Ameriška Domovina
- ..	::y\- V./'-	s,-	v-.:’
No. 94
AHCRiCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago. Milwaukee, Waukegan. Duluth, Joliet. San Francisco,	Bi=»-
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg Denver, SSp^S^Tphoenia. *iy. Pueblo BockSpringe
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 22, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
^edseduik Sadat še ni izgub!! upanja na uspeli srejeffapodflp
^edsednik Egipta še vedno Upa na uspeli svojega mirovnega prizadevanja, začetega s potjo v Izrael la ui v novembru.
Kairo, Egipt. — Anvar Sa-^ jo dejal, da je izogibajoči pogovor, ki ga je dal Izrael o bodočnosti zahodnega rega Jordana in Gaze, pustil P°gajanja “v zraku”, toda še “ni Pikini! vseh vezi”. Sadat je de-■ ’ da se je pripravljen ponov-r',0 Pogajati neposredho z Izra-ei0m in da je optimističen, kar 2adeva končni uspeh njegovega Prizadevanja za mir.
Odločitev Izraela preteklo netijo po Sadatovih besedah ne Podstavlja temelja za obnovo ^posrednih razgovorov med Izraelom in Egiptom, ki so bili Prekinjeni v preteklem januar-
Egiptski vodnik je v razgovo-Fu 2 Walterjem Cronkitem de-a , da ne vidi smisla v kakem Povem sestanku z Beginom, ker aa je ta “sprejel trdo linijo sta-garde”. Prav tako ne vidi ■ roisla v obnovi razgovorov na ^aki nižji ravni.
Sadat je izjavil, da njegova ran ovna pobuda ne bo nikdar rartva, “vso reč je mogoče obnoviti”
Jaz sem v stalnem stiku o Predsednikom Carterjem in mi 7. nismo dosegli stvarno točke, ior bi naj vse propadlo,” je reci Sadat Cronkitu. Zanikal je, a bi bil pod domačim notra-jim pritiskom v pogledu svo-I1 Prizadevanj za mir.
Novi grobovi ^Ka^ado^ribolovu"1 ^ i® napravi!
° °" ° °™ pofrej veliko škodo
Frances Kodrich
OTTAWA, Kan. •— Posebni
Umrla je 81 let stara Frances zastoPnik ZDA, ki se pogaja s Kodrich s Schaefer Avenue, j-0j 'Kanado o novem, stalnem do-j Vene, vdova po pok. Josephu Jgovoru ° ribolovu, je pozval k 'mati Stan Mezic, Mary Turk, hitvremu sporazumu, da bodo ri-mačeha Josepha, 9-krat stara v °beh deželah mogli zno-mati, sestra Antonie Kolegar.
VANCE OZNAČIL POLITIKO ZDA V AFRIKI POZITIVNO
Zamrznjena poštnina
^en» John H. Glenn, demo-nat iz Ohia, pripravlja zagonski predlog, ki naj bi Poštnino za pisma zamrz-P1} na 15c za prihodnja 4 leta.
s Washington, d.c. — Ko
° začeli zastopniki poštarjev ° ga j an j a za novo kolektivno °godbo in zahtevajo povišek seac Za 14% v prvem letu, je j0?-' 4°hn H. Glenn sklenil pred-^ 21 i Kongresu, naj zamrzne se-nanjo Poštnino za pisma 15c za alnianj prihodnja 4 leta. V zad-^	4 letih se je poštnina za
sma prvega razreda povišala „y° od 10 na 15c.
Mi ne maramo, da bi bila raf niriv Wko visoka, da bi moje h ?°^na služba prenehati,” 0 eial sen. Glenn. Pri tem je J-Al na dejstvo, da je obseg v. ? e Vselej padel, kadar so Cestnino povišali.
^ raznih naselbin
YORK, N.Y. — Zani-Sv v Z5 Slovenski festivali pri V n jwU V K airfieldu, Conn., y e eljo, 25. junija 1978 raste, še	50 vključili naknadno
hiit QSki nasto,P ge- Malije Na-Ko^ Premljala bosta g. Franjo * anJski in g. Fredie Mally.
^eif‘ald R. Ford res misli Ana kandidaturo?
tičmA HINgton> d-c- - P°li-Prerl<;0jaZOVa^c^ sodijo, da bivši Ford mk ZDA Gerald R-
h°vnoRfmara res misli na po-hika ZT!Jandldaturo za predsed-v2tra, A’ .ko tako ostro in Pjega ° kr^^z^ra Politiko seda- ]
Predsednika Carterja.
Pokojna je bila članica in dolgoletna odbornica. Društva Danica št. 11 ADZ, članica Oltarnega Društva pri Sv. Vidu in Podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb bo jutri, v petek, ob 9.30 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Ure kropljenja so danes od 2{ do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Mary L. Avsec Umrla je 66 let stara Mary L. Avsec, roj. Hočevar, vdova po pok. Williamu J., mati Williama D., s. Mary St. Bernardine SND in Bernadette, stara mati, sestra Anne Mack, Rudolpha Hočevarja, Molly Blatnik, Frances Orehek, pok. Franka in pok. An-drewa Hočevarja. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
biči v
va loviti ribe v spornih vodah.
Ko je ameriški zastopnik Lloyd Cutler za naglo reševanje spora, je kanadski zastopnik Marcel Cadieux dejal, da Kanada nima dosti interesa za obnovo začasnega dogovora, ki je bil odpovedan 2. junija, ampak išče obsežen, stalen dogovor o razmejitvi spornih voda.
Močan potres je napravil
STiV" Državni tajnik Cyrus R. Vanče je dejal, da ZDA ne bode v Afriki posnemale sovjetske politike, ampak bodo vztrajale na lastni pozitivni politiki, ki hoče pomagati afriškim državam do lastnega reševania njihovih vprašanj in težav.
okolici, čutili so ga tudi v sosednji Bolgariji in Jugoslaviji.
SOLUN, Gr. — Potres jačine 6.5 na Richterjevi lestvici je v torek zvečer povzročil v tem'
WASHINGTON, D.C. — Cyrus R. Vance je pretekli torek
mestu z okoli 600,000 prebivalci | eovoril _ A / . preteKl1 tore-veliko škodo NoirfooJ » Hod; ! ft™11 “ «• letnem “sedanju
V Peruju so pri volitvah prevladali zmerni
LIMA, Peru. — Preteklo nedeljo so volili v Peruju prvič po desetih letih. Izvolili so skupščino, ki bo izdelala novo državno ustavo, na temelju katere bo nato prevzela vodstvo države civilna vlada.
Pri volitvah je dobila največ glasov, 35% Vseh, Ljudska revolucionarna ameriška stranka, o kateri trdijo, da je zmerno levičarska. Peru naj bi dobil civilno ustavno vlado leta 1980.
Napeios! mesi Kitajsko In Vietnamom rasle
V Hanoiu so označili zaprtje treh vietnamskih konzulatov v LR Kitajski na zahtevo te za “politiko poloma”.
HONG KONG. — Vietnam je
označil kitajsko zahtevo, da zapre svoje tri konzulate v LR Kitajski za politiko polomije, ki vključuje tudi podpiranje režima v Kambodži v njegovi ob-Imejni vojni z Vietnamom. Pretekli teden so opazili večje število kitajskih ladij v Tonkin-škem zalivu med obalo Vietnama in kitajskim otokom Hainan.
veliko škodo. Najrhanj 14 ljudi je bilo mrtvih, nad.sto pa ranjenih. Veliko število stanovanjskih hiš, pa tudi drugih zgradb, je bilo podrtih, še več pa poškodovanih.
Ljudje so v strahu skakali z balkonov svojih stanovanj, ker so se bali iti pp stopnicah, ko so se zgradbe nevarno majale in pokale. Vse je hitelo na odprto, proč od zgradb. Ponoči je bilo mesto skoraj prazno, ko so vsi, ki jim je bilo mogoče, iz njega pobegnili. Le policija, vojaštvo in reševalci so pri lučih skušali reševati one, ki so bili ujeti v r a z v a 1 i nah in poškodovanih zgradbah.
Glavni sunek je bil ob 11.03 zvečer, precej močne sunke pa so ponovno doživeli v zadnjih tednih, najmočnejše v ponedeljek. Pretrgana je bilo električ-
United States Jaycees v Atlan-
Ijene za odločitev afriških sporov,” je dejal Cyrus R. Vance.
p,-. o ■ “	. VT. Odločne besede predsednika
meri posvetu0poUrikV’zDr'v ^rterja m njegovega svetoval
lAfriki; ki je postala v zadnjih skega ToTLadn^iHe^ih usWa-mesecih nekam negotova m ne- rile vtiS) da je vlada ZDA spre. asna. V prenekatenh krogih, menila ^ litiko y Afriki
ud! v Kongresu, Je vzbudila Državni tajnik Vance je sedaj resno skrb, da se ne bi ZDA za-	,	.	•%.. J
pletle pregloboko v afriške spo- P ’	! M ZgodlI°-
re, ko bi skušale v Afriki omejevati sovjetsko-kubanski poseg.
Državni tajnik je povedal dosti jasno,- da ZDA nimajo namena posegati v Afriko s silo, ampak samo z mirnimi sredstvi in pri tem v prvi vrsti pomagati afriškim državam, ki naj same rešujejo svoje spore, vprašanja in težave.
Otočje Bikini izpraznjeno
“Ne bo naša
sovjetske in kubanske dejavnosti v Afriki, ker bi tak način ne bil na dolgo dobo uspešen in bi samo povečal vojaški spor z
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA se je odločila preseliti 139 prebivalcev otočja Bikini na Pacifiku na otočje Kili, drugo otoško skupino v Marshallskem otočju, ker se je izkazalo, da je ; na otočju Bikini radiacija še politika odsev premočna za zdravo življenje.
Iz Clevelanda in okolice
Belgijska vladna kriza bila po par dneh rešena
BRUXELLES, Belg. — Pretekli četrtek je predsednik vlade Leo Tindermans podal kralju odstop svoje vlade. Kralj odstopa ni sprejel, pa se kljub temu začel posvetovati z vodniki političnih strank.
Prišlo je do kompromisa v spornih vprašanjih in vse kaže, j da bo vlada ostala na sVojem mestu.
Nuji opazovalci niso gotovi, ^a poroča, da je bil potres tako ali so to bile le ribiške ladje ali močan> da sc ljudje v Sofiji, so bile med njimi tudi ladje ki- glaVnem mestu, ki leži kakih tajske vojne mornarice. V Ha- 150 milj severno od središča po-nom so postopah, kot da bi bile tresa, bežali iz stanovanj na to vojne ladje, m prenekaterih ceste. Potres so precej močno
se je lotil preplah. .	. čutili tudi v sosednji Macedoni-
Odnosi med LR Kitajsko in jj jn Srbiji. Prebivalci v Vranju, letnamom so se v zadnjih ted- Leskovcu in Ohridu so iskali nih tako zategnili, da ni izklju- varnost na cestah in trgih, ceno, da kak nenaden dogodek	.
na napeljava, vodovod je bil na velikim človeškim trpljenjem več krajih poškodovan.	Naša najboljša pot je pomagati
Bolgarska poročevalska služ-
Na otočju Kili živi okoli 400 prebivalcev Bikini otokov, ki so bili preseljeni tja v času, prečno so ZDA začele preskušati jedrsko orožje na otočju Bikini .	.	v letih po drugi' svetovni vojni,
reševati vprašanja, ki ustvarja-! Leta 1972 je vlada ZDA obja-
sproži vojni spopad, ki ga verjetno nobena stran noče.
Zdravstveno zavarovanje bo za letos ^ omejeno
WASHINGTON, D.C. - Na-
Predsednik turške vlade Ecevit v Moskvi
MOSKVA, ZSSR. -— Včeraj.črt za splošno zdravstveno zaje prišel sem na uradni obisk j varovanje, o katerem razprav-predsednik turške vlade Bulent Ijajo v političnih in zdravstve-Ecevit. V imenu Turčije bo pod-'nih krogih že dolga leta, bo x
pisal s Sovjetsko zvezo dogovor ' znova odložen. Vesti iz Bele hi-(tisočev kubanskih vofakovT E-
še trdijo, da moremo letos pri- tiopiji in v Angoli, čakovati le predlog za omejeno! “Obseg in dolžina njihove vo-zavarovanje proti “katastrofa!- jaške prisotnosti ogrožata neod-nim” boleznim in nesrečam ter visnost afriških držav in ustvar-na podaljšano bolezensko oskr- jata r&sno skrb, da utegnejo biti bo revnih.	zunanje čete in orožje uporab-
jo opravičila za zunanje posege, in pomagati krepiti sposobnost Afričanov, da se bodo sami branili.
Vance je hotel ustvariti vtis, da se politika vlade v Afriki ni spremenila, da je dejansko tam, kje je bila, ko jo je označil lani v govoru v St. Louisu. Opozoril je na izjavo predsednika Carterja v Annapol.isu, da je cilj politike ZDA v Afriki “ohraniti to pred tujim gospodstvom, pro-' sto zagrizenosti in rasnih krivic,' prosto sporov, prosto bremen revščine, lakote in bolezni”.
Dejal je, da je delo za te cilje v zadnjih mesecih bilo težavno zaradi sporov in zaradi velike prisotnosti sovjetskega orožja in
o “prijateljstvu in sodelovanju” kot temelju za izboljšanje medsebojnih odnosov.
------o-------
Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Lipa zelenela je”!
vila, da je otočje Bikini varno za življenje in v kratkem se je tja vrnilo večje število nekdanjih prebivalcev otočja, ki kljub 20 letom življenja drugod niso pozabili svojih starih bivališč. Sedaj bodo svoja stara bivališča znova zapustili, verjetno za stalno.
ZDA poklonile sredstva
za uničevanje kobilic
DAR ES SALAAM, Tanz. — Vlada ZDA je poklonila Tanzaniji 5,280 galonov kemičnih sredstev za uničevanje jat kobilic, ki grozijo uničiti pridelek po večjem delu vzhodne Afrike.
PREDSEDNIK CARTER PREDLAGA REORGANIZACIJO CIVILNE OBRAMBE V OKVIRU STRATEŠKE POLITIKE NAPRAM SOVJETSKI ZVEZI
WASHINGTON, D.C. — Ci I vilna obramba je bila v o-spredju napora in zanimanje naše dežele v času mrzle vojne, zlasti v dobi predsednika J. F. Kennedyja. Postopno je v odgovornih vladnih in vojaških krogih prevladalo mnenje, da obramba pred jedrskimi bombami ne more biti učinkovita in uspešna in se zato ne izplača vanjo vlagati sredstva, ki so potrebna drugod.
V času predsednika L. B. Johnsona je obrambni tajnik McNamara zastopal stališče, da imajo ZDA in ZSSR dovolj sredstev za uničenje nasprotnika tudi po nenadnem prvem napadu. To spoznanje naj bi varovalo obe strani pred začetkom jedrskega spopada, ki da ne more nikomur prinesti zmage. Če torej ni nevarnosti vojne, čemu bi gradili zaklonišča in skrbeli za učinkovito pripravljenost
pred
civilnega prebivalstva napadom?
Civilna zaščita je bila potisnjena med manj važne odgovornosti in je počasi prešla v pozabo, z njo pa tudi preje toliko pripravljana zaklonišča in njihovo oskrbovanje z vsem nujnim.
V zadnjih letih je bilo po-
ne-
na
Ameriški vojaški strokovnjaki so izračunali, da bi nadni sovjetski napad ZDA z jedrskimi bombami pokončal do 140 milijonov ljudi. Tak napad bi preživelo le okoli 80 milijonov ljudi v naši deželi. Podoben napad na Sovjetsko zvftzo bi bil veliko manj uničevalen, pokon-novno slišati, kako Sovjetska	čal bi naj kvečjemu okoli eno	^ovita za'^^a civilnega pre-
zveza skrbi za pripravljenost	tretjino prebivalstva ZSSR.	živalstva. Tako je predsednik
To ne toliko zaradi boljše
ski napad na ZDA z jedrskim orožjem. ZDA se skušajo pred tem zavarovati z gradnjo novega strateškega orožja, ki bo manj ranljivo in težje uničljivo.
V okvir nove strategije, prilagojene novo nastajajočim razmeram, spada tudi učinkovita zaščita civilnega pre-
prebivalstva za nenadni napad, kako skrbno in na široko gradi zaklonišča in kako redno izvaja razne preskuse. V zvezi s tem so začeli razpravljati o novi sovjetski strategiji, ki bi naj dopuščala jedrsko vojno kot sredstvo za dosego določenih ciljev. Sovjetska zveza naj bi prišla do
civilne obrambe kot zaradi večje razsežnosti ozemlja in raztresenosti prebivalstva po njej.
Sovjetska zveza gradi nove vrste mogočnih medcelinskih raket, ki bi naj bile sposobne uničiti ameriške medcelinske rakete, spravljene in zavaro-
prepričanja, da je s skrbnimi vane v silosih na kopnih opo-pripravami mogoče - omejiti riščih v ZDA. Uničenje bi-
število žrtev nenadnega napada z jedrskim orožjem v taki meri, da bi to bilo sprejemljivo.
stvenega dela teh ameriških medcelinskih raket bi zmanjšalo učinkovitost ameriškega odgovora na nenaden sovjeta
Carter predi ožil Kongresu načrt za popolno reorganizacijo civilne obrambe, ki naj dobi enotno vodstvo — Federal Emergency Management Agency. Ta naj bi bila odgovorna za civilno obrambo in za zvezno pomoč v slučaju velikih prirodnih nesreč.
Zastopnik vlade je dejal k temu načrtu, da “ni bil zamišljen kot obrambna strategija”, da pa bo “okrepil naš splošen strateški položaj, ker zadeva splošno narodno obrambo”.
Zadnie vesti
WASHINGTON, D.C. —. ZDA so poslale v Angolo zastopnika Državnega tajništva, ki se bo pogovarjal z angolsko vlado o ureditvi odnosov med * obema deželama in o izboljšanju odnosov med Angolo in njenima Sosedoma Zairem in Južno-afriško unijo, ki ima v upravi Namibijo (nekdanjo nemško kolonijo Jugozahodna Afrika).
GENOA, It. — Člana Rdečih brigad sta včeraj ustrelila avtobusu bivšega pripadnika K V
Festival pri Sv. Lovrencu —
V nedeljo, 25. junija od 2. popoldne do 8. zvečer bo pri Sv. Lovrencu farni festival. Na razpolago bodo razna okrepčila, za zabavo pa bo igral znani slovenski Huterjev orkester. Vsi vabljeni!
Vaja —
Deklice Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti, ki nastopajo pri simbolični vaji “Kje je sonce”, imajo vajo v soboto, 24. junija, in v soboto, 1. juhja, obakrat ob 11. dopoldne v šolski dvorani, kot pripravo za nastop na Slovenskem dnevu.
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri, v petek, ob dveh .'opoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo članico Mary Avsec.
Spominski dar —
G. Janez in ga. Joža Varšek 'z Geneve sta darovala S£0 za koroške študente v Mohorjevih domovih v Celovcu v spomin ook. Jožetu Kristancu. Zastopnik J. Prosen se v imenu Mohorjeve za dar lepo zahvaljuje.
K molitvi —
Članstvo Marijine legije pri Sv. Vidu je vabljeno nocoj ob 7.45 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Frances Kodrich.
Priložnost —
Večje število mladih ljudi do-oi lahko delo čez poletje. Preberite oglas v današnji AD!
Rojstni dan —
Rev. Lojze Tomtz je preteklo nedeljo obhajal 75. rojstni dan, včeraj pa svoj gcd. Čestitamo in mu želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let!
Spominski dar —
Družina Miodraga Savernika z Birch Drive v Euelidu je darovala v spomin umrlega Ernesta Zupana 810 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Lepa hvala!
Asesment —
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo pobiralo asesment v petek, 23. junija od 6. do 7.20 v običajnih prostorih.
Poroka —
V	soboto, 24. junija, se bosta poročila v cerkvi Gospodovega Vnebohoda na 14040 Puritas na zahodni strani mesta gdč. Jožica Maria Vrtačnik in g. William Schrader Jr. Čestitamo in želimo obilo sreče in. božjega blagoslova!
Na obisku iz Argentine—
V	Clevelandu je na obisku iz j Argentine č.g. France Urbanija.
ob sedmih Ijp
posebne policijske skupine za'v dvorani pod staTO C£,vkvik, boj proti teroristom, pa nato pri Marjii Vnebovzeti malo po-ušla v čakajočem ju avtu. To vedai 0 življenju tam in se poje doslej letos 12. tak političen siovil Gd tukajšnjih prijateljev umor v Italiji. Porota v Tu- ter znancev, ker že naslednji rinu med tem razpravlja o ob- dan odpotuje. Na razgovor in sodbi vodnikov Rdečih bri- slovo vsi lepo vabljeni! gad, proti katerim je tekla K molitvi— sodna razprava od letošnjega Članice Oltarnega društva pri marca.	Sv. Vidu, Podružnice št. 25 SŽZ
BUENOS AIRES, Arg. — Pri in Društva Danica št. 11 ADZ včerajšnjih tekmah za svetov- so vabljene jutri, v petek, ob 9. no prvenstvo v nogometu je dopoldne v Zakrajškov pogreb-zmagala Holandska nad Ita- ni zavod k molitvi za pok. Fran-lijo 2:1, Argentina pa nad Pe- ces Kodrich in nato ob 10. k rujem 6:0. Tako se bosta za pogrebni sv. maši v cerkvi sv. svetovno prvenstvo pomerili Vida.
v nedeljo Holandska in Ar-	-------j^--.---rr.-rr-rr;
gentina, Italija in Brazilija pa v soboto za tretje in četrto mesto. Zahodna Nemčija, do- Pretežno sončno in milo z sedanji svetovni prvak, je iz- najvišjo temperaturo okoli 75 F gubila proti Avstriji 3:2.	(94 C).
Vremenski prerok
flliEmSKil POliOVlIM
\ t	"Id— HO M C
MMrSSSMBtW
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation • James V. Debevec — Owner, Publisher fublislied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United Stalest
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 94 Thursday, June 22, 1978
Naša prva dolžnost
(Nekaj misli k položaju slovenske manjšine v Italiji.)
‘ I.
Vse, kar je živega, ima pravico do življenja, ima pa tudi dolžnost, da svoje življenje čuva in razvija. Ta pravica in dolžnost velja tudi za narodne skupnosti, tudi za narodne manjšine. Te imajo pravico do življenja in razvoja, imajo pa tudi dolžnost, da svoj narodni obstoj branijo in svoje narodne vrednote razvijajo..
Vsako živo bitje ima tudi sovražne dejavnike, ki njegovo življenje in obstoj ogrožajo ali vsaj ovirajo. .To je v naravi stvari, ki jim tudi narodne manjšine niso izvzete. Nekateri taki sovražni dejavniki so neizbežni, drugi prihajajo od večinskega naroda, za nekatere je pa kriva narodna skupnost sama. Poglejmo, kako je s to stvarjo.
Iz nardve ljudi samih izvirajo prve ogroženosti sleherni narodni skupnosti. Tu je predvsem asimilacija, ki izhaja iz narodno mešanih zakonov. Res, ljubezni ni mogoče ukazovati. Če nočemo biti rasisti, moramo pustiti, da se ljudje ženijo in množijo iz ljubezni, ki ne pozna narodnih in jezikovnih meja. Manjšinska narodna skup-nbst je žal taki asimilaciji bolj izpostavljena kot narodna večina.
Vendar se da tudi proti temu marsikaj odpomoči, če je v članih manjšinskega naroda krepka narodna zavest, kar je prvi pogoj za življenje in obstanek manjšine. Tako imamo družine, kjer otroci iz narodno mešanih zakonov obvladajo dobro oba jezika in celo hodijo v slovenske šole. Torej ni asimilacija nekaj nujnega.
Velika nevarnost je tudi izseljevanje. Zgled take asimilacije je posebno Slovenska Eenečiia, kjer neprestano upada število slovenskih domačinov, ki si morajo iskati zaslužka izven domačih dolin.
Raznarodovanie je pogosto zavestna krivda tudi večinskega naroda, ki narodno manjšino zapostavlja na vseh ravneh: gospodarsko, kulturno, socialno, politično, da ne govorimo o nasilnem raznarodovanju, kot ie bilo za časa fašizma. Vidimo, da ima tudi v demokratični u-reditvi oblast nešteto možnosti, da narodno manjšino namerno asimilira in redči njene vrste.
Veliko krivdo za asimilacijo in izumiranje pa nosi tudi narodna manišina sama, morda naivečjo. Naj omenimo nekaj takih krivd, ki o njih neradi govorimo.
Upadanje rojstev in splav. Če ni mladega naraščaja, mora vsaka človeška skupnost izumreti, če je pa naraščaj. je nihče ne.more ugonobiti, razen z rodomorom. Kako je v tem oziru po naših slovenskih družinah in po naših vaseh?
Hotena asimilacija. Ta izhaja iz raznih praktičnih dejstev.
a) Prostovoljna dvojezičnost tam, kier ni notrebna. Tu mislimo na razne manifestacije po slovenskih vasdh, ki so redno dvojezične.
h) Utapljanje v neslovenske stranke. V taki stranki Slovenec ni soustvarjalec ^narodne politike, temveč samo njen predmet. Razne tako imenovane “slovenske komisije” pri italijanski komunistični nartiji in socialistični stranki so samo nesek v oči naivnim Slovencem in za pomiritev vesti nekaterih slovenskih partijcev. Kajti ob vseh ključnih in usodnih izbirah so morali zmeraj potrditi, kaj je sklenilo višje partijsko vodstvo. Zadnjič se je to pokazalo v zadevi avtonomnega slovenskega šolskega okraja. Naj nihče ne misli, da bo ob kaki drugi podobni priložnosti drugače.
SSovesna blagoslovitev novega Hlojzijevišoa
v gorici
GORICA, Jt. — Z mešanimi z begunci, ki so se v zavodu
občutki smo se v soboto in nedeljo, 3. in 4. junija, udeležili
začasno nastanili. Kljub vsemu je zavod zaživel in začel s svojim
blagoslovitve in uradnega' odprt- poslanstvom najprej pod vodst-ja novega Alojzij svišča. Z odprt- vem msgr. Ivana Kretiča, od
1947 dalje pod vodstvom g. Janeza Eržena. Ko je ta vodstvo pustil, je njegovo mesto prevzel msgr. Franc Močnik, ki je še danes vodja Alojzijevišča.
Nenormalno stanje zavoda, ki je bil last finančnega ministrstva in bil praktično razdeljen na dva uporabnika, je bil neprestana vzpodbuda za odbor, da je iskal dokončno rešitev. To je videl v tem, da se lastništvo vrne prvotnemu lastniku, to je društvu Alojzijevišče. Pokojni dr. Rodi
jem se je izpričala naša volja, da umreti nočemo, v preteklosti pa je izstopala želja drugih, da bi umrli. To dvojno nasprotje spremlja namreč omenjeni vzgojni zavod vso njegovo dolgo zgodovino od leta 1891, ko je sprejel prve gojence. Živeti hočemo, so si rekli slovenski duhovniki ob koncu preteklega stoletja, ko so hoteli imeti v Gorici vzgojni zavod za fante, ki niso zmogli velikih stroškov šolanja v mestu. Z darovi in prostovoljnimi posojili so zavod ^ Klinec je kot jurist prevzel glav-odprli in ga potem vodili do i no skrb v tem oziru. Nič koliko prve svetovne vojne. Iz skrom-j prošenj, vlog, posredovanj je na-nih prostorov v hiši Contavalle! pravdi v Rim, na gp,riško pre-na Gradu, prek začasnih prosto- fekturo, goriško škofijo, na razne rov v ulici Favetti do sedeža v politične in uradne osebnost:, sedanji ulici Don Bosco se je Sveženj listin “Aiojzijevišče” v zavod širil, izpopolnjeval in njegovem arhivu je rastel in se sprejemal zmeraj večje število ( debelil, a uspeha ni bilo nobene-dajafeov. Vodili so ga odlični du- ga. Vsaka prošnja in vloga je hovniki kot npr. poznejši škof bila odibita, češ da je zavod svoj Mahnič, nadškof Ujčič in drugi, čas bil prodan.
V zavodu so našli svojo oskrbo Tako stanje se je vleklo dc poznejši znani pesniki, pisatelji, danes. Hiša je med tem propa-kultumi delavci kot npr. Joža dala; finančna intendanca je ni Lovrenčič, Ivan Pregelj, Narte hotela popravljati, odbor pa tudi Velikonja, Alojzij Res, po prvi ni mogel investirati velikih vsot vojni Ciril Kosmač.	* j v hišo, ki ni bila njegova last.
Pa je v maju 1915 prišlo do Nujno je bilo treba iskati vsaj vojne z Italijo in z njo prvi začasno rešitev, če nismo hoteli sunek smrti. Zavod so morali zavoda zapreti. Te rešitev se zapreti, dijake odpustiti. V pro- 3e našla v isti ulici v nekdanji štorih so se naselili vojaki. Ali hiši pok. dr. Pavlice. Ta rešitev kakor ptič Feniks je Alojzijevi- ie tudi privedla do uradnega šče po končani prvi vojni znova odprtja v preteklem tednu, vstalo in leta 1923 začelo z dru-j Našel se je dobrotnik ki je gim delom svoje zgodovine.' od dedičev kupil hišo msgr. Pav-Vodstvo je prevzel Jožko Bra- lice. Sam se ni hotel vknjižiti, tuž; njemu so pomagali prof. a je vknjižbo ponudil primor-Filip Terčelj kot katehet, učite-1 ski provinci šolskih sester, ki Ijica Pavla Makuc in Gita Po-! v bližini vodijo Zavod sv. Dru-dicfinik kot vzgojiteljici na pri- zine. Te so uslugo in odgovor-pravnici in nekateri visokošolci t nost prevzele. Zato je bilo mo-kot prefekti. Življenje je bilo v goče misliti, da bi se hiša prepolnem razmahu, vsa razpolož- I uredila in povečala tako, da bi Ijiva mesta zasedena. Pa je zno- mogla postati sedež Alojzijeva planila zahrbtna sovražnica, j višča. Goriška občina je dala da bi zavod'počasi zadušila. L. ustrezna dovoljenja, arhitekt 1931 je bil imenovan vladni ko- Riavis je izdelal načrte, grad-misar in upravni odbor Alojzi- beno podjetje Zdravko Klanj-jevišča uradno razpuščen. Iz slo- šček je prevzelo dela. Od febru-venskega zavoda je postal dvo- ai'ja do decembra lanskega leta jezičen zavod. Dvojezičnost je pa 80 trajala dela. Z novim letom samo prehod k asimilaciji in na- 80 se gojenci Alojzijevišča prerodili smrti. Temu procesu ni selili v novo stavbo, ki naj bi ušlo Aiojzijevišče, ki ga je vladni ostala le začasen sedež, dokler komisar leta 1938 prodal fir-anč- se ne bi rešilo vprašanje o lastnemu ministrstvu, da se reši nmi starega poslopja, saj se od-skrbi in dela za zavod, ki mu b°r ne 8me odpovedati svojim pač ni bil pri srcu. Kako naj pravicam. Stroške za novo, pobi mu tudi bil, ko ni bil naše slop j e so prispevali predvsem krvi in tudi ne iz naših krajev! dobrotniki iz našega mesta in In zlasti, ker se je tudi sam okolice; pa tudi iz ZDA. Seveda vključil v proces raznarodova- darovi niso zadostovali, vendar n j a, ki je takrat bilo geslo vseh £0 se našli tudi dobrotniki, ki edgevernih na Primorskem. Vse 30 denar posodili. Vsekakor veje kazalo, da je bila s prisilno Ra poudariti, da nobena javna odtujitvijo zavoda za vedno po-, ustanova ni do sedaj nič prispe' kopana njegova usoda.	i vala za novi sedež Alojzijevišča.
Po človeško gledano je bilo; tako, v načrtih božje previdnosti vodstvo čakalo na konec šolske-
težaivna in pogosto podvržena krivicam. A slovenski verniki in duhovniki so se odločili za gradnjo tega novega poslopja, sicer manjšega, ki je pa velik dokaz skupne volje: hočemo nuditi slovenski mladini primerno vzgojno krščansko okolje. Zato molimo vsi, naj Bog blagoslovi in potrdi te naše napore.”
Bo nadškofovem blagoslovu je dr. Jožko Šavli spregovoril navzočim o preteklosti Alojzijevišča in sicer v obeh jezikih. Zatem je sledil ogled prostorov. Visi so izrazili svoje zadovoljstvo nad odlično .urejenimi prostori in mojstrskim delom.
Naslednji dan, v nedeljo je bil rezerviran predvsem dobrotnikom in vsemu našemu ljudstvu, da se seznani z novim zavodom. V kapeli Zavoda sv. Družine je bila ob 16. uri maša, ki jo je daroval nekdanji alojzije-viški dijak msgr. Andrej Simčič. Med mašo je obudil nekaj spominov na čase, ko je v Alcj-zijevišeu obiskoval pripravnico.
Po maši so se ljudje zbrali v dvorani Zavoda sv. Družine, kjer jih je prefekt Danijel Pintar seznanil z zgodovino zavoda, gojenci Alojzijevišča so pa recitirali priložnostne pesmi Ljubke šorlijeve, nakar .so si ogledali nove prostore in igrišča.
Naj bi novi zavod tudi Bog blagoslovil, da bi ostal za slovensko mladino primerno vzgojno krščansko okolje.
K. H.
¥ spomin na župnika rev« flomana iaiavašiša
GENEVA, O. — Novica o smrti župnika rev. Romana Malavašiča nas je nekdanje sotabo-riščnike hudo prizadela. Bil nam je tolažnik, pomagal je 2 nasveti, vodil mladino, pravi duhovnik Kristusov. Edino njega samega ni bilo nikdar slišati, da bi kaj potožil, vedno je dejal, taka je božja volja.
Ob koncu vojne je postal begunec kot milijoni drugih. Znašli smo se na Vetrinjskem polju. Po mesecu in pol bivanja na odprtem polju so nas, kar nas je še ostalo, prepeljali v taborišče pri Judenburgu. Tam nam je pokojnik bil taboriščni kaplan, urednik lističa “Dom ob Muri” in pa predvsem spovednik. Leta 1948 so nas premestili v Tro-faiach. Tam nam je s pomočjo fantov zgradil lično kapelo, kjer smo iskali tolažbo.
Končno je postal taboriščni župnik. Pa ne za dolgo. Ker je bil izredno dober pridigar, mu je taboriščna oblast prepovedala bivanje v taborišču, edino maševati je še smel.
Leta 1950 mu je pokojni škof dr. Rožman našel «'sponzorja msgr. Butala, župnika pri cerkvi sv. Jožefa v Jolietu. Sprva je bil tam kaplan, končno je bil imenovan za župnika. Zadnja leta je začel bolehati. Iskal je pomoči. V nedeljo, 11. junija, je v Domu za onemogle v Gospodu zaspal.
V spomin na njega, če je kdo
c) Potem je tu še .obiskovanje neslovenskih Šol, ko- to ff -ne.^Niso namreč zm-agali tistu §'a Jeta> ker ta čas manj moti ni potrebno: branie italilanskih časopisov in revij, ki iz- ~	1~’' J" "
podrivajo slovenske: vključevanje v neslovenske kulturne in športne organizacije, ko imamo tudi slovenske. In še in še bi lahko naštevali.
Tu je manjšina sama, ki stopa na not asimilacije, raznarodovanja, prostovoljnega utapljanja v večinskem morju. To prostovoljno utapljanje je dosti bolj nevarno kot vsi zunanji pritiski. Zdravniki bi rekli: Telo izgublja svojo odpornost zoper bolezni okolja.' Tako telo je določeno. da v doglednem času smrtno oholi in umre.
Prav je, da se svoie lastne krivde zavedamo in da ne mečemo odgovornosti samo na druge. Usoda naše narodne skupnosti je predvsem v naših rokah, posebno še po Osimskih sporazumih. To naj nam bo pred očmi še na poseben, način sedaj, ko se pripravljamo na razne volitve. Mi smo prepričani, da pomeni vsak slovenski glas. oddan kaki vsedržavni italijanski stranki, za nas majhen korak na poti narodne asimilacije in s tem narodne smrti.
V družbeni ureditvi, kakršna ie v Italiji, se more namreč narodna manjšina ohraniti in razvijati le, če ima tudi svoie lastno politično življenje, neodvisno od volje italijanskih strank, Le na ta način more pred svetom izpričati svojo voljo do lastnega obstoja in uveljavljanja.	‘	-
(Konec jutri)
kaj pripravljen darovati, smo Z uradnim odprtjem zavoda je pripravljeni sprejemati darove
za zavode, ki vzgajajo slovensko mladino: za Aiojzijevišče v ki so želeli zavodu smrt. Zaradi dijake pri študiju. V soboto 3JGorM in za Mohorjevo v Celov-tega je ta po drugi svetovni voj- junija je bil povabljen g. nad-|CU- Vse bomo objaviii v Ameri-ni znova vstal. Društvo Alojzije- škof Cocolin, da zavod blagoslo-'Domovini višče se je obnovilo,'izvoljen je vi. Skupaj z .njim so bili povabl-bil nov odbor s predsednikom jeni tudi zastopniki civilnih in Stankom Staničem na čelu. Od- šolskih oblasti, da se udeležijo boi- je poslal vlogo na Zaveniško slovesnosti. Pa se je znova poka-vojaško upravo, naj.zavod obno- zalo, da pri nekaterih ni kaj vi in ga vrne njegovim prvot- dosti posluha za uspehe' sl oven-nim lastnikom. Akcija je uspe- skih ljudi,risjer ni politike. Poleg la le delno. Poslopje so popravili g. nadškofa so prišli le zastopniki in dovolili, da so se smeli v njem geriške kvesture in prefekture, s šolskim letom 1946/47 naseliti slovenski ravnatelji, srednjih šol prvi gojneci.	in pa zastopniki. Slovenske skup-
Toda niso vrnili vseh prosto- nesti. Dr. Tripani je poslal brzn-rov, kajti zavezniški vojaki so javko. Ostale oblasti se niso od-
rafoili'garaže na dvorišču za svo- zvale ne tako ne tako. A je kljub ^^ jOVQH}('&
Milica Ovnič 36 Elizabeth Rd. Geneva, Ohio 44041
Roman Švajger 19501 Chardpn Rd. Cleveland, Ohio 44017
Jernej Zupan 6401 River Rd. Madison, Ohio 44057
je namene. To je pogojilo vso temu bilo lepo bodisi v soboto:
Boj z bolečinami
V starem delu Kliničnega
nadaljnjo usodo zavoda, kajti ko kot v nedeljo se je v septembru 1-947: vrnila V soboto je pri blagoslovitvi Italija v Gorico, je vojaška ob- g. nadškof	takole spregovoril v	centra v	Ljubljani	so odprli nov
last ohranila garaže in zahtevala slovenščini	in italijanščini: “Z	oddelek,	ki ga-bo	vodila	prim!
tudi odstopitev večjega dela po- velikim veseljem sem sprejel va- dr. Jasna. Muellerjeva. slopja. Potrebno je bilo pristati bilo, da bi blagoslovil novo Aloj-j Oddelek za zdravljenje kolena kompromis in poslopje raz- zijevišče. Vsem vam je znana	čin bo uporabljal	načine	stare
deliti med vojaštvo in dijake. 7 zgodovina	tega zaslužnega za-	kitajske	medicine	—. npr.	aku-
Spočetka so bile težave tudi voda. Njegova zgodovina je bila punkturo in moksibustijo.■
Program
SLOVENSKEGA DNE
Slovenska pristava, Cleveland, Ohio 1. in 2. julija 1978
SOBOTA, 1. JULIJA
4.00	— 5.00 Prihod gostov:
Slovenska glasbena skupina ZVON,
Fairfield, Conn.;
, Plesna skupina TRIGLAV, Milwaukee, Wis., solist g. Blaž Potočnik in pianist prof. Jože Osana, Toronto, Ont.
7.00	Začetek programa:
1.	Ameriška in slovenska himna
2.	Otvoritev praznovanja Slovenskega dne
3.	Slovenija v svetu	*:
4.	Dram. društvo LILIJA, Cleveland, Ohio Pripravil g. Ivan Jakomin
5.	Fantje na vasi, Cleveland, Ohio vodi g. John Sršen
6.	Humorist Srečko Gaser, Cleveland, Ohio
/
7.	Solist g. Blaž Potočnik, spremljava prof. J. Osana, Toronto, Ont.
8.	Plesna skupina TRIGLAV, Milwaukee, Wis-> vodi Franci Coffelt
9.	Slovenska glasbena skupina ZVON,
Fairfield, Conn.,
vodi Armin Kurbus, pevovodja Peregrin Us
10. Plesna skupina KRES, Cleveland, Ohio, vodi Bernarda Ovsenik
Takoj po programu ho zabava s plesom.
Igral ho orkester ALPSKI SEKSTET.
10.00	Kurjenje kresa
NEDELJA, 2. JULIJA
11-00	Sv. maša pri spominski kapelici Marije Pomaga
na Orlovem vrhu. Sv. mašo bo daroval škof°v tajnik č. g. Frank Kosem.
Petje bo vodil prof. J. Osana.
2.00 Kosilo
Zbiranje narodnih noš pri kapelici Marije Fotf13^ za povorko.
12.00-
2.00
2.30
3.00
Povorka do odra pri hiši Hinka Lobeta, kjer se
vršil program.
Začetek programa:
1.	Pevski zbor KOROTAN, Cleveland, Ohio, vodi ing. Frank Gorenšek
2.	Plesna skupina KRES, Cleveland, Ohio, vodi Bernarda Ovsenik
3.	Slovenska šola Sv. Vida, Cleveland, Ohio, vodi učiteljica ga. Milena Stropnik
4.	Mladinski pevski zbor, Cleveland, Ohio, vodi g. Miha Vrenko
5.	Slovenska šola Marije Vnebovzete, CieveL1 Ohio, vodi g. Rudi Knez
[A
/'
X
Z'
6. Slovenska telovadna zveza, Cleveland, Ohi0’ 11 vodi M. Rihtar
H
Can*0
/
7.	Mladi harmonikarji, Cleveland, Ohio vodi Rudi Knez
8.	Slavnostni govor, g. Ciril Mejač, Washington, D.C.
9.	Solist g. Blaž Potočnik, spremljava prof. J. Osana, oba Toronto,
10.	Plesna skupina TRIGLAV, Milwakuee, V/is” vodi Franci Coffelt
11.	Slovenska glasbena skupina ZVON,
Fairfield, Conn.
12.	Skupni pevci
Po programu ho zabava in ples.
Igral bo orkester ALPSKI SEKSTET.
Ameriika Domovina prva dva tedna v I'M* ne bo izšla zaradi počilnk svojega ošobi*
V tiskarne Ameriške Domovine je en sam tisk^1’ en sam ročni stavec in sestavljalec strani poleg tU „ strojnih Stavcev. Ameriška Domovina ima samo ga urednika za celoten-slovenski del, ki ie istočasA tudi 'bralec krtačnih odtisov. Da /morejo ti dobi vsaj dva tedna oddiha na leto, na žalost ni dru» možnosti kot izdajanje lista za ta čas. prekiniti. n Ameriška Domovina zato od 3. do 17. julija ne bo izšla.
Vse. ki imajo kaka nujna sporočila, sestavU’ napovedi in vabila za prireditve in nastope v jin1-!/ prosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo kasneje 28. junija zjutraj v urednikovih rokah, L hočejo, da bodo objavljeni še pred počitnicami.
/
dr. LUDOVIK PUŠ:
Moji zbori
(Nadaljevanje)
Za po povzdigovanju smo vzeli Vavknovo obhajilno ‘K tebi Jezus ljubeznivi, k tebi le srčno želim’, za konec maše pa Marijino, in sicer Hladnikovo ‘Marija skoz življenje’.
Ker je bil čas za pripravo kratek, smo s skušnjami zač :li takoj. Imeli smo jih kar v naši domači hiši, kjer je stal oni mali, stari harmonij, ki so ga bili prikomandirali oče.
Pevske vaje so bile pogoste, proti koncu skoraj vsak večer, vadili smo natančno vsak glas posebej, kakor sem. se bil naučil pri Hyibašku, potem pa poskusili štiriglasno. Vedeti je namreč treba, da na kom češenjske cerkve ni nobenega harmonija, vse je bilo treba peti a capella, kar za nešolane pevce niso mačje solze. Za vokalno izpiljenje posameznih glasov ni bilo časa, komaj ga je nekaj ostalo za izrazno prednašanje in dinamične zahtevke. Hotel sem nekaj dobiti iz pevcev. Pa se mi je le skromno posrečilo, tako, da pri zadnji vaji s petjem: nisem bil uič zadovoljen. Bil sem pač ‘nova metla’, neizkušen novinec brez praske in skušnje s preprostimi pevci, ki hoče vse ne-diostatke čisto pomesti, a ne gre. V poznejšem delovanju z zbori sem se močno unesel in nič več ne zahteval in pričakoval več kot kot je stvarno dosegljivo.
Gospodinja Micka jez deklami pripravila razkošno kosilo, kakor se za tako hišo spodobi. Štrukljev je pa bilo nič koliko! Toliko jih je bilo, da jih je vsak nekaj dobil še za seboj, da jih bo dal pokusiti . domačim. To je bilo živahnega pomenka, petja in
Pogovor i iisianovlfeljlso slovenske “Družine Kristusa Odrešenika”
CLEVELAND, O. — V junij- sij one. skl številki slovenskega meseč- VIJUGASTA POT DO CILJA
nika “Ognjišče”, katero izhaja v Kopru, beremo naslednji pogo-
Za Slov. dom za ostarele lart\	^
Jesenko, Michael Jordamk, Jean
so darovali
Od kje ste doma?
S Krškega polja, iz Velikega
noviteljico te “družine”:
“Iz novega letopisa slovenskih škofij je razvidno, da v Slove-
veselja, posebno še, ko je gospo- nijj deluje 18 ženskih redovnih
dar prinesel na mizo pristnega domačega hruškovca, ki ni veljal samo za bobro pijačo, ampak tudi za zdravilo. In smo praznovali sv. Ano in se veselili notri do večera.
Kakšni lepi spomini!
Bilo je že kakšna dva meseca po začetku šolskega leta, ko sem stopil pred škofa Jegliča in ga prosil za sprejem v semenišče, čeravno sem rok za priglasitev zamudil in je že pozno. Razlog za zamudo je bil v tem, da me je ob prevratu in razsulu monarhije poverjenik za Obrambo pri slovenski vladi v Ljubljani dr. Lovro Pogačnik imenoval za poveljnika vojaške edinice na Krki na Dolenjskem z nalogo, posveča poučevanju verouka, da s to edinico skrbim za red j Vendar ne mislimo tu govoriti
družin. Večina je takih, ki so bile ustanovljene v drugih deželah in so se njihove članice preselile k nam. Nekaj je pa tudi takih, ki so nastale pri nas ali so se odcepile od večjih družb. Veliko jih je, ki imajo svoje redovne postojanke tako rekoč po vsem svetu. Slovenskih redovnic je blizu 1800. Vse te sestre naredijo ogromno dobrega našemu narodu. Morda so ta dobra dela preveč skrita, da bi jih videli in se o njih premalo piše, da bi postali nanje pozorni. Danes si ne moremo več zamisliti verouka (po slovenskih župnijah v Sloveniji. Op. por.) brez njihove pomoči, čeprav se razmeroma majhen odstotek sester
in varnost prebivalstva pri umiku avstrijskih armad z italijanske fronte. Takih vojaških enot je bilo mnogo na teritoriju, skozi katerega se je umikala razpadla avstrijska vojska.
Sivolasi škof me je takoj spoz nal kot bivšega dijaka v njegovem zavodu in vstop ;v semenišče
vor urednika fathra Franca Podloga. Mimogrede povedano, Beleta z Angelco Kotnik, usta-!iz partizanske družine. Moja
sestra, narodni heroj, in brat, spomeničar, sta padla. En brat je oficir in drugi je tudi komunist, imamo pa se kljub temu zelo radi. Med vojsko sem se poročila. Ko mi je mož padel, sem morala skrbeti za dve leti starega sina in taščo. Bila sem v službi kot administratorka v ambulanti v raznih krajih. V Brežicah sem naknadno opravila še gimnazijo, prej sem imela meščansko šolo. V Ljubljani paj sem naredila še šolo za socialne delavce in bila zaposlena pet let v zdravstvenem domu kot socialna delavka. Nato sem šla v Berlin in delala sedem let kot socialna delavka za zdomce. Takrat smo postavili temelje za to hišo in jo začeli graditi.
Kdaj ste začeli misliti na družino?
Boga sem “srečala”, ko sem bila stara 13 let. Nisem bila bogve kako versko vzgojena. Ko sem doživela, kaj pravzaprav
o katerem od teh velikih redov.
To, kar vam želimo predstaviti,
niti ni redovna veja, ampak jpomeni to srečanje z Bogom, družba, ki je kot neka družina in ‘ sem čisto naravno želela, da bi
Na nedeljo po sv. Ani je bilo odobril. Pozneje mi je razkril,
pred mašo ob desetih okrog češenjske cerkve vse živo. Ljudje so na podružniška žegnanja radi hodih, ne samo iz dotične podružnice ampak od daleč naokrog. Ker se je bilo razneslo po okolici, da bo to pot pri maši pel poseben zbor, ki ga je izučil toandrski študent, je bil ‘firbec’ zelo velik im so ljudje pritisnili °d vseh strani. Že pred deseto Je bila dovolj prostorna cerkev nabito polna in je nekaj ljudi nnoralo ostati pod širokim zvonikom ali pa kar pred glavnimi Vrati, kar je bilo v julijski vročini njim najbrž kar prav. Vreme le bilo sončno in precej toplo.
Zbor se je ustoličil na nizkem koru, a si je moral svoje pravice zaradi množice moških kar s ko-' niolci priboriti. Jaz sem poiskal v zakristiji dragega šentviškega kaplana Jerneja Koviča, ki je tisto leto hodil po žegnanjih, in ga naprosil, naj bo zaradi zbo-rovega petja maša slovesna, torej ‘peta’. Prijazni in dobrodušni gospod je rad ustregel in pohvalil, da smo pripravili za to žegnanje kar zbor. Navduše-no je zato po vstopnih molitvah zapel slovesno Glorio. Mi na koru smo pa tudi napravili svoje. Pet-le se mi je v cerkvi zdelo boljše in lepše kot pri glavni skušnji " najbrž je bilo naše splošno cazpoložanje in navdušenje ve-cJe in se je srečno prelilo v petje. Po končani maši sem bil zadovoljen in srečen: nič se ni nikjer pokazilo in kaplan Jernej le bil zelo navdušen, da takega petja še ni doživel na nobeni
Podružnici.
^ -Potem sta Anžlovski Jože in ; epa povabila gospoda Jerneja m ves pevski zbor na ‘štruklje’ v Anžlovo. štruklji so bili v ti-■>tem času za žegnanje — kakr-mo koli že — nekaj popolnoma Ustvenega, z žegnanjem nujno povezanega, tako, da je bilo V navadi reči, če je bil kdo po-Va ^en — ne na žegnanje — pak na štruklje. Anž.lovska ecmaoija, velika in ponosna, na samem, vendar spada v
leži
n	^	V	C jJdU.Cl \
območje Velikih češnjic, kot tu 1 fr‘0.)a rojstna. Tam so kmetije, ^ecJe in manjše, kakor bi jih raztresel ali razsejal. V Anžlovu majo med glavno hišo in cgrom-,gospodarskih poslopjem, - med hlevi in hdštrno (sta-i'0^ Kn'*e za domačega gospoda (3-aC ar. !e Prišel .domov) prostorno Pt \SCe 2 ze^e:r10 trato in ve-^ ° npo Tam pod lipo je bila ^cgrnjena dolga bela miza s sto-r £m°' Pl03edk m po duhov-,	ocnnah v cerkvi poskrbeli
11 za telesne dobrote.
da je bil mojega vstopa vesel in da je takoj napravil zame poseben načrt: po dovršenem teološkem študiju me bo poslal na visoko glasbeno šolo v inozemstvo, potem pa mi zaupal vodilno glasbeno mesto v škofiji. Presjekt za bodočnost je bil sijajen, a prišlo je drugače.
Ko sem stopil skozi velika vrata, nad katerimi nosita dva umetniško izlesana orjaka napis Virtuti et Musis sem našel v častitljivi stavbi lemenata celo vrsto bivših sošolcev iz gimnazije v zavodu in sovojščakov iz vojaških let, ki so me veselo pozdravili, nato pa takoj zapo-čeli akcije, naj prevzamem vodstvo lemonatarskega zbora. Ustanovili so ga bili le nekaj tednov poprej, vodil ga je pa z nič kaj veliko ambicijo bogo-sGlovec Franc Blažič, glasbeno nadarjen in dobro podkovan, a nič navdušen za poučevanje in vodstvo zbora. Bil je sam, vase zagledan fant, ki je prevzel zbor pod silo razmer.
Nekaj dni po mojem vstopu je prišel v semenišče na poučevanje petja, zlasti korala, stolni organist in skladatelj prof. Stanko Premrl. Veselo me je pozdravil kot starega znanca iz mojih gimnazijskih let v zavodu, kjer me je učil orglainja na starih, iz Alojzijevišča premeščenih orglah j in je poznal tudi mojo pevsko in intramentalno aktivnost. Ko so mu povedali, da bo Blažič odstopil od poučevanja zbora, je bil takoj zadovoljen, da prevzamem ta posel jaz. Po njegovem razgovoru z Blažičem je bila stvar urejena in tako sem postal prav kmalu po vstopu v lemenat pevovodja semeniškega zbora, ki je štel okrog 30 pevcev.
Pri vsem tem procesu je bil vodilno udeležen moj osemletni sošolec iz zavoda v št Vidu Janez Raztresen, tačas v lemenatu že stara bajta, ker je zaradi okvare na nogi namesto k vojakom šel v lemenat in je bil takrat že v zadnjem letniku tik pred novo mašo. Bila sva vsa leta zelo dobra prijatelja in me je, ker me je kot muzikusa dobro poznal, naprosil za vodstvo petja pri novi maši cb prihodnjih počitnicah, ki jo je pel v farni cerkvi na vrhu pri Sv. Treh Kraljih. To je tisti, Raztresen, ki so ga med vojsko komunisti-.Čni partizani zverinsko mučili in umorili na belokra j inskem duhor j, kjer je bil župnik. Postal je mučenec svojega poklica čeprav za
jem je in žrtev malokdo ve.
(Dalje prihodnjič)
zato, ker je nastala v našem času in iz naših razmer in potreb. Prva začasna pravila je odobril ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik pred desetimi leti.
“SAMOSTAN” V SVETU Če greš mimo nove cerkve v Kosezah (V Ljubljani. Op. por.), med zadnjimi hišami, ki so sezidane na robu mesta, vidiš komaj dokončano hišo, podobno mnogim drugim dvojčkom (Brajn-kova ulica 38-40). Prav gotovo ne pričakuješ, da boš tu našel redovno skupnost, “družino” s 17 člani, od katerih ima najmlajši komaj nekaj mesecev, naj starejši pa sedem in več križev. To je sedež “Družine Kristusa Odrešenika”. Ustanoviteljico te “dru;ine” poznam že od več let. Lani smo se obrnili nanjo v zadevi, ki pri našem Poštnem predalu ni tako redka. Potrebovali smo nekoga, ki bi bil pripravljen sprejeti pod streho dekle, ki je bila v veliki stiski: pričakovala je otroka. In ravno ta otrok, Tadeja, je naj mlajši ud te družine. Da boste razumeli kaj več, pa morate do konca prebrati razgovor, ki sem ga imel z Angelo Kotnik, ustanoviteljico te “družine”.
Kako vam pravijo, gospa ali sestra?
Kar Angelca. Pri nas se kličemo po krstnem imenu.
To je nova skupnost. Kako bi rekel: samostan v svetu ali svet samostanu?
Recite kar družina, saj se tudi uradno imenujemo “Družina Kristusa Odrešenika”.
Pri vas je precej drugače, kot smo navajeni pri samostanih. Najbolj padejo v oči sicer manj važne zunanje stvari. Nimate redovne obleke, ampak ste V ci-
to oznanila vsemu svetu. Seveda se to ni dalo tako enostavno narediti.
Kaj je bil povod za to srečanje z Bogom?
Rekla bi, da je bila to notranja milost. Precej časa sem se mučila, da, sem prišla na čisto s tem. Takrat sem želela, da bi lahko vsaj katehizirala. Želela sem iti v misijone, in sicer med gobavce. Že po naravi sem morda usmerjena v to delo z bolniki. To ni moja zasluga. Neki duhovnik, ki je poznal mojega bodočega moža kot fanta, mi je svetoval, naj se poročim, J’az sem sicer želela iti k Franči-škankam, misijonarkam, pa sem bila takrat premlada in takrat je bilo treba za vstop v samostan plačati neke vrste doto; tistega denarja pa takrat nisem imela. Šla sem v službo z namenom, da si ta denar prislužim in potem grem v samostan. Nisem imela nobenega določenega cilja pred seboj, kaj bi pravzaprav rada. Hotela sem se dati Bogu popolnoma na voljo, da bi storil z menoj, kar hoče. Čas in razmere so sproti kazale, kaj in kako naj bi se vsa stvar razvila. Sedaj pa dobiva že bolj določeno obliko. Želela sem, da bi me uresničevale evangelij v svetu. Zdelo se mi je, da če je mogoče živeti evangelij samo v zaprtih redovih, zaprtih krogih, kaj pa potem množica ljudi, kmečke matere in cele družine, ali je to Izključeno iz tega posvečevanja? Zdelo se mi je, da bi morali dokazati, da je mogoče v čisto navadnem okolju, v čisto navadnih razmerah živeti pristni evangelij, In potem, ko sem razmišljala, kakšen mora biti odnos do ljudi, sem začela misliti na to: v šini obleki. Ne kličete se sestre, Kako je Kristus delal, kaj je on pač pa po imenu. Ste zaposlene ^naredil. In če je rekel: “Kar ste v različnih službah. Na zunaj sc storili najmanjšemu, ste meni
tako rekoč nič ne vidi.
storili,” sem si mislila, če bi
Res je, največ jih je v službah, prišel Kristus,, bi mu dala kos in sicer od kemične laborantke kruha pred vrati in ga odslovila,
do katehistinje. Od ožjih članov naše skupnosti v službi je Zinka, ki je invalidka in upokojenka, in še nekaj starejših članic družine, ki jim pravimo kar tete. V našo družino pa štejemo tudi malo Tadejo, ki jo imamo vsi radi, in njeno mamico Jasmino, ki ie sedaj na porodniškem dopustu. Pri nas namreč nimamo gostov ali varovancev, ampak smo vsi ena družina. Redovne zaobljube pa ima samo
ali bi ga povabila v hišo in bi skupaj nekaj pojedla? Brala sem različne stvari. Nekje sem brala, da je laže odstopiti revežu krožnik juhe, kot jo pa z njim deliti. In sem si rekla: Vidiš, kako je to lažnjiva ljubezen. Sicer pa besedo revež zelo nerada uporabljam, ker reveži smo pravzaprav vsi. Nobenega človeka ne srečam kot reveža in Te gledam kot reveža, ampak kot brata in sestro. In
deset članic, in še od teh ne sta-^ tudi ta moj bližnji je tisti, ki mi nujejo vse tukaj.	Vga Bog . pošlje naproti, in prav
Pojdimo od začetka. Kako stejdo tega iniam neko dolžnost, prišli na to inisfel, da bi uštaiio- Rada moram imeti vse. kolikor
CLEVELAND, O. — V spomin sorodnikov in prijateljev so darovali:
Albert J. Pestotnik in žena v spomin Johna Pestotnik Sr. in Ludwiga Avseca $100; John Pestotnik in žena v počast rojstnega dne matere Mary Pestot nik $80.
Po $50: Norman in Josephine Hirter v spomin staršev Josepha in Therese Žele ter Freda in Elize Hirter, Terry Likovec’s Shell Service v spomin Mary Likovič; Robert in Mary Price v spomin staršev.
Po $25: Lou Champa in žena v spomin Glivar in Champa družin, Ed Eckart namesto božičnih kartic, John Evans v spomin soproge Mildred Evans, James in Barbara Hočevar v spomin matere Anne Jurgek, Tony Kolenc v spomin staršev Anton in Mary Kolenc, Frank Kruszynski in žena v spomin Elizabeth in Anton Valencie, Joe Manning in žena v spomin staršev Mrs. Manning, Mamie Marin v spomin Stanleyja Marina, Steve in Ann Mozolito v spomin Josepha Specha, John in Albina Mršnik v spomin Johna in Jennie Renko, Mickey in Ann Opeka v spomin Josepha Barbo, John Price in žena namesto Božičnih kartic, Društvo Presv. Jezusovega št 172 KSKJ v spomin Mary Kave, Vida Shiffrer v spomin Mr. Čebula in Bernarda Conway, Chuck in Helen Sum-rada v spomin svojcev, Tommy in Angie Žabjek, v spomin mamice Angele Kern, Edith Žele v spomin soproga Joa Zeleta.
Po $20: Elovar Godchildren w spomin Gertrude Gole, Anna Filipič v sp omin Johna Miheli-.cha, Rosemary Marn in Bea Pestotnik v spomin Leonarda Polšaka, Frank in Vera Šebenik v spomin Allan Šebenik, Angela Smole v spomin Johna in Joa Lapp iz Kalifornije; Z. J. Valencie in žena v spomin Steva Valencie Sr., Pauline Vrh v spomin Antona Vrh (obletnica), A. Yarbrough, J. Elkins, L. Lewis, Kay Woidtke v spomin Johna Tomšiča.
Po $15: Društva Sv. Janeza Krstnika št 71, v spomin J. Kos-merl, Društvo št. 5 SNPJ v spomin Jennie Zupančič, John Bergles, žena in Vicki v spomin Elsie Zaborowski, Lubrizol Corporation v spomin Franka Ser-shena, Walter Lucich, Thomas Melican in žena, Joseph in Mary Mertik, John Milakovich, Maxine Milosovioh, Milan Milosovich in žena, J. Miskulin in žena, Joe in Mary Petrič, Frank in Justine Pieman, William in Julie Plavan, Rudy Pryately in žena, Gonneaut, Thomas in Antonia Quate, Adolph Ravnikar in žena, Amherst, Joe Roberts Jr., Joe Smolič in žena, Joe in Carol Stariha, Mildred Sray, George in Hilda Stokes, Andrew Turkman in žena, Richard Vadnal in žena, John in Helen Vene-ski, Raymond Yartz, Rose Zakrajšek, Anna Zele (Clearaire Ave.), Phil in Karen Alich, Mary Batis, William Bayuk, Molly F. Blatnik, Frank in Sophie. Bra-dach, Joseph Cech, SNPJ št. 94, Andy in Theresa Gorjanc, Joseph Gornick, Tony in Betty Grdina, Hobo Band, c/o Billy Frank, Frank in Albina Kocisko, John in Mary Jo Kozlevchar, Edward in Mary Luzar, Tony in Lou Mayer, Joseph Merhar, Carolyn, Kathy in Dean Pagona-kis, Victor in Ann Strom ar, Detroit,, Mich., Walter in, Nancy Walden, Cecelia M. Wolf.
Po $5. Clem in Kay Ambrose, August Andrews, Alice Arko, W. Arko in žena, Steve in Marie Babi-tt, Al Bambič, Josephine Baron, Stanley F. Bencin, Joe Beno in žena. Ed in Marg. Bra-drh. North Jackson, Eddie in
Kalluty, Ed Kondrac in žena, Frank Karan in žena, Chuck in Millie Kirchner, Leonard Kohler in žena, Joseph Koptds in žena, Joe Kubik, Twinsburg, Kuliven, Mary in Bernde, Tony Lavrisha, Josie in Ray Leufkens, Dominic Luzar, Stella Mahnič, Mike Mau rich, Mrs. J. Molnar, Uniontown. O., Donna Oilman, Anna Perko, Ed Pibernik, Elmer Postier in žena, Anthony A. Pozelnik, Alfie Preiksa in žena, Rudy Pryately Jr., Ursula Rakovec, Mrs. Ranik Mike Sadowsky, Frances Samich. Ravenna, Jennie Segulin, Frances Shuimar, Marie Shaver, Frankin Lena Sieworek, Barbara Skebe, Amelia M. Sterle, Anthony Stražišar in žena, Sgt. Ron Suponcic, Joseph Tekavec, Jean Tomsic, Stan Trenton in žena, Anthony J. Valencie, Dave in Theresa Vegh, Mike Vercek in žena,- James Wagner in žena. Peninsula, O., Annie Wymer, Twinsburg, Ann in Mike Yarolin, Ann Ujcich-Hinyadi, William Young, Marie Zeitz.
$3. Ann B. Hale.
$1. Katherine Kitko.
Vsem darovalcem prisrčna hvala.
C. Wolf
Televizorji obešeni na zid
Japonski elektronski industrij-ski gigant Hitachi ima v načrtih izdelavo posebnih televizorjev. Njihova oblika se bo zelo razlikovala od sedanjih precej nerodnih “škatel”. Ker bo namesto velike in nerodne katodne cevi osnovno vlogo opravljal laser, se bodo televizijski sprejemniki občutno stanjšali. Namesto škatel bomo imeli tanke plošče, oziroma bo mogoče televizor obesiti na steno kot sliko.
Hitachi j evi strokovnjaki so prototipe novega televizorja že izdelali. Z laserji za tri osnovne barve (rdečo, modro in zeleno) so dobili odlično barvno sliko, katero je moč poljubno povečevati.
Oblikovalci zato že načrtujejo, da bodo novi televizorji, ki ne bodo kaj dosti dražji od sedanjih barvnih sprejemnikov, prekrivali cele stene v stanovanjskih prostorih, oziroma jih bodo proizvajali v želeni velikosti.
■-----o------
Skleroza multipleks ozdravljiva?
.INDIANAPOLIS, Ind. — A-meriške zvezne zdravstvene oblasti so dovolile dr. Jonasu E. Salku, zdravniku, ki je izpopolnil cepivo proti otroški para-.izi, da pri zdravljenju ljudi, ki Dolehajo za sklerozo multipleks, preizkusi kemično snov, ki jo je nedavno odkril.
V ZDA pride na vsakih 20,000 privalcev en bolnik, ki trpi za sklerozo multipleks.
Bolezen je živčnega izvora, navadno nastopa od 35. leta starosti dalje in se progresivno razvija v naslednjih dvajsetih do petindvajsetih letih ter povzro ča paralizo organizma. Za zdaj ni zdravila, s katerim bi to bo-ezen tahko uspešno pozdravili.
Ameriška uprava za hrano in zdravila je pred nekaj meseci dovolila omejeno klinično preizkušanje nove kemikalije na bolnikih.
Upajmo na koristne rezultate proti tej težki bolezni.
MALI OGLASI
Strawberries picked or you pick daily
Pokorski Farm 2299 Haines Rd. Madison, Ohio 1-423-4273 or 531-1549
(91-95)
Stanovanje oddajo
Na Prosser Avenue oddajo 6-sobno stanovanje tudi družini z otroci. Kličite tel. 881-6256.
(94,95)
Hiša naprodaj v Euclidu
Dvostanovanjska hiša je naprodaj v Euclidu, opažena z aluminijem, 1)4 garaže, Srednjih SO. Kličite 942-6542.
(94-98)
Sobo išče
Sobo in kuhinjo po možnosti zgoraj v okolici E. 185 St. ali Miller Ave. išče slovenska upokojenka. Kličite tel. 881-9296.
(94-95)
FOR SALE BY OWNER
family brick, 5-5, located in the E. 156 Waterloo area, in excellent condition. Must see to appreciate. Call 481-3720 after 5 p.m.
(94-98)
For Rent
Upstairs, 2 bedrooms. Parking. Call 851-8076 or 761-7583.
\(93-97)
Sobe oddajo
Tri neopremljene sobe osebi v pritličju zadaj Kličite tel. 541-4748.
starejši
oddajo.
(93-94)
Sobo v najem
Pošteni osebi pri mirnih ljudeh. Kličite po dveh pop. tel. 486-7462.
(92-96)
Novi zidani ranči V Wi’lowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
Sovjetska pomoč Kuba
WASHINGTON, D.C. — Ameriški vladni krogi sodijo, da bo letos znašala sovjetska , pomoč Kubi skupno okoli 2.3 bilijon'.: dolarjev, še enkrat toliko ko: lani.
Pomoč prihaja v dveh oblikah, v preskrbi Kube z, oljem po znižanih cenah , in v naku-
V bližini Lakeland in Neff Rd.
Prostor za urade — takoj na razpolago, 500, 675, 100 do 4,000 xv. čevljev, 500 kv. čevljev opremljeno. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271!
261-6211	J. Dallos
(Th.-Fr-x)
Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje zgoraj oddajo družini z ne več kot 2 otrokoma na 698 E. 159 St.
(92-99)
Repairs of All Rind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after 5 p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(88-97)
Help Wanted
Wanted
Maintenance experienced duties include machinery repairs, particularly welders, hydraulics and electrical work. 2nd shift. East side manufacturer.
486-1313 ext. 319. ■
(92-95)
Kelp Wanted
Kramer Painting Inc,, has 20 summer positions, $3.00—jJ.OO per hour. Apply Thursday. June 22, at 6 p.m. promptly, 2654 N. Moreland, Apt. 21. Photograph necessary. 752-9000.
,	(93-94)
po vanju kubanskega sladkorja j
Delo dobe
Kramer Painting Inc. ima 20 prostih mest za poletje, S3 - $8 na uro. Javite se 22. junija točno ob 6. zvečer na 2654 N. Moreland, Apt. 21. Potrebna je foto-
grafija, tel. 752-fiOOO.
(93,94)
Mdlie Btidman, John Cherny in
žena, -Rome, O.. Garci Chimie- P° cenah nad ceno na švetov-
..	,.	v	_	lewski, David,. Ken in Maureen j nem trgu.	, _______	__________________
vili novo utoz e.	J-N mogoče pomagati vsem, am-: Ftu*]ick,. Dennis- E. Eckart, Wil-j V diplomatskih krogih sodijo,:	Delo dobijo
Nisem jo jaz us.,anm. ja a. ;jpak ta, ki mi je prišel naproti, j	jn. ^ena, Ed in Sally ,'da je ^ei te sovjetske pomočil Rabimo delavce za ba.:\ an j e
se mi, ,da nas je res og s- lc9-.ta meni nekaj prinaša in jaz mu Furl-ich, Fanny Globokar, Robert plačilo za kubanski poseg V A- hiš. Zaželi ena praksa. Kličite rr„ oc; petna j s ega e a. moram nekaj dati.”	Gorski in žena, Mike Hern in friko v podporo sovjetski poli- 692-1069.
sem
imela željo, da bi šla v mi-j
(Dalje prihodnjič) . žena, Frances Jarc, Elizabeth tiki.
(93-95),
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22, 197Š
BREZ DOMA I
Hektor Malot
“Uboga moja mala,” je dejala navsezgodaj odvedla na vrt in teta. Katarina. “Dobro te razu- takoj sem uganil, da mi želi nemem, da bi rada, da bi šel Re- kaj povedati, migaj s teboj. A v življenju ni “Rada bi mi nekaj povedala, mogoče storiti vedno tega, kar kajne?” želimo. Ti si moja nečakinja in,! Prikimala je. če bo moj mož nejevoljen, ko' “Hudo ti je, ketr se morava prideš k nam, ga bom z lahkoto ločiti. Ni treba, da mi to poveš
saj eitam to v tvojih očeh in čutim tudi v svojem srcu.”
S kretnjo mi je dopovedala, da ne misli govoriti o tem.
“Čez štirinajst dni pridem k tebi v Dreuzy.”
Odkimala je.
“Nočeš torej, da te obiščem?” Da sva se mogla sporazumeti, sem jo navadno spraševal toliko časa, dokler nisem našel tega, kar je ona želela. Dala mi je torej razumeti, da želi, naj pridem k njej; iztegnila pa je roko v tri različne strani in mi hotela s tem reči, da moram najprej obiskati njena brata in sestro.
“Želiš torej, da naj grem prej v Varses, Esnandes in Saint-Quentin?”
Zadovoljno se je nasmehnila, ker sem jo tako hitro razumel. “Zakaj?”
Tedaj pa mi je s kretnjami,
zavrnila. Porečem mu: ,Deklica je hčerka mojega brata; naša je ih kdo se bo zavzel za ubogo siroto, če ne svojci?’ Isto bosta mogla reči oba strica in teta, ki bodo vzeli k sebi tvoja brata itn Štefko. Sorodnike sprejmemo, nikakor pa se ne moremo zavzeti za tujce. Premalo kruha imamo. Zadošča komaj za lastno družino, kako bi ga mogli deliti s tujimi?”
Spoznal sem, da ni mogoče ničesar storiti, še manj kaj spremeniti. Tetine besede so bile le ■preveč resnične. “Nisem spadal k družini.” Nič nisem mogel ugovarjati, nič zahtevati, prosjačiti pa tudi nisem hotel. Ali bi mogel te otroke bolj ljubiti, če bi bil resnično njihov? Ali nista bila Aleksej in Benjamin resnično moja brata? Ali nista bili Lizika in Štefka moji sestrici? Ali me Lizika ni ljubila prav tako, kakor je ljubila Alekseja in Benjamin?
Teta Katarina ni hotela več odlašati. Povedala nam je, da se ibomo naslednje jutro ločili, nato nas je poslala k počitku.
Komaj smo bili sami v spalnici, so se otroci strnili okrog mene. Lizika se mi je vrgla v
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednica Mary Prosen Podpredsednik Anton Perušek | Tajnica Antonette Ruth, 12906 Havana Itd., Garfield Hts., Ohio 44125 Tele. 662-3092 Blagajničarka — Aim Perko Zapisnikarica Mary Shamrov Nadzorniki Anton Stimetz; Andy Rezin in Mary Gregorčič.
Za Federacijo Mary Prosen, Anton Perušek, Ann Perko, Antonette Ruth, Andy Rezin.
Seje se vršijo vsako 4 sredo v nesecu od 2. uri popoldne v nasled-rjih mesecih:	januarja, marcac,
naja, julija, septembra, in novembra v SND na E. 80 cesti.-,februarja, iprila, junija, augusta, oktobra, in iecembra v SND v Maple Hts.
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpredsednica Josie Zakrajšek, tajnik Frank Capuder, 6210 ichade Ave., Tel. 881-1164 blagajnik Andrew Kavcnik zapisnikarica Cecilija Šubel nadzorni odbor John Skrabec, Stella Vokač, Jennie Vidmar veselični odbor Frances Tavžel, Stella Vokač
gospodarski odbor Michael Vid Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
Delegati za Fedr. seje so Louis Petrlin, Petterson Lloyd, Neva Pet-Petterson, Michael Vidmar, Josie Zakrajšek.
Samostojna društva
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.

KLUB SLOV. UPOKOJENCEV, NA WATERLOO RJO.
Predsednik: Boris , Kozel Podpredsednik: Rudy Žakelj Tajnica Blagajničarka: Jo Co-
, .	. .	,	, menschek, 924 E. 223 St., Euclid,
z ustnicami, predvsem pa s svo-i0hio 44193
Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki: Joseph Mateyka,-Ann Krištofi, Cecelia Wolf ■i Družabni / Odbor: .Ann Kristoff, •(Cecelia Wolf, Steve Shimits, Rudy !Zakely, Louis Jartz
»ALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik Frank Grk; podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, 444 13. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk, Karl Družina, Jos. Champa, kuharica Mary Dolšak, pomočnice Mary I Umek, Marj', Emma Grk, Mary Petrač, Anna Karim. Natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskem času. članarina $4 na leto. Sprejema se novo članstvo.
ŠTAJERSKI KLUB
Štajerski klub ima za tekoče leto sledeči odbor:
predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Rudi Pintar, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka ( Kristina Srok, gospodar John Gori-1 čan, pomočnik gosp. Lojze Ferlin, drugi odborniki so še Rozi Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Kozinski, Tonica Simičak, Jože Simičak, Lojzka Feguš; nadzorni odbor: Božidar Ratajc, Jože Fujs, Štefan Maje in Majk Kavaš; razsodišče: A. Šepstavec, Marija Goršek in Pepca Feguš; kuhinja:	Lojze	Ferlinc,
Kristina Srok, Elza Zgoznik, Štefka Dalič in Lojzka Feguš.
jami zgovornimi očmi povedala, zakaj želi, da naj obiščem naj prej ostale otroke in šele potem njo. Z besedami povedana je njena misel bila ta:
“Če mi hočeš prinesti poročila ! Poročevalca: Walter Lampe, o Štefki, Alekseju in Beni aminu, iCecelia Wolf moraš najprej obiskati nje. NatoJB°^egata S-D-D': Joseph in Vera
naročje in bridko zajokala. Spoz-boš prišel k meni in mi povedal j Delegatje Federacije Upiokojen-
nal sem, da so vendar zdaj mislili samo name, čeprav jim je bilo hudo, ker so se morali ločiti. Hudo jim je bilo zame in živo sem začutil, da sem resnično njihov brat. Tedaj pa se mi je hipoma porodila neka misel.
“Poslušajte/’ sem jim dejal. “Čeprav me vaši sorodniki ne marajo, me vi še vedno imate za svojega.”
“Da,” so odvrnili vsi trije. “Vedno boš naš brat.”
Lizika, ki ni mogla govoriti, je to izjaVo potrdila s tem, da mi je krepko stisnila roko in me pogledala tako nežno, da so mi stopile solze v oči.
“Ostal bom torej vaš brat in vam bom to tudi dokazal.”
“Kam pojdeš?” me je vprašal Benjamin.
“Vrtnar Pernuit potrebuje pomočnika. Hočeš, da mu porečem jutri, naj vzame tebe?” mi je predlagala Štefka.
“Nočem se nikjer udinjati. Če sprejmem, kako službo, bom moral ostati v Parizu in vas ne bom več videl. Oblekel bom zopet svoj ovčji kožuh, vzel bom na rame svojo harfo in bom potoval iz Saint-Quentina v Varses, iz Varsesa v Esnandes, iz Esnande-sa v Dreuzy. Videl vas bom vse, drugega za drugim, in tako boste zame vedno skupaj. Nisem še pozabil svojih pesmic in valčkov. Zinal se 'bom preživljati.”
Iz zadovoljstva, ki je odsevalo z njihovih obrazov, sem spoznal, da je moja zamisel ureničila njihove želje. Kljub vsej žalosti sem se čutil srečnega. Dolgo smo se pogovarjali o tem našem načrtu, o ločitvi, zopetnem združenju, o preteklosti in bodočnosti. Nato je Štefka velela, da moramo iti spat. A nihče izmed nas ni to noč dobro spal; bržkone jaz še manj kot drugi.
Drugo jutro me je Lizika že
vse, kar si videl in kar so povedali.”
Odpotovati bi morali ob osmih. Teta Katarina je najela kočijo, ker jih je hotela najprej odvesti k očetu, da se poslovijo od njega, nato pa na kolodvor, od koder bo vsak odpotoval v drugo smer.
Ob sedmih me je Štefka odvedla na vrt.
“Ločiti se morava,” mi je dejala. “Rada bi ti pustila kaj za spomin. Vzemi to škatlico. V njej boš našel sukanec, igle in moje. škarje, ki mi jih je podaril boter. Na potovanju ti bo vse to prav prišlo, kajti ne bo več mene, da bi ti prišila gumbe in zakrpala rokav. Ko boš rabil moje škarje, se me boš gotovo spomnil.”
Medtem ko je Štefka govorila z menoj, je Aleksej krožil v najini bližini. Kakor hitro se je deklica vrnila v hišo, medtem ko sem jaz ves ginjen ostal na mestu, se mi je približal in mi dejal:
“Dva novca po sto soldov imam. Vesel bom, če sprejmeš enega.”
Izmed vseh otrok je samo Aleksej imel smisel za denar. Večkrat smo mu zato nagajali in ga imenovali skopuha. Skrbne je zbiral solde in bil ves srečen, če je mogel dobiti novce po deset ali dvajset soldov, ki so bili še novi. Neprenehoma jih je prešteval in ogledoval, kako se blestijo v soncu.
Njegova ponudba me je presenetila. Hotel sem odkloniti, a on je vztrajal in. mi stisnil v roko bleščeči novec. Iz tega dejanja sem spoznal, kako zelo me ljubi, kajti njegovo prijateljstvo do mene je premagalo navezanost na njegov mali zaklad.
Tudi Benjamin me ni pozabil; tudi on mi je hotel nekaj podariti. Dal mi je svoj žepni nož, v zameno pa je hotel sold, ker “nož preseka prijateljstvo”.
ti skih Klubov: Boris Kozel, Rudy jZakely, Jo Comenschek, Steve 'Shimits, Joseph Bajec
Glavna Kuharica: Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo Rd.
----- . -
Imenik raznih društev
Upokojenski klubi
klub slovenskih upokojencev V EUCLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk
1.	Podpreds. John Kausek
2.	Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat,
24101 Glenbrook Blvd.
Euclid, Ohio 44117
Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal,
Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Mae Fabec
Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Frank Turek Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645.
Zapisnikarica . Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis Legan, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Joe Jerkič, Mary Marinko, Louis Legan in Sophie Magayna
Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS
President: Josephine Zakrajšek 1st Vice-president: Louis Legan 2nd Vice-president: Anton Perusek
Secretary: Boris Kozel, 15316 Lucknow Ave., Cleveland, Ohio 14110 — Telephone 531-6367. Treasurer: Joseph Ferra Recording Secretary: Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Joseph Magajna, Anton Mrak.
Honorary President: Krist Stokel
AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHO
Honorary President — Louis Arko
President — Vincent Lauter Vice President —August Maver Sec’y--Treas. — Mrs. Jennie B. Magel, 245-24 St. N.W. Barberton Recording Sec’y. — Mrs. Frances Zagar
-Auditors — Mrs. Frances Smrdel, Mrs. Angeline Misich and Mrs. Agnes Zurz.
Federation Rep. August Maver, Mrs. Jennie Nagel, Mrs. Frances Žagar, Mrs. Mary Sustarsic, and Frances Smrdel.
Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2; uri popoldne, v Slovene Center!
70 — 14th St. N.W.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve lana, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada, tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anten Meglič, Cleveland, Jakob Hranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zboi dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-3768.
V Mag spomin
druge obletnice smrti našega ljubega moža, očeta in starega očeta
MM TlIEI
umrl je 24. junija 1976
V hladnem grobu zdaj počivaš, rešen si prav vseh skrbi, mi pa mislimo na tebe,
Te pogrešamo vse dni.
žalujoči:
Josephine, žena ini družina Cleveland, O., 22. junija 1978.
d V\ ^ fes	’*'hav m i
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak
BELOKRANJSKI KLUB
Predsesinik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica Vida, Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Matija Hu-tar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec.
MISIJONSKA , ' ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Ing. Joseph Zelle, tajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Mari Celestina, 4935 Glea-ten Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajnioarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzor-
niki: Frank Kuhel, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odbornild: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancag, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič; namestnika: Ivanka Pograjec, Vinko Rozman.
PLESNA SKUPINA KRES:
Predsednik — Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, .1806 Sunset Dr., Richmond Hts., O. 44143 Odborniki — Peter Dragar, Erika Kurbos, Stefan Režonja rnl.
B ALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer Tajnik: Ivan Kosmač, tel.
0411
Blagajnik: Francka Grajželj Odborniki: Jože Bojc, Tone Svi-gel, Ferdo Sečnik, Zdenka Kavčič, Janez Varšek, Maks Jerič, Lojze Mohar
Nadzornik Odbor: Slavko Graj-zelj, Valentin Kavčič, Filip Oreh
851-
AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA
President — Erna Kotula .
Vice President — Ed Strumbel Secretary — Mamie Willri Treasurer — Victor Chase Finan. Sec’y. — Helen Kocijan Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71 Street, Miami Beach, Fla. 33141.
Board of Trustees: John, Ribic, Ivan Willis and Al Dražen Meetings:	1st Sunday of the
month at 310 N E 1st St., Pompano Beach, Fla.
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec Blagajničar: Jožko Delchin Nadzorniki: _ Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Redarja: John Simčič, Jože Cah Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
♦j
S
SLOVEN DAN
MN 2. JULMA
na	,
I SLOVENSKI PRISTAVI
h	*
k*-'.«* i -v	kfkkkkkkCtJ-k.i kkkkkkkk »ii kU » » « » » * 'I X** ’
f-atinska in slovem&g imena mesecev
I. Januar — Prosinec II. Februar — Svečan .r
III.	Marec — Sušeč
IV.	April -- Mali traven V. Maj — Veliki traven
VI. Junij — Rožnik VIL Julij — Mali srpan VIII. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kirnov« X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden
Za izredni Slovenski obed in domačo postrežbo § se Vam priporočava, dnevna: od Sh zjutraj do 7h zvečer
H	■	.
H	\ soboto: od iOh zjutraj do 5h zvečer
torek: j VAMPI, RIŽOTA; petek: GOLAŽ in POLENTA, PEČENE RIBE; sobota: AJDOVI ŽGANCI; TELEČJA OBARA;
vsako dnevna posebnost: DUNAJSKI ZREZKI, juha
LOJZKA in TONČKA, lastnici
SLommm villme restaurant jj
6415 St. Clair Ave. (Slovenian Nat. Home Bldg.)
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
NEW ENLARGED & REVISED EDITION!
SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
err Me
Society"
ofCTTe™
%usi
ONE FAJRLANE DRIVE
JOLIET, IL 60434

Since 1914 ,. ,
... the Holy FarrJly Society of the U.S.A. has been dedicated kc, the service of the Catholic home, family and community-For balf-a-century your Society has offered the finest ID 'rsu ranee protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Fact*
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually oniteri in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus* Mary and Joseph,
Society’s Catholic Action Programs are:
1	Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2	Scholarships for young women aspiring to become nuns. i. Additional scholarships for needy boys and girls.
t. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
o Bowling, basketball and Utfle league baseball.
6 Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
President _________________________ Joseph J. Konrad
First Vice-President------------------ Ronald	Zefran
Second Vice-President ............. Anna Jerisha
Secretary	Robert U. fiochevar
Treasurer ......................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary —__________...... Nancy Osborne
First Trustee.................... Joseph Šinkovec
Second Trustee ............................ Frances Kimak
Third Trustee........................  Anthony	Tomazin
First Judicial .—.........----—— Mary Riola
Second .Judicial .............-- John Kovas
X bird Judicial	Frank Toplak
Social Director...............—___ Nancy Osborne
Spiritual Director .................. Rev. Aloysius Madic, O.F.M-
Medical Advisor ...............— Joseph A. Zalar, M.D.