AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1953 LETO LHI —VOL. Lm s:" L«l RDECE in imni TOVARIŠIJE kanci brez programa za poljedelstvo. WASHINGTON. — Voditelji farmskega bloka v kongresu iz- Komris« prav[j°>. d - 1 znašajo ameriške izgube 322,000 mož in 7, 800 letal. TOKIO. — Kitajski komunis-ražajo skrb nad pozicijo polje-'tični propagandisti so navedli delskega tajnika Ezre T. Benso-! “rekord” vojaških izgub Združena, ki je odraz reka, da Bog po- nih narodov v Koreji, kateri je maga onim (vključno farmar- naravnost fantastičen, jem), ki si sami pomagajo. | Peipinški radio trdi, da znaša-Poslanci iz poljedelskih in ži- j0 zavezniške izgube nad 736,-vinorejiskih okrajev, ki so vzne- 000 ubitih in ranjenih, od kate-inirjeni nad padajočimi cenami'rih je 322,000 Amerikancev. — žita in živine, vzdržujejo svoje Zadnji izkaz ameriških izgub, zahteve po akcji od strani polje-^ jzc[an 4_ februarja v Washingto-delskega departmenta ter svari- nUj izkazuje 129,424 izgub, jo, da so bile padajoče cene polj- skim pridelkom doslej vedno Dalje rdeča propaganda trdi. narodov. — Ameriška zračna sila pa javlja v svojem poročilu, da je bilo do 31. jenuarja 1. 1952 uničenih v zračnih akcijah 592 letal, dočim so jih zavezniki izgubili 56. Radio v Peipingu dalje trdi, da je severnokorejska “morna- znanilke gospodarske depresije, j le kilo sestreljenih ali poško-V poljedelskem departmentu dovanih 7’800 letal Združenih se pa malo menijo za te skrbi poslancev in pravijo, da se ni še nihče izmed njih pojavil direktno v departmientu, kjer bi apeli-ral za pomoč. Kongresnik.. Fred Marshall, demokrat iz Minnesote, je izjavil v zbornici poslancev, da je postal trg farmskih cen “kaoti- rica” pogreznila eno zavezniško čen”, ker tajnik Benson ne raz- križarko, 19 rušilcev in 31 dru-odene svojega stališča glede gih ladij, dočim so rdeče bateri-podpore cenam poljskih prid el- je pogreznile 13 rušilcev in 35 kov. Dejal je tudi, da je novi; odstranjevalcev min, poškodo-poljedelski tajnik sicer “dober ^ vale pa 27 rušilcev in dve kri-krščanski gentleman”, pa je na-;žarki. vlic temu ustvaril vtis, da je re- Ameriško mornariško povelj-publikanska stranka brez farm- stvo pr, pravi, da jo bilo po mi-•skega programa.. nah in obrežnih baterijah po- greznjenih pet ladij mornarice in en vlačilec. Nobene teh ladij pa ni smatrati za bojno ladjo. ---------------o------ Delavski voditelji obetajo svojo podporo lajniku M. Durkinu Izjavili so, da bi z veseljem nastopili kot svetovalci v njegovem območju. WASHINGTON. — Delavski tajnik Martin P. Durkin si je zagotovil podporo CIO voditeljev in obljubo glavnih ameri-sih delavskih vodij, da so z veseljem pripravljeni sodelovati kot svetovalci v delavskem de-Partmemtu. Informirani krogi pravijo, da si je delavski tajnik Durkin, ki Truman sprejema k vedno povprečno 15 tisoč pisem na teden Neka ženska ga je prosila za 30 dolarjev posojila, oče nekega vojaka pa bi rad oženil svojega sina s Trumanovo hčerko. WASHINGTON. — Trumanova tajnica Beth Campbell Short je izjavila, da je v zadnjih treh mesecih svoje administracije Mr. Truman prejel 6,647 pisem, le bil sam uradnik AFL organi- v katerih so mu pisci sporoča-zacije, zagotovil podporo 72 let li, kako dober predsednik je bil. starega predsednika premogar- Zdaj prejema Mr. Truman po-jev John L. Lewisa kakor tudi vprečno še vedno po 15,000 pi-Predsednika CIO organizacije in sem na teden. Nekateri ljudje Unije avtobobilskih delavcev — pišejo predsedniku kakor da je Valterja Reutherja. Nacionalisti želijo blokado Hong Konga TAIPEI, Formoza. — Zunanji minister nacionalistične Kitajske George Yeh je izjavil, da . , v.. _ , - , ui , , , .... ui jak, poročil Trumanovo hčerko: bi bila učinkovita, če ostane od- nieka univerzitetna dijakinja mu njihov oče, tovariš, intimni prijatelj in ’zaupnik, dočim vejejo iz drugih pisem izrazi občudovanja in oboževanja. Neka ženska je prosila Trumana, naj ji posodi 30 dolarjev; neki oče mu je pisal, da bi rad videl, da bi njegov sin, ki je vo- Prto pristanišče Hong Kong. je pisala, naj ji pomaga, da po- Veh je dejal, da bi morala biti s‘“e, «(1“ ~ campusu; neki Vseobsegajoča blokada vkijuono '' ^ !.? j 'hr" ' 1, 3 PrtstaJča Hong Konga del bi brl rad z n,™ v Bel, h.sr, ker oilenzive Združenih narodov. Re- ^ u 1 on ra :bri:L avir. kel je, da njegova mornarica ne i v 0il ~ ttiore zvesti tega sama. KOIIZIll tlOZG mOrSVCC Z3" nika, da bi prosil za azil CLEVELAND, O., 11. febru-ja. — Konzul FLR Jugoslavije v Chicagu g. Jože Moravec je poslal včeraj na naše uredništvo pismo, v katerem sporoča, da je govorica, da bi on odklonil povratek v domovino in zaprosil Danes in ponoči Od časa do za politično zavetje v Združenih časa dež in toplo. t „ državah neresnična. Novi grobovi \ Mary Palčič Včeraj popoldne je umrla v Barbertonu Mrs. Mary Palčič, roj. Šega, doma iz Grahovega pri Cerknici. Tukaj zapušča moža Paula, dva sinova, Louisa in Raymonda, hčer Spphie, por. Mekina, tri brate: Johna, Franka in Josepha Šega, dve sestri, Mrs. Marjeto Pečnik in Mrs. Agnes Arko, v starem kraju pa dva brata in pet sester. Pogreb bo v petek dopoldne iz Topolow-ski pogrebnega zavoda v cerkev Presv. Srca Jezusovega in od tam na pokopališče. Pogreb Angele Legan Pogreb pok. Angele Legan bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz, Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na E. 152. St. v cerkev sv. Vida ob devetih in od tam na Calvaria pokopališče. Pogreb James Golobicha Pogreb pok. James Golobicha ho v četrtek ob 8:30 zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. ob devetih v cerkev sv. Filipa Neri in od tam na pokopališče. Čistka v Madžarski; minister in dva generala odstavljeni Med odstavljenimi veličinami je tudi general tajne policije. — Vsi odstavljeni so Židje. BUDIMPEŠTA. — Vladno poročilo naznanja, da je bil odstavljen s svojega položaja Guy la Decst, organizator Državnega varnostnega urada in minister pravosodja. Poročilo, ki je vsebovano v e-nem samem stavku, nič ne pove, zakaj je bil odstavljen, toda njegovo ime je bilo eno v skupini kakih dvanajstih visokih funkcionarjev, ki so bili že pred dvema tednoma odstavljeni ali “izčiščeni”. Dunajski radio naznanja, da sta bila ž njim vred odstavljena tudi general Sandor N,ogradi, podminister za obrambo, in gen. Peter Gabor, načelnik madžarske tajne policije. Vsi trije so Židje. -----o------ Možna revizija MTarranovega zakona! vžigalnik mu je rešil , . I življenje Predsednik Eisenhower je' SAN FRANCISCO. piipoiočil kongresu, naj tukajšnji vojni veteran je bil ob revidira ta očitno krivičen Neki y cikon WASHINGTON. — Sen. Arthur Watkins, republikanec iz Utaha in novi načelnik senatnega pododbora za priseljevanje, je izjavil, da je pripravljen, revidirati McCarranov priseljeniški zakon. Predsednik Eisenhower je v ponedeljek priporočil kongresu, naj revidira ta zakon, ki je. bil sprejet lani preko veta predsednika Trumana. Eisenhower je izjavil, da zakon vsebuje “krivice in da je dejansko diskriminirajoč proti gotovim plemenom in narodnostim.” Sen. Herbert H. Lehman, demokrat iz New Yorka, ki silno nasprotuje temu zakonu, je izjavil, da bo predložena zakonska predloga za drastično revidiranje tega zakona. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev! sojen v federalno ječo, ker je oropal voznika taksikaba za $25, nakar je še vanj ustrelil, dasi ga je oni milo prosil, naj nikar ne strelja. Napadalec, ki je vojaški kapetan Davki >.!end Gorgol, ga je ustrelil v prša, toda krogla je zadela kovinski vžigalnik za cigarete, ki ga je imel voznik v naprsnem žepu, ter se odbila. — Kapetan, ki je bil odlikovan za hrabrost v dveh vojnah, v Evropi in Koreji, je bil obsojen v ječo od pet let do pogojnega življenjskega zapora. Velika letalska nesreča v Egiptu; 32 mrtvih KAIRO, Egipt. — V puščavi v bližinni tega mesta je strmoglavilo na zemljo veliko vojaško letalo egiptske zračne sile, pri čemer je bilo ubitih 32 ljudi. — Trije nadaljni so bili ranjeni, dva pa sta odnesla iz nesreče zdravo kožo. “EGIPTSKI JUNAK” TUDI NJEN JUNAK — Potem, ko ga je spoznala kot “junaka” Egipta, je neka kmetica poljubila roko gen. Naguibu, predsedniku egiptske vlade, ko se je na povratku z obiska naselja, kjer je ogem uničil 194 hiš, ustavil na mali kmetiji. VLADIMIR DEDIJER 0 MARŠALU TITU V založbi Simon Schuster v New Yorku je izšla knjiga “TITOV, katero je spisal Titov osebni prijatelj in minister na razpoloženju Vladimir Dedijer, bivši časnikar im polkovnik v partizanski armadi. Dedijer nam pove, da je bil Tito v svoji d:ol;g,i pustolovski karieri znan pod različnimi imeni, kot: — Gligorijevič, Zagorac, Jireček, Walter, Spiridon Mekas, Iv. Kostanjšek, Slavko Babič in John Alexander Carlson. Walter je bilo ime, ki ga je uporabljal kot član Kominterne. V dneh, ko je bil naj ljubši gost Kremlja, so ga Stalin in njegovi oprode še vedno nazivali Walter, čeprav je sam od leta 1937 rabil izključno ime Tito. Formalne izobrazbe j:e imel malo, delati je začel, ko mu je bilo 18 let, postal je član socialistične stranke, potoval je v Trst, na Dunaj in v nehiško Porurje. Kot avstrijski vojak je bil v prvi svetovni vojni ranjen, prišel je v rusko ujetništvo, kjer se je oženil z neko 16-letno Rusinjo (prvo izmed svojih treh žena). Dedijer daje v svoji knjigi jako človečansko sliko o svojem priljubljenem gospodarju, današnjem Titu: mož, ki zelo rad pa zelo slabo igra tennis, indiferentno šah, bere dnevno svoje lastne buletine, se rad igra s svojimi vnuki in s svOr-jim starajočim se psom Tigrom, zjutraj telovadi, se ponaša, da lahko v vodi na rokah stoji, se rad vozari z jahtami in naglimi motornimi čolni, ljubi lov, biljard, ples in lepe obleke, toda se sramuje svoje pisave. Nato nudi Dedijer zanimivo sliko Stalina in njegovih prijateljev v Stalinovi vili, kjer sede okoli mize, pijo vodko, s katero jim streže neka stara žena, in argumentirajo: Stalin se ponaša s svojo telesno močjo in dvigne Tita visoko od tal; Tito zakolovrati skozi vrata iz vile “klicat urha” ali bruhat iz sebe vodko, v katere žlampanju se je meril s člani politbiroja, pa je v tekmi podlegel, zakaj njih ne vrže vcdka nikoli pod mizo; s Stalinovega obličja izgine njegov “oljni” smehljaj, ki se umakne njegovemu razjarjenemu temperamentu. To je torej intimna slika jugoslovanskega diktatorja Tita in njegovega bivšega velikega učenika Stalina ter njegovih valptov, ki krojijo danes usodo milijonom brezpravnih ljudi. Ker je to sliko naslikal Titov osebni prijatelj in partizanski polkovnik, jo bomo sprejeli kot avtentično in nimamo k njej ničesar pripomniti. SEN. TAFT 0 BLOKADI KITAJSKE CELINE V kongresu je vedno večji sentiment za blokiranje Kitajske kakor tudi za uveljavljenje vseh ostalih odredb, ki so potrebne za končanje korejske vojne. WASHINGTON. — Sen. Robert Taft, republikanec iz države Ohio, je v ponedeljek izjavil, da je pripravljen podpreti vsako akcijo ki jo namerava odrediti Eisenhower jeva administracija na Daljnem vzhodu, — vključno blokado komunistične Kitajske. Sicer pa je dodal, da ne ve, če ima administracija v mislih blokado. Rekel je, da kar se njega'osebno tiče, se strinja z blokado, ki se je pa ne sme u-resničiti prej, dokler se ne dobi zagotovil o tozadevni pomoči naših zaveznikov. Senator Russell, demokrat iz Georgije, se je tudi pridružil vedno večjemu številu onih v kongresu, ki zahtevajo odreditev blokade. Vprašan, če bi podpiral invazijo komunistične Kitajske po Čangkajšekovih četah na For-mozi, je senator Taft odgovoril, da bi jo, če bi se zdela taka invazija vojaškim voditeljem u-mestna. Vojaški strokovnjaki so izjavili, da Čangkajšek nima dovolj vojaške moči za invazijo rdeče Kitajske, ki leži onkraj ožine 90 milj od Formoze, lahko pa izvaja na celino nagle sunke. Sen. Wiley, republikanec iz Wisconsina, je izjavil, da ni verjetno, da je predsednik Eisenhower že storil svoj odlok glede kitajske blokade. Gen. Omar Bradley je rekel pred senatnim odborom, da bi se po njegovem mnenju one ladje, ki dovažajo rdeči Kitajski vojni material, lahko ustavilo ter jih prisililo, da razlože svoje kontrabandno blago, ne da bi prišli s tem kaj bliže nevarnosti splošne vojne. To izjavo je ge- neral Bradley podal, ko je bil vprašan, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi bila bombardirana neka finska ladja, ki je zdaj na potu v rdečo Kitajsko z oljem in gasolinom na krovu Sen. Taft je dejal, da so še druga sredstva na razpolago, s katerimi se lahko pripomore, da si bodo kitajski komunisti zaželeli miru. Kar se njega osebno tiče, je rekel Taft, se strinja s predlogi generala MacArthurja, ki je predlagal predsedniku Trumanu bombardiranje sovražnih oporišč v Mandžuriji in uporabo kitajskih nacionalističnih čet. --------------o------ Paznika v jetnišnici ranjena od bombe WALLA WALLA, Wash. — V uradu tukajšnje državne kaznilnice se je razletela bomba, ki je odtrgala roko nekemu paznilcu. Al Rembolt, pomočnik vardena, je dobil poškodbe na obrazu in glavi. — Bombo so našli v neki celici, odkoder so jo prenesli v pisarno, kjer je eksplodirala, ker je začel paznik preiskovati in se dotikati nekih žic. ' ----o------ Čangkajšekovi vojaki udarili na celino TAIPEH, Formoza. — Ta Tao agencija poroča, da so se dobro oboroženi čangkajšekovi udarniki dne 9- januarja izkrcali na kitajski celini, kjer so udarili v notranjost dežele ter se tam pridružili protikomunisitčnim ge-rilcem. -----o------- Adenauer zbolel BONN, Nemčija. — Konrad Adenauer, kancler Zapad. Nemčije, je zbolel za influenco. Razne drobne novice iz Clevelanda in te oblice Seja— Društvo Napredek št. 132 ABZ ima v petek 13. feb. ob 7:30 sejo v AJC na Recher Ave. Tretja obletnica— Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Josipa Batnik v spomin 3. obletnice njegove smrti. Seja— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima nocoj ob osmih sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je čitanje poročila o zadnji slikovni predstavi. “Dan ustanoviteljev”— Društvo staršev šolskih otrok (PTU) pri Mariji Vnebovzeti ima v četrtek zvečer ob osmih slavje “Dan ustanoviteljev” in kratek sestanek. To je posebna prireditev, na katero so vsi vabljeni. Južina— Društvo Naše Gospe iz Fatime št. 255 KSKJ ima v četrtek ob 1. uri popoldne v cerkveni dvorani pri sv. Vidu južino posebne vrste. Glavna jed bodo sadni sokovi z desertom, kavo s smetano in čajem z limono. Razne tvrdke, pod katerih pokroviteljstvom se južina vrši, bodo darovale svoje izdelke, ki bodo razdeljeni med navzoče. Slike na pustno nedeljo— Rojaki na zapadni strani v Clevelandu bodo imeli prihodnjo nedeljo priliko videti različne slike iz stare domovine. Predstava se začne v Slov. domu na Denison Ave. ob 4 uri s pevskim programom. Glasba bo spremljala slike in razlaga pokrajin s potovanja Mr. Antona Grdine septembra lansko leto. Vsi vabljeni. ------o------ Slovenska pisarna 6116 Gl&ts Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 VAJA za “Makabejce” v četrtek in petek zvečer ob pol 8. v Slovenski pisarni. Lepo prosim vsi in točno. — Režiser. MOHORJEVIH knjig za prosto prodajo ni več v naši pisarni. Je pa še nekaj knjig za naročnike, ki jih še niso dvignili. Pridite ponje. -----o----- Nesreča v cirkusu LOUISVILLE, Ky. — V nekem tukajšnjem cirkusu so bile znatno ranjene in poškodovane štiri mladenke, ki so izvajale svoje umetnosti visoko na trapezu, pri katerem se je utrgala neka žica in mladenke so padle 25 čevjev globoko. NAJNOVEJŠEVESTI WASHJNGTON. — Gen. Omar Bradley je poročal kongresu, da se je pošiljanje orožja in drugih vojnih potrebščin kitajskim nacionalistom na For-mozo podvizalo. BONN, Zapadna Nemčija. — Vldaa je udarila v kampanji, da zatre preporod nacizma. Prepovedala je obstoj organizacije “Freikorps Deutschland,” ki je imela 2,0(H) članov, ter aretirala štiri vo-ditleje. WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je izjavil, da predsednik Eisenhower v svoji novi politiki nap ram Formozi še nima v načrtih blokiranja Kitajske niti bombardiranja komunističnih oporišč v Mandžuriji. ( Ameriška Domovina /VfVtft MO/V*« mOVaSBlm 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 »K* Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed.-države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 29 Wed., Feb. 11, 1953 Napadi na kardinala Stepinca Kaj pa kardinalovo stališče ob pokolju in prekrščeva-nju pravoslavnih Srbov in Hrvaškem? Ali ni mogel nastopiti proti temu? Ti množični pokolji nad srbskim prebivalstvom v Ne-'zavisni državi Hrvatski so nastali v prej imenovani psihozi s tako naglico in silo, da jih ni bilo mogoče ne predvidevati in ne preprečiti. Vse, te strahote so postale v Zagrebu znane, ko so bile po večini že izvršene. Temu navalu sovraštva in pobijanja se ne bi bila mogla ustaviti nobena duhovna sila, še manj pa preprečiti ga. Kdor se je temu ustavljal, je bil sam v nevarnosti, da ga ustaši umore. Ustaši niso namreč pobijali le Srbov, marveč tudi nekaj Slovencev in Hrvatov, celo dr. Mačka bi bili umorili, če bi ne bilo nemške intervencije. Pozitivno dobro vem iz razgovorov v naškofijskem dvorcu v Zagrebu, da je nadškof dr. Stepinac obžaloval in obsojal ustaške pokolje nad pravoslavnimi Srbi in njih pre-krščevanje. Zakaj pa teh zločinov ni obsodil javno pred vsem svetom? Naj dam odgovor na to vprašanje s primero v Sloveniji. Nacisti so oropali vse cerkveno premoženje v zasedeni Sloveniji, pregnali vso katoliško duhovščino, oropali tudi vse škofijsko imetje, izseljevali v množicah Slovencev v Srbijo in na Hrvaško. Nekateri se še danes izprašujejo: “Za kaj tedaj ni ljubljanski škof javno pred vsem svetom obso dil tega nacističnega početja?” Tudi jaz sem tačas najprej sodil, da bi bilo potrebno nekaj takega storiti. Iz propagandnih ozirov bi bil tak korak zunaj in doma napravil mogočen utis in bi bil komunistom vzel iz rok njih lažno propagando. Toda ljubljanskemu škofu ni šlo za osebno slavo in ne za propagando, marveč za reševanje slovenskega naroda. Vodila ga misel, da reši, kar se je rešiti dalo v tistih strašnih razmerah. Kakšen uspeh bi bil dosegel škof dr. Rožman s kakim ostrim nastopom in obsodbo okupatorja? Se njega bi bili zaprli in morda ubili in tako bi ne bilo nobene autoritete v Sloveniji, ki bi mogla kaj intervenirati za nesrečni narod; pobili, internirali in izselili bi bili še več Slovencev, ali morda celo vse, kakor je imel v prvotnem načrtu Hitler. Če državna oblast in oborožena sila propade, niso katoliški škofje poklicani, da bi stopali na bojišče, da bi s tem povzročili še več škode. Rešiti, kar se rešiti more; v tem vesoljnem potopu, to je bil smoter vsemu delu in ravnanju tako ljubljanskemu škofu kot zagrebškemu. Vsak drugačen nastop zagrebškega nadškofa v tistih časih in ob oni psihozi na Hrvaškem bi bil onemogočil vsako njegovo posredovanje, še povečal pokolje in gorje Srbom in končno bi bil še sam postal žrtev nasilja. Kolikor sem dobil utis v Zagrebu, so po Hrvaškem prenehali pokolji Srbov precej tudi po zaslugi posredovanja nadškofa dr. Stepinca, pa tudi “prekrščevanje” je kmalu prenehalo. Če hočemo razumeti tedanje ravnanje zagrebškega nadškofa, kar tiče javne obsodbe pokolja in prekrščevanja Srbov, moramo tudi vedeti, da niso pobijali le Hrvatje Srbov, marveč tudi Srbi Hrvate. Zadnja statistika o ljudskem štetju v Jugoslaviji jasno kaže, da se razmerje med srbskim in hrvaškim prebivalstvom na ozemlju bivše Paveličeve države ni skoro nič spremenilo, to je dokaz, da je bilo sorazmerno pobitih obojih enako število. Ko so Srbi pod prejšnimi režimi preganjali Hrvate, nadškof dr. Stepinac tudi ni pred svetovno javnostjo proti temu protestiral, dasi so tedaj pobijali Hrvate, jih krivično obsojali v dolgoletne ječe. Če bi bil sedaj ob nastanku Nezavisne Hrvaške države dr. Stepinac nekako pred vsem svetom obsojal početje ustašev, bi se bilo to razlagalo, kot da je nasprotnik samostojni hrvatski državni misli in da pred vsem svetom blati svoj lastni narod. Od nikogar vendar ne moremo zahtevati, da bi razkrival pred vso svetovno javnostjo zadeve, ki jemljejo ugled lastnemu narodu. Ali je kdaj kak srbski pravoslavni škof protestiral, ko so v Jugoslaviji pod kraljem uni-čiii 6 grškokatoliških župnij v Makedoniji, ki so smele prej delovati celo pod Turki? Kako je bilo obnašanje srbskega episkopata ob priliki konkordatske kampanije? Pravoslavna cerkev je imela zakonito urejeno razmerje z državo, katoličanom pa tega niso dovolili? Ali se je kdaj kak pravoslavni škof oglasil, ko so preganjali in pobijali Hrvate? ' Katoliški zakonik ostro obsoja vsako nasilno spreobračanje in sprejemanje drugovercev v Katoliško cerkev. Po tem se je ravnal tudi zagrebški nadškof, ki je izdal vsem župnikom tozadevna navodila. Ni bilo pa prav v smislu cerkvenega zakonika, da so sprejemali v katoliško Cerkev pravoslavne, dasi se je vedelo, da ne vstopajo v katoliško Cerkev iz prepričanja. Ko sem glede tega vprašal odličnega duhovnika, mi je dal sledeče pojasnilo: “Mi s tem le rešujemo v tem navalu življenje Srbom. Bilo bi od nas kruto, če bi Odklanjali njih prošnje ža sprejem v katoliško Cerkev, ko se žele na ta način rešiti.” Da je pa nekatere duhovnike zajel val ustaške psihoze in so se udeleževali pokoljev in tudi nasilnega prekrščevanja, to ni bila krivda nadškofa, ker so ti delalj proti cerkvenim navodilom. To je pa najbolj žalostno poglavje vsega vprašanja, ki se ga je in se ga še sramuje vsak pošten Hrvat, kakor je nas Slovencev sram, da imamo v svoji sredi Mikuže, Lamprete in Šmone. Komunistični režim ta žalostni del hrvaško srbske zgodovine izrablja, da hujska pravoslavce v sovraštvu do Hrvatov, posebno do nadškofa dr. Stepinca. V svojem slepem sovraštvu komunisti ne pomišljajo, da s tem le razbijajo — Jugoslavijo. M. Škerbec. ------ - - - ~ - Pravkar mi je prišlo v roke cerkveno tiskano letno poročilo (Annual Report) svetokriž-ke fare v Bridgeportu. Radi tega se mislim za hip posloviti od preteklosti im pogledati v sedanjost. Namesto navajanja zgodovinskih dogodkov, hočom podati nekaj najnovejših aktualnih dejstev. Podatke o tem sem seveda dobil od spoštovanega gospoda Rev. dr. Farkaša, kateri je moji prošnji zelo rad ustregel. Že če potipaš lično knjižico tega letnega poročila, ti prsti povedo, da je to nekaj povsem drugega, kakor letno poročilo lanskega leta. Debelejše je in je torej pričakovati, da bodo podatki v poročilu tudi bolj razveseljivi in kakor je razvidno, so res. Lani je imela fari-ca sv. Križa $13,494.88 letnih dohodkov, izdatkov je pa celih $17,810.73.. Torej precejšen primankljaj. Razen tega je bil pa ta primankljaj v prvih 10 mesecih lanskega leta še znatno večji. In le z največjimi napori se je našemu gosp. župniku dr. Farkašu posrečilo, da ga je meseca novembra in decembra vsaj delno pokril. Letošnje leto je prišlo pa dp pravega zmagoslavja v zgodovini cerkvehega gospodarstva. Dohodki so se več kot podvojili. Od $13,494.88 so poskočili na $27,433.97. Izdatki so narasli v znatno manjši meri, prišli so do višine $23,725.98. In vendar je šlo samo za delno preureditev farne dvorane pod cerkvijo več kot pet dolarskih tisočakov. Seveda cerkev še ni bogata. Ob koncu leta 1952 je imela v banki $8,739.37 naložb. Toda veliko je vredno dejstvo, da cerkev nima nikakega dolga in da se dohodki tako, kakor tudi farani neprestano množijo. Bilanca faranov je nemara še bolj razveseljiva nego bilanca farnega premoženja. Naš gosp. župnik dr. Farkaš vedno govori: “Mi hočemo imeti v fari ljudi in zopet ljudi.” Namen je polna cerkev in ne pa polna košara, ker denar je le sredstvo. V tem oziru se je tudi spolnila njegova želja in želja faranov. Ob koncu leta 1950 je fara štela 802 duši, ob koncu 1951 pa 906 duš in ob koncu lanskega leta pa že 1,232 duš. Skoraj neverjetno. Toda farno štetje, katerega je skozi dva meseca z vso točnostjo vršil kaplan Milan Hlebš, je pokazalo te razveseljive številke. Razen tega je pa tudi zanimivo, da je fara postala Društvo narodov, le poglejte! Slovencev nas je v fari še vedno največ to je 489 faranov, ki še vedno pretežno vpo-rabljajo slovenščino, ker trdega oreha angleškega še ni zdrobilo. Vendar se angleško govoreče farno občestvo naglo poganja za nami Slovenci. Kar 483 faranov pretežno ali izključno govori angleško. Uradna jezika sta v fari slovenščina in angleščina. N a j m o č nejšo mednarodno 44. šibkejši, pa vendar še dosti opazni so Poljaki 26, Madžari 25, in Italijani 23. Na vsak način pa moram omeniti še celo vrsto drugih narodnosti, čeravno imajo v cerkvi le malo število zastopstva. To so Lit-vinci 7, Španci 7, Francozi 7, Čehi 4, Rusi 4, Ukrajinci 3, Srbi 3, Portugalci 3, in eden Albanec. To pomeni, da v cerkvi Boga hvalimo in da se v njej izpolnjuje svetopisemska zapoved: “Vsi jeziki hvalite Boga!” Torej je v tej naši cerkvi kar 17 narodnosti. Tuli rasna diskriminacija v cerkvi ne dela nikakih težav. Kot kolektor v cerkvi, sem tudi zapazil, da so se poleg belih začeli pojavljati še črni, kateri so na neki nepojasnjen način prišli do kuvert za cerkvene milodare. Ko sem slišal brati v cerkvi evangelij o ženitovanjski pojedini, katero je kralj pripravil svojemu sinu in za katerega je nalovil goste na cestah in razpotjih, sem si mislil: “Vidiš, saj je pri nas tudi tako!” Od vseh strani je gosp. župnik dr. Farkaš nagnal v našo cerkev vsake vrste ljudi, samo da ne bi bilo v cerkvi praznih klopi. Torej gre vsa čast in priznanje našemu gosp. župniku dr. Farkašu in njegovemu pomočniku gosp. kaplanu Milan Hle bšu za tako uspešno in lepo pridobivanje faranov za farno cerkev sv. Križa. A. Lagoja. ------o------ Halo, zbiratelji znamk! Bellflower, Calif. — Stele videli prave slovenske znamke, ki so bile izdame proti koncu 2. svetovne vojne in natisnjene v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani? V lepih živih barvah predstavljajo naj izrazitejše slike naše lepe Slovenije, posebno še kraje, ki so bili v zadnji svetovni vojni najbolj prizadeti. Serija 13 znamk — od 5 centov do 5 lir — predstavlja sledeče kraje v Sloveniji: Križna jama pri Ložu na Notranjskem (5c); Cerkniško jezero (10c); Borovniški most (20c); Hiša na Barju pri Bevkah, Vrhnika (25c); Kapiteljska cerkev, Novo mesto (50c); Ribnica na Dolenjskem, grad in cerkev (75c); Ljubljanski grad (1 lira); Kočevje, Glavni trg (1.25 lir); Slap Peričnik (1.50 lir); Pleterje — Kostanje-viški grad (2.00); Turjak grad (2.50); Žužemberk grad (3.00); Krka (5.Q0). Te znamke so danes prava redkost celo v Sloveniji in jih prodajajo “pod roko” za več kot tisoč dinarjev. Podpisani sem dobil nekaj serij (po 13 znamk) od nekega ljubitelja znamk v Sloveniji. Prosi me, če bi jih mogel razpečati med svojimi prijatelji Slovenci v tej “Obljubljeni deželi” ter mu potem za' izkupiček nabaviti kaj živil ali pa poslati kak paket, da bi težko življenje lažje prenašal . . . Ako se kdo od cen j. bralcev A. D. zapima za te znamke, naj 13 znamk Slovenije za en dolar (ki ga lahko kar v pismo vložite). Oddajam samo cele serije, ne pa posameznih znamk. Zbiralci, oglasite se in naročite — Vam takoj postrežem! Pozdrave vsem Slovencem. Rev. Fr. A. Pavel St. John Bosco School Bellflower, California. -----o------ Vsem, ki se zanimajo za Slov. moško zvezo se obrne name in prav rad mu večino tvorijo Slovaki, po šte-■ postrežem z njim. Pripravljen vilu 60, Hrvatje 49 in Nemci1 sem “oddati” posamezno serijo Cleveland, O. — Odkar je pričela Slovenska moška zveza izdajati svoje glasilo, se je zanimanje za njo zelo dvignilo. Več mož in fantov mi je že reklo, da bi pristopili V Slovensko moško zvezo; celo nasvetovali so nekateri, da naj bi sklical v ta namen poseben sestanek mož in fantov, ki se za to organizacijo zanimajo. Da želji mož in fantov ugodim, sporočam da bo v nedeljo 15. februarja ob 2:15 popoldne, to je, takoj po litanijah v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave. sestanek, nekaj govorov, potem pa navodila oziroma pojasnila o Slovenski moški zvezi; nato pa Vpisovanje v organizacijo: Dobrodošel je vsak mož in fant, ki je katoliškega prepričanja in se za organizacijo zanima. Dalje so na ta sestanek vabljeni glavni uradniki Slovenske moške zveze, uradniki krajevnih podružnic ter tudi drugi člani Slovenske moške zveze. Prav posebej pa oni, ki še niso člani, da pristopijo pod okrilje te edine slovenske moške organizacije v Ameriki. Torej možje in fantje le pridite vsi brez izjeme. Prav posebej pa še vabimo naše novodošle rojake, ki so pred letom ali več ali pa magari včeraj prišli v to deželo svobode in demokracije. Le skupaj, da nas bo več! Torej zapomnite si: v nedeljo 15. februarja ob 2:15 popoldne v dvorani šole sv. Vida. Jože Grdina, tajnik. “Lilija” vabi na pustovanje Cleveland, O. — Vse prijatelje smeha in dobre volje vabimo na našo prireditev “Veselo pustovanje” v nedeljo dne 15. februarja ob 3. uri popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Spored: I. Uvod >2. Tri okrogle 3. Nace Hlačnica 4. Tercet 5. Ameriški patent 6. Duet kitar 7. Ubito ogledalo 8. Naš maček 9. Zakonske laži 10. Iz šiške jo maham II. Zakonske težave Odmor: 12. Jurček 13. Zobozdravnik 14. Dve narodni 15. Naš orkester 16. čarovnija 17. Duet harmonik 18. Dva pijanca 19. Mornarček 20. Začarana metla. Mislim, da bi bil k takemu programu vsak komentar odveč in če še povem, da bo po končanem sporedu prosta zabava s plesom, si lahko vsak sam predstavlja, kako prerivanje bo pred vrati dvorane že pol ure pred pričetkom. Naj še omenim, da se je Mrs. Mali Jurečič, ki je že dvakrat povabila vse čla?Te “Lilije” na svoj dom, na zadnji seji obvezala, da bo sama plačala tiskarni-ške stroške v zvezi s to prireditvijo; Mr. Petrič, nekdanji pred-sedniik “Lilije” pa je obljubil, da jih bo plačal pri naši naslednji igri “Podrti križ.” Nam tukaj še ne gre toliko za denarno pcmoč kot za moralno podporo, saj sta oba ugledna staronase-Ijenca in česa si mi bolj želimo, GORIŠKE VESTI Občni zbor S. K. P. D. V sredo 28. januarja je imelo Slovensko katoliško prosvetno društvo svoj običajni vsakoletni občni zbor. žal, da je vsled mrzlega vremena prišlo le malo članov. Kljub temu pa je občni zbor potekel po vseh pravilih. Po otvoritveni besedi predsednika je tajnik prečital zapisnik. Sledila so poročila raznih referentov o delu minulega leta. Iz teh poročil je razvidno, kako veliko delo je zvršilo S. K. P. D. med goriškimi Slovenci v minulem letu. Največja zasluga pri tem gre pač odličnemu pevskemu zboru, ki ga vodi profesor Filej, in ki je v minulem letu žel toliko priznanj in pohvale. Po razrešnici odbora so sledile volitve novega odbora, ki pa je z malimi spremembami ostal isti. Predsednik je zaključil občni zbor z lepim govorom, kjer je še posebno poudaril velike naloge, ki čakajo novi odbor v novem letu. Omenil je tudi “Katoliški dom”, zamisel za katerega je vstala prav v Prosvetnem društvu. Zahvalil se je vsem., ki tako velikodušno sodelujejo, posebno še vsem ameriškim Slovencem, ki soi pokazali toliko razumevanja in plemenitosti pri tej lepi zamisli. Povabil je vse, naj vztrajajo v tej naši veliki borbi za skupen dom in za ohranitev slovenskega jezika. Za dokončno razmejitev v Brdih Jugoslovanska vlada je v zadnjih dneh prevzela iniciativo za točno določitev držav, meje med Italijo in Jugoslavija, in sicer v Brdih na odseku od Kolovrata do Gorice. Gre tu le za majhne popravke meje, med drugim tudi pri št. Mavru, da bi tako o-mogočili boljšo cestno povezavo jugoslov. Brd z njihovim gospodarskim središčem v Novi Gorici. Trinkov večer goriških frontašev Čeravno nas goriški komunis- sodelovanje, ki mora, če bo ostalo tudi v bodoče tako odkritosrčno, odstraniti vsako najmanjšo senco pesimizma' in nas vzpodbujati k vštrajnosti. V upanju, da bomo s svojim nedeljskim programom zadovoljili vse udeležence, vam kličem: Na svidenje prihodnjo nedeljo v Slov. domu na Holmes Ave. član. Kriza angleških gledališč Predstavnik angleške filmske industrije, eden najbolj znanih filmskih producentov Arthur Rank je rekel, da bo krizi,' ki jo je preživela ameriška filmska industrija, znova sledil razcvet in sicer brez toliko obetane vladne pomoči. S tem se bo zmanjšala tudi brezposelnost, ki je zadnje čase grozila v filmski industriji zaposlenim ljudem. Drugačen pa je položaj angleških gledališč in simfoničnih orkestrov. Baje sta najbolj znana angleška Opera “Convent Garden” in sloveče gledališče “Old Wic” pred bankrotom, če ju ne bo podprla država, bosta morala zapreti vrata. Samo Convent Garden bi potreboval na leto 250,000 funtšterlingov podpore. Svet za umetnost Velike Britanije bi bil pripravljen zvišati dotacije, ministrstvo za finance kot čim tesnejšega sodelovanja pa v ta noče privoliti, češ da dr- ravno s staronaseljenci. Hvala torej obema za naklonjenost in žavna blagajna večje obremenitve ne prenese. ti zmerjajo s farizeji, ker pri-znavamo isto čast msgr.' Ivanu Trinku, kakor tudi zaslužnemu velikemu možu Stepincu, hočemo vseeno tudi širši slovenski javnosti poročati o njihovi lepi proslavi. Goriška Prosveta je praznovala Trinkov večer v nedeljo pri “Zlatem pajku”, bivši “Mladiki” na goriškem Kor— zu. Po uvodni besedi prof. Bednarika, predsednika Dijaške matice, je spregovoril Andrej Budal iz Trsta. Sledil je pozdravni govor mladinca iz Benečije in pa deklamacije Trinikavih pesmi, katere so lepo podale dijakinje iz Benečije, ki se šolajo na slovenski šoli v Gorici. Mladinski zbor iz Podgore je zapel nekaj beneških pesmi, v priredbi Riharda Orla. Tako smo se že vsaj enkrat v vsej žalostni povojni dobi vsi Slovenci združili okrog velikega in zaslužnega moža Beneške Slovenije. TRŽAŠKE VESTI Trinko večer v Trstu Slovenska prosveta je priredila v četrtek 22. jan. svoj šesti prosvetni večer, ki je bil posvečen praznovanju 90-letniee rojstva msgr. Ivana Trinka. Te proslave so se tržaški Slovenci udeležili v izrednem številu. Na sporedu so bile narodne pesmi, ki jih je zapel ženski tercet ‘Metuljček’ iz Rojana, recitacije Trinkovih pesmi in pa predavanje dr. J. Bitežnika iz Gorice, ki je predaval o temi: Trinko in zamejski Slovenci. Po predavanju, ki je na vse napravilo mogočen vtis, je zapel nekaj pesmi kvintet akademskega društva “Jadran”, ki ga je občinstvo z navdušenim ploskanjem, nagradilo. Večer je zaključila pesem Metuljček, ki je drugič maral na oder na splošno željo vseh. Jakomhf Josip umrl V ponedeljek, 19. jan. je umrl v bolnici v Kopru Josip Jakomin, oče dolinskega g. kaplana Dušana. Pokojni je imel komaj 55 let. Pogreb se je vršil v domači župni cerkvi pri Sv. Antonu z mašo zadušnico, katero je daroval sin duhovnik. Prešernova proslava na opčinah V petek 23. januarja je šolska mladina priredila v kinodvorani lepa prireditev v proslavo velikega Prešerna. Na novo oživljeni tamburaški zbor je za u-void zaigral tri narodne pesmi, nakar je prof. Ivan Sosič imel zanimivo predavanje o Prešernu. Sledile so recitacije in samospev gdč. Ljubice Bercetove, ki je zapela “Nezakonsko mater” in pa baritonista Stojana Ber-ceta “Mo/rnar”. Najbolj posrečena točka sporeda pa je bil nastop pevcev domače osnovne šole ob spremljavi tamburaškega zbora. Podobna prireditev je bila v torek 27. jan. zvečer na Konto-velu s sodelovanjem tamburaškega zbora z Opčin. Spremembe v vodstvu Tržaške radijske postaje Po odhodu Mr. Jacobspna, ki je zapustil mesto direktorja radia Trst so te dni imenoali za direktorja ameriškega državljana Mr. Rima, ki bo skupno z drugim direktorjem Mr. Harrisonom vodil poslej posle na radiu. Koncert v Trstu Goriška pianistka Damijana Bratuževa je priredila v soboto 31. jan. v tržaškem avditoriu uspel koncert, ki ga je še poživil krasen glas baritonista Vladi-mira Rudžjaka. Pianistka Bratuževa nas ob vsaki pojavi preseneti s svojo igro, ki jo še stalno izboljšuje. ***• Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda Treba je bilo poučevati ljudstvo, ki je po besedah patri-arha Bertolda bilo “zaslepljeno Po zmotah in posnemalo pogan-navade”, pa tudi mejo je bi-0 treba stražiti proti ropaželj-jhni četam. Nemški red je do-“n župnijo Črnomelj s podružnicami: Tri Fare pri Metliki, inica, Semič, Podzemelj. V Mehiki so vzdrževali spital, ki je sicer v začetku 15. stoletja propadel, pa ga je metliški stotnik nclrej Hohenwart zopet obnovil. Q redovni šoli iz srednjega 'eka nimamo nobenih vesti, ^ Pa vemo, da je bila v 16. °letju v Črnomlju šola, na ka-ri so se poučevala tudi gla-^iska in cirilska pismena. Že ®la je bila metliška ko-. ericia tako od Turkov opusto-eila, da se ni mogla več sama ž(lrževati. Še huje je bilo pro-n koncu stoletja. L. 1469. so Urki razdejali metliško župno ^rkev Matere božje pri Treh zato se je župnija prestalo^ v mesto k sv. Nikolaju. Ža- do' razmere med vitezi in re- ^im duhovstvom so tudi tu sPeševale razširjanje lutrov-Va> kakor na Štajerskem. * * * , Ako se siednjič ozremo še na ■ ske samostane po Sloven-moramo reči, da niso bili skem, številni kakor moški. Prvo ^esto med njimi je zavzemal j °stan vedesovski (ustanoven leta 1238.), kjer so se na-'le dominikanke. Ugled, ki ?a je kjo ^Uh, vai samostan užival, izpriču-°bila darila, privilegiji in °Vne milosti, ki jih je dobi-0d svetnih vladarjev, patri-in papežev. Med redov-£ nahajamo skoraj izklju-^°v Plemiške hčere iz najodlič- t , - družin, kakor: Sauer, Pa-Veiser> Gali, Pik, . , Grimschitz in .Pgih. Prednico so si domi-)o ari^e same izvolile. Patriarh se e ^rez osem dni potrdil, ako ^ Pl nihče pritožil pri arhdia-Ijjj u- V redovnih zadevah so ^ nune podložne dominika-V* v Čedadu, ki so imeli pra-va^. jih nadzorovati, izpovedo-f0r In vpeljati potrebne re-Igv1116- Samostanu so bile vte-Juip6 trl zuPnije: Velesovo, Št. ski ^ ^ Gerklje. Pri samostanih bCerkvi. kjer je bila znamenite k°i’ ie bilo nastavljenih thr- kaPlnnov, beneficiatov in al- Wem°V'. S Poukom in vzgojo su lskih deklic so se velesov-ta Pnčnle že izpočetka: le-cla Pa je dovolil patriarh, CStan°ve v ta namen poseben ^ 0cl- Ko so se začeli turški ž acli> je služil redovnicam bli-V k S1>ah Kamen (Frauenstein) f>6vVeiišče. Prednica Juliana iz Vrgie ^eta 1533- gracl s kapelico Sk i)1:enovila in utrdila. Sov °raj ob istem času kot vele-1 Samostan je nastala tudi iiiug ^ina dominikank v Stude-^vkpri Poljjčanah 1237. V re-škj “n zadevah je bil studeni-kga SaPlosl'an podložen domini-so n,erP v Piuju> izmed katerih nekatori stalno tam Vtd l kot nunski izpovedniki. ene so mu bile župnije: k^PPico, Slivnica, Poljčane, 'blv^kje. Dohodke od njih je do-Sainostan, in opatinja je hru av Pravico predlagati patri-khk6 upnike za te beneficije. O V2gojnem zavodu v Stu-nimamo poročil, vendar aice t° sklepati, da so se redov-VzgQ.Ucii tu pečale s poukom in kov ''p deklic, ker je bila to nji-y3 vrhovna dolžnost. Vk rat jo bil samostan od ^8? °V v0roPan in požgan. Leta škof Peter Carli posvetil !iainoUfkOV oskrunjeno cerkev in stor:t- v0’ iznova je moral isto ’iW1 akof Daniel de Rubeis. — Poleg nun sv. Dominika smo imeli na Slovenskem tudi redovnice sv. Frančiška, klarisinje. Prvi samostan te vrste \je bil u-stanovljen v Mekinjah pri Kamniku leta 1300. Ustanovila sta ga Sigfried in Elizabetha pl. Gal-lenberg. Ta plemiška družina je vsled tega dobila pravico pa-tronstva in je bila dlgo časa samostanu velika dobrotnica. V mekinjski cerkvi se nahajajo mnogi grobni spomeniki Gallen-beržanov. Kakor v Velesovem nahajamo tudi v Mekinjah hčere najodličnejših družin med redovnicami. Drugi samostan i-stega reda je bil v Škofji Loki. Ustanovil ga je leta 1358. O-tokar Blagoviški, župnik v Kamniku. Loške redovnice niso imele toliko odličnih dobrotnikov kot drugi samostani. Zato so morale živeti v ubožnejših razmerah, vendar jih je bilo včasih prav mnogo, baje do 250. V boju med Vitovcem in Friderikom je bil samostan leta 1458 požgan, pa dvignil se je zopet iz razvalin. Redovna diciplina se je splošno ohranila v dobrem stanu. Pogled na razvito redovništvo nam priča o globoki vernosti in pobožnosti vseh slojev prebivalstva v srednjem veku. Meščanstvo je tekmovalo s plemstvom v snovanju redovnih naselbin. In zlasti da so uspevali strogi redovi kartuzijanov, frančiškanov, dominikanov in sorazmerne ženske redovne organziacije, vse to dokazuje, da je ljudstvo preši-njala velika nravna moč, ki se je razodevala v teh množicah redovnikov in redovnic. Le verska vnema more roditi take organizacije in jih prav voditi v splošni blagor. Zato opažamo ob verskih razprtijah 16. stoletja pred vsem nagel propad redov-ništva. 27. Šolstvo. Znanost in umetnost sasiPSH.- Dijaiko vprašanje—silno važno astat nase^ina dominikank je f a 1 ioc1 Marenbergu. Seyfried Vra 1-1251. V ^ta>.„.0.Vn*ha sta bila Olse/^^šlti in njegova soproga a. Ljudske šole v današnjem pomenu besede, ki bi jo otroci določene starosti morali obiskovati, srednji vek ni poznal. Znanost — in k tej se je že prištevalo najenostavnejše pojmovanje čitanja in pisanja —, je bila predpravica odličnih stanov, pred vsem duhovstva in plemstva. A celo med temi nahajamo pogosto može, ki niso imeli najpotrebnejšega znanja. Izmed ljudstva so obiskovali šolo le tisti, ki so se hoteli usposobiti za kak “učen” poklic, za duhovnika, učitelja, grajskega pisarja ali cerkovnika. Število učencev na posameznih šolah je bilo zato vedno omejeno, menda ni nikdar presegalo števila 20 ali 30 navadno pa je bilo manjše. — Po cerkveni postavi je moral vsak župnik imeti klerika, ki je oskrboval petje v cerkvi in vodil šolo. V kolikem obsegu se je ta zapoved na Slovenskem izvrševala, ne moremo natančno določiti, ker nam manjka podatkov iz posameznih župnij. Le mimogrede posnamemo iz podpisov na starih listinah, da je tu ali tam bival “pevec in učitelj.” Posebno jih zasledujemo na starih župnijah, ki so postale matice drugim manjšim vikariatom. V Ljubljani je bila stara župnijska šola pri sv. Petru, ki se omenja že leta 1262. Pozneje se pojavi enaka ustanova pri sv. Nikolaju, ki je proti koncu 14. stoletja vsled malomarnosti župnikov in meščanov prenehala. Leta 1418. sta prosila župnik Jurij Haugenreuter in mestna ob čina ljubljanska vojvoda Ernes ta, naj se šola pri sv. Nikolaju obnovi. Vojvoda je^želji ustregel in šenklavška šola se je poslej vzdržala tja do srede 16. stoletja. Tretjo šolo so v Ljub Ijani ustanovili nemški križarji. Z njo je bil združen neki zavod za vzgojo revnih dečkov in deklic. — Nekaj zanimivih podatkov imamo o šoli v Kranju. Dijaško vprašanje je silno važno, ker iz dijakov pridejo učitelji, profesorji, znanstveniki, duhovniki, redovniki, misijonarji, kulturni delavci na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Gre za to, ali bomo imeli vzorne katoliške inteligente, ki bodo narodu dajali lep zgled krščanskega življenja in ki bodo svoje delovanje uravnali po naukih katoliške Cerkve. Zato je potrebno, da se zavzamemo za dijake, da jih ohranimo dobre in da bomo iz njih dobili dobre duhovnike, katoliške učitelje in profesorje, katoliške znanstvenike in razne katoliške kulturne delavce. Ako pustimo dijaško vprašanje v nemar, potem ne bo duhovnikov, ne bo katoliških inteligentov, ampak bo vsa inteligenca brezbožna, protibož-na ali vsaj versko popolnoma brezbrižna. Komunisti se silno trudijo, da napravijo ves svet brezverski. V ta namen se poslužujejo vseh mogočih sredstev. Največ nade polagajo na brezversko vzgojo mladine. Nastajajo novi poganski narodi. Novi poganski narodi Poganstvo se širi zlasti za jeklenim zastorom. Vsi narodi, ki so prišli pod komunistični jarem, se polagoma popoganijo. komunisti odločne antikomuniste pobijejo ali jih pošljejo na prisilno delo, kjer žalostno končajo tek življenja. Kmete so razlastili, vzeli so jim premoženje. Družine so razbite, velikrat so očetje ločeni od družin, otroci pa oddani v državne domove in v državne šole, da jih tam odtujijo veri in staršem in vzgojijo v brezbožnosti in razbrzdanosti. Komunistične mladinske zveze so steber komunizma. V Rusiji in sploh za jeklenim zastorom jim pravijo “pionirji,” drugod jim pa pravijo “rdeči hudič-d.” Iz teh pionirjev nastajajo novi poganski narodi. Vse šolstvo in sploh vse življenje je v službi komunizma. Razen tega imajo še posebne tečaje, nižje šole, srednje šole, večerne šole in visoke šole, kjer se jim podaja komunistična doktrina. Na desetine milijonov otrok ni več crščenih, cerkve se uporabljajo za plesne dvorane, za skladišča, Drezbožne muzeje itd. Od prve mladosti otrokom vbi-;iajo v glavo brezverski učitelji orezverstvo, hujskdjo proti Bogu in proti staršem in jim dražijo nizke strasti. V šolah in v društvih, z besedo in tiskom vzgajajo brezverski učitelji mladino za boj proti veri in Bogu. Podžigajo v mladini strastno sovraštvo proti vsaki veri, najbolj pa proti katoliški Kar si more pouk na brezverski podlagi. Slovenski narod iSe vrača polagoma v poganstvo. Kako je po drugih deželah? Skoro po vseh deželah v Evropi vera in morala propadata, ne samo po katoliških deželah, ampak tudi po protestantskih. Le 5 do 20 odstotkov ljudi hodi v katoliških deželah v cerkev, v protestantskih še manj. Na Danskem so pred leti hodili skoroi vsi v cerkev, le redko kdo ni hodil, kar je bilo izjema. Danes je izjema, da kdo še hodi v cerkev. Zelo slabo je v Južni Ameriki in v Srednji Ameriki. Ni duhovnikov. Na enega duhovnika pride po 10,000 vernikov, pa tudi mnogo več, celo do 30,000. Mnogo tisoč otrok je radi tega brez verskega pouka in tudi jih mnogo ni krščenih. Povsod primanjkuje duhovnikov in dobrih katoliških učitleljev ter profesorjev in seveda tudi drugih katoliških inteligentov. In kako je v Zedinjenih državah ameriških? Pred nekaj dnevi so mi poslali list “Akademik,” ki poroča o instrumentalizmu v ameriški vzgoji sledeče: “Več kot polovica ameriških univerz je izpovedala za svojo vodilno vzgojno filozofijo John Deweyjev in-strumentalizem. Skoraj vsak vzgojitelj v deželi je vsaj do neke mere pod vplivom instnl-mentalizma, trdi profesor Wright v svoji “Zgodovini moderne filozofije.” Edino stoodstotno varno zatočišče pred in-strumentalizmom se zde katoliške upiverze. Instrumentalizem nastopa sil-Ino pretkano,, največkrat pod krinko “znanosti,” “objektivnosti” ali “naprednosti.” Podoben je hipnotizerju, ki je skril svoj topi, odbijajoči obraz pod sprejemljivo in vabljivo krinko. Končno pravi pisec: Naj v zvezi s tako močnim in vplivnim in-strumentalizmom navedemo nekaj neizpodbitnih dejstev, ki bodo morda pripomogla k večji previdnosti dijakov na eni strani in k večji načrtnosti in aktivnosti med slovenskimi prijatelji mladine, rodoljubi in odgovornimi krogi na drugi: 1) Instrumentalizem je ateističen. Bog za instrumentalista ni aktualno, realno najpopolnejše bitje, ampak le pojem človekove domišljije, sestavljen iz relativnih in idealnih vrednot. 2) Instrumentalizem sloni na popolnem materializmu. Vse je le materija ali proizvod materije. Zato podpira teorijo biološke evolucije in ne priznava bistvene razlike med živaljo in človekom. Človek je brez duše, le bolje razvita (ali za nekatere: satanska domišljija izmisliti, vse 1 degenerirana) žival. Razum je store brezverski voditelji, da trgajo iz srca mladine vero. Poganski rod, ki sedaj dorašča, ta strastni in borbeni rod bo še dolgo ostal. Pohujšanje se še dolgo ne bo odpravilo. Isto, kar se v Rusiji dogaja, prav isto se dogaja tudi v Jugoslaviji. Učitelji morajo biti brezverci in otrokom podajati ves (kot pri Marxu) le izraz popolneje razvite materije. Zapostavi j enj e vsega duhovnega na eni strani in individualni ali družbeni egoizem na drugi strani sta naravni izraz instrumen-talistične filozofije v praksi. Iz istega vzroka sledi — kakor-pri komunizmu — isti efekt — popolna mehanizacija človeka, člo- vek žival, človek robot, človek kolesce. 3) Instrumentalizem sloni na relativizmu. Ne zanika absolutnega bitja, Boga, ampak vsako absolutnost. Ne priznave nobene absolutne vrednote (nič samo po seibi dobrega ali slabega) in zato nobene lestvice vrednot. Smeši krepost. Zanika absolutnost kakršnegakoli cilja, vključno s končnim ciljem. Zanika ne-izpremenljivost načel. Pahne človeka ne le v brezvero, ampak v popolno razumsko neori-entiranost in moralno brezsmo-trnost. 4) Instrumentalizem sloni na utilitarizmu. Čeprav ne priznava absolutne veljave nobenemu merilu, vendar napravi za najzanesljivejši kriterij “priporoč-Ijivosti’ ’in “resničnosti” idej in podvzetij. “Truth is an instrument of action — Resnica je o-rodje dela,” trdi instrumentalizem. Končni uspeh, merjen v koristi, “posveti” vsako sredstvo. Človekov ideal ni “homo sapiens” ali celo “religiosus” (razumni, modri človek, ki uravnava svoje življenje po lestvici vrednot, n. pr. daje prednost poštenju pred dobičkom ali popularnostjo), ampak “hotmo effi-ciens,” uspešni, spretni človek, ki ni zasužnjen s “tradicionalnimi pogledi,” ampak izbira in u-ravnava vsa sredstva vedno tako, da ga vodijo k uspehu, merjenem v koristi. Kot najbolj koristno in zato naj višja relativno vrednoto o-božuje Deweyev instrumentalizem “demokracijo,” katero žal ne pojmuje v Jeffersonovem, krščanskem smislu (kot osnovano na spoštovanju svetosti človekove osebe in iz nje izvirajočih neodvzetnih pravic), ampak jo definira kot “socialno kontrolo ekonomskih pogojev.” Vidimo, da je instrumentalizem filozofsko, a tudi v svojih nujnih praktičnih posledicah, zelo blizu komunizma. V resnici, njegov začetnik Dew.ey, ki sicer “po naravi sami sovraži vsako nasilje, si je redno dopisoval s sovjetskimi pedagogi in v rdeči Mehiki je prav on “reorganiziral” šolstvo. Po ameriški okupaciji Japonske je imel več predavanj tudi tam Tako vidi večina ameriških vzgojiteljev v Deweyu najbolj izrazitega in pomembnega ameriškega filozofa in vzgojitelja svetovnega slovesa, katerega vzgojna filozofija je najbolj “praktična” in zato najboljša. Kam instrumentalizem v resnici in nujno vodi, večina Amerikancev (in žal tudi Slovencev) še ni spoznala.” (A-kademik, 5. leto, I. št. stran 11 do 13.) , (Nadaljevanje pride) Rev. Anton Merkun. —.—o-------- Japonska spet izdeluje letala Prvikrat po vojni je začela Japonska spet izdelovati letala. Nedavno je bila sklenjena pogodba med ameriško družbo “Fletsher-Aviation Corporation” in predsednikom podjetja za izdelovanje letal v Tokiu. Japonska tvrdka bo izdelovala letala “FS-25.” V MOTORNEM ČOLNU OKOLI SVETA — Kapitan Alvin Rogers iz Texasa se namerava v temle 16 čevljev dolgem jeklenem motornem čolna odpeljati na 30,000 milj dolgo pot okrog sveta. Iz Floride pojde skozi Panamo in preko Pacifika, vračal se bo preko Atlantika. Na poti, ki bo predvidoma trajala okoli tri leta, ga bo spremljala — rmena mačka. Usmrtitev 12-letnega dečka Moskovski radio je objavil" vest, da je bila izvršena smrtna oldbodba, 12-letnega kadeta “A-kademije Suvorov” v Kijevu, ker je izdal materi državne tajnosti. Smrtne kazni ni omililo dejstvo, da mati ni nobenemu povedala, oče pa da je padel v zadnjih dneh vojne pri naskoku na Berlin. Sovjetski zakon smatra 12-letnega fanta odgovornega za svoja dejanja, zato ni čudno, če je toliko otrok obsojenih na prisilno delo. Tudi se ni čuditi, če je 12-letni fantič že na vojaški visoki šoli. V te šole dajo sinove onih vojaških odličnikov, ki se odlikujejo pri predanosti stranki. Osem let starega dajo v to šolo, kjer traja študij deset let in je tako težak, da jih le malo pride do konca. Prepovedana je celo pisemska zveza s starši. ------o------- TODAY WHERE YOU WORK SIGN UP FOR SECURITY kali aeusi Stanovanje iščejo Tri odrasle osebe iščejo 5-sobno stanovanje med E. 55 in E. 79 St. ter St. Clair Ave. in Wade Park. Kličite po 5.. uri HE 1-2419. —(30) Hiša se odda Dobi se v najem hiša 5 sob za 1 družino. Furnez in garaža. V slovenski okolici. Kličite HE 1-6607. (30) Soba se odda čedna soba se odda za žensko ali dekle z kuhinjskimi pri-vilegijami za družabnico na 6922 Bayliss Ave., HE 1-3496. (30) NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE v poslopju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. in 65. ceste. Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, voščilne karte, prigrizek in lahka topla kosila. Z gore j stanovanje 4 sob — neobvezno. Idealna priložnost za dobro kupčijo! KOVAČ REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 ______________________ k Hiša naprodaj V okolici E .126 St. in Shaw, dobra transportacija, za $9,-000. Ima 6 sob za 1 družino, garažo, furnez na premog, velik lot, nizki davki. Kličite MU 1-6945. (29) Hišo v najem iščejo Družina z enim malim otrokom želi vzeti v najem enodružinsko hišo v okolici St. Clair Ave. ali kje rugod v . vzhodnem delu mesta. Kličite po 5. uri HE 1-3593. (30) Gospodinja Išče se gospodinja okoli 50 let stara. Ni malih otrok. Oglasite se osebno pred poldnem pri Mrs. N. Nintcheff, 18645 Rivercliffe Dr. Vzemite North Olmsted bus na Public Square. (31) Naprodaj Lastnik barvarskega podjetja; prodaja zaradi bolezni po zmer-j ni ceni svoje orodje, dva tovorna aytomobila, lestve in vse ostale priprave za 8 delavcev. — Vprašajte na 1185 E. 61 St. -(29) Hiša naprodaj Tri leta star bungalow na Tracy Ave., polna klet z baro, veliko drugo nadstropje, plinski furnez, zimska okna in mreže, lep vrt. Cena $14,900. Kličite lastnika RE 1-3761. (feb.9,11,13) MALI OGLASI V najem Odda se stanovanje 3 sob z straniščem, nič kopalnice, samo odraslim ljudem. Kličite od 3 do 5 pop. BR 1-0655. ■(32) Hiša naprodaj Proda se “Ranch” hiša z 3 spalnicami, vse na enem nadstropju, en aker zemlje, na White Rd., Richmond Heights, polna klet, zabavna soba, smre-čni les v kuhinji, kopalnica obi-ta s ploščami, dvojna garaža pritrjena k hiši, sadna drevesa, grozdje, jagode, lep vrt. Manj kot $25,500. Kličite WI 3-3494. (32) Molki dobijo delo Machine Operators AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark. FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. (31) FORGE HELPERS Izkušeni za pomagače, trimmers na “drop” kladivo. Plača od ure in od kosa. STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 978 E. 64th St. (29) HAMMERMEN Izkušeni za soparo in “board drop” kladivo. Visoka plača od ure in od STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 978 E. 64th St. (29) DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS TOOLROOM GRINDER HANDS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVAR-NAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. MURRAY OHIO MFC. 00. 1115 E. 152 St. (30) Machine Operator Dobra plača od ure Stalno delo Acimet Valve Mfg. Go. 1529 E. 49 St. (29) Ženske dobijo delo Splošno delo v tovarni Za ženske stare 18 do 40 let Dnevni šift Dobra plača od ure Prijetni delovni pogoji Oglasite se od 9 do 3 pop. Nove Amerikanke dobrodošle, nekaj angleščine potrebno BENTON GLASS CO, 4540 Hough Ave. (34) DEKLETA in ŽENSKE 17 let ali več stare za delo v pcrilnici Vzamemo začetnice Stalno delo MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. _________________________(30) ŽENSKE ZA ŠIVALNE STROJE za razne dele ženskih oblek Plača od kosa FADRESCO, Inc. 425 Lakeside Ave. vogal W. 6—3. nadstropje JOSIP JURČIČ: Grad Rojinje Srečno je dotipal lestvo in napol pogumnejši je hitel koba-liti z odra doli. Lestva je bila stara, in dasiravno je bil naš črtek prav lakega života, hotela je vendar nesreča, da se je že spodnji klin hrešče ulo-mil, ko je črtek s svojo boso nogo nanj stopil. Na šum planeta speča dva pokonci, in črtek se tako prestraši, da izgubi svojo culo in kapo z mošnjičkom, v kateri je vse njegovo zdanje premoženje hranil. Pa bil je zdaj pod lopo odzdolaj in onadva gori, torej na boljšem. Zato se ne pomišlja in ne oprezuje dolgo časa, ampak misli: da bi te, tudi staro življenje je zame in še za koga več vredno ko tri mošnje; ude-re jo na cesto in navzdol proti Višnji gori. Kakor je pozneje štefetu pravil, ni se še sam nikdar zaupal, da bi bil na stara leta tako urnih nog, kakor se je tačas izkazalo. Ker je mislil, da sta mu onadva potepina morda precej za petami, je tekel nepretrgoma do mesta. Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu • SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlai Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. _________n I-—m__________ ANGLEŠKO-" SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) j« zopet ▼ zalogi. Po poiti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 SL Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. ^........... . '■ .J? Po sreči je našel tu v županovi hiši še luč in je potrkal. Tačasni mestni župan, dolg mož velike veljave, je dal na Črtkovo izporočilo, da sta v krčmi “na vrhu” dva razbojnika, veliko krdelo možakov vsakovrstno oboroženih na noge sklicati in je še črtku obljubil, da bo svojo culo in kapo nazaj dobil, ako možje ulove te prekanjene hudodelce, ki jih je bil ves sodni zbor z višenskim gospodom graščakom vred že davno za vislice namenil. Črtek sicer ni hotel iti z lovci, pa učakal je, preden je bilo dve uri, to srečo, da so pripeljali roparja uklenjena in povezana v mesto ter da so mu prinesli njegovo premoženje nazaj, kar je črtka še posebno veselilo, zlasti ker bi se mu bilo sicer vse življenje po stari, iz polšnjih kožic sešiti kučmi tožilo, ko bi mu bila v pogubo prišla. še dandanes stari hvalijo tiste čase, ko je šla stvar kar naglo in ko sodba ni trpela leto in dan. • Tako tudi tačas niso dolgo zapirali hudodelca. Znano je bilo po vsej okolici, da je bilo že več ljudi umorjenih in oropanih v klancu Stehanu za Višnjo goro, in sodniki so znali ujeta klateža kaj hitro pripraviti do tega, da sta izpovedala, kdo in kaj sta in koliko hudobij sta že počela. Zato se niso dolgo obotavljali, ampak kmalu se je sodba iztekla, da bosta v strašen zgled vsem poštenim in nepoštenim ljudem na višnjanskih vislicah vrhu klanca obešena. Eden teh dveh pa je pred smrtjo še povedal reči, katere moramo bralcu ob kratkem ponoviti. Ko ga je sodnik vprašal za ime, imenoval se je sam: Vili-bald Polut. Vdal se je, da je bil nekdaj malo časa s hudodelstvom bil dosegel gospodarstvo in zakon na Rojinju, da je na nepričakovano poročilo o Rojarjevi vrnitvi izpeljal njegovo in svojo ženo v Ljubljano, da pa tam skrit kmalu ni imel od česa živeti, da se je v siroščini vedno tožeče žene na- veličal ter jo naposled v največji revščini popustil. Kje je zdaj, kuj dela in ali še živi, tega ni vedel; on sam je potem, ker je živeti moral, delati ne znal, prositi ne hotel, zašel k druščini, v kateri smo ga našli. Kazal je pred poslednjim časom nekaj spokornosti, toda ne veliko in nikakor ni hotel, da bi bil Rojarja pred smrtjo prosil za odpuščanje. Malo dni pozneje je na hribu pri Stehanu tik pota na grozovitih tramih viselo mrtvo Vilibaldovo truplo, in star menih iz bližnjega kloštra, ki je oba obsojenca na smrt pripravljal, govoril je zbrani množici in kazal, kako lahko postane človek — slika in prilika božja po duši — v eni uri podoben peklenskemu duhu, kako se potem hudobija od stopnje do stopnje narašča. Pa nočemo se dalje ustavljati pri tako neprijaznih dogodkih ; vrnimo se rajši v grad Rojinje nazaj, morda nas tam čaka kaj veselega. IX. Konec. Zima, ki se je dvema človekoma posebno dolga zdela, je potekla vendarle in priprave za svatovščino so se bile na Rojinju že pričele. Nevesta Anica je bila nenavadno tiha, pa videlo se ji je z lica, da je srečna in veselega srca. Kadar je stari Rojar videl veselega dekliča, kako radostno je pričakovala znamenitega dne, se mu je razbistrilo oko in nehote se je domislil svojih mladostnih let, ko je pred seboj videl samo lepo zeleno pri-hodnjost, ko si je sanjal srečno, neskaljeno življenje. Ali koliko bridkih ur mu je .prineslo to življenje, koliko razločka je bilo med resnico, ki jo je videl za seboj, in upanjem, ki ga je nekdaj zidal. Tako so se mu vesele misli strinjale z otožnimi. še bolj pa ga je potrlo, kadar se je domislil sramotne smrti svojega nekdanjega rejenca, ki je nekdaj pod njegovo streho prebival, njegovo ljubezen užival in celo njemu v rodu bil. Zdelo se mu je, da je s tem on osramočen in njegova poštena hiša, da sta osramočena njegova hči in zet. Nikdar ni sicer govoril o tem niti z domačimi niti z drugimi, pa mislil je toliko več sam. Dalje je preudarjal Vilibaldovo izpovedanje o njegovi ženi; ugibal je, kje je zdaj, da morda ona še pri življenju tudi skruni njegovo ime, ali pa da se za svoje pregrehe v nadlogi in uboštvu strahovito pokori. In vendar je bila ona njemu zaročena, bila je tista žena, ki jo je ljubil, kateri je bil pregreho že davno odpustil! Hči je sicer videla, da je očetu nekaj težkega na srcu, pa kaj, tega ni mogla popolnoma razumeti. Stregla mu je z vso otročjo skrbljivostjo in prijaznostjo, ali ni ji bilo mogoče dobrega starca za dalje časa razveseliti. Bilo je dan pred svatovščino. Sobice se je nagibalo za goro. V gradu je vse vrelo in šumelo. Nevesti je bilo nekaj od veselja in pričakovanja, nekaj pa iz čudnih čutil, ki vsakega človeka presunijo, kadar stoji na prelazu v drugi, za vse življenje določen stan, kaj tesno pri srcu-. Da bi se torej tega sitnega stanja iznebila in da bi ji čas potekel, napoti se v dolino proti vasici. Precej pod hribom, na katerem je stal grad, je bilo precej obširno poslopje z njivami iin vrtom za hišo, katero je Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na L. Petrich — IV1-1874 18001 KUDKER AVI. « ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina BI 17 St. Clair Avenue HEnderaon 1-0628 Baragova Pratika DVANAJSTI LETNIK za navadno lelo 1953 je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti. Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani. S poštnino stane letos $1.25 Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 West 34th Street Berwyn, Illinois rada imela ljudi, kateri so ji očeta smrti oteli, kakor je sam bil Rojar dal novopriseljene-mu drvarju od Kolpe in njegovi družini, našim starim znan-(rad pravil, cem. Grajska hči je posebno (Dalje prihodnjič) Naznanilo in Zahvala Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je mirno zaspal moj ljubljeni soprog, naš oče Anton Udovec Blagi, soprog in oče je bil doma iz vasi Domačeva v Gabrju, fara Bpštanj, in ob času prerane smrti star 69 let. Njegovo blago dušo smo izročili Bogu dne 23. decembra 1952, truplo pa materi zemlji dne 27. decembra na Kalvarija pokopališče.. Prav iskreno lepo se želimo zahvaliti č. g. Father Slapšaku za ganljive cerkvene pogrebne obrede, za molitve in za spremstvo do groba. Hvala Father Pevcu za molitve ob krsti. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlega očeta. Enako lepa hvala vsem, ki so položili vence in šopke cvetlic in tako lepo okrasili, njegovo zadnje bivališče na zemlji. Prav lepa hvala vsem številnim, ki so blagega pokojnega kropili, molili za njegovo dušo, nas tolažili v bridki žalosti in ga spremili na zadnji poti do groba. Prav lepa hvala bratu pokojnega, Frank Udovec in družina, ki so prišli iz Milwaukee, Wisconsin, na pogreb in nas tolažili ob veliki žalosti. Hvala članom društva Bled št. 20 SDZ, ki so nosili krsto in ga spremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki so dali na dan pogreba avtomobile brezplačno in pripomogli, da se je več ljudi udeležilo pogreba. Hvala Mr. Ivan Zormanu za zapete žalostinke. Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za vzorno vodstvo pogreba in za vso postrežbo. In Ti, ljubljeni soprog, oče in brat, hitro prehitro si nas zapustil. Mirno si živel, mirno umrl. Žalujemo, ker Te več med nami ni. Bog Te je hotel ob rojstvu Zveličarja imeti v nebesih. Imej večno veselje pri Bogu. Počivaj mirno v zemljici. Na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY UDOVEC, soproga; ANTHONY F., JR., sin; MARY por. O’KEEFE, ANNA por. ROBLE, in JOSEPHINE por. DIKOVISKI, hčere. V Milwaukee, Wis., FRANK UDOVEC, brat; V Maple Heights, O., JOHN BREZNIKAR, bratranec. Cleveland, Ohio, 11. februarja 1953. Barela mnii KAJ NAJ BI BILO S TOLE GRANATO? — Marinški Sgt. Carl Hopkins premišljuje, kaj bi bilo storiti s tole 10-palčno granato neznanega izvora, ki so jo nedavno našli v nekem kotu Federal Building v Clevelandu. Topovi, ki so uporabljali take izstrelke niso več v rabi že od konca preteklega stoletja. Mornarica, ki je nekdaj take 500 funtov težke granate uporabljala, pravi, da je zadnjo izstrelila pred več kot 50 leti. Marinom je pripadla naloga, da granato razdero in spravijo v kraj. ORGLJE ZA KRONANJE — Francoski izdelovalec orgelj Louis E. Rochesson sestavlja orgije za londonski mestni svet, ki jih misli za kronanje pokloniti kraljici Elizabeti II. Postavljene bodo predvidoma v kraljevski slavnostni dvorani. Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče, sin in brat Julius Bokar ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 11. decembra 1952. Pokojni je bil rojen dne 18. junija 1907 v Clevelandu, Ohio. Pogreb e je vršil dne 15. decembra iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sifiovi v cerkev sv. Filipa Nerija. Po pogrebni sveti maši pa je bilo truple prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo duhovnikom župnije sv. Filip Nerija za previdenje s svetimi zakramenti in pa za pogrebno sveto mašo zadušnico in druge pogrebne molitve. Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu za obiske v bolnici in na domu, prav tako tudi Rev. Louis Bazniku, ki je za pokojnega opravil sveto mašo in ga prišel kropit; dalje Rev. Francis M. Baragi za krepitev pokojnega. Iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnega, prav tako iskrena zahvala vsem, ki so darovali za svete maše, dalje vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba. Zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit in molit za pokoj njegove duše. Dalje zahvala društvu št. 40 SDZ za vso naklonjenost in postrežbo. Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso po-slugo, ki so nam jo dali. Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob smrti našega dragega pokojnika. A Ti, naš ljubljeni pokojnik, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje rojstne domovine; duši Tvoji pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Bog Ti daj sveti raj, nam vsem pa enkrat srečno in veselo snidenje onkraj groba. Tvoji žalujoči ostali: MARY BOKAR, soproga; DAVID, JULIUS, in FILIP, sinovi; JULIJA BOKAR, mati; JOSEPH, MIKE, EDDY, in ALBIN, bratje; SOPHIE, MARIE, ANNA, in DELORES, sestre. Cleveland, Ohio, 11. februarja 1953.