stev. 56.
v Ljubljani, v petek, dni 8. marca 1907.
Velja po poŠti: 12 telo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13' — ta ietrt leta „ „ 6-50 ta en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
ii celo leto naprej K 20' — ta pol leta „ „ IO-— ia ietrt leta „ „ 5' — ua en mesec „ „ 1'70
/a poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h,
SLOVENEC
Leto xxxv.
Inserati:
Enosiop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 Ii za dvakrat .... 1! „ za trikrat . . , 9 ,, za lil ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
-- dvorlS?e nad tiskarno). — Rokopisi se
ui« vrafajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. (ircdniSkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravni S kega telefona Sfev, 188.
v LJubljani in ostalih, po potresu prizadetih krajih na Kranjskem.
(Dopis.)
Kranjski deželni zbor je sklenil soglasno dne 20. novembra 1905, da se oproste deželnih doklad novosezidana, prezidana in pri-zidana poslopja v Ljubljani in nekaterih drugih krajih na Kranjskem, ki so bila postavljena ozir. pre- in prizidana v potresni dobi od 1. 1895 dalje, kakor tudi take stavbe, katere se zgrade do let 1908 ozir. 1910. in sicer tedaj, čc dovoli tudi država kvalificirano, 18- ozir. 25-letno davčno prostost, za ravno tisto dobo. Zgodilo sc jc to vsled solidarnega prepričanja dež. zbora, da so lastniki takih poslopij neobhodno potrebni pomoči ter da ie to gospodarska nujnost, ki ne dopušča niti najmanjšega odlašanja.
Deželni odbor moral bi vsled svoje ustavne dolžnosti kot izvršilni organ dež. zbora naznaniti omenjeni sklep c. kr. davkarijam. da nai nc pobiralo deželnih doklad v slučajih, v katerih jih dežela nima pravice tjrjati. Kranjski dež. odbor pa in izpolnil leto dni svoje dolžnosti ter je pred kratkim na drezanje društva l.iublj. hiš. posestnikov odgovoril, da jc ne more, češ da jc treba v ta namen dež zakona, ne pa sklepa dež. zbora. To ic v protislovju z dež. redom za vojvodino Kranjsko, kajti deželni red predpisuje obliko zakona Ic za naložitev nc pa za oproščenje dež. doklad. Deželni zbori so konipetentni v takih slučajih sklepati samostojno ter ne potrebujejo vladarjeve sankcije in sicer vsled dež. avtonomije,' katero bi moral deželni odbor braniti proti vsaki drugi oblasti, ne pa da bi jo sam utesnjeval in rušil.
Čutimo dolžnost čisto stvarno obrazložiti pomen in potrebo soglasnega sklepa dež. zbora, ki ga dež. odbor neče izvršiti, ker povzroča to postopanje vsem prizadetim občutno ter neutemeljeno škodo, ki nc zadeva le naravnost kruto lastnikov poslopij, ki bi morala biti deležna oproščenja doklad, nego je naperjeno posredno takorekoč proti vsemu prebivalstvu dotičnih krajev, v največji meri pa tangira prebivalce ljubljanskega mesta.
Predvsem se nam zdi primerno opomniti nekaj splošnega o obdavčenju novih, pre- in prizidanih poslopi . Avstr. drž. finančno za-konodajstvo ie v principu dolgo časa priznavalo popolno davčno prostost takih stavb, vsled tega, da bi sc dvignila stavbena podjetnost ter bi se pomanjkanje zdravih stanovanj omejilo; 5% davek, ki ga .ie uvedla država z zakonom z dnč 9. febr. 1882 kot realni davek, pobirala je prej le kot dohodnino. Tudi sc .ic šele I. 1896 opustil odbitek hipotekarnih obresti od kosmatega doneska davka prostih poslopij. Avstrijska finančna politika se jc torej nagibala vedno kolikor mogoče na minimum glede obdavčenja novih stavb, kar bi gotovo ne storila, čc ic nc bi silil na to narodno-gospodarski iu socialno-politični imperativ, saj .ic sicer kazala zelo rada fiskalno lice; majhna rentabiliteta poslopij in pa tendenca, da nc bi šla cena stanovanj kvišku, ki so vendar del eksistenčnih potreb, sta pri tem dokajšnjega vpliva. V normalnih razmerah razširila jc država seveda iz javnih interesov splošno 12-lctno prostost liišno-najemninskega davka s posebnimi zakoni v nekaterih krajih; tako so na pr. na Dunaju nekatere stavbe 18 let. v Pragi, Lvovu, Prze-inyslu, Opavi, 20 let, v Trstu pa celo 30 let hiš. najem, davka proste.
Kar sc tiče dež. fin. politike avstr. kro-noviri,, povdariti moramo, da Kranjska do sklepa dež. zbora z 20. nov. 1905 nikakor ni prcdnjačila glede na moderno pojniovanic obdavčenja realnega davka, šele s tem sklepom jc nekaj ukrenila, kar ic drugod že prej obstojalo. V sedmih avstr. kronovinah iu sicer na Češkem, Šleziji, na Zgornjem Avstrijskem, Koroškem, Predarlskem, v Dalmaciji in Bu-kovini sc sploh ne pobirajo deželne doklade od lušno-najcni. davka prostih poslopij, na Nižjem Avstrijskem pa so znašale te I. 190,3 lc .30%. In vse to v normalnih razmerah. V Ljubljani in v ostalih kranjskih krajili, kjer je država dala kvalif. davčno prostost, pa so razmere docela nenormalne. Tu e bilo posestvo vsled potresne katastrofe čisto minirano ter so radi izjemnega položaja stav-binske cene visoko narastle na eni strani, kar jc rcntabilitcto novih stavb pritisnilo še nižje, na drugi strani pa so bili prisiljeni posestniki, katerim je potres poslopja čisto po-
rušil, postaviti si nova. če so hoteli saj nekaj rešiti na ta način, da so mogli dvigniti brezobrestna potresna posojila.
Gospodarski položaj posestnikov, ki so zidali specielno v Ljubljani v potresni dobi, je vse drugo, kakor pa ugoden in če bi morali plačevati poleg vseh drugih bremen še dež. doklade bi se pokazala naravnost akutna kriza. Ne le, da so stavbe, v dobi, ki jo določa sklep dež. zbora z 20. nov. 1905, stale primeroma mnogo več, kakor pa stavbe v drugih glavnih mestih avstrijskih, povprečno cenimo lahko to razliko na 10% jc poleg tega ljubljansko hišno posestvo hipo-tekarno tako obremenjeno, kot nikjer drugod. V Ljubljani se je zidalo skoro izključno na kredit. Vknjiženi dolgovi so: I. hipoteke'denarnih zavodov, 2. drž. brezobrestno posojilo, vračljivo normalno v 15. letih, tako da je od tega plačevati na leto 6'06%, 3. 3% potresno posojilo, vračljivo v 30. letih, da plačujejo dolžniki tudi okroglo 6%.
Hipoteke denarnih zavodov imajo obrestno mero po -4 '5%, 4-/:>%, 5%, poleg obresti pa je plačevati šc prisilno amortizacijo, kajti trdimo lahko, da povprečno znašajo hipoteke denarnih zavodov daleč preko polovice stavbene vrednosti ter dosegajo J,.i iste.
Danes ie kosmati dohodek novih stavb v Ljubljani, če se je zidalo po ljubljanskih povprečnih cenah 6% stavbene vrednosti. Drž. 5% davek in 25% mestne doklade od idealne najmarine brez deželnih doklad znašajo 10% kosmatega dohodka in čc vzdrževanje v prvih par letih računamo samo z 4% kosmatega dohodka, kar ie gotovo absolutni mininimn, dobimo čisti dohodek 4 6% stavb, vrednosti. To bi bil donos stavbe, ki ni hipo-tekarno čisto nič obremenjena ki zahteva le minimalne vzdrž. stroške (recimo Ic v teku prvih 5 let), v kateri nc stoji niti trenotek kak ;okal prazen oz. ne odnese nihče najemnine iu pa čc ni plačevati dež. doklad. Ce pa računamo za dobo 18 let, t. i. za celo dobo 5% davka, vzeti moramo za vzdrž. stroške najmanj 7% kosili, donosa, tako da se obrestuje hiša pod zgornjimi pogoji za čas davčne prostosti z 4-3%. Ce je pa lupotckarno obremenjena le do polovice ne pa do "h kot so taktično v največ slučajih ljubi1, poslopja ter vzamemo najnižjo hipot. obrestno mero 4-5% obrestuje se za časa davč. prostosti lasu-ikov kapital z 3'8%; amortizacijo nismo računali čisto nič Preudarimo šc tretjo vrsto ekon.položaja ljublj. posestnikov, namreč razmere tistih hiš, ki so obremenjene z brezobr. in 3% potresnim posojilom; oglejmo si tudi ugodnejši slučaj, kjer je '.':> stavb, vrednosti krita s potresnim posojilom, '/» s hipotekami denarnih zavodov z obr. mero 4-5%, '.'» z gotovim kapitalom posestnika. Od prve tretjine plačevati je 6%, od druge 4 5% in ker nese poslopje v prvih letih čistega donosa 4-6%, obrestuje se tretja tretjina, t. i. gotovi kapital posestnikov s 3:3%, povprečno za dobo davčne prostosti pa z 2-4%, ker je povprečni čisti donos za to dobo 4'3%, napram čistemu donosu prvih let per 4-6%. V dosti pogostejših slučajih pa ic do polovice potresnega posojila, četrtino hipotek den. zavodov, tako da se četrta '/i niti z 1% ne obrestuje; znanih nam pa ni le nekoliko desetin slučajev nego cela množica, ko posestniki niti petine svojega niso imeli ter so zidali Ic vsled tega. ker se jim je obljubljevalo, da bo potresno posojilo itak odpisano ter bi bili rajše pustili razvaline podrtih hiš, kakor pa da imajo sedaj še drugič efektivno škodo s tem, da jim lastne glavnice leže v stavbah skoro brezobrestno ter se jim v teku časa zmanjšujejo, kolikor se stavbeno stanje poslopij slabša.
Računali nismo v nobenem zgornjih slučajev amortizacije dolgov. Kak bo položaj novih poslopij v Ljubljani, ko nastopi hišno-najemninski davek, če se med tem časom nc amortizujejo bremena v znatni meri! Daleko-sežnili |M>sledic sc n. pr. dež. odbor v svoji finančni modrosti gotovo ne zaveda.
Sklep dež. zbora kranjskega glede opro-ščenia dež. doklad pa ie indirektno storjen tudi v interesu obrta. Ce je žc danes malo izplačljivo nalagati denar v stavbe v Ljubljani, tudi čc sc ne pobirajo v smislu dež. zborskega sklepa dež. doklade 18 let. ker so po preteku tega časa tudi čisto neobremenjene stavbe ne bodo obrestovale višje, nego po 3%, bilo bi naravnost bedasto misliti na investiranje premoženja v poslopja, ako bi se pobirale. Stavbena delavnost mora docela pasti in to bo v prvi vrsti čutila stavbena obrt (zidarji, mizarji, ključarji, tesarji, pleskarji, pečari itd.) Danes žc ic gotovo, da se
povišajo cene stavbenega materijala znatno, lansko leto že jc šel kvišku les, opeka za več nego 10% in pojde šc vsled eksporta v Trst, kjer sc bo razvilo živahno stavbeno delovanje, železo je žc doseglo za 20% višje cene, kot prej za bodočo sezono, baš tako bodo steklarski izdelki sedaj za ravno toliko dražji. In ker sc bo sčasoma karavanška železnica v Ljubljani vedno bolj poznala, tudi v trgovskem oziru, ne samo na številu tujcev, bo tudi vprašanje po stanovanjih manjše; to bo negativni vzrok padu stavbene delavnosti, kakor bo prvi pozitivni. S stavbenim delovanjem padla bo pridobnina, na katero dežela tudi pobira doklade.
Tretji moment, na katerega se opira deželnega zbora sklep z 20. nov. 1905, jc pa socialno političen. Ker ie ljubljansko posestvo že sedaj v skrajno slabem položaju ter je izplačljivost silno neznatna, je nujna posledica, da skuša odvaliti vsak najmanjši prit.sk in obremenjenje. Katerekoli nove davščine ali dajatve bodo imele povišanje stanovanjskih cen za posledico ter jo morajo imeti, in sicer za znatne zneske. Ce je sedaj prisiljen posestnik, da pušča lastno glavnico v stavbi malo boljše kot brezobrestno, ali more kdo zahtevati, da bi šc doplačeval? K dosedanjim javnim bremenom pridruži sc kanalski davek mestne občine in nekaj šumi v zraku o povišanju občinskih doklad v bližnji dobi. Prvi bo pahnjen v krizo posestnik ali ta kriza bo zadela tudi splošnost: »Hauserkrach« m vVohnungselend sta si dobra znanca, Oproščenje dež. doklad se .ic sklenilo v splošno korist in kdor ovira izvršitev tega sklepa, dela naravnost proti splošnim interesom.
Oproščenje dež. doklad ne škoduje niti najmanj posestnikom starejših hiš. Nekateri »starohišarji« so imeli istotako davčno prostost za nekaj časa o potresu, baš sedaj pa pripravlja država reformo hišnonajeninin-skega davka, po kateri bodo deležni znatnih olajšav. Tudi so bili stroški, s katerimi so bile postavljene starejše hiše čisto drugačni ter je v njih investiran relativno neprimerno manjši kapital, glede bremen pa se primerjati ne dajo, ka.iti »novohišar.ii« so tisti, katerim je potres hiše čisto podrl ter so si postavili namestil teh nove, starohišarjem pa jih jc Ic poškodoval. S povzdigo prebivalstva, za kar so dober pripomoček ravno ugodne stanovanjske razmere, zadobi posredno tudi staro posestvo višjo vrednost.
Nc le, da država ni dala Ljubljani v davčnem oziru tolikih olajšav, kot bi jih bila potrebna ter ji jc dovolila s težavo komaj to, kar imajo nekatera mesta, ki iih ni zadela uničujoča katastrofa pokazala je glede potresnega posojila fiskalizem, kot nikjer v vsaj podobnem slučaju, kajti enakega slučaja avstrijska država od pamtiveka ni imela. Deželni zbor kranjski storil je v zadnjem hipu svojo najnujnejšo dolžnost, nič več kot tisto, kar je drugod že obstajalo, namreč tam, kjer so razmere normalne, kot pripomoček za normalni razvoj, nc pa kot sredstvo za izredne slučaje. Toda, glejte! Deželni odbor vstane, noče izvršiti svoje ustavne dolžnosti ter pravi, da ima svoje »pravno mnenje« o for-melnostih deželnozborskcga sklepa! Čudne stvari se gode v deželi.	A.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Trst, 7. marca. Istrski deželni odbor .ie poslal cesarskemu nanicstništvu pritožbo, ker vlada noče sklicati deželnega zbora. V utemeljevanju pravi, da se prihodnje državnozborske volitve nc bodo »mogle smatrati za veljavne«, ker sc deželnemu zboru ni dala prilika, sklepati o volivni dolžnosti, ki ie bistven del postave o volivni reformi.
VITEŠKI OGRI.
Proti neniažarskiin narodom.
O novem ogrskem šolskem zakonu smo že obširneje poročali. Vlada, ki hoče s tem zakonom vsem neniažarskiin zasebnim ljudskim šolam in učnim zavodom zadati smrtni udarec, da iih pod pretvezo ščuvanja proti ogrski državni ideji zapre, namerava obenem izvesti splošno postavo proti vsem neniažarskiin narodnostim. Ze dalj časa so v ogrski zbornici mažarski poslanci zahtevali, naj se »nacionalitetni zakon« revidira iu prcosnujc. Sedaj je želja postala sklep.
B u d i m p c š t a . 7. marca. Več mestnih zastopnikov ie vložilo v državni zbornici peticije, naj sc poostrijo kazni proti tistim, ki ščuvajo »narodnost proti narodnosti«. Odsekov poročevalec Hermanu je predlagal, nai
zbornica izroči peticije vladi, da jih reši v prilog občinskim zastoponi. Lazar je predlagal, naj se »nacionalitetni zakon« odpravi, ker narodnosti ščuvajo proti ogrski državni ideji. Runiunca Pap in Brediceanu sta predlagala, naj se preko peticij preide na dnevni red. Zbornica jc slednje odklonila ter sklenila, izročiti peticije vladi, da iih povolno reši, obenem pa zahtevala, naj vlada zbornici predloži zakon glede na revizijo nacionalitetnega zakona.
Budi m p e š t a , 7. marca. Baje je pravosodni minister Giinther s tajno naredbo naročil vsem državnim pravdništvom, naj natančno zasledujejo, kaj bodo listi nemažarskih narodnosti pisali proti novi ogrski šolski postavi. Ako bodo listi nastopili proti enotnemu narodnostnemu duhu te postave, naj sc proti njim postopa z vso strogostjo. Justičnega ministra ie opozoril na potrebo take izjemne naredbe naučili minister Albert grof Apponyi.
Ogrska socialna politika.
Budimpešta, 7.'marca. Minister za notranje stvari, grof Andrassy, je razpustil strokovno društvo budinipeštanskih zidarjev. Zidarji so sklicali za nedeljo ljudski shod, kjer bodo proti tej naredbi protestirali.
Nagodbeno vprašanje.
Bu naj, 7. marca. Danes se je vršil ministrski svet, ki se je bavil z nagodbenim vprašanjem. Posvetovali so sc, kako 8. t. m. pogajati se z ogrskim ministrskim predsednikom in državnim tajnikom Popovicsem, ki sta se pripeljala 7. t. m. ponoči na Dunaj. Baje avstrijska vlada stoji šc vedno na stališču, d$a se mora skleniti dolgotrajna pogodba.
I' u d i m p c š t a , 7. marca. Tu se jc vršil ogrski ministrski svet, katerega se je udeležil tudi honvedski minister ,Iekelfalussy, ki sc je pripeljal iz Opatije v Budimpešto.
CESAR O GLAGOLICI.
Dunaj, 7. marca. Danes opoldne jc ccsar sprejel predsedstvo hrvaškega sabora, ki je cesarju izročilo adreso. Predsednik dr. Medakovič je nagovoril cesarja. Dejal .ie, da bo sabor nalogo, ki mu jo ie cesar poveril, vestno iu v sporazumu z vlado izpolnil. Cesar je nato odgovoril sledeče:
».laz sprejmem z blagohotnostjo adreso svojih ljubljenih kraljestev. Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, ter se veselim, da se delovanje sabora sedaj vrši v normalnih mejah. Z obžalovanjem pa sem zapazil, da se jc s sklepom, ki se dotika moje pravicc pomilo-ščenja, posebno pa z brzojav ko, ki jo jc sabor glede na glagolico poslal dalmatinskim škofom, prekoračila meja njegovega rednega delovanja.« Nato ie dodeial še nekaj sklepnih besed.
Kakor znano, se besede cesarjeve nanašajo ua sklep sabora, naj se naprosi ccsnr-ja, da pomilosti osebe, ki so bile za časa Ee-jervary.icvega ministrstva zaradi politiških prestopkov obsi;.ieiic in na brzojavko saboro-vo, ki je poživljala dalmatinske škofe, naj branijo in zagovarjajo najlepšo svetinjo slovansko, glagolsko bogoslužje, ki ga je cerkev Jugoslovanom podelila, a ga sedaj kongregacija obredov gotovo ne v duhu rajnega Leona XIII. hoče omejiti. Znano je tudi, da so predlog, naj se odpošlje škofom brzojavka, stavili in podpisali predvsem resolucionaši, katerim pripada tudi predsednik sabora dr. Medakovič. Ta pa ni cesarju pojasnil stališča in misli saborske večine, katero ou zastopa, ter ie na cesarjeve besede molčal.
Edino pravo stališče je sedaj to: Dr. Medakovič bi bil moral kot predsednik sabora cesarju pojasniti stališče saborovo. Ce tega ni storil, jc edino dosledno, da odstopi. Predsedstvo saborovo je škofom poslalo brzojavko iu čc tega m v stanu pred cesarjem zagovarjati ali čc nima poguma za to, mora odstopiti.
HRVAŠKI SABOR.
(Proti mažarski pomorski politiki.)
Poslanec Vlahovič jc govoril v saboru proti mažarski pomorski politiki, ki podpira parobrodno društvo »Ungaro-Croata« proti lirvaškctnii parobrodnemu društvu ter hoče hrvaško pomorsko društvo z najbolj umazano konkurenco uničiti. V reškem pristanišču hrvaškemu parobrodnemu društvu nc dovolijo nobenih ugodnosti, dočim v Trstu z društvom jako kulantno postopajo. (PerŠič: Av-
strijci so pač bolj izobraženi kot Mažari!) Sli smo v Pešto, da se pritožimo, toda niso nas vsprejeli. (Peršič: Kako pa je ime tiste svinje?) Mažari ne smejo našega morja proglašati za mažarsko. Sabor naj dovoli hrvaškemu parobrodnemu društvu veliko podporo. Poslanci vseli frakcij so se z Vlahovičem strinjali, le Srb Budisavljcvič ie ugovarjal.
PROTEST BOSANSKIM HRVATOV NA HRVAŠKI SABOR.
Sarajevo, 7. marca. Bosanski Hrvati so poslali hrvaškemu saboru protest, na katerem so podpisani nadškof dr. Stadlcr, frančiškanski provincial Fra Komandovič, odvetnik dr. Mandič, Pavičič, Palandžič in Marko Raguz. V tem protestu, naslovljenem na predsedstvo hrvaškega sabora, se najprej jasno označi hrvaško državnopravno stališče. Habsburški vladarji so kot hrvaški kralji obenem tudi bosanski kralji in hrvaški sabor jc zastopnik vseh prej v kraljestvo združenih hrvaških zemlja. Zato bosanski Hrvati slovesno protestirajo proti izjavi nekega zastopnika v hrvaškem saboru (Supilo), ki je dejal, da sabor želi, naj Bosna pripade srbskemu kraljestvu. Bosanski Hrvati pa šc bolj obžalujejo dejstvo, da ni hrvaški sabor soglasno teh besed obsodil.
KULTURNI BOJ.
(Dopis.)
Beda duhovnikov. — Montagnini. — Razkol.
Na Francoskem .ie sedaj toliko siromašnih duhovnikov, katerim je vlada ustavila plače ali pokojnine, da so ustanovili svoje posebno društvo »Pretres Ouvriers«, ki ima namen siromašnim duhovnikom preskrbeti službe. Zveza ima tudi svoje glasilo »Le Trait d' Union«, ki izhaja v Blace (Rodan) in ki ga urejuje abbe Martin. To glasilo piše, da društvo šteje 120 duhovnikov članov. Eni se bavi o s tiskanjem vizitnic, drugi slikajo razglednice, izdelujejo kuverte itd. Eden popravlja ure in očala, drugi cclo slika gobelin-ske preproge; en duhovnik je šel za knjigoveza. Nek 751etni starček duhovnik je začel zopet slikati, kakor je svoje dni, ko jc bil še mlad in zdrav; ker pa ne more izdelati več velikih podob, kopira nabožne.
Pariški »Temps« poroča, da so španski aristokrati naprosili svojčas papeža, naj zatirani, da bi kralj Alfonz XIII. obiskal predsednika republike. Papež pa je nato svojemu nunciju v Parizu naročil, naj španske aristo-krate zaradi obiska pomiri. Tore niso resnične senzačne vesti pariških vladnih glasil, da je Vatikan izkušal obisk preprečiti. Seveda francoska vlada trdi dalje, da .ie Vatikan snoval celo zaroto proti republiki, eden glavnih zarotnikov pa da je pariški župnik Jouin, ki bo zaraditega kmalu stal pred sodniki. Jouin izjavlja, da z Montagninijem, papeževim nuncijem v Parizu sploh ni imel nič opraviti.
Glasilo zagrizene protikatoliške »Evan-geljske zveze« na Nemškem, »Tiigliche Rundschau«, obsoja v svoji 105. številki pogoje, ki iih Briand stavlja cerkvi pri sklepanju po-godeb med župniki in župani. Ce naj bo cerkev od države res ločena, potem ne sme vlada predpisovati škofom, koga nai imenujejo za župnika in koga ne. Tako glasilo najbolj fanatičnih protirimcev.
Cerkvenopolitično vprašanje ie sedaj, kakor pravijo »na mrtvi točki«. Vlada ne ve, ali nazaj ali naprej, ali naj izda novi zakon, ah pa zgolj naredbe. Briand je pisal poslancu Brousse. da nima nič proti temu, ako ima razun župana tudi župnik ključ od cerkve. Zelo liberalno. Škofje v svojih škofijskih listih naročajo župnikom, naj vzdržujejo status quo, prefekti pa nočejo odobravati kupnih pogodb.
V eni stvari so sc ireigcistovci temeljito zmotili: pojavil se ni razkol. »Škof« Vilatte je svojo vlogo žc odigral. Angleški listi pišejo, da ga je I. 1892 tudi anglikanska cerkev ekskomunicirala, ker je neštetokrat menjal svojo vero. Bi! e katoličan, presbite-rianec, episkopalen, metodist, nestorianec in celo budist. Gospoda dc Houx in Revcilland potujeta sedaj po Angleškem, kjer nabirata denar za razkolnike.
RUSIJA.
Kako je duma sestavljena.
Natančni sestav dume je sledeči: Dva poslanca sta »nejisvjestna«, to je nočeta izpovedati, kakšnega mišljenja sta. 10 poslancev je brezbarvnih. Desnica: II članov »Zveze pravih ruskih ljudi«, 7 monarhistov,
6	centrum, 26 oktobnstov, 28 desničarjev, 2 iz »zmerne desnice«, 23 iz »nestrankarske desnice«, 12 zmernih (vseh skupaj 134). Nacionalci: 28 poljskih nacionalnih demokratov,
7	zmernih nacionalcev. 2 zmerna liberalca, 3 zmerni progresisti, 23 progresistov, 2 pro-gresistična nacionalca, 2 progresistična demokrata, 4 nacionalni demokrati (71). Ta nacionalna stranka sc sestavlja samo iz Poljakov. Nagibajo se k konstitucionalni desnici. Centrum: I demokraški reformator, 2 iz stranke mirnega obnovljenja, 73 kadetov, cn (1) poslanec, ki zagovarja »enakopravnost judov«, 2 iz »turške napredne zveze«, I kav-kazec (80). Levica: 3 radikalci. 29 delavske stranke, 69 levičarjev, 4 ljudski socialisti, 54 socialdemokratov, 18 socialnih rcvolucionar-cev, 6 od skrajne levice, 4 armenci (186.)
Po narodnosti jc izmed neruskih narodnosti. ki iih je 45 vsega zastopstva, 49 Poljakov, 25 Tatarcev, 8 Armencev, 7 Litavcev, 7 Oruzincev, 4 Esti in Leti. 4 Judi, 3 Nemci.
Po veroizpovedanju jc 114 nepravoslav-nih. 56 je katoličanov, 32 Turkov, 14 lute-rancev. 7 armenccv, 4 Judi, 2 staroverca. Izmed katoličanov pripadalo vsi poljskim na-cionalcem, Ic šest je levičarjev.
Peterburg, 7. marca. V Cubsku so revolucionarci ubili nekega Švicarja. Moora. Revolucionaici zbežijo v Švico, ako izvršijo zločin, v zahvalo pa so v Rusiji žc nekaj Švicarjev ubili. To bo utegnilo imeti slabe posledice, ker jim Švica, lahko odpove gostoljubnost.
Varšava, 7. marca. V ravnatelevo sobo tukajšnje realke so zločinci vrgli bombo. Soba je docela razrušena, ranjen pa ni nihče.
Moskva, 7. marca. Opoldne 7. t. m. je osem oboroženih mož vdrlo na vseučilišče ter blagajno oropalo za 50.000 rubljev. Zločinci so zbežali, na begu pa umorili enega policaja.
XXX
Peterburg, 7. marca. Socialistiški »Tovariš« poroča, da bo vlada dumi predložila sledeče predloge: Verska svoboda, nedotakljivost oseb, meščanska enakopravnost, kreditni fond za kmete, izboljšanje položaja tovarniških delavcev, državno delavsko zavarovanje, reforma kmečke samouprave, uvedba avtonomije v vzhodnomorskih, severno* in jugozahodnih provincijah, reforma kazenskega prava, reforma šolstva, reforma polici c. »Tovariš«, svari socialiste, naj sc ne ozirajo v dumi ua izzivanja rcakcionarcev in naj delajo na to, da duma ne bo razpuŠčena.
P e t e r b u r g, 7. marca. General Kuro-patkin objavlja v »Invalidu« pismo na šefa generalnega štaba, ki je nedavno trdil, da sc »Spomini na ruskojaponsko vojsko« od Kuropatkina ne naslanjajo vseskozi na avtentične listine. Kuropatkin dokazuje, da je za svoje delo uporabil vse arhive armadnih štabov.
AMERIKA IN JAPONSKA.
Berolin, 7. marca. Tukaj poročajo, da ameriške severne države koncentrirajo svoje vojno brodovje okoli Honoluluja (na Sand-\vichskih jHavai] otokih v Tihem oceanu). Vojaški krogi dvomijo, da bo Amerika v tem kaj na boljšem proti Japonski, ki ima znatno večje brodovje kot Amerika.
Uolivni boj.
(Shod zaupnikov v Pulju.) Shod zaupnikov »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«, ki se je vršil v Pulju, je enoglasno postavil v okraju Voloska, Cres, Krk in Veliki Lošinj za državnozborskega kandidata g. prof. V. Spinčiča, v okraju Pazin, Bu-zet, Labinj in občini Barban pa dr. Matko Laginjo. Na to jc prišlo v razpravo vprašanje glagolice. Po daljši in zanimivi debati je bila sprejeta enoglasno resolucija: »Zaupniki političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, zbrani na sestanku dne 6. t. m. v Pulju, smatrajo naredbo od dne 19. decembra 1906 kakor žaljenjc hrvaškega naroda in ža-Ijenjc njegovih naravnih iu verskih pravic ter opozarjajo v tem smislu kompetentne činite-lje na pogubne posledice v vsakem, posebno pa v verskem pogledu, katere posledice bi brez dvoma nastale iz izvedbe rečene naredbe.«
(Liberalni shod v Bitinjali.) Minulo nedeljo so liberalni »neodvisniki« zborovali v Bitinjah pri Crcsnu v gostilni Groharjevi. Prejeli smo naslednic poročilo: Anton Fatur, gostilničar na Prcmu, se predstavi kot predsednik gospodarsko-političnega društva in da besedo g. Arkotu, ki prične: Cenjeni možje volivci! Bližajo se nove državnozborske volitve. Zato je potreba, da si izberemo moža kandidata,ki bo vedel za vse kmečke potrebe. Zato jaz mislim, da ie najboljše, da si izberemo kmeta, ne na kakšnega duhovnika -ali advokata. (V Ilirski Bistrici na shodu jc pa govoril kmetom advokat dr. Novak. Tu preneha in bere iz neke knjige. Op. por.) Zatorej bi jaz na srcc polagal bodočemu dr-žavnozborskemu poslancu, da bi skrbel za prospeh živinoreje, za plemenske bike in mr-jasce. (Gledal jc ves čas nekako zmedeno in beseda se mu je zastavljala. Op. por.) Zato naj delnic naš bodoči poslanec na to, da bode kmetu pomagal, ker zadnji čas se ic bore malo storilo v korist kmeta in občin, razun nekaterih vodovodov. (G. Arko, v Bistrici ste pa trdili, da se ni nič storilo. Op. por.) A še je veliko denarja v ta namen, a ga nima kdo izposlovati. (Take modrosti pa g. Arko še nikdar ni povedal. Dežela ne ve kam z denarjem, ki ga je kakor listja in trave. Ni ga pa človeka, ki bi grabil denar iu zasipal ž njim jarke. G. Arko, primite sc za nos. Zakaj pa vi raje s kravjim zvoncem zvonite v deželnem zboru, nego da bi s kupa grabili denar, (i. Arko si je gotovo mislil, da ima same bedake pred seboj, ko je take klatil. Op. por.) Besedo dobi g. doktor Kam iz Ljubljane. (Ta se je ves čas, odkar sc je pripeljal z vozom g. Arkota ob 2. uri iz Postojne, sprehajal po sobi gori in doli in zunaj po ccsti semtertja ter nekaj mrmral, segal v lase, v žepe in neusmiljeno vlekel brke. Ljudje so postajali in gledali kaj dela. V sobi med govorom sc je ravno tako obnašal. Op. por.) Ko dobi besedo, hitro sleče suknjo, porine stol, na katerem je stal Arko. ter skoči na mizo, seže v lase, prime za brke in mogočno izpregovori: Možje volivci! Silno me veseli, da ste se udeležili našega shoda. Gospodarsko-politično društvo ie povabilo tudi mene, da se udeležim shoda. Temu povabilu sem se radostno odzval ter prišel na vaš shod. (Velika sreča za Notranjec. Op. por.) Možje volivci, kaj se je zgodilo, ko jc naše društvo svoj shod naznanilo! Hitro pride dr. Žitnik in ima tudi svoj shod. In zakaj to delajo? Zato. ker sc bojijo, da bi ljudje slišali resnico in potem bi ostali farji sami in ne tako, kakor sedaj, ko imajo vso komando (dene desno roko v žep, levo pa na čelo, suče brke, premišljujoč, kaj bi šc povedal. Op. por.) Zato možje volivci,
vam svetujem, da vprašate klerikalne poslancc, kaj so storili za korist kmeta. Jaz siccr nisem kmet, vendar danes govorim ne prvič iu mislim, tudi nc zadnjič. Zatorej dobro vem, da so klerikalci zatiratclji kmeta iu pospeše-vatelji veleposestev. (Konfuzni Kam si torej želi same bajtarje. Op. por.) Le poglejmo na Štajersko! Ako pridemo tja in vprašamo, čigav je oni gozd, dobim odgovor: Gg. očetov trapistov. Ce vprašam, čigavo jc ono polje, lepo obdelano; isti odgovor. Čigav je oni vinograd, zopet isti odgovor. Ce pa vprašamo, čigavo je ono skalnato hribovje, dobim žalosten odgovor: To je občinsko, to je kmečko. ((]. Kam, vi imate halucinacije, ker ste povsod na Štajerskem s svojim nosom zadeli ob trapiste. Op. por.) Kakor tam, tako je tudi pri nas; ako še ni, pa bode prav kmalu. (Ce g. Kam ne postane poslanec, Op. por.) Toda možje, to ue sme biti, ne pustite se od farjev rihtati, bodite samostojni in nc volite duhovna, ker ta bo delal le nove davke in za farje, ki itnajo itak preveč. (G. Kam, bodite oprezni, da Vam ne preskrbimo brezplačnega prenočišča, k er morete premišljevati o svojih prismojenih govorih. Op. ured.) Zakaj ne bi gledali naši klerikalni poslanci, da se železnice podržavijo, katere imajo v rokah judje ali boljše rečeno, liberalci, n. pr. Rotšild. (Kam se ugrizne v jezik, ko je izustil besedo liberalec. Op. por.) Ko so hoteli nekateri podr-žaviti železnice, so klerikalni poslanci bili zoper to. (G. Kam, ali si niste odgriznili jezika, ko ste vedno trdili neresnico. Ali ni »Narod« surovo napadal g. dvornega svetnika Šukljeja in tovariše, ki so glasovali za podr-žavljcnje Severne železnice? Ali res mislite, da smo mi kmetje vaši backi? Op. por.) Nato reče neki mož: Čakaj, desti imaš, sedaj bom jaz nekai povedal, tebi ni nič za verovati. Kam molči, predsednik kriči: Tiho! Kam izvleče iz žepa sobotno številko »Slovenca« in začne brati. (Klici: Mi vemo sami, kaj jc v »Slovencu«!) Kamu se tresejo hlače, ko jeclja: Volivci, nc verjemite, kar vam farji razkladajo, ampak verujte rajši meni, ki sem nekaj proučil in vam resnico povem: Mavha z mavho drži. (Kam pa se te mavhe boji, ker jc morda žc iz nje zajemal. Op. por.) Nato je bliskoma skočil raz mizo, hitro oblekel suknjo, globoko se oddahnil, prijel za brčice ter se tresel v svojih hlačicah samega veselja, da jc končal. Besedo dobi g. Valenčič iz Trnovega.
š Kandidati »Slovenske kmečke zveze«. Prepozno za včerajšnjo številko smo prejeli naslednjo brzojavko: Sv. Križ pri Ljutomeru. 350 kmetov na zaupnem shodu soglasno sprejelo Roškarievo kandidaturo.
(Od Sv. Marjete na Pesnici) se nam poroča: Nad sto zaupnikov S. K. Z. sc jc tu izreklo za Roškarievo kandidaturo enoglasno. Shod je sklical predsednik iarcninskega političnega društva v sporazumu s »Kmetsko zvezo«. Gospod E. Vračko je med občnim odobravanjem razpravljal o lastnostih našega bodočega kandidata, nakar so sc posamni kmetje sami oglašali za Roškarja. Mladenič Zebot je opozarjal na nasprotne narodne in nemške agitatorje, od koiih naj bi sc ne dali premotiti, ampak na dau .volitve kot eden mož glasovali za gospoda Roškarja, posestnika v Št. Juriu v Slov. Goricah. Istočasno je S. K. Z. zborovala pri Sv. Lenartu in Sv. Križu na Murskem polju.
š Kand datura gosp. prof. dr. Verstov-šeka. »Slov. Gospodar« prinaša sledečo izjavo: Da ne bo nobenih zmešnjav, izjavljam, da sc iz discipline v »Kmečki zvezi« sploh ne potegujem za noben mandat in se zahvaljujem merodajnim krogom za zaupanje, s katerim so delali za mojo kandidaturo. Dr. K. Verstovšek.
(Socialni demokratje na Goriškem.) Socialni demokratje kandidirajo na Krasu nekega Kermelia.
Dnevne nouice.
+ Častno občanstvo jeseniških častnih občanov razveljavljeno. Z Dunaja poročajo: Upravno sodišče sc je 7. t. m. bavilo s pritožbo Kranjske industrijske družbe, ki se ie pritožila proti imenovanju 13 v Ljubljani bi-vajočih oseb za častne občane v Jescnicah in proti temu, da se iili je vpisalo v občinski volivni imenik za volivce prvega razreda. Upravno sodišče jc pod predsedstvom predsednika senata barona Schwartzcnaua ugodilo tej pritožbi, razveljavilo sklepe deželnega odbora kranjskega in radovljiškega glavarstva in siccr z utemeljevanjem, da jc sklep jeseniškega občinskega sveta, ki je imenoval 13 častnih občanov, materialno in formalno protizakonit. Protizakonito jc bilo tudi, da so ti častni občani pri zadnjih občinskih volitvah volili.
+ Shod v varstvo otrok. Zdaj so že natančno določili spored za I. avstrijski shod v varstvo otrok. Otvorijo shod dne 18. marca dopoldne s slavnostnim zborovanjem, katerega se udeleže številni zastopniki državnih in avtonomnih oblasti in zastopstev. Merito-rično bodo razpravljali v vscučiliških prostorih, in sicer se prično razprave dne 18. marca popoldne. Zvečer sprejme udeležence dunajski župan. Ob tej priliki si ogledajo udeleženci mestne zbirke. Dne 19. in 20. marca nadaljujejo posvetovanja v sekcijah. Dne 20. popoldne sc sklepa skupno o poročilih odsekov.
Slovenci na Dunaju. Slov. kat. izobr. društvo »Straža« na Dunaju, VI. Gumpendor-ferstrasse 104, II./10. poroča: Slovenska služba božja za marec bo v nedeljo 10. marca ob polu 3. popoldne v ccrkvi sv. Antona, XV. Pouthongasse 16. V nedelo 14. aprila sc vrši istotako služba božja ob isti uri m v isti cerkvi. — Vabilo k zabavnima večeroma, ki ju priredi slovensko kat. izobr. društvo »Straža«
na Dunaju v nedeljo, 10. marca 1907 in 14. aprila v koncertni dvorani g. Karola Holuba, XII. Schdnbrunnerstrasse 186 (Austria-Sale), s sodelovanjem društvenega pevskega in tam-buraškega zbora. Vstopnina prosta. Začetek ob polu 6. uri. — Za mesec maj se pripravlja Jurčič-Govekarjeva narodna igra v petih dejanjih »Deseti brat«, na kar žc sedaj opozarjamo. — V društveni sobi, VI. Linicngassc 38, se vrše vsako nedeljo, izvzemši vsako drugo v mesecu, ob 6. zvečer poučna predavanja, h katerim imajo dostop vsi društveni člani in po njih vpeljani gostje. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Učiteljsko zborovanje v Gorici. Včerajšnje zborovanje goriških učiteljev sc je končalo tako, da se da sklepati, da nc bo nič z ustanovitvijo novega učiteljskega lista.
—	Alpske gostilne. V Londonu se je ustanovila velika družba,ki namerava zgraditi gostilne po Alpah. Avstrijsko železniško ministrstvo pospešuje družbo. Prvo gostilno zgradi družba pri Sv. Antonu na Arlskem prelazu.
—	Bombe v Spletu. »Naše Jedinstvo« poroča, da je preteklo soboto neki delavec v pristanišču z brega videl plavati po morju več bomb. Stvar je takoj naznanil nadzorniku pristanišča, ta političnim in drugim oblastim. Prišla je številna komisija in nabralo sc je na bregu mnogo ljudstva, ki je v strahu pričakovalo, kaj bo. Ljudje so si stvar takoj začeli tolmačiti vsak po svoje. Nekateri so bili mnenja, da je to politični manever Italije, drugi zopet, da je to delo anarhizma. Ves Splet ic govoril samo o bombah in zahtevalo se je, da se ne pusti odpotovati neke italijanske ladje od obali. In zdaj so naložili bombe, katerih ie bilo »dvanajst!«, na čoln in so jih privlekli h kraju. Ljudstvo se je v velikem strahu pred čolnom odmikalo in uprav začelo bežati, ko jc komisija bombe začela pregledovati. Ko so prvo bombo odprli, zadonel je po obali strašen — nc grom, kakor gotovo pričakuje cenjeni čitatelj — marveč strašen
- smeh, kajti v bombi ni bilo druzega, nego neki star odlok okrajnega glavarstva v Spletu; ko so odprli drugo, se je razlegal šc hujši smeh, kajti pomagalo jc vse na obali zbrano ljudstvo smejati se šali, kajti v bombi ni bilo druzega, nego neki lepak kavarne »Clian-tan«, tudi v ostalih ni bilo nič hudega. Seveda se ie mislilo, da je nekdo bril norce iz Avstrije, a tudi ta špas se jc izjalovil. Bombe so bile namreč od pirotehnika Rabisa, ki ima svojo delavnico na rtu sv. Štefana. Dvanajst »bomb« se mu je pokvarilo, pa jih je zmetal v morje, misleč, da jih valovi odneso, a prišlo je drugače in še danes sc smeje celo mesto.
Antimon koplje med Izlakami in Zagorjem 36 delavcev. Ondi je velika množina antimona ter hoče ondotne zaklade antimona izrabiti neka berolinska tvrdka, ki razpolaga z več milijoni kapitala.
Hotel »Central« v Gorici kupila jc lansko leto »Centralna posojilnica«. V soboto jc pregledovala posebna komisija poslopje, da določi, kje in kako bi sc dozidal v vrtu nov trakt. Ko bo to delo dovršeno in poteče pogodba s sedanjim najemnikom hotela, pre-scle sc tja: »Čitalnica«, »Delavsko društvo«, »Goriška zveza«, »Centralna posojilnica«, »Trgovsko obrtno društvo«. V pritličju na ulico bodo prostori za trgovino, po nadstropjih pa stanovanja.
Znižanje telefonskih pristojbin za zdravnike. Ker se vrši na telefonskih postajah zdravnikov tudi precejšnje število pogovorov v interesu javne zdravniške službe in v izvrševanju zdravniškega poklica v občo korist, določilo je c. kr. trgovinsko ministrstvo z odlokom z dne 16. svečana. 1907, znižati zdravnikom z uporabo § 18, telefonske naredbe od 7. vinotoka 1887, drž. zak. št. 116 in S 24 naredbe od 22. grudna 1906, drž. zak. 254, pristojbino za take pogovore na ta način, da se uvrstč postaje zdravnikov s posamno zvezo v tarifni razred D tudi za slučaj, če bi se morale le-te po določbah druge zgorej omenjenih naredb uvrstiti v tarifni razred C. Zdravniki plačujejo torej za svoje postaje pristojbine določene za tarifni razred D tudi tedaj, če imajo njihove postaje 2401 do 3000 lastnih klicev in če te postaje niso v prostorih, ki služijo izrečno za stanovanja.
Strojnica pogorela. V Trebnjem jc pogorela strojnica parketne tovarne g. Josipa Golevška. Škoda znaša okolu 15.000 K.
—	Igralka Odllon sc poroči z zagrebškim lekarnarjem Belo pl. Pečičcm.
—	Nov hrvaški list v Ameriki. V New Yorku je pričel izhajati nov hrvaški list »Hr-vat-Amerikanac«. List jc zelo dobro urejevali, ne ve se pa še. ali bo dnevnik ali tednik.
—	Huda kritika. Na Reki je imelo društvo sv. Vida pod predsedstvom profesorja Albina Anghcbina občni zbor, katerega sc .ic udeležil tudi laški kapucin Cactano. Tekom debate je kapucin kritikoval versko delovanje društva. Kritika je bila gotovo uničujoča, kajti podpredsednica društva, Anghebin, jc omedlela, predsednika društva Anghcbina pa je po občnem zboru od razburjenosti doma zadela kap.
Naglotna umrl je na Bledu 18 let stari čevljarski pomočnik Jernej Bcrtoncelj.
—	Vesti lz Istre. Buzctski italijanaši bi radi ustanovili v Račicah »Lcgino« šolo. Lahko se jim posreči. Ljudstvo jc nevedno. - -V Sočrgi izvrstno napreduje »Delavsko izobraževalno in podporno društvo«. Šteje 73 udov. Možje in mladeniči se pridno učijo brati in pisati. »Gospodarsko društvo« odpre v kratkem prodajalnico jestvin in gostilno, v kateri bo dobiti tudi brezalkoholne pijače.
K nedeljskemu poč tku na pošti. Poroča sc nam: Ker sc tendenca po dosegi razširjenega nedeljskega počitka čcdal e boli uveljavlja, kažejo sc vže povsod pojavi, da
niso lc pisarne in poslovni prostori večjih podjetij temveč tudi manjših obrtnikov ob nedeljah in deloma tudi o praznikih popolnoma zaprti, tako da je v največ krajih število dejansko izročenih denarnih pošiljatev i|i izplačilih denarnih zneskov precej manjše, nego ob istih dostavitvah v delavnikih. Z ozirom na to, ker jc žc v regleinentarnih predpisih glede oddaje poštnih pošiljatev za to po možnosti preskrbljeno, da se lahko dvigne denarna pisma in denarne zneske poštnih in plačilnih nakaznic ob nedeljah in praznikih na poštnem uradu med navadnimi uradnimi urami, ne da bi bilo treba podati izjave radi odnašanja, je upati, da niti one osebe, katere brezpogojno računajo na prejemanje denarnih pošiljatev ob nedeljah, nc bodo imele upravičenih ugovorov proti opustitvi dostavljanja denarnih pošilatev ob takih dneh. Ker sc nadalje priporoča taka odredba tudi za notranje poštno poslovanje iz ozirov na olajšanje blagajniške službe, vsled česar bi odpadlo obširno obračunavanje ne-dostavljcnih pošiljatev, kakor tudi zato, da se doseže izdatni nedeljski počitek, naročilo jc c. kr. trgovinsko ministrstvo, da naj sc gorenja odredba uvede za poskušnjo v onih krajih, kjer dostavljajo take pošiljatve posebni pismonoše. Vsled tega preneha v Ljubljani počenši s 1. marcem t. I. ob nedeljah dostavljanje denarnih pisem, denarnih zneskov k poštnim nakaznicam, k nakaznicam poštnega hranilnega urada in poštnih nalogov; izvzete pa so o tem nedelje, ki padejo na prve tri dni v mesecu. One nedelje pa, ko se ne dostavljajo zgoraj omenjene pošiljatve, dano jc strankam na prosto voljo, da dvignejo tc pošiljatve, če vže nočeo čakati, da se jim iste prihodnjega dne dostavijo, šc isto nedeljo na poštnem uradu med določenimi urami, t. j. od 9. do II. ure prcdpoldue in sicer ne da bi jim bilo treba podati izjave radi odnašanja in plačati tozadevne predal-nine. Ta omejitev pa nc velja za one došle pošiljatve, ki se morajo po obstoječih predpisih takoj po posebnih slih (ekspresno) dostaviti. C. kr. poštno m brzojavno ravnateljstvo šteje si v čast cenjcno upravništvo o tem obveščati s prošnjo, da blagovoli lc-to v interesu občinstva omenjeno odredbo v svojem listu objaviti.
—	Aretirani laški ogleduhi. Tozadevno vest iz Radovljice lojalno popravljamo. Kakor sc nam sedaj poroča, je poizvedovalo le orožništvo o treh laških trgovcih, ker niso bili vpisani med tujci. Ker so dotični laški trgovci za nekaj dni odpotovali, je nastala govorica o aretiranih laških ogledtihih, kar dotični trgovci scve niso. »Slovenski Narod« je iz naše noticc skoval napad na nas. List, ki jc še sedaj žive ljudi v brzojavkah proglašal za samomorilec, naj lepo pometa pred svojim pragom.
—	Izboljšani paroplovbeni promet z Dalmacijo. Od 7. t. m. nadalje vozi Lloydov br-zoparnik »Graf Wurmbrand« dvakrat na teden, in siccr vsak ponedeljek in četrtek, v Dalmacijo, in siccr vozi v ponedeljek do Dubrovnika, v četrtek pa do Kotora.
. Štajerske neuke.
š Sevnica ob Savi. Dnč 3. marcija sc jc med mnogimi shodi in zborovanji v Sevnici vršil tudi javni Ludski shod »Kmečke zveze«. Udeležencev je bilo nad 350, med njimi tudi nekaj pristašev narodne stranke. Govorila sta namesto zadržanega načelnika gosp. poslanca Roškarja domači gospod župnik o gospodarskem programu »Kmečke zveze«, g. dr. Benkovič pa o političnem programu »Kmečke zveze«. Posestnik Zalokar jc povdarjal, da je voliti poslancem le take može, ki se nc sramujejo tudi javno kazati katoliško prepričanje. Kmet Martin Kozina jc priporočal skupno delovanje za napredek kmetijstva, zlasti ob času volitve. Vsakega govornika jc motil ali vsai poskušal motiti urednik Spindler, kojemu sta pomagala neki Gračner iz Zabukovja in domači nemškutar Ko\vatsch. Nam jc bil tak nastop Spindlerjcv siccr nepričakovan. ker smo mi narodno stranko par tednov poprej pri Siinončiču pustili mirno in nemoteno zborovati, čeravno se je dr. Kukovec vedno zadiral zdaj v prvake v črni dolgi in v kratki suknji, ki so trpeli in delovali za narod, ko so »mladi« šc komaj živeti začeli. Neljub pa nam nastop zastopnika narodne stranke ni bil, so ga vsaj kmetje spoznali in v njem tudi narodno stranko. Sploh so govorili, da je bil njegov nastop v Sevnici za narodno stranko to, kar ie strašilo za proso. Po sostavi okrajnega odbora se je enoglasno izrekla zaupnica gg. poslancema Roškariu in dr. Jankoviču.
š Zbesnelo liberalče piše v »Slov. Narodu« od zadnje srede pod naslovom «Iz Žalca« tako surovo in nesramno, da presega vse meje surovosti. Kakor stekel pes se zaganja v nekoga, katerega si pa ne upa imenovati, ker vc. da hi ga takoj imenovali nesramnega lažnjivca in podlega obrekovalca, čc bi zinil ime. To podlo obrekovanje pade na dopisnika samega. Ce imaš količkaj poštenosti v sebi, podpiši se, dopisu n, in povej ime, da tc moremo prijeti za tvoja umazana ušesa.
š Smodnišnica zletela v zrak . Dnč 7. t.
m. ob 6. zjutraj je zletela tovarna za smodnik g. Schalhamerja pri Spiclfcldu v zrak. Osem poslopij jc razdrtih, dva delavca mrtva.
š Kako so nekdaj Slovenci volili. Cc pravi kdo, da sc naše ljudstvo od nekdaj nc briga zadosti za volitve, ga opozarjamo na volitev 16. prosinca 1865, torei pred 42 leti, ko jc prišlo k volitvi deželnega poslanca v Celju izmed 225 volivcev 223, ki so soglasno volili dr. Razlaga. Kaj takega šc ni videl svet, če pomislimo, da jc volilo petero okrajev v grdem vremenu; 2 volivca sta bila bolna. — Vi, ki mislite, da ni slovenskega
naroda, zapišite si za ušesa celjski dan 15. prosinca 1865!
š Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Dne 18.
februarja 1907 sc .ic vršila občinska volitev za občino Vrhlog. Ta občina jc ena največjih v slovenjebistriškem okraju in inja 18 odbornikov; žalibog so nemškega mišljenja, prijateljev zloglasnega »Štajerca« in podpira-tclji nemške stranke Stigcrjeve v Slov. Bistrici. Dobili pa so sc zavedni možje v občini Vrhlog, ki se zavedajo svoje slovenski krvi ter so sklenili, tej občini dati pravo narodno lice. To sc jim jc tudi posrečilo. V odbor je prišlo deset narodnih in krščanskih mož, ki so v prvem razredu: Auer Janez, Golob Simon, Dobršek Janez, Klina Jakob, Koren Pr., Spec Anton; v drugem razredu: Umik Simon, Jernejšck Jožef, Soršak Valentin in Horvat Štefan. Nasprotniki so v drugem razredu šc ostali: Martin Mlakar, Blaž Šoba; v prvem razredu: Mlakar Jurij, Jožef Golob, Martin Golob, Bračič- Jurij, Pcrnot Jurij in Soršak Štefan.
š Izpred porotnega sodišča v Mariboru.
6. t. ni. jc stal pred porotniki gostač Ivan Meglič iz Šmarjete, obdolžen, da je 21. januarja I. I. ubil svojega svaka Ivana Pcitlerja. Stanovala sta skupaj v eni hiši v Šmarjeti. Med njima je večkrat prišlo do prepira, ker jc Peitler prišel često pijan domov. Tudi omenjeni dan je prišel Peitler pijan v sobo svoje matere, ki mu jc očitala, da jej jc ukradel rjuhe, vsled česar io jc dejansko napadel. Vsled tega je poklicala na pomoč svojega svaka, ki mu jc razburjen zaklical: »Kai, svojo mater boš tepci?« in ga z roko udaril ter ga lahko poškodoval ua očesu. V istem zmislu je izpovedala tudi hči obtoženca. Peitler je 25. jan. nato umrl, nc da bi ga bilo sodišče preje zaslišalo. Obdukcija je pokazala, da je Peitler umrl nasilne smrti vsled udarca Megliča, ki je provzročil krvavitev v črepinji in otrptrenje možgan. Ker se porotniki niso prepričali, da je obtoženec kriv, jc bil Meglič oproščen.
UulJlIansRe noulce.
li Simon Gregorčičev slavnostni večer.
Včeraj zvečer sc jc vršila v veliki dvorani »Uniona« glavna skušnja za nedeljski slavnostni večer Vsi trije zbori so krasno peli. Sploh vzbuja zanimivi vspored slavnostnega večera veliko zanimanje in ker tudi cenc sedežev niso previsoke — večina sedežev jc po I K in po 80 v. sc je nadejati, da občinstvo počasti večer z veliko udeležbo. Prosimo občinstvo naj si takoj kuni vstopnice, ki se žc prodajajo v trafiki g. Šoukala in v »Unionovi« trafiki. Poleg sedežev se ondi tudi lahko že kupijo vstopnice za stojišča. V nedeljo v veliko dvorana hotela »Union«!
Ij Smrdljiva kuhinja. Iz šentpeterskega predmestja nam piše meščan: Neznosni smrad znane Rohrmanovc kuhinje presega žc vse meje. Na sv. Petra nasipu je žc vse suho, dočim je drugod polno blata. Toda ljudje nc morejo vzdržati zunaj na promenadi zaradi smradu, ki prihaja iz milarne ter muči prebivalstvo. Ze pred leti je neki mestni odbornik v javni seji ožigosal ta nadležni nedostatek, toda ljubljanska kuga je ostala. Ali res ni nobenega pripomočka? Ako se ne zgane magistrat, obrnemo sc na deželno vlado, da stori primerne korake.
lj Roditeljski večer na uršuhnskih vna-njih šolah dnč 6. marca jc prav lepo vspel. G. primarii dr. Gregorič jc jako poljudno in zanimivo govoril o higijeni doma in v šoli, t. j. kako odvračati, kar škoduje zdravju otrokovem. Najvažnejše vodilne misli govora so bile sledeče: Nekdaj so Ic starši učili, ker ni bilo šol. Ko je pa človek postal modern, niso več mogli starši sami slediti vsem zahtevani, ampak so vsled te potrebe nastale šole, ki so prevzele del naloge staršev. Vspch vse vzgoje otrokove je pa Ic mogoč, ako složno delujejo starši z učitelji, ki starše le na-domestujejo in jim pomagajo, kar sami nc morejo. Starši in učitelji naj pa tudi sami to store, kar zahtevajo od otrok, t. j. uče naj predvsem z vzgledom, vse rečeno, to velja posebno o higijeni, ki jc veda, katera uči, kako braniti otroke škodljivostim, ki prete zdravju otroka. Velike važnosti jc pri vzgo.ii zdravo telo; v bolnem telesu ni mogoče dobro vzgojiti duha. Prvi pogoj na razvoj je svetloba. V mrazu, temi se rede Ic glive in plcsnoba (n. pr. na severnem tečaju, v temnih zaduhlih prostorih). Solnce, zrak in luč je potrebna za rast rastlin in tudi ljudi. Dve tretjini svojega življenja pa človek preživi v stanovanju. Torej ie predvsem za stanovanje, kjer bivajo otroci skrbeti, da je svetlo, da pride solnce v sobo, da jc zdrav zrak v sobi. Poganski narodi so cclo solncc obo-žavali, ker so sc zavedali dobrot in potrebe solnčne toplote in svetlobe. Otroške spalnice naj nc bodo umazane, zaduhle. Cc bi tudi morali starši za boljše stanovanje na cm strani nekaj več izdati, bi pa na drugi strani mnogo prihranili, ker bi ne potrebovali toli-krat zdravnika in vednih zdravil, a imeli bi čvrste, lepe in zdrave otroke. Na zanikemi živali se rede razni parasiti. Tako sc tudi na zanikrnem človeku šopirijo bakterije za razne bolezni, kakor difteritis, jetiko, kolero itd. Kakor svetloba dobro dene cvetlicam in sc cvetlica, prenešena iz zaduhle sobe sama obrne proti solncii, tako in še bolj dene dobro otroku svetloba zdrav zrak. Drugi pogo.i zdravju jc snažnost. Vojak pravi o konjih: Snažnost jc pol krmljenja. Tako tudi pri otroku. Mnoge bolezni sc preneso z umazanimi rokami. Torej jc paziti posebno na snago rok. Otrok nai zjutraj z vodo usta iz-perc šc pred zajutrkom; umije naj roke, glavo, vrat z mrzlo vodo. Sam mora biti snažen, tedai bo tudi vse njegovo snažno:
obleka, zvezki. Ne snažiti stanovanja pri zaprtih oknih in nikoli s suho cunjo, ampak z nekoliko vlažno ruto. Prezračite večkrat sobe na dan, porabili boste manj drv. Tretji pogoj zdravju ie prava hrana. Otroka naučiti brzdati pri uživanju jedi m pijače. Težka in preobilna, zlasti preveč mesna, hrana jc škodljiva otroku. Še škodljivcjša je alkoholna pijača, V bolnišnicah in blaznicah jc od 100 bolnikov najmanj 50 zaradi nezmerne pijače. Narava pravi: Jej, da sc nasitiš; pij, da si žejo utolažiš. Ubogajmo naravo. Vino je le za odraščenc. Dajajte otrokom primerne (uc prevelike) porcije, pristne dobre naravne hrane. Zjutraj zelo mlečno kavo (najbolja malčiia kava) ali pa samo mleko in košček kruha; za malico jabolko ali sadje z koščekom kruha; opoldne naj bo dobra tečna hrana (a nc preobilna); popoldne za malico kavo, za zvečer je pa najbolje kuhano sadje in kruh, ali pa prav lahka hrana. Otroci nc smejo nikoli s polnim želodcem ali takoj po jedi iti spat, sicer uc morejo zaspati, imajo nemirne noči in hude sanje. Četrti pogoj za zdravje je gibanje v zdravem zraku. Pustite otroka, da se .zleta in utrudi v čistem zraku. Kolikokrat setn bil poklican k bolnemu otroku, in sc mi .ic tožilo o otroku, da je tako vedno bolehav, nesprejemljiv za vse, apatičen, bolan, da ne prenavlja dobro, da mu mnoge jedi škodujejo in mnogo takih otrok sem ozdravil s tem, da sem naročil: »Pustite, da sc otrok vsak dan v svežem zraku zleta m skače« -in bolezen je bila kmalu ozdravljena. Nespametna pa je misel, malega otroka utrditi z prav mrzlo vodo. Pač p;f sc mora večkrat umivati (kopati) otrok. Otrok naj ne bo preoblečen, ko gre iz sobe; nc zavijaj vratu, nc na glavo kučme, ne pregorke obleke spodaj. Oblečen bodi primerno lahko. Telovadnice v šolali niso za otroke, niso primerno urejene, ne prezračene, ne dosti zrafne. Otroci naj se poleti telovadijo na prostem, na zraku; pozimi pa naj bi se drsali. Ker pa so še, in dokler so še predpisane telovadnice, na bi šolska oblast poskrbela, da sc prav uredijo, okna, stene obrišejo prahu, da so zračne, ne prašne itd. Priporočani (tako sklene g. dr. primarij) posebno Vam materam snažnost, ker ve ste predvsem odgovorne za to in Vaša dolžnost je ta, da skrbite za svoj najdražji zaklad, za otroke. Delujte složno z učitelji, da vzgojite zdrave, lepe in krepostne otroke. Po govoru se ic vnel med učiteljicami in materami živahen razgovor. Matere in gospodinje so bile prav zadovoljne in hvaležne za tako lepe in pre-koristne nauke. Tudi udeležba jc bila nepričakovano obilna našteli smo okrog 250 mater in gospodinj. Večer so počastili s svojim pohodom g. deželni nadzornik Leveč, g. nadzornik Majcr, gospodična voditeljica šentjakobske osemrazrcdnice in več ljubljanskih gospodičen učiteljic, katerim se za njihovo prijaznost prav prisrčno zahvaljujemo. V imenu vseh navzočih mater iu gospodinj, in v imenu zunanjih šol pa kličemo u. dr. pri-mariju Grcgoriču za krasne nauke: »Bog plačaj tisočkrat!«
Ij Odvetniški in notarski uradniki. Društveni večer, ki ga je priredila II. krajevna skupina društva odvetniških in notarskih uradnikov v gostilniških prostorih g. Avguština Zajca v Sodnijskih ulicah, dne 7. t. m., jc vrlo dobro uspel. Posebno nas je razveselilo obilo število došlih tovarišev, med katerimi smo opazili take, ki jih v svoji sredi šc nikdar ali pa že dolgo časa videli nismo. Kot gosta udeležila sta sc društvenega večera gg. dr. Fran \Vindischer in knjigovodja Silvester Skerbinec. Po otvoritvi društvenega večera, poročal jc tovariš Tavčar o izidu občnega zborovanja osrednjega društva v Celiu. Svoje poročilo, ki jc bilo temeljito in obširno, omejil jc na sklep občnega zbora, s katerim je ta sklenil, predrugačiti pravila za krajevne skupine v tem smislu, da se istim prepuščajo vpisnine in 50% vplačanih me-sečnin v lastno upravo. Nadalje poročal nam jc tudi, kai se je sklenilo v zadevi skupščine vseli avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov o Veliki noči na Dunaju ter priporočal delegatu, tovarišu Josipu Christofu, da sc odločno poteguje na tej skupščini za naše koristi in da naj bode posebno pri točki šesti »zavarovanje za starost in onemoglost« dnevnega reda tc skupščine prav previden. Nato podala sta nam gg. Silvester Skerbinec in dr. Fr Windischer pregled o zavarovanju zasebnih nastavljenccv in pečala sc z uredbo uprave penzijskega zavarovanca. Dr. Windi-seher priporočal nam jc, neumorno delovati na to, da dobimo na Kranjskem podružnico penzijske zavarovalnice. Na tem društvenem večeru sklenilo se je, prirediti shod jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov v »Narodnem domu«, kjer naj bi se vršil po shodu tudi koncert s petjem in tombolo. K dnevnemu redu tega shoda nasvetuje tovariš Christof sledeče točke: 1. organizacija, osnovanje zveze jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov; 2. izboljšanje gmotnega iu socialnega stanja: določitev plač. nedeljski počitek, dopust, službena odpoved, ureditev pravic; 3. zavarovalnica in ustanovljenjc pogrebnega zavoda: zahteva, da napravi državna zavarovalnica zasebnih uradnikov podružnico v Ljubljani; 4. poročilo o uspehu državne skupščine na Dunaju. Ta nasvet se je soglasno sprejel in začasno izvolil pripravljalni odbor 10 delavnih članov in sicer: Ci-merman, Christof, Ccbulj, Kamenšek, Koc-nmr, Kosec, Petrič, Slana, Štor in Tavčar. K zadnji točki dnevnega reda sc ni nihče oglasil k besedi, vsled česar je predsednik ob 11. uri zakliučil društveni večer, zahva-livši sc gostom in tovarišem za njih udeležilo. Nato razvila se je živahna prosta zabava, v teku katere jc tovariš Tavčar napil tovarišu Pctriču, ki jc sprožil misel prirediti take prijateljske sestanke večkrat v mesecu.
Tovariš Josip Christof pozdravljal jc iskreno to misel ter napil vzajemnosti in slogi odvetniških in notarskih uradnikov. Razšli smo se zadovoljni in v trdni nadi, da sc kmalu zopet vidimo. Končno moramo še pohvalno omeniti. da jc gostilničar g. Auguštin Zaje priredil zborovalno sobo prav okusno in okrasil omizje z nežnimi cvetkami in različnim sadjem.
Ij Nesreča. Ko jc danes dopoldan prepe-ljaval 19-letni mesarski vajenec Gašpar Rebolj iz Iga na scmnjiščii konja,- jc z njim vred padel in ga je konj na levi roki in desni nogi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Roditeljski večer. Starše, njih namestnike iu prijatelje šolske mladine opozarjamo na roditeljski večer, ki bo jutri (v soboto) ob šestih zvečer na I. mestni šoli v Komcnskega ulicah.
Ij Prijeta tatica. Mestna policija jc are-tovala 26-letno slaboglasno Meto Zalokarje-vo iz Rodic pri Kamniku, ker je ukradla neki stranki zlate uhane. Navedenka je baje tudi po mestu beračila z mrtvaškim listom nekega moža za njegovo ženo pod pretvezo, da je dotična vdova bolna na pljučih. Zalokarje-va jc po obrazu kozava in naj se blagovolijo dotične stranke, pri katerih je beračila, oglasiti pri mestni policiji. Nadalje je bil aretovan 32-letni pekovski pomočnik, ker jc sumljiv hudodelstva po 131 k. zak. Zaradi jednakega dclikta jc žc enkrat presedel šest mesecev.
li V Ameriko sc ie včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 32 Slovencev in 15 Hrvatov.
Ij »Ljubljanska društvena godba« priredi jutri koncert v hotelu »Južni kolodvor« (Seidl), Kolodvorske ulicc. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost.
Ij Posredovalnica služb zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani je posredovala meseca februarja v 45 slučajih. Potrebuje se služkinj, natakaric, učencev za hotele, snažilnice. Službe išče fina, izšolana bla-gajničarica. Oglasiti se je v zadružni pisarni Gradišče št. 7.
Ij Umrli so: Marija Stare, postreščkova hči, 3 mesece. Marija Wolf, klobučarjcva vdova, 83 let. Albin Florjančič, delavčev sin, I leto. Jera Sterniša, gostija, 72 let.
Ivan Šubelj, gostač, 46 let. — Marija Hu-dabiunig, gostija, 75 let. Andrej Sekne, dninar, 48 let. Josip Hrome, dninar, 47 let.
Pavel Švcntner, pečar, 37 let.
Razne stvari.
Starostno mejo za polkovnike in generale namerava uvesti vojno ministrstvo. Po doživetju tc meje naj bi dotični polkovniki ii: generali stopili v pokoj.
Stavka v tobačnih tovarnah. Stavkajo v Tu rinu po tobačnih tvornicah. V Belgradu so stavku.ioči delavci pred sladkorno tvornico preiskali vse železniške vozove, čc niso v njih skriti stavkoskazi. Odstranili so z vozov tudi pečate.
Stavka uslužbencev krakovske kirur-gične kljnike sc je pričela pretekli četrtek, ker jim niso izboljšali hrane in plač in provizorično nastavljeni uslužbenci že več mesecev niti plače niso dobili. Vsa njihova dela so morali opravljati pri operacijah zdravniki iu asistenti sami. Zvečer so sicer pregovorili uslužbence, da so pričeli z delom, toda zagrozili so. da resno stopijo v stavko, ako iim v najkrajšem času nc ugode. — Nedavno so sklenili zdravniki krakovske občne bolnišnice, da prično stavkati. Sedaj so sc jim pridružili tudi zdravniki lvovskc občne bolnišnice in se zavezah, da 1. aprila stopijo iz službe, ako jim do 15. t. m. ne zvišajo plač.
Ženska ravnateljica banke. Dne 5. t. m. je bila v Szatmaru gdč. llona pl. Boros imenovana za ravnateljico »Obrtne banke«. Imenovana je prva, ki jc zasedla to mesto.
Vesti iz Amerike. Na ženitovanjskem potovanju so aretirali Salznianna iu Mittenthala, ker sta ogoljufala več bank za več tisoč dolarjev. — V Houstomc je neki tat odnesel nekemu juvelirju za 50.000 dolarjev demantov. Ko mu jih jc prodajalec kazal, jc dejal kupec, da pride popoldne njegova žena. Ko jc popoldne hotel prodajalec |X)kazati deniante zopet drugim, je opazil, da jc v škatlji samo zrezan papir. Tat je neopazen izginil. — Dne 21. ni. in. so priredili v Ncvv Yorku »Kmetski ples«, ki so sc ga udeležile vse avstrijske narodnosti. V Ameriki izpremene obliko zlatemu denarju baje iz umetniških ozirov. Vr-hutega tudi zakon predpisuje, da sc izpremeni vsakih 25 let oblika denarja. Nedavno jc v Nev Yorku umrla gospa Schlachet. stara 114 let. Njen oče jc živel 118 let, njena mati pa 101 leto. Njena hči jc pred dvema letoma umrla v starosti 82 let. Ko so hoteli izvršiti smrtno obsodbo na vešalih nad črncema Mojzesom Hillom in Viljemom Buffinotn v Farmvillu, se ic pri liilhi odtrgala vrv; ta jc šel mirno nazaj, si dal obvezati vrv še enkrat in zopet sc jc vrv pretrgala. Crncc jc med velikimi mukami umrl na tleh.
Mati sc jc obesila pred svojm sinom. V Vasarhclyju se jc kmetica Elizabeta Moliac/, pred lastnim sinom obesila, dočim sc ta ni genil in mirno čakal, da jc nastopila smrt. Nato je šel k sosedu iu jim pripovedoval o strašnem činu. Ker so ga smatrali umo-bolnim, so ga oddali v hlaznico. Sosedi so hoteli nesrečno ženo rešiti, a bilo jc žc prepozno.
Nečloveški oče. Kmet Horvat iz Kabia na Ogrskem sc jc peljal domov s svojim osemletnim sinom. Kar je opazil za seboj tolpo volkov, ki so prihajali vedno bližje.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena let. »854.	w Ljubljani, Mfolfove ulice štSw. 12	Štev, telefona 210.
-- priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno	■	ž469 I60- 3i
marčno pivo » Hodrih in gtvklciti« ah,
Dasi je gonil konje na vso moč, ni mogel uiti. Da reši sebe. sklenil je žrtvovati svojega sina in ga je pehnil z voza. Seveda so ga zveri takoi razmesarile, dočim je sam popolnoma iz sebe srečno došel v vas. Ko so vaščani izvedeli to strašno vest, se jih .ie polastilo nepopisno razburjenje.
Na dvornem koncertu znorel. Na koncertu v beroiinski kraljevi beli dvorani je med odmorom naenkrat zapel boben in klical na zbiranje. Vse je hitelo na svoj prostor. Cesar ni ukazal zbiranja in je bil jako izne-naden. Kmalu so dognali, da je bobnal član godbe Kupke, ki je med veselico zblaznel. Kupke je prišel na koncert, dasi mu je naznanil kapclnik prejšnji dan, naj ne pride. Le s težavo so sluge spravili iz dvorane blaz-neka Kupkeja.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
TER0R1STIŠK0 GIBANJE NA RUSKEM PONEHA.
V ar š a v a, 7. marca. Tukajšnji ruski teroristi so sklenili ponehati s terorist škim gibanjem in se posvetiti le propagandi. Vojaških straž sedaj vsled tega ni več na cestah, tudi monopolnih prodajalnic vojaki več ne stražijo.
VDOVA MOMSENOVA JE UMRLA.
B e r o I i n, 7. marca. Momsenova vdova, 75 let stara Marija Momsen, je umrla.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
Pariz, 8. marca. Kakor se razvidi iz članka Arturja Ranča v »Aurore«, je francoska vlada proticerkveno politiko ua Španskem, kakor tudi proticerkvene demonstracije v Italiji dejansko podpirala. Zato si baje Cle-mencau ne upa objaviti zaplenjen h listin papeževega nuncija.
SPLOŠNO RAZOROŽENJE.
Berolin, 8. marca. Državni tajnik Tschlrschky je v proračunskem odseku naznanil, da vprašanje o splošnem razoroženju, ki ga je nedavno podpiral s toplimi besedami angleški ministrski predsedn k Canipbell-Ban-nerman v angleški zbornici, ni vsprejeto v program haške mirovne konference in se ve-ievlasti topot o njem še ne bodo posvetovale.
VOJNI MINISTER DEMENTIRA.
Dunaj, S. marca. Vojni minister dc-mentira vest, da hi bila upeljava mažarskega poveljncga jezika že sklenjena stvar. O vojaških zadevah se sedaj sploh še ni govorilo, zato je vse, kar so o teh zadevali poročali časopisi, le kombinacija.
NAGODBENA POGAJANJA.
1) u n a i, 8. marca. Nagodbena pogajanja so se danes nadaljevala. Weckerle je imel danes dališi pogovor s strokovnimi referenti, z avstrijskim finančnim ministrom in sekcij-skimi šefi finančnega ministrstva. Šlo se je danes v prvi vrsti za užitnimi.
STOLiPINOVA IZJAVA V RUSKI DUMI.
Peterburg. 8. marca, Stolipinova izjava v ruski dumi ne bo kak program vlade, Stolipin ho le omenil zakonske načrte, katere namerava vlada predložiti dumi.
)
( Pri Ikašiju, tivipa>?osfi ter ) ^ zaslizanju dihal rabite vedno '}
| salmi jekove psstile \
^ lekarja PICCOLI-j . v Ljubljani, l
{ na mednarodni razstavi v Milanu od- S ^ likovanega z najvišjo odliko (avstr. raz.) y v 1 škatlja 2o vinarjev, 11 škatelj 2 kroni. ^
S Zunanja naročila izvršuje najtočnejše lekar >) ( Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. J (	2745 III b )
ai aiaiiiižiiiližžžžiiaiUiili iiilii; - lllliii Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 8 marca 1907.
Xaloib.nl papirji.
t*/, majeva renta......
i'/, srebrna renta.....
t'/, avstrijska kronska renta l'/. , zlata renta. . . i'/, ogrska kronska , ... f/. . »lata .... 6'/, posojilo dežele Kranjske 'Vi7. posojila mesu Spljet . . t1/.'/. ,	. Zader . .
'V/, bosn-herc. iel. pos. 1902 . 1*/. Češka dei. banka k. o. . 4•/. , . , i. o. .
zast. pisma ga!, d. hip. b. . 1 V/, pešt. kom. k. o. i lo'/. pr. t*/,•/, zast. pisma Innerst. hr. 1 V/, m , ogr.cen.dei.hr i1/,'/. , n . hip, banke i»/,•/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, i V/, obl. češke ind. banke . . I*/, prior. Trst-Poreč lok. . .
!•/. prior. dol. iel......
37. . jui. iel. kup. Vi1/, • • i1/«"/, avstr. pos. za iel. p. o,
Sr.ik.,
£ račke od 1. 18601/, ....
, , , 1864 ......
, tizske......
„ sem. kreditne I. emisije a » . II. s , ogr. hip. banke . . . a srbske i frs. 100'— , .
„ turške..... .
rSssilika	srtčke
iiriditne	„ ...
sornoške	„ , . .
Krakovske	„	. .
Ljubljanska	„ ...
ivstr. rud. terlis „
^gr. ,
•Uidollove	„
?*!cburike	„ Dunajske kom. „
Delal««.
u/.ne železnice .....
državne ieleznlce ......
ivstr ogrske bančne delnic« ivstr. kreditne banka . . „ J grške „ „ ... Jivnostenske „ ... Premogokop v Mestu (Brftj-j , ilpinske montan ......
iraške žel. indr. družbe . .
L«ima-Murinyl.......
Trbovljake premog, druiba Ivstr. orožne tovr. družbe Cašk* sladkorne druib« , .
v • i«t •>
C kr. cekin ......
0 trank.1 . , . ,	. ,
10 marke ........
"cveraigns
Ularke .... . . . 0 .
Laški bankovci.....
*ublji.........
■V-rM ,
Denar	Blago
9910	99 30
10010	100-3H
99-i 5	99 25
117 35	11756
91 86	95 06
1136)	113 80
9 ji 1)	10080
113 30	11340
98 90	100 81^
99 74	100-75
99 60	99'7c
9 J 30	99 ,5
100 13	1C1 -
106 —	107 -
100 —	101-
100 —	100 2
100- —	ICO 20
100'—	101-
100-2S	10125
99*90	
	—
316 7o	308 75
100 65	101 65
152 75	154-76
268 60	267 1)0
48 76	160 76 :
263 -	273 - !
268 -	278- '
S43 —	251- i
99 -	i0"> — i
84 10	ISB 10
1 70	/3 7u ;
4 38 —	448 - !
8 2' —	HO -
92--	100 -
57 -	i3--
46 15	<8 ls
26-	28.— !
56	60--
84 50	90 5 '
487-	497 5 1 i
f 6S 80	1 156-50 !
«8l-5u	e82 60 |
■770	l7<)3
	6^2 - i
808 —	809-- ^
2'4 —	2-62;» ;
763	769 -
619 75	620-75
2657 —	2C67-
6 VSO	5 65T ;
283 -	285-
56T-	564-
,39 50	140-- i
JI-86	li 40 i
IV 08	19 11
S3-1Š2	23 6 , 1
14 «6	24 12
117 75|	11/9.-5
9K 4u	96-6!) 1
2-52	2-63 j
A 14	5'- 1
W-.V. .V>.N/>yiV)
... 'V;- V-.s VJ. vv./.
-/—A'(>•!-> .<;> \/>
Uelika zoioon
OD
Solidno blago
CD
Zmerne cene
K*
Restavracija na Drenikovem vrhu.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela
restavracijo ,DreniRou vrh4
Točila bodem samo pristna vina najboljše kakovosti, kakor sromeljčana iz Gadove peči, re-foška in pivo iz pivovarne bratov Kosler. Potrudila se bodem, cenj. gostom postreči z izborno kavo, čajem, čokolado ter z mrzlimi jedili.
Za obilen poset vabim najvljudneje
Nežika Kukman,
499 3-i gostilničarka.
Trgovskega pomočnika
in
ucenca
iz dobre rodovine in s primerno izobrazbo se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom I »an Modic v Novi vasi pri Raketo u.	506 4--,
I®
MeteGrologično poročilo.
Višina n. morjem :-i062m, srednji zračni tlak 736-0 mm
S a	Cas opazovanja	Stanje barometra t mm	Tentpe-raturtf po CeUijn	Vetro?!	Nebo	lis ► H e S « ' s
7	9. zveč.	741-2	- 1 2	sl. svzh.	jasno	
8	7. zjutr-	73 ) 7	36	sl. sever	megla	00
8	'2. pop.	737 1	62	sl. jug.	jasno	
Iz proste roke se proda v Radovljici
at V
Srednja včerajšnja temp. — o-4o, norm. — 2 2°,
Oves semenski
i ic
ITI ITI
u
Izve se pri lastniku. 479 3—3
dobi se od 100 kg dalje po 26 K prosto 1 Ljubljana. Trgovci dobe znižano ceno. -; IVI. Lavrenčič, Ša&ka pri Ljubljani.
504 2—1
tudi več sprčfniii

stavcev
sprejme takoj z dobro plačo, oziroma v računu Iv. Pr. Lampret, tiakarmar v Kranju.
'ZZZ£ Z.ZZZ^ZZZZZZZZZ „Andropogon"
(Iznajditelj P. Herrmann, Ig. Foljskava.)
ie najboljše, vsa pričakovanja ptekašajoče sredstvo za rast las, k.-itero ni nikako sleparstvo. ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zaiamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani
izpadanje las in odstrani pruhaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 lednov opazi močna rast !as, kakor tudi brade, n imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo - Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u.
V zalogi imajo tudi gg.: U. pl Tinki,<-zy n Anton Kane v Ljubljani, M Rant in Ant. Adamič v Kranju in lekarna ,.pri augelju" v Novem mestu.	873 52—10
Svetovnoznano, edino pristno, izvirno	r,Vj
«	iz pavljanske pivovarne (nekdaj Zacherl-ova pivo- ^
varna) v Monakovem, se dobi dokler je kaj zaloge, vsako so-boto in nedeljo '.u edino le
v restouracljl na Južnem Kolodvoru.
Josip Schrey, restavrater. g)
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnica: 1 1 K 2.000.000. s 1
Ljubljanska Mina banka v Ljubljani
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vredaostne papirje.
Zamenjava valute in novce do dnevnem kurzu, diskontuje kulantno Jevize v laikih lirah.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dna vloge do dne vzdiga po
4'2°
I -'.UIUMUJMj a
Rentni davek plača banka sama.
Bnnwau1.1111.111* ,juw 1.
Podružnica : v Celovcu, s
( Rezervni fond 1 1 : K 200.000. : 1 1