f vt; .v 5' T- .fr;Jf^lp (D Edini slovenski dnevnik [O v Zedinjenih državah. Velja za vse leto. .. $3.00 -: Ima 10.000 naročnikovjj] GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in the United States :-■ ■ ■ Issued every day except Sundays and Holidays THE, ROYAL BAJ^ACTh-. CSYTTLIStJE. VJ^Ohl "WHICH. KING InICIIOI^S :HT$ TROOP^. 0 Skadru bodo odločevale velesile. Kralj Nikola bo baje odstopil. Cetinje, Crnagora. 5. maja. — Pod pritiskam evropskih velevla-Nti je dane* Črnogorski kralj Nikola ski -nil da s<- odpove Skadru. Berclin, Nemčija, 5. maja. — Nikola je zatrdil nemškemu po-sliinikti v t Vt in ju, da ttodo odšle prve «'ete v teku 24 ur iz Skadra. London. Anglija, a. maja. — Angleški državni tajnik. Sir fid-ward Grey je naznanil v današnji seji posl »hiške konference, da bodo o bodočnosti trdnjave Skader odločevale evropske velesile. Izjava črnogorskega kralja je zelo pomirjt valito vpljivala na vse diplomatique krog.'. Poslaniki se v četrtek zopet sestanejo. 1'gledni politiki so prepričani, da sedaj ne bode potreba Avstriji in Italiji udreti v Albanijo. Kralj Nikola je brzojavil angleškemu zunanjemu ministru: "Moja east in čast mojega naroda mi ii.1 dopušča, da bi se uklonil nenasitni Avstriji, zato pa izločam tkadrsko vprašanje vpre-tres vsem velesilam." * Dunaj, Avstrija. 5. maja. —• Podivjana aoldateska Essad paša uganja po albanskih pokrajinah take grozo vitosti, da bosta Avstrija in Italija prisiljeni poslati svoje vojaštvo v ogroženo ozemlje. Cetinje, Crnagora, 5. maja. — Včerajšnii kabinetni seji je for-melno predsedoval prestolonaslednik Danilo. Ministri so se sogla-*mo izjavili, da se Crnagora nikakor ne sme odpovedati Skadru, ampak boriti se mora do skrajnosti. Ko je Danilo rekel, da bi bilo nadaljno upiranje konec črnogorske vlade, ro vsi ministri odstopili. I Kelmcrajn, Nemčija, 5. maja. "Kolnische Zaitung'' poroča, da bosta Avstrija in Italija, ne glede na sklep poslaniške konference v Londonu poslali svoje vojaštvo v Albanijo. Frankobrod, Nemčija. 5. maja. Poročevalec 'Pranfurter Zeitung' naznanja iz Carigrada da se bode kralj Nikola v kratkem odpovedal prestolu. Budimpešta, Ogrsko, .">. maja. — V današnjem zasedanju je naznanil ministrski predsednik sklep črnogorskega kralja. Rim, Italija, 5. maja. Razburjenje je mahoma pojenjalo, ekspe-dicija v Albanijo najbrže ne bo potrebna. Nekaj vojaštva ho vse-; eno odšlo v novo kraljevstvo Es-sad paše. da ho varovalo meje. katere ho določila poslaniska konferenca v Londonu. Lcndcn, Anglija. 5. maja. — Čeravno se je kralj Nikola odpovedal Skadru. preti Albaniji še velika n -varnost od armad Es&ad in Djavid paše, ki se nočeta pokoriti določbam Visoke Porte. , Essad paša bode skoraj gotovo odšel iz Albanije, ker se bode zbal italjanskega in avstrijskega vojaštva. Nek poslanik v Londonu se je izrazil: "Kriza je končana« Nameravana avstrijska ju italjanska ekspedieija v Albanijo bi bila brez pomena. Carigrad, Turčija. 5. maja. — Visoka Porta je zapovecrala Essad paši. da se mora v vseh ozirih pokoriti poveljem Djavid paše. Turška vlada se je začela pogajati z Grško in je poslala večino svojih čet nazaj v Male Azijo. .AN" ZENOKtlOU^- BEJb^M^TOAXIQtT IISC PETER$BUEfi JNT F/^/OR QF PEHOTNE GEO- THE. 5PHDRE_ Vsi prekomcrski parniki prenapolnjeni. Iz Evrope prihaja sedaj toliko izseljencev v Združene države, da so vsi parniki prenapoljeni. Potniki morajo v evropejskih lukah večkrat čakati po več dni. da pridejo na vrsto na parnike. Evro-pejski agentje imajo zelo obilo px)sla in poskušajo izseljence odpraviti na vse mogoče načine. Parniki Avstro-Americane" iz Trsta v New York in v Canado so tudi zelo napolnjeni. Na Ellls Islandu so vedno v zadregah ker dostikrat ne vedo kako bi prenočili izseljence in so prostori nabasani kakor slaniki v sodu. Slovencev tudi zelo veliko dohaja in vsakdo pravi, da doma ni več živeti, drago vse. zaslužek zelo majhen, letine slabe, to vse povzroča. da naši rojaki ostavljajo rodno grudo. { „ Štirje umeri so mu težili vest. Newport, Tenn., 5. maja. — Nekako 50 letni William Pine je na smrtni postelji izpovedal, da je umoril štiri osebe, dva možka in dve ženski. Pred 20 leti je polil neko staro, spečo žensko s petrolejem ter jo nato zažgal. Pallet pozneje je zvabil nekega tujca v smrt. a posameznosti o tem umoru niso znane. Pozneje je do smrti sestradal neko teto, ki je stanovala pri njem. Pred 10 leti pa je imel z nekim Bradshaw spor, tekom kojega mu je porinil nož v trebuh. Takrat je bil aretiran, a ker se je zagovarjal s silobra-nom, je bil v drugem procesu o-proščen. Atentator je bil blazen. Mannheim, Badensko, 5. maja. — Anton Jung, ki je izvršil atentat na velikega vojvodo baden-skega. je kroničen pijanec ter napol blazen. Japonsko pristanišče v plamenih. San Francisco, Cal.. 5. maja. — Glasom neke sem došle brzojavke {je izbruhnil v japonskem pristanišču Hakodate, na otoku Yezo, • velikanski požar. Hakodate leži ob vznožju visokega gorovja ter ima utrjeno pristanišče. ___ Lov na morilca. Newyorska policija ni bila že dolgo časa tako agilna. kakor v nedeljo in včeraj. Na vsak način hoče namreč izslediti osumljenega trikratnega morilca Oresto Shillitonija. ki je ustrelil zadnjo soboto Italijana Rizzota ter dva policista. Morilec je star šele 21 let in je presedel že o let ječe v prisilni delavci vsled tatvine. Nad 10.000 policistov ga išče po raznih delih našega mesta in okolice. Tiralico izdalo se je za njim tudi v vsa druga mesta Združenih držav. 'panski kralj na obisku v Parizu. Pariz, Francija, 5. maja. — Po-ieija je ukrenila vse mogoča varnostne odredbe da varuje življenje španskega kralja, ki pride prihodnjo sredo na obisk v Pariz. Oblast hoče preprečiti . da bi se eventuelno ponovil napad, ki je >il izvršen na španskega kralja v Parizu in sicer leta 1005. Zavarovane bodo vse železniške proge in kralj se bo pripeljal po ovinkih v mesto. Revolucijonarna a-narhistična federacija je imela sejo, na kateri se je sklenilo, ua se kralja izžvižga. Ko se je na seji imenovalo.ime Ferrerja, so pričeli vsi nazvoči živahno ploskati. | Danes popoldne se je otvorila v i zveznem senatu debata glede določbe v Sundrv-i 'i vil-do volilni predlogi, ki vsebuje tudi klavzulo, da se ne sme uporabljati nobenega denarja za zasledovanje , unij in farmerskih zadrug z ozi-rom na Sherman-protitrustno po-; sta\o. Radi te določbe je predsednik Ta ft vetiral predlogo. Po-| slaniška zbornica je določbo že drugič sprejela in senatni komite je tudi ugodno poročal o njej. Senator Townsend iz Michiga na je govoril proti predlogi ter rekel, tla daje prednost organiziranim delavcem, dočim se je ne da uporabiti pri neorganiziranih. Isto stališče je zavzel tudi senator Borah iz Idaho, ki je imenoval določbo hinavsko, ker zadržuje generalnega pravdnika le v tem, da bi up<\rabil te določene svote proti unijam, dočim so mu številni drusri fondi na razpolago, ako hoče obtožiti organizacije. Konečno je senator Borah izjavil. da se kmalu nikdo več ne bo brigal za zakon, ako se izključi en razred. Strela udarila. Dunaj, Avstrija. 5. maja. — Več turistov je vedrilo v neki planinski koči v gorovju Rax na Ni- j ž je-Avstrijskem. Naenkrat je v kočo udarila strela posledice so i bile grozne. Dva turista sta bila takoj mrtva, drugi so bili omam-1 ljeni. Obesila se na verigo. Huntington, Pa.. 5. maja. — Snoči so našli na podu farmerja ; William L. Mosserja obešeno 22 i let staro edino hčerko Marijo.! NesreČnica je pritrdila malo verigo na neki kot, podložila pod i noge staro košarico in se spustila v tem položaju na tla. Našli so jo šele 2 ure kasneje že mrtvo. V po- i slovilnem pismu na očeta, je izra-! žila tudi željo v kakšni obleki se jo naj pokoplje. Poročilo o Rasmussen. Kodanj, Dansko, 5. maja. — i Eksepdicija kapitana Knud Ra-smussena, danskega raziskovalca severnega tečaja, ki se je pričela pred tremi leti. je dospela do Fa- j roer Otočja. Razmussen in F\irec-chen sta prebredla Groenlandijo od severoiztoka do zapada ter se vrnila nato na iztok. Resultati ekspedicije so povorjni. Harvester-stavka končana. Auburn, N. Y., 5. maja. — Danes so se vrnili stavkarji na delo. Tri vozove strojev so zopet J prepeljali v tvornico. Stroji so bi-, li že demontirani za prevoz v s Nemčijo. Dosedaj je moglo pričeti z delom seveda le kakih 60 odstotkov, vendar pa upajo, da se v najkrajšem času prične obratovanje v polnem obsegu. Znižane kazni. Washing-ten, I). C.. 5. maja. — Glavni uradniki zveze "American Federation of Labor" so bili lansko leto obsojeni vsled tožbe Buck Stove and Range Co. v večmesečno ječo ker so priporočali v svojem glasilu naj se označeno tvrd-ko bojkotira. Predsednik zveze Gompers bi moral sedeti v zaporu leto dni; podpredsednik Mitchell 9 mesecev, tajnik Morrison pa pol leta. Apelacijsko okrožno sodišče jim je sedaj znižalo kazen in sicer Gompersu na 30 dni, Mitchell in Morrison bosta pa morala plačati vsak po $500 denarne globe. Označeni se bodo pritožili še enkrat na višje sodišče. Angleške sufragetke so nameravale iz maščevanja pognati v zrak neko poštno poslopje. London, Anglija, 5. maja. — Drznost angleških sufragetk postaja vedno hujša; oblasti so prišle zopet na sled novi nakani hudobnih žensk ki so nameravale razstreliti veliko poštno poslopje v južno-iztočnem delu nrssta. Med raznimi poštnimi zavitki našlo se je namreč skrbno zavito bombo iz nitroglicerina. Ako bi bila o-zuačena bomba zadela ob kako trdo stvar, bi se bila nedvomno raz-poeila; s tem bi se gotovo porušilo celo poštno poslopje In bi našlo smrt v razvalinah nad 2D0 poštnih uslužbencev. Bombo so pa še pravočasno in slučajno izsledili pri pregledovanju prejetih zavitkov. Policija je kmalu zatem zaprla kemika Ed. Claytona, ki je obtožen, da je naredil sufragetkam označeno bombo. Clayton je dajal sufragetkam že zadnjič navodila, kako zažgati s kemikalijami velika lesna skladišča zunaj mesta; poleg tega je aretiranih tudi več pripadnic sufragetske zveze. Sodnija bo postopala zanaprej s temi ženskami kar najstrožje in ne bo sprejemala več varščine pri aretacijah. J t Smrt aviatika. Akron, Ohio, 5. maja. — Ko se je danes v drugič vzdignil v zrak 24 letni aviatik Chas. Carlson, mu je naenkrat odpovedal motor in padel je iz višine 150 čevljev na zemljo. Bil je na mestu mrtev. Še ostrejše odredbe. Phoenix, Ariz., 5. maja. — Assembly državne zakonodaje je sprejel danes protinaselnisko zemljiško predlogo, ki je še veliko ostrejša kot ona v Californiji. Predloga prepoveduje vsaki osebi. ki se ni izrekla, da namerava postati državljan, prilaščanje zemljišč. Nasprotna stranka je dobila le 6 glasov. Predloga je bila nato izročena senatu s priporočilom, naj jo kmalu pasira. - TH Novi haitski predsednik. Port-au-Prince, Haiti, 5. maja. Miichel Oreste, novi predsednik črnske republike, ki je bil včeraj izvoljen, je takoj pokazal svojo energijo, ko je zadušil usta j o v glavnem mestu. General Defly, governer mesta, ki je tekom vČe-rajšne volitve napadel parlament, je bil pognan od vladnih Čet v ..e.. r:,^.. i,-. !■_ -V.-.« "HUS NABQDA" (SkrvenJc Daily O • Owned and published by the Slcvrenic Publishing Co. (« corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LQUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : £8 Cart land t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 2^seioletCM?eijft list za AmerikčrSn"-"" Can ado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 " leto za mesto New York ....... 4.00 " pol leta za. mesto New York . . 2.00 4* Evropo za vse leto ...........4.50 " pol leta............. 2.55 " četrt leta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ('{Voice of the People'') issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Slovenske vesti in dopi&i. Kana! med Donavo in —| Solunom. AdTcrlucment on agreement Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi lcraja naročnikov prosimo, da we nam tudi prejai\je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortland t St., New York City. Telefon 4678 Cortlandt. Hermann Ridder, novi nadzornik državnih* jetoišnic. Lastnik newvorske "Staats-Zeitung", Hermann bidder, ima v svoji lastnosti kot nadzornik jetnišnic v državi New York dosti prilike, da si steče izvanredno veliko zaslug. Vsled prizadevanja governerja Sulzerja uvedena preiskava glede razmer v naših kaznilnicah ni le dognala kričečih nedostatkov, temveč je tudi jasno dokazala, da se ne poslužujemo nobenih pridobitev, uveljavljenih drug v prid človeških bitij, ki so iz raznih vzrokov zašli na polzko pot zločina. Uravnava naših kaznilnic j" eden najvažnejših delov naše državne uprave. Le malokateri je tako zapleten, in sieer zato, ker zahteva skupno delovanje raznih moči. Skoro popolnoma samostojna kaznilniška veda, stoječa sredi upravne vede in kazenskega prava, skuša uveljaviti skupne predpise in zakone. In kljub temu tvori primerna ureditev kaz-nilništva še danes sporno točko. Nasprotujejo si sistemi, teorije in praksa, finančni državni interesi ter mešajo javno mneuje. In vendar je ves civilizirani svet dandanes edin v eni točki, da je namreč brezdvomno dolžnost države skrbeti za telesni blagor jetnikov. Prvi povod, da se človeško ravna z jetniki, je dal pred dvesto leti Anglež John Howard, ko je objavil svoje znamenito delo o angleških ječah in kaznilnicah. Kot splošna, ali vsaj pogosta zla takratnih kaznilnic navaja Howard: pomanjkljivo, od volje je-čarja odvisno hrano, izsiljevanj? od strani paznikov, okužen, mrzlico povzročujoč, vlažen zrak, pomanjkanje luči in svetlobe, prostora za gibanje, nezdravo delo in slabe navade vsake vrste med kaznjenci. Treba je le prebrati poročilo po governerju imenovanega preiskovalnega komisarja Geo. W. Blake in človek se takoj prepriča, da eksistirajo skoro vse grozote, katere očita John Howard angleškim jetnišnicam, še danes, po dvesto l^tih, v kaznilnicah države New York. Novi državni nadzornik najde torej polje, ki daje njegovemu reforoiatoriene-mn delovanju najširši delokrog. Trebilo bode pa železne metle in jeklene pesti, da se očisti ta Av-gijev hlev. Novemu nadzorniku državnih j^$uisnic želimo v novem delokrogu kar največ uspeha. Naj bo njegovo delovanje uspešno. V stremljenju, da popravi to, kar so zagrešili njegovi predniki v službi, bo našel ^podporo pri vseh dobromišlečih državljanih. **.....—~ ■■■ ■ Tudi najboljši plavac ne more preplavaj Širnega oceana. # • • Kdor se ogiba podpornih društev, se bliža neprilikam in po- irebam. , . .' J Nova slovenska gostilna v Brooklynu. — Rojak Peter Bran-kovič je na novo preuredil doliro znano gostilno Peter's Cafe na 804 Flushing Ave. Kakor nam poročajo rojaki iz tamošnje okolice, ima jako dobro pivo in fino domače vino ter žganje. Vsakdo, ki ga obišče, je najgostoljubneje postrežen. Glavno, kar se vsakemu dopade, je pa najfinejši prigrizek (free lunch), katerega ima vedno na razpolago. Tudi se I dobi pri njem popolen, po doma-če prirejen obed in vse je jako okusno. (25-4 Gx 2x v t) New York, N. Y. — Vabilo na spomladanski izlet, katerega priredi slovensko pevsko in dramatično društvo Domovina" v nedeljo dne 11. maja 1913 v Henry Walter's Emerald Parku, Myrtle Ave., cor. Martin Ave., Glendale. L. I. Vstopnina za osebo 15c., otroci do 14. leta so vstopnine prosti. Izborua godba pod vodstvom kapelnika K. Winter. Začetek ob 2. uri popoldne. Žrebanje krasnega dobitka in kegljanje za "cash" dobitke. Na vese-ličnem prostoru poje društvo " Domovi lih krasnW pesmi v mož-kem in mešanem zboru. Za mno-gobrojen obisk se najvljudneje priporoča odbor. —■ Opomba: Bushwick in Myrtle Aves. kare ter Ridgewood Train vozijo do Ridgewood depot, tam se vzame Richmond Hill karo, katera vozi naravnost do parka. Vožnja iz New Yorku ali Brook]yua safno 5 centov. Buxton, Iowa. — Z delom gre tukaj slabo. Nekateri rovi delajo po 2 do 3 dni na teden, eden pa samo po pet ur na teden. Dne 27. aprila se je pripetil žalosten slučaj. A. Pirnat je v prepira tako močno udaril A. Zaki-ja, da je vsled dobljenega udarca izdihnil že 30. aprila popoldan. Vzrok je kakor navadno: demon alkohol. Poročevalec. Kimberly, Nev. — Delavskih razmer ne morem nič kaj hvaliti, delo se težko * dobi in je precej nevarno. Iz fantovske družbe je skočil v zakonski jarem Ivan Rihbar in vzel v zakon gdč. Marijo Zupan. Zenitovanje smo obhajali dva dni neprestano. Novo-poročenca sta zelo priljubljena pri tukajšnjih rojakih. Želimo jima srečen zakon in večkratni obisk gospe Štorklje. — Svat. San Franciscc, Cal. — Z delom gre počasi naprej in se ga tudi težko dobi. Žalostno je, da se nekateri rojaki pustijo varati od brezvestnih družb, ki hvalijo San Francisco in razstavo, ki se bode otvorila. Slovenci ne borao imeli od nje prav nikakega dobička, Najboljše je, da se vsak drži svojega dela in naj ne hodi sem. ker bode bridko razočaran. Pozdrav! — J. P. Black Diamond, Wash. — Ker se le redkokdaj bere kak dopis iz naše precej velike naselbine, hočem jaz nekoliko poročati. De lavske razmere niso najslabše, dela se s polno paro vsak dan. zaslužek je primeren, odvisen od delavca in prostora. Delo se še precej lahko dobi, ker spomladi in poleti vedno primanjkuje delavcev. Akoravno smo v tempe-renčni suši, se vseeno razveselimo pri kozarcu rujnega vinoa ali pri steklenici ječmenovca, ki se ga ne man;ka. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni. Društvo Marija Zvezda št. 32 J. S. K. J. vljudno vabi vse člane na redno mesečno sejo, ki se vrši v nedeljo 18. maja točno ob 9. uri zjutraj v navadnih prostorih. Za ukreniti imamo več važnih zadev. Pozdrav! — Anton Tašker. Aviatika v službi gospodarstva. Nižegorodska gubernijska uprava je določila 500 tisoč rubljev za raziskavo cele gubemije glede plodnosti in njene odvisnosti od orografije v posameznih krajih. Strokovnjak, ki je delo prevzel, si je za pomočnika vzel aviatika Rossinkega. Namesto, da bi gazi-ral blato in prah po deželi, bosta sedela lepo v aeroplanu in si iz višine ogledala pokrajino. Poleti bodo zasedaj služili le za rekog-nosciranje; najvažnejši kraji se bodo fotografirali, Na podlagi fotografije dognati dolžino črte ni težko; doslej se je tega načina že dolgo posluževala arhitektura, sedaj ho prvikrat služil tudi topografiji. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ivan K.r .Cleveland, O. Nima pomenar ker smo šele danes sprejeli. Že več časa se bavi neka ame-rikanska družba z načrtom, napraviti vodno pot med Dunavom in Solunom. Ta družba razpolaga tudi že s potrebnim kapitalom. Da se doslej ta načrt ni za-i eel izvrševati, leži glavni vzrok v Item, ker bi bila ta nova vodna pot. šla skozi nekdanje turške de-jžele (Staro Srbijo in Maeedoni-ijo). kjer ni bilo razpoloženja in ; ni bilo ugodnih razmer za izvršitev načrta Sedaj, ko Turčija ne gospodu-I je več nad temi deželami, namerava ona ameriška družba lotiti se izvršitve slarega načrta, ako se le sporazume s prizadetimi vladami. Regulira bi se reka Morava v Srbiji tje dol do bivše turške meje. do bivše srbsko-tur-ške meje pa bi se napravil kanal do Skoplja, ki bi vez;il Moravo z Vardarjem, Vardar bi bilo treba regulirati do Soluna in tako bi nastala nova vodna cesta iz Soluna skozi Skoplje in Niš v Dunav. TroŠki seveda bi ne bili majhni, kajti čeprav sta Morava in Vardar dosti široki in globoki re,-ki. bi bilo vendar treba dosti denarja za njuno regulacijo, in kanal, ki ga treba izkopati med Moravo in Vardarjem, bi stal o-bilo troškov in bi moral biti zadosti širok. Družba računa z gotovostjo, da bi se taka pot lvnti-rala, zlasti kadar se spoji po kanalu tudi Dunav z Odro ( že siguren projekt), ker bi bilo potem po vodni cesti Dunav-Solun spojeno Severno morje z Egejskim po vodni poti. torej po cenejši poti nego je železniška. Raditega bi bila izvršitev tega imerikanskega projekta za promet med srednjo in severno Evropo ter balkanskimi državami in Malo Azijo prav izredne važnosti. Zato pa se ne boji družba, da bi bili zaman ogromni t roški zsl izvršitev tega načrta. Obleganje Skadra v letih 1474 ia 1477. V teli letih je bil Skader. ki je staro mesto ter je imelo že več gospodarjev, v oblasti Benečanov. Turki bi se bili radi pola stili Skadra. Sultan Muhamed II. je bil poslal v letu 1474 svojo armado, da naj zavzame Skader. Sulejman paša je poveljeval armadi. Ali opravil ni nič; Skadra ni mogel vzeti. Takrat je bil Skader pod oblastjo benečanske republike, rpravitelj Antonio Loredano je /.bral okoli sebe v trdnjavi, ki so jo Benečani zgradili, pogumne ljudi, uredil posebne oddelke, ki so hodili iz trdnjave nadlegovat iblegovalce. Turki so napadaji Skader, ali brez uspeha. Po preteku treh mesecev so opustili ob-eganje, zlasti še, ker se je bliža-'a benečanska mornarica. Bnečani pa so vstrajali v trdnjavi. Muhamed II. je vodil sam osebno dva najhujša naskoka na trdnjavo in pri drugem naskoku ie bil on ranjen. Vzel pa ni Skadra s temi naskoki. Zgodovinarji pravijo, da so se pri obrambi Skadra odlikovale zlasti ženske; mnogo jih je bilo ranjenih in u-bitih. Ker je videl Muhamed, da ne more vzeti Skadra z naskokom, je sklenil, trdnjavo prisiliti h kapitulaciji z lakoto. Turki so obdali mesto tako, da ni moglo v mesto nič živeža. Muhamed je sodil, da v par dneh bo Skader njegov. Ali Muhamed se je motil. Prebivalci Skadra se niso hoteli udati in pripravljeni so bili raj-še umreti kakor pa podati se. Ob leganje mesta je trajalo dalje, v aprilu leta 1478, pa je sklenil beneški senat, naj se stopi s sultanom v mirovna pogajanja. Ko-uečno so sklenili mir 25. januarja 1479. Benečija je odstopila Skader Turkom in se glede proste trgovine z Levanto obvezala plačati Turčiji na leto 10,000 du-katov; 100,000 dukatov pa je dobil sultan v dar. Dovoljeno je bilo oditi iz Skadra, kdor je hotel. Odšlo je 450 m ozkih in 150 ženskih, katerim je benečanska republika podarila zemljišča ob Gradišču ob Soči. Del domačega prebivalstva je odšel v gorovje. Obleganje j- trajalo 15 mesecev. Tako dolgo je vstrajal Skader v tistih časih; ni čuda torej, če je vstrajala dandanašnji, ko je moderna trdnjava s tako na- ravno pozicijo, da se je zdela nepremagljiva. A vendar je padla, hrabri branit~lj se je koneeno moral udati še hrabrejšim Črnogorcem ! POZDRAV, Lepše ni okolice, Kot je krog Radovljice; Tja spem jaz spet nazaj, V mili mi domači kraj. i Zatorej kličem ob bregu oceana POSTE RESTANTE IN NEDO-iVsem mnogokrat "na zdar '! RASLA MLADINA. V tujini varuj Bog Slovana i -ti- In njega narod vsikdar! Poštna uprava a Francoskem New York. 3. vel. travna 1913.1 je prepovedala ajati mladeni- Terezija Kovač. I čem pod osemnajstimi leti in de- j klicam pod šestnajstimi leti pis-; Predno stopim na parnik in sel ma pod šifro "poste restante". podam v staro domovino, po-! Ta sklep poštne uprave je vzbu-! zdravi jam vse sorodnike, znance! dil veliko zanimanje in upalo se in prijatelje v Iron Mountain, je, da se s tem sklepom morala j Mich., posebno sobrate društva j mladine zopet izboljša. Toda ka- sv. Petra in Pavla št. 51 lv. S. K. I kor se je kmalu spoznalo, je bil! J. in se jim zahvalim za izplačata sklep poštne uprave nepremi- no bolniško podporo v času moje ■OR. (G-7—r>) ZAHVALA. Ob L'Olctniei mojega bivanja \ Zedinjcnih državah, katero sem! praznoval letos dne 1. maja tu-j kaj v Ely, Minn., sem prejel to-, liko čestitk, da mi ni mogoč? za- po zahvaljujeva vsem onim. ki so naju | > i - š odhodu spremili na kolodvor. Živeli! New York, 3. vel. travna 1913. Janez in Frančiška Zabukovec. Predno se ukrcam na ta prekrasni parnik "Martha Washington". še enkrat pozdravljam POBOTNICA. Tem potom javim, da sem prejel eelo svoto, katero mi je Fred Kausar dolgoval od leta 1910, in j preinljeno z 255 slikami, tikajo sieer sodnim potom. Rojaki, va če se opisa balkanskih držav 10 .'•ujte se ga, ima navado, da i najvažnejših spopadov med so-plaea svoto in obresti z jezikom! vražniki. Sešitkom je prideljen ljouis Jahn. tudi večji slovenski zemljevid P. o. Box lun, Sopris, ('olo. balkanskih držav. 3 Posamezne zvezke je dobiti po 1 see m o UEORUE lil ZALA, ka->l5c, vseh 13 sešitkov skupaj pa teri je bival v meseeu septem- J stane s poštnino vred $1.85. Na-bru leta 1908 v rirooklvnu. N. [roča se pri: V. On je sin George p.ižala. po Slovenic Publishing Co. domače Ankin iz Podgrada v ;82 Cortlandt St.. New York City. Poljanah. Za njegov naslov že- "■ -----—-—--—--- li zvedeti društvo sv. Jožefa št. j Iščem JOSIPA ZfKA, kateri se 14 v Crockett, Cal. Poročati) j«* pred enim letom nahajal tu mu ima nekaj važnega. zato prosi cenjene rojake, če kedo ve za njegov natančen naslov, da ga naznani tajniku, ali naj se pa sam javi. — Michael Ne manieh, tajnik društva. Box 2f>l, Crockett. Cal. (R-16—5) • —........■ ■ • * hvaliti se vsakemu posamezniku vse tistp Prijatelje, ki so me spre- za to pozornost. Izrekam torej miIi lz Llo>'de11 (io South Fork, tem notoni isk-^tm »s.l,V(»l« posebno ]>a svojega brata tem potom iskreno zahvalo vsem onim. ki ste se me spominjali ta dan. Posebno se pa še zahvalju- posebno pa svojega brata Antona Bombač v Johnstown. Pa., ž deč vsem skupaj obilo sre- Prav rad bi zvedel za svojega prijatelja FRANKA LUSHER kateri je odpotoval pred osmimi leti v A laško. Želel bi jaz v Leadville, Colo. Prosim eenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se mi pa sam javi. — Fr. Polja nee, 4J9 Chestnut St., Lead vil le, Colo. (3-7—f>) Zastonj! Ker nam je par atotin pratik za letošnje leto preostalo, daje-mo# iste vsakemu rojaku drage volje brezplačno. Slovenic Publishing Co., jem gosp. in gospe Frank Sever-1 m *lsPe,ia- z Bogom! 1 New York, 3. vel. travna 1913. Jakob Bombač. ja /a prirejalo južino, ob kateri, l>riliki sva bila v spominskih prko roko dotaknil mrzle mra-1 nastavil na pekoče sence — in ornate plošče. Pozneje se mi je sprožil je. Dozdeva se mi kakor valo, da je tej mrzlici u- da bi čul zamolkel pok, vidim, nje-ono bolestno-sladko razbur- govo glavo in lahko je curela katero se je pojavilo, ako krj jz njegove rane in ta poškro-i ona blizo mene. Toda mne- piia mramornato mizo. Njegov * bilo napačno, taka čustva bledi obraz se mi je. dozdeval ve-•util tudi že takrat ko Olga jno ^olj znailj njegove poteze so sedela za buffetom, ampak bile vedno bolj določneje ko se lolgočasna plavolasa pred- je polegal dim, konečno se mi je dozdeval — da vidim samega danes mi stari natakar g^e mrtvega. eri je videl toliko čast-1 0soda }judi ^ ponavija. pra. iše posadke prihajati in vij0) da ga ni na svetu giOVeka, povedal čudno godbo. da> tako bi bila njegova osoda še vem, da vsa ta mrzlica ni tako zmetena, bila samo njegovega nego — bojazen. Bo- va KoIiko domišljije in brezmejni osupnenje me napadata, ne iznajdbe bi bilo potreba, da pogledam na madež, kateri bi gi vsak posameznik zamogel juie mramornato ploščo. zmisliti p0sebno osodo! To je nemogoče. Zato se bode tudi osoda, onega nesrečnika pred več leti, i mramoru. Ako sem ta kateri je brez upanja ljubilj nad menoj izpolnila. Dosedaj se vse zelo natančno izpolnuje. Sam sem častnik, mlad in čvrst kakor je bil on, obiskujem ono kavarno kakor on, sedim na istom prostoru in ljubim mlado deklico za buffetom kakor on. Odkritosrčna je moja ljubezen, moj namen pošten kakor pri njemu. Samo določba je še negotova, • n • I odklanjam jo — iz strahu pred Nekega večera sem sedel po- koncem, polnoma sam. Olge še ni bilo v j * * buff letu. Ker so me navdajale Strah vsled moje osode, katera tako čudne misli, sem svoj žepni »e mi tako natančno prikazuje, robec namočil v vodo in pričel dr- ne ovira, da se nezaupam Olgi. gniti po madežu, upal sem, da ta-plogoče je, da ona kaj sluti. Njen ko ploščo očiščim. j obraz se mi dozdeva, da se zame "Tega madeža ne boste oprali,! zanima, ako par besedi ž njo spre-gospod poročnik", me je motil govorim; večkrat me ogleduje, stari Žan, kateri ob tej uri ni imel, ko sedim na mojem prostoru in s dosti opraviti in kazal, da bi se časniki zakrivam oni osodepolni rad z menoj razgovarjal. 44 Vsak- j madež. Vidi Olga kaj se z menoj do bi mislil, da je ta madež krvi, godi? Mogoče čuti mojo ljubezen, katera je bila tu prolita. — Ne- mogoče vidi to v mojih očeh, ali ka i resničnega more že biti. Jaz pa opazi na mojih besedah, kadar «em sam mnenja, da plošča ni ž njo govorim, bila vedno tako rjava." Toda za prave moje občutke Opa/.il je stari Žan, da me stvar ona ne ve. Ne ve, da po njej tako zanima, zato mi je povedal, da se hrepenim kakor cvetje po jutra-ji pred petnajstimi leti uprav na nji rosi Gotovo pa ne ve kako o- soda mi je določena; ne ve, da je delstvom — najraje doli v ljubi! da sem lahko opazoval vse, kar je počenjal. Spočetkom nisem našel nič sum- mi Dalmaciji, kjer je nebo tako; \z zapiskov detektiva. Priredil ^ega, izvzemši to, da je bil Bili Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve£ lepo višnjevo in solnce tako gor-ko. Smehljaje me je poslušala, ko sem jej opisoval krasoto morja, dne zemlje, oči so jej žarele ko \ "W esm jej opisoval krastoto morja. "Tudi jaz bi rada tam živela", rekla je zelo premišljeno. Čutil sem kako je moje srce bolj hitro bilo, ko se je tako izjavila. In vendar jej nisem nič povedal, kar sem jej hotel povedati, nisem od nje zahteval, da bi tam z menoj živela in mojej hiši gospodarila kot gospodinja. Zakaj nisem tega storil? Njene oči, njene usta, njen izraz obraza so mi klicali: "Govori — govori vendar!" Jaz pa sem molčal, molčal kakor bebec, bal sem se onega skrivnostnega pretenja. Kavarna se je pričela napolnjevati. Stisnil sem Olgino roko in podal na moj navaden prostor, zopet me je spreletaval mraz po telesu. Rudeči madež na mramor-nati mizi se je zopet prikazal in dozdevalo se mi je, da se mi posmehuje. G P | velik prijatelj ptičev. Kadar je strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 prišel Od kosila, je prinesel s seboj Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. .1 ieiPOtreSel k7l Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, Atera ponarejanja menic pn svojega prostora, kjer se je vedno Clair Ave NE /"illiam Brothers me je povedla nahajala velika množiea vrabcev. * ., . . celo v Južno Afriko. Šlo se je za To Pa ni bilo nič posebno sumlji-par milijonov in radi tega se je vo- Osamelost in pomanjkanje v-izpiačalo narediti pot krog polo- s»keare zabeve vprostnih urah po vice sveta in to tembolj, ker je bi- j vzročata pri ljudeh različne polo moje domnjevanje resnično in sebnosti. Tako je bil v taboru člo-sem našel v Capstadtu konce vseh vek> J*e 2 neznanskim trudom u-onih nitk katere sem bil zbral z domačil par dvijih podgan, kate-velikim naporom. • rih Je mrgolelo v.taboru Naznanilo Slovencem in Hrvatom. A to le mimogrede. Ne o tej a- j časa ogledoval, se mi ozdevalo, da bolj rudeč po-i, zvečer ob električni raz-javi se mi je pa dozdevalo >r bi se madež bolj svetil in 1 in bi bilo na* istem mestu rudeče vino. i prvem pogledu se mi je vri-inisel, da je bil krvava ka-katera je iz visočine padla e po plošči razkropila. tem imel bila k prostoru ustrelil častnik — ena si ni zapomnil — uzrok je a nesrečna ljubezen do tačasne igajničarke. No pri mladih ljudeh kaj ta-ga ni zelo redko", je filozofiral n. '"Zaljubijo se hitro in se hojo takoj omočiti! Poročnik! Kaj naj počne s tako ljubeznijo? Ona je bila modro dekle ter ni tela uničiti njegove bodočno-, zato je vse preje dobro pre-slila in ga zavrnila. Poročnik vsak moj pogled in vsaka moja beseda le ponavljanje onega, kar se je pripetilo pred petnajstimi leti. Nič se ne pripeti in nič se spremeni. Vedno so me obdajali oni občutki in mraz me je spreletaval po životu kadar sem sedel v kavarni na svojem prostoru; vedno me je navdajal strah pred konečno določbo. Zaman sem se imel takoj pri rokah revolver | trudil, da moja osoda nikakor ni se ustrelil nred nienimi nemi ", kako ponavljanje osode mojega nesrečnega tovariša. Moja osoda je vendar konečno odločilna po izreku Olge. Ako mi ona reče "ne"' — no, potem vem kaj me čaka. Olga pa tudi lahko reče da." Zakaj jo vendar ne vprašam? * * * Zvečer med osmo in deveto uro je kavarna po navadi prazna. ~ j Pri par mizah berejo stareji gosem vedel prav nič o dogodbi t sPodJe svoje časnike. Natakarjem madeža na mizi, sem bil jaz edi I se vzdeha in se malo odpočijejo ni v kavarni, kateremu se je ta po živahnem popoludnevu. V madež dozdeval krvav? Ali ni i vsetl prostorih vlada mir. čudno, da me je navdajal strah j 0b teJ večernej uri sem najraje kadar sem ta madež pogledal. 1 shajal v kavarno Lahko sem dasi nisem dosti verjal pripoved-' k buffetu in se pogovar- ki Žana ? Premišljeval sem po- j jal z Posebnega dela ni tem: Zakaj sem si uprav jaz kilimela' ali je brala kak časnik, ljubim Olgo, izbral ravno istih1** im«la v rokah kako ročno de-prostor, na katerem se je pred Izleti ustrelil nepoznani tovariš? Zvečer sem stopil odločen k Zakaj sem se tako privadil sedeti i buffetu da jej vse povem. V tej na oni oeodepolni prostor, zakaj i nenavadni tihoti se mi je Olga sem se zaljubil v lepo hčerko ka- J dozdevala lepša kakor po dnevu, kavanar ia, katera nikakor ni spa- • v oblakih dima po noči. Šivala je nekaj in ni niti glave privzdignila ko sem bližje pristopil. pred njenimi očmi. a vi madež na desnej strani mrainornate plošče me je ze-restrašil. Jaz trdno verujem, da se v člo-■škeru življenju nič ne pripeti rez človeškega nam .-na, in da vso ašo osodo vodi neka višja moč. a vera in — rudeči madež na ramoru so bili vzrok mojega rahu. Ali ni čudno, dasi ni dala za buffet v stari Kavarni? Zaman sem se trudil pojasni- ti, zakaj sem si jaz kakor moj neznani prednik izvolil prostor na istej mizi. da sem od tam ogledoval bitje moje ljubezni? Okoliščine, da imenujem ne znanega tvoriša, samomorilca, mojega prednika, me navdajajo še strahom in sicer s takim strahom, da ga ne morem popisati. Bojim se, grozno se bojim, da tudi pomeni seže enaka osoda. — Misli, da ako me Olga odkloni, ne bodem mogel dalje brez živeti^ so me nadlegovale že preje, predno sem vedel za zgod- Se le ko je moja. sablja zaropo tala, me je pogledala in se mi prijazno nasmejala. Bil sem mnenja, da je vesela, saj tako so mi njene oči razodevale. Krepko me je stisnila s svojo gorko roko, delo odložila in vprašaje v mene zrla kakor bi hotela reči: "Pogum, govori, velik, sramežljiv fante!" Kakor sem prije rekel, odločil sem se jaz vse povedati. Ali kljub temu sem govoril le o navadnih stvarih, sam nisem vedel kako bi pričel govoriti o sreoi zadevi. Negotov in vnekaki zadregi go- bo o rudečem madeža. Preje se j voril sem le o lastnej osobi. Ko-mi je vse to dozdevalo nekako i nečno sem jej zaupal, da nisem Nikakor si nisem zamogel izbiti groznih misli, dasi sem se jim u-piral. Stari natakar Žan mi je u-prav povedal kedaj se je pripetila ona grozota. Dne 24. decembra, toraj na sveti večer je počil oni osodepolni strel. Osoda mojega prednika se hoče torej natančno ponavljati nad menoj. Neka nevidna moč mi je za petami. Ne vem, ali bodem brezpogojno podlegel ali ne? Saj niti nisem poskušal moj odlok preje pospešiti, nego mi je itak določen. Vedno sem gledal na Olgo, bral njeno vprašanje iz njenih žalostnih oči — in molčal. V bližini mene je bilo vse veselo bližajočih se* božičnih praznikov. Samo jaz nisem čutil veselja. Prebral sem pismo moje matere, v katerem me je vabila, da jo o-biščem ob praznikih, nisem joj dal odgovora, niti obžaloval nisem, da bodem jutri prebil praznike brez nje. Vse se je vrtilo pred mojimi očmi, veselje in žalost. bližal se mi je osodepolni da n, posljednji trenotek, to je bilo grozno pričakovanje. * * * Nič se ne zgodi, nič se ne spremeni. Danes se mora določiti. Kupil sein si revolver, lepo, močno orožje. Z bojazljivo natančnostjo sem posnemal mojega neznanega prednika. Skoraj ob istem času sera stopil k buffetu, kjer me je čakala Olga. Kavarna je bila prazna. Stari Žan je sladko dremal v kotičku. Odložil sem moj plašč, potem prijel obe Olgine roke in pričel govoriti. Kaj sem govoril, ne vem. Besede so mi vh a j ale tja v en dan iz ust, grlo mi je bilo prosto, nihče me ni oviral govoriti. Čutil sem, da so se Olgine roke tresle, njena lica so zarudela, solze so se jej utrinjale z oči, nagnila je glavo. Potem sem kakor od daleč za- čul zamolklo, a vendar veselo _ besedo "da", čul sem to zmedeno, potem pa vesele besede in čutil kako je kanila vroča solza na mojo roko. "Da, srčno vas ljubim, ako ste vi tako zadovoljni z menoj, kakor sem jaz z vami, grem rada z vami tja kjer solnce i»"rkeje sije in je nebo bolj modro!" V moji duši se je oglasil spev veselja na sveti večer. Hkrati je zginel ves strah iz moje duše, občutil sem veliko srečo v mojih prsih, čutil sem se prostega, močnega in predrznega; pritisnil sem Olgino glavo k sebi in jo pričel strastno poljubovati. Sedaj se je vzbudil Žan iz spanca in me je motil v sladkem tre-notku. "Zan, Žan. vaš madež se je zlagal! Jaz nisem oni, nad katerim se bode ponavljala osoda! zakli-cal sem mu smeje in join veselja. "Kdo je lagal?" Kaj pa vam je danes gospod poročnik" je jecal začudeni Žan. "Vaš rudeči madež je lagal! Moja kri ga ne bode na novo pobarvala!" odgovoril sem mu;nek skriven nagon pa me je podvizal, da sem skočil k mizi, katera mra-mornata plošča je imela rudeči madež in udaril sem s pestjo po robu in ga ravno tam odbil, kjer se je nahajal rudeci madež. Z ropotom je padel kos mra-tnora na tla. Bližala se je sobota. Radi jeze, feri, poročati hočem o majhni epi- da se miJe ponesrečila misija, sem sodi, ki je zvezana z mojim biva- zel° sIab<> spal. Vstal sem zgodaj njem v Južni Afriki, ki je zanimi- ter odšel ven na polje. Povsod je va v marsikaterem oziru, posebno vladala tišina, le na prostoru Billa glede kraja, v katerem se je za-; ie žvrgolelo veliko ptičev. Tedaj vršila. sem v poluteini zapazil postavo, ki Kolegi v Capstadtu so me kaj se Prihnljeno bližala jati ptic. prijazno sprejeli. Posebno policij-, Skril sem se za ueko višino ter ski načelnik, po imenu Maepher- son, mi je bil kaj uslužen ter mi je šel v moji stvari tal^o rade volje na roko, da se je med nama v par dnevih razvilo pravo prijateljstvo. čakal. Bil je Bili. Počepnil je v jamo ter čepel tam nepremično med jato ptic. Naenkrat pa je preneha-ložvrgolenje ptic, ki apniso zleteli, kot takrat, kadar se jim bliža Macpherson je bil zelo vesten človek, ampak se stisnili boječe ob in dober uradnik. Presenetilo ine tla- Razumel sem celo stvar. Poje torej, da je nekega večera te-, £Ied navzgor me je podučil da je tnin nAfTAtrAPa Amnn11 rlo r»n on kom pogovora omenil, da se ne ču- nad taboriščem krožila roparska ti trdnega na svojem mestu ter da Ptica. V prihodnjem trenutku se pričakuje, da bo v kratkem iz i Je spustila na svoj plen. A predno glavnega mesta prestavljen na ka-! 5f, mogla odletiti, jo je bil zgrabil ko manj vredno mesto na deželi "In najhujše je,"je prostodušno dostavil, "da imajo ljudje, ki delajo na moj padec, deloma prav. Ti so v prvi vrsti trgovci z deman-ti, ki mi ne morejo odpustiti, da se z vso strogostjo držim postav. Vsaki dan stavijo v liste poročila Bili. Vse sem videl čisto natančno. Čudno se mi je zdelo le to, da se ptica ni hranila, temveč se pustila mirno prijeti. Par trenutkov pozneje jo je Bili zopet izpustil. V zanosnem poletu je zopet odletala v zrak Videl sem jo nato krožiti z vsebino, da se poštene trgovce visoko v zraku. Tedaj pa je za-šikanira, dočim cvete na skrivnem J donel nekje v daljavi oster žvižg trgovina z ukradenimi demanti,ne in v istem trenutku se je spustila da bi mogla ali hotela policija to 1 ptica-roparica proti tlom. zabraniti. Povspeli so se ti ljudje Dosti sem videl. Macpherson, celo do prikritih namigavanj. In - kateremu sem še isti večer vse raz-jaz se ne morem braniti, ker je ložil, je zmajal z glavo. In res je dljstvo, da obstaja skrivna trgovi bila stvar nekoliko fantastična, na z ukradenimi demanti, kljub Čakati smo morali še en teden in strogim odredbam družb, in vsem j nato smo legli na prežo. Kot sem naporom policije . "Ena usluga je vredna druge, Macpherson," sem rekel. "Vi ste pomagali meni in jaz hočem storiti isto. Tu me nihče ne pozna in nikdo me ne bo sumil". Posledica tega razgovora je bila, da sem tri dni pozneje skupno s kakim ducatom drugih ljudi stal v posredovalnici za delo na demantnih poljih. Delavci, posebno belci, so v ondotni deželi kaj is kano blago. Sprejeli so me brez vsakega ugovora. Nikdo ni slutil v meni detektiva in niti ravnatelji niso vedeli ničesar o tej stvari. Varnostne odredbe so bile več kot stroge Predno se stopi v rovni distrikt, se mora v posebnem poslopju vsakdo do nazega sleči. Privatno obleko vzame družba v varstvo in delavci dobe delavske obleke kakor tudi orodje od firme. Prostor, kjer se kopljejo demanti je obdan z dvojno mrežo iz bodeče žice. V ozkem prostoru med obema mrežama patrulira neprestano veliko število paznikov, ki so vsi dobro oboroženi ter vodijo s seboj pse, dresirane na človeka. Noben delavec ne sme tekom tedna zapustiti prostora. V soboto zvečer odkorakajo delavci v skupinah v prej imenovano poslopje. Tam dobi vsakdo dobršno porcijo rieinus-olja kot protisredstvo proti even-tuelno zavžitim demantom. Nato morajo vsi v kopelj in šele potem se jim izroči privatno obleko ter se jim izplača mezdo. Zdelo se mi je v resnici nemogoče odnesti tudi najmanjši kamenček. In vendar so se dogajale vsaki teden po zatrdilu Macphersona večje tatvine. Stal sem pred zagonetko. Tem bolj me je mikalo, najti rešitev. Prvi teden sem porabil za to, da sem skrivoma opazoval svoje sodelavce. Bila je to pestra mešanica, ki se je iz vseh delov sveta zbrala na tem prostoru. Priznati pa moram, da nisem našel one su rovosti, ki je splošno razširjena med pustolovci v zlatokopih. Večina ljudi se mi je zdela brezbrižna in otopela. Delali so za plačilo ter jih ni dosti brigalo, ali so nakopali več ali manj blaga. Bil sem poleg, ko je neki mož našel kamen vreden več tisoč angleških funtov. Ko sem mu čestital, je skomignil z rameni. "Kaj imam od tega? Moja plača ne bo nič večja in nič manjša". In mož je imel prav. Moj sum je padel na nekega mladega človeka, Ircjj, katerega so vsi klicali le 'Bili'. Njegovega pravega imena nisem vedel. Bil je zvit in premeten dečko, _ki je imel nekaj za vratne ga v sebi. Sklenil sem, da ga zalezujem, kar sem tem lažje storil, ker je bil moj prostor blizu njegovega, a nekoliko višje, si mislil, je prišel proti jutru v grmovje mož, ki je spustil udomačenega sokola v zrak. Čakali smo še četrt ure in ptica, poslušna signalu gospodarja, se je spustila zopet na zemljo. Tedaj pa smo sko čili naprej ter prijeli dečka. Ni mogel tajiti: usnjat mošnjiček, privezan na vrat ptice, je bil nepo-biten dokaz. Mož je bil po poklicu sokolar in je torej pripadal obrti, ki je že skoro popolnoma izumrla. Idejo pa je bil započel Bili, kateri je bil seveda s tovarišem vred na mestu aretiran. Ljubezen do orožja. Srbski vojak nenavadno ljubi svoje orožje, ki mu je v vojni najboljši in najzvestejši prijatelj. Ve-ik del uspeha v sedanji vojni treba pripisati zaupanju, katero do svoje puške goji srbski pešec in topničar do svojega topa. Dostikrat se je dogodilo, da so vojaki po kaki zmagi hiteli k topom in iih poljubovali. Na bojnem polju so našli vojake, ki so še mrtvi krčevito držali svojo puško, da so jim jo komaj vzeli iz že trdih rok; mnogokrat so pa iz spoštovanja do padlih pustili orožje v njili rokah in ga z njimi vred pokopali. Večina ranjenih je nosila s sabo orožje, ki ga niti na obvezovališču 'so hoteli izročiti, marveč ga nesli s sabo v bolnišnico, dasi jim je to prizadevalo veliko težav in tudi bolečin. Redek je bil v Belgra-du tudi najtežji ranjenec, ki bi mu pri postelji ne stala njegova puška. Znano je, da je v našem narodu jako razvita pevska žila. Pesmi o sedanji vojni in njenih krvavih bojih so že preplavile vso deželo, 'se jih poje, četudi nimajo vselej posebne pesniškS vrednosti. V ro--O mi je prišla taka narodna pesem, ki jo je v bolnišnici spel desetnik Živorad Lažič. Tudi iz te ^esmi odseva velika ljubezen, srb-,kega vojaka do svojega orožja, ^ako-le poje: "'Kod bolnice ja sam puško predo, ^adugo sera nešto u nju gledo; žao mi je moje puške šarke, baš ko one moje mile majke. Kad bolničar pušku mi oduze, meni, bračo,udariše suze, jer, Bog da živi Gospodarja Kralja, I Carigrad osvajati valja... " Vojak, ki tako ljubi svoje orožje, mora zmagovati. Prof. A. B. Težje je dovršiti kako stvar kakor pa isto samo želeti; tudi se prva boljše izplačuje kakor pa druga. Kedor želi naravno domače vino v državah New Mexico Colorado. Kansas, Nebraska, Nevada ali Utah naj ga naroči pri g. Frank Krek ATLANTIC MOTEL, 213 W. Main St., G. Frank Krek dobiva cele >tnika vinograda F. Stefanicli-a Torej rojaki obrnite se za '\reka, posebno pa še oni iz Colo. Trinidad, Colo. kare \ ina od mene znanega pose-iz T resno, Cal. naravna vina vedno na g. Fr. Dobite ga po isti eeni in hitreje kakor od mene. Sevede prevoz plačati sami. Če hoče pa kedo pri •neni naročiti vino, je cena 45c. gal. in vožnjo vsak sam plača. Za obilo naroČil se toplo priporočam posestnik vinograda FRANK STEFANICH, R. R, 7 box 124 Fresno, CaL RT Ve'Ikazaloga vin« in žganja. M arija Orli! Prodzja belo ritLt po..............70c. gaiioa črno vino po ..........50c " Orožnik 4 galone u.......... .........»U.O* Brinjevec 12 steklenic za........... $12.Ob 4 gal. (sodček) za............. ft?6 Za obilno naročbo se pri poro t« MARIJA GRILL, «308 St. Glair Ave., IV. E.t Cleveland, O S ostas Ojflb oefas O^As rvfcb ofas Offlab oftb ofal Naravna ohijska vina, najboljše kakovosti, Delaware, Catawba in Concord, prodaja •Josip Svete, 1780-82 E. 28th St., Lorain, O Delaware po 90c. ga Iona. Catavba po 70c. galona, Concord po 50c. galon3- Vino razpošiljam od 25 galonov naprej. Za vino jamčim, da je popolnoma naravno. Pri večjih naročilib znaten popust. ? P P I ^ s®^ Cfyo S^JO C^O Sf^O CWC> EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Delo prve vrste. Gene nlzlc«. F. KERŽE CO. 3616 S. LAWNDAI.B AVE., CHICAUO ILA. SI OTFUPFF 01« NI K F. POSILI AMO ZASTONJ PhOn* 346. I FRANK PETKOVSEK, Javni notar - Notary Public, 71&-720 Market St., WAUKEGAN, ILL PRODAJA ftna vina, najbolje iganje te izvrstne smotke— paientovana zdra rila PROOAJA voice Ustxe rseh prekoraor skih črt. POŠILJA denar v star kraj lanesljlv« in poSteno UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoč« dela. J* Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SU.NewYork. »i M ni ll^'ti^Vw^V" M —@—————-ft——^Sj—«o>—*cjb—{ celo leto samo tri $—$—S—&———®—&—$—0 "GLAS NARODA"STANE ZA dolarje. .naroČite se nanj i _______________________ Piske. f J šaljiva povest. In tu so romale začarane piske z rok v roke; kajti gospa Coklar-jeva se je hotela prepričati tudi o njih teži. 4'Veš kaj Gregor, morda ti jih je pa poslal kak prijatelj v dar? je neko Binkoštno nedeljo in te je nameraval na ta način pri-j ob 6. uri, ko je zapel zvon- jetno iznenaditi z njimi?" je v- prašala gospa Coklarjeva svojega soproga. "To ni mogoče". 7a jna nadaljujeMorda nam jih je pa podarila kaka stranka iz nove hiše?'' "Nemogoče. Saj nimajo vendar še za stanarino dovolj denarja. Kdo pa je zunaj?" zakliče še/Kaj še.' jo potalaži Coklar. 'Naj-pred zaprtimi vrati domača ku- holje je, da pustimo vse te piške Bilo zjutraj ob 6 ček nad hišnimi vrati g. Gregor Coklarja, bivajočega na Glavnem trgu v Ljubljani. PriCoklarjevih «o imeli namreč to lepo navado, da niso vstajali kaj radi; osohito pa še ob nedelja ne, ker se ni mudilo g. kontrolorju v pisarno preganjat dolgočasje suhoparnega dneva harica Spela "Jaz sem; — prinesla sem vam piške. Vzemite jili hitro, ker se mi mudi k šesti maši v šenklavško cerkev". Malo razburjena Spela je odprla nato hitro vrata, kjer je stala že priletna kmetica s pokrito košarico v rokah. « "Piške ste prinesli. Kakšne piske?" jo povpraša Spela začudeno j "1 piške, katere je Vaša milo-stiva gospa naročila. Lepo s« o-skuhljene in debele, le poglejte jih". Nato je odgrnila kmetica bel prtič s košarice, pod katerem je ležala cela kopica lepo oznaženih mladih pišk. "Koliko ste jih pa vendar prinesli?", ji veli kuharica Špela. "Deset je vseh skupaj. Vse so pa od ene od iste kokle, "Čipkt lepo pri miru. Za božjo voljo, kaj če bi bile morda zastrupljene?". Razburjena Coklarica bi bila pri teh besedah kmalu omedlela. - 'Zastrupljene ?". Bog nas varuj take nesreče! "Kako ti je vendar šinila ta misel v glavo?". "Vse mogoče. Ali nisi čitala kako je hotel pred nedavnim zastru-. piti nadporočnik Hofrichter sko-ro vse častnike štabnega kora Po šiljal jim je razna darila, pomešana s eiankalijem; vsled tega je nek stotnik celo umrl. Hofrichter je bil pa zato obsojen na 20 letno hudo ječo". Gospa Coklarjeva se je te novice tako prestrašila, da so ji padle nehote tri oskubljene piške z rok na tla. "Mi vendar nimamo nikakih smrtnih sovražnikov", je pričela Težko sem jih polovila in osnažila i h teti, pobiraje začarane piške zo-včeraj, ko je bilo ravno pred praz-. Pet v košaro. nikom. Le poglejte jih. kako ho to Mož ji je nato potihoma zaše-izvrstna pečenka." petal na uho: "Mogoče je pa smrt "Po čim pa bodo?" jo vpraša j s t''1"' piškami meni namenjema? nato skrbna Špela. ker sem zadnji mesec povišal "Po dve kroni vsaka, kakor do- vsem strankam v novi hiši stana-govorjeno. — Saj so pa tudi vredne tega denarja. Vzeinitejih hitro ker se mi mudi v cerkev." Dvajset kron za eno kosilo, to bo pa malo preveč", si je mislila kuharica Špela. I. pa sa imajo naši dovolj denarja, bodo že plačali če so blago naročili. T< »ta. denarja vam pa ne mo- rino . "Za pet ran božjih! In kaj hi imeli konečno ti zlobni ljudje od tega?". "Morda se me hoče kedo na ta način odkrižati. <1a bi zaprosil potem tebe za rok® .' Veš kaj Cila, dandanes je cel svet pokvarjen. Poglejmo, če se ne vidi morda na krm nameravneiti umoru pa ni govora v tem slučaju". "Vse mogoče? Morda je pa samo «-na j iška notranje zastrupljena ? Počakaj]no še toliko časa. da rem takoj dati, ker j«> gospoda še ; piškah že kaj znakov strupa", v postelji, /.glasite se kasneje". "Kako čuden si Gregor", jame "Je /e dobro je že dobro. po/J°kaje tarnati vsa preplašena Cok denar pridem pozneje".« Nato je I larica. izročila vsa zadovoljna kmetica j "Tega bi ne bila pričakovala od košarico kuharici Špeli, pogladila tebe. Le poglej kako sveže in si svoj predpasnik in odšla hitrih | zdravo meso imajo piške. O ka-korakov na cesto. Ko j.- devala Špela delikatne pisk«- iz košariee na kuhinjsko mizo je majala z glavo rekoč: "Ali ni to čudno, da mi ni naša gospa o -_____________ piškah ničesar omenila. Saj imamo N<> kmetica zglasi po denar, pa se vendar za danes pripravljeno že bo zadeva kasneje pojasnila", purana in telečjo pečenko. Vse | "Ali nisr naročil za danes Pol mogoče da je naročila naša gospa detovega fijakarja, za zlet pod v svoji domišljiji še piške, ali pa Šmarno goro?". , iz pozabljivosti. Purana in pečen- ' "Da. — Naj ga pa Špela naroči ko bom torej pripravila za jutri | za pozneje. Jaz ne grem preje iz ko » odpravi gospoda na Šmarno hiše, predno se ne reši vprašanja goro". teli pišk". Ji-zilo jo je pa le. ker je dospelo Gospod in gospa Coklar sta se nepričakovano naročilo pišk ravno pričela zatem oblačiti. Ura je bi-na praznik, ko je že itak d«-la čez »h magistratu že pol 9, tri četrt glavo pri hiši. Oj te presnete piŠ- i" devet. O kmetici pa ni bilo ne ke! | duha ne sluha. S pospravljatijemv kuhinji in; .. t! nisem pravil, da mora pripravo za ju trku ni šlo Špeli kar f"';,Tj v tein velika nameravna hu-nič od rok; vedno je mislila na '' Kmj vprašati. da se zadev« po jasne. Takoj zatem potrka Špela lahkotna na vrata spalnice in zakliče. "Dobro jutro milostiva gospa! Piške so tukaj". začudena gospa Coklarjeva, ko je sedela še v spodnjih krilih na po-steleji. "Piške, katere ste vj naročili. 10 jih je in prav lep«- so v resnici. Takoj po šesti naši pride žena po denar". Gospo Coklarjevo je jutranja novic« o piškah nad vse iznenadi-la, tako da ji je skoro zaprlo sapo. Gledala je začudeno kuharico »Špelo, in zdelo se ji je. da so to same sanje. "Hej Gregor, ali si morda ti trnke piski- naročil ? vpraša Coklarjeva gospa svojega, še v postelji ležečega moža. "Kaj se ti li" inorda meša?", se zarezi nejevoljno izpod odeje g. Coklar "Jaz se s takimi stvarmi nič ne pečam. Pusti trie pri miru." "Jaz pa tudi ne. Saj vendar vem, kaj sem naročila", se je opra vičevala gospa. one piške. Prav gotovo zasluži da hi jo spodila od hiše. Pa kdo pozna hudomušnost in naglo jezo že priletne Špele?--Lahko zapusti še danes službo in gre kam drugam ? Nič kaj dobre volje ni bila pri kosilu tudi kuharica Špela; prvič radi zaslišanja pred policijo, dalje, -ker je gospa omako do cela prismodila, juho pa dvakrat presolila. Oj te nesrečnepiške!-- * • * "Oj te nesrečne piške", — je zdihovala tudi soproga zasebnika Nace Kosmača preko ceste, ali nasproti Coklarjeve hiše. "Že 4 ure čakam na kmetico, pa je še ni".-- Ravno teden dni pred Binkoštno nedeljo se je mudila Kosma če-va družina na Posavju v gostilni "Pri dobri kapljici". Po zavžitem kosilu so se podali mestni zletniki v okolico trgat rože. G osne Kos-mačevi pa ni bilo dosti mar za cvetlice, ker je opazovala raje pri Petelinkarjevi hiši kurjo druži-nico. ki se je valjala v prahu. Blagor se Petelinkarjeviin, — ki imajo toliko kokoši in pišk na razpolago! Osohito se ji je dopadla ru-javkasta kokla za 10, kakor krajcar si podobnimi piščanci To bi bila izvrstna pečenka za nedeljo, ko se bo vršilo birmo van je starejše njene hčerke Minke. Za botro bo šla bogata Kačarjeva teta ; pa ji bo padla morda zlata verižica ali zapestnica v dar? Ta dan je po treba na slovesen način obhajati; to pa v prvi vrsti z dobrim kosilom. Kačarjeva teta ima že od nekdaj rada mlade, pohane piške.— "Naredila bom zraven malo solate s kumar pa dobro potico", je premišljevala Kosmačeva gospa sloneča oh vrtni ograji Petelin-karjevega domovja. "Hej mati", zakliče Kosmače-va gospa Petelinkarici. ko je slednja ravno trebila na vrtu solato: Ali so onele rujave piške naprodaj!" Koliko bi jili pa vzeli 1" Kosmačevka jame premišljevati: Tri za botro, dve za moža, eno zame, eno za Minko. eno za strica .' — —" Vzela bom kar vseh deset. Počim pa bodo?" Vsaka piška stane K 2.40". " Predrago. Jaz jih dobim v Ljubljani "Za vodo" lahko po K Slabo znamenje. vašo Ako — to bom "Pa jih kupite tam za * vodo". če jih hočete imeti, ste zadovoljni po K 2.20; je zadnja cena, pa vam jih lepo oskubila in osnažila." Kupčija se je konečno sklenila komad po K 2.—; osnažene in pri-nešene na dom naslednjo nedeljo. "Namenjena sem itak iti v ne-deljo v Ljubljano po opravkih, pa Vam jih lahko prinesem", veli kmetica gospe Kostnačevi. "Prinesti jih morate pa že zgodaj, ker bomo obhajali botrinjo. ali birmovanje, pa ho dosti dela v kuhinji". "Že dobro, že dobro. Jaz se odpeljem s Kamničanom zjutraj oh pil 6 uri, tako da bom že lahko ob (i v mestu. Kje pa stanujete?" "Na glavnem trgu št. 169. Lahko lniste našli to hišo, ker je šele na novo pobeljena. Stanujemo pa v prvem nadstropju na levo. Kar pozvonite pri hišnih vratih. Ako se bojite za denar, lahko povprašate v bližnji gostilni o nas, tam nas dobro poznajo". Kupčija je bila na ta način sklenjena in Petelinkarica je v-prašala še enkrat za hišno številko in cesto, da bo bolj gotova, ko pride v mesto. (Konec prihodnjič.) Za smeh in kratek čas. Prijatelj petja. P0 poroki. — Cul sem, da ste tudi vi veliki A.: Odkar si se poročil, bi te i prijatelj petja in zelo muzikali-j človek skoraj ne spoznal, tako si f čen? j se izpremenil. To se ti pozna celo : — Res sem član pevskega dru-jua obleki, ker nosiš vedno vse i št v a "Vrana", a dohajam vedno ' gumbe. | k vajam šele proti koncu, ko je B.: Imaš prav! Šivan ju gumbov j nastavljen že 2. sodček piva ; društveni dvorani. Huda kritika. v | me je žena že prvi teden po poro-' ki privadila. ifevjetno. Nov sluga meterološke postaje | čita Vremensko poročilo: vihar, groin in toča. "Sapramiš, ta se je pa gotovo danes skregal s svojo ženo". Iz šole. — Ktere so najpoglavituejše stvari pri pridnem učencu Učenec: Glava, roke in noge. Preveč zahtevano. Mati svoji 8 letni hčerki: "Ančka, če ne bos pridna te bom zaprla čez noč v kurnik". Ančka : "O to že lahko naredite — ampak prisiliti me pa ne morete, da bi legla tudi jajca". — Ko sem se mudil zadnjič v Benetkah, je priletelo neko opold- ne nad trg. sv. Marka toliko golo-hov, da teme vse električne svetilke. Pri koncertu. so morali prižgati vsled mo — Kako .so se vam dopadli si-nočni "Roparji" v gledališču, — Se dosti dobro. Vendar sem že videl v kiinenatografu to predstavo bolj dovršeno. Ameriška reklama. V nek večji neu vorški hotel pn de nekega dne tujec z dežele, ter zahteva okusno večerjo: — "Kako to? " veli natakarju, "da ste ini dali danes tako maj-h< •n kos "šteka Ko sem obedoval zadnjič tukaj, sem dobil dvakrat večjo poreijo". — "Kje ste pa takrat sedeli?" — "Tamkalje pri okjiu, blizu vrat". — Vse mogoče? Pri nas daje-namreč gostom, ki sedijo pri j oknu vedno veeje porege i namreč za reklamo". — to — Milostiva gospiea! Gotovo vas je pesem o "Potniku" kar razo čarala. — Prav imate. Najraje bi šla tudi jaz na kako potovanje. — Najbrže na ženitovansko , Kmetič: Klobuk sfclO.— nogavi-; ee $2.— obleka .$25.— čevlji Za vragu ! Za to še ne bo zadosto-, valo polovica krave, ali pa eel i prešič! I»i bilo vse v redu, bi prišla Ta žf davno po svoj denar. Nikdar še ni bilo slišati, da j«- sploh že ke-daj podarila v mestu kaka prodajalka kuretni kar 10 mladih pišk. j vrednih 20 kron." j "Prav imaš Gregor", mu odgovori malo potolažena soproga. "Še lf>minut bom čakal na ono ženo, drugače pa neseni takoj košarico s piškami kar na polieijsko postajo. Mene že ne bodo vlovili ne." se šopiri g. Coklar. "Cra je že pol desetih. Špela, sedaj pa le pospravi vse piške v košaro, pa hajd z mano na bli-(!Macke požrle svojo žnjo policijsko stražnico". Takoj sta stala oba tekom nekaj minut pred policijskim komisarjem z u-s'Mlopolno košarico pišk. Med službujočimi stražniki je povzročilo pripovedovanje g. Coklarja dosti smeha. Nek policaj se je celo ponudil da bi najraje osebno preis-kal slučaj nameravenega zastrup-ljenja, ako mu podarijo najbolj debelo piško za kosilo, kar se mu pa ni ugodilo. Ker se je pa zdela modremu polic. komisarju cela zadeva preveč sumljiva, je odredil, da se ima hraniti vse piške v stražnici na ledu. dokler se ne pojasne nameravenega ntnora. V šenklavški cerkvi .ie vabilo že k poldvanajsti naši. ko je korakal g. Coklar s policijske stražnice proti domu. Jezilo ga je, ker je za- "fn piške so vseeno tukaj. Ra-j mudil zlet proti Medvodam, in zložila sem jih že v kuhinji na mizo. Le idite jih gledat","je velela kuharica. Ni bilo treba čakati dolgo, ko se je odžvala gospa in gospod Coklar. Špelinem klicu. Oba sta hitela radovedno v kuhinjo, kjer se je na merita ' videl "corpus delie- da bode moral najbrže povrniti zamudo izvoščeku Poldetu, ker ga je toliko časa zaman čakal. Tudi gospo Coklarjevo je skrbelo glede kosila. Poldan se že bliža, kuharice pa le še ni z mesta; pa še Binkoštna nedelja! Vseh teh skrbi je edinole kriva Špela, ker je prevzela brez njenega dovoljenja i kanarčka. gospodinjo. V Moskvi so nedavno našli v njenem stanovanju mrtvo 571et-no učiteljico Matvejevo. Bila je vsa ogrizen^ od mačk in zdravniki so ugotovili, fia je Matveje-va umrla radi teh ran. V sobi sta vladala največji nered in revščina. Pri preiskavi so našli med cunjami v časopisnem papirju zavitih 60.000 rubljev v vrednostnih papirjih. V m izniči je bilo blizu 100 škatijic za vžigalice, napolnjenih z novim srebrnim denarjem. vsega skupaj za 1500 rubljev. V omari so našli v neki skrinjici briljantov in drugih dragih kamnov za več tisoč rubljev. Mat ve jeva ni z nikomur občevala. pač pa jo je obiskoval mlad človek, o katerem se je menilo, da je njen zaročenec. Zadnje dni pa ga ni bilo k njej. Šele ko se je raznesla .vest o njeni smrti, je prišel na policijo in se zelo zanimal za zapuščino pokoj-uice. Ko so odprli sobo, so bile mačke tako sestradane, da so vržene jim kose mesa kar goitale, ne da bi ga grizle. V omari so našli v škatljicah tudi 2 mrtva nap Najhitreje in najceneje pošilja v staro domovino Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju. FRANK SAKSER. New York: Podružnica: 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. HOMESEEKERS EXCURSION WAUSAUKEE, WISC POSEBEN VLAK ZA SLOVENCE NASELNIKE, dne 30. maja. Na ta dan bode razprodano edino Slovencem nad 10 tisoč akrov rodovitne zemlje v bližini cvetočega mesta Wau-saukee, Wise. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno dobro kravo zastonj. Kaj je Wausaukee, kaj so ondotne farme in kak je svet Vse to najdete popisano v knjižici, kAtero ^ am pošljemo proštnine prosto. Če hočete postati samostojen, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Chicage v Wausaukee,, Wise. Pridružite se rojakom, ki so že naznanili svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam pripomore priti do samostojnosti in neodvisnosti življenja na lastni zemlji. • ADOLF MANTEL, % Grimmer, Land. Co. G. N. 133. W. Washington Str., Chicago, m. B . : Jugoslovanska B : E Kalil, Jedn&la B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predaednlk TVAV GERM, 607 Cherry Way jbr Bo* 67. Bra«1dock Pa Podpredsednik: IVAN PRIMOŽU', Eve.etli. Minn. Box 641. fJUvnt tajnik: OKO I„. BROZICH. Kly. Minn., Box 424. Ponw«til tajnik MIHAEL. M HA VINE« \ Omaha, Neb., 1234 So 16th St. Blagajnik: IVAf COUSSE, Ely. Minn., Bo* 105. Zaupnik: AIX)J S VIRANT, I.oraln, Ohio, 170« E. 28tb St. VRHOVNI ZDRAVNIK: r>r MARTIN J. IVEC, Joltet. Ill, 930 No. Chicago Bt. f 1 NADZORNIKI: A 1,018 KOBTELIC, Salido. Colo.. Bo* 533. MIH A101, KLOHIICHAR, Calumet. Mich.. 115 — 7th St. PETER SPEHAh, KansaH City, Kans . 422 No. 4rli Si. POROTNIKI: IVAN KERZlfcNTK, Burdlne, Pa., Bo* 133. FRANK GOIJZE, ChlHhoim. Minn., Box 715. MARTIN KOCH EVA R, Pueblo, Colo. 121& Eller Ave. Val dopisi naj ne pošiljajo na glavnega tajnika, vse denarne poSUjatve pa na glavnega blagajnika Jednote. ( r DruAtveno glasilo: "GLAS NARODA". ta, in sicer v Pragi in v Gradcu. Zdaj ima deželna hramba 6 domobranskih ulanskih polkov, tirolsko strelno jezdeeo divizijo I eskadrone) in dalmatinsko divizijo (2 eskadrona . celjskem pridiga v farni eerkvi slovenski in je imel zaradi tega ! celjsko duhovščino tako v želod-|Cu. da je pri Konigu pokupil vse piščalk« in insceniral s poulično svojatjo pred opatovim stanovanjem mačjo godbo, so ob smrti] zvonili v — slovenski cerkvi, ker' PRIMORSKO, so v takozvani nemški poprav-! Smrtna kesa. Dne 17. aprila je Ijali zvonik. j umrl v Renčah Fran Stepančič, Iz Rogatoa. V trgu je zgorelo jl,ivfii zidarski podjetnik, posestniku Kupcu hišno in go-j Samomor učiteljske kandidati-spodarsko poslopje. Škode je ne-lnje- bregu Soče po«i stanova-'koliko tisoč kron. !"j"iti konjederca so našli truplo Iz Slov. Bistrice. Nad mestom j111 gospodične, v kateri so | in okolico je proglašen strogi! spoznali učiteljsko kandidatinjo pasji kontumae. Frido Rollett. hčer gnanega indu- Kje se nahaja moj brat MATIJA I'L-JAX? Doma je iz Zabiča pri Ilirski Bistrici. Kakor sem čul. biva nekje v državi Michigan. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. — Joseph I'ljaii. p. O. Box :!T. Da boga. Pa. (6.7—5) t & SLOVENSKO ZAVETIŠČE. i " - ^ ^ — ^ A a <[ al a rif f A .1 GLAVNI ODBOR: IC Trgovec s zlatnino M. POGORELO 29 E. Madison St. — Room 1112 Chicago, 111. Opomba: Pazite na ogla« v »o hotnih številkah. Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St., New York, N T. Podpredsednik: Paul Schneller. Calumet, Mlcb. Tajnik: Frank Krle, 2616 S. Lawndale Ave, Cblcugo IU Blagajnulk: Geo. L. Broslch, Ely, Minn. DIREK TORIJ: i «r-.Q„.DlrtlIt0rLj ob8to^ 11 lenega zas opnika od vseh Slovenskih podporiilb organizacij, od vseh Slovenskih Ustov In od vseli samostojnih druitev j Za znamke, knjižice tn vse drugo se obrnite na tajnika: Frank Krie 2tl8 ' naslov Wndal* AVe" Chlcao°* Tji j je vsa-!grški). Kden ima napis: Mihael, ki naslikala častilca, ki jo se ve-[škof solnograški. Dva cekina (hi na tihem goreče ljubi. Tudi. imata pa turški napis. Kakor vse zakonskim ljudem iz Ljubljane' kaže, je moral biti denar prine-j.- bila priljubljena. Kolikrat selsen z Ogrske in ga je dotični last-videlo v gostilni same moške nik bržkone zazidal iz strahu pri praznih kozarcih — ko pa so pred Turki. Ili*^» prišle njihove boljše polovice od sploh zgodovinska. Smrtna kosa. V Vukovskem dolu pri Sv. .Jakobu v Slov. goricah je preminul 15. aprila 4."» let ' stari veleposestnik Josip Pezdi-^''k. — V Št. Jurju ob J. ž. je te dni umrl najstarejši tržan. trgovec z usnjem. Martin Siter. Bil je 8r, let Star. — V Pilštajnu je umrl nekdanji veletržee Julij Schmidt. 8:1 let star. Imenovanje. Sodnik dr. Viktor Pavliček v Brežicah je imenovan za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča v Šoštanju. V pekej je stopil pisarniški ravnatelj mariborskega okrožnega sodišča Fran Verzonik. Sko-ro 40 let je zvesto služil državi. Eksplozija. Iz Gradca poročajo. da se je pri gradhi nekega vo-i 1913! Svetovalec 1913! f****'***'«* ** j* ! m. Vse, kar morate vedeti o PA KETNI POŠTI, POŠTNIH HRA- f ima strah pred zrelostnim izpitom. da bi ne preslabi in zato JNILNICAH! — Kako državljan. Najnovejša slovenska la je šla v smrt.. Dva utopljenca so potegnili 13. ftprila v Stračicah i/. Soče. En u- topljenec jv- oni nesrečni Josip Rusjan, ki se je bil vrgel v Sočo 6. aprila. Drugi utopljenec pa je . „„ , Lovro Cičigoj iz Solkana, ki je Ave" N Y" bil zginil z doma 16. marca letos, j (24-4 hs v 2 d) Rusjan je bil star 70 let in bolan. I zato je šel po lek svojemu trpi je-1 . . - /v C. . edini v mrzlo Soeo. ( lcigoj ."i] M postanem j * izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični pri- j * ročni knjižici. Koristno za vsa- «; kogar. Cena samo 25e. Naroči se pri: Bert P. Lakner. 1595 3rd!J * ♦ 4t> i « Hranite $10.00==$I5.00 na leto. katere |>laeate brivcu in brij-te se sami z Gem. Safety Razorjem f z 7 klinami kateri je za 10 let jra-rantiran in z katerim se » treh mion-tih obrijete bolje nego Vas zamore najboljši brivec ter se absolutno ne morete vrezati. Pošiljajo se po pošti poštnine prosto /a izvanredno ceno cm j dovoda izvršila velika razstrelim, veda niso imeli in tudi niso mogli ! Trije delavci so nevarno ranjeni. [izkazati, odkod imajo smodnik, j Prenesli so jili v bolnišnico v Zato so bili klicani pred sodniio Marijino Celje. Graščina Thai zopet prodana. Andrej Pugl, lastnik vil in obč. odbornik v Gostingu, je prodal ' srra.ščino Thai glavnemu ravnale- | lju vitkoviških Železnikov Pride- ; i-iku Schuster ju za pol milijona kron. Graščino je kupila I. 1905 ! slovenska družba, sestoječa v/, dr. { Hunika, Maurorja in Lavrenčiea. I od barona Walterskirchna. Po I teh jo je prevzel pred dvema letoma gozdarski njo star mož. pa se je vrgel v Sočo iz obupa radi revščine. Zapušča številno družino. Oba so pokopali na mestnem pokopališču v Gorici. Smodnik so imeli shranjen Ši.jbanjih in zanimivosti iz Vovk, Ivan Pavlin in Val. Leban j tveta. Pošlji denar na: iz Grgarja; dovoljenja za to se-I Nai Gospodar. 2616 S. Lawndale A veno«, flO-8 v 2 d) Chicago. IU pred sodni jo ham gospoda«, slovenski magazia v Ame riki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto sam« ! $1.00. Prinaša podučne članke z* i gospodarstvo, gospodinjstvo, le pe povesti, razprave o naših gi eel eg*' $2.00 4 * ♦ # A 747 Melrose Ave.. ako se denar naprej pošlje, naslavljajte na: PES I OTMK & CO . Pisma New York, N. Y ♦ # ♦ > % » #-#___ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA VEČJI IX NAJCENEJŠI DNEVNIK ^—t__ "(i LAS —#__* NARODANAJ v Ciorico, kjer so dobili: prvi tri tedne, drugi tri dni. tretji pet dni za pora. Pozor prijatelji lepega Ctiira! OGLAS. fciifcll.lfc.UHlAAlHiJfc UHiAliiiiA I4.is.ii Litiji, Štefanove France za njimi, bilo je koj dovolj vina na mizi in šlo je po stari pesmi: " Ne grem do- Knetova je S«* pred par leti se je videla na njej podoba konja z letnico 1508, katera je pa izginila ob predelavi hišnega lra'ov zemlje in je prešla zopet v znani poljski pisatelj H. Sienkie- NARAVNA VINA na dražbi za časa "Glavne poKO-i^iez. Knjiga obsega 1065 strani iz najboljšega grozdja, jilnice". Graščina obseera 500 o- in ima v,4, lepih slik. Cena s j Lanski rde5i Zinfandel mov. ' Srečno in zadovoljno je ! poslopja. Omenjam še, da je ži\ela Štefanova Franca in tako ! bi bila tudi umrla, tla ji ni šentviški župnik zagrenil zadnje ure. | Temu gospodu namreč ni zadostovala pobožne France tajna spoved za odvezo grehov, marveč je poklical tri može, pred katerimi je morala Franca slovesno obljubiti, da ne bo nikoli več "eo-prava"' — potem šele je dobila odvezo. Za pobožno Franco je pa bilo to preveč poniževalno, saj je vedno trdila, da je od samega sv. Duha razsvetljena, pa je šla in je umrla. Sovražen oče. Jurij Potočnik. 521etni oženjeni mizar v Dolenji vasi, črti svojega sina Valentina, kateremu hoče njegova žena izročiti posestvo. Že ko je sin odhajal k vojakom, mu je oče žu-gal, da naj se ne prikaže več k hiši. Dne 1. svečana t. 1. je prišel Tine od vojakov domov na dopust. Ko mu je pa mati povedala, da ga hoče oče ustreliti, je prenočil v drugi sobi, ne da bi bil obdolženec za to kaj vedel. Drugega dne, na Svečnico, je Potočnik videl sina iz cerkve prihajati, kar ga je silno ujezilo. Ko se je vrnil domov, si je pripravil nabit samokres in ga pokazal svoji ženi, rekoč: 4*S tem bom sina ustrelil!" Kmalu nato je prišel tudi Tone domov. Obdolženec ga je pričakoval pri vhodu, držeč z eno roko kljuko od vrat, v drugi roki pa samokres. s katerim je meril na svo-jega sina. ne da bi bil streljal. Tine je skušal pri zadnjih vratih priti v hišo, a so bila zaklenjena. Pri oknu poleg teh vrat je stal oče in meril s samokresom proti sinu. Ta je, da bi očetu izbil samokres iz roke, vzel poleno ter zamahnil po iz okna itrleeemu o-rožju, tedaj je oče dvakrat ustrelil proti njemu, a ga k sreči ni zadel. Vendar sta pa šli obe krogli tik sinovih prsi. Konec so napravili orožniki z aretacijo obdolženca. Tudi nasproti orožnikom je izjavil, da bo sina ustrelil. Obdolženec svoje dejanje v polnem obsegu priznava. Sodišče mu je za kazen prisodilo 15 mesecev težke ječe. Zaklad najden. \z Cerkelj po racajo: Nenadna sreča je dolete la posestnika Ivana Galjota iz Cerkelj it. 48, po domače Kneta. do- netnske roke. bil Knet v gnoju še tri cekine isti Nemški list 'Deutsche Wacht' dan, tako da je sedaj v posesti ."».'J j'* izbral zadnje čase za glavno i cekinov. Dobival je že dlje časa gal.; belo vino iz 35* Muskatel in i med gnojem take rumenjake, a je mislil, da je čisto navaden pleli in se tli brigal zanj. Knet je nesel cekine pokazat v Ljubljano v muzej. Okrajni glavar v Kranju si je nekaj dovolil, kar pa sega čez dopustne meje. V kratkem bode ljubljanski Škof delil v Kranju birmo in pride menda že par dni poprej tja. Okrajnemu glavarju seveda nihče ne odreka pravice, da sprejme škofa, kakor se mu zdi primerno, in če bi razvil še tako veliko agitacijo za sprejem škofa, bi temu nihče ne ugovarjal. Toda okrajni glavar je svojo uradno oblast izrabil v to. da prisili različne ljudi, ki so uradno njemu podrejeni, da se morajo udeležiti škofovega sprejema. Tako . je izdal na ueiteljstvo kranjske deške in dekliške ljudske šole ukaz, da se mora zanesljivo udeležiti sprejema škofa in 1 ^ ravno tako je dal povelje na vse j f mu podrejene uradnike, da se za- j nesljivo udeleže sprejema; za I slučaj pa, če bi kdo izostal, oziroma se ne hotel oglasiti, zahteva. da se mu pove vzrok. Ta uka-v.a okrajnega glavarja pomenita evident en napad na prostost učiteljev in uradnikov, zakaj okrajni glavar nima nobene pravice, da bi uradnike in učitelje silil, sprejemati škofa. Uradnik je samo v uradnih zadevali podrejen okrajnemu glavarju in ima zu-naj urada samo dolžnost, se zadržati svojemu stanu primerno, sicer pa je svoboden državljan in mu tudi okrajni glavar njegove svobode ne sme omejevati. V o-1 stalem pa je ta ukaz okrajnega t glavarja le dokaz, kake razmere ! so nastale na Kranjskem in kaj ! si smejo posamezni okrajni glavarji. ki bi se radi prikupili klerikalcem, vse dovoljevati. ŠTAJERSKO. Iz Gradca. V društvu občinskih delavcev je poneveril blagajnik Loderer 2000 K. Loderer-ja so v njegovem stanovanju prijeli in zaprli. Iz Celja. Znanemu Oechsu, ki mu je svoje čas« ni bilo po volji, da se v najbolj nemškem mestu Pri Slovenic Publishing Co.. 82 Cortlandt St.. NV.v York, N. V., je dobiti sledeče zanimive knjige po znižanih cenah: "Rodbina Polaneških." Ro- Cenjenim rojakom priporočam mojster Veiicel i man iz življenja, spisal slavno-' hitrasek in lansko leto pa Pugl i Knjiga obsega 1065 strani a .>00 o- jn inia več lepih slik. Cena 'poštnino vred $2.20. "Mati." Soeijalen roman, spi-jTokaj grozdja 35č gal.; Riesling j -i sal Maksim Gorkij. Ta času pri- 40* gal. Vino od leta 1911: Zin-meren roman je vzet iz delavske-j fan del 40< gal.; belo vino Ries-nalogo denuncijaeijo Jugoslova- ga življenja. Velja s poštnino ling 45* gal.; staro belo vino od nov. Slovenci se pač od teh ljudi vred 80c. leta 1910 50* gal. 100 proof mo- ne bodo učili patrijotizma. Onr- "Trije rodovi." Dogodki iz čan tropinovec 4J/2 gal. $12, 10 njeni listič je prinesel nedavno nekdanjih dni. Zelo zanimiva po- gal. $25. članek proti prestolonasledniku, j vest; spisal Engelbert Gangl. Ve Vino pošiljam po 28 in 50 gal. ki ga pa državni pravdnik ni za- !lja s poštnino vred 30c. Vinarna in distillerija blizo po- plenil. T o je bil državni pravd- Dalje je dobiti tudi po znižani staje. nik v Celju. i ceni pero, napoljeno s črnilom j Pošljite vsa pisma na: Dva nova kavalerijska domo- ^Fountain Pen). Velja samo 25c s- Jakše Vinery, branska polka se letos ustanovi-Js poštnino vred. Box 1611 Santa Helena, Cal. ALI STE BOLNI? Ako holujeto na bolezni /.elodra. j.-n-r, nv-hiirja. !edi<\ r.-umalit-mu iti i koutolHilji, živini bolezni, kušljn. bolezni i>lj tj • - in pt», astmi, kožni bolezni, ginvob.»1ju, izpadanju las, slabem sjiav.tnju, ne« isti krvi liob-zm or-i in ust (grla) srbenju kože. potenjn nog, tiiperju, eanktfrju, -ililisu, posledici onaiiije, Impotenci. belem toku, i t. #1 ter so vsa dosedanja ' sredstva ostala brezuspešna, ter ste ZASTONJ TROSILI DENAR ZA ZDRAVILA, n.- Htllflc obupati, teniv.-. poskusile zilravila svetovno znane lekarne PARTOS v New Yorku. od katerih je ž.- ti•».;»-ee in -e Ijiuli od najbolj /listal eliti bob zni |»>[Hilnnmn oz lMilezni <«"-i "RrhtUfr Watnr Halve" — V.a srbPiijf kože "Partocyl" $1. — V.a [u»t«-nje riofi "PartOHWeat" $1 — 'An akutni tript-r •Triplets St. 1" $1; — kronični lri|>»-r "Triplets js led i ee i.na ni je in m*inn«"nost \ spolnem Pisma naslovljajte na: •lieeva nju "Partobra< $1 THE PARTOS PHARMACY 160 - 2nd Ave. cor. 10th Street, NEW YORK, N. Y. ^ Krasni In t>rzi parnik (Avstro-Amcrican proge) Kaiser Franz Josef I. odpluje v sredo dne 14. maja vožnja do Trsta samo 13 dni. do Trata ali Reke - - $37.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $38.18 do Zagreba - - - - $38,08 Za posebne kabine (oddelek med IL in III. razredom) stane vožnja eamo $4.00 več za odrasle, za otroke polovica. Ta oddelek posebno družinam priporoCamo. Vožnje listke je dobiti pri FR. 8AKSER, 83 Cortlandt fit., New York. Pozor slovenski farmeiji! Vsled občne zahteve, srno tudi letos naroČili večje Število i^^pravih domačih ^ Največ denarja iz Amerike nalaga se v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. KRANJSKIH KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami. '- Cena 1 kose je $1.10. -» Denarni promet koncem leta 1912 je znašal nad] . Hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Sprejema vloge vsak dati in jih obrestuje po 66O milijonov kron. Rezervnega zaklada nad 11,300.000 kron. 41 |2°|o i! i! i! i! It i! i! $ M i! I T K ©dor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. v zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega) jekla ; .. — cen« garnituri je $1.00. ===== Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno železniško. Naročilu *riložit»3 je' denar |ali (Postal Money iOrder. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vlo/.ne knjižice diu-gih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada Še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba, vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka Špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v lojiranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let 82 Cortlandt St^ NEW YORK. 6104 St. Clair Ave., N. SL, j i CLEVELAND, 0. I "v • - r - - ?.- GLAS NARODA, 6. VEL-.TRATBA, 1913,__ c.-- • • § « <-iti. j» j< odk Ml ari nj«i ko i DUŠNA PASA. vezana z zlato obrezo POT K BOGU, elegantno v vezano RAJSKI GLASOVI Sv. UKA, elegantno vezano zapono šagrln SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.2 s zapono * 1.30 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —4 VODITELJ V SRECN'O VEČNOST v platno vezano —.40 poučne knjige: dra vil. Ve«ln< tiski, si 11 It' -h tla h ,-Hj: si»tnl "Ki Abecednik slovenski a t>«oednlk nemški Ahnov nemško angleški tolmafi Evangelij vezan Domači zdravnik, vezan Domači živinozdravnlk Nemščina brez učitelja vplaa 0. 'inasvk. — Za *«Glaa Naroda" poslovenil J. T. @ (Dalle.) Saj sem ti rekel, da ni nikaka povest, a ti kar naprej: povest in po wst ! — — šel sem k bolniku, dež je pršil — bilo je spomladi Pri.šel s«* m ves moker v Strmendolec, in v Strmendoleu je dobra kreme pri pošti. Ker je bil voz že odšel sem bil prepričan, da nt dobim nobenega potnika, a v svoje največje začudenje vidim tri daife. Odda leč so se mi zdele vse tri mlade, ker so bile tako el-gant.no napravljene, da sem se sam pri sebi začudil. Ko sem prišel bližje, sem spoznal, da je ena stara gospa, druga zrela gospodična, Iretja precej velika, a še otrok. Zadnjo mislim. Oh, moj Bog! Ne morete si predstavljati, kako čudovita lepota je zbrana v nj» j. Sedaj je malo z^isla in je še lepša — no. saj boste videli. It: živa je postala, veš — osa. pravcata osa! — In kot bi se mu dopadla ta beseda, s katero je najboljše izrazil svojo misel, je še enkrat smeje ponovil. Osa ! .. . Vse tri so stale, kot da bi se ne mogle prav odlo-Start jša gospodična se je kakor okamenela naslonila, obraz bil bled in miren, h po licu so ji t^kle solze, da sem se čudil <1 jih ima toliko. Rečem ti. cel potok! Stara dama je nepre-i nekaj govorila, mlajša se je pa smejala, gledala sestro in solze... In ta smehljaj... Zdelo se mi je. da ona vse viso-adkriljuje, da vse vidi. razume in oprašea, kakor otroku — a je otrok, smejoč se življenju, ki je tako lepo, pa ne razume e lepote, ki jo vidi in čuti... K vragu! Z besedami se ne da ilati — še s.'daj vidim oni smehljaj: In potem sem jo tudi tlla je bila v votlo. Dvakrat sem jo preiskal. pa ji ni bi-.. No, kam si se zagledal ? Nit" pripoveduj. Kako sj srečen! To ni si *ča. to je poklic, prijatelj, in ničesar drugega. Za in i h<> ostalo v duši to prvo srečanje. Prvi utiski, to so u-otem se človek navadi in ne opaža. Ko so me videle, so po--k;iko nemirne; jaz stopim za ograjo — tam mi je vse zna-■ so p« začel" govoriti naprej. Spoznal sem. da je to mati hčeri: starejšo je peljala k svoji sorodnici učiteljici v Lju-i izbila i/ glave neko nevarno ljubezen, in mlajšo, da ,jt». Tako sem vsaj jaz razumel. litro dihal, spil kozarec vina in pomislil sam pri ravno jaz nisem ničesar doživel, da ravno itn. on ima pa takoj poznanstvo, samo če se Slr.vensko-anRleška slovnica Spisovnik ljubavnib pisem Spretna kuharica Trtna uS in trtoreja .. . i Zbirka domačih zdravil V Dalmaciji je rekla, tega se dobro Zbirka ljubavnih pisem v tl iš Dubrovnik nod einrese k p°f>oIn* nauk ° čebelarstvu \ nas 1711 nt tU ni K. po-» I _7c tankim s IS0Q. PWte po eenlk katere«* DoSUem sastilo. —.20 _.26 O. Bos 68 Cleveland, O- —.30 . . —.20 —.20 Dobil sem tz j _ _ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "(JLAS VT=:ČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA". NAJ JAKOB VAHČlC L A C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. Francoska p«robrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANI. Poitnl Gkapre« parnik) aui; p rov encf" savoie" "la lorraine" -france" •a m Vifafce *» «vavljak. -a «va vttakv aa fietM viiefra bosta $1.00 —.40 —.80 —40 —.50 —-S0 1-— —.60 —.60 —.60 —.50 zabavne in razne druge knjige. 811 ] i io. šel. »ecb bal Andrej Hofer, strijaka eii.spediclja Avstrijski junaki, broš. vezano Baron Lauflon Baron Trenk Bele noči____ Belgrajski biser Beneftka vedeževalka Beračeve skrivnosti sto zvezkov Be rad ca Bitka pri Visu Boj tek Boj za pravico Božični darovi Bucek v strahu, burka —.20 —.20 —.70 —.M —.30 —.SO —.so —.16 HARMONIKI Stezosledec Sveta Notburga Sveta Genovefa Srečolovec Sanjska knjiga velika Šaljivi Jaka 'strahn n aP Scjk ofs k e m gradu. 100 zv.7-1^ * ^ ' —.20 bo U»i caaoršnekoll vrste Izdelujem it —■20' popravljam po najniijih cenah, a delo "I® trpežno ln zanesljivo. V popravo sane Šopek lepih pravljic Strašna osveta Strašno maščevanje Slovenske legende 8trelec Strahovalcl dveh kron Sanje v podobah Tegethof Turki pred Dunajem Tiun Ling Timotej In Filemon Tri povesti grofa Tolstoja Trebušnlk na slov. Jugu Trije rodovi Uporniki , Vohun " —•3»! Vojna leta 2000 Vojska na Turškem —.20 dil P» — Vsi pišete in pripovedujete in človek mora nazadnje mi-da so lam nekaki dvori, v katere se ne more priti brez žrtve še tedaj nisi stalen: in zopet skrivnosti, nek poseben vonj.. — A kako to, ker si že — — Pri vas ima vsako, vsako mesto nek poseben duh, nazadnje » veš, pri čem si — — Tega ti ne razumeš, a mi vsi razumemo. — Počakaj tla ti povem, da se oddahnem... Nikdar nisi stalen: one skrivnosti ostanejo, katere Vi tako slavite, namesto da bi jih brcnili z nogo. Kar Vi imenujete: sladke skrivnosti vedno čarobnega ženskega bitja, je samo izdaja in strup! — Kdo je vendar govoril o tem! Sedi in ne bodi otrok. Se na misel mi ni prišlo kaj takega. — Nisi! Koliko sem jaz pretrpel takole v poletnih večerih pi "d lieejem. Po hodnikih sama mlada dekleta zlatih, kostanjevih las. 17. dvorane je priplavala pesem, spremljana s klavirjem ali harfo — t«ka pesem — sama želja! In cvetje na oknih! In o čem so govorile to mlade, nedolžne deklice? Oh, da bi mogel prodreti v l, -skrivnosti, tla bi mogel zvedeti povest in razvitek njihove ljub«/ni. — Vsaka ima nekaj v srcu česar ne bode nikdo zvedel — >..' \saj jaz ne! No, sedaj vidiš, kdo te muči! Sam sebe mučiš! Stopi k temu svetišču, veseli se z njimi in skrivnosti naj bodo tvoje. — Poskušal wem že! Toda jaz nisem nikjer doma, jaz sem povsod tujec. Ponujati se nočem nikomur, tujih sanj in tuje ljubezni nočem buditi. — Idi k onim, ki nimajo nikakih skrivnosti, ki povedo vse! — II takimi idi ^i! je zakričal Stanko tako na glas. da so se v bližnji sobi prebudili in začeli šepetati. S'ai»ko se je razburjen vsedel, obrisal potno čelo in jezno glQ-dnl doktorja Mirka. Nekaj časa sta drug drugega opazovala, potem sta pa bušnila v smeh Začela sta se polagoma slačiti, in kmalo nato je nastal v hiši popa Vlad~ popoln mir, kakršen je že prej vladal po celem Kreševem. Ko sta se prebudila, se je vsa okolica kopala v žarki solnčni svetlobi. Stanko je ostal v Kreševu z namenom, da gre v Ljubeč in sveto zatrdil dr. Mirku, da mu bode pisal kot svojemu najboljšemu prijatelju. Zrak je bil tako čist in miren, da se je zdela v jutranji zori vsa dolina nenavadno jasna in svetla; najmanjši glasovi so se slišali od blizu in oddaleč. Toplota solnČnih žarkov mu je prepojila telo, dozdevalo se mu je vse lahko. Po strmini je šel kakor po ravni, mehki livadi, moč v njemu se je podvojila, upanje povečalo, ko je pomislil, sam pri sebi: "Sedaj vem. zakaj so ti ljudje vedno veseli in srečni; vem zakaj so zadovoljni in ponosni v svoji revščini: njihova zemlja je taka!"' In res! Okoli po strminih so skakale s skale na skalo vesele koze, med grmovjem so se svetile pastirske srajce, rdeče kape, o-koli vratov deklet so se leskeeali, srebrni inz lati nakiti, z vsakega griča, iz vsake doline so se culi vriski in vesele pesmi. Čeravno je gnalo Stanka nekaj naprej, je vseeno zdajpazdaj postal, da bi boljie čutil in videl njihovo jutro". Poti v Ljubeč ni iskal, ker je vedel, da bode takoalitako prišel v drugo dolino. Car In tesar Cerkvica na nkall Cesar Fran Josip Ciganka Clganova osveta Ciganska Birota. 93 zvezkov Cvetltia. Dorograjska Cvetko Ca s je zlato Človek in pol Crnl bratje Da ma s kameljaml Darinka mala Cmogorka Deteljica žvljenje treh kranj. bratov Deset let v peklu Devica Orleanska Don Kižot Doma in na tujem Dobrota In hvaležnost Dve povesti Eno leto med Indijanci Erazem Pred jamski Evstahija, dobra hči Fa biola Fra Dlavolo George Stephenson, o^e Železnic Golobček in kanarček Godčevskl katekizem Grof Radecki Grofica heračioa., »to zvezkov Gozdovnik, 2 zvezka Grizelda. Grof Monte Cristo Hedviga, banditova nevesta Hildegarda Hlapec Jernej Hirlanda Hubad. pripovedke. I. ln n. zvezek po nustriranl vodnik po Gorenjskem Izdajavec Islandski ribič Izlet v Carigrad Izdajalca domovine Ivan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad DobruSo Jaromll Jazbec pred sodnljo Jetnikovi otroci Jurčevičevi zbrani spisi 5. zv. V vojni krajini 6. zv. Moč ln pravica 7. xv. Lepa Vida 8. zv*. Bela ruta bel denar 9- zv. Med dvema stoloma 10. zv. Rokovnjači, zgodovonski ro- man 11. zv. Veronika DeseniSka Kaj se je Marku sanjalo Katastrofa Titanica Kraljevič in berač. vezano Kako postanemo stari Kako se je pijanec izpreobrnll Kraljica Draga KrlStof Kolumbo Križem sveta Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v Ljubljani Lažljivt Kljukec Le ban, sto beril Ljubezen ln maičevanje. 102 zvez. Maksimiljan . Mali vseznalec Marjetica Marija hči polkova Materina trtev Mati, socijalen roman Mlklova Zala Mir botjl Mirko PoAtenjakovič Mladi samotar Mlinarjev Jane* Močni baron Ravbar Mrtvi goatač Musollno Na raslifinlb potih Ka valovih jutnega morja Naroiln« pri povesti, I., n.. III. In 4 zvezek, vsaki po —.30 —.10 —.35: —.15! -.26; —.25; —.30 —.16 —.20 —.20 —.20' 6.—1 -.40 —-20 —.25 —.80 —.20 V snegu sama I V delu refcitev | V gorskem zakotju Vrtomirov prstan Voščilni listi Veliki trgovec V srca globini ; Zaroka o polnoči ! Žalost in veselje j Zndni grof celjskt Za kruhom 1.80 —.20 —.20 —.35 1.— —.20 —.20 —.20 —20 —.20 —.20 —.20 ...50 —.60 $1.00 $1.00 $1.00 $1.00 $1.00 $1.00 $1.00 —.20 —.40 —.16 —.28 —3e —.60 —.20 —.20 —.36 —.1» —.20 —.40 — 30 SPILMANOVE POVESTI' Za tuje grehe Zlate jagode Življenja trnjeva pot Življenjepis Simona Gregorčiča Z ognjem in mečem Zmaj iz Bosne Zeninova skrivnost Krasni roman "Prokleta"! zv. Prokleta, _„0 2. zv. Volčji ubjalec _3. zv. N*a pokopališču v Fremlcourtu •JU 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea 5. 1n 6. zv. Ugrabljeni groflč _60 7. in 8. zv. V kamnolomu. ^ Cena vseh 8 zvezkov —^20; —.20; —.20 1. zv. Ljubite Bvoje sovražnike —.2* 2. zv. Maron krščanski deček —.U 3. zv. Marijina otroka _.30 4. zv. Praški judek —.2» 5- zv. Ujetnik morskega roparja _.26 €. zv. Aruniugan ein indijanskega kneza. _.25 7. zv. Sultanovi sužnji —!so 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin _.26 11. zv. Rdeča ln bela vrtnica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 13. zv. Boj ln zmaga . _ —.10 14. zv. Prisega huronakega.-glavarja —.30 15. zv. Angelj Bužnjev —.26 16. zv. Zl&tokopl _30 17. zv. Prvič med Indijanci —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih mtsl- — 20 sljivo vsakdo poSlje, ker sem Se nad 16 let *akaj v tem poslu in sedaj —.20 lastnem domu. V popravek vzamem — SO i kranjske kakor vse druge harmonike te ~ 351 računam po delu kakortno kdo zahteva —-20 ; ores na daljnih vprašanj, john wen zel —!so 1017 E. 62ndStr.. Oevelud, O —.20--... Z 40 ar VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! "Wf — 36: Vsak potnik, kteri potuje skozi —.20 New York bodisi v stari kraj ali ~40 s*are£=a kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI —.20 —.20 —.20 =:S[ AUGUST BACH, — «1145 Washington St., New York, —'so Corner Cedar St. —.601 Na razpolago so vedno čiste ~ sobe in dobra domača hrana po —nizkih cenah. 2-— I____________ —.60 M OT E L —.20 —.20 —.36 —.25 —.25 —.20 —.20 —.20 4.— —.80 — 10 $3.50 —.20 —.20 —.«« —.20 — 20, Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovenio Publishing Company, 19. Jonarjev zv. Mlada mornarja TALIJA. Brat Sokol Cigani Doktor Hribar Dve tašči Idealna taSča Ne kliči vraga Nemi ki ne znajo Pot do srca Prvi ples Putifarka Raztresenca Revček Andrejček Rokovnjači. narodna Igra Stari nari ca Trije tički V medenih dneh Zupanova Mt^itg 82 Cortlandt Street. New York Po*tnl parnik! sot "CHICAGO" ' LA T0URANE" "R0CHAMBEAU" "NIAGARA" Glavna aeencija: 19 STATE STREET. NEW YORK comer Pearl St., Cbencbruafti Bolldt««. Paniki odploieio od sedaj naprej 'edno ob četrtkih b pristaaiUa Itov. S? North River in ob wlwlib p« ix prutaatira 84 North River, N. T. •LA LORRAINE 8. maja 1913 *LA LORRAINE 29. maja 1913. t FRANCE 15. maja 1913 f FRANCE 5. junija 1913. #LA PROVENCE 22. maja 1913. °LA SAVOIE 12. junija 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •CHICAGO odpl. s poni. štev. 57. dne 12. maja 1913 ob 10. dopol. •NIAGARA odpl. s poni. št. 57. dne 24. maja 1913. ob 3 popold. fROCHAMBE A F odpl. s poni. št. 57. dne 31. maja 1913. ob 3 pop. Psrelti i svezde saiaavoveal laa|e pejlre vfltkt. Paniki * križ« inij« p« »tiri vijaka. i ^tSM) • Aiuf riSiau^ka crts /preje bratje Cosulichi naiprioravneisa in naiceniiša oaroorodna črta n %\mm >n h to* —.30 —.30 —.20 —.40 —.20 — 20 —.20 —.30 —.20! —.20 —.20 —.20 —.20 —.40 —.40 —.20 —.30 .20 RAZGLEDNICE: NewyOTSke, a cvetlicami, humoristič-ne, božične, novoletne in velikonočne po komad —.02 ducat po _.30 Narodna noSnja ln mesta Ljubljane, ducat po —.26 Z slikami mesta New Torka po —.05 — Z0| Razne svete podobe po —.M ducat _.sj —"fi! A,buin mesta New York ~ krasnimi —.20 —.50 —.20 —50 1.— slikami mesta ZEMLJEVIDI: —.21 Avstro - Ogrske, mali —.10 Avstro-Orgske, vezan —.50 —.70 Kranjske dežele, mali —-10 —.10, Združenih držav, mali —.10 —.15. veliki —.25 —.40 Evrope, vezan —.50 —.20 Gorenjske z novo bohinjsko in trti- ■—.iv iJko železnico —-25 —.50 Celega sveta —.25 —.t« Balkanskih držav —.15 —15 Zemljevidi: New York. Colorado. Hhnoie, Kansas, Montana, Oblo, Pennsylvania in -H West Virginia vsak 25 c Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v Parkrat je hotel tudi sam zapeti, toda premislil se je, ker so j tovini, poštni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina je pri meh ga pastarice vse začudene pogledovale. Korakal je polagoma, ka- j cenah še vračunana. Ho vi parnik na dva vijak* M-ev^i* Washihgtoj»^ f^ul&rna vožnja med New Yol kom, Trstom in rmk& tožml hsxex b. Hew Torka m fH* v Vsi spodaj navedeni novi paro-brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEF I. 1 TRSTA ........................................ $34.00 LJUBLJANE ..................................... 3160 REKE ........................................... 34.00 ZAGREBA ....................................... 35.20 KARLOVCA ...........................................35.25 Za Martha Washington stane $3.00 vei. II. RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington $65.00, drugi $60 do $85, Phelps Bra, & Co , Gen,AgaitSt 2 WnahmctoD street, NEW^ YORK