Leto IX, it. 15 Ljubljana, sreda 18. januarja 1928 Cena 2 Din mm. mi»«|» ab 4, g|ntwij. Stane mcacCno Din »5-—, sa icmstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. >07« in «804, ponoči tndi št. to34. Rokopisi se no »raiaio. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprsveiitvs: Mubi»*na, frešernorr uMca it. S4- — Telefon St. «036. inscraiai eddeiek: Ljubljana, Prcier-non uHc» it. 4. - Telefon št. t+qr Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova ceste Račoo pri poStnem ček. zavoda t Ljub-] lana it 11A4S - Praha čislo 78.180, Wien, Nr. 105 Razkrinkana dvojna igra g. Jelačina Kakšno mučno presenečenje so doživeli predstavniki gospodarskih organizacij v družbi predsednika ljubljanske Zbornice TOI v Beogradu LJubljana, 17. januarja Nič ni tako skrito, da bi kdaj ne postalo očito. Na ta stari slovenski pregovor smo se spomnili, ko čitamo poročilo o incidentu, ki se je dogodil danes predsedniku ljubljansike Zbornice TOI g. Jelačinu v Beogradu, ko je prišel v družbi industrijcev protestirat proti uvedbi novih oblastnih davščin. Minister za trgovino je deputaciji izjavil, da mu je bilo javljeno, da slovenski gospodarsk/i krogi soglašajo s predlaganimi oblastnimi davščinami, referent za samoupravne finance, načelnik Tosič pa je vpričo deputacije pokazal g. Jelačinu njegovo lastnoročno pismo, naslovljeno na oblastnega predsednika dr. Natlačena, v katerem g. Jela-čin kot predsednik Zbornice TOI piše, da se strinja s sklepi oblastne skupščine glede davkov in doklad. Razumljivo je, da je deputacija, v kateri so bili poleg Slovencev tudi naj-odličnejši zastopnik industrijskih korporacij Srbije in Hrvatske, kar ostrmela, ko je zaznala za vsebino Jelači-novega pisma. Strmela je lahko tudi nad drznostjo g. Jelačina, ki se je, mesto da bi se takoj skril, še opravičeval s kavalirstvom in kurtoazijo. Še bolj kot v Beogradu, pa bodo jutri razočarani nad g. Jelačinom gospodarski krogi v Sloveniji; kajti v Beogradu strahotno razkrinkana zakulisna igra g. Jelačina mora sedaj odpreti oči i onim, ki morda do sedaj tega gospoda še niso poznali. Zaman smo v našem listu pred volitvami v Zbornico TOI opominjali slovenske privrednike na važnost njihovega najvažnejšega gospodarskega parlamenta, ki ga predstavlja Zbornica TOI, zaman smo svarili pred g. Jelačinom, ko smo napovedovali, da bo z njegovim predsedstvom postala vrhovna gospodarska in stanovska korporacija slovenskih trgovcev, obrtnikov in industrijcev samo slepo orodje klerikalne politike. Današnji beograjski dogodek na drastičen način pojasnjuje razmerje g. Jelačina do SLS ter dokazuje, kakio ne-odikritosrčna in slepilna je politika, ki jo uganjajo SLS in njeni eksponenti z Zbornico TOI. Po vseh prečanskih krogih se dviga silen vihar ogorčenja gospodarskih krogov proti davčni neenakosti v državi ter proti krivičnemu in usodnemu navijanju davčnega vijaka. Le v Sloveniji je bilo vse mirno, kakor da bi se pri nas cedil med in mleko in kakor da bi se pri nas davčnih neenakosti in strahot niti občutilo ne. Drugod so gospodarske korporacije, zlasti trgovsko-obrtne zbornice energično protestirale in na mogočnih mitingih dajale duška občemu odporu proti neznosnim razmeram. a Jelačin, ki je bil nekoč najglasnejši bobnar proti davkom, pa je hodil zadnje mesece v Zbornico TOI, kakor belo jagnje, ki ne vidi nič in ne sliši nič. Celo v Zagrebu so gospodarski krogi protestirali proti nekaterim brezglavim ljubljanskim in mariborskim oblastnim davščinam, a ljubljanska Zbornica TOI se je odlikovala po svoji rav-nodušnosti in po svojem molku. Noben poziv gospodarskih krogov in javnosti je ni spravil do tega, da bi v kritičnem in odločilnem trenutku pokazala, da ni filijalka SLS, pač pa zastopnica interesov slovenskih gospodarskih krogov. Sedaj je očito vse. G. Jelačin je kot predsednik Zbornice TOI razkrinkan pred vso javnostjo. Tedaj, ko so gospodarski krogi v Sloveniji in v ostali državi krčili pesti, tedaj je g. Jelačin z g. Natlačenom uganjal «kurtoazijo». Menda v zahvalo, da je postal po milosti in po mahinacijah SLS predsednik Zbornice, je tedaj pisaril pismo, v katerem se še zahvaljuje za klerikalno davčno naklonjenost. Ce to ni višek oškodovanja interesov gospodarskih krogov, potem sploh ne vemo. kaj naj slovenskim privrednikom še več škoduje: Predsednik Zbornice v nasprot-stvu z gospodarskimi čini tel ji v odločilnem trenutku odobrava in blagoslavlja to, kar bi moral po svoji poziciji žigosati in najenergičneje zavračati! Pismo spada v ostalem še v posebno poglavje morale, kakor tudi dvolična vloga, da v Ljubljani pismeno odobravamo to, proti čemer imamo drzno čelo protestirati v Beogradu v posebni deputaciji. Božji mlini meljejo sicer počasi, a sigurno in v zadoščenje nam je, da. je kavalirska in kurtuazijska morala g. Jelačina vsaj v Beogradu doživela zasluženo «nagrado». Iz finančne službe Beograd, 17. jan. i. V finančnem mini* strstvu sta imenovana z ukazom za šefa odseka generalne direkcije katastra Ste« paa Veeei 'm Franc Onecsa. | Beograd, 17. januarja, i. Včeraj ie v Beogradu zborovala centrala industrijskih korporacij, ki se je bavila z vprašanjem oblastnih doklad in davščin. Sklenjeno je bilo. da se poda danes deputacija k namestniku ministra financ in protestira proti uvedbi raznih trošarin ter doklad nekaterih oblasti. V deputaciji, ki jo je vodil predsednik centrale industrijskih korporacij g. Ignac Bajloni, so bili tudi zastopniki industrije iz Slovenije (gg. direktor Krejči. inž. Šuklje in direktor TPD Vrhunec.) Ministru dr. Spahu je delegacija med drugim predložila tudi protest proti sklepom oblastnih skupščin v Mariboru in Ljubljani, ki uvajata ogromne nove davščine. Minister dr. Spaho je izjavil, da ne bo odobril nobenih davščin na produkcijska sredstva, ali na pogonsko silo. kakor sta n. pr. premog in električ-' nI tok. Da omogoči oblastem dohodke, ie pripravljen odobriti trošarino na predmete, ki se trošijo izključno v oblasteh, a še to z ozirom na gospodarsko stanje le v skromni meri Glede trošarine na vino je izjavil, da ne more dovoliti diferencijacije med vinom iz do-tične oblasti in vinom iz drugih oblasti. Na veliko začudenje navzočih je minister dr. Spaho izjavil, da mu je bilo javljeno. da so slovenski gospodarski krogi izjavili svoje soglasje z davščinami, ki jih predlagata ljubljanski in mariborski oblastni odbor. Deputaciji se je imel pridružiti tudi predsednik ljubljanske Zbornice TOI g. Ivan Jelačin. ki se nahaja v Beogradu. Prišel pa je šele, ko je deputacija odhajala od ministra k referentu za sa- moupravne finance g. Tosiču. Tamkaj je deputacija ponovila svoje zahteve. Načelnik g. Tosič se je izjavil enako kakor minister. Dodal pa je, da se čudi, da slovenski gospodarski krogi v Beogradu protestirajo dočim so se doma izjavili sporazumne z nameravanimi novimi bremeni. Ko so delegati odločno ugovarjali, je g. Tosič potegnil iz akta originalno pismo g. Ivana Jelačina kot predsednika zbornice TOI. v katerem piše predsedniku oblastnega odbora dr. Na-tlačenu. da se strinja z nameravanimi sklepi oblastne skupščine glede novih doklad in davščin. Nastala je skrajno mučna situacija. Vsi so obmolknili in uprli svoje poglede na g. Jelačina, kateremu so mahoma stopile potne srage na čelo in je hudo zardel. Začel se je v zadregi^ opravičevati, da je to pismo dr. Natlačen napačno razumel in da ne pomenia drugega, kakor akt kurtoazije. V skoro deset-minutnem izgovarjanju je skušal dokazati, da .ie odločno proti vsem novim davščinam in se je zgražal, da tudi oblasti vodijo profesijonalni politiki, ki so tudi krivi, da je to pismo bilo napačno razumljeno in je prišlo v napačne roke. Ostala deputacija je z velikim začudenjem opazovala g. Jelačina. kateremu je načelnik g. Tosič dal njegovo originalno pismo v roke. a mu ga nato zopet odvzel. Deputacija ie po tem mučnem prizoru odšla in so vsi odnesli zavest, da je akcija gospodarskih krogov s početjem g. Jelačina zelo komprimitirana. Odstop ntiniifra Vel!© Popoviča Kralj je demisijo sprejel, — Narodna skuoščina sklicana za 24. t. m. — Istočasno sestanek radikalskega kluba Beograd, 17. januarja, i. Kralj ie danes sprejel ostavko ministra brez portfelja Ve-Ijfc Popoviča ter podpisal ukaz. da se po- stavlja na razpoloženje. Minister Velja Po-povič je podal krajšo izjavo z motivacijo, da ie z zasedbo notranjega ministrstva prenehala potreba, da ostane v vladi In pomaga še nadalje Velji Vuklčeviču pri poslih v notranjem ministrstvu. Popoldne je bil g Popovič v poslovilni avdijenci na dvoru. Beograd, 17. januaria p. Danes se ie vršila daljša konferenca med ministrskim predsednikom g. Vukičevičem in predsednikom Narodne skupščine g. dr. Peričem. Kakor se izve iz vladnih krogov, bo Narodna skupščina najbrž s!vl!cana za dne 24. t. m. Na dnevnem redu bo razprava o davčnem zakonu. Po informacijah iz radikalskih krogov bo bržkone za dne 24. t. m. sklicana tudi seja radikalskega kluba. Zdi se, da je g. Vukičevič pod pritiskom položaja, ki je nastal po kongresu demokratske stranke ter z ozirom na potrebo tesnejše naslonitve vlade na radikalski klub, končno pristal na staro zahtevo radikalskih nezadovoljnežev, da poda poročilo o političnem položaju, o katerem pred klubom sploh še ni govoril, odkar je na čelu vlade. EmeU]ska država zanemarja kmetijstvo Finančni odbor je včeraj začel razpravo o proračunu ministrstva za poljedelstvo. — Nizka stopnja naše agrarne produkcije. — Vlada se briga le za veleposestnike Beograd, 17. jan. r. Finančni odbor ie danes pričel razpravo o ororačunu ministrstva za kmetijstvo in vode. Minister dr. Stankovič je v daljšem ekspozeju Dredvsetn izrazil svo je zadovoljstvo, da finančri minister ni tudi za njegov resor zahteval tako velikih redukcij kakor Dri ostalih ministrstvih S tem ie hotela vlada pokazati svoio dobro voljo za pospeševanje kmetijstva Proračun znaša 216,359.172 Din ln Je za 90 milijonov manjši od sedanjega. Minister ie dalie naglašal, da ie predvsem posvečal pozornost povzdigi kmetijske produkcije in izvozu kmetijskih pridelkov. Lanske vremenske katastrofe skoro v vseh pokrajinah države so ooložai znatno poslabšale, vendar Da ie uDanje, da bo s smotre-nim pospeševanjem kmetijstva mogoče dvig niti kmetijsko produkcijo zopet na normalno višino. Pri sklepaniu trgovinskih pogodb ie minister skušal ščititi interese našega poljedelstva, predvsem pa izvoz kmetijskih produktov. V razpravi je prvi govoril zemljoradraik Voja L a z i č. ki je ostro kritiziral delo ministrstva in naglašal. da naše kmetijstvo od tega ministrstva dejansko nima nobenih koristi. NajvečH del kreditov se uporablja za razne inšpekcije in komisije, kmetie pa ne dobe ničesar. Na popoldanski seii je prvi govoril poslanec HSS dr. Predavec, ki ie uvodoma povdarja!, da vlada ni storila prav ničesar za povzdigo poljedelske produkcije. Četudi smo izrazito agrarna država, posveča vlada baš kmetijskemu resoru neprimerno malo pažnie. Agrarna produkcija je v Jugoslaviji kljub temu, da spada med nairodovitnejše zemlje na najnižji stopnii. V Jugoslaviji znaša pridelek na enem ha 8.75, v Bolgariji 10.05, v Rusiji 9.10. v Italiji 11. na Češkoslovaškem 13. v NemčiH 18. na Hola; ljudi pri selu Krčevcu blizu Topole. Ali bodo demokratski ministri odstopili? Do skrajnosti napeta politična situacija Borba med vladinovci in skupino g. Davidoviča za premoč v poslanskem klubu. — Dr. Marinkovič nenadoma obolel. — Dr. Korošec pri g. Vukičeviču. — Danes se sestaneta gg. Pri- bičevič in Davidovič Beograd, 17. januarja, p. Politični krogi so še vedno pod vtisom kongresa demokratske stranke. G. Davidovič je danes ves dan sprejemal delegate, ki so ga podrobno informirali o položaju v posameznih pokrajinah ter tudi ob tej priliki naglašali. da je treba končno pričeti z energično akcijo za koncentracijo demokratskih sil in spremembo sedanjega režima. V vladnem predsedstvu so se istočasno vršile tozadevne konference demokratskih ministrov z g. Vukičevičem. Ker je g. dr. Marinkovič nenadoma obolel, je minister dr. Mijovič obvestil gospoda Vukičeviča. da demokratski ministri ne smatrajo za potrebno, da bi podali ostavko, ker kongres tega ni izrecno zahteval. Če pa bi poslanski klub postavil to zahtevo, se ji bodo demokratski ministri sicer pokorili, vendar pa v tem slučaju odklanjajo vsako odgovornost za posledice, ki bodo nastale. Zdi se pa, da so demokratski ministri glede nadaljnjega razvoja situacije v demokratskem klubu precej nesigurni. Stališče g. Davidoviča se je po kongresu tudi v poslanskem klubu znatno po-jačalo. Zato prevladuje v okolici demokratskih ministrov boiazen. da bosta poslanski klub in glavni odbor v izvajanju sklepov kongresa zahtevala njihovo demisijo. Demokratski ministri skušajo vplivati na poslance, češ da bi muslimani v tem slučaju izstopili iz Demokratske zajednice ter se pridružili radikalom g. Vukičeviča, ki bi po razpadu koalicije z demokrati pritegnil v vlado Kmečko-demokratsko koalicijo. Razpad Demokratske zajednice je po mnenju demokratskih ministrov mogoče preprečiti le s podaljšanjem sedanje vladne kombinacije. Da pa bi vendarle zadostili sklepom kongresa, pledirajo demokratski mini- stri za rekonstrukcijo vlade. Na radikalni strani bi izpadla minister pravde dr. Subotič in minister pošte Vlajko Ko-cič, od demokratov pa naj bi odstopila minister za izenačer.je zakonov doktor Grga Andjelinovič in minister za javna dela dr. Šumenkovič. Demokratski ministri upajo, da bi potom take rekonstrukcije pomirili nezadovoljneže i v demokratski i v radikalni stranki. Kako se bo situacija razvijala nadalje. je sedaj po vsem odvisno od go-. spoda Davidoviča, ki mu je kongres dal neomejeno pooblastilo. Njegovi ožji prijatelji in sotrudniki zagotavljajo, da g. Davidovič ne misli več popuščati, marveč da bo takoj pristopil k izvedbi svoje zasnovane akcije. Predvsem namerava obnoviti razgovore s Kmečko-demokratsko koalicijo v svrho tesnejšega sodelovanja obeh skupin. V zvezi s tem komentirajo politični krogi prav živahno tudi za jutri dogovorjeni sestanek med gg. Davidovičem in Svetozar-jem Pribičevičem. Danes se je nepričakovano vrnil v Beograd tudi g. dr. Korošec. Takoj po svojem prihodu je posetil g. Vukičeviča ter ostal ž njim v daljšem razgovoru. Po sestanku je bil kakor običajno napram novinarjem zelo rezerviran in jim je odklonil vsako izjavo. Opažati pa je. da vlada v klerikalnih vrstah po kongresu demokratske stranke velika ner-voznost. Za danes sklicana seja centralnega odbora SDS, na kateri bi imel g. Pribi-čevič poročati o političnem položaju, je bila odgodena. G. Pribičevič odpotuje jutri zvečer v Zagreb, kjer se sestane z g. Stjepanom Radičem, da ga obvesti o zadnjih dogodkih v Beogradu. V Zagrebu ostane do nedelje, ko se bo vršila manifestacijska skupščina Kmečko-demokratske koalicije. Eadič o demokratski resolucffi Resolucija situacije ni razčistila, sobnosti današnjega režima. — vidoviča. — Neresnične vesti o Zagreb, 17. januarja n. Danes je Stjepan Radič sprejel novinarje, ki lim je na vprašanje. kaj pravi k resoluciji kongresa Demokratske stranke, izjavil naslednje: »Čakam na prijatelja Svetozarja Pribičevida, da bom z njim govoril o tem Morem pa vam reči. da je resolucija v marsikakem pogledu boljša, kakor so bili govori na kongresu. Resolucija priznava, da ie treba za slabo stanje uprave v Južni Srbiji, kakor tudi za pojav prečanske fronte iskati vzroka v kratkovidni politiki voditeljev državne uprave. Po vsebini vseh govorov na kongresu bi morala resolucija izreči nezaupnico vladi, nezaupnico bodisi demokratskim bodisi radikalnim ministrom, tako da bi danes imeli čisto situacijo. Izglasovana je bila zaupnica Davidoviču, kar pa ničesar ne pomeni Kar se tiče vesti, da so radikali poslali nekoga k meni, to ni resnica. Ako pa bi tudi res koga poslali k meni, bi ga ne sprejel« Zatem so se novinarji razgovarjali z zastopnikom samostojnih demokratov, ki je član poslovnega odbora KDK in ki je izjavil naslednje: »G Radič ni tako nezadovoljen s sklepi demokratskega kongresa, kakor izgleda na prvi hip. Jaz sem se včeraj dopoldne in danes z njim razgovarjal — Važno priznanje o nespo-Stališče KDK zavisi od g. Da-pogajanjih g. Radiča z radikali in nekateri odstavki resolucije mu zelo ugajajo. Zadržanje Stjepana Radiča in cele KDK napram g. Ljubi Davidoviču ter njegovi stranki bo odvisno od samega g. Davidoviča. Jaz sem se danes telefonično razgovarjal z g. Pribičevičem, ki bo zvečer ali jutri posetil g. Davidoviča, da vidi. kaj namerava storiti s pooblastilom, ki ga je dobil od najširšega fora svoje stranke. Z Davidovičevim odgovorom bo prišel g. Pribičevič v Zagreb ter bo z g. Radičem določil zadržanje KDK napram Ljubi Davido- viču. Manifestacija KDK v Zagrebu Zagreb, 17. jan. r. Po definitivno dol o* čenem programu se bo vršila skupna seja klubov SDS in HSS v soboto 21. januarja ob 9. dopoldne. Po potrebi se bo seia na« daljevala tudi popoldne. V nedeljo, 22. ja* nuarja ob 10. dopoldne bo veliko manife« stacijsko zborovanje KDK v industrij« skem paviljonu zagrebškega zbora (bivši jahalnici). Ob 8. zvečer priredi krajevna organizacija SDS v Zagrebu zabavo v pro« 6torih Glasbenega zavoda (Gunduličeva ul. 5) Predsednik SDS Svetozar Pribičevič pride v Zagreb že v četrtek. -S8- Bilanca Narodne banke Beograd, 17. jan. p. Pod predsedstvom vršilca dolžnosti guvernerja Narodne ban« ke g. Ljube Srečkoviča se je vršila danes plenarna seja glavnega upravnega odbora. Na seji sta bili odobreni bilanca in račun izgube in dobička za minulo poslovno leto. Aktiva izkazujejo v glavnem naslecfnje: kovinska podlaga 452,735.000 Din. eskomptna in lombardna posojila Din 1 „683,129.000. terjatve napram državi 4..337,834.000 Din, nepremičnine 92.983.000 Din, vrednost zastavljenih državnih domen 2„ 138.377.000 Din. kurzne diference 880.361.000 Din. Pasiva bančna glavnica 30.000.000 Din, novčanice 5„743,389.000 Din. terjatve države po raznih računih Din 464,167.000 Din, obveznosti iz tekočih in drugih računov, pri čemer so všteti žirovni računi dinarjev 1„086,581.000. terjatve države za zastavljene domene 2.. 138.377.000 Din, čisti dobiček 208,249.461 Din. Glavna letna skupščina se bo vršila dne 4 marca. Fašisti prots slovenskemu tisku Trst, 17. jan. 1. Kakor lani, tako sr tudi letos «Popok> di Trieste» obregnil ob koledar goriške Mohorjeve družbe in dru« ge slovenske novoletne knjige. V današnji številki trdi, da dela goriška Mohorjeva družba pod krinko verske brige slovansko propagando. Izpada proti slovanskim du« hovnikom in slovanskim propagandistom ter pravi, da slovanske publikacije niso v skladu z nacijonalnim redom države. Fa* šistično glasilo zaključuje: «Lahko srna« tramo poskus slavizma kot neumen in smešen in pa ker imamo možnost, da ga v kateremkoli trenutku onemogočimo s takojšnjo aplikacijo strogega in nevklon« Ijivega fašističnega zakona«. 8 urni delovnik v Nemčiji Ženeva, 17. jan. (be.) Mednarodni urad dela poroča, da se uvede s 1. januarjem v Nemčiji osemurni delovnik. Avstralija, Kanada in Mehika so znižale delovni čas. Bolezenski dopust dr. Stresemanna Berlin, 17. jan. s. Zunanji minister dr. Stresemaim bo v prvi polovici februarja vstopil Mm bolezenski cbpart. Eksodus opozicije Iz davčnega odbora Vladna večina hoče vse se nerešene člene davčnega zakona sprejeti pavšalno brez podrobne debate. — Davek na dohodke nameščencev Beograd, 17. januarja, p. Današnja seja davčnega odbora je doprinesla nov dokaz, da hoče vlada na vsak način izigrati davčni zakon. Dočim si zastopniki Kmečko - demokratske koalicije prizadevajo, da bi s stvarnimi in utemeljenimi predlogi izboljšali vladni osnntek tega zakona, ki naj tvori temeljno podlago za izenačenje in pravično razdelitev davčnih bremen, je opaiati v vladni veČini tendenco, da se sistematično izogne izboljševalnim predlogom opozicije. Tako je vladna večina na današnji seji davčnega Odbora na predlog predsednika odbora dr. Sečerova sklenila, da vse Se nerešene člene davčnega zakona reši pavšalno brez podrobne debate. Člani Kmečko - demokratske koalicije so proti takemu postopanju energično protestirali, naglašajoč, da pomeni tako postopanje eklatantno kršitev poslovnika. Pri glasovanju o predlogu poslanca Sečerova, je vladna večina sprejela predlog, nakar je opozicija v znak protesta zapustila sejo. V dvorani so ostali le poslanci vladne večine, ki so nadaljevali razpravo. Po otvoritvi seje je takoj pričela razprava o davku na dohodke nameščencev. V debato so posegli poslanci dr. Kraja č, dr. Svetislav Popovič in Voja Lazič. Po daljši debati j« bil sprejet predlog, da ostane prvotni predlog vlade neizpremenjen. Po tem predlogu so oproščeni davka prejemki do 400 Din mesečno ali 16 Din dnevno. Obdavčenju so podvrženi vsi dohodki. Davčna stopnja za dohodke do 10.000 Din mesečno je eetala neizpremenjena. Pri dohodkih od 10.000 do 18.000 Din mesečno znaša davek 12 %, pri dohodkih nad 18.000 Din pa 15 %. Dohodki do 4000 Din mesečno niso podvrženi samoupravnim dokladam. Pred prehodom k nadaljni debati je nato poslanec Sečerov stavil predlog, naj se o vseh še nerešenih členih razpravlja skupno. Temu predlogu se je opozicija odločno uprla, vladna večina pa ga je kljub protestom sprejela, nakar je prišlo do eksodusa opozicije. Značilno je, da je glasoval proti predlogu posl. šečerova skupno z opozicijo tudi radikalski poslanec Ilija Mihajlovič. Prečanski radikali podpiralo davčno borbo kmečko-demokratske koalictte Pritisk vojvodinskih in bosanskih organizacij. — Konferenca prečanskih radikalnih ministrov. — Br. Spaho priznava možnost takojšnjega uveljavljen ja novega davčnega zakona dopisnik iz popolnoma zanesljivega vira, so zahtevali radikalski ministri na tej konferenci od dr. Spaha pojasnila, ali bi iz fi- Beograd, 17. januarja p. Odločna akcija Kmečko-demokratske koalicije za izenačenje in pravilno" razdelitev davčnih bremen ni ostala brez odmeva v vladnih krogih, četudi se vlada sama še vedno protivi takojšnji ukinitvi dohodnine in uveljavljenju novega davčnega zakona obenem z novim proračunom. Zlasti med vojvodinskimi radikali je opažati v zadnjem času veliko nezadovoljstvo zaradi postopanja vlade. Vojvodinski radikalni poslanci so dobili v zadnjem času od radikalskih organizacij energične porive. naj se solidarizirajo s Kmeč-ko-demokratsko koalicijo ter zastavilo vse svoje sile, da se čim prej izvede izenačenje davkov. Zaradi tega pritiska se je vršila danes konferenca radikalskih ministrov, ki so bili izvoljeni v Vojvodini in v Bosni. Konferenci je prisostvoval tudi zastopnik finančnega ministra dr. Spaho. Kakor izve vaš nančnih razlogov ukinitev dohodnine in uveljavljenie novega davčnega zakona s 1. aprilom bilo mogoče. Dr. Spaho ie nato Izjavil, da za odklonitev te zahteve Kmečko-demokratske koalicije ni stvarnih razlogov ter da bi on takoj pristal na to zahtevo, če bi bil on minister financ. Z ozirom na to so vojvodinski in bosanski radikali sklenili, da morajo njihovi ministri znova po-kreniii to vprašanjem v min. svetu Dasi ni verjetno, da bi vlada svoj prvotni odklonilni sklep spremenila, je ta korak vendarle jasen dokaz, kako velik odmev je našla akcija Kmečko-demokratske koalicije, pa tudi dokaz, da vlada zgolj iz partizanskih razlogov odklanja izvedbo davčnega izenačenja Indus Obsežna spomenica finančnemu ministru. — Predlogi za ureditev oblastnih financ. — Zahteva po maksimiranju vseh samoupravnih doklad Beograd, 17. januarja i. Povodom pose-ta, ki. ga je. napravila deputacija centrale industrijskih korporacij danes opoldne namestniku fin, ministra dr. Spahu, je izročila dr. Spahu resolucijo, ki pravi, da je centralni odbor industrijcev kraljevine SHS na podlagi razprave o posledicah, ki bi jih-lahko povzročili sklepi oblastnih skupščin z ozirom na proračune za leto 1938., ugotovil, da sta tako Kraljeva vlada kakor Narodna skupščina pristopili k delnemu reduciranju državnih bremen. V nasprotju s tem prizadevanjem pa so proračuni oblastnih skupščin za leio 1928., v katerih se uvajajo nove doklade, takse in trošarine ter celo nova bremena na produkcijska sredstva, kakor n. pr. na premog in električni tok. Industrijska produkcija je danes že tako obremenjena,. da ne more več prenesti novih bremen. Zato prosijo predstavniki industrije cele države g. finančnega ministra: 1) da pri odobritvi oblastnih proračunov a) ne dovoli nobenih davščin na sredstva proizvodnje, (kakor premog, električni tok itd.) b) da ne dovoli bremen na predmete, ki se izvažaio v druge oblasti ali v inozemstvo; c) da ne dovoli nobenih davščin na predmete, ki so podvrženi državnim ta- Oditi Sh k Ž3M ksam ali trošarini, d) da omeji oblastne do-klade na državne davke. 2) Daije prosimo, da se čim prej donese zakon, ki naj uredi finance Oblastnih samouprav po naslednjih načelih; a) iz dohodkov lastnih posestev in podjetij; b) iz tan-gent donosa splošne državne doklade na osnovni državni da vek v razmerju z davki, vplačanimi na ozemlju dotične oblasti; c) iz taks in trošarin na predmete, ki še niso podvrženi državnim taksam in trošarini. 3) Dokler es vprašanje financiranja oblasti ne reši zakonodajnim potom in dokler traja kriza našega gospodarstva, naj država iz lastnih sredstev zadostno dotira oblasti, tako da morejo s temi dotacijami zadovoljevati vse svoje izdatke. 4) Potrebno je, da finančni minister še nadalje vrši kontrolo nad budžetlranjem in gospodarstvom samoupravnih teles, tako da bodo oblastne in lokalne finance vedno v skladu z cilji splošne državne gospodarske politike 5) Prosimo, da se v fin. zakonu ne maksimirajo samoupravne doklade tako, da bo vsota vseh občinskih doklad maksimirana s 150 .%, vse samoupravne doklade skupno pa z 200 odstotki. i m iV™ IS Neenako presojanje kongresne resolucije. — Po splošnem mnenju je situacija sedaj še bol? zapletena in nujno potrebuje raz čiščenja na levo ali desno Kako polovičarska in nejasna je resolucija demokratskega kongresa, se jasno vidi tudi iz odmeva, ki ga je vzbudila v našem časopisju. Vsak list komentira resolucijo drugače in niti dva se ne vjemata v svoji sodbi. V naslednjem navajamo prav na kratico misli in mnenja važnejših listov. »P.ravda« trdi, da so zlasti opozicijo-nalci pričakovali kongres z nervoznostjo, nadeiajoč se, da bo Davidovič že s svojim govorom povzročil preobrat v politični situaciji. Demokratski politiki pa so mnenja, da Davidovič ni imel namena, takoj razdreti sedanjo koalicijo čeprav prevladuje naziranje, da so spremembe v režimu po kongresu neizbežne. V ostalem priznavajo sami radikali, da je vlada v krizi. Reč« govori o krizi vlade, ker je kongres popolnoma omajal njeno pozicijo. La-tentna kriza Vtikičevičevega kabineta se je pretvorila v akutno. Kongres je s tem, da je dal g. Davidoviču skoro diktatorska pooblastila, dočim demokratskih ministrov niti ne omenja v svoji resoluciji, le-tem izrekel Lndirektno nezaupnico, tako da je njihov obstoj v vladi nemogoč. »Samouprava« le iznenadena nad govorom g. Davidoviča, katerega označuje za nedržavniškega Sklepi kongresa situacije niso razčistili. Na g Davidoviču je sedaj, da to stori; ako ne bo storil, bo nemilo presenečen, ker bodo to storili drugi. Današnja situacija pa je vsekakor nevzdržna. »Vreme« napoveduje nadaljnje izpre-membe v vladi, dasi sklepi kongresa ne zahtevajo direktno ostavke demokratskih ministrov. Jasno je samo, da sedanja vlada ne uživa iskrene podpore demokratov. Vladno delo pa bi bilo nemogoče, ako bi se pr&d vsakim glasovanjem moralo iskati posebnega sporazuma. »Politi k a« ne iznaša nikake lastne sodbe o posledicah kongresa, pač pa omenja, da so ji zlasti pristaši Marinkoviča zamerili prvotno vest, da vsled kongresa lahko pride do razbitja sedanje koalicije. Iz istih virov poteka njena informacija, da bi do tega lahko prišlo samo, ako se sprejme resolucija, ki bi pomenila nezaupanje vlad; in demokratskim ministrom V tem slučaju da bi slednji morali izvajati konsekvence Preostra resolucija bi privedla tudi do pre-tresljajev v stranki sami. »Slovenec« je mnenja, da kongres ni izpremenil političnega položaja. Resolucija kongresa ie sicer ostra, vendar zaradi nje ne bo prišlo do kakih večjih posledic Radikali gledajo na resolucijo ravnodušno in li ne pridajajo globljega pomena. Pač pa zamerijo demokratom njih nelojalnost napram radikalnim činiteljem v vladi ter označujejo ta postopek kot netakten in po litično neoportun »Novosti« (Zagreb) ironizirajo demo- krate, češ, da so lepo govorili bi sprejeli tudi lepe resolucije, kakor to dolikuje stranki, ki je vzela patent na demokracijo. Uspeh kongresa je tem lepši, ker je medtem popolnoma izginila »kriza«. Demokrati so dobili dva nova velika župana, a upokojenih je nekoliko višiih činovnikov, ki so posebno ovirali demokrate v njih delovanju. Kdo bi razbijal koalicijo z radikali, ko se dosezajo taki usipehll Vse bo ostalo pri starem in čika Ljuha bo še nadalje govoril o velikih ciljih derooikracije. Kmečka demokracija naj ne čaka ved na * Davidoviča. marveč naj dela sama v začetem pravcu »RiJeč« (Zagreb) izvaja, da govori večine delegatov sicer izražajo željo, da prekinejo z današnjo kombinacijo in današnjim sistemom, da pa vsebujejo govori tudi mnogo nejasnega in meglenega. Ista slika se kaže tudi v resoluciji. Največ spodtike bo gotovo povzroči! oni stavek o t. zv. prečanski fronb" Dasi Je Veljkovič naglasil, da gre pri tem samo za viprašanje, da-Ii more v državi sploh obstojati davčna neenakost, vsebuje resolucija vendar neko lekcijo »prečanom«, češ, da nimajo dovolj zavesti in državljanske solidarnosti. Največ pa gre-še proti tej soli larnosti oni, ki trpe današnji režim neenakosti. Vse je v rokah g. Davidoviča, ki je dobil generalno polnomoč, da lahko ustvari novo situacijo. Da smo količkaj v normalnih razmerah, bi se morala resolucija smatrati kot vzrok za raz-druženie koalicije. Dr. Marinkovičev govor Na kongresu demokratske stranke v Beogradu je imel vnanji minister doktor Voja Marinkovič daljši govor, ki po svoji tehtni vsebini in jasni določnosti prav nič ne zaostaja za najboljšim eks-pozejem. kakor se naslovi na notranji vnanji politični forum. Vsakdo, pa naj je prijatelj ali nasprotnik stranki, ki ji pripada dr. Marinkovič, more priznati, da je naš vnanji minister s svojim govorom pokazal, da je na mestu pravi mož in da besede, ki je izrekel na strankarskem kongresu, točno reprodu cirajo misel in čustva vsega našega naroda. Politični nazori, kakor jih je pokazal dr. Marinkovič, niso morda izraz kabinetne politike v starem smishi. politike vlade, marveč izražajo točno in pošteno voljo celotnega našega naroda. Dr. Voja Marinkovič je uvodoma označil, da živimo po 1. 1918. v prehodnem času, ko staro odmira in nastopa nova doba. Tak prehodni čas je vedno najkooljivejši in otežuje orijen-tacijo. Novo se šele ustvarja, a mi moremo reči z vso določnostjo, da smo kot narod, ki se je boril za svobodo in pravico, za novo, in da nas v to smer vodijo vsi naši interesi. Toda pri tem ne smemo prezreti, da elementi starega še obstoje in da so celo zelo močni; zato moramo v svojih akcijah ostati oprezni in previdni, ter ne smemo ničesar niti precenjevati, niti podcenjevati. Dva principa sta nam v naši vnanje-politični orijentaciji zanesljivi smernici. En princip je vera v Društvo narodov in njegovo mirovno posredovanje, drugi princip je ideja-vodnica naše balkanske politike, ki se s prvim principom popolnoma skladata; to je ideja: Balkan — balkanskim narodom. Interpretacija vsebine naše vodilne vnanjepolitične ideje, kakor jo je podal dr. Voja Marinkovič, je iskrena in določna, a hkrati možata. To je pravo nasprotje onega, kar smo bili vajeni poslušati iz ust dr. Ninčiča. Kdor je pazljivo prebral poročilo o Marinkoviče-vem ekspozeju. je moral pritrditi njegovim izvajanjem v polni meri. Jasno zveni iz njih zavest, da je pravica na naši strani; ne nas, — one balkanske narode, ki bi se ne zavedali svoje dolžnosti, braniti neodvisnost Balkana, bi zadela krivda na bodočnosti. Ce pravijo grški komentarji, da je Marinkovičev govor prevzeten, je to znak, da smatra Grčija našo vnanjo situacijo za bolj opasno nego je in sebe za važnejši jeziček na tehtnici nego je. Mi ne podcenjujemo nikogar, a tudi sebe ne podcenjujemo. Mi se ne damo zastrašiti po manevriranju zlohotnih elementov, ker se zavedamo, da vršimo v obrambi svobode in nezavisnosti Balkana svojo historično dolžnost. Ce bi se nekateri balkanski narodi odmikali od take dolžnosti, ki je tudi njihova, bo to njihova krivda in posledice bodo nosili sami. Pravijo, da je Marinkovič preveč govoril o topovih. Storil je to na onem mestu, kjer je odločno zavrnil akcijo makedonstvujuščih. ali po našem mnenju popolnoma umestno. Zakaj pravilno je, da se z bodali in revolverji ne bo pokrenilo makedonsko vprašanje; to bi bil preopasen prejudic in mi ga nikdar ne bomo akceptirali. Nasprotno, kdor argumentira z bodali in revolverji, se mora zavedati, da bodo poprej govorili topovi in mitraljezi. preden bi se mogli njegovi argumenti vzeti za osnovo, za početek akcije za spremembo položaja v nekem področju. S tem je jasno povedano, da krvave akcije makedonstvujuščih v nobenem slučaju ne bodo mogle vplivati na odločitve v naši vnanji politiki, kakor si jih želi sofijska revolu-cijonarna centrala. Sodimo, da to niso pretnje. Nihče ne more soditi, da izzivamo, ako se ne damo ustrahovati po raznih nasprotujočih intrigah. Naša vnanja politika je dala toliko dokazov resnične miroljubnosti in spravljivosti. da ji nihče ne more očitati izzivalnosti; to nam je potrdla evropska politična javnost. Ako se zdi nekaterim našim sosedom Marinkovičev govor premalo skromen, vidimo v tem le znak, da so sebe precenjevali, računajoč, da so nas ohole in megalo-manske aspiracije z one strani Jadrana povsem deprimirale. < Dr. Marinkovič je zaključil svoj govor z zelo pomembno zagotovitvijo, da bi se vsi oni, ki računajo na našo izoliranost v slučaju resne poostritve položaja. temeljito zmotili in da bi jih taka situacija pošteno iznenadila. Tu se nam zdi, da se je težko zadovoljiti z Marinkovičevim pasu.som; daje nam mnogo, ali vendar premalo konkretnega in zategadelj sploh premalo. Zavedamo se, da je to najkočljivejša točka vsakega ekspozeja, ali ipak ne moremo soglašati popolnoma. Ako se fe umljivih vzrokov ne more pokazati položaj povsem precizno in konkretno naj se tudi splošna zagotovila stilizirajo na drug način, sicer smo prisiljeni izpraševati po podrobnostih. V celoti pa je z Marinkovičevim eks-pozejem Jugoslavija svojim sosedom pošteno in iskreno povedala svoje stališče. Ako ga oni sprejemajo prav tako iskreno in pošteno, naša pota ne morejo iti narazen. Konferenca velikih županov Beograd, 17. jan. p. Za prihodnje dni je sklicana v Beograd konfeienca vseh veli* kih županov, na kateri hoče novo imena« vani notranji minister g. Ceda Radovič se* znaniti velike župane s svojim programom ter dobiti od njih poročila o položaju v poedinih oblasteh. Nepremišljenost dveh mladostnih čsl. dezerterjev Moravska Ostrova, 17 jan. g. Dezerter* ja, ki sta ^žla z letalom, sta marala zara* di pomanjkanja bencina prekiniti svoj beg ter pristati na Poljskem v bližini Ar* žejovka v Voliniji. Ker so bile poljske oblasti obveščene o begu, je bila takoj na lice mesta odposlana vojaška patroU, ki je letalo zaplenila. Oba begunca sta pobegnila, vendar pa se je posrečilo, ju da* nes popoldne prijeti. Dezerterja sta posla* la praškemu ilustriranemu listu pismo, v katerem prosita občinstvo, naj jima odpu* sti. (Glej tudi poročilo na 6. str.) 40.000 boljševiških delavcev starka? Moskva, 17. jan. (be.) V ozemlju Donca je stopilo zaradi pomanjkanja živil in niz* kih mezd v stavko 40.000 delavcev. Stav* kujoS so odklonili intervencijo oblasti in se postavili pod poveljstvo bivšega carske* ga polkovnika Ivanova. Varnostni problem Ženeva, 17. jan. (be.) Društvu narodov je bil predložen angleški varnostni načrt, katerega vsebina pa še ni znana. Dosedaj so predložile varnostne načrte Anglija, Belgija, Švedska in Norveška Dosedaj pa še ni nobena država odgovorila na okrož* nico Društva narodov, koliko bojnih sil bi lahko v slučaju potrebe stavila na razpo* lago Društvu narodov. Odmevi monoštrske afere V Ženevi menijo, da se Rumunija ne bo pridružila demarši* interpelacije v čsl. zbornici. — Preiskava v Monoštru Ženeva, 17. januarja s V krogih Društva narodiov računajo, da bo Maia antanta prihodnje dni storila v zadevi tihotapstva orožja na Madžarsko korak pri Društvu narodov. Čeprav hočeta Češkoslovaška in Jugoslavija doseči, da pride Madžarska pod investigacijo, ni izključeno, da se bo vsa zadeva rešila z izjavo Madžarske, ako se v svetu Društva narodov ne bo našla potrebna večina za investigacijsko komisijo. Ker bi bila tudi Italija, odkoder je prišlo orožje, tangirana po poizvedovanju investi-gacijske komisije, bodo naziranja v svetu najbrže zelo deljena, še ni gotovo, ali se bo Rumunija, čije zunanji minister Titulescu je sedaj baš v Italiji in ki je z Italijo v stalnem stiku, pridružila koraku Jugoslavije in Češkoslovaške. Do sedaj Društvo narodov še ni prejelo nobene demarše in-teresiranih držav. Praga, 17. januarja g. Češkoslovaški so-cijalni demokrati so v poslanski zbornici stavili na vlado interpelacijo zaradi tajnega oboroževanja Madžarske Ln zaradi zadnjega tihotapstva orožja na Madžarsko. Tudi narodni sociialisti so vložili enako in- terpelacijo. Tajno oboroževanje Madžarske je v očitnem nasprostvu z določbami mirovnih pogodb. Dogodek v Monoštru je doprinesel nov dokazni materijah Ta dogodek ni samo v nasprotju z mirovnimi pogodbami, temveč tudi z vsemi glavnimi načeli mednarodnih odnošajev. Dogodek dokazuje, da se Madžarska sistematično in tajno oboro-žuje proti svojim sosedom Interpelanti vprašujejo min. predsednika, ali je pripravljen dati jasne in zanesljive informacije o dogodkih v Monoštru in katere korake namerava vlada storiti proti tajnemu oboroževanju ln proti ogrožitvi miru v srednji Evropi. Monošter, 17. Januarja s. Mešana avstrij-sko-madžarska komisija, ki ima nalogo, da preišče tihotapsko afero, se je danes sestala ter Je razpravljala od 3. do 7. popoldne. Zaslišala je madžarske in avstrijske železničarje in fin. uradnike, ki so v času razkritja imeli službo. Sestavil se le protokol, ki ga bodo člani te komisije predložili svojim vrhovnim uradom. Zadeva se Je preiskala samo z železniškega in carinskega stališča. Borna seja čsl. zbornice Slovaški socijalnodemokratski poslanec obtožuje slovaškega klerikalnega poslanca veleizdaje Praga, 17. jan, g. V poslanski zbornici ka se je danes po enomesečnem odmoru zopet sestala, je prišlo pri govoru slova* škega socijalnega demokrata in bivšega ministra dr. Dererja do hrupnih prizorov. Poslanec je obdolžil člana vladne koali* cije poslanca slovaške ljudske stranke Tu* ko veleizdajstva. Pri tem je citiral članek, ki ga je Tuka objavil v listu «Slovak» in ki ga je prineslo tudi mnogo inozemskih listov. V tem članku je Tuka izjavil, da bo v jubilejnem letu češkoslovaške rep-ub* like prišel dan, na katerem bo prenehala veljavnost vseh češkoslovaških zakonov na Češkoslovaškem. Ta članek, je dejal De* rer, je zasledoval iste cilje kot zadnje ti* hotapstvo orožja na Madžarsko. V svojem nadaljnjem govoru je dr. Derer navedel iz* jave raznih češkoslovaških politikov, ki so Tuko Označili kot vagabunda, vohuna m* agenta madžarske vlade. Pri teh besedah je nastal velikanski hrup. Prišlo je do spopadov med češkimi socijalisti in člani slovaške Ijud. stranke. Dr. Derer je nadaljeval: Imamo zane* sljive vesti od očividcev, ki potrjujejo, da niti Rothermereova akcija ni povzročila na Madžarskem takega razpoloženja kakor ta Tukov članek. Na koncu svojega govora je dr. Derer sporočil, da so socijami demokrati vložili nujno interpelacijo o protidržavnem delo* vanju poslanca Tuke. Nemški katoliški delavci proti klerikalnemu vodstvu Nezadovoljnost delavskih klerikalnih volilcev z vodstvom centralna. — Poslanec Stegervvald odložil podpredsedniško mesto. Poskusi za pomirjenje Berlin, 17. Januarja s. Dosledno se vzdržujejo govorice, da ie prišlo v vodstvu centruma do krize. Delavski volilci centruma so že deli časa nezadovoljni z vodstvom. Veliko nevolio ie povzročila zlasti izjava državnega kancelaria dr. Marxa. da cen-trum ni niti republikanski niti mouarhistični temveč da le samo ustavna stranka. Celo vodja centrumske frakcije v državnem zboru Guerarg je odločno nastopil proti tej izjavi ter je večkrat ponovno povdarjal. da je centrum republikanska stranka. Ta nevolja se je zlasti pokazala na delavskem zborovaniu v Essenu. na katerem je znani državni poslanec in vodia strokovnih oiganizacij Imbusch odkrito napadel dr. Marxa ter se pritožil, da se vodstvo stranke premalo ozira na delavstvo. KeT delavstvo, je dejal Imbusch, nima dovoljnega upliva v stranki, mora storiti odločilen korak. Poslanec Imbusch je dalje iziavfl. da Je dobil razne pozive, naj ustanovi lastno katoliško delavsko stranko. Imbusch Je šel ce- lo tako daleč, da ie dejal da bi bilo dobro, ako bi dr. Mar* odložil vodstvo stranke. Duh, ki ga propovedu;ejo gotove osebe, se vidi tudi v stranki. Proti temu pa morajo kattSliški delavci nastopiti na ta način, da postavijo pri volitvah svoje lastne kandidate proti oficijelnim kandidatom centruma. Zborovanje Je na to z vsemi prod trem glasovom sprejelo resolucijo, iz katere jasno izhaja odločno nasprotstvo proti kancelar-ju ter polno zau-panie do podpredsednika stranke Stergerwalda.. »B. Z. am Mittae« poroča, da ie poslanec Stegervvald odložil svoje mesto kot podpredsednik centruma z utemeliitviio, da je uspešno sodelovanje s prvim predsednikom stranke dr. Marxom. postalo nemogoče. S sigurnostjo se pričakuje, da se bo vodstvo stranke sestalo prihodnje dni. da odstrani diference med obema vodij nima osebama Kakor izve Wolffov urad iz parlamentarnih krogov, se bo vršila seja vodstva centruma v sredo. AkcSfa za edinstveno Nemčijo V Berlinu se vrši konferenca zastopnikov vseh nemških dr-Nepričakovani separatistični pojavi zav* Berlin, 17. januarja s. V političnih kTOgih obstoji stremljenje, da bi se podvzeli koraki za ustanovitev edinstvene nemške države. V to svrho se je v Berlinu pričela konferenca zastopnikov posameznih nemških držav, katere se ie udeležilo približno sto delegatov, med njimi državni kancelar dr. Marx ter ministrski predsedniki vseh nemških držav. Vendar Pa ie javnost zelo skeptična glede rezultatov te konference, ker Je znano, da so zlasti iužnonemške države zelo partikuiarično oriientirane. 2e državni kancelar je govoril zelo previdno. Izjavil le. da se bo konferenca bavila zlasti z vprašanjem. da bi se posamezne dežele razbremenile s tem, da bi država prevzela gotove upravne posle, dal e da se odpravijo razne enklave in da se dosežeio s primernimi upravnim: odredbami prihranki. Na včerajšnji konferenci je najprej poro- čal hamburški župan dr. Petersen. ki je zahteval. nai se osnuie odbor strokovnjakov za proučevanje dosedaj predloženih načrtov za ujedinjenje države. V gotovih točkah se dosedai predloženi načrti strinjajo. Senzacija današnje seie pa je hil govor netr.škonacijonalnega predsednika Wurtten-berga Bazille. ki se s svojim govorom ni le pokazal kot odločen nasprotnik ustanovitve edinstvene države, temveč je sicer v prikritih, toda vendarle v dovoli iasnih besedah zagrozil z izstopom VVurttenberga iz države. Bazille je izjavil, da bi se, ako bi se skušalo izvesti večii ali maniši pritisk, da se doseže državno edinstvo. izzval nepo* sredno nevarnost za obstoi države. Z ozirom na sedanji položaj v Evropi, bi tako igranje z ognjem moglo zanetiti ves kontinent Smrt in pogreb Veliborja Preliča Veličastna nacijonalna in žalna manifestacija v Skoplju. Skop!je, 17. januarja. Žrtev nacijonalnih idealov Velimir Prelič je v ponedeljek ob 12.20 podlegel rani. Ravno tri dni po atentatu, točno ob uri in minuti, ko ga je pogodila zločinska roka bolgarske atentatorke. Zadnjih 12 ur je Prelič ležal v agoniji, le od časa do časa se je prebujal in se je dozdevalo, da je kriza minila. Toda vsa pričakovanja so bfla zaman. Zdravniki so se dobro zavedali, da so Preliču ure štete, vendar pa so z drugimi meščani vred tolažili Preličeve sorodnike. Par minut pred smrtjo je Prelič še hotel iz-pregovoriti napram svoji soprogi. Dejal je: — Prosim te, plačaj zdravnike, dobro bi bilo, da grem domov... Pokliči svečenika!... Nato je začel govoriti francoski, a poslednje njegove besede so bile: — Kaj delajo moji otroci? ... Jedva Je izrekel te besede, mu je na obraz legla senca smrti. Pretresljiva novica se je bliskovito razširila po vsem Skoplju in je bila te-lefomčno javljena v Beograd in širom Južne Srbije. Pričeli so prihajati številni brzojavi z izrazi globokega so-žalja. Pred bolnico so se zbirale ogromne množice in z bledih drhtečih usten so se cule mnoge pridušene kletve. Truplo pokojnega Preliča so končno prenesli na dom in ga položili na mrtvaški oder. Krsta je bila kmalu obtožena s številnimi venci in šopki. Za organizacijo svečanega pogreba se je organiziral poseben odbor z najod-ličnejšimi javnimi funkcijonarji na čelu. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi vsega prebivalstva in številnih deputacij danes ob 11. dopoldne. Za križem so nosili odlikovanja pokojnega Preliča. za oddelkom četnikov z zastavo so korakali nosilci številnih vencev, nato pevska društva, vojaška godba in številna duhovništvo. Za vozom s krsto, ki so jo ob vsaki strani spremljali trije uniformirani četniki, so stopali pokojnikovi sorodniki, za niimi pa predstavniki vojaških in civilnih oblasti. deputacije, občinska uprava z oblastnim odborom, nato nosilci vencev muslimanske in židovske cerkvene občine. oficirski zbor, uradništvo, razne korporacije in del prebivalstva, dočim so ogromne množice meščanov na vseh ulicah, koder se je pomikal ta veliki žalni sprevod, tvorile špalir skupno s četniki, Sokoli in dijaštvom vseh skop-Ijanskih srednjih šol. Tako je bil pogreb Veliborja Preliča veličastna nacijonalna in žalna manifestacija, dostojna velike žrtve, ki nam jo je ugrabilo zlo-činstvo mračnih elementov izza naše iztočne meje. Zakaj država ne plača zdravnikom računov za cepljenje? Dopis iz zdravniških krogov. Sedaj že teče 9. mesec, odkar so zdravniki izvršili cepljenje proti osep-nicam za leto 1927. in položili svoje račune. Vsi podeželani vedo, kako naporno je to delo za zdravnika, ki obiskuje oddaljene gorske vasi v lepem in najslabšem vremenu. Pri tem so tudi veliki izdatki za vozila, hrano in sanitetni materijai. kar mora zdravnik vse takoj plačati. V novem zakonu o cepljenju proti osepnicam (nota bene je bil stari avstrijski mnogo boljši) je določba, ki jasno pove, kakšen honorar pristaja zdravni-ku-cepitelju, in sicer: kilometrina, dnevnica in za vsakega uspešno cepljenega otroka reci 1 dinar nagrade. Ta skromni 1 Din je nas . Misterij ljubezni, spisal Bernard Shaw. V četrtek 19. t. m. uprizori ljubljanska drama v režiji ge. Marije Vere Shawovo cCandido*. Shaw je imel s Candido svoj prvi veliki uspeh. Issdal jo je med onimi svojimi deli, ki jih je naslovil: , potem ko so njegova < Ne razveseljiva dela®, med katerimi nam je znana na mariborskem odra. Koncem tega tedna se vrši premijera Verdijeve velike opere le neke noči napadel neznan moški in Jo riorabil, nakar Je zanosila. Rističeva večkratna detomorilka. Da ugotovilo, v koliko so podatki Rističeve resnični, so preiskali v bolnici njeno prtljago in našli med njo več IJubavnih pisem s podpisom »Todor«, te katerih Je bHo sklepati, da se povest Rističeve o neznanem moškem, ki jo je neke noči posilil, ne sfclada z dejstvi ter da mora bit! ta »To- dor« oče umorjenega deteta. Toda ne samo to: po opetovanem Todorovem zakli-njanju, naj zopet napravi tako, »kakor že poprej«, je bilo razvidno, da nI bil omenjeni detomor v Doboju prvi, ki ga je izvršila Rističeva. Policija v Bosanskem Brodu se je takoj po tem senzacijonalnem odkritju obrnila na policijo v Doboju zaradi nadaljnjih informacij. Leta je dognala, da se je Rističeva nahajala pred tednom dni v Usori v spremstvu nekega sumljivega domačina. Policija Je izvršila aretacijo in mož je pri zaslišanju priznal, da je odvedel Rističevo k neki Ivki Cičakovi, ki je v vsej okolici znana kot padarica, ki odpravlja za dober denar človeški plod Izpovedal je, da Rističeve drugače ne pozna in da jo je spremil k Cičakovi, ker ga je prosila, naj ji pokaže pot k njej, za kar ga ie tudi nagradila. Ljubimec Rističeve — ugleden posestnik in družinski oče. Policija v Doboju Je na podlagi obtežil-ne izpovedi aretiranca prijelo Ivko Ciča-kovo in jo predala v zapore v Doboju. Skupno s policijo v Bosanskem Brodu je uvedla obširno 1 preiskavo glede ljubimca Rističeve, ki se je v strastnih Ijubavnih pismih podpisoval kot »Todor«. Rezultat preiskave je bil presenetljiv. Dognalo se je, da Je »Todor« ogleden posestnik Todor Ldcič iz Boljaniča, oženjen ter oče šestih otrok. Bil je takoj aretiran in izročen oblastim v nadaljnje postopanje. Rističeva se 5e vedno bori s smrtjo in je le težko verjetno, da bo ostala pri življenju, a tem manj, da bi izdala skrivnost, kje hi kdaj je Izvršila prejšnje detomore. In tudi Ltddč pri zasliševanju molči kakor grob. Njegova aretacija je vzbudila v Bo-IJaniču ogromno senzacijo, ker je bil na glasu kot ugleden in pošten posestnik, ki je z dušo ta telesom vdan edino Ie svoji družini in svojemu kmečkem poklicu. Domače vesti * Izpremembe v državni službi. Za šefa odseka pri generalni direkciji katastra sta imenovana geometra Fran Omerzu in Štefan Vesel, — oba v 1. skupini II kategorije. Gabrijela Janežič. računovodka pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani, je podala ostavko na državno službo. + Napredovanje sodnikov. Na vprašanje, kako naj se tolmači čl. 106. uradniškega zakona, da-li prejemki sodnikov tečejo od dneva napredovanja ali od dneva, ko je sodnik izpolnil pogoje za to napredovanje, je državni svet izdal odlok, da sodniki sodišč prve stopnje, ki izpolnijo pogoje po S. 1 uredbe o razvrstitvi uradnikov, pridobe avtomatično tudi skupine ter iih pri tem ne ovira čl. 106. uradniškega zakona. * Zakon o muzejih. O novem načrtu zakona o muzejih, ki je bil nedavno predmet obsežne diskusije na kongresu muzejskih znanstvenih delavcev v Beogradu, bo te dni razpravljala specijalna komisija v ministrstvu prosvete, na kar bo načrt predložen Narodni skupščini v odobrenje. * Novi župani. V Rogatcu ie bil pri županskih volitvah izvoUen za župana g. Ivan Geiser, predsednik tamošnie krajevne organizacije SDS. Klerikalni odbornik je volil z Nemci. Občina trga Rogatca je torej končno prišla v slovenske in napredne roke. — V Humu pri Ormožu je bil za župana izvoljen g. Ivan Jeremic. posestnik in mlinar, za svetovalca pa gg. Ivan Ivanuša in France Starman. — V Št. Jurju pod Kumom je prevzel županstvo gostilničar s■ Vinko Medved, pristaš SLS. Ker se sedai občinska pisarna nahaja tako rekoč v gostilni, bo občinsko gospodarstvo gotovo prav veselo napredovalo. * Italijansko odlikovanje za vojvodo Stepo Stepanoviča. Beograjsko »Vreme« prinaša naslednje poročilce iz Čačka: Policijski uradnik Jončič je vojvodi Stepi Stepanoviču izročil povelje italijanske krone, s katerim ie italijanski kralj odlikoval našega vojvodo za njegova hrabra dela in usluge, storiene Italiji v minulih vojnah. Vojvoda Stepa Ste-panovič je izrazil radost zaradi povelja, ki mu ie bilo izročeno. + Ameriški rušilci v Splitu. Dne 28. januarja prispe v splitsko pristanišče oddelek rršilcev ameriške vojne mornarice. Angleži ostanejo nekoliko dni v Splitu ter obiščejo tudi Dubrovnik in Boko Kotorsko. * Zveza društev za pomlrienje narodov. Po iniciiativi našega Društva za pomirjenje narodov se je sprožila akcija, naj bi se vsa društva, ki imajo v svojem programu tudi pospeševanje ideje za pomirjenje narodov, kakor je »Fidak«, »Društvo Rdečega križa« »Podmladek Rdečega križa«, »Narodna ženska zveza«, »Zveza izvidnikov in planincev« itd. združila v Zvezo, ki naj bi se imenovala »Zveza društev za pomirjevanje narodov«. Ta akcija je že v toku. * Vladimir Mažuranič t- Včeraj opoldne ie v Zagrebu umrl predsednik Jugoslovenske akademije znanosti Vladimir Mažuranič sin pokojnega bana, slavnega pesnika Ivana Mažuraniča. Vladimir Mažuranič se je rodil v Karlovcu leta 1845. Gimnazijo in pravno fakulteto je absolviral v Zagrebu ter je pričel svoje lepo karirero pri zagrebškem sodišču. V pok o i je stopil kot predsednik banskega stola. Med njegovimi številnimi znanstvenimi deli sta najznamenitejši: »Život i diela Dimitrije Demetera« in »Dje-!a Ivana Mažuraniča«. Za hrvatsko jubilejno leto 1925. je priobčil v Zborniku kralja Tomislava razpravo »Mel&n Jaša Dubrov-čanin«, v kateri je pojasni! vlogo Hrvatov v arabski zgodovini. Poročen ]e bi! pokojni Vladimir Mažuranič z gospo Aleksandro, sestro pesnika Demetra. Odličnemu znanstveniku, slovitemu kulturnemu delavcu bo v Zagrebu prirejen svečan pogreb. * Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrla po kratki in mučni bolezni posestnica ga. Ana Babnikova. Pokojnica ie bila narodno zavedna in značajna slovenska žena in mati ter zaradi tega splošno priljubljena. Pogreb bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Ljubljani js umri po dolgi in mučni bolezni trgovec g. Fran Re-mic. Pogreb bo jutri ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Novem mestu je nenadoma odšel k angelčkom komaj 4% letni IgOTČek Ivanetič, sinček odvetnika dr. Ivanetiča. Pogreb bo jutri ob 15. uri. — V splošni bolnici v Ljubljani je umrla po kratki in mučni bolezni soproga upravitelja Sin-gerjeve podružnice ga. Valentina Vajzeco-va, Pokojnico prepeljejo danes iz mrtvašnice splošne bolnice v Zagreb, kjer jo bodo pokopali na Mirogoju. — V splošni bolnica je umrla po dolgi in mučni bolezni gdč. Fani Pogačnikova, nečakinja ge. Nežike Blaževe. Pogreb bo danes ob 14. uri. — Pokojnim blag spomin, preostalim naše iskreno sožaljel * Umrl Je v Gradcu v visoki starosti 91 let bivši štajerski dež. odbornik, deželni in državni poslanec dr. Gustav Kokoschinegg. Bil }e doma v Mariboru, kjer je nekoč njegova rodbina Igrala Prav ugledno vlogo. Pradedje Kokoschineggov so bili seveda pristni Slovenci, toda v Mariboru so se ponemčili in postali zagrizeni nemški naci-jonalci. Dr. Kokoschinegg je posegel aktivno v politično življenje L 1890., ko je bil v mestni skupini Ptuj Izvoljen za deželnega poslanca. Kasneje je postal deželni odbornik ln je imel kot tak mnogo posla s slovenskimi občinami. Politično je Ml hud nasprotnik ClTlamgrlo su najiakši put, kojim klice bolesti ulaze u naše tjek). Kod bolesti grla, hrapavosti glasa 1 kijavice, neophodno su s toga potrebne ukusne Slovencev, na gospodarskem poiju pa ni kazal mržnje proti slovenskim težnjam. * Pomagajmo skladatelju Fr. S. Vilharju! Iz Zagreba nam pišejo: Sin pesnika Miroslava S. Vilharia, skladatelj Fran S. Vilhar je težko bolan in živi v veliki bedi. Kdo ne pozna prekrasnih pesmi — Prešernovega »Mornarja« in Gregorčičeve »Oj zbogom ti planinski svet«, ki jih je Vilhar tako čuv-stveno lepo uglasbil? Ali bi ne bila dolžnost naših pevskih društev, da bi se spomnila sivolasega skladatelja, ki je vse svoje življenje živel samo glasbi in zlil nebroj slovenskih in hrvatskih pesmi v akorde, ki bodo še poznim rodovom v slast in užitek? Priporočljivo bi bilo. ako bi pevska društva kjer jih je več skupno, drugodi pa posamič priredila koncerte, katerih dohodki bi naj pripadli težko bolnemu Vilharju. Nadejamo se, da naš apel ne ostane brez odziva, ker bi bila res sramota, ako bi pustili 80 letnega starčka, ki ima velike zasluge za našo glasbo, umirati v bedi. * Izreden lovski blagor. Iz Svibnega nam pišejo: Minuli teden je gozdarski oskrbnik g. Valentin Jan zasledil v Jatni sledove divjega prašiča. Drugi dan ;e povabil nekaj bližnjih lovcev in kmalu je gospod lan ustrelil mladička, ki je tehrai 46 kg Takoj za njim je prišel drugi mlad'č. ki so ga pa dobili popoldne. Ustreli! ga ie g. Franc Rep. še Tehtal je tudi 46 kg. Kar Hudie pomnijo, ni bil v Jatni ustreljen noben divji prašič. * V poslednji uril Za žrebanje, ki se je pričelo minulo nedeljo v Sarajevu pod kontrolo oblasti in bo trajalo do 28. t. m. ie na razpolago še nekaj srečk dobrotvorne loterije Jugoslovenskega novinarskega udru ženja vse srečke, kupljene tekom žrebanja, bodo seveda upoštevane in je torej vsakomur, ki jih še nima. dana prilika, da prejme premijo v znesku 2.50.000 Din ali pa vilo v vrednosti 150.000 Din. V Liubliani se srečke še dobijo v trafikah v Šelenburgovi in v Prešernovi ulici, nadalje v upravi »Slov. Naroda« in pa pri Kavčičevi bančni poslovalnici v poslopju kina Matice. * Regulacija naših rek. V kmetijskem ministrstvu je bil nedavno dovršen nov načrt zakona o regulaciji rek. S prvim členom zakona se ministrstvo pooblašča, da v dobi dvanajstih let izvrši vsa dela. ki so potrebna, da se omogoči boljša plovitba in odtok ter da se prepreči nevarnost razlivanja Du-nava, Save, Mure, Tise. Drine in Begeia. * Avtomatična telefonska centrala v Sarajevu. Minister pošte in brzojava je odredil, da se v Sarajevu na račun reparacij uredi avtomatična telefonska centrala z 2000 številkami. To je za Sarajevo tem nuinejše, ker je stara telefonska centrala postal? že skoraj popolnoma nerabljiva. * Pomoč gladuiočlm v Dalmaciji. V Beograd ie prispela delegacija splitske oblastne skupščine pod vodstvom predsednika skupščine Mi če Novakoviča. Delegacija bo po-setila vse člane vlade ter prosila za nujno pomoč gladujočim v dalmatinskem Zagorju. * Usoden padec z avtomobila. Triindvaj-setletni inkasator Ivan Pšeničnik iz Brežic, ki je uslužben pri Rudolfu Jurci, lastniku Balkan-kina v Zagrebu, je predvčerajšnjim Padel tako nesrečno z vozečega avtomobila, da je bi! težko poškodovan na glavi. Prenesli so ga v zakladno bolnico. * Avtobus povozil 4 letnega otroka. V selu Vranjiču pri Splitu je v nedeljo splitski občinski avtobus povozi! štiriletnega dečka Frana Benzona. Otroka so zgrabila zadnja kolesa; ostal je na mestu mrtev, ker so mu kolesa popolnoma zdrobila glavo. Proti šoferju avtobusa ie uvedeno kazensko postopanje. 11111111111111111 Mladost in ljubkost se dasta dolgo ohraniti. S stal* nirp negovanjem z ..ivea*crc; mo se prepreči razpokanje ko« že na obrazu ter od ani lise. Nivea«krema vsebuje E'-ecit, substanco, ki poživi funkcije kože. Vendar samo Nivea-crema. iiiiiiiiiiiiiiiii i + Gre v smrt, ker i! ie življenje zagrenjeno. V Splitu se je predvčerajšnjim v hotelu «Učka» zastrupila z opijevo tinkturo Marica Vugrinčič, rodom iz Čakovca. V Splitu je bivala že mesec dni. Zapustila je nekoliko fotografij in pismo, v katerem pravi, da se je zastrupila, ker ji je zagrenjeno življenje. * Izsleditev razbojnikov v Požarevcu. Varnostnim oblastem je uspelo izslediti razbojnike, ki so na pravoslavno Silvestrovo noč povzročili v Požarevcu pravcato paniko. »Ponedeljek« je prinese! poročilo o njihovem vlomu v Trgovsko banko, pri čemer so razbojniki usmrtili tri stražnike in nato pobegnili v noč. Neki seljak rz okolice, na katerega je predvsem letela sumnja, da je sodeloval pri zločinu, je bil naslednje jutro aretiran in je priznal svoj zločin ter izdal svoje tovariše, seljake iz smederev-skega okrožja, ki so njegovi sorodniki. * Novorojenček aa ullct Pred Živkovi-čevan sanatorijem v Beogradu so v ponedeljek zjutraj našli na tlaku novorojenčka moškega spola, ki je obupno kričal na pomoč. Na otrokov iok je lz sanatorija prihitela usmrljenka, ki je nebogljenega črvička odnesla v sanatorij, kjer se sedaj prav lepo razvija. Policija pridno išče mater, a je zaenkrat še ni našla. * Pri revmatizmu v glavi, ledjih in ramenih živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih, vdoru se grenčics. »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplakova-nie prebavitaega kanala.. Vseučiliške klinike LILIAN HARVEY Basposajeoa LOLA Pride! Pride! Pride! Pride! potrjujejo, da je voda »Franz-Josef« zlasti . srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec m črevo. Dobiva se v lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Družbi sv. Cirila in Metoda ie darova, la gospa Vida dr. Baltičeva 100 Din v po-čaščenje pok. dr. Demetra Bleiweisa. Iskrena hvala! 114 Iz Ljubljane u— Iz kluba občinskih svetnikov naprednega bloka. Na predvčerajšnji seji kluba občinskih svetnikov naprednega bloka je bil izvoljen za predsednika kluba g. Ivan Tavčar, za I. podpredsednika g. Anton L i k o z a r, za II. podpredsednika g. dr Joža Bohinjec, za tajnika pa g. Karel U r b a n č i č. Kot hospitant ie prijavil svoj vstop v klub občinski svetnik g. dr. Vinko G r e g o r i č. u— Zadnja pot dr. Frana Mohoriča. Pogreb dr. Frana Mohoriča. ki se je vršil vče raj ob 16. izpred hiše žalosti na Bleiweiso v; cesti 20.. je jasno pričal, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Njegov spo-m:n so med drugimi počastili tudi pevca Glasbene Matice, ki so pod osebnim vodstvom g. Mateja Hubada zapeli pred hišo žalostinko »Vigred se povrne«. V žalnem sprevodu so korakale spredaj gimnazijske tovarišice pokojnikove hčerke, ki so nosile krasen venec, za njim pa se ie uvrstila deputacija Glasbene Matice. Pred vozom s krsto sta nosila pompfunebrista dva krasna venca, poklon;ena od tovarišev ter sodnega uradništva. Juridično fakulteto zagrebške univerze je zastopal univ. prof. dr. Dolenc, ki ie položi! na krsto krasen venec. Pogreba so se dalje udeležili veliki župan dr. Vodopivec. skoro vsi tovariši pokojnika z ljubljanskega sodišča, ljubljanski odvetniki s predsednikom odvetniške zbornice dr. Majaronom na čelu, dalje zastopniki raznih društev v prvi vrsti Sokolstva. oddelek jet_ niških paznikov ter številne dame. Sprevod je krenil po Aleksandrovi cesti in dalje po Dunajski cesti in Dalmatinovi ter Komen-skega ulici na Kette-Murnovo cesto, kjer so pevci ob kapelici v Prisojni ulici zapeli pokojniku v zadnje slovo: »Blagor mu«. Sprevod je krenil nato na Pot proti pokopališču Sv Križa, kjer so položili dr. Frana Mohoriča k večnemu počitku. Rasfies?! esa (Die tolle) Pride* Pride! Pride! Pride! u— Sokolsko društvo hi Narodna čitalnica v Šiški naznanjata, da je dne 17. januarja t. 1. umrl brat oz. gospod Remie Franc, trgovec v Zg. Šiški. Pogreb bo 19. januarja ob 14. uri iz splošne bolnice v Ljubljani. Člani naj se pogreba udeleže. Sokoli v ci-vrlu z znakom! u— Kako je z oblastnim davkom ua gle. dališke abonentske izkaznice? Prejeli smo: V »Jutru« smo že decembra čitali, da je upravnik g. ing. Kregar zastran oblastnega davka na obonentske izkaznice, pri oblastni skupščini posredoval in dosegel, da bodo abonenti plačali samo polovico davka na abon. izkaznice. V dopisu pa ni bilo točno rečeno, ali se mora ta davek plačati za ves čas abonmana, ali samo za obroke od meseca 'anuarja t. 1. dalje. Abonenti so namreč že septembra 1927 sklenili pismeno pogodbo z gledališko upravo in jo tudi lastnoročno podpisali Po mnenju juristov je tako naknadno postopanje nepravno. Blagovolite, gospod upravnik to zadevo proučiti in potrebno ukreniti, da se tako naknadno obdavčenje ne bo izvršilo. Oblačila tvrdke j MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša tn najcenejša. u— Jadranašem! V četrtek, 19. t. m. bo predaval g. dr Stane Rape o temi »Razvoj letalstva« Predavanje bodo spremljale skl-optične slike. Pozivamo vse tovariše in tovarišice, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Pričetek točno ob 20. a— Redni občni zbor »Poštnega Doma«, reg. zadr. z omej. zavezo v Ljubljani, se je vršil preteklo nedeljo zvečer v salonu Mikličeve restavracije. Predsednik Martin-šek je otvoril zborovanje in pozdravil vse navzoče. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora sta poročala tajnik Ivan Stanič pa blagajničar Vinko Slamič. Iz poročil za poslovno leto 1927. posnemamo: Članov je bilo 31. dec. 1926 I. 545 z 1302 deležema: med letom je pristopilo 278 z 389 deleži; odpovedalo jih je (vsled smrti) 5 z 8 deleži; Stanje 31. dec. 1927. 818 z 1683 deleži. Prometa je bilo 297.597.46 Din. Sedai premore zadruga čez 200.000 Din Če bi pristopili k zadrugi vsi ptt. uslužbenci v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva, bi se glavnica mahoma podvojila. Zadruga pri* redi to leto loteiUo in sicer denarno ali pa efektno, o čemer se bo še sklepalo. Savez ptt- uslužbencev v Beogradu je obljubil, da bo naklonil ljubljanskemu »Poštnemu Domu znaten prispevek, če se bodo slovenski poštarji sam? dovoli žrtvovali za uresničenje te akcije. Dve tretjini stroškov morajo prevzeti nase naši poštni uslužbenci, eno tretjino bi pa prispeval Savez. Na predlog revizorjev je bil odborn podeljen absoluto-rij kar je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem ter se je prešlo na volitve. Za novega predsednika le bi! izvoljen V. Treveo, v odboru pa so po večini prejšnji funkcijo^ narji. u— Plesna vaja slušateljev ljubljanske univerze — Jutri v Kazini. U5 u— Žrebanje Invalidske loterije v Beogradu, pri kateri se zadene 25 avtomobilov, ja priloženo na 15. junija t. L Srečke se dobe v menjalnici Relcher & Turk, Prešernova ulica 44. 107 u— Opozorilo posestnikom. Ker je nevarnost, da se tudi pri nas razširi koruzni moli (biljek), kateri, če nastopi v večji meri, uniči ves pridelek turščice, poživlja podpisani mestni magistrat vse posestnike v območju mestne občine ljubljanske, da vso koruzovino, katere niso vporabili za krmo ali steljo. sežgejo pred 1. majem 1928, to pa radi tega, ker je v storžih koruzovine skrita zalega (bube) koruznega molja, katero se more le na ta način uničiti in s tem preprečiti event. neprecenljivo škodo na koruzi. Kdor se ne bi odzval gornjemu pozivu zapade zakoniti kazni. u— Policijski drobiž. Od ponedeljka na torek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina obleke, 1 pretep in razgrajanje. 1 sum razpečavanja saharina, 1 pre. stopek obrtnega reda, 1 poskušen samomor, I prestopek nedostojnega vedenja in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirane so bile tri ženske zaradi vlačugarstva. u— Zaradi družinskih razmer ie hotela v vodo. Sodmi avskultant dr. K. ter neki njegov tovariš sta v torek ob 2. ponoči za. pazila na bregu Gruberjevega prekopa tik poleg zatvornic neznano žensko, ki se jima ie videla takoj sumliiva zaradi čudnega obnašanja. Slednjič je ženska odvrgla plašč t&r se postavila v pozo. da skoči v vodo. V tem hipu pa sta že priskočila omenjena gospoda ter neznanko zadržala. Nato sta priklicala v bližini patruliajočega stražnika ter izročila obupanko v njegovo varstvo. Stražnik je kandidatko smrti, komri 20 letno Lojzko Ž., stanujočo na Ižanski cesti št. 20. odvedel domov ter io izroči! starišem. Kakor se je izrazila nesrečnica. ie hotela oditi v smrt zaradi družinskih razmer. u— Nepošten Valjevčan. Mesarski pomočnik Cvetko Dolšak je nedavno spoznal tovariša, istotako mesarskega pomočnika 26 letnega Milana Pantiča doma iz Valjeva v Srbiji. Pantič je bil nekaj tednov zaposlen pri nekem mesarskem mojstru, potem pa je službo zapustil ter se klatil okrog. Pred par dnevi ie Pantič zaprosil Dolšaka, ako sme nekaj noči spati v njegovi sobi na Poljanski cesti št. 55. kar mu je slednji res dovolil. Na žalost — na svoje veliko razočaranje. Pantič je namreč Dolšakovo dobroto brezvestno izrabil ter mu predvčerajšnjim tekom dneva odnese! kompletno črno obleko ter nove čevlje, dočim je svoje stare «5karpe» pustil v sobi Dolšak Je tatvino opazil, ko je bilo že prepozno, kajti drzni Valjevčan jo je sigurno popihal v kako drugo mesto. u— Kaznovana avantura. V neki gostilni v Kolodvorski ulici se te seznanil trgovski zastopnik Koloman Davidovič, stanujoč stalno v Milanu s čednim dekletom z ruto na glavi. Med njima se je razvilo živahno »flir-tanie«, ki pa ie že tekom par ur dozorelo v ljubavno avanturo. No, za Davidoviča s skrajno neprijetnimi posledicami. Ko sta se namreč z žensko ločila, je Davidovič, hiteč na kolodvor, nenadoma- zapazil, da mu je neznanka ukradla listnico z vsemi njegovimi dokumenti ter voznim listkom za brzo-vlak od Bakana v Rumunlji do Milana. Okradenec je iskal pomoči na policiji, kjer mu je pa trenotno tudi niso mogli nuditi, kajti lepih žensk z ruto na glavi je v LJubljani še vedno dokaj visoko število. v— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19. ob ne-deliah od 8. do 12 Vhod nasoroti vojašnice. u_ Moderni nakit za predpustni čas pri: F. ČUDEN, Prešernova ulica 1. 225 n_ Plesne obleke nudi ceni. damam v najlepši izberi tvrdka F. Lukič. Stritarjeva ulica. h Mnr&ora a— Vsem organizacijam SDS v Mariboru! V nedeljo 22. t. m. ob 10. dopoldne bo v Zagrebu na prostoru Zagrebškega zbora (bivša jahalnica) velik manifestacijski zbor Kmečko-demokratske koalicije, na katerem bosta govorila gg. Pribičevič in Radič. Isti dan zvečer bo v Glasbenem zavodu, Gunduličeva ulica 5., strankina zabava SDS Prosimo vse organizacije, da nam najkasneje do četrtka 19. t m. zvečer do 6. ure javijo one svoje člane, ki se morebiti nameravajo udeležiti teh prireditev. — Tajništvo SDS, Maribor, Cankarjeva ulica 1. a— Železnlčarski protesti. Za četrtek zvečer sklicujejo železničarske organizacije velik protestni shod v dvorani »Uniona«. Na tem shodu se bo razpravljalo o osnutku službene pogodbe in o mnogih drugih zadevah, ki ogrožajo eksistenco železničarske-ga osobia. a— Velik shod privatnih nameščencev se bo vršil v soboto 28. t. m. Poročali bodo delegati iz Zagreba in Ljubljane o aktualnih socijalnib in organizatoričnih vprašanjih privatnih nameščencev, posebno o novem osnutku zakona o pokojninskem zavarovanju, ki se bo razširil tudi na trgovske na_ stavlience. a_ Bogoiavljenje. V četrtek, 19. t. m. slavijo naši pravoslavni someščani velik praznik »Bogojavljenje«. Po službi božji v pravoslavni kapeli krene iz Trsteajakove ulice ob 10. dopoldne cerkvena povorka po Aleksandrovi in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer bo višji vojaški svečenik g. prota Trbojevič blagoslovil vodo ob prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter asistenci častne čete z vojaško godbo. a— Svetovnoznani graditelj skakalnic Norvežan g. inž. Tunold Torlejf Hanssen, ki pripravlja jugoslovenske smučarje za olimpijsko tekmovanje v St Moritzu, se pripelje jutri v četrtek ob 15. iz Ljubljane n bo imel ob predvajanju treh filmov v cinu Apollo predavanje o Norveški — domovini smučarstva. Vstopnice se dobijo v predprodaii pri gg. Zlati BrišnikovI In H5-erju. V petek odide inž. Hanssen z mariborskimi planinci in zimskimi športniki na Proti nahodu priporoča zdravnik »Forman«. »For-nian« proži takojšnje olajšanje; pretirano izločevanje sluznic se tak»j ustavi, glavobol in težka mučnost prenehata takoj. »Forman« se dobiva po vseh lekarnah in drogerijah, ni pa treba zahtevati »neko sredstvo proti nahodu«, nego zahtevajte jasno in odločno »For-man«. Pohorje k Mariborski koči, da si ogleda teren in da direktive za graditev skakalnice a— Varanja revežev In demagogija »Slovenca« ter »Mariborčana«, ki so ga klerikalci izdajali v zadnji volilni agitaciji, o velikih uspehih ministra za socijalno politiko, imajo za posledico, da hodijo brezposelni neprestano povpraševat k borzi dela, če so že prišle obljubljene podpore iz Beograda. Včasi je v borzi dela tako velik naval brezposelnih revežev, da je uradovanje nemogoče. a— V drž .dečjem domu v StTOSsmayer-jevi ulici je bilo ob sklepu preteklega leta 41 otrok in sicer 30 dečkov in 11 deklic v starosti od 6 do 17 let Ob pričetku leta je štel zavod 36 otrok, med letom je bilo sprejetih 64 otrok in sicer 43 dečkov in 21 deklic, tako da je bilo v celem letu 1927 oskrbovanih ravno 100 otrok in sicer 66 dečkov in 34 deklic, ki so bili sprejeti iz sledečih razlogov zaradi osirotelosri 25 otrok, re-patrMranih iz inozemstva je bilo 8 sirot, od svojcev zapuščenih 8 otrok, zaradi odsotnosti starišev v zaporu 4 otroci, zaradi službenega položaja vdov in nezakonskih mater 39 otrok, zaradi zanemarjenosti od svojcev 1 otrok, zaradi postopanja ln tatvine 7 otTok in zaradi velikega siromaštva svojcev 8 otrok. Po sirotninstvu ie bilo 25 popolnih sirot, 26 sirot po očetu, 8 siTOt po očetu, 8 sirot po materi, 30 nezakonskih otrok, 1 ločenih starišev in 10 še živečih starišev. Brezplačno .ie bilo oskrbovanih 16, delno oskrbnino se ie plačevalo za 64 in celotno oskrbnino za 20 otrok. Tekom leta Je bilo odpuščenih 59 otrok in sicer k svojcem ali v domovinsko občino 18 otrok, k rednikom na deželo 1, v uk k obrtnikom 2, v službo oddan 1 otrok, zaradi bolezni odpuščen 1, v bolnico oddanih 3, v drug zavod se Je oddalo 1 otroka, za dobo šolskih počitnic je odšlo 32 otrok. V celem letu se je oddalo 15.184 dnevnih obrokov. Zavod se je vzdrževal z dotacijo ministrstva socfalne politike, ki je bila pa jako skromna, ter preide s tekočim letom pod upravo mariborskega oblastnega odbora, kar bo imelo za razvoj tega trepotrebnega zavoda vse-kako ugodne posledice. a— Tujci v Mariboru. V preteklem letu je bilo pri policijskem zglaševalnem uradu prijavljenih 24.436 potnikov. Od teh je bilo 17.672 domačih potnikov, 5336 iz Avstrije, 318 iz Italije, 449 lz Nemčije, 362 iz Češkoslovaške, 156 iz Madžarske, 14 iz Rirmuniie 3 iz Bolgarske, 3 iz Grške, 3 iz Albanije, 38 iz Švice, 26 iz Francije, 7 iz Belgije, 3 iz Španije, 7 iz Holandfle 1 lz Skandinavije, 15 lz Anglije, 16 iz Poljske, 23 iz Amerike, 1 rz Azije. Stalno biva v Mariboru 2102 tujca državljana in sicer 878 iz Avstrije, 394 iz Italije, 68 iz Nemčije, 34 fz Poliske, 7 iz Amerike, 2 iz Anglije, 1 iz Grške, 586 iz Češkoslovaške, 72 iz Rusije, 37 iz Madžarske, 20 iiz Švice, 5 iz Rumunije, 2 iz Francije. a— Policijski drobiž. Od ponedeljka na torek policija ni rmela težkega posla. Tudi tipi težjega kalibra so tolažili mačka in ni bila izvršena nobena aretacija, pač pa je bilo vloženih 21 prijav zaradi različnih prestopkov lažjega značaja. Šele proti jutru so imeli stražniki bogat lov. Ko so se odprla prenočišča, so dobrodušni kavalirji pometali na ulico svoje tolažnice, ki so prišle v roke zaščitnikom javne morale. Roza B. in Neža A., ki sta za več let izgnani rz Maribora, kakor tudi Marija P. in Ana H., so bile ob zori aretirane ln privedene na policijo, kjer so imele zaradi enakih prestopkov že mnogokrat posla. Po zdravniškem pregledu bodo izročene sodišču. a_ Umobohii v policijskem zaporu. Oblastna skupščina je hotela zgraditi umobolnico zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa je morala Izvedbo tega načrta odložiti. Mariborska umobolnica so zaradi tega še vedno policijski zapori pri »grafu«. Če kdo zboli na umu. in ga bolnica ne sprejme, ker nima prostorov za take bolnfke, in tako morajo reveže utakniti v policijske zapore, kjer čakajo tako dolgo, dokler mestna občina ne določi spremljevalca za transport v ljubljansko umobolnico. Včeraj popoldne je rešilna postaja dva umobolma' reveža odvedla h »grafu« in sicer iz Sv Jurija ob Pesnici mladega kmeta Ivana Me-sariča, iz Maribora pa nekega Franceta Kir-hiša. h Celja e— Redni sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje mesto drevi odpade, ker se bo vršila seja odbora krajevne organizacije. a— Umetniška razstava Slavka Tomerllna lz Zagreba. Prvič razstavlja svoje slike v Celju umetniški slikar Slavko Tomerlin. Kritika pravkar zaključene razstave v Ljubljani Je bila zelo laskava in ugodna. Sedaj ima tudi Celie priliko videti njegove lene po narodnih motivih izvršene umotvore. G. To-tnerfln je zastopnik zmerne stare šole. Razstava se otvori hrtu 19. t m. v Celjskem domu. Pristop bo skozi glavna vrata. Raz, stava bo trajala do prihodnjega ponedeljka 23. t. m. dnevno od 9- do 12. In od 14. do 18 ure. Velika inventurna prodala po čudovitih znižanih cenah se vrJH do konca janaarja v veletrgovini B. SZBSMBCKI, Celja. Sledeče srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19. so bile v I. razredu izžrebane: Din 500 je zadela št 76.737. Po Din 200 so zadele naslednje številke: 15.423, 15.476, 15.481, 15.482, 66.627, 66.644, 115.634, 7678, 20.152, 22.548, 46.026, 46.039, 46.044, 46.065, 46.161, 46.164, 58.263, 70.249, 70.269, 70.348, 70.351, 99.741, 109.835, 109.855, 120.232, 76.729, 78.716, 78.757, 103.145, 103.162, 10.846. 34.605, 34.667 60 159. 84.630, 84.686, 97.329, 108.148, 123.881, 123.97S, 49.836, 30.089, 23.568, 11.125, 47.519, 47323, 85.137, 111.421, 111.424, 121.051. Kdor želi igranje na visoke dobitke nadaljevati, naj se takoj javi, da mu bomo za* siguali srečko II. razreda, ker bo gotovo nekaj igralcev pozabilo obnoviti srečke. Izžrebane srečke -je obenem poslati Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. V slučaju, da srečk ne bo na razpolago, bomo naka* zovali dobitke v denarju. Razposajena (Die tolle) a Pride! Pride! Pride! Pride! Iz Ptuja j— Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico j« tudi v preteklem poslovnem letu pod sedanjim spretnim in požrtvoval* nim vodstvom načelništva in nadzorstva uspešno napredovala. Razširila je zopet znatno svoje omrežje in pomnožila inšta* Lici je v mestu in bližnji okolici. Računski zaključek, ki ga je že odobrilo načelstvo in nadzorstvo v skupni seji dne 9. t. m., izkazuje po vseh odpisih za omrežje in materijal še čisti dobiček. Zaradi tega ie zadruga tudi sklenila, da bo zaračunavala za tekoče leto mestni občini za cestno razsvetljave in za zasebne motorje. Vzlic štorov in za mestne motorje po izvanretk ni nizki ceni, in sicer pod lastno ceno po 1 dinar za kv*uro. Svojim zadružnikom pa bo zadrugla izplačala od deležev že za le=» to 1927. 6 odst. obresti in se zniža zadruž* nikom dalje za tekoče leto najemnina od Števcev, ki je znašala do sedaj mesečno 10 Din in sicer tako, da bodo prispevali zadružniki, ki so že 24 mesecev cdplače* vali za števec mesečno po 10 Din, za na® prej samo 5 Din mesečno k upravnim stroškom. Stroga revizija, izvršena po strokovnjakih, je ugotovila, da posluje za® druga tako v tehničnem kakor v trgov* skem oziru brezhibno in da zasluži polno zaupanje zadružnikov kakor meščanstva sploh, ker je že sedaj prevzela velik del izdatkov za cestno razsvetljavo na svoj račun. Zadruga pa še ima amortizirati po« ■v>jik>, ki se je bilo najelo ob ustanovitvi. V korist zadružnikov ie, da se to posojilo čimpreje odplača. Radi tega se začasno še ne morejo dalje znižati cene toku zasebne raj sveti j ave in za zasebne motorje. Vzlic temu ie pa že danes ta cena nižja, kakor v marsikaterem drugem mestu, ki ima elek fričnn napeljavo že iz predvojne dobe. Divjaško trpinčenje živali 17-Ietnl Hinko Meserko iz Gobneka pri Sv. Križu ie mačko do onemoglosti pretepal, nato pa na grmadi sežgal. Sv. Križ pri Litiji, 17. januarja Stara resnica je, da zavlada včasi na kmetih med sosedi sovraštvo, ki izprevrže prvotno naklonjenost v brezmejni srd. Ako se dve sosednji rodbini spreta, tedaj uporabljata brezobzirna sredstva, da se maščujeta. Seveda se na ta način še poveča medsebojna napetost, ki daje stalen povod za ponovna maščevanja. Tako napeto stanje je vladalo tudi v vasi Gobneku pri litijskem Sv. Križu med sosedoma »Johanežem« tn »Petričem«. Johanežev sin, 171etni Hinko Meserko, je opazii, da je skočila preko njihovega plotu Petričeva mačka. Na zvijačen način jo je priklical k sebi in jo popade! za vrat. Izpod stopnišča je izvlekel vrečo, kamor je vtaknil cvilečo tnuco. Tedaj je Hinka napadla ziofona misel: kako bi se znosil zaradi nesoglasij s Petri-čevimi nad njihovo mačko? Fant je domneval, da je neopazovan, zato je s hudobnim načrtom smuknil za domača gospodarska poslopja na samoten prostorček. Tam je iz vreče potegnil branečo se mucko, ji navezal okrog vratu žico ter jo zadrgnil. Na žici privezano mačko je obesil na drevo ter jo začel pretepati z debelo palico. Razjarjena mačka je spočetka besno pihala in obupno praskala okrog sebe, kar pa je bilo hudobnemu pobalinu še v zabavo. Nedolžni živalici so začele pojemati moči in je le pridušeno cvilenje še izražalo občutke bolečin. A tudi sedaj še ni fant odjenja! od svojega divjaškega početja, ampak je še z večjo naslado udrihal po mali sosedi. Ko se Je zazdelo mlademu hudobnežu, da Je palica že storila svoje delo in da je mačka po hudih udarcih omamljena, jo je pustil, da je pirišla ponovno k sebi. A ta počitek je bi' le poslednja milost pred okrut no smrtjo. Medtem je namreč fant nanosi! pod živallco slame in dračja, nakar je zakuril grmado, da se je pričela mačka živa peči in cvreti . . . Bolečine, ki jih je povzročal ubogi zmu-čeni živalici ogenj, so pritirale trpečo re-vico do obupnega cvilenia, ki je bilo že po- dobno skoraj joku in kakor tožijo živalice le v skrajnem trpljenju. Pa divjak ni odnehal, dokler nj odpadla opečena kepa mesa z žice: mačka se je vsa spekla . . . Hinkovemu kanibalskemu razpoloženju je bilo šele sedaj zadoščeno, nakar je svoio žrtev vrgel na gnojišče in Jo zakopal. Pri Petričevih so mačko, ki ie bila izborna mišolovka, kmalu pogrešili. Po govoricah se ie doznalo o razbojniškem trpinčenju, nakar so se začeli za divjaški čin zanimati tudi orožniki. Tožba, ki jo bodo vložili Petričevi proti Hinku zaradi tatvine mačke, vsekakor zanj nc bo imela tako občutnih posledic, kakor ona kazen, ki jo bo dobil mladi Meserko za brezvestno trpinčenje. Da je Hinkovo zlodejstvo povzročilo med svetsokrižkimi okoličani ostro zgražanje, je popolnoma urnljivo. Zato tudi ves fantov zagovor, češ. da je delala sosedova mačka na njihovem posestvu večno škodo, ne bo prav nič pomagal. Mladega malopridneža bo paragraf prijel za vrat, da ga spravi na pot pokore in poboljšanja. onstran granit p— Pasiva lani na Reki propadlih tvrdk znašajo 21,300.000 lir brez poravnav. Pred« lanskim je bilo poravnav 19, lam 29. Tako je povedal pri inavguraciji novega sodne« ga leta na Reki generalni prokurator Lu« cich. p— Sumljivi trgovci se klatijo po Puli in po vsej istrski pokrajini. Pulski list o-L' Azioneo pravi, da so se pritepli v me* sto z vseh strani ljudje, ki žive na vse mogoče nepoštene načine. Kmečke vasi oblegajo trgovci, ki sleparijo ljudi z nič vrednim blagom. To so vagabundi, ki jih treba poloviti in poslati tja, od koder so prišli. p— «Iialia Reden tu* je priredila po vseh svojih azilih božičnice, na katerih so raz* delili med slovenske otroke mnogo daril. V Idriji so povedali, da so darila iz Rima, v Devinu so bila iz Padove, v Matuljah iz Milana, v Jelšanah iz daljnega Bengasi* ja. Vsa poročila naglašajo, da so bile bo* žičnice zelo svečane in da jih slovensko ljudstvo ne more prehvaliti. Šport IX. olimpijada v Amsterdamu Medsavezni odbor za IX. Olimpijado se pogaja z avstrijskim olimpijskim odbe« rom, da se aranžira poseben olimpski vlak, ki bi vozil v Amsterdam vse naše in av« strijske športnike. Vlak bi vozil po tem projektu direktno z Dunaja v Amsterdam brez prestopanja: naši športniki bi vstopili v vlak v Selzthalu ali Schwarzach — St. Veit. Voznina v Amsterdam bi znašala odtod okroglo 20-50 holandskih gold. aH 600 Din. Vlak bo sestavljen iz samih Pouli* manovih vagonov III razreda in bi vozil kot »d*vlaka. Odhod z Dunaja ie piedvi* den za 25 julij tega leta Popust poedinih železnic za udeležence IX. Olimpijade Holandski olimpijski cd* bor je obvestil naš odbor, da bodo vsi športniki in posetniki dobili 113 železnicah sledeče popuste: v Avstriji 50 odstotkov, v Nemčiji 25 do 33.05 odstotka, v Belgiji 35 odstotkov, v Luksembrugu 50 odstotkov in v Holandiji 25 odstotkov. Na temelju teh popustov stane vožnja v Amsterdam z brzovlakom v III. razTedu 712 Din. Cene stanovanja in oskrbe v Amstert damu Glasom poročila našega -.»limnijske« ga atašeja v Amsterdamu velja prvovrsma oskrba s stanovanjem vred na dan za ose« bo 7 holandskih gold. (161 Din) Nas cd* bor za IX. Olimpijado je zaprosil z ozirom na naše razmere nižje cene in večje ugod* nosti, posebno za naše atlete. Odbor za IX. Olimpijado je prejel dalje ponudbo velikega parnika »Oranje*Nassau«, naj na* še atlete v Amsterdamu nastanimo na :em parobrodu, ki je opremljen z največjim konfortom, cena cele oskrbe s kabino vred znaša od 7.50 do 13.— holandskih gold. na dan. Delegat Jugoslavije v Amsterdamu Na predlog Medsaveznega odbora za IX Olim* pijado je imenoval Holandski olimpijski odbor g. Charles Mehrensa našim olimpij* skim atašejem. Gospod Mehrens se ude Je* žuje vseh sej holandskega olimipijskega odbora, obvešča naš odibor o vseh pripra* vah, glavna naloga pa mu jc, da oskrbi Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani 16. januarja 1928. Višina barometra 308.8 n. Kraj Čas opazovanja g h O CL 01 C1 Smer vetra o 52 .2 1 ki 6 in brzina si ca £- "S > Cii v metrih 757 1 4-6 87 mirno 10 758*9 1 100 mirno 10 7566 3 94 S 2 8 757-9 2 74 mirno 0 7594 0 86 E 3 3 7626 — 5 98 mirno 757-0 0 7* SE 6 3 7554 1 7R E 10 10 Ljubljana . . 757 1 4 6 87 mirno 10 dež 11.5 Maribor . . . 758-9 1 100 mirno 10 dež 5.0 Zagreb .... g. ? 94 S 2 8 dež 0.7 Beograd « » . Sarajevo ... Skoplje .... _ 7626 — 5 98 mirno megla Dubrovnik Split . . . , . 7. 755 4 1 78 E 10 10 dež 0.1 Praha ..... Solnce vzhaja ob 734, zahaja ob 16.46, luna vzhaja ob 241, zahaja ob 12.27. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 5.0 C, najnižja 3.5 G Dunajska vremenska napoved ia sredo: Nejasno, od časa do časa padavine, milo, približno v treh dneh bo zopet nastopil mraz iz severovzhoda. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vetrovi iz prvega kvadranta, nebo oblač no, dež, pozneje spremenljivo; temperatura od 6—8 stopinj, morje nekoliko razburkano. Padavine Vrsta t mm do 7 nre za naše športnike dobro in celo oskrbo in izposluje vse ugodnosti; hkratu tvori stal* no zvezo našega odbora s holandskim od* borom in zastopa tam naše interese. Odbor za propagando IX. Olimpijade v Sloveniji. ASK Prlmorje. Danes, v sredo šesta* nek ob 18.15 v damski sobi kavarne Emo* na, katerega naj se udeležijo gg.: Ček, Ro* van, Saksida, Gabršček, Sketelj, Puc L in B., Tykač, Omladič, Gvido S, Perovič, Šramel, Pintarič, Žorga in Petkovšek. — Načelnik. Službeno iz LNP. Danes, v sredo ob 20. redna seja poslovnega odbora v ka* varni Evropa — Tajnik II. 2SK Hermes. Seja u. o. se vrši danes ob 19.30 pri Kmetu. — Tajnik. SK Jadran. V petek 20. t. m. ob 20. sc vrši sestanek vsega aktivnega članstva v Narodni kavarni. Smuški tečaj na Kovcah Ako zapa* de nov sneg do dne 21. t. m., priredi Tržiška podružnica S. P. D. redni .smuški tečaj pri svojem lani otvorjenem Domu na Kofcah 1500 m nad Tržičem. Tečaj bo tra* jal od 21. do 29. t. m., vodil ga bo g refe* rent za turizem Rudolf Badjura iz Ljublja* ne. Pouk o smučanju je brezplačen, celot* na oskrba (zajtrk, južina in večerja in no* cisče v zakurjenih sobah) stane za udele« žence smuškega tečaja na dan za osebo 40 Din, enkratna prijavnina pa 20 Din. Dom na Kofcah, na solnčni strani pogorja Košute v Karavankah, je doslej najudob* nejša zimska postojanka v gorovju, ki nu* d; čedne separirane kurljive sobicc, dobre postelje, prijazne obednice, izvrstno hrano in piiačo. Kroc in krog doma se razprosti* ra idealen, gladek, veleobsežen smuški svet s krasnim pregledom Gorenjske. Naj* prikladnejši je dohod v Tržič i z Ljubljane z vlakom ob 11.40 (prihod v Tržič ob 13 37) ali pa z direktnim avtobusom (30 Din), ki odhaja iz Ljubljane (gostilna pri »Figov* cu«) ob 12.30 in dospe v Tržič ob 14. uri. Skupni odhod udeležencev tečaja v dom na Kofcah bo v soboto, to je dne 21. t. m. od hotela »Lončar« v Tržiču popoldan ob 15. uri po dohodu opoldanskega vlaka in avtobusa iz Ljubljane. Prijave je nasloviti na vodjo tečaja Rudolf Badjura, Ljublja* na, palača velikega župana. Vsak tečajnik naj pazi, da prinese s seboj pravilno mon* tirane smuči. Pojasnila daje glede opreme, oprave in drugo vodja tečaja. Ako ne bi zapadel do 21. t. m. nov sneg, se odloži tečaj na poznejši čas. — Tržiška podruž* niča S. P. D. Dopisi TR21Č. Sokolsko društvo sklicuje v soboto 21. t m ob 20. uri v prostorih hotela »Lončar« svoj vsakoletni redni obaii zbor. Udeležba je za vse članstvo obvezna. 116 ŠKOFJA LOKA. Podružnica JM vabi na VIII. redni občni zbor, ki se bo vršil drevi 18. t. m. (b 20 uri v magistratni dvorani z običajnim dnevnim redom. Odbor. 113 BLED. Jezero je zamrznilo in mesto čolnov mrgoli na njem. posebno cb nedeljah, vse polno mladine in odraslih. Mladina se podi z drsalkami po gladki debeli skorji ledn, dočim starejši »keglajo«. Tu in tam vidiš izurjenega drsalca, ki kratkočasi gledalce z lepimi loki in skoki Težko pa .ie najti med drsalci tujca. Res čudno je. da sc Bled nc more razviti v zimski športni center. Saj so vendar tudi pozimi možni izleti od nas na hribe, kar velja v prvi vrsti za smučarje. Še lepši teren pa se nudi ljubiteljem drsanja. — V nedeljo se je vršil občni zbor Sokola. Društvo ic od zadnjega občnega zbora znatno napredovalo in to v vseh odsekih, kakor v smučarskem dramatičnem itd Pri volitvah ic bil izvoljen večinoma stari odbor Gospodarstvo Rekordna produkcija slovenskih premogovnikov v novembru Povečanje števila zaposlenih delavcev. Produkcija v novembru dosegla dosedaj še nikdar dosežen rekord. Produkcija slovenskih premogovnikov se je v novembru nadvse ugodno razvijala, čeprav oddaja ni mogla slediti znatno povečani produkciji. V rudnikih Slovenije se je v tem mesecu nakopalo 192.195 tou premoga napram 177.225 tonam v oktobru in 165.388 tonam v septembru. V novembru 1926. je znašala produkcija 174.075 ton, v novembru 1925. pa 141.930 ton. tako da znaša višek produkcije napram novembru 1920 18.120 ton ali 10.4 %, napram novembru 1925 pa 50.265 ali 35.3 %. S tem je produkcija v novembru dosegla dosedaj še nikdar dosežen rekord. Premogovniki so v tem mesecu oddali železnicam 84.553 ton (v oktobru 81.323), bro-darstvu 620 ton (220), industriji 59.181 ton (56.120), raznim strankam 18.071 tou (20.482), sami so porabili 13.656 ton (12.434), izvozili pa so 4598 ton (7925): skupaj so torej oddali 180.676 ton (178.503). Ker je bila produkcija za 11.520 tou večja kakor oddaja, so se zaloge povečale od 76.811 ton koncem oktobra na 88.330 ton koncem novembra. Povprečno število zaposlenih delavcev se je v novembru ponovno znatno dvignilo. V novembru je bilo povprečno zaposlenih 9065 delavcev napram 8506 v oktobru in 8362 v septembru. V ostalem je bilo zaposlenih 263 uradnikov (264) in 252 paznikov (245). V prvih 11 mesecih preteklega leta je znašala skupna produkcija slovenskih premogovnikov 1.737.660 ton napram 1.493.813 tonain v istem razdobju 1926. Produkcija v 1. 1926. je bila torej prekoračena za 243.847 ton ali ia 16.3 %. Če primerjamo podukcijo v novembru s produkcijo v novembru 1926, moramo še upoštevati, da je bil v novembru 1926 v zvezi z ugodno izvozno konjunkturo zaradi stavke angleških rudarjev izvoz premoga iz Slovenije štirikrat večji ter je znašal preko 20.000 ton, tako da je povečanje produkcije pripisati predvsem povečanju oddajne možnosti v tuzemstvu. Občni zbor mariborske Zveze gostilničarskih zadrug V pondeljek 16. t. m. se je vršil v ptu j« skem Narodnem domu redni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug za maribor* sko oblast. Zboru je prisostvovalo preko 70 delegatov 22 zadrug. Predsedoval je na» čelnik g. Drago Bernardi iz Celja. Po po* zdavih navzočega zastopnika mariborske« ga velikega župana g. nadzornika Založni« ka, zastopnika ptujskega poglavarstva in občine g. dr. Zavadnjala. delegata zbor* niče TOI g. dr. Pretnarja in predsednika Osrednjega saveza gostilničarjev v Beo* fradu g. Pekovida, je Bernardi podal krat* o in pregledno poročilo o delovanju Zve* ze v preteklem letu Gostilničarstvo je vo* dilo težak boj proti neupravičenim trgov* skim točilcem ter doseglo, da bodo z juli* jem 1928 trgovske točilnice alkoholnih pi* jač, ki ne izpolnjujejo zakonitih pogojev za obratovanje, zatvorjene. Zveza je do* segla, da se je uredilo zapiranje in odpi* ranje teh točilnic tako, kakor velja to za trgovine in da so se trgovske točilnice podvrgle strogemu polici iskemu nadzor* stvu. Iziposlovala se je tudi primerna ure* ditev in ome jitev točen j # lastnega pridel* ka. Važne so b: 1 zvezne akcije za omilje* nje davčnih bremen, za odnravo točilnih taks, za znižanje avtonomnih obremenitev s strani občin, okrajnih zastopov in v zad* njem času s strani oblastne skupščine. Zveza je posegla ob strani Vrhovnega obrtniškega sveta aktivno v boj pri volit* vah v Zbornico TOI ter dosegla, da je gostilničarstvo v tej važni gospodarski korporaciji častno zastopano. Dajala je oblastvom in Zbornici TOl svoje predloge in mnenja, v važnih obrtno političnih, so* cialnih in davčnih vprašanjih. Delovanje Zveze ie bilo obsežno, težavno, imelo pa je tudi uspehe. , Iz tajniškega poročila g. KandTa je raz* vidno, da je Zveza šteia ob koncu leta 1927. 22 zadrug z 2072 člani, in da Je zvez* na uprava odpravila več tisoč ekspedicij. Zvezno stanovsko glasilo «G<>stiIničarski list* se je moralo boriti z velikimi težko« čami, vendar se jc vkljub temu posrečilo vzdrževati ga na višini. Zastopnik velikega župana g. Založnik je med drugim poudarjal važnost strokov* ne gostilničarske šole ter omenil, da zna* ša doslej nabrani fond za te šole okrog 300.000 Din. Delegat Zbornice TOI g. dr. Pretnar je v pozdravnem nagovoru podal kratek pregled gospodarskega položaja go* stilničarstva ter omenil važnejše akcije, ki jih je podu wla v preteklem letu Zbornica v interesu gostilni čarstva, glede izpopol* nitve obrtne zakonodaje, osobito glede go* stilničarskega zakona, izenačenja davčne zakonodaje in omiljen j a davčnih bremen. G. Pekovič je očrtal delovanje Osrednje* ga Saveza v Beogradu ter pozval Zvezo, da pristopi k tej važni centralni organiza* ciji gostilničarjev. Pri izpremembi zveznih pravil, se jc sklenilo soglasno, da se prenese sedež Zveze iz Celja v Maribor, kjer bo imela Zveza boljše stike z obrtnimi, finančnimi in avtonomnimi oblast v i. Za novega zvez* nega načelnika je bi! izvoljen g. Andrej Oset, restavrater iz Maribora. Ob tej pri* liki je delegat g. Petovar izrekel lepe za* hvalne besede in priznanja dosedanjemu agilnemu načelniku g. Dragu Bernardiju in odboru, čemur so sc navzoči pridružili z burnim odobravanjem. = Predavanje o davkih, ki so važni za obrtnike. Obrtniško društvo v Ljubljani bo priredilo v četrtek, 19 t. m. ob 7. zvečer v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (Beethovnova ulica 10, pritličje desno) predava u je o davkih. Na predavanju se bo praktično .azpravljalo o za obrtnika najvažnejših davkih. Obrlnike vabimo, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. = V. sejein za kožuhoviuo t Ljubljani bo priredila uprava Ljubljanskega velesejma vzajemno s Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani na velesejmskem prostoru. Dne 23. t. m., to je prvi ponedeljek po sv. Neži, je lovcem že znan dau za prodajo lovskega plena. Sejem se bo pričel ob 8. zjutraj. Lovci in trgovci s kožami naj svoje blago nemudoma odpošljejo na naslov cDivja koža>, velesejem, Ljubljana. Čim več kož pride organiziranim potom na trg, tem boljše bodo cene. Najavljeni so poleg kupcev iz naše države tudi oni iz Avstrije, Nemčije, Italije in Anglije ("London). — Nekaj ustrojenih lisičjih in dihurjevih kož bo naprodaj v ponedeljek 23. t. m. dopoldne na kožnem sejmu, nakar opozarjamo interesente. Neustrojene kože se pa bodo prodajale navedenega dne popoldne avkcijskim potom. ~ Amortizacijsko žrebanje Vojue škode. Na žrebanju za amortizacijo Vojne škode, ki se je vršilo IG. t. m., so bile izžrebane naslednje serije po 1000 številk: 151, 209, 241, 527. 1110, 1378, 1702, 1731, 1896, 1943. 1976. 2320, 2353. 2362. 2366. 2973. 2976, 3006. 3159, 35,44. 3588, 3960, 4145, 4318, 4325, 4430. 4440. — Likvidacija obveznosti bivše avstrijske Poštne hranilnice na Dunaju. Postna hranilnica nam sporoča: Zadnje čase se obračajo stranke vedno pogosteje na Postno hranilnico z vprašanji, kaj je z njihovimi vlogami pri bivši avstrijski Poštni hranilnici. Na ta vpra sanja se sporoča vsem interesentom, da so prizadete nasledstvene države že pred več leti sklenile ustrezno konvencijo, ki pa se še ne more izvršili, ker še ni od vseh držav ratificirana. Generalni direktor naše Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič je zato koncem preteklega leta zopet sprožil *o vprašanje s predstavniki dunajske Poštne hranilnice in se bodo na merodajnem mestu vnovič pod-vzeli koraki, da bodo konvencijo čim prej ratificirale vse signatarne države in da 6e tako vprašanje končno reši. Takoj po izvršeni ratifikaciji bodo interesenti po časopisju obveščeni, kaj jim bo storiti v svrho realizacije njihovih terjatev napram bivši avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju. — Nemčija kupuje naš tobak. Med našo upravo monopolov in nekaterimi nemškimi tvrdkami se vodijo pogajanja za odkup večje količine jugoslovenskega tobaka za njihova skladišča v Berlinu, Hamburgu in Dres-denu pod pogojem, da bodo tobak prodajali po dogovorjeni ceni. Pogajanja uspešno napredujejo. = Pred gospodarsko vojno v svetovni pe-trolejski industriji. Pred meseci, ko je new-yorška Standard Oil Company sklenila znano pogodbo s sovjetsko Rusijo glede prodaje ruskega mineralnega olja in njenih derivatov v Evropi, je nastal oster spor med imenovano družbo in angleško - nizozemskim petrolejskini koneernom Royal-Dutch-Shell Co. Predsednik lega koncema Doder- ding je javno očital družbi Standard Oil, da hoče prodajati v Evropi ukradeni petrolej. Sedaj pa je newyorška Standard OH objavila v newyorških listih izjavo, v kateri odgovarja na obdolžitve angleške Royal-Dutch-fehell Comp. Pogodba družbe Standard Oil s sovjetsko Rusijo sloni na izjavi državnega sekretarja Hughesa v 1. 1920., po kateri je ameriškim podjetjem na lastno nevarnost dovoljeno sklepati kupčije z Rusijo. Standard Oil namerava izpolniti vse obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe z Rusijo. Ameriška gospodarska javnost smatra to izjavo za napoved vojne napram angleško - nizozemskemu petrolejskemu koncernu. — Mednarodni sejem v Lvonu. Prihodnja prireditev mednarodnega lyonskega sejma se bo vršila od 5. do 18. marca t. L Informacije glede železniških popustov za ta sejem, kakor tudi prospekt s podrobnejšimi podatki dobe interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za obiskovalce je dala uprava velesejma zbornici na razpolago tudi nekaj brezplačnih vstopnic. Borze 17. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Privatna ponudba v devizah je še vedno nezadostna ter je morala Narodna banka intervenirati v devizah na Curih, London, Berlin in Prago. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, edino de-viza na Prago ter deviza na Curih sta se za malenkost okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes nekoliko okrepila. Promptna je notirala 422.5—424, za februar pa je bila zaključena po 396. Promet je daljo zelo slab. V industrijskih vrednotah ni bilo pomembnejših sprememb. Nekoliko večje zanimanje je bilo za industrijske papirje. Trboveljska se je tekom borznega sestanka okrepila od 477.5 na 487.5 ter je ob zaključku notirala 485 — 490 (včeraj 467.5 — 474); dalje so se dvignile Vevče na 140 — 142.5. Dubrovačka na 450 zaključek (včeraj 430 do 440), Slavonija pa na 14 denar, dočim je Drava ponovno popustila na 530 zaključek. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.525 — 13555 (13.54), Curih 1C93 — 1096 (1094.5), Dunaj 8.01 do 8.013 (-), London 276.72 — 277.52 (277.12), Nevvork 56.67 — 56.87 (56.77), Pariz 223 do 225 (224), Praga 168.12 _ 168.92 (168.52) Trst 299.25 — 301.25 (300.25). Zagreb. Amsterdam 22.914 — 22.974. Dunaj 7.99S — S.028. Berlin 13.525 — 13.555, Budimpešta 9.955 — 9.985, Milan 299.95 do 301.95. London 276.72 — 277.52, Ne\work 56.665 — 56.865, Pariz 222.46 — 224.46, Praga 168.12 — 168.92. Curih 1093 — 1096. Beograd. Pariz 223 — 225, London 276.72 do 277.52, Newyork 56.7 — 56.9, Milan 299.5 do 301.5, Praga 168.12 — 168.92, Dunaj 7.99S do 8.028, Budimpešta 9.95 — 9.98. Berlin 13.525 — 13.555, " Amsterdam 22.92 — 22.98. Trst. Beograd 33.1750 — 33.4750, Dunaj 263.50 — 267.50, Praga 55.90 — 56.20, Pariz 74.20 — 74.50. London 92.0750 — 92.2750. Newyork 18.8550—18.9150. Curih 363—365: dinarji 33.15 — 33.65. Curih. Beograd 9.13875. Berlin 123.62. Newyork 519, London 25.30, Pariz 20.40, Milan 27.445 Praga 15.38, Budimpešta 90.75, Bukarešta 321, Sofija 3.74, Varšava 58.12, Dunaj 73.125. Dunaj. Beograd 12.47875 — 12.51875, Berlin 168.82 — 169.32, London 34.50 — 34.64, Milan 37.48-37.58, Newyork 708.45—710.95. Pariz 27.8550 — 27.9550, Praga 20.98875 do 21.06875, Curih 136.50 137; dinarji 12.40 do 12.46. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Stavbna 56 — 0, Šešir 125 — 0, Kranjska industrijska 340 — 0, Ruše 265 — 280. Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda 422.5 — 424, kasa 422 — 424. za februar 396 do 396.5, za marc 399 — 400. investicijsko 86 — 86.5, agrarne 52.75 — 53; bančne: Eskomptna 85 — 85.5, Polio IS — 1S.5, Kr^-dilna 90 — 93, llipo 57.5 — 58, Jugo 96.25 do 96.5, Ljubljanska kreditna 135—0. Obilna 40 — 42. Praštediona 875 — 880. Narodna 5580 — 5540, Etno 182.5 — 190; industrijske: Drava 565 — 570, Dubrovačka 425 do 450, Šečerana Osijek 530 — 535, Narodna Sumska 16 — 0, Guimaijj 220 227, Sla vek s 105 — 0, Slavonija 14 — 0. Trbovlje 485—490, Union Osijek 0—260, Vevče 140 do 142.5, Danica 160 — 105. Beograd. Vojna škoda 423.5 — 424.5, za le-bruar 394 — 39o, za marc 396 — 397. investicijsko 86 — 86.5, agrarne 52.5 — 53. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (17. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih hlodov, od :'>0 cm naprej, I., II., fco vagon naklad, po-s aja po 370. Nudijo se bukova drva in oglje. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Cene so ostale nespremenjene. Zaključena sla bila 2 vagona pšenice. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška po 352.5 — 355, sremska 350 — 352.5, slavonska po 347.5 — 350; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, stara po 275, nova za januar po 270, za februar po 275; moka: baška «0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500. Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 77/78 kg, 2 % 300—310; baška, 78/79 kg, 2 % 302.5 — 312.5, slavonska in banaška, 78/79 kg, 2 % 300 — 310, gornjebanatska 78/79 kg, 2 % 297.5—307.5. Turščica: baška, stara 227.5 — 232.5; baška, nova 215 — 225, za februar 227.5 do 232.5, za marc - april 232.5—242.5. Moka: baška «0gg> in <0g» 425 — 437.5; baška <2» 405 — 415; baška «5^> 385 — 395; baška <6> 317.5 — 325. Dunajska borza za kmetijske proizvode (16. t. m.) V skladu z mirno tendenco na inozemskih tržiščih je bilo razpoloženje na dunajski borzi rezervirano. Promet v pšenici in rži je bil minimalen. Cene turščici se dalje dvigajo ter se je promptna turščica tudi trgovala po višjih cenah. Ponudba v turščici je zelo slaba. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.75 — 40.75, madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 445; rž: marchfeldska 41 — 41.25; turSčica: 32.25 — 32.75; oves: domači 34.75 — 35, madžarski 34.75 — 35.25. Dunajski goveji sejem (16. t. m.) Dogon 3543 komadov, od tega 732 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu se je prvovrstno Mašo ste pa zalo grošev. Za kg žive teže notirajo: voli L 1-50 pocenilo za 5 grošev, ostale vrste do 1.85 (izjemno 1.90 — 2.05), IL 1.15 do 1.45, III. 0.80 - 1.10, biki 1 _ 1.40, krave 0.75 — 1.40, slaba živina 0.60 — 0.75 Šilinga. in sveta Kralj vrstnega honorarja Vsi dobri pisatelji, bodisi Uterati, bodisi politiki, se bore za visoke pisateljske nagrade. Na žalost je dandanes v modi, da se najvišje nagrade ne izplačujejo več za delo književne vrste. Politična publicistika ima v naši dobi prednost pred romani, novelami in dramami. Ni še dolgo let tega. ko je bilo znano, da prejemata največje pisateljske nagrade od vrste bivši predsednik ameriških Zedinjenih držav Roosevelt, za njim pa znani ameriški pisatelj Jack London. Prvi je dobival denar za svoje spomine, drugi za belestristiko. Založniki so jima plačevali za vsako vrsto dolar in še so se pulili za njune manu-skripte. Danes je drugače. Marsikateri odličen državnik ali slaven pisatelj mora staviti založniku skromnejše zahte- I ve. če hoče, da se njegovo delo sploh natisne. Vendar se nahaja tudi danda nes med dobro plačanimi pisatelji kralj brez tekmeca. Ta kralj vrstnega honorarja je bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George, ki je prodal za ložniško pravico za objavo svojega južnoameriškega potovanja neki ameriški novinarski agenturi. ki mu je plačala za manuskript 80.000 funtov, v našem denarju 22 milijonov Din. Ce torej kdo pade kot ministrski predsednik, mu je odprta pot v kraljestvo spominov, vtisov in — honorarja. Kako je Amerika „rdeča" Tak naslov je dal svojemu najnovejšemu spisu publicist Will Irving: How red is America? (New York, J. H. Sears et Cie). Pisec ceni število komunistov na 75.000 kvečjemu. Dodajte jim še 3000 anarhistov in 16.000 J. W. W. (ln-terrtacional workers of the \vorld). To znaša 94.000, ali eno šeststotinko odraslega prebivalstva v Zedinjenih državah. Druga skupina rdečkarjev: socija-listična stranka in njim sorodne duše ne presegajo 400.000 — v ostalem so ti bolj rožnati nego rdeči. Sicer pa pre-napeteži, ki jih Irving z zabavno besedno igro nazivlje redicals, neprestano izgubljajo pristašev, kar je razumljivo ob rastoči blaginji delavstva, ob njegovi udeležbi pri dobičkih in napredku sindikalne svojine. Rdeča barva po takem ni posebno moderna onstran velike luže. so začele pritiskati slabe žitne letine. Sprva so gledali ljudje na krompir sovražno in nezaupljivo. Branili so se ga z vsemi štirimi in so se mu upirali tudi z orožjem. V zgodovini beremo, da je Friderik Veliki moral krotiti upornike z vojsko. Prebivalstvo se je dvignilo proti krompirju, da je bilo potrebno vojaško posredovanje. Šele polagoma so se razmere izpremenile. Danes nadomešča krompir marsikje človeku vsakdanji kruh in bogve kakšne lakote bi morali trpeti, da ga nimamo! Kako potreben nam je krompirjev sadež, izhaja tudi iz številk, ki pričajo koliko se ga danes v Evropi sadi. V Nemčiji zavzema krompir 16.4 odst. površine obdelane zemlje, na Angleškem 11.2 odst., v Franciji 2.8 odst., v Rusiji 4.9 odst. v naši državi pa je krompir poleg žita najbolj cenjen in plodonosen pridelek. Puščava naj postane morje Dr. Bali, ravnatelj geodetskega oddelka na znanstvenem institutu za tehnične zadeve v Kairu, je predložil egiptovski vladi fantastičen načrt o puščavi Siwi. Puščava leži pod morsko gladino. Učenjak predlaga, naj se spusti vanjo morska voda, ki bi pokrila več tisoč hektarjev nerodovitne zemlje. Na ! ta način bi se puščava izpremenila v j morje, kar bi se dalo doseči, če bi se izkofpal precej dolg prekop, ki bi dovajal vodo iz Sredozemskega morja ter napravil iz egiptovske puščave cvetočo pokrajino, kakršnih je malo na svetu. 350 letnica krompirja Lani dne 13. novembra je minilo 350 let, odkar je slavni angleški turist Francis Drake potoval po svetu in prinesel iz Amerke v Evropo krompir. Našli pa so se viri, ki pravijo, da je kultura krompirja na kontinentu še mnogo starejšega izbora. List «Chroni-ca de Peru» je namreč pisal o krompirju že 1. 1553. 30 let pozneje so imeli krompirjev sadež že na Dunaju. Ravnatelj ondotnega Rastlinskega vrta Clusi-us, ga je gojil kot redkost in je tudi objavil nekaj slik o njem. Kljub temu pa so smatrali za ta, ruz/riM*. občutsUta,. uroka. b*s*dxx> pcu~ — Naj • j rvJitajnjva^a, zruičajcvi vs Šifro Dvij\ 1 nanj/L uu^ek Via, /0^- Vrisbojbutcb za, šifro J)la, Naslove malih oglasov Din 2-— pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, siceT ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. Snežne čevlje ln galošt Jajte v popravijo s a m u strokovnjaku Avg Skof-u. čevljarju. Borštnikov trg št. 1 (za dramskim gledališčem). 40831 B. S. A. motorno kolo, 3 % HP, z Izbornim motorjem in skoraj novo moško kolo Sty-ria prodam. Vprašati ali pismeno: Praunseis«, Tacen pri Ljubljani. 1821 «Ljubljanski Zvon» kompleten od 1. 1881. do 1. 1920., poleg tega več posameznih letnikov, dalje nekaj letnikov Dunajskega Zvona, Dom in Svet, Slovan, Planinski vestnik ter večjo množino drugih leposlovnih knjig, 2 zimski črni suknji, črna obleka, .lamska plišasta jopica, 2 damski bluzi, otroški voziček, vrtni solnčnik, omara za obleko in umivalnik naprodaj. Naslov v oglas, oddelku cjutrav 1852 Gospodične sprejme šivilja za perilo na poučevanje. Naslov v clasnem oddelku »Jutra*. 1778 Ha 'j >: Služinčad kuharice, sobarice, natakarice. blčne itd dobe najlažje službo v Beogradu — ako se zglase" v birou Ekonomija. BeogTad, Vasina ulica 11. 41037 Kletar strokovno vešč, popravlja in ozdravlja (izvzemži v Lzrddnih slučajih) vsakor-šnja obolela vina Interesenti naj svoj naslov puste ali pijejo na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Tajnost jamlena*. 978 Kateri urar bi sprejel zdravega vajenca na štiriletno učno dobo s hrano in stanovanjem. — Oferte na naslov: Ignac Kalinšek, urar, Zagorje ob Savi. 918 Manufakturist z večletno prakso in s prvovrstnimi referencami želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 1651 Železninar vojaščine prost, z dobrimi referencami, želi službe — event. tudi v kaki drugi stroki. Nahaja se še v ne-odpovedani službi. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod značko »Železninar 1000». 1720 Mesto blagajničarke pri kakem večjem podjetju ali trgovini želi vestna in poštena gdč., zmožna kavcije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Kavcija 50.000». 1798 Vzgojiteljico veščo slovenskega in nemškega jezika, popolnoma zanesljivo, ki je tako službo že opravljala, sprejmem je caklical kralj, bo j« zlezel na govorniški oder. cAli bi vas veselilo, da &e danes ali jutri izpremenite v ščurke ali bramorje?« — so zareg-Ijalc žabe. _ cPrav!» je vzkliknil kralj. cTedaj je treba, da drevi zajamemo čarovnico Močvarko. Naš vrli general Muhojedov bo rodil bojni pohod.» 62. Zvečer so se pod generalovim vod« stvom vse žabe splazile v ločje in so obkolile čarovniški stan. Oblekle so bile gladke jopiče, da ne bi kje obvisele. Princ Zele-njak je imel drzen načrt. <Če bi Ie mogel priti do njene čarodejne palice !> je šepetal. Dober pianino prodam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 1914 Vijolino tričetrtinsko. preigrano, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vijolina 1928*. 1924 Svilen pas temnozelea — za damako obleko, z zaponko iz nepristnega kamenja sem izgubila med Beethovnovo ulico In hotelom Tivoli — Polten najditelj naj ga odda proti nagradi v Beethovnovi nlici št. 4/IV, levo. 1918 Občni zbor Gorenjske Sokoiske župe se vrši v četrtek, dne 2. februarja 1928 ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Kranju. 1864 Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo Prestolonasliednlka Petra 26 KAKO SI RAZVIJEM ■ mm silo sugestij, hipnoze itd- Naročite si izredno zanimivo in koristno knjigo o tem predmetu za Din 28 pri «VEDA IN ZNANOST», Celjs, Razlagova ulica 8. Jrivski lokal na prometni cesti v Ljubljani, dobro vpeljan skozi 60 let, od-dam za 1. februar tistemu, ki uredi še damski oddelek. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod »Sigurna eksisteneac. IŠČE SE v nakup ali v družabništvo gozdno veleposestvo z lastno žag;o ali kako drugo lesno industrijo^ v bližini železniške proge v svrho uoanovljenie industrije Ponudbe na Pubncitas d. d. Zagreb. Gunduliceva 11 pod ,14932". PODLIMBARSKEGA Zbranih spisov (II. zv.) v zbirki Slovenski pisatelj ie pravkar izšla. Glavni spis: POTRESNA POVEST Cena broš. Din 70.—, v platno vez. Din 84.—, v polfranc. vez. Din 90.—. Izdala: KNJIKARNA TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI. Zračno sobo oddam 1 ali 2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1906 Preprosto sobico separirano, oddam z vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1923 Sobo t zajtrkom oddam dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 1876 Za primerno posojilo nudim delež na dobičku od dobrega podjetja. — Poleg visoke obresti. Vračilo v 6 mesecih. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Varnost 9» 1909 Delavec tukajšnje tovarne, s stalno službo in nekaj zemljišča, prosi usmiljeno osebo, katera bi mu posodila 5000 Din za par let, da postavi stanovanjsko barako. Vet osebno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 1928 m 'ji Gospa srednjih let, simpatična in Inteligentna, dobre družine, ieli tem potom znanja z inteligentnim gospodom — plemenitega ziffičaja — svrho iskrenega prijateljstva. Ponudbe po mogočnosti s fotografijo na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »St. 1905*. 1905 Po mesecu samari tanstvaj Pozdrav zvestobe in ljubezni polnega srca. 1916 Ljubljančan Ieli dopisovati z gospodično. Dopise pod »Simpatičen uradnik* na oglasni oddelek »Jutra* 1921 OVANJE 2 sob, kuhinje in pritiklln, po možnosti kopalnico ali začasno 2 PRAZNI SOBI v sredini mesta ,išče za 1. ali 15. februar zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod značko »snažnost«. o -w . —. >N M — a a u n S c3 > a »ORIENT.c Prava turška Čista u Dibeku tučena i mlje-vena kava dobije se samo kod »ORIENT« pražiona i mljevaona kave Šalih Prcič, Tuzla, — Jovanoviča uL br. 2. Traše se zastupnici za Sloveniju. S. ° ** UM Er. H ^ § ® t? C9 S — nI" D S » Tovarna POHIŠTVA i. I. NAGLAS, Turjaški trs št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega oohiltva oo nainižllb cenah. Josip S. Blagovolite dvigniti pismo — Dobro znana Rezika in Mirko 1856 Morja val Dvignite pismo. — Prosim takoj odgovor. 1883 Za svojega prijatelja po nelastn! krivdi ločenega trgovca želim istotako, pre- možnejšo damo Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nesebičnost*. 1815 2 Slovenca 26 in 30 let stara, sedaj na Holandskem, želita poznanstva z dekleti od 18 do 25 let, v svrho kesnejše ženitve. Ponudbe prosiva s sliko, katero vrneva, na lasni oddelek »Jutra* pod »fiolandska*. 1915 Hčerka poštenih staršev, n/iohra žena, pridna, pošli im. na, z doto, sr i poročiti t dol-r modom drl u Cenjene ponud1 oddelek »Jntr:1 »Poštena 66*. 2 kratka klavirja skoraj nova. poceni naprodaj. Oddam tudi klavir za dnevne vaje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 1710 Zahirala. V svojem imenu in v imenu svojcev se zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali z nami ob smrti naše matere lelene Zevnik zlasti vam, ki ste spremili pokojnico k večnemu to-li zasluženemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale še v župni cerkvi v Višnji gori v četrtek 19. jan. ob 7. uri. Višnja gora, 17. januarja 1928. Notar Anton Zevnik. Brez posebnega naznanila. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla danes 17. jan. t. 1. ob 2. uri ponoči po kratki in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče moja predobra soproga iti naša preljuba mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Klavir kratek. Srn. v dobrem stanju, skoraj nov. rad! ras-mer poceni naprodaj. Naslov pove oglaeni oddelek »Jmtra*. 1878 J posestnica Pogreb nepozabne rajnke se vrši v sredo, dne 18. januarja 1928 ob 4. popoldne iz mrtvaške veže splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja! V Ljubljani, dne 17. januarja 1928. Karol Babnik, soprog. Viktor, Franjo, Viljem in Štefka, otroci. Vsi vnuki, vnukinje ter ostali sorodniki. Zane Grey: V 30 Železna cesta Roman. In oba sta se nehote plašila žensk, ki so bile v taboru. Pogled na žensko bitje ju je bolel v srce. V North Plateu je nastalo novo razburjenje, ko so se približali tiri in vlaki in z njimi vojska, ki ji je bilo naloženo, da je čuvala delavce, ter truma kupčevalcev in zajedalcev, ki so živeli od njih. Gradbeni tabor kopačev, ki so zmerom šotorili v odmerjeni razdalji pred polagalci tračnic, se je pomaknil dalje na zapad. Prvi vlak, ki je dospel v North Plate, je pripeljal ravnatelje U. P. R. — med njimi Warburtona, Rudda in Rogersa; nadalje člana komisije Leeja in Dunna z rojem spremljevalcev; treba je bilo ogledati novo progo. Tistih pet milj tira, ki jih je bil zmeril Neale pa jih je komisija proglasila za slabe, so bili razdrli, vnovič odmerili in vnovič zgradili. Neale je z Baxterjem objahal progo in je zmeril obnovljeni kos. Nato se je vrnil v North Plate in je napravil med ravnatelji, veščaki in inženjerji, ki so se bili pravkar zbrali k seji, nepopisno zmešnjavo s tem, da je vrgel na mizo številke nove meritve — številke, ki so bile do pičice enake njegovim prvotnim računom. »Gospoda, tistih pet milj, ki so jih razdrli in iznova zgradili, ima do palca natanko prejšnji vzpon!« je izjavil z glasnim ogorčenjem. Baxter je potrdil njegovo ugotovitev. Veščaki so zagnali krik, ravnatelji so zahtevali točnejših pojasnil. »Zakaj pa ne?« je viknil Neale. »Vsaka milja stane šest in štirideset tisoč dolarjev! Pet milj — dve sto trideset tisoč dolarjev! Ta denar je bil dvakrat porabljen! Ista gradbena družba ga je dvakrat spravila v žep!« Warburton, visok belolas mož v dolgi črni suknji, je vstal in je udaril s pestjo po mizi. »Kdo je ta mladi inženjer? Pogum ima, da brani svoje delo, namestu da bi zvitorepil za podkupnino. Resnico govori. Dvakrat gradimo in dvakrat razsipamo denar, ko bi bilo enkrat dovolj!« Završalo je kakor v norišnici. Neale je bil vrgel bombo v posvet. Sleherni teh mož in vsi tisoči, ki so živeli v taboru, so vedeli, da stane vsak železniški prag več dolarjev; da so mezde neobičajno visoke, da jih pogosto zahtevajo naprej, časih kar po dvakrat; da hodita goreče navdušenje dela in zvita lakomnost sleparije isto pot. Warburton je bil lev te skupine in je prevpil ves krik in trušč. Nato je pograbil Neala za ramena in ga je porinil pred ostale. »To je mož, ki ga potrebujemo za svoje delo!« je kriknil z za-riplim obrazom, iztezaje brado naprej. »To je duh, gospoda moja, ki edini more zgraditi U. P. R. V Washington ga pošljemo z"njego-vimi številkami. Treba je izpodbiti ta prekleti idiotski zakon, da spuščajo na nas veščake, ki ugonabljajo delo vrlih ljudi.« Spet je trkala prilika na Nealova vrata. Allison Lee je vstal. Njegov mirni, hladni nastop, jekleno lesketanje sivih oči in nagel mahljaj njegove roke je zadoščal, da so vsi prisluhnili. »Mr. Warburton in vi, gospoda,« je izpregovoril, »spominjam se tega mladega inženjerja M. Neala. Ko sem danes prišel, sem vprašal po njem, zakaj domislil sem se, da je bil izrekel težke pomisleke zoper mnenje veščakov, v kolikor gre za teh pet mij. Zvedel sem, da je čudaški in jeznorit mlad dečko, ki zanemarja svoje delo in se klati Bog si ga vedi kod — ter pijanec in kvartopirec. Dokaj nezmiselno bi se mi zdelo, če bi resno obravnavali krive podatke, s katerimi je zmotil to zborovanje.« »Moje številke niso krive!« je odvrnil Neale in oči so se mu za-bliskale. Nato se je obrnil k Warburtonu, bled kakor smrt. »Vi, gospoda ravnatelji, veste vse to najbolje. Mr. Lee ni inženjer. On ne more razlikovati klanca, ki ima črevelj vzpona, od klanca, ki ima pet in štirideset stopinj. Nihče teh mož ni bil ne upravičen ne zmožen, da bi presojal naše delo. Vse to je sama politika! Prekleta podlost je! Sleparija!« Drugi član komisije je skočil na noge, besno klateč z rokami. »Venkaj vas vržemo!« je zakričal. Neale ga je pogledal. Nato so mu zletele oči k Allisonu Leeju in k VVarburtonu. »Odrečem se službe!« je dejal z globokim zaničevanjem. »Vrag naj vzame vašo prekleto železnico!« V velikem šotoru se je znova grozeče vzdignil hrup. »Mir!« je kriknil nekdo z rezkim glasom. In res je mahoma vse utihnilo, a ne na poziv tega glasu. Od gruče radovednih gledalcev se je bila odtegala postava mršavega co\vboya, stopil je k posvetovalni mizi, držeč v vsaki roki nizko ob boku težak samokres. »Stoj!« je kriknil Neale. Bil je Larry. Že pogled nanj je zadoščal, da je Neale prebledel. V najem Iščemo za 1. maj ali 1. avgust večje stanovanje (5 do 7 sob) ali dve manjši stanovanji neposredno eno poleg drugega v mestnem delu med Dunajsko, Rimsko in Bleiweiso-vo cesto blizu glavne pošte. Cenjene ponudbe na Anoneno podjetje J. Rozman, Miklošičeva 6. ZASTOPNIKU vinske stroke za Ljubljano ie okolico iščemo. Re= flektira se samo na osebe, ki so do* bro vpeljane in res dobro verzirane v vinski stroki. Kasneje se odda ge* neralno zastopstvo za celo Slovenijo. Pismene ponudbe z referencami in zahtevki pod «Vino» na Aloma Oom= pany, Ljubljana. 1652«a Tehnična pisarna sprejme mladega inženjerja elektrotehnika ali strojnika v poskusno prakso proti manjši začetni plači. Potrebno je popolno znanje slovenščine in nemščine, po možnosti tudi srbo-hr-'aščine. Ponudbe je poslati na: Anončno podjetje J. Rozman, iJliklošičeva 6-1. Lepo nagrado za stanovanle dobi oni, kateri mi do 1. II. 1.1. preskrbi čedno stanovanje v centrum mesta s trem ali več sobami, kabinet, sobo za služkinjo, kopalnico in pritiklinami. 1, 5. se moram že seliti. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« ali se pošljejo ponudbe pod šifro »Nagrada za stan«. inummiHiiiiiiiBiiHiiii Vabilo. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju priredi v nedeljo dne 22. prosinca 1928 točno ob deveti uri dopoldne v hotelu »Evropa« izredni občni zbor ob navzočnosti delegatov bratskega društva v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1.) Privatni nameščenci nekdaj in danes. 2.) Društveno delovanje a) celjskega društva in b) mariborskega društva. 3.) Zveza društev zasebnih nameščencev v Ljubljani, Delavska zbornica in starostno zavarovanje. 4.) Slučajnosti. Samostojne predloge naj se prijavi gori navedenemu društvu vsaj 3 dni pred občnim zborom. t Naznanjamo tužno vest, da je na« ša nepozabna sestra, sestrična oziT. nečakinja m teta, gospodična Fani Pogačnik [ V torek, 16. t. m. po dolgi zavratni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v | sredo 18. t. m. ob 2 uri popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev. Ljubljana, 17. jan. 1928. Žalujoči ostali. Večja tovarna pletenin spre« me dobro, samostojno mlio Prednost imajo v pletilni stroki 'zuriene in energične csebe: ki bi obenem vodile tudi na1 Sfrifarleva u9iea štev- 2 Poučne in zabavne knjige, šolske knjige, šolske potrebščine, trgovske knjige, pisarniške potrebščine, razglednice itd. CENE ZNIŽANE ZA 50%. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes 17. t. m. ob pol 2. uri poip. preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod Franc Remic trgovec po dolgi in mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek 19 t m. ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bode darovala v petek 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v cerkvi oo. frančiškanov.' V Ljubljani, dne 17. januarja 1928. Žalujoča soproga Marija Remic in rodbine Remic, Dular, Jenko, Reitter. mgmmmš - •feitt-..^ rfii v -'i'. V-. Zahira a b Vsem, ki so sočustvovali z nami v dnevih izgube našega pTerano preminulega, nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka, strica in botra, gospoda trgovca, hišnega posestnika in tržana izrekamo tem potom našo najprisrčnešo zahvalo. Posebno se zahvaljuj jemo čč. duhovščini, gg. zdravnikom dr. Rakežu in dr. Lorgerju za to« lažbo in ves trud v njegovih zadnjih težkih dneh, družbi pivovarne «Union», gasilnemu, Sokolskemu, lovskemu in pevskemu društvu za izredno lepo udeležbo, za ginljive žalostinke, za lepe, globoko ginljive, iskrene poslovilne govore staroste Sokolskega društva brata g. Rihteriča in načelnika lovskega društva, tovariša g. dr. Hrašovca ob odprtem gro< bu blagopokojnika in za poklenjene vence ter tako izkazano mu zadnjo čast, kakor tudi vsemu mnogoštevilnimu p. n. občinstvu, ki ga je spre* milo na njegovi poti k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat tisočera zahvala! Šmarje pri Jelšah trg, dne 14. januarja 1928. Globoko žalujoči ostali. P