Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
♦ *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravntttvo st
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K 6 30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se. pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čfceterostopne petit vrste pò 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna,-,štev. stane 10 h.;
SteV. 188. Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, dne 19. avgusta 1909. I fe*™" r»č„n 4s.iìTl Leto I
Ob 40letnici državnega ljudskošolskega zakona.
(Govor g. dr. Ljudevita Pivka na XXI. glavni skupščini „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v Maribora 16. avg. 1909.)
Konec.
Spomnimo se nekaterih darov, ki nam jih je prinesel državni ljudsko-šolski zakon!
Predvsem slavimo svoj šolski zakon, ker zahteva osemletni obvezni šolski obisk. Nekoliko lahkokrilih besed smo s tem igraje izrekli, toda kdo ve, ali se zavedamo zadosti, kake neizmerne važnosti je ta točka. Naš zakon zahteva, da naj obiskuje vsak otrok brez razlike rodo, premoženja in spola v nežni dobi od 6. do 14. leta šolo, kjer se mu izobrazi zavest splošne državljanske enakosti in kjer se vz-jo-juje na podlagi domače rodbinske vzgoje za poznejše delo v javnosti za družbo, narod in državo. V tej dobi se izogne otrok težjemu delu ua poljn, v rokodelski delavnici ali v tovarni, h kateremu že silijo dandanes često zlasti ubožnejši stariši in brezvestni ljudje nežno mladino, češ, da jim otrok vsaj deloma lahko nadomešča pomanjkujoče delavske moči. Tem otrokom jè državni ljudskošolski zakon velik dobrotnik in rešitelj; ljudska šola dobiva po modernem socijalnem razvoju polagoma zopet tisti pomen, ki ga je imela pri Grkih, kjer je (<r/olrD značila prosto dobo namenjeno duševnemu delu in telesnemu počitku ter krepčanju. Stranke, ki zahtevajo samo šestletno šolsko obveznost, da bi torej obiskoval otrok šolo le od 6. do 12. leta, bi rade pahnile zlasti ubožnega nežnega, telesno in duševno še nezrelega otroka v kruti in neusmiljeni življenski boj, rade bi mu naložile trud in» težke skrbi, ki tlačijo itak odrasle ljudi prehudo s svojo grozno težo. Če dosežejo nasprotniki šole, da se skrajša šolska obveznost, potem se oropa velik del naše mladine o dvoje lepih brezskrbnih let.
A tndi z narodnega stališča se mora strogo obsojati izrabljalnje otroških moči za težja poljska in tovarniška dela. Če vržemo otroka prezgodaj iz šole na delo, potem ne bomo imeli več krepkega tretjega pokoljenja in narod bo polagoma propadal in hiral. Narodni blagor torej zahteva, da var-čimo z otroškimi močmi in da branimo vsaj osemletno šolsko obveznost.
Še ene misli ne smemo zamolčati, s katero se trajno pečajo nasprotniki ljudske izobrazbe in šole. Gospodje, ki se zavzemajo za šestletni šolski pouk, bi radi odščipnili zndnji dve leti, namreč 13. in 14. leto. Otroku ne privoščijo šole zlasti v tisti dobi, ko že sam samostojno mnogo misli in presoja in ko je že zelo dovzeten za učiteljeve besede. Torej v tistih letih, ki so vrhunec in cvet ljudskošolskega vzgojeval-nega dela. Nasprotnikom ljudske izobrazbe se vidi seveda v tem največja nevarnost, če ostane otrok v dobi od 12. do 14. letu pod vodstvom izobraženega učitelja, navdahnjenega z modernimi svetovnimi nazori, s katerimi
bi seznanjal otroka. Zato delujejo s tistimi nizkimi in neodkritimi sredstvi javno in tajno, javno hujskajoč na shodih in tajno šepetajoč neukemu kmetu na uho: ,.Glej, kmet, tebi je treba otroka doma in na polju. Delavcev nimaš, lastni otrok pa ti pohajkuje po šolskih klopeh, dasiravno je močan dovolj in se je v šestih letih naučil dobro pisati, čjtatj. in računati. S tem znanjem bo se že prebil v življenju. Kaj mu je treba še dve leti posedati v šoli in se učiti o severnih medvedih, o malajskih otokih in o raznih nepotrebnih rečeh, ki jih naš človek nikdar ne rabi v življenju !"
Takšen govor je neukemu očetu kaj pogodu, ker ni zmožen, da bi ocenil koristi šole. Vsled tega ima proti-šolska agitacija toliko uspehov. Nasprotniki ljudske šole vedo, da je v njihovo korist, če pri prosto ljudstvo ne črpa iz svetovnega znanja in napredka, vedo, zakaj iz naših kmetov in delavcev ne smejo postati moderni ljudje, k čemur bi jih pripravljala dobra ljudska šola. Isti nasprotniki osemletne šolske obveznosti pa ne povedo ljudstvu, da se sedaj resno premoriva uvedba dveletne vojaške službe, do katere ne bo pripustila vojaška uprava neizobraženih mladeničev, ki so obiskovali ljudsko šolo samo 6 let; ne pojasnijo kmetu, da bi po uvedbi šestletne šolske obveznosti imel sicer nezrelega dečka dve leti doma takrat, ko mu ne opravi nobenega pravega dela pošteno, da bo ga pa pozneje, ko bi mu bil sin imenitna delavska moč, moral najbrž pogrešati leto dni več, ker bo mu služil — vsled pomanjkanja inteligence — tri leta vojake namesto dveh.
Osemletna šolska dolžnost se je dejansko odpravila že leta 1883. Svobodomiselno zakonovo besedilo se ni strogo izvrševalo, zato pa se je uvedla takozvana ,zmerna in razumna praksa', kar pomeni, da so se odsekavali zakonu posamezni napredni principi. Ko se je ustanovil leta 1879 v državnem zboru „železni krog pravice", v katerega je stopilo tudi češko plemstvo s Staročeii, takrat so se pripravljala tla za protišolsko delo in za boj proti državnemu jjudskošolskemu zakonu. Predlogi princa Liechtensteina in dr. Eben-hocha so zahtevali omejitev šolske obveznosti in učiva. Taaffejeva kupčija je imela uspeh, ker se je dne 28. apr. 1883 sprejela po hudem boju s 170 glasovi proti 167 tzv. šolska novela, ki je s § 21. odstranila osemletno šolsko dolžnost. S tem se je storil prvi korak k raznim daljšim olajšavam.
Druga važna pridobitev državnega ljudskošolskega zakona je bila uvedba uvedba realij med učne predmete v ljudski šoli. Pouk v prirodoslovju, zem-ljepisju, zgodovini in ostalih prostih posvetnih predmetih znači velik napredek v našem ljudskem šolstvu.
Reorganizacija učiteljišč in preobrazba učiteljske omike je bila potrebna posledica novega ljudskošolskega zakona. Sedaj so se položili temelji posvetnemu učiteljskemu stanu,
ki je čisto moderna prikazen. Država je morala skrbeti, da si vzgoji učiteljstvo obširnejšega znaiva in obzorja, ker bi drugače ljudska šola ne mogla uspešno delovati. Kot vzgojevalni zavodi učiteljstva so se razvila učiteljišča v sedanji obliki, ki jim je določil organizacijski statut (1874) obseg učiva. Toda učiteljišč je ustanovila dr-| žava premalo. Šolska novela je vzela določbo o nadaljevalnih tečajih za učitelje na vseučiliščih, zato pa je uvedla disciplinarno kazen za učiteljsko izven-šolsko delovanje. Kot posledica novega toka po šolski noveli se je izdal leta 1886 novi organizacijski statut za učiteljišča, ki je znižal minimum učiteljske izobrazbe, kateri se je zahteval izza leta 1874.. ker se je vzelo zavodom precej prirodoslovnega učiva, zato pa se je pridalo toliko in toliko ur pouku cerkvene godbe.
Vesela točka šolske novele so bile naredbe o meščanskih šolah, ki pa zlasti za Slovence niso imele takrat in še dolgo pozneje nobenega pomena.
Kar se je godilo v naslednjih 25 letih šolske novele, je vse le njena nevarna posledica ali pa z njo v sorodu. Poleg redkih naprednih drobtinic opazujemo v raznovrstnih naredbah od Taaffejevih do Gessmannovih in najnovejših dob dosledno reakcijonarno smer v šolstvu.
A kljub vsemu temu ne obupa-vamo, ker vidimo po 40 letih državnega ljudskošolskega zakona krasen razvoj avstrijskega ljudskega šolstva, ki ga niti šolska novela ni mogla ovirati. Statistika Jjudskih šol, šolskih otrok in učiteljstva nam govori o tem nedvomno jasno. Notranja ureditev šolstva, šolskih stavb in učnih pripomočkov se stalno izpopolnjuje, Učiteljstvo si je po veliki večini zvesto svojih pedagoških in didaktičnih nalog, kakor nam dokazujejo njegova dela, izjave in sklepi učiteljskih zborovanj in konferenc. Učiteljstvo ima dandanes lepo stanovsko organizacijo in je v gmotnem in moralnem oziru za najhujšo silo samostojno.
Dotod smo dospeli. Kaj nam pa obeta bodočnost? Kaka uso da čaka naše ljudsko šolstvo? Da se dandanes nekoliko pogrezamo in da se imamo resno bati nasprotnikov šolstva, to dobro čuti vsak prijatelj šole. Na tihem se bojimo celo katastrofe, če bi najmočnejše strauke našega državnega zbora segle po državnem ljudskošol-skem zakonu. Morda bi ga današnji drževni zbor že prevrgel, toda zdi se, da so nasprotniki dobre ljudske šole precej previdni in nekako zadovoljni z dejanskim vplivom na šolstvo, da niti ne marajo spreminjati mrtvega zakonskega besedila ter dražiti po nepotrebnem naprednih duhov. Stvar bi ne bila posebno lahka, to čutijo oni in to vedo tisti, ki so pripravljeni braniti vsaj to, kar imamo.
Na drugo stran pa se odpira ljudskemu šolstvu že celo drugačen svet. Če je postala iz šolstva v dosedanjem razvoju iz cerkvene posvetna demokratska državna institucija, še ni za-
dosti, da bi bili z njo zadovoljni v te: obliki. V vseh kulturnih državah se stremi za poglobitvijo in reformo učiteljske izobrazbe. Sedaj se je že uko-reninilo prepričanje, da se imajo priznati vseučilišča kot srocišča znanstvenega in izobraževalnega dela kot najprimernejši zavodi za učiteljsko izobrazbo. Toda da se ugodi zahtevam, ki jih izrekamo z besedami „akade-mična izobrazba", je potrebna delitev sedanjih prenapolnjenih filozofskih fakultet na znanstveno-teoretični in na strokovno-tehnični oddelek. V drugem bi se izobraževalo učiteljstvo za raznovrstne šole. Seveda je treba odpraviti učiteljišča v sedanji obliki ter zahtevati, da dovrši učiteljski kandidat reformirano srednjo šolo. Značilno je, da nastajajo v Ameriki že posebne šolske fakultete (educational depart-ments). Dokler se ta reforma ne izvede, nam naj za silo zadoščajo za nadaljevalno izobrazbo vseučiliški tečaji v počitnicah, ki se morajo tudi na Slovenskem kmalu ukoreniniti. Kadar se razširi učiteljska izobrazba, takrat se povzdigne tudi kulturni pomen in družabno stališče našega stanu.
Dandanes se učiteljevo delo ne sme več omejevati na šolsko sobo. Učitelj ima vršiti važno nalogo na polju ljudske izobrazbe. Po uvedbi splošne šolske dolžnosti, splošne, enake in direktne volilne pravice, splošne vojaške dolžnosti in narodne šole se je povzdignila naloga državljanskega življenja in je nastala potreba nadaljevalne izobrazbe odrasli mladini ter ljudske izobrazbe sploh.
Ko se je podržavilo ljudsko šolstvo, takrat še ni bilo na mah zadostno izobraženih pedagoških strokovnjakov, ki bi bili prevzeli upravo šolstva. Kar se je vzelo bogoslovcem, so vzeli v roke juristi, ki pa se po naravnem razvoju šolske uprave polagoma odtegujejo in prepuščajo svoje vodilno mesto pedagogom. Vse šolstvo stremi po autonomiji v okviru države in nasledek bo, da se bb morala razdružiti nenaravna zveza šolstva in bogočastja v skupnem ministerstvu. V dogledni dobi bomo imeli kot najvišji šolski urad posebno naučno ministerstvò, kateremu bodo stali ob strani kot posvetovalni organi najvišji šolski sveti, ločeni po narodnosti. Če hoče biti ubrava teh svetov količkaj demokratska, potem se njihovi člani ne smejo imenovati, ampak svobodna volitev jih mora posaditi na ta važna mesta. Na Francoskem že imamo podobno institucijo (conseil superieur de 1' instruction publique). Takrat bo tudi konec raznih političnih in strankarskih vplivov na šolstvo, olajšalo se bo breme večnega ukazovanja, reglementovanja in šolskega birokratizma. Prosta šola in prosto učiteljstvo bosta prva kulturna činicelja v narodih in državi.
Sklenimo! Radi trdimo in dekla-mujemo po 40 letih državnega ljudskošolskega zakona, da je ljudska šola nositeljica kulture do najnižjih slojev naroda; radi hvalimo ljudsko šolo, da je obrodila tudi v slovanskih narodih
sinovo življenje; priznajmo tndi in spre-
vidimo, da je naša bodočnost odvisna od šolske izobrazbe sedanjih in prihodnjih rodov in bodimo na straži za dobro narodno šolo.
Politična hroniha. 9
d Slovanska jednota ostane v opoziciji. To je jasen rezultat posvetovanja parlamentarne komisije Sl.jedn. 17. t. m. na katerega se ni moglo z nobenim uspehom vplivati tudi pri konferenci klubovih načelnikov. Gotovo je nadalje skoraj tudi, da bodo septembra sklicani deželni zbori. „Slov. jednota" je znova povedala vladi, da tako dolgo ne more opustiti svoje opozicije, dokler se ne spremeni sedanji vladni sistem in pade kabinet Bienerthov. Ker pa je to stališče docela nasprotno navadi in tradicijam dosedanjih vlad, se bode spor med vladno večino in opozicijo le še poostril in prav verjetno je, da moramo v dogledni dobi računati z razpustom parlamenta. Vlada in njen pomočnik Glombinjski se bodeta sedaj nedvomno trudila v prvi vrsti, da okrepita slabotno vladno večino. Delale se bodo za kulisami različne obljabe — vendar pa ni misliti, da bi se našla razun Poljskega kola še kaka slovanska stranka, ki bi si upala stopiti v vladno večino. Mi, štajerski napredni Slovenci smo bili vedno za dosledno in principijelno opozicijo proti sedanjemu vladnemu sistemu, naj je potem že bil ministerski predsednik Beck ali Bienerth in nas more torej le veseliti, da so to stališče zavzeli post tot discrimina rerum pod Beckom tudi slov. klerikalci. V koliko so igrali tu svojo veliko ulogo strankarski in osebni motivi, ne bodemo znova razpravljali; glavno je, da so pričeli enkrat vsi slovenski poslanci na Dunaju resen boj proti vladi in Nemcem, ' kar je za nas eno in isto. Želimo pa si, to še enkrat povdarjamo, da se tudi notranje razmere v parlam. organizaciji jugoslov. primerno sanirajo in da preneha tisto obstreljavanje iz zasede, ki se je v ljubljanski šentpeterski fari tako zelo udomačilo.
d Audijenca prof. Glombin'skega pri Bienerfhu. Korespondenčni biro poroča uradno o poteka te konference, da je posi. Glombinjski poročal Bie-nerthu o želji vseh strank po rednem parlamentarnem delu, da pa se niso mogle zjediniti za kratko zasedanje parlamenta v septembru. Ministerski predsednik je rekel, da bode vlada podpirala vsako stremljenje za omogo-čenje rednega parlamentarnega dela na gospodarskem in socijalnem polju. O jedru sedanje krize pa se baron za javnost ni izrazil . .
d Ministerski svet 18. avgusta je sklenil, da se skličejo v 2. polovici septembra deželni zbori in sicer, da se konstituirajo in izvršijo pripravljalna dela za glavno zasedanje deželnih zborov v decembru. Vlada upa, da se morda tačas ublažijo nekoliko nasprot-stva Nemcev in Čehov na Češkem in da bode potem omogočeno plodonosno zasedanje državnega zbora meseca oktobra. Vlada povdarja potrebo tega zasedanja posebno s financijelno bedo dežel in hoče zato v državnem zboru dati odobriti znani finančni načrt. V ostalem ponavlja komunike že tolikrat rabljene fraze, da vlada želi mir med strankami itd. itd.
v Socijalisti o položaju. Socialistični vodilni listi konstatirajo, da je napravil izid konference, še bolj pa potek prav ugoden utis. Vsi govorniki so govorili mirno, kar je tem večjega pomena, ker so neposredno pred konfe. renco dunajski pouličnjaki na povelje N. F. P. razgrajali proti Čehom. Spo-
razumljenja in dela v parlamentu ne ovirajo obstrukcijonisti, ki so itak izjavili, da sedaj nimajo namena obstrn-irati. temveč N. F. P. in Bienerth sam s svojimi „garancijami" za mirno delovanje parlamenta. Bienerth se lovi za okorno obliko, medtem pa poteka dragoceni čas. Konečno protestirajo socijalisti, da bi se zopet važne gospodarske zadeve sprejemale v parlamentu kar en bloc z izgovorom, da ni časa za razprave. — Res je, Bienerth in njegova slavofobska vlada so pravi rušilci miru v Avstriji in prave ovire smot renega dela na socijaluemu in gospodarskemu polju. Zatone morebiti nobenega govora o „garancijah" za na-daljne hlapčevanje tem slavofobom — temveč le consilium abenndi. Kajti navzlic vsem besedam je Bienerth oni, ki noče miru.
Drobne politične novice.
v Papeževevo pismo avstr. cesarju. Priobčili smo med brzojavkami vest beri. „Lokalanzeigerja" po neki rimski korespodeaci, da je papež pisal v zadevi zagrebšk. procesa avstr. cesarju in da je dobil tudi odgovor. Vatikanski krogi zatrjujejo, da je to prosta izmišljotina.
Birokratična modrost. Ministerski svet 18. tm. je baje sklenil izločiti iz Bilinjskijevega finančnega načrta državno doklado na pivo. Zato pa bi se dalo deželam dovoljenje, da zvišajo to doklado. Gospodje so pametni: jedno preporno točko prepustijo deželnim zborom za kreg, konzumente pa potolažijo, češ mi vam ne bodemo praznili žepov pač pa dežele!
B o j i p r i M e 1 i 11 i. Po madridskih poročilih se je včeraj začel splošen napad Špancev z vojnimi silami 20 tisoč mož, — Kabyli so ujeli španskega general Martineza s 40 pešci in ga grozijo ustreliti.
Grška zastava na Kreti Vojaki z mednarodnih vojnih ladij so včeraj zjutraj odstrelili na trdnjavici v kanejski luki drog, na katerem je bila obešena grška zastava. Trdnjavice so potem vojaki zasedli. V mestu vzdržujejo mir in red krečanski orožniki.
Ministerska kriza v Rusiji. „Golos Moskvy" poroča, da odstopita v kratkem Izvoljski in pa finančni minister Kokovcev. Prvi zaradi znane aneksijske afere, drugi pa 'po poročilu lista „Rječi" za to, ker ne mara ozkih gospodarskih stikov z Anglijo.
Banditstvo na Poljskem. „Nova Reforma" poroča, da se pojavljajo v kraljestvu Poljskem zopet mnogoštevilne roparske bande, ki oropajo, kogar le dobijo, do zadnjega vinarja.
Dnevna kronika.
z Tehnična fakulteta na zagrebškem vseučilišču. Pri prihodnjem zasedanju hrv. deželnega zbora bo predložila hrv. vlada tudi zakonski načrt glede tehnične fakultete na zagrebškem vseučilišču, ki bi imela tri oddelke: gradbeni, gozdarski in poljedelski. Ta fakulta je nujna potreba dežele; misel sama ni nova, ker obstoje enake fakultete na inozemskih vseučiliščih, v Avstriji pa na krakovskem. Hrv. vlada misli potem opustiti drago poljedelsko šolo v Križevem in gozdarsko akademijo.
d Aehrenthal — grof. Cesar je z dektretom z dne 18. avgusta povzdignil ministra za zunanje zadeve barona Aehrenthala v grofovski stan.
d Ustreljen je bil 16. avgusta v trdnjavici Montjuich blizu Barcelone vodja zadnje revolucije Miguel Baro.
Štajerske novice.
a Nekaj za naše dež. poslance.
Štajerski deželni odbor je za povzdigo
našega vino- in sadjerejstva nastavil več potovalnih učiteljev. Z imenovanjem pot. učitelja g. Bellé-ta kletar-skim nadzornikom, je izpraznjeno to mesto in ga začasno zastopa nek Nemec g. Pirstinger, voditelj deželnih nasadov v Radgoni. Mož sicer razume nekaj slovenski, a nima nikakor slovenskega jezika tako v oblasti, da bi ljudstvo v istem pri raznih predavanjih lahko poučeval. Svoječasno je poročala „Domovina", da je gosp. Pirstinger rabil napram Slovencem v Ljutomeru pasji b i č. — Z ozirom na to dejstvo in ker je mož velik „haj-lovec", bi bilo njegovo definitivno na-meščenje kot potovalni učitelj Slovencem udarec v obraz. Imamo več izborno kvalificiranih strokovnjakov, veščih slovenščine v govoru in pisavi, ki si pa morajo svoj kruh služiti drugod, ker jim nemški dež. odbor za tako službo zapira vrata. — Zahtevamo, da se izpraznjeno mesto potovalnega učitelja, v slučaju def. nameščeuja, postavnim potom razpiše in se da raznim slovenščine popolnoma veščim in vsled primernih študij za to mesto sposobnim strokovnjakom prilika, potegovati se za to službo. — Opozarjamo naše dež. poslance, osobito pa dež. odbornika, g. Robiča, da zastavijo na merodajnem mestu v ta namen ves svoj upliv.
d Iz Št. Jurja ob J. ž. Sokolska siavnost, ktera se bo vršila v nedeljo dne 22. avgusta, obeta biti nekaj velikanskega. Povsod, kamor prideš, ti že ponujajo naša vrla dekleta vstopnice in te vabijo, da boš v nedeljo gotovo prišel, pogledat naših vrlih fantov v rdečih sokolskih srajcah. Kmečka dekleta in trške dame tekmujejo v nabiranju dobitkov za bogat srečolov in druge čudodelne stvari, kterih še dozdaj, prijatelj, nisi imel prilike občudovati. .Fantje iz trga in okolice so ravno , tako pridno na delu. In naši mladi sokoli hočejo pokazati, kaj zmore trdna sokolska volja. Premagali so težko pot začetka in postali trdnjava v Št. Jurju, ktere ne premaga nobena sovražna sila. Občinstva se bo trlo na slavnosti kot listja in trave. Stari in mladi, pri-prosti in gosposki, vse bo skupaj občudovalo iu se radovalo.
Napn te Vi, fantje, vse čile moči, da Sokol mogočno iz gnjezda zleti. Ne v desno, ne v levo, nikamor ne glej, nikoli nazaj, krepko naprej. Ko „Rifniški" Sokol razpne svoja krila, Ti praznik veselja in dan bo plačila. Pika. a Šentjurski slovenski veterani ! Habt acht! Doppelreihen, rechts um! Direktion Strasser-Bräuhaus! All Heil! Ljutomer, 18 avg. 1909. Sramujte se!
a Iz Dramelj poročajo „SI. Nar.", da je rekel tamošnji župnik in pa neki misijonarji ljudem, da so duhovniki kakor Bog na zemlji in da se torej ne sme o njih po časnikih pisati. Kdor to stori, ima velik smrten greh. — Radi verjamemo, da bi znani Berki, Ogrizki, Korošci in Zadravci kaj tacega dosegli, da bi imeli nebesa na zemlji v škodo „vernega" ljudstva. Pa to žalibog več ne gre!
a Kaj dela „Bralno društvo" v Laškem trgu! Odgovor na to vprašanje priobčimo v daljšem dopisu.
a Naraksove pokalice. Dogodek, katerega smo zadnjič omenili s socialistične slavnosti na zelenem travniku se nam razlaga tako, da gostilničar slučajno ni imel Naraksovih pokalic ohlajenih in je za to postregel z nemškimi.
a Pončujte ljudi v društvih, na
shodih, šolarje pa v šolah, da pišejo slovenske naslove! Taki spačeni naslovi kakor ga je dobil nekdo na Breg pri Celju in ki se glasi „N. N. besicger am Ram in cili" pač samo sramotijo Slovence!
a Kandidati za sodniško službo leta 1908. V 1. 1908 se je oglasilo v Avstriji vsega skupaj 358 kandidatov za sodniški izpit, za 53 več ko lansko leto. Od teh je napravilo 21 skušnjo z odličnim uspehom, 115 s prav dobrim in 205 z dobrim uspehom; 17 jih je bilo reprobiranih. Na posamezna nad-soduijska okrožja se razdeli število kandidatov tako: Dunaj 53, Praga 97, Brno 43. Gradec 29, Inomost 21, Trst 13, Krakov 31, Lvov 54 in Zader 17.
a Prometno skušnjo za poštno službo sta napravila v Gradcu gg. poštna praktikanta Hinko Šiško in Kari Valjavec.
a Na Kamniških planinah se vrši od 20. avg. do 4. sept. lov na divje kozle od Grintovca do Ojstrice (na kranjski strani), na kar se turisti opozarjajo, da ne bo kake nesreče.
a Za ravnatelja mariborske bo-goslornlce je imenovan dr. Martin Matek, za podravnatelja dr. Somrek.
a Nesrečna posledica tepeža. Pri nekem pretepu na Tezni pod Mariborom je nek dragonec tako udaril 76-letnega Radeckijevega veterana po glavi s sabljo, da je sedaj v bolnišnici umrl.
a Klerikalci so si vedno enaki. V Slov. Bistrici se priredi to nedeljo velika narodna siavnost pod naslovom „Naš dan", pri kateri so nameravale sodelovati vsa slovenska društva iz mesta in okolice. Ker bi pa Ciril-Metodova družba dobila del dobička in ker klerikalci ne bi imeli na slavnosti hujskati, so svoje sodelovanje odpovedali.
a Trgovsko- in obrtno nadaljevalna šola v Št. Jurju ob 3. žel. je že potrjena. Pouk se začne jeseni.
a Dijak Podgoršek, o katerem smo poročali, da je na potovanju v Kamniku umrl, baje po „Straž." poročilu ni umrl.
a V Slovenjgradcu se naseli nov slovenski odvetnik dr. Bratkovič. Slo-venjgraški Slovenci so sedaj dobili naenkrat slovenskega zdravnika in odvetnika.
a Iz Podsrede. Dne 17. t. m. je umrl tukajšnji nadučitelj, prvi občinski svetovalec in načelnik hranilnice in posojilnice g. Andrej Šket, star 59 let. Učiteljeval je na Runču, v Cirkovcih in na Pištanju kot učitelj, v Jurkloštru in zadnjih 23 let pa v Podsredi kot nadučitelj. Bil je blag značaj; deloval je mirno, a dosegel mnogo. Znan je bil kot izvrsten učitelj. Daleč naokrog pa je slovela njegova gostoljubnost. Hudo je zameril onim tovarišem iu prijateljem, ki so šli mimo njegove hiše a se mu niso oglasili. Trdnega zdravja ni bil nikoli. Začetkom meseca julija je začel vidno hirati. Lotila se ga je možganska tuberkuloza, kateri je kmalu podlegel. — Bodi mu žemljica lahka!
a Imenovan je skriptor na lice-jalni knjižnici v Ljubljani g. Luka Pintar za kustosa.
a Velike množine gob so te dni pripeljali na graški trg, tako da je cena za kilogram padla na 40, konečno celo na 20 vinarjev. Gostilničarji so pokupili veliko množino.
v Zakaj si poslanec Meško ni takoj ogledal po toči poškodovane občine ormoškega okraja? Na vprašanje nekega posestnika, zakaj si Meško ni ogledal po toči poškodovanih krajev ampak, se odpeljal v Brezje na božji pot, je odgovoril: „Kak bi je priša do toga, ka bi ovin šenka 14 K, kere sen že
naprej plača za rumaje?" Dotični posestnik pa mn nato, odgovori, kako pa bi naj prišli revni, po toči tako grozno prizadeti posestniki do tega, da morajo izgubiti tisočake in tisočake, a gospod poslanec ne bi mogel pozabiti tistih bornih 14 K? Zakaj pa se je dal voliti za poslanca, ako ne more in noče izpolnjevati svojih poslanskih dolžnosti?, Meško je utihnil kakor riba in samo čudežu se je zahvaliti, da ni zopet pokazal — fige.
a Sladkor se je podražil. Iz Dunaja poročajo 18. avg., da se je cena rafiniranega sladkorja podražila za 2 K pri 100 kg. Podraženje velja za sep-temberske knpčijske sklepe.
a Dr. Ploj pred svojimi volilci. Minulo nedeljo je govoril drž. posi, «dvorni svetnik Ploj na shodih v Za-vrčn in Bnkovcih o političnem položaju v Avstriji in je ob jednem poročal o svojem delovanjn v drž. zbora. Poročilo so zborovalci navdušeno sprejeli, odobrili njegovo postopanje v državnem zboru in mu izrekli popolno zaupanje.
a Vinzenz Malik. To ime se pojavlja vedno pri vseh rabukah in pobalinstvih v parlament in izven njega. Pqsebuo se ponaša ta junak pri sedanjih demonstracijah proti Čehom na Dnnaju. MaJik ni niti dunajski niti nižjeavstrijski poslanec, dà niti čistokrvni Nemec ne, zakaj on je češkega pokolenja z Moravskega. Malik ne stanuje na Dunaju, marveč v Lipnici na Štajerskem, kjer so ga tndi izvolili za poslanca. Če se je vendar postavil na čelo pouiičnjakom, da jih povede proti ■Čehom razbijat glave, dela to iz idealne ljubezni do kravalov in pobalinstev. To je res idealni človek, ki mu ga ne najdeš kmalu para kot češki renegat nima res povod, da se bori za nemštvo Dunaja; kot pripadniku vsenemške stranke mu ni mar ošKodovanja Avstrije in dinastičnih interesov, prej narobe; kot starokatolik se vendar ne bo bil za ojačenje katoliške Avstrije. Je to torej edino ljubezen do kravalov, po katerih hoče postati mali Malik — po naravi je namreč pedenj mož — velik. Svojo telesno in duševno neznatnost hoče nadomestiti z brezmejno aroganco. To so sadovi nemške „kulture", ki jo ima ta nemški Malik vedno na jeziku! Še od vojakov ■so ga odslovili, ker je bilo celo tam preveč te „kulturne" surovine, kaj ne, pane Maliku ?
a Veliko električno centralo nameravata zgraditi inženirja Rathausky in Reinisch v Pasji vasi bi. Šoštanja. Centrala bi naj prvi čas proizvajala električne sile za 12, pozneje pa za 4S0 tisoč konjskih sil, katere bi se oddajale obrtnikom in tovarnam.
d V Zg. Poljskavi je imel minulo nedeljo poslanec Pišek shod, ki se je med dragim izrekel za slovensko vseučilišče v Ljubljani — Zanimivo je, •da je dal posi. Pišek skleniti rezolucijo, v kateri bi se pooblastilni aakon za trgovske pogodbe z balkanskimi državami pod go-tovimikoncesijami pripustil.
d Blazni krojač. 52 letni krojaški pomočnik Kovač v Mariboru, doma iz Kostiivnice v rogaškem okraju se je v nedeljo zvečer spri s svojo ženo in jo je z nožem »dvakrat zbodel v glavo. Nato je zbežal, a ga je že ponoči polica] Kalhammer našel in zaprl. Kovaču se meša. Sedaj je živel v mnenju, da ima dobiti pri mestnem magistratu 100 tisoč kron. Bil je že dvakrat na opazovalnici za blazne v Gradcu.
v Za Božidar Flegeričev spomenik so nadalje darovali gg. : Vajda Fr. v Ljubljani 3 K, Valentin Cajnko v Varaždinu 5 K, Dr. Mato Vargazon v Kotoru 5 K, Ernest Vargazon Zidan-
most 3 K. Bog plati. Za nadaljne prispevke se uljudno prosti.
d Od Sv. Bolfenka pri Središču.
V nedeljo, dne 15. t. m. bi se imel vršiti po večernicah v Jastrebcih javni politični shod, katerega je sklical klerikalni deželni poslanec Meško, a je bil onemogočen radi odločnega nastopa naprednih volilcev. Meško je namreč kar sebe postavil za predsednilca, podpredsednikom pa je imenoval znanega Munda iz Vodranec, ne da bi vprašal volilce, če so s tem zadovoljni ali ae. Pa samovoljni nastop je izzval odločen odpor; zbrano ljudstvo je zahtevalo volitev predsedništva, toda gospod poslanec Meško je zbranim volilcem pokazal „figo" z besedami „to glejte". Vsled tega skrajno neprimernega in netaktnega čina „poslanca" Meška, ga ljudstvo ni več pustilo k besedi. S tem je bil shod končan. Sedaj pa se je začelo od klerikalne strani naše napredno ljudstvo obdelovati na vse načine krščanske ljubezni. Oba navzoča duhovnika, miklavževski gospod kaplan in bolfenski gospod župnik z Meškom in Mundom vred so se vedli 3 ure tako, da je zbrano ljudstvo sklepalo roke in se vprašalo, če so to res duhovniki. Kmete so pitali s fagabundi, osli, divjaki itd. Ob takem izzivanju naprednih volilcev se je res čuditi njih hladnokrvnosti, da so to mirno prenašali. Ali pokazali so, da stojijo na višji stopinji izobrazbe nego zbrane duhovne posode.
v Hans Woschnaggovo nemštvo. Včerejšnja „vahtarica" psuje prav v celjskem pouličnem žargonu, ki je kakor znano, občevalni jezik magistrat-ske klike, mešč. učit. Aistricha. Možje se Čutijo v svoje „nemško" srce zadete, zato vpijejo nam na zabavo in sebi v škodo. „Vahtarica" se med drugim raz-koračuje, da je bil Hans Woschnagg od svoje mladosti „nemško misleč." Temu nasproti pa je dokazano dejstvo, daje bil Woschnagg na mešč. šoliv Celju, katero je o b i s k o v a i v sedemdesetih letih, vpisan za Slovenca. Škandal je torej zmiraj večji..
d Slepa ljubezen. Ker je kritik v svoji oceni „Slepe ljubezni", ljudske igre s petjem, popolnoma prezrl glavno ulogo Mimike (igrala gdč. Mešek Ana, učiteljica pri Sv. Marjeti niže Ptuja) ter pomotoma ni omenil nje izbornega nastopa ter krasnega petja, se to s temi vrsticami popravlja. Gospodično prosimo, naj nas s svojim zopetnim nastopom doma ali drugod razveseli!
o Cesar je potrdil ustanovitev državne realke v Fürstenfeldu. V malem vzhodnještaj. nemškem gnezdu bodo torej imeli nepotrebno realko, ako jo pa zahtevamo spodnještajerski Slovenci, grozi država razpasti!
o Zaradi ustanovitve C. M. otroškega vrtca v 81. Bistrici se hudu-jejo Nemci. Se prav nič ne čudimo. Upali so že, da se jim bode posrečilo s svojimi šolskimi zavodi popolnoma ponemčiti mestne otroke in velik del okoliških. Ciril-Metodov otroški vrtec bode zato v Slov. Bistrici velike važnosti in ga toplo priporočamo tamoš-njim narodnjakom v podporo.
d Za ponesrečene v ormoškem okraju so darovali nadalje : Iznos 305 06 K, dr. Miroslav Ploj, drž. posi. 100 K, Hranilno in posojilno društvo Glinje 50 K, Ivan Keček, poštni podnradnik, Trst, 10 K, Ana Trstenjak, nabrala pri izletu na Kog 7'20 K, Neimenovani po hranilnem in pos. društvu v Ptuju 300 K, Hran. in pos. v Črni 30 K, Jan. Zwölf, Postojna, 3 K, Posojilnica na Vranskem 100 K, Posojilnica v Vitanju 25 K, Milka Pirnat, učiteljica, Konjice 10 K, Posojilnica v Celju 50 K, Gornjesavinska posojilnica v Mozirju 50 K, Hran. in pos. v Sin-čavesi 20 K, dr. K. Chloupek, zdravnik,
Ljutomer 10 K, dr. Josip Georg, odv. Šmarje pri Jelšah 20 K, Janez Možina, umir. naduč., Krčevina pri Ptuju 10 K, dr. Franc Rosina, odv., Maribor 30 K, Josip Škrlec star., Gor. Radgona 25 K, Okr. posojilnica Ljutomer 40 K, Posojilnica v Rajhenburgu 50 K, Posojilnica v Brežicah 20 K, Mih. Žmavc, trg., Rajhenburg' 5 K, Bekštajnska posojilnica v Ločah 20 K, Uršula Čerin, Ljubljana 4 K, dr. J. Gvido Sernec, Celje 20 K, Maks Berlisg, trg., Žetale 10 K, Posojilnica Črnomelj 20 K, Hr. in pos. Šmarje pri Jelšah 50 K, Posojilnica Vojnik 25 K, obč. urad okolica Celje 50 K, And. Vrabl, Ljutomer, zadnji drobiž iz žepa za Ormož 2"32 K, Vinko Majdič, Kranj, 100 K. Skupaj 1571 K 58 v. Vrli Ljutomeržani (gg. Dijak ter F. Stajnko) pripeljali so v nedeljo v Ormož velik voz vsakojakih živil v razdelitev. — Vsem darova-teljem se za vposlane milodare najpri-srčneje zahvaljujemo, vse druge pa prosimo, da istotako ponesrečencem po možnosti pomorejo. Za pomožni odbor: Dr. J. Omulec.
Kranjske novice.
v Za kustosa ljubljanske dijaške knjižnice je imenovan dozdajni skriptor g. Luka Pintar.
v Slovensko učno knjigo za botaniko za višje srednje-šolske razrede je ministerstvo potrdilo.
v Častno diplomo v slovenskem jeziku je dobil prostovoljec pri 27. pešpolku v Ljubljani Dolenc pri zadnjem vojaškem streljanju na voj. strelišču za 71% zadetih strelov. Slovenska diploma pri vojakih — gotovo nekaj izvanrednega!
v Zadnji oddelek ruskih izletnikov — 28 učiteljev in 22 učiteljev — je prišel 17. tm. v Ljubljano, ki jih je bratsko sprejela. Vodnik in mentol po Ljubljani jim je bil mestni arhivar A. Aškerc, ki je tudi sprejel ruske goste na kolodvoru v imenu župana. Sinoči je bil v Narodnem domu sestanek za slovo. Rusi so bili očarani od krasot slovenske zemlje iu od ljubeznivosti Slovencev.
Zaročil se je v Ljubljani mestni nadinženir g. Matko Prelovšek z gospodično Elzo pl. Kuhanji, hčerko gospe Lujize Levstikove, vdovele pl. Kubanji.
o V Ljubljani se je ustanovilo novo narodno podjetje „Kranjska tvor niča za umetni kamen in cementne izdelke — podjetje za betonske na prave".
Iz Vrhnike poroča „Slov. Nar.", da so 13. t. m. ob priliki občnega zbora Ciril-Metodove podružnice hčerke „na rodnega" klerikalnega župana dr. Ma-rolta izzivale s pesmijo „Die Wacht am Rhein".
a 121.000 kron obresti, ki jih je dolgovala kranjska dežela za potresno posojilo državi, je finančni minister Bilinjski odpisal. Svoječasno smo po ročali, da je Ljubljani sami odpisa 900.000 kron. Klerikalno časopisje hoče slikati odpis 121 tisoč kron kot uspeh klerikalnih poslancev. Ne pove pa, da dr. Šušteršič, dr. Krek in druge klerikalne korifeje pred Bilinjskega niti — ne smejo stopiti.
a Klerikalno dijaško zvezo za Notranjsko snujejo 22. t. m. v Cerknici
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Sokolski zlet na Nižjem Avstrijskem.
o Praga, 19. avg. „Nar. listy" po ročajo, da so se Čehi proti prepovedi češkega sokol skega zleta v Temenovo
na Nižjem Avstrijskem pritožili na na-mestnijo. Zastopniki nižjeavstrijskega sokolstva izjavljajo, da če se pritožba tudi ne bode upoštevala, se peljejo vse-edno v Temenovo v civilnih oblekah, 'oseben vlak, ki je že naročen, se ne >0 odpovedal.
Prepir v ministerskem svetu.
o Praga, 19. avg. Kakor poročajo češki listi, je prišlo v včerajšnjem ministerskem svetu pri pogovoru o dunajskih protičeških demonstracijah do mdega spopada med češkim ministrom dr. Žačkom in ministri Schreinerjem, Haerdtlom in Hochenburgerjem. Ministerski predsednik je baje posredoval. Ni izključeno, pravijo češki listi, da bode stvar imela svoje posledice.
Češki listi o septemberskem zasedanju deželnih zborov.
o Praga, 19. avg. Vsi češki listi živahno pozdravljajo sklep ministerskega sveta, da se skličejo dež. zbori. Hlas naroda" (kler.) piše, da je treba pozdravljati dejstvo, da je Bienerth stopil iz svoje rezerve in se trudi spraviti redno delo ne le v parlamentu temveč tudi v dež. zborih v tek.
Sprejem cesarja Tiljema v Iglavi.
o Iglava, 19. avg. Cesar Viljem se pripelje sem 8. sept. Sprejme ga avstr. prestolonaslednik Franc Ferdinand, na kar se poda cesar s svojim spremstvom, za katerega je pripravljenih 30 avtomobilov, v Veliki Mezerič. Hiše v mestu in ob cesti bodo slavnostno okrašene.
Različne vesti.
o Berlin, 19. avg. Kakor poroča neka korespondenca, se udeleži velikih avstrijskih manevrov tudi virtemberški kralj.
o Berlin, 19. avg. Nemški cesar bode s celo rodbino na tempelhofskem polju pričakoval-28. t. m. prihod Zep-pelinove zračne ladje št. 3.
o London, 19. avg. „Daily Mail" ve poročati iz Rima, da bode imel car Nikolaj pred ali po svojem obisku v Italiji sestanek z avstr. cesarjem na jadranski obali, najbrž v Pulju.
d Carigrad, 19. avg. Visoka porta-misli baje energično nastopiti proti bojkotu grških ladij v turških lukah.
d Carigrad, 19. avg. Krečanske obrambne velesile pripravljajo kolektivno noto na visoko porto. Vsebina je še neznana, vendar pa se pravi, da hočejo v njej glede grške zavzeti stališče, da se ta nima pravice vmešavati v krečanske zadeve.
d Lecco v Ital., 19. avg. Vsled neke nezgode v električnem prevodu so začele goreti žice električne razsvetljave po hišah. Pri gašenju požara je elektrika ubila 10 oseb in 20 ranila.
Društvene vesti.
Akademično ferijalno društvo „Bodočnost" v Ptuju priredi v soboto dne 21. tm. zvečer po občnem zboru zabavni večer s plesnim venčkom v veliki dvorani ptujskega Narodnega doma. Začetek ob 8. uri. Slovenke in Slovenci iz Ptuja in ptujske okolice udeležite se polnoštevilno te prireditve in pokažite s tem, da veste ceniti delovanje naših akad. ferialnih društev in da ga hočete tudi podpirati. Za slučaj skrajno slabega vremena se preloži zabavni večer na pondeljek.
v Izredni oočni zbor akad. fer. društva „Bodočnost" v Ptuju se vrši v soboto, dne 21. tm. ob 4. uri popoldne v prostorih Narodnega doma v Ptuju s sledečim redom: 1. Slovensko vseučilišče in naše društvo, 2. Volitve predsednika in odbora. Ker je prišlo k zadnjemu obč. zboru tako malo število tovarišev vseučiliščnikov in abiturijentov da se niti ni mogel sestaviti odbor, ape-tiramo zopet na vse dijaštvo ptujske in ljutomerske okolice, da vendar opusti svojo komodnost in brezbrižnost napram svojemu društvu in se zbere v soboto
/' / m
■ - k
polnoštevilno na obč. zborp ter tako. reši društvo, ki je letos v Zadovoljivem gmotnem stanju in ki si" je s svojim delovanjem pridobilo ugled tudi na zunaj — razpada.
Zvečer po občnem zborn se vrši prijateljska zabava s plesom v veliki dvorani „Narodnega doma".
Narodni gospodar.
XXI. poročilo o stanju hmelja v drugih krajih.
Norimberk, dne 11./8. 1909. Št. 16 „Mitteilungen des Deutschen Hopf enbau-Vereines" pravi: Ker imamo zadnje dni ngodnejše vreme, npajo gotovi ljudje (kupci hmelja) da se bode stanje hmelj-skih nasadov zdatno poboljšala. Mi pa moremo in moramo po lastni poizvedbi in po osebnem prepričanju javiti, da ngodnejše vreme na naših hmeljnikih ničesar ni spremenilo. Če so se tudi tu pa tam v nekaterih legah nekateri nasadi nekoliko zboljšali, vendar je večina slaba in gotova resnica je, da se letos lahke 'govori o uničenju hmelja po celem svetu. Hmeljarji se vsled tega naj ne dado premotiti — kajti letos se mora hmelj tako plačati, kakor je v pravem razmerju z množino pridelka. Nevidne moči delajo neprenehoma v škodo hmeljarjev in skušajo ceno tlačiti. Pa letos je prišel hmelj zopet do veljave in marsikateri kupec hode mogelprecejgloboko seči v žep, da bode nakupil blaga kakošnega potrebuje.
Norimberk, dne 14. avg. 1906. Vsled ugodnega vremena bodo imeli v zdravih nasadih sicer ne bogate — ali vendar zadostno trgatev; večina nasadov pa je okužena in tudi uničena. Lansko leto naši hmeljarji niso veliko zaslužili, ker je bilo preveč hmelja, letos ostanejo brez dohodkov, ker ga ne bodo imeli kaj prodati. Srečnejši bodo pa zato hmeljarji v istih krajih, kjer je hmeljska rastlina zdrava ostala —ker čim manj je hmelja, tem višje bodo cene. V Ameriki računajo letošnji pri delek na 333.000 stotov, med tem ko so lansko leto pridelali 432.000 stotov. Da-si so poročila iz Amerike nezanes ljiva, vendar bi po sedanji cenitvi vže imeli primanjkljaja okroglih 100.000 st,
„Allfl. Brauer- u. Hopfen Zeitung" Norimberk.
A
»
u d i m p e š t a, 18. avg. Pšenica za oktober K ''$370, pšenica za april K 13'87, rž za oktober K 9'81, oves za oktober K 7'48, koruza za avgust K —'—, kornza za maj K 716, ogrščica za avgust K 13'80. Pšenice se zmerno ponuja. Kupčija je bila zmerna, tendenca zmerna. Promet 40 tisoč met. stotov. Pšenica v efektivn in drugo ostalo pri istih cenah.
Budimpešta, 18. avgusta. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 vin.; zaloga 28.816 komadov.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 18. avgusta 1909. Jajca v zabojih à 321/2 k po K 2'—
I-ma	jajca v sodčkih à 34 „ „ „ 2.—
II-da	„ „ „ à 34y2 „ Niž. in gor.-avstrij. à 37 „
I-ma	štajerska jajca à 331/2 »
II-da	„ „ „ à 34 „
I-ma	moravska „ à 34 „
II-da	„ „ „ à 341/2 „ Šleska jajca	à 37 „ Hrvaška jajca à 33 „ Slavonska jajca à 3372 «
Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca I-m banatska jajca Zgornjeogrska jajca I-ma sedmograška sortirana I-ma „ nesortirana Bosanska jajca
I-ma	bolgarska jajca
II-da	„ „ Ima- srbska „ I-ma gališka jajca sortirana I-ma „ „ nesortirana I-ma ruska „ I-da „ „ I-ma srednja jajca I-ma mala „ Vreme: lepo. Tendenca: mrtva.
392 2-1 Pridnega
učenca
Od dobrih starišev, sprejme takoj trgovec s špecerijskim blagom. Ponudbe pod A. G. na upravo „Nar. Dnevnika".
H 11	n »	6 2 —
11	*	2 —
tt	n	2 — 2'—
n ii	» «	2 —
n	«	2 —
	«	2 —
>9	»	2 —
à K		82
à	»	78
à	n	77
à		78
à		77
à		77
à	\ «	82
à	n	—
à	«	—
à	n	79
à	w	78
à	n	80
a	«	—
à	«	72
à	«	66
Trine cent.
18. avgusta, Dnnajska borza za kmetijske pridelke, 18. avgusta:
Razpoloženje mirno, konzum strogi rezervi, promet neznaten. Cene neizpremenjene. Koruza se dvignila za 5 vin., oves padel za 5 vin.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 3150 za december 29'75, za mare 29'75, za maj 29'75. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 26 50, nova kampanja K 2315. Tendenca mirna. — Vreme: lepo.
Trgovski pomočnik
boljša moč se sprejme takoj v trgovino mešane stroke
L. Kuharic, Ormož.
t
Tužnim srcem javljamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, da je naž preljubljeni soprog oz. oče, brat in svak, gospod
Andrej Šket,
nadučitelj, obč. svetovalec, načelnik posojilnice
danes po daljši in mučni bolezni ob pol 9. nri zvečer, v 59. letn svoje starosti previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika bode v petek, 20. t. m., ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Bodi mu blag spomin!
V PODSREDI, dne 17. avgusta 1909. Franja Šket roj. Schmidt, soproga. — Marijana, Andrej, Stanko, Lizika, otroci. — Miha Šket, Vinko Šket, brata.
I
f
Hranilnica in posojilnica v Podsredi, reg. zadruga z neomejeno zavezo, javlja pretužno vest, da je njeni vrli načelnik, gospod
Andrej Šk?t,
nadučitelj, prvi občinski svetovalec itd.
danes ob pol 9. uri zvečer po daljši in mučni bolezni na večno zaspal. Pogreb preblagega pokojnika bode v petek, 20. t. m. ob 9. uri dopoldne. Bodi mu blag spomin. V PODSREDI, dne 17. avgusta 1909.
Načelstvo.
Občinski zastop občine trg Podsreda naznanja pretužno vest, da je njegov večletni svetovalec, gosp.
Andrej Šket,
nadučitelj itd.
danes ob pol 9. uri zvečer po daljši in mučni bolezni, v 59. letu svoje starosti preminul. Pogreb predragega našega soobčana bode v petek, dne 20. t. m. ob 9. uri dopoldne. Bodi mu žemljica lahka!
V PODSREDI, dne 17. avgusta 1909.
390 3-2
Darujte za Narodni sklad!
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva m deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudiv vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev 3. ^ Založena z modernim, črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzot.sknim. stroj, najnove še konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v poln. mer. zadovoljit. /
svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.
_/
f
/