42. štev.
V Ljubljani, sobota 15. februvarja 1919.
H. leto
■vejja v
leto Vol leta -airt Seta «n sseseo
Ljubljani s
K 56--
- n 28—
■ • „ H— • * . 5'—
VftiJja po pošti:
*a celo leto tisprej K l>.
-A »soi leta „	„	30-
w Jetrt let* „	„	I5._
s=e sn mesec ,	5-50
Lredsidštvo je as Starem trg« štev. 19. ^Pfavaistvo je trn Marijinem trgu štev. 8. — ^—=5 " Telefon štev. 3fi0. i 'r^===i
m
fiapisKienenaročbcbire* po Sil) at ve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnino WW' po nakaznici. ■
r-
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm 5irok prostor za enkrat ' večkrat popust
Entenia priznava Jugoslavijo.
Belgrad, 15. febr. ob pol 1- uri zjutraj. (Izv. por.) Poslanik Vesnič brzojavlja iz Pariza, da so zavezniške države službeno priznale edinstveno Jugoslavijo.
Ljubljana, dne 14. febr. 1919.
Vse velike in močne države, ki so kljubovale gigantskim borbam svetovne revolucije, so postale velike in močne samo na podlagi energične volje celokupnega naroda.
Misel državne enote mora biti prva misel, kateri se morajo podrediti vsa druga vprašanja in razni problemi. Le tista država, ki udejstvuje voijo naroda v enotni državni misli napram drugim državam, je sposobna in vredna življenja.
Temelji naše komaj osnovane jugoslovanske države bodo torej le tedaj zidani na skalo, ako izginejo iz našega troimenega naroda vse tendence posameznih političnih skupin, ki hočejo nas narod razdeliti iz separatističnih vzrokov in namenov. Stari grehi na-sega strankarsko - političnega življenja se morajo za vedno izbrisati. Mislili smo, da so izginili z Avstrijo vred, toda najnovejša polemika glede sklicanja pokrajinskega zbora priča jasno, da se naše strankarsko-politične razmere še niso ustalile v blagor enotne državne misli.
Res, javna kontrola je potrebna povsod in še najbolj v političnem življenju, toda ta javna kontrola se ne srne izrabljati v strankarsko-egoistične namene, katerih izpolnitev bi škodovala ne samo ugledu in moči države na zunaj, ampak predvsem nam samim, ker bi onemogočila skupno delovanje za skupni blagor.
Kakor smo odločni nasprotniki brezpogojnega centralizma, tako smo thdi odločni sovražniki vseh separatističnih stremljenj v škodo centralne
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede iziseran,.	,rilci! z& odgovor dopisnica ali znain..	piši
naj se franktrajo. — Rokopisi 3« ne v*- njo.
eksekutive. Žalostne narodno-politične razmere v bivši Avstriji, ki so bile plod separatističnih nagibov deželnih zborov, so najlepši vzgled, kako se ne sme delati v državi kot celoti.
Eventuelno sklicanje pokrajinskega zbora je stvar centralne vlade, ki bo gotovo imela dovolj vzrokov, da razmišlja o resnosti tega vprašanja. Razmere v Hrvatski in Slavoniji so mogočen minus v rezultatu tega razmišljevanja. V Sloveniji, kjer se je politično življenje nekako strnilo z državnimi potrebami, ne bi bilo navsezadnje preveč pomislekov proti sklicanju pokrajinskega zbora, ki bi bil neodvisen od težkega balasta — nedemokratičnega deželnega odbora. Sicer so pa politične razmere v Sloveniji tako ugodne, da ni absolutne potrebe javnega foruma za prerešetavanje strankarsko - političnih razmer.
Kakor poročajo uradno iz Bel-grada, bo državni zbor kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev sklican že na dan 1. marca v Belgrad. Tam bo^ torej najlepša prilika, da izrazijo naši narodni zastopniki želje svojih strank, oziroma naroda. Naše polibčno življenje se mora vendar osredotočiti v Belgradu. Ce hočemo reprezentirati v svetu enotno državo, moramo biti predvsem enotni v državi sami. Neodpustljiv greh bi bil, če bi se naše politične sile tratile v medsebojnem strankarskem boju pod krinko te ali one avtonomije v škodo državnega edinstva.
V	našem političnem življenju je se precej strupene krvi, ki jo moramo pravočasno ozdraviti ali pa kratkomalo izpustiti. V zavesti, da bodočnost našega celokupnega naroda še ni gotova, moramo odstraniti vsak strankarski egoizem in vsako tendencijozno stremljenje po nadvladi posameznih strank. Kar je čilega, to obvelja — tudi v politiki!
Oklenimo se trdno državne misli, ki nas je rešila stoletne sužnjosti, v kateri smo hrepeneli po lastni državi in uživimo se v prepričanje, da je enotna državna misel tista sila, ki vstvarja in ohranjuje močne in velike države.
Važni podatki o italijanskih »zmagah".
„Corriere deli a serra“ dobival od Avstrije letno 80.000 kron.
Ze večkrat sem r.aj se podajo
čital v „Jugos!a-vijr, naj se poaajo dokazi, tičoči se razpada avstro-ogrske armade na italijanski fronti. Jaz takih dokazov nimam, pač pa lahko dam nekaj diu-gih podatkov, za katerih resničnost jamčim. Mogoče Vam bo potem lažje dobiti potrebnih dokazov.
Bil sem v zadnjem času pri armadni skupini nadvojvode Jožefa in sicer pri „Nachrichtengruppe“. Imel sem toraj priliko, marsikaj čitati, kar pri drugih ni bilo mogoče. Da bi si pa preskrbel pismena potrdila itd., je pač bilo nemogoče.
Sedaj se mnogo piše o simpatijah italijanskega časopisja za Nemce in Madžare. — Čital sem vsak dan italijanske in francoske časopise, ter bi jih sledeče karakteriziral: Med italijanskim časopisjem je bilo tu in tam opaziti kakšna mala »simpatija" za Avstrijo, ali več morda za Nemčijo. Glede jugoslovanskega vprašanja pa so se držali skrajno rezervirano, (v splošnem) deloma celo sovražno, ali pa so prinesli sarno kratke notice brez daljne debate. Francoski časopisi pa so prinašali dosti lepe in dobre članke — deloma pa so kazali jako površno informacijo. Temu se pa ne čudim, ker so hrvatski listi naša krajevna imena itd. skoro grše spaked-rali kakor francoski.
Italijanski list „Corriere d e 11 a sera" je dobival od a v-stro-ogr. 80.000 kron letne podpore — to vem pozitivno, ker sem imel seznamek v roki — (ne vem pa je li bila ta vsota tudi 1. 1918 izplačana) glede drugih listov pa si nisem zapomnil. Zato bi ne bil noben c.u^e^’. a^° h' italijanski listi tudi sedaj živeli od dunajskega ali drugega denarja. Toraj 80.000 kron in ..Corri-ere della sera“ bo „Jugoslovan“!
Drugo je, da so se vršili skoro neprestano pregovori med Avstro-ogr-sko in Italijo v Švici. H koncu meseca oktobra se je mudil tam brat kor-
nega poveljnika kneza Schonburg. Drugih tozadevnih podatkov ne morem dati, rečem samoto, kar zanesljivo vem.
'1 u je imel posla stotnik generalštaba baron Corti — kateri vse je oktobra meseca tudi mudil v Švici (baje pri sorodnikih)
Kar se operativnega odseka tiče, je bil tam — v Ljubljani gotovo poznan pl. Lukane (major v generalštabu, najstarejši izmed treh bratov.) Jaz vem sledeče: poveljstvo je imelo natančne podatke o Italijanih: čete, jakost čet, smer in ura napada, — čas, kdaj bo začelo topništvo streljati in kam itd. toraj vse, — napad odbiti lahkost — samo če bi hotele čete.
Vojska na italijanski fronti se ni končala z zmago, pač pavs tem; da se naši vojaki (predvsem Čehi in Jugoslovani) niso hoteli bojevati, ali bolje rečeno, rezerve niso
hotele več v boj. To pa je bilo sad domače propagande. Oficir] i, ki so za razpoloženje med moštvom dobro znali, — so ali molčali — ali pa se na skrivaj veselili, da je moštvo začeloizpregledovati in izjavljati, da se ne bojujejo več za Madžare in Nemcev- proti lastnim interesom. Italijanom ni nikdo veroval, niti Nemci ali Madžari, najmanje pa Slovenci. Iz njihove „propagande“ in letakov se je vsak samo norčeval in je bila le v posmeh in zabavo. Vojaki so položili orožje, ker so verovali v naše može, v resničnost Wilsonovih idej, a ne v italijanske laži.
Še nekaj: Leta 1915. so branile Doberdob — od Tržiča do Gorice približno 3 brigade; Tirolsko nekaj prostovoljnih strelcev in črnovojniških bataljonov. — Italijani niso napredovali niti za korak, vkljub temu da so dezertacije pri čeških in deloma dru-
VlAD!M1R LEVSTIK.
Višnjeva repatica.
.»Ako mu nevesta ne prepove,« je vzkliknila po-1°gljiv°, misleč na grofa. »Haha, to bom dražila la°! Le kdo si je izmislil . . . Sijajna ideja — ne, mama?«
»Beži,« se je obregnila bledična plavka Silva. Kakor bi bilo povsod pri Smučiklasovih! Še sliši se Priskutno taka reč.«
Omizje se je zasmejalo in vstalo. Židane volje Je stopil Smučiklas v pisarno, vesel, da je naletel Pri svojih ženskah na toliko soglasja; kakor hitro *. °bgodrnjal ljudi, je napisal profesorju vizitko,
se takoj zglasi pri njem, in jo poslal po slugi v slrnnazijo. Nejasno čuvstvo, da stori kmalu nov korak avzgor, ga je polnilo z mladostno podjetnostjo; vQef ie došle zadeve, pokazal koncipientu za-t.2 an slučaj v presenetljivo jasni luči ter stopil k 'p e 0nu> da bi govoril z ravnateljem »Narodne banke.« „ a koncipient, kateremu je dajala naklonjenost spe lončke obenem z doktorjevim Pravico do familijarnih roke:
23. nadaljevanje. | rane zore je drevila po žilah telefonskega omrežja
.	rt	D	rt	1«	I	.	»rt	rt	■	*	rt	rtrt	n*	rt	niii	v*	O	1^0	»•«	  .
12
Z
šal,
zaupanjem mu je potegnil školjko
ne	g°spod	šef, saj je bob v steno; danes
Kai °t 'te zveze’ Pa če ste trikrat doktor Smučiklas.
^ centrali je cel babilon, kakor po vsem ^estu. Nu? Petdeset kron?«
na mi^ .samoc^r^ec Je pomilovalno vrgel bankovec toncinf° !	mlnut kesneje ga je resnično spravil
P enL muzaje se pod krtačastimi brkci. Od
vest o Pohlinovem gostu, našarjena z vsemi starimi in nanovo izmišljenimi podrobnostmi; gospodične v centrali so omedlevale od napora ter spojile doktorja s porodniščnico, želodčnim likerjem »Luklukom« in nazadnje celo z zdravnikom za živčne bolezni. Pre-klinjaje kakor huzar je treščil slušalo ob steno.
»Branjevke na trgu, policaji na vogalih, umirajoči na svojih smrtnih posteljah govorč samo še o grofu,« je povzel mladi mož, kažoč predstojniku skozi okno. »Glejte! Po vseh ulicah stoje gruče klepetulj in klatijo z rokami; dve babi je že povozil tramvaj zaradi te novice.«
Smučiklas je spoznal, da je storil svoj sklep ob dvanajsti uri; toda up, da bo profesorju zadoščala vizitka, ga je bil goljufal. Na listu, iztrganem iz šolskega zvezka, je prinesel sluga lakonični odgovor
»Prav žal, da ni mogoče: dopoldne imam šolo, popoldne važen rendez-vous z grofom B*** von K**» Ako je nujno, potrudi se enkrat k meni; sprejemam ob torkih in petkih zvečer. Tvoj Peter Pohlin.«
»Hudiča,« je godrnjal naš voditelj v svojem klubnem blazinjaku. »Mrcina se je pobaronil zraven njegovega visokorodja; hoho I Žaba je videla vola na travniku ter je hotela njemu enaka biti . .. Moj Peter ima ,rendez-vous«‘ in .sprejema*, toda Smučiklas se meni figo za profesaške muhe.«
»Kar hočem jaz, se zgodi,« je izjavil gospej Tončki po kosilu, trkaj e s členki ob mizo. »Takrat, ko Smučiklasova volja ne bo več zapoved, tudi solnce ne sme več sijati z neba. Še to uro stopim h ka-
nalji ter mu pojasnim, kdo je on in kdo sem jaz; ako najdem grofa pri njem, tem bolje. Zdaj pa prav zanalašč in makar izgrda!«
»Spet jo zavoziš!« se je ustrašila soproga. »Z lepo besedo in z mehko roko dosežeš vse, z grobostjo ničesar; saj vidiš, da rita in brca.«
»Vederemo,« je zategnil samodržec, ki se je ustil samo radi lepšega, zakaj na tihem je bil že zdavnaj oborožen z najpriliznjenejšimi besedami; skrbelo ga je zgolj, da jih spotoma ne bi pozabil. Vse, vse je bil pripravljen obljubiti; še Vida in Egon se mu v tem razpoloženju nista zdela nevšečen par Brez oddiha so razpredale njegove misli široko panoramo haskov in časti, ugodnih možnosti in smelih kombinacij, ki pridejo v doseg njegovih rok, ako se mu posreči odjesti grofa Pohlinu. Razvnel se je ter krilil z rokami kakor pred nabito dvorano; gospa Tončka, edina poslušavka, je srkala njegove besede s strmečim odobravanjem-
»Premisli,« je oznanjal Smučiklas brez nepotrebne sramežljivosti, »premisli vendar, kako se podčrtamo in povzdignemo v javnem ugledu. Ljudje bodo videli, da smo nad njimi; čim bolj jih gledaš preko ram, tem bolj te malikujejo! Pohlinov grof mora k nam, vsaj enkrat, vsaj za en večer, preden obrne hrbet temu kraju ; in če ni sam zadosti žlahten, bo moja skrb, da mu spojejo slavo . . . Kamen do kamna gradi bistra glava svojo srečo, in zdaj je čas za to: ako bo k letu vojna in vzame Avstrijo hudič — mari naj zleze Smučiklas pod mizo, kadar bo šlo za predsedstvo republike?«	(Dalje.)
gilt slovanskih četah znašale do 10°/o in še več po koji dati. Nepoznan mi je slučaj, da bi Italijani zavzeti pnzi-cijo, v kateri je bila že samo peščica braniteljev, ki so hoteli braniti. — A leta 1918 — je bila cela avstro-ogr-ska armada na fronti. Tirolsko je branilo preko 300 bataljonov — a Italijani, da so »zmagali"? Tega gotovo niti sami ne verjamejo.
Natančne podatke, označbe čet itd. mislim, bi kakor sem omenil, lahko dal major Lukane. Z jugoslovanskim pozdravom V. A., kapetan.
Demarkacijska črta na Štajerskem.
Maribor, 14. februarja. (Lj. k. u.) Dogovori, sklenjeni za dobo do sklepa mirovne konference v Parizu med deželnima vladama v Ljubljani in v j Gradcu v svrho zopetne vpostavitve J miru v okrožju okrajnega glavarstva ; Radgone in vpostavitve trajnega pre- j mirja med četami obojestranskih posadk i od ogrske do koroške deželne meje. j
1.	Sporazumno se ugotavlja vna- ! prej, da ti dogovori ne ustvar- j jajo nobenega prejudica za; končno določitev državnih mej \ in državnega ozemlja po mirovni konferenci. Najprej je bila določena v zemljevidu rdeče zaznamovana demarkacijska črta, ki je čete kraljestva SHS ne bodo prekoračile, izvzemši v primerili, navedenih spodaj. Nadalje je bila na istem zemljevidu sporazumno označena tudi demarkacijska črta I a z določbo, da zasedejo čete kraljestva SHS ozemlje, nahajajoče se med obeme demarkacijskima črtama, le v primeru, ako bi izbruhnili kakršnikoli proti njim naperjeni nemiri. Ta zasedba pa se bo omejila le na dobo, dokler traja povod za njo. Razen tega je čatam kraljestva SHS po potrebi dovoljen prehod po cestah tega ozemlja. — S posebnim vojaškim dogovorom se je določilo tudi število obojn;h posadk, ki se imajo kar največ znižati, kakor tudi še posebna demarkacijska črta, katere ne bodo čete nemško-avstrijske vlade v južni smeri prekoračile. Izjeme v katerih smeio čete kraljestva SHS prekoračiti rdečo demarkacijsko črto I, so nastopne: a) Prehod od kolodvora v Cmureku k mostu, ki vodi v Gornji Cmurek in nazaj; b) v primeru izvršenega ali grozečega napada ali nemirov, ki bi izbruhnili proti četam SHS v Gornjem Cmureku, zasedba v zemljevidu označenega cmureškega okoliša v obrambo gornjecmureškega mostišča. Ta zasedba se opusti, čim odpade povod za njo. II. Ozemlje severno od demarkacijske črte I je pod upravo nemško-avstrijske vlade. Do demarkacijske črte II, ki je v vojaškem dogovoru določena nemško-avstrijskim četam, skrbe v tem ozemlju za javni mir in red nemško-avstrijske orožniške postaje, katerih moč pa v splošnem ne bo presegala dosedanjega števila, ako ne bi ohranitev javnega miru in varstvo državne uprave ne opravičevalo izjem,
0 čemur pa je od primera do primera obvestiti obmejno poveljstvo v Mariboru. Sedanje število in moč teh orožniških postaj bo omenjenemu poveljstvu naznanjen. Ozemlje med demarkacijsko črto I in II je pod upravo okrajnega glavarstva v Radgoni.
Orožniški postaji, ki jo zopet postavi nemško-avstrijska vlada v Apačah, dodeli obmejno poveljstvo v Mariboru enako število nemškega jezika zmožnih orožnikov, hi so podrejeni poveljništvu orožniške postaje. Na isti način se dodele nemško-avstrijski orožniški postaji v Cmureku trije nemškega jezika zmožni orožniki, ki pa smejo opravljati le varnostno službo na kolodvoru v Cmureku.
III.	Glede na politično upravo in sodstvo v okrajnem glavarstvu Radgona in Lipnica, kakor tudi glede na obrat lokalne železnice Špilje—Radgona ostane status quo. Ako imajo nemško-avstrijske oblasti v ozemlju sodnih okrajev Radgona, Cmurek, Arvež in Lipnica južno rdeče demarkacijske črte
1 vršiti uradnn posle, se njihovo svobodno gibanje ne sme ovirati ter jim
morajo v primeru potrebe nuditi varnostni organi vlade SHS ali tamošnje občine potrebno pomoč. Z ozirom na poštno in brzojavno službo se je iz vojaških vzrokov dogovorilo nastopno:
V	Radgoni se vodji in uradniku poštne in brzojavne službe, ki sta oba Slovenca, dodeli nemški uradnik, med tem ko imenujejo poduradnike in uslužbence, polovico iz vrst slovenskih, drugo polovico iz vrst nemžkih uslužbencev, dotične vlade. Ravno tako je v Cmureku vodstvo poštnega urada, kakor tudi brzojavna in telefonična služba v rokah Jugoslovanov, med tem ko se uslužbenci dele na polovico. V Halbenreinu se dodeli jugoslovanski uradnik telefonski in brzojavni službi. Na drugi strani poveri nemško-avstrijska uprava vodstvo državnega urada v Radgoni in Cmureku Nemcu in imenuje polovico nemško-avstrijskih in polovico jugoslovanskih uradnikov, poduvadnikov in drugih uslužbencev dotične vlade. Obe poštni in finančni upravi se dogovorita kratkim potom o sprejemanju žigosanih in nežigosanih bankovcev pri državnih uradih v Cmu-rekn in Radgoni, ker se obema narod-nostima omogočijo vplačila z denarjem, ki kroži na njunem ozemlju. Davčni uradi predlože obojestranskim upravam načiu začasne delitve davčnih dohodkov, pri čemur se mora upoštevati, da izvršujejo nekateri uradi n. pr. okrajna glavarstva, davčni uradi, pošta in sodišča skupne upravne posle.
IV.	Ustavijo se vse sovražnosti na celi črti. Na obeh straneh se izpuste vsi ujetniki in se vsem udeležencem pri nemirih zajamči popolna nekaznjenost za vsa dejanja, ki so jih zakrivili v zvezi z izgredi. Ravnotako se izpuste tudi vsi talci in druge zaradi nemirov od 4. feb. t. 1. in nastopnih dni zaprte osebe ter ustavi na-daljne postopanje proti njim.
XII. Obe stranki prosita gsspoda majorja Monteguja za pridelitev kontrolnih organov po ententi ob troških obeh strank; ti organi naj kontrolirajo uvaževanje obojestranskih vojaških demarkacijskih črt. Sicer naj za natančno izpolnjevanje teh dogovorov jamči vlada kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Belgradu, kakor tudi nemško-avstrijska vlada na Dunaju in se naj v kar najkrajšem času poizvedo formelna pojasnila. Ta dogovor sc spiše v dveh izvirnih istopisih za vsako stranko.
Maribor, dne 13. februarja 1919.
Podpisano s pridržkom nastopne izjave.
Deželna vlada za Slovenijo: Dr. Karl Verstovšek, poverjenik, m. p.; Rudolf Maister GM., m. p.; Dr. Rosina, m. p.; Dr. Honjec, m. p.
Štajerska deželna vlada:
Dr. Kaan, m. p.; vojaški poverjenik Rinteisen, m. p.; Pongraz, m. p.
Štajerska deželna vlada podaja ne glede na uvodoma že določeno izključitev vsakršnega prejudica z ozirom na končnoveljavno določitev državnih mej in državnega ozemlja še nastopno posebno izjavo in pravni pridržek pred podpisovanjem: Po sklepu gorenjega, le po preprečenju nadalnjega kivolitja stremečega dogovora se sedanje resnično odnosno in upravno razmerje v delih srednje in spodnje Štajerske, ki jih zahteva nemško-avstrijska država zase, niti provizorno ne priznava kot zakonito, marveč štajerska deželna vlada docela vzdržuje vse proti temu vobče, in proti ponovnemu zatiranju nemškega prebivalstva v posebnem vložene proteste ter vztraja na svojem pravnem stališču, da mirnim potom zlasti z opozoritvami pri antantnih državah privede skorajšnjo izpremembo razmer, ki bo primerna željam in pritožbam, kakor tudi pravici samoodločbe nemškega prebivalstva na zasedenem spornem ozemlju. V to svrho in zlasti, da se izboljša neznosni položaj nemškega prebivalstva v Mariboru se z vso odločnostjo vzdržuje zahteva po najhitrejši odpošiljatvi mednarodne preiskovalne komisije.
Štajerska deželna vlada: Pongraz, m. p.; Kaan, m. p.; Rinteisen, m. p.; vojaški poverjenik Resel, m. p.
Stremeč po tem, da se pomaga zabraniti vsako nadaljnje krvolitje v spodnji Murski dolini in izključujoč vsak prejudic glede na prinodnjo državno pripadnost mesta Radgone in okraja Cmureka podpisuje ta dogovor načelnik okrajnega odbora za blaginjo Cmureka — Radgone in županov namestnik mesta Radgone:	dr.	Franc
Kamniker, m. p.
Temu je dodan vojaški dogovor, ki določa število posadke, ki jih sme vsaka država imeti ob demarkacijski črti.	!
Jugoslavija.
Državni zbor kraljevine SHS. j
Belgrad, 13. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad v Belgradu javlja, da bo j državni zbor kraljestva Srbov, Hrva- ' tov in Slovencev sestavljen takole: ; Srbija odpošlje 84 članov, Macedonija 24, Hrvatska in Slavonija 62, Slovenija 32, Istra 4, Dalmacija 12, Črna Gora 12, Vojvodina24, Bosna in Hercegovina 42. Nekatere pokrajine hočejo biti zastopane številneje. Definitivno bo to vprašanje rešeno v eni prvih sej državnega zbora. Najbrže se državni zbor otvori s svečano službo božjo. Razpravne seje se bodo začele šele 3. ali pa 4. marca. Predsedoval bo najstarejši član. Kot poslovnik so sprejeli poslovnik srbske narodne skupščine, dokler ne bo narodno predstavništvo (državni zbor) določilo drugega. Med prvimi predlogami se nahaja predloga o začasni ustavi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in načrt agrarne reforme.
Vesti iz Belgrada.
(Lj. kor. ur. dne 13. 2. 1919.)
Jutri zjutraj odpotujeta v Sarajevo ministra Pribičevič in dr. Kramar, da prisostvujeta zborovanju „Jugoslovanske demokratske stranke11 v Sarajevu.
—	Jugoslov. dop. urad v Belgradu je izvedel od avtoritativne strank da bo državni zbor kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na 1. marca 1919 sklican v Belgrad. — Te dni so bile važne ministrske seje, na katerih so razmotrivali med drugim o vprašanju central in proste trgovine, o agrarni reformi in o začasni ustavi. — Danes je nastopilo v Belgradu južno vreme. Bati se je bilo, da bo vsled velikega mraza popolnoma prekinjen promet na Donavi in na Savi.
Pod italijanskim jarmom.
Neverjetna italijanska drznost.
Kako se upajo lagati.
Ljubljana, 14. februarja. (Lj. k. u.) Italijani so te dni nabili po vseh slovenskih krajih, zlasti po Notranjskem, lepake v katerih lažnjivo zatrjujejo, da je spor med Jugoslovani in Italijo poravnan in da je sedaj potrebno, da se slovensko prebivalstvo z zaupnnjem prilagodi novemu položaju, to je, da bo tvorilo naše slovensko ozemlje del italijanske kraljevine. S tem novim manevrom hočejo zapeljati naše ljudstvo v obup. Ljubljanski dopisni urad je od prislojne strani pooblaščen ugotoviti, da je jugoslovansko-italijanski spor ne le nerešen, temveč da se po krivdi italijanske diplomacije, kakor tudi vsled neprestanin nasilstev italijanskih okupacijskih organov od dne do dne poostruje.
Generalni štrajk v Trstu.
Lugano, 13. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk. urada je v Trstu izbruhnil generalni štrajk. Iz solidarnosti se ga poleg železničarjev udeležujejo vsi delavski in uradniški sloji, da protestirajo zoper ukrepe italijanske uprave, naperjene proti stav-kujočim železničarjem. „Secolo“ poroča iz Trsta, da ima to gibanje politično in izrazito protiitalijanski značaj.
Zahtevajte ,Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah1 Pridobivajte novih naročnikov/
Mirovna konferenca.
Italijanske spletke proti Wilsonu.
Curih, 13. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Trajne poizkuse posameznih italijanskih listov, Wilsonovo stališče na mirovni konft* renči omajati zlasti s tem, da poudarjajo, kako zelo ostro se Wilson«f program o združbi narodov kritiki# v Ameriki sami, in da se v Ame/# množi opozicija zoper Wilsona, ozlt čujejo ameriški listi kot spletke terf precej ostro zavračajo. Vodilni repu^ likanski organ „Ne\v York Tribun*' beleži, da je republikanska opozicij* izpremenila svoje mišljenje o \Vilsort11 in da- prav občuduje njegovo delovanje v Parizu. Taft je Wi!sonu v nekj brzojavki čestital. K a k o r j e p o s n eh iz raznih listov, zasledujejo zavezniki Italije njeno vedenj® z rastočo n e všeč no s tjo. Italijanski konflikt z Jugoslovani, odkriti d’Annunzijevi napadi na aliirance, časopisni izpadi zoper Francijo zaradi | francoske politike glede Jugoslovanov t' ter najnovejša gonja zoper Wiisoti# vzbujajo pri zaveznikih Italije čim dalj® bolj mučno pozornost.
Razpravljanje o jugoslovanskem vprašanju.
Praga, 13. februarja. (Lj. kore- j spond. urad.) Iz Pariza poročajo, da bodo velesile o jugoslovanskem pro- | blemu jele razpravijati še pred Wilso-novim odhodom, tudi ako Lloyd George ne bo prisoten.
Sporazum med Grško in Italijo?
Pariz, 13. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča »Reuter11, da je v spornih vprašanjih med Itaiijo in Grško po zadnjih konferencah med Venizeiusom in Orlandom baje prišlo do soglasja, tako glede Adrije, kakor tudi glede Male Azije. Italija sc hoče odreči nekaterim pravicam, katere proizvaja iz dogovora iz leta 1915, ako dobi za to kompenzacijo. Dogovora med Italijo in jugoslovansko državo do sedaj še ni priča- t kovati. Glavna ovira temu je, da Italija noče izročiti Reke.
Političen pregled.
Madžarski in nemški izgredi v Požunu. Požun, 18. febr. (Lj k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Vest, da je podlegel polkovnik Barecca svojim ranam, je popolnoma neistinita. Kakor se je uradno dognalo, je bil pri pred-včernjšnih izgredih Madžarov in Nemcev usmrčenih šest oseb in 19 ranjenih. Od Čehoslovakov je bil polkovnik Barecca in šest vojakov lahko ranjenih.
Državni grb in Slovenci. Neki hrvatski zgodovinar piše v »Novem Vremenu1': Glede grba Slovenije ni kaj očitati, čeprav rie vem, zakaj se je prezrl stari zgodovinski grb vojvodine Kranjske. Mogoče radi orla; toda to ni opravičeno, ker je orel samo nosilo ščita, pravi grb pa je kockasto rumeno-rdeči mesec. Ta mesec bi se lahko pridržal tudi v novem grbu, kar bi billo lepše nego je sedanji beli mesec. V heraldiki so zvezde vedno rumene, to je zlate in nikdar ne bele. Mesec z zvezdo pa je grb turške države.
Pokrajinski zbor. Med „Slov. Narodom" in ..Slovencem" se je vnela polemika radi sklicanja pokrajinskega zbora za Slovenijo. »Slovenec" zahteva takojšno sklicanje pokrajinskega zbora,, dočim je „Slov. Narod" le za pokrajinski svet, brez zakonodajne oblasti. Mi od svoje strani nismo ne zagrizeni centralisti, a še manje federalisti ali avtonomisti. Vendar pa se nam zdi, da osrednja vlada v Belgradu preveč forsira s centralzmom. Tudi v slučaju, da se konečno konstituanta odloči za popolen centralizem, se prehod ne bo mogel izvršiti kar naenkrat. Začasno bi torej vsekako morale ostati avtonomne vlade, kakor jih je rodila ok-toberska revolucija, a te vlade bi morale imeti nad seboj neko kontrolo, pokrajinske zbore. S tega stališča moramo torej zahtevo »Slovenca" le odobravati. Pri nas je mnogo vprašanj, ki se tičejo samo naše pokrajine, čemu bi torej s temi stvarmi nadlegoval« osrednji parlament. Mi smo tudi za to.
da sc uprava centralizira, a pri tem treba vendar pustiti, da posamezne pokrajine v mejah, ki jih določa okvirni zakon, urejajo svoje stvari same tako, kakor tfo zahtevajo lokalne potrebe.
2	lažmi si hočejo pomagati. Ljubljanski dopisni urad je v priob-citev prejel prepis nastopne, ljubljanskemu Narodnemu svetu dne 1. febr. 1919 iz Geneve poslane brzojavke dr. Julija Gazzarija: Z ozirom na nove M -	razgovorov	z generalom
p0 | s‘ dovoljujem to-le pojasnilo: Razgovori z generalom Molo Emanu-drug,mi pri Steedu (?) se niso
. dne 17. januarja 1918, ampak H m 18. dec. 1917. Poleg Trumbiča
o	se jih udeležili člani Jugoslovan-.|§a, odbora Gustav Gregorin, Me-Strovic, Trinajstič in jaz. Sestavljen ni bil nikak zapisnik, ki bi vseboval Pogovore, namenjena ni bila nobena odločitev (resolucija) in nobena zveza vengagement). Trumbič niti kak drug član odbora ni Italiji, bodi pogojno ali brezpogojno, priznal zapadne Istre, Trsta, Gorice ali kake druge pokrajine, kjer prebiva naš narod. Nasprotno, italijanske zahteve po naši zemlji je Trumbič odločno odklonil v zmisli; Krfske izjave, ki bazira na Principu narodnosti in samoodločbe, 'n zahteval abolicijo londonske pogodbe. Želim, da se zagotovi (rekom-•nande - priporočiti), da se ljudje, ki delajo našo narodno politiko, ne bodo vjeli v past tendenčnih poročil in sovražnih mahinacij. Pooblaščam, da se ta izjava publicira in sporoči oddelku za zasedeno ozemlje.
Dnevne vesti.
Francoska gosta v Ljubljani. Sinodi je dospel v Ljubljano delegat vrhovnega poveljnika francoske vojske v Beogradu. Danes v soboto opolnoči dospe v Ljubljano šef francoske misije v Zagrebu major .lon-tegn. ^ Oba gospoda se udeležita v nedeljo ob II. uri dopoldne otvoritveno shu »osti v opernem gledališču, ^ttvodoiH pričetku delovanja Iran -slovenske organizacij« v Ljub-
, - ,?°xZ°r na sovražne agente! Po
deželi širijo nekateri ljudje vesti, da bodo morali vsi moški od 18. do 60 leta v Siovenij’ k vojakom. Ni treba še posebej opozarjati, da so te vesti popolnoma izmišljene. Pazite na ljudi, ki take novice razširjajo, ker jih trosijo z namenom, da sejejo med ljudi zbeganost in nezadovoljnost!
Za grb se prepirajo še vedno hrvatski listi. „Hrvat" zatrjuje svečano, dn grb ni nikaka malenkost. Prav res. Grb je glavna stvar, a vse drugo postranski ... Koliko pametnejše delo bi izvršiii hrvatski listi, ko bi rajši raz-motrivali vprašanje, kam pride Hr-vatska, ako ljudje ne pridejo k sebi. Kako prav je imel Tisza, ko je rekel: ^ Hrvati še odpravimo, samo da bo
poslopju delegacije hrvatska zabava enako vidna, kakor srbska.
-	Veliko jugoslovansko mani-Si*! 'i° priredi Narodni svet zaMe-
?1Sk0 dolin« „
Nižja rudarska šola se osnuje prihodnjo jesen v Ljubljani. To bo prva enaka šola v Jugoslaviji in jo bodo gotovo obiskovali tudi Hrvati in Srbi.
Vsled pomanjkanje vojaških zdravnikov je dež. vlada na predlog poveljstva dravske divizije skieniln, da se vpokličejo v vojaško službovanje vsi zdravniki do 35 leta.
Vsled pomanjkanja klavne živine bo deželna vlada plačevala k maksimalnim cenam po l-50 K za 100 kg žive teže za prostovoljno oddano živino.
Na progi Pragersko—Budimpešta so Madžari ustavili v nedeljo ves reden promet, posebej še zadnja dva osebna viaka. Promet na jugoslovanskem ozemlju vzdržujejo z lokalnim vlakom. Seveda je nujno potrebno, da se osebni prornent uredi za stalno v smislu predlogov, ki jih je po želji prebivalstva stavilo načelstvo na Pragerskem.
Organisatlon franco-slovene.
V	nedeljo, dne 16. t. m. dopoldan ob
ll.nri se vrši v Narodnem gledišču (opera) slavnostna matineja o priliki ustanovitve organizacije. — Vspored-Marseljeza, orkester in zbor; Francija in Slovenija, živa slika; francoske pesmi, poje gdč. C. Medvedova, na klavirju spremlja g. M. Škerjanc; Chopin: Nocturne. Smetana: Iz domovine solo za gosli igra g. R. Zika, na klavirju spremlja g. Ravnik; Viktor Hugo: Vest. —- Ed. Haraucourt: Oporoka, de-klamuje gdč. Saričeva; J. Massenet-Pesem o Ossijanu iz opere „Werther-‘ P°ie g-J. Stepnovski; Francija osvoboditeljica malih narodov, živa slika -Lepa naša domovina, orkester in zbor*
—	Vstopnice, kolikor jih je še na razpolago, dobe pri blagajni narodnega gledališča tudi oni, ki niso člani organizacije. Cene iste kot pri akademijah narodnega gledišča. Prodajali se bodo tudi lični spominski vsporedi.
Društvene vesti
.. sJ°v- pevsko društvo »Ljubljanski £von . Danes v soboto zvečer ob pot osmih vaja moškega zbora, jutri v nedeljo dopoldne ob desetih vaja mešanega zbora. Polnoštevilna udeležba je njno potrebna! Odbor.
„ Mf1?'rensko trgovsko In obrtno društvo v Mariboru, „Slov. trg. društvo” v Celju in Jl,žnoštajerskih obrtnih zadrug" nri-
9,3oo§k;ir,	a” f«Er,»;a
*2. sr usrineEa
16 t* ^u*'no v Prevaljah v nedeljo, °b s H ur'- Pretek s sv. mašo ribori MVanlu voia^lce godbe iz Ma-Dojdpi, Nato govori na glavnem trgu. vljena • govorniki vseh strank. Prija-Porari-*6 ^evilna udeležba vseh kor-dolin ^ ljudstva iz cele Mežiške memi Nai nikdo ne zamudi te po-' ■ ione manifestacije za slovenski del °,0^ke Jugoslavije, čas i	^ra2a stv&r v današnjih
ieto zato se l^hko dobro nasme-» <-e si kupite „Kurenta“. » nar Vranje »ned uradništvom de-nic* i- zav°dov. Uradništvo podruž-raie iUD*ians*ce kreditne banke v Sa-viLIU ysled ueizpolnjenja zahtev po natr Pla^‘ah ,st°pilo v stavko. Ker je UfrnH iavnatelistvo za,ltevam uradništva uran x’ *e stavka Ponehala. Tudi med Vpmc!1 votn denarnih zavodov na slo-
vensk(
ne7^em ,vlada vehka nevolja vsled rovf -0stnil1 .^a nedeljskem zbo-sktn n*t^ *e uf3dniške skupine se je en’l°> staviti na upravo denarnih
7*\ ............................ ucitdlllill
avodov zahteve glede izboljšanja plač J skrajšanja uradnih ur. Sklenilo se J« tud« sodelovanje z drugimi bratskimi 0rgamzacijami države SHS.
Drobne vesti.
„Daily Mail“ javlja, da ie lord Edvvard Grey, bivši angleški rninister za zunanje stvari, ki je bil nekaj časa na očeh bolan sedaj popolnoma oslepel. — V Subotici so izvršili te dni ljudsko štetje. Našteli so 70 000 Bu-jevcev (Hrvatov) 10 000 Srbov in Slovakov. Madžari so teta 1910 našteli 35.000 Slovanov in drugih. — Bankovce žigosali bodo tudi na Ogrskem; kakor pravijo le vsled sile. — V če-ško-slovaški narodni skupščini so ženske delegati! je stavile predlog, naj se v učna sredstva za nižje in srednje šole sprejme tudi pouk o nogubnem vpliva nikotina in alkohola. Predlog so izročili šolskemu odseku, ki mora poročati v 8 dneh.
Gospodarstvo.
Znižanje obrestne mere. Vsled prevelike obilice denarja in nemočnosti, istega ugodno placirati, so ljubljanski denarni zavodi po skupnem dogovoru sklenili, znižati obrestno mero za vse hranilne vloge, kakor tudi za vloge v tekočem računu na 2 »/„, kar velja od^ 15. februarja t. 1. dalje.
Zveza jugoslovanskih hranilnic vabi v svrho določitve pasivne obrestne mere vse hranilnice in posojilnice na sestanek, ki se vrši dne 17. t. m. ob 4. uri popoldan v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske..
Razno.
Relikvija iz konaka. Komu niso znana vsa barbarstva in vandalizem avstro-ogrske in nemške vojske? Prekašali so v bestijalnosti Turke in se obnašali kakor pravi Huni. Bilo je
14. avgusta 1917. ko je stopil sedanji naporočnik pri vrhov, poveljstvu kralj, srb. armade Milan Auman v oplenjeni in opustošeni konak v Belgradu. Srce se mu je krčilo pri pogledu na vandalizem, kojega je zmožna le nemška in madžarska kultura. Nobeno stranišče ni ogabnejše kakor je bila prva, Petrova soba. Pohištvo razbito, tapete potrgane, po parketu pa spomini slavnega „Herrenvolka“ in njim podobnih „Čikošev“. Druga soba, obednica je bila tej enaka. Z vso silo se je moral premagovati, da ni ob prizoru, ki se mu je tu mudil planil med Vandale. Na tleh je ležala krasna iz gipsa izdelana imitacija srbske krone, katero so posiroveli vojaki iznad vrat obed-nice izruvali, da jo opljujejo in onečastijo. Da jo reši nadaljnega oneča-ščenja, je prosil nadporočnik nekega vojaka, da odstrani za hip vojaštvo iz obednice, med tem pa je pobral on dragulj in odhitel ž njim iz konaka. Hitro se je izvedeio za ta čin in oblasti so jele stikati in poizvedovati po rešitelju srbske krone, da ga kaznujejo po vseh slavnih avstrijskih paragrafih. Da jim izbriše sled, se je nadporočnik odpeljal mesto v Vukovar skozi Oršavo v Bukarešto, od tu pa preko Vukovara na Videm ob Savi k narodni obitelji Dolšak, kjer je izročil relikvijo v skrbno varstvo gospoda majorja Dolšaka in _ njegove blage soproge vrie Srbkinje Šaše. Tu je bil dragulj v časti in varstvu. Nihče razven gori omenjenih, dr. Dimnika in moje malenkosti ni zvedel naše tajnosti. Gorje nam, ako bi zaznali o tem avstrijski denuncijanti, povišali bi nas med nebo in zemljo! Po končani vojni je rešitelj relikvije poročal o stvari gosp. polkov. Laziču ta pa regentu Aleksandru, ki bo storil potrebno, da pride ta relikvija na svoje mesto.	Rudolf	Arnšek.
Zadnje vesti.
Wilson sprejel regenta Aleksandra.
Belgrad, 15. febr. zj. ob pol eni uri. (Izv. por.) Z ozirom na tendenci-jozne vesti italijanskih listov, da Wilson ni hotel sprejeti regenta Aleksandra, se uradno konstatira, da je Wilson sprejel regenta Aleksandra in ž njim dolgo konferiral o jugoslovanskem položaju. Kdor pozna regenta, je lahko prepričan, da bo storil Aleksander vse, da priznajo ententine države Jugoslavijo. (Kakor poročamo na prvi strani, je ententa medtem že priznala našo državo. Op. ur.)
Kako je bila predčasno objavljena ustava.
Belgrad, 14. februarja. (Izv. por.) Glede na »konfiskacijo" ustave se u-gotavlja sledeče: Ustavo so dali v državno tiskarno, da jo natisnejo v informacijo ministrom. Pomotoma pa se je tiskala v »Službenih Novinah0. Kavno tedaj pa je odhajal iz Belgrada v Zagreb dr. Šlmrak, ki si je preskr-
odtisek ustave, katerega je baje izročil uredništvu »Narodne Politike11, kjer je bil preje glavni urednik. Dr. bimrak se izgovarja, da mu jo je prinesel kurir iz Belgrada. »Službene Novine" sploh niso bile ustavljene ali konfiscirane, ker dotična številka niti ni izšla, ampak je bila pravočasno si-stirana. Cela zadeva je v strogi preiskavi.
Ameriški časnikar v Zagrebu.
Zagreb, 14. februarja. (Uv. por.) Tu se mudi dopisnik velikih nevvjor-ških listov Herbert Corwey.
t Mati atentatorja Čabrinovič-a.
Osjek, 14. februarja. (Izv. por.) Tukaj je umrla g. Nedjelka Cabrino-vič, mati znanega sarajevskega atentatorja. Q. Čabrinovič je bila tri leta internirana iri nazadnje konfinirana. Umrla je vkljub velikemu trpljenju v zadoščenju, da je doživela svobodo svoje domovine.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Naročajte in razširjajte »Jugoslavijo"!
S pravim čebe!i>im voskam "j
Dnnhnnp vsa,l'e vrste po zmernih cenah UUSIIJUlIn dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—18
Vsem ženinom in nevestam §Spr c“
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovi v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	14
lika parketna tla
zavod za suaženje in reklamo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	248	8—G
Snaženje izlsžtianih oken zopet zavod
za snaženje in reklamo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	v	248	8—6
^fannuanio sredi mesta na razpolago, 01(1 linailjc kdor mi preskrbi eno ali dve meblovani sobi za takoj. Blagohotne ponudbe pod šifro ^Stanovanje" na upravništvo.
Knctilnn ali restavracijo se išče v najem, uuoidiiu Kupi se tudi majhno gostilno. — Ponudbe na upravništvo.	371	9—7
(fllharinn Pridno in pošteno, ki ima tudi EVUliai IUU veselje do kmetijstva, išče mlada gospa na deželi. Ponudbe z zahtevo plače pod ,.Poštenost št. 23“ na upravn. 407 6 4
Otroška posteljica
kupi. Ponudbe pod „Posteljica'' na anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana, Kongreuni trg 1./3.	;*96	3-2
| Bukovo oglje
j pošljejo vreče. Za ponudbe prosi oglarski j podvzetnik R. Frizzi v Vuhredu v Dravski I	dolini.	422	6—3
| Karbidne svetiijke
j debelo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na j Štajerskem.	438	20—1
2j/nU?j moško in žensko (Puch) jako fini. KuISiil) g staro pnevmatiko in dve vrvi j se radi odhoda ceno proda. Naslov pove |	upravništvo.	441	3—1
RncnnHtPna mlada in inteligentna,	želi
OUOjmiluilaj korespondirati z inteligentnim gospodom pod šifro „Jana- na uprav-i	ništvo.	442	3—1
j	m lokat za restavracijo, gostilno, ka-
j Iduu O j kor tudi za skladišče, v Ljubljani > ali v bližnji okolici. Ponudbe na g. Sojer
I	Vekoslsva, Hrenova ul. štev. 17 v Ljubljani.
448 8-1
prodajalna miza 3) (pudt). umivalna miza, decimalna in maia vaga se kupi. — Cenj. ponudbe na „Anončno pisarno Al. Matelič, Ljubljana. Kongresni trg 3jl. 449 5—1
RdfllROP že,i vzcti srednje posestvo v Duljuilou najem v ljubljanski okolici. Ponudbe pod „Posestvo“ na upravništvo. 3 1
|/.,nj pp dobro ohranjena zimska suknja za Ml odraslega gospoda. Ponudbe na upavništvo pod „Suknja“.	455
Iščem družabnika podjetje, ki bode Sigurno dobro uspevalo v Jugoslaviji, ker je brez konkurence do danes, z najmanj 15.00 K gotovine, če mogoče trgovsko izobražen, ni pa pogoj. Prednost imajo gospodične z lepo preteklostjo, ki bi se rade poročile, v starosti «8—28 let. Ponudbe s sliko, ki sc vrne, se prosi vposlati do 20 t. m. na upravništvo lista pod „Goričan“. Gospodične, ki so bite v službi avstrijske armade so izključene. H; ,  _______________________________  463	2-1
Trgovsko družico starejšo vdovo!’ ki bi
zamogla vsaj 10.0( 0 kron takoj založiti v dobro in hilro sc razprodajajoče blago, ki donaša nad 10 odstotkov čistega dobička, išče trgovec ki nima kapijala. Trgovsko izobražena ali taka ki ima trg. lokal v Ljubljani ima prednost. Ponudbe pod »Tajna sreča“ na upravo.	459	1
Oflfl Sffl la solitra se proda (za soljenje £UU l\y mesa). Naslov v upravništvu. 460
lini CQ majhna hišica z vrtom v Ljubljani Mipi 00 ali okolici. Ponudbe pod „Tako>“ na upravništvo Jugoslavije.	458	3—1
Opr. št. A 1 1331/18/12.
Dražbeni oklic.
Proda do se dne 17. svečana 191!» dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Cerkvena uiica štev. 21 na prostovoljni javni dražbi nastopni v zapuščino po Ivani Gorjup spadajoči predmeti in sicer: Pohištvo, obleke in perilo, nekaj porcelanaste in steklene posode ter t srebrna ženska ura in 4 pari zlatih uhanov.
Reči se smejo ‘'gledati dne 17. svečana 1919 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne na licu mesta v Cerkveni ul. št. 21.
Okraj, sodišče SHS v Ljubljani,
odd. L, dne 10. svečana 1919.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbe z navedbo množine in najnižje cene na Ljubljana 1., poštni predal štev. 1(115.	420 30 3
Kupujem šoke gobe ii Ilire vreče
Prodajam kremo za čevlje
v kovinastih dozah, pol doze K 15’—, cela doza K 28 — za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje.	411	4
M. RANT. Kranj.
J/(odni atelje
M- Šarc
Ljubljana, kongresni trg št- 4/1.
(Gcrbcrjcva hiša.) 300 10—3
Sprejemne ure: tO—12 in 3—7.
3®
B1  ••*=3L-^=Ž=
Ravnokar iz inozemstva flošli
novi prvovrstni pisalni stroji, zelo dobri barvni trakovi in predvojni ame-rikanski ogljeni papir. 430 5 4
Fran Bar, Ljubljana
Frančevo nabrežje št. 5.
Prevzamem tudi pisalne stroje in kontrolne blagajne v popravilo, čiščenje ter pranje z bencinom.
pgE -r=db====^B
co
Baterije in Mize
le prve vrste, nudi najceneje tvrdka
K. A. Kregar
Ljubljana, Sv. Petra c. 21-23.
m
Kupi
, 128°/0 ni milni kamen • (Laugenstein), žima za sita, čaj, čokolada, pelinkovac in pravi vosek.	439	3—s
CA* 2000 kg medu v iltjUcl Ov« satovjih, 1000 kg
fižola rumenega, 30 kg žime za postelje, 2 vagona čebule, 1 vagon kislega zelja in velika množina špecerijskega blaga, papirja, vreč itd. Ponudbe, ozir. vprašanja pod „špecerija“ na 1. Jugoslovanski anončni in infor-mačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Učitelj
enorazrednice želi menjati službo. Šola nova, vrt velik in lep. Drva se dobe lahko. Menja tudi z učiteljem večraz-rednice, torej s prostim stanovanjem. Naslov pove upravništvo.	436	2
!®r Drogerija
J. L KOTAR
::	LJUBLJANA ::
Wolfova ulica št. 3.
FotomanufaKtura
h/rrihnliri i/ennh imajo oglasi v -Jugoslaviji", ker je /r LLJUsJLJ^ L	razširjena	in	jo	vsakdo	rad	cita'
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELING
Ljubljana, Sv. Petra nasip $1.7
ob Ljubljanici.
Zaloga šivalnih strojev in njia posameznik delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložben® omare (belgijsko steklo) kompletno z valj" čnimi zastori, mera 135X'84, 63X184, 20	59X184	in	eno	rabljeno	90X16'?.	13
Rudolf Rus y Kranju
pnpotuca svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine in srebrnine po najr.ižji ceni. Sciidna postrežba.
m
r
j\ngela Gajšek Vaclav J^unst
naročena
tfalobje
Podplat
j
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge po
gO|o	162	14—	t
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol jeta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splofini rezervni zaklad (lastna premoženje) nad pol milijon i kron! Hranilnica posoja na zemljišča po 5»/o na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog nad t) milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona 7(10.000 kron.
Podpisani denarni zavodi naznanjajo, da bodo pričenši 5 15. februarjem t. 1. obrestovali hranilne vloge in vloge v teko* čem računu z
pr- 2°|o
Posebnih obvestil se p. n. strankam ne bo razpošiljalo. Ljubljana, dne 14. februarja 1919.
Kranjska deželna banka. Ljubljanska kreditna banka.
Jadranska banka.	Ilirska	banka.
Češka industrijalna banka. Splošna prometna banka. J Kreditni zavod za trgovino in obrt.
SS
K2
52
K
J
Pisemski papir iiajfinejše vrste
priporoča	102	13	|K3
Marija Tičar, Ljubljana
Naj večja izbira umetniških razglednic
j-ro
Idi
*;	‘V/
-■* . ..
K ŠIBENIK ft&RTPk -IZbELKI
LJUBLJftNA
! SVETLA!
Baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti
(izdelek svetovne slovanske tvornice) 273 10-7
Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS
JANKO POGAČAR, Zagreb,
==□ začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1. c-:—'
JE NRJBOLJI
k.
I. jugoslovanski umetni zavod
za povečanje sli!
po vsaki	fotografiji do naravne velikosti.	Slike se izdelujejo
tudi	z	oljnatimi in akvarelnimi barvami.	— Delo umetniško
izvršeno, cene zmerne. — Izvršujem tudi najmodernejše vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Za obilna naročila se priporoča z	odličnim spoštovanjem
Veličan Beter, fo	tegraf in slikar
429 3-2 Ljubljana, Križevniška ulica št. 2.
Mast, slaninu, suho meso salamu (Braunšvajger
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. la kavin nadomjestak nepakovan K 5.50 po kg. la kavin nadomjestak u paketima V4kg po K 650 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svak« količino sa sobom poneti.	295	20	h
Jp - rv \ r i /O	tvornica suhomesnate robe i mss 13,
* ^ IgU V 1 Uj Nova Gradiška, Slavonija.