AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII | Jj — 1 --»-v wmuwm tutx tuvc o Kor?abua našo pomoč v fv st' pravi senatni odsek Razne veiH od naših borcev v službi Sirica Sama Nino vojne BONDE in namke AMERICAN HOME 1,500 ameriških bombnikov je „________ bombardiralo Tokio epka resolucija kskj KSKJ je na svoji letošnji seji sprejel in izdal epKo resolucijo: Kranjsko-Slovenske Katoliške Jed note, zbra-\ nihanju, vršečem se v glavnem uradu K. S .KI J. 1°/' / janua,'ja 1M5, smo v imenu celokupnega F se / L2dali sledečo resolucijo: loJto • °ltn$ki narod v stari domovini že stoletja in sto-P h siaSk° bori za P°Htično >n versko svobodo; in Iin os • narod prelil že toliko nedolžne krvi za pri-jff je si ditev od Hoffv danih človeških pravic; in jp/i fi°Venski narod docela katoliški, učen od mladih dni, I 9a l'i ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe; >r je pn Mrodu nep'ist'anskil1 virih dokazano, da se temu brat-nJttVno se(la j vsiljuje politični sistem vladanja, ki ?ne*nn flprotuie željam, idealom, verskemu prepričanju h hrepenenju po svobodi in narodni pra- W "'Z1 Slovencev; zato strogo obsojamo: l»ttkp0 kUS komunizacije ali sovjetizacije Slovenije. Us "vesti v Sloveniji diktaturo ene ali druge vr- t^orf ^0H.kus valiti slovenskemu narodu politični sistem, ijenih 1 službi Združenih Držav Ameriških, in pa v ?nov' ki so v boju za človeške pravice in za ^ie. ov> torej tudi Slovencev žrtvovali svoje mla- ! fuar , braidech priča, da so n, o c steel strupeni plini ; w^riške republike hitijo s vati vojno osišču , 11 VUJ ^škiK " VseiTl vladam \ da l rePublik je bilo k°v tla l morejo Poslati Nov !!0?ere»co ZdruJ ' če v,;, San Francisco s°v, j "o je pov-1 vodjih par dneh1 Paragvaj, Peru in čile. Danes ali jutri bosta isto storile Urugvaj in Venezuela. Takoj po tem aktu so sprejete v družino Združenih narodov. Tako je zdaj izmed vseh republik v zapadni hemisferi samo še republika Argentina, ki je nevtralna. >0. ~ ° vK k, "rebivalci na C CcoSt0ji t0Var" ! ajf>i LCorP- so vlo- h ^ $500,000 pro-;Sm J uhajajo iz iSm 5n ,ruPeni Plini. b.n ljudem. [^^oMican atro- kovnjak profesor Matthew Brai-dech, ki je izpovedal, da je stvar preiskal v več obiskih lokala ter da je pronašel, da uhajajo iz tovarniških peči res plini, ki so nevarni lastnini in ljudem. Obravnava je pred sodnikom Orrom in klicane bodo še druge priče, za tožitelje in za tovarno. . oi-Ot) > - * tSS skp,atoria J a v S • r sta se vr- Stn s ed0ZemljU) sta Voji^U podoseku poli V pn0^bah na tem fS ur "!!?U °bsojata IS ke> ker'ne faše koristi. i v^i0 Aekaj Sledov. ^ so S^v Vjj v posojilni L^S^i 175 mi- lijonov dolarjev. Toda ameriška mornarica je precenila to komaj na 10 milijonov dolarjev. Angleži so oblekli osobje, ki; je prineslo relif grškemu naro-l du, v angleške uniforme, dasi je! ta pomoč financirana večinoma' iz Zed. držav. Dalje Angleži uporabljajo za trgovske namene letališča, ki so' jih zgradile Zed. države v Severni Afriki z milijoni dolarjev, ne da bi dali kako odškodnino. i\K " "" ua vi ucui naiii) uuaivuuiiinu ah 7imajo dozdaj na vseh IS. izgube v moštvu 8t>ci]0 dneva in- >jo^Pa do i. fe-lzgube /Mešanih. U o ^e^h izgub Zadnje SKCS K Samo v. januarju je imela ameriška bojna sila izgub na zapadni fronti 61,962 in sicer 8,848 ubitih, 41,335 ranjenih in 11,789 pogrešanih. Stimson dalje poroča, da se jih je od ranjenih zopet vrnilo v službo 202,813. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Ameriški Litvinci bi radi pojasnila glede Litve [ j Washington. — Tukaj zboruje Litvinski narodni odbor, ki je sklenil, da se bo obrnil na dr-. j žavni oddelek za pojasnilo glede J statusa Litvinske in drugih Bal-r tiskih provinc z ozirom na odlok velikih treh na zadnji kon-, ferenei. Ameriški Litvinci bodo vprašali, kaj se je sklenilo glede njih i domovine, ker v izjavi, ki so jo ' dali Roosevelt, Churchill in Stalin po konferenci, ni ničesar glede teh Baltiških provinc rečene-ga. Litv0 so vzeli Rusi leta 1940; leta 1941 so jo vzeli Nemci in zdaj so jo zopet okupirali Rusi. Stalin namerava bržkone razglasiti vse Baltiške province za sovjetsko last, vendar bi ameriški Lit\flnci radi vedeli, kaj pravi k temu ameriška vlada.' -o-— Zahteva evidenco za izgon igralca Chaplina Washington. —.Senator Lan-ger je vložil predlog, ki naroča generalnemu pravdniku, naj preišče zadevo filmskega igralca Charlie Chaplina, ki naj clo-žene, če naj bi bil igralec izgnan : iz dežele kot nezaželjen tujec.« Senator zahteva takojšno akcijo. ' Milijonar Chaplin je v Ameriki 1 že nad 40 let, pa ni nikdar poskušal postati ameriški držav- 1 ljan. ] -o--< Ali bo Rosevelt skušal 1 zbližati Rim z Moskvo? Washington. — Tukaj se 1 ugiblje, če ne bo obisk pred- \ sednika Roosevelta v Rimu in " pri papežu poskus, da bi po- ( sredoval med Vatikanom in 1 Moskvo za bolj prijateljske odnošaje. -o--( Iz raznih naselbin ! Rock Springs, Wyo. — Tukaj J je umrl Joe Hafner, samski, star ^ 69 let in doma iz Stare Loke na 1 Gorenjskem. V Ameriki je bil r 39 let. Zapušča dva bratranca 1 — Johna šifrerja v Chisholmu, 1 Minn,, Antona pa v Milwaukee ju. Butte, Mont. — Družina Anton Sustarshic je prejela vest, J da je njen sin Lt. Andrew M. s Sustarsic, star 22 let, pogrešanji na Kitajskem od 18. dec. Služil'2 je pri letalcih in se omenjenega!0 dne ni vrnil z vojaške misije. ^ -o--= Naboj je razneslo Ensign Frank Jamnik iz 1014 E. 169 St., ki je za nekaj dni na dopustu, si je hotel napraviti prižigalnik iz patrone. Vzel je torej "prazen" naboj, iel v klet in udaril s kladivom po naboju. Toda v naboju je bila še kapica, ki se je razletela in mladega mornarja ranila v prste. Pomoč so mu nudili v Emergency Clinic na c Five Points. Frank služi pri , mornariški letalski sili. Ob 35 letnici ' Društvo Cleveland št. 126 S. , N. P. J. ima v nedeljo sejo v j navadnih prostorih in ob navad- j nem času. Komur le čas dopušča naj pride, ker bo seja zelo važna. 1 Pomlad še ni tukaj Včeraj je kazal toplomer v N Clevelandu 52 stopinj, ampak od severa sem se danes bliža r mraz. Vremenski urad napove- i duje za danes popoldne dež, ki u se bo spremenil v sneg. t Trinajsta obletnica 1 V nedeljo ob 11:30 bo daro- i vana v cerkvi sv. Vida maša za ( pokojnega Antona Gole v spo- i min 13. obletnice njegove smrti. < i Jugoslovanska vlada je - odšla iz Londona domov i London. — Ministrski pred-) sednik Ivan Subašie in njegovi - ministri so odšli včeraj zjutraj - iz Londona v Belgrad, kjer se • bodo spojili z vlado maršala Tita v novo za,časno vlado. Kralj ; Peter je ostal v Londonu, i V novi vladi bo, kakor se sliši, Tito ministrski predsednik, ■ a Subašič bo dobij mesto zunanjega ministra. Ta vlada bo veljavna do novih volitev, kakor so določili veliki trije na Krimu. Novremovi Mary Pozelnik Kot smo že poročali je umrla v Polyclinic bolnišnici Mary Pozelnik, rojena Perko, stara 1 52 let. Stanovala je na 6603 1 Schaefer Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, doma iz Velike Slivice, fara Veli- 1 ke Lašče, otroka Antona in Al- ' bino, brata Franka, teto Mrs. * Bambič in več drugih sorodni- ( kov. Rojena je bila v Cleve- ! landu. Bila je članica društva J Carniola Hive 493 ter podruž- ^ nice 25 SŽZ. | J < Pogreb bo v pmwleljek z ju- J traj ob 8:15 iz Želetovega po- " grebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj po-čiva v miru, preostalim soža-lje. Joe Kržimik Kot nam sporoča John Skuf-ca je umrl Joe Kržišnik, ki je stanoval na 39. cesti v Kusovi hiši. Delal je v Patterson Leitsch tovarni, kjer si je poškodoval rebi-a, bil odpeljan v bolnišnico ter tam podlegel. Truplo se nahaja v okrajni mrtvašnici, ker menda nima tukaj nobenega sorodnika. -o--— Poroka Na misijonski postaji v San Juan Capistrano, Kalifornija, jSe bosta v soboto poročila Miss j Pauline Shubel in Boris Bu-,zan. Nevesta je nečakinja opernega pevca Toneta šublja. Vse najboljše jima želimo. RABINEC JE STOPIL V KATOLIŠKO VERO i- V RIMU 'i Rim. — Israel Zolli, glavni ži-e dovski rabinec v Rimu, je bil _ s svojo ženo včeraj sprejet v ka-. toliško vero. Rabinec se je odpo-■ vedal svoji poziciji in je tudi odklonil predsedstvo pri židovskem . kolegiju. '' Vzel si je ime Eugenio Maria v počast papežu Piju, ker je ta p nudil tako veliko pomoč Židom za časa nemške okupacije Rima. Njegova žena si je pa privzela im6 Ema Maria. -?—o-- Pes plača s smrtjo za umor otroka Los Angeles. — Družina Der-, denger ima že šest let psa bull-doga. Vse .ie bilo dobro, dokler ni družina kupila tudi punčko. Od tedaj je bil pes ljubosumen na otroka, misleč, da ima gospodinja otroka rajši kot njega. Oni dan je hotel otrok, star 21 mesecev, psa pobožati. Pes je pa otroka pograbil za vrat in ga umoril vpričo staršev. Psa bodo končali s plinom in otrokova mati je rekla ,da hoč« videti izvršitev smrtne kazni. -o- Angleška vlada bo dala bonus za otroke London. — Angleška vlada namerava vpeljati po vojni bonus za velike družine. Od drugega otroka naprej bo dala vlada po $1 podpore na teden za ! vsakega otroka. -o—---' Vile rojenice Vile rojenice so obiskale . družino Mr. in Mrs. Tom Ma- ( glich, 179 Crestland, ter ji pri- , nesle zalo hčerko, ki je že tret- j ja v družini. S tem je postala Mrs. Terezija Petkovšek že petnajstič stara mama. Čestitke! Tretja obletnica V nedeljo ob devetih bo daro- < vana v cerkvi sv. Kristine maša ( za pokojno Mary Peklenk ob i priliki 3. obletnice njene smrti, i Mr. in Mrs. Anton Tomšič iz 1193 E. 61. St. sta dobila pismo od sina Cpl. Anthonya, ki se na-! haja zdaj v Avstraliji, piše, da je prejel prvo Ameriško Do-j rnovino, ki so mu jo starši naročili in da je bil lista silno vesel. Mamici je poslal domov zapestnico, delano iz avstralskega denarja. Naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu. MAM Nadporočnik Anton F. Zad-nik, sin Mr. in Mrs. A. Zadnik iz 988 E. 77. St. piše domov iz Anglije veselo vest, da sta se tam sešla z bratom Viktorjem. Brat se je moral pripeljati 150 milj daleč do njega. Bila sta tri dni skupaj ter se prav. dobro imela. Obujala sta spomine na dom, na starše in sorodnike, pri- jatelje in znance po Clevelandu. Skoro tri leta se brata nista videla. En cel dan in celo noč sta govorila, da sta si vse dopoveda-la. Oba skupaj pozdravljata vse svoje sorodnike, prijatelje in znance doma. Ma Bo nt Za 30 dni je dospel domov na dopust mlajši sin družine Mr. in Mrs. Andrew Mirtich iz 12815 Kirton Ave. West Park, Joe Mirtich, S l/C. Onstran morja se je nahajal 10 mesecev. Prav lepo se zahvaljuje prijateljem za dopisovanje in za poslana božična darila. Dobil jih je pa šele zdaj, ko se je vrnil z Južnega Pacifika. Starješi sin, Petty Officer Andrew Mirtich, se nahaja nekje na Južnem Pacifiku ter prav lepo pozdravlja vse svoje prijatelje. Istočasno je pa ameriška bojna mornarica obstreljevala drugo japonsko otočje. Najbr-že krijejo nasi s tem kako novo invazijo. Guam, 16. februarja. — Največja zračna in pomorska sila je napadla Tokio in druga japonska mesta in otočje. Kakih 1,500 ameriških bombnikov se je dvignilo z nosilcev letal v bližini Japonske ter poletelo nad japonsko prestolnico. To je bil eden največjih zračnih in pomorskih napadov na Japonsko v tej vojni. Val za valom bombnikov in bojnih letal je švigal nad Tokiem in letališči tam okrog. Takega napada japonska prestolnica še ni doživela. S tem, da je ameriška bojna -_____ sila v takem številu padla na glavni otok Japonske najbrže pomeni, da Amerikanci priprav-1 Ijajo in krijejo kako novo invazijo drugje. Dočim so bombniki Vsipali bombe na Tokio in druge tarče, so bojne ladje obstreljevale važna japonskk otoka Iwo Jima in Volcano, 700 milj južno od Tokia. Tokio priznava napad, ki da se je pričel ob 7:15 zjutraj (japonski čas). Dve uri kasneje je radio iz Tokia poročal, da je napad še vedno v polnem obsegu. Mornariško poveljstvo naznanja, da je sodelovala pri napadu tolikšna sila, da se lahko spoprime s kakršnokoli japonsko močjo, najsi bo v zraku ali na vodi. Admiral Nimitz, vrhovni poveljnik ameriške pomorske sile na Pacifiku, ki ima zdaj glavni stan na otoku Guam, poroča, da ; je bil današnji napad že dolgo v načrtu. Ta napad je izziv japonski bojni mornarici, naj se pokaže in stopi v boj. Toda japonska bojna mornarica bo ostala skoro gotovo v skrivališču, kjer je od oktobra, ko je doživela tako , strahovit poraz pri otoku Leyte na Filipinih. ] -o—- Metropolitan pride Od 16. do 21. aprila bo gosto- ' vala v mestnem avditoriju v Clevelandu Metropolitan operna * družba iz New Yorka. To bo 1 njena 20. sezija v Clevelandu. V J šestih dneh bo podala osem oper, ker bosta na petek in soboto predstavi tudi popoldne. Prvič v bo podala Metropolitan v Cleve- 8 landu Richard Wagnerjevo ope- 1 ro "Die Meistersinger von J Nuernberg." Vstopnice se že c lahko naroči po pošti v glavni veži Union Bank of Commerce, E. 9. St., Euclid Ave. Posame- d zne vstopnice bodo $7.20, $6, g $4,80, $3.60, $2.40 in $1.20. Pri j všeh operah bo nastopil tudi ba-!I let razen pri operi "La Boheme." c IZ BOJNE FRONTE (Petek 16. februarja) " VZHODNA FRONTA—Rusi so predrli nemško obrambno li-' ni j o pri Berlinu od juga, 57 milj od Berlina. Te čete vo-| di general Konev, ki žene eno kolono tudi proti Dresden«, dočim maršal Žukov napada direktno vzhodno od Berlina. ; ZAPADNA FRONTA—Kanadske čete so se vsule čez reko Niers, ki je zadnja ovira pred reko Reno. MANILA—Japonska garnizija, ki se še vedno upira v Manili, je vedno bolj v stiski. Dolgo ne more več vzdržati. -_o-- Ohijčani bodo dobili spet nekaj manj žgane pijače Direktor Sohngen je določil, da bodo v prihodnji periodi, ki se prične v pondeljek, dobile registrirane osebe v državnih prodajalnah en kvort žganja, toda parioda bo za štiri tedne in ne za tri kot dozdaj. četrta obletnica V nedeljo ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Novak v spomin 4. obletnice njegove smrti. Srebrna poroka Danes obhajata 25 letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Andrew Blatnik, 886 E. 76. St. Še na mnoga leta, jima kličejo sorodniki, pri-1 jatelji in znanci. Iz bolnišnice Louis Cimperman se je povrnil iz bolnišnice in prijatelji ga lahko obiščejo na domu, 1115 Norwood Rd. Zahvaljuje se za obiske v bolnišnici, "za darila in cvetlice. Dar za pogorelce Podružnia št. 50 SŽZ je podarila $25.00 za slovenske po-gorelce, ki so bili prizadeti v plinski nezgodi 20. oktobra. Prav lepa hvala vrli podružnici. delitev poljske je kot sužnost trdi poljska vlada v londonu ' London. — Poljski premier Arciszewski je včeraj izjavil, da se poljski narod ne bo nikdar vdal in ne bo šel v sužnost, v katero ga hočejo pahniti veliki trije z delitvijo Poljske, kot so odločili na konferenci na Krimu. Premier je zatrdil, da stoji za njegovimi besedami vsa poljska bojna sila, ki se danes tako hrabro bori na strani zaveznikov na raznih frontah. Izjavil je tudi, da stoji za njegovimi besedami; ogromna večina poljskega naro-; da, katerega legalno zastopa1 edino poljska vlada v Londonu, j Izjavil je, da bi volitve na Poljskem sedaj ne bile svobodne, pa tudi ne pravične, ker je še vedno od 4 do 5 milijonov Poljakov v ujetništvu v Nemčiji in v Rusiji. Povedal je tudi pri konferenci s časnikarji o žalostnem položaju danes na Poljskem. Za rusko armado je prišla na Poljsko ruska tajna policija, ki jemlje narodu živila, da so na Poljskem masne aretacije in deportacije v Rusijo, pa tudi umori častnikov in moštva domače vojske. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBKVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 * Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada, $3.50 far 6 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 38 Fri., Feb. 16, 1945 razloga — ki se ne strinjajo s komunističnimi cifji, so samo sužnji političnih komisarjev komunistične stranke. Slovenski narod doma je danes razdeljen na dva tabora: komunistični in protikomunistični. Situacija je preveč očitna, da bi se dalo o tem dvomiti. Pa tudi tu v Ameriki je situacija tako jasna, da more vsakdo z lahkoto pregledati, da so za komunistično parti-zanstvo v starem kraju tisti, ki so ob vsaki priliki proti Cerkvi. Kdor tega še ni spoznal, bo moral prej ali slej. Iz tega sovraštva proti krščanstvu izvirajo napadi na škofa, odtod podla obrekovanja, odtod nedokazane in nedokazljive izmišljotine. Voltaire in drugi sramotilci krščanstva so izginili. Cerkev in krščanstvo je ostalo. Hitlerja prav zdaj vrag jemlje kljub njegovim velikim lažem in prav radi zlaganosti nacizma. Prav tako bo propadlo partizanstvo in laž mu bo kopala grob. Slovenski narod pa bo svoje velike škofe slavil. Če se bo kdo kasneje spomnil obrekovalcev, jih bo le s pomilovanjem omenil. Zginili bodo s svojimi lažmi yred. Z obrekovanjem si hočejo pomagati "Krepko laži, nekaj bo že ostalo," je učil stari francoski cinik Voltaire. Po tem svojem geslu je sramotil vse, kar je krščanskega. Vedno je našel nekaj posnemovalcev. To ni nič čudnega, saj je Kristus sam napovedal apostolom in njih naslednikom, da bodo nasprotniki vse slabo o njih govorili.' Hitler je proglasil, da le velika laž kaj izda. Če se kdo samo malo zlaže, ljudje dvomijo, če je res, če pa slišijo veliko laž se jim zdi, da je nemogoče, da bi se kdo toliko zlagal in celo verjamejo. V našem listu smo že imeli nehvaležno nalogo, da smo odkrivali, kako se laže v ameriškem tistku v korist jugoslovanskih partizanov. Pokazali smo, kako maršira v prvih vrstah Lojze Adamič in kako mu sekundira kot zvest oproda Mirko Kuhelj v imenu SANSa. Laži smo tem ljudem okrog SANSa tudi dokazali. Silno pa se boji, da bi zaostal v laži tudi urednik Glas Naroda v New Yorku. Tam dela nekdo dolge korake, da bi dotekel v laži Hitlerja in malega Voltairja Lojzeta. Takole se je razkoračil Glas Naroda in s hudim obrazom povedal to-le (dne 6. februarja). / "Poroča se tudi, da "general" Rupnik, druga slovenska poturica (prej govori o nemškem generalu Rendukiču, kot bi bil slovenskega rodu, kar seveda ni, ker se na Slovenskem nihče tako ne piše) še ni bežal iz Ljubljane, da pa sedaj stanuje pri svoiem kolegu in izdajici Rožmanu, kateremu je baje Hitler ponudil posebno odlikovanje v obliki imenovanja "kranjskim papežem," karpa je moral "vdano" odkloniti po nasvetu Hitlerjevega prijatelja, papeža Pija." Mi premalo vemo o generalu Rupniku, da bi mogli o njem izrekati sodbo. Tudi Hude, ki se nanj huduje, ga ne pczna. Pa kaj zato.. Pljune nanj vseeno lahko. To je tako strašno lahko in preprosto človeško opravilo. Toda Hude pljuje tudi na škofa Rožmana in v zvezi s tem na papeža. In Rožmana poznamo v Ameriki. Ali misli možakar, do bo res prepričal slovenske Amerikance, da je škof Rožman v teh letih vojske postal nekaj čisto drugega kot je bil takrat, ko nas je obiskal. Škof Rožman je Korošec, ki se je že enkrat umaknil pred Nemci in jih zato pozna do kosti. Pa naj bi sedaj na stara leta naenkrat presedlal na nemško stran ter postal izdajalec in zločinec. Kdor bi to resno verjel, ga bi bilo pač treba poslati na opazovalnico. Tudi Glas Naroda si misli: Povejmo veliko laž, nekaj bo že ostalo. Pri tem se niti ne potrudi, da bi poskušal dokazovati, kaj naj bi bil škof Rožman izdal, kaj in koga? Ali je kdo že zato izdajalec, ker je proti partizanom in njihovemu komunizmu? To je bil Rožman tudi takrat, ko je bil v Ameriki, kajti tudi takrat je kot katoliški škof vedel, da katoličan ne sme podpirati komunizem. In če je Rožman izdajalec, potem so izdajalci vsi, ki tam na Slovenskem nastopajo proti komunizmu. Ti tvorijo ogromno večino naroda. Ali je ves naš narod tam doma neka izdajalska banda? Ali smo izšli vsi ameriški Slovenci iz tako pokvarjenega naroda? Ali smo Slovenci tedaj res tako malo vredni? In kaj si more misliti, da je potem vreden kak Hude? Ali je samo on neka vzvišena izjema, poln čednosti? Brez vsakega dokaza, samo iz hudobije se torej blati slovenskega škofa v ameriških listih. Ne pečamo se radi s temi izrodki na slovenskem narodnem telesu, ki hočejo pred vsem svoj narod oblatiti pred. svetom. Vsako ščene more dvigniti nogo in te omočiti. Prav dobro tudi vemo, da se bo grdo obrekovanje spet ponovilo, kajti ščene ostane ščene. Ne pišemo tega tedaj, da bi kakega žurnalističnega tolovaja spreobrnili, ampak samo v informacijo našim čitateljem Naj vidijo na tiskanem zgledu, kam vodi zagrizenost in fanatizem tistih duševnih omejencev, ki se zaletavajo v krščanstvo. Iz tega slučaja čitatelji tudi vidijo, da se je na partizansko stran postavilo v Ameriki tisto, kar je vedno pihalo kot razdražen maček na vse, kar je v zvezi s Cerkvijo. Katerega škofa niso blatili, kateri papež je našel v njih očeh kdaj milost? Kaj jih je brigalo, ali govore resnico ali delajo krivico? Vsem jim je bilo sredstvo za dosego nečednih namenov. In to v Ameriki, kjer bi bilo pričakovati večje tolerance. Za človeka, ki trezno in brez predsodkov razmišlja, mora postati jasno, da ti krogi smatrajo partizanstvo za tisto zverino, ki naj končno raztrga katoličanstvo. Zaradi tega ga poveličujejo. Začetna slava partizanstva, ki se je odevalo samo v plašč odpornega gibanja proti okupatorjem, je — temu se nič ne čudimo — marsikoga omamljala, da se je navdušil za partizane. Slišali smo o mladih ljudeh, ki so se posvetili osvobodilnemu gibanju, slišali, da so bili v začetku v tem gibanju somišljeniki vseh strank, slišali o sabotaži, ki naj bi pomagala zaveznikom, slišali o navdušenju za svobodo slovenskega naroda. Zavezniška, zlasti ruska, propaganda je dodala svoje. Mnogi so gledali v partizanstvu redno osvobodilno gibanje. Razumemo, da je takim težko spreminjati svoje napačno gledanje. Toda danes je položaj jasen. Osvobodilna fronta, zlasti v Sloveniji, je popolnoma pod komunističnim vodstvom. Tam >e Vidmar predsednik, Kidrič tajnik in Kardelj — zveza s Titom. Ta imena govore več kot dovolj. Kar je pri partizanih še drugih — iz enega ali drugega 1 T Newburske novice l—--——---—.>........t Kot pravljica se bere zgodba reševanja 513 ameriških ujetnikov iz .japonskega ujetništva na Luzon otoku, katere je Col. Henry A. Mucci z 400 prostovoljci oprostil pred par tedni. Ujetniki so bili še 30 milj zadaj za japonsko fronto. Vendar se je posrečilo hrabrim ameriškim vojakom se splaziti preko Japoncev v bližino ujetniškega taborišča. 7 3japonskih čuvajev je bilo nastavljenih v bližini taborišča, katere so ameriški vojaki pohrustali v petih minutah in odprli pot ujetnikom. 23 naših je padlo pri tem reševanju, toda ujetniki, ki so prestradali par let so bili rešeni. Za smejati pa se je, ko pripoveduje isti hrabri in neustrašeni Col. Mucci, kako se je bal, ko je bil poklican, za botra pri krstu nekega tamošnjega otroka, da ne bi znal moliti vere. Pravi, da jo je večkrat ponovil sam pri sebi, da bi se mu ja ne ustavilo pri tem važnem opravilu. Pravi, da je dobro prišel skozi in vse je bilo v redu, dasi je bila cerkev polna ljudi. » # * Tudi pri nas smo imeli v nedeljo par krstov, in botri so vero molili brez pomote. Toda, pri nas moli vselej duhovnik, ki kr-ščuje, z botri. Drugače pa bi se morda še komu drugemu ustavilo pri veri. Krščena je bila Rosalinda Joan Zmarzly. Ta deklica je prinesla Antonu Kordan in njegovi soprogi posebno čast. Postala sta "stari" oče in "stara" mati, dasi sta še oba mlada. Edward Zmarzly in Stella rojena Kordan sta vesela starša te male nove faranke. ' Paul Anthony Kalister pa je sinko Frank Kalister in Rose Smith. Tudi ta ima starega očeta in staro mater, toda Anton Kalisterovi so tega že vajeni. Naše čestitke vsem skupaj. >i= m * Kdor hoče videti prekrasno predstavo, ki se bo vršila 23. februarja v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom dekliškega društva Sodality, naj si nabavi vstopnico taftoj, da ne bo pre-kasen. Slika bo predstavila slovesno sv. mašo, pri kateri sodeluje chikaški .orkester in 125 pevcev. Vzelo je dve leti sliko povzeti in izdelati. Vsepovsod pri katoličanih in drugovercih, je bila z navdušenjem in pohvalo sprejeta. Toraj 23. februarja. * * * "Veš, Army Združenih držav pa res dela čudeže na ženskah." "Kako to?" "Odkar je moja žena stopila k WACS, nosi že drugo leto en in isti klobuk." * ' * * Neki John Filipič v Clevelan-du je menda pronašel, po globokem študiranju, sveda, "da je človek sam sebi Bog." Bog bi bil moral pisati z malo črko potem bi bilo pa to čisto prav. Vsak človek ,ki pozabi na vsemogočnega Boga, začne častiti sam sebe, kot malika. Nerodno bo za take le takrat, ko srečajo svojega Stvarnika, tistega Boga, katerega so zanikali in tajili, ko enkrat, tudi njim smrt pretrga zaveso, kakor jo je Kristusova smrt pretrgala judovskim duhovnikom v templju, in bodo MORALI sto- piti k sodbi. * * * "THE MASTERFUL MONK" igra gre dobro naprej proti do-vršitvi. 11, marca bodo pokazali dekleta in fantje v tej igri, zakaj jim je vzelo »toliko časa. Igra je krasna, pomembna pa težka. Ako še nimate vstopnice, si jo nabavite čimprej. Patron vstopnica vam zasigura sedež. Zopet smo prejeli iz Colum-busa ček za $61.06, kot v plačilo za poslane sales tax stamps. Opozarjamo na to, ker so ljudje začeli popuščati te sales tax znamke in jih zelo malo dobimo. Te znamke nabiramo še naprej. Zahtevajte povsod stamps in jih prinesite nam. Vas ne stane nič, za cerkveno- blagajno pa veliko zaleže. ♦ <= * "Ata, povej mi kaj je to, "Mornar?"^, "Mornar, žovi, je človek, ki živi na vodi. Kadar pa pride na suho, se je pr. n!l'dar ne dotakne." Nekdo pravi, da je polovico ljudi na svetu bedastih. Le tega še nihče ne ve, katera polovica. * * ♦ Farani sv. Lovrenca so lansko leto darovali za Catholic Charities $905.74. Dva sta dala po $50r dva po^ $20, 25 jih je dalo j»o $5.00 vSi drugi pa manj ko pet. To ni ravno slabo. Pa, če bi bili dali še enkrat toliko, bi danes zase ne imeli prav nič manj, za sirote pa bi bilo še enkrat toliko pomoglo. To omenimo zato, ker se počasi bliža letošnja kampanja, v kateri bomo gotovo vsi storili vsak po svoji moči. "Lačen sem bil, pa ste mi dali jesti; žejen sem bil in dali ste mi piti; nag sem bil in obleki ste me." Tako, pravi Zveličar, bo govoril na sodnji dan On sam zveličanim. Te "vloge" vašega premoženja bodo nekoč najboljše obresti. * * * Seja treh velikih je zaključena. Vse kar i je Stalin predlagal sta Roosevelt in Churchill potrdila. Kar pa sta Churchill in Roosevelt predložila, to je pa Stalin potrdil — če mu je bilo všeč. Atlant-rc Charter bo pa šel po poti Wilsonovih 14 točk. Vse tako kaže. * * * Kako je to, da večina onih, kateri govorijo o diktaturi in diktatorjih lovijo zajce, osla pa pustijo leteti? Toliko govorjenja o fašistih in nazicih. O komunizpu, ki je isto kot prva dva, pa tako redko kdaj kaj? Je mar kaka razlika na tem, kdo ti' vzame prostost in svobodo? * * * "Kdaj je1 pogorela vaša hiša?" je vprašal zavarovalni agent moža, ki je prišel, da iz-tirja zavarovalnino. "Pred tridesetimi leti." "Pred tridesetimi leti.! Kako, da šele zdaj prihajaš tir-jat?J' "Prav za prav je takole: Žena mi ni dala miru. Ko sem se naveličal jo poslušati, sem pa prišel." # * * Father Baznik piše iz Aberdeen Proving Grounds, da bo najbrže še cel mesec ostal na mestu. Pravi, da se je v tihem in zasneženem Clevelan-du prav dobro počutil. Zdaj pa zopet noč in dan grmi in poka. ♦ * * John Kastelic in Joe Arko, ki sta prišla po dveletnem bivanju na fronti ono stran morja, istotako trdita, da je Cleveland miren v primeri z fronto. Obljubljeno imata 30 dni počitka, potem pa 'hajd nazaj "v planinski raj." V teku 4 tisoč let je svet užival mir samo 268 let. Bog vedi, če bo kdaj drugače na tem svetu. • * * Kakšen sklep si naredil za post — če si ga sploh naredil? če drugega ne storiš v tem času, prihajaj h križevemu potu. Nič boljšega za človeka, kot premišljevanje tega, kar je Zveličar za nas storil, da bi nas rešil večne pogube. Vedi, da nas je Bog ustvaril brez našega sodelovanja, pa nas ne bo zveličal razen tega, da mi pokažemo vsaj dobro voljo. Ob torkih in nedeljah, popoldne ob 2, bodo pobožnosti v angleškem. Ob petkih zvečer in nedeljah zvečer ob 7:15 pa v slovenskem jeziku. * * * . "Poglej koliko je prahu na klavirju. Prav gotovo je že šest tednov star." "Potem pa tega nisem kriva jaz. Saj sem šele štiri tedne pri vas v službi." * * * Cerkveni odbor sv. Lovrenca je sklenil na svoji seji v nedeljo, da se naredijo vse predpriprave za predelovanje cerkvenih stopnic takoj. To se pravi, arhitektov izris, škofijsko in mestno dovoljenje. ' Kakor hitro pa bo vojne konec, bomo šli na delo. In, kakor hitro bodo stopnice gotove, bomo prosili škofa, da konsekrera cerkev. Morda se vse to še letos naredi. » * * Naši pionirji so trdni ljudje. Ni jih zlepa potisnila kaka bolezen na posteljo. Končno pa le omaje ene,ga ali drugega. Leta glodajo ob naših močeh, kakor bobri okrog drevesa. Vsako leto smo nekaj starejši pa nekaj slabejši v telesnih močeh. In tako se je zgodilo, da je nekega dne tudi dobro poznanemu Slakovemu očetu prišla bolezen blizu in so morali prenehati z delom in ostati doma v izbi. Upamo pa, da (Nadaljevanje na 3. strani) -O- V blag spomin Naslednje vrstice so name' njene v blag spomin pokojni Mary Lužar in pokojnim slovenski materam. Smrt, kako si kruta! Kako hitro pobiraš naše slovenske matere, ki so še tako potrebne pi otrocih, pri svojih žalostnih soprogih! Kako smo bili žalostni, ko smo brali, da je nemila smrt odpeljala s tega sveta še tako potrebno tukaj na zemlji — Frances Kosten. Vselej, kadar smo bili na seji Jugoslovanskega kulturnega vrta, sem občudoval njen možati nastop. Vedno s smehom na ustih je povedala kaj koristnega. Ob izgubi Vase ljubljene soproge, Mr. Kosten, smo tudi mi žalostni. Zopet nas je pretreslo, ko smo izvedeli, da Mrs. Jennie Debevec ni več med živimi. —-Pred kratkim časom še vsa polna življenja in vesela med svojo družino, je bila poklicana v večno domovino. In 4. februarja pa je nastopila isto pot proti dolgi večnosti Mrs. Mary Lužar. Njeno bivališče je bilo na 3663 W. 58 St. Pokojna je bila doma iz Idrije in je prišla v Ameriko leta 1913. Ob prerani smrti je bila stara 51« let. Tjakaj zapušča soproga Johna, sinove: Cpl. Bili, F 1-C Edward in Ray ter hčere: Sophie, poročena Fe- renda in Frieda. Sin Cpl.. Bili je bil prišel na pogreb, a Edward kot mornar pa ni mogel priti, ker je nekje na širokem morju v službi Strica Sama. Ko sem pogledal nekdaj veseli obraz pokojne, sedaj mirno ležeče v krs'ti, sem si mislil: Blagor ti! Rešena si zemeljskega trpljenja, katerega si proti koncu svojega življenja imela veliko. Dva sinova in e-na hčerka v vojaški službi in sama pa si skoro leto dni bila priklenjena na bolniško posteljo. Rešena si skrbi, katero si imela ti in katero ima na milijone mater na svetu. Počivaj mirno v hladnem grobu, kamor ti prej ali slej sledimo tudi mi vsi. Vse, kar je rojeno, mora u-mreti. Saj zato smo pač rojeni, da umrjenio. Ali duša tvoja pa naj živi na večno pri Bogu v nebesih, kjer je sedaj Tvoj dom. Saj tam je naš pravi dom, zato pa skrbimo, da bomo za v nebeški dom tudi sposobni, to je, da živimo po veri, katera nas uči, da po veri zveličamo svojo neumrjočo dušo. Preostalim Lužarjevim in vsem, ki ste izgubili svoje najdražje — ženo in mater, izražam moje iskreno sožalje. Bodite potolaženi, saj vaša soproga, vaša mati je zdaj v pravem večnem življenju, v nebeškem domu. Tam ni vojske, ni pomanjkanja in ni skrbi. V zadnjem času se je več slovenskih mater preselilo iz zemeljskega v nebeški vdom, katere pai mi niso bile osebno poznane. Vsem pokojnim želim: počivajte mirno po prestanem zemeljskem trpljenju in sveti naj vam večna luč. Vojska je že dolgo in ne ve. mo, kdaj bo konec te strašne mizerije. Vedno prihajajo poročila — padel je ta, padel je oni. . . Tako žalostno poročilo sta prejela iz bojne fronte tudi Mr. in Mrs. Charley Hočevar iz 15910 Raymond Ave., Maple Hts., da je bil sin Cpl. Anton dne 17. januarja ubit v vojni v Nemčiji. Mislimo si žalost ljubeče matere in skrbnega očeta ob izgubi ljubljenega sina. . . Kmalu nato pa pride še drugo poročilo, da je bil še drugi sin Pfc. Laddie ubit na japonskem bojišču. Strašen udarec za dobre in ljubeče starše kar dva sinova izgubiti v enem tednu. Sveta maša zadušnica je bila v soboto 10. februarja v cerkvi sv. Lovrenca ob udeležbi častne vojaške straže in mnogih prijateljev. Žalosten in pretresliv je bil pogled na dve prazni rakvi, ki sta stali v cerkvi, a trupla pa počivajo eno na evropskem bojišču in drugo pa nekje na Pacifiku; torej vsako i^a eni strani sveta. In ko se je oglasila vojaška trobenta v slovo padlima tovarišema, je v cerkvi skoro vse naglas jokalo. Res, draga nam Anton in Laddis, vajini trupli sta ločeni na zemlji, a vajini duši pa sta združeni in ostaneta združeni za večno. Slava junakom, ki častno umrje j o na bojnem polju. Saj tako vidva kot vsi o-stali vojaki niste krivi vojne, pač pa so jo krivi tisti, ki so vojno.začeli, ker so hoteli zasužnjiti ves svet. Vam, Hočevar j evi, kakor tudi vsi starši, ki ste že izgubili svoje drage, izrekam iskreno sožalje in bodite potolaženi, kajti vaši sinovi se bore in dajejo svoje mlado življenje za odrešitev sveta in zatiranih iz sužnosti. Prelita kri prvih kristjanov je poživila svet, da po vsem svetu častimo žrtve, katere so doprinesli za nauke Kristusove. Tudi prelita kri v sedanji vojni naj preuredi svet, da bodo tudi mali narodi svobodno živeli, da bodo gospodarji na svoji zemlji. Vsi pa, ki nismo na bojnih poljih, prosimo Boga, da odvzame to strašno šibo vojne, da zavlada na svetu že skoro tako zaželjeni mir — mir med narodi, mir v družinah. Šibe voj- m»83 ske reši nas, o Gosp^ Tistih nekaj učnll! naj bi bile podlag malemu, da bo ^ fesor ali vsaj Pre< din j enih držav, voznik na kakšne« mu zdaj še najbo" mine še precej srec( de med učencem ' vzgojiteljico do ka razuma ali dipl°tf' pletljajev, se zade. ravna. Potem Prl| ši velika domaČa traja navadno P° kom katere pride. svojih pozitfcj, K zraku in konjske kališču v Santa * d otročarija proti ij tedaj dogaja po To je namreč p-našeg malega sp» v sli, da so imeli ve>' skrbi, kako se s] na konferenci, K mo en večer v n®sl, a del, kaj so skrbi-vladati par juncK prvič vpreže, kotJ; blagodejnemu P a šestletnega fanti* i( da iz ušes in °cl' j srebro in ki se v" e veda, da je svet U5 radi njega in | okrog njega t ud' to če, saj ima v ve t ker pri naši hišis & vrti okrog njefc^, in za njim. To stl enega! Ker so višje 0( treh določile, , h postelj natančn0, b tekom šolskih f % •hovna vzojitelji^ nekako uro preJ „ 11 vesno spregovori j, pomembno besed j jj zaleže prav tol^0'. e> pismu, kjer se *, ° 1 eno oktavo višJ® ' narodna manjs1^ r no vabilo ne j jc redno vsak večef. janj. Kar je \ j čudno je to, kdaj bo prišlo ^ e padov in do K' j pri besedah. v. g namreč po zr» grožnje in do* )( črni oblaki pre% 0( to pri malemu . ^ Šele, kadar se ^ ^ la in začne ofe' ; ^ ' l* mu, šele tedaj j nevarnost, ki PJ j ki svobodi. Te . my splošen najsi bo za k1 . 1 j o, v shrambo j v klet, na P°y morkoli. P0te.^ liiltki vnetega ^ Nekaj časa j® ^ vi nebeški m11 j sobah. Tisti ^' cer dokaj kr^ J? časa mrzle pivt} mu- J Kmalu pa f j blagodejen mir.j Ne vem, kako f ( da bo naj bolj f j po hiši je vP'tJj^ j kel pujska ifjii nogo. Jean bratca v roke. fljj Vzgoja na9eL| celi. črti nad»1J i I Junaštvo iti 4 I' 1 zvestoba lavinski roman iz časov francoske revolucije. THE TELEPHONE GO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI lahka tovarniška dela v naših SERVICE DEPARTMENT Visoka plača od ure Plača vsak teden Prioritetna tovarna Ravno smo prejeli 1000 KV0RT0V ROCK & RYE $2.63 kvort MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna Nasledniki Cleveland Tractor Co 19300 Euclid Ave, MALI OGLASI PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Soba za žensko Odda se opremljena soba za žensko; si lahko kuha. Zglasite se po 5 uri popoldne na 1510 E. 47. St. (38) POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1330 E. 55th St. HEndersoa 7740 Moški in ženske a morajo nositi opore (trusses »odo dobro postrežem pri nas ;jer imamo moškega in ženske la umerita opore. Lekarna j idprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. ( Gostilna naprodaj Ima D-2 licenco, jako lepo zalogo ,krasno opremo; nahaja se v industrijskem okolišču. /Naslov izveste v uradu tega lista. __(39) Sobe v najem V najem se odda 3 sobe z gor-koto in kopalnico ,samo odraslim ljudem. Vprašajte po 4 uri popoldne na 1096 E. 71. St. (39) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 2iq01 Westport Ave. (x) MOKE SAVERS WEEDED SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service V vaše zadovoljstvo Ako imate pohištvo, ki potrebuje popravila, vam jaz popravim po zmerni ceni. John Lukanc, MU 3729. 698 E. 159. St Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedali Gornja slika nam, predstavlja ruskega maršala Ivan S. Koneva, ki poveljuje prvi ukrajinski armadi. Konev je eden izmed treh ruskih povejnilcov, ki so Nemce nagnali v beg na vzhodni fronti. THE NEABEB WE SET TO JAPAN --THE GREATER ODE MEED FOR WAR MATERIALS, MEDICINES, AND WE OTHER SUPPLIES USED FAT HELPS TO MAKE. Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. '/'& podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrovc Ave, KEnmore 2473- (Fri. x) KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. — 50) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovr«tno žganje - pivo - vino okrepčila V Collimvoodu Naprodaj hiša za 3 družine, 3 garaže, lot 80x138, cena $6,-500. Za 2 družini, 4 in 4 sobe, cena $6,200. Obe hiše sta v najboljšem stanju. ---- ....... Amerikanci so prisilili to japonsko letalo tako rekoč na kolena v Lingayen okrožju. To je eno letalo izmed mnogih, ki so jih naši letalci sklatili Japoncem v tem okraju, Na sliki je videti tudi skupino ameriških vojakov, ki ogledujejo to japonsko "zverino." J. Knilic 740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288 'Ki* došl° Povelje, sem v " e wa?mci> da spravim f Jt JOne Pokonci. II bili VGae^> da eC?tdo Ma. Sablje !'ip0Slmeli zbrušene. « **f* noč, so se sešli >t) . ^Ijoni pri Tuileri- 9 T oh? Cel° noč stali v ■'"J3' ^pada ni bilo in 81 VojeZ°:0m morali D S cete zopet v vojaš- ko poroka! No, naši katoliški vojaki so to razumeli in v teh treh dneh sem skoro vse spove-dal. Odprl sem jim nebeška vrata na stežaj, da se bo sv. Peter čudil. Rad bi bil le, da bi bili tudi gospodje častniki tako dobri ko vojaki. Toda tudi tu velja zopet: 'Ubogim se ozna-. nuje evangelij!' Razun vas, Redinga in nekaj drugih iz Lu-zerna ni prišel skoro nihče k spovedi. No, ne bodo mi mogli reči na sodnji dan, da jih nisem vabil. Več ne stori navadno tudi Bog sam. Kdor ne 1 sprejme ponujane roke, mora ; sam sebi pripisati pogubo, in : kakor si postelješ, tako boš le- ' žal, velja tudi za drugo življe- ] nje. Sicer pa polka ne bom za- i pustil, če pride do boja, in 1 upam, da bom mogel pozneje ] rešiti kako ovčico." ] Tako je' govoril oče Sekun- 1 dus, ko se je na ulici zaslišal i peket kopit in je prijezdil aid- ] major Anton von Glatz. s "Zaukažite takoj 'alarm!' je ] zaklical. "Ves polk mora biti J pred tremi zjutraj v Tuileri- i j ah." ] "Bo že zopet kak prazen J šum," sem rekel jaz. c "Ne, to pot bo zares. Za ju- 1 tri je določena razprava o kra- ^ ljevi odstavitvi in jakobinci bo- 1 do s silo pomagali svojim po- ' slancenl v zbornici." ^ Tedaj smo ukazali bobnati. ^ Oba bataljona sta- se postavila 1 v bojni red. Razdelili smo mu- £ nicijo, kolikor je je bilo: le 1 okrog 30 patron vsakemu možu. 1 Ko je prikorakal še bataljon iz 1 druge vojašnice, smo vsi sku- -paj odšli. Le najpotrebnejša 1 straža, za katero je major Bachmann odločil nekaj starejših vojakov, ki so imeli ženo in 1 otroke, je ostala z nekaterimi 1 bolniki doma. r Odkorakali smo kakor skozi 1 sovražno deželo s predstražo in c ogledniki. Pričakovali smo namreč, da nam zagrade pot, in bi si jo morali odpreti. Vendar j smo prišli brez boja do TUile- r rijskega vrta, kjer smo našli že tudi naš prvi bataljon. V Tui-lerijskem vrtu so še enkrat pogledali vse vrste; bilo nas in ' okoli 900: polk ni že tri leta dobival novincev, poleg tega je c oddelek, ki je odšel v Normandijo z raznimi drugimi stražami oslabil polk za več ko četrtino. Tuilerijski vrt je podolgast četverokotnik med trgom Ludo-vika XV. in gradom. Ravno pred njim je stalo poslopje po-stavodajalne skupščine. Radi njene varnosti, so bili narodni brambovci spravili precej topništva na eno stran vrta in ž njo bi lahko obvladali celi vrt in ghid. To bi bila nevarnost, če bi se ne bilo več zanesti na narodno brambo. Ura je bila baš tri, ko smo molče prikorakali do Tuilerij in zasedli.sredino palače. Bila je to velika dvorana s širokimi kamenitimi stopnicami, pokrita z veliko kupolo. Lahko smo sej vsi postavili v njej. Proti Se-1; riini strani so bile slavnostne1 dvorane in sobane kraljeve obi-! telji. Na drugi strani se je nahajala velika kapela, kraljevo gledišče in stanovanja daljnih kraljevih sorodnikov. Vse znotraj in zunaj velike palače je blestelo v kraljevski krasoti. Stene in stropi stopnišča, galerij in hodnikov so o-krašeni z bogatim pozlatilom in slikami, da niti ne govorim o razkošnem lepotičj.u dvoran in soban. V tej kraljevski palači naj bi tedaj •branili življenje Ludo-i viAi XVI. in njegove rodbine. Težka naloga, če bi napadalci mislili zares in če bi se naskoku drhali pridružili tudi bataljoni narodne brambe! (Dalje prihodnjič) NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 st.ranl) bo prav kmalu zopet bolje in bomo videli Andreja Slak zopet kot običajno v dvorani, pri društvih in v cerkvi. Bog daj! i * * * 1 Led na naši cesti so razorali na strani, da izgleda kot Sue-' ški prekop, "če bi bil to premog," je rekel naš sosed, "bi ga prav kmalu pospravili." * * * i "človek, ki se smeje svojim napakam, bo imel dosti zabave v svojem življenju"—pravijo. * * * Ali bomo kdaj prišli do popolne demokracije na zemlji? Tako se vprašujejo nekateri. Popolna demokracija bo takrat, kadar se bodo narodi povrnili nazaj k Bogu. Krivice le tisti ne dela, ki ve, da je odgovoren vsevidnemu in Vsevednemu Bogu za svoje čine, pa naj bodo še tako skriti. Dokler pa se bodo narodi zanašali edino le na svoje oborožene moči, toliko časa se bodo godi- ' le krivice manjšim in slabej-šim narodom. Se mar ne kaže prav to ravno sedaj?? Kak- : šno pravico imajo trije moč- ; no oboroženi narodi jemati del Poljske in jo dajati drugemu? Might is right—moč je pravi- ■ ca. To geslo sovražimo pri • Nemcih, ker vidimo koliko krivice je povzročila. Mar ni to- : lovajsko ropanje Poljske od 1 boljševikov prav istega gnusa 1 vredno? Sem morda jaz opravičen tebi izropati tvoj nov av- j tomobil zato, ker je moj 'že -1 star? Doslednost pa taka! A Enemu se šteje tatvina ozem- 1 lja za smrtni greh, drugemu * pa za velikansko dobro delo. Naj koklja brcne tako dosled- J nosjt. To ti je poganski svet. * * * 1 Ali veste, da železnice vsa-ko leto prepeljejo do štiri milijone funtov živih rib iz srednjih držav v New York in Phi-ladelphijo, kjer so potem pro- | dane za hrano ljudem? * * * 6 Ali veste, da vzame pet ton premoga, da se napravi eno to- } no sintetičnega gasolina? j * ' * * j j Bral sem, da je v Ameriki j pet milijard raznih ptičev. , Kdo jih je štel, to ni bilo pove- i dano. _ ' i Doma in v svetu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov "Oče .prosim vas, nikar ne zabavljajte! Pridna in poštena je kakor Meta, ali pa še bolj. Da nima dote, tega ni ona kriva in brez Gričarjevih tisočakov bomo tudi izhajali!" "Torej tako si misliš ti? Moje posestvo, ki sem ga pridobil s težkim delom in s krvavimi žulji, to bi ti Hd sedaj užival in tista deklina in njena mati bi se pasli pri naši hiši? Veš, fant, , naravnost ti povem,"da sem tu jaz gospodar in da ti mojega po- : sestva nikdar ne dobiš, če se ne i oženiš po moji volji. To stoji pribito in stori, kakor hočeš!" Srdito je udaril po mizi. "Pa ga imejte vi sami in ga uživajte!" je zakričal jezno < France, vstal in zaloputnil vrata za seboj. ] "Rajši ga zapustim občinskim ] beračem kakor tebi!" je kričal ] Strmec. A sin ga ni več slišal. ' « Šel je v čumnato, obiekel pra- j znični jopič in vzel iz skrinje par goldinarjev, ki jih je bil ob pri- , liki shranil. Potem je odšel. ( Oče ga je videl skozi okno, ko je odhajal, in to ga je še bolj razjezilo. ( "Glej ga, zdaj gre v gostilno } pit in denar zapravljat!" je kri. ( i čal. "Pijanec bo, potepuh, nepridiprav ..." ^ "Jenjaj vendar enkrat!" ga je prekinla žena. "Kolikokrat ( je pa že pijančeval in ponoče- t val? Saj je skoraj vedno do- c ma in tudi danes bi bil, če bi bil } ti lepše ravnal z njim!" , "Uh. . . uh. . ." je kričal Strmeč. "Ti mu še potuho daješ. 2 Ti si ga razvadila! Ob vse bo....! x Vse zapravite. . . A dokler sem t jaz gospodar, ne in ne . . ." Vstal je in kričaje odšel v -hlev. " J Strmčevki pa so zalile solze oči. Razpor in prepir je bil v c hiši, in ker je poznala moža in1 sina, je vedela, da ne neha še ( kmalu. jž "O Bog, ti nas yladaj. . . ti ] nas varuj in nam vrni zopet'r ljubi mir!" je ihtela in šla pomivat v kuhinjo. Tačas je bli France že izven vasi in je hitel po stezi navzgor v grič. Tam so bili pašniki in senožeti, poraščene z nizkim grmovjem, le tuintam se je dvigal visok hrast ponosno proti nebu. Že precej visoko nad vasjo se je France ustavil, krenil k bližnjemu hrastu in sede| v senco. , V vejah je šumela lahna sapa, zdaj pa zdaj se je utrgal rumen, suh list in zaplesal boječe, neodločno po zraku in padel na zemljo. Jesensko sonce je sijalo prijazno na Zapolje, ki je ležalo v dolini v popoldanskem miru. Bele hiše so se stikale druga k drugi, na začrnelem zvoniku se je svetilo jabolko kakor samo zlato. France je gledal na vas pod seboj in iskal Strugarjevo hi- S/V/CAMTVM IN U$£bFAT—6£rcAS//AM EXTRA KAT/ON PO/HTS.. R šico. Tam na koncu je bila, desni vogel in začrneli dimnik sta se videla med polgolim drevjem. Zamislil se je. Vsi dogodki zadnjih dni so mu prišli v spomin. Ali ni 5 bilo morda prav, da si je izbral _ Anico za nevesto? Premišljeval j je dolgo in natančno in nič si ni x mogel očitati. Pridna in po-t štena je in celo oče ni mogel . najti drugega madeža na njej, kakor da je uboga. Je li boga-. stvo k sreči potrebno? Bi li i bil srečen, če bi vzel Gričarjevo . Meto? In je li Anica sama kri-. va, da je revna? Na vsa ta in i podobna vprašanja mu je od- * govarjalo srce vedno: — Ne! A.vendar ni vedel ne kod, ne " kam, da bi se rešil iz svojega sitnega položaja. Vdati se očetovi volji in pustiti Anico? Ne — dal ji je že besedo, da le njo [ vzame, in tudi ona mu je obljubila srce in roko, če bi bili vsi zadovoljni. A poznal je tudi očetovo trdno voljo. Kar reče, to je kakor pribito. Kam in kako torej ? France si ni vedel odgovora; Dolgo je premišljeval in njegove misli so bile vedno bolj mračne in temnejše. Iz tega mučnega in brezplodnega premišljevanja ga je zbudilo zvonenje iz doline. Vabilo je k blagoslovu. Poj dem v cerkev in potem h Grozdu pit! — si je dejal polglasno, skočil kvišku in počasi odšel v vas. Po blagoslovu je res. šel h Grozdu. "Hej, France, kaj pa te je danes k nam zaneslo? Na, pij, takega Grozd še ni točil. Kakor cekin je! Bog te živi!" so ga pozdravljali fantje in mu ponujali piti od vseh strani. "Postavi se, fant; Kaj boš zmiraj doma čepel in se držal matere za krilo! In starega se tudi ne boj, saj si že odrastel!" J so ga nagovarjali drugi, ki so že precej,,,po^ledalj_ v kozarec tisto popoldne. France je gledal, kje bi si !dobil prostor. "Hej, Strmec, gori k nam _ (pridi.! Stisnemo se in zate bo že še prostor." je klical v kotu I Francetov prijatelj Grudnov ^ Tone. £ (Dalje prihodnjič.) j. DELO DOBIJO DELO DOBIJO Sprejme se ženske za Pohištvo naprodaj Za jedilno sobo 8 kosov Mahogany, muzikalni kabinet, gu-galnik, slike in kovinasta kuhinjska miza. Jako zmerna cena. Zglasite se na 616 E. 109. St. ,suite 3. (39) Oliver Corp. _(44) BLISS COAL CO. C^V6 sklenil pariški a r * biti dnev-C U sestavljena iz doll ,nar°dne bram-J ije ^ vsi mestni od- ^Urib v Tuile- treba fiti tsK • ^ gradu r Car 1SČe kr°g Tui-S : bjy So^eodkora- , koti v z osmimi o jiL mandij i. Ga-Zadali roke in "avve Tje!'' a sami tte C6,1 na to- Dru- f ie J °dposlali v raz-e,° Poti, da bi krili ' TuilelSe01 se zgodaj 1 }ožm; J0> da z zanes-m Modern mesto «sf 2ld>- A kako ^hasil> ko sem ' je Drezje Sene! ev in., fm narodnih i ili celn lcev i" za- i ^ ra?tražne °S'».)e, ^>SVltljaii vrtno »f k' na -kak * V«6™ ma: •i ,riaj , da bi mu i ^lL0boroženo silo d !iih vjr? r°dbino. če V'C ^Pripeljali > ogoče dobro ^fh i. . ,; &>SJvn! konja in ^vojašnici. 'e ! l le oddelka, S i Ko je ' 11 i; v s pa^om 1 C Cga Pranji V ^ovil (]v ^i hotel, ( Poroki. i S ^ to," je J s važne j a A CITY OP 100,000 FAMIUBS COULD [SAVB EMOUSH A FATS EVBPV amt Lwonth^^H Dotični, ki imajo tudi dohodke od sV°-'1 in najemnin, je potrebno, da take dohodke zaslužku, to je nato, ko so stroški za vzd'P" sestev pravilno odbiti. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke A Firma AUGUST KOLLANDER ima V ^ vah, ki se tičejo dohodninskega davka, ve ^ nje, in se vam za to delo, ki bode pravilno in ' jeno, toplo priporoča. Pridite čim prej, kajti kadar je doV™ vsaki malenkosti lahko posveti več pozor^ koncu je pa navadno naval in je težko vsem ^ postreči kot bi se želelo. Cas za ureditev & 15. marca. Torej za točno in pravilno ured> dohodninskega davka se čim prej obrnite vsaka Dobro napolnjene z 50% repro-ceširanega puha in 50% gosjega perila. Te blazine so zelo praktične, ker pisano blago, s katerim šo obšite je iz fine kakovosti, katerega se ne primejo madeži in obvaruje one, ki so alergični. v Slovenskem Narodnem Domu na St.1 rj 6419 St. Clair Ave. Telefon HEnde^ j Shower Curtains and Drapes Oboji qn za u^.l/O Olepšajte vašo kopalnico s tem krasnim s e t o m zastora in drapes, ki je iz izvrstnega blaga . . . dvojno-prevlečeno in ne-premočljivo. Lepe rozaste, modre, zelene, peach, zlate ali bele ___________barve. THE MAY COMPANY . . . ČETRTO NADSTROPJE DR. P. B. VIRANT - 0PT0H* PREGLED OČI — PREDPIS Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:3° , 15621 Waterloo Rd. Cm v poslopju North American Ban^J Za sestanek pokličite IVanhoe ^ J ^9x12 ft. colorful "Gold Seal" Congoleum Rugs Idealno in ekonomično pokrivalo za kuhinjski pod, privatno sobo, otro- W ."5 ško in rekreacijsko sobo. živi, de- i korativni vzorci vtisnjeni na vrhu enajmela s močno suknjeno podlogo. Se z lahkoto snaži, ker močno površje odvrača nesnago in prah. THE MAY COMPANY . . . ŠESTO NADSTROPJE HAFFNER INSURANCE 0 6106 St. Clair Avenue "Ali Vas ni samega strah na Sierri?" vpraša še Living, ko sta se moža poslavljala. "Saj imate pri sebi precej dragocenega blaga, ur, draguljev in drugih takih stvari, a orožja ne smete kot krošnjar nositi pri sebi." "Jaz rie poznam strahu," odgovori Ecott. "Nihče mi ne stori ničesar žalega. Kočarja, ali bolje rečeno krošnarja puste ljudje pri miru." "Srečno pot!" še zakliče poštni sel, potem pa izgine po klancu, dočim je zavil Scott na desno. In pologoma se je pričelo temniti, in krošnjar je skelnil prenočiti tu kje v bližini. Stopivši s konja se je jel bližati kraju, ki je bil poraščen z grmovjem in drevjem. Tedaj se mu je zazdelo, da čuje čuden glas. Scott obstane ter posluša. Kakor človeško zdihovanje se i mu je zdelo. Kdo pa naj bi bil j tukaj v tej gorski samoti?" j ' Nehote mu je padla misel vi glavo, da daje morebiti ta ali oni ptič take giasove od sebe. \ Konja priveze k drevesu. In tedaj mu še enkrat udari tisti zamolkli gla sna uho. Scott jame zmajevati z glavo. Odkod ta klic, odkod to ječanje?! "Ali je tu kakšen človek, morebiti celo kakšen ponesrečenec v bližini?" se vpraša stopivši nekaj korakov dalje oziraje se na vse strani. Ali iznova je bilo vse tiho. Cez nekaj časa zapazi krošnjar v precejšnji oddaljenosti ob drevesu sivo, v mahu ležečo človeško postavo. Tisti hip se spomini, da je včasih opazil moža v sivih kožah, ki mu je celo nekoč, ko je zašel, pokazal pravo pot, ne da ga bi bil prosil z ato. Scott se približa nepremično ležeči postavi ter se prepriča, da ga niso varale tiste slutnje. V ma- hu in stelji je ležal mož v si-vosrebrnem plašču. "Kaj se vam je pripetilo?" vpraša moža Scott. "Poznam vas in ne vidim vas prvič. Ne bojte se me, pomagati vam hočem. Jaz sem kočar Scott." Starec, čigar obličje so obdajali dolgi, sivi lasje, se niti ganiti ni mogel. Na eni strani njegove glave je bilo opaziti temno marogo. Ko se je Scott dodobra približal možu, je videl, da je bila tista maroga. s krvjo zalita rana. "Vi pač ne morete z mesta. Na glavi imate težko rano," reče Scott ter poklekne poleg starčka. '"Vidim, da se nisem motil. Puščavnik gorovja Sierra ste." "Dajte mi vode!" se sedaj oglasi zamolklo starec. "Žejen sem." "Potem takem sem prišel ob pravem času, da vam morem pomagati," meni Scott. "Slabi ste in umrli bi tukaj, če bi jaz slučajno ne prišel semkaj. Tukaj, vzemite in pijte!" Krošnjar ponudi starcu svojo bučo. Onemogli mož naredi nekaj požirkov, in prsa se mu jamejo močno dvigati. Voda mu je dela dobro. "Vaša rana še krvavi," nadaljuje Scott. "Kaj ste si naredili? Izgleda, kakor da vas je zadela krogla." I "Ne morem naprej," zastoka ! starec. "Počakajte, jaz vam rad pomagam," reče krošnjar. "Za-vežem vam- rano, ker sem nekoliko seznanjen s takimi stvarmi. Stisnite skupaj zobe, zakaj, iz-miti vam moram rano z žganjem, ki ga nalašč za to nosim s sabo. Za pijačo ga itak ne potrebujem. Scott vzame po teh besedah stekleničico iz žepa, potem nekaj platna in škarje., Najprej poreže dlako ob robu krvave rane, nato jo izmije in obveže j s platnom. "Kmalu vam oclleže," meni Scott, "in rana se vam zaceli. Je pač nekdo streljal na vas?" "Dajte mi še enkrat piti," odgovori starec. "Pogasite si žejo dodobra," reče Scott. "Bogu se zahvaljujem za to, da sem vas našel in da vam morem pomagati. Poznam vas dobro, ali ne vem pa vašega imena. Kako vam je ime, in kako to, da samotarite tukaj po Sierri?" "Nikar me ne izprašujte o tem. Jaz vam ne morem povedati svojega imena," reče starec s slabotnim glasom. "Potem si obdržite skrivnost. Nič več ne bom silil v vas. In kaj me tudi briga, kako vam je ime in kdo ste. V potrebi ste. In to mi zadostuje." Obveza krvaveče rane in voda sta dobro dela starcu. Globoko je parkrat dihnil ter stisnil kočarju roko. "Zahvaljujem se vam za po-1 moč," je dejal. "Dobro je sedaj. Pojdite počivat! Trudni ste!" "Morebiti bi mogli tudi vi1 spati par ur. To bi vam delo dobro," meni Scott. "Ali je vam kaj bolje?" "Poprej nisem mogel dalje, j Sedaj pa že poj de. Požirek iz vaše buče me je pokrepčal." "Ali vas še boli rana?" "Bo že bolje. Lahko noč!" Starec je izgledal slaboten in utrujen. Videlo se je, da se mu hoče spati. Tudi Scott je bil potreben počitka. "Kadar vam bo česa potreba, pa me pokličite," reče Scott še, "ali najprej si še dodobra pogasite žejo!" "Steklenica se prazni." "To naj vas nič ne vznemirja. Jutri jo že kje napolnim. V najslabšem slučaju pa lahko brez vode pridem doli do Kolonije, ki je cilj moje poti." Scott leže, ko je starec izpraznil steklenico ter prazno vrnil kočarju. Medtem se je bilo popolnoma stemnilo. Popolna tišina je vladala naokrog. Samotnost sierr-skega pogorja je objela oba moža, ki sta ležala ob drevesih ter se vdala objemu trudnega spanca. Znočilo se je. Nič ni motilo tišine, ki se je razprostrla vse-naokrog. Solnce je bilo naslednje jutro že precej visoko, ko je Scot-ta prebudilo rezgetanje njegovega konja. On se dvigne z ležišča. Doživljaj prejšnjega večera mu pride na misel, ali ko pogleda na mesto, kjer je ležal tisti čudni starec, je bilo prazno. In zaman se je Scott oziral okoli sebe in na vse strani —j bil je sam. Le njegov konj je stal malo višje gori, kateremu' se je videlo, da čaka nadaljeva-1 nje potovanja. Ko se je jelo svitati, je starček natihoma vstal ter se odstranil. Ta misel je pomirila Scotta, zakaj, s tem je bilo dokazano, da se je starec počutil krepkejšega. Cisto natihoma je odšel ter se vrnil v svojo samoto, kjer se je čutil edino srečnega. Stari samotar na Sierri ni maral ob-čevati,z ljudmi. "Vsaj svoj dolg sem ti poplačal, zakaj, nekoč si mi pokazal pravo pot, ne da bi se ti smel približati," mrmra sam pri sebi Scott." Kdo neki more biti ta starec? Ljudi se izogiblje, a pomaga pa vsem, ki so y sili. Bog ve, kaj vse je doživel, in kaj ga je prignalo semkaj. Se- daj je ostarel in osivel. Izmu-čenje in rana, to oboje bi ga bilo umorilo. Nekdo je pač moral sterljati manj. No, to-pot je še ušel smrti, ali kako dolgo bo mogel še prenašati V BLAG SPOMIN OB 26-LETNICI SMRTI Corp.FerdinandN.Zele ki je dal svoje življenje za domovino dne 15. februarja 1919 leta. ŽALUJOČI STARŠI, BRATJE IN SESTRE Cleveland, Ohio, dne 15. februarja, 1945. "c ; Javings wil! always bo important to the man who wants to look into the future w i t h a f e e I i n g o f security and personal independence!" Savers always welcome at our 46 offices V BLAG SPOMIN TFiiSTJE OBLETNICCE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE 1 Mary Peklenk ki je za vedno zatisnila svoje mile oči XI. februarja. 1942. Tri leta je že minilo, odkar si nas zapustila. Ne mine dneva, da bi ne bili v duhu tam, kjer zdaj počiva Tvoje truplo, kjer dom Ti je zdai hladan. žalujoči ostali: JAKOB PEKLENK, sODrog; MARY SMRTNIK, hči; VIKTOR BUD AN. sin, Cleveland, O.. 16. feb. 1945. _ Ne odlašaj z ureditvijo vašega dohodninskega INCOME TAX trpljenje mlade matere ROMAN svojo starost in pomanjkanje tukaj na Sierri?!" Scott gre h konju, ga odveže od drevesa ter se spne v sedlo, nakar nadaljuje korakoma svojo pot proti koloniji Humboldt, kamor je moral prispeti na večer, če se mu ni primerilo kaj posebnega. O sierrskem samotarju pa ni j bilo ne duha ne sluha. Prej-j kone se je umaknil tja, kjer se je naj raj še držal. V Mount City .Edward se je na konju bli-| žal malemu kraju, kjer je zunaj na samem stala ob gorski cesti stara koča vdove Robin. Kakor smo videli, je privolil v to, da so izročili Elizabe- to starki, da jo t^l fersonovih rok "j položaja. Sedaj jo je šel I pa naj to doseže s j zvijačo. BODITE PREVlA Mnogo nesreče se P* jenih oči. Dajte si V s* boste počutili val* j tak. da lahko razlog t tru brzine, da vidite* ^ imamo 30 let Wff vida in umerjanju oc*1' ste v vsakem oziru- , S Mi imamo Pol*% j nogavic za zabrekle v EDWARD » Lekarna—farmacij« JJ( potrti 7102 St. tijj Mi imamo v zalogi nje, za rooS^, Vsem, ki so podvrženi dohodninskemu prijazno svetuje, da zadevo istega uredij°v tro dobijo od svojega delodajalca listek (*. ki izkazuje zaslužek preteklega leta in v ** držani davek. august k0llani PLINSKE KUHINJSKE PEČI 1 in t JEKLENI KUHINJSKI KABINETI TER 1 za takojšno dopeljavo. Lahka odplačila. t,<(L NORTHEAST SALES AND SER'1 819 E. 185. ST. , JERRY BOHINC, lastnik J, A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEndJ _Ambulančna posluga podnevi in P^ Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točn° h MONCRIEF Furfli FAVORIZIRANI V CLEVE^j za 50 LET „ J\ Vprašajte vašera MONCRIE* *\J THE MAY CO. S puhom in perjem napolnjene blazine 21"x27" \ JfQfi mere /