truk. Slednji se je prevrnil v jarek poleg ceste, todaI kolizija je nagnala veliki truk, da je planil skozi okno neke konfekcijske trgovine; katero je do mala porušil, nakar je truk porušil 5 palcev debeli zid v bližnji brivnici, kjer je končno obtičal. Toda ker je vozik truka pozabil zapreti stroj, je začelo goreti v truku in v poslopju in povzročena škoda znaša $5,000. Unija brivcev Unija brivcev v New Yorku je sklenila prekiniti zveze s C.I.O. organizacijo in se vrniti k American Federation of Labor. zameno je izdala bankovce japonske banke in namerava na ta način znižati svoje vojaške stroške. Japonska vlada je obenem vrnila več ameriških cerkev na Kitajskem njih prvotnim lastnikom. -o-- Boj s komunisti v Madridu je končan Madrid, 9. marca. Po krvavih borbah na ulicah mesta Madrida so republikanske čete končno vendar zatrle revol-to komunistov v mestu. Le tu pa sem prileti iz te ali one hiše kak komunistični strel. Vojaki, ki so se rama ob rami borili proti generalu Francu skozi tri leta, so si danes največji nasprotniki in se pobijajo medsebojno. Komunisti so hoteli zasesti glavna poslopja v mestu, česar jim pa republikanska posadka ni pustila. Razen' nekaj stotin komunističnih voditeljev in vojakov, ki so se poskrili, je bila zajeta vsa komunistična posadka v Madridu. --o-- Koncert v naselbini Jugoslav Slovene Club (of the International Institute) bo pro-težiral simfoničen koncert v soboto 25. marca ob 8:15 v SND na St. Clair Ave. Nastopil bo Glasbeni simfonični lconert pod vodstvom Clarence S. Metcalf. xNa programu bosta nastopila solista Mrs. Jeanette Perdan-Jutt-ner v sopranu, Louis Grdina v baritonu, na klavirju spremlja Anetta Werwage. Moški zbor Zarje bo pel izčrpke iz opere Nikolaj Subic Zrinjski. Preveč jetnikov Novi ravnatelj državnih zaporov V Columbusu Amrine je izjavil, da je vse preveč jetnikov natrpanih v državnih zaporih. Poslopje je staro že 105 let in nikakor ne odgovarja razmeram. Danes se nahaja v raznih poslopjih zaporov 4,200 mož, dočim bi komaj par tisoč ljudi imelo tam dovolj prostora. Državna posta-vodaja bo morala nekaj tozadevno ukreniti. Požigalec Nekdo je včeraj zažgal dvo-družinsko hišo na 2184 Stearns Rd., kjer se je nahajalo pet otrok in bolna mati. Zločinec je polil tla z gasolinom in obenem tudi stopnice, nakar je zažgal. Otroke in bolno mater so še ob pravem času zbudili, da niso zgoreli v goreči hiši. Zločinec je pustil v hiši še eno galono polno gasolina. Zaprte šole Tudi v Ashland, Ohio, so morali zapreti vse javne šole rafcli epidemije influence, šole v štirinajstih ohijskih mestih so doslej zaprli. Zadušnica Za pokojnim John Petričem se bo brala sv. maša v soboto ob 8. uri v cerkvi sv. Kristine ob priliki tridesetdnevnice smrti. Prijatelji so vabljeni. livarni kompanije in sedaj trdijo, da* so postali nezmožni za vsako nadaljno delo. Imena delavcev, ki so vložili tožbo so: Steve Vasilevich, 4447 Douse Ave., Matthew Jambreko-vich, 1147 E. 63rd St., Steve Ka-lenya, 4530 Champa Ave. in Jo- . seph Klamut, 791 Crawford Rd. Zaposleni so bili v tovarni od 10 do 5 let. V obtožnici trdijo, da livarna ni imela nobene prave ventilacije, kar je povzročilo, da se je razvila bolezen znana pod imenom "pneumooniosisi," ki nastane z vdihavanjem kovinskih drobcev in prahu v prostorih, kjer se nahajajo kovine. Omenjeni delavci so najeli več odvetnikov, ki bodo skušali dokazati na sodni j i, da je imela Republic Steel Co. tovarna v resnici nesanitarne prostore, ki so povzročali bolezen. Oglasiti se zna še več delavcev. Reorganizacija ameriške vlade. Predsednik končno dobil delno zmago v zbornici poslancev Washington, D. C., 9. marca. Poslanska zbornica kongresa je včeraj odglasovala s 246 glasovi proti 153, da se prepusti predsedniku Rooseveltu pravica, da reorganizira razne zvezne urade. Enak predlog je bil lansko leto odklonjen. O predlogu mora glasovati še senatna zbornica. Predsednik bo glasom nove postave imel šest administrativnih pomoč n i k o v, 'do&IW'Ma sedaj t ri: Borba V p6*-' slanski zbornici je trajala 15 ur in je bil predlog sprejet z največjim prizadevanjem od strani pri jateljev Roosevelta. proti predlogu, njim so pa pomagali konservativni demokratje in en čas je že grozilo, da bo predlog propadel. Kaj bo senatna zbornica naredila s predlogom se ne ve. Glasom nove postave ima predsednik pravico spremenili sedanje zvezne urade, jih odpraviti ali nadomestiti z novimi na tak način, da bo uprava teh uradov znižala svoje letne izdatke. """"tJlasofiV postave ima predsednik pravico odpraviti kakih 500 uradov ali jih nadomestiti z novimi. Kongres je pa izvzel iz l predsednikove kontrole vse bolj Vsi republikanci so glasovali važne in večje urade. Ogromne priprave za kronanje papeža v nedeljo. Pol milijona gostov dospelo v Rim Vatikan, 9. marca. Delavci so začeli graditi danes barikade na trgu sv. Petra, da bo laglje se vršila kontrola nad ogromno množico, katero se pričakuje, da se udeleži kronanja Pija XII. v nedeljo. Več kot 200,000 prošenj je že dospelo od raznih oseb, da dobijo vstopnice za slovesno sv. mašo v nedeljo v baziliki sv. Petra. Se- veda so morale biti prošnje zavrnjene, ker v cerkev ne more toliko ljudi. V cerkvi bo navzočih kakih 45,000 oseb. Izvršene so vse naprave, da bodo lahko prišli v cerkev in lahko ob pravem času odšli, da so navzoči pri kronanju. Pontifikalna sv. maša se začne ob 8:15 zjutraj in bo trajala pet ur. Slovenski pionir V nedeljo 12. marca bo minilo 50 let odkar je prišel iz domovine poznani naš pionir Mr. John Marvar. Svoječasno je imel gostilno na E. 54th St., toda zadnja leta živi na svojem posestvu v Richmond Heights, želimo mu še mnogo let zdravja in napredka. Novi državljani V Painesvillu, Ohio, se je te dni vršilo po dolgem času zopet zaslišanje za ameriško državljanstvo. 58 jih je zapriseglo pred sodnijo. Med novimi državljani je bilo tudi nekaj Slovencev. Starostna podpora Tekom meseca februarja je dobivalo v državi Ohio 111,-337 ljudi starostno podporo od države. Povprečna podpora na mesec je znašala $22.54, lansko leto pa $22.58. V bolnišnici Dobro poznana Mrs. Ana Germ, 16205 Arcade Ave., je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnišnico. želimo ji dobrega okrevanja, Slavčki V nedeljo 12. marca se ne vrši seja "Slavčkov" radi odsotnosti pevovodje. Pijani stražniki Policija je aretirala šolskega stražnika John Kellya, ker je pijan pazil na šolske otroke, ko so odhajali iz šole. Sodnik ga je obsodil v 60 dni zapora. Kelly je bil že sedemkrat prej aretiran radi pijanosti, toda le enkrat je bil obsojen v šest mesecev zapora. In takim ljudem prepuščajo male otroke, da jih stražijo na nevarnih cestnih križiščih! V bolnišnico S Svetkovo arnbulanco je bil odpeljan v Lakeside bolnišnico John Sterlekar, stanujoč na 186.19 Arrowhead Ave. Podvreči se mora operaciji, želimo mu, da bi jo srečno prestal. Bolna na domu Bolna se nahaja na svojem domu pod zdravniško oskrbo Agnes Krall, 17109 Waterloo Rd. Prijateljice jo lahko obiščejo, želimo ji skorajšnjega zdravja. Zadušnica V spomin 13. obletnice smrti pok. moža in očeta Josip Kaste-, lica se bo brala v nedeljo ob pol dvanajstih sv. maša v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. * Bolgarska policija je naredila pogon na fašiste in 30 njih voditeljev aretirala. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 Bt. Clair Avenue __Published — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.S0. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta <3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 0 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 57, Pri., March 10, 1939 150 let kongresa Pred 150. leti so šteli New York kot glavno mesto tedanjih trinajstih držav ali kolonij. In v New Yorku je pred 150. leti zboroval prvi, ameriški kongres. Bil je dan poln slavno-sti, ko so senatorji in kongresmani korakali v takozvano "federalno dvorano," kjer naj bi se otvorilo prvo zasedanjega ameriškega kongresa. Senatorji in kongresmani so bili oblečeni v baržunate obleke in imeli so svilene'nogavice. Zvonovi so zvonili po vsem mestu — New York je tedaj štel nekako 35,000 ljudi — topovi so se oglašali, vse je bilo nekako praznično v mestu. Toda udeležba tekom prvega zasedanja ameriškega kongresa je bila prav pičla. Navzočih bi imelo biti 26 senatorjev,, iz vsake države dva, toda v resnici jih je prišlo na zborovanje samo osem. In izmed 59 izvoljenih poslancev jih je bilo na prvem zborovanju samo — 13. Videti je bilo, da so že takoj v začetku senatorji in kongresmani radi ostajali doma, namesto, da bLse trudili v zbornici s predlogi in jih spreminjali v dobre postave. Vzelo je en mesec časa, predno so se zbrali vsi kongresmani in senatorji. Seveda pomisliti je treba, da tedaj ni bilo hitrih vlakov, brzih avtomobilov ali še hitrejših zrakoplovov, ki bi kongresmane vozili na njih mesto. 'Konji so počasi vozili, in kot rečeno, je vzelo en mesec, predno so se kongresmani zbrali k resnemu delu. Kongres ima danes za seboj ja-ko zanimivo zgodovino. Odkar je bilo organizirano prvo zborovanje pa vse do danes je sedelo v kongresu vsega skupaj 886 senatorjev, in 450 izmed teh se je nahajalo prej v poslanski zbornici. Poslancev za poslansko zbornico je bilo od začetka pa do danes vsega skupaj izvoljenih 8,106, dočim so razni teritoriji poslali tekom 150 let 141 svojih zastopnikov v kongres. Zastopniki iz teritorijev smejo govoriti v kongresu, toda nimajo pravice glasovanja. Pred nekaj dnevi je današnji kongres slovesno praznoval 150. obletnico postanka kongresa. Vsi člani poslanske zbornice in senatorji, k-' delujejo v 76. zasedanju kongr^a, so se zbrali. Njim so Se pridružili tudi sodniki najvišje sod-nije in vsi diplomatičrii zastopniki v Washington!!. Navzoč je bil tudi predsednik Roosevelt. Slovesno zasedanje kongresa ob priliki 150. obletnice se je vršilo ravno na dan, ko je Roosevelt pred šestimi leti bil prvič zaprisežen kot predsednik. Kongres predstavlja demokracijo, katere smo deležni v Zedinjenih državah. Ustava mu je dala posebne naloge in odgovornosti. Predsednik Roosevelt je uporabil to priliko, da je govoril o delovanju demokratskega, kongresa, kakšne vrednosti za ameriški narod je kongres, ako pravilno izvršuje svoje dolžnosti. Od njega lahko prihaja vse slabo in pa tudi vse dobro. Postave, katere ustvarjal kongres, morajo biti vedno narejene tako, da odgovarjajo demokratskemu mišljenju ameriškega naroda. Kongres je prava slika demokracije in svobode. V&e one dežele, ki imajo diktatorje, so brez, kongresa, brez postavodajnega deta vlade, kajti v takih državah delajo postave posamezni diktatorji, ne pa možje, ki so nalašč za to izvoljeni od naroda. "Kjerkoli propade demokracija," je poudarjal predsednik Roosevelt v svojem govoru, tam tudi kmalu propade vera v Boga in pravica moliti k Bogu po svojem prepričanju. Diktatorji se ne zmenijo za Boga, ker čutijo, da jim je na potu. Ozreti se je treba le na Rusijo, Mehiko, Nemčijo in lojalisti-čno Španijo, katere je pa sedaj, hvala Bogu, konec. Narod, v demokratski republiki pa obenem s kongresom nosi veliko odgovornost. Gledati mora vselej, da pazno zasleduje delovanje svojih uradnikov, da se udeležujejo volitev in skuša razumeti poslovanje vlade, ker le tak narod je zrel za resnično svobodo in pravo demokracijo. Ameriški kongres seveda ni popolen, kot ni na svetu ničesar popolnega, toda reči se mora, da je tekom 150 let svojega obstanka precej dobro zastopal ljudske mnenje in čuval pravice in svobodščine ameriškega naroda. Nemško časopisje obžaluje ameriški narod, ki trpi v svoji sredi takega voditelja kot je Roosevelt. Hvala za simpatije! Mi nismo pa prav rfc nevošljivi Nemcem radi njihovega Dolfeta. ■u # » Na 21. marca nastopi uradna pomlad, živijo! In takoj drugi dan bo pa treskalo, ko bodo clevelandski volivci dali pošteno brco mestni administraciji s tem, da bodo z ogromno večino glasovali proti $8,800,000 novim davkom, ki jih hočejo izvleči iz naših žepov nenasitni politikaši. » * 9 Najbolj težke čase je imel bivši clevelandski župan Ray T. Miller. Splošna kriza, blagajna prazna in denarja od nikoder. Pa vendar ni šel k davkoplačevalcem po novac. Znal je drugače in začel je sekati plače in sicer je naprej odtrgal od svoje in potem tako dalje. Kako je pa danes pri mestni vladi? Nastala so nova korita i lepimi plačami. Ti pa, davkoplačevalec, se poti, da boš črn! Kdor ne bo šel na volišče 22. marca, bo prav tako, kot če bi volil za devet milijonov dolarjev novih davkov. Kajti mestna mašina bo napela vse sile, da zmaga. Strašna izpoved Srba, ki je bil v mednarodni brigadi Siniša Timotijevič, iz Belgra-da, je svoje dni sledeč svojim marksističnim težnjam pobegnil v Prancijo, od koder je odšel v Španijo ter bi postavljen v rdečo mednarodno brigado, ki ji je poveljeval francoski komunistični narodni poslanec Marty. Sedaj je Siniša po polomu rdečih v Kataloniji prišel nazaj v Pariz, kjer je — ves togoten nad doživljaji, ki jih ima za seboj —obiskal svojega prijatelja pri listu "Le Journal" in mu naslikal svoj položaj. "Le Journal" je sedaj objavil vtise tega jugoslovanskega marksista, ki je v rdeči internacionalni brigadi v Španiji našel ravnovesje ter sedaj prisega, da se bo odslej posvetil neutrud-ljivi borbi proti komunizmu, ki ga je pravi luči še le spoznal v Španiji. V "Journalu" sta izšla o tem dva članka in sicer v štev. od dne 12. in 13. feb. s podpisom Sinišinega prijatelja A. T. Ser-stevensa. Iz obeh člankov v naslednjem ponemamo poglavitne vtise spreobrnjenega Siniše Ti-motijeviča. V oktobru 1937 je Siniša Timotijevič vstopil v rdečo mednarodno brigado in bil dodeljen oddelku protiletalskega topništva v 45. rdeči diviziji. Boril seje pri Teruelu, pri Aragonu, boril se je v kolenu Ebra ter bil potem pomaknjen v ozadje, ko je Negrin obljubil, da bodo mednarodne brigade zapustile fronto. Dne 6. oktobra je prišel v Katalonijo. Rdeče brigade niso bile razorožene, še manj seve razpuščene, čeprav je Negrin lagal, da so bile. Pariški prijatelj je takoj vprašal Sinišo, kaj je z Martyjem _ francoskim komunističnim poslancem, ki je bil v Španiji vrli o v n i poveljnik mednarodnih rdečih brigad — nakar mu je Belgrajčan s srditim naglasom odgovoril: Tiranstva v rdeči brigadi — Revolver in psovka. Marty ! Ne vemrč^je ^orec ali pustolovec! Mednarodne brigade so bile zanj tvorba, ki jo je sam ustvaril in nad katero je izvajal tiranijo, ki prekaša vse, kar si more človeška domišljija predstavljati. Boril sem se na Balkanu, videl sem armade raznih držav, toda nikjer še nisem videl koga, od generala do preprostega kaplarja, ki bi bil tako besno podivjan kot je Marty. Za vsako najmanjšo stvar, za vsako cigareto, ki si jo prižgal 80 km za fronto, je že prišel z revolverjem in z najgršimi psovkami. Marty prihaja iz boljševiške šole. Poleg tega pa je zagrizen komunist. Nas je v brigadi razdeli) v dva tabora. Eni so na legitimaciji dobili oznako "protifašist," komunisti pa, ki so to izpričali, so dobili značko "dober protifašist." Prvi smo bili pod stalnim nadzorstvom. Lahko rečem, da fronta nikakor ni bila naša največja življenjska nevarnost, marveč politično vohunjenje v zaledju. Trije mojih rojakov, ki so se vpisali v anarhistično zvezo, so bili aretirani in še danes ne vem, kam so izginili. Ni jih! Imeli smo vojaške sovjete "Cliarlas Politi-cas," kjer so nas učili protifaši-stivne borbe. To so bili navadni komunistični težaji. Kdor se jih ne bi hotel udeleževati, so ga takoj poslali na fronto, kjer se je moral sam z nekaj ročnimi bombami v rokah boriti proti napa-dajočim tankom." Ko so se mednarodne brigade morale umakniti s fronte, je Marty, ki je navaden pustolovec, z revolverjem v roki divjal. Najprej nas je hotel spraviti v Mehiko. Zbral je okrog 1,500 rdečih gardistov, med njimi je bil tudi Siniša Timotijevič. Peljal jih je, v Puigcerdo, od koder jih je imel francoski vlak prepeljati v Bordeaux. Toda iz tega ni bilo nič. Marty se je pojavil ter tako grdo psoval francosko vlado, da besed ni mogoče ponavljati. Marty jih je potem spravil spet nazaj v Ripoli, potem ko jim je pobral ves denar, ki so ga imeli. PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec "Kaj boste vi, ki se bahate, midva vedela, kje je srna. Za- Joaephine Seelye ki bosta v nedeljo igrali vloge v krasni drami "Večna luč." Predstava se prične v SND na St. Clair Ave. točno ob treh popoldne. Preskrbite si vstopnice pravočasno, da boste imeli dober sedež. Ko se je Franco začel bližati Barceloni, je bila Martyjeva mednarodna brigada vsa razdvojena. Marty jo je hotel poslati nazaj na fronto. Dne 24. januarja v Časa de la Selva je agiti-ral med vojaki, naj se vrnemo na fronto. Samo 15% rdečih miličnikov mednarodne brigade se je javilo za fronto. Med njimi je bilo 42 Kanadčanov. Drugi nismo hoteli. Ko je Barcelona padla dne 26. januarja, se je Marty vrnil med nas in nas spet hotel spraviti v boj. Ker se niso javili, je pobral vsem njihove legitimacije. To je pomenilo, da bodo poslani na fronto v ogenj, da tamkaj padejo in da nihče ne bi vedel, katere narodnosti so. Ne Poljaki, ne Jugoslovani, ne Nemci, marveč brezdomci — brezimeni mrliči. Takrat so miličniki začeli v trumah uhajati. Vse je skušalo doječi francosko mejo. Marty je v zadnjem hipu zbral skupino najhujših divjakov, ki so zasedli prehode na meji in so imeli nalog, da postrele miličnike mednarodne brigade, ki bi hoteli čez mejo. Poveljnik tem četam je bil Trški polkovnik Nicolaidis. To je trajalo tako ddgo, da tega Grka ni prepodil španski polkovnik z revolverjem v roki. Vsaj polovica mednarodne brigade je pobegnila čez mejo. "Ali je v Španiji še kaj od mednarodne rdeče brigade?" je vprašal francoski časnikar. Siniša Timotijevič je odgovoril: "Spominjate se, da je neki Italijan Luigi de Gallo, ki je bil nadzornik komisarijata za mednarodne brigade, govoril o uradni številki 30,000 mož, ki jih ta brigada šteje, in o 5,000 mrtvih, ki jih je utrpela. Tem številkam smo sc pri brigadi na ves glas smejali. Stvarno pa je bilo mednarodnih miličnikov najmanj 30,000 in na fronti jih je padlo vsaj 20,000. Pred nekaj meseci je bilo odposlanih v Francijo nekaj tisoč ranjenih in pohabljenih in bolnih. Tudi Rusi so vsi odšli. o se je pričel splošni umik v Kataloniji, je bilo na severu vsaj se 12,000 miličnikov. Pravili so nam tudi, da jih je vsaj 5,000 še v srednji Španiji. "Maršal Marty'' je z miličniki govoril špansko. Saj je bilo vseeno, v katerem jeziku je govoril, ko ni znal nič drugega, kakor psovati. Pomagali so mu komunistični govorniki. Posebno v spominu nam je ostal Belgijec ;'Bouboule," ki je najbolj znal ; m e r j a ti francoske marksiste, med njimi posebno vašega Blu-ma. Do aragonske bitke so bili Rusi srce vsega odpora Bateriji, pri kateri je služil Siniša, je poveljeval neki boljševiški častnik. Toda po aragonskem porazu so se Rusi izcedili in kar naenkrat jih ni bilo več. Sovjetska Rusija je Španiji obrnila hrbet. "In ljudstvo, kako je špansko ljudstvo z vami postopalo, ' je vprašal Francoz. Siniša mu je dobesedno odgovoril: "Prebivalstvo! Da, prebivalstvo je špansko! To so Španci! Ko sem se boril v Macedoniji sem doživel Čudovite sprejeme od strani prebivalstva. Kako so Srbi sprejemali francosko in srbsko osvobojevalno armado! V Španiji nič od tega! Kamorkoli smo prišli, so nas sprejemali koliko ste jih nastrelili," začnem. "Mi imamo res samo tri srne, ampak te so pa take, da še mrtve po zraku frčijo." "Ja, ja, po zraku frčijo, ko so že skoro v kastroli," doda Mandel in se veselo nasmeje. "Posebno tvoja, Mandel, zdajle nekje frči, nič kje," se obrnem do Mandla in pokažem skozi okno na verando, kjer je visela na kraju, kjer je bila prej srna, samo še prazna vrv. Mandel pogleda, pogleda še enkrat, potem pa skoči ven na verando, kjer začne šteti srne. Pa kakor šteje, vedno je naštel samo dve. Ene manjka in sicer ravno njegove, ki je bila največja. Takrat se pa obrne in pride nazaj ves razpaljen. Med vrati se vstopi in počasi reče: "Tok tako! Po naše srne ste prišli! Pa pravite, koliko ste jih namlatili. Ce ne bo moja srna zopet visela v dveh minutah na tistile vrvi, se bomo šli rokovnjače." Baragovi fantje so se muzali in rekli, da so hoteli samo pokazati, kako da smo nepazljivi, da bi nam lahko kdo vse srne vzel, pa ne bi nič vedeli za to. "Tamle na avtu je srna in takoj jo bomo zopet obesili nazaj," reče dr. Urankar. Trije gredo ven in zdaj je bila vrsta pa na nas, da se bomo smejali. Skozi okno jih opazujem, kako gredo gotovih korakov do njih avta, ko pa pridejo tje, obstoje kot ukopani. Srne ni nikjer. Vzamejo žepno svetilko in začno svetiti okrog po gozdu, pa — srne ni nikjer. Pridejo nazaj in vsi prepadeni jamrajo: "Na avto smo srno vrgli, zdaj je ni pa nikjer!" "Aha, zdaj je ni pa nikjer!" oponaša Mandel. "Bi se radi izmazali, kaj ne? Jaz pravim; da srno nazaj, ali bo pa nekaj narobe tukaj le!" Naši vasovalci so sedeli okrog mize v zadregi in niso vedeli, kaj bi napravili. Priznali so, da so srno vzeli, zdaj je ni pa nikjer. Oni so odgovorni zanjo. Z Lampetom se paseva na njih zadregi, ker sva samo hladno, mrko. Niti eden pravi, Španijolec nam ni vzkliknil: Hvala da ste .prišli! Prav so imeli. Saj smo bili tujci in nikdo nas ni maral! Tudi Francu se je isto dogajalo, kadarkoli so zasedali nove kraje njegovi tujci. Kadarkoli smo prišli v kakšno novo taborišče, so nam dejali, da naj pazimo, češ, da je okolica fašističnega mišljenja. Toda, ker se je to vedno ponavljalo, smo kmalu prišli do prepričanja, da je povsodi tako in da nam je špansko prebivalstvo povsodi sovražno. "Danes vem, da smo se borili za komunizem in za komuniste. Za nič drugega. Kajti diktatura proletariata . . . poznam jo! Diktatura je umazana banda tolovajev, ki se bogate na račun in v imenu proletariata." Kaj sedaj, je Sinišo vprašal njegov francoski prijatelj. "Poslušaj, prijatelj," je odgovoril Siniša. "Zavidam svoje tovariše i .j brigade, ki so po vsem tem, kar so videli, po vseh kra^-j ah in ropih, po vseh nasilstvih, po vseh strašnih pustošenjih in krvavih goljufijah, še ohranili v sebi vero v svojo idejo. Toda, kar se mene tiče, sem dosti videl in dosti razumel. Preveč, da bi na vse to mogel kedaj pozabiti in da bi mogel dobiti nazaj svoje nekdanje prepričanje. Iz rdeče Španije se vračam s prepričanjem v srcu, da je komunizem največja nevarnost, ki grozi človeštvu in odslej naprej bo moja edina naloga — moja, ki sem bil član rdeče brigade v Španiji — da se borim proti rdečim,, naj bedo ti ali oni. čeli so glihati, koliko bi hoteli za srno. Mandel pa ni hotel nič vedeti o kakem denarju, ampak je hotel samo svojo srno nazaj. No, ker so se nama z Lampetom začeli fantje smiliti, sva jim povedala, naj gredo v klet ponj o, ampak da jo morajo sami prav tje obesiti, kjer je prej visela. V petih minutah je srna visela na prejšnjem mestu in splošno veselje je spet zavladalo. Ciril je zopet vzel situacijo v roke in Drije-li smo se za rame, ter jih rekli nič koliko. Bogve, koliko časa bi bili še peli, da ni pijače zmanjkalo. Ni kazalo drugače, da smo se poslovili in si obljubili, da se vidimo v Cleve-landu, če prej ne. "Zdaj pa že vidim, da bomo morali iti jutri drugam na lov," reče Mandel po odhodu naših prijateljev, "ker zdaj sem prepričan, da ni sto milj naokrog nobene srne več po takem špetkatlu, kot je bil no-?oj v kempi." "Je prav, da so bili prišli, smo se vsaj izpeli," reče veselo Ferdo, ki zelo rad poje in je tudi ponosen na svoj tenor. Dostikrat sem mu že rekel, da je zgrešil poklic, ker ni šel za opernega pevca. Vidite, kako bi se danes postavili, če bi bil Ferdo pri Metropolitan operni družbi. Seve, potem nas pa še pogledal ne bi in midva z Jimom Sepicem bi bila zelo prikrajšana pri marjašu. Pol ure prej smo morali vstati v četrtek, ker smo morali biti za dne že doli v Sheffieldu. Lampe je bil na sedečem štrajku in krat-komalo povedal, da ima kuhinje za letos dovolj. Izvolili smo zastopstvo, ki naj bi se pogajalo ž njim, toda do poravnave ni prišlo. Sicer ni zahteval večje pla-''ce in tudi skrajšanje delovnih ur ne, samo kuhati ni hotel več. Tako smo prišli po dolgem prerekanju do sklepa, da si vsak sam ocvre jajca in slanino, če noče iti tešč na lov. Pa smo se vrstili pri peči, kakor je vsak vedel in znal. Ko sem pogledal po krožnikih, sem opazil, da so bila ocvrta jajca bolj podobna "kajzeršmor-nu," pa nazadnje je itak vseeno, samo da nismo bili lačni. To je bil naš zadnji zajtrk v kempi. Po zajtrku smo se odpeljali v obeh avtomobilih v Sheffield in se ustavili pri Maroltu. Tam nas je že čakal naš vodnik. Tudi Marolt je obljubil, da bo šel z nami. Saj bi bilo konec sveta, če bi moral on ostati doma, mi bi šli pa v gozd na lov. Marolt je naročil svojima sinovoma, eden star dvanajst let, drugi kakih 14, naj pazita na salun, če hočeta, in odpeljali umo se. Marolt nam je povedal, da se bomo peljali samo kaki dve milji po cesti. Potem pa zavijemo v gezd, kjer se začne svet, ki je last velike lesne družbe, ki seka tukaj drevje in vozi hlode na žago. Ta družba lastuje kakih 60,000 akrov gozda, kar je že precej enaflika. Povedal nam je tudi, da je družba dovolila lovcem, da smejo iti na srne in je v ta namen v pondeljek, torek in i sredo prenehala z vsakim delom v gozdu. Gotovo je hotela ščititi svoje delavce, da jih ne bi lovci zamenjali za srne. Danes, v četrtek, so zopet pričeli z delom, toda naš vodnik je vprašal mana-gerja, ki je dovolil, da smemo v gozd, pa da naj bomo previdni, in naj ne streljamo njegovih ljudi, razen v skrajni sili. Kmalu se pripeljemo do male kempe, kjer je kuril zunaj na prostem velik ogenj paznik, ki nam je povedal, da moramo tukaj pustiti svoje avte in da moramo peš dalje v gozd. če bomo kaj ustrelili, je rekel, naj pridemo zopet tu sem, pustimo puške pri njem in potem gremo lahko z avj;i po srne. Malo nerodno je bilo to, toda ubogati smo morali, ali pa se obrisati pod il0S° srne. Torej se napotimo peš P"; cej lepi poti v gozd. ' začeli srečavati velike trate so vozili hlode iz gozda- C^T. bila široka samo za en trufc so bili v malih razdaljah i)8J Ijeni izgibniki, kjer sta se J ^ izognila dva truka, ki sta ^ v nasprotno smer. Pot je močno ledena in nič kaj se ni hodilo. Jaz, ki selBj | neroden, sem se enkrat P®1 vsedel, da sem milo zastoj ^ tisti del telesa ,ki se navad" ^ lil lo potrebuje pri sedenju,z' čutil trda ledena tla. ^ to >a tli 1 ] dv * * jf t: io h 1 > » < i Iik<€a' sem verjel, da se tako hitr<| Kar na tleh si, kot bi te * strela. Toliko, da sem leV° malo posodil, da ni vsega nosil nosil moj zadnji det čutil v zapestju še ves tem bolečine. Samo da <7- jj. šega ni bilo. Fantje so nel" vorili o nekih nerodah, niso svojih opazk na3'°\ rektno name, sem nam$j enostavno prezrl in PoZi metno je pa le, da nimil zob zadej. Hodili smo po ozki ^ katerih je žuborel živahe^ e ček. Na obeh straneh je vzpenjala veriga stri" bov, poraščenih z zele>",. dom. Aha, tukaj se bo Pa bilo kaj srn, smo si oblJl!. Pod neko strmino rolt nekaj odbral in vle^ li hrib, druge bo pa pote"1 j stavil drugje. Parkratj prestopili, pa smo že " ^ kovaški meh. Marolt se Je:1 ganjal vkreber kot bi petnajst let, dasi jih ii"3 deset na ramah. Zdelo se mi je, da e tako visoko, da se bom0 govarjali z angelci, k° nik določi mene, naj se. vim, druge pelje pa se ^ krena hvala, Vine, da življenje, ker sem že pričakoval, da mi bo sr slo prsa, tako je naW8 .„■ Veste, jaz zelo ljubim jih najrajši gledam Iia. niči, ali pa v daljavi, K ^ jasnem dnevu gledal iz ^ na Triglav. To je v tej' ^ se človeka prijemlje ima notranje prostore ne z salom in špehom- <• 4 bilo drugače, ko smo te* zajtrkom na šmarno pozneje, ko smo šli ^jj,®"1 strm Krn in še na p'® F po kakih 50 funtov štejem zraven še pa celo krtine previdfl0^; in izbiramo ravno poti potoženo. Precej časa me )e ^ sem vjel sapo in pcterT1^| J h h J pa je nastopil obči-1 ^ posledico in sneg°nl ^; burjo. Dne 2. prekrili nebo črni o° terih se je vsipala ( A, --------- - . „0^1' i j« in grmelo je kakoi v mometer je kazal k, Me k J .4 It (i 1 nošo* peš P«! Kmalu1 e trufc [a. C' a trufc j ah n»l WINNETOU Po nemškem Izvirniku K. Maya :ta se ,i ,fz sem t tleh. i sta*: 5j|a Je korenine. Mula je na noge, pa korenina KU fm^ dovolj, lasso se pot Je ,, - , >P llla trdni i sei f szanka se & zadr^ni- rat P; U1a je spet telebnila na istoBr |Ih T iavadK f> Hawk, m skočil s konja, ki se je vlekel &a dvakrat ovil [U levo' Jtit - ek «k "tan '"enS 86 J'e umaknil lju' s fa 1 \S1 otiPaval rebra in obraz-kot da ) hitro J : kisl0 zelje s kuhate oCflUst3fJi' Pa se kregal: Slov k mrho divjo! N°- MPjf>Vie ne ukroti> če se !S 0p°t se motite, Ta bi bi_ da k«, Ne dam se osra- 50 1,6! >ioblmUle' ki »jen oče ni lah. ? j J gentleman, ampak aasl°\i l K mora! Bodete vi-ami^ foil '" l,oZ:: ie J**1 lasso od korenine Ko%0ko Postavil nad mu-, ž,v, da je dobila zrak, a d° lClla «a noge. V hipu .v«b* fc sedel 3h & i0racel- takega divjega H irJ0tltl' mora biti pred-bo P» ajo ,Cen v stegnih. Stegna obIjU> ju rebra stisniti in "C iebra Pritisniti na vl&'j tli„i'Ja pritisk povzroča na njej. Boj strn at elCS-Ja ec'ne in smrten strah. 4 ^išic oteifl m * ^ ku M:oice v tem sem bil male- lco se via v stegnih, to je m sejtl bi ,Seveda pri meni koj ima |u, v s'la ko prej pri Haw-f, reči lilaVeč ko kos. se je hotela na bonl0Jii vi!ffbil sem za iass°'ki »Hioi 7" P° tleh, ga zvil in - Jel trdo J % vTu° 0,3 zanki. In zan set", j. 1 nategnil ' ' da brž ko sem s ".j a.8e hoče mula vreči si J 5 in s pritiskom na že v"'Jifi0j .j0 obdržal na no-» .Je bil hud, človeška 6 kosala z živalsko, :Se ko v parni kopeli, je potila še huje, je od nje, penila 113U HaT 36 kotf u Jalo j iz 'j 16 počasnejše so bile t®1^ 'sljt)'rUj.e in vse manj svo- e >re II- . V teKl'-" , g*0' P eiU plec tež6: ŠK« J 'i je en1 u« m «fl . se bo S, 03" če« „ , IiOf * i o. 1 : P° r ;je ^ 10 m. k 'i .te"1 i£> ,0 a fetii 11Jeno divje prhanje •v v stokajoče kašlja-mt|a nazadnje se je zruši-' lt sama po sebi, am-OioJi °J° zaPustile posled-\\ 0. ePremična in s ste-oCmi je obležala. Seve-Pravem času skočil Dij j Sem si oddahnil. ^ ' ;°t da so se mi po-^av? ite Je po telesu. ' Strašen človek ? i^kliknil Sam. "Več Ve ko tale divja 1)! ,febra ^fu" M ste ji zi- pomeč- išii: ,7' videli svoi obraz, J.1 bi se!" ti, ^eini" ^ vam izstopile, ustni-lf'l(ast.m nabrekle in kar H^1 »te v lical" je radi tega, ker et*horn in ker se ne o Medtem ko je bil ki je mojster v * je ^ ^tange, pametnejši vreči, potem ko se i ^ C .priPetilo, da je la-oba "nja obesil na mulo Jii, fs]al na sprehod po f" Satn Pa obsedel na % v ^.''ftf; g Je obraz v strašno iti :• nos se mu je po- \l>lostr C"' , 1k'>jb o^t-«stno je dejal: 0 tem sir! Oct i V1 - -- ____ Povem 0'jšemu lovcu se kaj pripeti! Včeraj imeli dva prav % S u ti ^br'u m še mn°g° '«tau.. dni doživel. Za bih a za vas tem slab-Kako pa je z vašimi vem! Upam, da se je spametovala, mrha!" "Se je! Glejte, kaka je! čisto upehana. Kar smili se mi. Dajva ji sedlo in uzdo! Jezdil jo bom domov." "Pa se bo spet muhala!" "Si bo premislila! Ima zaenkrat dovolj. Pametna žival je, čisto srečni bodete, da ste si jo ujeli." "Verjamem! Sem si jo tudi kar na prvi pogled izbral. Vi pa belca. Kaka neumnost!" "Ali veste to čisto točno?" "Seveda!" "Mislim da ne!" "Kajpada! Neumnost je bila!" "Ne mislim neumnosti, ampak tisto, da sem belca izbral." ■ "Kaj pa ste si izbrbali?" "Tudi mulo." "Res —T' "Da. četudi sem greenhorn, to-iiko pa vendar vem, da belec ni za westmana. Mula mi je ugajala, koj ko sem jo zagledal." "Da, konjski razum imate, to se vam mora priznati." "Upam, da je vaš človeški razum prav tako dober, Sam! Pa poj diva, dvigniva žival!" Postavila sva jo na noge. Mirno je stala in na vseh udih se je tresla. Ni se branila, ko sva ji nalagala sedlo in ji vdevala uzdo. in ko jo je Sam zajahal, je ubogala, voljno in pokorno, kakor kt\k šolan konj. "Gospodarja je že imela! je menil Sam. "In dober jezdec je bil! To koj opažam. Ušla mu je. In — veste, kako jo bom krstil?" "No —?" "Mary bo. Sem že prej nekoč jezdil mulo, ki ji je bilo jtudi Mary ime. Mi vsaj ne bo treba drugega imena iskati." "Mula bo torej Mary, puška pa je Liddy!" "Da! Dvoje ljubkih imen, ne? In — in sedaj vas pa prosim za veliko uslugo, sir!" "Vam rad ustrežem." "Ne pripovedujte, kaj se mi je zgodilo! Zelo vam bom hvaležen !" "Neumnost! Za to, kar se samo po sebi razume, ni treba hvaležen biti. Ne govorite o tem!" "Pa vendar moram! Ali bi se smejala, tista druhal tam v tabo-a, če bi zvedela, kako si je Sam Hawkens svojo Mary ujel! Bi jih rad slišal! Kar režali bi se! Ako molčite, bom —." "Le tiho bodite!" sem ga prekinil. "Besedice ni treba o tem izgubljati. Mdj .učitelj ste in moj prijatelj. Več mi ni treba reči." Tedaj sta se mu porosili mali, hudomušni očesci in navdušen je vzkliknil: "Da, vaš prijatelj sem, sir, in če bi vedel, da mi morete nakloniti vsaj malo ljubezni, bi bilo to mojemu srcu v veliko, veliko ve seljc —!" Stisnil sem mu roko. "To veselje vam lahko napravim, Sam! Verjemite, rad vas imam, tako rad, kakor — kakor —, no, tako rad, kakor ima ne čak svojega dobrega, starega stri ca rad! Ste zadovoljni?" "Popolnoma, sir, popolnoma! Tako šem vesel, da bi vam najrajši kar tule na mestu pokazal svojo hvaležnost. Povejte, kaj naj storim! Ali naj — ali naj—, povejte, ali naj tole svojo Mary pred vašimi očmi s kostjo in kožo pojužinam? Ali naj, če vam je tako ljubše, samega sebe sesekljam, skuham, spečem in snem? Ali naj —." "Stojte!" sem se mu smejal. "V enem in drugem slučaju bi Edina priča mayerlinške žaloigre Mnogo se je govorilo in ugibalo o življenjski drami nadvoj-.vode Rudolfa in baronice Marije Večere, ki sta tako tragično končala. Nihče ne ve nič natančnega in zanesljivega, vse je zavito v neko čudno, nerazrešljivo skrivnost. Te dni je neki angleški časnikar objavil zgodbo, ki mu jo je pred leti pripovedoval ob čaši vina na Dunaju nekdanji sluga nadvojvode Rudolfa. Ta človek, Lokesch po imenu, je temu časnikarju takole pripovedoval : "Kakor sami veste, se je in se bo še mnogo govorilo o tej tragediji. Toda verjemite mi, vse skupaj ni nič res. Jaz sem edina neposredna priča te žalostne zgodbe. Pa še eden je bil, ki je bil navzoč v tej tragični noči: grof oJseph von Hoyos, ki je pa že pod zemljo. Bilo je v torek 29. januarja 1. 1889. Nadvojvoda Rudolf je bil povabil na lov v Mayerling prinr ca Filipa Koburškega in grofa J. von Hoyosa. Prvi je dospel ko-burški princ, ki sem ga peljal v sprejemnico. Nadvojvoda je bil zelo slabo razpoložen in nisem prav nič verjel, da se bo lov sploh vršil, še preden je utegnil princ odložiti svojo težko suknjo iz ko-žuhovine, se je nadvojvoda že pojavil na vratih salona. Brez pozdrava mu je razburjen rekel. "Dragi mcjj Filip! Prosim te, stori mi uslugo; vrni se takoj na Dunaj in obvesti cesarico, da se zvečer ne morem udeležiti družinskega; večera. Tukaj me nekdo pričakuje in ne bi rad vznemirjal svoje matere." Princ se je zelo čudil, vendar pa ni rekel niti besedice in je takoj odšel. Medtem ko sem jaz pripravljal jedilnici potrebno za obed, je prišel grof Hoyos. — Zelo čudno in nenavadno pa se mi je zdelo, da baronica Večera, ki je bila tu že dva dni, ni prišla na pregled in da je nadvojvoda ni z nobeno besedo omenil napram svojemu prijatelju. Nadvojvoda in grof sta se pogovarjala do 10 zvečer. Ko sem ju stregel, sem vjel zelo zanimiv pogovor in nikdar še nisem videl, da bi bil nadvojvoda tako nervozen in tako zaupljiv v svojem pripovedovanju, kakor ta večer. Bridko se je pritoževal nad ne-spravljivim značajem očeta, s katerim je imel prejšnji večer zelo buren razgovor. Ko je cesar zvedel o njegovi zvezi z mlado baronico, mu je oponašal lah-komdšljeno življenje. Nadvojvoda je bil še ves potrt od bridkosti, ki ga je čisto potrla. Njegovi ženi, princezinji Štefaniji, se je posrečilo cesarja prepričati, da bi bila zveza za dvor velika sramota in da bi dinastija trpela na ugledu iii časti, če bi še dalje prenašal ljubezenske dogodivščine njenega moža s šestnajstletno baronico. Bila je jasna, mrzla zimska noč. Sneg je pokrival romantične dunajske gozdove. Spal sem ne daleč od gospodarjeve sobe. Naenkrat sem se zbudil zbog močnega poka. Prebujen iz sna, nisem vedel, od kod naj bi pok prišel. Mislil sem, da je ustrelil kak lovec. Vstal sem — manjkalo je nekaj minut do šestih — se hitro oblekel in šel potihoma do nad-vojvodove soba. Bil sem čudno vznemirjen. Potrkal sem na vrata, pa ni bilo nobenega odgovora. Potrkal sem vnovič, zopet nič. Poln temnih slutenj sem odšel po grofa Hoyosa. Začela sva ponovno trkati, toda bilo je popolnoma tiho. Tedaj sva razbila vrata. Nikdar ne bom pozabil prizora, ki sem ga videl. Bilo je grozno. Nadvojvoda in baronica sta nepremično ležala na postelji. Nadvojvodov obraz, čelo in srajca, vse je bilo oškroplje-no s krvjo. Svinčenka mu je bila zdrobila lobanjo. Nisem pa opazil, da bi bila baronica kaj ranjena. Njene prekrižane roke so počivale na šopku rož. Zoprn duh po sveči, ki je zgorela do konca, se je mešal z vonjem cigaret in polnil sobo. Ure, ki so sledile, so bile najtežje, kar sem jih v svojem življenju doživel. Grof Hoyos je takoj odšel na Dunaj, da je cesarja obvestil o nesreči, jaz pa sem čuval trupli. Neskončno dolge so bile te ure. Bilo je grozno videti, kako je nadvojvodova desnica omahnila čez rob postelje in krčevito stiskala samokres. Mojo pozornost pa je vzbudil nož za britje, ki je ležal na preprogi ob postelji in je bil še krvav. Jaz mislim, da je ta nož igral važno pri tej tragediji. Niti sodne, niti zdravniške preiskave, niti vse mogoče domneve niso razvozlja-Ic noževe skrivnosti. In resnica? Evo je!. Baronica je nadvojvodo zelo ljubila in prav v isti meri je biLa nanj ljubosumna. IZ PRIMORJA —Poleg vojaškega še drugi boben. Ne smemo misliti, da boben poje samo pri nas. Menda zdaj poje povsod po svetu, ponekod vojaški, drugod pa tudi drugačni. Čudno bi namreč bilo, da bi bila od tega izvzeta ravno Istra. V teh krajih pa se čuti, da glas bobna čedalje bolj pojenjuje. Vsaj tako kažejo statistični podatki, ki so bili objavljeni za te kraje za januar letošnjega leta. Za prvo polovico januarja je prišlo na področju koparskega sodišča na zahtevo tamkajšnjega davčnega urada le še 42 kmečkih posestev na javno dražbo. Skupni davek, ki ga ljudje v tem okraju niso plačali, znaša okoli 38 tisoč lir. Najmanjši davčni zaostanek, ki ga dolgujejo trije kmetje iz Truške, znaša le 87.50 lir, največji pa 8,360 lir. Iz tega se vidi, da davčni zaostanki niso tako zelo veliki in da ljudje po veliki večini še v redu plačujejo davke. DNEVNEVESTI Anglija bo sama naredila • mir v Palestini London, 9. marca. Nad dva meseca se židovski in arabski voditelji že posvetujejo v Londonu, da pride do sprave, toda dosedaj je bilo vse zaman. Angleška vlada, ki ima mandat nad Palestino, je sedaj sklenila, da bo uveljavila svoje lastne načrte v Palestini. Židov v Palestini je 420,000, Arabcev pa 885,000, a Židje zahtevajo popolno enakost z Arabci. V bojih zadnjih treh let je bilo v Palestini ubitih že skoro 4000 oseb in veljajo angleško vlado nemiri v Palestini $50,000,000. MALI OGLASI Naprodaj pohištvo piano, likalnik, miza za knjige, davenport, preproge, postelje, stoli, oblačilna omara peč na plin in premog. Zglasite se pred pon-deljkom. Vprašajte na 1341 E. 110th St. Franco je imenoval uradnike za vlado v Madridu Burgos, Španija, 9. marca. Gen. Franco ima že izbrane uradnike, ki bodo vodili mestno vlado, kakor hitro se Madrid poda. Za župana je bil imenovan neki Alberto Alcoer. Poleg njega je gen. Franco imenoval deset pomožnih županov in 26 mestnih odbornikov. Gen. Franco namerava nekega dne, ko bodo komunisti zopet v boju z republikanskimi četami v Madridu, vkorakati v me-Imela sta sto in se polastiti vlade. Dobre klobase Pri nas dobite vsake vrste mesene klobase, prav trde in bolj sveže. Boljših ne morete dobiti. Imamo tudi riževe in krvave klobase. Dobite jih vsak dan. Pošiljamo tudi po pošti. Za veliko noč bomo imeli tudi domače šunke in želodce. Se priporočamo. Viktor in Josephine Kosic, 951 E. 69th St. buren razgovor, ki se je končal tako, da je ona pograbila za nož. V strahu, da bi izgubila svojega dragega, se je vrgla nanj in ga lahko ranila. Gotovo se čudite, ko slišite, da je bil to vzrok njenega ljubosumja. Med preiskavo sem to stokrat povedal, pa so rajši skrivali.. .. Resnici na ljubo moram povedati, da je nadvojvoda večkrat srečal deklico, ki je bila izredno lepa. Bila je preprosta meščanka Mici Hau-ser, ki je bila v službi pri tvrdki za oblek Jungman na Dunaju, kjer je pomerjala narejene obleke. Jaz mislim takole: nadvojvoda prevr.ran v svojih političnih ambicijah, zasledovan po upnikih, v vednem prepiru s svojim očetom, nesrečno oženjen, odpovedati se še temu, kar mu je od svobode ostalo, je sklenil, da se bo končal. Ko se je za to odločil, pa ni mislil potegniti baronice za seboj, čisto slučajno in zaradi burnega razgovora, ki sta ga imela med seboj, je nadvojvoda streljal na baronico, potem pa je orožje naperil vase." To je skrivnost te tragične noči. Ta skrivnost pa je tudi prvo dejanje razsula tisočletne habsburške dinastije. Poleg zgube dela bodo štrajkarji tudi kaznovani Waukegan, 111., 9. marca. 21 mož od Metallurgical Co. v tem mestu, ki je začelo leta 1937 s sedečim štrajkom v kompanijskih prostorih, ni samo zgubilo svoje tožbe na najvišji sodniji, ki je razglasila sedeči štrajk neposta-vnim, pač pa morajo sedaj radi sedečega štrajka tudi v zapor, da dosedijo kazen, naloženo jim po lokalni sodniji. -o- Laški delavci so dobili izboljšane plače Rim, 9. marca. Laška vlada je včeraj odredila, da se sedmim milijonom laškim delavcem v raznih industrijah izboljša plača za 10» do 15 odstotkov. V tujezemskih kro gih se govori, da je Italija odredila ta korak, da imajo delavci nekaj več denarja v tej draginji, ki prevladuje v Italiji, poleg tega je pa hotela Italija tudi dvigniti moralo laškega prebivalstva v svojih na črtih napram Francozom. Povprečna plača laškega delavca je 79 centov na dan ali nekako 15 lir. Proda se hiša za| štiri družine, 16 sob. štiri so-oe za vsako družino, štiri kopališča, štirje toileti, štirje porči, veliko podstrešje z eno sobo. Klet pod vso hišo z dvema koritoma za pranje. Tudi toilet v kleti. Fur-nez za dve družini s parno gor-koto. Zraven je tudi mala hišica dvema sobama, pripravna za enega ali dva pečlarja. Lot 40x 110. Hiša na ogled ob sobotah in nedeljah. Vprašajte pri lastniku Andrej Slogar, 1106 E. 63rd St. (Mar. 10. 17. 29.) V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Mahniča kateri je nenadno preminil dne 10. marca 1937 Dolgi dve leti sta za nami, kar tebe, dragi, ni več med nami; vzela te je neizprosna smrt in zapustila grob zaprt. Utihnil za vedno je tvoj glas, a v mislih naših si nam ves čas, dokler se ne snidemo s teboj, med nami živ spomin bo tvoj. Žalujoča soproga in otroci, sestra in svak Cleveland, Ohio, 10. marca 1939. TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v p'.lni zalogi. Pošiljamo tudi no pošti. M AN DE L DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. OBLAK FURNITURE TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom GG12 ST. CLAIR AVE. IIEnderson 2978 čedno opremljena soba za moškega ali žensko se odda na 1328 E. 55th St. Nobenih relif-nih ljudi ali otrok. Miren dom. $2.00 na teden. Pokličite HEn-derson 7479. (March 10. 18. 25.) clrugimi koščička vas ne bilo več. Kajti v prvem bi, razpočili, v drugem pa umrli na om zbral in pre- slabem želodcu, ker bi morali tu- 0 bo bolje. Zaen- di svojo lasuljo snesti in ta bi č®3o po vsem tele- vam v želodcu obležala. V vsa- , kem slučaju bi vas torej izgubil, h \ega živinčeta se ni- kar pa nočem. Pod kln SPECIALS Friday and Saturday Pure Cane Sugar, 10 lbs. ........... .49c Fresh Conkey's Corn Meal, 5,1b Bag.....12c Fresh New Barley, 4 lbs..............19c Fresh New Buckwheat Flower, 4 lbs.......19c Gold Cross, Carnation, Lion Milk, Tall can ...6c Fresh "Our Brand" Coffee, 2 lbs.......25c Golden Yellow, Bananas, lb........<5c SPECH FOOD MARKET 1100 E. 63rd St. NAZNANILO "Vsemu cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo ravnokar dobili nove vzorce za obleke in površnike. Naročite vaše obleke sedaj. — S3 priporočamo. C H AS. ROGEL 6526 ST. CLAIR AVE. PRISTEN MAJESTIC SREBRN PRIBOR 1 komad z vsakim nakupom $3.00 Dobite si karte pri M ANDE L DRUG CO. 15702 WATERLOO RIJ. nogami, vam po- (Dalje prihodnjič) Pogled iz zraka na razstavo v:San Fran cikat. Razstava se naha ja na otoku, ki obsega. 400 akrov in kateri otok je bil. umetno jiarejen v zalivu Sun Francisca.................... Naprodaj je lepo trgovsko posestvo, ki se proda poceni, da se zaključi zapuščina. V slovenski naselbini na za-padni strani mesta. Lastnik sam prodaja. Oglasite se na 6201 De-nison Ave. med 10. uro zjutraj in do 4. ure popoldne. (59) Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Ave. IIEiidcrson 3113 DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA Se priporočamo F. J. Cimperman J. J. Frericks Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. . f HEnderson 1120 FRIGIDAIRE ledenice, modela 37 in 38, dobite po zelo znižanih cenah. Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., 819 E. 185th St. v La Salle poslopju. (48,51,54,57) SLOVENSKO FOD.IET.TE BUSS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva-Pokličite KE»more 0808 22290 ST. CLAIR AVE. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. l:>c. 601G St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3U3 Podpirajle slovenske trgovce!, BOTH 7 DAYS OLD*... but look at the amazing difference in these Baked Beans Reproduced from certified, unretouched photographs of identical foods, refrigerated, uncovered, at comparable temperatures Bila je kletev matere nad hudobnim sinom, ki je vrgel svojo lastno mater v nesrečo. Nato zapazi svojo sestro, ki je spremljala svojo mater v Sibirijo. Otrok se je stisnil k njej, ker so jo obdajali sami divji zločinci. Ivan Kardov je slišal v sanjah, kako rožljajo verige. Naenkrat se zdrzne. Zdelo se mu je, kot da je mati naenkrat stala ob izhodu iz trdnjave, da se je obrnila proti mestu, kjer živi njen sin — lopov in da je vzkliknila: — Proklet bodi, Ivan! Tvoja smrt naj bo strašna! Maščevanje! tvoje matere te bo doseglo! Kardov si zmane oči ter se začudeno ozre po sobi. Prižge si novo cigareto, vstane in se sprehaja po sobi. —Materina kletev mi do sedaj ni ravno mnogo škodovala! — pomisli on. —Jaz sem policijski ravnatelj. Višjega položaja skoro niti ne morem doseči. Kaj se je zgodilo s starko? Gotovo je že zdavnaj mrtva in pokopana! — Nikoli nisem povpraševal po njej, četudi bi lahko dobil vsa poročila, ki bi jih hotel. Toda ničesar nisem hotel vedeti, da se nahajata moja mati in sestra v Sibiriji! —A mlada deklica, njena hčer — moja sestra — Natalija ji je bilo ime, kaj se je zgodilo z njo? Ali je ostala pri svoji materi v Sibiriji? —Haha, gotovo ni bila tako neumna, — zdi se mi, da je postala zelo lepa, ker je bila krasna že kot otrok. Gotovo je bila pametnejša nego tedaj, ko je odšla s starko v Sibirijo! Gotovo je slišala o radostih življenja in nekega dne neopaženo pobegnila. Vse to je jasno kazalo odurni značaj Ivana Kardova. Vedno je mislil o vseh ljudeh najslabše in mislil je, da je tako delala tudi njegova sestra. —Ne, Ivan Kard0V, lie, ti ubogi in podli človek! Ne, kruti rav natelj petrogradske policije! Tokrat si se zmotil. Tvoja sestra je ostala pri materi do njenega zadnjega trenutka, ostala je pri njej sredi sibirske puščave in preživela z njo žalostno in bedno življenje! Odšla je šele tedaj, ko je položila mrtvo telo svoje matere v hladni grob. Šele tedaj je zapustila to nesrečno deželo, toda ne, da bi prodajala svojo lepoto, kakor misliš ti, podlež, temveč da jo zopet zadene nesreča in beda! Ivan Kardov odvrže cigareto, potegne si z roko preko čela ter vzklikne: —Vseeno je, kaj se je zgodilo z njo! Kaj me briga? Ona je za mene mrtva! Ne bi je niti spoznal več, ako bi se slučajno sestal z njo! —Jaz sem napravil izvanred-no in sijajno karijero. Od sina malega vaškega zdravnika sem postal ravnatelj policije, a če je Božja volja, potem moja kari-jera še ni končana. —Moja želja je, da postanem minister policije naše velike Rusije! —Potrpi, Ivan Kardov, tudi to se bo zgodilo! Doživel boš tudi to srečo, da boš najmočnejši človek v Rusiji in obenem mož lepe Fedore Bojanovske! On stopi k velikemu oknu in odgrne zaveso. —Kaj je to? — vzklikne on in stopi korak.' nazaj. — Ljudje hitijo po ulici ter vpijejo. Zgoditi se je morala neka nesreča. Na vseh obrazih či- tam strah in grozo. — Zgoditi se je moralo nekaj strašnega! On odpre okno in se nagne ven. Videl je, da hitijo ljudje k carski palači. V hiši sedaj ni bilo sluge. Da zve, kaj se je zgodilo, sklene ne- koga vprašati. —Hej, mladi prija' kliče on nekemu je ravnokar tekel breZj. njegovim oknom, — " trenutek počakati? —Nimam časa, hitet1' (Dalje NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem jadno vest, da je previden s tolažili svete vere v Bogu za vedno preminul naš nadvse ljubljeni oče John Petrič Pokojni je bil rojen v Zdenski vasi, fara Videm, Dobrepolje na Dolenjskem. Preminul je v starosti 69 let dne 11. februarja ob 8:30 uri zvečer ter bil pokopan iz A. Svetkove kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Kristine na sv. Pavla pokopa-liifea dne 16. februarja ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. Poleg' tukaj žalujočega sina, hčere in vnukov zapušča v stari domovini enega sina in dve hčeri. Najlepše se želimo zahvaliti vsem enim, ki so položili vence ob krsti blagopokojnega očeta. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Družina Anton M. Lauriha, družina Joe J. Petrič, Mrs. Mary Vodičar, Mr. Prank, Rudy, Louis, George Snyder, družina John J. Jamnik, Mr. in Mrs. John R. Pink, družina E. M. Lužar, družina Mike A. Skrjanc, društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. Iskrena hvala vsem darovalcem za svete maše, katere se bodo darovale v mirni počitek blage duše. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Anton M. Lauriha, Miss Mary Kovach, Mrs. R. Ramondeli, Mr. Joseph Fink, družina Anton Gorenc, Mr. Joseph P. Paletich, Mr. Anton T. Pavli, družina Joseph Vidmar, Mrs. Mary Perkulj, družina Joe Petric, E. 71 St., družina Joe P. Oražem, Mrs. Mary Cervan, družina Joe M. Susnik, družina Frank R. Narobe, družina John Zust, Mr. in Mrs. Joe G. Supan, družina Frank V. Šepec, družina M. Ostanek, Mr. Leo Sever, Mr. Victor Kranz, Mr. Max M. Gerl, Mrs. Matt Laurie, družina Matt Intihar, družina Louis Oswald, družina Frank Kovach, družina Frank P. Belgan, Mr. in Mrs. John R. Fink, družina Prank V. Jelušič, družina Anton Cek, Mr. in Mrs. Frank Mcdrian, Mr. in Mrs. Joseph G. Pavsel, Mrs. Mary Noda, družina John Breznikar, družina Vm. Klun, Mr. John Godnavec, Mr. in Mrs. Andy M. Bratkovič. Najlepša hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na poslugo. Našo zahvalo naj prejmejo: Mr. Louis Ferkol, Mr. John Zust, Mr. Tony Znidaršič, Mr. Joseph Zupan, Mr. Max Gerl, Mi'. A. Prezelj, Mr. Louis Fortuna, Mr. Daniel Stakich. Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. Anthony Bombach za tolažihie obiske med boleznijo, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetku za najboljšo postrežbo, veliko naklonjenost in lepo urejen pogreb. Najlepša hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega očeta krepit, nas tolažili, pri njem čuli ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem onim, lei so kaj dobrega sto-lili nam ali blagopokojnemu v življenju. Dragi in nezabni nam oče. Tužno nam je oko, ko drči pekoča sols:a preko lica na grob in zemljo, kjer v večnemu snu pečiva' ljubezni polno očetovsko srce v tuji zemlji. Močno žalostni Ti kličemo: Spočij se v Bogu združen z našo drago pokojno mamo do svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: Louis Petrič, sin Mary poročena Lauriha, hči Frances Petrič, snaha Anton Lauriha, zet Anton, in Amalia, vnuka Žalujoči v stari domovini: Joseph, sin; Josephine poroč. Krašovec in Frančiška poroč. De Cecco, hčeri. Cleveland. Ohio, 10. marca 1939. (MIZNEGA MODELA) Reg. cena $160.00, sedaj________ Reg. cena $142.50, sedaj_________ Reg. cena $ 1 37.50, sedaj_________ '' ELECTROLUX PLINSKE LEDEN^fie Reg. cena $229.50, sedaj samo____ Lahka odplačila MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. Odprto Cle «ki 211; kki, Hit ^1939 Friqidaire...Worlds First Cold-Wall Refrigerator! made only by general motors] Bmr (mm Ent/relvNew Principle • Come in. See how the newaCold-Wall" Principle preserves even highly perishable foods days longer than ever before. Prolongs their original freshness-retains rich nutritional values-saves peak fresh flavor. Food is not dried out by moisture-robbing air circulation. Only Frigidaire gives you this revolutionary advancement. And puts you years ahead in every way ... with elegant new modern styling ... new MEAT-TENDER for fresh meats . . . new SUPER-MOIST HY-DRATORS for freshening vegetables . . . Genuine QUICKUBB TRAYS forreleasing cubes instantly ... Yet it costs no more than ordt-nary"firstline" refrigerators! Convince yourself in 5 minutes. Don't buy till you see our Demonstration. Come in today. CONVENIENT TERMS AS LOW AS A DAY €ENE 0D $119.50 NAPREJ Mi vam pripeljemo Frigidaire ledenico sedaj, mesečna odplačila prično šele 15. aprila Edini slovenski prodajalci Frigidaire ledenic NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. zraven La Salle gledališča JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika Kuncic-Perotti Night 397 E. 156th St. Pri nas dobite izvrstno zabavo vsak petek in 1 jife večer. Godba in zanimiv "Floor Show." Vsak petek dobite fine sveže ribe. Prigri2 vrste ob vsakem času. Za rezerviranje pokliči more 4365. Se vljudno priporočamo za obilen obisk- NAZNANILO IN ZAHVALA Močno žalostni naznanjnir.. serein1 kom, prijate ^ > znancem tužno vest, da jt Bogu vdan po dolgi in ml1 lezni preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče | ANTON STIH v *ii Blagopckojni je bil rojen dne 13. junija leta 18 ^e > Cesta, Videm, Dobrepolje na Dolenjskem. Umrl Je;talostl .• opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na o^j na Kalvarijo pokopališče dne 15. februarja ob 9. uri j1 pf februarja cb 12:30 popoldne ter bil pokopan iz hiše 1 . ^ ___________________ Bil je član društva Naprej št 5 SNPJ in društva sV0 Krstnika št. 37 JSKJ. Poleg tukaj močno žalujoče sopr jpf rih hčerk in dveh sinov zapušča v stari domovini sestro poročeno Gačnik. . o Dolžnost nas veže, da se najlepše in iskreno zahval' . onim, ki so položili vence ob krsti blagopokojnega, ^ ki ko darovali za svete maše, katere se bodo brale v "bi)^ koj blage duše, kakor tudi onim, ki so dali svoje avtoi%0is. prevez spremljevalcev na pokopališče brezplačno na Najlepša hvala monsignorju V. Hribarju za tolaž'1'^, ■ . med boleznijo, podelitev svetih zakramentov za um^'^p'1' kor tudi Rev. Čelesniku in Rev. Baragi za opravljene pogrebne obred«. Hvala lepa vsem onim, ki so prišli pokojnika krop1^' ^ v^ njem čuli, nas tolažili ali so ga spremili na pokopali ^r nemu počitku. Končno hvala vsem za vse kar so nai" storili ob času bridke izgube v družini. k ^ Najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Fran" šek za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo. ^ Ljubljeni soprog in dober oče. Po dolgih letih ^ katero si prenašal z jagnetevo- potrpežljivostjo Te ie nl (<0,y klical k sebi v našo največjo žalost in tugo. Ob svež % klečimo in k Vsemogočnemu močno žalostni kličemo: y 1 šemu ljubemu soprogu in dobremu očetu mirni P0^' zemlji do svidenja v večnosti. Žalujoči ostali: Johana Stih, soproga Frank in Joseph, sinova ^ Mary poroč. Boldin, Anna poroč. Stratton, Jennie Christina, hčere Anton Boldin in Larry Stratton, zeta Larry in Robert, vnuka Cleveland, Ohio, 10. marca 1939. Veliki knez Konstantin poda umirajočemu svojo roko. —Bog vam naj oprosti, kar ste storili. Obljubljam vam, da bom skrbel za vašega otroka. —Moja hčerka se zove Lidija. Ne bo vam je težko najti. — Veliki knez, vi ste mi prisegli, da boste skrbeli za njo! —Držal bom svojo obljubo! Janickijev obraz se srečno nasmehne, a nato zadrhti, — glava mu omahne, — pogled pOvStane steklen. — Z njegovim zadnjim globokim vzdihom preneha nepomirljivo sovraštvo in železna njegova energija. Nihilist Janicki je umrl v carski palači v naročju velikega kneza Konstantina. Ginjen zatisne Konstantin nesrečnežu oči. Stal je nekaj časa in opazoval mrliča. To priznanje ni moglo biti lažnjivo. Kaj bi dal za to, da bi mogel še kaj izvedeti od Janickija? Ali ni rekel lekarnar, da je poslal mladega Vladimira na deželo in da so ga tam ugrabili? Na deželo? To je bil širok pojem! Konstantin ni vedel, kje naj išče Vladimira. Prepozno se je spomnil veliki knez na to vprašanje. Ta, ki bi mu mogel odgovoriti, je ležal nem pred njim. —Dolžen sem mu hvaležnosti, — reče on, — četudi je imel namen ubiti cara, rešil je mojega otroka in tega ne smem nikdar pozabiti. Konstantin gre k vratom in ukaže slugam, da vstopijo. —Ta, človek je nedolžen ! To ni nihilist! On ni izvršil atentata! Za svojo trditev imam dokaze! — Poskrbite, da se prepelje ta mrlič v mrtvašnico. Od tam ga bomo svečano pokopali! Ko je dal Konstantin ta ukaz, odide iz sobe. On se vrne k caru. Ta je sedel pri svoji pisalni mizi ter pisal. —Kaj pišeš, brat? —Začenjam se reševati svojih sovražnikov, — reče Aleksander II. — in zato hočem odstraniti nekoliko prijateljev iz svoje okolice. —Kako naj to razumem? —Citaj! Tako boš najboljše videl, kaj želim! Veliki knez vzame polo, ki jo je car ravno dokončal in prečita začuden sledeče vrstice. To kar je napisal car Aleksander II. lastnoročno, se je glasilo: "Ivanu Kardovu, policijskemu ravnatelju v Petrogradu. Že zdavnaj smo se prepričali, da Vaša policija, ki ima nalogo ščititi in braniti carsko hišo in prestol pred vsemi napadi, ne dela dovolj, da uniči in izkorenini temne elemente. Tajni policiji se v vseh teh letih ni posrečilo uničiti nihilizma. Tajna policija in njen ravnatelj nista niti znala obvarovati carske palače pred napadom sovražnikov. Zadnji atenat, strahovita eksplozija dinamita, kateri je Naše življenje kot po čudežu ušlo, dokazuje dovolj jasno, kako slabo pazi tajna policija na našo sigurnost. Zato smo sklenili postaviti na čelo tajne policije ljudi,, ki Nas bodo boljše čuvali, mesto da mučijo z vražjo [ okrutnostjo nesrečne ujetni- ke in kaznjence. Z današnjim dnevom niste več ravnatelj petrogradske policije in Nam morate do nadaljnega izročiti vse časti in posle. Ker sprejemamo od vseh strani resne pritožbe proti vam radi nasilja, pohlepa po denarju in izsiljevanja, zato bomo odločili o vaši usodi, ko sprejmemo poročilo o preiskavi, ki se bo vršila proti Vam. Aleksander II., car 1. r." —S tem pismom, brat, — reče veliki knez, — si izpolnil najtoplejšo željo tisočev in ti-sočev svojih podložnikov. Osvobodil boš Rusijo krvnika, ki je bil vedno okruten in mislil samo na svoj žep in na svojo korist. Car zamahne utrujeno z roko. —Bil je dober uradnik, — reče on, — in često mi je zelo dobro služil. Toda žrtvovati ga hočem svojemu narodu, četudi vem, da bom težko našel človeka, ki mi bi služil tako vdano noč in dan. —Ne obotavljaj se, brat, temveč odpošlji takoj to pismo! Aleksander II. pozvoni in izroči pismo slugi, da ga takoj izroči naslovljencu. Ivan Kardov je ravno obilno obedoval, prižgal si cigareto ter se vlegel na divan, ki je bil pogrnjen z dragoceno preprogo. Sanjavo je gledal modre oblačke svoje cigarete in konečno zaprl svoje oči ter zaspal. Sanjal je, da je še mlad. Sanjal je o tem, kako je kot mlad dijak prvič prišel iz Petro-grada v svojo malo vas. Sestra ga je vriskajoč sprejela in mati ga veselo objela, še danes je čutil ostri in prodirni pogled svojega kuma, barona Palena. Vsi so ga ljubili, vsi so se veselili njegovega prihoda. Vsi so se čudili njegovemu znanju, njegovi marljivosti in mladeniškemu žaru. Toda vendar je prišel s temnimi nameni v domačo hišo. Ni prišel, ker ga je vleklo srce, ne da preživi nekaj časa s svojo materjo in sestro, temveč da izvrši nalog, ki mu ga je dal tedanji šef petrogradske tajne policije. Kurlandski plemiči so se zaročili in treba je bilo najti zanesljivega špijona, ki bo našel krivce in izvohal neke spise. Tedanji šef tajne policije ni poznal boljšega človeka za to stvar, kot je bil mladi Kardov. Kako je vstopil ta v policijsko službo, nam je znano. Sedaj si je mogel kupiti napredovanje s tem, da bo izdal svojega kuma in da bo za vedno one-srečil svojo mater in sestro. V sanjah je videl Kardov, kako so zvezali z verigami njegovo mater in kako so jo odpeljali kot zločinko. Sedaj so ga vodile sanje dalje. Bilo je megleno zimsko jutro, ko so pripeljali iz Petropavlov-ske trdnjave povorko sibirskih kaznjencev. On, Ivan Kardov, je stal pri izhodu. Skril se je v neko votlino. Hotel je videti, ali bodo tudi njegovo mater sedaj odpeljali. In on je res videl, kako je omahovala pod težkimi verigami, ki so ji vezale roke in noge. Videl je, kako obupno in upognjeno je gledala pred se. Ni mu ostalo prikrito, da je neprenehoma mrmrala nerazumljive besede. Ni slišal, toda vedel je, kaj je govorila.