\ \
Akltnina plačana v gotovini „	onn
at)b- postale i gruppo Cena oUO Ur
ohtSKI DNEVNIK
Leto XXXV. Št. 269 (10.488)
TRST, torek, 20. novembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
60 DELAVCEV PREJELO NOVA ODPOVEDNA PISMA VODSTVA FIAT
v v
ODPUŠČENI, KI JIH BRANI PRAVNI KOLEGIJ SINDIKATOV, ZAHTEVAJO ODLOČNEJŠE POBUDE
Na tiskovni konferenci so izrazili nezaupanje v uspeh same pravne poti in predlagali mobilizacijo delavskih množic - FLM odloča danes o morebitni tožbi proti Fiatu
. TURIN — Včeraj je 60 delavcev, 5' Jih je bil Fiat odpustil 9, okto-.I'a' 'n jih je ponovno suspendiral ™ odloku sodnika za delovne spo-ki je bil 8. novembra ukrep razveljavil, prejelo nova odpovedna Pisma. Po preteku predvidenih 6 P111 .ie namreč vodstvo turinskega .oncerna zavrnilo njihove ugovore J*1 premenilo suspenzijo «iz previd-°sti» v odpoved službenega razvaja. Vsebina odpovednih pisem ;e ^ vseh 60 enaka (eden se v tem »su odpustitvi ni uprl). Podjetje r*,Vrača vse ugovore in zagovore k 'enim obtožbam in zato prizade-’rn sporoča odpustitev «zarach u Pričeti ega razloga* v smislu čl. 119 civilnega zakonika in čl. 25/b klovne pogodbe.
S tem se spor vrača v sodne dvo-aae, z začetkom novega postopka sodniku za delovne spore, z n°vo javno obravnavo, ki pa brž-
^""lllllIlHIIIHItlltlHIIIIIIHIHHlIHIIIIIIIII ■ .■■■■Hilli
PRED SESTANKOM MED C0SSIG0 IN TAJNIKI STRANK
klM — Ministrski predsednik Cos-'ga bo v tem tednu ime' razgovore tajniki strank, ki posredno ali e posredno podpirajo vlado, z na-Pjenom, da osebno preveri stali-3 Posameznih političnih sil do ,‘adne politike in do najbolj peko-3 Problemov, ki tarejo državo. aiem bi se moral predsednik vlade ®cati še z generalnimi tajniki e-in t6 s’ncRkalne zveze CGIL, CISL ” UIL, točnega datuma tega postanega srečanja pa niso še do-
bistvu pa ne gre za »preverja sedanje vlade, saj so se poli-J;n® sile jasno in odločno izrekle F°ti vladni krizi, ki bi bila V tem *Wku brez perspektiv, vsi pa »ntevajo večjo aktivnost in pro-iPfPo.st vsaj do upravnih volitev, j bodo spomladi prihodnjega leta. ^ato bomo videli*, je izjavil neki plodni socialistični predstavnik ter 3° ponazoril stališče svoje stran-v,’ ki vsaj do volitev zahteva od ade jasnost in predvsem konkret p® dejanja. «Puščice» proti Cossigi j* v zadnjem času prihajajo tudi ri same stranke relativne večine, jJe® je v teku predkongresni boj 6 kjer se nadaljujejo polemike po sJjeSu bivšega ministrskega pred-3 dnika Andreottija, ki se zavzema »oživitev politike narodne solidar-d;tS, Vsekakor vsi opozarjajo vo-,‘telje KD, da bi bile morebitne Pustolovščine* v tem trenutku zelo . 3.1-ne in škodljive za notranji po-v državi.
^tališča strank, ki neposredno ali lr,''redno podpirajo Cossigo, so že
*davi
podpirajo Cossigo, stm nai znana, srečanja, ki so na ooiedu v tem tednu, verjetno v v ^k in soboto, bodo torej pred-cinS Posvetovalnega značaja. So-demokrati kot znano že precej sa vztrajajo, da mora biti refor-y ® socialnega skrbstva in pred-^ jOi pokojnin ena izmed glavnih j?. 8 sedanje vladne koalicije, vče-keJ ea že bivši predsednik republi-ti, Saragat v intervjuju za neko fiiik°Vno agencijo govoril o seda-
J,	Političnih perspektivah. V bi-Zav* Saragat ponovil, da se PSDI j.^opia za vladno koalicijo, ki bi (..Pojemala tako socialiste kot libe-j^pOe, ter si želi »spreobrnjenje* ji- Socialdemokratski voditelj to-t)0l ni povedal nič novega, saj po-j one stvari ponavlja že več kot ” aJset let.
5jJ~ot je izjavil sam tajnik stranke ‘'"dolini, se bodo republikanci na š0Svetu s Cossigo zavzeli za resnej-1^3 učinkovitejšo gospodarsko po-predvsem kar zadeva zdrav-Upbo in pokojninsko reformo. Kot lQ/e bo PRI zahteval revizijo ce-vSp finančne politike vlade, predat Pl kar zadeva boj proti davčnim H^valcem in davčne politike
seJjT.'alisti hodo zahtevali od predpis!!' vlade, naj izdela točen ak-Volt Pr°8ram vsaj do upravnih ter naj uresniči vse žj ne-Kigbjene načrte in obveze iz prejš-Pa,{0nodaje. Že na nedavnem sjdanju strankinega vodstva, so ra 'ausU dokončno izdelali nekate-h;ejptališča do najbolj perečih pro-t1jaIb°v, kot so energetska vprašaja reforma sil javnega reda, šo-fičn ^reosnova P°bojnin ter dramatik vprašanja Juga. Kar zadeva Va, ne vladne sklepe o reformi
K,	bostnih služb pa so socialisti tieifbj®, da ministri niso upoštevali He»aterih osnovnih pravic sindikal-VP?a 'n političnega značaja. Po vsej ha Jetnpsti bodo predstavniki PSI atSiečanju s Cossigo odločno po-
-b tudi vprašanje revizije kon-
jk^a ter zahtevali posvet vseh 4kt,1 ,ih sil o tem zelo važnem in Ualnem vprašanju, (st)
^Valetta
V malteškem glav-
in - mestu so predstavniki Malte s '-'bue podpisali sporazum o go-l^biskem sodelovanju, po katerem javL'oija vložila 50 milijonov dolar-d0 ža gospodarske obrate,'ki jih bo-Kj ^adili v prihodnjih štirih letih
ve. Kot je znano, se je zadeva začela 19. oktobra, ko je več kol
1.000	nadzornikov, naveličanih dolgoletnih neizpolnjenih obljub o njihovem prehodu iz vojaške v civilno službo, podalo ostavko in s tem paraliziralo promet v vsem italijanskem zračnem prostoru. Spričo neodločnosti vlade je moral tedaj nastopiti predsednik republike Per-tini, čigar posredovanje je omogočilo ponovno vzpostavitev rednega prometa.
Vojaškim sodnikom se je na nato zdelo primerno, da začnejo preganjati zaradi »skupne ostavke* m «upora» nadzornike, čeprav je bil že v teku postopek za njihov prestop v civilno službo. To je razum ljivo hudo prizadelo nadzornike, ki so odgovorni za varnost zračnega prometa, da so pretekli teden sklenili zaostriti varnostne mere, zaradi česar so nastale hude težave
na vseh italijanskih letališčih, z velikimi zamudami in zmanjšanjem števila poletov za več kot polovico.
Zdelo se je, da je srečanje njihovega zastopstva z obrambnim ministrom Ruffinijem nadzornike pomirilo. saj se je že v soboto, še bolj tja naslednje dni, začel letalski promet odvijati skoraj povsem redno. Včeraj se je pa izvedelo, da so vojaški sodniki posredovali tudi pri civilnem sodstvu, naj bi ugotovilo. ali so nadzorniki letalskega prometa 19. oktobra zakrivili tudi «prekinitev javne storitve* in »zapuščanje javne službe*. Državno pravdništvo rimskega prizivnega sodišča je poverilo preiskavo namestniku dr. Santacroceju, vest pa je naravno vzbudila v prizadetih novo zaskrbljenost, zaradi česar ni mogoče izključiti, da bodo nastopile nove težave v letalskem prometu.
Zaključen obisk delegacije ZKJ v IR Kitajski
PEKING — Delegacija ZKJ, ki jo je na sedemdnevnem obisku v LR Kitajski vodila članica predsedstva CK ZKJ Milka Planinc, je včeraj iz Pekinga odpotovala v domovino. Od jugoslovanske partijske delegacije se je poslovil načelnik oddelka za mednarodne odnose pri CK KP Kitajske Chi Pengfej.
Delegacija ZKJ se je v Pekingu pogovarjala o sodelovanju med ZKJ in KP Kitajske, pri čemer so obojestransko ugotovili, da so stiki zelo uspešni. Izmenjali so tudi informacije o dejavnosti partije na notranjem in zunanjepolitičnem področju. Jugoslovansko delegacijo je sprejel tudi predsednik CK KP Kitajske Hua Guofeng.
Poleg Pekinga je delegacija ZKJ obiskala pokrajino Sečuan, kjer so jo seznanili s potekom gospodarske reforme ter znano turistično mesto Kveilin.
BEOGRAD — Koordinacijski odbor poola tiskovnih agencij neuvrščenih je imel včeraj prvo delovno sejo kot pripravljalno delo za drugo konferenco tiskovnih agencij in predstavnikov vlad neuvrščenih držav, ki bo od 22. do 24. novembra v Beogradu. Na prvi delovni seji so sprejeli dnevni red zasedanja koordinacijskega odbora ter poročilo o delu poola v minulih treh letih.
VREMENSKA UJMA JE NAJHUJE PRIZADELA ČRNO GORO
Žrtve in ogromna škoda zaradi poplav ki od sobote pestijo vso Jugoslavijo
V vsej državi aktivirani štabi civilne zaščite - Jadranska magistrala prekinjena med Titogradom in Kolašinom - Številne reke prestopile bregove
kane ne bo mogla biti prej, kot čez poldrugi mesec. Enotni sindikat kovinarjev FLM, ki je organiziral pravno obrambo 50 od 60 odpuščenih delavcev (10 jih ni hotelo podpisati izjave, da zavračajo vsako obliko nasilja na delavnih mestih, kar je sindikat postavil kot pogoj in imajo zato druge pravne zagovornike), pripravlja namreč z odvetniškim kolegijem posamezne zagovore za vsakega prizadetega, na podlagi katerih bodlo vložili priziv proti odpustom, od tega dne pa mora sodnik sklicati stranke v roku 45 do 60 dni.
Zgovorna znamenja vznemirjenja pa prihajajo od neposredno prizadetih delavcev. Na sedežu turinske FLM je včeraj 50 delavcev na posebni tiskovni konferenci zagrozilo, da umaknejo zaupanje pravnikom. ki jim .jih je določil sindikat, če ne bo ta nastopil odločneje. Odpuščeni delavci so izrazili (sklicujoč se tudi na odločitev sodnika Conversa, da je Fiat z izplačilom prejemkov zadostila njegovemu odloku o ničnosti prvega odpovednega pisma) nezaupanje v uspeh sodnega postopka, češ da »nudi zakonodaja gospodarjem tisoč možnosti, da dosežejo svoje smotre*. Zato odpuščeni menijo, da ne zadostuje več obramba zgolj po pravni pati, «na mizo je treba vreči politično moč delavskega razreda*. Zaradi tega zahtevajo, naj sindikat toži Fiat zaradi prekršitve čl. 28 zakona o pravicah delavcev (proti-sindikalno ravnanje in kršitev pravice do stavke).
Od sindikata terjajo odpuščeni tudi, naj jasno pove, kakšne oblike borbe namerava začeti in kakšne mobilizacijske pobude misli u-resničevati v korist 60 prizadetih.
V sporočilu, ki sp ga izdali po tiskovni konferenci, pozivajo tudi neposredno delavce in delegate v tovarnah na pobude «*a ohranitev pravic, pridobljenih v ^(L.lgtih borbe*, ki nai privedejo do ponovne zaposlitve vseh 60 odpuščenih.
Sindikat ohranja nasprotno mirne živce. Zastopnik FLM za podjetja Fiat je po omenjeni tiskovni konferenci izjavil, da o tožbi proti koncernu po zakonu o delavskih pravicah razpravlja vsedržavno tajništvo in da bodo o tem dokončno sklepali danes v Turinu na posvetu s pravnimi zagovorniki.
NOVI ZAPLETI »AFERE*
Zračni nadzorniki prijavljeni tudi civilnim sodnikom
RIM — Potem ko je že kazalo, da se zadeva nadzornikov letalskega prometa nagiba k zadovoljivemu zaključku, so se včeraj ponovno pokazala znamenja zaostrit-
..III...............Hill.......I..I..III.lili.Hilli........I............................................I...
PO UKAZU AJATULAHA HOMEINIJA
Islamski študentje osvobodili prvo skupino ameriških talcev
letalo švicarske družbe, ki bo sprejelo na krov deset talcev, ki so jih islamski študentje predstavili časnikarjem na včerajšnji tiskovni konferenci. Skupino sestavljajo štiri ženske in šest temnopoltih Američanov, med katerimi dva mornariška strelca.
Izpustitev dela talcev ameriškega veleposlaništva v Teheranu so v VVashingtonu sprejeli z zadovoljstvom, obenem so z zaskrbljenostjo ocenili sklep islamskih študentov, da bodo preostalim talcem sodili zaradi njihovih zločinov. Na tiskovni konferenci so namreč študentje z velikim poudarkom prebrali poslanico ajatulaha Homeinija, ki zatrjuje, da je bilo veleposlaništvo leglo vohunov, ki je hotelo zrušiti dosežke iranske revolucije. Med talci, ki jim bodo sodili, če ZDA ne izročijo šaha in njegovega premoženja, sta med drugimi tudi dve ženski, ravnateljica iransko-ameriškega združenja in neka uradnica.
Ameriški predsednik Carter je že jasno povedal, da ZDA ne bodo klonile pred terorizmom in grobim izsiljevanjem, prav tako se bodo vsestransko potnidile, da ne bo Homeinijeva pobuda rasnih razlik povzročila nevšečnosti v ZDA, Carterjeva administracija bo nadaljevala po poti odločnega in nepopustljivega zadržanja, ki je do sedaj že povzročila precejšnjo mednarodno osarrrtev I-rana. Med drugim Zahod z večjim optimiznom gleda na razvoj iransko-ameriške gospodarske vojne, saj kot kaže ne bo povzročila večjih zapletov niti med obema državama še manj p>a težav preostalim zahodnim .državam., (voc)
Z OBČNIM ZBOROM IN SLAVNOSTNO SEJO V KULTURNEM DOMU NA RADI,ŠAH
Narodni svet koroških Slovencev slavil 30-letnico svojega obstoja
Kritičen prikaz izredno negativnega položaja za Slovence na avstrijskem Koroškem
CELOVEC — V prenovljeni zgradbi novega kulturnega doma na Ra-dišab je bil v nedeljo redni občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev in slavnostna seja ob 30-letnici obstoja te slovenske organizacije
Delegati iz vseh koroških dvojezičnih občin so ocenili sedanji politični položaj in se spoprijeli z nekaterimi organizacijskimi in kadrovskimi težavami, ki so iim tudi nakazali rešitev, da bi omogočili večjo prisotnost organizacije na terenu, večjo sodelovanje z mladino in bolj učinkovito dele raznih odborov. V tem okviru so povečali število članov predsedstva z dosedanjih sedem na enajst, Filip Wa-rasch .je odstopil s položaja osred njega tajnika organizacije in bo eden od treh podpredsednikov Narodnega sveta koroških Slovencev Reorganizirali so tudi funkcijo osrednjega tajnika z razdelitvijo na politično in organizacijsko tajništvo. Politični tajnik v prihodnjem man-
datu je Jože Wakounig, organizacijski tajnik pa Karel Smolle. Iz glasovanja je razvidno, da sc v celoti potrdili dosedanje predsedstvo in predsednika Matevža Grilca, novi člani pa bodo kot rečeno pripomogli k večji funkcionalnosti organizacije.
Ob koncu občnega zbora so delegati iz vseh koroških dvojezičnih občin men raznimi resolucijami zavzeli lasno stališče do nezaslišanega ravnanja občinskih in šolskih oblasti, ki kratijo pouk slovenščine za šoloobvezne otroke v Ukvah.
Osnovne teme in politična ocena občnega zbora so prišle do izraza tudi v slavnostnem delu ob 30-let niči obstoja Narodnega sveta koroških Slovencev. Gostom in delegacijam, med katerimi so bili gene ralni konzul SFRJ v Celovcu Milan Samec, predstavnik SZDL Da nilo Turk, predsednik ZSO Franc Zvvitter. predstavnik SSk za F-JK Antek Terčon in drugim je pred sednik Matevž Grilc podal oceno
Temnopolti ameriški mornariški strelec se bo kljuo stisku roke Homeinijevega sina Izogibal Iranu In
islamskim fanatikom
TEHERAN — Islamski študentje so izpustili tajnico ameriškega veleposlaništva v Teheranu in temnopolta podčastnika VVilliama Quarle-sa in Ladella Maplesa, časnikarjem pa so predstavili deset oseb, ki jih bodo vsak čas izpustili, obenem so
napovedali, da bodo preostalim talcem sodili zaradi vohunstva in protiiranskega delovanja.
Trojica, temnopolta podčastnika in tajnica, je včeraj odletela iz Teherana v. Kopenhagen, od koder je nadaljevala kot v ameriško oporišče
(Telefoto AP)
v Wiesbaden nedaleč od Frankfurta. Po ustaljeni ameriški metodi bodo vse tri izročili družinam šele ko jih bo ekipa zdravnikov in psihologov pregledala in odpravila morebitne posledice večdnevnega jetništva. V Teheranu pa je sinoči priletelo
LJUBLJANA — Obilica dežja je minule dni v Sloveniji in Jugoslaviji povzročila več poplav in zemeljskih plazov. Tako še je na oesti med Šentjurjem in Kozjim pjri liov niči utrgal plgg in ustavil promet. Več plazov je 'zdrselo v hrastniški in litijski občini, kjer je 500 kubi-kov zemlje ustavilo promet na cesti Litija - Besnica - Ljubljana.
Povodenj je povzročila precejšnjo škodo. Dravinja še ni prestopila bregov, čeprav je dokaj narasla, kjer pa še niso regulirali Ščavnice, je poplavljenih več polj. V dravo-gradski občini cenijo škodo na pet milijonov dinarjev.
V	drugih republikah je povodenj povzročila še veliko večjo škodo. Najbolj je prizadeta Črna gora. Na območju Titograda je samo od petka na soboto padlo 120 litrov dežja na kvadratni meter. V Kolašinu pa celo 160 litrov. V Črni gori skoraj ni občine, ki ne bi zaradi tridnevnega dežja utrpela škode. Na odseku magistrale Titograd - Kola-šin je prekinjen promet, zaradi večjih udorov vode. V Plevju je 150 gospodinjstev p .d vodo, reka Ceho-tina je prestopila bregove. Ulice Ulcinja so pod vodo in blatom. Drseča zemlja je pri kraju Pasina odnesla 150 metrov ceste. Cestni promet je v celotni republiki otežen.
Metohijska ravnina je zaradi močnega neurja od četrtka poplavljena Več hiš je porušenih, šolo so zaprli in še ne vedo, kdaj se bo pouk znova pričel.
Zaradi trčenja v plaz, ki je zdrsel na progo, je pri kraju Kratov-ska reka v nedeljo ob 2. uri zjutraj na progi Beograd - Bar lokomotiva potniškega vlaka zgrmela v naraslo Podpečko jezero.
V	Makedoniji padavine otežkoča-jo setev. Namesto na 200 tisoč hektarjih bodo pšenico posejali le na 125 tisoč hektarjih zemlje.
V	Skopju je prekinjen cestni in železniški promet, ogrožen je mestni vodovod, Vardar je dosegel višino 4,50 metra in se je izlil v več naseljih. Več deset družin so morali evakuirati. Tudi v notranjosti Makedonije so narasle vode odnesle več železniških in cestnih mostov.
V	Titogradu je zemeljski plaz terjal tri človeška življenja, zaradi de ževja je prišlo d'' železniške nesreče, v kateri je bilo ranjenih šest oseb. Poškodovana je jadranska magistrala od Titograda do Kolašina, prekinjen je železniški promet med Črno goro in Srbijo zaradi zemeljskega plazu.
Tudi v Ulcinju je deževje ogrozilo prebivalce. Bojana je poplavila več vasi, ki so odrezane od sveta. Stekla je evakuacija ogroženih prebivalcev.
Na področju Kotora je narasla morska gladina ogrozila mnoga naselja. Vse reke na področju plev-Ijenske občine so se izlile, ogrožena so naselja, tovarne, rudniški rovi pa so postali prava jezera.
Una je poplavila več kot tisoč hiš in tovarne ter ogrozila mostove in ceste. Vardar je poplavil levo obalo v Titovem Velesu pod vodo je avtobusna postaja, šole, univerza in gostinski obrati, poškodovan je mestni vodovod.
Že četrti dan se z vodo borijo tudi rudarji v Labinu, vendar so zaenkrat uspeli kontrolirati narasle vode.
V	vsej Jugoslaviji so zaradi pretečih voda aktivirani štabi civilne
zaščite, ki že skrbijo za evakuacijo ogroženih in preskrbo naselij, ki so odrezana od sveta (dd)
Na sliki (telefoto AP): poplavljeni tttograjske ulice.
sedanjega položaja in nakazal smernice prihodnjega delovanja organizacije. «Zopet se nahajamo v kritični, rekel bi odločilni fazi*, je dejal predsednik Grilc in prikazal zadržanje avstrijskih oblasti, ki še nadalje ne upoštevajo zahtev slovenske manjšine, kljub temu da obstajajo razlike met! zadržanjem zvezne vlade na Dunaju in deželne koroške vlade, a vedno prevladajo krajevne koristi, ki nasprotujejo Slovencem. Grilc je nato prikaza* zadržanje manjšine do usodnega tristranskega sporazuma, ki jt omogočil sklenitev zakona o narodnin manjšinah, kot odraz zahtev skrajnih nemških nacionalističnih sil. ki bi hotele še vedno same odločati o usodi slovenske manjšine, da bi jo čimpre.j asimilirale in izbrisale. »Opozarjam, je dejal Grilc, da ,je ob takem zadržanju oblasti samo vprašanje časa, kdai bodo stitisti-ki potegnili tisto črto, ki bo naznanila narodno smrt slovenske narodne skupnosti v smislu zakona <> narodnih skupinah.*
Za avstrijske oblasti je torej problem sedmojulijske zakonodaje dokončno dejstvo, kar .je Grilc podkrepil z navajanjem govora koroškega deželnega glavarja VVagner-ia, ki je izjavil, da je sedmojulij-ska zakonodaja (zakon o narodnih skupinah) ustregla zahtevam sedmega člena avstrUske državne pogodbe. Prav zato je Grilc ponovno zavrnil možnost, da bi manjšina poslala svoje predstavnike v sosvete, dokler ne bo rešeno osrednje vprašanje: dosledna uresničitev 7. čiena avstrijske državne pogodbe.
Glede odnosov med Narodnim svetom in matičnim narodom in Jugoslavijo je Grilc poudaril nujnost tesnejših vezi. Razvoj prijateljskih vezi in sodelovan ja med dvema sosednjima državama, Jugoslavijo in Avstrijo, pa bodo gledali in ocenili v luči reševanje manjšinskih problemov Predsednik Narodnega sveta se je zavzel tudi za aktivno sodelovanje z drugo od obeh osrednjih organizacij Slovencev v Av-Štftji, z Zvevo slovenskih organizacij. Sodelovanje pa ne bi sme'0 biti izključno na temeljnih narodnoobrambnih področjih, temveč bi morali organizaciji sodelovati tudi na znanstvenem, informaciiskem, šolskem in gospodarskem področju.
Predsednik Narodnega sveta se je zavzel tudi za aktivnejši nastop manjšine v političnem življenju in kritično prikazal povezovanje manj-
Zaeel se je proces proti neofašistu Giuseppu Piccolu
BARI — Giuseppe Piccolo, 24-..... letni neofašist, ki je obtožen urno- šine z nemško govorečimi demo-ra Benedetta Petroneja, člana ZK krati. Zagovarjal je znano stališče MI, bo moral prisostvovati proce- NSKS, ki zavrača sodelovanje Slo-su, ki poteka proti njemu v Ba- vencev v strankah večinskega na-riju. Tako je včeraj po prvih za- roda — za razliko od ZSO — ker
meni, da Slovenci lahko aktivno in učinkovito nastopijo samo v okviru koroške enotne liste KEL. (voc)
slišanjih odloči! sodni zbor. Obtoženec se namreč nahaja v kazenski umobolnici Pozzo di Gotto blizu Messine, od koder je pisal, da bi se rad izognil prisotnosti na procesu zaradi slabega zdravstvenega stanja. Sodišče pa je, kot rečeno, na podlagi zdravniških izvidov odločilo, da mora biti Piccolo prisoten na razpravi.
LONDON — Francoski predsednik Valery Giscard D’Estaing je prispel v London, kjer bodo danes in jutri potekali britansko-francoski pogovori med najvišjimi predstavniki obeh držav.
•IIIIIItHIIHHItllllMMIIIItltlllMIIIItltltllflllltliliHmmiHMItllHIIIMiliiiittitMllimMIIMMIIIIIItlMmnmitim«
SVEČAM NA SINAJU l.V ATENTATA V IZRAELU
Obletnica Sadatovega zgodovinskega obiska
TEL AVIV — Pred dvema letoma je egiptovski predsednik Sadat s svojim zgodovinskim potovanjem v Jeruzalem odprl pot ločenim egiptovsko - izraelskim mirovnim pogajanjem. Na obletnico so se na Bližnjem vzhodu najrazličneje spomnili; predsednik Sadat je poromal pod Sinajsko goro, v Jeruzalemu sta eksplodirala peklenska stroja izraelska vojna mornarica je preprečila akcijo palestinskih borcev, prebivalstvo zasedene Cisjordanije pa se je po splošni stavki vrnilo na delo.
Na kraju, kjer so po svetopisemskem izročilu izraelska plemena čakala na Mojzesovo vrnitev z desetimi božjimi zapovedmi, v dolini El-Raha je egiptovski predsednik Sadat pozval Arabce, naj se pridružijo njegovim mirovnim naporom. Sada-tovo izvajanje pa je bilo vsestransko obarvano z religiozno mise>nost-jo in uparjem, da bo končno zavladal mir na Bližnjem vzhodu. »Svetost tega kraja bo odslej brez omejitev odprta vsem romarjem,* je dejal Sadat in napovedal, da bodo zgradili na tem kraju mošejo, cerkev in sinagogo.
Kot rečeno sta včera v izraelskem delu eksplodirala Deklenska stroja. Oba so neznanci podtaknili v avtobuse. Prvi je eksplodiral potem ko se ga potniki opazili in zapustili vozilo. V eksploziji sta bila po izraelskih virih ranjena dva policista. Palestinci pa zatrjujejo, da ju je eksplozija ubila. Drugi peklenski stroj pa so namestili pod dno avtobusa, da ga ni nihče odkril. Eksplodiral je med avtobusnim postankom in je lažje ranil osemnajst oseb.
Predsinočnjim pa je izvidniški
čoln prestregel gumasti čoln s palestinskimi gverilci, ki se je približeval obali. V spopadu, Palestinci so uporabili tudi ročni minomet, je Izraelcem uspelo notopiti čoln in zajeti dva gverilca. Izraelska vojna mornarica zatrjuje, da so palestinski borci pripravljali kako samomorilno teroristično akcijo, da bi tako spomnili javnost in arabski svet na Sa-datovo izdajstvo.
Včeraj je o mirovnem procesu med Egiptom in Izraelom spregovoril tudi vodja PLO Jaser Arafat, ki je med drugim dejal, da so udeleženci campdavidskega sporazuma obkoljeni in pred novim porazom. Nedvomno se določila sporazuma okvirno uresničujejo, glavni problem: avtonomija za prebivalstvo zasedenih o-zemelj, pa je še vedno nerešen. Se več, Izrael vztraja v svoji politiki jačenja židovskih naselbin in ni spremenil zadržanja do krajevnega prebivalstva.
Včeraj so se v Cisjordaniji Palestinci postopoma vrnili na delo po splošni stavki zaradi aretacije in napovedanega izgona nabluškega župana, napetost se bo stopnjevala v četrtek, ko bo izraelsko vrhovno sodisce odločalo o usodi župana Ba-sama al Sake. (voc)
BAGDAD — Grški ministrski predsednik Konstantin Karamanlis je od nedelje na obisku v Iraku, kjer se je srečal v iraškim podpredsednikom vlade Ibrahimom. V pogovorih sta državna predstavnika razpravljala o možnostih za okrepitev gospodarskega sodelovanja med obema državama.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
20. novembra 1979
SPREMEMBE V DEŽELNEM IN POKRAJINSKEM KOMITEJU KPI
Giorgio Rossetti nov deželni tajnik KPI Claudio Tonel tajnik tržaške federacije
Dosedanji deželni tajnik posl. Cuffaro, kateremu je deželni komite izrekel priznanje za opravljeno delo, je prevzel odgovorno mesto v centralnem komiteju KPI - Razgibana dejavnost tudi v ostalih strankah
Politična dejavnost na krajevni ravni se je v zadnjih dneh močno razživela. Po nekajtedenskem »zatišju* prihaja v strankah samih do nekaterih sprememb, ki bodo pogojevale njihovo nadaljnjo dejavnost. V komunistični partiji je prišlo do zamenjave tako v deželnem kot v pokrajinskem tajništvu. Krščanska demokracija je v nedeljo začela s prirejanjem sekcijskih kongresov, na katerih bodo izvolili delegate za strankin deželni kongres, ki bo v začetku prihodnjega leta. Na pokrajinski kongres se pripravlja tudi socialistična stranka, v kateri je v teh dneh prišlo do zamenjave v pokrajinskem tajništvu. Spremembe se napovedujejo tudi v republikanski stranki, ki je bila zaradi notranjih sporov v zadnjem letu skoraj neaktivna.
Kot rečeno je KPI zamenjala deželnega tajnika. Včeraj sta se namreč sestali deželni komite in deželna kontrolna komisija, ki sta ob prisotnosti člana vsedržavnega strankinega tajništva posl. Giorgia Napolita-na ter člana centralnega komiteja in člana organizacijske sekcije Angela Oliva, soglasno izvolila Giorgia Rossettija za novega deželnega tajnika. Deželna organa KPI sta vzela na znanje imenovanje posl. Antoni-na Cuffara na mesto odgovornega v strankini sekciji za znanstveno in tehnološko raziskovanje v centralnem komiteju, zaradi česar ga je bilo treba razrešiti tajniških poslov v deželi. Deželni komite KPI se je posl. Cuffaru zahvalil za njegovo plodno delo v teh težkih in tudi dramatičnih letih, v katerih se je znašla Furlanija - Julijska krajina.
Giorgio Rossetti ima 41 let. Politično dejavnost je začel na tržaški univerzi kot član vodstva reprezentativnega organa in tajnik študentovske zveze (UGI), ko so se v njej u-dejstvovali nekateri sedanji politični predstavniki kot De Carli, Ghersi, Cuffaro in Martone. V KPI se je vpisal leta 1960 in se štiri leta pozneje začel udejstvovati kot dopisnik strankinega glasila «Unitš», kar je delal do leta 1972. Od leta 1968 do leta 1978 je bil občinski svetovalec in načelnik svetovalske skupine, nato pa je bil izvoljen v deželni svet. Od meseca februarja leta 1972 — po Cuffaru — je bil tajnik tržaške federacije, od leta 1975 pa je član vsedržavne strankine centralne kontrolne komisije.
Z imenovanjem Giorgia Rossettija za novega deželnega tajnika se je avtomatično odprlo vprašanje tajnika tržaške federacije, ki jo je od leta 1972 vodil sam Rossetti. O tem vprašanju sta sinoči razpravljali federalni komite in federalna kontrolna komisija, ki sta Rossetti-ju izrekli globoko priznanje za delo, ki ga je znal opraviti v teh zadnjih letih, posebno pa v zadnjem obdobju, ko se je tržaška pokrajina znašla v izjemnem političnem položaju. Na njegovo mesto sta federalna organa KPI soglasno izvolila deželnega svetovalca Claudia Tonela, ki je predvsem iz organizacijskih sposobnosti prevladal nad ostalimi kandidati.
Vodstveni organi KPI se bodo ponovno sestali v prihodnjih dneh, na teh sestankih bodo imenovali nove izvršne organe deželnega in federalnega komiteja.
Tudi v socialistični stranki je prišlo do spremembe v pokrajinskem tajništvu, ki ga sedaj vodi četverica D'Amore, Giacchetti, Pittoni in Ma-lutta. Dosedanji tajnik Augusto Se-ghene je moral odstoDiti — tako je sam povedal — da bi tako omogočil,
izrecno poudaril važnost sodelovanja na kulturnem področju med sosednjima državama ter v tem okviru pomen, ki ga imajo narodnostne manjšine pri razvijanju tega sodelovanja. Prav zato je potrebno, da se vsa italijanska javnost seznani s to problematiko. Na včerajšnjem sestanku sta predstavništvi obeh organizacij začrtali tudi okvirne smernice za pripravo tega srečanja, ki naj bi bilo konec septembra ali v začetku oktobra prihodnjega leta.
Vdik uspeh razstave «Trieste Stereosound 79»
Sinoči ob 21. uri so se na razstavišču pri Montebelu zaprla vrata salona naprav Hi-Fi »Trieste Ste-
reosound 79». Prireditev je doživela velik uspeh bodisi kar zadeva število obiskovalcev (teh je bilo okrog 10 tisoč), bodisi kar zadeva obseg opravljenih poslov. Na podlagi ter rezultatov je vodstvo velesejma sklenilo uvrstiti vsako leto podobno manifestacijo v program sejemskih prireditev. V prihodnje bodo razstave naprav Hi-Fi še bolje urejene, saj je ta prva prireditev omogočila pobudnikom, da so si nabrali mnogo izkušenj.
V nedeljo zvečer so na manjši slovesnosti podelili nagrade v okviru natečaja za snemalce. Priznanja so prejeli M. Cristiano iz Trsta, R. Stefinlongo iz Mester, T. Lapel iz Trsta, O. Ferracuti iz Maccrate, L. Calligaris, G. Suzzi, P. Pruni, A. Colonna, G. Fillini in A. Var-saica, vsi iz Trsta.
AKCIJA SINDIKATOV UH. CISL IN Ull
JUTRI DOPOLDNE SPLOŠNA STAVKA
Stavka bo zajela vso državo ■ V Trstu manifestacija z zborovanjem na Goldonijevem trgu
Sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL napoveduje za jutri dopoldne vsedržavno splošno stavko, s katero želi izraziti svoj protest proti vladi zaradi njene nesposobnosti in pomanjkanja politične volje, da bi sprejela takojšnje in konkretne u-krepe v zvezi z nekaterimi perečimi vprašanji, ki tarejo italijansko družbeno življenje
Tajništvo sindikalne zveze sporoča, da želi z jutrišnjo akcijo prisiliti vlado, da s konkretnimi ukrepi odgovori na vprašanja, ki se tičejo davčnih odbitkov od trinajste plače, podvojitve družinskih doklad, izboljšanja trenutne situacije in pokojninske reforme, politike cen, s posebnim ozirom na upravno določene cene, ki naj bi ščitile nižje družbene razrede. Nadalje zahtevajo sindikati odgovor na najbolj pereče probleme v zvezi z zaposlitvami in končno s stanovanjskim vprašanjem.
mu Kili VKSTI NA ZADNJI STRANI
uiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiMiMiiifiiiiiiulfiiiiiiiiitiiiiiiliiiiiMiiiiniHiimimiiiiiHMiiiMHmiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiu
NAVODILA ZA UPORABNIKE
Po novem ministrskem odloku dovoljenih le 12 ur ogrevanja
Vse kaže pa, da bo dežela že ta teden spet podaljšala čas ogrevanja na štirinajst ur • Kljub skromnejšim dobavam zaenkrat ni težav s kurilnim oljem
V uradnem listu italijanske republike je bil včeraj objavljen nov ministrski odlok o ogrevanju, ki nadomešča ‘istega, ki ga je vlada u-maknila prejšnji teden zaradi obstrukcije radikalcev. Novi odlok ne spreminja bistveno ukrepa, o katerem smo že obširno poročali in ki razdeljuje državno ozemlja v več klimatskih področij ter točno določa obdobje ogrevanja ter ure, v katerih je lahko prižgana centralna kurjava.
Kol znano, 'e bil Trst vključen v področje D, v katerem je dovoljenih največ 12 ur ogrevanja na dan, pozneje pa je dežela, v okviru svojih pristojnosti ..ekoliko podaljšala obdobje ogrevanja ter ure vsakodnevnega ogrevanja (14 na dan). Z objavo novega odloka pa se je položaj spremenil, saj je spet dovoljeno ogrevanj*’ 12 ur na dan.
Izvedenci raznih ministrstev so v bistvu le premešali člene' in park1 grafe odloka, pri tem pa niso u-poštevali priporočil strokovnjakov, ki trdijo, da takš/id uporaba naprav za centralno ogrevanje ni smotrna in ekonomična. Kot nam je v krajšem razgovoru potrdil priznan tržaški tehnik, je znatno bolj smotrno in ekonomično, če centralna kurjava
deluje ves dan, s tem da se ponoči morebiti zniža temperatura vode. «Dovolj bi bilo — je pripomnil — da bi v celoti izvajali določila zakona 373, strogo omejili temperatu ro v stanovanjih na 2" stopinj C ter s primernimi materiali izolirali streho in stene.* Ne da bi se spu ščali v bolj podrobno naštevanje vseh ostalih koristnih varčevalnih ukrepov, ki jih je navedel, naj še povemo, da so pc njegovi oceni in splošno vzeto naprave za centralno kurjavo v Trstu slabe in neustrez ne. Poleg tega, da je dober del na prav zastarelih, pri novih načrtovalci ne upoštevajo stvarnih potreb, velikost in število grelcev določajo na oko, kotli pa so čestokrat slabo naravnani in oskrbovani.
Kot rečeno, v novem ministrskem odloku ni.velikih.flpvosti. Ena zadeva centralno ogrevanje' na metan, ki bo lahko prižgano dan in noč v pri meru, da ima napravo za termore-gulacijo, ki prilagaja kurjenje zunanji temperaturi. Druga novost daje županu (ne več prefektu) pristojnost, da v primeru izrednih klimatskih razmer podaljša število ur ogreva nja, medtem ko so za daljša obdobja šc vedno pristojne dežele. Naj povemo, da bo naša dežela verjetno
iiiiiiMikiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiHniiiiitMiHHiiimnmiiiiiiiiiiiMMiiiiiuiiiMMiHMiiHimiiiiaiiiiiiiimiiiiiimiiH
PRED DEŽELNIM KONGRESOM
KD odprla predkongresno fazo s skupščino članov na Greti
Krščanska demokracija je v ne letjo začela predkongresno dejavnost. Na vrsti je bil namreč prvi sekcijski kongres in sicer na Greti V soboto bodo na sporedu tri tovrstne skupščine krščanskih demokratov: v sekcijah v Nabrežini, na Kolonji - Školjetu ter na Kjadinu
da bi bližnji pokrajinski kongres Rocolu. Predkongresna dejavnost se
• •nrtiln nm/vtnr. «1-!. 	I, .. .. n «4 I sv O	•
vodila enotna skupina.
Začetek priprav na srečanje v Osimu
Slovenska prosvetna zveza in Kulturno rekreacijsko združenje AKCI snujeta širše srečanje vsedržavnega značaja v Osimu, oziroma v Anconi, ki naj bi bilo priložnost za preverjanje, kaj je bilo doslej storjenega v duhu osimskih sporazumov zlasti na kulturnem področju in ki naj bi istočasno pokazalo na konkretne možnosti kulturnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Eden glavnih elementov tega preverjanja i.aj bi bila slovenska narodnostna skupnost v Italiji, oziroma italijanska v Jugoslaviji. Srečanje naj bi bilo skratka priložnost, da se širša italijanska javnost seznani z življenjem, delom in zahtevami Slovencev v Italiji ter priložnost, da naša narodnostna skupnost dejansko utrdi svojo vlogo mostu med sosednjima državama.
O tem, kako izvesti to pobudo, je tekla včeraj beseda na srečanju med predstavniki vodstev SPZ in pokrajinskega oz. deželnega združenja AR CI, ki se ga je udeleži' tudi član vsedržavnega vodstva te organizacije in odgovoren za mednarodne zadeve Massimo Calanca. Slednji je
IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE
rras
bo zaključila v nedeljo, 2. decembra: člani KD bodo tako izvolili svoje delegate, ki se bodo nato udeležili deželnega kongresa v začetku pri hodnjega leta. Na sekcijskih kon gresih KD se v glavnem soočajo tri struje: morotejci, andreottijevci, ba-zisti in forzanovisti ter dorotejci in fanfanijevci. Morotejci so v bistvu sedanji Zaccagninijevi pristaši, ki so v zadnjih letih vodili strankino politiko m krajevni ravni. Dorotejci in fanfanijevci, ki imajo svoje voditelje v posl. Tombesiju, Orlandu in Pietriju, so desničarska struja KD, ki bi hotela popolnoma spremeniti strankino politiko na krajev ni ravni. Drugo strujo, v kateri so se zbrali andreottijevci, bazisti in forzanovisti - vodijo jih Perini, Pangher in Locchi — pa sestavljajo tisti predstavniki, ki so bili v teh letih praktično soudeleženi pri u pravljanju stranke na krajevni ravni, a so do takega načina upravlja nja zavzeli kritična avtokritična stališča. Struja se na sekcijskih kon gresih predstavlja pod geslom »Nova in enotna KD a Trst*, poudarja pa, da je treba stranko obnoviti in u-stvariti drugačen odnos z bazo. Na dalje poudarja, da je KD stranka krščanskih demokratov z bogatim kulturnim, zgodovinskim in političnim zakladom; zavzema se da bi Trstu zagotovila tisto vlogo, ki mu pritiče, za omikano sožitje, za o krepitev prijateljskih odnosov in sodelovanja z bližnjimi deželami ter za gospodarski -a z voj mesta.
FLM zahteva posvet o strokovnem usposabljanju mladih v industriji
Pokrajinsko tajništvo sindikalne zveze kovinarjev FLM (FIM-FIOM-UILM) je naslovilo na Intersind, na združenje industrijcev, na zvezo malih in srednjih industrij iz tržaške
pokrajine in na deželno odborništvo za industrijo pismo, v katerem da vabi njihove predstavnike na skupen sestanek, na katerem naj bi pregledali vprašanje strokovnega usposabljanja mladih za industrijske poklice. Pismo poudarja, da je FLM zahtevala sklic takšnega sestanka že 11. oktobra, in sicer po sindikalnem posvetu o tem vprašanju, ki je bil na sedežu zveze pri Domju, doslej pa je ta zahteva o-stala brez vsakega odgovora.
že v četrtek odločala o morebitni spremembi urnika ogrevanja in da bo najbrž kot po prvem ministrskem odloku Kidaljšala čas ogrevanja na 14 ur na dan.
Ko smo že pri ogrevanju, naj na kratko seznanimo bralce še z razpoložljivostjo kurilnega olja. Po izjavah trgovcev na debelo in funkcionarjev Confrommercio zaenkrat v Trstu in v pokrajini ni velikih težav z razpoložljivostjo goriva in vse do konca leta, razen v primeru izredno neugodnih vremenskih razmer ne bi smelo zmanjkati kurilnega olja. Naftne družbe dobavljajo trgovcem približno za 30 odstotkov manj goriva kot lar.i, zaradi česar so se do ba”ni roki znatno podaljšali in se sučejo okrog dveh tednov. Na raz položljivost olja ro blagodejno vpli valP .,}udj„ dokaj Ugodne , vremepske razmere, saj doslej še m pritisnil hud mraz, in seveda dejstvo, da so v v^e^lKi j V^.pini v blokih začeli ogre-; vati š 1. novembrom Poraba goriva je zato precej nizka.
Vprašanje, zaenkrat brc/ odgovora, pa je, kaj se bo zgodilo z novim letom. Po izjavah grosistov in funkcionarjev Confcommercia je trenutno nemogoče vsakršno predvidevanje, ker nihče ne ve koliko kurilnega olja bodo trgovci dobili od naftnih družb. Kaže pa vsekakor, da zaenkrat, vsaj kar zadeva trža ško pokrajino, prevladuje politika bolj skromnega vendar stalnega do bavljanja.
Če je «naftno obzorje* zaenkrat še nejasno, trenutno ni težav z metanom. Poraba se je sicer znatno zvečala, ker se je zvečalo število porabnikov, -'endar to bi moralo blagodejno vplivati na ceno plina, ki je zasnovana tako, da se zniža, če podjetje proda več plina Pri ACEGA tudi pravijo da jim bo državno podjetje letos dodelilo več plina kot lani, tako i a bodo lahko brez težav zadostili vsem potrebam porabnikov
Prvi «black oub včeraj v Trstu
Zato organizira pokrajinsko tajništvo sindikalne zveze jutri dopoldne, med stavko, protestno manifestacijo, na katero poziva delavce iz vse pokrajine. Zbirališče bo ob 9.30 pri Lloydovem stolpu pri Sv. Andreju, od koder bodo delavci v sprevodu krenili proti središču mesta. Demonstracija se bo zaključila na Goldonijevem trgu, kjer bo sindikalno zborovanje, ki se bo predvidoma začelo ob 10.30.
Stavka delavcev v tovarni SITE
Delavci tovarne SITE (okrog 60 ljudi) so včeraj stopili v celodnevno stavko, tovarniški svet pa je sklenil začasno odpovedati vsako nadurno delo, v znak protesta proti ukrepu vodstva, ki je odpovedalo delovno razmerje delavcu in nekdanjemu sindikalnemu delegatu L. Furlanu. Vodstvo tovarne, ki proizvaja telefonske izdelke za družbo SIP, je odpustilo delavca s pretvezo «ne-upravičenega izostajanja z dela*. V posebnem poročilu tovarniški svet ugotavlja, da je bil L. Furlan v službi pri podjetju SITE 15 let in da so njegovi izostanki posledica poklicne bolezni.
Seja nabrežinskega občinskega sveta včeraj odpadla
Nabrežinski občinski svet bi se bil moral sestati včeraj na občinskem sedežu, da bi razpravljal o tekočem dnevnem redu z nekaterimi pomembnimi dodatki. Zaradi prenizke udeležbe svetovalcev pa je seja odpadla in s tem v zvezi je sekcija KPI Devin-Nabrežina izdala naslednje tiskovno poročilo;
»Komunistična sekcija občine Devin-Nabrežina ugotavlja, da je bila seja občinskega sveta preložena zaradi pomanjkanja zadostnega števila svetovalcev. Meni, da je tako obnašanje odsotnih svetovalskih skupin KD, SSk in PSDI neodgovorno, kajti s tem so onemogočili sklepanje važnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, kot so odprtje družinske posvetovalnice v Nabrežini, odobritev načrta za izgradnjo dvanajst-stanovanjske hiše Ustanove za ljudska stanovanja v Nabrežini, imenovanje tehnikov za spremembo občinskega regulacijskega načrta, za izdelavo načrta za ljudska stanovanja in izdelavo študije za razvoj kraškth Vasi.*
S tem v zvezi je svetovalec SSk Antek Terčon zavrnil obtožbo neodgovornosti in nam izjavil, da se predstavnika SSk občinske seje nista udeležila, ker je bila sklicana na neobičajen dan Glavni razlog pa je po njegovih besedah ta, da se zaradi prej sprejetih obveznosti razprave o tako važnih vprašanjih nista mogla udeležiti oba.
Danes seja deželnega sveta
Danes dopoldne se bo sestal deželni svet. Na dnevnem redu bodo najprej odgovori na vprašanja, za tem pa bo skupščina proučila vrsto zakonskih osnutkov. Prvega med temi so predložili komunistični svetovalci Miani, Tonel, Zorzenon in Proserpio, obravnava pa vprašanje podporništva v korist ostarelih in drugih potrebnih oseb. Z deželnim osnutkom naj bi deželna uprava lahko posegala na to področje s tem pa da bi v pričakovanju vsedržavne organske reforme pooblastila krajevne ustanove. Pri tem pa bi se morala držati smernic, ki izhajajo iz zakona štev. 833 o zdravstveni reformi.
Prva in šesta komisija pa bosta med tem nadaljevali in zaključili, na skupnem zasedanju, razpravo o zakonskih osnutkih, ki predvidevajo ustanovitev, organizacijo in u-pravljanje krajevnih zdravstvenih enot.
• Danes ob 15. uri bo v Trstu seja deželnega odbora za promet, na kateri bodo razpravljali o zakonskem osnutku, ki zadev1« prevoz z žičnicami oz. ’ vlečnicami (npr. openski tramvaj). Na seji! >do tudi razpravljali o raznih vprašanjih v zvezi z delovanjem mestnega in medmestnega prometa v naši deželi.
Proces zaradi fašistične provokacije pred študentskim domom
Dva škvadrista obsojena a le eden ostane v ječi
Valenčiča in Slugo obsodili na deset mesecev in pet dni zapora • Za Slugo pogojna kazen - Crevatin oproščen
r	'
SINOČI V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Visoka tehnika muziciranja violinista T. Goldschmidta
Mojstrsko je izvedel zlasti Paganini-jeve Capriccie in Ysayevo Ballnlo
vladoval vse težave in se pogini' Ijal v najsubtilnejše variacije bo-disj prstne tehnike, bodisi tehnike loka. Če bi zvok, ki ga izvablja *z godala bil na ravni njegovih te"' ničnih odlik, potem bi ga brez vsa-kega dvoma lahko uvrstili med elitne virtuoze. Prav slabša briljOm' nost zvoka pa daje tudi vtis nekoliko odmaknjenega muziciranja *" zato določene hladnosti. V’ izredno težki Ysayevi Ballati je sicer vtis popustil zaradi koncertantov^ intenzivnejše interpretacije toča pri Bartoku se je povrnil zlasti v uvodni ciacconi in jugi, kjer ni koristil do kraja ritmičnih elemJnl tov skladbe čeprav -je še vedn» muziciral z izrazitim tehničnim vtf' tuozizmom. Lepše mu je godalo napelo v tretjem melodičnem stavkih kjer je dognano uporabljal flageo-lete in pa v prestu v tempu lahkotnejšega rondoja.
V Bachovi Partiti je mojster ieP° interpretiral štiri uvodne plesa motive (Allemanda. Corrente, Stf' rabanda in Giga) in jih nato v Pre' pričljivi izvedbi strnil v poli)Wjj
Za koncertno društvo je sinoči nastopil v gledališču Rcssetti švicarski violinist Thomas Goldschmidt Po študijih v Nemčiji in v ZDA, se je izpopolnjeval pri Nathanu Milsteinu v Londonu, od leta 1964 pa je sodeloval na raznih natečajih v Berlinu. Hannovru in drugih nemških mestih ter leta 1970 na Pa-ganinijevem natečaju v Genovi, ki mu je odprl knneertantno kariero. Nastopal je že v o vseh pomembnih evropskih središčih.
Njegov sinočnji spored je obsegal najprej tri Paganinijeve Capriccie, potem Ysayevo Ballato ter Bartokovo Sonato, v drugem delu pa Bachovo Partito št 2 v d-molu in sicer v celoviti izvedbi s štirimi uvodnimi stavki in zaključno ciaccono.
Paganinijevi Capriccii so za vsakega violinskega virtuoza najbolj zahtevna preizkušnja njegovih tehničnih zmogljivosti in Goldschmidt je takoj dokazal, da je mojster vrhunske tehnike. Z lahkoto je ob-
Valenclc, Sluga hi Crevatin med včerajšnjo sodno obravnavo. Od .treh je 'e ValMSft^firvi z leve) ostal v zaporu, ostala dva pa so Izpustili na svobodo
Tržaško kazensko sodišče je včeraj sodilo po hitrem postopku trem mladim fašistom, ki so bili obtoženi, da v četrtek, 8. novembra, sodelovali pri fašističnem provoka-torskem pohodu na menzo študent-
IIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIMIMMIIIIIMMIIIIIIIMIIIMIttilinailllltnilllMMIIIIIIIIIHIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllMIII
PO 46 DNEH «IZGNANSTVA»
Danes praznuje svojo 60- letnico
dr. DRAGO GANTAR
Ob življenjskem jubileju mu čestitajo prijatelji z Opčin in Kontovela ter iz Trsta.
Včeraj so tudi v Trstu začeli s kratkimi prekinitvami dobave električnega toka. Za začetek je bilo na vrsti mestno središče, področje glavne bolnice, deželnega pediatrič nega zavoda, sanatorija in mestno področje kraške planote. Kaže. da se je prebivalstvo pripravilo na prvi tržaški «black out», saj nikjer niso imeli težav, pa tudi pritože val se ni nihče zaradi pomanjkanja električne energije
Dijaki liceja F. Prešeren spet v lastnih učilnicah
Prvi dan pouka potekal normalno, če. prav obstaja še velika prostorska stiska
Dijaki znanstvenega in klasične-1 jemljivi. Po zidovih ni bito nikakrš-ga liceja France Prešeren so se nih madežev ali vlage. Toda s pro-ponovno vrnili v svoje učilnice. Pre-1 štorom je velik križ, ker je tretje teklega 6 oktobra je voda zaradi nadstropje v celoti še neuporabno močnega deževja poplavila celotno in se morajo študentje klasičnega tretje nadstropje in del drugega ter oddelka stiskati v knjižnici in po močno poškodovala risalnico in na drugih razpoložljivih »luknjah*. Del
ravoslovni kabinet, kjer je uničila mnogo dragocenih učnih pripomočkov. Odtlej so imeli dijaki pouk na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois in sicer v popoldanskih urah. To točno mesecu dni in pol »izgnanstva* se morajo študentje spot privajati na jutranji umik. Prvi dan pouka po poplavi je potekal povsem normalno, čeprav se je mnogim zde lo spet čudno in nenavadno, da sedijo v starih prostorih, šola je bila dobro ogreta, razredi pa so bili spre-
prostorov ogrevajo z električnimi pe čicami, ker so nekateri grelci še tiokvarjeni. Dijaki pa negodujejo, ker so jim med urami črtali odmore, oz. ta ukrep je veljal za popol danski pouk, zato da bi se čim manj zakasnil v večer. Brez pravega raz loga pa so ga uvedli tudi v jutranjem turnusu, kar je, vsaj po mnenju dijakov nerodno.
Kolikor ne bo hujših zapetlja-jev, bo pouk odslej potekal redno.
ris
...milim.milil....mmmmimmmm..................mm..........im.im
Hotel «Brioni» v Verudeli pri Pulju cilj izletu našegu dnevniku «v neznano
Skrivnost letošnjega izleta Primorskega dnevnika »v neznano* ni več skrivnost. Cilj izleta, katerega se je udeležilo nekaj čez 250 izletnikov, udeležencev vseh štirih poletnih izletov in drugih, je bil hotel Brioni v turističnem naselju Ve-rudela pri Pulju.
Vendar se je skrivnost tudi za udeležence razvozljavala postopno, kot so postopno med vožnjo odpadle vse druge možnosti, ki bi na primer lahko bile Portorož, Novigrad. Umag, Poreč, Rovinj in sam Pulj, da navedemo le glavna turistična središča z ustreznimi hotelskimi kapacitetami. In tudi ko so avtobusi zapeljali skozi Pulj sam, so obstajale še vedno nekatere druge možnosti, kot na primer Stoja z novim hotelom «Pula», pa Medulin itd. Ta ko je negotovost vladala praktično prav do poslednjega trenutka, kar pa je treba pripisati tudi vzorni »konspiraciji*, ker je z» cilj vedelo dejansko samo ožje vodstvo izleta. V potrditev tega velja tudi dejstvo, da je na ustrezne vprašalne kartončke pravilno, oziroma pravilno na široko vzeto, nakazalo cilj
potovanja le 19 izletnikov na 252, in še od teh jih je ,8 navedlo kot cilj Pulj in le eden Verudo, Verudele pa nihče. Vodstvo izleta je zato u-poštevalo kot pravilne tiste odgovo re, ki so navedli kot cilj Pulj (Ve-ruda) in med temi 19 pravilnimi odgovori tudi izžrebalo 10 izletnikov za nagrade.
Pravilne odgovore so dali: iz avtobusa št. 1: Angela Mljač, Petrina Košuta - Spadaro, Marija Tretjak Bogateč, Justina Bogateč Košuta, Silvana Bogateč Zuliani; iz avtobusa št. 2: Elvira Tenze, Marko Ten-ze, Pavla Lorenzi Sancin; iz avtobusa št. 3: Alma Škabar Bresciani, Ana Škamperle Danieli, Josip Gruden, Silva Puntar; iz avtobusa št. 4: Josipina Švagelj Malalan, Marija Grgič Carli, Ivanka Mesar Dolenc, Albin Križman; iz avtobusa št. 5: Marija Gombač Ruzzier, Gil-da Barut Kofol in Just Žerjal.
Izžrebane nagrade pa so šle v razne kraje: prva na Prosek (7 dni letovanja na otoku Krku), druga v Nabrežino, tretja v Trst, četrta v Samatorco, peta v Dolino, šesta
spet na Prosek, sedma v Skedenj, osma v Lonjer, deveta in deseta pa v Križ.
Ves izlet je potekal v prijetnem razpoloženju in v kar ugodnem vremenu za tako pozen jesenski čas. Postrežba v krasnem hotelu A kategorije «Brioni» je bila zelo dobra, hrana obilna in okusna, prenočevanje udobno. Po večerji je bil ples, ki ga je odprl najstarejši u-deleženec, 88-letni Josip Kravanja, ki je s svojo mlado partnerico zaplesal valček s pravo mladeniško eleganco. V nedeljo dopoldne je bil na sporedu ogled puljskih zanimivosti, medtem ko je manjša skupina obiskala kraj, kjer je bil oktobra 1929. leta ustreljen obsojeni istrski hrvaški rodoljub in antifašist Vladimir Gortan; po kosilu v hotelu »Brioni* je bilo v avditoriju hotela žrebanje in pa predvajanje diapozitivov s poletnih izletov. Pred žrebanjem je iz'etnike v imenu Primorskega dnevnika nagovoril njegov urednik, ki se je tudi zahvalil direktorju agencije »Au-rora* Egonu Krausu za odlično organizacijo vseh izletov Primorskega
dnevnika in zagotovil, da bo Primorski dnevnik tudi v bodoče prirejal množične izlete za svoje naročnike in bralce in pri tem skušal v mejah možnosti upoštevati želje izletnikov, čeprav so te, kot je poka zala anketa med samim izletom, zelo raznolike.
Edina, če naj tako rečemo, nevšečnost izleta, je bilo čudno obnašanja obmejnega organa na italijanski strani mejnega prehoda pri škofijah na poti proti Pulju. Njegova počasnost, saj je pregled potnih dokumentov trajal več kot e no uro, nevljudnost do izletnikov ter nedopustno pačenje slovenskih priimkov, je izzvalo negodovanje u-deležencev in tudi protest vodje izleta. Šele ko je prišel še en obmejni organ, je pregledovanje steklo normalno. Vse drugače je bilo na po vratku, ko je obmejni organ na ita lijanski strani opravil svojo dolžnost hitro in s tisto vljudnostjo, ki je sicer značilna za obmejne organe na naših mejah. To smo dolžni zapisati zato, da se opisani primer ne bi ponovil ob kakšni drugi podobni priložnosti. .
skega doma pri univerzi, v katerem so bile tri osebe, dva mladeniča in dekle, ranjeni, razbitih pa je bilo nekaj šip doma. Dva od njih, 22-letnega Fabia Valenčiča in prav toliko let starega Fulvia Slugo, so sodniki spoznali za kriva in ju obsodili na skupnih 10 mesecev in 5 dni zapora, 50.000 lir globe in na plačilo odškodnine ranjeni študentki, ki se je prijavila na procesu kot prizadeta stranka. Medtem ko bo moral Valencie presedeti celotno kazen v ječi, so sodniki izrekli Slugi, novemu tajniku mladinske fašistične organizacije Fronte della Gioventu, pogojno kazen zaradi česar je bil že sinoči Sluga spet na prostosti. Prav tako so spustili 'z zapora tretjega obtoženca, 21-letnega Igorja Creva-tina, ki ga je sodni zbor (predsedoval mu je dr. Lugnani) oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Včerajšnji sodni obravnavi je sledila velika množica ljudi, predvsem mladih, ki so bili razdeljeni v dva tabora: na univerzitetne študente, med katerimi je globoko odjeknila provokacija pred študentskim do mom, in na fašiste, ki so prišli »dajat korajžo* svojim trem pajdašem. Tako ob začetku, kot ob kon cu obravnave so jih slednji pozdravili s fašističnim pozdravom ,pred sabo iztegnjeno roko), zaradi česar so tri od njih karabinjerji legitimirali.
Na procesu so sodniki, po začetnem zaslišanju obtožencev, ki so prisegali, da se niso udeležili napada, slišali kar 21 prič, med katerimi jih je bilo nekaj, ki so prepoznale v Valenčiču in Slugi fašistična provokatorja. Državn' tožilec dr. Coas-sin je za njiju zahteval skupno 2 leti in 2 meseca zapora ter 180.000 lir globe, za Crevatina, ki ni imel doslej še opravka s pravico (Valencie in Crevatin sta stara znanca tržaških sodnih dvoran), pa 12 mesecev ječe in 40.000 lir globe. Branilca, odv. Giacomelli (fašiste brani vedno on) in odv. Segariol sta zahtevala oprostitev. Sodniki so kot rečeno, Valenčiča in Slugo spoznala za kriva, vendar le prvi bo ostal v zaporu.
Po končanem procesu je prišlo pred sodno palečo do prepira. Policaji so najprej odvedli s sabo znanega škvadrista Livia Laia, malo zatem pa so ga izpustili ter poskrbeli, da so se mladi skrajneži razšli.
pricipvi izveaoi strmi v pouiu". grajeni in na slovesnost uglašem ciacconi. čeprav koncertantu oC,t' no ustrezajo hitri tempi prav za'. radi poptolne tehnike, pa so zl°sl, pri Bachu tudi počasnejši temp. prišli lepo do izraza predvsem za' radi intenzivnosti tona.
Skratka, poslušali smo virtuoz4-ki morda še ne dosega največp svetovnih mojstrov violinskega muziciranja, ki pa bo to postal, ko 0 lepoto zvoka dvignil na raven len' ničnega znanja, (jk)
Radio Trst A - Danes, torek, ob
«0DRASIIM PREPOVEDANO!»
Kot že sam naslov pove, je odda• ja namenjena mladini ;n je na sp0j redu vsak torek. Enkrat so na vrsl uganke, kvizi in razna uprošoW, v živo s telefonom, drugič pa odeto ja obravnava v glavnem problem šole in prostega časa ter vsebuj intervjuje na to tematiko. V obl so predvidene nagrade. Danasp1 oddajo sta pripravila prof. Man Raunik in Igor Tuta.
V četrtek koncert pianista Vasilacha
jj
V okviru «glasbenih srečanj». * se odvijajo v baziliki sv. Silvesv0’ bo,,,v čpfrtek, 22. t.m., ob JS.30 ”
■ redni koncert pianista Adriana . sikcha.^jlach je zelo mlad * metnik, po rodu Romun, doslej r se je uveljavil s samostojnimi kem certi domala po vsej vzhodni » ropi, nastopil pa je tudi že v “ Marinu.
22. novembra ob 20.30 bo v Kr0 ku za kulturo (CCA) koncert bo gorskega baritonista Veseliva V mjanova. Veselin Damjanov je vA državne opere v Sofiji, Na sPoffL ima operne arije in samospeve N zarta, Musogorskega, Martina, manovskijeva in sodobnejših bolpa,g skih avtorjev. De! sporeda Pa L posvečen tudi bolgarski ljudski P mi. Koncert prireja Zveza espera tistov iz Trsta. Vstop je prost.
Ženska v zapor
18 let po obsodbi
Osemnajst let po obsodbi so raj tržaški karabinjerji aretirali 1 žačanko, ki se je vsa ta dolga ‘e kar v našem mestu izmikala P1! vici. 45-letno Mario Pio Macuz r tržaško sodišče pred 18 leti spozA lo za krivo tatvine v obtežilnih. koliščinah in jo obsodilo na tri
H
ni obravnavi ter živela na prosta
ta ječe, ženska pa je ušla pravice, se ni predstavila na
vse do včeraj, ko so jo karabinJ ji izsledili v stanovanju prijate J ce, pri kateri je zadnje čase P bivala. Maria Pia Macuz je dovala možem postave lažne P°® u ke, njeno istovetnost pa so ugotovili na podlagi daktiloskops^j, odtisov ter jo seveda takej at rali.
Z avtom v drevo	.
Prejšnjo noč je pri Boljuncu P^ šlo do lažje prometne nesreče, . je okrog 24. ure 32-letni Mar'u, Sperne iz Trsta, Ul. Tommaso ciani 22, s svojim avtomobilom zna g ke volksvvagen zdrvel naravno®; ^
drevo. Na kraj dogodka so pr’9*1 nj genti iz Milj, vendar jim Sper^^jj mogel dati nobenih izjav, ker je ,e pod šokom, tako da vzroki nest niso še pojasnjeni.	.j8jl
Sperneja so z rešilcem prepe'^ v tržaško bolnico, kjer se bo cjU, zdraviti 15 dni zaradi oretresa 111 ganov.
Delovni kolektiv Slovenskega ^ jaškega doma iz Trsta izreka ^
mundu Košuti očetovi smrti.
iskreno sožalje
Dne 19. novembra nas je nenadoma zapustil naš dragi oče
BENEDETT0 FLEG0
Pogreb bo v četrtek, 22. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sin Pino * ženo, vnuka Giorgio in Paolo, sestri Ana in Rosa, nečaki ter družine Sluga
Trst, 20. novembra 1979
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
'A
20. novembra 1979
Gledališča
ftOSSETTI
Danes, 20. t.m., ob 20.30 (konec ob • uri) «red torek*, Flaubertov "Tar)didato al Parlamenta*. V glav-vlog; Tino Buazzelli.
Na razpolago je *e nekaj abonmajev za delavce in študente pri °srednji blagajni.
AVDITORIJ
Db 9.3o predstava: «Le famose marionette di Vittorio Podrecca*. Re-^acije pri osrednji blagajni za podstave za občinstvo v soboto, 24.
°b 20.30 i v nedeljo, 25. t.m., ob 16. uri.
Kino
azionale 15.15 »Casablanca passa-Anthony Quinn, Christopher , . e. Patricia Neal. Barvni film. w'st°n 17.00-22.00 «11 rito*. Ingmar “ergman. Prepovedan mladini pod j..18' letom .
j 16-30 «Bersaglio altezza uomo*. UUc Merenda. Prepovedan mladi-bPl P°d 18. letom. p.n 16.30 «Tre sotto il lenzuolo*. Walter Chiari, Lian Tronche. “arvni film. Prepovedan mladini wPod 18. letom.
„e,sior 15.30 «11 campione*. Jon p v°*ght. Barvni film.
"fattacielo 16.00-22.15 «Uragano».
?*ce 16.00 »Manhattan*. Woody Al: l en- Barvni film za vsakogar. jfiig*J0n 15.30 «Lawrence d'Arabia». odrammatico 15.30 «E continuano ?.. fare le pornomogli*. Barvni Ulm. Prepovedan mladini pod 18. r'et°m.
stali« 16.00 «L’Italia in pigiama*. variete: Compagnia Aldo Taranti-,0- Prepovedan mladini pod 18. Metom'
"taderno 15.00 «B dottor Jeckill e A.ientile signora*. P. Villaggio. r tara 16.30 «Ratataplan»
Pitol 16.00 «11 corpo della ragas-a». Barvni film. Prepovedan mla-Vitini. P°d 16- letom, torio Veneta 16.30 «Ritornano OUelli čella calibro 38». Barvni
A?« (Milje) Zaprto
ebaran 15.00 «Ricorda il mio no-me». Geraldine Chaplin, Anthony ^erkins.
SLOVENSKO
•:i^GLEDAUŠČE
V TRSTU
Kulturni dom
GIUSEPPE BERTO
NEZNANI
BENEČAN
igra v dveh delih
Režija: SERGEJ VERČ
Premiera: v petek, 23. novembra, ob 20.30.
IZVEN ABONMAJA POPUST ZA ABONENTE SSG
# # «
Obveščamo, da je zaradi tehničnih ovir mladinska igra
A L I N U R
preložena na prihodnji teden.
Razstave
18 ^entru Barbacan je danes ob o,' .Uri odprtje razstave Virgilia Pncina in Alda Marocca.
ob 1ga,erii' Torbandena bo danes , 3.30 odprtje razstave Tiziane tetini. Razstavljala bo do 4. de-
"bčinski galeriji razstava učen-Sta grafidne šole «Carlo Sbisš*. Raz-vVa bo trajala do 25. novembra. (A Saleriji Tribbio bo do JO novem-y odprta razstava Uga Caraja. ^ Kulturnem domu v Trstu je čik a raz®tava noš, slik in doma-Di-a Predmetov. Razstg^'6 ' 'ŠtA 'prf-' ■»pbla odsek za zgodovfnd NSK'in alS «Stu ledi*. Odprta bo n&>'v9;
taembra.
jv galeriji Planetaric razstavlja
*-A)va>
jjo..Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-hov nadstr- ra-.stavlja do 26. je e?tbra Robert Rozman. Razstava ^odprta od 18.36 do 26. ure.
IL la,eri.i' Il Mandracchio razstav-* Ondina
SLOVENSKI KLUB TRST
Ulica sv. Frančiška 20/n
sporoča, da zaradi tehničnih ovir torkovega večera, danes, 20. novembra nc bo: prenavljamo dvorano kluba, pa tudi Černigojeva monografija še ni izšla.
SPD IGO GRUDEN NABREŽINA
priredi jutri, 21, novembra, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Nabrežini predavanje
DANAŠNJI
POLITIČNI TRENUTKI m 25 LET DELOVANJA SKGZ
Predaval bo tov. BORIS RACE, predsednik SKGZ.
Vabljeni!

Razstava bo
h>Mji Teatro Romano, Ul. Do-RA,20, razstavlja Guido Antoni, javljal bo do 26. t.m.
]ja Ptostorih «La Navetta* razriav-^uo 24. t.m. Puccio Monaco. i-a, . galeriji «Alla corsia Stadion* A]u ,vUa še danes, 20. novembra, Albiero.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza opozarja svoje, čla ne vinogradnike, - da zapade 29! novembra rok za prijavo količine pri delanega vina. Kdor prijave ne bo vložil pravočasno, ne bo dobil dovoljenja za prodajo vina na osmici. Vinogradniki iz tržaške občine lahko izpolnijo prijavnice na občinskih izpostavah ali v uradih Kmečke zveze Ul. Cicerone, 8/b.
Za ostale okoliške občine naj se vinogradniki obrnejo . na pristojne1 občinske urade.
Občina Dolina sprejema prijave na županstvu, od 8. do 11. ure v sobi št. 5 ih v naslednjih 'krajih: Boršt (občinska hiša) danes, 2(J. novembra,-1	~ 19. ure
R tarnanje (občinska,,,,iiiša),. jutri, 21,-t.rr>,v-«xi,<-l?j-do Uklete. Prebeneg (gostilna) v četrtek, 22. t.m., od 17. do 19. ure. Mačkolje (gostilna) v petek, 23. t.m., od 17. do 19. ure.
Ob priliki bo tudi vpisovanje za osmice.
Opozarjamo, da so za izpolnjevanje prijav potrebni naslednji podatki:
Za vinogradnike proizvajalce: Ime in priimek, količina pridelanega vina, površina vinograda ter DAVČNA ŠTEVILKA (Codice fiscale vinograd nika).
Za vino iz kupljenega grozdja morajo proizvajalci navesti poleg osebnih podatkov in davčne številke tudi podatke in davčno številko prodajalca ter pokrajino in občino, kjer je bilo grodnje pridelano.
Tajništvo Kmečke zveze
tržaško združenje obrtnikov
včlanjeno v Confartigianato Ul. Ghega 1 — tel. 64-514
obvešča
da bo danes, v TOREK, 20. t.m., ob 19. url °a sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo:
PLESKARJI - DEKORATERJI
*•> ob 19.30 v kongresni dvorani C.C.I.A.A - Ul. S. NicoI6 5 Pritličje, OBČNI ZBOR za kategorijo:
MOŠKI IN ŽENSKI FRIZERJI
s sledečim dnevnim redbm:
1.	Poročilo predsednika
2.	Razprava o sindikalnih dejavnostih
3.	Izvolitev predsednika in upravnega odbora
4.	Razno
^^^**>'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiuiiiiiMiiiininiiimniiiiiiifiiiiiiia»iiiiiiiiiiiiiiiii				
	a	
Oanes, TOREK, 20. novembra So^,0	, SREČKO
l6.3o Vz'de ob 7.11 in zatone ob hg —TT Dolžina dneva 9.19 — Lu-jAde ob 7.29 in zatone ob 17.28. utri> SREDA, 21. novembra ^	MARIJA
l2*??a yčeraj: najvišja temperatura Ui P|aj. najnižja 9,6, ob 18. uri U^ijtoPiuje. zračni tlak 1004,3 mb. žahn,i n,’ veter 1° k™ na ur° severoma 5rv S sunki 26 km na uro, vla-moH^dstotna, nebo pooblačeno, ttiori- razgibano, temperatura Ja 13,8 stopinje.
j. Rojstva in smrti
W SO SE: Giancarlo Pa ks ‘an Segat, Genni Ferraro, Fran-belia R°dda, Caterina Franzil, Isa-via n Ant°nini, Manuel Jarc, Ful-
ufcssV
stan R"I SO; 68-letni Rodolfo Se-hi a’ “6'lelni Romeo Battini, 75-let-hia <; rea Skerlavaj, 89-letna Anto-Gi0r fnc'n por. de Denaro, 60-letni sePngl° Fragiacomo, 76-letni Giu-ConA^ Faufer, 71-ietna Antonietta htmo vd. Serreli, 67-letna Emi-
lia Giarri, 74-letna Antonietta Ver1 nier por. Nanut, 57-letni Vito Zoc-chi, 87-letna Caterina Miali vd. Sabini, 53-letna Danila Novak por. Marangon.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg 24. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4.
SPD IGO GRUDEN - ŠD SOKOL
NABREŽINA
priredita jutri, 21. novembra, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Nabrežini nredavanje
današntt
POLITIČNI TRENUTKI in 25 LET DELOVANJA SKGZ
Predaval bo tov. BORIS RACE, predsednik SKGZ.
Vabljeni!
Razna obvestila
Sindikat s' venske šole sklicuje redno sejo odbora danes, 20. novembra, ob 16. uri. Na dnevnem redu so zelo važne točke, zato je obvezna polnoštevilna udeležba.
• Galerija Torkla v Dolini je s fotografsko razstavo MIMO OBJEKTIVA odprta vsak dan do četrtka od 19. do 21. ure.
Izleti
SPDT prireja ” okviru športne šole in s sodelovanjem jamarskega društva «Dimnica» izlet v turistično jamo Dimnico pri Markovščini. Izlet bo v nedeljo, 25. t.m., zbirališče pa bo ob 9. uri pred glavnim vhodom hipodroma (Pia-zale De Ga-speri) ali pa ob 9.30 na parkirišču pri mejnem prehodu Pesek. Izlet bo z osebnimi avtomobili, domači jamarji pa bodo izletnikom med drugim prikazali jamars! > tehniko vzpona in spusta. Vabljeni!
Danes, 20. novembra, praznujeta v Nabrežini zlato poroko
IDA in EDVARD GRUDEN
Slavljencema najboljše čestitke, v bodoče pa srečna, zdrava leta
Aurelija in Slavko :
Danes praznujeta v Nabrežini zlato poroko	,
IDA in EDVARD GRUDEN
Še mnogo let skupnega življenja v zdravju in zadovoljstvu jima želijo, hčere, zetje, vnuk in vnukinje.
(^Čestitke
16. novembra sta praznovala 50. obletnico poroke IVANKA fn PEPI MIHELIČ: Ob tej priliki jima čestita sestra Anica z možem Milanom.
Mali oglasi
telefon (0401 79 46 72
VELIKO IZBIRO vsakovrstnih strojev za domačinstvo: hladilniki, štedilniki, peči, barvni televizorji, radioaparati, avtoradio, nadomestni deli in drugo dobite po u-godnih cenah v poznani trgovini Jakob Vatovec, Ul. Machiavelli 28, Trst — Izvažamo po ceb Evropi.
DUŠAN MILIČ, Zagradec št. 2, toči belo in črno vino.
KUPIM rulotko za tri do štiri o-sebe in do 600 kg teže. Telefonirati na tel. št. 910142 v popoldanskih urah.
KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne.
ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61 034 in Ul. Sa lici 1, Opčina, tel. 211489.
ŠTUDENTKA išče sobo v najem v mestnem središču. Prijave na šifro ŠTUDENTKA.
PRODAM moto kross «SWM 125 GS Rotax» po zelo ugodni ceni. Telefon (0481) - 882019.
KUPIM rabljena motorni stroj za okopavanje in traktor. Telefoni rati na štev. 228185.
UGODNO prodam dvometrske smuč ke. Elan Pu 727 Polyurethan, brez priključkov, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 825247 v večernih urah.
PRODAM moto kross SWM 250 po zelo ugodni ceni. Telefonirati na številko (0481) 53-01, po 20.30 pa na številko 30-557.
VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat tedensko z vpisom v so cialno zavarovanje. Ponudbe na upravo PD pod šifro «sposoben».
TRGOVINO v strogem trgovskem središču Trsta, prosto — 126 kv. m, 4,60 m višine — z velikim nad-stavkom, prostornimi izložbami in širokim dovoljenjem tudi za prodajo oblačil in visoko modnih tkanin prodajamo v solastništvu najboljšemu ponudniku za ceno od 400 milijonov lir navzgor. Predal št. 10/G - SPI 34100 TRST.
Prispevki
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljdn: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Anica in mož Milan darujeta 20 tisoč lir za pevski zbor «Igo Gruden*.
V	spomin na Jožefa Miliča darujeta Mario in Olga Milič 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Rep-niču.
V	spomin na Jožefa Miliča daruje Franc Husel 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Repniču.
STATIC
KIROTERAPIJA
DIAGNOZE IN TERAPIJE ZA ZDRAVLJENJE OBOI.ENJ HRBTENICE
odprto od 8.30 do 12.30 In od 14.30 do 18.30
TRST, Ul. Udine 11 - tel 43-733
S SINOČNJE SEJE NA POKRAJINI
v v
SE VEDNO DELJENA STALISCA 0 UPRAVLJANJU GORIŠKEGA SKLADA
V diskusiji osnutek gospodarske komisije in osnutek, ki sta ga predstavili KPI in PSI ■ Morda razeišienje na prihodnji seji
Goriški sklad, oziroma smernice za njegovo drugačno upravljanje, je bil tudi na sinočnji seji goriške-ga pokrajinskega sveta osrednja (in tudi najbolj nevarna) točka dnevnega reda. Nevarna zaradi tega, ker so kljub daljšemu posvetu načelnikov svetovalskih skupin in kljub poglobljeni razpravi, ki traja že skoraj dva meseca, mnenja še zmeraj precej deljena. Tako recimo še zmeraj ni prišlo do sestave enotnega dokumenta. Socialdemokratski predstavnik Bressan, ki je obenem predsednik stalne komisije za gospodarska vprašanja, je sinoči prebral o-snutek smernic , in napotkov, ki naj bi bil izraz vseh v gospodarski komisiji zastopanih strank, kar pa so komunisti in socialisti zanikali s pripravo lastnega osnutka. Posebno stališče pa je zavzel republikanski svetovalec De Grassi, ki je kritičrio ocenil tako prvi, kakor drugi dokument. Še zlasti je; bil kritičen do osnutka, ki ga je pripravila komisija, ker da pravzaprav to ni ne krop ne voda in zato obstaja resna nevarnost, da se bo stara praksa upravljanja sredstev goriškega sklada nadaljevala tudi v bodoče. Pravzaprav osnutek, ki so ga pripravili komunisti in socialisti, načelno ni v nasprotju s tistim, ki po ga pripravili v 'tospodarski komisiji, je pojasnil Bratina, ki je dejal da pa vsebuje nekatere dodatno izpopolnjene točke. V razpravo sta posegla še Cej, ki je nanizal vrsto podatkov o do sedaj uporabljenih sredstvih ter pri tem poudaril predvsem pomanjkanje jasnih kriterijev pri razdeljevanju sredstev, in Ferletičeva, ki je v daljšem posegu opozorila na dejstvo, da nihče ni omenil ali kakorkoli upošteval potreb slovenske narodnostne skupnosti, ki je bila doslej najbolj prizadeta zaradi raznovrstnih \osegov, in ki je tudi predstavila dopolnilo k osnutku.
Ozračje'je v pokrajinski sejni dvorani je postalo napeto! ko je začel govoriti republikanski svetovalec De Grassi, ki je -a račun dosedanjega načina upravljanja goriškega sklada, predvsem pa na račun krščanske demokracije, nakazal nekaj jedkih ugotovitev ter s tem vzbudil o-gorčen odgovor načelnika te skupine Agatija.
V razpravo so posegli še Longo, Cumpeta, Poletto ir vnovič Cum-peta. Čeprav je sprva izgledalo, da bo prišlo tudi do glasovanja, se to ni zgodilo, dMflpa.k je padel predlog, da bi razprava in glasovanje o tem važnem Hokilmčntii prenesli na- prihodnjo sejo v upanju, da pride medtem do razjasnitve odnosov. Pokrajinski svet je ta predlog odobril z večino glasov.
Na začetku sinočnje seje pa je bil govor tudi o stališču pokrajinske u-prave glede gradnje variante državne ceste proti Vidmu. Pristojni odbornik Cisilin je odgovoril na interpelacijo socialistov in socialdemokrata Bressana, Nesporazum je bil, vsaj formalno, odpravljen. Pokra-
jinska uprava ne nasprotuje gradnji nove ceste, pač pa si prizadeva, da je treba pri načrtovanju take infrastrukture upoštevati tudi obstoječo gospodarsko stvarnost. Od tod stališče, da se načrt nove ceste ponovno preuči in najde za njegovo izvedbo potrebno soglasje.
Socialisti o energetskih virih v Tržiču
V zvezi - polemiko glede upravičenosti gradnje plinskega omrežja v Tržiču, znano je namreč, da so se prejšnje dni pojavile dokaj o-stre kritike na račun ravnanja občinske uprave, so se zdaj oglasili socialisti, ki trdijo, da načrt ne izključuje možnosti uporabe alternativnih virov energije, saj bo tudi ob izgradnji omrežja še vedno mogoča in tudi koristna integracija. Tako ho mogoče koristno izrabiti toplo vodo iz elektrarne, kakor tudi energijo, ki jo bodo dobivali iz predelave odpadkov. Z drugo be-
sedo, socialista se zavzemajo za uporabo različnih energetskih virov, ki naj bi zadovoljili stalno naraščajoče potrebe.
Shod o Ascoliju
in 25. sred-
V soboto in v nedeljo, 24. novembra prireja inštitut za njeevropska kulturna srečanja 13. shod. Posvetili ga bodo Graziadiu Isaiu Ascoliju, italijanskemu jezikoslovcu židovskega porekla, ki se je rodil v Gorici in po katerem so poimenovali tudi ulico, v kateri se je rodil. O srečanju smo že poročali in bomo še. Na njem bo sodelovalo okoli 60 strokovnjakov, med temi tudi iz Jugoslavije, ki bodo razpravljali o avtorju ob 150-letnici njegovega rojstva.
Za to priložnost prirejajo v soboto ob 21. uri v avditoriju koncert tržaškega tria (Trio di Trie-ste), v petek, dan poprej, pa koncert za klavir in violino s sodelovanjem Helene in Michaela Grabe ja.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
AKTIVEN OBRAČUN LEKARNE V ŠTANDREŽU
Na območju Sovodenj, Standreža in Rojc potrebujejo zdravniški ambulatorij
Goriški občinski svet sinoči ni razpravljal o zapadni obvoznici, tako razvpiti cesti po levem bregu Soče, ki jo je v varianto urbanističnega načrta vnesel njegov sestav-ljevec inž. Costa in proti kateri se je dvignilo nič koliko v glavnem u-pravičenih glasov.
Namesto nje je bil na dnevnem redu obračun občinske lekarne v Štandrežu. Poročilo o obračunu je podal predsednik upravnega sveta Mario Saracino. Povedal je. da je lanski pribitek znašal 1.3 milijona lir, medtem ko je lekarna 1977. leta, prvo leto poslovanja, imela 5,8 milijona Ur izgube. Lekarna je lani med izdatki in prihodki «obrnila» nekaj nad 300 milijonov lir. Samo za osebje se je v enem letu strošek zvišal od 20,7 na 26,8 milijona.
Revizor Damijan Paulin (SSk) je pohvalil poslovanje lekarne ter poudaril tudi pomembno dejstvo, da je v njej zagotovljena raba slovenskega jezika. Medtem ko je liberalec Fornasir nasprotoval javnemu posegu na področje, kjer mora vladati zasebna konkurenca, je socialist Vladimir Nanut poudaril sposobnost javnih upraviteljev ter dodal, da tudi primer štandreške lekarne
IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIii«lllli|||||iiiii|||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||l|||||||||||||l||j|l||||l|l|||||ll,|l„
PRVI V VRSTI OBČASNIH ENODNEVNIH SEMINARJEV
Seminar Mladinskega krožka o dijaškem gibanju v Gorici
Delovanje pomlajenega krožka je letos zadobilo nove oblike • Zanimiva analiza dijaških bojev in razprava o današnji borbi za šolsko reformo
dokazuje, kako neresnične so trditve da so javne storitve praviloma deficitarne. Poleg tega je izrazil zadovoljstvo, da je zaradi cele vrste razlogov zapostavljena štandreška skupnost dobila z lekarno prepotrebno storitev.
Ob tem velja opozoriti na predlog predsednika Maria Saracina, da bi bilo za območje Sovodenj, Štandre-ža in Rojc koristno, če bi kakšen zdravnik odprl svojo ordinacijo. Gre za številne občane na tem področju, med katerimi je tudi veliko priletnih ki se morajo po zdravniško pomoč sedaj zatekati v mesto.
6000 delovnih mest pri policijskem zboru
Policijski zbor bodo v prihodnjem letu pomladili s sprejemom v službo okrog 6 tisoč policistov. Tako sporoča goriška kvestura in daje podrobnejša pojasnila. 4000 mest je na razpolago v državnem merilu, 1500 pa v posameznih deželah, v katerih je vključena tudi Furlanija Julijska krajina. 400 mest je dalje na razpolago v oddelkih prometne policije na območju posameznih dežel, 40 mest pa v tehnični službi mornariških oddelkov.
Prošnje je treba nasloviti na naj-bližnje poveljstvo policije. Za podrobnejša pojasnila so na razpolago uradi prefekture oziroma policijski komisariati.
Goriški Mladinski krožek je v soboto priredil na svojem sedežu, v Svetogorski ulici, enodnevni seminar o študentski «roVoluciji» iz leta 1968 in o dijaškem gibanju, predvsem v Gorici, skozi zadnje desetletje. Na to temo sta prisotnim govorila Igol Komel in Marko Marinčič, ki sta bila v prejšnjih letih neposredno soudeležena v pomembnejših dijaških bojih na Goriškem.
Uvodoma je tajnik Mladinskega krožka Boris Peric pozdravil prisotne in jih na kratko seznanil z letošnjo dejavnostjo krožka. Odbor Ifrožka se je v zadnji sezoni precej pomladil, kar je prineslo tudi pVe-9?4Mye,novosti v.pjegovi dejayposti. v prihodnjih mesecih imajo na primer na sporedu več enodnevnih seminarjev, kakršen je bil sobotni, na aktualne teme, ki neposredno zanimajo mestno mladino. Vsak teden bodo skušali prirejati srečanja, predavanja, koncerte in druge prireditve. V četrtek imajo na sporedu večer glasbe reggae, v prihodnjih tednih pa bodo priredili srečanje s slovenskimi zamejskimi pesniki. V kratkem bo tudi predstavitev novega satiričnega lista, ki ga bo izda-
jal krožek. Peric je nato predstavil temo sobotnega seminarja in predavatelja.
Komel je govoril o nastanku prvih Študentskih in mladinskih nemirov v letih 67 in 68 ter o različnih oblikah, ki jih je novo gibanje zadobilo v raznih državah zahodne Evrope in ZDA. Nato je govoril o prvih študentskih nemirih v Italiji in v naših krajih, predvsem na tržaški univerzi. Z univerz se je kontestaci-ja kmalu razširila na srednje šole, je ugotovil Komel, in že v letih 67 in 68 smo imeli v Gorici prve osamljene primere-, dijaških,-.stavlfijcDo pravega dijaškega gibanja je prišlo šele leta 1970, ko so se organizirali tudi slovenski srednješolci in dali tako zametek za skupne boje slovenskih in italijanskih dijakov v naslednjih letih. Tedaj je represija šolskih oblasti in policije nekoliko zavrla rast gibanja, ki pa ie z vso silo izbruhnilo leta 1973, ko so se dijaki združili v skupni organizem. ki je bil znan pod imenom Interscolastico in istočasno zasedli številne šole v mestu, med katerimi tudi slovenske.
Ob značilnostih in pomenu dija-
nmaiiiiiHiiiiiitiUMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiaiiiminiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiriiiiiiiiiimiimiiiin
DIJAKI HOČEJO BOLJŠO ŠOLO
škega protesta jeseni 1973 in spomladi 1974 se je zaustavil tudi Marinčič. Tedaj so dijaki izoblikovali program v 7 točkah, v katerem so zahtevali večjo demokracijo na šoli in samostojno odločanje dijakov glede številnih pomembnih vprašanj. Kljub zaprtosti šolskih oblasti, o-strim posegom policije in provokato-ski dejavnosti Rosaria Spine in drugih uvoženih fašističnih pretepačev so takrat dijaki dosegli nekaj pomembnih uspehov, predvsem zaradi masovnega in enotnega nastopa in zaradi povezanosti z delavci gle-de višaju (F^v^ov in mezd. Leto kasneje so stopili v veljavo delegirani dekreti, ki so jih dijaki sprejeli z dokajšnjo opreznostjo. Danes lamco ugotavljamo," Ha so ti odloki bolj škodili kot koristili dijaškemu gibanju, saj so razbili njegovo enotnost in zmanjšali njegovo borbenost.
V naslednjih letih smo bili priča bolj osamljenim dijaškim protestom. Glavni problemi so bili še vedno prevozi, pravica do študija, demokracija na šolah, pa tudi specifične zahteve slovenskih šol, za katere so večkrat skupaj protestirali slovenski in italijanski dijaki. O problemu šolske reforme se je precej razpravljalo spomladi 1977, ko so dijaki simbolično zasedli nekatere šole (tudi slovenske) in nekaj dni izvajali zanimive poskuse alternativnega pouka po študijskih skupinah.
O najnovejših razpletih v zvezi z okrožnico ministra Valituttija in reformo sedanje strukture šolskih organov. je bil govor predvsem v diskusiji, v katero so posegli številni dijaki in bivši dijaki. Govor je bil o bojkotu volitev v primeru ko bi minister vztrajal pri zaprtem stališču glede njihove odložitve, o povezovanju med dijaki raznih šol. o reformi šolskih struktur in vsebine šolskih programov ter o iskanju solidarnosti v našem boju za globalno zakonsko zaščito.
Seminar se je zaključil s skupno večerjo v dijaškem domu in pestrim družabnim večerom.
Gledališča
V deželnem avditoriju v Gorici bo danes nastopil rimski Teatro popo-lare z delom Andria, starorimskega komediografa Publia Terencija Afra, v priredbi Nicoloja Machiavellija. Predstava bo ob 20.30 in je izven abonmaja.
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20. uri, Henrik Ibsen: Nora. Predstava za red S torek + KL.
Prireditve
V okviru glasbenih večerov, ki jih pripravlja goriška občinska uprava v sodelovanju z nemškim kulturnim institutom iz Trsta, bosta v petek, 23. novembra, nastopila v deželnem avditoriju violinist Michael Gruba in pianistka Helen Grabe. Koncert, ki ga prirejajo na predvečer mednarodnega strokovnega posveta o jezikoslovcu Ascoliju, bo ob 21. uri
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da ni več razpoložljivih mest za smučarski tečaj, ki bo na Nevej-skem sedlu in je s tem vpisovanje dokončno zaključeno. Točen datum začetka tečaja bodo pravočasno javili.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83 349.
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 «H salario della paura». R. Scheider in B. Cremer. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «Uragano». J. Roberts in M. Farrow. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 «L'infern»
sommerso*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «La luna*.
JVoivi Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) — 18.00-20.00 »Peklenski otok*. Jugoslovanski film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «Convoy». Ameriški film.
iiiiiiiUiiHttiimiiMiiiiiiniiiiimiiiiiiniiMitiiiiiiiiittiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiutiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiimuiiiiuiiim
V NEDEU0 POPOLDNE MED GABRJAMI IN DEVETAKI
Spet prihajajo na dan huda protislovja v šolskem sistemu. Osrednja šolska birokracija stvari, denimo šolsko uro po 60 minut, tako ureja, da bi dijake navajala k učenju, torej k delu. S tem bi hotela doseči, da bi se za učenje odločal manjši del, ostali naj bi se usmerjali v obrt, v poklice, skratka v proizvodnjo. Kdor se bo odločil za učenje, bi se torej moral učiti, se usposobiti za živjenje. Po mnenju šolske birokracije tega sedaj ni bilo. Dijaki niso uvebavljali samo pravice do študija, ampak tudi pravico do diplome; tudi na višjih srednjih torej neobveznih, šolah. In v neštetih primerih so jo tudi dobili. Z diplomo v žepu so imeli pravico do dela, tudi če zanj niso bili usposobljeni.
Če se sedaj vprašamo, kdo je v takšni anarhiji povlekel največ, bomo lahko odgovorili na podlagi neštetih primerov, ki jih mladi vidijo okoli sebe. V sistemu pravice do diplome se je razbohotila protekcija, tako da so delo dobili tisti, ki so imeli »strice* ali politično zaslombo, sposobni pa so ostali brez njega. Mislimo, da podrobnosti ni potrebno navajati, ker so diskriminacijski mehanizmi zaposlovanja na določenih mestih znani široki javnosti.
Poleg navedenih resnic so seveda
še druge. Mednje sodi tudi spoznanje, da sistem ni poskrbel, da bi mladi imeli možnosti ustreznega študija, da bi se strokovno spopolnje-vali. Tu je bila storjena huda napaka. Šola in proizvodnja se še vedno iščeta, medtem ko bi morali skupaj načrtovati odpiranje strokovnih in poklicnih šol, ki jih določeno področje potrebuje. In jih omejiti, ali celo zapreti, kadar je absolventov dovolj. Pa še toliko drugih vzrokov, ki imajo svoje korenine v družbi, ustvarja včasih naravnost nepremostljiva protislovja, zaradi katerih se napetosti v dijaškem svetu (in tudi med učnim kadrom) vedno bolj stopnjujejo ter potiskajo dijake na ulico, čeprav bi bilo v urejenih razmerah prvenstvena naloga, naloga vsakega dijaka, ki hoče biti koristen člen skupnosti ali družbe, h kateri se prišteva.
Prejšnji dan so italijanski dijaki, katerim so se pridružili tudi slovenski, manifestirali po goriških ulicah Več gesel je prevladovalo v njihovi akciji, med drugim tudi to, da kvalitete študija ni mogoče izboljšati z enostavno uvedbo 60-minutne učne ure. O sobotni manifestaciji smo že poročali. Danes dodajamo vidik mladih komunistov, ki so se v tej mani-
festaciji pridružili ostalim političnim skupinam, da so koordinirali boj proti uveljavljanju Valituttijeve o-krožnice. Iz njihovega tiskovnega sporočila povzemamo, da je petletna šolska demokracija postavila v ospredje zahtevo po dijaškem soodločanju, medtem ko je šolska birokracija odstranila vsako obliko sodelovanja v izvoljenih šolskih telesih. Očitno je postalo, da ne gre več samo za šolsko demokracijo, ampak za vsebino šolskega dela, za didaktično vsebino. Dijaki zahtevajo uveljavitev globalne zahteve po pravici do učenja za široke mladinske množice, pravico, ki je sedaj ne morejo uveljaviti. Mladi komunisti vidijo izhod iz tega stanja v reformi celotnega šolskega sistema, v kateri naj poleg vseh političnih šolskih zastoostev sodelujejo tudi dijaki. U-deležba mladih komunistov na sobotnem zborovanju ter vsa nadaljnja akcija ima za cilj prav to: doseči od vseh političnih sil, da se izjasnijo o poprej navedenih vprašanjih.
Na sobotni manifestaciji so italijanski in slovenski dijaki višjih srednjih šol skupno nastopali. To je razvidno tudi iz slovenskega transparenta (na sliki) ki so ga nosili na čelu sprevoda.
V strahovitem čelnem trčenja umri 23-letni mladenič iz Ronk
Žrtev je 23-letni Paolo Lenardon, huje ranjena pa 57-letni taksist Luciano Radigna in 19-letni vojak Franco Galvan
Zaradi slabega vremena je bilo v nedeljo na goriških cestah nekoliko manj prometa, kljub temu pa moramo žal poročati o hudi nesreči, ki se je zgodila v nedeljo popoldne med Gabrjami in Devetaki in ki je terjala smrt 23-letnega Paola Lenardona iz Ronk, dve osebi pa sta utrpeli hujše telesne poškodbe.
Mokro cestišče, trenutna slabost, neprimerna hitrost ali kaj drugega. Vzroke bo skušala ugotoviti prometna policija iz Gorice, ki vodi preiskavo o tej hudi nesreči, drugi smrtni nesreči v roku enega meseca. Zdaj pa dinamika, čelno sta trčila fiat 126, ki ga je v smeri proti Gorici vozil 23-letni Paolo Lenardon iz Ronk, Ul. D'Annunzio 103, ter mercedes goriške registracije, ki ga je v nasprotni smeri vozil 57-letni taksist Luciano Radigna iz Gorice, Travnik 58. V taksiju se je peljal 19-letni vojak Franco Galvan, doma iz Legnaga pri Veroni.
Trčenje je bilo silovito in usodno za voznika fiata 126, saj se je njegovo vozilo po prvem udarcu obilo v levo ter treščilo v skalnat breg, nato pa obstalo v obcestnem
jarku. Iz razbitin so s težavo izvlekli hudo ranjenega voznika, ki pa je umrl že med prevozom v goriško bolnišnico, kajti ob nesreči je u-trpel hude poškodbe na glavi in no* gah, zmečkalo pa mu je menda tudi prsni koš.
Huje sta se ranila tudi oba potnika v mercedesu. Voznik si je zlomil levi kolk in utrpel nekatere druge poškodbe in se bo moral zdraviti 60 dni, 19-letni Franco Galvan pa si je zlomil čeljust in bo predvidoma ozdravel v štiridesetih dneh.
Nesreča se je zgodila na blagem ovinku v bližini cestnega odcepa za mejni prehod pri Devetakih.
Ravnatelj, učno in neučno osebje gimnazije - liceja «Primož Trubar* v Gorici, izrekajo članu izvršnega odbora in zavednega sveta Ed-mundu Košuti globoko sožalje ob izgubi dragega očeta.
Slovenski fotografski krožek »Skupina 75* izreka svojemu članu Ed-mundu Košuti iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
PORT ŠPORT ŠPORT
20. novembra 1979
NOGOMET
V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI
Lep uspeh Ljubljančanov
Doma so visoko premagali Borca iz Čačka • Trenutno kar štiri moštva na vrhu lestvice - Dinamo petkrat uspešen - V nedeljo poslednje kolo
V jugoslovanski 1. ZNL so v nedeljo in soboto odigrali 16. kolo, oziroma predzadnje jesenskega dela prvenstva. Pred zadnjo tekmo so kar štirje kandidati za jesenski naslov, saj imajo enako število točk, in sicer: Radnički, Crvena zvezda, Sarajevo in Hajduk.
Glavna značilnost 16. kola so i-zredno težka igrišča ter premoč domačih enajsteric. Tokrat se ni kon čalo nobeno srečanje brez zadetkov. Do delitve izkupička je prišlo samo v Sarajevu med domačim železničarjem in Osijekom. Če so bili domači napadalci tokrat dobro razpoloženi, pa ne moremo reči za napadalne vrste gostujočih enajsteric. Poleg Osijeka je samo še Rijeka pretresla mrežo domačina. Na vseh ostalih srečanjih pa gostujoče ekipe kaj takega niso uspele. Enajsterica Dinama je v soboto sredi Zagreba dobesedno pregazila Rijeko. Domačini so vodili že po prvih 45 minutah s 4:0 z izredno igro. S tem je bilo praktično tekme konec. Tudi ljubljanska Olimpija je slavila prepričljivo zmago nad Borcem že po prvem polčasu. Olimpija se je poslovila od jesenskega dela prvenstva od domačih gledalcev, katerih sicer ni bilo veliko, s tremi lepimi goli in odlično igro v prvi polovici. Beograjski derbi se je končal z zasluženo zmago Crvene zvezde. Izvrstna igra Hajduka je tokrat prinesla samo minimalno zmago šurjaku in tovarišem. Izredno dragoceno zmago je slavila Vojvodina. Derbi med Radničkim in Budučnostjo se je končal z zmago prvih. Konec je bi. precej razburljiv, saj so morali kar trije igralci predčasno z igrišča. V Titogradu sta Budučnost in Velež pokazala dober nogomet, kljub izredno težkim razmeram.
IZIDI 16. KOLA Olimpija - Borac Dinamo - Rijeka Crvena zvezda - Partizan Radnički - Napredak Vardar - Čelik Vojvodina - Sloboda Budučnost - Velež Željezničar - Osijek Hajduk - Sarajevo LESTVICA
Radnički, Crvena zvezda, Sarajevo in Hajduk 21; Velež in Napre-dak 19: Vardar in Olimpija 17; Dinamo 16; Željezničar in Partizan 15; Budučnost. Sloboda in Rijeka 14; Osijek 13; Borac 12; Vojvodina in- (Vlil; 4
' PRIHODNJE KOLO (25.11.) Čelik - Budučnost, Napredak -Vardar. Rijeka - Radnički, Sarajevo - Dinamo, Partizan - Hajduk, Osijek - Crvena zvezda. Slotoda -Železničar, Borac - Vojvodina, Velež - Olimpija.
1:0
0:2
1:1
Bosna - Istra Novi Sad - Spartak Leotar - Kikinda
LESTVICA
Spartak 20; Zagreb 19; Dinamo in Leotar 18; Bosna in Jedinstvo 16; Proleter 14; Famos, Iskra in Rudar (V) 13; Kikinda in Vrbas 12; Novi Sad 11; Maribor 10; Istra 9; Rudar (T) 8.
3:0
5:1
2:0
2:0
2:0
1:0
2:0
1:1
1:0
2. JUGOSLOVANSKA LIGA
Maribor zamudil lepo priložnost
Tudi v predzadnjem kolu 2. zvezne nogometne lige - zahod je bila bera točk treh slovenskih zastopnikov dokaj skromna. Nogometaši Maribora so zamudili izredno priložnost, da bi premagali doslej vodilno moštvo Zagreba. V 68. minuti je pri stanju 1:1 Jankovič zastreljal najstrožjo kazen. Ne glede na to so bili domači gledalci zadovoljni s prikazano igro. Manj zadovoljni pa so bili tokrat navijači velenjskih in trboveljskih nogometašev, saj sta oba Rudarja v gosteh visoko izgubila.
IZIDI 14. KOLA
Proleter - Rudar (T)	3:0
Famos - Vrbas	3:0
Jedinstvo - Rudar (V)	4:0
Maribor - Zagreb	1:1
Dinamo - Iskra	3:0
Homa in Lazio za družino nesrečnega Paparellija
dalo skoraj dvajset tisoč gledalcev, čeprav so računali, da jih bo še več, ki so plačali okrog 59 milijonov lir. Od te vsote bo seveda treba ošteti 14 od sto davka SIAE, vendar so druge tri milijone odštele tudi zasebne televizijske postaje, ki so oddajale srečanje, v kateTem je zmagalo moštvo Italije z goloma Pruzza, medtem ko je edini zadetek za Romo - Lazio dosegel Giordano.
ODBOJKA
RIM — Nogometna kluba Rome in Lazia sta se odzvala solidarnostni akciji do družine nesrečnega Vin-cenza Paparellija, ki je izgubil življenje preteklega 28. oktobra na o-limpijskem stadionu v Rimu, kjer ga je zadela v glavo raketa proti toči, ki jo je izstrelil komaj 18 let star «navijač». V nedeljo sta namreč odigrala nogometno srečanje proti «ostali Italiji», ' katerega izkupiček so namenili Vincenzovi vdovi in njunima otrokoma. Tekmo si je ogle-
1. ITALIJANSKA LIGA
Presenečenje v Rimu
Odbojkarski prvoligaš iz Rima je doma nepričakovano izgubil s 3:0 z Veico Parma. V 1. kolu sta izgubila tudi novinca Isea Falconara in Marcolin iz Belluna.
IZIDI 1. KOLA
Polenghi - Edilcuoghi 0:3, Pao-letti - Amaro Piu 3:0, Eldorado -Veico 0:3, Isea Falconara - Mazzei 0:3, Panini - Marcolin 3:0, Klippan - Grondplast 3:1.
KOŠARKA
V PRVENSTVU D LIGE
Marko Ban (Jadran) je bil tudi v nedeljo med najuspešnejšimi strelci slovenskega četrtoligaša
DRAGOCENA ZMAGA JADRANOVCEV
V gosteh so premagali moštvo Roburja po podaljšku - V promocijskem prvenstvu je Bor zmagal v gosteh, Kontovel pa izgubil doma
Robur il Portico .— Jadran
83:92 (44:34; 77:77)
JADRON: A. Sosič (k), Udovič, K. Starc 10 (2:3), V. Sosič 8 (0:3), Kraus, I. Starc 2, B. Vitež 30 (0:2), Ban 28 (8:12), Čuk 14 (2:2), M. Vitez.
SODNIKA: Angeli in Trevisani loba iz Gorice).
Jadranovci so v nedeljo osvojili še eno zmago na tujem in tako potrdili drugo mesto na lestvici, ki jim nudi najboljše možnosti, da zaigrajo v drugem delu prvenstva bolj sproščeno, saj bi jim ob normalnem poteku dogodkov ne smela več zbežati uvrstitev v skupino, ki se bo borila za napredovanje v C - 2 ligo. Tudi tokrat pa se je morala slovenska peterka močno potruditi, da je premagala izredno borbene in žilave domačine, peterko Robur il Portico iz Palmanove, saj ji je to u-spelo le po enem podaljšku, potem ko je v regularnem delu tekme bila že večkrat na robu poraza.
V prvem polčasu ie Jadran začel dokaj nezbrano, medtem ko so nasprotniki zaigrali takoj z velikim poletom, in pokazali izjemno točnost v napadu, tako da so v enajsti mi-
nuti že krepko vodili (27:16). «Plavi» so se takrat zbrali in uspeli v nekaj minutah celo preiti v vodstvo (28:27), vendar so nato spet «zaspali» in Palmanova je šla na odmor z desetimi točkami prednosti. Ta čudni «ping - pong» se je nadaljeval v začetku drugega polčasa, ko je Jadran s consko obrambo (ki je ni doslej še nikoli igral) uspel za nekaj časa razbiti ritem nasprotnikom in izenačiti v četrti minuti (44:44). Takrat pa se je začela o-gorčena borba za vsak koš in izid je bil stalno izenačen z minimalnimi prednostmi za eno ali drugo moštvo. Trideset sekund pred koncem je najboljši igralec Palmanove, nezgrešljivi Simonetti (20 točk samo v drugem polčasu, potem ko v prvem sploh ni igral!) zadel dva prosta meta in povedel domačine v vodstvo (77:75), pet sekund pred koncem pa je Boris Vitez (22 točk samo v drugem polčasu) dokončno izenačil izid s točnim metom od daleč. V podaljšku so nato jadranovci zaigrali res izvrstno in naravnost pregazili nasprotnike predvsem po zaslugi Klavdija Starca in Bana.
Med posamezniki bi omenili odlič-
tai<iiii**iiiii«(«iiiiiiiii*«iiiiiiiii(iiiiiaiittiiiiia(liiiiiiiBiiaiiiiaaiaiiai«iiaaiiiiiaiiiiiiaiaaiiaaaiiiitiiaiiiii(aai||||V|f|V|a,|||(iiiaiiiiti|||||||||(||||||||||||||l||l|||l|,||l||||lii|||l||||||ll|||||,|||||||||||,||l|||llt||||if|||,liai|Viif||||tti|(||l||||l|||||it,||||t||||l|aiiaiii||it|||||||||l||ii,||l||liil||l|l||i|l||laill|it||||a|MllfII||||ll|l||||a|,IMII(iac(afaaill|liai||||a||ta||ltlttlta
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
ROKOMET
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Podvig Tržačanov v Pordenona Goričani sami na vrhu lestvico
Hurlingham je premagal Postalmobili, Pagnossin pa Bancoromo
Postalmobili — Hurlingham
75:82 (43:40)
POSTALMOBILI: Dalla Costa 10, Wilber 27, Young 11, Bechini 9, Pe-rin. Medila, Fantin 10, Mašini 8, Sambin, Lot.
HURLINGHAM: Baiguera 12, To-nut, Dordei 2, Meneghel 4, Laurel 35, Bradley 15, Scolini 2, Jaeuzzo, Ritossa, Pieri.
SODNIKA: Pinto in Teofili iz Rima.
PM: Postalmobili 17:24, Hurlingham 14:16.
Hurlingham je iztržil dragoceno zmago v gosteh proti Postalmobili ju ter ostaja tako na sedmem mestu lestvice (ven Zmaga tržaške služena: kljub tepgu d& so bij. dft-mačini še v prvih minutah drugega dela v vodstvu, so Lombardijevi varovanci ohranili mirno kri ter predvsem po zaslugi Laurela (ki je že v prvem polčasu že v osmi minuti imel tri osebne napake ter nato o-stal na klopi kar deset minut) ter Baiguere prehiteli nasprotnika. S to zmago ima Hurlingham še vedno možnost za osvojitev četrtega mesta, medtem ko je Postalmobili v dokaj slabih vodah.
n^lar lekjgno manj). kq'ekipe je. povsem za-
Pagnossin — Bancoroma 106:101 (54:43)
PAGNOSSIN: Puntin, Valentinsig 8. Turel 2, Pondexter 31, Premier 17, Ardessi 28, Sfiligoi, Laing 18, Antonucci 2, Campestrini.
BANCOROMA: Spizzichini, Torda 2, Massacci, Tomassi 11, Cornolo, Hicks 30, Castellano 16, Santoro 4, Bini 10, Davis 26.
SODNIKA: Casamassima (Cantu) in Paronelli (Varese).
PON: Laing v 37. min. in Davis v 37. min. PM: Pagnossin 10:12,
Bancoroma 13:14.
Nihče ni dvomil, da bo Pagnossin pospravil nov par točk v domačem srečanju z moštvom Bancorome. To
•imiiiiiiuitiMHiiiitiMiiiiiiitmiiiiiivmtitiiiMiiMiiiiiiiiHimiiMiiiimiiiiMitiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitniii
KOŠARKA
V EVROPSKIH POKALIH
PESTER SPORED
V tem tednu bodo odigrali več tekem, v katerih bodo zaposlene tudi italijanske in /ugoslovanske ekipe
V tem tednu bo na evropskih košarkarskih igriščih zopet zelo živo. V vseh treh pokalih za moške bodo namreč odigrali večje število srečanj, v katerih bodo zaposlene številne italijanske in jugoslovanske e-kipe.
POKAL PRVAKOV
Srečanja bodo na sporedu v četrtek. 22. 11.. Medtem ko bo italijanski prvak Sinudyne iz Bologne tokrat počival, pa bosta zaposleni obe jugoslovanski moštvi, Partizan in Bosna, ki pa bi morali brez težav odpraviti nasprotnika.
SPORED:
SKUPINA A: Kairo (Eg.) - BOSNA SARAJEVO (Jug.). Počitek Levski Sofija (Bol.)
SKUPINA B:	Inter	Bratislava
(ČSSR) - Bertrange (Luks.). Počitek: Sinudyne Bologna (It.)
SKUPINA C: Leverkusen (ZRN) -London (Angl.), Kopenhagen (Dan.) - Real Madrid (Sp.)
SKUPINA D: Solun (Gr.) - I-stanbul (Turč.), Dinamo Bukarešta (Rom.) - Makabi Tel Aviv (Izr.)
SKUPINA E: Dinamo Budimpešta (Madž.) - Partizani Tirana (Albanija). Alep (Sir.) - PARTIZAN BEOGRAD (Jug.)
SKUPINA F: Le Man? (Fr.) - UB SC Dunaj (Av.), Bruselj /(Bel.) -Den Bosch (Niz.).
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Tekme osmine finala tega pokala bodo na sporedu že danes. Zapo-
slena bosta tudi Emerson iz Vare-seja in Zadar.
Spored osmine finala:
Kotka (Fin.) - EMERSON VARESE (It.), Uppsala (šve.) - Caen (Fr.), Ramat Gan (Izr.) - ZADAR (Jug), Spartak Sofija (Bol.) - AEK Atene (Gr.), Istanbul (Tur.) - O-stende (Bel.).
Povratna srečanja bodo 27. novembra. GABETTI CANTU' (It.), Leiden (Niz.) in Barcelona (Sp.) so neposredno uvrščene v četrtfinale.
KORAČEV POKAL
Prva srečanja šestnajstine finala tega tekmovanja bodo jutri. Nastopilo bo več italijanskih in jugoslovanskih moštev.
SPORED:
Edimbourgh (Škotska) - Vallado-lid (Sp.), Bayreuth (ZRN) - ANTO-NINI SIENA (It.), Uyon (Švi.) -Tours (Fr.), Badalona (šp.) - Sun-derland (Angl.), Hapoel (Izr.) -RADNIČKI BEOGRAD (Jug.), JOL-LY FORLI' (It.) - Orthez (Fr.), Budimpešta (Madž.) - Juventud Badalona (Šp.), Coventry (Angl.) -SUPERGA MESTRE (It.), Fleurus (Bel.) - BORAC ČAČAK (Jug.), Ankara (Turč.) - CIBONA ZAGREB (Jug.), Atene (Gr.) - Wolfenbiittel (ZRN), Bursa (Turč.) - Monsceaut (Bel.)
Povratne tekme bodo 28. novembra. ARRIGONI RIETI (It.), JU-GOPLASTIKA SPLIT (Jug.), Pirej (Gr.) in Liege (Bel.) bodo neposredno igrali v četrtfinalu.
se je tudi uresničilo, vendar Goričani niso navdušili. Igrali so nezbrano, ob koncu srečanja pa je prišla na dan tudi utrujenost, tako da so gostje spravili celo v dvom končni izid, potem ko so še nekaj minut prej zaostajali za 15 točk.
Srečanje se je začelo dobro za domače, ki so imeli v Ardessiju in Pondexterju svoja najnevarnejša strelca. Že v tem delu pa so pokazali velike pomanjkljivosti v obrambi, kjer sta poprečna igralca, kot sta Castellano in Bini, imela vse prevečkrat prosto pot do koša.
V začetku drugega polčasa se je Bancoroma nevarno približal Pa-gnossinu, pri katerem je vzel v roke vajeti igre Laing, ki se je prak-ti&o.sam (ipii-al,, pritisku nasprotnikov. Po njegovi, zaofegi in tudi z nekaj lepimi koši Premiera so domači zbrali zanesljivo prednost, ki pa so jo nasprotniki pred koncem tekme precej zmanjšali, s Tomas-sijem (morda ga trener ni dovolj uporabil, saj je bil njegov doprinos, kljub slabi kondiciji, odločilen) in Hickson, ki je skoraj vseh 30 košev dosegel v drugem polčasu.
M. M.
IZIDI 10. KOLA
Mercury - Cagliari	103:	76
Mecap - Canon	104:	95
Postalmobili - Hurlingham 75:	82
Honky - DiariO	91:	69
Liberti - Šarila	90	:85
Pagnossin Bancoroma 108:101 Rodrigo - Mobiam	86:	68
LESTVICA
Pagnossin 18; Canon 16; Liberti 14; Mercury, Mobiam in Mecap 12; Hurlingham in Bancoroma 10; Hon-ky 8; Rodrigo, Postalmobili in Dia-rio 6; Cagliari in Šarila 4.
Hurlingham in Cagliari imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (25.11.) Mercury - Rodrigo, Liberti - Mecap, Postalmobili - Canon, Bancoroma - Mobiam (24.11.), Hurlingham - Honky, Pagnossin - Diario, Šarila - Cagliari.
PRVENSTVO A -1 LIGE
V desetem kolu velika presenečenja
Deseto kolo v prvi italijanski košarkarski ligi je prineslo več presenetljivih izidov.
Največje presenečenje je pripravil Scavolini, ki je zmagal kar sredi Cantuja s košem Ottavianija dve sekundi pred iztekom. Tudi Sinudy-ne je tokrat ostal praznih rok: Čo-sič je ponovno zaigral zelo dobro, a ni naletel na < dziv pri svojih tovariših, tako da so domačini z odličnima Jahnsonom (40 točk) in So-journerjem (26) osvojil visoko zmago. No. presenečenja še ni konec: tudi Emerson je moral kloniti in sicer v Rimu proti Fabii. Odlična Morse (39 točk) in Seals (18) nista zadostovala. Lazzari je namreč štiri sekunde pred koncem zapečatil usodo ekipe iz Vareseja.
L —
2. -
3. -
4. —
5. —
6. -
Armonico
izenačenje
Banderuoia
1.	Puskas
2.	Melassa
1.	Arazzo
2.	Redom
1.	Baklava
2.	Baglio
1.	Alizah
2.	Givasco
1.	Ipparco
2.	Pasadena
X 2
X
1
X
X
X
1
X
2
1
1
X
KVOTE:
12 — 2.946.300 lir 11 —	154.000 lir
10 —	13.000 lir
IZIDI 10. KOLA Arrigoni - Sinudyne Gabetti - Scavolini Isolabella - Pintinox Antonini - Supcrga Grimaidi - Eldorado Jolly - Bi’ly Fabia - Emerson
96:77
78:80
81:88
83:64
109:90
74:80
79:77
LESTVICA
Bil!y, Gabetti in Sinudyne IG; E-merson, Arrigoni in Grimaidi 14; Jolly in Pintinox 10; Scavolini in Antonini 8; Fabia 6; Isolabella in Superga 4; Eldorado 0.
PRIHODNJE KOLO (25.11.)
RittaBrih.r Anlrfuafov .loUg^Ga.,
betti; Scavolini -Grimaidi (21.11.'); Erherson - Sinu dyne; liiuUuox .- Fabia; Superga,-Isolabella.
NA TURNEJI . PO ZDA
Tri zmage in sedem porazov Jugoslovanov
Jugoslovanska košarkar ka reprezentanca je končala svojo večdnevno turnejo po ZDA, kjer je odigrala deset prijateljskih tekem proti ameriškim vseučiliškim moštvom.
V poslednjih dveh tekmah sc Jugoslovani ostali praznih rok in tako je skupen obračun «plavih» v ZDA tri zmage in kar sedem po-
V	predzadnji tekmi je Jugoslavija izgubila z moštvom Missouri State University z 61:73 (27:31). Najboljši strelec v jugoslovanskih vrstah je bil Delibašič, ki je dosegel 22 točk.
V	poslednjem srečanju pa je Jugoslavijo premagala ekipa Wichita State s 86:81 (31:47). Radovanovič je v tem srečanju od Jugoslovanov pokazal največ. Dosegel je tudi 28 točk.
SVETOVNI POKAL
Sovjetski zvezi naslov Jugoslovani razočarali
MALM5 — Po treh zaporednih porazih so najboljši jugoslovanski rokometaši v zadnji tekmi za svetovni pokal premagali švedsko z 29:21 (12:13) in tako zasedli 7. mesto. To je obenem tudi velik neuspeh jugoslovahskega moškega rokometa.
Zmagali so namreč igralci SZ, ki so v finalni tekmi premagali Poljsko s 25:17 (11:7). To je še en velik uspeh sovjetskega rokometa v letošnji sezoni. V tekmi za 3. mesto je NDR premagala Madžarsko s 24:19, za 5. mesto pa Danska ZRN z 18:15.
Triestini le točka
Tržačani so proti presenetljivemu Trevisu igrali brez zadetka - Tržačani pa na splošno niso razočarali
Triestina — Treviso 0:0
TRIETINA:	Bartolini, Schiraldi,
Prevedini, Giglio (Lenarduzzi od 74. niin.j', Mascheroni, Magnocavallo, Ouadrelli, Mitri, Coletta, Franca, Panozzo.
SODNIK: Savalli (Trapani). GLEDALCEV: 7.000. Koti: 7:6.
HOKEJ NA LEDU
1 JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija le za las zmagala v Zagrebu
Hokejisti Olimpija so v4>. kolu dobili dvoboj z Medvcsc/fltom V Zagrebu šele v zadnji tretjini i smečanja. Zmagoviti zadetek pa je trideset sekund pred koncem dosegel Lepša. Vodeče Jesenice tokrat, s Spartakom niso imele težkega dela, kot tudi ne Celje. Ekipa Kranjske gore pa je v Beogradu izgubila.
IZIDI 5. KOLA
Medveščak - Olimpija 1:2 (1:0, 0:0, 0:2); Celje - Crvena zveza 4:0 (1:0, 1:0, 2:0); Jesenice - Spartak 10:1 (3:0, 5:1, 2:0, Partizan - Kranjska gora 7:2 (3:0, 2:0, 2:0).
LESTVICA
Jesenice 10; Olimpija 8; Celje in Partizan 6; Crvena zvezda 5; Medveščak 3; Kranjska gora 2; Spartak 0.
Torkov komentar Triestine bomo tokrat začeli s kratkim «slavospe-vom» Trevisu, ne zato, da bi opravičili delni spodrsljaj domačinov, temveč zato, ker si moštvo trenerja Rossija to res zasluži. Treviso je ekipa, ki je v enem letu bistveno spremenila in izboljšala svoj koncept igre. Potem ko so se lani Benečani komaj rešili pred izpadom v nižjo ligo, sodijo letos med boljša moštva prvenstva C lige. To so izdatno pokazali tudi v Trstu z eno-
stavno, toda hitro m samozavestno sloni na./flovolj-; neproboj-
ODBOJKA
igro, ki
ni obrambi in praktični krilni vrsti, ki omogoča odličnemu napadalcu Zandeguju, da se s svojimi prodori vselej izkaže.
Triestina ni igrala slabo, vsaj ne slabše kot na prejšnjih domačih nastopih. Res je bilo več nepotrebnih napačnih podaj na sredini igrišča, tudi napadalca sta zamudila običajno vrsto priložnosti, vsekakor pa so Tržačani stalno imeli pobudo in v drugem polčasu tudi več od igre. Z lepimi prodori po desni strani in točnimi predložki je bilo uporabnih žog za napadalce mnogo, le teh pa ni bilo nikoli na pravem položaju. Pozna se pomanjkanje visokega skakalca v kazenskem prostoru, saj bili vsi visoki predložki lahek
C. zvezda — Fužmar 3:0
Odbojkarice Fužinarja iz Raven
na Koroškem so krstno srečanje v 1. zvezni ligi gladko izgubile v Beogradu z večkratnimi državnimi prvakinjami od Crvene zvezde. Praz
Jen gostujoče obrambe. Ko so Tržačani prodirali po sredini pa so bila prizadevanja «žonglerjev» Mi-trija in Magnocavalla brezuspešni, saj sta bila pri odločilnem posegu vedno ob žogo. Najnevarnejšo priložnost so tako domačini imeli zopet ob prostem strelu, ki ga je odlično
nih rok se je iz tega'mesta vrrtila izvedel Magnocavallo v 32. min., vra-, tudi šesterka Rijeke, ki se je po- tar Mattarollo pa je še boljše odbil merila z Radničkim.	|v kot. V drugem polčasu sta ugod-
.........................................................iimiiiiiiiiimiHiNiniimi................................................................
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LIGI
Krasova dekleta praznih rok tudi na gostovanju v Leccu
Slab dan Sonje Miličeve - Bojazen za obstanek v 1. ligi
Tudi z drugega zaporednega gostovanja v okviru prvoligaškega namiznoteniškega prvenstva se Krasova dekleta vračajo praznih rok. V Leccu jim je namreč domači Ca-nottieri zadal nepričakovano visok poraz 4:1 in tako bistveno otežko-čil nalogo slovenskih igralk, da o-hranijo status prvoligaša, čeprav manjka do konča prvenstva še o-sem kol.
V nasprotju z običajnim razpletom dogodkov je tokrat Sonja Miličeva naletela na slab dan, na kar je morda delno vplivala poškodba na mezincu leve roke. Ker je Ca-nottieri hote zamenjal postavo, sta se že v prvem krogu srečanj spoprijeli v neposrednih dvobojih šte: vilki ena in dva obeh ekip. Neva Rebula je proti Stucchijevi v drugem setu dobro zaigrala in vodila vse do 20:17, ni pa znala izkoristiti tega vodstva. Monti je proti Miličevi pokazala svojo trenutno vrhunsko formo in potem ko je izgubila prvi set in bila v drugem nizu na robu poraza, je znala zaključiti odločilno srečanje v svojo korist. Dvojno vodstvo domačink je precej demoraliziralo Krasove zastopnice, ki so z obupom vrgle vse svoje moči in upanja v igro dvojic, vendar je par Milič - Blažina kljub solidnemu nastopu utrpel sicer predvideni poraz. Ostali dve srečanji posameznic nista i ’ ’li več nobene praktične vred-
nosti in sta se po pričakovanjih zaključili z zmagama Montijeve in Miličeve, ki je tako priborila Kra-sovim barvam vsaj častno točko.
Položaj Krasa je po tem porazu precej zaskrbljujoč, čeprav ni še dramatičen. O realni vrednosti, moči in ambicijah slovenskih igralk bomo kaj več zvedeli čez deset dni, ko se bodo v Nabrežini pomerile z državnim prkavom AGMA Marano, ki je baje precej ošibljen (Strino in
Atalanta — Parma Bari — Cesena LR Vicenza — Taranto Lecce — Como Monza — Genoa Piša — Palermo Pistolese — Verona Sambenedettese — Ternana Sampdoria — Matera Spal — Brescia Forli — Rimini Arezzo — Foggia Giulianova — FrancaviUa
1
X
2
2
2
1
1
1
2
X
1
X
1
Carrante ne nastopata, ker nista dobili zahtevane finančne nagrade...).
CANOTTIERI LECCO - KRAS 4:1
Stucchi - Rebula 2:0 (13, 23)
Monti - Milič 2:1 (-14, 19, 9)
Monti in Stucchi - Blažina in Milič 2:0 (19, 17)
Stucchi - Milič 0:2 (-16, -15) Monti - Rebula 2:0 (10, 16)
— bs —
V okviru drugega kola je Fiat Carrelli Elevatori premagal Vita-mirello s 3:2, medtem ko tekme med Cagliarijem in Agma Merano niso odigrali.
LESTVICA
Fiat Carrelli Elevatori BA in Ca-nottieri Lecco 4, Vitamirella S. El-pidio 2, Kras, Agma Marano in Cagliari 0.
ni prilož.nosti zamudila še Panozzo in Quadrelli.
Pogoji za igro so bili resnično težki, saj je dež stalno motil regularen potek tekme, kljub temu pa je bil prikazani nogomet na dostojni ravni, tako da so gledalci ob koncu nagradili obe ekipi z dolgim aplavzom.	A. K.
IZIDI 8. KOLA
Alessandria - Novara	2:1
Fano - Cremonese preloženi Forli - Rimini	4:3
Lecco - Biella	2:1
Mantova - Varese	1:2
Pergocrema - S. Angelo Lod. 0:1 Piacenza - Casale	4;P
Reggiana - Sanremese 3:0 Triestina - Treviso	0:0
LESTVICA
SanremesC'ih'Treviso iU-Fano; Neb vara, S. Angelo Lodigiano in "Lecco' 8, Rimini in Alessandria 7, Casale 6, Mantova 5, Pergocrema 3, Biellese 2.
PRIHODNJE KOLO (25. 11.) Biellese - Pergocrema, Casale -S. Angelo Lodigiano, Cremonese -Mantova, Forli - Fano, Novara - Lecco, Rimini - Alessandria, Sanremese - Piacenza, Treviso - Reggiana, Varese - Triestina.
KVALIFIKACIJE ZA EP
Romunija - Ciper 2:0
V tretji kvalifikacijski skupini evropskega nogometnega prvenstva, v kateri nastopa tudi Jugoslaviji, so v nedeljo odigrali predzadnje srečanje, in sicer med Ciprom in Romunijo.
Srečanje med Romunijo in Ciprom ni imelo nobenega pomena za skupno lestvico, na kateri še vedno vodi Jugoslavija s točko predhosti pred Španijo, ki pa mora odigrati tekmo š Ciprom. Prav od te tekme, ki jo bodo odigrali 9. decembra na Cipru, je odvisno,	kdo	bo prihodnje leto
odpotoval na evropsko prvenstvo v Italijo. Jugoslovani bi se uvrstili samo v primeru, da Španči izgubijo ali igrajo neodločeno s šibkim ciprskim moštvom. '
LESTVICA 3.
Jugoslavija	6	4
Španija	5	3
Romunija	6 ,	2
Ciper	5	0
Nekaj podobnega kot z Jugoslovani v 3. skupini se dogaja s Francozi, ki igrajo v 5. skupini. Potem ko so v zadnji tekmi odpravili evropske prvake, češkoslovaško moštvo, in se povzpeli na prvo mesto lestvice, morajo vsa svoja upanja staviti na izid tekme med ČSSR in Luksemburgom, ki bo v soboto v Pragi. Moral pa bi se zgoditi pravi čudež, da bi se uvrstili, saj enajsterica iz Luksemburga ne bi smela predstavljati večje ovire za Čehe.
LESTVICA 5. SKUPINE
SKUPINE
0	2	14:6
1	1	10:4
2	2	9:8
1	4	1:16
Francija
ČSSR
Švedska
Luksemburg
13:7
13:4
9:13
2:13
Kar sedem srečanj za evropsko prvenstvo
NOGOMET
KVOTE:
13 - 321.641.700 lir 12 —	9.413.900 lir
MEDCELINSKI POKAL
Malino izgubil
, MALM6 — V prvem finalnem srečanju medcelinskega nogometnega pokala je Olimpla i« Asuncio-na (Paragvaj) z 1:0 premagala švedsko moštvo Malmo. Gol za O-limpio je dosegel Evaristo Is asi v 41. min. Povratno srečanje v Asun-cionu bo 2. marca prihodnjega leta.
Ta teden bodo odigrali kar sedem nogometnih tekem v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Poleg tega bodo na sporedu tri srečanja za reprezentance pod 21 letom ter prijateljsko srečanje med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo.
DANES — Evropsko prvenstvo «under 21»: Anglija - Bolgarija, Belgija - Škotska, Holandska - Vzh. Nemčija.
JUTRI, 21. t.m. — Evropsko prvenstvo: Anglija - Bolgarija, Sev. Irska - Irska (1. skupina' Portugalska - Avstrija, Belgija - škotska (2. skupina); Vzhodna Nemčija -Holandska (4. skupina); Turčija -Wales (7. skupina). Prijateljsko srečanje: Sovjetska zveza - Zahodna Nemčija.
SOBOTA, 27. t.m. — Evropsko prvenstvo: Češkoslovaška - Luksemburg (5. skupina).
na Bana in Viteza (v drugem polčasu je v bistvu zadel vse, kar j®
metal, potem ko je bil zelo slab v prvem delu igre), od ostalih pa poleg Klavdija Starca, odločilnega v podaljšku, še Valterja Sosiča, ki je poleg običajne zelo dobre igre v obrambi bil nevaren in učinkovit tudi v napadu.
Sergij Tavčar IZIDI 7. KOLA
Inter 1904 - Itala	72:73
Robur Palmanova - Jadran 83:92 Cervignano - Cer Videm 88:81 Don Bosco - Sagrado 65:81 LESTVICA
Sagrado 14, Jadran 12, Cer Videm. Cervignano in Itala 6, Don Bosco. Inter 1904 in Robur Palmanova 4.
PRIHODNJE KOLO Robur Palmanova - Inter 1904, Don Bosco - Cervignano, Jadran - Itala (24. 11. ob 19.30 v Dolini), Sagrado - Cer Videm.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Ferroviario — Bor 52:54 (23:19)
BOR: Canciani, Žerjal 17 (3:7). Koren 10, Ra ženi 6 (0:1), Klobas H (4:11), Perco 2, Race 3 (3:5), Krečič 2, Košuta, Marsich.
PM: DLF 2:11, Bor 10:24.
PON: Koren (32), Comar (36). SODNIKA: Polh in Policastro (TS)-Ob svojem krstnem nastopu v pr°'
ncirikem nrvp-ncJ-vn C/, hiu-mci V
mocijskem prvenstvu so borovci gosteh presenetljivo premagali jačeni Ferroviario, ki velja letos za enega izmed favoritov. Treba je vsekakor omeniti, da so lani le jarira-novci slavili v Miramarskem drevoredu, kar nam že pokaže mero te zmage.
Tekma vsekakor ni bila lepa, kot v glavnem vse na tem igrišču: v prvem polčasu, kot kaže sam izid; so košarkarji dosegli nizek odstotek pri metu. Bor je zadel od daleč le dvakrat, Ferroviario pa ni bil kaj prida boljši.
Odločilen je bil začetek druge P°" lovice srečanja, ko so «ulavi» v petih minutah z delnim izidom 16-* prešli zanesljivo v vodstvo z 10 točkami naskoka. V teh trenutkih 'e , bila igra borovcev nraktično neustavljiva: Koren in Žerjal sta P0*' nila koš iz vseh položaiev. V *®-minuti je bil rezultat 45:33 za Bor. , nato se je italijanska peterka z8' ■ četa nevarno oribliževati in celo prehitela naše fante dve minuti pre® koncem. «Plavi* pa so bili še t8' ko prisebni, da so s prostimi met' Klobasa in Raceta osvojili tekmo-Tokrat 5&<&eba pohvaliti dobro Bo-hovo conskb . obrambo ter dober skok .na odbitebfogc.
— fp -
Kontovel — Inter Milje 76:84 (34:47)
KONTOVEL: Volpi, Ban 10, Sosič 26, Tavčar 8, Piccini, Benčin8 2, Lisjak 14, Daneu 10, Prašelj 4. Lukša 2.
Kontovelci so začeli promocijsko prvenstvo s porazom in to na domačem igrišču proti nasprotniku, ki se je odlikoval predvsem po zelo t0' Čnem metu iz srednje in dolge razdalje. Domačini so začeli precej dobro, saj so z agresivno obrambo presenetili nasprotnika. V 6. miom1 so namreč vodili z 18:12. Po dobrem začetku prav v vrstah Konto-vela je nekaj odpovedalo. Miljčani P8 so na nasprotni strani kot za šal® zadevali koš domačinov, ki so b*11 v drugi polovici prvega polčasa P°" poboma zbegani.
Kje so vzroki za tako slabo igr<) naših fantov? Pri tej analizi vsek8" kor ne moremo spregledati določanih činiteljev, ki preživo pričajo l0 delno tudi upravičujejo tako stanje-kakršnemu smo bili Driča na nedelj"
smo bili priča na ned ski tekmi. Mislimo predvsem na P°' manjkanje treningov, sai so nas
manjkanje treningov, saj so košarkarji v začetku prvenstva pravili le osem enournih trening01'’ kar vsekakor še zdaleč ne ustrez® zahtevam, ki jih postavlja tako do1' go in zahtevno prvenstvo, če * temu dodamo se odsotnost primernega trenerja, ki bi stalno sledil treningom in tekmam naših fantov. Jf povsem jasno, da nismo mogli Prl" čakovati od njih kaj več. Vse te velike pomanjkljivosti, ki negativ8 učinkujejo na razvoj te športne P8' noge, bodo imele posledice tudi 1 našo košarko.
H. K.
71:68
65:71
108:70
76:84
52:54
60:84
IZIDI 1. KOLA Barcolana - Scoglietto Rifle - Stella Azzurra Cus - Alabarda Kontovel - Inter Milje Ferroviario - Bor Grandi Motori - Efera LESTVICA
Barcolana, Stella Azzurra, Cus, * ter Milje, Bor in Edera 2, ScOgbe‘ to, Rifle, Alabarda, Kontovel, !eI roviario in Gradi Motori 0.
PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Barcolana, B°!L Rifle (25. 11. ob 11.00 v Dolini). ter Milje - Cus, Alabarda - ^rrflb
viario, Edera - Kontovel (25.
9.30 v Miljah), Scoglietto - Gr8”0 Motori.
HOKEJ NA LEDU
ITALIJANSKA A LIGA
Rccoaro ohranil vodstvo
V zadnji tekmi prvega dela P venstva je Merano dosegel neon* čen rezultat s prvouvrščenim skupni lestvici, Recoarom, ki seo \ vodi samo s točko prednosti Pre^ Bolzanom.
izrou	1ive
Recoaro - Merano 3:3. Valpet*1,,
- Cortina 0:16, Brunico - Alleghe 6- ’ Bolzano - Asiago 10:2.
LESTVICA	n0
Recoaro 13; Bolzano 12; M er08, 11; Cortina 7; Asiago 6; Brunico Alleghe 3; Valpellice 0.
primorski dnevnik 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
20. novembra 1979
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
KOŠARKA
V KADETSKEM PRVENSTVU
Tesna zmaga Prosečanov nad Bazovci
Trener Zarje dobil odpoved - Breg in Vesna odnesla ves izkupiček - Denichev avtogol prinesel Primorcu poraz
Imorje — Zarja 1:0 (1:0)
.PRIMORJE: Husu,
Štoka. Verša. G. Sugan, Angeleri, Tomizza
(Al,.’.	hCU1’
b*), Pertot, W. Husu. Zaccaria, vascotto, Germani.
.ZARJA: Puzzer, Franzolini (San-JJe), Bidussi. Samese, Macor. Gr-Dana, Micussi, Ražem, Crasna “> Lupidi.
STRELEC: v 10. min. Germani. GODNIK: Balsamo iz Gonce.
Zabeležili smo nekaj presenetljivih izidov in je prišlo do sprememb na lestvici. V tem za-vrtljaju so bili uspešni napakici, saj je v osmih odigra-tekmah padlo kar 24 go-‘°t> (največ v tem prvenstvu).
Tri zmage in dva poraza je nedeljski obračun naših ekip.
Za največje presenečenje je seveda poskrbela Vesna, ki je 'u gosteh) povsem nepričakovano zadala kvotiranemu S. Marcu prvi prvenstveni poraz.
Dobro se je odrezal tudi °Teg, ki je z dvema zadetko-Tnf1 v drugem delu igre sprali na kolena sicer solidno eki-P° Baxterja.
..Primorje je proti Zarji osvojijo peto zmago (vedno z ena-izidom) v tem prvenstvu. Za Bazovce je bil ta poraz spet nud udarec: odslovili so trenejo Pertiča, trenerske posle Pri Zarji pa je trenutno preval Vojko Križmančič, katere-Ba čaka res težka naloga, če Upoštevamo, da zarjam niso jnjagali že na 25 prvenstvenih lfkmah in že 789 minut niso dali gola.
. Po dveh zaporednih zmagah le. moral Primorec položiti oro-Z]e v dvoboju z odličnimi Cam-Ponellami. Poraz je precej po-tr‘ nogometaše Primorca.
. IZIDI 10. KOLA Libertas — Sovrana	2:1
~reg — Baxter	2:0
p- Marco — Vesna	2:3
{'rirnorec — Campanelle 0:1 Uomio - Zaule	1:1
~°stalunga — Rosandra 5:0 primorje — Zarja	1:0
Oiarizzole — Cafnpi Elisi 4:1
LESTVICA
Costalunga, Sovrana in Cam-Panelle 14; Primorje 13; Listaš in S. Marco 12; Vesna D: Giarizzole in Breg 10; Cam-£* Elisi in Domio 8; Baxter in “rimorec 7; Zaule, Rosandra ‘n Zarja 6.
£ostalu
Primorec - Domio, Zaule - Cam-Panelle, Primorje - Giarizzole, °axter - Sovrana, Čampi Eli-S1 ' Zarja.
B. R.
koncem srečanja je imela bazoviška enajsterica edinstveno priložnost, da bi remizirala, toda po strelu Santonija je žoga zadela prečko.
Po tej akciji je bilo tekme praktično konec.
W. H.
S. Marco — Vesna 2:3 (0:1)
S. MARCO: Balzarini. Giraldi, Pacor, Toffanin, Starda, Minca, Zol-lia, Morotta, Paolich, Bemabei in Savi.
VESNA: Košuta (Bubnich), Gioc-chin (Candatti). Košuta II, Acqua-viva, Privac, Vecchio, Massimi, Pipan, Zuerci, Zucco, Dolja.
STRELCI: v 15. min. p.p. Zuerci; v d.p. 7. min. Bemabei. v 12. min. Zollia, v 20. min. Zuerci, v 40. min. Dolja.
V nedeljo je Vesna pripravila svojim navijačem prijetno presenečenje, saj je na tujem igrišču premagala močno ekipo S. Marca, S to zmago so Križani pokazali, da niso krivi in da nosi veliko krivdo za blede »domače* nastope predvsem premajhno kriško igrišče, ki ne dopušča široke igre.
Tekma je bila vseskozi zanimiva in že iz uvodnih udarcev je bilo razvidno, da bo Vesna za domačine trd oreh. saj se je takoj podala v napad ter že v 10. min. razpolagala z 11-metrovko, ki pa jo je Massimi zastreljal. Za gol pa je poskrbel Zuerci, ki je nekaj minut kasneje z lepim strelom premagal domačega vratarja. Od tega trenutka dalje so se akcijo vrstile kot na tekočem straku, bodisi na eni kot na drugi strani, toda rezultat se v p.p. ni več spremenil.
V prvi polovici d.p. je Vesna zašla hudo v krizo in to so izkušeni domačini takoj izkoristili, saj so najprej remizirali in nato z Zollio prišli še v vodstvo. Vse je kazalo, da bo Vesna utrpela drugi zaporedni poraz, toda prav v teh trenut kih so se fantje požrtvovalno vrgli v napad s trdim namenom, da odnesejo vsaj točko. Njihov trud m bil zaman, saj je odlični Zuerci v 65. min. izenačil. Remi pa Križanov ni zadovoljil, saj so nadaljevali z napadi in prav v enem iz med teh je Dolja z močnom strelom prinesel Vesni toliko zaželeno zmago.
Pohvaliti moramo tokrat vso eki po, predvsem pa Vecchia in Zuer-cija, ki sta bila nedvomno najbolj ša na igrišču,
Fabio
GLEDALCEV: 150. t^erbi med Primorjem in Zarjo SeJe končal z zasluženo zmago Pro-Ja Pvv s P'čRm 1:0. Zdaj zaostaja *™norje samo za točko za tro-liih V(x*ečih ekip (Sovrana, Costa k 8a, Campanelle). Bazoviška Za vM ha je trenutno v zelo slabih ^ran, saj je zadnja na lestvici.
•rib slabemu vremenu in blatne-koji	je	derbi izpolnil priča-
ht^^je, saj smo bili priča res za-
-fTw
.1 po začetnih udarcih tekme
''vemu in borbenemu srečanju.

3^ - i c > /.aceuun uuarom icmuc svq- mačini prevzeli vajeti igre v ».■ ^ roke in že v 10. min. sreča-v Drišli z Germanijem zasluženo v ',0dstvo. Igra Prosečanov je bila f.'etn prvem delu učinkovita in z jri več športne sreče bi lahko ^ .Kli vsaj še dva zadetka. Zarja v J? v le branila in vratar Štoka ristvu ni bil zaposlen.
)w Nadaljevanju so Prosečani I 0van° ubrali obrambni sistem vi=j’ *far s0 gostje izkoristili in obsevali sredino igrišča. Tik pred
govo ekipo, zlasti dobro pa so zaigrali Dagri, Klun, Dazzara in Lo-vriha.	SMI
Primorec — Campanelle 0:1
(0:0)
PRIMOREC: Maglica, De Santi, Štoka, Skrem, Križmančič, Husu, Edvin Kralj, Čuk, Franko Kralj, Marko Kralj (Denich), Valter Milkovič (12 Pavatič).
Breg — Baxter
2:0 (0:0)
Pokal
Primorskega dnevnika
V desetem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je bil na sporedu sedmi derbi, izid katerega pride v poštev za pokal Primorskega dnevnika. Končni izid govori v korist Primorja, ki je z zmago nad Zarjo prišlo do tretjega mesta lestvice, kjer še vedno vodi dvojica Primorec - Vesna.
DOSEDANJI IZIDI
Vesna -	Zarja			1:1
Primorje	- Vesna			0:1
Zarja -	Primorec			0:0
Vesna -	Breg			1:1
Primorje	- Primorec			1:1
Primorec	- Breg			2:1
Primorje	- Zarja			1:0
LESTVICA				
Primorec	3 1 2	0	3:2	4
Vesna	3 1 2	0	3:2	4
Primorje	3 1 1	1	2:2	3
Zarja	3 0 2	1	1:2	2
Breg	2 0 1	1	2:3	1
B. R.
CAMPANELLE: Ribarič, Grassi, Castellano, Familiuolo, Raguso, A-verso (Messi), Bon, Vascolto, Gat~. tion, Zorzut, (12 Frluga).
STRELEC: v 43. min. d.p. avtogol Denich.
SODNIK: Schiavon iz Tržiča.
Ko je že kazalo, da se bosta ekipi razšli pri remiju, je dve minuti pred koncem tekme doletela Treben-ce hladna prha, saj je Denich nehote premagal lastnega vratarja in podaril gostom zmago.
Primorec je (z okrnjeno postavo) ubral obrambni sistem igre, -računajoč, da bi že ena točka prav prišla. Gostje so bili več časa v napadu, a so le enkrat resneje zaposlili Maglco. Primorec se je dobro branil in se nekajkrat zelo nevarno približal nasprotnikovim vratom.
Gostje so nekoliko več napadali, Trebenci pa so se dobro branili, saj ni bil Maglica nikoli v veliki nevarnosti. Ko je že izgledalo, da bo ostal rezultat neodločen, je sodnik dosodil dvomljiv neposredni prosti strel izven kazenskega prostora. Streljal je Zorzut, žoga pa se je odbila od De.iicheve noge in se zakotalila v vrata.
V zadnjih 2 min. se je Primorec z vso vnemo podal v napad in je prav v zadnji minuti imel edinstveno priložnost, ko je Milkovič z glavo streljal za las mimo vratnice.
Bruno Križmančič
MONAKO — Francoska mladinska nogometna reprezentanca je v finalu mladinskega nogometnega turnirja v Monaku premagala Ita
lijo s 3:2 in tako dosegla prvo mesto
Na turnirju so nagradili tudi škotsko, ki se je uvrstila na tretje mesto, kot najbolj disciplinirano reprezentanco, italijanskega nogometaša Paola Monellija pa kot najboljšega nogometaša te manifestacije.
V D LIGI
Ena najlepših tekem Pro Gorizie
Pro Gorlzia — Saronno 1:0
(1:0)
PRO GORIZLA: Calligaris, Ranoc-chi (Fabris), Sabbadin, Zanetti, Bel-tramini, Cirello, Braida, Michelut, Blažič, Interbartolo, Peressoni.
SARONNO: Volontč, Pedotti, Zop-pelaro, Agazzi (Zorzan), Vaghi, Ferrari, Cattaneo, Redionigi, Agazzi II., Fasani, Bettinelli.
SODNIK: Cornieti iz Forlija.
STRELEC: v 20. min. Peressoni.
čeprav rezultat tega ne pove, si je Pro Gorizia povsem zaslužila zmago. Varovanci trenerja Medeota so namreč odigrali eno najlepših srečanj v tem prvenstvu in to zaradi vključitve Interbartola in Sab-badina, ki sta bila na razmočenem igrišču gonilna sila ekipe.
Zmagoviti zadetek so Goričani dosegli v 20. minuti igre, ko je Michelut lepo podal žogo Peressoniju, ki je s silovitim udarcem premagal gostujočega vratarja.
BOR LE ZA TOČKO PREKRATEK»
Tudi Kontovel in Polet sta v tem kolu prepustila zmago nasprotnikom
Stella Azzurra - Bor 50:49 (36:24)
BOR: Pregare, Škerl, Merku 2, Gerdol (k), Don, Sehillani 2, Švara 6 (0:2), Gregori 3 (1:3), Lokar 32 (2:2), Kosovel 4 (2:8).
PM: 5 na 15
PON: Lokar (37).	-
SODNIK: Graffiti (TS).
Kljub porazu so Borovi kadeti pokazali dober napredek v primerjavi s tekmo prvega kola. Stella Azzurra si je vsekakor zaslužila zmago, saj je vodila vseh štirideset minut. »Plavi* so se v drugem polčasu začeli približevati nasprotniku in so ga skoraj dohiteli (v 15. min., pri izidu 47:48). Tedaj je sodnik dosodil peto osebno napako Lokarju, ki je bil do tistega trenutka daleč najboljši na igrišču. »Plavi* so morali teko položiti orožje, saj v napadu niso bili več prodorni.
Obramba naših fantov je bila dobra in so Kosovel, Gregori ter Lokar uspešno skakali na odbite žoge pod obema košema. Žal, to ni bilo dovolj. Italijanska peterka je zelo dobro razvijala protinapade in tako tudi zmagala. V končnih trenutkih so si naši fantje dobesedno zapravili zmago zaradi živčnosti posameznikov, ki so sedeli na klopi.
-fp-
SGT - Kontovel 63:60 (33:30)
V soboto je Kontovel odigral svoje drugo prvenstveno srečanje v prvenstvu kadetov proti SGT, ki i-gra vlogo favorita v tem prvenstvu. Tekma je bila izredno izenačena in borbena.
Tekma se je začela z rahlo pre-
............................................................i.....»■»•....»»"i...............................i................................................................................i
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Prepričljiva zmaga Krasa nad Gaja
Na Goriškem naše enajsterice odnesle le polovico točk
..Jutri, 21. t.m., bo v nabre-'Uski občinski telovadnici mednarodno prijateljsko košarkarju srečanje
Jadran — Crvena zvezda
Ječanje se bo začelo ob 20.30.
BAXTER: Volk, Filippi, Margera, Delich, Malusš, Camassa, Carli, Rainis, Tigante, Poli, Maiorana. GLEDALCI: približno 100. STRELCA: v d.p.: 16. min. Lo-vriha, 31. min. Colja.
Po dveh zaporednih porazih so Brežani slavili drugo prvenstveno zmago. Na domačem igrišču so premagali solidni Baxter.
Breg je igral dobro, kot že nekaj časa ne. V ekipo se je ponovno vrnil mladi Azzolin in tako je napad bolje zaigral kot v prejšnjih tekmah.
Že po uvodnih minutah je gostom trda predla, saj so dobro razpoloženi Brežani stalno napadali, a so bili preveč netočni. Najlepšo priložnost je imel v 23. min. Samec. Tudi Baxter je imel veliko priložnost, ko je v 20. min. Marino Carli zadel vratnico.
V drugem polčasu je prišla boljša igra Brega še bolj do izraza. Ker je skoraj vso tekmo deževalo je bilo igrišče zelo razmočeno in zato je bila igra počasnejša. V 16. min. je sodnik zaradi napake nad Samcem dosodil enajstmetrovko v korist Brežanov: odlično je streljal Lovriha, Baxter je zahteval, naj sodnik prenese srečanje, češ da je i-grišče preveč razmočeno. Srečanje pa se je nadaljevalo in v 31. min. je Breg podvojil ter tako dokončno spravil na kolena nasprotnike. Colja je spretno preigral dva branilca in vratarja ter poslal žogo v prazna vrata. Zabeležili smo še lep strel Maiorana, katerega je Micor odlično ubranil in poslal žogo nad prečko v kot.
Tokrat moramo pohvaliti vso Bre-
Kras — Gaja 4:0 (1:0)
KRAS: Kapun, D. Škabar, Črnja-va, (A. Škabar), Blazina, Germani, Milič, M. Milič, Vilallta, Raseni, Terčon, Colja, 12 Purič.
GAJA: Kante, Olenik, I. Grgič, Milkovič, P. Stranščak, R. Stran-ščak, B. Grgič, M. Rismondo, Križmančič, B. Rismondo, M. Grgič, 12 C. Grgič. "T ’ /b'
STRELCA: v 19. min. p.p. Raseni, v 8. min. d.p. RSšeni, v 11. min. d.p. M. Milič, v 45. min. d.p. Raseni. Koti: 2:4
Gledalcev: približno 200 Zanimanje za derbi je bilo na višku. Kljub muhastemu vremenu se je ob robu igrišča zbralo precejšnje število ljubiteljev nogometa. I-gralci obeh ekip so se zavedali, da utegne biti to srečanje poglavitnega pomena za nadaljnji potek prvenstva. Kras je branil svojo nepremagljivost, za gajevce pa bi bil dobrodošel tudi neodločen izid. Poraz s 4:0 je le nekoliko prehud za goste in ne odgovarja povsem stanju na i-grišču, čeprav je zmaga Krasa povsem zaslužena. Teren je odlično kljuboval številnim padavinam v teh dneh. Po nekaj tedenski odsotnosti se je v ekipo spet vrnil napadalec Raseni, ki je s tremi zadetki lepo proslavil svoj povratek.
Že na samem začetku so domačini po negotovem posredovanju vratarja «zeleno-rumenih» zadeli vratnico .V 18. min. je iz precejšnje razdalje silovito streljal Terčon. Kante je žogo kratko odbil prav na noge Raseniju, ki je brez težav spravil žogo v mrežo. Edinstveno priložnost so imeli Gajevci v 32. min. odlični Kapun pa je kar dvakrat preprečil najhujše. Proti koncu prvega dela igre je imel vratar Gaje polne roke dela.
V začetku Nadaljevanja je bil naj bolj spreten Raseni in .je podvojil. Tri minute kasneje je Miloš Milič z zelo lepim in točnim udarcem izven kazenskega prostora povišal rezultat na 3:0, nato pa je sodnik dosodil gostom 11-metrovko: streljal je Grgič, Kapun pa se je zopet odlikoval.
Končni izid je postavil neustavljivi Raseni prav v zadnjih sekundah Srečanja, ko je lepo izkoristil lepo podajo Colje.
Stanje na lestvici po tem kolu se ni bistveno spremenilo, saj So tudi igralci CGS s klasičnim 2:0 premagali v gosteh homogeno ekipo Edere.
tisk na nasprotnikova vrata. Slabosti Juventine pa so prišle tudi ob tej priložnosti na dan: neučinkovitost napada je bila še vedno glavna štan-
dreška vrzel.	D. K.
• * •
Radost — Piedlmonte 2:1
Adax — Sovodnje
Z. S.
5:0 (1:0)
SOVODNJE':" Petejan R., Petejan R., Vižintin C., Milloch, Kovic, Ba-gon, Petejan E., Vižintin R., Frando-lič, Florenin, Čeudek.
V nedeljo so Sovodenjci doživeli tretji zaporedni poraz; tokrat jih je premagal goriški Audax, z neoporečnim 5:0. Pozabiti pa ne smemo, da so v sovodenjskih vrstah manjkali nekateri ključni igralci, tako da je moral trener poslati na igrišče mlade, rezervne nogometaše. To je seveda negativno vplivalo na igro slovenske ekipe, kateri ni uspelo niti enkrat premagati nasprotnikovega vratarja, čeprav ga je precejšen del tekme oblegala s sicer neurejenimi napadi.
Potem ko se je prvi polčas končal z vodstvom Goričanov z 1:0, so se Sovodenjci vrnili; na igrišče s trdno voljo, da bi odnesli iz Gorice vsaj točko; to pa jim ni uspelo. Požrtvovalno so napadali solidno nasprotnikovo obrambo in pri tem premalo pazili na lastno. To so Goričani znali spretno izkoristiti in so s hitrimi ter urejenimi protinapadi še štirikrat zatresli mrežo Petejanovih vrat.
Poggio — Juventina 0:0
JUVENTINA: Buzinelli, Tavčar, Mikluš, Medeot, Adragna, Devetak, Russo, Klanjšček, Gomišček, Lepore, Panico (Leban).
štandreška Juventina je v nedeljo v Zdravščinah iztrgala remi tamkajšnji ekipi, ki je pred prvenstvom veljala za eno najbolj resnih kandidatk za prestop, kar pa v prvenstvu ni doslej pokazala.
Resnici na ljubo moramo reči, da bi si Spessotovi varovanci zaslužili nekaj več, saj so izvajali hud pri-
SMUČANJE
V ZIMSKI SEZONI
BOGATA LETOŠNJA AKTIVNOST SK DEVIN
Smučarski klub Devin je po dolgi in bogati rolkarski sezoni izdelal dokončem zimski program. Razpisal .je smučarski tečaj, ki bo kraj ši od prejšnjih, vendar z enakim številom vadbenih ur. Tečajniki bodo namreč vadili tri ure na nedeljo, to je uro in pol zjutraj ter uro in pol popoldne. Sprememba je bila potrebna, predvsem zaradi časovne stiske, saj se bo ietos SK Devin udeleževal vseh večjih tekmovanj, bodisi v Sloveniji, kot v naši deželi. Veliko pozornost bodo devinski delavci posvetili najmlajšim, ki bodo nastopali na tekmovanjih v sklopu FISI za »Trofejo lorvis* ter na tekmovanjih, ki jih bodo letos organizirala slovenska zamejska društva. Iz teh razlogov .je odbor Devina skrajšal tečaj in tako dai možnost vsem tečajnikom, da se bodo pod vodstvom izkušenega trenerja (po opravljenem tečaju). dobro pripravili na tekmovanja. Ki se booo začela že v drugi polovici januarja. Program tekačev bo potekal po že začrtanih smernicah iz prejšnjih let. Glavna naloga pa bo pritegniti ne samo mlade, temveč tudi starejše k tej disciplini, ki seveda se ne bodo pripravljali za zahtevna tekmovanja, ampak za lepe in zanimive sprehode po zasneženih gozdovih, ki bodo dosegli svoj višek na »Trnovskem mara tonu*.
Smučarski tečaj, ki ga je SK Devin razpisal, je sledeči: tečaj bo
trajal štiri nedelje, začel se bo 2. decembra ter se nadaljeval ,9., 16. in 23. decembra, odvijal se bo v Ovčji vasi. V primeru pomanjkanja snega bo nasledn.io nedeljo. Cena celotnega tečaja (tako alpske kot nordijske discipline) je 37.000 lir, samo tečaj 12 ur 18.000 lir štiri vožnje 22.000 lir, posamezna vožnja 6.000 Ur.., ..jjs* im Vpise sprejemajo poverjeni1 od bomiki od 19.00 do 20.00 ure in to so Lucijan S<Wič-(tel. 208551), Žarko Fučka (212163), Bruno Škerk (200236) in Leonida Gruden (tel. 209506). Vpis je možen tudi med uro predsmučarske telovadbe v na-brežinski telovadnici, in sicer ob sredah od 18.00 do 19.30 ter ob petkih od 17. do 18. ure
močjo Kontovelcev, ki so v peti minuti imeli sedem točk prednosti. Nasprotniki pa so s consko obrambo počasi nadoknadili zamujeno in so na koncu prvega polčasa celo vodili.
Kontovelci so v drugem polčasu igrali zelo slabo, storjenih je bilo veliko napak v napadu, predvsem pa v obrambi. Kontovelska peterka ni znala izkoristiti svoje prave moči in je vso tekmo igrala povsem podrejeno vlogo. Delno o-pravičilo naj bo huda poškodba centra Daneva, ki si je v zadnjih in ključnih trenutkih tekme izpahnil gleženj.
Kljub izredno važni tekmi kadetskega prvenstva je sodil en sam neizkušen sodnik, kajti pomožni sodnik in zapisnikar se nista predstavila na igrišču.
Lukša
Alabarda - Polet 92:72 (42:29)
POLET:	Hrovatin (k)	12, D.
Kralj 6 (0:4), Pisani 8 (0:5), Tau-čer, Sosič 1 (1:3), Kalc 24 (4:14), Vremec 13 (3:7), Malalan, Sedmak 8.
SODNIK: Franco iz Trsta.
Poletovi kadeti so v svojem prvem nastopu gladko izgubili tekmo peterko Alabarde, ki je v nasprotju s predvidevanji pokazala veliko točnost v metih na koš vseh igralcev in če k temu dodamo še tradicionalno hitrost in agresivnost te peterke, potem lahko trdimo, da Openci ne bi mogli zmagati tudi če bi igrali na višku svojih sposobnosti.
Polet je pokazal na tej tekmi vse svoje vrline in tudi hibe: vsi igralci pokažejo v določenih trenutkih odlične poteze, potem pa delajo naravnost začetniške napake. Zato ne moremo izdvojiti kakega posebno dobrega posameznika na tej tekmi, vseeno pa bi pohvalili igro Marca Pisanija in Andrea Sedmaka, ki igra košarko malo časa, a je kljub temu pokazal veliko nadarjenost.
Sergij Tavčar A SKUPINA IZIDI 2. KOLA
Libertas - Don Bosco A 62:103
SGT - Kontovel	63:60
Alabarda - Polet	92:72
Počitek: Inter A
LESTVICA
Don Bosco 4, Kontovel, SGT, Inter A in Alabarda 2, Polet in Libertas 0. Polet in Inter A imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO
Kontovel - Libertas (25.11. ob 9.30 na Kontovelu); Polet - SGT (25.11. ob 11.00 na Opčinah); Inter A -Don Bosco A (Počitek: Alabarda).
" 'r,Rr!!
IZIDI 2'.' KOLi
JLA
GIMNASTIKA
V ZDA bosta potovala le dva Jugoslovana
Odločitev o nastopu jugoslovanskih telovadcev na svetovnem gimnastičnem prvenstvu, ki bo letos od 3. do 9. decembra v Forth Wort-hu v ZDA, je padla. Jugoslovanska gimnastična zveza je sicer predlagala, da bi na tem prvenstvu, ki bo obenem tudi kvalifikacija za o-limpijske igre v Moskvi, nastopili o-be jugoslovanski vrsti (ženska in moška) v celoti, vendar pa predsedstvo ZTKJ tega predloga ni o-dobrilo. Za to namreč ni imelo dovolj denarnih sredstev (za 19 članov obeh reprezentanc, skupno s spremstvom, bi znašali stroški skoraj milijon dinarjev) in je odločilo, da bosta Jugoslavijo zastopala v Forth Worthu le dva tekmovalca in sicer Novomeščanka Jasna Dokl in Sarajevčan Miroslav Kezunovič,
Potovanje obeh reprezentanc na SP v ZDA so zavrnili z obrazložitvijo, da nimata nobene realne možno sti za vidnejšo uvrstitev na SP samem, niti za uvrstitev na olimpijsko gimnastično tekmovanje v Moskvi.
premikajo. V Jugoslaviji so namreč naredili prve korake, da bi popularizirali igro ped koši tudi med najmlajšimi. Najresneje je pristopil k uvajanju minibasketa med najmlajše beograjski košarkarski klub Radnički. Trenutno se dogo varja s podjetjem Coca-Cola, da bi prevzelo, kot drugod po svetu, po kroviteljstvo nad jugoslovanskim minibasketom.
O uvajanju minibasketa v družino športov v Jugoslaviji so razpravljali tudi na skupščini jugoslo vanske košarkarske zveze.
TENIS
BOLOGNA — Na mednarodnem teniškem prvenstvu «indoor» v Bo logni je Čehoslovak Pavel Slo žil premagal Italijana Tonina Zugarel-lija s 3:6, 6:4, 6:3. Zugarelli je tako prvi od boljših tenisarjev, ki je izpadel s turnirja.
Ostali rezultati:
Bimer (ČSSR) - Parun (NZ) 7:6, 6:4
Meyer (ZDA) - Hrebec (ČSSR) 6:2, 6:3
Vasellin (Fr.) - Moretton (Fr.) 4:6, 7:5, 6:1
Fritz (Fr.) - Narchetti (It.) 6:1, 6:2
BOKS
Arguetlo ohranil naslov
LOS ANGELES - Nikaragujski boksar Alexis Arguello je ohranil naslov svetovnega prvaka v super-peresni kategoriji.
Arguello je premagal Američana Bobbyja Chacona s t.k.o. v sedmem krogu.
Dbn.BofKft B. - 'Sabg	,	68:69
Servolana - Don Bosco C 106:38 Stella Azzurra - Bor	50:49
Inter B - Ferroviario	83:66
LESTVICA
Stella Azzurra in Inter B 4, Saba, Servolana in Don Bosco 2, Bor, Ferroviario in Don Bosco C 0.
Saba in Servolana imata tekmo •nanj.
PRIHODNJE KOLO Saba - Inter E; Don Bosco C - Don Bosco B; Ferroviario - Bor (25.11. ob 9.00 v Ul. Miramare); Stella Azzurra - Servolana.
MINIBASKET
ULF — Bor	67:28
BOR: Lokar 10. Pieri 8, Košuta 6, Kovačič 2, Pertot M 2, Pan jek A., Panjek P., Požar, Ferfoglia M., Renčelj, Žetko.
V	prvi tekmi prvenstva Z&R, so Borovi minikošarkarji izgubili proti Ferroviariu, ki je med močnejšimi ekipami prvenstva. »Plavi* so dobro igrali le v drugem in tretjem polčasu, medtem ko so popolnoma popustili v prvem. Če bi bolje i-grali v prvem delu igre, bi Ražmo-vi varovanci tudi lahko zmagali, kajti Ferroviario je popolnoma popustil v ostalih treh delih igre.
V	Borovih vrstah so vsi dobro igrali v obrambi, medtem ko so v napadu vsi razen Lokarja, razočarali.
• • *
Minibasket tudi v Jugoslaviji
Minibasket, ki je tako razširjen v mnogih državah, na Vzhodu doslej ni pognal globljih korenin. Kaže pa, da se tudi tukaj zdaj stvari
OBVKSTH.A
Odbojkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da so abonmaji za letošnje odbojkarsko prvenstvo za Borova drugoligaško moško in žensko ekipo (abonma velja za obe ekipi) na prodaj tudi na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
• « •
ŠD Sokol
javlja naslednje urnike treningov v nabrežlnski telovadnici:
OTROŠKA TELOVADBA: sreda 15.00 . 16.30 (prva skupina), četrtek 15.00 - 16.30 (druga skupina).
KOŠARKA: ponedeljek in petek 15.00 - 18.00.
ODBOJKA začetnice: torek 15.09 - 16.30.
• • •
ŠK Kras
obvešča, da se danes, 20. t.m., prične telovndha r\ otroke iz vrtca. Telovadba bo ob torkih od 15.30 do 16tt$. v prostorih repentabrske-ga vrtca.
• « •
ŠK Kras
obvešča, da se je pričela v Rep-nu telovadba za osnovnošolsko mladino. Telovadba je ob sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17. do 18. ure.
Zamudniki se lahko vpišejo ob prvem treningu.
* « •
ŠK Kras
sporoča, da so treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21.00 do 22.30 v telovadnici osnovne šole v Sa-ležu.
• » •
Smučarski klub Devin prireja štiritedenski smučarski tečaj za alpske in nordijske discipline v Ovčji vasi. Tečaj se bo pričel v nedeljo, 2. decembra, ter nadaljeval 9., 16. in 23. decembra.
Cene so sledeče:
popoln tečaj 37.000 lir;
štiri vožnje 22.000;
enkratna vožnja 6.000;
samo tečaj (12 ur!) 18.000 lir.
Vpisovanje pri odbornikih ali telefonsko od 19. do 20. ure pri Lucijanu Sosiču, telefon št. 208551, Žarku Fučki 212163, Leonidi Gruden 209506 in Brunu škerku 200236.
Bob Woodward Carl Bernstein
NIKONOV
PADEC
34.
1
Prevedel Dušan Dolinar
v ‘Dobro — ko bom končal, pridem k vam,» je odgo-ž°r'l Haig in se vrnil k pogovoru o Bližnjem vzhodu v°djo osebja za zvezo s kongresom Williamom E. Tim-j °hsom in Haigovim naslednikom na mestu Kissinger-iev®ga namestnika generalom Brentom Scowcroftom. Buz-ki so ga pravzaprav vrgli skozi vrata, se je vr-k trakovom.
k. Skoraj deveta ura je že bila, ko je v pisarno, v,6r sta Buzhardt in Povvers vsa čemerna in prepirlji-^ Pripravljala oznake na trakovih, stopil Haig.
^, Suzhardtov glas, ki je bil že ponavadi tih, je bil jP skoraj neslišen: «Se spominjate nezgode, ki jo je °s® opisovala predsedniku?«
^aig se je je seveda spominjal.
•Vrzel sva izmerila s štoparico in ugotovila, da tra-
ja namesto od štirih in pol do petih minut kar osemnajst minut in še nekaj več.«
Haiga je to po vsem videzu presenetilo.
«A to še ni vse.« je nadaljeval Buzhardt. .Vnovič sem si temeljito ogledal pismene zahteve po dokazanem gradivu, potem pa sva Sam in jaz prišla do ugotovitve, da se je to zgodilo ob pogovoru, ki ga hočejo imeti.«
Tedaj je Haig eksplodiral. «No, Fred, prekleto pozno mi pripovedujete takšne reči.«
Zahteval je tožilčeve pismene zahteve po dokaznem gradivu. Medtem kc je bral, so se mu nagubale obrvi in čelo. «To je vražje dvoumno, Fred. Kako sploh mori ite vedeti, kaj to pomeni? Razlagati si je mogoče tako ali pa tako, mar ne?«
«Že,» je dejal Buzhardt, »ampak tu je še dodatna razlaga, ki vse pojasnjuje.« Izročil mu je Coxovo pismo.
.Prav imate.« je po dolgem premoru naposled rekel Haig. »Kako smo le mogli biti ob tem tako zmedeni, Fred?«
Buzhardt ni imel zadovoljivega odgovora. Povedal je, da se tedaj, ko je vse skupaj prišlo, pač ni dovolj osredotočil na pojasnilno pismo. To je pač samo majhen odlomek iz tožilčeve utemeljitve ob prejšnji pravdi.
Haig je imel v sebi preveč praktičnega duha, da bi zdaj izgubljal čas s prepiri. Za kakšno vrzel v traku gre?
Tega Buzhardt ni vedel. Sta samo dva različna šuma.
Kaj bi se dalo ukreniti, je vprašal Haig. Morda bi se pa dalo tok pogovora obnoviti.
Buzhardt je štiri leta služboval v letalstvu kot častnik vezist ter strokovnjak za popravila radarjev in dru-
gih elektronskih naprav in je bil zaradi izkušenj iz tistih časov ob Haigovi misli precej v dvomih. Mogoče bi šlo, a je dvomljivo.
Haig se je zdaj	hočeš	nočeš	moral odpraviti	k predsedniku, da mu to	pove.	Toda	trenutek za kaj	takega
je bil naravnost pošasten. Predsednik je ravno preživljal sredino zelo zelo težavnega tedna. Za dodatek k bli-žnjevzhodni in energetski krizi je Nixon vodil kampanjo stikov z javnostjo, v kateri je želel prepričati ljudi, da je nedolžen	in da mu	lahko verjamejo	ter zaupajo. V naslednjih	dveh	dneh	naj bi sprejel pet razli-
čnih skupin kongresnikov. Še dan pozneje naj bi prišlo k njemu vseh 234 republikanskih članov kongresa. Prav ta hip je bilo pri njem na obisku nekaj senatorjev. Drugo jutro naj bi govoril na sestanku Nacionalnega združenja trgovcev z premičninami. Tisk in televizija naj bi poročala o tem kar se da izčrpno.
Haiga je skrbelo, kako bo novica delovala na starega. Nenehna izpostavljenost javnosti skoro ves teden je že tako dovolj naporna. Novica, ki prihaja tako kmalu po odkritju, da zapisov dveh pogovorov ni na trakovih, bo delovala na predsednikovo pozicijo naravnost uničujoče. Dodatni pritisk bo terjal svoje. Haig je sklenil raje počakati.
Naslednje jutro, ko je Haig še molčal, je predsednik sprejel devetinsedemdeset republikanskih članov predstavniškega doma. Ploskali so Nixonu, ko jim je čustveno dejal: »Ne bom odkorakal s položaja.« Celo pri tistih med gosti, ki so sicer sodili med predsednikove kritike, je njegov odločni sklep, da bo ostal in se bo-
jeval, zbudil globok vtis. Haig je sodil, da je srečanje potekalo dobro, in še vedno ni nič rekel.
V poznejših dopoldanskih urah je tri tisoč članov Nacionalnega združenja trgovcev z nepremičninami stoje vihamo ploskalo predsedniku. Watergate in druge zlorabe, do katerih je prišlo med volilno kampanjo, je Nixon pripisal »pretirano zagrizenim« pristašem in rekel), da so »zagrešili napake, ki jih nisem odobril,, a bom zanje moral prevzeti odgovornost nase.«
Haig je čakal še petdeset minut. Predsednik se je ta čas fotografiral s člani Ameriške legije ter se sestal z zunanjim ministrom in veleposlanikom Kambodže. Po vsem tem je Haig ob 12.36 stopil v ovalno pisarno, da bi mu sporočil novico.
Predsednika je neznansko razkačilo. Tako divji je bil zaradi tolikšne napake, da Haig nekaj časa sploh ni vedel, katero napako ima v mislih. Potem mu je postalo jasno. Predsednik ni besnel zaradi praznine na traku, temveč zaradi Buzhardtove zmote. Kaj, hudiča, naj pa zdaj naredijo, je vpil. Neverjetno, da ta Buzhardt zagreši takole neumnost. Je mar res treba izročiti trak? Kako bodo pojasnili, od kod praznina na njem? Pa kaj je narobe z njegovimi pravniki?
Haig se je odmaknil ob stran. Morda bi bilo pa najbolje, je predlagal, če bi se predsednik o tem sam pogovoril s svojim svetovalcem in zastopnikom. Predsednik je obotavljaje se privolil. Buzhardta bo sprejel takoj, ko bo mogel, še danes popoldne. Haig je skrajno vznemirjenega šefa pospremil iz ovalne pisarne. Predsednik se je napotil v poslopje izvršnih uradov na kosilo in na kratek počitek.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 Ur — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino u0ec2Z.ei^S,V0 48000 "r- za Potočnike brezplačno revija <DAN>. v SFRJ številko 3.50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in oodjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tleka, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	20. novembra 1979
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 L|ubl|ano, Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mto)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijske kra|ine se naročaje pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdala! in tiika I
ZTT I Trst
Član ital!, zveze časopisnih založnikov FIEG
opismh
/ fiegMp'
V ZNAMENJU VELIKEGA NAPREDKA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
GOSPODARSKI IN DRUŽBENI RAZVOJ V OSPREDJU KONGRESA KP ROMUNIJE sPet risoka udeležba na rolitrah
TRZASK11 DNEVNIK
STARŠI POKAZALI VELIKO ODGOVORNOST DO PROBLEMOV NAŠE ŠOLE
Ceausescu bo potrjen za generalnega sekretarja, kar je priznanje za njegovo uspešno vodenje partije in države
ir medrazredne svete osnovnih šol
V nedeljo je volilo nad 87 odstotkov volilnih upravičencev - V do-linski občini so volili tudi predstavnike v svete otroških vrteev
BUKAREŠTA — 12. kongres romunske partije naj pokaže, kako se je dežela v preteklih treh in pol desetletjih otresla gospodarske in družbene nerazvitosti, kako je pod vodstvom partije in še posebej po zaslugi njenega "eneralnega sekretarja Nikolaja Ceausesca dosegla izredne uspehe, na malodane vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. V podkrepitev takega razmišljanja navajajo kopico statističnih podatkov o gospodarstvu in vse boljšem življenju prebivalstva. Naj navedem nekaj teh podatkov, ki so zares precej zgovorni. Lani so na primer v Romuniji proizvedli 42-krat toliko industrijskega blaga kot leta 1938. Električne energije imajo kar 110-krat toliko kot pred štirimi desetletji, medtem ko je prehrambena industrija proizvedla desetkrat toliko kot pred vojno. Povprečna letna stopnja rasti je bila v industriji 12-odstotna. v kmetijstvu pa je bila precej manjša, tu se je proizvodnja povečala vsako leto za dobre 4 odstotke. Ti podatki ne izpričujejo le, kako se je Romunija v svojem socialističnem razvoju gospodarsko krepila, ampak tudi, da so'v tem zapostavljali kmetijstvo in sledili sovjetskemu vzorcu družbenega in gospodarskega razvoja. Ob partijskem
BOLOGNA — Kot smo že v našem dnevniku pisali, je bil v soboto v Bologni zelo zanimiv posvet o vprašanju vojaških služnosti ter splošno o usklajevanju problemov varnosti s potrebami družbenega razvoja. Srečanje, ki so ga priredile dežele Toskana, Furlanija - Julijska krajina ter Emilia Romagna, je dokazalo, da je problematika zelo živa in prisotna med prebivalstvom in med krajevnimi in deželnimi upravami, manj pa na vladni ravni in med visokimi vojaškimi o-blastmi. Vsi govorniki, razen redkih izjem, so nami-eč poudarili in dokazali, da vojaške služnosti v mnogih primerih ovirajo gospodarski ali splošni razvoj prizadetih krajev, predvsem v naši deželi, ki je zdaleč najbolj podvržena med vsemi italijanskimi deželami vojaškim služnostim.
Morda najbolj občuten poseg na sobotnem posvetu je bil govor župana občine Sauris v visoki Kar-niji, to je enega izmed krajev v komprenzoriju hriba Bivera, kjer je pred časom prebivalstvo zasedlo območje zaradi načrtovanih vojaških vaj. Primer Bivere nazorno dokazuje, kako vojaške služnosti lahko pogojujejo razvoj področja, ki se že itak zaradi svoje zemljepisne lege znajde v težkih gospodarskih težavah. Občine tega gorskega področja so namreč izdelale načrt, da bi na hribu Bivera pospešili gozdarstvo ter začeli razvijati tudi turistično dejavnost, drugi pa sb odločili, da bodo na teh obronkih vojaške vaje alpinske divizije »Juha*. Tistega dne je bilo na Bi-veri zelo napeto, saj je prebivalstvo zasedlo celotno območje, vojaške oblasti pa so bile trdno o-dločene začeti z vajami. Sicer ni prišlo do incidentov, alpinci pa so se morali umakniti z Bivere. Naslednji dan je vojaško poveljstvo izdalo uradno sporočilo, v katerem je bilo rečeno, da so morali prekiniti vaje ne zaradi upravičenih protestov prebivalstva, ampak zaradi megle. Zelo lahko je torej govoriti o vremenskih neprilikah, je poudaril župan iz Saurisa, ter prezreti potrebe in želje prebivalstva.
Med posegi prisotnih parlamentarcev, bi omenili govor socialističnega poslanca ter bivšega visokega mornariškega častnika Falca Aecameja, ki je med drugim poudaril pomembno mednarodno vlogo dežele Furlanije - Julijske krajine, ki mora priti do izraza tudi na vojaško-obrambnem področju. Omenil je, da bi v sklopu popuščanja napetosti v Evropi ter tudi zaradi osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, morala biti naša dežela vsaj delno razbremenjena vojaških objektov, ki poleg drugega pogojujejo tudi njen razvoj. V imenu KPI pa je na posvetu v Bologni spregovoril furlanski poslanec Barracetti, ki je obsodil zadržanje vlade do reševanja teh vprašanj ter izrazil nujnost, da se čimprej vzpostavijo novi odnosi med prebivalstvom in oboroženimi silami. Omenil je. da ni prav, da Furlanija, ki je bila v zadnjih letih podvržena hudim naravnim katastrofam ter že kronični gospodarski zaostalosti, plačuje tako visok davek, ki ga v tem primeru predstavljajo vojaške »lužnosti ter drugi obrambni objekte.
kongresu, ki naj pokaže predvsem dosežke, je pač razumljivo, da ne govorijo preveč na glas o težavah, ki pa niso majhne. Toda v nekoliko svobodnejšem pogovoru tudi Romuni priznavajo, kako so učinki gospodarske rasti preskromni in da so predvsem v energetiki in proizvodnji hrane za rastočimi potrebami. Zgovoren je podatek, da je poprečen pridelek žita pod tremi stoti na hektar, kar je polovica ali še manj tistega, kar dosegajo v razvitih deželah. Kar zadeva osebni življenjski standard j? očitno, da se je ta močno popravil, toda še zmeraj niti ljudje niti partija niso zadovoljni z doseženim. V Romuniji na primer še zmeraj delajo 48 ur na teden, medtem ko je v mpogih evropskih deželah že dolgo uzakonjen vsaj 42-umi delavni tednik. Dohodki prebivalstva so se ricer povečali — statistika pravi, da skoraj za desetkrat od leta 1950 - toda v 5 denarja še ne pomeni, da so t- govine bolje založene — vsaj s tistim blagom, ki ga imajo v potrošnišr» nerazviti deželi za luksuz.
Verjetno je zanimivo povedati, da je povprečna romunska mesečna plača industrijskega delavca do 2000 lejev, kar znese po uradnem tečaju okoli 160 dolarjev. Za to mesečno
Lahko rečemo torej, da pomeni bolonjski posvet poziv in opozorilo vojaškim oblastem in pš predVšefrt vladi, da vojaško-obrambe zahteve ne smejo, tudi vnaprej Pogojevati na nekaterih področjih, in predvsem v Furlaniji - Julijski krajini, družbeni razvoj teritorija ter potreba prebivalstva.
SANDOR TENCE
GROSSETO - Vojaško letalo «F 104» je včeraj zjutraj iz še nepo jasnjenih vzrokov strmoglavilo v morje nedaleč od Grosseta. Na krovu letala sta bila pilot in letalski častnik, ki sta v nesreči izgubila življenje.
MADRID — Včeraj je dospel na uradni obisk v Španijo sovjetski zunanji minister Gromiko, ki bo imel že danes razgovore s španskim ministrskim predsednikom Suare-zom. To je prvi uradni obisk nekega visokega sovjetskega predstavnika v Španija po državljanski vojni.
ZURICH - Zuriška policija je včeraj po oboroženem spopadu, ki je sledil ropu v banki aretirala za-hodnonemškega terorista Rolfa Kle-mensa NVagnerja, ki ga je nemška policija iskala že dalj časa, saj ga obtožujejo, da se je udeležil ugrabitve in umora predsednika nemških industrijcev Hannsa Hartina Schleyerja septembra lata 1977.
plačo si lahko Romun kupi čmo-beli televizor za avtomobil «dacio», ki je romunska inačica renaulta 12 pa je potrebno odšteti kar 35 povprečnih mesečnih prejemkov.
Te dni je tukajšnji tisk veliko pisal o romunski mednarodni dejavnosti. Tako je od 11. kongresa Nikolaj Ceausescu obiskal 48 držav, v Romunijo pa je v tem času prišlo 90 predsednikov držav ali vlad. Ta razvejana dejavnost je v prvi vrsti naravnana k utrjevanju nacionalne neodvisnosti Romunije, ki si je kljub svojemu članstvu v varšavskem paktu vendarle izborila precejšnjo samostojnost v mednarodnih stikih. Ta se je med drugim pokazala v krepitvi prizadevanj za uveljavitev helsinških dogovorov o utrjevanju miru in sodelovanja v evropskih in tudi svetovnih okvirih. In najbrž tudi ni naključje da Romunija od vseh vzhodnoevropskih socialističnih držav edina neposredno sodeluje v dejavnosti neuvrščenih in da je bila kot gost tudi na letošnji havanski konferenci.
2664 delegatov 12. kongresa 3-mi-lijonske romunske partije namerava, tako vsaj zatrjuje tukajšnji tisk, znova izvoliti Nikolaja Ceausesca za generalnega sekretarja in mu s tem izraziti še eno priznanje za uspešno vodenje partije in države. Vsa njihova prizadevanja so naravnana predvsem k obrambi nacionalne neodvisnosti, enotnosti ljudstva in socialni pravičnosti in v tem partija prav gotovo lahko računa na podporo najširših slojev. Ta podpora pa bo še toliko večja, če bodo ljudje mogli v še večji meri kot doslej potešiti svoje rastoče potrebe.
LUDVIK ŠKOBERNE
Verski fanatiki kamenjali mlada zaročenca
.. JERUZALEM — V jeruzalemski četrti Tel - Arža so verski skrajneži kamenjali žensko in moškega, ki sta se v svojem avtu poljubljala. Nekaj desetin ultra pravovernih Židov je namreč zalotilo 22-letno dekle in 35-letnega moškega, ki sta se ljubimkala v parkiranem avtomobilu. Z večjimi kamni so se spravili nad vozilo, pri tem razbili stekla in težko ranili moškega, ki je po njihovem odhodu obležal brez zavesti, dekle pa se je hujših posledic rešilo, ker jo je s svojim telesom obvaroval zaročenec. Na tak nasilen način hočejo verski fanatiki kaznovati tiste osebe, ki «se sprehajajo po njihovi četrti in pri tem ne kažejo skromnosti in sramežljivosti, ki ji potrebna* po njihovih togih verskih pravilih.
ŽENEVA — Sodišče iz Ženeve ni ma pristojnosti, da odloča o italijanski zahtevi po izročitvi !»renza Bozana, ki je bil v Italiji obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora mlade Milene Sutter.
NVagnerja so pred časom aretirali v Jugoslaviji, skupaj z Brigitte Mohnhaupt, Petrom Bockom in Sie-glindo Hoffman. Jugoslovanske o-blasti so tokrat zavrnile zahodno-nemško zahtevo po ekstradiciji, ker so menile, da je bilo premalo dokazov, ki bi pričali o njihovi krivdi.
NVagner in trije drugi so včeraj vdrli v neko ziiriško banko, iz ka-
V nedeljo so potekale na vseh naših osnovnih šolah volitve v medrazredne svete, na katerih so starši, ki imajo otroke v šolah petih naših didaktičnih ravnateljstev, izvolili svoje predstavnike. Tudi tokrat so starši pokazali velik čut odgovornosti in posluh za probleme naše šole, saj so se udeležili volitev v res velikem številu. Skupno jih je volilo kar 87 odstotkov vseh volilnih upravinčencev, in sicer 82 odst. na šolah ravnateljstva pri Sv. Ivanu, 75 odst. na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu. 91 odst. v Dolini, 92 odst. na Opčinah in 96 odst. na na-brežinskem didaktičnem ravnateljstvu. Poleg vohtev na osnovnih šolah so v dolinski občini potekale tudi volitve v svete otroških vrtcev.
Na volitvah v medrazredne svete so bili izvoljeni:
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu
Šola «0. Župančič*: 1. razred Klavdij Grbec, 2. r. Alenka Kravos Rudež, 3. r. Marjan Bajc, 4. r. Adrijan Rustja, 5. r. Danilo Sedmak.
Šola Barkovlje: 1. r. Majda Per-tot - Gerdol, 2. r. Mihela Prešel,
3.	r. Laura Coassini - Lokar, 4. r.
Kdor ima opravka z zavodom INPS — in v Trstu, katerega tre tjino-vach. prebivalcev predstavlja jo upokojenci, je ta problem še posebno .boleč — dobro ve, da se.,nje: govo delovanje odvija neredno in skrajno počasi in da je treba na primer	na	izplačilo	prvega	pokoj-
ninskega zneska počakati poldrugo leto in včasih še več. Odtod nara ščaioie	negodovanje,	ki	je	toliko
bolj razumljivo v primerih, ko gre za upravičence — večinoma gre za priletne vdove — ki so življenjske odvisni	od	pravočasnega	in	redne
ga izplačevanja pokojnine.
Prav	z	namenom,	da	bo	objas
nil razloge, zaradi katerih prihaja do nerednega poslovanja socialnega zavoda in da bi si zagotovil podporo krajevnih dejavnikov pri odpravi teh nerednosti. je nokra jinski odbor INPS včeraj sklical posebno tiskovno konferenco, na ka toro pa niso prišli prav tisti — tu kajšnji parlamentarci — ki bi lahko najbolj odločilno vplivali na iz boljšanje stanja na tržaškem sede žu ustanove s primernim pritiskom
tere so odnesli približno 500 tisoč švicarskih frankov. Policija je skupino prestregla ob izhodu, v oboroženem spopadu, ki je sledil, je ena ženska zgubila življenje, neka druga oseba pa je bila ranjena. Policiji je uspelo aretirati samo Wag-nerja, pri katerem so dobili 335 ti1-soč frankov, drugi trije pa so zbežali s približno 140 tisoč franki:
Mira Ferfolja - Stocca, 5. r. Sabina Pertot - Stillani.
šola «F. Milčinski*: 1. r. Ondina Pečar — Oppelli, 2. r. Adriana Godina — Guštin, 3. r. Danilo Mahnič, 4. r. Edvard Berenhard, 5. r. Adrijana Blecher - Gregori.
Šola «Bazoviški junaki*: 1. r. Marija Saksida - Pisani, 2. r. Franca Azzolin - Armani, 3. r. Jasna Pertot - Pischianz, 4. r. Maddalena Selj - Ažman, 5. r. Valerija Miku-lus - Rudolf.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu
šola «J. Ribičič*: 1. r. Majda Mahnič, 2. r. Anamarija Sugan. 3. r. Miloš Pahor, 4. r. Matija Hmeljak, 5. r. Marta Škerjanc.
šola «D. Kette*: 1. r. Gabrijela Višini, 2. r. Majda Pipan, 3. r. Marčela Fajt, 4. r. Vittorio Bravar, 5. r. Aldo Zezlina.
Šola «K. širok*: 1. r, Vlasta Bernard, 2. r. Gabrijela Batič. 3. r. Nataša Lupine, 4. r. Ervino Gom-bacci. 5. r. Anamarija Danieli.
Šola «M. Gregorič - Stepančič*:
1.	r. Klara Sluga, 2. r. Divna Čuk,
3.	r. Dorotea Ostrouška, 4. in 5. r. Alojz Debellis.
na pristojne dejavnike v Rimu. Predsednik odbora Vilevich je v daljšem posegu nanp-aludolao.,vrsto pomanjkljivosti, začenši od števila pameščencev (teh je 182, medtem ko hi jih sedež potreboval 263). Zavod INPS predvsem «upravlja* 106.678 pokojnin in kasira prispevke okrog 6.800 podjetij in tvrdk. Poleg tega opravlja naloge davčne ga izterjevalca na račun države, sestavlja za vse upokojence vsakoletne prijave dohodkov (model 101), mora vedno znova preračunavati pokojninske zneske ter opravljati še druge naloge, pri tem pa nima najmanjše avtonomije in je podvr žen tudi najbolj podrobnim navodilom in seveda nadzorstvu osrednjega vodstva v Rimu. Osebie prejema plače, ki so znatno nižje od plač. ki 'ih prefemajo nameščenci s podobno kvalifikacijo na zaseb nem sektorto (v bankah ali zavarovalnicah). Posledica tega je. da kvalificirani kader postopoma za pušča zavod in se odloča za druga službena mesta. K vsemu temu je treda dodati, da je tukajšnji se dež INPS v letošnjem letu kar šti rikrat menjal direktorja če upo števamo pravkar imenovanega dr. A. Piccola, ki bo prevzel dolžnosti v prihodnjih dneh.
Kar zadeva perspektive za bližnjo prihodnost, je treba ža) zabeležiti, da nikakor niso rožnate. Povečanje števila nameščencev je odvisno od splošne namestitvene politike zavoda v državnem meri lu. ki je usmerjena \ to, da sčasoma prevzame osebje tako imenovanih »nepotrebnih ustanov*. Konkretno bi se moralo osebje INPS v državi povečati s sedanjih 26.000 na 32.000 enot, da bi zavod lahko uredil svoje poslovanje Poleg seda njih nalog pa se bo moral INPS v kratkem spoprijeti še z novimi: tako bo moral z izvedbo zdravstve ne preosnove prevzeti naloge, ki so .jih doslej opravljale INAM in druge podobne ustanove. Dalje se v njegovih uradih že zbirajo prošnje za tako imenovano združitev pokojnin, ki jo predvideva zakon štev. 29' z dne 7. februarja 1979 (tudi v Trstu so vse te prošnje že osem mesecev zamrznjene, saj .je ministrstvo za delo, šele pred pai dnevi izdalo ustrezno izvršilno o-krožnico). Tudi nedavna nabava mi niračunalnika ne bo mogla vidneje pospešiti dela, ker na sedežu ni na razpolago dovolj strokovne ga osebja. Glavni problem, ki ga bo treba poleg problema osebja rešiti v najkrajšem času. pa je problem združitve vseh zakonov, u-redb, okrožnic in norm, ki se posredno ali neposredno tičejo poslovanja zavoda INPS, v enotno besedilo, da bi bilo mogoče vnaprej programirati delovanja posameznih uradov, kar je danes ob neurejeni zakonodaji praktično neizvedljivo.
Povozila pešca
Včeraj zjutraj ob 7.30 je avtomobil podrl pešča v Ul. Flavia, ko se je le-ta odpravljal na pasel. Gre za 74-letnega Pietra Ulcigraia iz Ul. Paisiello 1, ki ga je s svojim avtom fiat 124 povozila 29- letna Daniela Besednjak - Doria iz Milj.
Ulcigrai je utrpel zlom desne noge in pretres možganov, tako da se bo moral zdraviti 40 dni.
Strajn, 2. r. Nadja Mauri, 3. r. Laura Lukač, 4. in 5. r. Rosa Umar.
Didaktično ravnateljstvo v Dolini
Šola Dolina: 1. r. Branko Santi,
2.	r. Marija Jurman, 3. r. Stanislava Bandi. 4. r. Guido Lovriča, 5. r. Lidia Calzi.
Šola Mačkolje: 1. in 4. r. Gordana Kraljič - Rener. 2. r. Romilda Tul, 3. r. Nivea Tul, 5. r. Anamarija Gorjan.
Šola s celodnevnim poukom Do-mjo - Ricmanje: Lar. Draga Gombač in Marta Krivec, 1. b. r. Elvira Compare in Dario Žerjal, 2. r. Ivanka Brajnik in Neva Svetlič, 3. r. Marija Sancin in Marija čok, 4. r. Albert Derganc in Nada Rava-lico, 5. r. Liljana Bandi in Mafalda Križmančič.
Šola Boršt: 1. r. Marija Požru -Zahar, 2. r. Darinka Sedmak, 3. in
4.	r. Marija Ciacchi - Bait, 5. r. Clara Petaros - Sulli.
šola Boljunec: 1. r. Silvana Benčič, 2. r. Silvester Koren, 3. r. Silvij Starec, 4. r. Aldo Zobec, 5. r. Ervin Žerjal.
šola Pesek: L, 2. in 3. r. Nella Bacchi - Simioneto, 4, in 5. r. Silvana Alma Rapotec - Višnjevec.
Sola Žavlje - Korošci: 1. r. Danilo Šavron, 2. r. Jožica Benko, 3. r. Jurij Vodopivec, 4. in 5. r. Corrado Švab.
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah
Sola «F. Bevk*: 1. r. Vesna Jogan, 2. a r. Marija Susši, 2. b r. Grozdana Vitez, 3. r. Maja Fonda,
4.	a r. Katerina Sosič, 4. b. r. Vinko Ozbič, 5. r. Diana Spacal.
Šola «P. Trubar*: 1. r. Silvana Raseni, 2. r. Sonja Pečar, 3. r. Dragica Stopar, 4. r. Majda Ciacchi,
5.	r. Rodolfo Stopar.
Šola «K. D. Kajuh*: 1. in 5. r. Lidija Kralj, 2. in 3. r. Silvo Ozbič, 4. r. Boža Ota.
Šola «P. Tomažič*: 1. in 2. r. Nada Fabrizi, 3. r. Carla Cergolj.
4.	r. Renato Kray, r. Marija Kralj.
Šola Prosek: 1. r. Maja Rebula,
2.	r. Fede Puntar - Bizjak, 3. r. Ada Limbeck ■ Ukmar, 4. a r. Vojka Prašelj, 4. b r. Bruno Rupel, 5. r. Katerina Ban.
Šola «A. Sirk*: 1. r. Dragica Be zin, 2. r. Breda Bezin, 3. r. Nadja Lafarmar, 4. r. Liljana Bogateč,
5.	r. Ada Guštinčič.
Šola «A. Gradnik*: L r. Majda Brižčik, 2. r. Marija - Marta Zenic.
3.	r. Bernardina Drago, 4. r. Ma rija Škabar, 5. r. Karla Hrovatič.
Didaktično ravnateljstvo v Nabrežini
Šola «V. Šček»: L r. Marija Bru mat, 2. r. Marjeta Lisjak. 3. r. A dele Bekar. 4. r. Miranda Caha rija, 5. r. Marta Gruden.
Šola «J. Štanta*: 1. in 2. r. Aleš sandro Pahor.
Šc a Devin: 4. r. Marija Škerk 5. r. Anamarija Pertot.
Šola «K. Štrekelj*: L r. Mariza Škerk, 2. r. Sonja Zudič - Cherin, 3. r. Albina Antonič - Bogateč.
Šola Cerovlje: L in 2. r. Zvonka Fabec, 3. r. Vanda Antonie.
Šola Mavhinje. 4. r Olga Metli-covez, 5. r. Nadja Antonič.
Šola Slivno: 1. in 5. r. Natalina Carli.
šola «S. Gruden*: 1. r. Marcela Briščak, 2. r. Roza Godnik, 3. r. Miranda Visintin, 4. r. Elena Ober-dan. 5. r. Tatjana Trampuž.
Šola Salež: 1. r. Divna Godnič, 2. r. Anamarija Zidarič.
šola Zgonik: 3. r. Gianni Romagna, 4. r. Bruno Emili, 5. r. ,'onja Pahor.
šola Gabrovec: L r. Daniela Rio-sa - Kralj, 2. r. Ana Carli - Kralj. Šola Briščiki: 2. r. Anica Guštin.
Izvoljeni predstavniki staršev v svete otroških vrtcev v dolinski občini
Vrtec Dolina: Milena Visentin in Ljuba Miot.
Vrtec Mačkolje: Gabrijela Abrami - Bandi in Carolina Reja Saechi.
Vrtec Domjo: Nadja Barazutti -Samec in Majda Mihačic - Delise.
Vrtec Ricmanje: Darinka Žafran in Dorotea Ota.
Vrtec Boršt: Antonia Pettirosso -Pincin in Mirjam Peršič - Kosmač.
Vrtec Boljunec: Aleksandra Min-got in Silvester Metlika.
TEŽAVE NA POKRAJINI
Brzojavka sen. Gerbec ministru Rofjnoniju
V zvezi s težavami, ki so v zadnjem času nastale v okviru tržaške pokrajine — kakor smo zapisali v sobotni številki, preti nevarnost, da ne bo pokrajinska uprava mogla izplačati nameščencem novembrske, decembrske in 13. plače — je senatorka J. Gerbec (KPI) včeraj naslovila na ministra za notranje zadeve Rognonija brzojavko, v kateri ga poziva, naj poskrbi za nujno izplačilo vsote — 4,5 milijarde lir — ki jo država dolguje tržaški pokrajini po zakonu štev. 843 iz lanskega leta. Senatorka v brzojavki dodaja, da brez omenjenega nakazila ne more pokrajinska uprava izplačati prejemkov osebju in poravnati dolgov za razna opravljena dela.
NiiiiiimiiaaiiiimiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiimmiiiifniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiin
S POSVETA O VOJAŠKIH SLUŽNOSTIH
Vlada mora upoštevati zahteve prebivalstva
Pekoč položaj v Furlaniji-Julijski krajini Občuten poseg župana iz Saurisa
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiumiiiiiiiiiiiiiiimtiHiiiMmiimfiamiiiiiiiiiiitiitmiiiMiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiMmiiiiinmiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
PO OBOROŽENEM SPOPADU PO ROPU V ZURIŠKI BANKt
Švicarska policija aretirala nemškega terorista Wagner j a
Policijska agenta pregledujeta kraj, kjer je prišlo do oboroženega spopada med roparji in policijo (Tel. AP)
šola «1. Grbec*: 1. r. Luigia
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Pomanjkanje osebja glavni vzrok nerednega delovanja uradov INPS
Na tržaškem sedežu nameščenih le 182 uradnikov, medtem ko bi jih potrebovali 263 • Kljub temu je zavod primoran prevzemati nove naloge
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Obletnice: G. Lombardo Ra dice
13.00	Dan za dnem Rubrika Dnevnika 1
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Remi
17.25	Bilo je nekoč ... jutri
17.50	Braccio di ferro, risanka
18.00	Kinoteka - Kultura, vzgojna oddaja
18.30	Primissima Aktualnosti Dnevnika 1
19.00	Risanka
19.20	Družina Smith - TV film Očetov dan
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Cinema!!! - 2. del TV nanizanke
21.55 Antenna:
Golota in opolzkost Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Objektiv Jug
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Gettiamo un ponte, vzgojna oddaja
17.00	Program za otroke:
Kapitan Harlock
17.25	Trideset mladih minut
18.00	Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti
18.50	Dober večer z ... Albertom Lupom
Vmes TV film Mork in Mindy
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	DNEVNIK 2 - Galleria
21.30	IAocchio che uccide - film Igrajo Karl Heinz Boehm, Moira Sharer, Anna Massey in drugi
Ob koncu DNEVNIK 2
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.15, 10.00 in 15.55 TV v šoli: Kako nastane ladja, Ali ste vedeli, Dnevnik 10, Glasbeni pouk, Začetki pismenosti, Delitev dohodka po delu. Samoupravni akti, planiranje, Kaj je igrani film
17.15	Poročila
17.20	Srečanje ob partizanski pesmi
Mariborsko srečanje ob partizanski pesmi, ki je bilo lani decembra kot ena od prireditev festivala Kurirček, je dalo-■ snovi-'*«• »več-oddaj. V oddajah bodo nastopili mladi pevci iz rpznip osnovnih sol
17.40	Pisani svet: Ne maram
18.20	Obzornik
18.30	Odpor za žicami
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Ta rožina dolina Rezija Dokumentarni film, ki govori o Reziji in njenih prebivalcih Reziianih, rezijanski pesmi in folklori, pravljicah, zverinicah . , .
Slišali smo o njih. brali in pred desetletji včasih tudi srečavali visoke može s krešnjnmi na hrbtu. Verjetno so bili prav Rezijani prvi Slovenci, ki so šli v svet s trebuhom za kru-
hom. Prijazna dolinica onkraj Kanina, odprta le P1'0-ti furlanski nižini, ni nikoli mogla prehraniti vseh svojih prebivalcev. Bili so in ostali osamljena veja na slovenskem deblu. Rezijani so Slovenci, tako kot smo mi «tabuški» (tisti z Bovškega), kot nam pravijo oni-Visoki alpski vršaci in zgodovina so nas dolga leta ločili, toda nikoli tako, da ne bi imeli skupnega jezika, pesmi, običajev in navad. Stoletja stisnjeni v zaprto dolino pod Kaninom so o-stali dlje od nas zvesti svojemu arhaičnemu narečju, ki še vedno razburja slaviste in etnologe iz različnih koncev sveta. In od tod namigovanja, ne le tista izpred sto let in več, da so ti najbolj zahodni Slovenci prišli v Belsko dolino naravnost iz Rusije ali pa so sc kot Slovani pomešali z A-vari. Tudi potem, ko so bile te zblode znanstveno o-vržene, je bilo nekaterim sila težko priznati, da so Rezijani to, ka so, in da je tako, kot je ugotovil prof-dr. Fran Ramovš. Rezijansko narečje je vmesni člen dialektične verige od koro-ščine, beneščine do gorišči-ne. To ustreza tudi njegovemu geografskemu položaju in tako lepo spada v to zvezo, da si lepše ne m0-remo želeti in zamišljati. Film so pripravili: Walter Ferfolja, Pavel Hrovatin, Žarko Šuc in Danilo Baša iz Trsta (Agencija Alpe A-dria) ter Olga Jež, Ludvik Burnik, Pika Lukežič, Mij® Janžekovič in Dorica Ma-kus.
21.05	Človek hoče navzgor — TV nadalj.
21.55 Med klasiko in romantiko
22.35	DNEVNIK
Koper
19.25	Odprta meja
19.50	Stičišče
19.58 2 minuti
20.00	Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Geronimo - film westem
22.00	Aktualna tema: Zunanja P°' litika
22.30	Narodna glasba:
----- Pesmi .in plesi sveta - Nova
Gvineja
23.00	Stičišče:
La battana
Zagreb
17.45	Pionirske TV novice
18.15	Nove knjige
18.45	Dnevnik 10
19.05	Kulturni pregled
19.30	DNEVNIK
20.00	STOP
21.00	Celovečerni film
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.10 Program za mladino
18.50	DNEVNIK
19.05	Songs alive
19.35	Na rekah v Babiloniji
20.30	DNEVNIK
20.45	Dialektalno gledališče:
'Na storia ingarbuiada
22.45	Tretja stran
TRST A
7.00. 8.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Literama matineja*; 9.00 Dnevni pregled tiska: 9.05 Iz arhiva: «Blage duše*, veseloigra v 3 dejanjih; 10.05 Radijski koncert: 11.35 Vam še ugaja'o?; 12.00 Kul turni prostor:	Kulturno pismo;
13.15	Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!: 15.00 Rezervirano za . . »Pesem, domovina, hočem ti zapet* - neznano ljudsko pesrvštvo med NOB, pripravlja Nataša Kalc; 15.35 Doba kantav-torjev; 16.00 Kulturne rubrike slovenskih časopisov v Italiji; 17.05 Mi in glasba: 17.40 Sestanek s Frančkom Sinatro: 18.00 Kulturna kronika; 18.05 »Avtobus potepuh*, radijska igra.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Kvartet pianista Pa-gea Cavanaugha; 9.15 Knjiga po radiu: 9.32 Lucianovi dopisniki:
10.00	Z nami je . . .; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 14.00 Prijetno popoldne: 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Glasovi našega časa; 16.10 Glasbeni trenutek; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester Al Hirt; 17.45 Sipario radiofon-co;
18.15	Poje Demis Roussos; 18.32 Na odru - Anton Konar: 19.00 Chia-roscuri mušicah; 19.45 Na svidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25 13.00, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00	7.30 Glasba za do-
bro jutro; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.37 Naša opera: Pavel šivic; Cortesova »vrnitev;
14.00	Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes, objave; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik; 16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Iz zborovskega arhiva: zbor RTV Ljubljana.
RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00, 12.00, 13.00, 14.00.
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 7.3» Glasba za dobro jutro: 8.50 Glos beni moment: 9.00 Radio anch’i“:
11.30	Glasbena oddaja z Omeli0
V&noni; 12.03	13.15	Vi in ja*:
14.03 Musicalmente; 14.30 Potov® ‘ ti; 15.03 Rally; 15.30 Errepiunoj 16.40 Na kratko: 17.00 Patchvvorki 18.33 Globetrotter; 19.15 Prisluhi večeri se; 19.20 La civilta deli« spettacolo; 20.30 Cattivissimo: 21-93 Manuel de Falla; 22.30 Check-uP per un VIP; 23.00 Preden zasplS draga.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30-16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila1
6.00	- 8.45 Dnevi: 9.05 Cronach« di poveri amanti; 9.32 Radio 3131, 11.32 Starši brez otrok, otroci brc* staršev; 11.32 Tisoč popevk:
12.45	Alto gradiente; 13.40 Sou««. Track; 15.00 Radio 2 3131; K>-°; IN Concert; 17.55 Interviste imp°s šibili; 18.33 E poi d i ven to mušica-19.50 Spazio X; 22.00 - 22.45 Notto tempo.
LJUBLJANA
5.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12-0°»
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 4.30
8.00	Dobro jutro!; 4.50 Dnevni kole dar; 5.20 Rekreacija; 6.00 Dohr° jutro, rojaki na tujem!; 6.50 D°' bro jutro, otroci!; 7.30 Iz nas'« sporedov; 8.08 Z glasbo v dobri dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 '
10.00	Z radiom na poti; 9.45 TU' ristični napotki za naše goste tujine; 10.05 - 12.00 Rezervira«0 za...; 12.10 Danes smo izbral'-
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 dorpače; 13.00 Danes do 13. ' : naših krajev; 13.30 Priporočaj0 vam...; 14.05 V korak z mlad« mi; 15.30 Zabavna glasba; 1®- , »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 1'"
18.00	Razgledi po slovenski gl«5-beni literaturi; 18.30 V gosteh P1’1 zborih jugoslovanskih radijskih P0' staj; 19.25 Obvestila in zabav«0 glasba; 19.35 Lahko noč, otroci"
19.45	Minute z ansamblom Slavk« Žnidaršiča; 20.00 Slovenska žeto l.ia v pesmi in besedi; 20.30 Tip ke in godala; 21.05 Radijska «*'«' Gregor Strniša: Samorog: 22* S Plesnim orkestrom RTV Lj«°. ljana; 23.05 Lirični utrinki; 23-1 S popevkami po Jugoslaviji: 0°"'
- 4.30 Nočni program - glasba-