UP
3. številka.	V Trstu, v soboto 9. januvarja 1892.	Tečaj
EDINOST"	^MM ^■HBI^k. Hffiflfc	UB	Oglasi oznanila se i »rune po H nov
»oboto ob i. un popoindp*	^M
... ... .	^^^	javne zahval«, osmrtnic«
il II.	„	^^fl	^^M	^^^k	frankorauo ker nefran kovana *e ne *pre-
v	▼	HM	pr«.
naročbe braz priložene	^Hg	^^^H	RF^j	upravnlitvo P iazza Caserma
IpravnlitVO ne 0*1».	mBKtt^B	i^r*7	l^Hi ^^^^^^	Odprte reklamacije o pniHte poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V cdiaoat j« meč.,
Vabilo na naročbo.
Ob začetku novega leta vabimo svoje naročnike, • da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, ćasi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajocih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna ▼olja, pri katerih-si-bodi odnoaajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Novi minister.
ii.
Zmisel našega zadnjega članka je bila torej ta, da ne nam — ako presojamo sedanje položen je ho stališča koristi grofa Taaffe-a samoga — nikakor ni bati izključnega nemškega gospodarstva. K večetu da bi se bil grof Taaffe že prenasitil bla* grov ministrovanja, kajti na to ni smeti niti misliti, da bi grof Taaffe in Plener sedela le jeden sam mesec zložno na jedni in isti klopi. Toda na našem političnem obnebji nismo še zapazili znamenja, ki bi kazalo na to, da se grof Taaffe hoče umakniti komuraibodi.
Ak o premišljamo torej stvari trezno in mirno krvj o, prepričamo se, da je imenovanje grofa Kuenburga ministrom veliko bolj simptonmtičue, nego-li stvarne važnosti. Imenovanja to kaže nam vnovič, kako
PODLISTEK." Perica.
Ru«kl napisal J. D. Ahdarunov, pravel V. K. Rat i mir.
I.
(Dalje.)
Spiiidon se je dvignil aaprej s svojo lučjo, a Nastasija se mi je zopet vrgla k nogam.
—	Gospod, oprostite, ni treba poli-•ijel Saj ga odvedena sama, samo vzbudim ga.
In začela je buditi moža s pomočjo Spiridona, kateri se je popolnoma ohrabril, ko je razvidel, kako je s stvarjo.
S pijancem s« spraviti pa vendar ni bilo kar tako lehko. On je stokal, kregal se. kričal, dobil nekolikokrat zdrav udarec ed Spiridona, a k zavesti ga ni bilo moči spraviti.
—	Pustite ga, sem dejal jaz, ker sem se bal prebuditi in prestrašiti vso hišo.
Spiridouu sem naročil, da naj skrbi, da so pijanec odpravi, ko se zave, a sam sem šol spat.
Drugi dati nem izvedel, da je odšel zjutraj zgodaj mož Nastasije in z njim
plujd valovi po prsih gospoda načelnika našemu kabinetu : kako srdito se v njem borita — um in srce. Povedali smo že opetovano — in tudi v poslednjem članku — da srceTaaffeovo je bilo vedno, jo sedaj in isvestno tudi ostane v nemško-li-beralnem taboru; kaj hočemo: sin je svoje dobe ; mladostna leta uradniškega svojega delovanja preživel je v oni dobi, ko so zvesti avstrijski slovanski narodi bili — nič, v oni dobi, ko je bilo menenje poli-tišk aksijom, da le Nemec je predestino-van za gospodarstvo. Tega menenja drže se trdno vsi birokrati stare šole in tudi grof Taaffe želi izvestno iz vsega svojega sroa, da nazori ti postanejo meso in kri. Ali grof Taaffe je tudi pameten mož: on ne sluša samo udarcev vročega človeškega srca, ampak pazi tudi, kako veleva trezni človeški razum. Ta razum pa mu pravi, da je 'bila taktika nekdaj toli mogočne nemško-liberalne stranke povsem zgrešena in da ne bi nikdar privela do cilja, po kojem težita prvi in druga. Slovani ne smejo priti v državi tej do upliva, primernega njihovemu številu; to je bila vodilna misel v dobi nemško-liberalnega gospodstva in to je pač tudi vodilna misel sedanjemu sistemu; ali grof Taaffe računa tako-le : kar ne morem doseči po ravni poti, treba da iščem po ovinkih ; ako ne morem skozi zid, pa stopim par korakov okoli zidu, da sem tam, kjer hočem biti.
To prepričanje grofa Taaffea — da namreč izključljivo gospodstvo nemško-li-beralne stranke v Avstriji ni mogoče — je za nas Slovane silne važnosti, tembolj, ker je povsem (osnovano. Vsakemu bitju treba, da se dani pogoji, ako hočemo, da živi. Nemško-libernlna stranka pa nima v sebi pogojev, da bi mogla trajno in izključno gospodovati drugim narodnostim v Avstriji. To pa iz različnih vzrokov.
Prvič so Nemci glede števila prebivalstva v odločni manjšini. Ker pa v kon-štitucijonelnih državah — in tudi Avstrija more prej ali slej postati resnična konHti-
tudi njegova žena. Šele zvečer se je vrnila in jela prositi potni list in račun. Meni je bilo žal po njej in tudi moja žena, katerej se je prikupil«, jo je začela pregovarjati, da bi oBtala.
—	Ne, mila gospa, odgovorila je perica, — presrČna hvala, a za-me že ni več prostora pri vas posle take sramote . . . Že mnogo let je tako, pristavila je vzdi-haje, — nikjer ne morem ostati. Ali odhajam sama, ali me pa preganjajo.
—	In vedno radi moža P
—	Vedno, gospa.
—	Bi se mi hotelo biti z n jim, rekel sem jaz. — Saj se ga lehko odkrižaš; da ti storim to P
—	Ne, Nikolaj Petrovič, Bog z njim.
—	Bi ti bilo morda žal po njem P prašala je moja žena.
—	Da, žal, gospa. Naj bodo, kakor-šen hoče, mož je vendar-le. Ako ga jaz ne obvarujem, se popolnoma izgubi. Kadar bode pijan, ali utone, ali pa zmrzne pod kakim mostom.
—	Ali ga ni moči dati v kako službo?
—	Kam z njim I Heui že skušala. Raztrganega, skoro nagega no vzemo nikamor, ako ga pa obleČem, — zopet vse zapi je.
tucijonelna država — odločuje večina, res ne vemo, kako bi mogli ukreniti, da nas Slovane trajno izključijo iz onih krogov, kjer se odločuje usoda drŽave. Nemški liberalci morejo torej dospeti do vlade le v zvezi z drugimi. Uprašanje je le : s k o m P Tu pa moramo kar na hitro povedati, da je trajna zveza nemške levice
—	ker je poslednja v svojih načelih pre-ekskluzivna— s katero-koli drugo stranko ali frakcijo državnega zbora absolutno nemogoča. Tu treba najprvo poštovati Poljake. Ti-le sebičneži so pač že Bedeli v večini skupno z nemškimi liberalci in tudi danes bi se najbrŽo udali, ako bi videli — dakaj nese, to jo: levica morala bi jih kupiti z velikanskimi žrtvami in koncesijami; v istem trenutku pa, ko se posuši vir koncesij, posušilo bi se tudi to nenaravno nemško-poljsko prijateljstvo
—	prijateljstvo fanatičnih dežolnih avto-nomistov se strastnimi centralisti. Levica računa morda tudi na češke fevdalce, & tudi pri teh ni niti pomisliti na to, da bi jej pripomogli do izključljive oblasti in to iz dvojnega vzroka: ker je deželna avtonomija že "stara tradicija v taboru čeških fevdalcev in ker so si koristi liberalcev naravnost navskrižni se stanovskimi kori-stimi fevdalcev. Novodobni kapitalizem in fevdalstvo, sloneče na stari zgodovinski podlagi, sti dve skrajni, nasprotujoči si točki. Kje je čudak, ki bi mogel vodo in ogenj družiti P !
Isto velja gledć nemških konservativcev. Na koga naj bi še računali nemški liberalci P Na Italijane ali Rusine P Dogaja so paČ tu iu tam, da se Italijani družijo z Nemci, toda za nemški državni jezik — ta pa je glavna zahteva nemških liberalcev in bi bil glavni znak njihovega gospodstva — težko da bi se ko-daj ogrevali.
S kom naj se torej trajno vežejo nemški liberalci — pravimo trajno, ker je hipno njih gospodstvo vsakako mogoče kot
—	Za Boga, to je križ 1 dejala je
žena.
Dolgo je pregovarjala Nastasijo, da bi se ločila od moža, in predlagala jej svojo možno pomoč. A ona je samo majala z glavo.
—	Kje pa dobiva denar, da pije P sem prašal nesreČnico.
—	Pri meni.
—	Nikar mu ne dajaj.
—	Bog obvaruj ! pretepe me do smrti. Dasi je malo, samo da mu le količkaj dam.
Tako smo jo odpustili.
Pri slovesi se je milo jokala, nazivala nas dobre gospodarje in pripovedovala mi na mojo prošnjo žalostno zgodovino svojega življenja. To povest sem napisal, kolikor sem jo mogel razumeti iz pretrga-nih fraz radi joka in iz dogodkov, katere mi je opisovala, ne da hi se zavedala njih grenkosti.
Nastaaija Jefioiova rodila se je v kmetski hiši pred tridesetimi leti v jednoj iz velikoruskih gubernij. Njen oče je bil sprva premožen kmet, imel malo prodajal-nico v vasi ; od tu je zahajal vsake dva ali tri dui v bližnje mesto po blago in šlo mu je, kakor je bilo videti, prav dobro.
nekak izhod za silo iz sedanjih homatij P S kofi, ko nimajo nikogar PI J	(Konec prih.)
Govor
poslanca dr. Gregorca v 90. seji državnega zbora dne 16. decembra 1891.
Prešel bodem na drugo poglavje. Njega ekscelenca gospod ministerski predsednik obeČal je tej visoki zbornioi že večkrat, kar sem tudi sam slišal, da bode skrbel za dobrotno in [nepristransko politično upravo. Ne dvojim sicer o gospoda ministra dobri volji, toda pristaviti mi je takoj, da se je v to svrho često posluževal najbolj nezanesljivih jin najbolj nesposobnih oseb, zlasti pri nas južnih Slovanih. Mnogo let sedel je, kakor znauo bivši liberalni finančni minister baron Depretia kot namestnik v Trstu. Ogniti se hočem ostri besedi, dovolj je, če rečem, da ni bil naš prijatelj. Takisto se ne da oporekati, da je za Časa njegovega gospodarstva postala italijanska irredenta to, kar je danes, in tedaj zarodila se !je tudi mej ondotnimi uradniki tista sovražua antipatija, tista odurna nestrpnost proti vsemu, kar je slovansko, od katere so Slovenci in Hrvatje na Primorskem že toliko trpeli in trpć še sedaj. V Ljubljani pozdravlja deželne vlade zastopnik po vsaki novi volitvi nemško manjšino deželnega zbora v nemškem jeziku, v Inouostu italijansko manjšino v italijanskem jeziku, samo v Gradcu in v Celovcu ni bilu slovenska manjšina še nikdar pozdravljena v slovenskem jeziku.
To ostentantivno zaničevanje žali Slovence toliko bolj, ker so ga krive tiste osebe, ki zastopajo v deželi Njega Vele-čanstvo cesarja, kateremu so, kakor je bilo rečeno v prestolnom govoru, vsi narodi jednako mili in dragi. Deželni predstojniki v Gradcu, Celovcu in v Trstu bolehajo nekaj let sem za jako čudnim in
Družina je obsezala ženo in čvetero otrok. Dva sina sta bila rokodelca, starša hči se je omožila, a mlajša, Nastjuška, je bila doma. Le malo se je spominjala blagostanja svojih roditeljev, temveč vedela o njem samo po sluhu. Spominjati se je začela šele onega časa, ko je začela biti v hiši revščina in premoženje iti rakovo pot. Oče je jel popivati, posebno kadar jo šel v mesto, in često je prišel domov brez denarja in blaga. Nekoč se je konj sam vrnil, a njega so našli v nekem rovu grozno pijanega. Odsihdob ga mati ni hotela več pustiti brez spremljevalca; kor pa ni bilo drugega, začela je pošiljati z njim Nastjuško, katerej je bilo tačas šele osem let.
Deklica je kmalu razumela, v čem obstoje njene dolžnosti. Očetu, seveda, ni mogla braniti, da bi ne pil, ampak varovala je voz in blago, sodela na vozu, dokler je bil oče v krčmi, močila se, tresla in zmrzavala Hoizinerno ; vendar jej nikdar ni prišlo na pamet, da bi obsojala svojega očeta, ne le tačas, ko jo bila še otrok, temveč niti sedaj, po trideset letih ne, ko je že vse pretrpela in preživela. Spomin na svojega očeta je ostal njenemu srcu svet, ne glede na vse gorje, katero je
vidnim nedostatkom, raanka jim nepristranosti in dobrohotnosti proti Slovanom in kjer le morejo ovirajo slovansko uradova-nje. K nam pošiljajo se v vedno večjem številu uradniki, kateri nino zmožni slovenskega jezika, in vedno manj se skrbi za uradniški naraščaj, kateri bi znal slovenski ali hrvatski.
Tako je n. pr. namestnik Graški poslal pred kratkim na Spodnje Štajersko uradnika, kateri se je tega premeščenja branil, ker ne umeje slovenski. V premo-gokopu v Trbovljah štrajkovalo je letos 300 slovenskih delavcev; vlada poslala je na lice mesta, v namen poučiti in pomiriti te delavce, okrajnega komisarja, kateri ne umeje nobene slovenske besede. Kar se dostaje koroških uradnikov vseh vrst jezikovne kvalifikacije, je ondu vse še dosti slabšo, nego drugod. Sicer pa so te nezdravo razmere vladi znane, kajti njega ekscelenca gospod ministerski predsednik dal je proračunskemu odseku pojasnilo, kakor se daje le v stiski, kajti rekel je, da pripoznava te nedostatke, in da bode skrbel zato, da se pri vsakem slovenskem okrajnem glavarstvu nastavi vsaj po jedeu slovenski koncepentni pratikant.
Vidi se mi pa, da njega ekscelenci ne bode mogoče izpolniti niti to neznatno svojo obljubo, kajti neki islovenski deputaciji iz Koroške, katera se mu je pred kratkim predstavila, rekel je kratko in gladko: „Slovenskih uradnikov nimam.* — Res je, nima jih, ali imel jih bode v bodoče še manj, ako ostanejo sedanji deželni načelniki na svojih mestih ali se pa umaknejo jednakim možem, nko bodo s slovenskimi uradniki tako ravnali, kakor doslej, in adjute, kateri so jim na razpolaganje, tako delili, kakor doslej. To je notorično, da pride slovensk uradnik le težko na višjo stopnjo in često se tudi prestavljajo v nemško in italijanske kraje. To plaši slovenske juriste in zato ne gredo v politično službo, kar jim je zaradi revščine tudi večinoma nemogoče, kajti adjuti so zanje skoro nedosežni.
Visoka ta zbornica dovoljuje vsako leto sredstva za adjutovanje konceptnih praktikantov politične uprave. Ziatemizo-vanih je za Gradec 20, za Celovec 8, »/a Trst 10, torej vseh vkupe 38 adjutovanih služb; koliko teh adjutov imado slovanski juristi, mi ni znano, zdi se mi pa, da niti jednoga.
Govoriti mi je so o nekem drugem, dosti hujšem nedostatku. Zgodilo se je namreč zadnji čas, da so prišli k nam uradniki, kateri svoje antipatije proti nam nikdar skrivali niso, ki se h tem še ponašajo in se ne sramujejo žaliti na* in celo obrekovati.
pretrpela radi njega, neglede na njegovo tepenje in nepristojno zmerjanje, ko je bil pijan. Po zimi jej je bilo posebno hudo : raztrgana, luknjasta obleka, s katero jo je preskrbela mati za pot, jo jo malo grela, zato je časih trepetala po cele ure, ne da bi vedela, s čim bi so segrela in boje se, da bi zaspala na inrazu. „Bog te obvaruj spati, ker lehko zmrzneš", govo rila jej je mati, in Nastjuška se je hrabre borila s spanjem in mrazom, odpirala oči, skakala z voza, hodila sem ter tija in mela si roke.
Nekoč se je je oče usmilil, vel jo v krčmo in dal jej žganja. Nastjuška sprva ni hotela piti, a ker jo je ooo prisilil, je izpila. To jo je takoj segrelo in od taca* se ni več branila žganja, kadar ga jej je prinesel oče ali kak drugi kmet, kateri jo bil v krčmi.
—- Ozebla je, presrčkana ! govoril je kak usmiljen kmet in gladil jo po glavi.
Drugi so se šalili in smejali jej.
— Glej jo, kako ga potegne !
V istini se jo začela privajati žganju ia nekoč se je vrnila domov vua pijana, kakor oče. Mati jo je ložila spat, a zjutraj je tako obolela, da je kričala ves dan in tri dni ni mogla snesti niti mrvice.
(Dalj« prih.)
Navedel bodem samo nekaj dokazov. V Ljubljani služboval je — in službuje bržkone še sedaj — uradnik, kateri se je predrzni! psovati v Javnom lokalu narod slovenski in hrvatski — oprostite ta izraz — z besedo : „Sauvolk." Nečuvena ta do-godba prišla je tudi v deželnem zboru kranjskem v razgovor. Uspeha pa ni imelo niti to in dotični uradnik posluje še sedaj tam, kjer je bil ; da porabim primero, katero si je sam zbral, moral bi reči, da sedi šo vedno z mrzkim „Sauvolkom" za jednim koritom in zajema iz njega svojo vsakdanjo krmo.
V	Novem mestu posluje drug nemški uradnik, kateri po svojih ekstravagancijah vznemirja vse prebivalstvo ; nekega nedolžnega Slovenca udaril je s svojo uradniško sabljo, da je krvavel in obsojen je bil zaradi tega od kazenskega sodišča. Zalezoval je po krčmah in privatnih hišah slovenske dijake, in če so ti prepevali slovenske pesmi — hitro je prinesla Graška „Tagespost" kak članek, v katerem ho se postavljali slovenski dijaki kot „panslavi-stiČni veleizdajalci" na sramotni oder.
V	Sinju v Dalmaciji služboval je okolu leta 1870. neki okrajni glavar, ki je hotel svojo naklonjenost in svojo nepristranost nasproti narodu hrvatskemu pokazati s tem, da se je pri deželnozborski volitvi postavil očitno na stran Italijanov.
Dotični junaški čini tega moža zabe-eženi so v zapisnikih dalmatinskega deželnega zbora. Glasom tega zapisnika poslalo se je možu z Dunaja 800 gld. v agitaoijske svrhe. Tožaril je narodno duhovščino pri škofih in drugih uradih. Popival in agitoval je z italijanskimi fakini po krčmah, odganjal s pomočjo žandarmov in uniformanih uradnikov hrvatske voliloe z volišča, podil iz voline dvorane volilce hrvatske, čim so oddali glas, pridrževal pa volilce italijanske, da so agitovali.
To počenjanje vzbudilo je tedaj toliko arda, da bi se bili primerili krvavi izgredi, da niso hrvatski rodoljubi mirili razburjenega naroda. Hrvatje zmagali so vzlic temu in agitatorični okrajni glavar premeščen je bil v Istro, kjer igra še vedno tisto ulogo, kakor v Dalmaciji.
Najnovejši junaški čini tega gospoda razpravljali so bodo o priliki verifikacijo volitve posl. dr. Laginje, torej ni potrebno, da jih iznesem že danes pred zdornico.
(Dalje 'prih.)
bližanje levice vladi, pri tem pa stranka ne postane vladna stranka. Tudi vlada si stvar tako tolmači. On je le izključljivo avstrijski minister in ne minister-rojak; zastopati pa hoče opravičene koristi Nemcev. Slednjič je pozval stranko, da ga podpira.
Spodnještajerski nemškutarji hočejo izdavati nov slovenski pisan list, ali kakor se „Deutsche Wacht* jako lepo izraža: eines volksfreundlichen vendischen Zeitungsblattes; češ, da oni imajo pravico in dolžnost, na pravo pot pripeljati zavedene slovenske kmete. Odlični nemški kolovodje v Gradci obljubili da so sodelovati. Glejte no, gospoda teutoni znajo tudi slovenski, kader treba. Samo to se bojimo, da lahko seštejejo na prsti jedne same roke one slovensko kmete, ki bodo hoteli čitati in ubogati novega mesijo.
Vnan]e države.
Iz Washingtona javljajo, da je predsednik zjedinjenim ameriškim državam, g. Harrison obvestil zastopnika Avstro-Ogerske in Španije, da se z dnem 15. marca odpravi carine prosto uvažanje sladkorja, kave, čaja in kož is teh dveh dežela v Ameriko, ako se dotlej ne sklene kaka vzajemnostna pogodba.
Umrl je Mehemed Tevfik Paša, kedive dežele egiptovske in sicer na influenci. Porojen je bil leta 1852 ter je postal lota 1879 vladar deželi. Oba njega sinova bila sta do včeraj gojenca terezija-nišča na Dunaji, od koder sta včeraj odpotovala. Pred odhodom vsprejel je naš cesar starejšega princa, Abas Pašo, v avdijenci ter je določil dva višja oficirja, da spremljata princa na potovajni do Alok-sandrije.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Državni zbor pričel je včeraj zopet svoje posvetovanja. Predsednik je prijavil poslanski zbornici imenovanje grofa Kuenburga ministrom. Posl. Promber je interpeloval ministerskega predsednika radi zboljšanja stanja najnižjim razredom uradnikov.
Nujni predlog, da se pripoznajo državnim uradnikom draginjske doklade, izročili so v včerajšnji seji proračunskemu odseku. So strani Mladočehov stavile st* se različne peticije, mej temi tudi jedna radi prepovedi premotrivati in prilopljati poslednji govor dra. G r i g r a. Prihodnja seja je dne 12. t. m. in pridejo na vrBto trgovinske pogodbe.
Program državnemu zboru Re utegne premeniti v tem zmislu, da v mesecu februvarju odpade namerovano de-želnozborsko zasedanje ter da bode dr žavni zbor nadaljeval svojo delovanje ne-pretržno do Veliko noči. Deželni zbori bi se potom sešli mej Velikonoojo in Bin-koštmi.
Klub konservativcev izdajal bode svojo posebno glasilo.
V klubu levice predstavil se je včeraj novi minister grof Kuenburg ter jo bil burno pozdravljen. Izjavil so je da ostane član stranki. Njega j vstop v ministarstvo znači le nokako pri-
DOPISI.
Iz Komna, dne 4. januv. 1892. [Izv. dop.j V teku jednajstih let prenovili so šolska stranišča v Koranu dvakrat. Ko so jih prvikrat popravili, pred kakimi petimi leti, niso, kakor prej, ugajala g. šol. voditelju, menda radi neprijetuega duha v šolskem poslopji. Naši otroci torej vsake starosti NB! dečki in deklice skupno — vsi-pali so se kakor prej ob 11, uri predpo-ludnem trumoma s krikom in vikom krog zvonika in cerkve.
Potrpeli smo do danes v nadi, da se stvar na boljše obrne, ko se napravijo nova stranišča, o kojih se je dolgo govo-vovilo. V resnici je okrajni šolski svet z velikim prizadevanjem dal napraviti prošle počitnice štiri nova prav izvrstna stranišča. Stala so blizo 1000 fl. Vendar rabiti jih ne sme nikdo in otroci zaletajo se tudi sedaj dan za dnevom tja, kamor prošlih 11 let. Kaj koristijo stranišča? Čemu Be je za nje toliko potrosilo, ko otroci ne smejo notri? Je-lt znano to c. kr. okrajnemu šolskemu svetu? Kje je krajni šolski svet? Se-li morda pričakuje na slo-vesno otvoritev ? — Proti temu mi stariši odločno protestujemo, ker, da morajo naši otroci hoditi okoli cerkve so: 1. skruni svetišče; 2. mesto da bi Be v otroških srcih gojila sveta avamožljivost, mori sejo na grozon način; 3. otrooi se nam mnogokrat prehladć; 4. to samovoljno postopanje nam je zoperno, ker gotovo ne odgovarja šolskim zahtevam. — Ako so naša želja ne vr»9niči, prisiljeni bodomo trkati na druga vrata, ker dovolj je čakati 11 let!
Proti koncu prošloga leta imelo je komensko „Bralno društvo* svoj občni zbor. Pri točki „Naročovanje časopisov", vtisnilo si je društvo ne mali madež s s tem, da je izbacnilo „II Diritto Croato", a si za nadalje obdržalo „Mattino". Častne izjeme bo vendar med gospodi, ki so se potegovali za prvi list. Da jo pa njih predlog propadel, pripomogla sta „zavedna in narodna* učitelj in učiteljica, katerih prvi je s tem pokazal, kdo da je, k druga ni naše gore list, doeim ji vendar diši slo-
venski kruh. O Bog, ne prištevaj jima tega v greh !
Iz Pulja, dne 6. januvarja 1892. [Iiv. dop.] Precej dolgo je že temu, ko vam nisem od tu nič poročal. Oprostite mi torej, ako vam v naglici in površno opišem, kar se je v tem Času v Pulji posebnega dogodilo.
V poslednjem času smo tu Hrvatje in Slovenci še precej napredovali. Dični naš vodja, dr. Matko Laginja postal je državni poslanec, osnula se je posojilnica in čitalnica naša napreduje čudovito lepo, odkar se je preselila v svoje nove prostore. Pevske in plesne vaje vrše se po trikrat na teden. Člani zahajajo vsaki večer prav pridno v društvene prostore, osobito pa ob nedeljah in praznikih je v čitalnici naši ves dan živo gibanje. Pri plesnih vajeh vadijo se sedaj za narodni ples .Kolo", ki se bode plesal na „velikem plesu", kojega priredimo i letos, kakor vsako leto in ne dvomimo, da ne bi i letos sijajno izpah To živo naše gibanje opazujejo gospoda lahončiči bistrim očesom ter se — silno jeze. Kako so dali duška svoji jezi, opisal vam je že drug dopisnik. Pridodati mi je še, da je v nedeljo okolo 10. ure zvečer priletel v društvene prostore v tretjič kamen Navzoči društveniki — okoli 20 jih je bilo v lokalu — planili so vsi iz dvorane. Prva dva zapazila sta nekega človeka, be-žočega v našo hišo. Vdarili so za njim in ga res tudi prijeli. Pridruživši se detektiv im» dotičnika tudi na sumu, da je on vrgel kamen. Ker je dotičnik izvozček, izgovarjal se je, da je imel v hiši posla ter da je nekomu nekaj prinesel, detektiv vzel ga je vsejedno seboj ter ga vzel „na protokol". Radovedni smo na izid te preiskave.
Četrti večer niso več pobijali naših oken, ker se boje redarjev, a maščevali •o se s tem, da so vogal hiše s črnilom polili. „Diritto Croato* je prijavil vse to, a malo preostro in je bil radi tega zaplenjen. To to torej sadovi tiste glasovite „avite culture* ! Slavna oblastva pa poživljamo kar najreaneje, da nas varujejo takih „blagrov" take smrdljive kulture.
Še nekaj, kar je jalco značilno ! Slučajno suidem se pri kozarcu vina z nekim ljubljanskim gospodom. Od sile je bil jezen. Na uprašanje moje, čemu da se tako jesi, jame mi propovedovati: „Nek italijanski odvetnik me zastopa v neki pravdi, ki me že stane 300 gld. in ki traja žo 3 leta. Pravda je dobljena za me in denar je iz-tirjan. Šel sem torej k omenjenemu odvetniku, da dobim, kar mi gre. Odvetnik pa, čuvši moje zahtevanje, povedano slovenski, zareži «e nad menoj, otvorivši vrata: Fuori di qua, io non conosco questa lingua di n.... Še druge slične razžaljivke zalučal mi je v obraz, a jaz imam dve priči ter vložim jutri tožbo proti odvetniku radi raz-žaljenja časti".
Vidite torej, take reči so mogoče pri nas. Treba pa vse take Btvari objaviti, da bode svet videl in strmel.
Prostoelav.
Različne vesti.
smo na številko, smatrali
Denašnjo številko doposlali ogled istim rodoljubom, kakor 1. Kdor nam te številko ne povrne, ga bodomo narsčnikom.
Generalnim vikarjem škofije tržaško-kopersko imenoval je prevzviaeni škof tržaški dr. I. Glavina pročastitega pro sta d r. I v u n a M " « t r VaIaA Ivanić postal ordinarjata.
Nadškofom zagrebškim je imenovaa korar stolnega kapiteljim zagrebškega dr. Štefan V u c e t i c h. Imenovanje to se skoraj uradno objavi. Da je Vucetieh velik prijatelj »adjarske vlade, bo razume ob sebi.
Š u s t a. Veloč. dr. I je kanoclar škofijskega
Proti znižanju carine na italijansko Vino izrekli ho ne tudi odločno pri nekem, nalašč r ta namen sklicanem zborovanji v B o 1 c a n i na Tirolskom. Predsednik trgovinski zbornici, Kofler, povdarjal je veliko nevarnost, pretečo tirolski deželi po določbi zaključnega zapisnika nove trgovinske pogodbe z Italijo. Italija se i z-vestno posluži velike ugodnosti, zajamčeni jej v rečenem zapisniku. Ravnatelj M r a c h je rekel, da bode Italija — ker jej je trgovina s Francijo preprečena vsled carinarske vojno z državo to — skušala prodajati svoja vina v Avstrijo in Nemčijo in utegne s tem jako občutno oškodovati tirolsko vinsko produkcijo z ozirom na to, da so cene italijanskim vinom jako nizke. Poslanec Zallin-ger je rekel, da je zveza z Italijo kriva tej določbi zaključnega zapisnika, ter da je avstrijska vlada tako poslužna proti Italiji, da se skoro dozdeva, kakor bi hotela — tako čitamo v 6 št. „Grazer Tages-post* z dne 6 januv. — opravljati posel i r e d e n te. Zbor je vsprejel resolucijo do ministerskega predsednika, koja opozarja na veliko nevarnost, pretečo po omenjeni določbi zaključnega zapisnika povdar-jajoč, da se Italija izvestno posluži pri-poznane jej pravice in zahtevajoč, da se odpravi določba zaključnega zapisnika, ali pa vsaj določi stalna carina 10 do 8 gld. za hektoliter. Potem so vsprejeli resolucijo, s kojo se tirolski poslanci poživljajo energično se postaviti po robu proti italijanski vinski carini. — K poročilu .Grazer Ta-gesposte" imeli bi par besedi pripomniti. List ta se namreč jezi na vsklik Zallin-gerjev o ir/edenti trdeč, da iredenta in italijanska vlada ni jedno in isto, ampak da sta ta dva činitelja skrajna protislovja. Razloček je sicer res velik mej tema dvema činitelja, in sicer: iredenta je odkritosrčna , drugi italijanski krogi p a n e ! Sicer pa ni nikakega razločka. —
Tudi kmetijska podružnica v Mariboru je sklenila, postaviti se po robu določbi zaključnega zapisnika povdarjajoČ potrebo, da gospodarska društva in pozdru/.nicu takoj ukrenejo potrebno proti preteči ne« varnosti.
Pro bono pacis. Veliko samozatnje-vanje prečastitcga našega škofijskega ordinarijata „pro bono pacis" donaša vedno lepše sadove. To nam priča včerajšnja seja mestnega sveta tržaškega. Mestni svetnik dr. d'Angeli stavil je namreč uprašnnje, so-li magistratu znani razni dogodki poslednjega časa v okraji rojanskem. Tamošnji kooperator, je namreč — tako trdi dr. d'Angeli — upliva] na tamošnjo otroke, da se upišejo v slovenski oddelek, grozeč jim, da jim sicer ne podeli zakramentov sv. birmo in rv. obhajila. Istotako da je omenjeni kooperator pretil materam šolskih otrok. Dr. d' Angeli upraša torej, kake korake je ukrenila eksekutiva, ako so jej ti dogodki tnaui. Zupan je odgovoril na to uprašanje, da je magistrat zaslišal več prič o tej zadevi ter poročal tukajšajemu namestništvu. Odgovora ni šo prejel na to poročilo. Dr. d' A n g e I i ne zahvaljuje na tej prijavi povdarjajoč, da je 1« v ta namen stavil interpelacijo, da vsi zvedo o teh dogodkih. Aha, gospod Angeli, vas že razumemo, kaj ste namorovali. Toda dozdeva se nam, da tudi to pot ne dosežete svojega namena. In vedite, da bo ljudje, ki ne store druzega, nego svojo dolžnost, ne plašo vnuke sapice.
Mestni proračun. V predvčerajšnji neji stavila sta mestni magistrat in finančni odaek svoja predloga, kako pokriti primanjkljaj iz leta 1891 in oni, ki jo pro-račuujen za loto 1892. Mostni magistrat nasvetuje : „Sklene se pobirati izvanredno občinsko doklado na državno užitnino v isti meri, kolikor znašajo v smislu §. i postave z dne 8. junija 1891 drž. zak. 79 pripoznane olajšave zu užitniuo za pet let, in sicer 25% v prvem, 20 v drugem, 15 v tretjem, 10 v četrtem in 5 od sto v
petem letu — mimo tega pa še najeti p o-sojilo 450.000 gld." Predlog finančnega odseka pa se glasi : „Sklene se, v namen pokritja primanjkljaja za leti 1891 in 1892 najeti posojilo 800.000 gl. na dolžna pisma, koja se imajo poplačati v 10 letih po emisiji ter bi nosila 4—4 V* odstotne obresti. Obresti bi se izplačevale poluletno in postecipando." Ob teh nasvetih unela se je jako živahna debata. D o m p i e r i se je potezal za predlog magistrata, B u r g-staller pa za predlog finančnega odseka. Poslednji bi rajše videl, da se poviša davek na stanarino nego-li na užitnino. Tudi Liebmann je za predlog finančnega odseka, istotako Ve nt ur a, dr. C a m b o n je za predlog magistrata. Svetnik Nabergoj je izjavil, da bodo okoličanski zastopniki glasovali proti obema predlogoma. (O izjavi Nabergoja izprego-vorimo še obširnejše. Op. uredništva). Svetnik dr. Dompieri je zagovarjal nasvet magistrata, ki pa je pri glasovanji ostal v manjšini. Pred no so glasovali o predlogu finančnega odseka, stavil je svetnik L u z z a t o posredovalen predlog, da bi najeli posojilo 400.000 gld. — ker bi to zadoščalo — ter da se municipalna delegacija pooblasti, izvesti potrebne operacije. Predlog ta je pal ter so vsprejeli predlog finančnega odseka z 20 proti 17 glasom, da se namreč najme posojilo 800.000 gld. — To novo posojilo je torej Tržačanom letos novoletno darilo, dvomimo pa, da bi se meščani naši tega darila kaj posebno razveselili. Postopanje naših okoličanskih zastopnikov je bilo povsem pravilno, kajti mi vemo za tretji predlog, kako odpraviti primanjkljaj. Odpravijo naj vse nepotrebne stroške — osobito one za italijanske paralelke po slovenski okolici — in izginil bi defioit, zajedno pa tudi povod takim neprilikam, kakoršno je imel mestni svet s kapelanom škedenjskim in jih bode izvestno imel s kapelanom rojanskim. Istotako bi umolknile tožbe o „agitatorjih", ker bi se nikomur krivica ne godila. Dotlej pa ne izgine deficit, ne izginejo neprilike in ne izginejo „agitatorji".
„Slovanska Čitalnica" priredi danes zvečer plesno zabavo s tombolo.
„Slovansko pevsko društvo" v Trstu
vabi na koncert kateri bode v nedeljo dne 17. januvarja 1892. v redutni dvorani „Politema Rossetti" (uhod : via Chiozza). Pri koncertu sodelujejo blagovoljno : gospa Glaser-Dabrowska, gospa Strasser-čechova, g. SI. Žurek, g. Novotny in si. tamburaški zbor. Razpored: 1. V. Orožen: „Slovo od lastovke4*, zbor. 2. J. Mac&k: „Domači glasovi", venec slovenskih nar. pesmi, udara tamb. zbor. 3. J. Wieniawski: „Valne do koncert", igra na klaviru gospa Glaser-Dobrowska. 4. a) Fr. Schubert: „Moj dom**, b) I. pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", c) Gounod: „Spomladna posem", pojo gospa Strasser-Čechova, spremlja g. NovotnJ. 5. Ch. de Boriot: „VII. Conoert", igrana gosli g. SI. Žurek in 'spremlja na klaviru gospa Glaser-Dabrovska. 6. A. Nedvgd : „Pevčeva molitevzbor. 7. Gj. Einsenhuth: „Mazurkatt, udara tamb. zbor. 8. A. Jiigerj: „Valček", poje gospa Strassar-Ćechova. spremlja g. Novotn^. 9. A. Ned\ši : „Dekletu", zbor. Zbore vodi društveni pevo-vodja g. dr. K. Glaser. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina z a osebo 40 nvč. Sedeži I. reda 60 nvč., sedeži II. roda 40 nvč. in sedoži III. reda 20 nvč. Ustopnice se dobivajo v „Slovanski Čitalnici" (ulica S. Franeeaco 2), v kavarni „Commercio* in „TedeHCo", pri g. A. Žitku (Corsia Stadion), pri g. A. Kalauu (ulica Caserma 6), v „Dolalskem podpornem društvu" in na večer koncerta pri blagajni.
Veliki ple8 „Tržaškega pod. in bralnega društva" je danes zvečer ob 9. "«f v redutni dvorani gledišča „Politoatna Ros-notti". Ustopnina jo 50 nvč. za Msebo. —
Poziv telovadcem. Na prošnjo učitelja telovadbe pri „Sokolu" opozarjamo telovadce tega društva, da je v nedeljo oh 3.
uri popoludne v društveni telovadnici posvetovanje radi prireditve javne telovadbe.
Za veliki ples „Delalskega podpornega društva", ki bode dne 6. februvarja, de-*ajo se velikanske priprave. Opozarjamo že danes, da ne bodeta plesala narodna plesa „Kolo" in „Slovan".
Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku
napravi nedeljo dne 24. januvarja veselico s petjem, tamburanjem plesom in igro.
Družbi sv. Cirila In Mstoda so poslali
kot novoletno darilo: dr. Ignacij Kotnik 15 gld., nadučitelj Janko Žirovnik 9 gld., in sicer 4 gld. za-se, 5 gld. pa za g. Antona Belca, trgovca v St. Vidu nad Ljubljano, da si s tem darom kupi ta oprostnih listkov za novoletna v o š č i I n, in vesela družba, zbrana na Silvestrov večer v gostilni g. Frana Jermana v Črnomlji, 5 gld. — Naj bi lepi vzgled i gospodov darovalcev našli mnogo posnemovalcev, ki bi tekmovali v podpiranji blagih namenov naše družbe! — Dalje nam je poslal g. Fran F a j d i-ga, trgovec v Sodražici, 16 gld. 12 novč. kot čisti dohodek tombole, prirejene na Štefanov večer, z željo, da bi narodnjaki po deželi večkrat napravljali take igre v podporo naši družbi; čisti dohodek utegne precej velik biti, in ljudstvo dobi zanimanje za narodno star. Z radostjo pozdravlja mo ta nasvet, kakor nas tudi vesele vedno množeči se darovi iz širših krogov našega občinstva. Tako je daroval družbi Ivan Zor, črevljar v Ljubljani 1 gld. Kot za« kasneli pristavek zabelježujemo še dostojno zahvalo za darove: S. R. 1 gld., gespodi-čini Elika in Milčka Novakovi v Kostanjevici 5 gold. in prepozni Celjski pevci 6 gld. 60 kr., kot zakasneli pristavek pa za-to, ker so se omenjeni darovi poslali posameznim udom, ne pa „Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", kar naj blagovoli uvaževati si. občinstvo, kakor smo to že pred kratkim obširneje naznanili po časopisih. — Naj novo leto vzpodbuja vse blage naše prijatelje in dobrotnike k novemu in vstrajnemu delovanju, da se bode mogla družba vedno lepše in vese-leje razvijati in razcvitati !
Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu
podaril je g. Josip Javornik posestnik iz Velkežalue en goldinar. Na plesnem vonč-ku plesnega odseka „Delal. podp. društva" dne 2. t. m. nabralo se je 8.36>f. G. Pahor Frane nabral je v veseli družbi pri Križanu 1 gl. 51^". — Popravek. Zadnjič omenjeno svoto od 1 gl. 16 je n a-b r a I g. Pahor tudi v veseli družbi Via del Bosco in ne podaril.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo nekje na dan novega lota gld. 6.
Žandarmerijsko postajo v Dutovljah premestili bo z dnem 4. januvarja v K o-p r i v o okra ja sežanskega.
Telefonska črta mej Trstom in
Dunajem prične se graditi v spomladi. Stala bode okolo 200.000 gld.
Žalnstno. Dva dočaka, ki menda še vendno tržeta hlače po šolskih klopeh, sprla sta se, ker nta se oba — z a 1 j u-b i 1 a v jedno in isto deklico, ki pa tudi šo ni vzrastla iz kratkega krilca. Spor pa jo imel jako resne posledice. Dečaka nta se v svoje „strasti" prav resno prijela tam blizo gledališča Rosetti ter je jedon dečakov — Zuculin po imenu — pri tem s „pipoem" ranil v prsa nvoie#« tekmeca. Ranjenca so prenesli » bolnico in od tam na dom.
Ceylon plant. fina . . Java Malantf. zelena .
Campina*.....
Kio oprana ....
« ima......
„ srednja .... Cassia ligne* » zabojih . .
Maclsov cvet ......
Inger Bengal......
Papar Siiigapore.....
Penang ......
Hatavia......
Plment .lamaika.....
Petrolej ruski v sodih . .
„ v zabojih . Ulje honiA7.no amerik. . . Lecce jedilno j. f. gar. , dalmat. s certifikat. . namizno M. R.A.j.f. gar. Aix Viergo ....
, ti no.....
Eoiioi pulješki .....
dalmat. m cert. . . Smokva puljefike * sodih .
B r vencih .
Limoni Mesina.....
Pomaranče PuljeskH . . .
Mandlji liari i.h.....
dalm. I.a, * cert.
Pignolli.........
Kil italij. najtineji . . .
„ srednji . . . ltaagoon extraj . . . „	I.a J carinom
Il.aJ . . . Sultanlne dobre vrsti . . Suho grozdje (o paš a) . . .
ClteTse.........
Slanikl Yarmouth .... Polenovke eredne velikoHti
velike.....
Sladkor centrifug, v vrečah certifisk. ...
FatolCoks.......
Mnndoloni.....
svetlorudeči .... temnorudeči . . . .
bohinjski......
kanarček ......
beli, veliki . . . . zeleni, dolgi ....
„ okrogli . . . meAani, štajerski . . Maslo..........
T r i n e poročilo.
Cen« no . a«un»o, kakor so prodaje na debelo blago ta gotov denar).
C»n» od for. ]• fot-
Kava
Moeea.......	100 K.	128 —	130.—
Kio biser jake tina .		_,_	_t_
Java „ „ „ .		___	
Santos Una.....		87,—	98."—
„ srednja . .	H	89.—	
Guateualn . . . . .		1« iS.—	110.-
Portorioeo.....		132.—	134.-
San Jago de Oaba .	a	—.—	—
	128.-	132 —
	114. -	115-
*	11S -	11 fi'.-
	94-	98,—
	89,—	91.—
	27.-	—.—
»	380.—	390,—
•	46!-	47.—
m	3«.—	37.—
»	40.— 1	41.-
luo K.	o i .- 5.75	„
	7.50	—.—
n	33,-	H5,—
	41—	42 -
m	43,-	44 —
„	50.-	52 —
*	56__	57.—
n	M —	54.-
TI	10 50	—.—
*	10,-	- .—
n n	12,-	_._
zaboj	4.50	5.—
n	3 50	4 —
KM) K.	75.-	74.-
»	80 -	82.-
*	2'2. -	_
m	2l'.-	—.—
m	1«.—	—.—
#	1-4.—	14.25
0	12.—	12.50
	82.-	34.—
n	17.-	17.50
	20.—	21.—
sod	14.—	15.-
«00 K.	42,-	—.-
»	42. -	— •—
n		
	84.—	34.50
*	11.50	—
*	10.—	- .—
*	9.50	— .—
«	9.50	—.—
«	10.	—.—
H	8.50	8^75
1«	_ _	_ __
J	7.75	—
fl	84.-	85.-
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnemu in konsum-nega dru&tva, poprej P er to tova, priporoča »e najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna (lomača oko-ličanaka vina.	Cl.
Josip Kocjančič,
Via llnrriera vec-chta St. 19,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem ia raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Antnn Pn^kai na V0R,U ulice
MIIIUII lUUHclJ, in Cecilia,toči izvrstne domaće žganje; v tnbakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
IvoII Prolnn priporoča svoji trgovini
Ivan rreiog T vta dei bosco st.
(ubod na trgu stare mitnice, Pinz7.n Bari'iera vecchiat in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrst« domačo in vnanje pridelke. C.
B. Modic in Grebene, rtt
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčma rje in 8. duhovščino nn evojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob ia kipov v okrašonjo grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosadu) toči izvrstna vina in privejujo jako okusna jedila Prenočišča neverjetno i ceno. Cl.
Gostilna „Stoka",
staroznana pod ime-, norn „Belladonna", polog kavarne „Fabris", priporoča ko Slovencem mestu in na dežoli. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
Anrirni Ifalan č"UarT«lioi .Ca«™«,
milil OJ l\aiail, priporoča *e najtO|ileje slovenskomu občinstvu. Najolegantuejše ter »o-lidno delo in točna postrežba.	Cl,
Kavarni ,Commercio' in Je-
HoCPn' T	**'a R0 rmR''> gl»*ni "haja-
Ucbuu | i hi" i trž»»kih Slovencev vseh stanov. N.i razpolag" časopisi v raznih slovanskih jezikik. T^obra postrežba. — Za obilen obisk se priporoia Anton H o r I i , kavarnnr,	Cl.
Martin Krže,
Piazza 8. Giovnnni, trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
delta Casnrina št. 2, izvržuje vsakovrstna tiskarska dela po ugoduih conah.	Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
Yiu Valdirive št. It (po!«g Piaz/.a della /»nta) priporoča s« najtopleje tržaškim 81oven«*a in na dežeili. Toči izvrstna vina in prirejujn jake vkusea jedila. Z a obilni obiuk prosi go»tilni4ar I v a a 6 i r c a.	OL
Gostilna Antona Mauriča
Vi« O h i o s s a St. 23. blizo gledališča „Fenice" je t pre.lpustni dobi odprta ob veselicah do pozno t noe. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinja.
10—1
zmožna za specerijski dućan, katera bi takav pu8»il samostalno voditi znala. 3-4 Sve dalje pove uprava »Edinosti*.
Nove, moderne
orgije za cerkvo
se proda r Trsta, Yia Cereria št. 2.

Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon »t. 334. 14—52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da nem začel Ham izdelovati iz pristnega kotraiioregn izvlečka iz Norredškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfttra-Tiova voda in glavice (Kapsule), lažje so. proživaju in prebavijo ter se prodajejo po prav nizko j ceni. Da se ogno ponarejanju na onoj plati vdobljono ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v Skatljicah po 40 kr., prodajejo so tudi y v«(.h večjih lekarnah v družili deželah.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
Prečastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za na pravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, avetllnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare roči popravim ter jih v ognju posrebreni in pozlatim. Na željo pošljem ilustrovane cenike
franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz).
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnino franko !
Albert Reimer
urar, ,,Via Caserma" št. 12., I. nadstr.
ja uže na glasu kot jako vesten in soliden popravljavec ur vseh vrst. Zato se priporoča po vsej pravici si. občinstvu. 5—3
Nič več kašlje!
PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi VBak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in ilstl kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 nvč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za preetenje života in proti madronn iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena čkatlja velja 30 nvč.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 aoldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristofolletti, Pontoni in Gliubic.	11—12
7 tej lekarni govori se tudi slovenski.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
-63 ulica Zonta 5
vso garantirano in ceneje.
Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Maniifakturist in galanterist,
neoženjen, 26 let star, z izvršnimi spričevali, vešč hrvatskemu, nemškemu in madjarskemu jeziku v govoru in pisavi, išče službo v Trstu. — Več v „Tiskarni Dolenc."	2 2
Pohištvo
za spalne sobe, jedilne sobe in kuhinje prodaja po ugodnih cenah mizar
IVAN MASUTTI,
Via Giulia 12.	2-25
Vinski ekstrakt.
Za trenutno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano apecijaliteto.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 6 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uperablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in te dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstna esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likčrov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti. Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Tržaška posojilnica ip hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
V TRSTU — Via Molin piccolo št. 1,1, nad. — V TRSTU
„Tržaška posojilnica in hranilca" sprejema ude, dale posojila in obrestuje hranilne vloge.
Vsak ud (zadružnik) mora plačati en gold. ustopnine in vsaj 1 zadružni delež za 10 gold., ali če hoče imeti polno volilno pravico, vsaj 3 zadružne deleže po 10 gold.
Posojila se dajejo udom na osobni kredit proti poroštvu ali na zastave (intabulacije, vrednostne listine, dragocene stvari)
Hranilne vloge se obrestujejo po 3(viftje kakor pri druzih zavodih v Trstu).
URADNE URE SO: ob nedeljah od flo-it dop. in ob »redah od »--4 popol.
Natančneje poizvedbe vsak dan od	popoludne.
Zagrebška jubilejna razstava, goriška jubilejna razstava prvo in najvišje odlikovanje.
2000
komadov v prometu. Najbolji uspeh jamčijo PH. MAVFARTH & Comp.
ROBKALNICA ZA KORUZO
na lesenem stojalu in na roko. Mlatilnice na roko, vlačilo ali par. Mlini za čiščenje žita. Stroji na rezanje rope, mlini za razkosovanje in tlačenje. — POSEBNI MLINI za prirejanje drobno razkrojene koruze, moke proste, za krmljenje konj. Stroji za mečkanje krompirja, stroji za rezanje krme. Slamoreznice na roko, vlačilo in par. — Stroj za prirejenje odpadkov pri izdelovanju olja v krmo in za parjenje krme itd.
Kari Filip Pollak, Ph. Mayfarth & Co.
Maschinen- WIEN, 2/1,1 fabriken Taborstrassj
Katalogi gratis In franko. Solidni zastopniki se vsprejmejo.
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20—20	In PHAli.	10 — 58
Iščejo se solidni zastopniki.
ae>
I	Veliko zalogo
In otrob u
priporoča tvrdka
IVAN H. P0HLY V TRSTU
Via Coroneo št. 9.
&
f &
& $>

i~ii m<
Velika pražka loterija	Zadrgi mesec
Glavni dobitek 1000.000 m W Srečke po 1 gold	
	HARJEV
pripočata Nigris in Neuman v Trstu.
i -
J. PSERHOFERJA
lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15.
z u xxx g oldenen R e i o h s a p f e 1.
l^lM^idtilllP lfrn«»liir>P nekdaj imenovane univerzalne krogljioe, zaslužijo ta po-llliUSUlllc IVlU^lJld , slednji naslov po vsej pravici kajti je v resnici mnogo bolezni, pri kojih so te krogljico pokazalo svoj učinek. Desetletja že so te krogljioe splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje no bi imelo zaloge izbornoga tega domačega sredstva.
Jedna škatljica z 15 krogljicami stan« 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljio 1 gld, 25 kr., 2 zavitku 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izrefino zahteva	1-12
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pmerhofer v rdečih pismenih, ka-torega je videti na navodilu za porabo.
Balzam Zel ozebline J. Pserboferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Trpotcev SOk, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 Hteklenlca 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr.
Prah proti potenju nog, škatljiea 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanee, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto «5 kr.
Viirli/i-t-icil'rt	(Pražke kapljico) proti pokvarjenemu želodcu in slalti prebavi
AllVljeilSlVcl esenca 8tekloniČiea 22 kr
Angležki čudežni balzam, proti kašlju, steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, 1 škatljiea 35 kr., poštnine prosto 00 kr. Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospešujo rast lan, škatljiea 2 gld.
TTn i	o 1 H I nloctoi* prof. Stendela, domače sredstvo za rane, otekline itd.,
U111V L 1 /jtlJ JI I jJlcIfttCl posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr.
TTriiv£M*r/nlivi čl'utilnu eni A- w- Bnllricba, 'prstno domače sredstvo proti IJIllVei zaillcl ClblUllcl teOl p0Bledicam slabe prebavo, 1 zavitek 1 gld.
liuzvon imenovanih izdelkov dobivajo se še drugo tu- in inozemske farmnoeutične specijalitete, ki so bilo po vsili avstrijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno,, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	io-i'2
Lastnik pol. društvo „Edinost*.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.