— 851 —
Haznosti.
(Imenovanje in premešCenje.) G. Karo 1 Pleško c. kr. sodnik v Litiji, imenovan je c. kr. sodnim svetovalcem pri okrožnej soduiji v Rudol-fovem. Okrajne sodnije pristav g. Josip Hauffen je premeščen na lastno proSnjo iz Črnomlja v Vipavo. Sodnim pristavom za Črnomelj je imenovan dozdanji avskultant g. And. Ogorek. Okrajne sodnije pristav g. Fran Mikuš je prestavljen na lastno prošnjo iz Kostanjevice v Mokronog. Okrajne sodnije pristavom za Kostanjevico je imenovan dozdanji avskultant g. Ivan Nedog.
(Dr. F r. V o k,) beležnik v Vipavi, imenovanje beležnikom v Ljubljani.
(Slovenski vseučilišniki) na dunajskem vseučilišči jeli so v slednjem času bolj obračati svojo pozornost na naše narodno pravo in na slovansko pravo. V ^literarnem društvu" bral je stud. jur. Aleksander Hudovernik dva pravna spisa in sicer: ,Pravni običaji v Slovencih" in „Črnogorsko pravo". Le tako naprej!
(,,0, moj dragi, ti si me ubil!") Grozen dogodjaj javljajo iz Bostona: Ema Kobbly, krasna in mlada Amerikanka, katera je izven svoje domo-
— 352 —
vine sijala kakor ,stav" (zvezda) operete, bila je naposled Član operetnega društva, katero je dajalo predstave v Bostonu. Bila je divna gospica, katera je mnoge očarala. Mnogo let se je upirala ta krasotica laskavim besedam čestilcev, naposled najde v njenih očeh vender milost Jonathan S., sin bogatega trgovca. Postala je njegova ljubica, zapustila je gledališče, da se z Jonathanom naseli v jednej hiši in da živi v miru in sreči. To je trajalo 10 mesecev; nič ni kalilo njiju sreče. Kmalu oboli Ema. Zdravniki, kateri so bili pozvani, da jo zdravijo, izjavili so, da je bolezen nevarna in da nimajo nade, da bi bolnica ozdravela. V soboto prišel je domov Jonathan in Ema mn deje: „Jaz moram umreti. Žal mi je, da te nisem mogla delj časa ljubiti. Ali jaz zahtevam od tebe najvažnejši dokaz tvoje naklonjenosti. Jaz se samo bojim , ... da bodem živa pokopana. Večkrat sem cula, da je bilo uže več slučajev zamrlosti, ter se bojim, da se tudi meni more to zgoditi. Zatrdi mi na svoje poštenje, da me bodeš ubil, ko me bodo proglasili mrtvo, da hočeš zaprečiti, da bodem živa pokopana." Jonathan mogel je izgovoriti le besedico: ,,Hočem" . . . Bolezen se je obračala na slabeje. Na jedenkrat neha bolnici tleči srce, lice jej obledi kakor marmelj — umrla je. Jonathan ni jokal, junaško je prenašal nesrečo, katera ga je zadela. Ko dojdejo zdravniki, najdejo ga tihega in mirnega poleg ljubice. „Dovršeno je", jekne. Mladenič ostal je sam z Emo. Dvigne pokrivalo, ki jej je ležalo na preih, položi loko na njeno levo stran, poljubi mrtvo dekle na mrzlo čelo, nabije samokres in nameri proti njenemu mrtvemu srcu. Samokres poči. Čez nekaj trenutkov dvigne se umrla, odpre medle oči in dotakne se rane. Potem pade znak na zglavje in zaječi: „0 mon amour, tu m' as tuee!" (O moj dragi, ti si me ubil!) Nesrečnica je bila žrtev onim bojaznim, katere je gojila za življenja. Sodnija ukazala je zapreti nesrečnega ljubimca, a vprašanje nastaje, ali morejo sodnije kaznovati tako čudovit, nesrečen slučaj?
(„Dummer Kerl".) — Ali postane kdo kriv prestopka zaradi žaljenja časti, ako reče komu „dnmmer Kerl?' Najvišje sodišče za Ogersko odgovorilo je na to vprašanje trdivno, in sicer, ker se je v konkretnem slučaji zdravniku ta izraz rekel, ki je zdravniku glede na njegovo oliko in na njegovo stopnjo v socijalnem življenji gotovo žaljiv. Kaj, ko bi bil razžaljeni le — kmet?
(Justica v Bosni in Hercegovini.) Zaradi nepopolnega sodnijstva in posebno radi pomanjkanja dotičnih zakonov, sestavila se bode v kratkem iz sodnikov in justičnih uradnikov, kateri so se natančneje s pravnimi razmerami Bosne seznanili, potem iz pravnikov obeh državnih polovic komisija ter se bode združila, da do sedaj še revni pravni materijal s sodelovanjem mohamedanskih učenjakov na pravnem polji in v kupčiji učenih deželjanov dopolnijo in Bosni materijalno in formalno pravo dado, katero naj tako pravičnosti in novejšim pravnim načelom, kakor tudi zgodovinskim religijoznim razmeram dežele zadostuje. Predsednik tej komisiji bode strokovnjašk pravnik iz monarhije.
Izdaje in ureduje dr. Alf. Mosche. — Tiska ,Narodna tiskarna" v Ljubljani.