Poštnina plačana v gotovini« Stev. 51,	V Ljubljani, dne 27. decembra 1922.	Leto XXXV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z m@seftio prilogo ..Občinska uprava".
Izhaja vsako sredo ob 5, uri zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. S Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D om olj ub a", Ljub-Za inozemstvo 26 Din. za pol leta.	0 Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa:
Posamezne številke se prodajajo po 1 Din.	S)	Upravnistvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Slovenci In Hrvati!
Jugoslovanski klub kot parlamentarni predstavitelj Slovenske ljudsko stranke. Hrvatske pučke stranke in Bunjevsko-Žokačko pučke strank« je cd početka stal na stališču, da se mora notranja ureditev naše države izvršiti na temelju pokrajinske avtonomije, t. j. da sc mora vsaka pokrajina samostojno razvijati na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Zaradi tega je zahteval v posameznih pokrajinah zbore z zakonodajno močjo ko( politična prestavništva ljudstva, ki naj v finančnem pogledu branijo finančno samostojnost pokrajin, v prosvetnem pa njihov svobodni razvoj.
AVTONOMISTIČM PROGRAM ZMAGOVIT.
Nas žilavi in odkriti boj za avtonomijo v ustavodajni in zakonodajni skupščini jc dvignil zavest našega ljudstva, utrdit -a jc v borbi ter je hitel velik vpliv na programe ostalih strank, od katerih so nekatere iz demagogionih strankarskih razlogov, torej povsem neiskreno, zahtevale nekaj, o čemer so vedele, da se ne more nikakor izvršiti, druge so se pa iz pohlepa po oblasti popolnoma oddaljile od spoštovanja ljudske volje, misleč, da vse pravo temelji na sili.
Posamezne politične skupine v našem javnem življenju so morale končno priti do prepričanja, da jc avtonomistično stališče edino prava rešitev notranje ureditve naše državo ali točneje — srečnega in zadovoljnega skupnega življenja Hrvatov, Slovencev in Srbov na temelju bratskega sporazuma, ne pa na temelju brutalne centralistične razdiralno sile, niti na lemelju separacije ali amputacije, ki bi našo notranjo moč popolnoma uničila in nas izročila v roke pohlepnim narodnim sovražnikom.
Naš žilavi boj za avtonomijo je okrepil slrujo Stojana Pretiva v radikalnem klubu. Najodličnejši njegovi člani so prišli do spoznanja, da mora priti do sporazuma s Hrvati in Slovenci.
VZTRAJNOST JOGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Jugoslovanski klub je v težkem boju vzdržal do konca in Ji i od svojega prvotnega programa popustil niti za črko, dasi (se mu je od ene strani obetala oblast in vse ono, kar jo z njo zvezano, a na drugi strani pa se je označevala njegova politika kot izdajalska, ker se ni hotel pokoriti dilctatu praznih, neresnih obetanj. Ta vztrajnost, četudi ni dovedla večine demokratske stranke pod vodstvom Ljube Davidoviča do popolnega »vtonomističnega stališča, ker so se demokrati dolgo s silo držali na vladi, vsled česar težko pojmujejo svobodo, vendar jih je dovedla do priznanja, da je potreben sporazum s Hrvati Slovenci'.
VPLIV NA RADIOEVO STRANKO.	■
Celo Radfceva stranka s Hrvatskim blokom jc morala pod pritiskom Ljudske stranke opustiti svojo tezo o »nevtralni kmetski republiki Hrvatske in Slavonije s teritorialnimi ko-
rekturami v vzhodnem in jugozapadnem delu v korist srbskega plemena, in pritegnili v sfero hrvatskih interesov tudi Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Ko je smatrala, da je treba iz pasivnosti preiti na aktivno politično delo, tedaj se je postavila na stališče Protičeve ustave, o kateri se ne more reči, da zadovoljuje avtonomistične težnje. Radičcva stranka je šla dalje ter je za svojega političnega ali bolje parlamentarnega voditelja izbrala Ljiibo Davidoviča, da si ravno ni dobila od njega nikakih garancij za revizijo ustave.
To ravnanje Jugoslovanskega kluba je zmajalo tudi komunistične in socialistične vrste, ki so se morali končno prepričati, da centralizem ne samo ovira, ampak v kali uničuje razvoj gospodarskega in socialnega življenja.
TRI CENTRALISTIČNE STRANKE.
V našem javnem življenju sc vzdržujejo samo tri politične stranke, ki so do konca trdovratno vztrajale pri popolnem centralizmu. To je najprej Pribičeviceva demokratska stran*«, potem Zomljoraduiška stranka in končno Slovenska samostojna kmetijska stranka. Prva je kakor znano stranka izvozničarjev, selcvestrov, mastnih koncesij, najhujše korupcije in nasilja med uradništvom; stranka centralistov nc iz prepričanja nego iz interesa, ki so se prizadevali obdržati na vladi s pomočjo neodgovornih pouličnih elementov; stranka, ki je ugonobila naše finance, ki je sklenila amerikansko posojilo iu porabila njegov, prvi del za bančne in borzne špekulacije; stranka, ki se je vedno protivila izenačenju davkov, ki je našo carinsko politiko dovedla do popolnega poloma, tako tla so bili tepeni produ-centi in konsumenti, a obogateli so samo strankarski špekulanti; stranka, ki je pod vplivom brezvercev raznih barv razvila v naši državi popolnoma nepotreben kulturni boj.
Druga od teh strank — Zemljoradniška stranka je v svoji trdovralnosti vztrajala do konca v centralizmu in tako v sakem pogledu pospeševala velikosrbske aspiracije. S pomočjo praznih besed je hotela zavesti dalmatinskega hrvatskega kmeta, dočim ga je ravno s svojo nepremišljeno politiko spravila v najtežji gospodarski položaj. Ta stranka Pribičevičevili tajnih in javnih pomagačev ne sme v bodoče zaiti v nobeno hrvatsko vas več, ne samo zato, ker je proti pravičnemu sporazumu s Hrvati in Slovenci, marveč tudi zato, ker jo v najnovejšem času vodijo popolni kapitalisti.
STRANKA SLEPOMIŠENJA,"
' Tretja centralistična skupina ^ . Slovenska' samostojna kmetska stranka je pred volitvami v konstituanto obetala slovenskemu kmetu, da bo v prvi vrsti branila avtonomijo Slovenije in da se bo potegovala za kmetske interese. Toda ktf jo prišla v Belgrad, je zaradi interesov svojih posameznih pristašev in voditeljev zavrgla in izdala ci\o in drugo in se boni«
z ramo ob rami z demokratsko stranko za centralistično politiko in za vso ono korupcijo, ki je v zvezi s tako politiko. Ob razpustu parlamenta se je spomnila hidi ona. da preide v »opozicija: in če mogoče tudi pri teh volitvah prevara ljudstvo. Toda opozicija te stranke je nastala samo na ta način, ker se njeni poslanci niso mogli zediniti v vprašanju, kdo bodi novi kandidat za ministra. To je stranka, ki slepi sedaj svoje volivce, a ko bodo volitve končane, začne zopet svojo staro igro in se bo prodajala tistemu, ki bo več ponudil.
STRANKA RAVNOPRAVNOSTI.
Kakor v političnem, tako stoji tudi v verskem oziru Ljudska stranka na stališču popolne verske ravnopravnosti v državi ter se zavzema z vsemi silami za versko toleranco, ker vidi v tem največje jamstvo za mirno medsebojno življenje državljanov. Ravno radi tega je nastopila proti vsem poizkusom, ki so stremeli za tem, da se v državi izzove takozvani kulturni boj proti katoličanom in katoliški Cerkvi. Kulturni boj se je začel s famoznim »kancelparagrafom - v ustavi, ki sramoti našo državo pred kulturnim svetom; pokazal se je v raznih ukrepih, katere je pochzel režim proti katoličanom in katoliškim ustanovam.
Marijine kongregacije, ki so popolnoma verska društva in padajo z ozirom na to pod nadzorstvo zakonitili cerkvenih oblasti, so ali popolnoma prepovedane ali pa so zanje od strani države postavljeni taki pogoji, da s« ne morejo razvijati. Katoliškim prosvetnim zavodom, ki jih je država dolžna vzdržavati bodisi na podlagi sklenjenih konvencij bodisi radi tega, ker se jim jo odvzela po agrarni reformi skoro vsa zemlja kot edini vir vzdrževanja, se je nakazala šele v zadnjem letu tako majhna vsota, da morejo nekateri izmed njih komaj životariti, drugi pa f,e približujejo gotovi propasti na škodo kulturnega napredka našega naroda.
Protikatoliško delo vlade in njenih organov jc šlo tako daleč,_ d« so prepovedali katoliškim duhovnikom v Vojvodini verski pouk v vseh šolali, kar doslej ni upal storiti noben vladajoči sistem. Več katoliških škofij in cerkvenih pokrajin je že nekoliko let brez svojih gospodarjev. Nižja katoliška duhovščina se nahaja danes v mnogih krajih v najtežjem gmotnem položaju, ker ni hotela vlada rešili nifi vprašaja bire niti vprašanja duhovniških plač samo radi toga, da bi povzročila med narodom zmešnjavo.
Vlada je z državnim denarjem in z državno avtoriteto vodila protikatoliško propagando tudi izven naše države v Češkoslovaški republiki ter tako ustvarjala nezaupanje med našo državo in večino češkoslovaškega naroda. Ona ni pustila pri mini niti grških katolikov v naši državi, temveč je naročila posebne agitatorje, ki so plačani iz državno blagajne, da vodijo nedostojno agitacijo proti grškim katolikom.
Ta režim kulturnega boja in nasilja pa je zopet podpiral iz državne blagajne vse one ustanove, ki so naravnost naperjeno proti pozitivnim načelom vere. Radi tega je ustvaril iz so-kolske organizacije avantgardo v kulturnem boju ter ob priliki pripravil tudi samega poglavarja države do tega, da je manifestiral za to organizacijo, ki je samo pojav v našem strankarskem in kulturnem življenju.
VARAN JE Z AGRARNO REFORMO.
Rešitev agrarnega programa smo vedno smatrali za bistven del svojega programa. Vse, kar se je doslej storilo v tem pogledu, je bilo bodisi uspeh plemenske hegemonije, bodisi strankarsko korupcijo ali neresne demagogije. Plemenska hegemonija se vidi v tem, ker se naseljujejo na veleposestvih v Sremu,
V Zagrebu, Ljubljani io Suboticl, dne 22. decembra 1922.
Slavoniji in Vojvodini srbski poljedelci, dočim so poedini siromašni hrvatski in slovenski pošiljajo v južne kraje Srbije, kjer nimajo nobenih pogojev za življenje. Strankarska korupcija so jo vršila s kolonizacijo dobrovoljcev, demagogijo pa je pri d j. govala zemljoradniška stranka. Zlasti obtožujemo vlado, ker se niti do danes ni lotila rešitve agrarnega vprašanja v Dalmaciji radi česar danes dalmatinski kmet strada. Agrarno vprašanja v Dalmaciji se mora rešiti na pravičen način, da ne bo nihče oškodovan. Kmet mora postati zakonitim potom lastnik zemlje,
ZA SOCIALNO PRAVIČNOST.
Jugoslovanski klub se je ves čas svojega delovanja boril da se pri vsakem koraku zaščitijo najsiromašnejši in najbed-nejši sloji našega kmetskega in delavskega sveta. Njegov pro-gram je bil izvrševanje socialne pravičnosti do vseh stanov. V najtežji dobi preganjanja delavcev je stal Jugoslovanski klub na braniku tlačenih in izkoriščanih. V tej smeri je deloval pri zakonu o zaščiti delavcev, o njihovem zavarovanju, o svoboefi koalicije delavcev v boju proti kapitalistom in proti nasilju režima, ki je stal povsod na strani izkoriščevalcev. O tem morejo soglasno pričati mnogoštevilne organizacije v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji in Sloveniji. Jugoslovanski klub je zadnji čas zlasti skrbel za to, da bi viada preskrbela živila za pasivne kraje. V početku je vlada vse obljubovala, pozneje pa se je pokazalo, da so bile te obljube samo varanje naroda. .Majhna denarna sredstva, ki so bila določena v ta namen, so se uporabila na način, po katerem se ljudstvu ni samo nič pomagalo, temveč je bilo tudi ponižano v svojem ponosu, ker je vsa ta akcija stremela za tem, da sc pridobe strankarski pristaši.
HRVATI IN SLOVENCI!
Končno moramo pred vami obtožiti stranke, ki se nahajajo v takozvanem Hrvatskem bloku, in sicer radi nastopnih razlogov:
1.	Ker sploh ni prišel v ustavotvorno skupščino, da se bori za hrvatsko stališče v vprašanju ureditve države in temeljnih dr žavnih zakonov, ki jih ima ustava, temveč je omejil svoje delo na sestavljanje spomenic na zunanji svet, med katerim so nekatere države sovražno razpoložene ne samo proti celokupni državi, temveč zlasti proti Hrvatom in Slovencem, kakor n. pr. Italija.
2.	Ker je s svojo pasivno politiko omogočil, da je bila sprejeta centralistična ustava in vsi zakoni, ki so ž njo v zvezi.
Ker je s svojo pasivno politiko dal popolnoma proste roke v prvi vrsti demokratom, da uvedejo v vse panoge drž. uprave nečuveno korupcijo, da rešujejo agrarno vprašanje na škodo Hrvatov in Slovencev, da gospodarijo z državnimi dohodki po svoji volji, da vodijo davčno in gospodarsko politiko proti hrvatskim in slovenskim interesom, da obremene narod z velikim ameriškim posojilom itd.
4.	Ker je s svojim znanim pismom na Ljuba Davidovi«! pristal na to, da se odgodi ne samo rešitev ureditve države v smislu avtonomij, temveč tudi revizija ustave sploh.
5.	Ker v svojem glavnem glasilu »Slobodnem domu« dan na dan napada katoliško vero in katoliško duhovščino in tako slabi odpornost hrvatskega naroda v boju.
HRVATI IN SLOVENCI!
. T? J® bil naS delovni program v teh zadnjih letih. Dokazuje, da se nismo niti koraka oddaljili od tega, kar smo govorili pred volitvami v ustavotvorno skupščino. Ostali smo torej stalni v boju! To je največje jamstvo za bodočnost, da bomo ostali zvesti svojim idealom.
Go-Nemanič, Janko
Pred ljudsko sodbo.
Narodna skupščina je razpuščena, volitve so razpisane.
Stranke se vračajo iz Belgrada, stopajo pred svoje volilce in čakajo na obračun. —
Slovenska ljudska stranka ima veselo zavest, da še nikdar ni s tako čisto vestjo etopala pred svojo volilce kot ravno sedaj.
Bila je nadčloveška borba, ki so jo bojevali naši poslanci v državnem zboru za samoupravo, za avtonomijo slovenskega ljudstva. Hrvatski radičevski poslanci, petdeset po številu, so stali doma, 51 komunistov so s silo izgnali iz zbornice, naposled je odšlo še 11 hrvatskih zajedničarjev; boj proti centralizmu in brezdanji gnilobi demokratske (liberalne) in radikalne stranke pa je morala bojevati mala armada ljudskih poslancev. 191 demokratskih in radikalnih poslancev, za katerimi so drli čez strn in drn slovenski samostojneži in muslimanski poslanci, proti 28 ljudskim poslancem!
Sami in osameli so stali poslanci v tem orjaškem boju proti korupciji in centralizmu, opljuvani, zasramovani, obsojeni kot sovražniki države in izdajalci, kot mračnjaki itd. Kdo se ne spomni na strašna hujskanja proti našim poslancem, ko so se neustrašeno v zbornici potegovali za naše fante-vojake, kdo se ne spominja umazanega blatenja od ' Kmetijskega lista« preko ljubljanskega <Jutra:: doli do <:Bel-grajskega dnevnika«: vse jo metalo s polnimi golidami gnojnico na naše poslance ker so neprestano in povsod povdar-jali zahtevo po avtonomiji,
ker so se neustrašeno borili za človeško ravnanje z našimi vojaki,
ker so brezobzirno kazali na izmo-zgavanje ljudskih množic po liberalnih, samostojnih in radikalnih krvopijev,
ker so neusmiljeno bičali strašno korupcijo, ki je na račun državne blagajne polnila žepe vladnih prijateljev in ki je na uradniška mesta nastavljala popolnoma nesposobne, a tem bolj zagrizene pristaše, ker so se neustrašeno potegovali za pravice katoliške vere, katero je frama-sonska vlada ob vsaki priliki preganjala, ker so bili živa vest, ki je neprestano V državni zbornici in odsekih klicala vladnim strankam v spomin strašno hudodelstvo, ki ga uganjajo nad ljudsko svobodo in nad ljudskim premoženjem pod krinko tlržavnotvornosli in narodnega edinstva. Pa so zmagali! Glavni boj se je bil proti centralizmu, Eo je bila sprejeta centralistična ustava, smo'komaj upali diliniti proti njej: takoj je vse padlo po nas, da smo sovražniki države in narodnega edinstva. Nikjer nobenega prijatelja, nikjer nikakršne opore. Danes pa, po tem orjaškem boju, je naša stranka dosegla, da bodo celo liberalci, ki so so najbolj ljubosumno zagrizli v centralizem, pri teh volitvah šli v boj z geslom — za avtonomijo, proti centralizmu. Seveda samo do volitev.
Danes ga ni na Slovenskem in Hrvatskem več treznega človeka, ki bi zagovarjal centralizem, danes pristaši vseh drugih strank več ali manj glasno priznavajo: pa
je imela vendarle edina Slovenska ljudska stranka že od začetka prav. In tudi v Srbiji se vedno bolj pojavljajo glasovi proti centralizmu: demokratska stranka se je razbila ravno radi tega vprašanja in leži strta, radikalna stranka pa je previdno pripravljena, da zaobrne plašč, kadar bo treba.
To je uspeh brezobzirnega, vztrajnega in nezlomljivega odpora naših poslancev, ki so edini skozi vsa leta dosledno vodili boj proti centralizmu. Druge stranke, ki so pri zadnjih volitvah agitirale za avtonomijo, so se za Judeževe groše prodalo velesrbskim centralistom, prodalo so za ministrske sedeže in drugo dragocene udobnosti koristi kmeta in delavca belgrajski žlahti — Ljudska stranka pa je ostala nepodkupljiva, dasi so ji ponujali zlata in kadila.
Zato stopa po dveletnem boju mirno in samozavestno pred svoje volivce. Prišel je čas, da se bije zadnja in odločilna bitka proti centralizmu. In mi vemo: slovensko delovno ljudstvo je pripravljeno za to bitko kot za nobeno drugo.
Zaupnikom S. L. S.
Pred volitvami smo. Zmagati moramo in to kar najsijajneje. Predpogoj vsako zmage jo dobra priprava na boj. Na volivni boj se boaemo dobro pripravili le, čo predvsem skrbimo, da bodo volivni imeniki urejeni in popolni. Zato je prvo navodilo vodstva SLS za volitve, poziv krajevnim odborom, da
urede volivne imenike!
Nujno potrebno je, da takoj izvrše
tole:
1.	Vsak krajevni odbor SLS mora imeti do 15. januarja 1923 volivni imenik za državni zbor prepisan.
2.	Vsak krajevni odbor SLS (ali K. Z., D. Z., O. Z.) mora določiti za vsako vas zaupnika, ki ima nalogo skrbeti, da bodo vsi naši somišljeniki iz dotične vasi vpisani v imenik in vsi nasprotniki, ki so neopravičeno v imeniku, izbrisani. Zato mora vfcak zaupnik imeti prepis (izvleček) volivnega imenika za dotično vas. Jasno je tudi, da morate imeti zase pregled vseh volivcev iz cele občine. Le tako boste mogli ugotoviti v koliko je uradni volivni imenik popoln oziroma v koliko ga je treba popraviti.
3.	Zahtevajte vpis v volivni imenik za vsakega našega somišljenika, o katerem kolikor toliko sodite, da ima vo-livno pravico.
Da bodete mogli gornjo i zahteve pravilno izpolniti, dajemo še sledeča navodila:
Za nas ;jo najvažnejše to, da spravimo v volivni imenik vse naše volivce in pa, da niso v volivnem imeniku vpisani naši nasprotniki, ki nimajo te pravice. Zato moramo vedeti, kdo ame biti v volivnem imeniku in kdo ne, kako lahko zahtevamo vpis oziroma izbris kakega volivca, ki ga je župan ali neupravičeno izpustil, ali neupravičeno vpisal
a)	kdo ima pravico biti vpisan v volivni imenik? V volivni imenik za dr-žavnozborskc volitve smejo biti vpisani vsi moški, ki stanujejo v občini 6 mesecev, so stari 21 let in imajo volivno pravico.
b)	Kdo nima pravice biti vpisan v volivni imenik?
1.	Oni, ki so obsojeni na ječo, dokler se ne vrnejo v pravico.
2.	Oni, ki so v konkurzu.
3.	Oni, ki so pod skrbstvom (očetovsko oblastjo, varuštvom, kuratelo).
4.	Oni, lci so obsojeni na izgubo državljanske časti, za čas, dokler traja ta kazen.
c)	Kako je zahtevati popravo volivnega imenika (zahtevati vpis ali izbris kakega volivca)?
Zakon pravi: Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti ia natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek.
Popravek volivnega imenika se zahteva pismeno ali ustno pri občinskem uradu ali pri deželnem oziroma okrožnem sodišču. Vsaki zahtevi za popravo volivnega imenika je treba priložiti kot dokaz potrebne uradne listine, domov-nico, rojstni list, potrdilo občinskega urada o šestmesečnem bivanju v občini. Te listine so vse takse in kolka proste in jih mora vsaka oblast v ta namen na zahtevo brezplačno v 24 urah izstaviti.
Na tako vložene zahtevo mora županstvo odgovoriti v petih dneh. Ce ne odgovori, so smatra, da je zahtevo zavrnilo. Komur županstvo zahtevo odbije, ali pa, če mu ne odgovori, ima pravico pritožbe na deželno, oziroma okrožno sodišče. To se bode dogajalo posebno tam, kjer so_ županstva nam nasprotna. V tem slučaju ne smemo odnehati, ampak takoj vložiti pritožbo.
d)	Koliko imamo časa, da vse to izvršimo?
Dne 21. decembra 1922 je bil v skupščini prebran ukaz o novih volitvah. Ta ukaz jc bil razglašen 22. decembra t. L Zakon pa pravi: Ko so razglasi ukaz o volitvah narodnih poslancev, se smejo popravki zahtevati še 15 clni po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva popravka no vpliva na sestavo volivnega imenika, po katerem so bodo vršile že razpisane volitve. Torej morajo biti vse reklamacijo brezpogojno do 6. januarja 1923 že vložene.
Zaupniki: Apeliramo na Vas, da izvršite vse to ogromno delo. Pri zadnjih1 volitvah je SLS izgubila 10.000 glasov, ker se nismo brigali za volivne imenike. Storite vso takoj in z vso vestnostjo in natančnostjo. Volivni imenik jo podlaga uspeha pri volitvah. Pri zadnjin volitvah nekatere občine niso prepisale vo-livnih imenikov, kakor smo jim naročili.:
Pokazalo se jo, da jo brez tega vsaka sistematična in uspešna agitacija nemogoča. Ne zanašajte se: saj je župan naš, bo že napravil. Današnji režim je nasilen in mi imamo le toliko pravic, kolikor si jih priborimo. Krajevni od-s bori SLS, Kmetske zveze, Delavske m. J Obrtne jsvpz© nag skliče jo tafcM seje. Tani
natančno preberite ta poziv in si razdelite delo med seboj, da boste z velikim delom v tako kratkem času gotovi. Če bomo vse naše volivce vpisali v volivni imenik, smo napravili polovico volivne-ga dela.
V Ljubljani, o Božiču 1922.
Tajništvo SLS.
GOSPODARSKO-POLJTIČNI TEČAJ
priredi Kmetska zveza v Šmartncni pri Litiji dne 8. in 9. januarja 1922. V ponedeljek dopoldan predavanje o kmetijstvu in živinoreji. Popoldne o kmetskih organizacijah, zvečer ob 6. uri važno javno predavanje s kratko predstavo. V torek dopoldne predavanje o zadružništvu. — Ob desetih shod zaupnikov SLS za litijski sodni okraj. — Na ta shod naj pridejo odborniki KZ polnoštevilno.
Proti brezverski šoli.
»USPEHI« BKEZVERSKE ŠOLE.
V posebnem članku smo nedavno poročali o žalostnih sadovih brezverske francoske šole kot se kažejo v sodnih obravnavah, naperjenih zlasti proti mladostnim zločincem. Dodajmo pa temu poročilu še nekaj podatkov na drugih poljih!
Na polju ljudske izobrazbe je zabeležil n. pr. list :>Tcmps« (dne 30. XII. 1911) sledeče uspehe: ;;V zadnjih .'iO letih, v dobi modernega zanrsa in moderne vere, se je naša Francija pokrila s šolami tako številno. kot v prejšnjih stoletjih s cerkvami. In govorili so nam v zadnjih desetletjih neprestano o narodni šoli, o šoli, ki bo vzgajala za življenje, o šoli, ki bo nudila vse, kar človek potrebuje uprav za sed .nji čas ... Toda vse to je bilo usodno prerokovanje nekaterih nestrpnih in strankarsko-zagrizenih apostolov, katerega neresničnost je resničnost življenja v kratkem času popolnoma razblinila. Sedaj, ko veje drug veter, smo se šele zbudili iz svojih sanj in sedaj vidimo, da je drugače, kot so nam govorili naši preroki: pri vojakih imamo 24 tisoč mladeniiev, ki ne znajo ne brati ne pisati.« (L. 1910 so namreč na Francoskem vpeljali izpit iz branja in pisanja, kateremu se mora podvreči vsak nanovo došli vojaški novinec.) In nekoliko pozneje (dne 2. I. 1912.) je list »Echo de Pariš < izračunal na podlagi zanesljivih podatkov, da znese število nepismenih in neizobraženih za celo Francosko 60 odstot. prebivalstva. Posebej je značilna še tale izjava omenjenega lista: »Ugotovili smo tudi, da pride iz državnih šol redno po 4 odstotke in včasih še več nepismenih učencev več kot pa iz privatnih (katoliških) šol.«
Prekrasen uspeh torej 30 letnega brez-verskega dela in čisto naraven uspeh. Kajti, če ni višjih ozirov, oeirov na Boga, ali je potem kaj čudno, da porabi učitelj samo tisti čas za učenje, ko se boji nadzornika, ko mu gre za plačo, za boljše mesto — drugega pa porabi zase, ne za otroke.
Naraven vspeh pa tudi zato, ker brezverska šola s svojim preobilnim učnim načrtom niti ne more dati tega, kar človek, ko zapušča šolo, nujno potrebuje. Taka šola hoče dati vsakega nekaj: prirodoznanstva, zemljepisja, zgodovine, risanja, petja, telovadbo. plesa in bogvedi kaj še vse — a pravilnega pisanja, pouka v krščanskem nauku ne da ravno vsled svoje preobilne zaposlenosti. Ljudska brezverska šola ni več za otroka, ampak prehaja v srednjo šolo.
Ka polju ljudske v:goje: Moderna francoska brezverska šola je storila n. pr. vse kar je mogla, da bi zabranila kugo pijančevanja. Po vseh šolah dobite velike stenske slike s pomenljivimi napisi: Alkohol ne daje nikake moči. Kdor kupuje alkohol, si kupuje smrt. Vodo življenja (l'eau de Vie: žganje) bi morali imenovati vodo smrti (eau de Mo<rt). V knjižice o takoimenova-nem moralnem pouku so uvrstili posebno poglavje o zmernosti, kjer so stali taki in podobni stavki: ^Pijančevanje ie zloraba alkoholnih pijač, je ena najbolj pogubnih strasti za človeški rod: pijanost vniči zdravje, oslabi dušne moči, posebej še spomin, vodi v pomanjkanje, naredi nesrečne posamezne ljudi in cele nesreče, pogosto spravi človeka v prezgodnji grob, pa tudi v blaznico ali ječo. Otroci alkoholikov so telesno vedno slabotni.« ln te in podobne
stavke so pojasnjevali učitelji v kar .... živih barvah, pojasnjevale so jih pa"tud' sliko po šolskih čitankah. — ln vspehi? ! njih ni govora. Zakaj ne enkrat, ampak J gosto je že izjavila francoska vlada, fa:' eden glavnih vzrokov ljudske propasti izmerno uživanje alkohola. In kako naj hi bili vspelu? Ako človeku ugasnejo zvezdo višjih ciljev na verskem polju, ostane v brezdanji noči sam s svojimi strastmi ia nizkotnimi nagoni. Zanj ima le to vrednost kar se da pojesti in popiti ali v žep vtaknil ti. Ako pri mladini odstranite versko-cer-kvene zapovedi v najvažnejših zadevah, ko morete pričakovati, da se bodo ljudje ravnali po vaših medlih policijskih prepovedih proti pijančevanju in raznim izgredom?	'	8
Slovenski fantje Konjičkog puka, kra, Ijeve garde u Belgradu želijo vsem. citate. Ijem »Domoljuba« srečno Novo leto; Mi. hael Naglic, Kokrica pri Kranju, Alojz Bukovec Semič, Ivan Munda, Sobotinci pri Ptuju, Martin Stanovnik, Poljane pri škof-ji loki, Anton Petkovšek, Vrhnika, Rudolf Mille, Črnomelj, Anton Visočnik, Hoče pri Mariboru, Alojz ftkriane, Škofljica pri I '.ubijanj, Alojz Arnuš, Moškanjci pri Ptuju, Jožef Iskra, Mekinje pri Kamniku, Maks Hočevar, Mekinje pri Kamniku. Janez Kaiš, Žužemberk, Anton Osolnik, Bršljin pri No vem mestu.
Gospodarski obzornik
>yxxx>ooooooor>ocv:oorxxxyio<x>rttx^	oooooooooooooooc'
družne zveze"
Dne 8. in 9. t. m. se je vršilo v Splitu seja odbora >Glavne zadružne zveze., v kateri so včlanjene vse zadružne zveze v državi. V soboto, dne 9. t. m. se ie pa vršilo veliko zborovanje v splitskem gledališču, ki jc bilo nabito polno zadružnikov in prijateljev zadružništva. Zborovanje jc otvoril
predsednik sGIavne zadružne zveze« <lr.
A. Korošec,
ki je povdarjal, da je to zborovanje posvečeno posebno gospodarskim razmeram Dalmacije. »Glavna zadružna zveza« šteje nad 4000 zadrug in ogromno število zadružnikov. Na to je zveza ponosna, ali v tem ni njena moč; njena glavna moč in sila je v veliki zadružni misli bratstva, enakosti, medsebojne ljubezni in odpuščanja. Resnica je — je rekel govornik — da jc za časa vojne vojni vihar umazal kje tudi zadružno stavbo, upeljal ropanje, kjer bi morala vladati ljubezen, goljufi so tuintam nastopali s svojim delom. Priznati moramo, da je za časa vojne padlo blato tudi na zadružništvo. Ali priznati moramo, da je pričelo zadružništvo po vojni čistiti svojo hišo in je vzdignilo zastavo, na kateri je zapisano! »Bratje, ljubimo se med seboj in si pomaga mo k V celi Evropi opazujemo v zadnjem času veliki socialni in kulturni preokret. To deluje tudi na nas na jugu. Toda glavni temelj in nosilec no-
vega reda je zadružništvo. To bo premagalo vse ono, kar je storil kapitalizem. Kar ie poedinost (individualizem) škodovala človeštvu, to mora popraviti zadružništvo na temelju poštenja in medsebojnega brat. stva. Govornik izraža veselje nad lepim razvitkom zadružništva v Dalmaciji, da je zborovanje tako mnogoštevilno obiskano, pozdravi vse navzoče, po.sebno predstavnike oblasti in
otvori zborovanje.
Prvi je predaval podpredsed. Glavne zadružne zveze I. Aniičevič o razvoju zadružništva v Dalmaciji, kjer je danes zadružništvo kaj lepo razvito. Za zadružništvo v Dalmaciji si je iztekel izrednih zaslug pokojni dr. Krek. — Kot drugi predavatelj je nastopil nadzornik Robanovi^ ki je govoril o vinski krizi v Dalmaciji. — Naslednji govornik Mihajlo Avramovic je predaval o vinogradniških zadrugah. Povdarjal je, da kriza dalmatinskega vina ne obstoji v zmanjševanju površine vinogradov ne v pridelku vina, ampak v tem, ker se dalmatinski vinogradnik poslužuje še danes tistega načina pridelovanja kot takrat, ko je prideloval vino le za svo o po-rabo. Vinogradnik mora danes pridelovati vino za odjemalca, za trg, a ne za sebe. Da se to izpelje, sta dva pota: Ali kapitalizem ali zadružništvo. Zadružništvo uvaja načelo poštenja, kar ustvarja pri odjemalcih zaupanje, česar pri kapitalizmu ni. Zadružništvo je rešilo tudi Srbijo v času vinske krize, kjer imajo sedaj velike vinarsko zadruge z modernimi kletmi in pripr«'
vami. Če se bo delalo v vinarskih zadrugah v Dalmaciji v pravem zadružnem duhu, potem čez pet let ne bo v Dalmaciji nobene vinske krize več. — Nadaljne predavanje je imel g. Buratovič o morskem ribarstvu, nato pa je prebral poročilo odsotnega Stj. Bulica o gojitvi oljk. S tem je bil dnevni red izčrpan in zborovanje zaključeno.
Po končanem zborovanju
so se zbrali zastopniki posameznih zadružnih zvez, kjer so izvolili nov odbor in določili kraj, kjer naj se vrši prihodnje zborovanje. Izvoljen je bil na novo stari odbor, samo drugi podpredsednik je nov. Kot kraj prihodnjega zborovanja so določili Celje, kjer proslavi prihodnje leto »Glavna zadružna zveza« tudi svojo desetletnico.
Mžnostf davkoplačevalcev
V I. četrtletju 1923.
(Opozorite* trgovske in obrtniške rboruice za
Slovenijo v Ljubljani.
I. Vložitev napovedi.
Za dohodnino. — Rok za vložielv poteče koncem januarja 1923, Do tega roka inora vsak, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205, zakona o osebnih davkih. Davčna oblastva niso več dolžna opozarjali davkoplačevalcev s pi>-tebnimi pozivi na njihovo dolžnost, ampak sc upravičena vsem, ki na \lo2c napovedi v določenem roku, odmerili dohodnino po uradnili pripomočkih. Posebne pozive dobe lc oni, katerim namerava davCuo oblastvo za 1. 1923 prvič predpisati dohodnino. — Tiskovine za napoved osebne dohodnine se dobč pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Komur je nemogoče vložili napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II. Naznanila o izplačanih službenih pre|«mkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali prcmenljivc v višini, ki utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca januarja 1923 naznaniti te prejemke davčnemu ob-laslvu na posebni tiskovini.
III. Prizivni roki.
Vsled odprave davčnih plačilnih nalogov ao predpisi odmerjenih davkov javno razgrnjeni pri davčnih oblastvih, davčnih uradih in županstvih. Razgrnitev ce javno razglasi ha krajevno običajen način.
Predpisi so razgrnjeni 15 dni. Prizivni rok se pričenja 8 16 dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. Prekoračenje prizivnega roka se izpregleda 1,\ če je bil kdo po kakem naravnem dogodku, ali po kakem drugem neprcračunljivem dogodku zadržan vložiti pravočasno priziv ali če on ali njegov pooblaščenec brez lastne krivde ni zvedel za razgrnitev predpisanega izkaza, — Pred potekom prizivnega roka vložene prošnje za podaljšanje roka ali za prijavo odmerne podstave prekinejo z dnem vložitve prizivni rok, ki počne zopet teči šele z vročitvijo rešitve. Za utemeljitev dohodninskega priziva je davčni zavezanec tudi upravičen prositi, da se mu dovoli vpogledati in prepisati akte o njihovi davčni priredb'!. Prizivni rok se tudi v tem Primeru prekine, kakor prt prošnjah za prijavo od-Werne „ jdstave.
Davčna oblastva imajo nalog, da uredijo razgrnitev predpisanih izkazov na ta način, da se bo vršila ob naprej določenih rokih, in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vso davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. — O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1922, bodo v smislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni me-scca januarja 1923, v kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
IV. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegel zakonito določene meje 360 tisoč dinarjev, niti ni bil manjši od 15.000 Din, so zavezani na splošni poziv in v določenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo pa predvidoma objavljen v 1. četrtletju 1923. Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, opravljen r državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri državni blagajnici, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu fin. delegacije,
Kdor ne predloži pravočasno prijave, i/gubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti in podatkih,
V, Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1923 dospejo v plačilo direktni davki za 1. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po H. februarju 1923 prisilne iz-tirjati in zaračunali poleg 6 % zamudnih obresti se za opomin 4 % tirjanega zaostanka.
V. Vojaška taksa.
Vsi vojaškotaksni obvezancl ss morajo tekom januarja 1923 zglasili pri tisti občini, v kateri imajo dne 1. januarja 1923 svoje bivališče. — Vo-jaškotaksna obveznost traja do-dovrlenega 45. leta.
Gospodarska ob veegtifia.
DENAR.
Vrednost tujega denarja.
18. dec, 21. dec. 27. dec. K v K v K v
Denar
amoriSkl dolarji (eden) 342 - 356 avstrijske krone (sto) — 55 —
3<6 —
10 96 --
25 60 27 — 18 80 13 92
češkoslov. krone (ena) 9 02 anglcSkl funti (eden) 1366 — francoski franki (eden) 21 30 Italijanske Ure (ena) 14 84
bolgarski levi (eden)---'" ----
carski rublji (sto)	- ---/--
nemške marke (sto) — — '--5 92
rumunski Ieji (eden) —" — — — 2 04
Švicarski franki (eden) 56 60 -----
poljske marke (sto) ~~	ir ----
mažarsko krone (sto) — — £ —--
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Na podlagi izkaza Narodne banke z dne 8. decembra sino imeli v prometu za 4955 milijonov 1 slo-tisoč dinarjev papirnatega denarja. Stanje papirnatega denarja se je od zadnjega izkaza zmanjšalo za 84 milijonov 200 tisoč dinarjev.	, ,
g Tihotapljenje dinarja. V finančno ministrstvo prihajajo mnoge vesti o tihotapljenju dinarja, zlasti v Avstrijo in Madžarsko. Da bi se tihotapljenje preprečilo, je finančno ministrstvo odredilo svojim obmejnim organom, da strogo preiščejo vsakega potnika.
CENE.
g Cene jabolkom rastejo. Trgovci plačujejo v Slovenskih goricah jabolka po teh le cenah: slaba 6 K, srednja 7 do 10 K, izbrane vrste 10 do 14 K za 1 kilogram.
g Cene Mu. Maribor. Pšenica 430 Din, rž 400 Din, ječmen 300 Din, ovas 350 Din koruza 809 do 850 Din, krompir 125 <lo 150 Din, moka št. 0 700 Din, moka za krmo 212 do 223 Din, mekinje 250 Din.
Cakovec. PSentca 425 do 413 Din, rž 325 do 375 Din, ječmen 273 do 312.50 I)iu, oves 273 do 302.50 Din, koruza 275 do 302.30 Din, fižol 325 do 400 Din, moka št. 0 03(3 Din, mekinje 200 Din.
Nova Gradiilia. Pšenica 490 Din, rž 323 Din, ječmen 800 Din, oves 800 Din, no\a lioruza 250 Din, fižol 373 Din, krompir 125 Din moka št 0 G00 Din, mekinje 200 Din.
Brod na Savi. Pšenica 490 do 410 Din, ječmen 275 do 280 Din, nova koruza 200 do 215 Din, fižol 800 do 365 Din, moka št. 0 G00 Din, mekinie 175 Din.
Mitrovica. Pšenica 400 Din, ječmen 250 Din, oves 175 Din, nova koruza 200 Din, fižol 300 Din, moka 51. 0 050 Din, mekinje 250 Din.
Vukovar. Pšenica 400 do 420 Din, ječmen 287.50 do 300 Din, oves 275 do 287.50 Din, koruza 200 do 212.50 Din, fižol 332.50 do 302 50 Din, moka št. 0 000 Din, mekinje 162.50 Din.
Subotira. Pšenica 400 Din, ječmen 237.50 Din, ove-t 237.50 Din, koruza 200 Din, moka št. 0 5G2.50 Din, mekinje 150 Din.
Osijek. Pšenica 400 do 410.50 Din, koruz* 173 do 200 Din.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvozna carina na svinje. Novi ministrski svet je dne 22. t. m. na svoji seji rešil vprašanje izvoznih carin na svinje. Izvoz svinj izpod 70 kg je prepovedan. Za svinje preko 70 kg znaša izvozna carina 200 Din za komad, za zaklane svinje »e plača 400 Din od 100 kg, za soljeno meso in mesne izdelke 150 Din od 100 kg, za slanino in mast 000 Din od 100 kg Industrijske klavnice morejo dobiti 50 do 60 odstotkov popusta.
g Izvoz puranov v Anglijo. 2e od nekdaj ao iz Hrvatske izvažali purane v Anglijo. Pretekle dni so odposlali iz okolice Krapine v Anglijo okoli 17 tisoč zaklanih puranov, kateri so bili plačani po 75 I{ za kilogram žive težo.
ŽIVINA.
g Mariborsko sejmsko poročilo. Na zadnji svinjski sejm so pripeljali 115 svinj in 1 kozo. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 400 do 600 kron, 7 do 9 tednov komad 800 do 900 kron, 3 do 4 mesece stari komad 1600 do 1800 kron, 4 do 6 mescev stari 2500 do 2800 K. 3 do 10 mescev stari 3000 do 3800 K, 1 leto stari 5000 do 6000 K, koza komad 500 do 600 kron.
PROMET.
g \ova brzojavna zveza Zagreb—Ljubljana. Nova brzojavna zveza iz Ljubljane v Zagreb gre čez Trebnje, St Janž in Sevnico. Imenovana napeljava ima tri milimetre debelo bronasto žico ter je zgrajena za mednarodni promet.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Za naie zadružništvo. O zborovanju Glavne zadružne zveze poročamo na drugem mestu. Nekaj pa je treba 5e povedati in sicer, kaj se je govorilo o našem — slovenskem zadružništvu. Zastopnik ljubljanske Zadružne zveze je med drugim opozarjal v svojem govoru na to, da je treba storiti vse, da se zopel ožive zadruge, katerih centrala je v Budimpešti, to so zadruge v Prekmurju, Med-nutrju, na Hrvatskem in v Vojvodini, da je treba čim prej rešiti vprašanje naložb slovenskih posojilnic pri Verbandu v Gradcu, opozarjal na nujno potrebo zadružne propagande v pokrajinah, v katerih izkazujejo denarne zadruge le malo hranilnih vlog itd. — Na tem zborovanju se jc ugotovilo, da vlada nima smisla za naše zadružništvo, kajti za vse zadružne zveze je dala podpore le 400 tisoč dinarjev. — Sklenilo se je, da se ustanovi čim prej Glavna kreditna zadruga z ozirom na nujno potrebno rešitev vprašanja kmetijskega kredita in z ozirom na potrebo denarne poravnave med posameznimi zadružnimi zvezami.
g Zadrug je W> na Češkoslovaškem 1. 1922 13 tisoč 442. Od teh je kreditnih zadrug 5720, hranilnic 1449, rajfajznovlc 4271, kmetijskih zadrug 2124, konsumnih 2658, obrtnih in proizvodnih 1723, stavbnih 1177 in drugih 40.	-
RAZNO.
g Preizkusi k umetnimi gnojili spomladi leta ms. Kmetijska družba je sklenila spomladi leta
1928. nadaljevati preizkuse z umetnimi gnojili, ki jih jc že v tekočem letu zapožela, na podlagi katerih bi se zbrali podatki, ki naj pokažejo potreba naše zemlje v različnih delih Slovenije po hranilnih snoveh. Letošnji gnojilni preizkusi so navzlic suši ugodno uspoli. pričakovati je torej, da bo učinek tudi v prihodnjem letu zadovoljiv.
Na temelju letošnjih preizkusov, smo prišli do izkustev, ki jih bo pri prihodnjem tostvarnom delovanju treba upoštevati. Preizkusi z umetnimi gnojili v letu 1923., so bodo torej izvedli na sledeči način:
1.	Pri izvedbi teh preizkusov se bodo najprej upoštevalo delovne podružnice, absolventi kmetijskih šol in potem vsi umui kmetovalci, ki se zato zanimajo.
2.	Vseh preizkusov bo približno 200, od katerih bo 50 izvedenih v demonstrativne svrhe, da se ž njimi sploh pokaže učinek umetnih gnojil. Ti bodo izvedeni na pov ršini od 2000 m2, razdeljeni na štiri zemljišča po 500 m2. Ostalih 150 preizkusov bo pa imelo namen pokazati ne samo splošen učinek umetnih gnojil, ampak tudi ugotoviti, katera vrsta umetnih gnojil je v enem ali drugem kraju učinkovitejša; izvedeni bodo na površini od 600 m2 s 6 preizkusnimi zemljišči.
3.	Od vseh 200 preizkusov se bo izvedlo 80 na travnikih, 40 na raznem žitu, 40 na koruzi, 40 na krompirju in pesi.
4 Prijave za te preizkuse sprejema Kmetijska družba d o 30. decembra t. 1. Na podlagi došlik prijav bo družba določila, koliko in katere vrste preizkusov se v posameznih krajih izvedejo. Vsak priglasilec mora natančno navesti ime in naslov posestnika, ki bo izvedel preizkus, vrsto kulture, za katero se je odločil in površino prostora, ki ga v ta namen da na razpolaganje.
5. Vsi preizkusi naj se po možnosti izvedejo fib cestah in potih, da lahko vsak mimoidoči opa-titje učinek umetnih gnojil.
V posameznih krajih, kjer se oglasi po več posestnikov za izvedbo preizkusov, se bo iste izvedlo na eni kulturi (na pr. vsi preizkusi na travnikih, ali vsi na žitu itd.), da se lažje da kontrolirati uspeh na podlagi enakih vremenskih vplivov.
7.	Vsi ti preizkusi se izvedejo pod nadzorstvom kmetijskih strokovnjakov, ki jih določi Kmetijska družba.
8.	Vsi preizkuševatelji se bodo morali zavedati, da se bodo točno držali navodil, ki jih bodo pri tem delu dobili, posebno pa, da bodo pridelek natančno i z t e h t a 1 i, določili učinek posameznih umetnih gnojil in o tem svoječasno poročali Kmetijski družbi.
9.	Prijave za preizkuse z umetnimi gnojili je doposlali družbi najkesnejo do 30. decembra t. 1. Do konca januarja 1923. 1. se bodo določili preizkuševalci in način preizkusov ter sc bodo brezplačno doposlala za lo določena umetna gnojila. Začetek dela pri preizkusih bo pa koncem februarja, oziroma ob začetku spomladan-fkega obdelovanja.
Pozivljejo se podružnico, absolventi kmetijskih šol in sploh vsi umni gospodarji, da se čim prej priglasijo za te preizkuse pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
g Letošnji pridelek tobaka. Kakor poročajo iz Belgrada, znaša celokupni pridelek tobaka v Jugoslaviji samo približno 8 milijonov kilogramov. Ker pa jo treba za konzum vsaj 12 milijonov kilogramov, je samostojni odbor monopolske komisije sklenil, da nakupi za porabo v naši kraljevini 4 milijone kilogramov tobaka na Holandskem.
g Direkcija driavnog dobra v Belju ima na prodaj sledeča semena: 15 vagonov moliara, 5 vagonov prosa, 5 vagonov zimske grašice, vse letošnji pridelek. Interesenti naj vpošljejo ponudbe z označbo cone po meterskem stotu, ki bi jo plačali za pojedina semena, postavljena franko železn. postaja Veli Manastir (Pelmonošter), na oddelek za kmetijstvo v Ljubljani do 12. januarja 1922. Vsak naročnik semena je obvezan, da seme, ako se do-tično naročilo odobri, sprejme ter plača za to pogojeno cono z morebitnimi ostalimi stroški vred.
g Razvoj industrije v Sloveniji. V 1. 1922 je bilo v Sloveniji ustanovljenih 64 industrijskih podjetij, od katerih odpade 18 na lesno, 9 na kemično, 6 na živežna, 5 na špiritno, 4 na kovinsko, 3 na električno, 3 na tiskarsko, 2 na papirnato in karto-nažno, 8 na stavbno, po 1 na rudarsko, slamnikar-sko, čevljarsko in strojarsko industrijo. Glavnica novih delniških društev znaša skupaj 5 milijonov kron, a društev z omejenim jamstvom pa 1-8.677 milijonov kron.
g »Narodnega gospodarjaglasila »Zadružno zveze*, v Ljubljani, št. 12 jo pravkar izšla. Navedena številka prinaša zakonski načrt o gospodarskih zadrugah, ki ga je sestavil inšpektor M. Štib-ler in pa razne zadružne vesti. Narodni gospodar izhaja mesečno ter se naroča pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Letna naročnina za člane 40 K, za nečlane 60 K.
g Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo iu oskrbujmo. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Cena 12 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Malo-kateri naših sadjar jev zna gojiti in pravilno ravnati z breskvijo iu marelico, ki rodita izmed vseh naših sadnih plemen najplemenitejši sad. Knjiga je vsled-tega za naše sadjarje velike važnosti. Peča sc v prvi vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa z vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in jo okrašena z 22 slikami in dvema barvanima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ld imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, ozirqpia se zanimajo za sadjerejo.
g Opozarjamo naše čitatelje na inse-rate »Ljubljanske kotlarske zadrugo«, katera edina prevzame vsakovrstna naročila na bakrene kotle, kakor so to kotli za žga-njekuho, za pralnice, za štedilnike itd. — Prevzamejo se tudi v popravilo slabe ali pa majhne bakrene kape za žgalne kotle v svrho povečanja in otežitve. Vsa popravila se izvršujejo v najkrajšem času, popravila kap in kotlov v enem dnevu, tako da ni treba imeti dvakrat stroške železnice. Vsi izdelki so pristno domače ročno delo, ter se tudi da za vse izdelke večletno garancijo za trpežnost. — Podpirajte domače zadružno obrtništvo!
Zadružništvo.
I. delavsko konsumno društvo
r. z. z o. z. v Ljubljani,
nam poroča sledeče: V smislu § 52. pravil te zadruge, se morajo vsaj 14 dni pred rednim občnim zborom vršiti redne skupščine vseh skupin (prodajalen). Te skupščine se bodo vršile
z dnevnim redom:
a)	Poročilo načelstva ozir. pooblaščencev in branje letnega poročila.
b)	Volitev pooblaščencev.
c)	Slučajnosti.
Kraj in ure skupščine se določijo sledeče:
1.	Za prodajalne Ljubljana, Kongresni trg, Dunajska cesta, Zaloška cesta, Celovška cesta in Glince — v Ljubljani, Kongresni trg 2, v zadnji gostilniški sobi, dne 3. jan. ob 2. uri popoldne.
2.	Za Dev. Marijo v Polju v društveni dvorani, dne 4. jan. ob pol 7. uri zv.
3.	Za Domžale v Društvenem domu, dne 6. januarja po prvi sv. maši.
4.	Za Mengeš v Društvenem domu, dne 6. januarja po krščanskem nauku.
5.	Za Svet je v Društvenem domu v Preski, dne 7. jan. po prvi sv. maši.
6.	Za Kranj v sobi J. S. Z., dne 7. januarja po krščanskem nauku.
7.	Za Škofjo Loko v Društvenem domu, dne 6. januarja po krščanskem nauku.
8.	Za Tržič v kaplaniji, dne 7. januarja po deveti sv. maši.
9.	Za Križe v društveni sobi, dne 7. januarja po krščanskem nauku.
10. Za Šmartno pri Litiji v »Društvenem domu«, dne 6. jan. po prvi sv. maši.
11.	Za Trbovlje v Društvenem domu, dno
6.	januarja po krščanskem nauku.
12.	Za Sv. Križ pri Litiji v Društvenem domu, dne 6. jan. po prvi sv. maši.
13.	Za Struge v prostorih prodajalne, dno
7.	januarja po krščanskem nauku.
14.	Za obe prodajalni Bloke—Nova vas, dne 6. jan. v Društveni sobi po prvi sveti maši.
15.	Za Sv. Križ pri Kostanjevici v Društvenem domu, dne 7. jan. po prvi sveti maši.
16.	Za Cerklje v Društvenem domu, dne 7. januarja po krščanskem nauku.
17.	Za prodajalne Št. Janž in Mirno, dne 7. jan. po prvi sv. maši v Društvenem domu v Št. Janžu.
18.	Za Semič v tamkajšnjem Društvenem domu, dne 6. jan. po prvem cerkvenem opravilu.
19.	Za Jagnjenico v prostorih prodajalne, dne 7. januarja ob 4. uri pop.
20.	Za Nova Sela v župnikovi pisarni, dne 6. jan. po prvem cerkvenem opravilu.
21.	Za Poljčane v društveni sobi, dne 6. januarja po prvi sv. maši.
22.	Za Makole v društveni sobi, dne 6. januarja po krščanskem nauku.
23.	Za Maribor in Studence, dne 7, jan. ob 4. uri popoldne v prostorih Jugoslovansko strokovne zveze.
24.	Za Ruše v stari šoli, dne 7. januarja po prvem cerkvenem opravilu.
25.	Za Brezno v prostorih župnega urad«, dne 7. januarja po krščanskem nauku.
26.	Za Ljutomer v narodni šoli, dne 7. januarja po prvem cerkvenem opravilu.
27.	Za Preval je v sobi izobraževalnega društva pri Stiickelnu, dne 6. jan. po jutranjem cerkvenem opravilu.
28.	Za Mežico v prostorih izobraževalnega društva, dne 7. januarja po prvem cerkvenem opravilu.
29.	Za Črno v prostorih hranilnico in posojilnice, dne 7. januarja po krščanskem nauku.
30.	Za "ajhenburg in Senovo v Rajhen-burgu, Društveni dom, dne 6. jan. po prvem cerkvenem opravilu.
člani naj se skupščine udeleže v obilnem številu.
NAČELČTV0.
Iyx»0000c0000000c30g^00(xxi0000000c00000»
Razgled po svetu.
DOMA.
Že povsod vlada volivna nervoznosf. Stranke sklicujejo širše posvete, kujejo oklice na narod, delajo programe, mislijo na kompromise in kandidate. Demokrate, ki so ves svoj uspeh pri volitvah zidali na vladni aparat in na liberalno _ uradni-štvo, ki so ga kljub nesposobnosti in pomanjkanju denarja na gosto nastavili P° višjih in nižjih uradih, je kakor strela z neba zadel spreten udarec Pašičev. Z eno samo krepko brco je pognal demokrate n vlade in sedaj je pridno na delu, da z veliko metlo pometa liberalne uradnike (osr. pravilneje: Pribieevičeve priganjace) i državnih uradov in nastavi seveda — 9X
r
zemsko morje. Ruski zastopnik Čičerin je na konferenci Angliji glasno povedal, da tega Rusija no bo nikdar priznala in da je to trajna vojna napoved zapadnih velesil nasproti Rusiji. ! Med Francijo in Nemčijo So ni do-slo do sporazuma. Francija koče imeti , dpnar od Nemčije, ta ga pa nima. Da bi Francija zasedla vse premogovno ozemlje ob Renu, tej misli so se uprli Angleži in Amerikanci in zato jo ta načrt zaenkrat čisto v vodo padel. Sedaj se zanima Amerika nekoliko bolj za to zvezo«, s katero misli zakrpati potaplja- zadevo in je pripravljena dati Nemčiji
veliko posojilo, s katerim naj bi deloma
je. Zakaj na sposobnost se pri nas gleda samo pri poštenjakih. In tako so demokrati vsi iz sebe. Kaj naj storimo? Kregajo se med seboj in drug na drugega zvračajo krivdo radi Pašičeve brce. Nasprotje med njimi je tako veliko, da po mnogih okrajih niti skupno liste no bodo imeli, temveč bodo postavili kar po več list, da bo poraz tem sijajnejši.
Slovenski liberalci tudi kujejo različne načrte, kako bi rešili svojo polomljeno barko. Dr. Kukovee, bivši mogočni minister, je osnoval «napredno obrtno-kmetsko
jočo se barko. Poslal je vabilo tudi samostojnežem, ki so radi svojega Judeževega izdajstva nad slovenskim kmetom izgubili vsako nado na uspeh in na še nadaljnja vladna korita ^Kmetijski list« z bridkimi solzami v očeh prosi in vabi učiteljstvo na pomoč, celo duhovnike na kolenih prosi, naj podpro samostojneže, da ne izginejo s površja kmetske zemlje. — Glavno upanje pa zidajo vsi liberalci — od Žerjava preko Ravniharja do Kušarja, na to, da bi se morda kazalo kot že večkrat po hrbtu klerikalnega zmaja splezati zopet na ministrske stolce. Zato nameravajo predlagati, naj se vse slovenske stranke fzdružijo: za avtonomijo proti centralizmu. Na ta način naj bi neumni klerikalci dali svoje glasove tudi liberalcem in samostojnežem, ki bi po volitvah zopet lahko prodajali slovenskega kmeta in delavca belgrajskemu molohu. Toda — samo osel gre dvakrat na led.
Nova vlada ima zelo hudega finančnega ministra. Takoj ob nastopu je pregledal vso knjigo in kase ter povedal, da je njegov liberalni prednik spravil državne finance v tak slab položaj, da ni izhoda. Poleg tega se govori, da je liberalna stranka metala državne milijone v strankarske namene. Naši ljudje lahko uvidijo, kakšne milijonske in milijardne škode povzročijo slabo volitve. Neki belgrajski list je stavil predlog, naj so prejšnji finančni minister postavi pred sodišče, kar bi bilo edino pametno.
Nova vlada jo imenovala tudi velike župane za vse oblasti razun za mariborsko in ljubljansko oblast. Nekateri pravijo, da Slovenija sploh ne bo razdeljena, drugi pa imenujejo različna imena, ki bi prišla za imenovanje mariborskega in ljubljanskega velikega župana v postov. Hribar baje ne ostane več na svojem mestu.
DRUGOD.
Na Poljskem, kjer so fašisti umorili prvega predsednika republike, Naruto-viča, so takoj izvolili drugega in sicer zopet iz sredo ljudskih strank in sicer bivšega notranjega ministra Woicie-chowskega. Poljska vlada je vajeta zelo nategnila in ne pusti fašistom priti do veljave.
Konferenca v Lozani se bliža koncu, i Angliji se jo posrečilo zabiti zagozdo med Turčijo in Rusijo, ter Turčijo pridobiti na svojo stran. Obveljal bo angleški predlog, da ostanejo morsko ožine v varstvu vseh držav, da torej — in to jo hotela Anglija doseči — Rusija ob času vojne nima prostega prehoda iz Ornega morja skozi Dardanele v Sredo-
.	O Aatcijili "clj tu UUlUillčl
Nemčija odplačevala dolgove, deloma pa utrjevala svojo valuto, Francijo pa bi Amerika pri izterjevanju vojnih dolgov zaenkrat pri miru pustila. Videli bomo, kaj bo v tem oziru uganila bruseljska konferenca, ki so radi tega snido po novem letu. -
Sirom domovine.
{	ŠT. JERNEJ.
' Dne 26. novembra {e priredilo katol. slov. izobraževalno društvo dr. Detelovo dramo »Begunka«. Predstava ie dobro izpadla, udeležba je bila velika. Le radi nedostojnega vedenja par neotesanih udeležencev so bili nekateri igralci parkrat pretihi. — Dne 3. decembra pa je bil v društveni dvorani Miklavžev dan. Dvorana je bila nabito polna. Po kratki igri naraščaja je Miklavž obdaroval veliko udeležencev, oba orlovska naraščaja in godbo. Bilo je prav veselo, — Za 5. decembra pa so Sokoli vabili na »prvi« Miklavžev večer k Po-lancu. Prišli so sol in stebri protislovenskega »državotvornega« centralizma: učiteljstvo in priveski s sokolskim naraščajem. Gospa Fran-kova je kar najskrbneje zlikala perilo za Miklavža, Pa glej ga spakal Miklavž se je lepo opremil, obiskal vse druge hiše, »državnotvor-no« sol pri Polancu je pa kar prezrl. Ker ga le ni bilo, sta pa kar živinozdravnik in Brnt-čev Pepi obdarovala naraščaj s podplati in stvar je bila končana.
ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO.
Pri nas so še dosti pridno gibljemo, Izobraževalno društvo in orlovski odsek sta zmiraj na delu. Šc poleti, ko so bili fantjo in dekleta utrujeni od dela, so se t veseljem udeleževali pevskih vaj in tndi na odru večkrat nastopijo s predstavami. Pred 3 tedni jo imela Obrtna tunelska delavska zveza sestanek ter dopolnitev novih odbornikov in načelnika. Tudi v cerkvenem oziru no zaostajamo; lansko leto so nam g. župnik preskrbeli električno razsvetljavo v cerkev. Iii sedaj že par let prosijo in spodbujajo larane za 2 nova zvona. Vojsklne rano se res ne bodo zlepa zacelile, pa to moramo vso pozabiti, na sv. Martina pa nc smemo pozabiti. Poglejmo na podružnico v Sr. Gamcljni, vojska jim jo vzela vso 3 zvonove in sedaj imajo spet novo oronaste, '10 kg lažjo od prejšnjih. Majhni so, pa tudi vas ni velika. A če ni korajže in poguma, pa .ii nobenih. Največji dar so darovali v zvonove na čast sv. Andreju ključar Ogrinčev oče. Mogoče jim bo sledilo več posnemovalcev. Tndi v Sp. Gameljnih so napravili enega, enega pa jim je vojska pustila; enako Taceu. Iz vseh sosednjih župnij slišimo lepo ubrano zvonenje, v tem oziru tudi mi ne smemo zaoslati in daj Bog, da bi sc tudi sčasoma oglasili.
IZ BOHINJSKE DOLINE.
Kljubovajc vsem zaprekam, se orlovska misel pri nas krepko razvija. Da je led v naši javnosti prebit, nam kažejo številke, treba bo le šc ogreti številna mrzla srca. Odsek ima sedaj 26 rednih članov, 8 višjih narašžajnikov ter 40 dečkov in deklic nižjega naraščaja. Tabora na Bledu so j« udeležilo takratnih 18 članov, od teh 7 v kroju.
Pri telovadbi pa je nastopil samo brat načelniki drugim šo ni bilo mogoče.
Prvi redni občni zbor so jo vršil 17. septembra. Obiskal nas je takrat č. g. pater Tuinpcj, ki jo v obširnem govoru razložil pomen orlovsko organizacije. I.e žal, da ]e bila udeležba od stTani povabljenih staršev prcpičla. Dno 8. dcconibra smo praznovali prvi orlovski praznik s skupnim pri-1'opom k mizi Gospodovi. Popoldne jo bil v društveni sobi sprejem članov. Brat Kržan je kot zastopnik 0. P. razvil nekaj misli o jOrlu«. Po končanem nagovoru pa je vprašal: Bratje! Ali oblju-',ito......? ln na vsako vprašanje se je glasil odgovor vseh članov enodušno in krepko: Obljubimo 1
Pomladi nameravamo prirediti prvi javni nastop. Vse ovire, ki nas še čakajo, hočemo premagati z vztrajnim delom. Na srd nasprotnikov se 110 bomo ozirali. Kdor pa mečo psovke, daje sam,sebi ne ravno najlepšo izpričevalo.
Bratje! Krepko naprej po začrtani poti, 9 sa-mopremagovanjem do — zmago. Tudi pri nas naj velja: Orel zre mirno v sinjo višave, gromi in strele ga ne plaše.
Bog živil	j. r.
TRATA, OKOLICA ŠKOFJA LOKA.
Ko jo imel lov g. notar Niko Lenček po naših poljih in dobravah, se jo čuvalo, da so ni naprav-Ijala škoda v jeseni po prosu in ajdi. In ko jc zapadel sneg, šelo tedaj so skušali otrovati lisico, toda Io s takimi sredstvi, ki jih pes in nobena domača žival niti ne povoha. Ali sedaj? Cim večje je bilo proso, ajda, tem veličastnejša je bila lovska tura ln za škricem gazi tolpa psov kot teleta. Tega naš kmet ne bo več trpel. V znoju ia trudu so pri-, dela tisti živež, ki ga potem hoče vzeti država za razne davke. Toda lovska zloba ide dalje ali nevednost? Kdo ve? To dni so posipavali neko pot iz Trate proti dobravam. Kontumaca zaenkrat ni, ta in oni pes jo šel z gospodarjem. Iu glejte: v par dneh je poginilo 5 psov, ki so dobili neko stvar, ki zastruplja. Kjer pa drugi itak nc dobi strupa kot lovec, vprašamo: Ali no ve, v kaj, kdaj in kje so napravi vaba za lisice? Naj se to dobi na travniku in živina bo cepala kot muhe. — Lovci veste, da so ta zloba ali nevednost zna maščevati? (Op. nr.: Pritožite sc vendar na glavarstvu. Storilci morajo biti kaznovani.)
DOLNJI LOGATEC.
Pri nas v Dol. Logatcu se bi morale vršiti občinsko volitve 12. januarja 1. 1923., toda poslušajte: nekdanja najhujša trdnjava liberalizma na Notranjskem se jn popolnoma zrušila, za te volitvo sploh niso upali postaviti kandidatno liste. Sklicevali so večkrat svojo zaupnike, toda vso zaman: tako so sa ustrašili klerikalnega zmaja, da so sploh niso hoteli blamirati. Največ strahu so dobili iz Ljubljane od sijajno zmage »Delav. ljudstva«, kar kaže, kako to vpliva po deželi. Lep zgled pa naj bode tudi po drugih občinah Dol. Logatcc. Naš dramatični odsek .»Kat. izobraževalnega društva« v letošnji sezoni dobro napreduje, skoro ni nedelje, da nc vprizori kako predstave.
IZ BOSTANJA.
V	nedeljo 1. t. m. se je proti večeru prvič oglasil iz visokih lin farne cerkve, novi jekleni zvon, ki tehta 697 kg. Glas je prav močan in prijeten za uho. Nepopisno veselje jc zavladalo med. starimi in mladimi, ko sc jo po dolgem času oglasil tudi pri larni ccrkvi, zakaj pri podružnicah žo davno pojo, razen ene 110 in sicer na Logu. Lo-žani, kedaj pri Vaši ccrkvi zapojejo? Kmalu dobi ta zvon šo enega tovariša in siccr bronastega. Da smo dobili tako kmalu zvonove, gre vsa čast vrlemu, za vso dobro vuetemu ccrkv. ključarju F. Že-lezniku, ki sc je mnogo trudil in tudi sam mnogo žrtvoval zanje. Čast tudi g. kaplanu A. Pavliču, ki jo tudi pomagal pri zbiranju darov. Naj Bog poplača vsem doljrolnikom, ki so kaj darovali zanje. — Ni Bošlanj šo tako slab, kakor mislimo, o njem. — Boštanjci larani! Ali bi se ne podal v Vaš zvonik šo en večji težji, jekleni zvon? Kaj mislite! — Bog živi!
JAVOR POD LJUBLJANO.
V	četrtek dne 25. maja 1922 se je ustanovila žo dolgo zaželjcua podružnica Kmetske zveze, za župnijo Javor in se združila z okrajno Trebeljev-sko. Potrudil so jo in ustanovil jo je g župan trebcljevski, kateremu so tem potom zahvaljujemo za njegov trud, ker nas je podučil, kukšen pomen ima za nas Kmetska zveza, zakaj lo v združenju je moč. Pristopilo je takoj 53 članov, ki so izvolili odbor. Imamo redne seio. 1» kaerih s«
6'
posvetujemo, o potrebah kmetskega sumi iu sklepamo resolucije. To ps ne tla mirit agitatorju samostojno stranke v drugem delu nase župnije, k;cr se je ustanovila prod tremi leti samostojna siran-ka in pridobila s pomočjo imenovanega agitatorja več pristašev in naročnikov na Kmetijski list. Obljubljal jim je nebesa na zemlji, zato ni Čudu, da je b v>» vas Beeenta i ujiin v boj za ta ugodnost. )»>■;.,! i>al je Marinkota h bobrove iu čerseta iz Šiške in «o priredili sli »d; ker se pa ravno v vas niso upali, so zborovali v samotni gostilni. Besen-4r.iii so t>:li listi dan ponosni, M, smo pa le imenitni, ker sta nas prišla tri ure v hribe obiskat kam g. Marinko in ('vrne. Obljubil jim je, da bo odpravil biro, preskrbel koruze, i>J;o volijo z njegovo stranko. Ccrne jo nekaj govoril o dobičkih klerikalcev pri Vnovčevaluiii in i i vino v Ljubljani. .Terneka je potem ob času volitev tel o>l liitSe do hiše, nagovarjal za samostojno in rc< jo priagitir.il 51 glasov .Za Bešenčane je prišlo bridko razočaranje, vedno večji d.ivki, obljubljene koruze ni bilo, nebes tudi ne. To nas je potegnil potegujejo za centralizem, ne bomo trpeli v svoji h Kmetski zvezi. V vasi Javor mu je ie popolnoma Bilklenkalo, i« tudi v va->i Iicsenca se hitro rusi njegovo delo. Zato govoriči okrog, da so odborniki bili ia bodo pristali njegove stranke. Njegova dušna hrana je Domovina, kar se sam prav rail pohvali. Pa g. Jerneko, naše mnenje je. da ste se hudo znolili. Pes slo v Boscnci nekaj pridobili takih, ki niso bili dovolj poučeni o vaši samostojni. A politika vaših samostojnih poslancev je odprl« oči večini mož iu fantov. ter so spoznali, da jo edino mesto za nje v Kmetski zvezi. Zato možje, le pogum, čeprav se on jezi. Jezen pa jc, ker je napovedal shod svoje strunke v samem Jav.iru s pristavkom. da so nič ne boji klerikalcev. Svetujemo vam, da si prej streho nreskrbite, polem pa Ic pridite. Kako se borna pomenili in kilo vas pod streho vzame, bomo k« -poročili. Povejmo pa tem polom, da poštenim politikom je pot v Juvav vedno odprla, a ljudi, ki jemljejo vero iz src, in se potegnejo za centralizem, ne bomo tr;»eli v sv)ji s red L Bodi tuili pripomnjeno, da imamo v župniji 39 domoljubnvih naročnikov, vs.tka druga hiša sa ima, ker .-;teje župnija samo 7(1 hiš, kar upamo, da bo tudi v bodoče ostalo. Zato vsi domoljubov! naročniki, ostanite Jvcsli, Domoliiib vam bo prinašal kratkočasilo berilo in potegoval se bo 7« kmetske pravice, saj (ena za pol le,a je komaj liier vina, l<i se spije, pa malo koristi, Domoljub bo pa teden z« tednom prinašal novi e v hi-,0 '/a nizko ccno 10 kron. Aeita'orjem bvrverskih časo-pi-0t pokažite vrata. Zdaj jo takih časopisov v župniji malo, le par izjem,
TRATA V POLJANSKI DOLINI.
Razmere se tudi pri nas obračajo na bolje. V naši dolini, ki je 'oila dosedaj trdnjava liberalizma in za katero sta se zanimala oba: Tavčar in Žerjav, je jela zmagovati razsodnost. Pogubonosna politika pokvarjene demokratske stranke je začela odpirati celo najbolj zaslepljenim njihovim pripišem oči, da so začeli kar p« vrsti skakati iz po-tapliajoee se liberalne gondole. Le pest zagrizenih in odvisnih ljudi se dr/i še za rokav Poljanskega Janeza in sorenieva-kih denarnih magnatov. Pri prvih volitvah pa bomo frcnili z volilno krogljieo še te ostanke med staro šaro, kamor spadajo.
Tudi na izobraževalnem polju se gihliemo, »lasti odkar smo poživili naše izobraževalno društvo. Posebno deluvnost kažejo orlovski, orliški in zlasti dramatski odsek. Veselo življenje roljo pri nas. Dvorana je zasedena skoro vsak večer, v nedeljo pa od jutra do pozne noči. Orli in Orlice imajo redna predavanja. To izobraževalno dela pa mislimo še razširiti na ta način, da burno vpeljali redna tedenska ali v ii M-i!iievn:i predavanja, ki bodo dostopna vsem otii::noni. Predavalo se »to v poljudni obliki in na zanimiv način o vprašanjih, iti bodo zanimala vsakogar in lahko tudi o stvareh, ki bi ;i!i želeli poslušalci snmi. Z rednimi preda i .ui,|i pričnemo, če le mogoče, že z božičnimi prazniki, ua kar opozarjamo naše ljudi z vabilom na udeležbo. Vstop bo prost.
10 BUČKE PBI KRŠKEM.
Žrtev centralistične uredbe države, za katero so naši samostojneži tako vneti, je postal Matija HočevarizPiče. Kot edini sin bolehnega očeta in bolane matere je moral iti k vojakom. Služil je v Kragujevacu. Sedaj o Božiču bi doslužil: pa ni zmogel več prenašati slabih razmer. Umrl je v
dalnji Srbiji. — Pašič, Pribičcvič in samostojnežev
" " " • ............. ...............
minitlor Pucelj bodo seveda še naprej v svoji kosmati vesti vpregali slovenskega kmeta v centralistični jarem. Avtonomija, katero zahteva slov. ljudska stranka, bo naredila konce temu. Slovenski fantje bodo v avtonomni Sloieuiji odslužili, katerim' bo to treba. »Kmetijski liste bo seveda še naprej veselja poskakoval in slavo pel vladi in g. Puelju, četudi je po zaslugi centralizma ugasnilo eno mlado življenje slovenskega vojaka. Zato pa naj ta list — glasilo izdajalcev sloveuskcga naroda — nima dostopa v nobeno hišo naše občine. Tebi, Matija, bodi tuja zemlja rabin iu uživaj pri Bogu večni mir!
RIBNICA.
Tukajšnje K. S. Izobr. društvo je priredilo dne 2. iu it. decembra t. 1. narodno igro Domeni. Naval je bil tak, da je bila dvorana premajhna. Rešijo je vodil g. Lovšin iz Semiču. Igra je vsesplošno zadovoljevala, le. odmori so bili predolgi. Zanimanje ljudstva za take iu enake gledališke vprizorilvo je zelo veliko in želimo, da bi društvo zopet kmalu priredilo kakšno predstavo, če že ne nove. ;>u naj bi se »Domen- še enkrat igral. Le korujino, sp.iti nc sinemo.
SOSTRO.
Častitljivi Miklavž je obiskal na svojem dobrodelnem potovanju po zemlji v nedeljo 9. doc. zvečer tudi naš društveni dom, da obdari velike io male po naročilu in pridnosti. O, to je bilo veselja iu groze! Parkeljni, že veste, kaj znajo. Nihče ni varen pred njimi, t e bi ne bilo Miklavža in angeljev, ne vem, kaj bi biio. Že tako je bil tak vrisk in pUi, da j« šlo skoz mozeg iu kosti. Po pravici so poredni otroci trepetali strahu: za letos jim je Miklavž prizanesel, ali drugo leto, otroci, če st nc poboljšate, le pripravite se — za parkeljne. Ravno nu>i)ioteii prizor pa se je odigral to noč proti jutru v Mihalovi gostilni. Fantje so nastopili iu se pozdravili v znamenju nožu, in to taki, o katerih bi niii no mislili kaj takega. O. izobraževalno društvo iu orlovski odsek, če vaju čaka > eiikn dela, da odpravila le di.jaške navade, in sicer najprej na uvelem lesu.
MEKINJE.
t jnrla j« na Nemškem ga. Julijana Trendi, p. d. Harlieževa; poleti je bil« z vcstlalskiuii Sto-veuei domu, pav mesecev po vrnilvi v Nemčijo pa je umrla. X. v m. p.! — Naročena imamo dva bronastu zvonova; pričakovali smo ju do Božiča, p« so ju odložili do Velike noči. Bo pa Velika noč tem lepša! — 2S. nov. sla obhajala — vsled bolehiiosti le na ilouiu — 50 letnico poroko Primož iu Marija Košir p. d. Vrtačuikova. To je v naši župniji zadnjih 50 let četrti slučaj. Dal jima Bog učaknti še mnogo zdravih let! — Tukajšnji uršulinski samostan jc zapustila 5. doc. ga. M. Kristiua Fezdirc po 7 letnem plodouosucm delovanju kot prednica in sc v enaki lustuosti preselila v školjo Loko. Pravični Bog ji bodi bogut plačnik za vso njeno požrtvovalno delo!
IZ BLAGOVICE.
J,Mošnja žegnanska nedelja nam oslane v \eil-lu-m spominu. Ta dan so nam prvič zapeli novi bronasti zvonovi. Veliki, glas D, tehta 1250 kg. srednji, lis, G08.& kg, mali stari, a. tebi« 392 ke. Da ni manjkalo mlajev, vcncev, streljanja, se pa samo razume; zato vsa čast funtom in dekletom. Da smo si mogli bronaste zvonove omisliti, smo vsi globoko v žep posegli, pa zdaj nam ni žal; zakaj zvonenje je lepo in mogočno. V naši ozki dolini ob državni cesti res lepo odmeva bronasto zvononje. Pripeljala sla jih na lepo okrašenih vozovih Urbanovec in Rcsnik, pobirala sta pa za njo Kumar in Skavor. Bog naj vsem obilno povrne, ker so žrtvovali Njemu v čast, sebi in potomcem v dušno in telesno veselje.
Sni učitelj Božja je prejel zasluženo plačilo — 2 moleča strogega zapora, ker je norec otroke pohujševal med poukom v šoli.
DOBREPOLJE.
Danes dne 17. decembra 1922 jc imela naša podružnica KZ svoj redni občni zbor. Zborovanjo je otvoril sklicatelj Jože Strnad, posestnik v Pod-gorici. Podal je hkrati kratko pojasnilo o pomenu in važnosti politike, obrazložil program KZ ter končal s pozivom, da se vsi strnejo v trdno kmetsko organizacijo. Za njim je govoril Anton Pogorelec, župan iz Strug o političnem in gospodarskem položaju naše države. Dasi jo govoril 2 uri, so ga ljudje ves čas z velikim zanimanjem poslušali. Po končanem tajniškem poročilu in izvolitvi novega odbora je sklicatelj zborovanje zaključil,
Tedenske novice.
Zauplkem SLS!
V božični številki »Slovenca« smo objavili poziv vsem zaupnikom, da tukoj izvrže reklamacijsko postopanje. Po najnovejših informacijah je reklamacijsko postopanje zaključeno že 6. januarju 1923 (in ne 10. januarja, kakor sloji v oglasu).
Zato ponovuo pozivamo vse krajevne odbore, da takoj vlože vse reklamacije.
Dne 6. januarja morajo biti vsi siaši somišljeniki vpisani
Tajništvo SLS,
d županom! Prihajajo nain vprašanja, v katerih številkah Uradnega tista so določila o sedanjih volitvah. Odgovarjamo: Sedanje volitve se vrše na podlagi volivnega reda za ustavotvorno skupščino. Ta zakon je bil razglašen v Uradnem listu št. .106, letnik 1920. Tzpremembe tega zakona objavljene v Uradnem listu št. 78, kona so bjavljene v Uradnem listu št. T8, letnik 1922. Zakon o volivnih imenikih se nahaja v Uradnem listu štev. 67, letnik 1922. V Uradnem listu štev. 89, letnik 1922, jc uredba državnega odbora, ki določa volivna okrožja in število poslancev, za vsako volivno okrožje.
—	Naročnina Domoljuba je za sedaj določena na letnih 24 Din. fl'o ceno plačajo vsi, ki prejemajo list naravnost na svoj naslov. Vsi drugi naročniki, ki dobivajo časopis pri poverjenikih, pa plačajo znižano ceno 20 Din na leto, ker nam s tem prihranijo večje stroške prt zavijanju in poštnini. O nagradi, ki jo po dobe poverjeniki (nabiratelji) za svoj trud, je pisal Domoljub v 43. številki.
—	Gg. poverjenikom Domoljuba in Bogoljuba. Uprava naših listov prejema v zadnjem času po položnicah plačila za Domoljuba ozir. Bogoljuba, ki jih večkrat ne ve, kako vknjižiti, ker ni zadevnih pojasnil. Treba je namreč razločno povedati, je-li plačilo namenjeno za polovico leta ali celo leto, oziroma koliko izvodov želi kdo plačati celo- oziroma polletno. Brez takega pojasnila je vsaka vknjižba pri skupnih naročilih naravnost nemogoča.
Itazlika pri naročiiini za skupne ia posamezne naročnice. Nekateri p. n. naročniki še sedaj ne vedo, zakaj zahtevamo od posameznih, direktnih naročnikov nekaj višjo naročnino, kot od takih, ki prejemajo svoj list doma pri poverjeniku. Ta razlika v ceni nastane radi tega, ker plačamo od skupnih svežnjev nekoliko nižjo poštnino in pa mnogo prihranimo pri naslovnih ovitkih ter pri delu sploh.
Poverjenik-nabiratelj. V zadnjih številkah mnogo pišemo o poverjenikih. To besedo pa mnogi napačno tolmačijo. Po-verjemi? v pasem smislu je oni, ki pobe?«
naročnino in potem sam na svoj naslov naroči vse izvode dotičnega časopisa. Take poverjenike imajo vsi časopisi, podobni •■ Domoljubu' oziroma «BogoIjubu« in od nekdaj tudi naša dična Mohorjeva družba. Poverjenik torej tudi sam ali po svojih zaupnikih razdeljuje časopis med naročnike. Pri svojem delu se pa poslužuje na-birateljev in raznašalcev, ki pa z upravo Jista nimajo nobenih stikov.
d Shod Okrajne kmetske zveze in občni zbor na Vrhniki ,jo bo vršil v nedeljo dno 31. decembra ob eni uri popoldne v Rokodelskem domu.
d Poseben jubilej. Piše se nam: Dragi »Domoljub«! 27. XII. 1922 bo trideset let, kar sem rojen. Moj oče, ki živi sedaj v Krškem, mi je takrat naročil »Domoljuba« v zibelj. Ostal sem zvest naročnik in zato obhajam letos 30 letni jubilej na-ročništva. Ce mi Bog da, ostanem naročnik do konca svoje poti; kolikšni jubilej pa bom takrat obhajal, .pa ti, dragi »Domoljub«, gotovo ne bom sporočil. — Jože Frank, poštar in posestnik v Crmoš-njicah, 22. decembra 1922. — (Da bi imeli mnogo takih vrlih in zvestih jubilantovi (Op. uredništva.)
d Kupljeni samostojneži. Ob prejšnjih volitvah so samostojneži pred Bogom in ljudmi dokazovali in zatrjevali, da nimajo 7. liberalno stranko nobene zveze, da hočejo kmete samostojno organizirati in jih lako odtrgati vplivu mestne gospode. Ko jim jc Domoljub dokazoval, da so v najtesnejši zvezi z liberalci, tedaj so kričali po vseh shodili in oštarijah, da je Domoljub najnesram-nejši lažnivec. Te dni pa se je vršila pred ljubljanskim sodiščem sodna obravnava (Ir. Žerjav proti Kraigher. In pri tej obravnavi se je pod prisego dokazalo, da so bili samostojni voditelji naravnost najeti in kupljeni od dr. Žerjava zato, da pomagajo liberalcem-centralistom na konja. Urednik Kmetijskega lista Aleksander Železnikar je namreč pod prisego izjavil, da so dobili voditelji samostojnežev pred volitvami od dr. Žerjava 400.000 kron (takrat je bilo to znatno denarce). Tako vidimo, da so bili samostojneži že od vsega začetka na prodaj, kdor več ponudi. Zato se ne čudimo, da se potem tudi v Belgradu niso strašili prodati slovenskega kmeta nenasitnemu belgraj-skemu centralizmu. Kmetje, kadar pridejo za te volitve lovit vaše glasove zato, da bi vas po(e:n zopet prodajali, veste, kaj vam jo storiti.
d Izseljenci v Ameriko. Glasom pravilnika za izvršitev zakona o izseljevanju (§ 17) ostanejo prevozni listki (prepaid, lickets, šifkarte) nekonccsioniranih pa-robrorlskih družb, ki so plačani ali kupljeni za izseljence v inozemstvu, v veljavi le do 31. decembra 1922. Izseljenci s takimi listki se bodo morali na meji vrniti. Katero družbe so koncesionirane, so izve na glavarstvu.
d Toži se jim. Samostojneži so silno žalostni, ker niso več v vladi. Zakaj, pri vladnih jaslih jim je dobro biti. Kje bo Kmetijski list sicer jemal pare! Zato So sklenili, da morajo na vsak način priti v vlado in so poslali genljivo pismo g.
Pasieu, naj jih sprejme v vlado. Za centralizem so itak navdušeni bolj kot cela sedanja samo srbska vlada, drugega pa ni treba. Zahtevajo samo — kaj? Ali mislite, da kakšne ugodnosti za slovenskega kmeta? Kaj še: oba velika župana hočejo, dve koritci, h katerima bi spravili dva svoja gosposka pristaša. Ej, ej, poceni so postali ti gospodje, zelo poceni. A tudi Pašic jih ne bo rešil neizogibnega poloma.
d Za centralizem. Sedanja vlada jo izdala proglas, v katerem zatrjuje, da neomajeno hoče ostati na stališču centralizma. Zdi se nam, da bo vihar, ki ga bodo prinesle prihodnje volitve, hujši kot ves Pašičev centralizem.
d Minister dr. Zupanič ni vstopil v pravoslavje kakor smo zadnjič pomotoma poročali.
d Hudobija samostojnega poslanca. Že lansko leto se je pred sodiščem v Ribnici dokazalo, kako so nekateri samo-stoj. in liberalci med vojsko tožili dekana Skubica in poslanca Škulja avstrijskim oblastem in se je bilo samo srečnemu slučaju zahvaliti, da nista izgubila življenja. Te dni pa se je vršila pri sodišču v Velikih Laščah sodna obravnava, pri kateri se je dokazalo, da je samostojni poslanec Majcen ob izbruhu vojske tožil avstrijskim oblastem župnika Bajca, vsled česar je le-temu takratni glavar dr. Mathias povedal, da je bil v rosni nevarnosti za življenje. Majcen je namreč tožil g. Antona Pogorelca, da mu jc na shodu v Dobrepoljah 26. marca 19'22 rekel, da je denunciant (tak, ki škodoželjno toži svojega nasprotnika na višjo oblasti). Pred sodiščem pa je Pogorelcev advokat dr. Natlačen dokazal, da je Majcen res denunciant, ker je zatožil župnika Bajca i nsicer celo po krivem, zakaj avstrijske oblasti so vršile preiskavo zoper župnika Bajca, pa se je izkazalo, da je Majcen lagal. S tem je poslanec Majcen .voditelj samostojnežev žigosan kot propal človek. Samostojneži ga bodo seveda kljub temu kandidirali, ker takih ljudi potrebujejo in so takih tudi vredni.
d Srelno in veselo novo lc!o želimo vsem dekletom in fantom, posebno pa vsem domačim. Slovenski fantje 29. pp. iz Trebinj: Ivnn Kralj, Ivan Mušter, Ivan Jurca, Mihael Pivk, Frane Babši?k, Franc Jeršin. Skoro nasvidenje!
d Vnem bralcem Domoljuba voščimo srečno novo leto. Mi slovenski fant je-vojak i, služeči v Osi-jeku, smo si želeli za novo leto par dni dopusta, pa ga najbrž nismo vredni, ker katoliški prazniki se ne jemljejo utfoštev.
d h drugega lconjeni&kega odelenjn Slov. Eislrice. Želimo vsem, posebno našim vrlim slovenskim dekletom in fantom ter b«lfeeni Domoljuba veselo in srečno novo leto ter si želimo veselo svidenje. Bo« živil Franc Hoslnik, Jožko Tir, Lovro Dolenc, Gregor Strebar, Jožko Aljančič, Rudolf Peternclj in Janez Šenk.
d Slovenski orožniki iz črne gore želijo vsem tovarišem in znancem srečno novo leto. Pod-narechiik Franc Bučinek, kaplari Franc Voljč, Jurij Uršnik, Alojzij Medved, Andrej Klcde, Josip Mejač, Ivan Žagar, Franc Drofenig in Vlado Illdč.
d Smrtna kosti. Umrla je v Kamniku 19. t. m. posestnica ga Frane. W e i b 1, vdova Molka roj. Mejač, mati g. Viktorja Molka, starešina »Danice«. Pokojnica je bila vzorna krščanska žena in mati in posebna pospešcvalka »Domoljuba« od njegovega početka. Blagi ženi sveti večna luč!
d Umrl je 14. t. m. v Štorovju pri Moravčah posestnik Janez Učakar po dolgi m mučni bolezni v 44. letu starosti. Pokojnik je bil zaveden somišljenik SLS, občinski odbornik in dolgoletni ria-ročnik »Domoljuba«. Mir njegovi duši!.
d Izvanredno visoka starost. V Loki pri Črnomlju živi vdova Lilek Marija, katera je dne 1. decembra t. 1. obhajala stoletnico rojstva. Imenovana je še'pri polni zavesti, hodi, dobro sliši in celo pazi na otroke. Njeni sinovi in hčere imajo tudi že okoli 70 let starosti in ti imajo zopet vnuke in vnukinje, katerim je ju-bilantka že pramati ali pravzaprav prababica; tako jo n. pr. otrokom nad učitelja M. Kalana v Brusnicah prababica. Res izvanreden slučaj. Bog jo živi še mnogo let!
d Veliki snežni zameti v Bosni in Dalmaciji. Zadnje dni so bili v Bosni, zlasti V Travniškem okraju, ter v Dalmaciji veliki snežni viharji. Samo na en dan so našli pod snežnimi zameti 20 ljudi mrtvih ter na stotine glav živine. V okolici Livna so pa zameti zasuli 13 oseb, ki so šli s konji v planine po drva. V istem vi!«rju je poginilo 23 konj, 17 govedi in 223 ovac. Vi sinjskem okraju je pri Voštanu zmrznila v snegu 9 letna Luca Babic na poti s pašo demov. V okolici Celebiča sta zmrznila na poti dva kmeta iz Gornjega Pitanja v sinjskem okraju. Pri Čelebiču je zamedlo 13 volov, 2 konja, 40 koz in 7 oslov. Iz raznih drugih krajev poročajo o smrti, ki jih je povzročil snežni vihar. Pri Guberu Velikem, okraj Livno, so pastirji pred viharjem pobegnili domov. 305 ovac pa je brez nadzorstva za.š/o na led reke Strube, kjer se je tenki led udri in so ovce potonile. — Velika buria je besnela tudi na merju. Pamik «Prvi s Korčule je plul iz Račišta v Korčulo, ko ga ie zalotila burja in začela premetavati okoli otoka. Parnik je dobil razpoke na treh mestih in se je pričel potapljati. Potniki so po&kakali v morje ter se rešil s plavanjem. Pamik se sicer ni potopil, vendar pa jc bil zelo poškodovan.
d Umor v Fužinah. Na praznik sv. Štefana so našli na polju blizu Fužin pri Ljubljani trikrat v prsi zabodenega, pa še živega vojaka na dopustu Franca Pečarja Studenca. Ko so ga prepeljali v garnizjjsko bolnico, je umrl. Policija jc aretirala »i d ar j a Ivana Škrjanca iz Benetka pri Ljutomeru in Ceha Franceta Surana, pri katerih je našla Pečarjev, bajonet in bodalce. Škrjanec in Suran drug na drugega zvračata krivdo.
d Šmartno psi Litiji. Na novega leta dan priredi Izobraževalno društvo lepo skioptično predavanje. Po predavanju bo mladinska igra: »Pastarica Barbika in sveti večer«.
d Pažar na Spodnji Senici. Dne 20. dec. t. 1. ob 21. uri 15 minut jc izbruhnil o^enj pri kočarici Ani Jurman na Spodnji bcnici št. 15. Požar je uničil streho hiše, pod, drvarnico, kozji hlev, 2 kozi, 7 kokoši, precej drv. Oškodovana je za 50.Pn0 kron. Na lice mesta so prihitele požarne hrambe s Preske, Sore in iz Pir-nič, katero so zabranile, da se požar ni razširil na sosednjo hiše, kar bi bilo povzročilo lahko milijonsko škodo.
Listek.
Pod krivo jelko.
Povest iz Melernikove dobe.
Spisal t Peler Bohinjec.
(Dalje.)
VII.
Se je svetil mesec na nebu, ko sc začno po Komendi prikazovali moške glave izza oglov hiš in podov. Tu sc pokaže možakar v belem kožuhu, ogledavajoč svojo puško, lam se sklanja čez plot fanl, držeč na hrblu gnojne vile, Iu pogleda gospodar skozi okno, basaje samokres s smodnikom, lam spel gleda iz hleva hlapec in se opira na sekiro. Drugod spel ovija deček vrv čez pas, ali deva verigo na ramo. Iz bližnjih vasi korakajo po stranskih stezah možje in fantje, , oboroženi s puškami in kolini, lopatami in motikami. Kose sc blišče nad ramami in dolgi noži se leskelajo ob boku. Vsem pa sc bere na obrazih svečan mir, pritajena maščevalnost in odločen nastop.
Že se zbirajo na koncu vasi. Prcccj jih ie že. Pa še vedno prihajajo.
Komendski župan jc tudi opasal svoj meč in risano puško oprtal ob rami. Bil jc še samski in ni ga skrbela družina. Tam pred kaplanijo sc uslavi. Gospod Kajetan je žc stal na pragu z dvocevko na rami. in srce se mu jc veselja smejalo. Poleg njega sc je sukal vojaški Jurjcvcc s Klanca in izprcgovoril:
»Vampek, danes bo pa vojska!«
>Bo, bo, pa kakšna? odgovarja župan.
> Ali zmaga ali sinrl!« pristavi kaplan. Oči sc zaiskre postavnemu možu, luna pa Ic onemoglo kaže svojo zadnjo svetlobo. Vclcr jc zapihal čez pokopališče in prvi pelelin sc jc oglasil v župniškem kurniku.
•-Bog z vami n sreča junaška!« sc za-čuje z okna župnišča glas župnikov.
>Bog daj!« se odzovejo glasovi možakov, ki so skupno odkorakali po klancu navzdol.
>Bog z vami!« sc čujela dva glasova: eden i/ beneficijaiove hiše, eden iz bolnice.
»Bog dajU odgovarjajo možaki in pospešijo svoje korake.
»Zdaj smo pa vsi skupaj,« reče Mencal s Klanca, ko se približajo župan, kaplan in Jurjcvcc.
»Mraz je, kar stopimo!« reče g. Kaje-lan in vsa čela sc dvigne po cesti.
Tiho sfopajo, le sneg cvrči pod nogami in severni veter brije čez plan.
Kar začuje prednja straža stokanje, kakor bi kdo ječal skozi nos. Jurjevčev fanl, ki je vodil prvi oddelek, posloji, namigne in stopi hitro proti gozdičku. Ni dolgo hodil. Na gabru je visel Zvirčev paslir, glavo je imel razjedeno od mravelj, glasu pa ni bilo več iz njega. Hitro odreže mladi Jurjcvcc vrv, potegne pastirju cunjo iz ust, ga polre-se, ali bilo je prepozno.
Zjokal se jc nad nedolžno žrlvijo, pokril z vejami mrlvo Implo, prekižal razjedeno glavo in brzo odrinil nazaj k svoji čeli.
Oroza jc obšla oborožene krnele, ko jim
je mladi Jurjevec pripovedoval svoj dogodek in gospodu Kajetanu se je ulrnila debela solza. Obenem pa ga je prijemala huda slutnja, da gospod Nace vodiški ni prejel njegovega pisma.
»Bog mu daj večni mir! Dober fanl je bil,« reče kaplan. > Ali zdaj ni čas, da bi plakali za prvo žrlvijo. Ililimo dalje.«
Molče koraka čela dalje in le prekmalu sc. prepričajo, da je bila slutnja kaplanova opravičena. V Nasovčah Vodičani niso čakali. -
» Kar je, je,« pravi župan. »Srčnost ve-' lja!« In odkorakali so dalje po cesli.
2e se je pokazala prva hiša na Brnikih. >Zaj pa bodite oprezni! Rokovnjači so go-lovo pri Fcndetu in glejle, da nam kateri nc uide. Obkolili bomo hišo in kdor bi hotel zbežali, ga ustrelile ali pobijte na tla.« 'Iako ukazuje odločno župan in četa koraka dalje, vedno bolj se razprostirajoča. 2e se pokaže Fendelova gostilna.
Fcndctovi gostje so bili nepripravljeni. Nekaj jih je spalo v hlevu, nekaj na podu, nekaj v svislili. Tudi v hiši so ležali po klopeh in za pečjo, samo dva sta sedela z.a mizo in dremala pri brleči leščerbi. Krčmar je spal v kamrici.
Ko so kmelje že polnoma obkolili hišo, sc Kovar in Golobar, ki sla čuta, predramita in pogledata skozi okno. »Izdani smo, Golobar! Pokliči Grogo za pečjo, jaz pokličem Fendela,« reče Kovar svojemu tovarišu. —
Mali Groga je molil svoje pele izza peči. Brž sc zravna in ko stopi na Ha, je že hišni gospodar pomolil svojo glavo iz kamre.
»Fende, pojdi k oknu in govori. Ti si gospodar. Golobar, pojdi poklical tovariše v hlev in na pod, Kovar, li pa poglej, kdo jc in koliko jih je?«
Fende pomoli svojo zaspano glavo skozi okno in izprcgovori:
>Kdo pa moli moj ponočni mir?«
»Mi smo pošleni ljudje in hočemo, da nam odpreš hišo?« odgovori župan.
»Popotnikom se odpira hiša ponoči, domačim pa ne.«
»Vi ste iz kamniškega okraja, saj vas poznam. Jaz pa spadam pod kranjski okraj in ni nimate tukaj ničesar opraviti,« odvrne odločno hišni gospodar.
>Nas lo nič nc briga, pod kalero graščino spadaš. Mi smo izpod Mekinjskc graščine, lo je res, ali lo moraš povedali naj-prvo svojim gostom, ki hodijo ropat in moril v naš okraj,« pristavi Jurjcvcc.
»Fende, jaz li rečem samo loliko, da se tidaj, drugače bo slaba za-le!«
V iem završi in zaropoče nekaj za hi^o. Dva rokvnjača sta holela prodreli kordon in uiti. Podercjo ju na tla in zvežejo, Vam-< pek da znamenje za napad. Jurjevčev fanl udari z železnim kolom v hišna vrata, da so se sama odprla. Boj se začne.
Rokovnjači streljajo skozi okna, ali napadalci so že vsi pri vratih, v veži in hiši. Tudi na dvorišču se je vnel boj. Ali velika množina oboroženih kmetov je bila zmagovalka. Povezali so vse rokovnjače, le nekaj jih je ušlo. Poveljnika Malega Grogo jc pobil mladi Jurjcvcc s kolom na Ua, v iem pa je tudi župan Vampek dobil na roki malo rano, ki mu jo je prizadel Groga z nožem.
Oospod Kajetan jc takoj krenil z Jur--
jevcem, kakor hilro je spoznal, da bo Vam« pek kos koložaju. Ko so kmelje vezali ro-: kovnjače, je žc slopal urnih nog z Jurjcvccm proti Komendi.
A tudi župan Vampek z mladim Jurjcv-. cem jc kmalu prikorakal za njima. Dal jc napreči in se je odpeljal v Mekinje po komisijo.
V Iem pa se je nabralo vse polno rjlc. davcev okrog Fendelove gostilne. Na vpiljc in slrelc so sc Brničani vzbudili in prihiteli trumoma, češ, kaj se godi pri sosedu. Kn^ kor hilro so spoznali položaj, so sc pridružili Komenčanom in na rokovnjače so padale palice, so letele zle besede in z veseljem so pripeljali dva voza, da nalože nanje povezane plašarje. Tudi gospod Matevž je dal raz okno na ljudi in se veselil, da sc je napad iako posrečil. Skrb je imel za gospoda Kajetana, še bolj pa za Zivčevcga pastirja. Slutil ni, da je fanl dal svoje živ Ijcnjc za današnji zmagovalni dan.
Ljudje so se zbirali v vedno večjih gručah in dajali duška svojemu veselju. Ta je poznal Kovarja, ki mu je življenje grenil, in zdaj ga vidi zvezanega pred sabo. Kako bi se premagal, da nc bi udaril enkrat s palico po njem. Ona ženska jc spoznala Mo* karjevega, ki ji je ukral srebrni pas, in ga jc s sveto jezo praskala po obrazu, kričeč:
»Rabelj, ali boš zdaj še pasove kradel??
Padarjev Jur je moral čutili bridke očitke in udarce. Malega Groga so bili od kra^ ja, saj so ga skoro vsi poznali, da ga mu ni para v ialvini in ropu. Tepli so jih Iako, da so bili vsi črni in še predno so jih pripe ' ljali do Komende, ni bilo zdrave kože na njih toliko, da bi deselico položiF nanjo. Le voz' niki so jih loliko branili, da jih razkačeni ljudje niso pobili do mrlvega.
(DalicJ___
Redna zveza
iz Bremena preko Soutlmmptonn, Chorbourga v New York lotom prekrasnih umerikanskili vladnih parobrodov l"nited States I.ines.
PRIHODNJI ODHODI: Amerika .... 3. Jan., 7. febr. Presidcnt Harding G. jan., 14. febr. President Rosscvclt 17. jan,, 28. febr. Georgo Washingt. 21. febr., 28. mar. Zahtevajte projekte in plovne listine Stav. 146.
IZJAVA.
Podpisana Frančiška Bajda, poscsl< nikova hči v Stepanji vasi St. 17, s tem preklicu-jem in obžalujem vse, kar sem govorila <\ •'ef Dobnikarjevi, posestnici v jrodutiku st. U glede nagovarjanja gdčne Frančiške Kr 1V n a r j e v c ter se ji zahvaljujem, da mi jo ofl' pustila ter odstopila od kazenske tožbe.
V I. jnbl jani, dne 9. deccmbra 1922-FRANČIŠKA BAJDA » '
Veselo novo leto
Vssm svojim oenjenlm odjemsleem
flnton I^ušlan
tngoulna r meSanim blagom
Iijubliona, Kafllovska eesta 34.
»©©»©©©»©»©G)
ont x >nn
jj Tvrdha Fran Mttl
[j fnlovlna s poliedelshlmi stroji | l juDljuna, Martinova cesta
8
nnncat v »acaaa □
U D D
vsem cenjenim odjemalcem
Sredio novo lelo 1923!
a
D
3Q
Srečno in veselo novo leto 1923
ieli vsem svojim cen|«nim odjemalcem mllMrjcm specialna trgovina za mlinske potrebščine
ČADEŽ & BRCAR, Liubljana,
Kolodvorska ulica it. 35.
želi
Ludvik Železnik
špec. mclian. delavnica _Ljubljana 7, Sp. Šiška.
Veselo in srečno novo leto
želi svojim ccnjcnim naročnikom in odjemalcem
O Zdravi č Trgovina kož — divjačine fn usnja. Ljubljana, florjanska ul. štev. 9.
Veselo in srečno novo teto
ieli vsem cenf. odjemalcem, prijateljem in znancem, zahvaljujoč se za njih dosedanje obilo zaupanje
Jvan Gauš, lesni trgovec, Movomesio
„MERAKL"
vošči vsem svojim cen], odjemalcem
veselo in srečno novo leto
Medic, Rakove & Zanki
družba z o. z. V LJUBLJANI
Vsem svojim cenjenim naročnikom želim
srečno in veselo novo leto
ter se nadalje najvljudneje priporočam.
Gonkli flnton, krojač, flačna
P
fm
F. Dolenc, Kranj
in podružnice Bled, Kranj, Gorice, Šenčur
veselo novo leto
vsem velecenjenim odjemalcem.
S
Znižane cene!
Za Novo leto in tudi po Novem letu pri ADOLF KERN, trgovina t mešanim blagom v Kranja, zraven »Bekselna«. — Sc priporočam z velespo-štovanjem. — Voščim cenjenim odjcnialceni
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1923! ADOLF KERN, trgovec, KRANJ.
Turdfca
€0
R. Dunc S drug jg23
Ljubljana
Celje — IHaribor
usem cenjenim otJjemakum
uspešno in srečna
nauo leto!
Fižol in semensko deteljo
kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.
5015
Kupim več vagonov lepega, suhega
„ BUKOVEGA OGLJA.
Ponudbe na I. PALJEVEC, Stotnikov« allca 21,
Ll»blj«na,	5550
DCIPA sc je izgubila dne 3. dec. t. 1. v oko-r CIUM lici obč. Studenec, Bučka ali Škocijan. Psica jc srednje velika, črne barve z rujavo glavo in rujavimi nogami ter sliši na ime »Zlata«. Kdor kje se nahaja, dobi 100 Din pri VENČE J_A-
|avi
KILU, Krmelj, Dolenjsko.
5574
Prodam POSESTVO
z vsemi gospodarskimi poslopji, vse v prav dobrem stanju ter njive, travnike in gozde po nizki ceni. A. Godnjarec, Sobrače, p. St Vid p, Zatični,
VABILO na
OBČNS ZBOR
»Osrednje vinarske zadruge«
za Jugoslavijo — r. z. z o. z. — v Ljubljani
ki so vrši dne 11. januarja 1923 ob 3. uri popoldne v kleti I. delavskega konsumnega druStva v Ljubljani, Kongresni trg 2, t posebni sobi.
SPORED: 1. Poročilo
načelstva in nadzorstva ter branje rev. zapisnika. — 2. Odobritev poročila in letnega računskega zaključka. — 3. Spre-niemba pravil. — 4. Volitev novega načelstva in nadzorstva. — 5. Slučajnosti.
NACELSTVO.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M................
ženitna ponudba.
Vdora brez otrok, stara 36 let, z dobrim posestvom in kovačijo z vsem orodjem, se želi seznaniti s poštenim kovačem z dobrimi spričevali v starosti 28—40 let; tudi vdovec z enim otrokom ni izključen. — Samo resne ponudbe pod «KOVA-ČIJA 5602« na upravništvo »Domoljuba«.
Vajenca za čevljarsko obrt
sprejmem. — Naslov pove upravništvo »Domoljuba« pod številko 5517.
IVAN MIHEVC :: Vrhnika
Stara cesta štev. 120,
p r i p o r o č n svojo veliko zalogo najboljšega
USNJA iz domače stroje in češke PODPLATE.
Avtomat
za gostilno, prvovrsten ln do!>ro ohranjen Je na prodaj za ceno 10.000 kron. Več se izve pri g. Močniku, Jezdarska ulica 8, Maribor.
iMT S« ucliko in malo!
Priporočamo.
za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine 7,a šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri:
Josip Peteline, Ljubljana, Sv, Petra nas:p št 1.
Družinska Pratika
ZA LETO 1923
je IZŠLA in se dobiva v vseh trgovinah po Sloveniji.
Cena izvodu 3 Din.
Na debelo se naroča pri založništvu v Ljubljani. — Razprodajalci popust!
Lepo domače platno
izredno trpežno iz lanene preje izdeluje najceneje tkalnica
.Krosna', Ljubljana, ZMegac.6
nasproti cerkve sv. Jožefa. Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Na zahtevo po Ulja vzorce.
, prsi Double verižice Stenske ure Budilke
Žepne ure Uhani
»fjjisrtjšatjjovinaur.zlatnlnelii j .rebrni«. F< ČUDEN [
L1USLJANA 22, Prssernoval

BLUZE,
spodnja krilo, predpasniki, oprem n za novorojenčke se
najceneje kupi pri: h. Š 3 N K 0 VIC nas!. K.SOSS,
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19. ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»t
Hlode, gojzdove, trame, deske
in ffouo ponudite LESNI DRI12BI ».lltlJA. III Ul Va Ljubljano, Kralju Petra trg fitcv. 8
pred sodnijo. - Plačujejo sc najviijc dnevne cene!
LEPO, ČRNO, NOVO oddaja najceneje Ivan JHI.AČIN, Ljubljana
»Janez, kom pn nosiš kože v stroj, ko zakotješ kravo, junca, tele, prašiča itd.?« - :>Koro d) upam, kot v strojarno Jakoba Planinska v Knndiji pri Novem mestu. Tam izdelujejo najfinejše usnje \seti vrst domačega izdelka. Ako hočeš ludi ti imeti fino usnje, nesi tja kožo v stroj in zadovoljen bošK: - Priporoča sc: JAKOB P1ANIN-ŠF.K in l'. MllRN, slrojarnn, Kandija.
Ovokolna brizgalna ^ŠitS
mi in 100 ni popolnoma novih cevi z vsemi sklepnimi sponami, se proda pod ugodnimi pogoji. V.a novo ustanovljena gasilna društva ali za društva v hribovitih krojili ugodna priložnost. — Naslov pove upravništvo »Domoljubna pod štev, I>259.
Srečno novo leto
$eh vsem svojim naročnikom, posebno kmetijskim zadrugam m konsumnim društvom
gospodarska sv^a, Ljubljana.
PodruZnice: CELJE - NOVOMESTO — RADOVLJICA.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Telefon št. 57.
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis a vfs hotela „Union").
Kapital in rezerve skujpno nad IC 60^000.000"
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, šibsnib. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Svcopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlove« Ier / Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje ln prodaja tuje valute in devize, j v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vso bančno in borzne transakcije pod
sprejema vloge
najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.

niča: K 30,000.1
Centrala v Ljubljani v lastni palači, Stritarjeva ulica štev. 9 (naspr. frančiškanske cerkve) Podružnice: Novi Sad, Dolnja Lendava, Ljutomer. Ekspozitura: Vrhnika.
Plsčuj« najviije obresti na vložne knjižice In na vloge nj tekočih računih.
: K 5,ona.
Se priporočil za izvršit!'; vseli bsnfniti poslov pod najkulaiitnejimi pogoji.

m
i
.4?
1
m
Najboljša in najsigurnejša prilika za sledenje!
Ljudska posnjiSnica o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od t. jan. 1923 po
5°|o "^PB
brez odbitka rent ne g? a in invalidnega davka
m
v | r.-< r ^ r.A i f,-.. r-j r.i | r ■> 1jI .i O	i | .j k.v ISJ
Ljudska posojilnica v Ljubljani jo največja slovenska posojilnica iu je imela koncem septembra 1922 nad 110 milijonov kron hranilnih vlog in nad 1,100,000 kron rcaervnili zakladov. — Posojila sc dovoljujejo na osebni kredit (proti me-niči), na hipoteke in v tekočem računu.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
-r
Odgovorni uredpjk Anton SiSnlk v Ljubljani,
Tisk« Jtigotiovinik« tkMrf*.