Ameriška Domovina
U
Sy
Ljl
AM€R!CAN IM SPUUT fOR€KM« IM &ANOUAO6 OK1V
NO. 146
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 3, 1965
$LOV€N!AN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXIII — VOL. LXm
Mars pust koš Lima
Posnetki planeta Marsa, ki jih Je poslal na Zemljo Mariner 4, kažejo, da je površina tega planeta veliko bolj podobna mrtvi Luni kot življenja polni Zemlji.
CLEVELAND, O. — Človeška fantazija je ustvarila na planetu Marsu, ki kroži dalje od naše Zemlje okoli Sonca, visoko civilizacijo z umnimi ljudmi, ki naj bi bili v razvoju tehnike, znanosti in odkrivanja tajn vesolja daleč pred Zemljani. Ker se je Mars že tako ohladil, da življenje na njegovi površini ni več možno, se naj bi bili Marsovci zakopali globoko v njegovo skorjo in si tam zgradili cela mesta. Skozi velikanska okna naj bi v ta naselja prodirala po navpičnih vrtinah sončna svetloba. Marsovci naj bi skopali široke prekope, po katerih naj bi se pretakala voda in morda celo tekel promet kot na Zemlji-
Mariner 4 je s svojimi slikami napravil kar odločno črto čez vse to. Odkril je znanosti na Zemlji, da je Marsova površina polna velikih vdrtin in žrel vulkanov, starih več bilijonov let. Njihovi robovi so še vedno tako ostri in jasni, da je očitno, da tam ni vetrov in tekoče vode, ki bi jih razdejala. Slike Mari-nerja 4 kažejo, da na Marsu ni vode v velikih količinah, da je ozračje tam zelo redko in da razmere niso niti malo primerne za obstoj višjih živih. bitiji. ki naj bi bila podobna človeku. Če je na Marsu kako življenje, naj bi bilo le na zelo primitivni stopnji.
Strokovnjaki, ki proučujejo posnetke Marsa, sodijo, da se je ta verjetno že čisto ohladil in da je njegova notranjost že otrdela. Zemlja ima v nasprotju s tem še vedno tekočo notranjost, ki je nemirna in katere pritisk spreminja njeno površino. Go-rovja se še vedno dvigajo in pogrezajo, magma prodira na dan skozi vulkanska žrela, potresi u-ravnavajo napotesti v zemeljski skorji in spreminjajo često obliko njene površine.
Južna Afrika pridno frguje s komunističnimi državami
pretoki ja, juž. Afr. —
Vlada Južne Afrike je objavila statistiko o svoji zunanji trgo-vkii, ki v njej številke dokazu-lejo, da pridno trguje s satelitskimi državami v Evropi in tudi 2 rdečo Kitajsko. S Peipingom le zadnja leta napravila nad $30 milijonov prometa. Nič ^anj živahni so trgovski stiki z Vzhodno Nemčijo. Zanimivo je Pri tem, da komunistične drža-Ve ne gojijo tako vneto svojih gospodarskih stikov z drugimi ^riškimi državami, akoravno skušajo biti z njimi v zelo pri-•Jateljskih političnih zvezah.
Kot se vidi, se Moskva in Pei-Plftg strinjata vsaj v eni točki:
. °sli so posli, tako za Moskvo lri njene satelite kot za Peiping.

Vremenski
prerok
pravi:
Kelno oblačno, postopna zjas-utev popoldne, ponoči zopet ob-aono z možnostjo nalivov. Najela temperatura 74.
Novi grobovi
John Malovasic
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu, verjetno zadet od srčne kapi, 62 let stari John Malovasic s 391 E. 162 St., vdovec po 1. 1963 umrli ženi Albini, oče Richarda in Cecelie Blanchard, 4 krat stari oče, brat Antona, Filipa, Maksa in pok. Štefana, rojen v Horjulu pri Vrhniki. Zaposlen je bil pri N. Y. Central železnici kot zavirač. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Waso (Whitey) Yerosimick
Včeraj je umrl na svojem domu 72 let stari Waso (Whitey) Yerosimick s 34970 Aurora Rd. v Solonu, Ohio, rojen v Virgin mostu v Srbiji, od koder je prišel pred 58 leti. Pred selitvijo v Solon je živel na 1376 E. 30 St. v Clevelandu. Zapustil je ženo Mario, roj. Kapas, bil je oče Dorothy Arman, očim Roberta Sla-vick, Charlesa Slavick in Mrs. Virginia Kitstiner, 14-krat stari oče, 3-krat praoče, brat Milke Povlovic, Julike Crevoic m pok. George-a (vsi v Jugoslaviji). Pokojni je bil član Bratske sloge br. 15 SNE. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob 12. (opoldne) v cerkev sv. Save ob enih, nato na pokopališče sv. Teodozija.
-----o----
Johnson ss ogiblje ‘Vojne stranke”
WASHINGTON, D.C. — V tem stoletju so Združene države vodile vse vojne v času, ko so bili na vladi demokrati, v prvi svetovni vojni V/ilson, v drugi Roosevelt, v korejski Truman. Johnson ne mara, da bi prišlo do velike vojne tudi pod sedanjo demokratsko administracijo. Zato se ogiblje vseh prenaglih in predolgih korakov. Za zgled si je vzel Eisenhower-ja.
V času predsednika Eisenho-werja je obstojala ponovno “vojna nevarnost”, toda ta ni nikdar oklical izrednega stanja in nikdar klical pod orožje rezerv. Kennedy je moral v kratki dobi syojega predsedovanja to storiti dvakrat. Johnson je odločen izrabiti vse redne razpoložljive vojaške sile in te tudi povečati zaradi rastočih potreb, skuša pa se za vsako ceno izogniti vpoklicu rezerv, ker bi
Fulbrightov odbor ni složen glede posega ZDA v Santo Domingo
Del senatnega odbora za zunanjo poli tiko zagovarja Johnsonov nastop, del pa ameriški poseg obsoja.
WASHINGTON, D.C. — Kmalu po začetku revolucije v Dominikanski republiki je del naše javnosti začel ostro napadati Johnsonovo politiko, ker je predsednik poslal v Santo Dominga naše marine in padalce. Kritiki so trdili, da je to storil prehitro in da je svojo politiko pomanjkljivo utemeljil, nekateri so pa bili naziranja, da sploh ni bilo treba pošiljati naše oborožene sile v dominikansko pre-stolico. Kritika je bila tako huda, da je Fulbrightov senatni odbor za zunanjo politiko sklenil, da bo vse skupaj preiskal. Odbor je sedaj končal svoje delo, toda ni prišel do soglasnega zaključka.
Zagovorniki Johnsonove politike, ki' jih vodita senatorja Lausche in Hickenlooper, stojijo na stališču, da je Johnson pravilno postopal, Johnsonovi kritiki, ki jih vodi senator Ful-bright, pa pravijo, da je bil Johnson žrtev pomanjkljivih informacij, ki so ga zapeljale na napačno pot. Povrhu želijo nekateri člani odbora, naj odbor še naprej zaslišuje tiste naše diplomate, ki o tem kaj vedo.
Ful bright bi rad preiskavo zaključil, zato predlaga, naj odbor ne sestavi nobenega poročila, ker se člani odbora ne strinjajo o Johnsonovi politiki; zato pa naj gre odbor na obisk k predsedniku in naj mu tam pove svoje mnenje.
Zanimivo je, da odbor ni povabil na zaslišanje nobenega časnikarja. Razlog: tudi časnikarji so se razdelili v dve skupini, prva odobrava Johnsonovo politiko, druga jo kritizira.
Vse kaže, da bo o koraku predsednika Johnsona mogla ne-pristansko soditi šele zgodovina.
Najvažnejši produkt
SANTIAGO, Čile. — Najvažnejši industrijski produkt države Čile je sodin nitrat.
to vzbudilo preveč pozornosti in javne nevolje.
Seize poslale politika v glavnem mestu SFIU
BEOGRAD, SFRJ. — Ves Beograd govori danes samo o cenah. Cene so postale predmet debat, zabavljanja, šal, zdihova-nja, žuganja in — apatije. Kako tudi ne! Cene za meso so v mes nicah poskočile za 50^, cene za kruh za 45%, cene za drugo blago pa krepko korakajo vštric.
Vladna napoved, da se bodo cene dvignile samo za 24%, je samo še povod za šale in pikre opazke. Celo Titova okolica priznava na tihem, da so se cene že dvignile za 45%, v diplomatskih krogih pa cirkulira računica, ki trdi, da so se v vsej deželi dvignile za več kot 72%. Pri takih računih bodo povišanja plač, mezd in pokojnin za povprečno 24% pomenila samo delno kritje povišanih cen.
Vštric z razgovori o cenah gredo debate o tem, kdo bo zgubil delo. Cenijo, da bo samo v titovski prestolici in njeni okolici “dozorelo” kakih 200,000 delavcev za odpust. Prvi bodo prišli na vrsto nekvalificirani delavci z dežele. Nekatere tvorni-ce so že namignile, da bodo morale odpovedati službe vsem nekvalificiranim delavcem.
V Beograd prihajajo poročila tudi iz notranjosti dežele. Se pa v podrobnostih tako zelo razlikujejo, da si še ni mogoče ustvariti jasne slike o gospodarskih, socijalnih in političnih posledicah sedanjega divjega naraščanja cen.
------O-------
Vojna v Vietnamu utegne biti zelo draga
WASHINGTON, D.C. — Sen. R. Russell, načelnk senatnega odbora za oborožene sile, je dejal preteklo nedeljo, da utegne stati vojna v Vietnamu prihodnje leto novih 10 do 12 bilijonov, če se bo širila tako, kot se v zadnjih mesecih.
Senator je označil to za svoje ugibanje, pa dodal, da se utegne vojna v Vietnamu dejansko razviti v “zelo drago vojno”. Po njegovem so Združene države v Vietnamu premalo gledale na civilno stran boja proti rdečim. Glede pomembnosti vojne v Vietnamu je dejal senator, da bi bila izguba Vietnama “hujši udarec za naš ugled v svetu... kot bi bila s strategičnega in go-
spodarskega stališča ...” “Mi ne potrebujemo Južnega Vietnama svobodne volitve v Južnem Viet-za zadrževanje komunističnih inamu, kar zadeva volitve v Se-hord,’ je trdil sen. Russell. vernem in Južnem Vietnamu, ki
RUSK: MIR ALI VOJNA, ODLOČITEV JE V HANOI Ul
Državni tajnik Dean Rusk je na tiskovni konferenci dejal, da ameriške čete ne bi bile nikdar v Vietnamu, da ni Severni Vietnam začel leta 1959 podtalni boj za osvojitev Južnega Vietnama. Združene države so obvezane to preprečiti in bi rajše to dosegle mirnim potom, “z besedami kot z bombami”, toda odločitev o tem je v Hanoiu.
WASHINGTON, D.C. — Namestnik zunanjega ministra Severnega Vietnama Nguyen Co Thach je na tiskovni konferenci v Hanoiu včeraj zavrnil posredovanje Združenih narodov v Vietnamu, ki ga je predložil pretekli teden predsednik ZDA L. B. Johnson. Dejal je, da se je Severni Vietnam pripravljen boriti tudi 10 ali 20 let, ker je vietnamsko ljudstvo odločeno voditi boj do končne zmage. Ko se je včeraj od preteklega maja državni tajnik Rusk prvič sestal s časnikarji na tiskovni konferenci, so ga ti vprašali, kaj pravi k zavrnitvi Hanoia. Rusk je dejal, da obstoja še vedno možnost privatnih poskusov glavnih uradnikov ZN iskati pota za razgovore, da pa je še vedno tudi možnost “formalne akcije” Združenih narodov v pogledu vojne nevarnosti v Vietnamu. Ameriški državni tajnik je poudaril, da Združene države niso želele poslati svojih vojakov v Vietnam, da pa so to storile na temelju obveznosti do Južnega Vietnama, ko je bil ta napaden od Severnega Vietnama. Odločene so ustaviti komunistični podtalni napad na Južni Vietnam in bi rajše to storile “z besedami kot z bombami”, to da to ne zavisi od njih, ampak od Hanoia.
Na vprašanje, kaj misli o predlogu Tita in Šastrija o ustavitvi ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama, je Rusk odgovoril: Nihče nam ne more povedati, kaj naj bi se v tem slučaju zgodilo ... Pojdejo Severni Vietnamci domov? Nato je opozoril na izjavo državnega podtajnika G. Balla preteklo nedeljo, da so Združene države voljne prekiniti bombardiranje, če bi to pomagalo privesti do miru.
Toda to ni posebno privlačna misel, če naj bi vse ostalo pri starem. Rusk je poudaril, da Združene države ne marajo raztegniti sedanji spopad v Vietnamu v “splošno vojno.”
V nadaljnjem razgovoru s časnikarji je Rusk dejal, da ne verjame, da bi v slučaju svobodnih volitev veliko Južnih Vietnamcev glasovalo za Ho-Či-Minha, kot je preteklo nedeljo dejal senator Russell. To bi se po mnenju Ruska utegnilo zgoditi pred 20 leti, ko je bil Ho-Či-Minh vodja boja proti Japoncem, od tedaj pa se je položaj zelo spremenil. Združene države so za
V tajništvu za prosvetno in socijalno politiko zapihal nov veter
CLEVELAND, O. — Z uradnim poročilom “Celebrezze je odstopil, Gardner je njegov naslednik” je predsednik Johnson razburil pretekli teden vse wa-shingtonske politike in birokrate. Vsi so hitro razumeli, da bo v federalnem tajništvu za zdravje, prosvetno in socijalno politiko zapihal nov veter, ki ne bo ugoden ne za politike ne za birokrate.
Tajništvo je bilo ustanovljeno pred 12 leti pod Eisenhowerje-vim režimom na ne majhno jezo vseh konservativnih političnih sil, ki so videle v novem tajništvu vdor “socijalizma” v našo federalno upravo. Ike je vedel za to in ni hotel še bolj razburjati konservativne nejevolje. Pobral je iz ostalih tajništev nekaj oddelkov in jih združil v novem tajništvu. Prva organizacija tajništva je bila podobna sračjemu gnezdu, ki je pa že po prirodi posla dobilo širok delokrog, kar se vidi že po tem, da
je bilo razdeljeno na pet samostojnih sekcij, ki je vsaka hotela gospodariti po svoje v senci raznih birokratskih želj in političnih vplivov. Tajništvo je imelo do sedaj že pet federalnih tajnikov, pa se nihče med njimi ni počutil dobro, tudi dosedanji tajnik in bivši clevelandski župan Celebrezze ne.
V medsebojnih trenjih med posameznimi sekcijami se je oddelek za prosveto redno odrezal najslabše. Skrb za zdravje in so-cijalna politika sta že v začetku dobila privilegiran položaj, ki so ga pomagali varovati vsi politiki, ki so skušali svoj vpliv na tajništvo izrabiti za svoje politične ambicije. Tajništvo zaposluje namreč nad 90,000 uradnikov in sodeluje pri federalnih izdatkih, ki presegajo čedno vsoto $30 bilijonov.
Johnson je razmere v tajništvu že davno poznal in se mu že od nekdaj niso zdele všeč. Zato je hotel vnesti v tajništvo nove ideje in nov duh. V ta na-
men je naj prvo sklical veliko prosvetno konferenco in na čelo konference postavil Gardner j a. Gardner je sposoben upravnik, pogumen v izvajanju idej, ki se rodijo v njegovi glavi. To je pokazal tudi kot vodja konference in kot vodilni duh pri sestavljanju njenih resolucij. Na Johnsona je napravil tako dober vtis, da ga je izbral za novega federalnega tajnika, čeprav je Gardner republikanec.
Gardner je tako postal simbol za novi režim v tajništvu, ki se bo izrazil v dveh smereh. Naj-prvo bo oddelek za prosveto postal ravnopraven z ostalimi oddelki, ne bo več čakal v kotu, kdaj se ga bodo vrhovi federalne administracije usmilili in vpoštevali njegove želje. Gardner se bo pa tudi spustil v boj z birokrati in politiki, ki so do sedaj oblačili in vedrili v tajništvu.
Nakopal si bo nasprotnike in tekmece tudi zunaj tajništva, na primer v
generalnem štabu ralni upravi
za pobijanje revščine, ki je kar na tihem pobral celo vrsto pristojnosti iz federalnega prosvetnega oddelka in jih podredil sebi. Shriever, ki vodi boj proti revščini, bo našel v Gardnerju okretnega sodelavca pa tudi o-strega kritika.
Kakor hitro postane prosveta ravnopravna s socijalno politiko, bo kmalu prišlo na dan vprašanje, ali prosvetna in socijalna politika sploh spadata v isto tajništvo. Po prirodi posla ne spadata, kajti v nobeni evropski vladi nista pod enim in istim ministrom. Preje ali pozneje bo prišlo do delitve, kar gotovo ne bo v škodo ne prosvetni ne so-cijalni politiki.
Gardner jev režim bo torej tudi začetek nove dobe tako za našo prosvetno kot za našo socijalno politiko. Dal bo pa obenem tudi gradivo vsem konservativnim političnim silam v deželi, da bodo znova začele gonjo proti “socijalizmu” v naši fede-
.'-iusJj
naj bi odločile o združitvi obeh, to je pa vprašanje, ki ga morajo Yrietnamci sami odločiti, to ni vprašanje, ki naj bi ga odločevala vojaška sila.
-----o------
Število obiskovalcev svetovne razstave porastlo
NEW YORK, N.Y. — Svetovna razstava v New Yorku je v pogledu obiska v prvem letu hudo razočarala, letos je bil vse do pred nekaj tednov obisk 38% pod lanskim. V zadnjih treh tednih je obisk začel naglo naraščati in je bil pretekli teden le še 4% pod lanskim povprečjem.
Pri sedanjem obisku je precej gotovo, da stroške svetovne razstave ne bo mogoče kriti v meri, kot so pričakovali še lansko jesen.
-----o~-----
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Po hudi debati je bil predlog konservativne opozicije za nezaupnico delavski vladi H. Wilsona v parlamentu zavrnjen s 13 glasovi večine (303:290). Vlada je sedaj za nekaj časa varna, ker pojde parlament v petek na letne počitnice, ki bodo trajale do poznega oktobra.
ATENE, Gr. — V parlamentu je prišlo včeraj tekom ostre debate med pristaši Papandrecu-ja in njegovimi nasprotniki do dejanskega pretepa, ki ga je končala šele policija. Debata o zaupnici vladi Athanasiadi-sa-Novasa se bo nadaljevala in računajo, da bo proti koncu tedna prišlo do glasovanja. Pri sedanjem položaju ne računa nihče, da bi mogla vlada dobiti zaupnico.
PALERMO, It. — Italijanske oblasti so objavile, da so prijele vodnike sicilijanske Mafije in ameriške Cosa nostra. Policija je izdala 14 zapornih povelj, prijeti se ji je posrečilo pa 10 osumljencev.
ŽENEVA, Šv. — Angleški zastopnik na razorožitveni konferenci je izjavil, da upa, da bodo zastopniki 4 držav NATO, ki se konference udeležujejo, našli pot do sporazuma s SZ o omejitvi atomskega orožja na države, ki ga imajo sedaj.
Iz Clevelanda in okolice
Žalostno sporočilo—
Te dni smo dobili sporočilo, da je bil 25. julija v Mariboru pokopan 91 let stari dr. Josip Leskovar, bivši predsednik oblastnega odbora v Mariboru. Zastonj—
Zastonj se dobi večje število kozarcev za vlaganje. Kdor jih potrebuje, naj kliče HE 1-2242.
Pogreb—
Pogreb pok. Silvestra Roliha bo v sredo ob 9.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
Visoka leta—
Rojak Lawrence Schiberl s 425 E. 156 St. praznuje danes v krogu svoje družine svoj 83. rojstni dan. — Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva!
Želi si obiskov—
G. Rudy Cergol z Garfield Heights je sedaj v Castle Nursing Home na 303 North Clay St., Millersburg, O. — Želi si obiskov prijateljev.
Seja—
Društvo Carniola Hive No. 493 T. M. ima jutri ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1.
Za bolj čisto jezero Erie—
Danes dopoldne ob 9.30 bo v hotelu Sheraton-CIeveland zvezna konferenca o možnostih in potih do očiščenja sedaj tako •onesnaženih voda jezera Erie: Odpadne vode tovarn in kanalov naselij ob jezeru so vodo tako onesnažile, da je jezero Erie že skoraj na pol “mrtvo.” Zastopnik zvezne vlade Murray Stein je izjavil včeraj, da bi bilo mogoče jezero Erie očistiti v 8 letih, če bi vsi prizadeti storili vse potrebno.
Trije mrtvi v avtomobilski nesreči—
Thomas Brewer, 33 let, njegova žena Julia in njegov brat Calvin Brewer, 20 let, so se smrtno ponesrečili, ko je njihov avto zdrvel s ceste in treščil v drevo pred njihovim domom na E. 93 Street. Brata sta bila mrtva na mestu, žena pa je umrla nekaj ur kasneje v Mt. Sinai bolnišnici.
Vlak razbil mestni avtobus—
Včeraj popoldne ob 3.15 je obtičal mestni avtobus na poti v mesto na železniškem prehodu na Babbitt Rd. Voznik ga je zastonj skušal pognati, ko ni uspel, je 26 potnikom naročil, naj gredo iz busa, nato pa je še sam skočil iz njega. Trenutek nato je v avtobus treščila lokomotiva poštnega vlaka N.Y.C. železniške družbe. Avtobus je razbit, vendar pa ni bil pri nesreči nihče ranjen.
Hruščev bil odločen prelomiti z rdečo Kitajsko
ŽENEVA, Šv. — Diplomati iz satelitskih držav so razkrili, da je bil Nikita Hruščev odločen dokončno prelomiti z rdečo Kitajsko, ko so ga odstranili z vodstva Sovjetske zveze. Bil je prepričan, da se s Kitajci ni več mogoče pomiriti in da poskusi za dosego tega cilja ovirajo svobodo Sovjetske zveze v zunanji politiki.
Prav ta odločitev Hruščeva naj bi bil eden od vzrokov njegove odstranitve, drugi pa naj bi bile napake v gospodarski politiki, posebno' v poljedelstvu. Sedaj so nasledniki Hruščeva glede Kitajcev'prišli do istega prepričanja, le da nočejo s Kitajci javno prelomiti.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
££a Združene države:
$14.00 na leto; $0.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fc* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 146 Tues., Aug. 3, 1965
baje mu ponujajo okoli $200 milijonov. V skrajnem slučaju se bo zadovoljil tudi s tem zneskom. Poslal je v Washington že svoje denarne zaupnike na pregovore. To je bilo povedano v časopisju. Da je obenem vpregel tudi vse svoje lobiste v Washingtonu, tega ne bo povedal. Lobisti pa ne bodo počivali, kajti nagrada, ki jih čaka, ni ravno majhna.
Tito napoveduje, da bo svoje gospodarske reforme dovršil šele začetkom prihodnjega leta. To se pravi, je pripravljen na dolga pogajanja za posojila. Ko bodo pa pogajanja zaključena, bo pesem z reformo zelo hitro utihnila. Je tudi bilo tako 1. 1961 in 1962.
S
$
BESEDA IZ NARODA
I
N®V1C£ OD SV. VIDA
Tito reformira gospodarstvo
bolj okusne bile, ker smo jih u-zivale med Slovenci.
Prisrčna hvala za tako lep sprejem in družbo. Tiste slovenske pesmi in muzika so bili lepi spomini.
Tudi dr. Felicijanu smo hvaležne. Prav veličastno smo se počutile pri njem.
Hvaležne Slovenske sestre Sisters of St. Francis,
St. Christine, Euclid, Ohio.” Hvala Vam, naše dobre sestre; še pridite v naš “Slovenski Vrt” ter pripeljite s seboj še druge svoje sosestre, zlasti pa Vašo pridno in dobro mladino! Tudi Vaš je ta naš prelepi vrt. — Bog Vam povrni, častite sestre, in kmalu spet na svidenje!
Ni to prva reforma, ki jo sedaj Jugoslavija izvaja in hoče naslikati vsemu svetu kot nekaj izrednega. Tito je reformiral svoje gospodarstvo že 1. 1952. Takratna reforma se ni obnesla, vendar jo je Tito izvajal skoraj do 1. 1960.
Bila je to doba, ko je Tita podpiral svobodni svet, posebno Amerika, zato se je ponesrečena reforma lahko držala tako dolgo pri življenju. Ko je Tito na znani beograjski konferenci v Beogradu 1. 1961 povedal, da še zmeraj na tihem podpira rusko zunanjo politiko, je Amerika jenjala s stalnim podpiranjem Jugoslavije.
1 o je Jugoslavija čutila že 1. 1961 tako hudo, da je mo rala iskati znova pomoč v svobodnem svetu. V ta namen je priredila velik cirkus z gospodarskimi reformami, ki so na pravile videz, da so dosledne in dobre. Po tej poti je dobila na tujem okoli $350 milijonov kredita. Ko je imela dolarje je z njimi šarila po svoje, svet se pa ni nič brigal, ali Tito izvaja napovedane reforme. Tako je Tito porabil dolarje, da je pokril stare zapadle obveze; kar je pa še ostalo, je trošil brez vsakega sistema za stvari, ki jugoslovanskemu gospodarstvu niso bile potrebne. Ni varčeval, je razmeta val, to priznajo danes tudi njegovi strokovnjaki.
Med tem so jugoslovanski dolgovi v tujini rastli oc leta do leta. Plačilna bilanca za 1. 1964 je imela primanjkljaj $424 milijonov, kar priča, da je Tito porabil posojila iz 1. 1961 samo za kritje primanjkljajev 1. 1962 in 1963, za 1. 1964 mu ni ostalo ničesar. Na drugi strani je uvoz rastel neplačani računi so se grmadili, začetkom letošnjega leta so pa po večini že zapadli. Plačevanje uvoza je postajalo zmeraj bolj pereče. Čim bolj pereče je bilo, tem bolj so tovarne hitele z uvozom na kredit, dokler ni letošnjo pomlac zmanjkalo tudi te vrste kredita (trgovskega).
Jugoslavija je morala napraviti nov načrt, kako priti do novih posojil. Načrt je bil narejen “pred mnogimi meseci”, kot sedaj trdi režim, seveda ne naravnost, ampak po ovinkih. Pravi namreč, da so začeli sestavljati načrt* za sedanjo gospodarsko reformo že pred meseci.
Najprvo so na hitrico zvišali tečaj za gotovinski dolar na 1,000 dinarjev, da pocenijo življenje letošnjim turistom Obenem je vlada začela z veliko propagando za nove gospodarske reforme, tako v javnosti kot v parlamentu. V parlamentu je reforme napovedal v podrobnostih že v prvi polovici finančni minister Gligorov. Vlada jih je sedaj preobrazila v zakone, ki jih je parlament sprejel koncem julija. Ni nam pri rokah besedilo zakonov. Ako bi ga tudi imeli, bi se ne spuščali vanj, kajti zdi se nam, da je ves načrt ponesrečen. Samo dva razloga navajamo.
Gligorov je napovedal, da bo med stebri reform načrt kako povečati proizvodnjo elektrike, premoga, plina in drugih pogonskih materijalov, dalje surovinske industrije, kar vse je potrebno, da se postavi strojna industrija na novo podlago, da bo lahko dobavljala predelovalni indu striji potrebne moderne stroje in ostalo opremo. Predelo valna industrija pa bo postala po tej sposobna, da konku^ rira na svetovnem trgu in preskrbi jugoslovanskemu gospodarstvu potrebne dolarje. Kdor ima le malo pojma o gospodarstvu, ve, da je taka pot težavna celo za gospodarstvo razvite države in da traja leta in desetletja, predno rodi uspeh. V Jugoslaviji se da vse to doseči, toda po drugi poti in ne tako hitro, da bo mogla država prebroditi sedanjo gospodarsko krizo. Zato bo ves načrt propadel kot je leta 4961-1932.
Titovci so si dalje vbili v glavo, da mora biti jugoslo vanski delovni človek sposoben za vse. Kadar dela pri stro ju, mora biti vzor delavca, kadar pa stopi v sejno dvorano delavskega sveta, pa mora biti vzor oodjetnika. To je čisto navadna fantazija. Podjetnost je umetnost, ki mora biti prirojena, kot je prirojena vsaka druga umetnost. Dober delavec je lahko tudi dober podjetnik, toda v tem slučaju se bo skušal znebiti delavskega poklica in preiti v podjetniški. Titovci so pa načelno proti zasebni podjetnosti. Jo v nekaterih slučajih samo prenašajo, ker si drugače pomagati ne znajo.
Zato je jasno že sedaj: naj titovci izmislijo tako ali tako reformo, delavec bo ostal delavec in v delavskem svetu gledal na svojo korist in ne na korist podjetja. Če pa podjetja niso v takih rokah, ki res s srcem sodelujejo pri reformah, potem nobena reforma gospodarstva nič ne pomaga.
Zato tudi sedanji reformi ne moremo prerokovati uspehov.
Sicer pa ima cirkus z reformami čisto drug namen.
Tito bi rad dobil kakih $350 milijonov posojil. Povrhu bi pa rad kupil v Ameriki pšenico, jedilno olje in pavolo za skupaj okroglo $90 milijonov. Skupaj to nanese nekaj več, kot znaša primanjkljaj plačilne bilance za 1. 1964. Tito bi porabil posojila za kritje zapadlih obvez, da bi se za 1. 1965 in 1966 znova zadolževal. V tem grmu tiči jugoslovanski zajec.	<	: ,	zadnJem vidovskem župnij-
1 ito se že pogaja z Mednarodnim denarnim fondom; skem karnevalu je g. župnik
“SLOVENIJA NA AMERI-KANSKEM VRTU”. — V prvi polovici prejšnjega meseca so napravile izlet na Slovensko pristavo slovenske sestre sv. Frančiška, ki poučujejo na župnijski osnovni šoli pri Sv. Kristini v Euclidu. Na Pristavi so bile ves dan. Silno so bile vesele. Dobro so se počutile na našem skupnem kraju. V dokaz naj služi pismo, katero so nekaj dni zatem (17. julija 1965) poslale tajniku Pristave g. Stanislavu Vrhovcu. Pismo so napisale v slovenščini. Zaradi njegove zanimivosti in lepe vsebine, naj bo tu v celoti objavljeno v nespremenjeni obliki. Glasi se: ‘‘Še zdaj imamo lepe spomine našega obiska na Vašo in našo
msgr. Alojzij B. Baznik povedal, da so župljani lahko veseli finančnega uspeha letošnjega letnega karnevala. Čisti dohodek znaša namreč $29,764.76. Od listkov za veliki Buick voz je prišlo $14,389.61; na karnevalu pa so naredili $15,375.61. Kraš-
ki dela v prvi vrsti čast Družbi marijanistov, kateri se je pridružil že v svojih zgodnjih letih; v čast in ponos pa je tudi staršem in rodu, iz katerega izhaja. Prepričani smo, da ga čakajo še lepe in velike naloge. Tudi mi bomo prosili po Mariji Boga, da jim bo kos.
Jubilant Jožef F. Lekan je bil rojen 28. julija 1910 v Clevelandu, O. Preteklo sredo je torej obhajal 55-letnico življenja. Krščen je bil pri Sv. Lovrencu, kjer še danes žive njegova mama in vrsta njegovih sorodnikov in prijateljev. V Družbo marijanistov je stopil 31. julija 1926, in sicer v Mt. St. John, Dayton, O. Začasne obljube je opravil v omenjenem zavodu 15. avg. 1929; dokončne pa na day tonski marijanistovski univerzi 11. julija 1933.
Doktorant. Jožef F. Lekan je bil posvečen v mašnika 28. julija 1940. in sicer v Fribourgu v Švici. Po novi maši je obiskal rojstni kraj svojih staršev v Slo-
ne številke, na katere so lahko ponosni! Hvaležni moramo biti) veniji. Nato je od 1. 1932 do 1937 Bogu in tistim, ki so k uspehu i poučeval na znani Purcell mari-
pomagali!
FATHER RUDOLF A. PRAZNIK, SLOVENSKI ŽUPNIK V BARBERTONU, HUDO ZBOLEL. — Zadnjo nedeljo, 1. avgusta, so vidovski župljani v cerkvi opazili, da njihovega župnika msgr. Baznika ni doma. Zvedeli so, da so ga že prejšnji dan dopoldne klicali iz Barber-
Slovenijo na A m e r i kanskem ^ tona. Povedali so, da je barber-vrtu.	1 tonskega župnika g, Rudolfa A.
Bog daj, da bo ta skromen Praznika tisto jutro hudo zade-začetek zrastel v ogromen Slo- lo. G. monsignor se je takoj od-venski E.azvedrilni Vrt.	peljal tja. Pri Sv. Vidu smo v
Čast Vam in vsem članom,	nedeljo pri sv. mašah molili za
Kranjske klobase so dvakrat obolelega g. župnika Rudolfa
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA OD SV. VIDA VABI NA SLOVENSKO PRISTAVO. — Prihodnjo nedeljo, 8. t. m., se bodo zbrali v “Slovenskem vrtu” kakor so krstile slovenske šolske sestre od Sv. Kristine našo Pristavo, udje vidov-skega D r u š tva Najsvetejšega Imena Jezusovega. S seboj bodo pripeljali tudi vse ude svojih družin. Prav prisrčno pa vabijo za ta dan na Pristavo vse žup-Ijane prelepe vidovske župnije. Trdno smo prepričani, da se bodo odzvali njihovemu vabilu vsi, ki bodo količkaj mogli. Tisti, ki imajo vozila in še kaj prostora v njih, naj gotovo povabijo s seboj take, ki so brez njih. Tako povabilo zelo dobro dene in ne ostane pozabljeno. Na Pristavo naj pridejo prihodnjo nedeljo tudi vsi drugi Slovenci iz Clevelanda in okolice! Vsi so prijazno povabljeni. Več ko se nas bo zbralo, bolj veselo in bolj domače bo.
OBHAJI L N A NEDELJA DNU. — Prihodnja nedelja, 8. t. m., je za vse ude vidovskega Društva Najsvetejšega Imena Jezusovega obhajilna nedelja. Sv. maša s skupnim obhajilom je ob 8. uri. V cerkev pridejo udje skupno. Zbor za odhod v cerkev je točno ob 7.45 izpred župnijske šolske dvorane. Po maši je v dvorani pod cerkvijo kratek članski sestanek. — Naj bi ne bilo nikogar, ki bi iz neopravičljivega razloga izostal!
FINANČNI USPEH ŽUPNIJSKEGA KARNEVALA. — Na sredinem sestanku sodelavcev
bolelega g. župnika Rudolfa Praznika.
Kot mnogi med nami vedo, je g. župnik Rudolf A. Praznik po rodu Ljubljančan. V Ameriko je prišel leta 1926. V ljudsko šolo je hodil najprej doma v Ljubljani pa Prule, v tej deželi pa jo je nadaljeval pri Sv. Vidu; od Sv. Vida je odšel v Katedralno latinsko srednjo šolo (Cathedral Latin High School); ko pa je to opravil, se je vpisal na John Carroll univerzo, od tod pa v Semenišče sv. Marije v Clevelandu. V mašnika je bil posvečen 18. majnika 1940 po rajnem nadškofu Jos. Schremb-su. Dne 23. nov. 1940 je postal kaplan pri Sv. Jožefu, Alliance; novembra 1943 se je dal inkar-dinirati v youngstownsko škofijo, pa je bil nato 30. jun. 1944 reinkardiniran v clevelandsko škofijo, postal 4. okt. 1944 kaplan pri Sv. Lovrencu v New-burghu; aprila 1949 je hudo zbolel, postal po ozdravitvi (8. sept. 1949) kaplan pri Sv. Tereziji, Garfield, Ohio, dalje 23. maja 1952 kaplan pri Sv. Mariji v Elyria; leta 1959 je postal kaplan na župniji sv. Viljema v Clevelandu, pred par leti (sept. 1962) po odhodu župnika Čeleš-nilka za župnika k Sv. Kristini v Euclidu, pa župnik cerkve Presvetega Srca v Barbertonu. Tukaj je 16. maja 1.1. slovesno obhajal 25-letnico svojega mašni-štva.
SREBRNOMAŠNIK JOŽEF F. LEKAN, S. M. — Kot znano, bo obhajal šentlovrenški rojak g. Jožef F. Lekan, S.M., drugo nedeljo, t. j. 15. avg. 1.1., ob pol dvanajsti uri v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu 25-letnico svojega mašništva. Iz zadrege glede podatkov o njegovem dosedanjem življenju in delu, o katerih sem potožil v zadnjih “Vidovskih novicah”, me je rešil — hvala mu — jubilantov ožji rojak in sobrat, lanskoletni srebrnomašnik profesor Father Gabriel Rus.
Dosedanja življenjska pot g. jubilanta je zelo pisana. Pelje vedno navzgor. Za ta prostor bi bilo preobsežno, če bi hotel naslednje podatke še kako razširiti. Na videz so suhi, toda polni vsebine, ki si jo vsak kaj lahko domisli. Iz njih bo vsak predvsem lahko razvidel, da je g. jubilant kaj markantna osebnost,
janistovski srednji šoli v Cincinnatiju, Ohio, potem pa je od 1. 1937 do 1941 študiral na fri-bourški univerzi v Švici, zatem pa od 1. 1941 do 1948 poučeval na Purcell High School v Cincinnatiju, O. Od 1. 1948 do 1949 je nadaljeval na Katoliški univerzi v Washingtonu študij a-meriške cerkvene zgodovine ter prejel iz te znanstvene stroke Master of Arts Degree. Od leta 1949 do 1955 je bil kaplan na Marijan istovski preparadiji, Beacon, N.Y.; od 1. 1955 do 1958 je spet nadaljeval študij srednjeveške zgodovine na Fordham univerzi; od 1. 1959 do 1962 je bil Master sholastikov na Mt. St. John marijanis tovskem vzgojnem zavodu. Leta 1962 je potem prišel v Cleveland za kaplana pri Cathedral Latin High School ter ostal to do 1. 1964. Od 1. 1964 do 1965 je bil kaplan v Marij anistovskem domu duhovnih vaj v Daytonu, O. Tačas pa se ukvarja s pisanjem doktorske teze; vse predhodne študije za dosego doktorata ima že za seboj.
Rev. Jožef F. Lekan je ud “Medical Academy of America in “The Catholic Historical Society of America”.
Vzgoja Si “napredku”
g. Štefan Kraljič 30 let ššmmik Sespsfa
Kenmare, N.D. — Dne 14. ju lija smo praznovali 30-letnico posvečenja in nove maše mojega brata Štefana Kraljiča, ki je zdaj v tem mestu župnik pri cerkvi sv. Neže. Je to že njegova tretja fara v North Dakoti. Bili smo veseli te obletnice, pa tudi tega, da je Bog tako obilno blagoslovil delo našega brata. V letih njegovega župnikbvanja je zgradil novo cerkev sv. Katarine v Turtle Lake, od njegovega škofa je bil imenovan za člana cerkvenega sodišča, komisije za cerkveno umetnost, in v zadnjem času tudi za škofovega svetovalca.
Praznovanje je bilo skromno, pa prisrčno. Navzoči smo bili samo domači, sestra Antonija Cimrmancic s soprogom Jožefom iz Milwaukee, Wis., moja žena Neža je bila z menoj, pa g. kanonik dr. Janez Kraljic iz San Francisca, jubilantov novo-mašni pridigar, ki nam je pri maši prisrčno spregovoril. Dokaj redka prilika je bila to, da je tako daleč od doma po tridesetih letih govoril isti pridigar, kot na novi maši!
Bismarški škof je nam za to priliko dovolil mašo v slovenskem jeziku, kakor jo imajo sedaj doma. Izredno doživetje je bilo to za vse, posebno, ko smo se pri prošnjah vernih spominjali naših mučenih bratov
Euclid, O. — Bilo je precej davno. Sedela sem v prvem razredu meščanske šole v Ljubljani. Profesorica je bila odsotna in v razred je prišla ravnateljica. Namesto zemljepisa, ki je bil na urniku, je začela razlagati nauk o nastanku človeka.
“Torej si razumel, Janez?” je vprašala učenca v drugi klopi in nadaljevala: Živa bitja so prešla iz vode na kopno in se polagoma prilagodila tam življenju. Iz njih so se razvili sesalci, med njimi tudi opice. Iz teh se je razvil človek.”
Janez je s sklonjeno glavo na pol tiho povedal: “Mama so rekli, da je človeka ustvaril Bog.”
Ravnateljica se je zaničljivo nasmehnila:	“Bog, to je lari-
fari. Naši starši niso bili tako srečni kot ste vi, da bi živeli v svobodni deželi, pod komunizmom, :ki nam poleg svobode nudi tudi pogled v svet. Pred o-svoboditvijo so bili ljudje pod vplivom farjev, kateri so jih slepili in jim zapirali pogled v resnično življenje. Mi bomo s farji pometli in gradili novo, boljšo bodočnost brez Boga, zato pa z vero v skupnost in svobodo.”
Takih predavanj sem bila vajena, saj smo jih v onih časih slišali več kot pa matematike, zemljepisa in drugih učnih predmetov. Kar čez noč smo se po osvoboditvi spremenili iz or-ganistovske družine v — farške tercijalke, v šoli pa so otroci metali v nas kamenje, ne da bi jih zato učitelj kaznoval. Zasovražila sem veliko poslopje župnišča in se sramovala očetovega poklica. Ko me je oče kasneje poslal v zavod, sem bila zelo srečna, kajti tam sošolke niso vedele, da sem organistova hči. Rekla sem, da je moj oče tovarniški delavec. Res je delal v nekem skladišču, ker več let po vojni župnika nismo imeli.
Nekaj mesecev po prihodu v dijaški zavod nas je vzgojiteljica poklicala na dvorišče, kjer so se nam pridružili tudi višješol-ci. Skupno smo morali proti kapelici, kjer se je začela demonstracija. Nismo vedeli, zakaj smo prav za prav morali vpiti: Mi smo Titovi — Tito je naš! Tujega nočemo, svojega ne damo! Nato pa: Iz naših šol! Fašiste dol! Končno smo zagledali skupino miličnikov, ki so surovo priganjali redovne sestre. Te so vse zbegane tekale iz kapelice in prostorov, v katerih so stanovale, ter se dale odpeljati na kamione... Ti so jih, kot smo kasneje slišali, zapeljali v Slavonijo. Bile so pregnane kot kaka nalezljiva bolezen, kot kuga ali kolera ...
Naslednji dan je na dvorišču gorel ogenj, na katerega so nosili križe in svete podobe iz sob, v katerih so sestre živele. Te so pozneje spremenili v “kulturne prostore”.
Ravnateljica je tolmačila dalje nastanek in razvoj živih bitij v smislu nove, napredne teorije in jaz sem se vrnila v sedanjost. V glavo mi je šinila predrzna misel. Ni mi šlo v glavo, da bi bili moji predniki v kakršni koli zvezi z opicami. Dvignila sem roko in vprašala: Tovarišica ravnateljica. Ali Vi torej trdite, da so bili Vaša praprababica opica?”
To ji je pokvarilo vse veselje in navdušenje, meni pa prineslo slabo oceno v vedenju do konca leta. Sošolcem se je zdelo vse skupaj prav zabavno in še velikokrat smo se smejali na ta račun.
Po končani šoli smo šli domov. V naši kuhinji je še vedno visel križ, oče pa je zopet o-pravljal službo organista. Novi župnik je imel dovoljenje brati
bi mu to v službi lahko škodovalo.
Vedno bolj sem odraščala in počasi bolje razumela komunizem in njegov smisel. Kmalu sem spet postala organistova hči. Na besede drugih nisem več dosti dala, bila sem zopet ponosna na svojega očeta in njegov poklic. Ko sem kasneje zapustila domovino in prišla po dolgih ovirah v novo domovino, sem razumela, da besede, govorjene pod pritiskom, ne pomenijo nič, da so le prazen zvok. Moji otroci so bili krščeni pri belem dnevu in to tu ni nikogar motilo in ni nevarnosti, da bi meni ali možu škodovalo v službi...
Moj oče ne igra več na orgle, odšel je v večnost. Ni mu bilo prav, ko je zvedel, da sem odšla tako daleč, vendar sem prepričana, da je imel pri tem uteho v tem, ko je vedel, da sem se u-maknila vplivu in vzgoji “napredne domovine”.
Mira
IZ NAŠIH VRST
Hamilton, Ont. — Spoštovani! Na Vaše opozorilo Vam tukaj prilagam naročnino za Ameriško Domovino za nadaljnega pol leta. Z listom sem prav zadovoljen, samo želel bi, da bi objavljali več vesti iz Slovenije. Me zanima, ker je dinar tako nizko padel. Kadar se bo iztekla naročnina, Vas prosim, da me obvestite in bom plačal za naprej.
Lepo Vas pozdravlja
Štefan Plevel
*
Scarborough, Can. — Spoštovano uredništvo! Prilagam Vam nakaznico za enoletno naročnino za Ameriško Domovino. Sem sicer malo zakasnil, pa upam, da mi boste oprostili. Z listom sem na splošno zadovoljen in ga tudi v redu prejemam. Pozdravlja Vas prijatelj Ameriške Domovine
Vinko Eržen
*
Brooiklyn, N.Y. — Spoštovano uredništvo! Ker bo kmalu potekla naročnina na priljubljena mi Ameriško Domovino, prilagam “Money Order” za nadalj-ne leto. Kar je več, naj bo pa za tiskovni sklad. Želim Vam vsem najboljšega zdravja in Vas lepo pozdravljam, Vaša
Helen Pellich
Rock Creek, Ohio. — Cenjena Ameriška Domovina! Bodite mi prisrčno pozdravljeni. Vem, da mi bo kmalu potekla naročnina. Toda, če bo božja volja in če bom zdrava, jo bom še dolgo či-tala. Mrs. Debevec, oprostite moji pisavi, bom namreč v jeseni že stara 86 let, pa sem kljub temu še vesela in še vedno rada delam.
Vaša Kati Plemel
*
Milwaukee, Wis. — Spoštovano uredništvo Ameriške Domovine. Naj lepše se Vam zahvalim za opozorilo, da je prišel čas za obnovitev naročnine. Zato jo prilagam tukaj za eno leto. Se Vam zahvaljujem tudi za redno pošljanje lista. Posebno me zanimajo lepe povesti, ki jih prinašate. Lepo pozdravljam vse skupaj v uredništvu.
Mary Jamnik
Franceta in Alojzija in poleg mašo, ni pa smel poučevati ve-'mcah.
Boljši zaslužek
Po dolgem prizadevanju je moskovska policija prišla r12 sled 25-letni ženski, ki je ugrabljala prav majhne otroke ter z njimi prosila vbogajme po mestih in vaseh. Ko so dojenčki odrasli pleničkam, jih je pod tujim imenom oddajala v sirotiš'
njih še osmerih bratrancev pobitih od komunistov v pokoljih po končani vojni, naših staršev, sorodnikov, ■ prijateljev in sovražnikov.
Janez Kraljic, Minot, N.D.
rouka. Svoboda je vsaj malo od-J Prijeli so jo, ko je mamica iz ložila metlo, ker se ji ni bilo j Kijeva v njej spoznala ugrabi' treba več bati tega, kar je osta-jteljico svojega otroka. Na zašli'
lo. Ko je kasneje moj poročeni
šanju je izjavila, da je z berače'
brat dobil sina, ga je nesel h njem dobila od dobrih ljudi več, kistu ponoči, da niso o tem zve- kot če bi bila v službi (ima p0' deli v njegovem podjetju, ker polno srednjo šolo).
SMERIšEA DUM O VINA,
KANADSKA DOMOVINA
Šesle slovenski dan ¥ laronlis Sep uspeh!
Toronto, Ont. — Slovenski gram do konca. Večinoma je dan se je v
kot letno narodno slavje za Slovence v Kanadi. Tudi v nedeljo,
Torontu ustanovil1 nastopala mladina, otroci dru- i i°P 2a
let.. .
žin, ki so se ustanovile v Kanadi. Vse je bilo skrbno priprav-1. avgusta, se je odzvalo pova- Ijeno in uvežbano, spretno izbrano in povezano tako, da so
vilu Prosvetnega društva Baraga v Torontu kar zelo lepo število Slovencev iz kanadskih slovenskih naselbin. Slovensko letovišče je bilo polno avtomobilov in na zborovalnem prostoru je živahna in vesela množica spremljala zanimiv program.
Daljše poročilo o celi prireditvi bo še prišlo, za danes le nekaj vtisov, pa že ti povedo, da je šesti Slovenski dan zelo lepo uspel. Že dopoldne se je k sv. maši na letovišču zbralo izredno veliko ljudi. Župnik rev. J. Kopač je v pridigi izredno posrečeno in prisrčno govoril o lepotah našega jezika, ki ga je treba ohraniti in izpopolnjevati na celi naši poti življenja, kjerkoli smo in delamo, v vseh poklicih in v vsakem položaju. Bodimo tudi v tem zvesti sebi in svojemu poslanstvu v družbi. Naši dedje^ so uveljavili materni jezik v šoli in javni upravi, mi smo doživeli, da je slovenščina postala službeni jezik pri najsvetejši daritvi, in naloga nam je, da mu pomagamo do u-veljavljenja povsod po načelu enakopravnosti vseh narodov in jezikov. Med sv. mašo je ljudsko petje lepo 'odmevalo po letovišču.
stotine znancev, obrazov, ki so šli mimo tebe/ Koliko slovesov je že bilo, da si postal nekako vse. In sedaj je dvajset V spominih potiskamo čas nazaj kakor avtomobil milje na dolgi poti in zopet smo — mislih — mladi, polni
vsaj
življenja, upanja, načrtov.
Na Pristavi je že živo! Borci so prebili noč ob taborskem ognju pod kapelico. Srečaš prve znance. Prebedena noč, na obrazu iskren nasmeh, povsod domačnost. Spomini zaživijo še z večjo silo. Vmes ni več dvajset let, ni več spominov, je samo realnost preteklosti.
Avtomobilska povorka se pričenja. Prižgane luči, zastavice so kot pogreb brez mrliča z enim
ljudje z velikim veseljem in zanimanjem sledili prav do konca.
Pri popoldanskem programu so pozdravili: zastopnik federalne vlade, zastopnik vlade države Ontario in mestne občine, ki so vsi poveličevali slovensko narodnostno skupino in njen doprinos k napredku dežele. Na začetku programa je pozdravil predsednik Društva Slovencev Baraga g. Marn. Glavni govornik Peter Markež je dal pregled sadov in uspehov slovenskega samim grobom — SLOVENI-
dela in prizadevanja v dvajsetih letih, a poleg njega so še govorili: Msgr. Anton Orehar, ki je prinesel pozdrave Slovencev v Argentini in na osnovi skušenj tam klical k slogi in ple-
JA!
Pri “vladni palači” smo se zbrali borci v zbor. Petnajst minut pred sv. mašo je prikorakala četa borcev pred kapelico. “Točno tako kot pred 20 leti,”
meniti v z a j e m nosti na vseh /e nekdo pripomnil iz občinstva, področjih skupnega ustvarjanja. Nekaj je še mislil reči, pa so mu
V imenu Slovencev v Angliji je govoril g. Drnulc, pozdravil je predsednik Narodnega Odbora dr. Miha Krek. Med govori je nastopila skupina deklet z narodnimi in simboličnimi plesi, mladinski pevski zbor, posamezni pevci in dueti, mešane mladinske skupine s prisrčnimi prizori iz slovenskega življenja na vasi in končno telovadci.
Podrobno poročilo bo še sle-
Popoldne ob dveh se je priče-'dilo, za danes le izraz najtoplej-
lo slavnostno zborovanje in nastopi folklornih in pevskih skupin, telovadcev in športnikov. Dež je začetek zborovanja motil in končno prekinil, vendar prireditvi ni bistveno škodoval,
še hvaležnosti vsem, ki so se trudili in nastopali, vse oskrbeli in uredili, da so Slovenci od blizu in daleč mogli preživeti srečen, vesel in duhovnih koristi in lepot bogat dan. Naj le ostane Slovenski dan stalna ustanova
ker so ljudje vztrajali. Priredi ^ telji so mogli izvesti pester pro- našega življenja v Kanadi.
------------o---------—
iiaven&i v USosifreaiii kupili s¥©je “Prišla^©5’
MONTREAL, Que. — Slovenci so pred časom ustanovili posebni odbor, ki je ob sodelovanju s faro sv. Vladimirja kupil precejšnjo farmo, Dolga je blizu eno miljo in okoli 300 čevljev široka. Uredili jo bodo za piknike, športna igrišča in zgradili na njej tudi kopališče. Poimenovali jo bodo-, kot pravijo “Slovenska pristava”.
Župnik fare sv. Vladimirja c. g. Stanko Boljka se je od avtomobilske nesreče že toliko popravil, da je zapustil dne 22. julija b o 1 n iš n i c o in se Vrnil domov. Pretekli teden so nau vzeli nogo iz sadrinega ovoja. Ima še vedno nekaj težave Pri glasnem govorjenju in pridiganju, ker mu je eno od štirih zlomljenih reber pri nesreči ranilo pljuča. Na veselje vseh faranov kar dobro okreva. Hujše je z bratom Cirilom Verdnikom. Ta je dobil hude poškodbe na glavi in so ga imeli po nesreči na operacijski mizi osem ur. Resno so se bali zanj, vendar je ’tudi on srečno hudo krizo prestal in se mu počasi obrača na boljše. Desno roko, ki si jo je zlomil, so mu že vzeli iz sadri-Uega ovoja in vsak dan že nekaj časa lahko sedi v naslonjaču. O-biskovalce pozna in razume, ne ^uore pa še govoriti. Prepeljali So ga iz sedanje bolnišnice v bolnišnico Marie Clarac v Montrealu za fizioterapijo.
V času odsotnosti župnika rev. S. Boljka je tega zastopal rev. C. Wolbang. Slovence je v°dil na veliko romanje v Cape de Madeleine. Tam so imeli svo-1° sv. mašo in pridigo. Petje pri tem je vodil g. J. Rabzel. Roma-■Tia se je udeležilo okoli 300 rojakov in rojakinj.
Para sv. Vladimirja lepo napreduje in se razvija postopno v trdno slovensko versko in nar rodno središče. Župniku rev. S. Roljki in bratu Cirilu želimo skorajšnjega popolnega okreva-
nja in obilo blagoslova božjega pri delu za slovenske rojake in rojakinje v tem delu Kanade.
Oibfiie ¥a|e za dekleta se lepe uspele
TORONTO, Ont. — V Torontu so imeli od 23. do 25. julija posebne slovenske duhovne vaje za dekleta in žene. Udeležilo se jih je 66 slovenskih žena in deklet. Duhovne vaje je vodil rev. Charles Wolbang, nekdanji kitajski misijonar, sedaj profesor na St. Joseph’s College v Princetonu, N.J.
Posebne slovenske duhovne vaje za može so predvidene za prihodnji december.
las pfefelt -©I I04f!iild
Virgil, Ont. — Hladno nedeljsko jutro 13. junija 1965. Rahel veter žene mrzle valove jasnega jutra od niagarskih slapov proti Fort Erie. Cesta je prazna, avto reže zrak. Obmejni cariniki na obeh straneh državne meje zaspano gledajo. Kanadski s kretnjo roke pokaže naprej. Na drugi strani “Mosta miru” (Peace Bridge) se oglasi ameriški: “Kam pa tako zgodaj?” Je bila to le zgolj navada ali je hotel ugotoviti, če so preko meje došli rojeni Kanadčani ali samo državljani. Govorica sama dosti pove.
“V Genevo, Ohio, gremo!” je bil odgovor.
“Kako dolgo boste tam?”
“Danes se vrnemo!”
“Srečno pot!”
Cest št. 90 je prazna. Otroci so budni in tihi. Nekaj velikega mora biti tam, sicer ne bi bilo treba vstati ob štirih zjutraj. Misli so se vrstile. Kako
“Ta-
proč
besede zastale v grlu ..
Na binkoštni ponedeljek, 21. maja 1945, je bil zadnji skupni nastop borcev na odprtini vetrinjskega polja, zadnjič pred izdajo in — pokoljih! 13. junija 1965 pa je ostanek istih zopet nastopil skupno, na lepem koščku slovenske zemlje, na Slovenski pristavi pri Clevelandu ob spominski kapelici na Orlovem vrhu. Ni mogoče primerjati število borcev na vetrinjskem polju z borci v svetu, eno pa lahko pribijemo (kot sem že enkrat zapisal):
12,-13. junija 1965. Če že to ni bil plebiscit naše zrelosti, je pa bil to plebiscit naše življenjske sile in ta je jasno pokazala: Kaj smo, kdo smo in kakšni smo! Tisti, ki se razumejo na zgodovino, pravijo: “Zgodovina se ponavlja ...” Če je to res, potem se je ponovila prav na zgoraj navedeni datum v vsej svoji nerealni — realnosti. In tisti, ki je risal karikaturo v ljubljanskem šaljivem listu Pavliha, je imel na žalost prav, ko je pod karikaturo dveh domobrancev, ki se prepirata med seboj, zapisal: “Kar se nam ni posrečilo, so dosegli sami! ...” Mi pa bi rekli: (taiko sem zapisal za konec v daljšem članku za bor”) Kdor je držal roke od nas pred 20 leti, naj jih drži še danes!
Ko sem se proti noči istega dne vračal po istem “mostu miru” (Peace Bridge) v Buffalo, N.Y., mi je prišlo na misel tole: “Tukaj na tem “mostu miru” (Peace Bridge) so obesili v sredino zastavo Združenih narodov, na vsaki strani zastavo države, ki jo predstavlja. Ali nimamo tudi Slovenci v emigraciji svoj “most miru” prav na Slovenski pristavi? Ali ni spominska kapelica tisti “most” ali tisto poslopje, ki bi združevalo? In če že to ne, vsaj bilo tisti prostor, kjer ni politike, ne ambicij, ampak kjer MORA biti samo spoštovanje, ki ne pozna sektaštva! Res premisleka vredno.
Ni moj namen opisovati program romanja, proslave in tabora, kar je bilo tako lepo opisano v AD 23. junija 1.1. Bila je to odlična zamisel in velikansko delo naših soborcev, prijateljev istih in sploh naših ljudi v Clevelandu, kateri res predstavljajo slovenstvo v svetu. Dokler bo slovenski Cleveland aktiven, tako dolgo bomo Slovenci v svetu obstojali.. Najmanj, kar moremo storiti je, da se njim za tako lepo proslavo, in trud zahvalimo. Naša edina narodna voditelja v naj grozne j-ših letih naše zgodovine, pokoj-
L, Ambrožič St:
Po mnogih težavah le v Ilovi svet
(Nadaljevanje)
V Montrealu so nas nagnali iz vlada, nas peljali po peronu nato pa pognali na nek vzvišen prostor, kjer so nas fotografirali. Nič nismo vedeli, zakaj to, in tudi ne dosti mislili na to. Čez kakega pol leta nam je poslal nek znanec izrezek iz nekega judovskega časopisa s to fotografijo, na kateri je naša številna družina v sredini te slike. Morda so hoteli svetu dokazati, da so po strahotnem ubijanju in uničevanju Judov po Hitlerju vendar še ostale družine, ki dajejo upanje za bodočnost. Ker najbrž na vlaku ni bilo judovskih družin s številnimi družinskimi člani, so potegnili nas, našo družino v to propagando. Če smo jim s tem karkoli pripomogli k stvari, jim iz srca privoščimo, saj so doživljali strahote uničenja, kot ga v vsej zgodovini ni še noben narod. Ves čas od Halifaksa do Toronta smo razen ponoči opazovali kanadsko zemljo ob železnici. Ves čas nismo opazili kakega vrednega gozda, pač pa le grmovje in zanikrne ciprese. Tako je bilo tudi z njivami. Tako vse zanikrno in slabe rasti. Gledali smo oves, poldrugo ped visok in zrel za žetev. Kar se tiče njiv in slabe rasti, je bilo opravičilo v tem, ker je bila tisto poletje huda suša. Tri mesece sploh ni bilo pravega dežja. Gozdovi so bili v bližini železnice vsi posekani, ker se je to bolj splačalo in hitreje je bil denar. Ker so bile tudi hiše le redko posejane in navadno vse male in nizke, pa radi suše veliko rjavih cipres in grmovja, je naredila Kanada na zunanji pogled na nas naravnost porazen vtis. šele, ko smo zvedeli, da je vse to storila suša, smo se malo potolažili.
Težko smo pričakovali končni cilj — Toronto. Kako bo tam? Kdo nas bo pričakal? Morda bo tam sam škof Webster, ki nam je namesto brata tu vse uredil za prihod in ki mi je celo pisal pismo na Koroško v taborišče in nas tolažil, naj le še malo potrpimo, pa bo vse urejeno. Zelo smo mu bili hvaležni. Preveč smo si domišljali. Kako le naj nas on pozna? Saj vendar nismo bili nič dogovorjeni. Pa tudi take “živine” nismo, da bi nas kar škof sprejemal na kolodvoru ...
ličankam. Gospa Hajdinjakova se je poslovila in odšla domov pripravljat za nas kosilo, na katerega nas je že prej povabila. Brat p. Bernard je imel v kapeli pri sestrah mašo, katere smo se vsi udeležili, nato pa smo imeli pri sestrah zajtrk. Sestre, kar je starejših, so večinoma Nemke. Mati prednica mi je rekla, naj delamo na farmi, kar hočemo, Lahko gremo tudi po službah, otroci pa seveda v šolo, le da bomo malo pazili na posestvo, poslopja in kar je s tem v zvezi. Sestre so bile zelo prijazne in smo se dobro počutili pri njih.
Ko smo se vse dogovorili, smo jo kar peš mahnili proti Hajdinjaku. Gospa je bila seveda sama doma in je imela polne roke dela v kuhinji. Drugi so bili na delu in v šoli. Posedli smo se na verando in z bratom kramljali. Pa nas je kmalu poklicala v jedilnico. Postavila je pred nas ogromen krožnik ocvrtih rib, poleg pa še, ne vem več, kakšne prikuhe. Mislil sem si: Preveč jih bo. Pa sem se motil. Niti en košček ni ostal. Mislil sem si, da se bo gospa čudila, kam spravljamo in sem se hotel nekoliko opravičevati. Pa mi je dejala, da se temu nič ne čudi, ker je že vajena raztegnjenih begunskih želodcev. Ker je bila po taboriščih vsa hrana brez vsake maščobe in skoraj brez kalorij, zelo čista in velike porcije, zato so se želodci raztegnili in smo bili vedno lačni.
Vsi tisti, ki so prišli v Kanado na farme, so se zelo pritoževali, da so dobivali premalo hrane, da so bili vedno lačni, dočim so bili domačini kar zadovoljni ob isti hrani. Vzrok je bil v tem, kot je tu navedeno.
Za tisto popoldne ob treh se je pa domenil moj brat s škofom Webstrom, da pride do Hajdinjaka, da se bomo dogovorili radi vstopa v semenišče za našega starejšega fanta. Maturo je naredil v Avstriji in tako tu lahko vstopi v.bogoslovje. Par dni prej so se že začela predavanja, zato se je mudilo za vpis in vstop. Prevzvišeni se je res pripeljal točno ob napovedani uri. Pričakali smo ga na Haj dinj akovi verandi. Pozdravili smo ga in se z njim porokovali in brat se mu je v imenu nas za-
Ob takih mislih, željah in ugi- hvalil za vso pomoč, da smo
banjih smo zavozili v veliko postajo — kolodvor in zagledali napis — Toronto. Izstopili smo. Šli smo po stopnicah doli in proti izhodu smo bili namenjeni. Nekako sredi stopnic so že drugi opazili strica — mojega brata, ki je stal pod stopnicami in čakal na nas. Drugi so ga že pozdravljali, jaz ga pa še nisem o-pazil. Ko sem bil že skoraj poleg njega, me je šele žena opozorila nanj. Bila je pa velika množica ljudi, zato se nisem dosti oziral okoli. Pa na splošno sem vedno bolj pri zadnjih.
Ko sem ga pa zagledal že tik poleg sebe, mi je pa skoraj sape zmanjkalo. Rad bi zavriskal, rad bi zapel, da bi se slišalo vse naokrog, pa sem komaj do štime prišel. Bil sem zares ginjen ob zopetnem svidenju z njim. Saj se je mnogo trudil z nami v marsičem in nas končno po poznanju s škofom Webstrom spravil čez lužo v Kanado. Z njim nas je prišla čakat tudi gospa Hajdinjakova iz Toronta, na vso moč dobra žena, ki smo jo vsi Slovenci, ki smo tiste čase prijaznost, emigrirali v Toronto, dobro poznali. Vsedli smo se v tramvaj in se odpeljali k sestram karme-
bo? Kdo vse bo tam? Koliko boš na general Leon Rupnik in škof srečal ljudi, katerih obraze si že dr. Gregorij Rožman, z bataljo-davno pozabil. Dvajset let je ni zvestih iz onostranstva s povrneš, na tisoče milj poti, na nosom gledata na Vas in Vaše
delo. Mi pa, ki-smo daleč od Vas, Vam kličemo: Na svidenje in Bog Vas živi!
Florian Slak
lahko prišli v Kanado. Do takrat Kanada takih družin ,ki niso bili vsi njeni člani sposobni za delo, ni sprejemala. Mi smo bili med prvimi. Pa je oblast poskrbela pri sponzorjih, da je bilo stanovanje res primerno za vso družino. V vseh slučajih je predhodno prišla pogledat komisija, če je vse v redu, kot je bilo naročeno-razglašeno. In še nekaj posebnega je bilo pri tem: Vožnjo čez morje smo morali sami plačati. Mi tega nismo vedeli prej, da nam je škof Webster povedal, da je moral v naprej poslati $1,800 v Ottawo. Torej za vsakega $200. Toliko dolga nam je Kanada takoj naložila na pukelj. Nič prijetna ni bila ta novica. Brat p. Bernard nam je potem preskrbel posojilo, da smo plačali škofu, nato pa dolg na obroke odplačevali.
Ko smo se v vsem pogovorili, nas je Hajdinjakova gospa zopet povabila v jedilnico. Tudi škofa. Rekla mu je, da hrani zanj ocvrte ribe, take, kot smo jih opoldan jedli mi. škof se je malo branil, a ko mu je moj brat povedal, kako dobre so ribe, je šel z nami v jedilnico. Tu je pa doživela Hajdinjakova hudo neprijetnost. Ko je znosila na mizo vso posodo za čaj, pecivo in drugo, je šla po ribe za škofa, ki jih je hranila v pečici štedilnika. A groza, rib v štedil-
niku ni bilo... Prišla je nazaj vsa nesrečna, bleda kot zid in povedala, da so fibe iz štedilnika izginile. Kam? Nič ne more vedeti. Vsa solzna se je oproščala in prosila, “naj ne zamerijo”. škof Webster seveda ni zameril, saj je tako dobra in preprosta duša. Z nami je pil čaj, se smejal in tolažil gospo, naj to kar pozabi. Kmalu nato se je škof poslovil in odšel. O-stali smo sami. Torej, kam so prišle ribe? šele proti večeru, ko se je sin študent zopet vrnil domov, je povedal, da jih je on pojedel. Iz šole je prišel lačen in pogledal v pečico, če je kaj notri. Mislil je, da jih je mati pustila za njega, pa jih je pojedel in zopet odšel k nekemu pri jatelju. Uganka je bila rešena, a dobra gospa se mi je res smilila, malo manj pa škof Webster, ker ni pokusil Haj dinj akovih rib ...
Pa je .gospa Hajdinjakova večkrat nastradala. Nekoč je pripravila po najboljšem navodilu (receptu) jabolčni štrudelj. Bilo je v nedeljo popoldne, ko je imel Ženska liga sejo. Hajdinjakova je seveda bila v odboru. Po seji je povabila vse od-oornice na štrudelj. Seveda so se rade odzvale. Prišle so in se posedle v jedilnici krog mize. Gospa jim je znesla skupaj krožnike in pribor ter pripravila za čaj, nato pa šla po štrudelj. A štrudlja ni bilo. Bila je le prazna posoda in v njej listek z zahvalo za dobroto. Kako je go-spej bilo pri srcu, si lahko mislimo ... Tisti čas so razni študentje nadaljevali v Kanadi svoje študije. Ti so bili večkrat lačni kot siti. Enega od njih je imela na stanovanju tudi Hajdinjakova. Na hrani pa včasih še več. Ti fantje so včasih malo preveč izrabljali njeno dobroto. Pa so prišli tisto nedeljo štirje na obisk k onemu, ki je stanoval pri Hajdinj akovih. Seveda niso bili siti. Pa so malo poiskali po kuhinji, če bi bilo kaj za prigrizniti. Dobili so štrudelj in ga pojedli vsega, čeravno ga je bilo pripravljeno za več ljudi, kot je bilo teh študentov. Napisali so listek z zahvalo in odšli. Gospa je pa bila zopet vsa nesrečna, ker ni mogla postreči prijateljicam, kot je obljubila. Bila je v svoji dobroti za eno skušnjo bogatejša. Ker smo že ravno pri tej dobri ženi, naj povem še, da nam je drugo nedeljo po našem prihodu v Kanado pripravila takozvani “šaver”. Povabila nas je na “šaver” v neko dvorano, pa prav nič povedala, kaj je to, kako se bo to vršilo in ne, kdo pride.
(Dalje sledi)
tisti monarhisti, ki se s Salazar-jem ne razumejo dobro.
Pri volitvah bo seveda zmagala stranka Narodne unije.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
CLEVELAND, O.
Ha Portugalskem jeseni parlamentarne volitve
LIZBONA, Port. — Portugalski parlament ima samo 130 poslancev, torej primeroma malo. Jih je pa zadosti, saj tako nič ne pomenijo. Ker je Salazarje-va diktatura dala stranki Narodne unije monopol za politiko, bo ta stranka morala postaviti kandidate in “voditi” votivni boj. Volivnega boja pravzaprav ne bo, kajti opozicija, kar jo je v vrstah socijalnih demokratov in katolikov, se boja ne bo udeležila. Napovedujejo sicer, da bo postavila par kandidatov, toda tega dosti političnih opazovalcev ne verjame.
Vkljub temu je Salazar naročil predsedniku Narodne unije dr. Fernandesu, da mora stranko “pomladiti”. Mora postaviti na vodilna mesta mlade moči in jih tudi primerno “vzgojiti” za političen posel. Dr. Fernandes je prišel v zadrego. Salazar mu je prepozno sporočil svoje ukaze. Za reformo in pomladitev stranke mu ostane samo še par mesecev,.. kar je odločno premalo za tako delo. Zaenkrat se je začelo gibati le Salazarjevo časopisje, ki seveda hoče naslikati vso opozicijo, torej tudi katolike, kot “komunistične zaveznike”. Po čudnem naključju so med take zaveznike zašli celo
Zenske dobijo delo
^DELO ZA ŽENO
Iščemo strojno, šiviljo Izkušena
M.I. HUEBSCHMAN CO. 1239 W. 9 St.
(147)
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Delo dobi
žena ali dekle, ki razume slovdnsko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103. ____	(x)
MAIJOGLASi
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214._________________ (x)
Hiša naprodaj
Colonial hiša, 3 velike spalnice, razvedrilna soba. Proda se zaradi bolezni za hitro prodajo. 20301 Ball Ave. IV 1-9305.	(146)
• Hiša naprodaj
Na 1075 E. 67 St., je naprodaj dvostanovanjska hiša, 5-4, z 2 garažama za $14,000. Prodaja lastnik. Zglasite se na 1084 E. 67 St. zgoraj.
___________________ —(148)
V najem
E. 58 in St. Clair Ave., 4-sobno stanovanje v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(148)
V najem
5 sob, zgoraj, na novo de-korirane, najraje odraslim; na 6030 St. Clair Ave. Kličite IV 6-0573.	(149)
Naprodaj
Zaradi selitve se proda poceni skoro nov Admiral hladilnik na 1177 Norwood Rd. 431-0432.	(147)
Išče stanovanje
Iščem v najem stanovanje, 4 ali 5 sob pritličje. Kličite 431-0109.
Lastnik prodaja
Wickliffe, O., blizu Lloyd Rd. je naprodaj bungalow, 3 spalnice, ograjeno dvorišče, aluminijaste strani, garaža, zgoraj zgotovljeno, nove preproge, formica lijak. Kličite WH 3-3668.	(149)
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Dobi sobo
Miren, pošten delavec ali upokojenec dobi v Wickliffe, Ohio, poceni sobo in vse udobnosti. Kličite dop. VvH 3-0945.
(3,6 avg)
Mesar išče delo
Izkušen mesar in izdelovalec klobas z večletno prakso išče zaposlitev. Tel. 881-117'3.
— (150)
a
r
AMERIŠKA DOMOVINA,
0<cr>00<c>0()<z^(><c^()<cz>00<^^
H. RIDER HAGGARD: f
Jutranja zvezda
o<^o<=r^o<=r^o<r^o<^^o<~><)
Tua je pogledala in brala in glej, v kraljevskem okviru je stalo njeno lastno ime in za njim novi naslovi — kraljica Zgornje in Spodnje dežele, odpiralka južnih vrat, božanska gospa Napatska po milosti Amena, očeta bogov.
“Zdi se mi, da imam tu podložnikov,” je zamrmrala, “ki jih nikjer drugod nimam.”
Nato je utihnila, zakaj ta trenotek je nekdo prijahal skozi vrata na krasnem konju in zdelo se ji je, da ji je ta postava znana, čeprav je bila še daleč.
“Kdo je to?” je zajecljala Tua.
“Srce mi pravi, da je to moj sin Rames,” je odgovorila Asti in prijela za vrvico sedla.
XVII.
Tua najde ženina.
Gotovo, to je bil Rames, starejši, mračen in žalostnega obraza, a vendar Rames in nihče drugi. O, njune oči so se ovlažile, srci sta jima vztrepetali, ko sta ga zagledali.
“Ali naj se mu razodeneva?” je vprašala Asti.
“Ne,” je odgovorila Tua, tukaj ne in ne sedaj. Ne verjel bi nama in pred vsemi temi ljudmi si ne moreva odgrniti obraza.Tudi bi hotela še malo več zvedeti. Naj gre mimo!”
Rames je jahal dalje, dokler mu nista bili ženski, sedeči na belih kamelah pod drevesom, ravno nasproti; tedaj pa je očividno nekaj pritegnilo njegov pogled k njima. Brezskrbno ju je pogledal in se obrnil proč. Zopet ju je pogledal in se zopet obrnil proč, toda bolj počasi. V tretje ju je pogledal in sedaj je njegov pogled obstal na teh dveh zakritih ženskah, ki sta sedeli na kamelah pod drevesom. Nato pa je potegnil uzdo svojega konja, kakor da ravna po nekem nagonu, in je prijahal k njima.
‘‘Kdo ste vedve, tuji gospe,” je vprašal, “da imata tako lepi kameli?”
Tua je sklonila glavo, da so ji gube ogrinjala zakrile postavo, Asti pa je odgovorila s spremenjenim glasom:
“Gospod, trgovki sva in ena izmed naju igra na harfo in
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
lold takers
To maintain and repair injection molds. Also need apprentice mold makers. Steady, overtime, top pay. All company benefits,
CONTAINER CORPORATION OF AMERICA 570 E. North Water 467-6940 Est. 285
(147)
poje. Dopotovali sva semkaj po Nilu do Zlatega mesta, ker so nama pravili, da so biseri v Napati redki, in midve jih imava na prodaj. Pravili so nama tudi, da mladi kralj tega mesta ljubi dobro petje, in meja tovarišica, ki igra in poje, se je naučila svoje umetnosti v Egiptu, prav v svetih Thebah. Toda kdo si ti, gospod, ki nas izprašuješ?”
“Gospa,” je odgovoril Rames, “jaz sem Egipčan, ki vladam to mesto v imenu egipčanske kraljice. Ali reči bi prav za prav moral, da ga vladam v imenu egipčanskega faraona, ker so mi moji vohuni sporočili, da je Amenova zvezda vzela Abija, princa iz Memfide, za moža, čeprav pravijo tudi, da mu je stroga žena,” je rekel in se grenko zasmejal.
“Gospod,” je odgovorila Asti, “dolgo je že, kar sva zapustili svete Thebe, že več let je tega in o takih rečeh ne veva ničesar, ker hodiva le po kupčiji iz kraja v kraj. A če si poglavar tega mesta, pokaži nama, prosim, ker sva ti rojakinji, kje bi mogli varno stanovati, in dovoli, da ti popoldne, kadar utegneš, pokaževa svoje bisere in da ti potem, ko jih kupiš ali odkloniš,
F hlag spomin
PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN 'STAREGA OČETA
Felix Drenik
ki je umrl 3. avgusta 1960.
Sladko spavaj v tihem grobu, na kraju večnega miru, pa prosi za nas milosti, pri večnemu Bogu.
Peto leto je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo nate vsak čas.
Žalujoči:
SOPROGA in OTROCI JOHN DRENIK brat
Cleveland, O., 3. avgusta 1965.

OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO domovino /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
kakor te bo volja, moja tovarišica zapoje kako staro egipčansko pesem.”
“Gospe,” je odgovoril Rames, “jaz sem vojak in bi rajši kupoval mečev nego biserov. Sem slučajno tudi človek, ki živi sam in nima v hiši nobene ženske. A ker sta že iz mojega kraja, ali sam Amen vedi zakaj — ustreči vama hočem T Sedaj jaham ven, da se urim s to stotnijo, toda po solnčnem zahodu se vrnem v svojo palačo in tedaj hočem pogledati vajino blago in poslušati vajine pesmi. Torej na svidenje. ‘‘Častnik,” je pristavil kapitanu, ki je bil z njim, “spremi ti dve Egipčanki in njuni kameli ter ju popelji v gostilno, kjjer bosta varni, proti večeru pa ju privedi k meni.”
Nato je Rames, še vedno upirajoč oči v ženski, kakor da ne more odtrgati pogleda od njiju, odjahal, častnik pa ju je spremil na stanovanje.
Bila je ura solnčnega zahoda in Tua je čakala, da jo popeljejo pred Ramesa; opravljena je bila v lepo belo oble-

F blag spomin
PRVE' OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
Margaret Yartz
ki je preminula 3. avgusta 1964.
Kje si, naša ljuba mama,
■ kje je mrli Tvoj obraz, kje' je‘ Tvoja skrbna roka, ki za nas skrbela je vsak čas?
Žalujoči:
MARY STRAŽAR, LILLIAN FREDERICO in ELEANOR QUINN — hčere ROBERT, JAMES in RAYMOND — sinovi
Cleveland, O., 3. avgusta 1965.



F blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE ' DRAGE MATERE
Jennie Kerch
ki je preminula 3. avgusta 1959.
Šest let je minulo, ko Te več med nami ni. Gledamo Te le v spominu, nate mislimo vse dni.
Sveti Križ nam govori, da vidimo se nad zvezdami.
žalujoči ostali:
JENNIE GROSS, hčerka in DRUŽINA
Cleveland, O., 3. avgusta 1965.
ko, izvezeno s kraljevskim purpurom, ki jo je imela med prtljago na kameli, njeni, dolgi lasje so bili počesani in maziljeni, na prsih ji je visela ovratnica iz velikih biserov, z glave ji je valovila tančica in v rokah je imela svojo harfo iz zlata in slonove kosti. Tudi njena mati Asti je čakala, toda ona je bila oblečena v popolnoma črno obleko in je imela na glavi črn pajčolan. Takoj nato je prišel kapitan, ki jima je bil pokazal stanovanje, in je vprašal, ali sta pripravljeni, da ju odpelje pred podkralja Napate.
“Pred podkralja?” je vprašala Asti. “Mislila sem, da je kralj.”
“Saj je, dobra žena,” je odgovoril kapitan, “toda ubil si je v glavo, da se imenuje podkralja Neter-Tue, Amenove zvezde, Abijeve žene, ki se je polastil vlade v Egiptu. To so njegove muhe, ker bi. sam mogel biti faraon, a tako je.”
“Nama je prav, gospod,” je rekla Asti, “me trgovke se ne moremo utikati v te visoke reči; pelji naju k temu faraonu ali generalu a I i podkralju. Upam,' da bo z njim kaj kupčije.”
Kapitan ju je torej pripeljal skozi stranska vrata v palačo in potem skozi razne prehode in dvorane, v katerih je
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA IN BRATA
Louis Kromar
ki je preminul 3. avgusta 1984.
V tihem grobu že počivaš dolgo leto dni,
Tvoj spomin pa v mojem srcu vedno bolj živi!
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi mi, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Žalujoči:
FRANCES KROMAR, roj. ŠTUCIN CAROLINE SEVER in FRANCES MODIC — sestri FRANK VIRANT — stric ir, drugi sorodniki.
Cleveland, O., 3. avgusta 1965.
Tua videla nekaj svojih lastnih častnikov, ki jih je bila poslala z Ramesom, do neke prevelike sobe, kjer ju je prosil, naj sedeta. Kmalu so se odprla vrata in prišel je Rames, opravljen v egipčansko generalsko uniformo, na kateri pa ni nosil kačje konice ali kakega drugega kraljevskega znaka. Le na njegovi desni roki, ki ni imela mezinca, je blestel kraljevski prstan, ki ga je Tua poznala. Z njim je prišlo nekaj kapitanov in govoril je z njimi o vojaških zadevah.
Ko je ugledal ženski, se jima je uljudno prikloniil in ju prosil odpuščanja, da sta morali čakati nanj. Nato je rekel:
“Kaj sta mi želeli pokazati, gospe? O, spominjam se, drage kamene. Bojim se, da sta prinesli svoje blago na slab trg; Napata se sicer imenuje zlato mesto, a potrebuje svoje bogastvo zase in jaz si jemljem le generalsko plačo in nekaj za vzdrževanje svojega dvora, ki je pa majhen. A poglejmo vendar, kaj imata, in če ne kupim sam ničesar, vama morda najdem drugih odjemalcev.”
Ko sta videli plemenito obličje in obnašanje mladega moža ter slišali njegove preproste besede, je jelo Asti nje-
f hiag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MAME
Mary Dobravec
ki je izdihnila svojo plemenito dušo dne 3 .avgusta 1963.
V miru božjem snivaj, draga, nepozabna mati, v nebesih rajsko srečo uživaj, pripelji me pred prestol zlati.
Spomini vedno k Tebi mi hite, kot svetla luč ogrevajo srce; k molitvi vroči sklepam zdaj roke in s Tvojimi združujem vse prošnje.
Žalujoča hčerka
ALBINA
Cleveland, O., 3. avgusta 1965.
go vi materi, in Tui, njegovi nevesti, srce tako močno biti v prsih, da sta komaj mogli govoriti. Resnično sta bili zadovoljni, da jima je pajčolan zakrival razburjeni obraz pred njegovim pogledom, ki ju je, kakor davi, radovedno motril.
Slednjič se je Asti z napo-
rom obvladala in je odgovorila :
“Gospod, morda kupi velika gospa, tvoja žena ali tvoje dvorjanke, če ne kupiš ti. Izbire je dovolj.”
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
— Na vsem svetu je nad 2000 vrst kač.
Mullmly Funeral Homi
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POŠLEGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street
KEmnore 1-9411
’iiiiiiiiiiiHiiiiimmMiimiiinmmiiimiiimmiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiijmiiiiiiimimimiiiiiiiiimmimiimiiiiiiiiiiir-

70 -i-1 LETO 70 -i-1
6MB8H 510VSBM HTOLISSa JE8S0!«
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
|	• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
! o od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
! o za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
i • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
! o čiancm posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
\ K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
i Premoženje------------------------$15,700,000.00
\ Članov - 45,000 _ ---------Certifikatov - 47,500
Solventnost - 118.33%
i Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaš« okolici izpolnite I	izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K. S.K. J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ...........................
naslov....................;....
MESTO .........................
DRŽAVA ........................
CODE
-:5ll!'!!!n!l!!l[lill!!!!!!!l!i!l!!!H!!l!!!liH!!’!iili!ll!li!!lliii!!!![!!fllII!llll!l!!l!HilllM!H!i!llllH!!illllH!!!!!ll[H!!!!!liHI)[!!!!!!!!iniltkC
ČE SI SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ..............-..............
Moj novi naslov: ----------------------------
MOJE IME: ..................................-
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
VSEH VRST STEKLENICE — V restavraciji na Svetovni razstavi v New Yorku imajo tudi zbirko preko 20 prav nenavadnih steklenic z najboljšimi alkoholnimi pijačami z vsega sveta. Zbirka je vredna okoli milijon dolarjev in je seveda skrbno zavarovana.