MORSKI DMEYNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE g jStev. 447 - Cena lire TRST, petek, 15. novembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel. st.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi s« ne vranjo Trst na) dobi dosledno demokratično ustavo, ki naj zagotovi vso oblast ljudstvu na vseh poljih zakonodaje in ekseku-tive po zakonodajnih In izvrinih organih, izvoljenih na podlagi demokratičnih načel. (Program SIA.U, točka *•) SVET ŠTIRIH Molotov za demokratični statut Šestiiajsl popravkov. Za omejilev guvernerjeve oblasti, za večje pravice skupščine, umik iujih čel v Štirih mesecih, qospodarsko povezanost z Jugoslavijo. » Začasno tržaško upravo naj določi Svet štirih New York, 14. —Po Štirinajstih J**&cih, odkar se vleče vprašanje po raznih konferencah In na ‘Plomatskih pogajanjih, prehaja j*4*!, kakor vse kale, to vprašanje odločilno obdobje. Po znanih To-r*ttijevih Izjavah in po živahni *Wični dejavnosti, ki jim je Bledi, ^ončno po odložitvi razprave o ^kem vprašanju v Svetu šti-■ je vse kazalo, da bo to vpra-JJe rešeno po poti neposrednih po. »fcoj med Jugoslavijo in Italijo. položaj se je spremenil zara-' britanskih pomislekov in zaradi “^nega nasprotovanja ameriške domačije, da bi to vprašanje re-“ obe neposredno zainteresirani hvj sami. Tako je to vprašanje too zopet svoj mednaroden znata je postalo funkcija v odno-taed velesilami, tem nam priča današnja seja ®janske vlade, na kateri je dal poročilo zunanji minister JJtai. Uradno poročilo pravi, da *dne jugoslovanske izjave o ju-"lovansko . italijanski meji ni I« J* ta da je iniciativa, ki jo je na-li l*tfil& italijanska vlada za nepo-H pogajanja z Beogradom o jjtšanju meje in svobodnega pod. postala spričo včerajšnjega I*pa Sveta zunanjih ministrov predmetna. Končno pristavlja *očilo, da sklepi štirih zunanjih i-ftaistrov ne upoštevajo italljan- *ih zahtev glede ozemlja v Istri ? Pulja. Tako nastali položaj, ki ovira Italijo, kakor pravi po. . ‘lo, bo vlada proučila na prl->3i seji. J*feva, ki so jo dali po današnji J* italijanskega ministrskega sve-? Pravi >tudl: «Neposredna jugo-°vanako - italijanska pogajanja k Trsta so sedaj izključena*. J« posledica včerajšnje ameriške J1,1® italijanski vladi, v kateri je L'en°, da se Italija in Jugoslavija J*®*" lahko svobodno pogajata, toda Pogajanja morajo sloneti na |.!sP‘h, ki so jih 4 zunanji minici že sprejeli. ,°aje Anglija sploh ne bo odgo-Jrila na italijansko sporočilo o 'torajšnjem potovanju italijanske-\zunanjega ministra Nennija v Ie______________________________________ Beograd, da se začne neposredno pogajati z jugoslovansko vlado. Tudi zunanji min‘ster Nennl ima malo upanja v uspeh neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. Danes je sicer izjavil, da še vedno obstaja možnost neposrednih pogajanj, vendar je pristavil, da sklepi štirih odvzemajo vsako praktično vrednost Togliattijevi pobudi. Na včerajšnji seji Sveta štirih ministrov je sovjetski zunanji minister Molotov predložil 16 popravkov, k francoskemu »kompromisnemu* osnutku tržaškega statuta, ki je bil sprejet na pariški mirovni konferenci z 2/3 ve'mo. Sovjetski delegat je pristavil, da ti popravki predstavljajo skrajno mejo, do katere lahko popušča Sovjetska zveza. Molotov je večkrat ponovil, da v Parizu sprejeti statut ni demo-kratič.n. • Sovjetski popravki so v glavnem nanašajo na tri glavna vprašanja in bistveno spreminjajo francoski osnutek: 1. Zadevajo člen 16. osnutka mirovne pogodbe, ki določa, da bo začasno upravo tržaškega svobodnega ozemlja vodil Varnostni svet. Molotov pa predlaga, da ti začasno upravo določil svet štirih zunanjih ministrov, ki bolje pezna to vprašanje in je zato tud; bolj upravičen, da vodi upravo v Trstu v prehodni dobi. Nasprotno pa je mnenje Anglo - amerikancev, da mora Varnostni svet čim prej prevzeti nadzorstvo nad tem ozemljem. 2. Molotov skuša omejiti oblast guvernerja in točno opredeliti njegove naloge. Guvsrner ne bi imel pravice proglašati obsedno stanje. Hkrati pa naj bi imela tržaška skupščina večjo oblast. 3. Svet štirih bi moral določiti rok za umik tujih čet in ne Varnostni svet, kakor to zahtevajo Anglo-amerikanci. Molotov predlaga, da bi se tuje čete morale umakniti štiri mes:ce po pravomočnosti mirovne pogodbe. Po anglo-ameri-škem mnenju pa ne bi smeli pustiti tržaško upravo v prvi dob; izpostavljeno delovanju »neodgovornih elementov*, ki bi utegnili ograiati, kakor trdijo zapadni zavezniki, ce- Zmaga demokracije Hi o ra triumBrati nad silami zatiranja Beograd, 14. Tanjug. — Spričo !' j.toitnift sklopov pariške mirovne °n/erence je podal univ. prof. dr. h'ša, stankovid, predsednik srb-ljudske skupSOine, izjavo ter Ie<4 drugim poudaril, da so narodi ^^lavije v svoji tetki zgodovini ? hnasici borbi za neodvisnost do-ji - četrto globoko razočaranje. ’ »Udar j« trpkost, ki so je danes Blf ,n<* srca vseh Jugoslovanov za-I® krivičnik pariSkih sklepov, to-ker se prikazuje ta temi lioe muh istih osvajalnih sil ? hekatemi zahodnih velesilah, istih imperialističnih) krogov, *° te od pričetka 19. stoletja, tore) t/10 stoletje, ovirali dokončno o* in zdruiitev vseh Jugo- l'®0’1«s nas tete te iste sile po-v odvisnost kolonialnih na-/S ustvarili bi radi iz delov nar ozemlja, ki so nam ga iztr-*ooja vojačka in gospodarska ^Uča, da bi si zagotovili polo-v® nadvlado v našem delu Ev- ‘froda* ^ nadaljeval dr. Stanko-’ *jugoslovanski narodi to pot 6°do klonili glave, temveč na- sprotno nadaljevali z borbo za svojo pravico do Življenja prepričani, da so nepremagljivi, kajti oUji njihove borbe so pravični. Napredne demokratične sile svetu, ki so omogočile zmago nad fašističnim zatiralcem, so resna ovira zavojevalnim naklepom. Ljudska demokracija, ki izraža globok zgodovinski proces političnega in socialnega preroda Evrope, predstavlja danes najmočnejše orotje rokah jugoslovanskih narodov borbi za uničenje zadnjih ovir, ki zadrtujejo njihovo narodno osvo-poditev. , Vprašanje priključitve Istre, Slo venskega Primorja in ostalih pokrajin, ki so bile iztrgane materi Jugoslaviji, ni le jugoslovansko vprašanje. To je prav tako vprašanje demokracije vsega sveta in njen preizkusni kamen. Ko so se jugoslovanski narodi borili za svobodo, so se dejansko borili za zmago demokracije, ki mora slaviti zmagoslavje nad osvajalnimi silami v interesu bodočnosti vseh narodov Evrope in celotnega sveta, v interesu resničnega in trajnega miru», je zaključil dr. Siniša Stankovič. lotno strukturo svobodnega ozemlja. Ostali popravki se tičsjo pravice do tržaškega državljanstva ln carinske unije z Jugoslavijo. Sejo so odložili, da bi mogla Byrnes in Bevin skrbno proučiti Molotovljeve popravke k francoskemu osnutku tržaškega statuta. Prav zaradi tega pa niso objavili besedila sovjetskih spreminjeval-njh predlogov. Menijo, da ima sovjetski predlog glede začasne uprave tržaškega svobodnega ozemlja tudi ta namen, da pridobi na času in da tako omogoči neposredna po. gajanja med Beogradom in Ri. mom. O Molotovljevih spreminje-valnih predlogih bodo razpravljali nocoj ob 9. uri. V petek zvečer tajna seja štirih V zvezi s predloženimi Molotov-ljevimj popravki k tržaškemu statutu sta se danes privatno razgo-varjala Byrnes in Bevin. Malo prej so se angleška, ameriška in francoska delegacija razgovarjale o raznih popravkih, ki so jih pretresali že v Parizu. Današnjo sejo sveta zunanjih ministrov, na kateri so razpravljali o Molotovljsvih predlogih, so prekinili. V petek zvečer ob 9 uri po ameriškem času se bodo štirje ministri sestali k tajni seji, da razpravljajo o oblasti tržaškega guvernerja Delo v odborih ZN Glavno tajništvo ZN je dobilo danes protest albanske vlade zaradi kršitve albanskih teritorialnih voda po angleški vojni mornaric’.. Albanska vlada zahteva ustanovitev komisije za točno razmejitev teritorialnih voda. Francoski poluradni list »Le monde* pravi, da gve za čistilce min osrednjega odbora štirih velesil. List vidi v teh incidentih borbo za vpliv v Jadranu, ki se ne omejuje samo na Albanijo, temveč tudi na Trst. Albanija zahteva takojšen umik br,-tanskih čistilcev min iz njenih teritorialnih voda. V odboru za atomsko energijo je egiptski delegat zahteval določitev roka, v katerem naj bi sprejeli sklepe o atemski sili. Predlog so sprejeli, dali so pa Sovjetski zvezi priliko, da naknadno razloži svoje stališče. V upravnem odboru za proračun ZN je britanski delegat kritiziral stališče ameriškega delegata Van-denberga, ki se je pritožil, da so ZDA naložili preveč stroškov organizacije ZN. Britanski delegat Younger je dejal, da ZDA plačujejo za organizacijo ZN manj kot lei. svojih dohodkov. Zmožnost plačevanja se ravna predvsem v sorazmerju z državnimi dohodki, je dejal Younger, ki je pristavil, da dejansko Združeni narodi povrnejo te stroške gospodarstvu Združenih držav. Polltično-vamostni odbor je začel danes razpravljati o pravici veta. Avstralski delegat se je pritožil, da se je Sovjetska zveza poslu*;la te pravice že desetkrat. Ostro je napadal uporabo te pravice ter predlagal njeno omejitev. Dejal je, da bi se morali članS posluževati te pravice umerjtno in se bolj pogosto posvetovati, da bi dosegli soglasnost na osnovi medsebojnih popuščanj. Predlagal je tudi sprejem pravil, ki bi odpravila nenehno glasovanje o vprašanju postopka. Tudi kubanski delegat je oetro napadel veto rekoč, da mora izginiti ln da ga je treba nadomestiti z 2/3 večino. Predlagal je sklicanje splošne konference članov ZN v te- ku leta 1947 za spremembo ustave ZN in sicer na osnovi člena 109. Na te napade je odgovoril poljski delegat, ki je izjavil: »S takimi spremembami bi tvegali razveljavljenje nekaterih važnih določil, ki bi jih ne mogli nadomestiti*. Predsednik španske republikan ske vlade Jose Giral je naslovil na ZN poziv, da organizacija ZN nemudoma sprejme energične ukrepe proti Francovemu režimu. Pred novo stavko v ZDA? Washington, 14. — predstavniki vlade Združenih držav so imeli razgovore s predstavniki rudarjev in lastnikov rudnikov ter so poskušali preprečiti novo stavko delavcev v premogovni industriji. Ta stavka naj bi izbruhnila pred koncem tega meseca. Predsednik ameriških rudarskih sindikatov John Lewis grozi s splošno stavko vseh rudarjev, katere predstavlja ta sindikat in katerih število znaša 400.000. ZDA bodo vrnile rečne ladje New York, 14. — Na seji Sveta ministrov za zunanje zadeve je ameriški zunanji minister Byrnes izjavil, da je bil izdan ameriškim okupacijskim oblastem ukaz, naj vrnejo vse ladje na Donavi, ki jih je zadrževala ameriška vojska v ameriški okupacijski coni zapadne Nemčije, njihovim lastnikom. Kakor je znano, gre za ladje, k1 pripadajo Češkoslovaški, Bolgariji, Jugoslaviji, Madžarski in Romuniji. AmeriSki izgovori Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil, da prej ne bi bilo mogoče vrniti Jugoslaviji nobene ladje, ki so pridržane na zgornji Donavi. Ta izjava je odgovor na vprašanje, ki se je nanašalo na objavo vesti iz Beograda, da zahteva Jugoslavija odškodnino 6,750.000 dolarjev zaradi zadrževanja teh plovnih objektov po Združenih državah. Poročevalec je objavil, da zunanje ministrstvo ni glede tega dobilo nobene uradne zahteve. Pojasnil je, da brodovja ne bi mogli povrniti prej zaradi ovir, kakor na primer porušeni mostovi, ki jo blokirali Donavo. Izrazil je svoj dvom. da bi Jugoslavija predložila formalno zahtevo, ki bi bila po njegovem mnenju, »skrajno nelogična*. Francoska komunistična stranka kot prva stranka v državi pripravljena prevzeti vso odgovornost Thorez o Porurju. Posarja, reparacijah ln o anglo-francoskih trgovinskih pogajanjih Pariz, 14. — Politični urad francoske komunistične stranke, ki je danes sklenil, da bo zahteval mesto ministrskega predsednika v novi vladi, je podal politično izjavo, v kateri pravi med drugim, da so komunisti vedno podpirali vprašanje varnosti francoskih meja, zahtevo po plačilu nemških reparacij in politiko miru, ki sloni na zaupnem sodelovanju z velikimi zavezniki, to je z ZDA, Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Komunisti so vedno pripravljeni prevzeti vso odgovornost kot prva stranka v Franciji Predlagati nameravajo svetu socialistične stranke, ki se bo sestal v nedeljo, sestavo vlade demokratične unije ped komunističnim predsedstvom. Voditelj francoske komunistične ! stranke, obenem podpredsednik sedanje francoske vlade Maurice Thorez, je nocoj izjavil Reuterjevemu dopisniku: »Pripravljeni bi bili podpisati zavezniško pogodbo z Veliko Britanijo tudi jutri, ko bi se uredilo nemško vprašanje take, da bi nam dalo sprejemljivo zadoščenje. Potrebujemo varnosti in Branitelji atomske diplomacije Amerlžka reakcija skuža ovirati sovjetski predlog o omejitvi oboroževanj Izzivanje angleške vojne mornarice Kršenje albanske suverenosti Oster protest albanske vlade na organizacijo Združenih narodov 14. (Tanjug). — Albanski v^*trski predsednik general En-L Bodža je včeraj poslal drugo V^ko splošnemu tajniku ZN K,e-Li*Ju in protestiral prot* Ju albanskih teritorialnih vo-W zahteval od organizacije Britanske vojne ladje so zdaj pa ( ohranitve miru, za katerega se Je 1 albansko ljudstvo trudilo z vsemi silami, da si ga pribori. 1. V, “ C^nih narodov, naj odredi tali^ nJ° umaknitev britanskih edl-’ ^ so določene za čiščenje min, £ ^pojavita pravi med drugim: tno k protestni brzojavki od gjjuvembna 1946 imamo čast spo-'am sledeče: 12. novembra jfcvN je veliko število britanskih la*^J plulo v vseh smereh ob E. albanski obali In sicer od Bu-§W do Karaburun*. Te angleške lah 1500 St) ^ Obala s pretvezo, da čl-•hlne. zdaj ustrelile s strojnicami v zrak ln v vodo ter skušale tako izzvati incidente. V imenu miroljubnega in demokratičnega albanskega ljudstva, tega malega naroda, ki je 7. aprila 1939 moral gledati prihod Mussolinijevih vojnih ladij v Drač, v Imenu tega ljudstva, k| se je borilo več let junaško proti fašizmu ob strani velikih zaveznikov in ki je pustilo na bojnih poljanah 40 tisoč mrtv'h in ranjenih, se obračam na organizacijo Združenih narodov in opozarjam na to surovo in enostransko dejanje britanske vlade. Albansko ljudstvo ima to dejanje za kršitev svojih najsvetejših pravic, svoje suverenosti, za katero je vedno pripravljeno preliti svojo kri. Z druge stran’ zahtevam od organizacije Združenih narodov, da presodi to dejanje angleške vlade In da nujno zahteva, da se angleške vojne ladje ln čistilci min takoj u-meknejo iz naših pristanišč in 1e n«i'h teritorialnih voda v hiteresu Moskva, 14. — Posebni dopisnik »Pravde* Boris Izakov piše, da je povprečni človek v Ameriki sprejel z neizmernim zadoljatvom predlog sovjetske delegacije za splošno o-mejitev oborožitve. Značilno je dejstvo, da številni po-podeželski listi želo simpatizirajo s sovjetskimi predlogi in tako tudi newyorškl in washingtonskd listi. Tako je dnevnik, ki izhaja v Char-lestonu, te dni objavil članek, v katerem imenuje sovjetske predloge kot najbolj veselo novico, ks jo je mogoče človeštvu dati. Molotov je v svojem govoru na sprejemu, k< ga je priredilo udruženje inozemskega tiska, pripomnil, da ni nobena delegacija v glavni skupščini ZN Ugovarjala razpravljanju o vprašanju splošnega znižanja oborožitve, pač pa da so nasprotno nekatere delegacije odobrile ta predlog, medtem ko so se druge izjavile pripravljene o njen razpravljati. Bik) bi pa zelo naivno verjeti, pripominja Izakov, da bo sovjetski predlog sprejet brez ostre borbe. Delegacija ZDA je uradno Izjavila, da pristaja na razpravljanje o Pred krizo koiandske vlade Haag, 14. — Poročajo, da so na konferenci med Nizozemci in Indo. nealjci dosegli »obdiren sporazum o vprašanjih življenjske važnosti, ki se tičejo bodočnosti nizozemske Vzhodne Indije.* Zaradi odločnega nasprotovanja n: katerih ministrov načelnemu sporazumu, ki je bil sklenjen v Indoneziji med obema delegacijama, pride lahko vsak hip do vladne krize. Voditelj nizozemske katoliške stranke je izjavil, da dogovori presegajo program njegove stranke. Socialisti, ki so v vladi združeni s katoličani, pa so dogovorom naklonjeni in bi bili prej pripravljeni razbiti koalicijo, kakor oporekati delu nizozemskih deleghtov. sovjetskem/ predlogu ln da predla-1 ga, ga uvedbo mednarodnega nadzorstva za znižanje oboroževanja. Britanska delegacija Je sprejela sovjetski predlog manj ugodno. Britanski delegat je takoj predlagal, naj o tem predlogu razpravlja odbor, da bi se tako preprečilo razpravljanje v glavni skupščini. Ta poizkus pa je spodletel. Vendar pa se sedaj opaža v glavni skupščini težnja, da se vprašanje omejitve o-boroževanja spravi z dnevnega reda in javno mnenje zainteresira za manj važna vprašanja. Belgijska vladna kriza rešena Bruselj, 14. — Štirje komunistični ministri, ki so sinoči Javili svoj odstop iz belgijske koalicijske vlade, so danes pristali na vrnitev v vlado, Ta odločitev Je sledila odločitvi socialističnega poslanca Femanda Brunfauta, da prepusti svoje mesto podpredsednika r poslanski zbornici predsedniku komunistične stranke Julienu Lahautu, katerega kandidaturo na podpredsedniško mesto so bili včeraj zavrnili. Nekateri delegati, ki govorijo S takim zanosom o borbi proti mamilom in o poročilih organizacij Rdečega križa, se kažejo manj pripravljene razpravljati o vprašanju, ki je največje važnosti, In ki je bilo sproženo na zasedanju skupščine ZN.. Predstavnik ameriške reakcije Lerot skuša odkrito ovirati sovjetski predlog o znižanju oboroževanja ln o prepovedi atomskega orožja. Teh elementov, «branlteljev atomske diplomacije*, ne primanjkuje v ameriških Združenih državah. In prav ti so začeli govoriti o »pravicah zavojevalcev* in skušajo doseči brez sporazuma med zavezniki rešitev vprašanja priključitve otokov Tihega oceana k Združenim državam, da iz njih napravijo oporišča v pričakovanju nove vojne. Gobovo Je, da sovjetski predlogi za znižanje oborožitve niso po godu »atomskim* diplomatom, ki si želijo nove vojne. Vendarle, pripominja Izakov, pa je bil ta predlog postavljen in ni mogoče mimo te- da o njem ne bi razpravljali, kajti kakor je dejal Molotov, ta predlog ustreza željam milijonov ljudi, ki niso še pozabili pretekle vojne in ki hočejo preprečiti, da se preteklost ponovi. Profesor Curie zahteva naj razkrijejo tajnost atomske bombe Pariz, 14. — Francoski delegat na konferenci UNESCO v Parizu prof. Joliot-Curie je predlagal, naj razkrijejo tajnost atomske bombe in dejal: »Znanstveniki nočejo biti so. krivci pri zlorabi svojih odkritij*. Curie, ki je govoril pred nabito polno dvorano ob otvoritvi »tedna znanstvenih konferenc*, Je dodal: »Prva dolžnost organizacije UNESCO Je, da razjasni svetu, dR je znanost prvi činiielj osvoboditve človeštva, s pogojem, da se ne zlorablja*. Zagovarjajoč odkritje tajnosti a-tamske bombe, je dejal: »Prepre-čenje evošodne razširitve znanstvenih odkritij je velika nevarnost za človeški napredek*. Zaključil je s pozivom Združenim narodom, naj to vprašanje rešijo ter dodal: »Bodočnost civilizacije je od tega odvisna*. reparacij. Gojimo enako hvaležnost do vseh naših zaveznikov in odklanjamo izbiro med njimi. Za nas je bistvene važnosti njihova enotnost. Dovoljujemo si kritizirati anglosaško zadržanje glede Nemčije, kajti način, kako jo skušajo obnoviti, ne pomeni nič drugega, nego novo nemško nadvlado. Naši sovjetski prijatelji pravijo: »Medzaveznska kontrola v Porurju*, mi pa izjavljamo: »Internacionalizacija Po- rurja*. Treba je na vsak način najti formulo za sporazum.* Na vprašanje, kakšno je njegovo mnenje o varnosti, je Thorez odgovoril: »Ta pomeni sistem popolnega nadzorstva v Porurju in podaljšanje okupacije Nemčije, likvidacijo fašizma, učinkovito razorožitev Nemčije in gospodarsko unijo med Francijo in Posarjem.* O reparacijah je Thorez izjavil: «Dobiti moramo reparacije, dokler je to mogoče; premog predstavlja bistveni del reparacij. Prav nič ne razumemo britanskega odrekanja, da bi nam pošiljali več premoga. Na pripombo, da Je po mnenju britanskih izvedencev to precej odvisno od opreme porurskih rudnikov, 1 ki so zapuščeni, je Thorez odgovo-| ril: »Predlagali smo, da bi poslal! tja francoske tehnike, kar bi pomagalo zvišati proizvodnjo. Ne mislimo trditi, da so naši tehniki boljši od britanskih, prepričani pa smo, da bi približali to vprašanje nasprotnemu stališču. Vemo, da so Angleži preveč občutljivi nasproti Nemcem, namesto da bi jih prisilili k delu. Thorez Je odločno zanikal vesti, po katerih naj bi nekateri komunistični ministri skušali ovirati an-glo-francoska trgovinska pogajanja. Dodal je: »Vedno smo bili naklonjeni čim širši medsebojni trgovini.* O notranji politiki je Thorez dejal: »Potrebujemo vlado, v kateri je prostora za vsakogar, kj hoče delati za obnovo Francije. Tu ne gre za vprašanje vlade ene stranke, pač pa za vprašanje francoske vlade.* Na vprašanje o nameri njegov* stranke, da bi stopila v novo koalicijo, kjer bi bili predstavniki MRP z ministrskim predsednikom Bi-daultom na čelu, je Thorez izjavil: »Onj niso izobčili še nikogar.* Thorez predvideva daljnjlh uspehov pri volitvah druge zbornic«. »V Franciji je danes močna tendenca v prid komunistični stranki*, je Zaključil. Nova sovjetska nota o Dardanelah London, 14. VZN. — Britansko zunanje ministrstvo proučuj« novo sovjetsko noto o Dardanelah. Vsebina te spomenice doslej še ni bila objavljena. Prepis sovjetske note so poslali zunanjemu ministru Bevin u v New York In menijo, da bodo gg. Bevin, Byrnes in Molotov sami razpravljali o zadevi. Poročila pravijo, da sovjetska spomenica ponovno načenja vprašanje morskih ožin, glede katerih je Sovjetska zveza mnenja, da se tičejo le črnomorskih držav. G. Be. vin, kakor je znano, nasprotuje takemu pojmovanju. Pravica Bolgarije do izhoda na morje Sofija, 14. — Bolgarski zunanji minister KuliŠev je izjavil spričo Bevinovega zadržanja glede grških zahtev do Bolgarije v Svetu zunanjih ministrov v New Torku, da ni mogoče, da Bevin ne bi poznal pra-vfga položaja in da ima Bolgarija vso pravico, zahtevati zap&dno Trakijo, ki bj ji jo morali vrniti. Bolgariji bi morali dovoliti svoboden izhod na morje. Angleško zadržanje glede tega življenjskega vprašanja za naso državo je naletelo med našim ljudstvom na globoko užaljenost. TT Koroška mladina ni smela sodelovati pri gradnji mladinske proge Francova izzivanja ob francoski meji Pariz, 14. — Kakor poroča pariški H»t «Humanitč», je španska obmejna straža v nekem predelu prešla na francosko ozemlje ln napadla dva francoska državljana. Ker »e nista hotela pokoriti ukazom straže, so ju stražarji hudo pretepli. Celovec, 14. (Tamjug). — Pred dvema mesecema so ustanovili delovno brigado koroških Blovenoev, ki bi se naj udeleiila gradnje mladinske proge Briko-BanoiAH. S svojim sodelovanjem pri gradnji mladinske proge je hotela koroška mladina dokazati svojo solidarnost z demokratično mladino nove Jugoslavije in vseh svobodoljubnih narodov. Ob ustanovitvi bngade je mladina prosila pristojne oblasti za potni list v Jugoslavijo. Vse do danes koroške oblasti tega potnega U. sta niso izdale in sploh niso izdale nobene rešitve v tej zadevi. V zvezi s tem je poslal pokrajinski odbor Slovenske koroške mladinske zveze skupno s poveljstvom delovne brigade glavnemu odboru Ljudske mladine Jugoslavije brzojavko, ki pravi med drugim: eVsa polena, ki nam jih mečejo pod noge, nas ne bodo mogla ločiti, tem- več bodo nasprotno še okrepila našo borbo za zdruienje z bratskimi jugoslovanskimi narodi*. Albansko ljudstvo brani svoje pravice London, 14. — Albanski ministrski predsednik Enver Hodža ne priznava obveznosti, ki sta Jih podpisala kraj Zogu in Združene države, na čemer vztraja Amerika. V svojem odgovoru izjavlja albanski ministrski predsednik, da Albanija še vedno upa, da bo vzpo. stavila prijat:ljstvo z Združenimi državami. Zato bo zopet proučil predvojne dogovore, da jih eventualno obnovijo, to pa samo po prihodu ameriškega odposlanstva. Enver Hodla obtožuje nato 25družene države, da niso odgovorile na neko albansko noto, ki so jo poslali v tej zadevi 13. avgusta 1946. Zdi e«, da ima to vprašanje za Združene države značaj načelnega ugovarjanja albanskim pravicam. Ameriška vlada brani to svoje stališče in zato imamo tudi ml pravico braniti pravico našega ljudstva.* €angkajiek sa na drli dogovorov Nanking, 14. — General Cu En Laj je izjavil, da bodo pogajanja s kitajsko osrednjo vlado prekinili, če ne bodo preklicali sklicanja kuomlntanga. Izjavil je, da ustvarja sklicanje skupščine docela nov položaj in da pomeni razveljavlje-rje sporazuma, ki Je bil dosežen med vlado in drugimi strankami meseca februarja v Cungkingu. Cangkajšek je izjavil predstavnikom kuomlntanga, da se bo parlament sestal jutri, tudi če se skupščine ne bodo udeležile druge stranke. V Italiji primanjkuje Žita Rim, 14. — »Prihodnji mesec ne bomo imeli več žita*, je brzojavil De Gssferi glavnemu ravnat-lju ustanove UNilRA La Guardiji in prosil M poliljko BOO tisoč ton žita Italiji pred koncem novembra. Partizansko delovanje v Grčiji Atene, 14. — Skupina 1500 partizanov se je blizu Kastre severno-zahodno od Soluna spopadla z grško vojsko. Slednja je utrpela hude izgube. Padel je tudi njen komandant in major. Partizani so napadli tudi nek drugi bataljon v bližini vasi, ki Je skušal prihiteti na pomoč. Bataljon se Je moral umakniti jn je imel težke izgube. V grških vojaških krogih izjavljajo, da imajo naraščajoče delovanje partizanov v Grčiji zlast1 v Makedoniji za »nenapovedano vojno komunistov proti državi*. Vojni minister Philip Draggoumi Je danes ob skal vse politične voditelje, jih obvestil o težkem položaju in Jih povabil na konferenco o vzdrževanju «reda in zakonitosti*, ki bo Jutri popoldne. Po poročilih solunskih vojaških oblasti je v sredo začelo 500 oboroženih upornikov z obširnimi operacijami pri Ekri v Makedoniji. . Irgoun napoveduje nadaljevanje borbe Jeruzalem, 14. — Tajna radijska postaja organizacije Irgoun Zvai Leumi Je izjavila: Intelligence Service ne bo uspel v nameri, da bi potrdili ali zanikali vesti o naših načrtih. Organizirali bomo naše operacijske načrte in jih bomo izvedli nepričakovano in na najbolj prikladen način*. Te Izjave Je radijska postaja podala ob priliki komentiranja kampanje angleškega tiska, ki Jo je organiziral Intelligence Servlci. Radio Irgoun Je tudi Izrazil zadoščenje zaradi zanikanja vesti,, da je organizacija Hnganah ščuvala Z ide proti Irgoun« k} proti' njenemu delovanju. Poiitiha anglesKe vlade 72 laburističnih noslancev ne odobrava sedanje politike London, 14. — Število laburističnih poslancev, ki ne odobravajo uradne politike vlade, znaša 72. Av-torj; amandmana, ki kritizira zunanjo politiko vlade, imajo trden namen, da ga predložijo zbornici. Trinajst novih poslancev je pripravljeno podpisati resolucijo proti delovanju zunanjega ministrstva. V parlamentarnih krog;h razpravljajo o stališču, ki ga bo zavzelo vodstvo stranke. Nekateri predvidevajo izključitev upornikov. Večina parlamentarnih opazovalcev je mnenja, da bodo voditelji laburistične stranke določili sankcije. Do sedaj je bilo predloženih v Spodnjem domu 28 amandmanov jn vsi kritizirajo politiko sedanje vlade. Komunistični poslanci kritizira Jo kraljev govor, v katerem ni bilo govora o koristi tesnejšega političnega sodelovanja med Veliko Britanijo, Francijo, Sovjetsko zvezo in drugimi evropskimi demokratičnimi državami, da bi se tako ustvarili novi pogoji za gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje. Indija brez miru Novi Delhi, 14. - VZN — Dve osebi sta bili ubiti, 7 pa ranjenih pri napadih, do katerih je prišlo v četrti Savadar Bazaar v starem Delhiju, kjer prebivajo oddelki čet in policijske obhodnlCe. Tri trgovine so bile močno poškodovane zaradi ognja. Skoraj vs« trgovina y Policija Je razpršila skupino kakih sto oseb v neki drugi mestni četrti ter pri tem rabila orožje. Neuradno javljajo, da so v četrti Savadar Bazaar našli trupla 5 ljudi, zabodenih z bodalom. Deset ljudi je bilo ubitih, 15 pa ranjenih pri neredih, do katerih je prišlo v zadnjih 4 dneh v Rohta-ku, 65 km od Delhija. Vojaštvo in policija sta bila vso noč v mestih in vaseh okrožja Mo-radabad (Združene pokrajine), kjer je položaj po uradni Izjavi napet. Iz prestolnice Beludžistana, kjer imajo večino muslimani, poročajo, da so dva človeka ranili z bodali. Poročajo, da so v Bombajsu s bodali enega umorili in dva ranili. Iz Patne poročajo, da se položaj na področju Bihar naglo popravlja. Pri neredih, ki so nastali ob železnici v Assamu, 600 milj od Kalkute, je bilo 15 ljudi ubitih. KRATKE VESTI Beograd, 14. (Ttunjug). — Ljudska skupščina FLRJ Je darovala 240.000 din aa pomoč albanskim poplavljen-cem. BUENOS AIRES. — Argentinski vlačilec »Salta* se Je potopil v nekaj minutah v pristanišču Buenos Airesa zaradi eksplozije. Nekatere osebe, ki so bile na krovu, Je vrglo v arak. Našli ao dve trupli, medtem ko pogrešajo 5 oseb. V bolnišnici Je 12 ljudi, med katerimi so se nekateri mudili na ladjah v bližini vla-(Ute Miadina Jugoslavija italijanski mladini Rim, 14. — Na mednarodni dan mladine Je ljudska mladina Jugoslavije poslala sledečo brzojavko Italijanski mladinski fronti: »Prijateljsko pozdravljamo italijansko mladino. Želimo, da se v naši skupni borbi za pravičen in demokratski mir in za prijateljsko sodelovanje med narodi držav okrepi bratsko sodelovanje demokratske mladine Italije in ljudske mladine Jugoslavije.* Smrt poslanika FLRJ na Norveškem Oslo, 14. — Jugoslovanski poslanik v Oslu Vladimir Ribar je danes ponoči umrl. Zadela ga Je kap. Priprav« za kongres jugoslovanskih pisattljov Beograd, 14. (Tanjug). — V vee h ljudskih republikah Jugoslavije se vrše velike priprave za prvi kongres jugoslovanskih pisateljev, ki bo v Beogradu 17. in 18. novembra. Kongresa se bo udeležbo 40 delegatov iz Srbije, 40 iz Hrvetake, 20 iz Slovenije, 6 iz Vojvodine, 12 iz Bosne in Hercegovine, 5 iz Makedonije ln 4 iz Orne Gore. Šahovski turnir v Jugoslaviji Zagreb, 14. Tanjug. — V drugem kolu turnirja za šahovsko prvenstvo Jugoslavije so bili doeeSeni sledeči rezultati: dr. Trifunovič je premagal dr. Kalaberja, Puc in Kuharič sta remizirala, Simonovič in kap. Markovič remis, Tot je premagal prof. Bldeva, Kostič in dr. Vidmar remis, enako Božič in Milič. Partiji ing. Tekavčič-Vukovič in Rabar-Tomovič »ta bili prekinjeni. Naloga novega poljskega parlamenta Varšava, 14. — Novi parlament, ki bo izvoljen 19. januarja 1947, bo imel 444 članov. Njegova naloga bo. izdelati novo ustavo, ki bo omogočila odpravo začasne vlade lu-blinskega odbora, kj je bil sestavljen v septembru 1944, ln vlade narodne enotnosti, ki je bila sestavljena leto nato v Moskvi. Volivni zakon določa splošno volivno pravico na podlagi list. Švedski parlament je odobril tmoTinski sporazum z ZSSB London, 14. — Obe zbornici parlamenta ata sinoči v Stokholmu odobrili aovjetsko-švedski trgovinski sporazum. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 15. novembra 1940, Svoboda tiska in inlerni ukazi Bilo je včeraj na tiskovnem uradu ZVU. Po večdnevnem iskanju je predstavnik zGlasu mladih* kontno najel g. Pncea, ki trenutno na domestuje g. H ar ari ja, Jefa omenje nega urada, kateri je odJel za nekaj tednov na zaželeni oddih. Obisk je imel prav za prav že vna prej določen zaključek, katerega je napovedala tajnica g. Pncea pred nekaj dnevi v telefonskem razgovoru, ko je predstavnik «Glasu mladih* iskal predstojnika urada lei naj bi praktično oživotvonl govoričenje o eni izmed toliko opevanih svoboSčin zapadne veledemokracije — svobodi tiska. Gospodična tajnica je namreč že od kraja hladno zagotovila, da *Glas mladih* ne bo dobil potrebnega dovoljenja, ker edovoljenj za izdajanje političnih listov ne morejo dati*, ker V sredo je imel MOS za Trst sojo. Predsednik je poročal o Togliatti jevih izjavah v zvezi z razgovori, ki jih je imel z ma-šalem Titom o mednarodnem in domačem položaju, ki je tesno povezan z razvojem mirovne konference v Parizu in konference štirih v New Yorku. Referent gospodarskega odseka je izčrpno poročal o prehrani mesta in poudaril, da se je gospodarski položaj množic v zadnjem času, ko je zima pred vrati, strahovito poslabšal. Do teh neznpsnih razmer je prišlo zaradi pomanjkljivega razdeljevanja racioniranih živil in zaradi vedno večje bede, ki izvira iz naraščajoče brezposelnosti. SEPRAL-ova oskrba z živili se je tako zmanjšala, da takozvana prehrana ne daje potrebnih kalorij. Medtem ko na eni strani ljudstvo gladu je, se na drugi strani vse bolj širi svobodna trgovina, v kateri je mogoče dobiti vsa mogoča živila, toda po nedosegljivih cenah. Omenil je umazane manevfe nekaterih špekulantskih skupin, ki so na lastno pest in brez vsakega nadzorstva zaradi sramotnega dobička že pretirano dvignile ceno olju za daljnjih. 150 lir za liter. Stroški za prevoz znašajo le kakih 10 lir za liter. Medtem ko prodajajo v Toskani olje po 500 lir za liter, ga tukaj preprodajajo po črnoborzijanskih cenah, a takozvana oskrba, ki jo vrši SEPRAL, se omejuje na smešno majhne množine. Ravno tako je s sladkorje,m, meso pa sploh ni racionirano ter se prodaja na svobodnem trgu po pretiranih cenah. V nasprotju z zakonitimi interesi prebivalstva pa se izvaja najsra-motnejša špekulacija s prodajo rib, ki imajo nedosegljivo ceno in neverjetno, če upoštevamo njih prvotno nabavno ceno. Razen tega odvzemajo Trstu namerno velike množine rib, ki jih predajajo drugod z velikim dob okom. Nesramno špekulirajo tudi z mlekom, ki je glavna hrana otrok, starcev in bolnikov. Nič resnega niso ukrenili, da bi prebivalstvo preskrbeli z drvmi in ogljem, čeprav je že zima na pragu. Občina ustanavlja urad za uradom, toda na tak način bo povzro-č'la le večjo draginjo kuriva, ki si ga siromašno prebivalstvo sploh ne bo moglo nabaviti. Do sedaj kuriva Še niso delili ljudstvu, ki tako razen gladu trpi tudi mraz. V Franclji, Belgiji in drugih za-padnih državah in tudi v Angliji »o življenjski pogoji vse drugačni, da niti ne omenimo držav vzhodne Evrope, kjer so ta vprašanja rešili na -splošno zadovoljstvo. V .teh državah so že davno uvedli pametno razdeljevanje živil, kuriva in oblačil in tako cmegočilt prebivalstvu minimum potrebščin po zmernih cenah, ki niso »politične*, temveč normalne brez črnoborzijanskih špekulacij, za katere je uvedena v Frahciji smrtna kazen. Zaradi tega je nujno potrebno uvesti nadzorstvo nad cenami in nad skladišči blaga s pomočjo posebnih komisij, v katerih morajo biti, kakor je to v Franciji, predstavniki potrošnikov in ne kakor pri nas, kjer tako zvana nadzorstvena komisija odreja cene samo nekaterim izdelkom male obrti, medtem ko pušča svobodne roke veletrgovcem, ki na ta način tirajo v bedo ljudstvo, ki je že toliko pretrpelo zaradi vojne. Za to nevzdržno stanje je pred- vsem odgovorna ZVU, ki ni ukrenila ničesar učinkovitega glede ra-cicnirane prehrane, čeprav ji je MOS poslal že januarja svojo resolucijo s konkretnimi predlogi. Nadaljuje se nečastna politika svobodnega trga, ki danes povzroča, da ljudstvo gladu je v korist majhnemu krogu špekulantov. Vzdržu jejo se razni conski in občinski sveti, z njihovimi predsedniki in priliznjenimi organizacijami tipa SEPRAL, ki tirajo delavstvo v glad, mraz in obup. Samo ljudska vlada bo lahko zrušila to dandanes rerazrušljivo zgradbo špekulantov, k: gradijo svoje bogastvo na trpljenju in bedi delovnih množic, ter uvedla zdiavo prehranjevalno politiko. Ljudska vlada bo v tem pogledu posnemala druge evropske dežele, kjer so že mnogo napravil’ v prid potrošnikom, da ne govori: mo, koliko so v tem pogledu napravili v Jugoslaviji. Po daljši in živahni diskusiji je MOS sklenil protestirati pri ZVU ter pojasniti vsemu prebivalstvu, posebno pa delovnemu ljudstvu nevzdržno gospodarsko stanje, kakor ga je prikazal poročevalec gospodarskega odseka. Uspeh solidarnosti delavstva in nameščencev Z delavsko pomoSJo so bile zboljšane v Agullt tudi plačo uradnikov V poslednjih dneh so delavci in uradniki v rafineriji «Aquila» z enetn m nastopom dosegli lep u-speh. 7.e več mesecev so se delavci borili za to, da bi tudi v tem podjetju obveljal sporazum, ki so ga sklenili v nekem sorodnem podjetju v Trstu. Po dolgih pogajanjih je končno ravnateljstvo sprejelo zahteve delaveev in se obvezalo, da jim bo izplačalo razliko od 1. marca 1946. Ravnateljstvo pa ni hotelo sprejeti v celoti zahtev uradnikov. Zato so delavci sklenili, da se bodo berili skupno z uradniki, če ravnateljstvo ne sprejme njihovih zahtev. Ravnateljstvo je po tem odločnem nastopu delavcev ugodilo tudi uradnikom. 30% poviška obrtniškim delavcem Med sindikalnimi organizacijami in obrtniško zvezo je bil sklenjen začasni mezdni sporazum. Po tem sporazumu bodo obrtniška podjetja izplačala svojim delavcem 30% poviška na mezdah, ki jih določa sedanji delovni sporazum. i‘o velja za dobo od 1. oktobra do 16. novembra. Takrat stopijo v velja- vo nove mezde, kakršne bA določila nova splošna pogodba, za katero se pogajajo. Obrtniška podjetja bodo izplačala tudi vsem delavnem zaposlenim 1. oktebra t. 1., naslednje vsote: 300 lir delavcem nad 20. leti, 250 delavkam, 250 delavcem med 18. in 20. letom, 200 delavkam, delavcem pod 18. leti 200 lir, delavkam pa 150 lir. SkupStfna nams&ce^cev Acegata Sndikalne organizacije javljajo da so na uradu za delo delno u-stregli zahtevam, k; so jih delavci Acegata postavili v svoji spomenici 12. t. m. Zato pozivajo sindikati _vse delavce in nameščence Acegata na skupščino, k’ bo v ul. Conti 11 danes oh 18. uri. Na skupščini bodo poročali o doseženih uspehih in sprejeli morebitne sklepe. Brez vzroka zaprli anti* fašisti obsojeni *e na giadovanje Brez vzroka v Trstu zaprti antifašisti Fantini Marij, komandant divizije Garibaldi Natisone, Žnideršič Peter in Kormuller so pred kratkim poslali polkovniku Bow-manu Iz zapora pismo, v katerem opisujejo strahote, ki se dogajajo v zaporih in nečloveško ravnanje ?ciyilne policije s priporniki. V pismu so zahtevali, da se opuste take metode, posebno nasproti antifašistom, ki so se borili proti skupnemu sovražniku. Kakor smo že poročali, je Fantini rešil iz italijanskih taborišč nad 300 zavezniških ujetnikov. Kot odgovor na njihovo protestno pismo so bili vsi trije antifašistični borci povrhu še kaznovani s sedemdnevnim gladovanjem. Prejemali bodo samo kruh in vodo. Kako dolgo bodo še vladali taki sistemi? Preskrba Delitev belih testenin na deželi. Od danes do 30. t. m. bodo v vseh podeželskih občinah delili potrošnikom po 1 kg belih testenin na oddajni odrezek II testenine, ž vil-ske nakaznice november 1946 februar 194T. Cena 26 lir Za kg. Zaključek delitve živil. Danes se konča delitev naslednjih živil: papežev sladkor za brezposelne v Trstu in na deželi (26. oktobra); krušna moka za brezposelne v Trstu in na deželi (26. oktobra); oljčno olje v Trstu in na deželi (30. oktobra), testenine v samem Trstu (30. oktebra); jajca v prahu v Trstu in na deželi (1. novembra); izhlapelo mleko v Trstu in Miljah (7. novembra). Datumi v oklepajih pomenijo, kdaj so začeli deliti omenjena živila. Celi grah. Glede delitve suhega graha. ki se je pričela 14. t. m., sporoča Sepral, da gre za celi grah. Za dec ji bczic bedite radodarni Bazovica za nagega dijaka Bazovci doprlnašajo dan za dnem dokaze svoje zavednosti in kulturne zrelosti. Pred kratkim so z udarniškim delom popravili šclske učilnice, da se je lahko v njih pričel šolski pouk. Bazoviški kmetje so darovali Dijaški matici 925 lir. Vsa Bazovica se je množično vpisala v D'jaško matico. Slovenski dijaki imajo v Bazovici 104 stalne pod-rhrnike, 96 rednih in 8 podpornih članov. Tudi v tej borbi bomo zmagali Onemogel in besen srd začasnih šolskih oblasti se z vedno večjo besnostjo zaganja proti naši šoli in ne prizanaša niti otrokom. Sedaj, ko je na zimo pritisnil mraz, bi rade tudi tega izkoristile za sredstvo svojega pritiska. Nič zato, kakšna so sredstva, samo da dosežejo namen, samo da ljudstvu zopet nadenejo tisti jarem, ki se ga je komaj otreslo s tilnika. V sežanskem okraju je šolska oblast odredila, da ne dobijo kurjave vse tiste šole, ki imajo Titovo sliko po razredih. Oblast tudi noče plačati postrežnic, ki delajo po takih šolah. To je zopet eno izmed onih majhnih, nizkotnih dejanj, ki nikakor niso v čast zaveznikom, ki bi pevrh vsega bili radi še «velikl». Sedaj ko je vojna končana, ko ni več potrebno, da bi ljudstvo prelivalo svojo kri za njihove imperialistične cilje, sedaj lahko to ljudstvo, ki noče pozabiti obljub iz čascv borb, pogine. Ker pa ljudstvo noče kloniti, so tokrat udarili po otrokih. Toda naj se spomnijo, d« nas tu: di s tem ne bodo uklonil;. Mi in r.aši otroci rmo vajeni tudi zmrzovati. Spomnili se bomo pri tem naših borcev, očetov, bratov in m r ž, ki so dolga leta zmrzovali po zasneženih gorah in gozdovih, pa so vztrajali in zmagali. Kakor oni, smo tudi mi ojekleneli v borbi. Borimo se za svoje pravice, zavedamo se, da je naša stvar pravična. To r.am daje meč. da bomo vztrajali vse dotlej, dokler ne bomo tudi v tej borbi zmagali. Dejstva o fojbi na Prevalu Po žolčnem pisanju tiska in ponovnih objavah tržaškega radia v zvezi z goriško «fojbo* na Prevalu pri Sveti gori, se je naš dopisnik odpravil na Preval, da bi se sam prepričal o dejanskem stanju, Blizu Cejeve gostilne, ki je last Ivana Belingarja, je ob cesti proti Grgarju zares neki jarek, oddaljen nekaj deset metrov od hiše, dolg okoli 12 m, globok 60 cm in širok Izgred sodišča Fašistični nareinik oproščen Včeraj se je v Trstu končala pred izrednim porotnim sodiščem razprava proti Francescu Mianiju, ki je bil obtožen, da je 25. oktobra 1944 aretiral Azzana Adelchija, ki je bil odveden v Nemčijo, da je ars. tiral partizana brata Remca Elija in Alda ter da je pretil s smrtjo železničirju Donaju in da je izvršil nekaj manjčjh tatvin. IM razpravi se je izkazalo, da obtožbe niso bile utemeljen;. Tudi priči brata Remec sta potrdili, da ju ni aretiral Miani, a Azzana je prostovoljno odšel v Nemčijo na delo. Razen tega je prišlo na dan, da je bil zloglasen fašist in priga- približno prav toliko. Jarek je **■ Uaj prazen in odkopan. Dop^n.k se je zglasil pri gostilničarju in g* je vprašal, kje je «fojba». Belingaf ga je zavrnil, da v teh krajih jam ali fojb sploh ni, marveč, da bo to verjetno tisti jarek, ki so iz njega izkopali nad 20 okostij. To delo #> opravili pred nekaj dnevi delavci.. ki so jih pripeljali iz Gorice, in cer pod nadzorstvom civilne P®' c:je. Na sveži zemlji ob jarku je biirt še nekaj kosti in krp oblek. bej je postal dopisn.:k pozoren sp® čc obleke, ki še ni popolnoma r» padla. Opazil je, da so to deli ne® ških uniform. Na eni so bili še P°^ oficirski našitki. Volnene maje nogavice so tudi nemškega 'zv®r Med drugim je opaziti tudi Civ* obleko. ‘ ' Gostilničar Belingar pa je v raz- govoru pozneje povedal, da se njac. Tožilec dr. Okretič je zahteval spodarili Nemci in oprostitev vsake kazni za obtoženca, kar je sodišče tudi sprejelo in ga popolnoma oprostilo. Danes proces oroti ubijalcu Coverlizze in Rose Pred rednim porotnim sodiščem se bo danes pričela razprava proti agentu civilne policije Blloslavu, ki je z brzostrtlko ubil Coverlizzo in Roso v gostiln; »Mondo nuovo* pri Sv. Jakobu dne 16. decembra 1945. VESTI S PODEŽELJA TOMAJ FIZKULTURA Nismo jih videli nikjer objavljenih. Pa se menda ne bojite tega lista slovenske mladine t — To so ukazi; interni ukazi. Storil bom vse mogoče, objasnil bom nadrejenim vse, toda... Ne vem, kako bo. Pa oglasite se ie kaj. Stisk roke. Hvala gospodje! Primorska mladina ve ■ Se nekaj več. Ve, da bo morala Se z večjim poletom razbiti vse, kar bi jo oklepalo v okvir zaostalosti in .nerazgledanosti. Ve, da bo morala sama s pomočjo starej Sih Se bolj skrbeti za svojo samo-vzgojo, ker v nekatere Sole ne mara iz znanih razlogov, ker imame tivobodo tiska*, ki pomeni skoraj nasprotje prvotnega pojma. To je vse. To pomeni trdno In zagrizeno delo mladine, dokler ne doseže zastavljenih ciljev. Od obljub pač ni nihče »it. Proseška enajstorica še ni bila premagana Po S. kolu okrožnega nogometnega turnirja vodi v skupini A enajstorica »Primorja* s Proseka. Od petih tekem je 4 dobila, eno pa I-grala neodločeno. Vsekakor odličen izkupiček. Njeno vodstvo ni slučajno,, temveč plod lepe ni koristne nogometne igre. Saj so zabili kar 16 golov, prejeli pa samo 6. Ce bodo proseški fantje tudi v prihodnj h tekmah tako igrali, si bodo gotovo priborili prvo mesto. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da naše podeželje že pa enem letu športnega udejstvovanja konkurira in celo prekaša • mestna nogometna moštva. Ml pa simpatičnim proseškim nogometašem želimo še mnogo uspehov in smo prepričani, da bodo še nadalje tako častno zastopali proseški nogomet kot doslej. Najnevarnejši tekmec «Primorja P* je tržaško moštvo »Costalunga* in pa enajstorica iz Nabrežine, ki je malo nesreč no startala. Vendar pa se je kmalu popravila in v nedeljo odpravila Tovarno strojev kar s 5:0. Z malo več borbenosti bodo Nabrežine* še nevaren nnsnrotnik vsakemu moštvu. V sredi tabele je gneča, na dn.u pa samevata »Primorje D* in Tovarna strojev. V skupini B se je' v nedeljo z zmago nad «Rolanese» povzpel na prvo mesto »Cebulec*. ki je v vseh tekmah prepričevalno zmagal. S točko manj mu sledi enajstorica »Skednja 11», na tretjem in četrtem mestu pa sta «Ro'anese» in »Pon-ztiana*. Isto število točk Imajo tudi Openci, ki bi z malo več resnosti lahko še odločilno posegli v borbo za prvo mesto. Nogometnega zr.a nja jim ne primanjkuje, manjka pa jim — kar je obsojanja vredno — malo več športnega duha In prepo trebne resnosti. Skoda bi bila, da bi enajstorica zarttdl kakega ne- resneža ne dosegla v prvenstvu me- sta, ki si ga zasluži. Na repu tabe- le pa so VOM, Dreher SKUPINA II A In Rauber. Primorje P 5 4 1 0 16 6 9 Costalunga 5 3 2 0 13 1 8 Nabrežina 5 3 0 2 13 7 9 Dreher, sv. Ivan 5 2 1 1 5 4 6 Col 5 2 1 2 8 9 5 Sv. Marko 4 1 2 1 5 4 4 Kraljič 4 1 1 2 4 5 3 Pisoni 5 1 1 3 10 9 3 Primorje D 5 0 2 3 3 14 2 Tovarna strojev 3 0 SKUPINA 0 B 3 0 15 0 Cebulec 4 4 0 0 29 2 8 Skedenj II 4 3 1 0 13 6 7 Roianese 4 3 0 1 21 6 6 Ponziana 3 3 0 0 9 0 6 Opčine 4 3 0 1 22 7 6 Montebello II 4 2 0 2 16 8 4 Acegat 4 0 1 3 3 18 1 Vom 4 0 1 3 5 19 1 Dreher II 5 0 1 4 2 35 1 Rauber 4 0 0 4 4 23 0 Tekma v koiarki za „Tomaiičev poka!" Snočl se je od vseh napovedanih tekem za »Tomažičev* pokal odigrala samo med pitorico VOM-a m Rediva. Več kot tretjina igrišča Je bila pod vodo. Teren je bil zelo spolzek ter je zahteval od atletov višek vztrajnosti. Obe moštvi sta igrali zelo požrtvovalno, vendar pa zarad; sla:ega terena nista mogli razvit; tehnično lepe igre. Ta tekma je bila v pravem pomenu besede borba za točke. Posebno VOM-ovci so se borili tako, kot že dolgo ne. Imeli so pa v Redivu boljšega nasprotnika ter so morali Sele v drugem polčasu klonit; pred bolj vigrano petorico. Pripomniti pa moramo, da so snoč; VOMovc; prekosili samega sebe. Kljub porazu n*so bili slabši nasprotnik ter so tekmo izgubili samo zaradi smole v strelih na košek. Z malo več sreče bi lahko dosegli vsaj neodločen rezultat. Dejstvo pa je, da čaka moštvo, ki je pričelo igrati košarko šele v tem tekmovanju, že lepa bodočnost Tekma se j 3 končala- z rezultatom 18:8 za Redivo. Prijavite se za tek čez drn in strn Otvoritev «Ljudskega doma*. Dolgi, toda mrzli zimski večeri so tu. Lahko bi se vaščani večkrat zbrali na sestankih. Nismo pa imeli za to primernega prostora, ker nam je ckupator porušil vsa javna poslopja. Dne 7. t. m., na dan obletnice Velike oktobrske revolucije pa smo po zaslugi zavedne mladine otvo-ril; »Ljudski dom*. Na njem plapola slovanska zastava s peterokrako zvezdo, pred njim pa je razobešen »vaški stenčas*. Istega dne je mladina nabrala 580 lir za našega dijaka. i skem domu. Dogovorili so se, da or-! ganizlrajo pevski zbor in vaščani so se odločili, da bodo kupili nov harmonij. Mladina se pridno vežba pri godbi na pihala in obljubila je, da bo že sodelovala pri bož'čnici. Vsak trden se nabere tud; precej prostovoljnih prispevkov za dobrodelne namene. Mladini in vsem vaščanom želimo pri njihovem požrtvovalnem delu obilo uspeha. V nedeljo dopoldne bo v Trstu tek čez drn in strn. Organizira ga športni odsek K.K. «Percssa» v okviru ZDTV. Tekmovali bodo na sledečih pregah: moški nad 16 let na 600 m; ženske nad 18 let na 1000 m; pod 18 let na 600 m. Prijave se sprejemajo dnevno od 19. ure dalje na sedežu krožka «Perossa». Mladina, prijavi se v čim večjem številu! To bo tek mladosti, v katerem bodo tekači pokazali, da so res pravi športniki. Tek čez drn In strn je tek množčne telesne vzgo = je. Cim več mladincev se bo prijavdo tem več bo uspeha. Saj ne g:'e r.t dossgo rekordnih časov. Sicer pa bc morda ravno ta tek pomaga! k odkritju športnih talentov. Zato pogumno s prijavami na dan! Pokažite, da ste res mladi in da razu mete novega športnega duha množice. SEŽANA Gostovanje. PionirCki z Opčin so igrali v nedeljo pri nas mladinsko igro »V kraljestvu palčkov*. Lepo podana igra in pravljična vsebina sta navdušili gledalce, ki niso šte-dili s priznanjem. Prireditev je nov dokaz, da z otroki lahko marsikaj dosežemo. Lepo bi bilo, če bi jih posnemali. Tak^h obiskov pa si želimo še več. Zanimanje Sežančanov. Zadnji večeri v Saiani so bili izpslnjepj ? predavanji. V soboto je predava! tov. dF. Karel Škrinjar o osnovah gospodarstva, v ponedeljek pa tov. Vilma Petkova o «7,eni in ženskih boleznih*. Predavanja se bodo nadaljevala in opozarjamo vse vaščane, da se jih udeleže v čim večjem številu. ŽIRJE Mladina se oddolžuje padlim. — Mladina male vasice Žirje pri Sežani, je imela pred kratkim kulturno prireditev,, na kateri je nabrala 2320 lir prostovoljnih prispevkov. Spomr.ila se je padlih za svobodo in darovala za njih prekop ves nabrani denar. VELIKI REPEN Kulturno delovanje. V Velikem Rrpnu se zelo živahno razv ja kulturno delovanje. Mladina si je uredila knjižnico :n čitalnico v Mladin- DEKANI Proslava oktobrske revolucije. Na dan obletnice velike sovjetske revo lucije so se že zgodaj zjutraj Dekani odeli v praznično obleko s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami, Zborovanja se je udeležila veli ka množica ljudstva Godba j? igrala delavsko himno, pevski zbor je zapel «Pesem o Volgi*. Vse ljudstvo je bilo zelo navdušeno. Poslalo je brzojavne pozdrave generalisimu Stalinu in maršalu Titu. ž J ig. vrnil domov lani 5. maja ter aa daj ni bilo v njegovi hiši in tu ne kje v bližini nobenega 1 judske8 sodišča, kakor so zlonamerno trt neki časniki. Dejal je pa, ča imeli svejo postojanko v njšS0 hiši republikanski fašisti na čelu dvema Nemcema vse od 17. 8 .J" tembra 1943 do zadnjih dni apn‘ 1945. Jasno je torej, da so tu s spodarili Nemci in fašisti P010,, devetnajst mesecev. Ko se je VT9)11 po osvoboditvi domov, je opazi'. >i so bili vsi jarki okoli hiše te * _ Žani, dokaz, da vsaj dober te® niso pokopavali nikogar. Dopisnik je bil tudi v Gr?81'^ kjer je našel Janeza Galantiča^r domače Urajeva), ki je šel 5. .. atW; 1945 tam mimo in je tudi ng0*0 da so morali biti tam pokopani t? ki vojaki vsaj pred tednom d*1, er.ega greha so molele noge V0'L. v nemških hlačah in angleških lj'h. Ljudje so povedali, da je bi» tiste dni več gruč razbitih NenlCtl fašistov, ustašev in četnikov, ki tf- tavali po okolici in z orožjem rorizirali prebivalstvo, a so jih r1 t:zani zasledovali. , „ To so dejstva, ki so bila ug° ljena na Prevalu. Oaied izkopanih irupd Kdor si Zeli ogledati trupla, ^ pana na Sveti gori, naj pride^v pelo r.a centralnem pokopališču, s* lahko zainteresiranci 8j)i tudi druge predmete, ki so se n v jarku. (Predmeti so bili ra žen.'). bijj# Trupla so izložena zato, da - ,. Kap«18 svojci lahko razpoznali. a»r- (| odprta vsak dan do vštete s° od 10 do 12 in cd 14 do 17 ure. RADIO TRST J; Radio Trst II. še vedno ne PETEK, 15. NOVEMBRA^ 8 vesti v slov. - koledar; -operetna glasba; 11.30 iz živ*L| 'K v Veliki Britan’ji; 11.45 op1 glasba; 12.15 svetovne prestol’'^ Ajaccio; 12.30 vaški kvintet; ^ napoved časa, vesti v slov.; ^ ljudska glasbena ura; 19.15 L,. Sv.' Ivana; 19.489spdrtno P*** , j) £ nje: Navodila za zdrav spo^jj napoved časa - vesti v slov.; zadftje 'Vesti "v slovenščini. KINOPRESSTAUE TRZIC Božičnica za otroke. Tudi v Tržiču so ustanovili koordinacijski cdbor za božičnico otrok. Odboro-vo področje obsega ves tržiški okraj. Prispevke bodo pričeli zbirati prihodnjo nedeljo. Sporočila Objava ZDTV Nogometni odsek. Na podlagi LAZAR LA0IN 16 OUoi nica „An u V r*r*At*‘ in resnih urah pred bitko, ko ne veš, ali boš še dolgo gledal aonoe nad svojo glavo In vodo okrog ladje, pa izgine vsa mladostna razpdaajenost s tvojega obraza ter se umakne kot prah pred nevihto. Tedaj mornarji zopet tehtajo svoje besede in svoje misli. Tedaj si zopet žalijo preprostih razgovorov, ki gredo od srca do srca — razgovorov o svojih rojstnih krajih, o svojih družinah, otrocih, starših. ženah ln o svojih dekletih. V takih trenutkih privlečejo iz skriv. nega žepa na dan svoje najdražje fotografije, zamazane in obledele Zdi se jim, de poznajo že dolgo te drage poteze, da pa jih vendar se daj šele prvič gledajo. Pokažejo Jih svojim tovarišem in tedaj občutiji z vsem »•'-“rpi potrebo po svojem domu ln navezanost nanj. Občutiji srečo svojih dragih, ki Jih željno pričakujejo. Ako te v takih trenutkih vpraša tovariš, če imaš doma svoje dekle odgovori mu kratko: «da», «ne», ali pa »se razume*. Potem vpraša tl njega: «In ti jo Imaš?* Zakaj vedi, da te Je vprašal zato, ker bi san rad govoril o svoji. Vernlveher Je pogledal Aklejeva ln prasnil v smeh. »Nikifor. tvoj« brada izgloda, kot da bi bila žametna*. Vasilij Kutovoj Je pogledal Aklejeva in videl, kako prav je povedal Vernlveher. Lica ln brada so mu bili pokriti z enakomerno in gosto pt evleko svilenih kocin, prijetne, zeleno rjave barve. Kutovoj se je celo •pomnil i.yv!vedka, ki ga je kupil Kostji pred davnim časom za god in priznati si je moral, da so bila Aklejevljeva lic« v resnici kakor 7 žametom prevlečena. Aklejev je z roko podrgnil po bradi in da ne bi prekinil veselega pogovora, ki so ga začeli, je dejal svečano: «Pustil si bom rasti biado. Prav kakor admiral Makarov*. »Dekleta te ne bodo marala, če boš imel brado*, ga je opomnil Ver-niveher. »To te bo spravilo v zadrego... Kaj pa tl, ali imaš rad svojo ženo?* se je obrnil nenadno proti Kutovoju, z videzom popolne brez brižnosti. »Seveda jo Imam rad. Vedno m' je bila dobra žena*, je odgovoril Kutovoj. »In tl, Aklejev?* »Se nisem oženjen*. »Vendar imaš svoje dekle?* N! mu bilo lahko odgovoriti na to vprašanje. Ce bi Vernlveher bolje poznal Aklejeva, bi ga morda ntkoli ne vprašal kaj takega. Spoznala ita se komaj pred šestimi dnevi, ko je bil njihov bataljon z veliko te ^avo skrpucan iz ostankov cele vrste drugih razbitih bataljonov in Je bil takoj vržen v borbo. Tenkočutni in izkušeni Vernlveher bi v drugačnih prilikah prav gotovo vedel, da spada Aklejev med ljudi tiste vrste, ki ne zaupajo svojih srčnih skrivnosti niti najboljšim prijateljem. Hladnokrven, molčeč ln skoraj malo odljuden je bil ponosen do rkrajnosti. Ce je šel mimo dekleta. k,i se mu je nasmehnilo, je bil vedno v strahu, da se ne bi zazdel smešen In je šel mimo resno, da celo skoraj z jeznim obrazom. Ni sl upal pogledati dekletu v obraz, čeprav bi neznansko rad storil kaj takega. Ker Ima dandanašnje dekle velik dar opazovanja, bi lahko takoj opazilo čustva, ki vznemirjalo tega mornarja z inteligentnim, a trdovratnim izrazom na obličju In z veli klml modrimi očmi pod gostimi, od močnega krimskega solne a ožga ni mi obrvmi. Bolj a« je bal, da ne bi kdaj izgledal ameŠan, kakor katerekoli druge stvari na svetu 'n zaradi tega je zbujal pri dekletih tisti pom'!ova'ni nasmešek, v katerem vemo, da ni ničesar, kar bi nsa moglo žaliti. Sam o sebi Aklejev ni imel bog ve kako visokega mnenja. (Se nadaljuje) sodniških porodil se verificirajo vse tekme pokrajinskega in okrožnega prvenstva razen one med Skednjem in Gaslinijem. Opomini. Zaradi nespeutnega obnašanja nasproti sodniku !n igea! cem se opominjajo sledeči igralci: Vivoda in Bensi (Costalunga), Gl-berna Klavdij (Montebello), Brom-bara (Skedenj), Vatta, Rusconi in Parpagno (Acegat). Kazni. Z enodnevno prepovedjo igranja se kaznuje Miani Bruno (Skedenj), z dvodnevno pa Logar En!o (VOM). Globe. VOM se kaznuje z globo 300 lir, ker je neopravičeno izostal od tekme s Cebulcem. Na sedežu naj se zglasita vodji Cola in Dreherja. Mladinsko prvenstvo ZDTV. Vod. je moštev, ki so se prijavila za mladinsko nogometno prvenstvo, naj se zglasijo na sedežu v ulici Galatt; 20 zaradi važnih obvestil o pričetku tekmovanje. K. D. Rauber. Danes ob 19 un zvečer ho sestanek nogometnega moštva. Oprost.te? omejitve električnega toka Vsi oni, ki bi hoteli biti zaradi javnega zdravja ali varnosti oproščeni omejitev uporab: električnega toka morajo predložiti svoje prošnje častniku ZVU v otč.ni, kjer bivajo. V tržaški občini je treba prošnje vložiti pismeno pr; častniku za civilne zadeve ZVU, odsek za -oskrbo z električno silo v tržaški občinski hiši. Enotni sindikati Sindikat bančnih uradnikov. Jutri ob 17.30 izceden sestanek upravnega sveta bančnih in zavarovalnih uradnikov v ul. Zonta 2, seba 9. Sestanek predstavnikov in tajnikov strok bo drevi ob 19.30 v ulic! Imbrianl 5. Predavanja na tržaSki univerzi Na tržaški univerzi so se pričela predavanja grške literature in zgodovine, italijanske literature in estetike, zgodovine srednjeveške in moderne umetnosti, krščanske arheologije itd. 18. L m. se pričnejo tudi predavanja na fakulteti pozitivnih ved. Rojilva, smrti, poroke Anagrafski urad tržaške občine sporoča, da se je dne 14. novembra rodilo 9 živih in 1 mrtev otrok, umrlo Je 13 ljudi, porok pa je bilo 8. Izvržene poroke: ladijski strojnik John Majka Chester in zaseb-n'ca Marisa Fanfanl, mehanik Al- bert Raymond Swain in zasebnica Karla Ada Nigris. Umrli: 57 Roman Flego, 49 letni Jožef Bortollnl, 64 letna Tereza An-scheller, 39 letni Aldo Cadorini, 58 letni Sebastijan Sciaccomenta, 35 letni Peter Mianich, 22 letni Angel D'Acquale, 53 letni Ivan Minlussi, 59 letna Albina Cattunar por Mon-tegan, 64 letni Dominik Žagan, 81 letna Antonija Regent vd. Stocca, 72 letna Jožefina Lenardon vd. Bi-netti, Gino Balbi, 5 mesecev. KRONIKA Aretacije Policija je aretirala Marija Fe-tronia iz ul. Biasoletto 53, ker je našla pri njem 200 nabojev streliva. Petronio je bil zaposlen v mu-nicljskem sklddišču. Napad na vlak Predvčerajšnjim je trinajst ljudi napadlo tovorni vlak, ki je vozil premog iz Skednja k Sv. Andreju. Hoteli so namreč krasti kurivo. Dva policista sta izstrelila nekaj strelov v zrak in napadalci so se razbežali. it«* ROSSETTL V kratkim otvor' s filmom «Robin Hood*. ,.<0- SUPERCINEMA. 16.30: ljen paradiž*, C. Boyer, 8ri- FENICE. 16.30: »Sanjal sem 0 gelu*, I. Dunne, G. Grant. -s. r r nnn a aa aa a ttph i a 30: FILODRAMMATICO. 16.30: ki z otoka*. Komičen film. ;jv ITAL1A. 16.30: »Počitnice v bežni*, G. Rog:ra, D. Fa'rtlL. ALABARDA. 16.30: «Poročna G. Cooper, A. Sten. .... IMPERO. 16.30: «Cim več tem prijetneje je*. , , VIALE. 16.30: «Mcso In d«88 Miranda, M. Girotti. J>' MASSIMO. 16.30: «Uragan», v‘ mour, J. Hall. ■ «Dnevi «18 GARIBALDI. 16.30: «Lme». NOVO CINE. 16.30: »Obz*0^ Laurel-Hardy. volg*J CINE MARE. 16: »Volga, v" «■ ARMONIA. 15.30: »Pu^tolovc8 * Francis. . Variete. ODEON. 16.30: »Zaročene®*, žen:*, Cortese, Carml, Tof8 SAVONA, 16.30: «Halo, kdo v* : A. Bach, G. Brcchi. -r AZZURRO. 16.30: «Opojho»t * pada*, S. Ballew. . t«1, RADIO. 16.30: »Sfinga*, % »|C«' CENTRALE. 16.30: »Stoj«,-streljam!*. ★ l€ KINO »PROSVETNI DOM» l BREŽINA. V soboto ° in v nedeljo ob 16. *n »Sonc: v Montecassinu*. 1 Odg. urednik DU6AN ^dof izk8*“! Streli na civilno policijo Ko je obhcdnlca civilne policije včeraj zjutraj šla po ulici Istiia, so nanjo streljali. Ranjen ni b’l nihče. Cestna nezgoda Predvčerajšnjim Je zavezniški kamion treščil v zid openske carinarnice na sežanski cesti in ran 1 Gtr-mano Plerija iz ul. Crispi 81. Pri upravi našega lista se ^ sledeči dokumenti: osebna iz j )■ na ;me PEROVIČ MARDA’ cre-‘; 8. 1916 v Dragoseličih sre* i**’1 osebna izkaznica, izdana^ ^ Jr SILIČ EVA, roj. 11. 6. 192®ica '* ljah pri Mirnu; osebna a drug; dokumenti, glaseči se ^ RASENI CRISTIANO, r°J-1906 v Dolini. . Lastniki lahko prcvzamO K£ dokumente v upravt «Prl dnevnika*. O G L MALI AVTOMOBIL 10 q n0*1J^,^foPil brem stanju prodam, na St. 04.355. |m mm a I | a UVAZA-IZVAZA KRZN ARI J A živalske koze NAKUPUJE VSAKOVRSTNE MNOŽINE ŽIVALSKIH KOŽ PO NAJVIŠJI CENI OTTO TRST, ulica Trento H* Z I L I in to kol« kun. podlasic, srebrnih, sln|ih, platlnskih, rdečih lisic, blsonov, veveric, persianer Predaja vsakovrstne krsnane plašče po najpevoljnelilh cenah