Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE: CELJA Let« n. — it*r. II. CelJ© da« 17. decembra 194». Cena t dia Poštnina plačana v gotovini NovI ljudski odbori naj hodo v prvih vrstah horhe, za socializacijo naše vasi! Nedeljske volitve v naše partijsko in državno vodstvo v krajevne ljudske odbore - manifestacija zaupanja de- lavcev in delovnih kmetov Dober p»tek nedeljskih velitcT t okrajm Celje-okolica je dokazal trdno v«lj« deloTnega ljudstva za učvrstitev kraJeTHlk ljudskih odborov. Povsod, kjer ■« bil« predpriprave za volitve d©- j br» isTTiene, kjer so se vršili zbori vo- livcev, lestanki po volivnih enotah, kjer M i« teren agitacijsko razgibal, kjer 8» frontne •rganizacije posvečale izbiri dobrih in poštenih kandidatov d«T*IJ posornosti, so tudi volitve po- tekale v najlepšem redu s stoodstotno udelešbe, ie v dopoldanskih urah, kljub del« reakcije, katere agilnost se je v poslednjih 48 urah pred volitvami še podvojila. Zaman so na vse načine sle- pili podeželsko ljudstvo, da bi ga od- vrnili •d glasovanja. Reakcija, katere predstavniki pri nas so še ostanki ka- pitalističnih, kulaških elementov na vaii, predvsem na Kozjanskem in v enem delu vojniškega sektorja, je do- živela tudi pri teh volitvah popolen po- raz. Razne reakcionarne parole od ka- terih najbolj razširjena je bila ta, da kdor b« volil je s tem že podpisal vstop v kmetijsko obdelovalno zadrugo, niso imele učinka, kajti delovni kmetje so že prišli do spoznanja kdo je njihov resnični aaveznik in se ne pustijo več voditi za nos. V Trn«vljah je 8 volivnih enot za- ključilo volitve že do 12. ure. V Skof ji I vasi so v počastitev volitev popravili okrog 500 m cest. Volitve so zaključile vse Tolivne enote razen ene do 12. ure. V Dramljah so zaključile tri volivne enote do 12. ure. V Laškem so bile za- ključene volitve tudi v dopoldanskih urah. Kolektiv »Volna« v Laškem in kelektiv mestnih podjetij je pa delal dva večera v počastitev volitev. Ravno tak« so v Rečici pri Laškem tekmovali radarji tri dni pred volitvami. V dopol- danskih urah je končalo volitve 5 vo- livnih enot, izmed katerih ena do 9. in ena do It. ure. Vas Zg. Gorče pri Bra- sloTČah Je zaključila volitve ob 8.30, vas Kamenče in 2ovnek pa ob 9. uri. V P«lzeli Je zaključilo 8 volivnih enot do H. mre. V Marila gradcn so tudi volitve d«br* Izpadle, 5 volišč Je zaključilo vo- litve dopoldan, med njimi Zacaj že ob 10. uri. Iz 2alca je 40 frontovcev na dan volitev delalo v rudniku Zabukovca. V Gotovljah so zaključili volitve v vseh volivnih enotah že ob 9.45 uri, ob 14.45 so pa zaključili volitve v St Petru v Sav. dolini in Libojah, v St. Jederti nad Laškem pa ob 9.30 uri. Skoraj vsa vo- lišča so bila zelo lepo okrašena. Na Vranskem je ena volivna enota zaklju- čila volitve že ob 7.55 zjutraj, 4 volivne enoto ob 8. uri, 8 volivnih enot pa ob 9.30 uri. Na Vranskem so sprejeli pred volitvami tudi 40 novih članov v Fron- to. Hribovska vas Brce-Jakob dol (Sv. Jerojain) je zaključila volitve ob 14.30. Lubnica na Pohorju (Vitanje) ob 11. uri in hribovska vas Log (Lisično) že ob 9. ,:!ri dopoldan. Tako so volili fron- tovci svoje nove predstavnike v kra- jevne ljudske odbore sirom našega okraja. Celo sneg, ki Je v nekaterih vi- šinskih predelih zapadel do kolen in kjer so bili volivci oddaljeni od svojih volišč po uro in še več, so dokazali, da so njih tradicije partizanskega borbe- nega duha in c^a Jih v borbi za svojo cblast ničesar ne mere zaustaviti. Niso pa prihajali na volišča sovraž- niki delovnega ljudstva, špekulantski elementi na vasi, ki Jih več ali manj poznamo. Ti so se razkrinkali tudi 2e -p-i vseh gospodarskih akcijah, pri sa- botiranju raznih obveznosti. Toda teh je relo malo in delovno ljudstvo bo po- skrbelo, da Jih bo še manj. Na Koz- janskem, razen par izjem v Lisičnem, niso prišli na volišče vsi večji kmetje. V Rakovi stezi (KLO Frankolovo) se čuti vpliv »gospoda« Vinter Ivana, ka- teremu se zelo dobro godi. saj ima še dve služkinji, ki Jih izkorišča. V St. Le- nartu in St, Rupertu nad Laškim vo- litve niso dobro potekale v dopoldan- skih urah zaradi zahrbtnega in podtal- nega delovanja tamkajšnjega župnika. Sam župnik v St. Rupertu ni šel volit z izgovorom, da Je to politika in da se on v politiko ne meša ter tudi zato. ker so volitve prostovoljne. Ali Je bilo njegovo odobravanje politike vojnega zločinca škofa Rozmana med okupa- cijo tudi brez »politike« (sovraštva do Narodno osvobodilne borbe), to je pro- stovoljno? V obrobnih vaseh v Marija gradcu, ki mejijo na St. Lenart tudi za- radi vpliva »dušnega pastirja«, niso do- poldan volitve potekale tako kot bi to bilo v skladu s interesi prebivalcev ▼ Marija gradcn. V Višnji vasi se je vse- kakor čutil vpliv tajnika KLO-ja Mur- šiča, ki je že pred volitvami skušal vplivati na pravilno izbiro kandidatur. Tajnik Muršič, bivši žandar, je hotel komandirati na KLO-ju. Ko je KLO dobil 7 ton premoga, ga je razdelil sa- mo med večje kmete, breme oddaje v tem krajevnem odboru so po njegovi zaslugi nosili pretežno le mali kmetje, radio-aparat, last tamkajšnjih masov- nih organizacij, je pa prodal privatniku. Zaradi takšnih njegovih dejanj seveda ljudstvo ni moglo imeti zaupanja v svoje predstavnike v tem KLO-ju. kar se je tudi popolnoma razumljivo odra- žalo pri samih volitvah. V Brezovici (KLO Pristava) ni šel volit največji kmet Kramršek. V St. Juriju ob Taboru je izjavil kmet Pusovnik Ivan in nje- gova žena, da ne gresta volit zaradi te- ga, ker ne priznavata nobene druge vlade kot nebeško. (Pripominjamo, da sta obadva pripadnika jehovske sekte, ki je agentura imperializma.) Nič bolje se pri volitvah ni izkazala učiteljica v Lokah pri St. Juriju ob Taboru tov. Friškovič, ki je Javno vrgla kroglico v črno skrinjico. Delovni človek se vpra- ša, kako bo vzgajala njegove otroke, ko pa ruši s takim dejanjem vse nje- gove napore. Tako so se ponašale na dan volitev tiste maloštevilne bedne figure, ki jim današnja državna ureditev ne prija. (Zakaj, sami najboljše vedo — ve pa tudi delovno ljudstvo!) Vse delovno ljudstvo je pa s ponosom in strnjeno pristopilo na volišča, zave- dajoč se, da s tem ."svojim dejanjem, ko izbira najboljše Ljudi v krajevne ljud- ske odbore za svoje predstavnike, ko- risti samemu sebi in s tem prispevek k hitrejši graditvi oocializma. Družmirje bo volilo najboljše ljudi že zadnjič je Celjski tednik poročal, da se Družmirčani pridno pripravljajo na volitve. Tekmovati hočejo z vsemi KLO in končati volitve ob 8. uri zju- traj. Pridno se udeležujejo predvolivnih sestankov, na katerih razpravljajo o odkupih in raznih gospodarskih proble- mih. Tudi misel o zadružništvu je pri njih prodrla nekoliko globlje in bo morda v najkrajšem času zrasla pri njih lepa zadruga. Udeležba na predvolivnih sestankih je zadovoljiva. Opažati je da se po- sebno žene v lepem številu udeležujejo sestankov, saj jih je več kot ostalih. Pa saj vemo, da družmirske žene niso med zadnjimi. Pokazale so, da se zavedajo važnosti vseh odkupov in sodelujejo s tem, da zadoščajo odkupom in plače- vanju davkov. V tem se posebno odli- kujejo Novak Ana in Brodnik Fanika. Ne zaostajajo pa tudi drage^ ki poleg vseh oddaj sodelujejo tudi pri raznih akcijah. Vsega obsojanja vredne pa so neka- tere žene in teh je le nekaj, ki ne so- delujejo v nobeni organizaciji in se ne pokažejo v nobeni akciji. Do zadnjega predvolivnega sestanka tudi teh ni bilo med navzočimi. Za zadnji predvolivni sestanek pa se je teh nekaj organiziralo in pripeljalo s seboj družinske člane, kar v Družmirju ni navada, misleč: »No- coj jih pa bomo!« V razbijanju sta se še posebno odlikovali Tomše Ana in Srebotnik Pavla. Pa sta se hudo zmotili. Družmirčani so ta večer sklenili, da s takim razdiralnim delom ne bo šlo več naprej in da bodo prav na dan volitev pokazali svojo predanost ljudski oblasti in da bodo na dan volitev že do 8. ure zjutraj oddali glasove najboljšim pred- stavnikom, ki jih je predlagala fronta. Žene bodo tekmovale, katero volišče bo najlepše okrašeno. Deset sestankov je izvedlo Družmirje. Med uspelimi je bil tudi zbor volivcev, na katerem so do- sedanji odborniki dajali računa o iz- polnjenih naloa:ah in ker so Jih vestno vršili, jim je bil obračun lahek. Poka- zali so s svojim delom, da so vredni še nadaljnega zaupanja svojih volivcev. Strnjeni s svojimi aktivisti bodo Družmirčani šli v nedeljo na volišče in v zgodnjih jutranjih urah pokazali, da ne posluSajo agentov vzhoda in za- pada, ampak bodo oddali glas kandida- ; tom, s katerimi bodo skupno delali in hodili po poti, ki nam jo je začrtal naš ljubljeni voditelj maršal Tito. Založnik Ivan In njegove zasluge za dobro delo KLO-ja Krajevni ljudski odbor Vrhloga spa- da med najboljše v poljčanskem okraju. Tu je bila tudi najprej in najbolj točno sestavljena kandidatna lista. V Vrhlogi so večinoma manjši kmetje, ki so sicer še precej pod vplivom večjih okoliških kmetov, vendar pa pravilno delo Kra- jevnega ljudskega odbora sproti briše kvarne vplive kulaških elementov, Vrh- loga je že vse odkupe za leto 1949 iz- polnila 100 odst. Največ zaslug za uspešno delo v KLO Vrhloga ima Založnik Ivan, ki odgovarja za vse odkupe in je priznan kot naj- boljši odbornik imenovanega ljudskega odbora. Založnik je upokojeni železni- čar. Ko se je v letošnji pomladi v nji- hovi vasi osnovala Kmečko odbelovalna zadruga, je bil Založnik prvi, ki je svo- jevoljno dal 7 in pol hektarsko posestvo v zadrugo brez odkupnine. Njegov sin je predsednik te zadruge. Mlada zadru- ga uspeva dobro in so letos vse planske naloge dobro izpolnili. Plan jesenske setve pa so pri žitaricah prekoračili in posejali 3 hektare več. Odbornik Založnik se zlasti odlikuje Po svoji vestnosti in natančnosti v delu. Ker v KLO Vrhloga odgovarja za vse odkupe, ne razbije prej planov, dokler se ni o zmogljivosti vsakega posamez- nega zavezanca osebno prepričal. Po- tem šele skliče sejo odbora, kjer razbi- jejo plane na posamezna gospodarstva. Zaradi pravične razdelitve oddaje, za- radi svoje vestnosti in neumornega dela za gospodarski napredek vasi, si je pri- dobil velik ugled med vaščani. Za volitve v KLO so si v Vrhlogi ra- zen enega člana zbrali vse stare od- bornike kot kandidate. S to izbiro in potrditvijo kandidatne liste, je Vrhloga dokazala, da je zadovoljna z delom sta- rih odbornikov in jim bo pri volitvah znova izkazala svoje zaupanje. na vseh večjih gradbiščih petletke. Sa- mo letos je delalo na cesti Bratstva— Edinstva 80.000 pripadnikov JA. Na- ša vojska je s pomočjo civilnega prebi- valstva izgradila tudi železniško progo Sabac—Koviljača. Na teh deloviščih so člani armije pokazali doslej največji delovni polet, saj so povprečno preko- račevali dnevne norme za 200, 500, pa tudi 600 odst. Naši narodi so opravičeno ponosni na svojo ljudsko armado. Zavedajo se, da je takšna armija lahko zrasla samo ob skrbi naše Partije, Centralnega komi- teta in tov. Tita. ki so vložili vse na- pore, da zavarujejo pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe in zagotovi- jo našim narodom mirno pot v sociali- zem. Naj živi naša mlada s slavo venčana armija! Naj živi njen ustanovitelj in genialni voditelj maršal Tito! 22. december - dan Jugoslovanske armade V aekaj dneh bomo proslavljali osm« oUetnlco ustanovitve naše ljudske glo- koko revolucionarne — Titove armiie Pred osmimi leti Je bila po nalogu tov Tita formirana v vasi Rudo I. prole- tarska brigada. «2. december 1941 proslavljamo kol rojstni dan naše slavne armije, na ka- tero ogromno vlogo v času Narodno- osvobodilne borbe smo ponosni, kakoi smo ponosni tudi na častne naloge, ka- tero postavlja pred našo armijo današ- njo razdobje graditve socializma. Prvi zarodki naše Armije so bili pra\ za prav v jeku prvih uporniških pušk, T ivenketu najprimitivnejšega orožja, s katerim so pričeli upor vsi naši na- rodi, sledeč pozivu Komunistične parti- je. Pojavljali so se v prvih partizanskih odredih, a formiranje I. proletarske krigado kot večje, regularne, v voja- škem in moralnem pogledu močne edi- »Ice. predstavlja odločen poseg naše Partije, pomemben za nadaljnji razvoj ■arodao osvobodilne borbe naših na- rodov, za razvoj naše armije v močno peet, ki Je uspešno tolkla okupatorje in domačo izdajalce. Proučevati postanek in razvoj naše amljo bi pomenilo proučevati zgodovi- ■o BKio NOB, ker sta obe med seboj iesKo povezani in ju ne moremo ločiti. Postanek in razvoj naše armije je prav tako norazvojno povezan s postavlja- ■Jeia temeljev naše ljudske oblasti in ajeao nadaljnje izgradnje. Zato ne mo- remo govoriti ločeno o razvoju naše Armijo, temveč moramo nujno povezati korbo naših narodov za svojo nacional- no osvoboditev za zrušitev vladajoče karšoazno klike, ki se je zvesto posta- vila ob stran okupatorja, povezati jo ■Boramo s izgradnjo resnične ljudske državo im. končno z izgradnjo socializ- ■aa. Razvojna pot naše armije je pokazala vsomu svetu zmago svetlih principov Bsa. ksizma-leninizma, prilagojenih ta- kratni situaciji in konkretnim razme- ra« v naši državi. Druga svetovna vojna je bila veliki izpit za vse Komunistične partije, a po- sebej io za Partije zasužnjenih držav. T toj vojni so Komunistične partije tmelo priliko pokazati svojo sposobnost, 8tnelo«t. svojo moč in svojo internacio- nali-tično doslednost. Kako so posamez- no Pm^tije opravile ta izpit? KoTnnni<;tične partije Francije, Grčije in mhirnjev»ik5h drrav so se odlo- aie xa bo-l., ki se je odražala pred- v?»ens v limjkih, sabotažah in diver- untiUk i^fljpii. ILfcTrgli ao način vse- narodnega upora In partizanskega voj- skovanja. Dokazali so popolnoma jasno, da so se odločili za takšne vrste odpor zaradi nepripravljenosti in oportuniz- ma. Edino naša Partija je na čelu s tov. Titom odločno in smelo povedla naše narode v odkrito borbo proti okupa- torju. Razvojno pot naše armije karakteri- zirajo nekatere inačilnostL Ena osnov- nih Je ta, da se Je naša armija usta- novila na neosvobojenem področju brez magazinov, tovarn ali tehnično močne- ga zaledja. Ves potreben vojni material so prvi borci naše armije z borbo iz- trgali okupatorju. Seveda Je bilo to mogoče samo ob izdatni pomoči vsega ljudstva, ki Je oskrbelo vojsko z naj- potrebnejšo hrano in obleko. Razvojno pot naše armije delimo v tri etape, začenši od ustanavljanja pr- vih partizanskih odredov do razvoja na- šo NOV v jugoslovansko armijo. Na tej poti je naša vojska šla skozi sedem ve- likih ofenziv, s katerimi Je okupator hotel likvidirati naš narodni upor. Te ofenzive in borbe naše narodno osvo- bodilne vojske predstavljajo najsvet- lejše strani zgodovine naših narodov, najizrazitejše primere heroizma, požr- tvovanja in ljubezni naših narodov do svoje domovine. Se v teku te nadčloveške borbe naših narodov, ko Je naša vojska štela okoli tristotisoč ljudi. Je prišla do izraza re- vizionistična politika voditeljev ZSSR, njeno sovražno razpoloženje napram naši borbi za končno osvoboditev. Ni jim šlo v račun, da bi si naši narodi sa- mostojno krojili svojo usodo. Voditelji ZSSR-a so že koncem leta 1943 in v začetku 1944 sklenili sporazum z anglo- amerikanskimi vojaškimi voditelji, v ka- terem so razdelili našo zemljo na dve enaki interesni sferi po znanem geslu 50:50. Samo « dosledno politiko CK na- še Partije s tov. Titom na čelu smo te načrte prekrižalL V drugi svetovni vojni so naši naro- di za ceno ogromnih žrtev prispevali pomemben delei k zmagi zaveznikov in s svojo borbo v centru nemške trdnjave vezali na področje naše zemlje številne divizijo sovražne vojske. Clm bolj se Jo širil naš narodni upor, bolj Je bil okupator primoran jačat! svojo obramb- ne moči T d-žavi. T ^f* it»4S. -o biU prisOJeai »aUloaii is Nemčijo »oti SI I korpus, 15. planinski in 89. rezervni korpus ter 22. tankovsko armijo z vzhodne fronte. Vse te ogromne vojne potenciale je moral okupator žrtvovati prav v jeku odločilnih bitk za Stalin- grad ter prav tako odločilnih bitk v Afriki (El Alamen). Razen tega je naša vojska vse do ka- pitulacije Italije zadrževala na naši zemlji 22 italijanskih divizij. Samo ob kapitulaciji Italije je naša armija raz- orožila 15 italijanskih divizij in zaple- nila ves njihov vojni material. Ce bi hoteli izraziti uspehe naše ar- mije v minuli vojni s številkami, bi to izgledalo takole: jugoslovanska armija je uničila 447.000 sovražnih vojakov, 559.434 vojakov Je zajela, tako da je onesposobila za borbo skupno 1 milijon 6.434 okupatorskih vojakov, razen tega pa Je popolnoma uničila tudi izdajalske domače oborožene edinice. Nič manjši ni bil doprinos naše ar- mije v minuli vojni v moralno politič- nem pogledu, kar se najbolj odraža v bratski pomoči, katero je naša armija nudila predvsem sosednim narodom. Pod vodstvom tov. Tita so bili na na- šem področju formirani: prvi bolgarski bataljon »Hristo Botev«, prva bolgarska brigada »Gregorij Dimitrov«, I. madžar- ski partizanski bataljon »Šandor«, če- ška brigada »Žiški«, »Avstrijski bata- ljon«, nemška partizanska četa in ita- lijanska divizija »Garibaldi«. Danes naša armija z vso pozornostjo spremlja napore naših delavcev pri iz- gradnji socializma. Raduje se vsakemu uspehu naših delovnih kolektivov. Ra- zen tega naša ljudska armada sodeluje stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 51. V nedeljo bodo volili tudi v šoštanjskem okraju Vse kraje in vasi okraja Šoštanj je /ajela predvolivna aktivnost. O volitvah razpravljajo rudarji na velenjskem rud- niku, gozdni delavci v Zg. Savinjski dolini, zidarji in delavci na gradiliščih Gradisa v Šoštanju in vsi drugi, ki vla- gajo vse sile za izvedbo plana, indu- strializacije in socializacije naše domo- vine. O volitvah mnogo razpravljajo tudi po vaseh. Vsak delavec, kakor tudi delovni kmet se zaveda pomena pred- stoječih volitev. Vedo, da je treba pred- lagati in izvoliti najboljše ljudi, ki bo- do res predstavljali ljudsko oblast na vasi in delali za interese delovnega ljudstva ter prispevali vse za izgradnjo socializma. Iz dela nekaterih odborni- kov vidimo, da je bilo nekaterim vse drugo prej mar, kot da bi vestno in čast- no izvrševali svojo funkcijo kot ljud- ski odborniki. Nekateri odborniki pa so se v svojem delu res izkazali in jim je ljudstvo zato izreklo vse priznanje ter jim zopet zaupalo delo v ljudskem od- boru. Znova so bili predlagani za kan- didate in bodo gotovo spet izvoljeni. Novoizvoljene ljudske odbore čakajo odgovorne in častne naloge. Poleg 6 že ustanovljenih obdelovalnih zadrug v okraju Šoštanj so dani pogoji za usta- navljanje nadaljnjih. Razumljivo je, da bodo pri ustanavljanju novih v pomoč ljudski oblasti vedno in povsod mno- žične organizacije ter naši borci za plan iz rudnikov in tovarn. Vse že obsto- ječe obdelovalne zadruge bo treba raz- širiti in jih gospodarsko utrditi, poseb- no v Gorenju, Gorici od Dreti, Šaleku in drugod. Poleg teh čakajo ljudske od- bornike nadvse važne gospodarsko po- litične naloge, ki morajo biti res vestno in vztrajno izvršene, saj z njimi vzpo- redno z delavcem v tovarni in rudarjem v jami pomagamo izvrševati petletni plan. Na zborih volivcev, ki so se vršili po vseh krajih, kakor tudi na predvoliv-. nfh sestankih, so volivci ugotavljali po- leg uspehov tudi pomanjkljivosti pri delil krajevnih odborov. Razpravljali so o posameznih odbornikih, ki so se zaradi nebudnosti množičnih organizacij in vo- livcev samih vrinili v ljudske odbore. Ti so predvsem ščitili lastne interese, vse drugo pa jim je bilo tuje. Tak je Lil tajnik KLO v L juhi ji Hriberšek, predsednik KLO Radmirje Prislan, kmetijski poročevalec v Novi Štifti Su- hovršnik Tomaž itd. Na predvolivni sestanek v Št. Vidu so prišli razen Krajcer Alojza in Mirkac Jožeta vsi volivci. Prvi je velik kmet, ki noče razumeti izgradnje socializma, ter se še doslej ni udeležil nobenih vo- litev, drugi pa je pod njegovim vpli- vom. Na sestanku so živo razpravljali poleg dela ljudskega odbora tudi o sporu med Informbirojem in FLRJ. Sklenili so, da naj bi imeli vsake 14 dni sestanek OF, kjer bi jim raztol- mačili vse gospodarsko politične naloge in politično situacijo doma in po svetu. V Šaleku so na predvolivnem sestan- ku razkrinkali odbornika Siter Franca iz Št. Brica in Oštir Franca iz Pake, katerih delo ni bilo v korist skupnosti. V nov odbor pa so predlagali samo naj- boljše ljudi. V Gorici ob Dreti so na predvolivnem sestanku črtali s kandidatne liste Praz- nik Cirila, kmeta iz Kokarja. Razkrin- kali so ga kot protiljudskega elementa in špekulanta. Kot tak se je izkazal pri tem, ko je dal od svojega velikega po- sestva nekaj zemlje v obdelovalno za- drugo samo, da bi se rešil obvezne od- daje. Okrajnim aktivistom pa je izjavil, da on ne bo pristopil v obdelovalno zadrugo in naj ga kar puste v miru. Vendar pa ni miroval in je pred na- povedanim sestankom obiskal vaščane v Kokarju ter se prihlinjeno zanimal, kdo bo šel na sestane^ Jn^^ušil VRli-^ vati nanje, da se sestanka tudi oni ne bi udeležili. Tudi v Lokovici predsednika Srebre- ta nimajo na kandidatni listi in so ga na sestanku razkrinkali, saj mu je bilo delo v ljudskem odboru deveta briga. Niso ga zanimali odkupi, mobilizacija delovne sile in so mu tudi priprave za volitve odveč. V Lokovici bomo volili nove, boljše ljudi, ki so se v svojem de- lu že doslej izkazali. V Šoštanju pa so priprave za volitve v najlepšem teku. Na predvolivnem se- stanku so sklepali, kako bodo čim lepše uredili mesto Šoštanj. OF je dala obra- čun o svojem delu. obveznost 20.000 prostovoljnih delovnih ur so že skoraj dosegli in bo do konca leta gotovo pre- sežena. Za kandidate so bili ponovno predlagani tov. Ravljen Marija, Šuko- vič Slavka in dosedanji predsednik Pe- jovnik Vinko, ki je kljub visoki starosti opravljal svoje delo vestno in požrtvo- valno. V pripravah so se razgibale vse mno- žične organizacije v Šoštanju, le ZB stoji ob strani. Za odbor ZB so predvi- dene volitve, kjer bodo izvoljeni naj- boljši borci in bo tako organizacija go- tovo lahko odigrala svojo vlogo kot jo mora. Med vsemi organizacijami pa je najboljša AF2. V Pesjem tajnica Ulrih Marija zaslu- ženo spet kandidira, saj je svoje, delo vseskozi vestno vršila. Na kandidatni listi imajo 10 najboljših mladincev, ki so jih predlagali na predvolivnih se- stankih, ko so črtali nekatere, ki go- tovo ne bi delali dobro in v korist ljud- stvu. Na plenumu v Šoštanju so v nedeljo sprejeli obveznost, da bodo izvolili naj- boljše kandidate, ki jih je predlagala OF. V Šoštanju bodo 100 odst. volili do 9. ure dopoldne in s tem dokazali za- upanje v OF in našo ljudsko oblast pod vodstvom KPJ. Na rudniku v Velenju bodo rudarji volili še predno bodo šli na delo ob 4 zjlutraj. Delali pa bodo na čast volitev. V odboru OF Podkraj pri Velenju bodo z volitvami začeli ob 4 zjutraj in jih 100 odst. zaključili do 7. ure zjutraj, je obljubil delegat tov. Vra- njek Jakob na nedeljskem plenumu OF. V Velenju bo godba SKUD-a na dan volitev igrala budnico ter obiskala tudi vse okoliške kraje. Prejšnjo nedeljo pa je igrala ob priliki volitev v Okraju Celje-okolica v Št. Ilju in Št. Andražu. Mladina je za dan volitev prevzela važ- no kurirsko službo. Skrbela bo za pra- vočasno poročanje iz vseh oddaljnej- ših krajev. V nekaterih krajih pa še zaostajajo v pripravah za volitve, posebno v Novi Štifti, Ljubnem, Skalah, Ravnah in Šmi- helu. Morali bodo v teh dneh popraviti kar so zamudili. Vzgled naj jim bodo naslednji, ki so drug drugemu napove- dali tekmovanje za čimboljšo udeležbo in čim hitrejši zaključek: Pes je Velenju, Gorica ob Dreti Nazarju, Šoštanj Druž- mirju. Bele vode pa Skalam. Z volitvami v KLO si bomo utrdili našo ljudsko oblast, dokazali naše za- upanje vanjo in v naše politično vod- stvo s tov. Titom na čelu. Klevetnikom Informbiroja pa bomo znova dokazali* kako ničevno in prazno je njihovo kle- vetanje saj si bomo z volitvami še boli utrdili in osigurali pot v socializem. A. P. Kako je aktivist Šostaric Otmar v KLO Polje oli Sotli v poživil delo OF v predvolivni kampanji Kot ostali aktivisti OF je tudi Šošta- lič Otmar bil zadolžen v predpripravah za volitve v KLO Polje ob Sotli. Osvobodilna fronta v Polju je bila dolgo časa nedelavna in ni krajevnemu ljudskemu odboru nudila nikake po- moči pri izvajanju gospodarskih nalog. Tovariš Špštarič se je dobro zavedal, da je ena od osnovnih gospodarskih nalog v predvolivni kampanji zaktivizirati OF na vasi. Mlad, redkobeseden fant, ki je bil vedno dosleden v svojem delu se je z vso resnostjo in odgovornostjo lotil te naloge. V pripravah za volitve, ki bodo v polj- čanskem okraju 18. dec, je najprej zak- tiviziral KLO in množične organizacije. Sklical je dosedanje odbornike KLO in jim temeljito obrazložil delo, ki ga mo- rajo opraviti v pripravah za volitve. Zatem je sklical zastopnike vseh mno- žičnih organizacij — 40 po številu — se z njimi pogovoril o vseh gospodarskih problemih svoje vasi, ter s tem v zvezi o pripravah za volitve. Tudi nove kan- didate za volitve v KLO Polje je z predstavniki množičnih organizacij prav dobro prerešetal. Takoj v naslednjih dneh pa je začel sklicevati množične sestanke vaških odborov OF. Od 9. ure dopoldne pa do pozne noči je tov. Šo- štarič hodil iz vasi v vas in razlagal ljudem pomen in način volitev. Sestan- ki so bili povsod, kjer jih je organizi- ral tov. Šoštarič izredno dobro obiskani. Tu so bile tudi kandidatne liste se- stavljene na bazi najširše demokracije. Tako je tov, Šoštariču uspelo v pred- volivnih pripravah preko članov OF pritegniti k sodelovanju celotni kra- jevni ljudski odbor. Prvotno so bili ponekod predvideni kandidati sami več- ji kmetje, katere pa je ljudstvo na mno- žičnih sestankih črtalo iz kandidatnih list in postavilo nove, poštene kandida- te iz vrst delavcev in malih kmetov. To je delo vzglednega aktivista, ki mu je z vztrajnim in požrtvovalnim delom uspelo poživeti delo vseh mno- žičnih organizacij v KLO Polje in s tem je tov. Šoštarič že v naprej zagotovil najboljši uspeh volitev. Do sedaj je imel Šoštarič v tem KLO-u že 15 sestankov, zato smo lahko prepričani, da ne bo nobenega volivca, ki bi na dan volitev 18. decembra ne vedel, kaj je njegova državljanska dolžnost. „Aero" tovarna barvil v Celja skrbi za nove proizvode Tovarna »Aero«, ki je pred vojno de- lala pod imenom »Brauns« je prej v glavnem izdelovala barve za obleke in artikle za gospodinjsko uporabo. Po osvoboditvi pa je tovarna spremenila svoje ime in se preorientirala tudi na izdelovanje kemičnih, pisarniških in šolskih potrebščin. Danes izdeluje to- varna »Aero« indigo papir, karbon pa- pir, hektografski karbon papir, akva- relne barve za šolske in umetniške po- trebe, lepila itd. V letu 1950. pa bo to- varna začela izdelovati matrice za raz- množevalne aparate, tempera barve za šolske in umetniške potrebe, različna črnila in izolirne trakove za elektriko. V pripravi pa je še več drugih proizvo- dov. V sklopu tovarne »Aero« je zdaj tudi bivša tovarna »Etol«, kjer izdelujejo esenca in eterična olja. Tu se je v tem letu posrečilo kemiku Mlakarju iz jel- kinega eteričnega olja izdelati 9 novih proizvodov. Iz surovega jelkinega olja je napravil jelkino brezterpensko olje in brezterpensko seskviterpensko olje, ki se uporablja v parfumerijah. Poleg tega je tovariš Mlakar napravil še bor- nil acetat, ki se rabi specialno za par- fume v industriji mila, terpinil acetat (ki se istotako uporablja v industriji mila), tehnični borneol itd. Vse te nove proizvode, ki se rabijo v industriji mila, deloma pa tudi v me- dicinske svrhe, bomo odslej izdelovali domj^._ ftjej_§mo pri nas surovo olje iz jelkinih in smrekovih iglic izvaža.^*- Inozemstvo ga je oplemenitilo in ga nam v novih proizvodih za drag denar vračalo odslej pa bomo sami izkoriščali surovo olje in prodajali fine proizvode Kemiku Mlakarju, ki si je z novimi proizvodi vsekakor ustvaril pogoje za novatorja, je uspelo tudi izdelati fiksa- icrje za parfumska olja, kar pomeni tudi osamosvojitev od uvoza. Tovarna »Aero« pripravlja še nekaj novih, laboratorijsko že dokončanih proizvodov, ki bodo v letu 1950 prišli Žc v večjem obsegu v prodajo. Delovni kolektiv tovarne »Aero« je letos v prvem polletju prejel od Glav- nega odbora Z,SS pohvalo in diplomo 7-a dosežene uspehe, v drugem polletju pa si hoče pribori4i prehodno zastavico za celotni uspeh. V poživitev političnega, sindikalnega dela ter tekmovanja so v tovarni v no- vembru mesecu napeljali ozvočenje, ki dobro vpliva na potek celotnega dela v proizvodnji. Tovarna ima 5 udarnikov in dva novatorja — tov. Ločičnik in tov .Jenko. Neumorni direktor tovariš Rado Jenko skrbi z mnogimi novimi iznajdbami za ugled tovarne »Aero«. S svojo spretnostjo, iznajdljivostjo in vi- sokim strokovnim znanjem si je že v drugič zaslužil naslov novatorja, saj so nove akvarelne in tempera barve, ma- trice za razmnoževanje in izolimi trak za elektriko trud in uspehi njegovega plodonosnega dela. _ __________ Sv. Celjske opekarne v borbi da bi gradbiščem zagotovile dovolj opeke Celjske opekarne, ki imajo svoje obrate v Celju, Ložnici, Ljubečni, Bu- kovem žlaku in Brežicah, so v letoš- njem letu s svojo proizvodnjo zlasti v poletnih mesecih dosegale prvo mesto med opekarnami Slovenije. V mesecih juliju je naj'boljše uspehe dosegel obrat Bukovžlak, kjer so v eni uri uvozili 1191 komadov ter izvozili 1017 koma- dov opeke. Povprečno je odpadlo pri tem na enega delavca 339 komadov na uro. Številčni rezultati se sicer ne razli- kujejo mnogo od prejšnjih, vendar pa je pomembno to, da danes delajo po vseh obratih po brigadnem sistemu, ki so ga uvedli v mesecu maju. Pri njem je važno, da je delo v opekarnah stal- no in s tem so doseženi tudi kvalitet- no boljši izdelki. Uspehi brigadnega si- stema dela so se pokazali že v prvih mesecih, zlasti pri surovi izdelavi in pri pečeh, zato jih je delavstvo tudi osvojilo kot stalen način dela v obra- tih. Zato so lahko obrati celjskih ope- karn redno dosegali mesečne plane od 95—105%. Le zadnja dva meseca, ko je nastopilo deževno vreme plana niso mogli doseči, ker je delo pri izkopava- nju gline zaradi mokrote ovirano. Tudi sušenje opeke je otežkočeno, ker imajo slabe, še stare sušilnice. Kljub temu pa so poleg uspešne surove izdelave opeke v drugih manjših uspehih znatno zni- žali tudi polno lastno ceno. Dne 29. novembra so proglasili prve udarnike in pohvalili najboljše delavce. Zlasti so dali priznanje pečarjem, ki so vseskozi pri najtežjem delu, pa so kljub temu dosegli prvo mesto v pro- izvodnji. Pri tem je treba pohvaliti tov. Sraka Ludvika, ki je že star delavec ter dela pri izkopu gline. S svojim de- lom daje vzgled ostalim zlasti pa mla- dini, ki v splošnem v celjskem obratu ne dosega tistih uspehov, ki bi jih lah- ko. Pohvaliti je treba tudi tov. Ružič Antona, ki je tudi že starejši delavec in dela pri stroju. Med pečarji pa je treba dati vse priznanje tov. Marcijaš Ivanu in Salej Štefanu, ki redno do- segata in tudi presegata dnevni plan. Tov. Marcijaš pa je tudi eden najza- vednejših delavcev, saj nima še nobe- nega neopravičenega izostanka. Še je nekaj delavcev, ki zaslužijo pohvalo in katerih zasluga je, da so med letošnjim letom dosegli pri delu tako lepe uspehe. Vsekakor pa je nekaj tudi takšnih, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti ter v svojem delu ne kažejo nobenih uspehov. Istočasno lahko omenimo še to, da delo mladinske rganizacije v obratu ni zadovoljivo. Čeprav je v celjskem ob- ratu okrog 25 mladincev in mladink, njihovega dela v obratu ni opaziti v to- likem obsegu, kot bi to bilo lahko. Mla- dina je tista, od katere zavisi v veliki meri naša bodočnost, to so naši bodoči strokovnjaki in udarniki, česar se pa mladina v celjskem obratu bolj slabo zaveda in ne daje od sebe tistega, kar bi lahko. Poleg uspehov pa se delavstvo in na- meščenstvo v celjskem obratu bori tudi z raznimi težavami, kot je preskrba, stanovanjsko vprašanje in drugo. Vse- kakor bi bilo potrebno, da bi posamezne lokalne ustanove priskočile na pomoč ter nudile tudi delavstvu v naših ope- karnah to, kar po svojem napornem de-',, lu zasluži. Z zagotovljeno preskrbo, z rešitvijo sanovanjskega vprašanja in drugih problemov bomo tudi našim de- lovnim ljudem v opekarnah izboljšali njihov življenjski standard. Vlado Habjan: Odlooitev^ Odlomek iz cikla ^^LJudlje v Znojilah'' Po vasi so ugašale luči ena za drugo. V toplo jesensko noč so se odpirala okenca. Prenekatera Ravnjanka je, na- slanjaje se na podoknico, prisluhnila, če ni njen med tenorji, ki so zategnili ubrano: »Ko psi zalajajo .. A v zlitosti glasov fantovske pesmi je le redkim uspelo uganiti svojega, posebno ker jih je motil Matij in grmeč bas, ki je donel preko vasi v tiho noč, posejano z redkimi zvezdami. Naslednja dneva sta minila, ko da bi ju z bičem preganjal. Vreme je bilo lepo in dela nič koliko. Ob večerih pa se je pogovor zavlekel pozno v noč, posebno tam, kamor so prišli v vas Strle, kaplan, Lesjak in Matejčeva Po- lona, ki je obrala domala vse hiše. Zaradi tega niso bili Ravnani prav nič presenčeni, ko je začel v nedeljo pri rani maši župnik počasi in premiš- ' Ijeno govoriti z lece o težavah in nad- logah, ki tarejo svet. Ženske so pogle- dovale zdaj veliki kip mateire božje, zdaj župnikov razgreti obraz in ga po- milovale, ker se je tako razvnel; saj mož je bolehal na srčni ncrvozi in se ni smel razburjati. Nekatere pa so spo- korno dvignile oči proti kipu in tiho soglašale, da je greh kriv vseh težav. Matejčeva Polona se je sklonila k so- sedi in ji šepnila: »Gospod gotovo mi- slijo na nedeljsko telovadno prireditev. Samo pomisli: dekleta so nastopila v kratkih krilih, a fantje brez srajc. Kaj misliš, da to ni greh?<' Pritrdilno sta se spogledali in si obe popravili težki svileni ruti še bolj na čelo. Polona je znova dvignila oči h kipu. soseda pa proti leci. Redki moški na desni so zehali m leno prebirali molke. Ravnjani so bili sploh čudni ljudje. Govori in pridigo jim niso šli do živega. Ze od nekdaj so bili trmasti in so o vsaki stvari mislili po svoje. Kar je bilo njim prav, so ver- jeli, kar ne, pa tudi ne. Držali so se pač starih navad in šli enkrat na teden v cerkev. Po poti v cerkev, pred njo in nazaj grede, so se kaj koristnega po- menili. Gospodarji so šli največ zaradi preklica, ki je bil po maši pred kapla- nijo. Mlajši so šli raje k drugi maši, ko je imel kaplan kratke in veselejše pri- dige. Izogibal pa se je tudi vsakih gro- ženj z vicami in peklom. Navadno so Ravnjani pridige zamujali ali med te- mi postajali pri stranskih vratih in mo- ževali o letini, vremenu in rigolanju za hmelj. Sele, ko je pozvonilo k evangeliju, so se trumoma vsuli v cerkev in se po večini stisnili ob vrata in stene. Nasploh jim je maša bolj ugajala kakor dolgo- vezne pridige. Župnik je imel namreč navado, da je v svojih pridigah ne- utrudno vrtal po njihovih soominih in pregrehah. Res, da pri večini niso bile hujše ko pijančevamje, preklinjanje in sem in tja kak nečist greh; a vseeno Ravnjani tega niso prenesli. Ljubše so jim bile maše, imeli so mir in so lahko lepo razmislili, kdaj bodo teletile krave in koliko bo vrgel hmelj. Bolj iz navade kakor iz pobožnosti so po zadnjem evan- geliju, zdrdrali očenaš ali dva. Tudi to pot so stali pred vrati. Ker se župnikovo rohnenje in sveta jeza, ki jo je klical med neverne Ravnjane, le ni hotela poleči, so kmalu postali na to vsi pozorni. »Poglejmo, kaj ima stari,« reče Ma- tija in stopi proti cerkvenim vratom. Ostali so se Domikal: počasi 7,a njim, ogašujoč in odmetavajo čike. Običajna župnikova bledina obraza je stopnje- valno temnela; še v lahno plešo je za- rdel. Besede ni več polagal umerjeno in premišljeno na srca svojih vernikov. Padale so trdo na bogaboječe in zaba- vale druge, ki niso vzeli moževe jeze preveč resno. Gostilničar Strle, ki se je pred leti preselil v Ravne in je zadnje čase kaj pridno zahajal v cerkev, je dreznil so- seda Zdlvrajška: »Prav ima naš župnik. Vsako nedeljo se že dela: enkrat za- družni dom, pa vožnja lesa in ne vem, kaj še vse. Na božjo čast nihče ne po- misli; zato pa je tako.« Zakrajšek mu je prikimal in se popravil v prvi klopi, ki sta jo imela onadva in še nekaj pre- možnejših kmetov. V cerkvi je postajalo vedno bolj mračno. Oblaki in goste megle, ki so se že od onega dneva grmadile nad Osol- nikom in Goznico so se zdaj raztegnile na dolino in pretile z nevihto. Zadnji ljudje so pritisnili v cerkev in zaprli za sabo vsa vrata. Sonce je le še tipaje metalo svoje razpršene svetlobne snope skozi velika rožnata okna za glavnim oltarjem, dokler niso temačni oblaki zakrili tudi velike slike farnega pa- trona sv. Jurija na prednji steni. Žen- ske so spokomo sople, moški leno ze- hali in si mislili svoje, ker se postarani župnik še vedno ni mogel umiriti. Po- novno je poudaril, da vera peša in sploh da ni zato sreče na svetu, ker ni kato- liških mož, ki bi jo spravili na pravo pot. Matija, Koren in Becijev Peter so se spogledali. Koren je šepnil Matiji: »Mož ve, kaj hoče. Pokvaril nam bo sestanek, če se mu že ne bo ^osrečilo vriniti svo- jih kandidatov.'< Prostrana notranjost ravnjiške cer- kve se je vedno bolj mračila in teža župnikovih 'besed je še morečeje se- dala v duše faranov. Zunaj se je vsula gosta ploha. Veter se je vztrajno zale- taval v škripajoča pobarvana okna in zlovešče tulil okrog oglov. Župnik je končal pridigo z gorečim pozivom, da je treba na vsakem koraku misliti na bož- jo čast, če hoče človek imeti blagoslov na zemlji in doseči zveličanje svoje du- še v večnem kraljestvu. Z mašo na ]e proti navadi zelo pohitel; kajti preveč se je zamudil s pridigo. Proti koncu maše se je začelo jasniti. Po zadnjem blagoslovu so se na stežaj odprla glavna in stranska vrata: ljudje so se trumoma vsuli iz cerkve. Sprošče- ni, bučni glasovi orgel so po »Tedeumu« doneli iz cerkve, se razlivali po prostra- nem vaškem trgu in se izgubljali v sve- že opranem nedeljskem dnevu. Oblaki in megle so hitreje izginjale za plani- nami, kakor so se malo prej nakopičile nad dolino. Ljudje so svobodneje zadi- hali. Moreče vzdušje pridige in mračne cerkve je iz trenutka v trenutek po- puščalo. Ze so se spuščali v klepet. Ženske takoj pri vratih, ker niso imele časa, da pridejo na prosto; moški pa sc šli na levo pred kaplani j o. Na prag, ki je že v cesarskih in kraljevih časih slu- žil za razglase, je stopil Dobrajc in za- čel brati Ravnjanom obvestila Ljudske- ga odbora. Ker je bil Dobrajc večkrat kaj važnega povedal o davkih in odda- jah, to pa se je tudi njih likalo, zato so moški kmalu utihnili in pazno poslu- šali. Le pri vratih okrog Malejčeve Po- lone in Orešnikove Urše je šumelo ko v panju. Polona se je križala nad Do- linškovo Tončko, ker se je spridila s starejšim Završnikovim; tistim, ki ga misli Zalarjev Francelj spraviti v od- bor, in še poudarila. »Mir!« je Dobrajc večkrat zavpil pro- ti ženskam in prestal z branjem. Te so za trenutek utihnile, a nato še huje na- daljevale. Dobrajc je čital vse mogoče razglase od cepljenja prašičev in živine pa do poziva, da naj zamudniki pobite s seč- njo in oda j o lesa. Strle se je popraskal za ušesi in si mislil: »Ne boste me! Čakajte, hudiči! Se enkrat se bom pritožil, če pri vas na okraju nič ne opravim, bom šel naprej, pa četudi do ministrstva.<; Zadovoljen s posrečeno mislijo se je nasmehnil in sklenil, da ne bo odlašal. Po glavi mu je prijetno rojilo: >-Ce ne uspem, se bo vsaj stvar zavlekla. Snoči je radio tako govoril, in tudi po mojem ne more iti več dolgo tako naprej. Kdo ve, če se čez kake mesece le ne spremeni, da bom laže dihal...« Dobrajc je hitro prelistal uradne stva- ri. Toda ker v Ravnah niso bili preveč natančni, je navadno prebral tudi dru- štvene in oefarske reči. Povedal je raz- no o gradnji zadružnega doma in jih vse povabil na sestanek, ki bo takoj v domu. Strle je krenil z Zakrajškom za osta- limi, ki so šli v gručah proti domu. V tem se je pred stavbo ustavil avtomo- bil. »Nekdo iz okraja.- je pomislil Strle in oba z Završnikom sta pospešila ko- rake, da bi videla, kdo je prišel. Člo- vek se je spustil v pogovor s France- tom in drugimi. Strle ni vedel, kam bi ga dal; bil mu je čuda znan. Se nista prišla z Završnikom do skupine, ko mu je neznanec kimaj e molel roko. »Komisar bataljona, ki je razbil nem- ško postojanko pri nas, če se ne mo- tim,'< mu je tudi Stric hitel stiskati des- nico. »Res je,<- in že sta bila v živahnem pogovoru, dokler nista začela Francelj in Koren vseh opo:/arjati, da naj gredo v dvorano, ker je že čas, da začnejo se- stanek. »O, glej ga, glej! Sami znanci,« Je vzkliknil Andrej Potočnik in udaril v lopatasto dlan Matije. »Kaj pa ti tukaj, komisar?« se je re- žal Matija in mu kazal zdrave čekane. »Zadnjič, ko se je nekdo ko furija od- peljal z motorjem od Zalarja, sem mi- slil, da si bil ti.« »Saj sem tudi bil. Danes pa sem pri- šel na sestanek. Veš, pred tedni sem prišel v vaš okraj. No, Matija, kaj si ti tukaj doma? O, seveda, saj si mi pra- vil, ko smo se dajali okrog tehle vasi. Stopila sta vstran in dala drugim po"^- Potočnik ga je začel spraševati, kalto živi in če se mu je noga od strela ze po- pravila. In ko mu je Matija zatrdil, da bi še zmerom zmogei štiriindvajsetum- pohod, sta začela govoriti o zadnji bor- bi, ki so jo ime]-: za Goznico. »Če boš še pri volitvah tak hudič, kakor si bil takrat z mitraljezom in s svojo desetino, boste igraje dosegli stoenodstotek.« Leio II. — Stev. 51. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3, Ob novi premieri v Lju. gledališeu - MIRA PUC »Ogenj in pepel« Gorki piše, da sta komedija in drama z vrhov Shakespearja in Moliera vedno bolj padali. »Ker umetnost oblikuje lju- di, bi bilo mogoče sklepati, da padanje dramatske umetnosti izpričuje, kakor da izumirajo silni značaji, silni ljudje.« Piotem pa ugotavlja, da je tudi me- ščanska doba rodila ostro izklesane zna- čaje. Tu misli na razne vplivne bančne lopove 19. in 20. stoletja, kakor Oustri- ca, Stavyskega, Kreugerja, na razne kolonialne grabeže a la Cecil Rhodes, ki niso prav nič »slabši« od Cortesa ali Pizara, na razne kralje nafte, jekla in bombaža, na razne tipe iz 60 ameriških ali 100 francoskih familij, ki jim ne gre odrekati silnega značaja, zlobne genial- nosti, strahotne zločinske prakse v med- narodnih vojnah, ki jih izrabljajo za svojo osebno obogatitev. To je ena stran medalje. Imamo pa še drugo stran v tej dobi: vrsto velikih ljudi s področja kulture, znanosti in po- litike, ki so se za ceno najtežjih žrtev upirali nečloveški praksi molohov 19. in 20. stoletja. Take ljudi smo imeli tu- di mi Slovenci, čeprav je naš povpreč- ni kulturnik rad zamiral v zagreneli misli, da se pri nas dramatika zato tako pohlevno razvija, ker pač ne de- lamo svoje politike, ker v naši meščan- ski družbi ni moglo priti do velikih de- janj, ker pač ni bilo velikih ljudi. To bi utegnilo biti res samo do neke mere in do nekega časa. Nič več pa to ne velja za čas, v katerega je s svojo dramo po- segla pisateljica Pucova. V tem času so v slovenskem življenju nastopili lju- dje, ki jih je oblikovala delavska par- tija v revolucionarni samozavesti, v lju- bezni do domovine, v obrambi domovi- ne, junaštvo, pogum, drznost, odločnost, vztrajnost in energija teh ljudi se je izkazala z dejanji v prejšnji Jugoslaviji, v borbi z okupatorji in kolaboracionisti in se še kaže v borbi za gospodarsko obnovo in petletko, pa tudi — in še ka- ko — v borbi za čistost ideologije pro- letariata in njegove Partije. V tem času pa je tudi buržoazija v boju za gospo- darske in politične pozicije — kulturne je več ali manj izgubila že pred vojno — našla v sebi značaje, ki so bili zmož- ni najpodlejših. najnesramnejših dejanj. Ali si je mogoče misliti strašnejšo mo- ralno popačenost, okrutnost in brez- vestnost, kakor smo jo imeli priložnost doživljati pri poniglavih condotierih slovenskih belogardistov in plavogar- distov, večjih in manjših, odkritih in neodkritih? Srednjeveški inkvizitorj:, najtemnejše izdajalske figure iz Sha- kespearjevih dram niso nič v primeri s krvavimi kaplani in polizanimi črno- rokci. Oni so bili nekoč, dolgo časa je že tega, te pa smo videli, hodili z njimi v gimnazijo, na univerzo, jih »učili« ... Snovi in značajev za dramo na pre- tek, da o konfliktu ne govorimo. Sim- bolični naslov »Ogenj in pepel« se mi zdi slab spričo tega konflikta. Slovenski dramatiki so začutili, da je tu nekaj takega, kar je v slovenski' družbi že pred pol stoletja opazil in po- stavil na oder I. Cankar, česar pa med obema vojnama nobeden ni jasno videl razen najredkejših izjem. Zdaj imamo nekaj dram iz te snovi. Najmočnejša je gotovo Potrčeva »Lacko in Krefli«, v kateri je upodobljena narodno osvobo- dilna borba in naše podeželje. Naša kmečka drama ima stara izročila, saj sega prav do »Zupanove Micke«. Ni ču- da, če je tudi iz časa NOB največ dram iz kmečkega okolja. »Cas je pisal res- nične drame, pisatelji smo samo več ali manj dobri ali slabi zapisovalci teh dram,« je zapisal Potrč. Toda čas je pisal tokrat drame tudi v Ljubljani, v meščan^em osrčju slo- venske družbe. Pucova je zapisala že drugo iz tega okolja, ki ga dobro po- zna. Celjska predstava »Ognja in pepela« je naletela pri publiki na lep sprejem, čeprav ima delo nekaj dramatskih po- manjkljivosti, pomanjkljivosti, ki bi jih v romanu morda manj občutili. Na odru pa bi v resnici radi zagledali »obraz v zrcalu«, obraz naših meščan- skih ljudi v tem času. Pogrešamo pred- vsem tipičnih značajev v tipičnih okol- ščinah narodno osvobodine borbe. To velja predvsem za vojaškega kurata, ki je kljub raznim opatom Marcone in dru- gim apostolskim legatom Vatikana ven- darle manj tipičen za naše razmere ka- kor kak Erlich, Glavač, Križaj in kar je še drugih žalostnega spomina. Teh ljudi ni oblikovala šele italijanska okupacija in fašistični sacerdote, mar- več jih je rodila in vodila katoliška ak- cija že 10 let pred NOB. Ob padru Gio- vanniju imam vtis, da je v njem pre- malo študija i politike Vatikana i cer- kvene socialne filozofije, pa tudi pre- malo konkretnega materiala iz domače klerikalne politike in ideologije, da bi na nas učinkovala tako kakor Cankar- jevi župniki ali kaplain v Kačurju. In končno: čemu našarati slovenski me- ščanski salon z naturaliziranim Lahom, tudi če se je kje kdaj in concreto to zgodilo. Tipično za medvojno Ljubljano to gotovo ni bilo. Dalje je txi stari se- nator, predstavnik slovenske liberalne buržoazije, prisklednik beograjske čar- šije. Na smrt bolan, na odru le govori, kakor da bi za senatorje stare Jugo- slavije bil v tem času tipičen liberalni demokratizem v najbolj bledi malome- ščanski izdaji s sredinsko moralno teo- rijo vred. Vendar drama kljub temu človeka prime: v njej je življenje, kakršno je bilo. Tu je Robov oče, tu Martel, tu Ta- nja. Tu sta končno Iris in Savo, pri ka- terem pa tudi marsikaj manjka za odr- sko osvetlitev takega tipa. Kljub temu, da tehnična drama ni napisana tako, da bi nas zlahka ves čas pritegovala, njena ideja dramatično vpliva na gledalce. Delo je režiral Zorko. Ni imel lahkega dela. Delal je z zasedenimi igralci z eno samo izjemo. Drama terja od režiserja nekaj takega, kar je nekoč povedal Hofmannsthal: Vsak ustvarjajoč režiser je pesnik. Upodabljati značaje kakor so senator, črnorokec in celo padre, ni la- hko, saj so vsi več ali manj raisonneur- ji svoje politične skupine, manj pa ak- terji. Treba je najprej globokega raz- umevanja dogodkov in njihovih nosite- Ijev značajev, potem pa iznajdljivosti. režiserske invencije, kako jih na odru narediti žive, okrogle, polnokrvne lju- di z vsemi tremi dimenzijami, da ne ostanejo plakati. Režiser ni samo odgo- voren za uprizoritev v tem smislu, da predstavi njen pravi pečat, da vdih- ne mimiki, gesti in besedi njenega pra- vega duha, da razburi gledalce do so- ustvarjanja, marveč je odgovoren tudi za umetniški razvoj igralcev. Posebno velja to za takole domače delo, ki ni- ma še odrske tradicije. Iz njega mora zadišati domača prst. Zorko je v glav- nem nalogo rešil. Slabo so se mi zdeli izdelani prvi prizori v prvem dejanju, premalo je bila napeta linija dejanja v drugem in tretjem: kazen črnorokcu, pravo pot Tanji, ki oba izvirata iz se- nator j evega rodu. Tudi scena je kazala ohlapnost. Ostala je na sredi med rea- lizmom in simboliko. Gre za meščanski salon, v katerem ne bi smeli skopariti in tudi ni treba skopariti. Ce ga naše gledališče ne zmore drugače, kot ga jt, bi bilo bolje, če bi se inscenator realiz- mu docela odrekel. Slika, tako važen atribut imovitejšega salona, mora nekaj povedati. A kaj povesta sliki na naši sceni? Tudi z inscenacijo se ustvarja v gledališču tradicija. Prav tako tudi z odrskim jezikom, z izgovarjavo, s pravorečjem. V borbi za lepo zveneč odrski izgovor je kos naše borbe za nacionalno gledališče. V Celju ni več treba poslušati, kako se bije književna slovenščina s štajerskim vo- kalizmom in akcentom, vsaj tako hudo ne, kakor se je. Bankerot slovenskega liberalizma v ! njegovem zadnjem dejanju je predstav- ljal Švegel. Imel je odlično masko in sem in tja tudi dobro igro. Imel pa je težko vlogo v tem osebnem in družbe- nem konfliktu očetov in sinov. Na njem je v veliki meri slonelo občutje drame, pa tudi razumljivost in nazornost doga- janja v Tanji in Savu. Kakor simbol umirajočega sveta je in ima spregovo- riti nekaj besed, ki ne smejo biti dekla- macija brez življenjske sile; zrušiti se morajo iz njega, ne iskajoč najmanjšega zunanjega učinka, če ne ostane papir- nat tam, kjer bi moral biti brneč bron, zveneč marmor. Koliko človeških usod se je trlo v miselnosti, ki umira z njim! Njegova beseda bi morala ustvarjati v nas neko višjo resničnost, prepad me- ščanskega duha, ki je nekoč zmagoval s parolami o svobodi, bratstvu in ena- kosti, končal pa v najogabnejšem nc- stvoru človeštva, v fašizmu. To velja tudi za takegale senatorja, čeprav je malomeščan, a po svoji funkciji ven- darle spada v vodilno buržoazijo. V Sveglu sem pogrešal notranjega doži- vetja te drame, čeprav je sem in tja pokazal, da bi rad dal več. Goršičeva je s Tanjo uspešno oblikovala žensko, kakršnih je bilo mnogo v tem času. Na vsak način je za celjski oder pridobitev. Bila je prepričevalna in je s tem do- segla svoje, dvorana je sprejela, kar ji je hotela in kar ji je morala igralka dati. Raje gledam tako igralko, kakor pa kak poklicni igralski naraščaj, v ka- terem vidiš sicer nekoliko znanja, a manj duha in nobene osebne svojstve- nosti. Božičev Savo^ trpi na dramatiki anemiji, čeprav je močnih besedi in ko- sti. Te vrste »sinko« bi moral na odru ne samo govoriti, marveč bi ga hoteli videti v akciji vsaj toliko kot kurata. Božič je bil kljub temu še dovolj pre- pričljiv, a da ni pustil v nas posebne- ga vtisa, ni sam kriv. Ti Jagi in Ed- mundi našega časa čakajo še na svoje oblikovalce. Zepkova je s svojo Iris še kar zadovoljivo odigrala te vrste žen- sko iz dobe ljubljanske okupacije. Ima imeniten glas, precej dobro obvlada prostor, nerodna pa je bila v nekaterih kretnjah. Napačna se mi je zdela nje- na ofenziva na Martela. Prehladno orož- je za jeklo. Gombačev padre Giovanni zahteva od igralca precejšnjo kreativno moč. Od njegove igre v veliki meri za- visi dramatska napetost, pa ne samo to, od njega zavisi tudi, ali bo igra prav izzvenela ali ne. Gombačev lik je malce težil v srednjeveško »ploskovitost«, ki smo je navajeni pri teh ljudeh, kadar so zunaj farovža. Mislim, da bi liku ne škodilo malo več prožnosti in tempera- menta, tudi v prvem in tretjem de-^ I janju. Martela je dal Mirnik doživeto, I mestoma pretresujoče. V njegovi mimi- ki, gibih, v izgovarjavi, v vsem nastopu čutiš resno delo, čutiš voljo, da na oder ne postavi samo spretno poslikano igral- sko kuliso, marveč osebnost. Ostale manjše vloge so v redu odigrali: dr. Sonca Grobelnik, Roba Sedej, usmi- 1 Jenko Zupanova, dr. Beliča Burdych. Ni me pa zadovoljila maska in igra pri- dobitnika, ki ga je igral Smrečnik. Ti huncveti niso bili kar nič nebogljeni, marveč salonski levi, ki so krvave roke komaj skrivali v glase rokavice in jim je izpod suknje povsod lezel strah pred ljudstvom. A zato so med prvimi orga- nizirali milizio volontario. Predsednik Tojan govori v takem stilu, kakor bi mogel poleg Praprotnika le še malo kdo. In temu primeren lik je treba po- staviti. Vsak, ki hoče podajati življenje, mora biti »v svoji notranjosti poln po- dob«. Tako nekako je rekel stari moj- ster Albrecht Diirer. Tine Orel Tovariši iz Trsta med nami Ob zaključku tekmovanja SKUD-ov v Laškem, Šoštanju in Celju je prispe- lo na obisk Prosvetno društvo »Lonjer- Katinara« iz Trsta. Naši bratje iz Trsta so bili gostje SKUD-a »France Preše- ren« v Celju, katero se je med pvosa- meznimi tekmovanji najbolje pokazalo. V soboto dopoldne je bil svečan sprejem ob prihodu na kolodvor. Godba na pi- hala »France Prešeren« je svečanost povzdignila s svojo glasbo na peronu. Pred izhodom pa so pričakovali goste zastopniki SKUD-a »France Prešeren«, Mestnega komiteta Partije, Mestnega odbora Ljudske prosvete in zastopniki OS-a. V špalirju so jih prisrčno po- zdravili naši pionirji ter jih obdarili z nageljni. Naša mladina si je na mah osvojila srca neosvobojenih Tržačanov in bila prisrčna vez med njimi in Ce- ljani. V trdni veri, da so se gostje po- čutili že ob sprejemu kot na svojih do- mačih tleh, smo pozabili eni in drugi, da nas dele nasilne meje. Na večer so se gostje zbrali v domu Ljudske prosvete, kjer jih je sprejela nabito polna dvorana z vso celjsko pri- srčnostjo. V imenu Mestnega komiteta KPS v Celju in v imenu Ljudske pro- svete v Celju je spregovoril tovariš Aškerc, nakar so Tržačani izvajali lep izbran spored, pevci so predvsem zapeli tržaške narodne pesmi, ki so pri nas manj znane. Njihovo petje je osvojilo slehernega poslušalca, tako, da je bil kontakt iz vsega začetka vsestransko ustvarjen. Na sporedu so se poleg pev- skih zborovskih točk vrstili tudi solisti (violina), klavir, klavirska harmonika, tenor, duet alta in sopran ter recitacije. Vsi solisti in recitatorke so naravnost presenetili poslušalce. V pozdrav Trža- čanom je zapel pevski zbor SKUD-a France Prešeren štiri pesmi, med kate- rimi je posebno prisrčno odzveneia »Partizanska zdravica«. Tako prisrčne- ga večera Celje še ni doživelo, saj je bil mogočna manifestacija, kakor da so iz- vajalci in poslušalci bili ena sama dru- žina. V nedeljo dopoldne se je vršila sve- čana predaja prehodnih zastavic in di- plom najboljšim SKUD-om, najboljšim skupinam in poedincem. V prvih vrs^^ah so sedeli častni gostje iz Trsta, ki so s svojo navzočnostjo dali svečanosti še prav poseben poudarek. V imenu OS-a Celje je otvoril spored kulturno-pro- svetni referent tov. Zupančič, ki je po- udaril, da se je tekmovanja udeležilo 9 sindikalnih kulturno-umetniških dru- štev. Najboljši med njimi je bil SKUD France Prešeren, ki je dobil prehodno zastavico kot najboljši. Na tekmovanju je nastopilo 10 pevskih zborov, 5 godb na pihala, 7 solo-pevcev, dalje 4 dra- matske skupine, 5 recitatorjev in lut- kovni oder. Dalje so bile podeljene zastavice: naj- boljši godbi na pihala SKUD-a France Prešeren, godalnemu orkestru SKUD-a Ivan Cankar Celje, mešanemu pev.kemu zboru SKUD-a France Prešeren, dra- natskemu odseku SKUD-a Laško in fol- klorni skupini SKUD-a Ivo Kljuear- Kožuh. Diplome so prejeli sledeči: naj- boljši moški pevski zbor rudarjev SKUD-a Poženel iz Hude jame, mešani zbor SKUD-a Potez iz Štor, za solo- petje je prejela tov. Cveta Saj ko, za recitatorja pa tov. Spelca Sketa. Nagrajenci so izvajali kratek spored, s katerim so prepričali javnost, da so priznanje v polni meri zaslužili. Sveča- nosti so prisostvovali zastopniki naše ljudske oblasti. Partije, vojske in sindi- kata ter številni udarniki. Po svečano- sti je bil prirejen banket, katerega se je udeležilo 200 udeležencev, med njimi tudi gostje iz Trsta. Banket se je razvil v kulturno prireditev svoje vrste, saj smo slišali dober govor tovariša prof. Aškerca in prekrasno petje nagrajenih zborov. Tržačani pa so prejeli v spomin na obisk darila. Višek patriotskega in bratskega vzdušja pa je bil nedvomno, ko je tovariš iz Trsta prečital brzojavn- pozdrav maršalu Titu. V teh lepih in nepozabnih urah se je razvila iskrena prešernost in le prehitro se je bližal čas slovesa. Ko smo se zvečer na p>o- staji poslovili od naših gostov, smo bili vsi polni vere v našo silo, poslovili smo se v borbenem razpoloženju, ker vemo, da ni sile, ki bi mogla zavreti vse ustvarjalne sile v največjem elanu petletke. »Samo, če boš veliko moževal s Str- letom, bomo vseeno slabo izpadli. Od- stotke bomo imeli mi, oni pa odborni- ke,« se je spet režal Matija. »Kako misliš to?« je radovedno hitel Potočnik. »Domenili so se in zdaj bodo skušali na kandidatni listi uveljaviti take, ki jim leže.« »O tem mi je pravil Francelj, vendar tega mi ni povedal, da bando vodi Strle. Sicer pa tudi ne ve, da ga poznam. Ti, Matija,« je nadaljeval Potočnik, »ali ni Strle tisti, ki se nam je izmuznil iz bri- gade, ko smo ga mobilizirali. Obljubil nam je, da nam bo dobavljal vse mo- goče; a kolikor se spominjam, smo od njega le malo dobili. Ti si nam tudi pokazal njegov bunker v zidanici, ka- mor smo ob zadji ofenzivi spravili na varno tehniko.« sTa je tisti,« mu je zatrjeval Matija. .»Samo da ima zdaj v bunkarju dru- gačno tehniko.« »Cemu .slepomišiš, povej, kaj je na stvari!« »Pred dnevi sem mu prišel na sled, da kolje na črno v bunkarju.« »In zakaj ga še niste prijeli,« je po- resnil obraz Potočnika. »Hm, zakaj, saj je še čas!« Matija se je nažmuril in zakrohotal, da so začeli oni iz dvorane skozi priprta vrata gle- dati nanju. Potočnik se je že nameril, da vstopi v dvorano. Po kratkem preudarku, ka- kor da se ne more nečesa spomniti, je obstal in vprašal Matijo: »Kako se že pišeš, ti Matija?« »Blatnik, kaj si že pozabil? Jaz tvo- jega priimka še nisem pozabil.<- »Mimogrede zgrešiš človeka, če imaš opravka s tolikimi ljudmi. Pred dnevi sem pregledoval partijske papirje in med drugimi naletel tudi na tvoje... Zakaj si že bil izključen?« ^Hm. Nerodna reč!« se je izmikal Ma- tija. Nato pa je z lahnim nasmehom de- jal: »Si lahko m'suš zakaj: dvakrat sem se ga po kravje navlekel.« Mislil je se- veda večkrat, zato mu je pomežiknil. >'In nekoga, ki je imel preveč povedati, čez sedanje čase, sem namesto milični- kov kar jaz malo pretrdo prijel. No, in hudiču — šema je cel, kolikor ga je — je tebi nič, meni nič, počila kost na nogi. Zato so me prijeli in zletel sem.;< Potočnik se je zamislil; nato hitro sto- pil k šoferju in mu nekaj naročil. Ta je pognal avto in izginil za ovinkom. Strle ju je iz dvorane ves čas opa- zoval. Vsa kri mu je stopila v glavo, ko je videl, da je Potočnik stopil k avtomobilu. Njegovo vabljenje, da naj vstopita, ker se je že začelo, je bilo samo pretveza, v resnici je šel samo za- to ven, da bi ujel kako besedo. Francelj je že otvoril sestanek, ko so vstopili. Po dnevnem redu, ki ga je predlagal Koren, je predstavil Francelj govornika z okraja. Potočnik je stopil k mizi in se odkašljal. Oni v prvih klo- peh so storili isto, da gostu ne bi bilo nerodno. Potočnik je govoril hitro in neutrudno. Ženske mu niso mogle sle- diti, zato jim je bilo predavanja kmalu dovolj Utrujeno so prestopicale. One v klopeh pa so prikrito zehale. Dokler je govoril o volitvah, je bil v dvorani lep mir. Celo ploskali so nekajkrat, čeprav Ravnjanov ni zlepa pripravil kdo do tega. Ni še končal o davkih in odkupu, ko je završalo med ženskami, posebno tam, kjer je bila Matejčeva Polona. Mo- ški glasovi so bili še bolj razdraženi, skoraj grozeči. Mejač je v razburjenosti vstal, šel proti govorniku in ga z iztegnjenimi ro- kami prepričeval in spraševal, če je to pravica, da je moral oddati skoraj to- liko žita kot Strle, čeprav ima on en- krat toliko zemlje. Matija se je smejal z drugimi fanti na račun Mejača in mu vpil: »Prav ti je. hudič nori! Zakaj si ga pa volil zad- njič?« , Strle je skočil pokonci, da se zaščiti' in strupeno gledal zdaj Matijo zdaj Mejača, nazadnje je prezirljivo za- mahnil in začel s hlinjeno prijaznostjo nekaj pripovedovati Potočniku. Franceljnu se je po hudem naporv posrečilo ljudem in Mejaču razložiti, d£ to ne spada sem. pač pa med slučajno- sti. Sploh pa da bodo njegovo stvar v nekaj dneh razčistili. Prešli so na drugo točko, zbiranje kandidatov. Lesjaku je zrasel pogum, ko je videl da se je oni z okraja tako po domače pogovarjal s Strletom. Iz denarnice je izvlekel list. Prejšnji dan mu ga je dal kaplan. Pripisal je na čelu Strletovo ime in ga stisnil v roke Zakrajšku. Ko- maj je Francelj vprašal za predloge, se je ta že dvignil in nemoteno bral z list- ka: »Ludvik Strle, Slavko Smole, Tone Lesjak...« Ob koncu je hotel reči še nekaj besed v podkrepitev predloga. Skupina okrog Matejčeve Polone ga je prekinila s ploskanjem. Dobršen del dvorane pa je ostal miren in se spogle- doval. Oni, ki so stali pri vratih, so kričali: »Preberite karakteristike!« Dvorana je hušknila v bučen krohot in njegov odmev je bil dokaj močnejši od prejšnjega ploskanja. Smeha in zba- danja na vse plati ni bilo ne konca ne kraja, dokler se ni oglasil pogrkujoči Matijev glas: »Francelj, kar zaključi se- stanek in mir besedi! Volili bomo Štr- lela. Goleža bo za vsakega dve porciji; kravi že visita v zidanici. Potem se je obrnil proti moškim in jim pomežiknil: »V bunkarju pa je tudi toliko kratlte- ga; tistega po šest sto din, da si bomo lahko privezali duše.< Hihetanje žensk se je poleglo ko bi odrezal. Vse oči so se uprle v Strleta in Matijo in vprašujoče obstale na Franceljnu in onem iz okraja, češ. kaj bo pa zdaj. Tolsta Strletova lica so zaripla. ko da so ga potegnili iz razbeljene krušne pe- či. Spomnil se je na avtomobil in to ga je gnjavilo, da ni mogel jasno misliti. Oči so mu begale od enega do drugega. Prva mu je priskočila na pomoč Polona in takoj za njo Lesjak, da kaj takega ne more biti res in da se ga je Matija najbrže že spet navlekel. Zaprepaščeni Strle si je kmalu opo- mogel. Jezik se mu je spet razvc7al: »Kar se karakteristike tiče, me vsi po- znate, da sem delal za partizane. Vpra- šajte tovariša z okraja; gotovo bo p)0- trdil to, kar sem rekel. Pozna me še od takrat, ko je padla v vasi postojanka.« In ker ni Potočnik nič rekel, je nada- ljeval: »Tudi zdaj pomagam, kjer mo- rem. Zaradi krav pa vaun povem, da je' to podla laž. Eno sem moral res pri- klati, to ve vsa vas. Krajevni živinski preglednik in odborniki lahko pričajo, da je bila res sila in da so mi odobrili. In na vsezadnje, čemu to obrekovanje, saj sem vendar vse meso oddal,« mu je glas že skoraj drhtel in se nato spet okrepil, ko je z zbadljivim nasmehom vrgel Matiji očitek, ne da bi ga po- gledal: »Tebe pa tako cela vas pozna, da si pijanec in največkrat ne veš, kaj govoriš.« »Ti bom jaz dal, Matija ne ve, kaj govori! Eno ste priklali s potrdilom. Iz- posloval si si ga od Lesjaka, ki je ravno tak tič, če ne še slabši kot ti. Živa duša v vasi ti ne verjame, da je kravi res kaj manjkalo. Bila je stara in jalova, to je vse. Zato bi jo lahko dal mesarju, a hotel si zaslužiti. Zvijača ti je za- enkrat uspela, da si prikril sleparijo in zaklal zraven še Orešnikovo. Pred njo pa še ne vem koliko drugih, ki so vse šle pod rčutil v našem razredu. Pionirka Ahačič Elika iz Prešerno- vega odreda, ki je že štirikrat pripeljala staro železo, je napisala pred svoj Iz- delek: »Ubogljiva in pridna bom, ker sem Titova pionirka!« Konferenca dne 25. no¥. ie dala pregled uspehov celjskega Radio-amater- skega druitva v berbi za plan Dne 25. novembra se je vršila »kup- Ičina celjskega Radioamaterskega dru- štva v sejni dvorani MLO, na kateri so člani društva pregledali svoje delo t letošnjem letu. Izkazalo se je, da stopa naše Radioamatersko društvo med prvi- mi od društev Ljudske tehnike v celj- •kem okrožju, saj je izpolnilo svoj letni plan s 178% že dne 20. novembra 1.1 Leto 1949 pomeni za celjske radioama- terje leto velikih uspehov. Mnogo za- slug nosi odbor, ki je znal k radioteh- niki pritegniti predvsem mladino, in ki •e je .znal uspešno boriti z različnimi ftnančninii problemi. Sicer je v dru- štvu še nekaj malih nedostatkov, ki se bodo pa v najkrajšem času odpravili. Na skupščini so bUe razdeljene di- plome in nagrade tečajnikom, ki so uspešno dovršili izpite. Celjski radio- amaterji pa sedaj ne bodo počivali, ker se zavedajo svoje velike naloge z» uspešno izvršitev petletnega plana. Ta- koj so pristopili k delu še z večjo vne- mo, da bi do konca leta presegli letni plan za 100%, in bi se tako prav goto- vo med prvimi uvrstili od Ljudske tehnike v LRS. Na koncu seje so radioamaterji so- glasno sprejeli resoluciji za oblastno konferenco LT in za CK KPS, v katerih med drugim obsojajo nesramno gonjo informbirojevskih klevetnikov proti na- ši državi in našemu vodstvu te tor. Ti- tom načelu. B. E. V predvolaiko vzgojo se vključujejo mladinci let- nika 1933 Ze smo na začetku tretjega leta od- kar se v vsej naši državi mladinci ude- ležujejo pred vojaških vaj. V tem času so jih komandirji centrov in predava- telji marsikaj naučili, spoznali so ne samo našo armijo in njeno vlogo, i>ač pa tudi važnost predvojaške vzgoje in krepitev obrambne moči naše države za obrambo pridobitev naše ljudske revo- lucije, svobode, neodvisnosti naših na- rodov. Mladinci rojeni v letih 1928 in 1929, ki imajo predvojaško vzgojo, so sedaj v armadi, pišejo svojcem kako koristno in prav jim je znanje, ki so ga dosegli v centru predvo jaške vzgoje. Sedaj se bo vključila v predvojaško vzgojo tudi mladina rojena leta 1933 in začela T mestnih in tovarniških centrih z redni- mi vajami že v mesecu januarju, med- tem ko bodo mladinci iz vasi imeli T marcu taborjenje. Mladinci začetniki se bodo lahko marsikaj naučili od tovarišev, ki se že dve leti predvojaško vzgajajo. Naučili 90 se opisati in uporabljati orožje, po- znajo ■\^>jaška pravila, taktiko borbe, maskiranje, prav dobro pa so tudi ob- vladali politična predavanja. Predava- telji so jih seznanili ne samo z razvo- jem in preureditvijo naše vojske v mo- derno armado, pač pa tudi z lažno pro- pagando, katero vodijo proti nam dr- žave ljudske demokracije pod vodstvom Sovjetske zveze. Naši mladinci bodo v odgovor na vse klevete še bolje obvladovali vojno teh- niko, postali dobri vojaki ter tako še dvignili obrambno moč naše države. Nedeljska zdravstvena služba 68. decembra 1949: dr. čerin Josip, Can- karjeva ulica 9, tel. 219. — Nedeljska zdraT- stvena služba traja od sobote opoldne d» ponedeljka zjutraj do 8. ure. Dotrpela je žrtev Avšvica naša draig* mamica, žena, stara mama in sestra Mariia Vedenik roj. Podveršič Žalujoče rodbine: Vedenik, Podveršič, Kos, Žitnik in Lešer. Celje, Ostrožno, dne 14. 12. 1849. , ., Fizkultura in šport PRVI REDNI OBCNI ZBOR NOGO- METNEGA KLUBA SŠD KLADIVARJA V torek 6. t. m. ne je vršil t novih klubo- Tlh prostorih uspel občni zbor nogometnega kluoa, na katerem je dosedanji oabor poro- ial o svojih uspehih ter delno tudi o ne- uspehih, uelovno predsedstvo je vodil pred- sednik Kladivarja tov. Jug, ki je prav tako pozdravil vse navzoče ▼ imenu upravnega od- bora, l^risotni so bili zastopniki JA, NiiS ter oblasti, la poročila sekretarja je bilo raz- Tidno, da je odbor uspešno rešil svojo na- logo ter dvignil nivo nogometa na višjo ■topnjo, kot je bilo v tem letu zabeleženo. Posebno marljivo je bilo mladinsko moštvo, ki Be je uspelo plasirati v mladinsko ligo ter to t težkem kvalifikacijskem tekmovanju. Poleg tega se udejstvujejo mladinci aktivno tudi t telovadnem društvu. Poročilo blagaj- nika je pokazalo, da je odbor vodil zelo pre- Tidno finančno politiko ter se ni zadolževal. Po nastali diskusiji je bil po razrešitvi do- sedanjega odbora izvoljen nekoliko širši od- bor ■ predsednikom tov. Skominom na čelu, ki jo tudi v prejšnjem odboru bil zelo agi- len. Odbor je razdelil najboljšim ter mar- ljivim aktivnim igralcem diplome kot tov. Klanjšeku, Bernardu in Mahkovcu, celemu mladinskemu moštvu ter ustne pohvale obe- ma bratoma Tomšičema, Firmu in Mauerju. Na koncu sta bili poslani iz občnega zbora U> Av« reaoluciji. ki sta bili soglasno sprejeti. Božo Videniek. KLADIV AR : RUDAR (Trbovlje) 1:1 (1:1) Celjska publika je imela minulo ndeljo priliko videti zanimiv ter težko pričakovani derby dveh iznačenih ter momentalno najboljših moštev slovenske lige. To srečanje je bilo potrebno že iz tega razloga, da se prijatelj- ske vezi, ki spajajo ta dva moštva Se bolj tesno povežejo, obenem pa preizkusijo moči obeh enajstoric ter se gledalcem pokaže le^ irx razveseljiv napredek alovenskega nogo- meta. Publika ni bila razočarana. Obe moštvi sta predvedli zelo lepo igro, ki je zadovoljila gle- dalce ter prikazala tehnično dober nogomet, ki pa ni zaostajal mnogo za onim, ki ga pri- kažejo ostala moštva v naših bratskih repu- blikah. Moštvo Kladivarja je kljub neodloče- nim rezultatom dokazalo, da zadnji uspehi niso bili slučajni ter da je v izvrstni formi, ki daje upanje za start enajstorice v drugem letu. Tekma sama je bila skrajno falr ter kljub izredno slabemu terenu lepa in živah- na. Igralo se je v glavnem po krilih, kjer sta bila Hudarin ter Belcer nevarna in pro- doma. Domačini so imeli več od igre in bi njihova zmaga bila povsem zaslužena, saj so bili T premoči in cesto nevarno ogrožali trbovel.iska vrata. Pnri gol so dosegli gostje po izredno lepem strelu Hudarina, a izenačil jo Pceinek. Bož« Tldenick ■INDIKALNO PRVENSTVO Obveščamo vse kapetane moštev A la B grupe, da bo obvezen sestanek v torek dne 20. decembra ob 19. uri v'sindikalni dvorani OSS-a. Grupa C — ženske ekipe pričnejo ■ tekmovanjem 4. januarja 1950. Drugo, kolo za A grupo bo v sredo 21. decembra, za B gru- po p» T istrtek 22. decembra. Razpored II. kola: A-I: Avtoobnova — LIP: Tkalnica hlačevine — Kemična tovarna; Tovarna tehtnic — Em«j- lirana I; Cinkarna II — MI.,0 Zlatarna. A-II: Cinkarna I — MLO Tekstil a tovarna: MT^O Mizarstvo — Kovinarska šola; Ind. servis I — Beton 11; Kmajlirana II — Tovarna sad. sokov. A-m-. MLO Inštalacije I — Celjska tiskarna II; OLO Celje-okolica I — Narodna banka I: MLO Celje I — Naproza; Zdravstveni doa — Beton I. A-IT: Posta — Gozdno gospodarstvo; Prosvetni delavci I — Bolnica I; Ljudski magazin — Drž. trgovsko podjetje; železniška postaja — MLO Celje I. A-T: Gostinci — MLO Oblačilne; MLO Celje III — MLO Obrtne; Invalidsko podjetje — že- lezniška sekcija; SAP — Celjska tiskarna I. B-I: OLO Celje-okolica II — Beton III; MLO Obrtne II — MLO Inštalacije II; Cinkarna mladinci — Komunalci; Bolnica II — lovar- na sodov. B-II: MLO Obrtne III — Prosvetni delavci II; Na- rodna banka II — čevljarji; Ind. servis II — Rudnik Pečovnik; Krojači — Tovarna pohištva. Prosimo vse kapetane moštev, da takoj po končani tekmi (v teku naslednjega dopol- dneva) dostavijo pismeno rezultate tov. Ur- liču. rinomehanika MLO, Stanetova ulica 1». BRZOTURNIR »BETONA« Šahovski aktiv sindikalne podružnice »Be- ton« je održal svoj brzoturnir za prvenstv« v mesecu decembru. Izid je naslednji: 1.—3. Kovačič, Videtič, Zenter, 4. Refko. 6. špeglič, 6. Gajšek, 7.—8. Lipovšek in Tavželi. ».—10. Semolič in Vodičar, 11.—12. Inff. Drsvsnjsk in Faktor, IS. Sever, 14. C«r- POZOR! AH st« IS »ogledali, če ležijo po vaših kle- teh in podstrešjih nepotrebne steklenice, ki jih naša proizvodnja nujno rabi? Dostavita jih čimprej Trgovskemu invalidskemu pod- jetju »Kmbala^a« Celje, skladišče ŠlandroT trg S, bivša hiša Zany, informacije Cankar- jeva 11-11. desno, ki kupuje vse vrste ste- klenice tudi neoprane, od naimanjše do naj- večie. to ie medicinske, likersi,rja. Vabim vse člane, kakor tudi vse interesente^ da se skupščine udeleže, ker se bomo pome- nili tudi glede nadaljevanja treningov in na- vega trsnerja. Referent. PODVOZ POD BIVSIM HOTELOM POSTO je že nekako 14 dni brez razsvetljave. Zamislite si tam promet z avtomobili, vozovi, pešci v večernih urah v temi! V teku 14 dni bi menda ta nedosta- tek že l.ahko kdo od za to poklicanih opazil in ga odstranil. OGLAS Uprava stanovanjskih zgradb MLO Celje, Trg Svobode 10, poziva vse dobavitelje — uslužnostna podjetja državnega in privatne- ga sektorja, da brezpogojno izstavijo račune za dobavljeni material in izvršene usluge do 31. decembra 1949. Pozneje predloženi računi se ne bodo pri- gnali. Uprava. IZGUBILA sem od Drž. lekarne po Zidan- škovi ulici do tržnice črno usnjeno roka- vico. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v uredništvu. PRODAM spalnico iz trdega lesa. Naslov v upravi. KUPIM stavbno parcelo okrog 1200 kv. m. ali enodružinsko hišo z nekaj zemljišča t bližini Celja, Petrovč ali Žalca. Eventualno T zamenjavo odličen »Planino«. Naslov v upravi. PRODAM malo posestvo s hišo, vinogradom, travnikom, njivo in gozd, skupaj 72 arov. Hriberšek Marija, Podkraj 15, St. Ilj pri Velenju. DNE 10. DECEMBRA mi je bil na proslavi GLIN-a v vrtni dvorani hotela Evrope po- motoma vzet moški plašč rjave barve s sveiiinjem ključev v žepu. Prosim, da se plašč vrne na naslov v upravi ali direktno na Gozdno gospodarstvo Celje. OBJAVA Obrtniško nabavno prodajna zadruga z o. j. za okraj Celje-okolica Celje obvešča svoje člane, da bo od 9. do 23. t. m. delila: čevljarjem razni čevljarski material poseb- no krupone, gornje usnje, dreto, pifelce, Ci- ril; sedlarjem 23. in 24. t. m. likanec, livalne jermenčke, motvoz, zaponke, obročke. Krojači in krojačice naj se ob priliki, ko bodo po drugih poslih v Celju, zglasijo v tr- govini, kjer bodo dobili spenjalec, odpadne tkanine in nekaj sukanca. Krojači, kroiačice in tnpetar.ii, ki celijo na- ročiti prvovrstno krojaško vato, nai sc ta- koj zglasijo t pisarni zadruge zaradi toB- nejše Informacije in naročila. Šoboslikarjem In pleskarjem delimo 13. t. m. litopon, ultramai-in In drug material, ki bo medtpm prispel. Člani brivci, ki še niso prev7ell mila. sam- pon in »Trajnival« nai ta matenai takoj dvirr- nejo, ker bo sicer razdeljen drugim. ^ Zahvala. Vsem, ki so v tako častnem številu spremili na5o dra.