124. Številka.
Ljubljana, v torek 3. junija 1902.
XXXV. leto.
(shaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemati tt avatro-ogrska deSele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, aa jeden mesec 2 K 30 h. Za L|ublJano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine ae na ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b 8© se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat aH večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* fcankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa 8 Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Naroina tiskarna" telefon št. 85.
Manifestačni shod za slovanska vseučilišča v Pragi.
Dne 1. junija se je vršil v mestni dvorani v Pragi velikanski manifestačni shod v prilog slovanskih vsečilišč pod protektoratom praškega občinskega sveta. Udeležba je bila sijajna: zastopniki obč. sveta, profesorji univerze in tehnike, zastopniki raznih drugih korporacij in društev, zlasti se je zbralo mnogo češkega ženstva.
Točno ob 10. uri otvori podžupan praški, gosp. dr. Frič, shod, pozdravi z iskrenimi besedami navzoče, zlasti lepo zastopano ženstvo in pa univeriitetne profesorje. Za predsednika shodu predlaga obč. svetnika g. dr. Novaka, za podpredsednika vseučiliščnega profesorja g. dr. R e i n s b e r g a, ki sta bila oba z vsklikom izvoljena.
Na to da predsednik dr. Novak besedo rektorju univerze, g. prof. dr. Sy-kori, ki omenja, da se je posebno lansko leto jelo pojavljati burno gibanje za ustanovitev slovanskih veffkih šol, o čemur pričajo neštevilne peticije in neštevilni manifestačni shodi. Potem razpravlja o potrebi ustanovitve druge češke univerze na Moravskom, se spominja s toplimi besedami slovenske in rusinske univerze ter dokazuje, da je ustanovitev teh dveh zavodov opravičena. Izreka upanje, da se bodo skoraj uresničile nade ter kliče v to ime »Slava!«
Rektor češke tehnike, g. prof. dr. G. Blažek, pravi, da vidi v tem gibanju boj narodov za svoj obstanek, kateri boj je njihova sveta naloga. Vlada bi dala, toda Nemci so nasprotni, ker so sploh nasprotni vsakemu slovanskemu kulturnemu napredovanju. Poglejmo boj za celjsko gimnazijo! Kdor ima univerzo, ima tudi moč. Kakor so se janičarji borili zoper svoje očete, svoje brate, tako hočejo tudi Nemci na svojih nemških vzgojevališčih
vzgojiti slovansko deco v nemškem duhu, da potem nastopi zoper lastno mater; tako počenjanje je — zločinstvo. Boj zoper slovansko inteligencijo se je razširil tudi rra Nemško, kjer se je na kielski univerzi prepovedalo obiskovanje vsem Slovanom iz Rusije in Avstrije. To je znamenje, da ni Mommsen osamljen, ampak da je sto in sto nemškonacionalnih profesorjev istega nazora. Slovanska veda in znanost procvita samostojno. Prepričan je, da Slovani kot humanisti ne zapro svojih univerz drugim narodom, ampak jih od-pro na stežaj, zatorej: živi, rasti visoka šola slovanska! — Temu govoru je sledilo dolgotrajno odobravanje.
Predsednik univerzne komisije, gosp. F. S i s, je omenjal zgodovino boja za drugo češko univerzo ter navajal dejstva, vsled katerih je ustanovitev tega zavoda opravičena,
Zahtevo po slovenskem vseučilišču je utemeljeval g. pravnik Rudolf Šega.
G. Hošovskvj je govoril v prilog ustanovitve rusinske univerze v Lvovu.
Gospa Eliška z Purkvnu je v imenu čeških žen in mater pozdravljala shod ter zatrjevala, da so tudi one edine z vsemi drugimi v tem boju.
V imenu mladočeškega kluba je ga voril g. državni poslanec dr. Pantftček. Označil je postopanje svojega kluba glede tega vprašanja. Izjavlja, da bodo vedno solidarni v vprašanju slovanskih univerz z drugimi slovanskimi poslanci ne le vsled njihovega programa, ampak pred vsem iz slovanske vzajemnosti.
Potem se prečitajo došle brzojavke. Iz Ljubljane: »Vas narodnjake in narod-njakinje češke, ki se potegujete za naše tudi upravičene zahteve po geslu »z združenimi močmi k istemu cilju« — pozdravlja iz dna svoje duše župan Hribar.«
Z Dunaja: akad. društvo »Slovenija«: »Ko Čeh in Slovenec rama ob rami zahtevata svoje pravo, nam raste nada. Zborovalcem slava!
Iz Gradca: »Slovensko akad. društvo »Triglav« v štirskem Gradcu oduševljeno pozdravlja vse na današnjem shodu zbrane, sosebno akademične zastopnike velikega naroda češkega, ki zahtevajoč pravico za-se, nikdar ne pozabi svojih bratov. Živele univerze češko moravska, maloruska in slovenska, ki naj bi pospeševale slovansko kulturo, pa tudi medsebojno vzajemnost treh celih slovanskih narodov.«
Razven teh brzojavk je prišlo še mnogo drugih iz češke in Moravske.
Na to se zahvali predsednik gosp. dr. Novak govornikom ter zaključi shod.
Naše sodne razmere.
Govor poslanca dr. Ploja v seji državnega zbora dne 21. maja t. I. (Dalje.)
Gospoda moja! V poznejšem delu svojega govora bom prišel nazaj na to, kakšno gmotno škodo provzroča ta način nameščanja in ta sistem na Spodnjem Štajerskem in Koroškem kmetskomu prebivalstvu, ki išče svojih pravic, in dokazal bom tudi, kako se vsled tega načina nameščanja delajo moderna načela, ki so v našem civilnem pravdnem redu za večji cal prebivalstva na Spodnjem Štajerskem pravzaprav iluzorna. (Pač res!)
Omenil sem že, da že nekaj časa sem spodnještajerski Slovenec ne dobi v svoji domovini sodne službe, da se slovenski sodniki, kolikor jih je še tačas v službi na Štajerskem, pri povišanju itd. vedno imenujejo za Kranjsko.
Tudi sem rekel, da je namen tega imenovanja prav jasen. Služi le v to, da se nemštvo na Spodnjem Štajerskem ojači, da si opomore nemštvo, posebno v mestih Celju in Ptuju in v trgih ter se podpirajo s tem germanizatorična prizadevanja. (Tako je!)
V tem trenutku, ko izpregovorim besedo »germanizatorična prizadevanja«, spominjam se prav živo na neki govor, ki ga
je imel tukaj gospod tovariš dr. Pommer povodom visokošolske debate.
Ako se prav spominjam, se je vršila ta debata dne 17. aprila t. 1. (Klici: Ah, dr. Pommer beži! — Veselost.) Gospod poslanec Pommer je tačas govoril o »načelnem, leta sem vztrajno nadaljevanem slo-veniziranju cele spodnje pokrajine.«
Govoril je tudi o narodnih odpadnikih. Odkrito priznam, da mi je žal, da se je gospod poslanec dr. Pommer tako hitro poprijel zajčje navade, zakaj izjaviti moram: ako ni vodila gospoda poslanca dr. Pommerja slepa strast, naravnost bo-lehavo prizadevanje pretiravati, se odlikovati v narodni nestrpnosti v onem trenutku, ne bil bi tega izrekel, gotovo bi ne bil mogel biti tako nespameten, da se je dotaknil v tej zbornici za Nemce tako kočljivega predmeta.
Čutim se dolžnega, da tukaj ovržem legendo, kakršna se nam deloma natveza v govoru gospoda poslanca dr. Pommerja. Čutim se dolžnega tukaj konstatovati, da ako se ima kdo pritoževati nad narodnimi odpadniki, so to gotovo le Slovenci, in če se more kdo veseliti narodnih odpadnikov, so to gotovo le Nemci na Spodnjem Štajerskem. (Pritrjevanje.) Zakaj največji del nemške inteligence se je — zato lehko navedem dejstev — v zadnjih 50 letih re-krutiral na Spodnjem Štajerskem iz krogov slovenskega prebivalstva in reči smem, velik del spodnještajerskega nemškega prebivalstva sestoji iz pristašev slovenskega naroda.
Za vzgled bi navedel, da biva blizu Ptuja kmetska rodbina z imenom Blaga-tinšek, in da je iz te rodbine izšel mož, ki je igral pozneje veliko vlogo na štajerskem in tudi v Avstriji kot politik, da, kakor vodja štajerskih Nemcev. Ta mož z očetovim imenom Blagatinšek, se je imenoval pozneje, ko je bil za svoje zasluge za deželo Štajersko, katere zasluge mu priznamo brez nevoščljivosti, povzdignjen v plemski stan,  »Ritter von Kaiserfeld«
LISTEK«
Vseučiliški Zbornik.
(Sestavila Janko Polec in Bogumil Senekovič. Založil Lavoslav Schventner. Natisnil Anton Slatnar v Kamniku.)
Gotovo je bil »Vseučiliški Zbornik a najprimernejše in najlepše darilo, ki je bilo poklonjeno slovanskim časnikarjem, ko so obiskali belo Ljubljano. Prepričali se bodo, da je slovenski narod vsestran sko sposoben za svoje laBtno vseučilišče, Baj jim bo ta knjiga tudi dober zgodovinski voditelj pri njihovem boju za nase pravične zahteve. Toda tudi splošno je ta knjiga pri vseučilišni akciji največjega pomena. Gg. Polec in Senekovič sta šla Z neustrašenostjo in z navdušenjem na to ne majhno delo. Sam sem imel priliko, opazovati ju pri tem njihovem delu Brskala sta ^o zaprašenih listinah, iskala novih virov, iz katerih bi mogla črpati. V resnici najdemo precej novih dejstev v tej knjigi. Odpirajo se nam veliki deli slovenske kulturne zgodovine. Vidimo one obupne boje, katere je bojeval slovenski narod, da bi se obdržal v isti kulturni črti z drugimi narodi. In iz vseh teh bojev odseva žalostno dejstvo, da so bili uprav oni faktorji, ki imajo v prvi vrsti skrbeti za razvoj vsakega avstrijskega naroda, krivi, da je slovensko šolstvo še danes
na tako prav sramotni stop nji, da je slovensko vseučiliško vprašanje še danes nerešeno.
Najbolj zanimiv je gotovo prvi del knjige: »Z god. črtice o ljubljanskem vseučilišnem vprašanju«. Tu vidimo, da je bil slovenski narod že v 16. stoletju sposoben, imeti v Ljubljani svoje lastno vseučilišče. L. 1596. je bilo rojstno leto velikih šol v Ljubljani. To vseučilišče je bil takozvani jezuitski kolegij, o katerem sta pisatelja prav dobro dokazala, da je imel popolen značaj velikih šol.
Toda že od nekdaj smo bili Slovenci nekak »nebodigatreba« naši vladi. Dobili smo svoje vseučilišče — pa ga zopet izgubili. Tako se je nas do 1. 1849. vodilo za nos. Toda leta 1849. je Ljubljani za vedno odklenkalo. Vse prošnje so bile zastonj — Slovenci smo ostali brez lastnega vseučilišča.
Tako nas dovede knjiga polagoma do najnovejše dobe, ko je zahteva Slovencev po lastnem vseučilišču uprav z elementarno silo vdarila na dan. »Najnovejša kronika« se začne s shodom jugoslovanskih akademikov v Gradcu dne 7. novembra 1901. Temu shodu sledć popisi raznih shodov in manifestacij po slovanskih avstrijskih deželah. V drugem oddelku čitamo o peticijah za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.   In tretji oddelek
nam podaja časniške glasove o tej akciji. Naposled je še ona znamenita vseučiliška razprava v državnem zboru dne 6. decembra 1901. Dobro je, da so se poleg slovenskih govorov podali tudi govori nemških contragovornikov. Vsaj vidimo, s kakšnim orožjem se bojuje naši nasprotniki zoper našo zahtevo. O stvarnih protidokazih v teh neduhovitih govorih niti sluha ni, tu vlada le ono nizko sredstvo — ironiziranje, zasmehovanje. Tako je ohranjen tudi slavni »ahtung na cuk« celjskega poslanca prof. Pommerja . . .
Knjiga ima tudi tri slike treh univerzitetnih profesorjev, ki so v dobi 1850.—1854. na graški univerzi predavali v slovenskem jeziku, in sicer dr. Krajnca, dr. Kopača in dr. Skedla.
Gg. Polcu in Senekoviču se je namera popolnoma posrečila. Podala sta delo, ki ni le znamenito v tej akciji, knjiga je tupatam tudi znanstvenega pomena . . . Politikom bode ta lepa in debela, vkusno tiskana knjiga repertorij slovenskih šol-skopolitičnih vprašanj od 16. veka nadalje, učiteljstvu vseh vrst pa najpopolnejša slika šolskih razmer na Slovenskem.
Z minuciozno natančnostjo sta zabeležila sestavljalca knjige vsak korak naprej v napredovanju našega šolstva, a tudi vsak udarec po njem in po naših zaslužnih ter požrtvovalnih prvoboriteljih.
Zato pa je ta knjiga v prvi vrsti na-
menjena šolskim krogom, profesorjem, učiteljem in dijaštvu. V nobeni srednješolski in učiteljski knjižnici bi ne smel manjkati »Vseučiliški Zbornik«, ki podaje vse gradivo agitaciji in zlasti javnim predavanjem v razširitev zanimanja za slovensko vseučilišče!
Upajmo, da tudi drugače ne ostane ta knjiga brez vspeha. Morda nista gg. pisatelja te knjige za to spisala, da bi se prašila v skladiščih Schwentnerjevih. Kakor narodno sv. pismo naj leži ta knjiga na mizi vsake slovenske hiše, saj je vprašanje, o kojem se razpravlja v njej, največjega pomena za vse Slovenstvo. Tako bode lahko slovenski gospodar tujcu, ki pride pod njegovo gostoljubno streho, pokazal, kako se v blaženi Avstriji skrbi za kulturno napredovanje slovenskega naroda .....
Gospod L. Schwentner je žrtvoval veliko svoto za ta »Zbornik«, zato pa naj najde dovelj odjemnikov, da ne bo trpel izgube! Zanimanje za slovensko vseučilišče naj prodre tudi v najnižje sloje, da se bo zavedal ves narod potrebe vseučilišča ter da bodo delali vsi sloji in vsi stanovi za zmago, ki se završi s tem, da se otvori v Beli Ljubljani hram vseh Muz: slovenska univerza!
V Kraljevih Vinogradih, dne 26. majnika 1902.      Rud. Šega.
\
ter so ga sploh imenovali prvega Nemca na Štajerskem«,
Slovenci smo potemtakem dali štajerskim Nemcem »prvega Nemca«.
Vprašal bi gospoda poslanca dr. Pora-merja, ki je polagal posebno odvažnost na to, da imajo nekateri pristaši slovenske narodnosti na Spodnjem Štajerskem ime nemškega glasu ter so vsled tega po njegovi teoriji narodni odpadniki, kakšen glas ima ime štajerskega deželnega odbornika dr. Kokoschinegga?
Gotovo ima slovenski glas in vkljub temu je dr. Kokoschinegg — rodom Slovenec, sedaj Nemec — nemški zaupnik v deželnem zboru.
V nekem spodnještajerskem listu čitam poročilo o takozvanom protestnem shodu, kakršen se je vršil v Celju meseca marca t. 1., po glasovanju o znani resoluciji glede nemško slovenske nižje gimnazije v Celju.
Edini govorniki, ki so tukaj nastopali, so imeli sledeča imena: Jabornegg, Negri, Ambroschitz, Mravlag in Jesenko.
Gospoda moja! Ta imena pač nimajo na sebi nič nemškega glasu. (Veselost.) To so ljudje, kojih očetje ali dedje so bili še pošteni Slovenci iz prepričanja.
Kaj naj rečem o imenu celjskega podžupana Rakuscha, ki je priznano slovensko ime? Kaj naj rečem k imenom Kovvatschitsch, Glantschnigg, Stepischnigg? To so vseskozi rojeni Slovenci, ki so pozneje, ne vem iz kakih vzrokov, prestopili v nemški tabor in postali tam ravno najdejavnejši.
Gotovo se ne dotikam rad tukaj tega predmeta, kajti odkrito izjavljam, da se mi zdijo ti dokazi in navajanja prav malenkostna; zakaj po mojem nazoru je pripadanje h kateri narodnosti stvar čustva, prepričanja, nikdar pa se ne more sklepati na pripadanje iz zunanjih znakov, kakor iz glasu imena.
Jaz pač nisem bil nikoli v svojem življenju za narodno spreobračanje, ker sem bil vedno teh nazorov, da taki ljudje, ki v poznejših letih iz kakršnihkoli materialnih vzrokov preidejo v nasprotni tabor, nadomestijo pomanjkanje čustva, resnično narodnega čutenja in mišljenja navadno z glasnim kričanjem, z zunanjostjo.
Taki ljudje pa bolj ovirajo in zadržujejo naravni tok narodnega razvoja, kakor pa ga pospešujejo. (Dalje prih.)
* Izubijani, 3. junija. Državni zbor.
Včerajšnja seja se je vršila v znamenju nujnega predloga Daszynskega in tovarišev zaradi krvavih dogodkov v Lvovu. Govornik navaja, da je vojaštvo izstrelilo na štrajkujoče zidarje deset salv ter je bilo mrtvih 15 delavcev, več pa ranjenih. Ministrski predsednik ni vedel dati pojasnila, češ, da o dogodku le toliko ve, koliko so prinesli časniki v brzojavkah. Sprejel se je nujni predlog, naj poda vlada nemudoma pojasnila. Potem se je sprejel program za 'prihodnje dni državnozborskega zasedanja, kakor ga je predlagal poslanec Kathrein. Vsled tega sporeda je prišel včeraj v razpravo zakon o davčni olajšavi za poslopja z zdravimi in ceninimi delavskimi stanovanji. Predsedstvo je nameravalo imeti celi teden seje ter v soboto zasedanje zaključiti. Ker pa Ogri ne pustijo, da bi se zavlačeval sklep delegacij, bo morala državna zbornica zaradi delegacij svoje seje pretrgati ter jih bo nadaljevala v torek. Sklep državnozborskega zasedanja bo potemtakem dne 14. t. m.
Francosko - italijanska zveza in Anglija.
»\Vestminster Gazette je prinesla članek, podpisan »Diplomaticus«, ki se bavi s posledicami obnovitve trozveze in nove francosko italijanske pogodbe ter s položajem za Anglijo. Člankar trdi, da francosko-italijanska pogodba ni obrnjena proti trozvezi, nego proti Angliji, ki se je bila 1. 1887. zvezala z Italijo. Ta zveza je sedaj docela porušena. Nova zveza hoče izpremeniti razmere v Sredozemskem morju ter daje Franciji svobodno roko glede Maroka. Anglija je skratka v Sredozemskem morju izolirana. Angleški interesi vsled tega niso v nevarnosti, a vendar slabo zavarovani. Italijansko-an-gleška zveza je bila obrnjena proti namenom Avstrije glede Albanije  in proti
namenom Francije glede Maroka. Danes te zveze ni več, zato delata Avstrija in Francija kar hočeta. »Mogoče pa je« — piše »Diplomaticus« — »da pokličejo Italijani, še predno pride do eksplozije v Maroku, na pomoč Angleže, da jim po-morejo upreti se prodiranju Avstrije proti jugu Novega Bazarja. Potem bodo trdili Italijani, da je pogodba z leta 1887. še v veljavi. A Angleži bodo zahtevali, da se Italija prej odpove zvezi s Francijo ali pa ji ne pomorajo!«
Vojna v Arabiji.
Dogodki v Yemenu postajajo sila resni. Ustaja se širi, staro sovraštvo med Arabci in Turki se pojavlja strastno. Načelnik ustašev je Hamid Eddin, sorodnik onega Imana Šefer-Eddina, ki se je nekdaj uprl Turčiji, se z njo pogajal, a bil kruto ogoljufan. Turki so arabske tal-nike izdajalsko pomorili. Hamid Eddin ima 150.000, ki so dobro oboroženi s puškami in topovi. Vse to orožje so vzeli Arabci Turkom v Senaarju. Ustaši so obkolili turške čete. Vali v Temenu se je komaj rešil, dasi ima 60 batalijonov turških čet. Dobi jih še 40, ki pa so sestavljeni večinoma iz sirskih Arabcev ter so zato nezanesljivi. Ti Arabci sovražijo svoje turške častnike te*r je nevarnost, da zbeže na stran ustaških rojakov. Turki se boje, da se dvigne vsa Arabija ter da odpade od Turčije. Celo v Yildiz-Kiosku v Carigradu vživajo ustaši simpatije. Arabci si hočejo izvoliti svojega kalifa, katerega bodo priznali vsi afričanski in drugi mo hamedanci. S tem je panislamizmus izjalovljen.
Nova nstaja boksajev.
»D a i 1 y M a i 1« je dobil iz Shang-haija poročilo, da so se začeli boksarji v pokrajini Szetschnau iznova gibati ter so naznanili uradnikom v Yangsienu, da hočejo pobiti vse tujce. Več katoliških in protestantovskih cerkev so ustaši že porušili ter mnogo oseb pomorili in oropali. Boksarji derejo skupaj iz vseh vasi, vlada pa je poslala svoje čete, da ustajo zatero. Pokrajina Szvtschau leži v srcu Kitajske na desnem bregu Yangtsekianga.
Najnovejše politične vesti.
Zoper ustanovitev poljskega učiteljišča v Tešinu je prišla včeraj protestirat k naučnemu ministru in ministrskemu predsedniku deputacija ondot-nega občinskega sveta pod vodstvom župana in poslanca Demela. Deputacija je prosila ministra, ako se že ustanovitev nikakor ne da preprečiti, naj se odreče poljskemu zavodu vsaj vsaka subvencija in podržavljenje. — Davek na vozne liste. Finančni minister Bohm-Bawerk je baje izjavil, da rajši odstopi, kakor da bi moral pripraviti proračun za leto 1903. brez omenjenega davka. — Začasnim predsednikom francoske zbornice je izvoljen Leon Bourgeois. — Avstrijski drž. proračun, kakor sta ga sprejeli obe zbornici s finančnim zakonom vred, znaša 1.689,116.863 K izdatkov in 1.690,182 264 K dohodkov. — Nemiri na Ruskem. Mesto Saratow so napadli kmetje iz okolice ter porušili nad polovico hiš. Guverner je zbežal. V Sibirijo je odposlanih 42 dijakov in 5 profesorjev varšavskega vseučilišča. — Davek na žganje je znašal lansko leto v Avstriji 7,957.178 K. Pri tem so udeležene naše pokrajine: Kranjska s 360.086 kron, Štajerska s 372.192 kron in Koroška z 240 370 K. — Papež in Stadler. Vsled preklica v znani zadevi sv. Jero-lima je sedaj papež odtegnil nad Stadler-jem izdano cenzuro.
Dopisi.
Od Sv« Križa pri Litiji. Lepo jutro je bilo na Telovo, da ga še ni bilo letos in tudi drugače prijazni Sv. Križ je bil v praznični obleki — okičen z zastavami — seveda največ belo-rumenimi. Mislil sem si takoj, da je to gotovo kraj, kjer ne najdeš iz lepa kakega liberalca in nisem se motil. Bil sem v nekaterih gostilnah ter iskal po mizah in stenah »Slov. Narod«, ali ni ga bilo dobiti. Samo »Slovenec«, »Dol. Novice« in »Dihurja« so mi ponujali.
No, kak svobodomiselni človek se pa vendar še nahaja tu in diha čisti do-
lenjski zrak. Izvedel sem, da se o »Narodu« tu ne sme govoriti, kajti sicer bi mi slaba pela. Bil je nekdo naročnik na »Narod«, ali klerikalni gonjači so mu za pretili, da bo moral pobrati šila in kopita ali pa da ga snedo, če »Naroda« ne opusti.
Po maši je bila običajna procesija, pri kateri je glavno ulogo igrala »Marijina družba«, žal, da je iz večine obrazov gledala malo pristna deviška čistost. Na čelu te preimenitne družbe bila je učiteljica, okrašena z modrim trakom in neizogibno medaljo. — Med procesijo se je čul sem-intam z Moravske gorice strel, dasi je vse streljanje oblastveno prepovedano. Okoli desete ure, koje imela imeti ceremonija svoj konec, počil je zadnjič s hribčka topič, in sicer precej močno. Kmalo se je raznesla govorica, da se je nekdo ponesrečil, in res, prav takrat je razneslo topič ter je jeden del 191et-nega Načeta Sotlarja iz Preš, ki je topič vžgal, zadel s tako silo v levi spodnji del glave, da mu je lobanjo privzdignilo in je tisti trenotek izdihnil.
Ogledal sem si še ponesrečenega fanta in v dotični hiši sem čul čudno logiko. Bilo je nekaj ljudij zbranih okoli mrtveca. Videl sem malo solz, tem več pa »svetih pildkov«, katere so v naglici nalepili nad glavo in pa neizogibno »žegnano vodo« z ' vejico. Prašal sem, zakaj so pustili fanta streljati, ko je prepovedano. Reklo se mi je: »Vidite, gospod, to ni nič hudega, če je fant ubit, saj je šlo v in je bilo namenjeno v čast božjo; pa je bolje, kakor da bi bil šel lumpat.« — Komentar naj si vsak sam napravi.
T. B.
Izpred sodišča.
Včeraj je pričelo novo zasedanje porotnega sodišča. Obravnave je vodil gosp. podpredsednik Pajk. Javni obtožitelj je bii g. državni pravd nik Tren z.
1. Rop pri Gaberjih. Na obtožni klopi sedi leta 1875. rojeni, sedaj brezposelni rudniški delavec J a n e z Brvar, tožen radi najhujšega zločina, ropa. Dne 2. svečana je bil toženec od rudarske družbe v Trbovljah radi malomarnosti v delu odpuščen. Toženec je hodil potem brez dela okrog in že preje prepustil svojo ženo njeni usodi. Dne 5. svečana pa je bil 401etni posestnik Jakob Ran k ar iz Moravč v Hrastniku, prodal nekaj smrek in mrve. Nekaj denarja je vložil v moravsko hranilnico; knjižico in ostali denar pa je shranil v notranji žep suknje. V Moravčah že se je bil Rankar napil; pijan je uak rad. Šel je tako, da je bila cela cesta njegova, in v bližini Gaberjev je celo parkrat zaukal. Nakrat je zagledal dva človeka, ki sta šla proti njemu, ki sta pa kmalu, ne da bi odgovorila na njegove pozdrave, zopet izginila. Napravil je še nekaj korakov in zaukal še parkrat v mrzlo zimsko noč. Nakrat se izvrši roparski napad. Neki človek — spoznal ga je v obtožencu — skoči nanj, ga tolče z ostrim orožjem po glavi, da pade nezavesten in krvaveč v sneg. Napadalec, ki je Rankarja v nekem grmovju čakal, mu je vzel ves denar in knjižico. To je videl napadeni Rankar, ko se je čez nekaj časa »zbrihtal« in šel po časi naprej. Prišel je kmalu k ljudem, katere je tudi ob napadu brezuspešno na pomoč klical. Takrat je napadalec dejal: »če ne boš tih, te kar ubijem!« Toženec taji roparski namen in pravi, da je izvršil napad le radi ukanja. To pa je izključeno, ker je ravno denarja tudi zmanjkalo; knji žico in neki desetak so sicer našli, a vse drugo je izginilo. Pri obtožencu so poleg tega dobili tudi dolg kuhinjski nož. Mož je človek, o katerem pravi lastni oče, da bi bilo najbolj, če bi bil zaprt vse žive dni. Kaznovan je bil že petkrat, večinoma radi tatvine in goljufije. Oziraje se na vse to, so porotniki tudi jednoglasno potrdili prvo glavno vprašanje, li je obtoženec kriv ropa. Sodni dvor je obsodil Janeza Brvarja na 10 let težke ječe s postom na mesec in temnico na vsak datum napada.
2. Požigalec Kastelic. Med tem, ko je bil prvi toženec mlad, krepak in nevaren zločinec, je drugi — leta 1849. rojeni, že predkaznovani samski črevljar Janez Kastelic iz Male Stare vasi — popolnoma propadla oseba, stara in slabotna, brez lastne misli. Vsako vprašanje mora predsednik parkrat ponavljati, predno dobi odgovor od tega degeneriranega člo veka. Kastelic je tožen požiga. Dne 19. decembra 1901 zvečer ob pol 7. uri je pričel kozolec posestnika Antona Furjana goreti. Ogenj se je kmalu pogasil, ker so ga kmetje precej zapazili. Škode je samo okrog 60 K. Sum požiga je letel precej na toženca. Ta je namreč na celo vas jezen in v pijanosti baje tak človek, da se upa vse. On ima pri Mlakarjevih stanovanje, zdi se mu pa vedno, da so ga opeharili ti ljudje za neke dohodke, ki bi jih
imel dobiti. Večkrat je vsled tega že v pijanosti razgrajal in dejal, da bode vso vas požgal. Omenjeni dan je prišel o d maše in se žganja napil. Zagovarja se s tem, da je sicer mogoče, da je provzrcčil on ogenj, a da tega ni nalašč storil. Pri-žgal je pri kozolcu cigareto in vrgel žvep. ljenko nehote v mrvo, da je pričelo goreti. Ko so zapazili kmetje ogenj, je eden tožencu dejal: »Mrha, tok' si pa res zažgali« On pa se je tresel in tajil. Priče izpovedo večinoma obtoženo. — Vkljub temu so porotniki zanikali vprašanja glede požiga, kar je končno v očigled degeneriranega pijanca več kakor umljivo. Sodn. dvor je toženca potem popolnoma oprostil.
Dne v ne vesti
V Ljubljani, 3 junija.
— Osebne vesti. Nemški cesar je restavraterju na južnem kolodvoru v Ljubljani g. Jakobu Hafnerju podelil svetinjo reda rudečega orla. — zdravnik v Šoštanju, g. dr. Janko Ser-n e c je imenovan okrožnim zdravnikom v Velenju.
— Odvetniški izpit je danes s prav dobrim uspehom napravil gosp. dr. Vladimir Ravnihar, odvetniški koncipijent pri g. dr. Furlanu v Ljubljani. Čestitamo!
— 60letnico je praznoval g. Ant. Gnezda v Zagrebu. Na mnoga leta!
— Umrl je na svojem posestvu blizu Celja umirovljeni ravnatelj realne gimnazije v Rakovcu pri Karlovcu gosp. Viktor Lipež v starosti 67 let.
— „Slovenska Matica" ima jutri, v sredo, dne 4. rožnika t. 1. ob šestih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« svoj XXXVIII. občni zbor, za čegar sklepčnost je treba po § 10. odstavek 2. društvenih pravil navzočnosti vsaj 40 društvenikov.
— Dr. Šusteršič razglaša v »Slovencu«, da se ne preseli na Dunaj. Mislimo, da je to bolj namenjeno odvet* niški zbornici kakor nam. Ako bi se namreč dr. Šusteršič preselil na Dunaj, to se pravi, ako bi svojega stalnega bivališča ne imel v Ljubljani, bi tod tudi advokature ne mogel izvrševati. Umevno je torej, da prereka, da se preseli. Faktum pa je, da je svoje stanovanje v Ljubljani oddal in si pridržal poleg pisarniških prostorov samo jedno sobo in faktum je, da hoče s familijo vred živeti na Dunaju. Po naših mislih se v tem slučaju pač lahko reče, da se je dr. šusteršič preselil na Dunaj. Ako hoče dr. Šusteršič, da naj Ljubljana tudi še zanaprej velja kot njegovo pravo bivališče, je to zelo prisiljeno in ne verujemo, da bi to obveljalo.
— Novi goriški nadškof in slovenski klerikalci. Ko je bil imenovan monsignor Jordan goriškim nad škofom, smo začeli s posebnim zanimanjem pregledovati klerikalne liste. Vedeli smo namreč, da je bil mons. Jordan izbran nadškofom prav zato, ker je v narodnem oziru povsem objektiven in ker ni političen hujskač in zato nas je mikalo izvedeti, kako sodijo slovenski klerikalci o novem nadškofu. »Slovenec« je, javljajoč to imenovanje, govoril samo o nad-škofovem očetu, kako je bil pobožen, kako je rad hodil v cerkev itd., o nadškofu samem pa ni izrekel sodbe »Gorica« in »Primorski List« bi bila najraje zamolčala imenovanje g. Jordana, odpravila sta ta važni dogodek s par vrsticami kakor imenovanje kakega pripro-stega kaplana, dočim sta bila pripravljena že s — sliko in slavnostno številk o. ako bi bil imenovan drugi. »Novi List«, ki izhaja v Trstu, pa je novega nadškofa kar direktno napadel. To pač priča, da so slovenski klerikalci silno razočarani in da z novim nadškofom niso zadovoljni. Pričakovali so bojevitega Mahniča, a ta upanja so šla po vodi. Od tod nevolja. Z ozirom na to pripominja »Soča« prav umestno: Ubogi sv. Duh, niti izbirati ne zna več! Naši »kavči« so nas namreč ves čas učili, da sv. Duh pokaže s svojim mogočnim prstom celo na dečke, ki postanejo pozneje mašniki, škofje pa so kar naravnost njegovi izvoljenci. In vendar niso zadovoljni z izvolitvijo mons. Jordana. To daje mnogo misliti o resničnosti katoliškega prepričanja med našimi »kavči«.
— Kaplan - poštenjak.   Iz Bohinja se poroča »Gorenjcu«, da je znani,
denarja lakomni kapelan, tožil po advokatu kmeta J. Žvana iz Srednje vasi radi zaostalih hranilničnih obresti v znesku 20 K. Ker pa je bil kmetic tiste obresti pravočasno plačal, ga je zelo razjezilo, da jih kapelan še enkrat zahteva od njega sodnim potom. V svoji jezi se je napil žganja, potem pa vzel debel kol v roko ter preklinjevaje in škripaje z zobmi, šel nad kapelana v župnišče, češ, da ga ubije. Kapelan je ravno imel v svoji sobi okrog sebe zbran velik kolobar deklet za velikonočno izpraševanje, ko Žvan prilomasti noter in pozdravi hranilničnega vodjo z grozečimi besedami. Dekleta se glasno zasmejejo, kapelan pa odpravi neprijetnega gosta iz sobe z izgovorom, da se bodeta že zunaj na hodniku pogovorila potrebno, a komaj kmetic prestopi prag, kapelan že zapre in zaklene vrata za njim. Nato je moral Žvan brez vspeha oditi in še enkrat plačati obresti z narastlimi troski vred. K sreči je on prvič plačal obresti kapelanu po nekem konsumnem odborniku, in ta mož je bil vendar tako pošten, da je to potrdil pred Žvanom in drugimi ljudmi. Kapelan pa kljub temu ni hotel poravnati njemu napravljene škode in tudi tožiti ga ni maral zaradi razžaljivih in pretečih besedi, ker je imel slabo vest ter si je pri tem menda mislil: »Naj govore ljudje kar hočejo, jaz sem pa le na boljšem za nekaj kronic!« Ko je nazadnje Žvan izprevidel, da zlepa ničesar ne odpravi pri kapelanu, ga je tožil, in pred kratkim se je vršila tozadevna obravnava na Bohinjski Bistrici. Žvanova priča je potrdila pod prisego, da so odkapelanavtožene obresti res bile pravočasno plačane, in kapelan je na to seveda bil obsojen v povračilo obresti in troško v. Ljudje pa pripovedujejo, da mu je pri tisti priliki nekdo zabrusil v obraz te-le pomembne besede: »Ali je hranilnica tvoja malha?« Ali kapelan mu baje ni odgovoril na to vprašanje, ampak z zardelim obrazom potuhnjeno odšel. Ta slučaj dovolj jasno kaže v pravi podobi tega »božjega namestnika«.
— Vipavska železnica. Po pogodbi bi morali izročiti železnico prometu že 15. septembra. Čujemo pa glasove, ki imajo v sebi več verjetnosti nego pogodba, da se to ne zgodi pred novembrom, bolj pesimistiški glas pa pravi, da letos splch ne bo še nič, — in sicer ne po krivdi podjetnika. Sploh se je naredilo veliko pogreškov, ki dela zavlačujejo in železnico podražijo, ker se niso upoštevale krajevne in klimatiške razmere Vipavske doline. Čujemo pa še nekaj. Za postajo Ajdovščina je napis napravljen edino nemški: Haidenschaft. Ali je tak škandal res mogoč ? Opravičena je zahteva, da bi bil napis edino slovenski: Ajdovščina! !
— Dijaška ustanova. Na Dunaju umrli vpokojeni računski revident, gosp. Vencel Arko, je zapustil 4000 K v svrho, da se napravi ustanova za gimnazijca, ki studira v Ljubljani. Prednost imajo dijaki iz Sodražice.
— V obrtno-nadaljevalni šoli v Št. Vidu n?»d Ljubljano je bila o Bin-koštih razstava risarij. Razstavil je gosp. učitelj Mirko Zebre (prvi letnik) 170 listov, g. učitelj Anton Lenarčič (drugi letnik) pa 112 listov iz prostoročnega, geometričnega, konstrukcijskega in strokovnega risanja. V mapah pa je bilo strokovnjakom na razpolaganje še mnogo listov, katerih radi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče razstaviti. Zanimali so zopet najbolj detajli, t- j. v naravni velikosti risani mizarski, ključarski in kamnoseški objekti, katerih j© bilo letos posebno veliko in jako lepih. Razstavo je obiskalo veliko domačinov, a tudi iz Ljubljane in drugih krajev so prišli odličnjaki, strokovnjaki in učitelji obrtno-nadaljevalnih šol, ogledat si jo. Šentviška obrtna-nadaljevalna šola ima jako veliko učencev. Vpisalo se jih je 153, med temi 40 prostovoljcev, to je takih, ki po predpisanem dovršenju šole ali po 18. letu svoje starosti radi risanja še obiskujejo obrtno - nadaljevalno šolo. Ostalo je koncem leta v šoli 124 učencev med temi 28 prostovoljcev. Z dobrim uspehom je dovršilo šolo 87 učencev, pri 37 je bil uspeh nepovoljen in teh je bilo največ v pripravljalnem tečaju, ker pridejo vanj učenci iz vseh krajev in med njimi precej
analfabetov. Izmed 153 vpisanih učencev je bilo 112 mizarjev, 9 ključarjev, 8 kamnosekov, 7 črevljarjev, 5 kleparjev, 4 krojači,  3  tesarji,  3 kovači,   1 rezbar in 1
kolar.
— Vrhniško lovišče — obseza
joče Raskovec, Ljubljanski vrh, Bukovi vrh, Ligojno itd. — je bilo 31. p. m. na dražbi oddano. Doslej ga je imela vrhniška lovska družba v najemu in plačevala 1000 K. Ta družba je dobila tudi letos lov ali za znatno višjo ceno. Dražili so namreč: konsorcij kmetov iz Blatne Brezovice, Bevk in Vrda, potem grajščak Gale in vrhniška družba. Ta je lov izdra-žila, namesto po 1000 K na leto, kakor doslej, bo morala plačevati 2510 K.
— Lov na medvedko. Že nekaj časa se klatita medved in medvedka po polju okoli Smerske občine pri Ilirski Bistrici. Glad pa huda zima privabila sta ju v nižave. Vrli Smerjani oborožili so se z vilami, sekirami in kosami — celo puške ni manjkalo — in hajd nad kosmatinca. Usoda jim je vkljub groznemu strahu bila mila. Doma molile so matere in hčere, da bi medvedje koga živega ne snedli; možje so se med tem časom — v božjem strahu — razpostavili na postore. Kakor nalašč jo primahata medved in medvedka iz hošče na prosto. Kdo popiše strah in grozo ubogih Smerjanov? Sekire in kose pričele so se tresti, in marsikateri je s tužnim očesom gledal proti domu, morda
zadnjikrat —---.   Tudi sovražniku
je neki težko bilo okoli srca, kajti kakor bi trenil, jo kosmatinca popihata v hoščo nazaj. Pumf, je zadonelo, da se je slišalo daleč na okolu in v tem trenotku ležala je medvedka mrtva na tleh. Kdo popiše veselje Smerjanov, ko opazijo svojega krutega sovražnika poginjenega pred seboj? Marsikateri je še udaril s sekiro po kosmatinki, da si tako ohladi jezo, strah. Medvedko je ustrelil posestnik Miha Kovačič. Stara mora biti 1—2 leti. Medved jo je za sedaj še srečno popihal. Bistriški-trnovski gospodje lovci bodo pa gotovo tudi udovcu — medvedu srce ohladili. —
— Ponesrečil je nadebudni slovenski pesnik g. Cvetko Golar (De-meter, Logar), zadnji čas urednik »Domovini« v Celju. Padel je v temi z okna drugega nadstropja in si zlomil roko ter pretresel možgane
— Homes in Fey. Potujoči »umetniki« in čarovniki niso pri inteligenci v posebni veljavi. A povse izjema je v tem oziru pravcata čudodelna umetniška dvojica Homes in Fey. O tem sta preverila s svojima dvema predstavama v soboto in nedeljo v dvorani tukajšnje »Ton halle« še tako izbirčnega in nevernega gledalca. Kar doseže gospa Homes-Fey v svojem somnambulnem stanju glede dalekovidnosti in vonja, ugibanja in prenašanja mislij ter sploh v tako tajnostnih vedah špiritualizma, somnambulizma itd., je vzbujalo splošno strmenje. Nočemo izdajati vseh tajnostij obširneje, saj se je omenjena umetniška dvojica udala splošni želji ter priredi v četrtek, dne 5. t. m., ob 8. uri zvečer še eno zelo pomnoženo predstavo z novimi 8 točkami, h kateri naj ne zamudi priti, kdor se zanima za enake prireditve. Vstopnice se prodajajo v trgovini g. Benedikta na Starem trgu. Več se razvidi iz današnjega inserata.
— Mirozov priredi jutri, v sredo, ljubljanska društvena godba. Obhod je določen tako-le: Od magistrata na Poljansko ce3to preko Sv. Petra mostu, po Sv. Petre cesti nazaj v Prešernove ulice in po Dunajski cesti, dalje po Marije Terezije cesti nazaj proti »Narodnemu domu«, po Franca Josipa cesti v Šelenburgove ulice in v Gradišče, po Rimski cesti do banke »Slavije« na Turjaški trg, po Bregu črez Sv. Jakoba most na Stari trg in Mestni trg do magistrata.
— Iz Zelene jame. Včeraj zjutraj prišli so štirje delavci v tovarni za lep v gostilno »pri Zeleni jami« in pili in jedli, ne da bi se zmenili za račun. Ko je go-stilničarka le silila, da delavci plačajo, kar so zavžili, prijel je Ivan Petkovšek liter-sko steklenico in udaril ž njo po mizi. Pri tej priliki zadel je s steklenico tudi delavca Antona Ložarja iz Snehenj, kar je provzročilo pretep, med katerim sta jo delavca Vincenc Jemc in Josip Šimenc popihala iz gostilne. Ivan Petkovšek je šel v kuhinjo in vzel tamkaj kuhinjski nož, s katerim je prišel v sobo. Gostilničarka
ga je odzadaj zagrabila in mu odvzela nož, na kar je on pograbil litersko steklenico in jo vrgel skozi okno. Nato pa je z Loiarjem vred odšel, ne da bi plačal. Cehe je bilo nad 10 kron. Zvečer sta prišla Petkovšek in Loiar v Kregarjevo gostilno na Martinovi cesti ter zahtevala liter vina in pečenko. Ko sta to dobila in pojedla, je Petkovšek ušel iz gostilne, Ložarja pa so prijeli in poslali po policaja. Med tem časom pa je šel Ložar v drugo sobo ter skočil pri oknu na dvorišče in od tod je stekel na vrt in skočil čez ograjo, na kateri je obvisel in se le z velikim trudom rešil popred, predno so ga spet prijeli. Poškodoval se je tako, da leži bolan doma.
— Kolo odpeljal. Dne 18. majnika t. 1. je neki 181etni fant si izposodil pri mehaniku in prodajalcu biciklov Ernestu Speilu v Trnovskih ulicah št. 15 He lical bicikel in se je ž njim odpeljal. Kolesa še do danes ni pripeljal nazaj. Fant je nosil zelenkasto obleko in je bil srednje velikosti.
— Tatvina. Strežnici Ani Gostin-čarjevi na Valvazorjevem trgu je ukradel 31. majnika t. 1. neznan tat iz omare 7 K denarja in zlat prstan.
— V pijanosti je nezavesten obležal na ulici delavec I. J. Prepeljali so ga z vozičkom na st novanje in ga drgnili s kisom, da je spet prišel k sebi.
— Popadljiv pes. Danes zjutraj je pes Marije Hutterjeve, posestnice v Vodmatu, popadel 8 let starega dečka Avgusta Lenassija, stanujočega v Mostah št. 59 in ga v lice vgriznil. Pes je že več ljudi popadel.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči s tukajšnjega južnega kolodvora 87 oseb. Policija je aretovala nekega fanta, ki jo je hotel popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti.
— Izgubljene reči. Posestnica Marija Medenova iz Begunj pri Cerknici je izgubila na poti z južnega kolodvora v mesto rujavo denarnico, v kateri je imela stotak. — Na cesarja Jožefa trgu je izgubil neki uradnik star desetak in bankovec za 10 K. — Na poti z južnega kolodvora do Mestnega trga je bila izgubljena srebrna ženska ura s pozlačeno verižico. — Na Sv. Petra cesti je izgubila delavka I. N. iz Vevč rujavo usnjato denarnico s 14 K. — Neka dama je izgubila v mestu zlat gumb z almadinom.
* Najnovejše novice. Krvavi dogodki v Lvovu so nastali vsled ne-sporazumljenja. Štrajkujoči zidarji so imeli shod na prostem, ko se je približal slučajno 15. pešpolk, vračajoč se z vaje. Zbo-rovalci so mislili, da je poslano vojaštvo nad nje ter so sprejeli vojake s kamenji. Iz bližnjih hiš pa se je celo streljalo na vojake. Nato so namerili tudi vojaki puške na delavce. — Zoper tuberkulozo se bo ustanovilo društvo 'po vseh avstrijskih deželah. Pri tozadevnem posvetovanju je govoril tudi ministrski predsednik. — Najnovejši štrajk. Osobje hotela »pri zlatem jelenu« v Dunajskem Novem mestu je uprizorilo včeraj stavko, baš ko so začeli prihajati tisoči v mesto zaradi birme. — V spomin na bitko pri Dtirn-steinu ob Donavi, kjer so 11. novem bra 1805 združeni Avstrijci in Rusi pobili Francoze, se odkrije ob lOOletnici spomenik, za katerega je podaril ruski car 25000 K. — VulkaniČni pojavi na Ogrskem. Posebno gora Strasza kaže baje opasne znake vulkaničnega delovanja. Že nekaj dni se baje sliši podzemsko šumenje in bučanje. V okolici gore so nakrat vsahnili studenci, ko pa se je voda zopet pokazala, je imelo visoko temperaturo. — Obsojeni notar. Sodišče v Ogulinu je obsodilo notarja P. Kvaternika v petletno ječo, ker je osleparil nekega klienta za 33.000 K. — Strašen zločin je učinil a v s tri j s k i vo j a š k i begun Hermann v Blindu pri Brombergu. Umoril in oropal je celo kramarsko rodbino Hoflich. Ko so ga hoteli prijeti, se je ustrelil. — Napadalec na guvernerja Wahla v Vilni, neki Leckert, je obsojen na smrt.
Društva.
— Ljubljansko učiteljsko društvo priredi v četrtek, dne 5. t. m., svoj izlet v Dolnice k »Miklavu«. Udeležmki se zbero konec drevoreda pri Koslerjevem vrtu, od koder odrinejo ob 2. uri popoldne. Udje društva in prijatelji učiteljstva se s tem vljudno vabijo k mnogobrojni udeležitvi. Odbor.
— Pevsko društvo .Ljubljana1
priredi dne 15. junija 1.1. s sodelovanjem ljubljanske društvene godbe svoj prvi veliki koncert v Švicariji z obširnim vspo-redom, koji se pravočasno objavi.
Književnost
— Ivan Cankar i Kralj na Bejtanovi Drama v treh dejanjih. Cena 2 K, po pošti K 2 10.
— Rado IVI urnik. Navihanci.
Cena K 2 50, po pošti K 2.70. — Tako se imenujeta dve lični knjigi, ki sta ravnokar izišli v založbi L. Schwentnerja v Ljubljani in o katerih spregovorimo še obširneje; za danes ju pa le najtopleje priporočamo v nakup.
Telefonska n brzojavna poročila.
Dunaj 3. junija. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o zakonskem načrtu glede delavskih stanovanj. Koncem seje bo ministrski predsednik Korber po došlih mu uradnih poročilih pojasnil krvave dogodbe v Lvovu. 0 tej stvari se utegne razviti večja debata.
Dunaj 3. junija. Poslanci-agrarci so imeli zborovanje, na katerem so sklenili, prositi Korberja, naj izposluje, da gospodska zbornica še v tekočem zasedanju odobri zakon o terminski kupčiji na žitni borzi.
Lvov 3. junija. Pri včerajšnjih izgredih je bilo ranjenih 40 oseb, 5 pa ustreljenih. Jeden ranjenec je danes umrl. Jeden je v smrtni nevarnosti, drugi pa bodo okrevali. Izmed vojakov je bilo ranjenih 10 huzar je v.
Lvov 3. junija. Noč je bila mirna. Po mestu hodijo patrulje, da varujejo red in mir.
Lvov 3. junija. Danes je pri na-mestništvu skupno posvetovanje delegatov štrajkujočih zidarjev in stavbenikov. Uradno se razglaša, da se skoro gotovo doseže porazumljenje.
Pariz 3 junija. Prezident L o u b e t se je danes povrnil v Pariz in sprejel demisijo ministrstva \Valdeck-Rousseau. Ker je parlament z izvolitvijo radikalca Bourgeoisa predsednikom pokazal, da zahteva odločno protiklerikalno vlado, je brez dvoma, da se uda tudi Loubet.
Pariz 3. junija. Ko je šel danes policijski prefekt Lepme v bolnico obiskat nekega redarja, ki je bil napaden in ranjen, so neznani zlikovci nanj iz revolverja večkrat ustrelili. Lepine ni bil ranjen. Napadalci so zbežali.
London 3. junija. Vojna v Južni Afriki se je končala s popolno in skoro brezpogojno kapitulacijo Buro v. Buri so se odpovedali neodvisnosti in se zadovoljili z omejeno amnestijo in z raznimi finančnimi dobrotami ter s teoretično neobvezno obljubo, da dobo svoj čas neko avtonomijo.
London 3 junija. Buri so sklenili brezpogojno mir. Mirovna pogodba obseza tele določbe: Buri izroče vse orožje in vse streljivo. Odpovedujejo se vsakemu nadaljnjemu odporu ter priznavajo kralja Edvarda svojim suverenom. Buri, ki so kapitulirali, ohranijo svojo osebno svobodo in privatno imetje. Kaznujejo se le dejanja, ki so proti vojnim običajem. Holandski jezik se bo poučeval v javnih šolah, ako to žele stariši. T adi pri sodnih obravnavah se dovoli holandščina. Za orožje se uvedejo orožni listki. Uprava bo spočetka vojaška, pozneje civilna. Kadar to dovolijo razmere, se uvedejo parlamentarne naprave in polagoma avtonomna vlada. Da se poravnajo vojni stroški, se sklene poseben zakon. Vojni ujetniki se vrnejo v domače kraje. Posebna komisija bo imela 3 milijone funtov šterlingov na razpolago.
London 3. junija. Vse občuduje diplomatsko spretnost lorda Kitchenerja Parlament mu podeli dotacijo baje v znesku 100 000 fantov šterlingov. Tudi njegovo plemstvo se poviša. Opozicija v parlamentu pa bo zahtevala generalno preiskavo radi raznih vojnih dogodkov in proti raznim generalom.
London 3. junija. Cesar Franc Jožef je kralju brzojavno čestital, da se je dosegel mir v južni Afriki.
Bruselj 3 junija. V burskih krogih Bruslja vlada velika potrtost radi kapitulacije burskih poveljnikov. Do zadnjega ni takega sklepa miru nihče pričakoval. Kruger hoče protestirati.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 3. junija 1908.
Sknpni državni dolg v notah   .... 101 70
Skupni državni dolg v srebra .... 101 60
Avstrijska zlata renta....... 18080
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 9980
Ogrska zlate rente 4°/,....... 120*66
Ogrska kronska rente 4e/0 ..... 97 95
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1602'—
Kreditne delnice......... 689 25
London vista.......... 240*30
Nemfiki državni bankovci za 100 mark 117 27«/,
20 mark   .  .  ;......... 23 46
20 frankov...........1907
Italijanski bankovci........93*60
C. kr. cekini...........11'32
Žitne cene v Budimpešti
dne" 3. junija 1902. Termin.
PSenica za junij.....za 50 kg K  9 20
„       „ oktober  .   .   .  .    „ 50 ,. „ 814
Rž , oktober ....   ,. 50 „ „ 6-81
Koruza   „ julij......, 50 „ „519
„      „ avgust   ....   „ 60 „ „ 626
„ maj 1903...... 50 „ „ 517
Oves      „ oktober ....   „ 50 „ „594 Efektiv. 15 vinarjev viSje.
V Banatu provzroča rja glasom vsestranskih poročil mnogo Škode, odtod taka hausse (hos). Vrhu tega sedaj tudi mlini nakupujejo.
Listnica uredništva.
Gosp. Josip Kuhar, c. kr. postni uslužbenec v Gorici: Izjavljamo, da Vi za naš list Se nikdar ničesar niste pisali, ne dopisa v St. 52, z dne 4. marca 1901, ne sploh kaj druzega.
Darila.
Družbi sv. Cirila In Metoda so meseca maja poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Upravništvo „Slov. Nar.u 35 06 K, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, župnik Iv. Sakser v Hotedršici 10 K, opoludansko omizje pri „Štruklju" 8 K, volilo t žup. Mateja Prežlja 40 K, litij skošmartinske Slovenke 2C3 K (po „S1. N.u), češko pevsko društvo „Smetana" 100 K (po „S1. N.u), Podlimbarski 2o K, bralno društvo v Litiji prebitek od koncerta 74 K, dr. Fr. Bertold v Celovcu 400 K; p o so-jilnice: v Postojni 50 K, V Idriji 100 K, v Ljutomeru 20 K, v Colju 200 K in za Muto 100 K, v Zagorju ob Savi 20 K (po rSl. N.u). v Polhovem Gradcu 20 K, v Št. Janžu v Rožni dolini 40 K, v Trebnjem 20 K; podružnice: ženska v Dorn-bergu £3 K, moška v Kamniku 220 K, v Libeličah (Kor.) 21'40 K, ženska za Sv. Lovrenc nad Mariborom in okolico 200 K, v Bolcu 68 K, ženska v Trnovem pri II. Bistrici 123.50 K. — Družba je .imela meseca maja 2538 96 K dohodkov in 2316 93 K stroškov.
Blagajnlstvo družba sv. Cirila ln Metoda.
_Cvetov brinovec
v gostilnah     aa/»» v origri3a.SLln.ili. steklenicah.. vw
Zahtevajte
v prodajalnah, v kavarnah in
Izvotban
sfllir ali siiflir
se sprejme takoj. Plača po zmožnosti.
Dr. Josip Kolšsk
(1245—4) odvetnik, Laško.
Ges. kr. avstrijske
državne železnice.
Zahvala.
Velecenjene gospe Marija Meden iz Begunj pri Cerknici, Ivana Ar k o iz Zagreba in Marijana Milavec is Cerknice blagoizvolile so povodom smrti svoje matere, gospe Marijane Škrlj, podariti tuobčinskim ubožcem znesek 200 K.
Za ta blagoduSni dar se izreka p. n. gospem darovalkam tem potom najtoplejša zahvala. Županstvo obelite Borovnlea, dne 30. vel. travna 1902.
Župan: Janez Hos.
Javna zahvala.
Velecenjene gospe Marija Meden, Ivanka Arko in Marijana Milavec rojene Škrlj prinesle so podpisanemu povodom smrti svoje drage matere 200 K z naročilom, da naj se ta denar porabi v podporo tukajšnjim revnim učencem.
Jako prijetno dolžnost izpolnujem, da izrekam v svojem imenu in v imenu revne šolske mladine agoraj omenjenim velikodušnim gospem tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Bog povrni stotero!
V Borovnici, dne 1. junija 1902.
Fr. Papler, nadučitelj.
Mateorologično poročilo.
Tišina nad morjem 806'3 m. Srednji zračni tlak 738'0 mm.
		Stanje				3f
'S	Čas opa-	baro-	§.»	Vetrovi	Nebo	Is m__
a >—3	zovanja	metra	i s			
		v mm.				* >
2.	9. zvečer	7364	211	si. jvzhod	jasno	S
3.	7. zjutraj	736 7	155	bL jvzhod	deL oblač.	a
b	2. popol.	7379	180	al. jug	dež	
Srednja včerajšnja temperatura 211*, nor-male: 16-2°. — Opoludne nevihta.
Mlad mož
neoženjen, star 30 let, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče primerne službe kot portir, kantiner, gostilničar na račun ali kaj enakega. — Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (1252—2)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta. O&liod i* l>jr bljane j 'ž. n.L Pro^a de* Trbli. Ob 12. uri 24 m po noči osohni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec,   Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; tez, Selzthal v Anssee, SoJuograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj  čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 ui sjutraj onobni   vltk v   Trbi«, Pon-tabel,   Beljak,    Celovec,    Franzensfesre, Ljubno, Dunaj; čez  Selsthnl v  Solr.uurad,  Inomost, čez Klein - Reifling  v  Line,   Badejevice,   Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Čez Amstetten iia Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v TrbiS,   Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.   —   Ob 3 uri 56 m popoiudne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Soljiograd, Lsnd-Gastein, Zeil ob jezero, .'no-vaost, Bregenc, Curih, Gene v o, Pariz: čez Kleiu-Reifiing v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francovevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dnaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mo-na'tovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda . -  Proga v JKovoaieato lu -e Kočevje« Osobm vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto» Straža, Toplice, Kočevje, ob 1.  uri 5 m popoiudne istotako,   ob 7. uri 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod ▼ JLJnblJauo jnž. kol. Proga iz Trbiža.  Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstei-.en in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Franzensfeste, SoJuograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v?rov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnogradu, Linca, Stejra, Parisa, Geceve, Curiha, Bregenca, Ino-mofata, Zella ob jezeru, Lend-GasteLjubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 44 m popoiudne osobni vlak a Dunaja, iz Ljubu?, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeete, PontaMa. Ob nedeljah  in  praznikih  o.j.  6 uri 3*S m zvečer iz Podnarta-Krope. — — O   v. uri 51 m zvečer  osobni  vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovib varov,  Karlovih varov,   Heba, ttlarijinih varov,  Plznja,   Budejevic,  Linca,   Ljubna, Beljaua, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga ls Kovega mesta ln &o4avj&.   Osoooi vlaki: Ob 8. uri m 41 m zjutraj, iz Novega  mesta in Kočevja, ob i. uri 32 m popoiudne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob  S. uri  3o m zvečer, istotako. — Odhod lz JLJablJase drž. koi. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob V. uri 28 m cjutraj, ob ž ari
5 m popoiudne, ob c. ari 50 m in ob lo uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia praznikih.
— Prihod v jujubij&zio drž. kol. is Kair^ilata. Mešani vlaki:   i>o o. ari  49 m zjutraj, ob 11. uri
6 m dopoludne, ob 6. ari »G m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah »a pr*tniki>-.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (139d)
Obleke
za dečke in otroke
pralne in volnene v najmodernejših faconah
priporočata     4 (1053—5)
Gričar & Mejač
Ljubljana -e— j^j   Prešernove ulice St. 9.
s<5
M,
=2ŽI
Hi HI
Kot sluga ali
hišni oskrbnik
želi službe mlad, oženjen mož, penzi jonist, slovenščine in nemščine zmožen. Nastopi lahko takoj. (1272—1) Naslov v upravništvu »Slov. Nar
Velika dvorana „Tonhalle".
v četrtek, dne 5. junija 1902
ob 8. url zveeer
še ena senzacijonalna predstava
z novim programom
modernih čudežev slovitih umetnikov
H0MEMEY
Okullizeni, M|»irltlK«-ata, pMlIioIoarlJft, Moninainbullz«'!!),  prcnaMaiijc iiiiMlij.
Prvikrat v Evropi: vohajoči in videči medij. Pred kratkim priredila na Dunaju v lastnem gle-difikem salonu modernih čudežev, Kohlmarkt I, 1000 predstav. Strah iz Berolina, Resau, Modlinga
in Brunocza. Davenport-ova skrinjica strahov. Novo 1 Izvirni eksperiment Homes-a in Fey a. Noto j Sadež 3, 2 in 1 K   Galerija 1 K   Stojišče 80 vin.
Dijaške vstopnice 60 vin. (1270—1) BbF"* Vstopnice se prodajajo od danes naprej v
trgovini «1.       Benedikt-a, Muri trg.
Dobre cenene are Q
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnire IHotit (BrUx)  štev.  ttl Češko.
Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „   T 20
Nikelnasta budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana 8 c. kr. orlom, ima zlate in srebrne me dane razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2758—48)
pcy  Ilttstronzni JuUtUoff zastoji/ itt poštnin« prosto.
JKovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča svoje na jrltaSU Nolitliic. točne in cenene
domače proizvode
odlikovane z največjimi
odlikovanji. (288—9)
Moderni stroji! Brezkonkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila točno in ceneno.
Št. 15 908.
Razglas.
(1277—1)
v Idriji, v sredini mesta, z dobro obiskano, večletno gostilno in trafiko,_ proda iz proste roke po ugodni ceni.
Hiša je pripravna tudi za trgovino. 1275-1 Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 29. aprila t. 1., št. 15.908, razpisuje mestni magistrat
javno pismeno ponudbeno razpravo za zgradbo novega betonskega kanala od tira južne železnice po Dunajski cesti in Sodnijskih ulicah do Cigaletovih ulic, kakor tudi za napravo kanalov in kamenenih cevij v Cigaletovih, Sodnijskih in Predilnih ulicah,
na dan 16. junija 1902 ob 10. uri dopoludne.
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni mestnega stavbnega urada ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled.
Ponudbe, v katerih so posamezne cene, kakor tudi preračunjeni zneski s številkami in besedami navesti, vložiti je v določenem času zapečatene in s 5%nim vadi jem, ki ga je določiti na podlagi proračunjenih svot, opremljene, pri mestnem stavbnem uradu. V ponudbi je tudi navesti, da se ponudnik vsem stavljenim pogojem popolnoma podvrže.
Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisanim pogojem ustrezale, in na take, katere bi se pogojno glasile ali se prekasno vložile, se ne bode oziralo.
Mostni magistrat ir Izubijani
dne 31. maja 1902.
1 šiviljo in 2 učenki
■ppefme (1278—1)
Ivanka Gorjanc, „pri Cenkarju".
Kupim rabljeni, dobro ohranjeni
2 kolesi. ™
Gr. Tonnies, Ljubljana.
Izurjena a21l~1)
prodajalka i& modistovka
išče službe.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
z zemljiščem ali brez njega, ki bi bila pripravna za trgovino. (1274—1) Kdo? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
V najem se da
skupno ali posamezno: gostilna, peka-rija, ledenica za zalogo piva, lep in primeren prostor za sode, hlev, njiva in lep vrt. Prostor za zidanje.
Kraj:   tovarne  z velikim premogo-kopom, čez 12.000 prebivalcev, blizu že-železničnega kolodvora. (1273—1) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Za špecerijsko trgovino v Ljubljani se sprejme spreten in marljiv pomočnik, vojaščine prost, s prav dobrimi priporočili, pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošljejo pod znamko ..Špecerijski pomočnik" na upravništvo »Slov. Naroda«. (415—87)
1 natakarici
(na račun) se takoj sprejmeta.
S kavcijo imata prednost. 1269-2
Restavracija pivovarne Auer
"VVolfove ulice 12, Ljubljana.
v najboljšem stanu, v kateri se nahaja trgovina mešanega blaga in gostilna, v jako lepem večjem trgu, je zaradi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj, eventuvalno se da v najem.
Vprašanja naj se pošljejo pod ,,hiša" upravništvu »Slov. Naroda«. (1242—4)
n
11
Žrebanje nepreklicno
19. junija 1902.
Loterija gleiiškiii igralcev
(Schauspieler-Lotterie).
i glavni dobitek a 50000 k
5000 „ 3000 „ 2000 „ 1000 „ 500,. 200 „ 100 „ 50 „ 20 „ 10,.
2 glavna dobitka a 5 dobitkov a 10       m a
20 60 ioo 300 35o0
n
n
n
a a a a a
Srečke a 1 Ji. priporoča
J. C. jYiayer v tjubljani.
Vsi dobitki se od zalagateljev izplaCajo v (1022)     gotovini po 10°/, odbitku. 16
Izdajatelj in odgoTorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina ir tisk »Narodne tiskarne«