PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. St. 145 (7639) TRST, sobota, 4. julija 1970 VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI Sindikati CGIL, CISL in UIL obrazložili razloge za splošno stavko 7. julija Od noči med sindikati in vlado so se poslabšali - FIAT suspendirala 12.000 delavcev Sprejeta delovna pogodba za u službence trgovske stroke - Zaključeno zasedanje CK PSIUP RIM, 4. — Danes so generalni tajniki CGIL, CISL in UIL Lama, Storti in Ravenna na tiskovni konferenci potrdili in obrazložili razloge za splošno stavko, ki bo po vsej Italiji v torek 7. junija. Sindikalni predstavniki so ugotovili, da so vladni predlogi povsem splošni in ne gredo nikjer v konkretna vprašanja. Od zadnjih razgovorov med sin- dikati in vlado se je položaj zelo poslabšal, saj ni prišlo do specializiranih razgovorov glede stanovanj in glede zdravstvenega skrbstva. Povrh tega pa ni ničesar znanega • predvidenih razgovorih, ki bi sv »orali nanašati na cene, na konjunkturo in na kmetijstvo. Se zlasti pa so tajniki sindikalnih konfederacij kritizirali način obravnavanja navedenih vprašanj, saj ne gre za običajna pogajanja o delovnih pogodbah, temveč za nov odnos med sindikatom in vlado, kl naj temelji na razpravah o Mi iii n iiiii m u n n n n mini D im | mm un |(| inuiunm Zapleten položaj y italijanskem političnem življenj11 je prišlo do napetega ozračja: Po eni plati prihaja do spopada med sindikati in vlado v zvezi s splošno stavko, ki so jo danes potrdile vsedržavne sindikalne konfederacije na skupni tiskovni konferenci, po drugi pa ne manjka trenj znotraj vladne koalicije v zvezi s polemiko o deželah in se nasprotja celo zaostrujejo. Včerajšnji poziv Rumorja, da bi stavko preklicali, je naletel na o-braten odziv. Sindikati so svoja stališča zaostrili, saj je Rumor o-menil gospodarske težave in so ta del njegovega poziva ocenili kot neprimeren in neustrezen. Sindikati zahtevajo reforme in prav z njimi skušajo priti do korenin gospodarskih težav, ki so jih dosedaj plačali vedno delovni ljudje. Istočasno pa so sindikati izjavili, da so pripravljeni takoj pričeti pogajanja in da torej pristajajo na vabilo Rumorja, samo da je treba govoriti o globalni strategiji reform. Dosedanja pogajanja so se vršila v ozračju enostavnega monologa, saj vlada očitno noče pričeti s pra vimi in stvarnimi razgovori. Gre torej za razgovor z Rumorjem, vendar pod pritiskom stavke in torej v nasprotju s stališčem predsednika vlade, ki zahteva, da se najprej stavka prekliče. Tudi ti zadnji dogodki pričajo, da se je poglobil prepad med vlado in sindikati tudi zaradi tega, ker obstajajo polemike znotranj večine. ko določeni krogi zahtevajo ostrejšo politiko. Gre za pobude določenih krogov KD, še zlasti pa iz vrst republikancev V tej zvezi omenjajo večkratne pozive La Mal-fe, o katerih pa se še ni razpravljalo, ker Forlani ne želi preiti na področje gospodarskega pesimizma, kot metode vladanja. Zanimivo je tiskovno poročilo vsedržavnega predsedstva ACLI, v katerem se opozarja na nevarnosti, da bi zavrli akcije k reformam in tako ustvarili politično - gospodarsko linijo, ki bi bila v nasprotju z interesi delavskega razreda. vseh podrobnostih. Stavka 7. junija se bo pričela ob 24. uri in zaključila naslednjega dne ob isti uri. Železničarja bodo pričeli stavkata ob 21. uri 6. julija in bodo zaključili stavko ob isti uri naslednjega dne. V torek ne bodo izšli dnevniki in to ne Jutranji niti popoldanski listi. V torek tudi ne bo izšel »Primorski dnevnik)). V bolnišnicah bodo stavkali samo upravni uslužbenci, zagotovljena bo dobava električne energije, plina in vode. Stavkali bodo tudi kmetijski delavci vpisani v CGIL, CISL in UIL. Generalni tajniki treh največjdh sindikalnih organizacij so na dar naišnji tiskovni konferenci torej ponovno zavrnili včerajšnji poziv predsednika vlade, da naj se prekliče stavka. Predsednik vlade Rumor je namreč naslovil na tri konfederacije pismo, v katerem je odgovoril na pismo, ki so mu ga sindikati poslali 25. junija. Kot smo že včeraj poročali, pravi Rumor v svojem pismu, da Jih opozarja da bo prišlo do stavke v razdobju, ko dežela preživlja delikatno gospodarsko konjunkturo in ko se vlada ukvarja z obsežnimi težavami in vprašanji, ki so povezana z izvajanji pomebnih reform, ki Jih zahtevajo sindikati. Rumor nadaljuje, ko se sklicuje na pismo sindikatov od 25 junija, da Je pripravljen na sestanek, med katerim naj bi obravnavali globalno metodo kot predpogoj za nadaljevanje sestankov o specifičnih vprašanjih ter da bo odločil o datumu tega razgovora, ko bo izvedel za odgovor sindikatov. I Podjetje Fiat je včeraj suspendiralo 12.000 delavcev v obratih M31-leflord, češ da je zaradi stavk prišlo do zastoja pri dobavah motorjev. Delavce so dali v dopolnilno blagajno, ki jim bo izplačevala delne plače. Minister za delo Dooait-Cattin je za jutri sklical v Turinu sestanek med predstavniki podjetja in predstavniki sindikalnih organizacij.. Danes je bila podpisana nova delovna pogodba za Okrog 700.000 u-službencev trgovinske stroke, ki predvideva zvišanje plač, izboljšanje normativnih pogojev in med njimi štiridesetumi delovni tednik. Predsednik republike Saaiagat je sprejel tajnika Kraščanske demokracije Forlanija. Očitno gre za nadaljevanje razprave o sestavi lokalnih uprav in zlasti o upravah v nekaterih deželah. V tej zvezi je tajništvo PSU danes izdalo poročilo, ki ostro kritizira na včerajšnjem zasedanju pokrajinskih tajnikov PSI in Izvoljenih deželnih svetovalcev PSI sprejeto resolucijo, Socialdemokrati pravijo, da je stališče socialistov v nasprotju z dosledno linijo levega centra. Na včerajšnjem zasedanju pa so socialisti sprejeli stališče, da bodo na splošno zagovarjali uprave levega centra, v primerih pa ko niso možne, so seveda možne tudi drugačne rešitve in to levičarske uprave, vendar ob upoštevanju vloge socialistične stranke. Danes se Je zaključilo zasedanje osrednjega vodstva republikanske stranke, na katerem so bili prisotni tudi pokrajinski tajniki in izvoljeni republikanski deželni svetovalci. Na tem zasedanju so dejali, da zagovarjajo izključno štdristran-ske deželne uprave in da so republikanci pripravljeni sodelovati sa^ mo v takih upravah. Zaključilo se je zasedanje centralnega komiteja PSIUP, na katerem so sprejeli resolucijo, ki odločno zavirača možnost razpustitve stranke in njeno vključitev v PSI, ker sodeluje PSI v vladi, ki se vedno bolj usmerja na protiljudska stališča. V resoluciji je nadalje rečeno, da je treba izdelati politiko alternative levice, ki na/j predstavlja resnični preokret na levo in kl naj izvede reforme proti kapitalističnemu sistemu. Kritizirali so tudi zadnje zasedanje CK KP CSSR v zvezi z izključitvijo Dubčka, vendar to na dvoumen način, češ da take metode ne služijo za odstranjevanje napak, ki so bile napravljene v Ceškos'ovaški tako s strani Dubčka kot s strani drugih partijskih sil. Medministrski odbor za gospo- darsko načrtovanje (CIPE) je dar nas pod predsedstvom ministra za proračun ih načrtovanje Giolittija odobrili nekatere zelo pomembne investicije. Odbor je odločil na predlog ministra za šolstvo, da bo v Oosenai nova univerza in ne v CaJabriji. Odobrili so investicijo 256 milijard lir podjetja Pirelli, investicijo 41 milijard ilr v Ba/ttipaglii in investicijo v višini 600 milijard lir podjetij ENI-SRR, povečini na jugu. Tudi včeraj se je nadaljeva-la stavka uslužbencev tiskovnih agencij, zaradi česar smo danes nekoliko pomanjkljivi v poročaju iz tujine. Bralcem se oproščamo in jih prosimo za razumevanje. V ČETRTEK SE JE PRIČELO V MOSKVI Zasedanje plenuma CK KP SZ o perečih vprašanjih kmetijstva Imenovanje veleposlanikov SZ in Kitajske MOSKVA, 3. — Danes se je ra-1 planika CBC. Po izgonu prvega je daljevalo zasedanje centralnega ko-1 državni departma prejel recipročni Kuznjecov VČERAJ NA BRIONIH POD PREDSEDSTVOM TITA Razprava o splošni ljudski obrambi BONN, 3. — Evropa, EGS in odnosi z Vzhodom so tri velike teme, ki so na dnevnem redu v Bonnu, kjer sta se danes sestala predsednik francoske republike Geor-ges Pompidou in zahodnonemški zvezni kancler Willy Brandt. Sestanek Brandt - Pompidou spada v okvir šestmesečnih srečanj na vrhu, ki jih predvideva francosko ■ nemška pogodba o prijateljstvu iz leta 1963. Skupaj s Pompidoujem so dospeli v Zahodno Nemčijo tudi vladni predsednik Chaban Delmas, zunanji minister Schumann in finančni ministri, medtem ko spremljajo Brandta na razgovorih še zunanji minister Walter Scheel ter zahodnonemški finančni ministri. Po mnenju političnih opazovalcev hoče Brandt doseči pri francoski vladi podporo svoji politiki do Vzhoda, ki je trenutno v nekoliko kritični fazi, to pa mu je menda popolnoma uspelo. Pompidou je namreč že na danšnjem prvem srečanju pokazal veliko zanimanje in tudi razumevanje za Brandtovo «OstpoIitik», kar je tudi razumljivo, če portir slimo, da je bila Francija prva ki je za časa generala de Gaulla, uvedla plodno sodem vanje na številnih področjih s Sovjetsko zvezo. O problemu EGS so si stališča Zahodne Nemčije in Francije nekoliko bolj oddaljena, kar se je pokazalo tudi v današnjih izvajanjih zveznega kanclerja, ki je nekoliko ustregel francoskim tezam, ko je dejal, da mora «razširitev EGS potekati vzporedno z njeno poglobitvijo*. V zvezi z EGS pa je Brandt opozoril, da bi morale članice skup- ..............................................iimiiiuiimiiiiiiimimiiimiiiimuiimiiiiiiiiii.. Razprava v poslanski zbornid o ustanovitvi krnskih rezervatov odložena na jesen? Poslanca Škerk in Lizzero bosta v komisiji za kmetijstvo predložila nekaj popravkov k temu zakonu BEOGRAD, 3. — Pod predsedstvom predsednika Tita je bila danes na Brionih seja sveta narodne obrambe, na kateri so med drugim razpravljala o uresničenju koncepcije splošne ljudske obrambe in razvoju vojaške doktrine in oboroženih sil Jugoslavije. Na seji je bilo ugotovljeno, da so v organizaciji splošne ljudske obrambe doseženi pomembni rezultati in da je ljudska obramba postala skrb vseh družbenopolitičnih skupnosti delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in državljanov. Svet je zavzel stališče, da se mora hitrejše graditi in razpravljati vojaška teorija in praksa o oboroženih silah. Posvečena je bila posebna pozor- nost načinu in oblikam obrambne borbe, ki odgovarja pogojem in zahtevam jugoslovanskega bojišča in karakter vojne, ki hi jo vsilil morebitni napadalec. Pri tem so bile upoštevane izkušnje iz pretekle narodnoosvobodilne vojne in prilagojene sodobnemu načinu bojevanja. Svet je razpravljal tudi o vprašanjih materialnega zagotavljanja družbe in oboroženih sil v pogojih morebitne vojne. Sprejeta so bila osnovna stališča o delovanju proizvodnje, oskrbe in zdravstvene zaščite, prometa in financ v primeru vojne._Na seji se je razpravljalo tudi o potrebi nadaljnjega razvoja varnosti v sistemu splošne ljudske obrambe in opozorjeno na njeno širšo družbeno osnovo. iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii FRANCOSKO-NEMŠKI VRH V BONNU Evropa, EGS in odnosi z Vzhodom v središču srečanja Brandt-Pompidou V Bruslju prvi sestanek novoizvoljene izvršne komisije EGS posl. Belci RIM, 3. — Zdi se, da bo razprava o zakonu, ki ga je predložil demokristjanski poslanec Belci o ustanovitvi kraških prirodnih rezervatov v poslanski komisiji za kmetijstvo ponovno odložena. Zakon Belci o ustanovitvi prirodnih rezervatov na našem Krasu je bil na dnevnem redu poslanske komisije te kmetijstvo že prejšnji teden, to da takrat je bila razprava odložena za danes. Ko pa se je danes dopoldne sestala komisija poslanske zbornice za kmetijstvo, ki je začela obravnavati tudi druga vprašanja, je bla na zahtevo misovcev odložena proučitev zakona o najemu kmetijskih zemljišč in hribovitih področij. Misovci so svojo zahtevo o odložitvi obrazložili s proceduralnimi vzroki, v resnici pa so hoteli na vsak način blokirati ta zakonski osnutek. Odložitev tega zakona bo povzročila nadaljnjo odložitev proučitve v poslanski komisiji za kmetijstvo tudi zakona Belci. Razprava je sicer podrejena sprejemu s strani predsedstva poslanske zbornice raziskave, ki jo je glede zakona Belci napravila komisija za kmetijstvo, kar pomeni, da bi se morala razprava o tem zakonu vršiti na zakonodajni stopnji. Končno pa bo morala o zakonu o ustanovitvi kraških prirodnih rezervatov dati svoje mnenje tudi komisija poslanske zbornice za proračun, katera pa podreja svoje ugodno mnenje zahtevi, da se izloči iz zakona člen, ki predvideva državni prispevek za ustanovo, ki naj bi upravljala kraške pri-rodne rezervate. V zvezi s tem položajem je priča- ( kovati,' da zakon Belci ne bo prišel I na dnevni red poslanske komisije za kmetijstvo pred poletnimi počitnicami parlamenta, kar pomeni, da bo razprava odložena na prihodnjo jesen. Komunistična poslanca škerk itn posl. Škerk Lizzero sta že sporočila, da bosta v komisiji za kmetijstvo poslanske zbornice, ko bodo razpravljali o zakonu Belci, predložila nekaj popravkov. Ti popravki se nanašajo predvsem: 1. na tržaškem Krasu živi slovensko prebivalstvo, ki je tesno povezano s kraškim ambientom. Katerikoli zakon o ustanovitvi kraških prirodnih rezervatov mora upoštevati to dejstvo, mora zavarovati na Krasu živečo skupnost ter mora globalno upoštevati bodoči načrt za zaščito celotnega Krasa. 2. Če bo državna uprava odrekla denarno podporo za vzdrževanje bodoče ustanove, ki bo upravljala kraške pri-rodne rezervate, bo morala za to poskrbeti deželna uprava. 3. Zaščita kraških prirodnih rezervatov predvideva tudi stroge omejitve in bo treba zato poskrbeti za izdatno odškodnino ljudem, ki ne bodo mogli več izkoriščati svoje lastnine. 4. Glede upravljanja bodočih kraških prirodnih rezervatov, pa bosta komunistična poslanca predlagala, da se ustanova, ki jo pred videva zakon Belci, nadomesti s konzorcijem med vsemi prizadetimi občinami, ki bi bolj učinkovito skrbel za prirodne rezervate, hkrati pa bi konzorcialna oblika bolj ustrezala demokratičnemu upravljanju kraških prirodnih rezervatov. nosti doseči večje sodelovanje na področju zunanje politike, seveda pa se mora še utrditi evropska integracija tudi na gospoda! skero področju in predvsem na monetarnem. Govor je bil tudi o berlinskem vprašanju, glede katerega je bila ugotovljena popolna soglasnost mnenj. V zvezi z EGS naj omenimo, da se je danes v Bruslju sestala nova izvršna komisija skupnosti, na čelu katere je bil imenovan, kot je znano, Italijan Franco Maria Malfatti, ki nadomešča dosedanjega predsednika Belgijca Jeana Reya. Komisijo sestavlja devet članov, in sicer dva Italijana (Malfatti in Altie-ro Sponelli), dva Francoza (Barre in Deniau), dva Nemca (Hafer-kamp in Dahrendorf), Belgijec Cop-pe, Nizozemec Mansholt in Luksemburžan Berschette. Na današnji seji so si razdelili funkcije: Spinelli bo odgovoren za vprašanja industrije, tehnološko raziskavo in Euratom, Mansholt ostane pri poljedelstvu, Deniau bo predstavljal EGS na pogajanjih za razširitev skupnosti, Barre pa bo odgovoren za gospodarska vprašanja. Minister Moro bo jutri odpotoval v Mogadišo, kjer se bo sestal s so-malskimi voditelji, naslednjega dne pa bo šel še v Adis Abebo. BONN, 3. — Jugoslovanski veleposlanik v Bonnu je obiskal danes predsednika zahodnonemškega Bun-destaga von Hassela, s katerim se je med drugim razgovarjal o pripravah za bodoči obisk zahodno-nemške parlamentarne delegacije v Jugoslaviji. Predvideva se, da bo zahodnonemška parlamentarna delegacija konec septembra obiskala Jugoslavijo in s tem vrnila obisk jugoslovanski zvezni skupščini, katere delegacija je letos aprila obiskala Zahodno Nemčijo. mitejia sovjetske partije, na katerem je včeraj generalni tajnik B režnjev poročal o terni «takojSnje naloge na področju kmetijstva. Iz rasnih vesti se Je izvedelo, da bodo sklenili, da v letošnjem letu za 70 odst. zvišajo investicije v kmetijstvo in da letos niso dosegli predvidenih načrtov. Prav tako po neuradnih vesteh bodo na plenumu sklenili, da bo letos v jeseoid kongres sovjetske komunistične partije. Načelnik sovjetske delegacije v Pekingu, ki Je vodil pogajanja glede mejnih vprašanj med Sovjetsko zvezo in Kitajsko Kuznjecov, je že v četrtek prispel v Moskvo, da bo sodeloval na zasedanju centralnega komiteja in kasneje na zasedanju vrhovnega sveta, kl bo 14. jultja. Kuznjecov bo poročal o poteku pogajanj s Pekingom, glede katerih obstaja še vedno- najstrožja tajnost. Vendar pa kaže, da je prišlo do kakšnega koraka naprej in to zlasti v zvezi z imenovanjem veleposlanikov obeh držav in da je kitajska vlada odobrila imenovanje novega sovjetskega veleposlanika v Pekingu Stepakova, ki je do pred kratkim vodil tiskovni urad sovjetske partije. Agencija Nova Kitajska je to vest potrdila in pri tem pravi, da je prišlo do sklepa kitajske vlade pred bližnjim letnim zasedanjem totajsko-sovjetskega odbora o vprašanjih rečne plovbe na obmejnih rekah, ki se bo sestal 10. julija. Prejšnja seja je bila pred nekaj dni in Je bila brezuspešna, saj je kasneje prišlo do znanih Incidentov. sklep o izgonu sovjetskega novinarja Borisa Orekova. Trenutno je v Moskvi akreditiranih 23 ameriških novinarjev, v ZDA pa 24 sovjetskih novinarjev. Zanimanj« velesil za francoski atomski poskus Protest zaradi izgona dveh ameriških časnikarjev iz SZ \VASHINGTON, 3. - Ameriški državni departma je danes protestiral proti izgonu dveh ameriških novinarjev iz Moskve in pri tam navedel, d«, je namen izgona zastra-hovanje ameriških novinarjev. Protest je izročil sovjetskemu atašeju za tisk v Washimgtanu Aleksandru Jevstakijevu oh izgonu iz Sovjetske zveze dopisnika lista «Times» in do- iiiuamimiiiiiiiiiimiMMimiiiiHiiiiiiimiiiiinmiifimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiitiiiitnmiiimiiiiia 20-LETNICA SPORAZUMA MED POLJSKO IN DRN Priznanje meje Odra-Nisa Predsednik poljske vlade o odnosih z Zahodno Nemčijo Bcrlinguer v Bukarešti RIM, 3. — Namestnik tajnika KPI Enrico Berlnnguer je odpotoval v Bukarešto na povabilo voditeljev’ Komunistične partije Romunije. Moro v Keniji NAIROBI, 3. — Italijanski zunanji minister Aldo Moro je dospel na uradni obisk v Nairobi, kjer se je sestal s kenijskim predsednikom Kenjato. Moro je srečal tudi zunanjega ministra Mungaja, s katerim je na kratki svečanosti podpisal sporazum o tehničnem in znanstvenem sodelovanju med Italijo in Kenijo. Sporazum predvideva študijske štipendije za kenijske študente na italijanskih univerzah, obiske italijanskih tehnikov in docentov v Keniji ter italijanske načrte za razvoj nekaterih področij kenijskega gospodarstva (predvsem gradnjo cest in podobno). BERLIN, 3. — Poljski premier Jožef Cyrankiewicz je izjavil, da Poljska z veliko pozornostjo spremlja razvoj političnih razmer v Zvezni republiki Nemčiji in proces preobrazbe javnega mnenja v realistični smeri. »Mi gojimo upanje, da bodo realistične sile zmagale in s tem prispevale h končnemu priznanju evropskih politično - teritorialnih realnosti, to je priznanju zahodnih meja Poljske na Odri in Nisi, kakor tudi končnih meja in mednarodno pravnega priznanja Demokratične republike Nemčije. Šef poljske vlade je izjavil to v intervjuju, ki ga je objavil danes Neues Deutschland ob 20-letnici podpisa sporazuma med Paljsko in Demokratično republiko Nemčijo o tej meji. Sporazum je bil podpisan 6. julija 1950. leta. Jožef Cyran-kievvicz je ugotovil, da je prišlo s priznanjem teh meja s strani Demokratične republike Nemčije do izraza želja, da se prekine s politiko večne nemške ekspanzije, kar ne more reči za Zvezno republiko Nemčijo, kajti nacionalistične, šovinistične in revanšistične sile v tej državi ne priznajo te meje, To je sicer tudi dvajsetletna politika bonskih vlad. Poljska se danes razgovarja o tem s konclerjem Brandtom, je dodal premier Cyrankiewicz in Zvezna republika Nemčija ima politično in moralno obveznost, da prav tako prizna to mejo. Razgovori med Varšavo in Bonnom so se pričeli februarja letos. Prihodnji razgovori se bodo nadaljevali v drugi polovici julij TAHITI, 3. - Po informacijah United Pressa niso za francoske jedrske poskuse (eksplozijo H bombe) zainteresirani samo Francozi. Na Pacifik ob francoski Polineziji je priplula danes zjutraj sovjetska ladja »Volna*, ki je čakala francosko eksplozijo. Ladja ni sama na tem področju, saj se je priključila ameriški ladji «Grenwil-hold* in britanski ladji »Sir Pers-wil», ki sta prav tako zasidrani na tem področju. Navzočnost sovjetske, kakor tudi ameriških in britanskih vohunskih ladij kaže, da so velike sile resno zainteresirane za ta eksperiment, kot je izjavil poveljnik francoske baze na tem področju general Andre Auriol. Kekkonen obišče Moskvo HELSINKI, 3. — Iz finskih političnih krogov poročajo, da bo predsednik Kekkonen prihodnji mesec obiskal Moskvo, kjer bo imel preliminarne razgovore o podaljšanju sovjetsko - finskega sporazuma o prijateljstvu in pomoči. Predsednik Kekkonen odhaja 16. julija na uradni obisk v Moskvo, a takoj zatem na obisk v Washington. Sovjetsko - finska pogodba, ki je bila prvič sklenjena 1948. leta poteče 1975. leta. Mandat finskega predsednika Kekkonena poteče 1974. leta in ne bo mogel biti več »voljen. To dejstvo okrepljuje vtise, da predsednik Kekkonen za Časa svojega mandata želi skleniti novo pogodbo s Sovjetsko zvezo. Brežnjev aiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiiti PO VESTEH AGENCIJE AP Portugalska grozi z razbitjem diplomatskih odnosov z Vatikanom Nejevolja v Lizboni zaradi sprejema treh afriških protikolonialističnih voditeljev pri papežu Pavlu VI. Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je v četrtek na Brionih razpravljalo o ekonomsko-politlčnlh vprašanjih razvoja manj razvitih pokrajin. Na sliki z leve proti desni: Veljko Vlahovič, Mika Tripalo, Mijalko Todorovič in Edvard Kardelj VATIKAN. 3. — Portugalska vlada je odpoklicala svojega veleposlanika pri sveti stolici v Lizbono na posvetovanja. V političnih krogih je vzbudila vest precejšnje presenečenje, začelo pa se je celo govoriti o prekinitvi diplomatskih odnosov med Vatikanom in Portugalsko, ki trajajo neprekinjeno že celih pet stoletij. Kamen spotike med Lizbono in Vatikanom je treba iskati v sprejemu, ki je bil predvčerajšnjim pri papežu Pavlu VI. Ta se je sestal tudi s predstavniki osvobodilnih gibanj v portugalskih kolonijah v Afriki, in sicer z Amilcarjem Ca-bralom, voditeljem PAIGC Gvineje-Bissau, Augustinhom Netom, li-derjem MPLA Angole, in Marceli-nom Dos Santosom, voditeljem FRE-LIMO Mozambika. Trem zastopnikom afriškega antikolonializma je papež, kot so sami povedali na tiskovni konferenci, izrazil sočustvovanje z narodi treh držav ter jih pozval, nej se bojujejo za mir na svetu. Cabral, Neto in Dos Santos pa sta pozvala Pavla VI., naj se posluži svoje avtoritete in ugleda, da bi prisilil portugolsko vlado k preki nitvi pokolov in kolonialistične vojne. Vse to ni seveda prijalo portugalski vladi, katere premier Marcelo Caetano je poklical v Lisbnno veleposlanika pri Sv. stolici Eduar-da Brasaa. Ta je s posebnim let*- lom že zapustil Rim, kjer so začele krožiti omenjene govorice o prekinitvi odnosov. Agencija Associated Press poroča, da bo apostolski nuncij v Portugaliji Giuseppe Maria Tanzi naprošen, da zapusti Lisbono. Še danes naj bi — po pisanju agencije — objavili sporočilo portugalske vlade o prekinitvi odnosov z Vatikanom. Britanci odlikovani za zasluge v NOB LONDON, 3. — Ob dnevu borca je jugoslovanski veleposlanik v Londonu izročil danes odlikovanja štirim uglednim britanskim državljanom, ki jih je predsednik Jugoslavije odlikoval za izredne zasluge in prispevek, ki so ga dali jugoslovanski osvobodilni borbi med drugo svetovno vojno. Odlikovanja so prejeli brigadni general William Moore Cameron, letalski vicemar-šal Gould-Lee, major John Senni-ker in podpolkovnik Villiers. Pri slovesnosti v jugoslovanskem veleposlaništvu so bili navzoči člani in osebje veleposlaništva, zastopniki britanske armade in Foreign Offi-cea. V imenu odlikovanih se je v srbohrvaščini zahvalil John Senni-ker. PO LOČENIH POBUDAH DR. ŠTOKE (SS) IN KPI V deželno zakonodajo uvesti naziv «slovenska manjšina»! Dva zakonska osnutka dr. Sloke in popravek komunističnih svetovalcev k zakonskim spremembam o ureditvi CRES • Kaj bo storila rimska vlada ? V deželnem svetu se bo prihodnji teden, kot vse kaže, razvnela živahna razprava o navidezno zgolj formalnem, v resnici pa bistvenem vprašanju, ki zadeva zakonodajno pristojnost dežele Furlanije - Julijske krajine v njenih odnosih do slovenske narodne skupnosti v njenih mejah. Žal je bila namreč dolgoletna praksa večine v deželnem svetu, da se je, po zloglasni razsodbi u-stavnega sodišča in nekajkratnih posegih rimske vlade, da se v nobenem izmed sprejetih zakonov ni omenjala slovenska manjšina, vsaj izrecno ne. V zadnjih časih se je celo ustalila, po našem — nesprejemljiva praksa, da so se Slovenci preimenovali v uradnem zakonodajnem žargonu v »skupnost, ki je nosilka posebnih interesov* *. Razlogi za tak način izražanja v gakonih izvirajo v dejstvu, da je rimska vlada avtomatično zavračala zakone, v katerih so se omenjali Slovenci ali slovenska manjšina. Izgovor je v teh primerih bil vedno isti: da je za reševanje vprašanj, ki zadevajo slovensko prebivalstvo, pristojna osrednja državna oblast in da se v to dežela ne sme vtikati s svojimi zakoni. Tako so bili zavrnjeni tudi splošni ali sektorialni zakoni, če se je v njihovem besedilu kakorkoli o-menjala slovenska manjšina s svojim pravim imenom. Že prejšnje dni je prva deželna komisija razpravljala o zakonskem osnutku, ki na novo ureja delovanje deželnega odbora za socialno-gospodarski razvoj (CRES). Člani komisije so razpravljali tudi o popravku, ki so ga predložili svetovalci KPI in v katerem se omenjajo Slovenci. Besedilo popravka pa je enako v izrazoslovju, besedilu dveh zakonskih predlogov svetovalca Slovenske skupnosti dr. Draga Štoke, ki na drug način spre- želnih zakonov (o načrtovanju in kulturni dejavnosti) in uvajata v zakonodajno terminologijo isti pojem »slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini*. Tako je vprašanje spet postalo pereče in večina v deželnem svetu se je spet znašla pred vprašanjem pristojnosti, oziroma odnosa do osrednje vlade v zvezi z reševanjem naših manjšinskih vprašanj. Ko so svetovalci večine v komisiji zavrnili komunistični popravek, obenem pa pokazali pripravljenost razpravljati o enakih, že davno prej predloženih zakonskih osnutkih dr. Štoke, so komunistični svetovalci, predvsem Bacicchi, opozorili, da bi po pravilniku morali ti zakoni počakati šest mesecev. Ta rok določa namreč pravilnik za zakone, ki jih deželni svet zavrne in dejansko so člani komisije, s popravkom KPI k deželnemu zakonu o CRES, zavrnili isti pojem. Na plenarni seji deželnega sveta je nato nastala polemika, za katero je spet dal povod Bacicchi, ki je bil mnenja, da se mora pravilnik itak spremeniti. Dr. Štoka pa je na koncu seje zahteval, naj predsednik Ribezzi vpiše na dnevni red ene izmed prihodnjih sej tudi sprejem njegovih zakonskih o-snutkov. Obenem pa je Ribezzi sklical tudi komisijo za pravilnik, ki je o tem razpravljala. Vse kaže sedaj, da bo deželni svet v najkrajšem času razpravljal o Štokovih zakonskih osnutkih in da bodo, po vsej verjetnosti, če bo večina zanje glasovala (KPI se je v tem smislu že obvezala), romali v Rim, kjer jih bo morala vlada v običajnem roku (en mesec) odobriti ali zavrniti. V zadnjem primeru je dr. Štoka pripravljen vložiti priziv na ustavno sodišče in celo druge višje mednarodne instance. Če pa bo vlada o-ba zakona sprejela, bo to veljalo minjata izvirno besedilo dveh de- MiiNiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimMUMMiiiiiiiiiiiMHuiMiiiiiiiMmnmiMiiiMiiiiiiimiiiiiinMiiiiMiiiiliiuumiMiuii SESTANKA HA PROSEKU IS V VEUKEM REPHU SLOVENSKI OBRTNIKI ZA SAMOSTOJNO LISTO ' -j tv č ' . Sestanka je sklicala sekcija obrtnikov pri SGZ tudi iiagrada po _JO.000. lir v hranilni ' knjižici. ~ ~ "----*—~ - -- Omenjeni dijaki so prejeli nagrade ob razdeljevanju šolskih spričeval. V okviru 25-letnice osvoboditve in 25-letnice izhajanja našega lista prireja Primorski dnevnik enodnevni IZLETNA VOJSKO s počastitvijo spomina padlih partizanskih tiskarjev in časnikarjev ter letos umrlega Petra Kogeja z Vogale, z ogledom partizanske tiskarne, v kateri se je tiskal Partizanski dnevnik ter z družabnim srečanjem, ki bo po kosilu v rudarskem domu na Vojskem. Potovanje z osebnimi avtomobili na lastne stroške. Zborno mesto v nedeljo, 19. t. m. ob 11. uri po italijanskem (ob 10. uri po jugoslovanskem) času na pokopališču na Vojskem. Vabljeni vsi, predvsem pa bivši partizanski in sedanji tiskarji in časnikarji ter člani pokrajinskih in drugih tehnik. Prijave z navedbo števila potnikov v avtih sprejemamo v upravi Primorskega dnevnika do 10. t.m. PRIMORSKI DNEVNIK kot odličen precedens za nadaljnje zakonodajno delo. Enako bodo komunistični svetovalci vztrajali, takoj nato, pri razpravi o zakonskih popravkih pravilnika CRES, naj se sprejme njihov popravek, ki prav tako uvaja terminologijo «slovenska manjšina* namesto žaljive «skupnosti, ki je nosilka posebnih interesov*. KPI je namreč mnenja, da bo vlada s težavo zavrnila, kljub tem terminom, zakon, ki je izredne gospodarske in socialne važnosti za vse deželno prebivalstvo. Če bi pa to storila, bi prizadela številne kategorije deželnega prebivalstva in izzvala med njim upravičeno nezadovoljstvo. ......................................................................umi..milil.. NADALJEVANJE RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU KD, PSI in PSU proti glasovanju o zakonu o vojaških služnostih Večinske stranke pozivajo vlado in parlamentarce iz dežele, naj dajo samostojno pobudo za ureditev vojaških služnosti in ustrezne odškodnine kmetom ■ Utemeljen poseg dr. Stoke: vojaške služnosti v največji meri bremenijo Slovence od Repentabra do Benečije V deželnem svetu se je nadalje- • in da vztrajajo, kot je povedal trži-vala razprava o zakonskem osnutku ški predstavnik KPI Zorzenon, s komunistične svetovalske skupine, ki predvideva odpravo vojaških služnosti v naši deželi v roku treh let. Jasno je, kolikor ureja to vprašanje državni (in ne deželni) zakon, da gre le za zakonsko pobudo, ki bi jo dežela morala sprožiti v rimskem parlamentu. pozivom levici v KD in socialistom, naj bodo dosledni z dosedanjimi stališči in sprejmejo načelo, da se morajo vojaške služnosti od praviti. Z odpravo nesmiselnih služnosti na meji z miroljubnima in prija teljskima državama, Jugoslavijo in Proti takemu načinu reševanja Avstrijo, se je strinjal tudi soc:a vprašanj, ki bi nujno zoperstavil j list Pittani, ki pa je bil mnenja, rimski vladi tukajšnji deželni svet' ' ' ' in njegovo večino, so stranke leve sredine. V ta namen so predloži- Naldjive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 22. do 28. junija t. 1. zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatina 2, pa-ratifus 1, ošpice 6 (1 izven občine), vnetje priušesne slinavke 20, rdečke 2, srbečica 1 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 3 (1 izven obči- ne), akutni sklepni revmatizem NA SINOČNJI SEJI NOVEGA OBČINSKEGA SVETA V skladu s smernicami, po katerih se ravna seko\ja obrtnikov pri Slovenskem gospodarskem združenju in ki jih je potrdil razgovor med obrtniki v Dolini, je sekcija obrtnikov pripravila 26. in 30. jurv-ja na Proseku in v Velikem Repnu dva nova razgovora med obrtniki. Govor je bil o bodočih volitvah v pokrajinsko komisijo in bolrvško blagajno za obrtnike; v tej zvezi je bilo ponovno potrjeno stališče, naj slovenski obrtniki nastopijo samostojno s svojo listo na volitvah, ki so prenesene od 21. junija na 25. oktobra t.l. Na obeh razgovo ph je bila nadalje poudarjena r>o treba po zboljšanju zdravniške osltr be, naj si bodo splošne, kakor tudi specialistične. V tem smislu naj bi bila zdravniška oskrba bliže zavarovancem tudi iz zgornje okolice. Občutena je tudi potreba po reviziji pokojninskega sistema za obrtnike, glede na minimalni po kojninski znesek in pozno dobo upokojitve. Obrtniki so bili tudi pozvani, nai se okorist:jo z raznimi podporami in posojili pod ugodnimi pogon, ki jih nudijo dežela in druge javne uprave kakor tudi naj se poslu/.i-jo upravnega aparata združenja za razne usluge na delovnem, davčnem in zavarovalnem področju in si tako prihranijo nepotrebne stro ške. S strani predsedstva so se raz govorov udeležili predsednik zdr: ženja Stanko Bole in drugi člani, kakor tudi administrativno osebje. Da bi okrepili stike s članstvom In prijatelji, so predvideni še drugi taki razgovori, posebno v oko fiških vaseh. Podeljene nagrade najboljšim dijakom Na klasičnem In na znanstvenem liceju so v preteklem šolskem letu dosegli najboljše uspehe Alejandro Brecelj (IV. razred znanstvenega liceja) In Franc Mahnič (III. razred klasičnega liceja). Najboljše uspehe v slovenščini so dosegli. Neva Žigon (IV. razred znanstvenega liceja) in Lucija Abram (V. razred višje gimnazije). Na trgovskem tehničnem zavodu so se v šolskem letu 1969-70 odli-loovale po pridnosti ln učnem uspehu naslednje dijakinje: Sonja Milič — razred I. A (poprečna ocena 7,72), Vilma Orel — I. A (7,62), Dartna Cossutta I. B (8,72), Ful-vija Sancin — I. B (8,36), Magda Kuret — I. B (8,09), Sonja Goiza — II. razred (7,25), Franka Salvi — HI. razred (8,66), Pierina Furlan III. razred (8,25), Norma Tretjak — IV. A (8,45), Ermlnija Radetti _ rV. razred (7,72), Marino Babič — IV. B (7,54), Iris Cok — IV. B (7,54), Marija Hrovatin — V. razred (8,72), Nadja Filipčič — V. razred (8,09), Vera Caharija — V. razred (7,82), Miroslava Leban — V. razred (7,54). Omenjene dijakinje so prejele knjižne nagrade. Dijakinje Marija Hrovatin, Dari-na Cossutta in Franka Salvi, ki so dosegle najvišje ooene, so prejele i bomiika mesta Renata Brainiia. le ostalim svetovalcem predlog resolucije, ki naj bi zaključila razpravo brez glasovanja o zakonskem osnutku KPI. Resolucija, ki so jo podpisali načelniki svetovalskih skupin KD, PSI in PSU del Gobbo, Pittoni in Dal Mas, ugotavlja najprej, da se prebivalstvu nalagajo vedno večja bremena zaradi vojaških služnosti, ki se širijo, kljub nasprotnim zagotovilom vladnih in vojaških oblasti; prav tako ugotavlja večinska resolucija, da je državna zakbnodaja o tem vprašanja zelo zaostala in pomanjkljiva. Sklep resolucije je poziv vladi in deželnim parlamentarcem, naj dajo sami pobudo za reformo Sistema vojaških služnosti, upoštevajoč sledeče kriterije: služnosti naj se poenostavijo in poenotijo, jasno naj se opredeli ozemlje, ki je podvrženo vojaškim služnostim, pri tem pa naj sodelujejo tudi deželne oblasti; vojaška oblast naj točno obrazloži vzroke nastanka določene vojaške služnosti, lastniki pa naj prejmejo ustrez no odškodnino. Razumljivo je, da niso bili komunisti s tem predlogom zadovoljni Millo ponovno izvoljen za župana miljske občine PSI izven občinskega odbora vendar ne bo vedno v opoziciji • Župan pozval h konstruktivnemu delu vse skupine Včeraj je bila v Miljah prva se- GaUiana Donadela. Lucdama Tremu-Ja novoizvoljenega občinskega s ve- } la in Romiido Chimchio. Za na-ta Ob prisotnosti številnih Miliča-1 mestnika odbornikov pa so izvolili nov je sejo vodil dosedanji župan | Sergia Crevatina ln Josipa Čača. Gastane Millo. ki je najavil tri toč-. ob koncu seje občinskega sveta ke dnevnega dela: potrditev občin- spregovoril novoizvoljeni župan skega sveta, volitve župana ln vo- Gastone Millo. ki se ie po zahvali litve občinskega odbora. | večini in pozdravu svetovalcev Ko so zbrani svetovalci potrdili spomnil dela. ki ga bo moral od-občinski svet, so predstavniki po- bor začeti. Dejal ie. da bodo posameznih strank dala svoje izjave. V Imenu KPI ie govoril svetovalec Paolo Niccoiind, kii ie z zadoščenjem ugotovil, da so volivci ponovno izrazili svoje zaupanje komunistični stranki, ki zeli s svojim nadaljnjim delom še bolte uresničiti stvarnost avtonomne občine. Obžaloval je dejstvo, da so se predstavniki PSI odrekli sodelovanlu s komunistično večino, posebno ker ni po njegovem mnenju v zadnjem času nastopil noben nov dogodek, ki bi tako odločitev opravičil. Ob koncu svojega govora le svetovalec Paolo NiccoUni predlagal, da ponovno izvolijo za župana Gastona Milla, Za PRI je spregovoril edini predstavnik te stranke Gerardo Fran-cese, ki se ie najprej zahvalil volivcem, da so ga zopet izvolili, nar to pa ie sporočil občinskemu svetu, da se bo kot predstavnik republikanske stranke opredelil za konstruktivno opozicijo. Za tem ie povzel besedo predstavnik PSI Femando Ulcigrai. ki je obrazložil, da se njegova stranka v miliskem občinskem svetu ravna po vsedržavni politični liniji PSI in je zaradi tega odpovedala sodelovanje s komunisti. To pa ne pomeni, da bo PSI vedno v opoziciji. Ob koncu govora te najavil, da se bo PSI vzdržala glasovanja za župana. Izjave predstavnikov strank sta zaključila predstavnik PSU Aldo Demi m predstavnik KD Giordano Fantini. Oba sta izjavila, da se bosta njuni stranki vzdržali glasovanja o županu. samezne odbomiške funkcite čim-prej razdelili, obžaloval te. kot že prej Nicoolini, odstop PSI ln želel, da bi manjšina v občinskem svetu delala v korist občanov. Ob koncu je Se Izrazil prepričanje, da se bo večina zavzemala za ideale, ki so jo vodili že v preteklosti, da bi Čim bolj uresničila vse obljube, kt jih Je v svoji predvolilni kampanji dala volivcem. da bi glasovanje o komunističnem zakonskem osnutku bilo neprimerno. Pač pa se je v imenu PSI obvezal, da bo PSI še nadalje žago var.ial načelo o odpravi nesmiselnih služnosti. Za njim je spregovoril svetovalec SS dr. Drago Štoka, ki je d? jal, da se je njegova stranka ved no zavzemala za rešitev zapletenega in perečega vprašanja vojaški n služnosti, ki so gospodarstvu škodljiv anahronizem, dejansko omejevanje svobode posameznikov, predvsem lastnikov, kakor tudi v vojaškem smislu pretirane,,*, ako 'še upoštevajo' pčirebe sodobne obrambe. Štoka se ni spustil v razpravo o blokovski pripadnosti Italije, je pa opozoril na dejstvo, da je zaradi vojaških služnosti najbolj prizadeta prav slovenska manjšina, saj se o-sredotočajo prav na ozemlju, kjer živijo Slovenci, od Repentabra na Tržaškem, do Doberdoba na Goriškem, predvsem pa v Benečiji, kjer zamira gospodarstvo in se šopirijo table s prepovedmi turistom, naj ne uporabljajo daljogledov in loto-aparatov. Ljudje se sprašujejo, je dejal Stoka, čemu služijo luknje v terenu in gričih, okopi in utrdbe, če pa morajo v izseljenstvo in njihove vasi umirajo, propadajo. V Beneški Sloveniji se dogaja oelo, da se morajo prebivalci nekaterih vasi odstraniti iz svojih domov za nekaj | ur, ko se skoznje pomika vojska ; na vojaške vaje. | Furlanijo-Julijsko krajino Je treba razbremeniti ostankov starine in uveljaviti sodoben koncept obrambe, kajti te tedaj bo res most prijateljstva in dobrega sosedstva, kar tudi obisk dr. Berzantija v Zagrebu izrecno potrjuje. Končno, je zaključil Štoka, naj vlada odobri ustrezne odškodnine kmetom, kakor tudi posebno podporo deželni ustanovi sami, za kritje stroškov v zvezi z vojaškimi služnostmi. Glede samega zakonskega osnutka KPI o odpravi služnosti je dr. Štoka dejal, da se z njim v glavnem strinja, ne glede na začetne u- naj se o komunističnem zakonskem osnutku ne glasuje je za liberalca Morpurga odgovorno stališče, medtem ko je pshmovec Rizzi polemično opozoril levico KD in socialiste, da odklanja osnutek o odpravi služnosti «atlantska fronta«, ld gre od novofafistov do demokristjanov, mimo liberalcev in socialdemokratov. Z njimi pa sta še PSI ln »furlansko gibanje«. Zaradi vprašanja o interpretaciji nekega člena pravilnika v zvezi z zakonskima osnutkoma dr. Štoke in s popravki svetovalcev KPI je deželni svet prekinil sejo in dal možnost komisih za pravilnik, da se je sestala. Pred tem je dr. Štoka zahteval, naj se vprašanje njegovih zakonov vpiše v dnevni red za eno prihodnjih sej. O tem vprašanju poročamo na drugem mestu. Kanadski balet na gradu Sv. justa Kol smo ze poročali, si je Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova zagotovila tri nastope slavnega «The Rogal Winnipeg Bal-leta». Ansambel je skupno z »Les Grand Ballets Canadiens» eden največjih plesnih ansamblov kar jih deluje v Kanadi, ki si je prav lani, ob proslavi 30-letnice svoje u-stanovitve, priboril zlato kolajno gledališča na Elizejskih poljanah v Parizu. Po tem uspehu, ki ga je dosegel na tekmovanju v konkurenci 19 svetovnih ansamblov, je «Ro-yal Winnipeg Ballet» prejel številne ponudbe za takojšnjo turnejo po Evropi, vendar pa je moral vse odkloniti zaradi visokega deleža, ki ga imajo stroški za potovanja na ceno predstav. Šele ta mesec je kanadski ansambel sprejel povabilo za povratek v Evropo in prišel v Italijo, pri čemer si je izmed petdesetih obstoječih gledališč na odprtem izbral za svoje nastope samo štiri: grad Sv. Justa (kjer bodo njegovi nastopi v ponedeljek, torek in v sredo, vsakokrat z začetkom ob 21.15), gledališče «Giardini» kraljevske palače v Turinu, rimsko gledališče v Veroni in gledališče v Nerviju, kjer bodo kanadski virtuozi nastopili s programom klasičnih in najmodernejših plesov za zaključek 11. mednarodnega baletnega festivala v petek, 17., soboto, 18. in v nedeljo, 19. t.m. Treba je povedati, da «Royal Win-nipeg Ballet» doslej še nikoli ni bil v Italiji in da je zato toliko večja zasluga turističnih ustanov, da je prišel k nam. Za vse nastope kanadskega baleta vlada veliko zanimanje, saj so najavljene tudi skupine iz drugih deželnih središč. Pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 38-547 in 36-372) se je začela predprodaja vstopnic za vse tri predstave, ki se bo nadaljevala tudi v nedeljo dopoldne od 9. do 12.30. V primeru slabega vremena bodo predstave v gledališču Politeama Rossetti. Na hrbtni strani vsake vstopnice za grad Sv. Justa bodo namreč naznačeni tudi ustrezajoči prostori v gledališču Rossetti. ne da bi se cena za to povečala. Sledilo ie glasovanje za župana s sledečim izidom: Gastone Millo je prejel 16 glasov. 10 glasov te dobil Giordano Pontlnl, 3 glasovnice so bite bele. Pri glasovanju za odbornike le bilo 13 belih glasovnic, s šestnal-stiml Vlasovi pa so Izvolili na od- • Danes ob 17.30 bo v krožku C. Tomč Italijanskega združenla slepih v Ul. C. Battisti št. 2 zaikllučni razgovor tečaja za odrasle, ki ga bo imel predsednik sekcije dr. Roberto Kervin o temi: »Center da-rovaicev oči .dan Carlo Gnocchi’«. ŠD »POLET« NA TV LJUBLJANA Vse, ki bi radi videli kratek filmski zapis o športnem dnevu ŠD Polet .opozarjamo, da bo predvajan v okviru oddaje »Na sedmi stezi« v sredo. 15. julija, ob 20.30 po it. času. Danes se poročita MARIJ MAVER predsednik Slovenske prosvete in gospodična MATEJKA PETERLIN Novoporočencema želijo prijatelji obilo sreče in zadovoljstva na življenjski poti. Kopališčne miši spet na delu S pasjimi poletnimi dnevi in z otvoritvijo kopalne sezone se prebudijo iz zimskega spanja tudi »kopališčne in obmorske miši«, ki spretno konkurirajo mestnim »avtomobilskim«. Prva žrtev teh dolgoprstnežev, ld Jih vaba tujega blaga bolj zanima kot prešerno ln toplo poletno sonce, je postal predvčerajšnjim 48-let-ni avstrijski državljan Joseph Velgl. Komisariatu iz Badkovelj Je prijavil tatvino u$ej fi^lOOO Ur, ki so mu jih ukradli v popoldanskih urah v slačilnici javnega kopališča »topo-lino« v Barkov^ah. Miljskemu komisariatu pa Je tatvino prijavila Regina Fontana iz Ul. Soala Santa 137. Neznani dolgoprstneži so ji Iz prazne hišice ob morju v Miljah izmaknili dve mrežasti kletki in kovlnasto pločevino, vse v skupni vrednosti 100 tisoč lir. Včeraj ob 11.45 so sprejeli na nevrokirurškem oddelku bolnišnice 79-letno upokojenko Roberto Otras iz Ul. Udine 79, kit jo je malo prej v Ul. Uffine pri poslopju št. 63/A izven prehoda za pešce podrl fiat 850, ki ga je proti Rojanu vozil 26-tefcni Glorgio Nadailut Jz Ul. Apiarf 7. SINOČI NA VAŠKEM TRGU ODPRTA RAZSTAVA V IX. VINSKA NABREŽINI Nagovor župana Legiše in tajnika KZ Marija Grbca Nagraditev športnih ekip - Imena razstavljavcev Sinoči so v Nabrežini odprli deveto vinsko razstavo pridelovalcev vin, na kateri razstavlja svoj pri delek 22 pridelovalcev belega in S pridelovalcev črnega vina. Razstavo je na kratki svečanosti pred stojnicami odprl župan Jr. Legiša, ki je poudaril, da je njen natnen popularizacija domačega vi- ms : Mtfr jrapurt je iz NATO. | racionalizaciji produkcije. «Boleča nujnost« pa so vojaške služnosti za demokristjana De B'.a-sia, člana zveze neposrednih obde-lavcev zemlje (Coldiretti — Bono-miana). Upravičene naj bi bile zaradi dogajanja v srednji ln vzhodni Evropi, predvsem uval jal Janja teorije o «omejend suverenosti«. Je pa dejal, da se strinja s predlogom evropske konference o varnosti. O-menii je, da so kmetje iz Furlanije na neki rimski manifestacijd nosili napis: »Furlanija daje vojni a Ipin-ce, miru pa vojaške služnosti«. Resolucija levosredinskih strank, ODBOR PARTIZANOV NA OPČINAH PRIREDI V NEDELJO, 5. JULIJA 1970 V. PARTIZANSKI TABOR SPORED JE NASLEDNJI: Danes, od 20. do 22. ure Je na ogled v prosvetnem domu na Opčinah razstava slik, časopisov in dokumentov lz NOB ter razstava knjig. NEDELJA, 5. julija ob 10. url osrednja proslava, ob 17. uri kulturni program z nastopom godbe na pihala s Proseka-Kontovela. Sledili bodo pozdravni govor! in nastop pevskih zborov iz Padrič, Trebč in z Opčin, ob 19. url nastop folklorne skupine «France Marolt« lz Ljubljane, od 21. do 24. ure PLES in prosta zabava. ZA PRIGRIZEK IN PIJAČO BODO DELOVALI DOBRO PRESKRBLJENI KIOSKI. ODBOR V imenu Kmečke zveze je nato pozdravil prisotne Marij Grbec, k' je prav tako poudaril, da se na teh vinskih razstavah spoznavajo pristna domača vina, ki pa jih 'pl ni najti v večini kraških gostrlii. Za njim je spregovoril predstavnik deželnega nadzorništva za kmetijstvo, dr. Vremec, poleg odbornikov Colombana in Zandomenija, ki je napovedal zaključek »mladinskm iger*. Zmagovalce tega srečanja je nato nagradil Bojan Brezigar. Brezigar je razdelil sledeče nagrade športnim ekipam: za atletiko-rekreatoriju OAPGD 11 kolajn, srednji šoli Marchesetti 10 kolajn, ŠD Sokol 1 kolajno in 1 kolajno še Legi nazionale ricr. Scipio Slataper in CUS; za odbojko je vseh 14 kolajn odnesel Sokol: hokej na travi — 11 kolajn Lega nazionale, 7 Ho kej club: OAPGD je zmagala na nogometnem turnirju s 26 kolajnami, Devin pa 13, namizni tenis --8 kolajn Sokolu, 6 OAPGD in 2 Legi nazionale. In še imena razstavljavcev. Za belo vino: Darvlo Radovič, Stanislav Caharija, Mirko Radovič, Lam-bert Pertot, Giovanni Pertot, Alberto Zandomeni, Dušan Radovič, Avgust Radetič, Mario Pieri, Giu-sto Terčon, Angelo Legiša, Giuseppe Marušič, Giovanni Terčon. Stanislav Gruden, Lodovico Pipan, Pipan, Giovanni Antonič, Šemec Rafael, Lupino Luigi, Cossutta Fe-derico, Pertot Celestin. Za črno vino: Danilo Radovič, Stanislav Ca harija, Avgust Radetič, Federico Pernarčič, Giuseppe Legiša, Angelo Legiša, Stanislav Gruden, Lodovico Pipan, Cossutta Federico. FANTJE IN DEKLETA priredijo 5. in 6. julija 1970 šagro v Bolj iincu V nedeljo od 18. ure dalje bo igrala godba na pihala iz Brega; ob 17.30 bodo na Jami zabavne tekme ln nastop folklorne skupine Trgovske akademije; ob 21. uri ples, Igral bo orkester Kras do 24. ure. Popoldne do 20. ure ex-tempore za obroke. V ponedeljek od 21. do 24. ure ples ob zvokih orkestra Kras. Deloval bo dobro založen kiosk. Val vljudno vabljeni 1 Prosvetno društvo v Skednju vabi k nastopu OTROŠKEGA ODSEKA ki bo danes, 4. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Otroci bodo uprizorili mladinsko igrico PISANE LUTKE in prizor KUHINJA SE JEZI. Sorodniki in prijatelji naj s polno udeležbo izrečejo mladini svoje priznanje. Vstop prost I Vpisovanje v tečaj za popravne izpite v Dijaškem domu Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča, da se je že začelo vpisovanje v tečaj za popravne Izpite, ki bo od t. do 31. avgusta t.l., in da se bo zaključilo 3U julija, kakor Je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku dne 20. junija Vpisuje se vsak delavnik od 10 do 13. ure v pisarni Slovenskega dijaškega doma v UL. GINNA-ST1CA 72 ali ČAMPO S. LUIGI II (avtobusna štev. 25 in 26, prva postaja od bolnišnice INAM v UL. FARNETO). V tečaj se tanko vpišejo vsi, Id so dobili pri letnem ocenjevanju popravne izpite, poleg tega se pa lahko vanj vpišejo tudi taki dijaki ln dijakinje, katerim je med šolskim letom povzročal težave eden ali drug predmet, n, pr. latinščina, grščina, nemščina, angleščina, slovenščina, italijanščina ali matematika, in za katere bi na tak način poskrbeli, da bi v naslednjem letu laže premagovali težave in izdelovali. Slednje velja zlasti še za tiste, katerim je ministrski sklep omogočil prestop iz 1. razreda višjih srednjih šol v naslednji razred brez popravnih izpitov. Zaradi pravočasnega najetja profesorjev, ki bodo v tečaju učili, prosimo, da vpišejo starši člmprej svoje otroke v tečaj in ne čakajo zadnjih dni. TRST — TEL.: 817-222 ŠPORTNO IGRIŠČE V UL. FLAVIA Circo sul ghiaccio - Cirkus na ledu - MOIRE ORFEI IZREDEN USPEH Vsak večer ob 21.15 ob četrtkih, sobotah ter v prazničnih dneh ob 16. in ob 21.15 Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda i2iga Zoisi v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71, Uo 10. Julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, kl so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22 septembra’ 1970. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9 do 12 ure Ravnateljstvo državne srednje Sole »Ivan Cankars, Ul. Frausin 12. sporo, ča. da zapade 10 Julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71 Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9 do 12 Vpisovanje v I razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu je do 10 Julija. Do tega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razredov. kl bodo Izdelali v poletnem ro. ku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, kl bodo Imeli poprav ne Izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9 do 12. ure v tajništvu zavoda Ravnateljstvo državne srednje šole »Iran Levstika na Proseku z odd« IJenlrm razredi v Sv Križu sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis vTl., 11. m 111. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, kl bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku. se morajo vpisati do 22. septembra- 1970. Prošnje sprejema tajni-Stvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. znanstvenega liceja »France PreSerena v Trstu spo. roča. da Je vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje glmna. zlje in klasičnega liceja vsak dan od ,10 do 12. ure do vključno 10, julija 1970 Dijaki, Kl bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se moralo vpisat« do 22. septembra ’ 1970, Havnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčiči v Dolini sporoča, da Je vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 9.30 do 12.30 do vključno 10. julija. Do 22 septembra pa se lahko vpi. Sejo dijaki, kl bodo imeli popravne izpite v Jesenskem roku. Havnateljstvo državne srednje Sole »Fran Levstiki, Ul. Montorsino u. sporoča, da zapade 10. julija 1970 ob 12 uri rok za vpis v prvi. drugi In tretji razred za šolsko leto 1970-1971. Dijaki, ki bodo opravili po-pravne Izpite v Jesenskem roku. se motajo vpisat! do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šo le vsak dan od 9. do 12. ure. Državni znanstveni licej »France FieSeren* obvešča, da je na šoli od. prta razstava risb še danes od 10. do 12. ure. Darovi in prispevki Za šolo. spomenik NOB v Cerk-nem so darovali: Slovenski klub 10 tisoč Ur, Jazbec 1000, Jagodic 2000, Stega 2000, Kocjančič 500, Ivančič 500, Milovnlk 500, Smld 500, Maga). na 500, Vanja Turina 1000, Zupan 1000, dr. Vlado Turina 1(W0, Kodrič 10.000, Marija Mljot 500, Egon Kravs 5000. Lado Jazbec 1000, Viljem Sulčič 2030, Bruno Jankovič 1000 in Debel, li 500 lir. Razstave V Mestni galeriji v Piranu je do 12. t.m. odprta razstava sodobne če-škoslovaške umetnosti. Občinska umetnostna galerija, Trg Uniti dTtalia: razstavlja do 8. Juli-ja slikar Mlchele Piva, po rodu z Reke, živi v Vidmu. Občinska umetnostna galerija, Trg Unitž dTtalia: razstavlja do 8. julija slikar Mario Palmierl, po rodu iz Rletlja, stanujoč v Trstu. Galerija Tergeste: Do 16. julija bo razstavljal svoje jedkanice slikar Giorgio Ferlettl. Križanke - Ljubljana. Razstava likovnih del tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. V razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7 Je oA prta razstava »Biaglo Marin, podobe In dela« ob Izidu izven prodaje nje-govega dela »Otoške pesmi 1912-1969» (I canti delHsola 1912-1969) pri Edi-torlale libraria S.p.A. na račun Tržaške hranilnice. Od 4. do 12 julija bo v Nabrežini na glavnem trgu razstavljal salezijanec Viktor Godnič svoje slike in riške z nabrežinsko ln kraško tematiko. Kino::-;,,:^w:%*. . MIRAMARSKl PARK Predstave «Luči ln zvoki«: ob 21.30 In ob 22.45 »Massimlliano e Carlot-ta« v italijanščini. Avtobus »M« Iz Barkovelj (posta-Jališče avtobusa «6») do miramar-skega parka in obratno pred vsako predstavo in po njej. Circo sui ghiaccio — Cirkus na ledu — Športno igrišče v Ul. Flavta, telefon 817 222. Predstave ob 21.15; ob četrtkih, sobotah ter na praznične dni ob 16 m '21.30 Nazionale 16.C0 «11 ctrcolo del vizto*. Technicolor. Eden 16,30 «Quelle dl Amburgo«. (L’ago sotto la pelle). Curt Jiir-gens. Technicolor, — Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 16.00 «Katmandu». Technlco-lor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «1 formldabill«, Technicolor. Excelsior 16.00 »Alla ricerca dl Gre-gopy». Julle Christie. Technicolor. Rltz 16.30 «1 nostrl marltl«. Alberto Sordl, Ugo Tognazzi, Mlchele Mer-cier Alabarda 16.30 »Rose rosse per II fuhrer«. Mia Genberg, John Garko. Colorscope. Filodrammatlco 16.30 «La mantlde«. Susan Stevvart, Vic Larlce. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «L'altra faccia del planeta delle scimmle«, Technicolor. Cristailo 16.30 «Svezia, inferno e pa-radlso«. Technlcodor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Metello». Masslmo Ra-nierl, Ottavla Plccolo, Lucla Bosč, Tina Aumont Technicolor. Moderno 15.30 «Hello Dolly». Barbra Strelsand, VValter Matthan, Michel Wraford, Louis Armstrong. Technicolor. Impero 16.30 «La pelle glovane«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 »L alibi«. Vit-torlo Gasman. Adolfo Celi. Technicolor. Ideale 16.00 «Annlbale». Vlctor Mature, Rita Gam, Gabrielle Ferzetti. Technicolor. Abbazla 16.30 «11 plstolero delUAve Maria«. L. Manni, L. Paluzzi^A. De Mendoza, Josč Suarez. Film vvestern Technicolor. Astra 16.30 «Penslero d’amore». Mal ln Silvia Dionislo. Technicolor, kino na opcinah danes ob 18. uri barvni vvestern filrr.: GLI AVVOLTOI HANNO FAME Igralo: CUnt Eastvvood, Shir-ley Mac Laine. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 4. Julija UROŠ Sonce vzide ob 5.21 In zatone ob 20,57 — Dolžina dneva 15.36 — Lu-na vzide ob 5.37 ln zatone ob 21.57 Jutri. NEDELJA, S. Julija CIRIL ln METOD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,1. najnižja 16,6, ob 19. url 18 stop., zračni tlak 1011,8 nestalno raste, ve. ter 30 km/h severovzhodni, sunki vetra 56 km/h, vlaga 56 odst., padavt-ne 1,2 mm, nebo pooblačeno, morje razgibano, ttmper. mdrja 20,3 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. julija 1970 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 ostb. UMRLI SO: 81-letna Blanca Ma-rass vd. Balti, 69-letni Ugo Martlnel-11, 79-letnl Luigi Tromba, 80-letna Argla Cantlnl por. Bartoli. 88-letn! Fdoardo Decaneve, 76-letna Crlstlna Predomlnato, 85-letnl Francesco Glo-vanninl, 66-letnl Biaglo Fantoma, 75-letna Štefanija SkerlavaJ vd. Vremec. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do lf. ure) Godina, Čampo S. Glacomo 1 Grl-golon, Trg Vlrglllo Giotti 1. Al Due Mori, Trg Unlti dTtalia 4. Al S. Lo-renzo. Ul. del Sonetni 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.31) Croce Azzurra. Ul. Commerclale 20, Rossetti - Emili, Ul. Combl 18. Al Samarltano, Trg Ospedale 8. Tamaro & Nerl, Ul. Dante 7. KINO «IKIS» PROSEK danes ob 19.30 barvni westem film. IL GRINTA Igrajo: John Waine, Glen Cam-bell in Kirn Darby. SPDT organizira 12. julija Izlet na Creto Grauzarljo ln Sernlo. Izletniki se bodo peljali z osebnimi avti. Na razpolago Je 13 prostih mest, Kogar zanima vzpon na omenjene vrhove, naj svoje Ime Javi gdč Norčl, Ulica Geppa 9, tel. 31-119 čim prej, da sl zagotovi mesto. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA TRST • Ulica F Filzi St. 10 Tel 38101/38045 opravlja vse bančne posl« kupuje tujo valute Včerajšnji odkupni devizni t«ča]l: Ameriški dolar 625,— Kanadski dolar 590,— Brit. šterling 1500,— Švic. frank 145,— Franc, frank 112,— Belg. frank 12,— Hol. florint 172,— Nemška marka 172,— Avsf. šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 46,— Jug. dinar (mali) 47,- GORIŠKI DNEVNIK V SOLSKEM LETU 1969-1970 Seznam dijakov, ki so izdelali na slov. nižjih srednjih šolah Včeraj smo objavili učne u-spehe na slovenskih višjih srednjih šolah, danes pa objavljamo imena dijakov, ki so z u-spehom zaključili razrede na slovenskih nižjih srednjih šolah. SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA NA OPČINAH Razred I. A Izdelali so: Boris Artač, Aldo Bri-ščik, Marko Filipčič, Radko Guštin, Sergij Guštin, Valter Malalan, Peter Milič, Alojz Burič, Aldo Škabar, Ivan Škabar, Ivan Sosič, Rudi Tavčar, Marta Bogateč, Alberto Kralj, Vilma Čok, Gabrijela Jugovič, Sonja Petelin, Nadja Sosič, Sonja Sosič. Štirje dijaki imajo popravne izpite. Razred I. B fcdelali so: Bogdan Kralj, Mauro Kralj, Willy Fabro, Mirko Ferlak, Stanislav Gruden, Vinko Kalin, I-gor Malalan, Mauro Maver, Angel Milkovič, Valter Burič, Mario Se-ražin, Marko Sosič, Rado Tul, Marija Castellani, Sonja Čok, Betti Starec, Marina Turk. — Trije dijaki imajo popravne izpite, eden pa ni izdelal. Razred II. A Izdelali so: Valter Ban, Edvin Bemetič, Darko Kralj, Igor Križ-mančič, Dario Ferluga, Saško Kalc, Marko Lupine, Bruno Pieri, Sergij Savarin, Paride Sosič, Viviana Učka, Ida Gerbic, Loredana Jelušič, Neda Križmančič, Sonja Milkovič, Marta Burič, Anica Škerlavaj, Norma Versa, Tatjana Bolčič. Razred II. B Izdelali so: Ivan Budin, Renato Kralj, Boris Čok, Zvonko Hrovatin, Renco Milič, Igor Racman, Edvin Sedmak, Silvan Škabar, Žarko Škabar, Edi Sosič, Pavel Sosič, Lori Tavčar, Marina Guglielmi, Luciana Hrovatin, Vilma Padovan. — Trije dijaki imajo popravne izpite. SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA V DOLINI Razred I. A Izdelali so: Franko Česnik, Fabij Corbatti, Maksimiljan Comari, Renato Mihelčič, Jože Prašelj, Valter Romano, Vlasta Berdon, Sonja Gregori, Susanna Mauri, Franko Olenik, Ana - Rosa Slavec, Marina Trenta, Nevenka Tul. — Trije dijaki imajo popravne izpite, dva pa sta bila odklonjeona. Razred I. B Izdelali so: Boris Carli, Sandi Co-loni, Jurček Corettd, Marko Ferluga, Edvin Križmančič, Robert No-vello, Davorin Ota, Ugo Rojci, Robert Zeriali, Rosanna Comari, Ful-vija Premolin. — Pet dijakov ima popravne izpite, dva sta bila odklonjena. Razred II. A Izdelali so: Pavel Bandi, Emil Pe-tarosso, Franko Pregare, Aldo štrajn, Mara Antonini, Erianna Kafol, Marina Šturman, Alenka Zahar, Majda Zeriali, Silvana Žerjul. štirje dijaki imajo popravne izpite, štirje pa so bili odklonjeni. Razred II. B Izdelali so: Evgen Hervat, Robert Forajc, Klavdij Smotlak, Franko Štrajn, Henrik Zeriali, Mira Zeriali, Sonja Pobega, Marisa Santi, Neva Tul, Sonja Zeriali. Šest dijakov ima popravne izpite, dva sta bila odklonjena. SREDNJA ŠOLA FRANA LEVSTIKA NA PROSEKU Z ODDELJENIMI RAZREDI V SV. KRIŽU - PROSEK I. razred Izdelali so: Marko Bitežnik, Igor Castellani, Sergij Guštin, Igor Luk-ša, Dorian Ruggente, Peter Štoka, Sonja Caharija, Arianna Capponi, Majda Černjava, Marina Goruppi, Neva Rebula, Nadja Rupel, Vlasta štubelj. Dva dijaka imata popravne izpite, trije so bili odklonjeni. Razred II. A Izdelali so: Sergij Carli, Igor Milič, Bogdan Obad, Franko Reggente, Igor Starec, Sergij Štoka, Jožko Zolli, Zdenka Kante, Majda Doglia-ni, Božena Gruden, Sonja Kante, Dragica Pegan, Sonja Rebula, Majda Semec, Mira Starec, Majda Štubelj. Trije dijaki imajo popravne izpite, en dijak pa je bil neocenjen. Razred II. B Izdelali so: Karel Ban, Valter Husu, Vasilij Starec, Igor Štoka, Valter Štoka, Aleks Timeus, Magda Husu. Trije dijaki imajo popravne izpite, dva sta odstopila, en dijak pa je bil neocenjen. SVETI KRIŽ I. razred Izdelali so: Patricija Košuta, Gior-gio Zeriali, Ingrid Nazar, Suzana Loza/r. Pet dijakov ima popravne izpite, en dijak pa je bil odklonjen. II. razred Izdelala sta: Neva Bogateč, Elder Švab. Trije dijaki imajo popravne izpite, dva sta bila odklonjena. SREDNJA ŠOLA FRANA ERJAVCA V ROJANU I. razred Izdelali so: Damijan Ciam, Bojan Smrke, Magda Pertot. Trije dijaki imajo popravne izpite. II. razred Izdelali so: Boris Siega, Pavel Trampuž, Mariina Čebulec, Patricija Don, Ornella Netti, Neva Umek. Trije dijaki imajo popravne izpite, dva pa sta bila odklonjena. SREDNJA ŠOLA IGA GRUDNA V NABREŽINI I. razred Izdelali so: Valter Pertot, Neva Radovič, Davo Rebula, Livio Šušteršič, Marko Tavčar, Mirijana Antoni. Tamara Caharija, Tanja Franko, Neva Gabrovec, Cirila Kralj, Lija Legiša, Vida Legiša, Milena Širca. Trije dijaki imajo popravne izpite, štirje so bili odklonjeni. Razred II. A Izdelali so: Edi Kante, Severino Gabrovec, 'Adrijano Legiša, Dario Štolfa, Marija Dorotea Brecelj, Neva Gnobiša, Marija Legiša, Adrijana Mervič, Rozana, Pernarčič, Graziel-la Staniša, Nadja Vidimari. Sedem dijakov ima popravne izpite, pet je bilo odklonjenih. Razred II. B Izdelali so: Irena Gruden, Marta Legiša, Sonja Legiša, Damijana Mervič, Nadja Pemari, Silvana Pieri, Marija žužek. Štirje dijaki imajo popravne izpite, eden je bil odklonjen. SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA PRI SV. IVANU I. razred Izdelali so: Djego Colarič, Ivo Boris Grgič, Karel Razem, Ervin Žerjal, Peter Žerjal, Rozana Gec, Ondina Gregorič, Ana Marija Lavrenčič. Cincija Marsič, Jasna Mercu, Silvana Pettirosso, Manuela Ruppel. Pet dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal. Razred I. B Izdelali so: Lucijan Harej, Pavel Redfem, Ksenija Brass, Milena Čufar, Lilijana Gombacci, Danila E-miliani, Majda Gabrovec, Teodora Meula, Cinzia Nibrandt, Eva Ros-ner, Sonja Štavar. Sedem dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal. Razred II. A Izdelali so: Villi Mikac, Robert Sturman, Suzana Grgič, Ticijana Prelc, Vladimira Puntari, Ticijana Purger, Ariella Vertovec, Erika Schedmer, Silvana žagar. Pet dijakov ima popravne izpite, štirje našo izdelali. Razred II. B Izdelali so: Giorgio Gustinčič, E-di Košuta, Adrijan Obrsnel, Sandro Pertot, Klavdij Radetti, Stojan Sancin, Dragica Blasina, Tatjana Cervinec, Alenka Ferluga, Licija Furlan, Rozana Ghersin, Tea Košuta, Ida Mesghez, Tjaša Paolet-tich, Barbara Trošt. Štirje dijaki imajo popravne izpite. III. razred K zaključnim izpitom (mala matura) je bilo pripuščenih 22 dijakov, eden pa ne. OB 40-LETNICI USTRELITVE Jubilejna proslava bazoviških žrtev Odbor za proslavo bazoviških žrtev nam je poslal naslednje sporočilo: Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo proslava 40-letnice ustrelitve bazoviških junakov dne 6. septembra t. 1. v popoldanskih urah pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici. V dopoldanskih urah pa bo na pokopališču pri Sv. Ani polaganje vencev na njihov grob. Ob tej pomembni obletnici bo proslava zavzela širši obseg s sodelovanjem pevskih zborov, gledaliških umetnikov, recitatorjev in športnikov. Odbor OB ZAKUUCKU ŠOLSKEGA LETA V Gorici so najboljše rezultate dosegli na slovenski nižji gimnaziji Na italijanskih šolah je odstotek dijakov s popravnimi izpiti ali padlih višji - Slovenske sred. šole treba poimenovati po zaslužnih možeh iz naše kulturne zgodovine V primerjavi z dijaki drugih nižjih enotnih srednjih šol so dijakinje in dijaki slovenske nižje gimnazije v Ulici Randaccio najboljši. To lahko ugotavljamo iz razpredelnice o rezultatih v vseh srednjih šolah nižje stopnje na območju go-riške občine im rezultati so za našo šolo zelo zadovoljivi.. Na slovenski nižji gimnaziji je obiskovalo pouk 168 dijakov (njih imena smo že objavili prejšnji teden). Izdelalo jih je 113, kar pomeni v odstotkih 68,4. Veliko med njimi ima zelo visoke rede, precej je med njimi odličnjakov. Ostalih 55 dijakov ima popravne izpite v jesenskem roku, padel ni nihče. Na drugem mestu v odstotkih dijakov, ki so izdelali, je šola «Favetti» s 64,2 odstotka, na tretjem šola cAscoli* z 62,5 odstotka, na četrtem šola cLocchi* z 61,8 odstotka, na petem šola tVirgilio* s 60,2 odstotka, na šestem umetnostna šola z 59 odstotki, na sedmem šola *Per co* v Ločn.iku z 49,9 odstotka. Višje odstotke beležijo zasebne konfesionalne šole Notre Dame, Ur-šulmke in San Luigi. V državnih šolah je izdelalo skupno 722 dijakov in dijakinj, 318 jih ima popravne izpite, 131 na jih je padlo. V zasebnih šolah pa je izdelalo 121 dijakov in dijakinj, 29 jih ima popravne izpite, 11 jih je padlo Zadovoljni smo torej z rezultatom na nižji enotni srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ulici Randaccio. Ko smo pregledovali rezultate na posameznih šolah smo opazili nekaj: vse italijanske šole so poimenovane po zaslužnih možeh kulturnega, političnega ali krajevnega značaja. Zakaj nima še slovenska nižja gimnazija v Gorici imena po kakšnem zaslužnem možu iz slovenske kulturne zgodovine? Isti vprašaj obstaja za vse ostale slovenske šole na Goriškem. Če pogledamo na tržaško stran našega lista bomo ugotovili, da so vse slovenske srednje šole na Tržaškem poimenovane po slovenskih kulturnih možeh. Zakaj ni tudi na Goriškem nekaj podob-nega- V torek splošna stavka V torek bo tudi na Goriškem, kot v vsej državi, splošna stavka vseh uslužbenih. Stavko so proglasile tri sindikalne centrale CGIL, CISL in UIL. Stavka je naperjena proti vladi, ker sindikati menijo, da ni sprejela sindikalnih zahtev glede blokiranja cen, ki se še vedno dvigajo, glede davčne reforme, glede problema stanovanjskih hiš, glede sanitetne reforme in reforme prometnih sredstev. Sindikati vabijo vse delavce in uradnike, da se stavke stoodstotno udeleže. Dan«s v Ronkah kongres kovinarjev FIOM-CGIL V kino dvorani Exeelsior v Ronkah se prične danes popoldne ob 15.30 osmi pokrajinski kongres kovinarskega sindikata FIOM-CGIL. Na njem bodo prisotni delegati iz vseh kovinarskih tovarn na Goriškem. Po pozdravnih govorih bo odbor podal poročilo o preteklem delovanju, nato se bo pričela diskusija. Kongres bo nadaljeval z delom jutri zjutraj ob 9. uri. Po diskusiji bodo še predpoldne izvolili nov pokrajinski odbor in delegate za vsedržavni kongres sindikata FIOM. Nevaren namig o uporabi drastičnih ukrepov v poročilu predsednika industrijcev Imamo še danes ljudi, ki se za-1 teri kmet včasih mislil, da mora vzemajo za nasilno razlastitev krneč- javni upravi, kot je n. pr. občina, ke zemlje, to tembolj če gre za | zemljo prodati po tisti ceni, ki mu zemljo, ki je last slovenskih kmetov. Znano je, da so pred leti razpravljali v goriškem občinskem svetu o statutu konzorcija industrijske cone med goriško in sovodenjsko občino, pokrajinsko upravo, trgovinsko zbornico in goriško hranilnico. Takrat je večina v občinskem svetu sprejela točko v kateri je rečeno, da bo moral konzorcij kupovati od lastnikov zemljo po dnevnih cenah, da se ne bo mogel torej posluževati razlastitvenih dekretov, ki se lahko uporabljajo s strani oblasti ko je potrebno zgraditi ceste, železnice ali podobne infrastrukture javnega značaja. Zemljišča za gradnjo tovarn pa niso stvar javnega značaja. Pravilno je, da nakupi občina od zasebnikov zemljišča, da ta zemljišča opremi s cestami, vodovodom, e-lektrično napeljavo, metanovodom in jih potem proda tovarnarjem. Ni pa pravilno, da bi občina s silo kupila zemljišča od zasebnikov za gradnjo trii tovarn. Takih primerov doslej tudi nismo v Gorici imeli, čeprav je marsika- iiiiiMiimiiiMiiiHiiiiimiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitimiiiimmiimniiiiimmmiiiHimmiimiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiii POLETNI PRAZNIKI EDEN ZA DRUGIM iiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuimiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimimiminiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinmHMmn SEJA PREDSEDSTVA SKGZ V GORICI Samo združeni lahko dosežemo zakonsko zaščito Ocena pogovora s predstavniki Sežane - Resolucija o radiu Trst A - Seja izvršnega odbora bo 9. julija v Gorici Na zadnji seji predsedstva Slo venske kulturno gospodarske zveze, ki je bila v Gorici na novem sedežu Zveze »n njenih organizacij, so člani najprej pregledali položaj slovenske narodnostne skupno sti v Italiji ter bili mnenja, da je potrebno sodelovanje vseh Slovencev, da bi v sedanjem ugodnem političnem položaju dosegli takšno pravno priznanje narodnostnih pravic, ki naj zagotovi skladen in ne moten razvoj celotne skupnosti ne glede na to, v kateri pokrajini živi. Ugotovili so, da so bili pogovori s predstavnik' družbeno-političnih predstavnikov občine Sežana nadvse koristni in da so postavili temelj za še tesnejše in razvejano medsebojno sodelovanje na različnih področjih kulturno - prosvetnega, mladinskega in rekreacijskega delovanja. Član,1 predsedstva so na temelju diskusije, ki je bila v kulturni komisiji, sprejeli resolucijo o delovanju in vlogi slovenske radijske postaje Trst A, Sklenil’ so, da bo prihodnja seja izvršnega odbora SKGZ v Gorici v četrtek 9. julija, na kateri bodo pregledali sedanji politični položaj v Italiji glede na volitve in še posebej na položaj naše narodnostne skupnosti. S tem v zvezi bo podano posebno poročilo o borbi slovenskih šolnikov za svoje naj osnovnejše pravice in o šolskih vprašanjih. Ob zaključku je bil govor o izletu mladine na Koroško, seminarju za beneške Slovence v Ljubljani, o tečaju slovenskega jezika za beneške Slovence v Čedadu. Določili so tudi predstavnika, ki bo Zvezo zastopal na petem partizanskem taboru v nedeljo na Opčinah. Za PSI so bili izvoljeni Ettore Trusgnach, Mario Bergnach. OBČINA ŠENTLENART Večino je dobila lista KD s 479 glasovi, na drugem mestu je PSU s 151 glasovi, na tretjem PSI s 68 glasovi. KD bodo v občinskem svetu zastopali: Giuseppe Sidar, Giuseppe Laureigh, Lorenzo Višin, Daniele Duriavig, Giovanni Ruchin, Erme-negildo Rudi, Camillo Crucil. Giuseppe Tomasetig, Guido Qualizza, Ermenegildo Terlicher, Valentino Tomasetig, Giovanni Predan. PSU pa bodo zastopali Ruggero Adami, Antonio Mario Leban, Lorenzo Sa-botig. Tridnevno poletno praznovanje na Vrhu v priredbi društva «Danica» Osrednja prireditev bo jutri, ko bo nastopil slovenski orkester Mihe Dovžana Pela bo popevkarica Ivanka Krašovec - Prireditelji upajo na velik obisk pili Delovanje PSU Orkester Mihe Dovžana na lanskem obisku pri jugoslovanskem predsedniku Titu V Gorici se je sestal pokrajinski odbor PSU skupno z izvoljenimi občinskimi svetovalci te stranke, med katerimi sta bila tudi Gradnik in Devinar iz Krmina. Predsedoval ie deželni tajnik stranke Lonza, ki je orisal povolilni položaj v deželi. Po diskusiji so sprejeli sklep v katerem se zavzemajo za ustanovitev odborov leve sredine na Goriškem, to še pred poletnimi počit nicami. NAJBOLJ PRIČAKOVANA PREDSTAVA LETA Predstave vsak večer ob 21.15; v soboto in v nedeljo ob 16. uri in ob 21.15. Ogled živali od 10. do 19. ure. Sestava občinskih svetov v Beneški Sloveniji Na nedavnih upravnih volitvah so se za glasove prebivalcev Beneške Slovenije potegovale običajne poli tične stranke. Evo imena novih svetovalcev. OBČINA GRMEK KD 264 glasov, neodvisni 85, PSI 48. Izvoljeni so bili za listo KD: Aldo Gus, Lucio Zufferli, Dante Cio-dig, Giuseppe Ruttar, Alessandro Vogrig, EUo Chiabai, Cirillo Trusgnach, Riccardo Vogrig, Bruno Dres-zach, Attilio Rudi, Giuseppe Pau letig. Za neodvisne sta bila izvoljena Fabio Aldo Vogrig in Maurizio Tomasetig, za PSI pa Natale Chiabai. OBČINA DREKA KD je tu dobila dvanajst svetovalcev, tri lista PSI, tretja, lista PSU pa ni dobila svetovalca. Za KD so bili izvoljeni: Mario Namor, Sergio Zufferli, Edoardo Ci-cigoi, Giuliano Trusgnach, Pierino Trusgnach, Pietro Zuodar, Gelindo Tomasetig, Giuseppe Cicigoi, Giuseppe Scuderin, Gino Floreanrig, Na Vrhu je vse pripravljeno za , katerem se bodo mladi in stari pa-tradicionalni poletni praznik, ki se j ri lahko zavrteli. Gostoljubnost Vrbo pričel nocoj in se bo nadaljeval hovcev je znana že iz prejšnjih let, do ponedeljka. Osrednja prireditev ' bo jutri, v nedeljo, ko bo nastopil znani slovenski ansambel Mihe Dovžana s pevko Ivanko Kraševec. Ta ansambel slovenske narodne in zabavne glasbe je zelo znan širom Slovenije. Večkrat smo ga imeli priliko poslušati na radiu in gledati na slovenski televiziji, v zamejstvo pa prihaja prvič. Vrhovci, člani domačega prosvetnega društva «Danica», so na prostranem prostoru, s katerega je zelo lep razgled na Gorico in na celotno Spodnjo Vipavsko, pripravili stojnice, oder in plesišče, na V PRIREDBI DRUŠTVA «OTON ŽUPANČIČ» y V Standrežu bo v jeseni šahovski tečaj za začetnike Tečaj bo vodil gorički šahist Boris Ipavec Odbor društva vabi k vpisu fante in dekleta Očividno se prosvetno - družabnemu življenju v Standrežu obetajo boljši časi. Od nedavnega občnega zbora prosvetnega društva «Oton Župančič* je novi odbor društva načel vrsto iniciativ. Poleg uspešnega delovanja moškega pevskega zbora so pred kratkim ustanovili dramsko družino, o kateri smo v našem listu že poročali. Pred nekaj dnevi so na seji društvenega odbora sklenili razširiti svoje delovanje tudi na šahovsko področje. Takoj po počitnicah bodo imeli v društvenih prostorih šahovski tečaj za začetnike, ki bo trajal približno mesec dni. Učil bo znani goriški slovenski šahist Boris Ipavec. Odbor obvešča vse ljubitelje te priljubljene in vzgojne igre, da se vpis v tečaj vrši vsak večer v društvenih prostorih. Iniciativa društva «Oton Župančič* je zares hvale vredna. Na ta način bo društvo razširilo svoje delovanje tudi na družabno - vzgojno področje in bo zajelo tudi tisto mladino, moško ali žensko, ki se ne udejstvuje na pevskem ali dramskem področju. Šah je zelo priljubljena igra med vsemi Slovenci, v svetu se čedalje DLUUUlll, JL IU1 tauv. f,, » Pietro Drescig, Eugenio Gariuop. I bolj širi. Prav je, da se te tepe igre naučijo tudi naši fantje. Odbor društva vabi k sodelovanju na tečaju posebno dekleta, kajti tudi zanje je igra zelo primerna. Z naše strani čestitamo društvenemu odboru za to iniciativo, ki širi delovanje društva na novo področje in prepričani smo, da bo druš tvo «Oton Župančič* v Standrežu našlo precej posnemal cev med drugimi prosvetnimi društvi na Goriškem. Dr. Giuliano Malacrea novi predsednik goričkega sodišča V Gorici imamo novega predsednika okrožnega sodišča. To je dr. Giuliano Malacrea, ki je doslej služboval v Trstu, vendarle je zelo znan tudi na Goriškem, saj je bil pred odhodom v Trst, dvajset let pretor v Tržiču. V pokoj je stopil dosedanji predsednik goriškega so dišča dr. Storto. dr. Malacrea ima 56 let. Novemu predsedniku goriškegn sr dišča čestitamo. saj so se njihovi prazniki, ali «pik-niki* kot so jih imenovali, da bi jih razlikovali od podobnih praznikov v drugih vaseh, vedno zelo lepo uspeli. Lani so imeli v gosteh drug znan orkester lahke glasbe iz Slovenije, letos so se odločili za orkester Mihe Doužana. Do Vrha je letos moč priti z več strani po lepih cestah, tgko iz Gabrij kot z Martinščine ali iz Pi-tovelj. Le iz Dola je Cesta še vedno makadamska, vendar je cestišče prašno le kaka dva kilometra. Spored celotne prireditve je naslednji: Nocoj bo tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. Na ploščadi bo ples ob zvokih orkestra «1 Salvador* iz Ronk. Osrednja prireditev bo jutri popoldne, ko bo nastopil orkester Mihe Doužana. Ta godba bo igrala pozno v noč, tako da bodo prišli na svoj račun tudi vsi tisti, ki bodo čez dan šli k morju na kopanje. Ples bo tudi v ponedeljek zvečer, ko bo igral isti orkester, ki bo nastopil nocoj. Parkirnega prostora je dovolj. Na voljo bo dobra pijača in jedača. Prosvetno društvo «Danica» vabi vse rojake na ta praznik. Natečaj za bolničarke v umobolnici Goriška pokrajinska uprava vabi ženske in dekleta, ki bd Jih zanimal poklic bolničarke v goriški umobolnici, da vložijo prošnjo za morebitni sprejem v službo. Prosi lire morajo imeti opravljeno nižjo srednjo šolo, najmanj 21 let, največ 32 tet z zakonitimi izjemami Podrobnejše informacije je moč dobiti na personalnem uradu pokrajinske u-prave, Korzo Italija 55. jo ta ponuja, samo ker se pred njim prikaže mešetar, ki govori v imenu občine. Zelo čudno pa se sliši, da se zastopnik liberalne stranke, t. j. tiste stranke, ki je za najpopolnejšo liberalizacijo, zavzema za nasilno zasego zemljišč. V mislih imamo gospoda Caselgrandija, občinskega svetovalca italijanske liberalne stranke, gradbenega podjetnika, člana upravnega odbora trgovinske zbornice in predsednika goriške zveze industrijcev. V svojem poročilu, ki ga je imel na letni skupščini goriške zveze industrijcev, je gospod Ca-selgrandi govoril tudi o industrijski coni. Dejal je, med drugim, da se je občina zavzela za ureditev industrijske cone. To je občini v prvem delu uspelo, ker je bila že od prej lastnica precejšnjega dela zemljišč in je z nakupom manjkajočih parcel le zaokrožila svojo prejšnjo posest, ki jo je po ureditvi prodal* industrijcem. V drugem delu pa j* občinska uprava naletela na težave, ker so hoteli lastniki zemljišč -kmetje imeti zemljo plačano po dnevni ceni. Občina ni hotela tem zahtevam ustreči m zaradi tega ni kupila teh zemljišč. Zaradi tega ni mogoče širiti industrijske cone. Liberalec Caselgrandi prihaja nato do ostrega in za liberalca nelogičnega zaključka. Zahteva uvedbo sile in razlastitev zemljišč. Berimo v originalu kar je napisano na strani 23 njegovega poročila: «Que-sto č un fatoto di estroma gravitA che va attentamente studiato e ri-solto, in breve tempo, anche con mezzi drastici che possono esser« queili della costruzione di un con-sorzio e della richiesta ai Ministeri deUesproprio dei terpeni.* Spominjamo se, da je enako zahtevo po razlastitvi postavljal pred leti misovsko - monarhistični svetovalec Pedroni. Tem gospodom gre očitno za to, da bi slovenske kmete spravili «na kant*, če se mora mesto širiti na račun slovenskega predmestja naj se širi, vendarle naj občina plača lastnikom zemlje pravično ceno. Nikakor se ne smejo ta zemljišča razlaščati, posebno še ker bodo na tej zemlji potem velike milijone služili razni industrijci. Šolske vesti Na klasični gimnaziji-liceju s slovenskim učnim .jezikom in na višjem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce se vršijo vpisovanja dijakov za prihodnje šolsko leto v vse razrede zgoraj omenjenih šol. Tajništvi sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure do vključno 10. julija. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorica. Ul. Seminario 7. sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svole otroke v tem roku in nal po možnosti ne čakalo zadnjih dni. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ul. Randaccio sporoča. da se vrši vpisovanje j dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. 2° 12n Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem ro-pri uspešnem delu v okviru tedna! ku ™ ■ftei po možnosti ne čakajo Rdečega križa. Na podlagi te po- za“™ dni-moči je odbor Rdečega križa poslal dvajset otrok jetičnih staršev v poletno kolonijo Enego, kjer bodo ostali mesec dni. Za oblačila je poskrbel ženski odsek, ki mu načeluje prefektova soproga Vittoria Sganga. Nov urnik jestvinarjev Goriška Zveza trgovcev javlja, da je stopil v veljavo nov urnik za trgovine z jestvinami. Te trgovine so odslej odprte od 8. d( 13. ure in od 16.30 do 19.30. Delovanje Rdečega križa Goriški odbor Rdečega križa se tASkvaljuje vsem, ki so sodelovali Sindikat VIL je protestiral ker so v podgorski predilnici spremenili parkirni prostor za avtomobile delavcev, ki morajo po novem prehoditi večjo pot do delovnega mesta. Istočasno so protestirali, ker namerava ravnateljstvo tovarne začasno odpustiti vrsto delavcev, ker bodo po poletnih počitnicah popravljali nekatere stroje v oddelku Fiocco. Umrl j« g. Jožko Stanta župnik v Jamljah Danes popoldne ob 16. uri bo v Jamljah pogreb domačega župnika Jožkota Štante, ki je nenadoma preminil v četrtek zvečer. Pogrebni obred bo opravil sam goriški nadškor msgr. Cocolin. Pokojni župnik Štanta se je rodil leta 1921 v Sovodnjah, nato se je njegova družina preselila v Štan-drež. študiral je v goriškem semenišču, kjer je bil posvečen za župnika takoj po zaključku druge svetovne vojne, v maju 1945. Bil je precej časa za kaplana na Primorskem, leta 1956 se je vrnil v Italijo in poslan je bil za župnika v Jam-Ije, kjer je ostal do smrti. V četrtek zvečer je šel na obisk k nabrežinskemu župniku Švari. Nenadoma mu je postalo slabo, na domu župnika Švare se je vlegel na divan, nato so ga peljali z rešilnim avtomobilom v tržiško bolnišnico. Na poti je izdihnil. Razstave Na novem sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 je vsak dan v uradnih urah <8.30 - 12.30 in 16 - 18.30) odprta slikarska razstava goriških slikarjev Jožeta Ceja, Demetrija Geja. Vladimira Klanjščka In Andrela Košiča. Ljubitelje umetnosti vabimo, da si razstavo ogledajo. Slovensko planinsko društvo Gorici priredi 11. In 12. julija izlet na Razor planino ln na Škrbino. Informacije je moč dobiti na sedežu SPD, Ul. Malta 2/. M. 24-95. VERDI 17.15—22.00: «11 grande gior-no di Jim Flafri, R. Mitchum in G. Kennedy; ameriški ktaerna-skopski film v barvah. CORSO 17.30—22.00: «Colpo roven-te», M. Reardon in B. Boucket; v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15-21.30: «Robdn Hood 1’invinoiblie airclere«, p. Polesello in C. Guiney; film je v barvah. CENTRALE Zaprto zaradi počitnic Tržič AZZURRO 18.00—22.00: «E Dio dtone a Cadno», K. KinsM, nemai^ barvni film. EXCELSIOR 17.30—22.00: «Addio Jess», A. Delom, francoski film v barvah. PRINCIPE 18.00-22.00: «Bob e Ca, rol, Ted e Aliče«, N. Wood in R. Culp, ameriški film v barvah. SAN MICHELE 18.30—22.00: «La fu-ria ded barbari«, E. Purdom in R. Podesta, Italijanski barvni film. Nova Gorica SOČA «Junakl Fort Apaša«, ameriški barvni film — ob 1815 in 20.15. SVOBODA (Šempeter) «Smrt v rdečem jaguarju«, zapadnonemškl barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Grški biseri«, grški lilm ob 20.30. RENČE «Talbu», II. del, Italijanski barvni film — ob 20.30. PRVACINA »Zvečer naslednjega dne«, ameriški barvni film — ob 20.30. SEMPAS «Ni cvetja za agenta OSS 117», franoosko-italljanski film v barvah — ob 20.30. KANAL «Razbojnik«, japonski barvni film — ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna CRISTOFO-LETO, Travnik, tel. 29-72. V TR21CU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna OLIVETTI, Ul. 1. maja 94, tel. 73328. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, Travnik, tel. 54-4° Jutri in pojutrišnjem bodo boljunski fantje in dekleta priredili tradicionalno šagro, na kateri sc bodo otroci pomerili v ex tempore slikanju, po vasi bo povorka mladine v narodnih nošah, igrala bo godba Iz Brega, nastopila bo folklorna skupina, zvečer pa bo še ples. Ples pa bo tudi v ponedeljek zvečer po 21. uri. Na sliki boljunski fantje in dekleta, ki so priredili šagro lani IZ UMETNOSTNIH GALKKIJ | Trampuš je razstavljala v antikvariatu Barisi S triindvajsetimi podobami se je predriavila v galeriji Barisi Luciana Trampuš. Čeravno je to bila prva osebna razstava te Tržačanke, videz slik izdaja, da slikarka ni na početku njenega u-stvarjanja. Spretna uporaba nenavadnega slikarskega gradiva motno svilnatega bleska, ki niso oljnate barve, temveč verjetno voščenega izvora, njih obriz-gom podobno nanašanje na platna. kjer le deloma izstopajo poteze čopiča, vse to priča, da se Trampusova že dolgo ukvarja s tovrstnim slikanjem. Vrhu tega pa preseneča še dozorelost umetniškega izraza teh slik, ki ima svoje korenine v ab-straktno-informalnem izskustvu iz obdobja predpreteklega desetletja evropske likovnosti. Postane pa vse to jasno, ko zvemo, da je z očetom glasbenikom preživela tisto obdobje v Turinu in Milanu. Te sicer na prvi pogled abstraktne slike pa imajo večinoma zelo stvarne naslove kot r.Jezero>, ki naj bi bilo dober dobsko, «Pe-telina», «Raki z algami», «Kate-drala» in podobno. V njih je res nekaj omenjenega in nekje celo dekliški obraz. Je pa ta rahla povezava s stvarnostjo sveta le steza, ki vodi globlje v vsebino slik. Vrtinčasta igra potez v borbi petelinov, je prej večni boj zla z dobrim in središčno komaj opazni obraz dekleta je izhodišče obdajajočega simboliziranja nje duhovnega življenja in stremljenj. Pet slik s čistejšo abstraktnostjo zasnov pa nosi primerni naziv «Kompozicije». Vmesno mesto zavzemajo podobe «Ovirat>, «Eksplozija», «Šum», »Počitek* in «Osamelost». Sicer pa je glavni poudarek, ki ga Trampusova vnaša v te slike, le v čudoviti razporejenosti formalnih elementov, povezanih v skladnost pridušenih barv prefinjenih odtenkov topline, s katero išče razkošnost vtisa ter sproščenost uporabljenega izraznega načina. MILKO BAMBIČ Rafael Perhauc: NA UNIVERZI V ILLINOISU V ZDA Kirurški posegi kjer ne teče kri Medicine! se vadijo s pomočjo elektronskih možganov - Njihova zgrešena prognoza ne spravi človeka «na oni svet» Nihče ne dvomi, da je zdravstvo napravilo velikanske korake, pa čeprav je še vedno daleč od tega, kar bi si človek od njega želel. Kljub tolikšnemu napredku pa še vedno velja sicer zlobna, vendar še vedno veljavna «sen-temca*. da je operacija uspela, pacient pa je umrl. Hkrati pa je res, da je tega vedno manj in to prvenstveno na račun vedno temeljitejšega znanja in novih pripomočkov, ki jih imajo zdravniki na razpolago. Tam, kjer se je nekoč ubijal za tuje življenje en zdravnik z enim ah kvečjemu dvema asistentoma, je danes osla ekipa visokih strokovnjakov, ki delajo teamsko, pa čeprav še vedno pod vodstvom prvega kirurga. Toda preden je neki kirurg postal «pryi kirurg», mora skozi dolgo šolo in prakso in kdo bi mu zameril, če mu med tolikimi uspehi enkrat tudi spodlo-ti? Posebno velja to v prvih časih. Kaže, da temu ne bo več tako, kajti študenti medicine se bodo že od samega začetka spoprijeli s pacientom in to v najrazličnejših položajih in fazah. Na univerzi v Illinoisu so se študenti medicine že opremili z. novo napravo, s katero se vadijo na »pacientu* že od samega začetka. Iti vendar ni pri tiem v nevarnosti življenje nikogar, kajti dejansko imajo ti visokošolci opravka le z elektronskim strojem oziroma z elektronskimi možgani, ki so primerno pripravljeni in povezani s sistemom IBM, ki je v zdravstvenem centru v Chicagu. Ker ni v nevarnosti nobeno človeško življenje, je povsem razumljivo, da odpade tu sleherna nervoza in se bodoči kirurg in tudi drugi me- di cinec bolj sproščeno loteva svojega »prvega primera*, svojega »pacienta* najrazličnejših specialnosti medicine. Dekan fakultete za medicino je v zvezi s tem rekel takole: »Pravi in neposredni stik s pacientom je bila vedno temeljna točka za pripravo slehernega medicine« Žal pa je to ne-le tvegano, pač pa hkrati tudi. cesto neizvedljivo. S programom tako imenovane simulacije pa more študent medicine izraziti svoje mnenje, more napovedovala zdravljenje ozirom« kot pravimo prognozirati brez nevarnosti, da bi s tem škodoval pacientu. Če pa pride do »kirurškega posega*, ni nevarnosti celo, da bi »pacientu* med operacijo odpovedalo Sirce, da bi izkrvavel pod nožem ali podobno. V najslabšem primeru dobj bodoči zdravnik od asistenti aii profesorja slabo oceno ln bo začel z resničnim zdravljenjem kako leto pozneje. Vsekakor je gotovo, da napačna diagnoza in zgrešena prognoza ne bo imela smrtnih posledic. Vse, kar bi napak ukrenil ne preveč vešč in pripravljen medicinec, se bo popravilo s tem. da bo asistent pritisnil na gumb in »pacient*, to se pravi ustrezno pripravljeni elektronski možgani, se bo vrnil v prejšnje stanje.* Značilnosti te metodologije so povsem nove, rezultati pa so o-čitni. Rezultat pa je včasih pozitiven, včasih negativen, vedno pa koristen medicincu, da kontrolira svoje znanje, pa tudi v primeru, ko ne gre za njegovo dokončno oceno. Predolgo bi bilo opisovati na- Zakaj je Cerkno postalo partizanska prestolnica Ne ie ustanove in poveljstva slovenske narodnoosvobodilne vojske pač pa tudi mednarodne ustanove so našle mesta v Cerknem (Nadaljevanje na 8. strani) »Vedeli smo že naprej, in to boste vi najživeje občutili, da se bodo pri otvoritvi šol pojavile mnoge težave, ki bi se v normalnih časih zdele nepremagljive, a nas ne smejo ovirati. Nimamo slovenskih učnih knjih niti učil niti šolskih potrebščin itd. Na vas je, da z dobro voljo in ob sodelovanju vaščanov premagate te težave. Posebno težko bi bilo poučevanje v 1. in 2. razredu, ker ni abecednikov. zato se na splošno otvarja pouk le za mladino od 3. šolskega leta dalje. Abecedniki pa so že v tisku, zato bomo v doglednem času lahko otvorili pouk tudi v prvem in drugem razredu. Za čtivo v višjih razredih pa je po naših vaseh še polno mladinskih knjig, ki jih boste lahko uporabili. Strogo naj se pazi, da se v naše šole ne bodo vtihotapljale knjige in čtirvo, ki bi bilo nasprotno našim načelom. V najkrajšem času bo začel izhajati tudi mladinski list. ki bo postopoma prinašal učno gradivo in bo kot učni pripomoček uspešno služili učencem in učiteljstvu. V ostalem pa si morate za sedaj sami pomagati z iznajdljivostjo. Poglavitno je, da se bo po naših šolah cula slovenska beseda, učni uspehi bodo gotovo tudi v takih primitivnih prilikah boljši, kot so bili tedaj, ko so tuji učitelji v tujem, nerazumljivem jeziku hoteli raznaroditi naše otroke. Glavno snov črpajte iz velikega junaškega gibanja slovenskega naroda za osvoboditev izpod tujega jarma. Borbeni duh naj preveva vse, kar boste deci podajali.* Naj navedemo še nekaj odstavkov iz tedanjega učnega načrta: 1) Snov za politične ure: Kako smo osvobodili velik del j..."'■! mmmm % maammmmmm \J7 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Slovanstvo in poganstvo v naših šegah; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.55 Davanzo: Vama pot, 16.10 Operetne melodije; 16.45 Pravljice in pripovedke; 17.00 Orkester in zbor; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.:«) Oktet Gallus; 18.50 Ital. pesmi; 19.10 Dolhar »Skoraj Triglav*; 19.20 Zabavali vas bodo: 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji: 20.50 Marovič: Uganka na Hrastovem otoku; 21.20 Havajske kitare; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.15 Tretja stran; 15.35 Popevke; 16.05 Bugamelli-jeve skladbe; 16.25 Domači avtorji. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15 in 23 30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Prisluhnimo jim skupaj; 10.30 Parada plošč; 11.01) Plošče Duri um; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem, 12 00 m 12.45 Glasba po željah; 14.05 Ansambel lahke glasbe; 14.15 Znane popevke; 15.00 Parada orkestrov; 16.00 Prenos RL, 20.00 Poje Radmila Karakla-jič; 20.30 Prenos RL; 23 10 in 23 35 Plesna glasila. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 8.30 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 14.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Program z Giorgiom Gaberjem; 15.14 Znanstvena oddaja; SOBOTA, 4. JULIJA 1970 15.35 Kitarist Montgomery; 16.00 Oddaja za bolnike; 17.00 Po dnevnih vesteh izžrebanje loterije; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kako si bomo ustvarili diskoteko; 19.30 Luna parit; 20.20 Louis Armstrong-sedemdesetleitnik; 21.05 Respighi-jeve skladbe; 22.05 Sto let ital. industrije; 22.20 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00 Izbrane pesmi; 9.35 Strnjena komedija; 10.15 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Zbori z vsega sveta; 12.35 Program s Paolom Villaggiom; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.15 Nove knjige; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 17.40 Plošče; 18.35 Glasbeni aperitiv; 19.30 Po večernih vesteh Tour de France; 20.10 Gonča-rov: »Navadna zgodba*; 21.15 Pariški program; 21.20 Brez naslova; 22.10 Ital. folklora; 22.30 Prejeli smo: 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Odrska glasba; 13.45 Cembalistka A. M. Pemapelli in violinist A. Redditi; 14.30 Krenek: «Johnny spielt aus»; 17.10 Tečaj nemškega jezika; 17.40 Glasba izven programa; 18.15 Lahka glasba; 19.15 Simf. koncert; 20.35 Klasiki jazza; 21.30 M. A. Astunias: »Juan l’in-catenato*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Haenddove skladbe; 9.25 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Mozartove skladbe; 10.20 Vzporedna glasba ; 12.30 Haydn in Brahms; 14.05 Komorna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.50 Inform. oddaja; 9.05 Zbor slov. pionirjev na Pokljuki; 10.05 Pesmi iz naše domovine; 11.05 Mlada generacija o revoluciji; 11.35 S pesmijo skozi borbo; 12.20 Vedri ritmi; 13.10 Lepe melodije; 14.30 Indokina živi; 15.05 Veselo popoldne; 16.05 Ples na praznični dan; 17.00 Branko čopič: Doživljaji Nikoletine Bursača — I.; 17.40 Popoldanski divertimen-to; 18.05 Gremo v kino; 18.50 R. Simoniti: »Partizanka Anka* — opera; 20.15 Ansambel Atija Sos-sa; 21.00 Srečanje ob dnevu borca; 23.15 Oddaja za izseljence; 1)0.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.50 Program za mladino; 18.55 Četrt ure z W. Beltrami jem; 19.10 Teden dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbena prireditev; 22.15 I misteri dTtalia; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 16.15 Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.15 Slikanice; 21.50 Zgodovina Evrope: 22.25 TV film »čeveljčki*; 22.50 Sedem dni v parlamentu. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 24.55 Poročila; 15.00 Wim bledon: Teniška tekmovanja moških posamezno; 18.30 Obzornik: 18.35 Ko je pomlad; 19.00 Nove melodije; 19.45 Po sledeh bataljona »Tito*; 21.35 Melodije Istre in Kvamerja; 23.10 Skrivnosti morja; 23.35 Močnejše od življenja; 24.35 TV Kažipot. slovenske zemlje. Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Naloga vsakega Slovenca v boju za popolno osvoboditev. Življenje v bodoči Sloveniji in veliki svobodni Jugoslaviji. 2) Slovenščina; / Rujte, trgajte, pulite vse, kar je v našem jeziku tujega, nepristnega, zmaličenega. Jezik je naša največja svetinja. 3) Petje: Partizanske pesmi. Poje naj se veliko, ne samo v šoli, temveč tudi izven nje. Iztrebi naj se takoj vsaka sled fašističnih himen, ki so jih o-troci morali prepevati in lahkoživih italijanskih popevk, ki so se na žalost glasile tudi iz ust naše mladine... število šol se je postopoma večalo. Pred zadnjo ofenzivo aprila 1945 je delovalo na širšem. Cerkljanskem 25 šol, kjer je poučevalo 27 učnih moči in to 10 kvalificiranih ter 17 pomožnih učiteljev. Šole je obiskovalo skupno 830 učen-ccv. V dobrem letu (od 17. oktobra 1943 do zadnje okupatorjeve ofenzive aprila 1945) je samo šolska mladina priredila 31 proslav in mitingov. Poleg šolske mladine so v Cerknem in okolici prirejale svoje mitinge kulturne skupine posameznih brigad in divizij ter terenske politične organizacije, predvsem ZMS (Zveza mladine Slovenije in AFŽ (Antifašistična fronta žena). Kolikšna je bila kulturna žeja prebivalstva, nam pove dejstvo, da je bila prav vsaka prireditev izredno obiskana. Vsak prostor je bdi premajhen. Najbolj navdušeno so bile sprejete in obiskane predstave Igralske skupine IX. korpusa. To svoje priljubljeno gledališče so ljudje pogrešali še mnogo let po vojni. Cerkno je tedaj premoglo le eno dvorano, to je v stavbi narodnega doma, ki je bila zgrajena še pod staro Avstrijo. Za nastale kulturne potrebe pa je bila odločno premajhna. Zato je partizansko podjetje «Novgrad» januarja 1945 začelo obnavljati dvorano, ki so jo Italijani pred vojno zgradili v sklopu vojašnic, nato pa so jo Nemci L ta 1944 požgali. V treh tednih je bilo opravljeno veliko dieto. O tem delovnem podvigu je v krajevni kroniki zapisano naslednje: »...Ves material so dali domačini. Delavci so bili predvsem iz partizanskega podjetja «Novgrad». Pri gradnji so sodelovali tudi Kropar-jd, ki so bili v partizanih. Naredili so žeblje (iz žice) in okrase (kovano okovje) iz materiala, ki so ga našli med ruševinami požganih hiš. Dvorana je bila pokrita z lesom, lesen je bil tudi strop. Vse stene so bile prekrite s padali in slikami partizanskih slikarjev, oder je bil okrašen s padalsko svilo raznih barv. Velik je bil 6 krat 8 metrov. Pred odrom je bil ograjen prostor za godbo. Oder je bil toliko visok, da so se kulise lahko dvigale s škripci. Pod je bil lesen, zadaj dvignjen (stopničato)... Dvorana je bila visoka pet metrov, nad odrom je bila streha dvignjena... Sprejela je lahko okoli 2000 ljudi. Poleg delavcev NOVGRADA so pri gradnji zelo pomagali Cerkljam... Delovni pogoji so bili izredno težki. Mnogokrat je padla temperatura na minus 18 stopinj Celzija, hrana pa je bila tedaj že zelo slaba, ker je bil kraj skoraj popolnoma izčrpan. Delavci so delali tudi ponoči... Dvorana je dobila tudi kino aparaturo. Otvorjena je bila s kino predstavo (angleškim dokumentarnim vojnim filmom), nato je tri večere zaporedoma nastopila igralska skupina IX. korpusa, ki je med drugim predvajala tudi Finžgarjevo »Razvaline življenja*. Otvoritvi so prisostvovale angleška, ruska in ameriška vojaška misija ter mnogi naši voditelji... V dvorani je bila kmalu nato važna mladinska konferenca za Primorsko, mladinska konferen- Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 ca za Gorenjsko ter pokrajinska konferenca AFŽ. Ob vsaki prireditvi je bila dvorana nabito polna...* V Cerknem se je rodil tudi partizanski šport. Vsem, ki so ga doživeli, je ostalo živo v spominu smučarsko tekmovanje, ki ga je organiziral Rudi Finžgar. K odličnemu razpoloženju so prispevala še zavezniška letala, ki so prav na ta dan obiskala Cerkno in odvrgla množico pisanih padal z dragocenimi tovori. Cerkno jc bilo med vojno tudi važno partizansko prometno križišče ter začasno zatočišče mnogih ujetnikov in internirancev* ki jim je uspelo zbšžati iz okupatorjevih taborišč. Med pjimi je bito mnogo tujcev, Francozov, Angležev, Američanov, Rusov, Poljakov, Čehov, Slovakov, Italijanov in celo nekaj Indijcev. Nekatere ustanove, ki so imele svoj sedež v Cerknem, so bile celo mednarodnega pomena. To sta bili n. pr. meteorološka in radio-oddajna postaja, ki sta služili zavezniškemu letalstvu. Že iz teh skromnih podatkov je razvidno, zakaj je Cerkno med vojno zaslužilo častni naziv partizanske prestolnice. Prav zato je bilo pogostokrat žrtev sovražnikovih vdorov, ki so povzročili veliko škode in trpljenja. S kazenskimi požigi domačij so začeli že Italijani. Nemci pa so v letu 1944 ’ samo v eni ofenzivni akciji proti NOV požgali sedem vasi in odgnali GOO glav živine. Cerkno samo je bilo trikrat bombardirano, 80 stavb je bilo porušenih oziroma požganih. Najhujše trpljenje je povzročila zadnja okupatorjeva ofenziva aprila 1945. Spomenica, ki je bila poslana zavezniški razmejitveni komisija, pravi: «Cerkno samo z okoliškimi vasmi je za dosego najvišjega cilja primorskega ljudstva dalo narodnoosvobodilni vojski 999 borcev in doprineslo v teku borbe naslednje žrtve: 270 padlih borcev 177 ustreljenih civilistov 31 umrlih v taboriščih 87 pogrešanih v ječah je trpelo 242 ljudi 154 moških, žensk in otrok je bilo mučenih 28 moških in žensk je bito kon-finiranih 148 moških in žensk je bilo interniranih 488 mož in fantov je balo prisilno mobiliziranih. V cerkljanskem okraju je sovražnik med svojimi vpadi požgal in {»rušil: 357 hiš in 459 gospodarskih poslopij Oropal: 832 glav goveje živine 471 glav drobnice 584 prašičev Uničil: 2305 sadnih dreves Odpeljal in uničil: 213 voz 56 mlatilnic 31 plugov in številno drugo o-rodje. Vojna škoda presega v predvojni vrednosti 100.000.000 lir.* Če dodamo tem dvanajstim u-pornlkam že prej obravnavana žužka in Marušiča, imamo skupaj 14 upornikov Slovencev, ki so odgovarjali pred naglim oz. rednim vojaškim sodiščem v Kotoru. To število navajamo zaradi tega, ker je v dopolnitvi brzojavne zapovedi vojne pisarne cesarja Karla (Arh. vjesnik 1-1958, str. 248) navedeno, da je bilo med 379 obtoženimi le osem Slovencev. V vojnem arhivu na Dunaju so procesni spisi, obdelani do 31. oktobra 1918. Razdeljeni so v 15 svežnjev. To gradivo pa še ni arfiivistično urejeno. V svežnju XII so popisi vseh 386 obtoženih — 7 jih je do začetka procesa zbežalo ali umrlo — skupaj z njihovimi generalijami (Arh. vjes. 1X-1967, str. 13). Kadar bo vsebina tega svežnja objavljena, bo možno z večjo točnostjo ugotoviti, koliko Slovencev je bilo v tem uporu postavljenih pred sodišče. • # * Dodali bomo še nekaj številk o moštvu avstro-ogrske mornarice. Avgusta meseca 1914, po končani mobilizaciji, je štela mornarica 33.736 mož. Med njimi je bilo največ Jugoslovanov in sicer 34,1 odst. ali 11.504 pomorščakov (H. Sokol, str. 59, 60 in 692). V tej jugoslovanski skupini je bilo 2,8 odst. Slovencev (čulinovič, str. 58) ali 945 mož. In koliko je bito Slovencev — obtoženih in neob toženih — v bokeljskem uporu? Če računamo, da je bilo udeleženih vseh sku-jaj okrog 4000 mornarjev (Stul-i/1, str. 377) lahko trdimo, da je bito med njimi približno 112 Slovencev. To število bo precej točno spričo velike številke udeležencev (4000), s katero množimo odstotek 2.8; na sojenje rednemu vojaškemu sodišču. Bil je v skupini zadnjih 31 obtoženih, kd so bili zapiti do razpada Avstrije (ib. str. 9) — Pahor je umrl v Trstu 1. 1958. (V času upora je bil Pahor zaročen s Palmdro Sakič, ki je tedaj živela v Kotoru, kjer je njen oče imel buffet. Zaročenka, sedanja vdova Pahor, ki žibi v Trstu, je pošiljala zaročencu v zapor priboljške. Neznani sointer-niranec je na zavojni papir, v katerem je bil zavit kruh in sir, napravil skico Pahorja, ki jo danes objavljamo. Na skici se vidi, Nekaj podatkov o italijanskih apornikih Iz istih virov, iz katerih smo črpali podatke za Stovence, bomo ugotovili številčno »tanje italijanskih mornarjev v avstro-ogr-skd mornarici. Vseh Italijano-v je bito ob izbruhu vojne in po končani mobilizaciji okrog 4860 t.j. 14,4 odst. od celotnega moštva. V času upora jih je bito v Boki Kotorski okrog 580. Po podatkih vojaškega sodišča je bito obtoženih 81 Italijanov upornikov. Tu bi ponovno poudarili, da to število vsebuje le tiste upornike, ki so bili internirani in so se zagovarjali pred vojaškim sodiščem'. Vsa njihova imena so objavljena v Arhivskem vjesnjk u IX. upornikih italijanske narod-, ld žive na Koprskem, smo da je papir na nekaterih mestih prepognjen, saj je to bil navaden papir, ki je služil za zavijanje hrane). Tudi Giacomo Longo, Tržačan, kurjač na bolniški ladji Africa, ki je bila v času upora v Boki Kotorski, je bil kot upornik interniran in obtožen, da je 3. januarja 1918 pisal svoji zaročenki Carli v Trst pismo, v katerem pravi, da se bo »tokrat drugače končalo* in naj »živi rdeča* (evviva la rossa, tu sai gia co-sa intendo dire). (Nadaljevanje sledi) S«S88 O nosti, uspeli zbrati naslednje podatke: Nicola Bonifacio (Arh. vjesnik IX, str. 46/43), Cliristoforo Castro (ibidem str. 51/85), Giuseppe Pitacco (ib. str. 47/49) in Do-menico Petronio (ib. str. 45/27). Vsi štirje so iz Pirana in so bili skupaj vkrcani na križarki Sankt Georg. V Izoli imamo še — kolikor nam je znano — dva upornika Italijana: Domenico Depase (ib. str. 86/5) in Antonio Carboncich (ib. str. 59/7). Prvi je služboval v mornariškem oddelku v Her-cegnovem (Castelnuovo), drugi pa je bil vkrcan na ladji Gaea. S koprskega območja je bilo še večje število italijanskih upornikov, ki pa so večinoma že pomrli ali pa se preselili. # # # Tu bi še omenili zelo aktivno revolucionarno delovanje Tržačana Angela Pahorja (Engelbert Pachor, roj. 1890), ki je bil višji podoficir elektro stroke in vkrcan na zastareli mali križarki Panther (izdelana 1885). Takoj po izbruhu upora so mornarji te ladje izvolili Pahorja za komandanta. Toda Pahorjevo delovanje se ni omejilo samo na Panthera, on je usmerjal upor tudi na sosednji podmorniški bazi, blizu katere je bil Panther vsidran. Pahor je bil obtožen, ker je prevzel vlogo uporniškega komandanta tudi na podmorniški bazi in ker je na podlagi ukaza komiteja mornar jev, zahteval od o-ficirjev predajo orožja in jim obenem sporočil, da ne smejo zapustiti svojih prostorov. Dalje je bil še obtožen, da je ukazal pripraviti ladjo Panther za borbo, kuharju pa je prepovedal pripravljata za oficirje posebno brano (ib. str. 56/1). Poleg tega se Pahorju očita, da je prejel 26. januarja 1918 iz Trsta pismo, v katerem med drugim piše »Po težki borbi je zmaga zagotovljena* (dopo l'ar-dua Iotta le vittoria š certa), a v zapisniku o zaslišanju se navaja, da se je Pahor podobno izrazil tudi avgusta meseca 1917. ko je bil v Trstu. Pahor je odgovarjal pred na-predalo 1- a.icArc črt m V "L- & 1. /-' .s., a,,.. •fe&v- • •'/ OT;.* -.r* j*';' •/ —• A r i & ‘v «. • v • • / / ■>i Mm M Skica Angela Pahorja, ki jo je napravil neznani sointerniranec v zaporu 24. februarja 1918 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiinHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiM PO PISANJU AGENCIJE «N0V0STI» Velike sovjetske zaloge plina v trdnem stanju Po najnovejših ocenah bo SZ mogla s plinom zalagati vso Evropo V zadnjih časih se pri nas sicer ne govori več toliko o plinovodu, ki bo povezal Sovjetsko zvezo z zahodno Evropo, konkretno tudi z našimi kraji, toda to ne pomeni, da se na tem načrtu ne dela. Kaže, da se s tem vprašanjem ne ukvarja več javnost, pač pa se z njim ukvarjajo strokovnjaki, prvenstveno načrtovalci. Sicer pa prepustimo to času in ljudem, ki se bodo s tem konkretneje ukvarjali, im se omejimo na nekaj podatkov, ki jih v zvezi z bogastvom podzemeljskega plina navaja sovjetska agencija »Novosti*. Ta pravi, da se je SŽ v zadnjih desetih letih povzpela na svetovni lestvici, kar zadeva črpanje plina, na prva mesta in da je na vrhu lestvice, kar zadeva bogastvo podzemeljskega plina. Posebno veliko podzemeljskega plina so odkrili v severnih predelih zahodne Sibirije, kjer so strokovnjaki ugotovili, da je samo v ležišču Urengojskoje okoli pet trilijonov kubičnih metrov plina. Strokovnjaki menijo, da podobnega ležišča na zemeljski krogli ni. Tu so na primer napravili vrtino, ki more diata do 6 milijonov kub. m plina na dan. Ko so leta 1967 na svetovnem kongresu strokovnjakov za podzemeljski plin in nafto v prestolnici Mehike razpravljali o tehnoloških procesih in podobnem, je sovjetski akademik Andrej Trofemu izjavil, da so zaloge podzemeljskega plina, ki jih nahajamo v zahodni Sibiriji, enake zalogam vsega ostalega sveta. Kljub temu da je bil v prestolnici Mehike kongres najboljših izvedencev vsega sveta, ni nikomur padlo niti na um to, kar je uspelo dve leti kasneje skupini sovjetskih strokovnjakov, ki so odkrili tako imenovani plin v trdnem stanju. Sicer se zdi to nekakšno protislovje, saj je plinasto stanje eno Izmed štirih klasičnih stanj tvarine, toda utekočinjen plin poznamo že dolgo, sedaj pa smo se spoznali tudi s plinom v trdnem stanju in to kar v prirodnem stanju. Viktor Vasilijev, Jurij Makogon, Foma Trebin, Andrej Trofinu in Nikolaj Ceirskij so ugotovili, da je v zemeljski skorji veliko plina v trdnem stanju. Tega nahajamo posebno v krajih z večnim 'edom. glim sodiščem, ki ga ie OVEN (od 21.3. do 20.4.) Upoš- --------------------------------- na harmonija v družinskem kro- tevajte predvsem želje svojih predstojnikov. Dosegli boste vse svoje cilje, vendar samo postopoma. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišla bo do izraza različnost pogledov med vami in sodelavci. Ne kažite pretirane občutljivosti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Primorani boste spremeniti nekaj programa. V neki čustveni zadevi ne računajte na nagel u-speh. RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes se boste morali pogajati z izredno nevarnimi nasprotniki. O-seba, ki jo ljubite, ne bo pokazala razumevanja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zagotovljen vam je uspeh v poslovanju, zahvaljujoč vaši sposobnosti. Srečne ure z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odlično se boste znašli tudi v najtežjem položaju. Vaše želje se bodo v kratkem izpolnile. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Otresite se pozabljivosti, ker vam ta škoduje. Ne računajte na srečo, da bi dosegli cilje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dobra zamisel vam bo omogočila izpolnitev nekega načrta. Popol- STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nastopila je doba ugodnih priložnosti za vse trgovce. Zabaven večer s prijatelji. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Vse važnejše probleme skušajte rešiti že zjutraj. Ne bodite preveč strogi z drago osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da bi zagotovili boljši uspeh svoji ustanovi, se skušajte opreti na že postavljene temelje. Nerazumevanje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobri poslovni uspehi so odvisni izključno od vaše doslednosti. Prebili boste prijeten večer v krogu svoje družine. ki zavzemajo 23 odst. vse površine našega planeta. Proučevanje termodinamičnih in geoloških razmer je privedlo znanstvenike do sklepa, da obstajajo na področjih večnega ledu ležišča plina v trdnem stanju, plina pomešanega vodo. Globina teh ležišč plina v trdnem stanju je različna, odvisno pač od krajevnih razmer v posameznih krajih skozi milijone let. Kaže, da je na pol Sovjetske zveze najiti podobna ležišče. V zavodu za naftno industrijo in za plin v Moskvi ter v nekaterih drugih zavodih sovjetske akademije znanosti so temeljito proučili nastanek tega plina in v laboratoriju jim je celo uspelo umetno reproducirati proces nastajanja plina v trdnjem stanju pomešanega z vodo. Seveda so si pri tem pomagali z napravami, ki zmorejo stotine atmosfer pritiska, da so ustvarili razmere, kakršne so vladale v prirodi nekoč, In pri tem so ugotovili, da je odnos med prirodnim plinom in vodo tem višji, kolikor večji je bil nekoč pritisk in kolikor nižja je bila temperatura pri formiranju plina v trdnem stanju. Ko so prišli do teh ugotovitev, so hkrati ugotovili tud način, kako plin v trdnem stanju primemo izkoriščati. Zavedati se namreč moramo nečesa, kar v tem primeru pride posebej do izraza. V enem kubičnem metru »mešanice*, to je plina, peska in vode, je nič manj kot 200 kub. m plina v pinastem stanju. Odtod tudi računi, koliko plina vsebujejo velikanska ležišča, ki so jih odkrili zadnje čase. Znanstvenika celo postavljajo domnevo, da je na našem planetu osnovna masa metana dejansko v trdnem stanju in to v raznih oblikah. V Sovjetski zvezi so, kot smo že povedali odkrili velikanska ležišča plina v trdnem stanju, računajo pa, da ga je še več, tako da nekateri domnevajo, da razpolaga Sovjetska zveza kar s 15 trilijoni kub. m plina. Povedali smo že, da so znanstveniki, s tem da so odkrii način, kako se je plin spremenil v trdno stanje, našli tudi pot, kako se iz trdnega stanja spet spremeni v plinasto. Sedaj proučujejo tudi razne možnosti, kako najbolj enostavno črpati plin, ki je v trdnem stanju. Proces je zelo enostaven: kjer odkrijejo plin v trdnem stanju, črpajo v zemljo skozi vrtine vodo in plin iz trdnega stanja začenja naglo prehajati v plinasto stanje, še bolj nagel je proces razplinjevanja, če v vrtino vbrizgavajo paro ali topel plin, oziroma kemična sredstva, ki v stiku s plinom v trdnem starcu. povzročajo povišanje temperature. Ne glede na to, kako bodo sovjetski strokovnjaki spreminjali plin iz trdnega stanja v plinasto, drži ugotovitev, da ima Sovjetska zveza ogromne zaloge plina in ker postaja podzemeljvsld plin eden izmed najpomembnejših modernih goriv, je povsem možno, da bo lahko zalagala z njim vso Evropo. PO SLEDOVIH^ PARTIZANSKE ŠOLE V BENEŠKISLOVENIJI IVO MARINČIČ OB 25-LETNICI ZMAGE : atoma i Vis amz , -,*vJovomcoy fABAGNA, rouA>r DEGUAGCO mn&msM. j (»ws»)0 -4us Rt er—z Da bi mladi nadaljevali delo ••• NOVEMBER 1969. - Ljubljanski prijatelji so me povabili, naj bi z njimi šla v Beneško Slovenijo. Že mesec dni je minilo, odkar me je Bogdana srečala na hodniku !n rekla: «Veš, Živa, v Benečijo bi radi enkrat šli, da bi napisali kaj za Mladino. Ti se tam gor verjetno kar znajdeš, pa še nekaj ljudi poznaš: a greš z nami?* In predlog je bil takoj načelno sprejet, le še podrobnejši načrt je bilo treba napraviti ter določiti ustrezen datum. Zdaj smo se vkrcali v avto in se odpeljali. Pogovarjamo se, včasih katero zapojemo in kaj hitro pridemo do Robiča in nato čez mejo. In Bogdana me vso pot preseneča s svojimi opazkami in vprašanji. Jasno mi je, da ona pozna situacijo bolj kot ostali, in mi ne gre v glavo, da ta mala Ljubljančanka toliko ve o življenju v teh krajih, da pozna nekatere vasi kar po imenu in tako dalje. Saj sem se še pred dvema letoma morala na fakulteti srečavati z ljudmi, ki so se čudili, da imamo v Trstu sploh slovenske šole. No, Bogdane res nikoli ni bilo med njimi, a vseeno. To dekle ve o Beneški Sloveniji več, kot bi lahko izvedelo iz časopisov, pa če bi jih še tako vneto prebiralo. »Nekaj mora biti tu spodaj,* si mislim in jo vprašam, kako in kaj. «Veš,» mi pravi, «v Mostu na Soči imam staro mamo, poleg tega pa je moja mama med vojno tu učila.* Takoj mi je jasno: člo\ek, ki je Beneško Slovenijo doživel v tistih dneh, je ne more pozabiti. In spomnim se ljudi, ki še danes nočejo gor, da ne bi skalili spomina na tiste — naj mi bo dovoljeno uporabiti to besedo — junaške čase, ko je Benečija res zaživela polno življenje, ko so otroci hodili v slovensko šolo, ko se je po teh dolinah svobodno raz egala slovenska pesem, tista pesem, ki je bila toliko časa prepovedana in proglašena za protidržavno dejanje; ko se je s prižnic spet oglasila slovenska beseda in so — mogoče prvič v zgodovini — tudi tu za-vihrale slovenske zastave. Spomnim se skromnih, na ciklostil razmnoženih partizanskih lističev, ki sem jih pred nedavnim pregledovala v arhivih in kjer me je ob vsakem koraku prijetno presenetilo poročilo o gostovanju igralske skupine IX. korpusa ali poročilo o mitingu sredi Beneške zemlje. Spomnim se slike udele- v žencev konference beneškega u-čiteljstva, ki mi je nekoč .prišla pod roke, spomnim se drobho popisanega zvezka šolskega nadzornika Oskarja Venturinija, ljj sem ga s težavo skušala brati, spomnim se dnevnika Marije Rutarjeve - Vlaste, v katerem pripoveduje svoja učiteljska doživetja v Benečiji. Spomnim se Slavka Štoke, ki je že leta 1944 tu pomagal pri organizaciji slovenskega šolstva. Ob brskanju po najrazličnejših virih sem se že navadila na to, da me glede Benečije malokaj preseneti, a tega, da bom med svojinv kolegicami na ljub ljanski univerzi srečala hčerko partizanske učiteljice, ki je učila v Beneški Sloveniji, tega pa res nisem pričakovala. »Veš, Bogdana, tvojo mamo bi pa res rada enkrat spoznala!* ji pravim. »Saj bo tudi ona zadovoljna, če boš prišla do nje,* mi odvrne. »Veš, ona teh krajev ne more pozabiti. Tako je bila srečna, ko sem ji rekla, da gremo v Benečijo, da ti ne morem povedati!* ZIMA 1969/70. — Iz časopisov in pogovorov slišim, da proslavljamo petindvajsetletnico obnovitve slovenske šole. Tu pa tam nanese pogovor na partizansko šolstvo, na tisto šolstvo, ki smo si ga dejansko sami ustvarili in Ki je tudi podlaga našega sedanjega šolstva. Govori se tudi o pravicah beneških Slovencev do šolstva v domačem, slovenskem jeziku. In ob pogovorih se mi vse bolj jasno oblikuje misel, da bi se bilo treba prav v tem letu, ko obletnica sledi obletnici, jubilej jubileju, proslava proslavi, ko se svetli spomini izpred petindvajsetih let mešajo s tistimi temnimi izpred petdesetih let, ko so plameni uničenja objeli Narodni dom, in tistimi, prav tako temnimi, izpred štiridesetih let, ko so na bazovski gmajni padli streli, v tem letu, ko človek ne ve, ali je res čas za proslavljanje ali pa čas, ko bi se moral vsakdo zgroziti nad svetom, ki ga obkroža, da bi se bilo treba, pravim, prav letos spomniti tudi dejstva, da je beneški Slovenec nekoč le imel svojo šolo, pa čeprav mu JUBILEJNI je bila že po kratkem času spet odvzeta. Tudi tu smo si namreč sami ustvarili svojo šolo, prav tako kot na Goriškem in Tržaškem, pa čeprav nekateri od tistih, ki obnovitev te šole proslavljajo, tega ne vede ali nočejo vedeti. Tako se po semestralnih počitnicah kaj kmalu spomnim na Bogdano. Nekaj časa jo imam samo v mislih, saj sama točno ne vem, kaj bi pravzaprav rada. Naj na- -pišem pregled partizanskega šolstva na Beneškem? Ali naj to nalogo prepustim tistim, ki se z zgodovino ukvarjajo manj diletantsko kot' jaz? Mogoče bo to res bolje. A nekaj bi vseeno lahko napravila. Mogoče bi zbrala nekaj čisto osebnih spominov in poskusila vreči na papir, čisto tako, brez vsake zgdodovinske ambicije, zato pa sproščeno in tako, da bodo to brali ne samo bivši partizani, ampak tudi moji sovrstniki. Mogoče bo to res najbolje. V aprilu se z Bogdano že čisto konkretno pogovarjava o tem, kdaj bi lahko prišla k njim na obisk. A kaj, ko ima enkrat ona seminarsko nalogo in pozabi, da bi se morala z mano o tem pogovoriti, drugič se pa pogovori, a jo jaz pozabim vprašati, ker me skrbijo vaje nasednjo uro. I DODATEK Potem je mama prehlajena in ni varno, da bi hodila k njej, potem pa mama ozdravi in sprašuje, kdaj bom priš'a, a kaj, ko so ravno prvomajske počitnice in se jaz potepam po Trstu. Končno se le zmeniva za urico klepeta m brskanja po starih spominih. 7. MAJA 1970. - Tričetrt na sedem je, ko pridem v avlo filozofske fakultete. Vrata predavalnice, kjer bi Bogdana morala i-meti ruščino, so odprta. Pogledam po avli; Bogdane nikjer. Da mi je zbežala? Skoraj v strahu se napotim do predavalnice, ko mi pride naproti. »Si pa res prišia kot naročena,* mi pravi. Napotiva se v mesto. Lepa je Ljubljana, praznična kot še nikoli. Z grada se sveti napis «25 let svobode*, o-koli vihrajo zastave, po cestah je vse živahno, v zraku čutiš priprave na veliko slavje. Sama ne vem zakaj, a v glavo mi šine misel, ki je čisto nasprotje tega prazničnega vzdušja: razbit spomenik bazoviškim žrtvam. A komaj jo izrečem, že jo sama prekinem S smelim dovtipom. In raje se spomnim česa pozitivnega, zadnjega izleta v Benečijo na primer. In tečaja slovenščine, ki je zdaj v Čedadu. In kaplana Markiča in njegovega pevskega zbora, pa tistega človeka, ki nas je takrat, ko smo peli v neki gostilni zahodne Benečije, prosil, naj še enkrat zapojemo »Na juriš*, ker on to pesem zna, saj je bil partizan. Tako sva z Bogdano že v polnem beneškem razpoloženju, ko potrkava na njena vrata. Predstavimo se hitro in brez formalnosti, saj se pravzaprav že poznamo. «Končno mi je le dano,* si mislim, ko vidim pred seboj Nado Valentinčič - Hermanovo, prvo partizansko učiteljico v Beneški Sloveniji, s katero se bom lahko pogovorila. Sedemo in pogovor steče, kot bi se poznale od vekomaj. Ko sem odhajala od doma, sem bila nekoliko v zadregi, saj mi ni bilo točno jasno, o čem naj bi spraševala. Res nepotrebna zadrega, saj sem takoj videla, da mi ne bo treba spraševati. »Vi tudi lazite po Benečiji,» mi pravi, «jaz sem tam hodila pred petindvajsetimi leti, saj nisem bila dolgo, kaka dva meseca, a nekaj spominov mi je le ostalo.» In pred sabo že vidim mlado dekle, še nekaj let mlajše, kot sem jaz zdaj, kako nekega dne vzame nahrbtnik na rame in odrine v Benečijo, da bi učilo slovenščine otroke, ki niso nikoli imeli slovenske šole. uBila sem v oper ati vi,* mi pravi, «fco so me nekega dne poklicali v pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje — bila sta tam France Bevk in Franc Kimovec - Žiga — in mi povedali, da bom odšla v Beneško Slovenijo. ,Kaj bom pa tam?’ sem si mislila. ,Nič več v operativo, šla boš čisto enostavno učit!’ Tako sem 12. marca 1945 prišla v Benečijo. Bilo nas ie več, a večina je že prej učila na Vipavskem, na Krasu ali kje drugje. Vse, kar smo takrat znale o Beneški Sloveniji, je bilo to, da je tu politični položaj v primeri z ostalo Primorsko precej težak. Nekatere so prišle že dan prej in so tistega dne, ko smo me pri šle, že odšle v kraje, kjer naj bi poučevale. V Lombaju smo imele najprej nekak sestanek, kjer so nas razmestili in nam približno povedali, kje bomo stanovale. Jaz pač bilo. Na velikonočno jutro nama je gospodinja prinesla dve reznici blagoslovljenega sladkega kruha, a medve sva si bolj želeli hlebec črnega ali pa polente.» Razmere torej le niso bile rožnate in kar sram me je, če pomislim, kako smo včasih siti in vse prej kot žejni pokadili na cesti zadnjo dobro cigareto in se potem spravili na bližnji senik samo zato, da bi lahko rekli, da smo enkrat spali na seniku. Pripovedovanje se nadaljuje. tStopili sva torej najprej do duhovnika. Prijazen starejši možak nama je ponudil tobaka in žganja in izrazil svoje zadovoljstvo, da se je začelo misliti na vzgojo otrok. Prva stvar, ki me je pri njem prevzela, je bilo to, da je zelo lepo govoril slovensko. Mi smo takrat namreč govorili kar v narečju, ta po primorsko, drugi po štajersko in tako naprej. On je pa govoril izredno čisto slovenščino, poznal se mu je sicer beneški naglas, a besedišče je bilo čisto in izbrano. Svetoval nam je. — bilo je ravno v začetku tedna — naj z začetkom šole počakava do naslednjega tedna, da bo on lahko v nedeljo oznanil, da se bo šola pričela in napovedal šolsko mašo v ponedeljek. To se je tudi zgodilo. Bali sva se, da sem bila poslana v Kras, blizu je bila v Breko poslana Karmen Zorč, zdaj Babičeva, Darinka :e ostala v Lombaju in tako naprej. Povedali so nam, naj se v šoli omejimo izključno na pouk slo-vens ega jezika, ker gre tu predvsem in samo za šolo, ne pa za kakršenkoli politični aktivizem. V vasi naj stepimo tudi v stik z duhovnikom.» | Tako mi pripoveduje svoje spomine. In pove-mi še, da je bila takrat šolski nadzornik za Benečijo Danica Kogojeva, ki je zdaj nekje na Koprskem, da pa je prihajal gor tudi pokrajinski nadzornik Henrik Zdešar, ki je bil sicer na Cerkljanskem, da bom Karmen lahko našla v Trstu in da mora ona tudi marsikaj vedeti, saj je tudi brskala v šolskem muzeju med dokumenti. Vsekakor pa moram enkrat obiskati Vlasto, ki je zdaj v Kozarčah pri Tolminu, doma, in ki rada še zdaj večkrat skoči čez hribe na Beneško, tako so se ji priljubili tisti ljudje. Ona je bila v Benečiji že veliko prej in je tam preživela več časa. Pa še Živa Krajger-jeva, ki je bila takrat na okrožnem komiteju SKOJ, bi mi znala marsikaj povedati, saj je imela precej stikov z ljudmi. Tako se opozorila za nadaljnje raziskave mešajo z osebnimi spomini na tiste čase. »Učiteljice so navadno stanovale pri kmetih,» nadaljuje, »medne s Karmen sva pa spali v gostilni, v isti sobi kot pred časom italijanske učiteljice. Gostilničarji so bili preprosti ljudje, s politiko se sploh niso ukvarjali, a bili so veseli, da so prišle učiteljice in da se bodo otroci učili slovenščine. Le nekoliko čudno so gledali, ker sva bili v hlačah in brez kovčkov, kar je bilo za učiteljice po njihovih pojmih nekoliko nenavadno. Kljub temu pa so pripravili vse kot za učiteljice. Nam se je zdelo nenavadno ie to, da sva spali na rjuhah. Le s prehrano ni bilo vse v najlepšem redu. Položaj partizanskih učiteljev je bil pač tak, da nismo bili ne vojaki ne civilisti. Tako sva se hranili včasih v štabu, včasih sva si kaj skuhali sami, kakor je Pesem novega življenja otrok ne bo, saj je bila ozopov-ska propaganda precej močna. A cerkev je bila nabita s starši in otroki, župnik je prosil otroke, naj hodijo n šolo, zaenkrat vsi razredi skupaj. Sola je bila odprta, še kredo sem našla. Tu je zdaj veljalo načelo: Znajdi se, kakor veš in znaš. Udeležba je bila precejšnja, ko sem spraševala, kdo manjka, sem ugotovila, da jih več manjka med starejšimi kot med mlajšimi. Verjetno so malčki z veseljem prišli v šolo, starejšim pa je bolj u-strezalo potepanje po vasi, pa čeprav so jih starši nagnali v šolo. Razdelila sem jih v dve skupini, prve tri razrede nekako skupaj, ostale pa tudi v svojo skupino. O-troci so bili različno opremljeni za šolo. Eni so prišli brez ničesar, drugi so prinesli s seboj zvezke in svinčnike, tretji italijanske šolske knjige, mnogi pa tudi slovenske, ne sicer take za šolo, ampak enostavno knjige, ki so jih dobili doma. Najprej smo začeli pisati na tablo. Potem pa so se nekateri spomnili, da bi lahko pisali v zvezke. .Dobro,’ sem rekla, ,vzemite svinčnike!’ Odziva ni bilo. Poskusila sem v italijanščini: .Prendete le matite!' Nič. Potem sem vzela v roko svinčnik in jih vprašala, kako mu pravijo. .LapiJ/ je sledil odgovor, ki se mi je, ne vem zakaj, tako vtisnil v spomin. Tako sem spoznala, da otroci italijanščine sploh ne znajo, da pa jim dela težai.e tudi ta ali ona beseda iz knjižne slovenščine. Vendar sem se z njimi, kot tudi z ljudmi po vasi, v slovenščini kar dobro razumela. Poskusila sem tudi z narečjem, kolVor sem se ga utegnila priučiti, a kaj, ko so se mi smejali. Opazila sem tudi, da je veliko malih otrok znalo pisati po beneško, kot so jih pač doma naučili. Nekega dne sem jim dala prosu spis o pomladi. poslala sem jih ven. da bi pisali kar na prostem. Ko sem potem izdelke pregledovala, sem ŽIVA GRUDEN (Nadaljevanje na naslednji strani) Na treh straneh lezejo štever-jainska polja v dolino, kakor da bi se hotela zliti v eno z Brdi na oni strani in pokopati pod svojo težo tisti nestvor modeme državniške modrosti, ki mu pravijo državna meja. Kje neki je meja? Kaj je, ki loči ljudi, drevja in polje na tej od onih, ki so na drugi strani? Ko aprila cvetejo češnje in mandeljrr vse okrog šte-verjana, se to cvetoče jezero zliva v eno samo, nerazdružno celoto, ki se izgublja na obzorju onstran Vipolž in mimo Kojskega proti severu. Enaki ljudje žive tu in tam in ista slovenska pesem jih v večernih urah mimo vseh straž in financarjev povezuje v eno samo, nerazdružno, v tisočletju utrjeno celoto. »In vendar,* je zaključil z razpredanjem svojih misli Lojze, »meja je tu, treba je računati z njo, kakor z nečim kar obstaja, treba je računati z njo kakor s trnom, ki se ti zapiči v boso nogo, kadar si se najmanj nadejal.* S sosedom Žvanutom sta sedela za kamnito mizo pred hišo. Sonce se je nagibalo že precej glo- boko v furlansko nižino in jima božalo široke hrbte, na katerih se je lepila od nrsti :n potu zamazana srajca. Že 25 let modrujeta takole, ko se med enim garanjem in drugim oddahneta za kamnito mizo. Takrat, pred 25 leti, ni bilo časa in nihče ni mi-sTl na takole posedanje in modrovanje. Kaj pa da bi še fantaziral! Po vseh grapah in obronkih so stražili partizani; med cvetjem in zelenjem so oprezovali za sovražnikom, ki je čepel v mestu in si je upal le od časa do časa s tank v najbližjo okolico po asfaltirani cesti tam, kjer ni bilo gozda in grmičevja Nekoč, bilo je že proti koncu vojne, pa so se le upali malo dlje. Prišli so po klancu, komaj za streljaj od Lojzetove hiše, Nema;. Plazili so se po strmini iz Grojne in okovani čevlji so se b:ksali po kamenju. »Ježeš, gredo*, je planila takrat v hišo Lojzova žena Jera m se plašno ozrla po štirih partizanih, ki so sedeli na klop' v kotu. »Gredo, kdo?* »I no, naši sovražniki seveda, Nemci,* je hitela Jera vsa zasopla. Da bi se skrili ali umaknili ni bilo več časa, pa niso niti mislili na to. Lojzu, ki je stop’1 za ženo v hišo, pa je šlo nekaj drugega po glavi. Dokumenti. Prejšnjo noč mu je prinesel kurir zavoj papirjev in dejal, da jih bo prišel nekdo iskat. Zabičal mu je, da so važtv in ne smejo sovražniku v roke, ker bi s tem lahko pogubili mnogo naših aktivistov. Lojze jih je skril pod kamnit podstavek pri mizi. Kaj, če pridejo sedaj napadalo' do mize in se polastijo teh dokumentov? Povedal je svojo bojazen vodji partizanske izvidnice. »Ne _ bodo prišli, branili se bomo in če ne bo šlo drugače, bomo dokumente uničili,* je odloo:l po kratkem premišljevanju poveljnik in vseh pet se jih je pripravilo za borbo. De set rok je zgrabilo težko ploščo kamnite mize in potisnili so jo na levo od hiše, prav tja na rob, kjer je začel padati svet bolj strmo proti potoku v Grojni. Postavili so jo po robu, da je slu- m so namerili svoje puške preko njenega roba. Lojze in poveljnik sta se prihulila k tlom za majhnim zelenim obronkom. Pod njimi so okovani škornji vedno bolj razločno tolkli ob kamenje, med zelenjem je tu in tam zablestela v soncu nemška čelada. Oni za zaklonom so čakali. Roka je poa:vala na petelinu, oči so se upirale v globačo pod njimi in potem v poveljnika ter čakale njegovega znamenja. Lojze se je prižemal k tlom in tiščal pod seboj staro italijansko karabinko. Bilo je prvič, da se je znašel v neki partizanski akciji in pri srcu mu je bilo nekam čudno. Ni mogel reči, da je bil to strah, ker Lojze ni bil straš ljjvec. Vendar so se njegovi občutki naglo menjavali in od napetega pričakovanja mu je nabijalo v glavi. Spodaj so se pripo gibale veje, pokala je suhljad in se prožilo kamenje. Uprl je oči v tisto smer in skušal uganiti, ko liko jih leze po bregu. Dokler so bili v Gorici samo fašisti, so imeli kar mir pred njimi. Ti se namreč niso upali iz mesta, zlasti ne proti Brdom, kjer je skoraj neomejeno vladala rdeča zvezda. Odkar pa so ti odšli in so prevzeli njihovo mesto Nemci, pa je večkrat prišlo do borbe tu in tam. »Danes smo mi na vrsti,* je sam pri sebi ugotavljal Lojze. Čudno se mu je zdelo le, da jih je danes toliko, Po dolgem opre-zovanju je presodil, da jih mora biti od 40 do 50. »Morda je kdo izmed vohunov videl kurirja, ko je prihajal po klancu in to javil nemški komandi?* je bežna misel prešinila Lojzove možgane. Vendar, če je še toliko vrtal no njih, ni mogel odkriti nikogar, ki bi vedel za nočni ob'sk, da bi jih lahko izdal. «Pali!» je tedaj kratko ukazal poveljnik. Dve brzostrelki in tri puške so začele bruhati v grapo smrt. Komaj nekaj desetin metrov niže je nastal krik in topot. Nekdo je bolestno kriknil, odmevala je nemška kletvica. Potem je zopet nastala tišina. Toda čez nekaj minut je zaregljala strojnica in njeni metki so se odbijali od improviziranega kamnitega zaklana. Na levi in desni se je teinu regljanju strojnice pridružil cel zbor brzostrelk in pušk. Branilci na obronku so počakali, in ko je nastal kratek premor, so zopet poslali svoj odgovor v grapo. Spodaj sta dva od napadalcev bolestno zavpila in zopet so odmevale nemške kletvice. Nato je bilo dalj časa zopet vse tiho. »Ali gredo po pomoč, ali pa nas hočejo obkrožiti,* je šepnil poveljnik Lojzetu na u-ho in oba sta ostro prisluhnila. Čez malo časa se je bolj na le vo sprožil kamen. Poveljnik je pokazal partizanu, ki je imel brzostrelko, v tisto smer: «PaliJ» Grmovje na tisti strani je oživelo. Nekdo se je vzravnal med vejami, zakrilil z rokami, telebnil vznak ter se prekotalil dva al' trikrat po bregu navzdol. Slišati je bilo rezka nemška povelja. »Pali, na juriš!* je vzpodbujal poveljnik svoje borce in tud’ Sam streljal, da je kar žehtelo od puškinih cevi. Nad glavami je sikalo in vrtalo po zraku. Izza zaklona sta se oglašali samo še dve puški, tretja je omahnila v rokah borca, ki mu je krvava sraga zarisala mlado čelo. Koliko časa je trajal boj Lojze ni mogel točno izračunati. Streljal je tudi še potem, ko so napadalci obrnili hrbet in jo u-cvrli nazaj proti Podgori in Pev mi. Pozneje je izvedel, da so odnesli s seboj 5 mrtvih in celo vrsto ranjenih. Padel je tudi e-den od branilcev in eden je bil lažje ranjen. Toda sovražnik je bil na begu in dokumenti so bili rešeni. Ker so bili prepričani, da se bodo sovražnik; skušali maščevati in se bodo vrnili s podvojeno silo, so se branilci že v prvem mraku odpravili višje v Brda. Lojze je vzel s seboj vso družino in tudi živino so odpeljali. Naslednji dan je gledal s Cerovega, kako so mu Nemci v onemogli jezi zažgali njegov dom. Pa je prišla pomlad 1945. Z drugimi borci je tudi Lojze stopi na plan. šel je z njimi do Gorice, potem pa se je vrnil in si ogledal požgano domačijo. »Do bro so jo uničili,* je ugotovil s tiho bolestjo in kmalu izračunal, da bo treba novo streho, novo tramovje in še kar je treba drugega lesa za okna in vrata. Vsa družina je pljunila v ro ke in s pomočjo sosedov so se lotili obnove z navdušenjem in vnemo ljudi, ki se zavedajo, da se je z zmago začela nova, njihova doba, ko ne bodo delali za druge, ampak sami zase. Že dolgo let gleda med zelenjem rdeča streha obnovljenega doma. Res, ni se izpolnilo vse tisto, kar smo a’ želeli in kar smo pričakovali. Brici so prisluh nili novemu življenju na drugi strani meje in polagoma se je nova meja, ki je bila prva leta hermetično zaprta, toliko odprla, da je sok tega novega življenja dosegel tudi domačije Lojzeta in njegovih sosedov. Poslušajo v trenutkih oddiha njegove u-tripe in kot sejalec, ki je vrgel svoje seme v globoke brazde, pričakujejo in upajo, da bo iz njih tud; zanje končno pognal sad njihovega truda; zanje in za njihove potomce. mk" .5- •: i|Ss- -□SEL.-' t- mm ' - mm Našim padlim od Milj do Trbiža Spomenik v Zgoniku Spomenik v Saležu Spomenik v Praprotu - JšM mm * ; Spomenik v Doberdobu PETAR STRČIČ Stoletnica prvega hrvatskega lista za Hrvate Istre Tržaška «Naša Sloga» - prva številka je izšla 1. junija 1870 v Trstu in je izhajala do leta 1913 Konec leta 1869 je poreško-pulj ski škof Juraj Dobrila pisni Baltazarju Bogišxu: »Ah, dragi moj Gospod! Mi tu izumiramo. Kdor nas ni mogel spraviti na svojo stran, nas je sedaj vrgel v žrelo svojega in našega sovražnika. Nas je dve tretjini in tudi več .. . (toda) šolski svetniki so skoraj vsi Italijani, ki našega jezika niti ne poznajo, niti ne marajo, pač pa ga celo sovražijo. Šolskega nadzornika še nimamo; tu r/ ti jo, da m potreben, ker se bojijo, da ako ne pride takšen, ki ne bi bit vešč našemu jeziku . .. F o večjih krajih sodeč, kroj. h in delijo pravico s pomoč io nameščenca, ki prevaja v italijanščino to. kar naši ljudje povedo v hrvaščini. Da vam povem še naslednje: Dva kmeta sta prišla pred sodnika; eden se mu potoži in obrazloži svojo zadevo po italijansko, drugi pa se brani v hrvaščini; ko ta konča svoj govcr, se sodnik obme k prvemu in ga vpraša: Kaj govori tvoj nasprotnik . .. Presedlo mi je že biti priča tolikšnim nezaslišanim krivicam. Preprosto ljudstvo sedaj nagovarjajo takole: Kaj boste vi s svojim hrvatskim jezikom? ... zahtevajte torej vsi soglasno, da se vam otroci po vaseh učijo le italijanščino, če se ne naučite italijanščine, bo prišel Kus. rt r«. tol mam i (*»**«>. I u> > redi <**» *< - i i,- V;H , Mik* f*"** *•■*> «** * * * v**tN‘ * * ** f"****« «4 ototim JWi i wwl«»> *v»k*> t ««jvr kmm kmiml k.- M h-lM* m »V*ki dm i > »Kirn ktjn. * mtJSk nm»i pto mmlo ^*br km m ja *» ptto m patom mitih > ntišo. Mi); o*h' UUSt umm todjmmm to atoma, odJat-lb mm, u«b.»o #•» u- -».fr ,, V** frtki fcmteki 1»^ kr O »«ko lfriliku. ) rimti nM*l>*ati > mvmtou, t»r ko-j.-k.« ruku, 1*4« tj - - «<*)!>•> ' •!..! m r por,.k tir>j zdr*M razil* i o*. «¥» ?r$M, koj. »e $e ptoh m^U, >i» \K \ ti ■t™ .'■■■■')■ *»i -uetnp-ml i •*# la.1« r »i« ;,r,Jiub t/ - n. u. m- v«. *u nami«,!; tw-g*t * stavci začeli izdajati časopis. Zdi se pa, da je v tem trenutku prevzel pobudo Dobrila. Februarja 1870. leta je pisal Dobrila iz Rima, kjer je tri na vatikanskem koncilu ptfjatelju Antonu Karaba-iču v Trst naslednje: «Naši bratje podlegajo: tlačijo jih z dveh strani, prav kot s kleščami. Slabše kot sedaj nam ni bilo še nikoli. No, zdi se, da bi morali vsaj poskušati, ali se ne bi dalo naše ljudstvo po Istri malo prebuditi. Najprimernejše sredstvo, bi kakor menim, bil majhen list,.. dvakrat na mesec. Neki naš človek in jaz bi plačala okoli 400 izvodov, po I-stri pa bi se nabralo vsaj sto naročnikov. Po poteku dveh let bi se videlo, ali bi se mogli od tega kaj nadejati... Ko stvar dobro premislite, prosim da mi sporočite svoje mnenje in svoj namen*. Karabaič se je zares lotil organiziranja tega podviga glede izhajanja prvega časopisa za istrske Hrvate v njihovem materinem jeziku. In lotil se je tudi uredništva bodočega 1’sta. Priprave so trajale vso prvo polovico 1870 in v njih so sodelovali Dobrila, brata Bastiani, Tomo Padavic, Franc Ravnik, Bartol Legat, Kosta Trifič in drugi. Prva številka Vsta, ki je dobil ime «Naša Sloga* je izšla 1. 6. 1870 v Trstu. Ta poučni, gospodarski in politični list, ki je izhajal vse do leta 1915, si je začrtal pot že v prvem pogram-skem članku takole: «Kot je težak vsak začetek tako se, rojak, ne predajaj že od samega začetka bogve kakšnim upom glede tega našega lista. Kar ti moremo že sedaj obljubiti je to, da bomo pošteno slikali tvoje potrebe in p azili, da te poučimo o vsaki stvari, ki bi ti mogla koristiti in biti koristna in ti ugajati... Iz njega se boš, kot upamo, če st poljedelec, vinogradnik, živinorejec, svilore-jec. čebelar itd. naučil bolje o-pravljati svoje naloge, kot gospodar pa lepše, umneje in koristneje gospodariti. Iz njega se boš, nadalje naučil spoznavati občinske, pokrajinske in državne ali cesarske zakone, kot tudi svoje pravice in svoje dolžnosti nasproti občini, nasproti pokrajini in nasproti vsemu cesarstvu ali državi. Da bi pa vedel, kaj se dogaja tudi po ostalem svetu, te bo naš list obveščal o vseh pomembnejših dogodkih, političnih ali državnih,. še predvsem takšnih, ki se bodo pobliže tikali Avstrije in našega v njej živečega plemena. Tako torej vidiš, ta list bo, dragi rojak, v vsaki priložnosti življenja pravi in veren kažipot*. Intenzivne priprave in delo pri urejanju tega lista so pokazale, da je v Trstu jedro sposobnih ljudi, ki so — kakor so najavili že v prvi številki — ustvarili iz »Naše Sloge* zelo »živo središtje svega duševnoga pokreta u tih naših stranah*. V začetku 80 let je list postal tudi vir zelo uspešnih ofenzivnih akcij. Do tedaj pa je grupa starejših, to je pripadnikov prve generacije hrvaških politikov v Istri, prav z začetkom izdajanja »Naše Sloge* začela s sistematičnim spremljanjem in nato tudi usmerjanjem različnih komponent v političnem, gospodarskem in kulturno - prosvetnem življenju Istre. Med ostalim se je njihova uspešna dejavnost posebno dobro opažala v pripravah volilnih kampanij za občinske organe, nato pa tudi za istrski tabor v Poreču in za cesarski zbor na Dunaju. Zato se povsem upravičeno poudarja, da je »Naša Sloga* ena od osnovnih in najpomembnejših prekretnic v narodnem preporodu Istre in da se pojav tega lista označuje kot začetek organiziranega političnega gibanja Hrvatov v Istri. Naslovna stran prve številke »Naše Sloge* i...........................min.iiunini.. iv i i 11« 11« 1* 1 1 . (Nadaljevanje s prejšnje strani) videla, da je bila pretežna večina besed vzetih iz narečja, zelo malo pa je bilo italijanskih.* Tako je torej potekalo učiteljsko delo na tem koncu naše zemlje, kjer so ljudje le bežno znali za to, kar se je dogajalo onstran njihovih hribov, v krajih, ki so bili toliko let odsekani od ostale Zelena dolina Tribuša Potem so se znašli na tej skali, ostali brez jedi in vode ves dan In vso noč. Na večer naslednjega dne. Je Rdečevratec poslal fanta v vas. Da bi prinesel hrano in še kaj. Vanjo se je itnel pritihotapiti ko lisica, ker je dolina bila vsa polna Švabov. Toda nazaj ga ni bilo več. V pozni noči se je Rdečevratec sam odpravil v vas. Ni bila daleč, že zdavna bi bil moral priti nazaj. Zdaj se ga loteva nepremagljiv obup. Siri se v prsnem košu z neznansko krutostjo. Celo je vse mokro od peklenske muke. Ljudje so živali, medlo razmišlja, živali, ki se bore edinole za lastno življenje. Ne bo Ju več nazaj... Nenadoma je kot po nekem čudežu spet ves miren. Kakšna, slast, kot da bi nekdo odvzel neko strahotno breme in si bo zdaj lahko tako lepo odpočil... Miroval je in sunkovito dihal. Ves se je prepuščal temu bla- Anton Karabaič Iz Punta, prvi urednik »Naše Sloge« žilnemu razpoloženju. Potem se Je začelo znova. Spet Je bil ves v znoju, stokal od duševnih stisk. Nato je popustilo in se spet začelo, spet popustilo In spet začelo, dokler se ni na smrt u-trujen končno umiril, se pobotal z mislijo, da mu je pač usojeno poginiti. V ryem pa je še naprej tlela iskrica upanja, ki ni hotela zamreti... V glavi mu zdaj šumi, v ušesih buči kot tisto Jutro na krvavi, grobi mizi, ko mu je zdravnik u-trujenega obraza v beli halji potihoma govoril: Potrpi, tovariš... ne gre drugače... potrpi. Zdravnik je bil zgaran od naporov in pre-čutih noči in ni imel ne etra ne injekcij, samo svoje roke in o-rodje. Dekle, mlada bolničarka, mu je z mehko roko šla pod brado in mu pridrževala glavo. Zdravnik se Je sklanjal nad njim in ga gledal v oči. Potem naenkrat ni bilo več ne sobe ne njenih s paplijem obloženih sten ne Titove slike nad vraitd ne svetlega okna nasproti ne obrazov nad njim ne belega zdravnikovega oblačila ne glasov: bila je samo črna tema in rdeči ognjeni bliski v njej, bili so hlastno mrmrajoči pridušeni glasovi v neznanski daljavi, bile so kot britev ostre, nepopisne bolečine v nogi, v drobovju, v srcu in možganih. Bolečine kot zlobni, strupeni pajki, rdeči in krvaveči, ki z divjo naslado grebejo s svojimi razsrjenimi kremplji po mehkih možganih in umirar joči duši. Toda zdaj mu je jasno, da to ni bilo najhujše. Res, še daleč ne najhujše... Kje sta? Kaj delata? Zakaj me puščata, da bom tu poginil kot pes?... V grlu Je začutil vozel, nekaj slanega. V njem se Je oglašal porogljiv glas: Hehehe... Glej, glej!... Ti Je žal?... 2al tl Je, žal ti je. Zakaj neki? Ne umiraš za stvar? Napravil sl svojo dolžnost, ali ne? Česa si še želiš? Rdečih rož, govoranc?... Hehe... Eh, ti tič!... Kesaš se, kajne?... Prepozno, prepozno... Hehehe... Kri mu Je udarila v glavo, v ranah ga Je začelo tolči. PfeJ, prekleta svinjarija. Umazana misel. Bil je ves togoten nase. Ne misli na to, ne misli na to, sl Je pravil. Toda onih dveh še ni. Bosta prišla, bo prišel vsaj eden od njiju? Da, morda oni z rdečim vratom pride. Res, ta pride, ta skoraj zagotovo pride... ta Je dober, zrel, ne bo me pustil... Noč Je bila slastna, mehka po razžarjenem dnevu, polna božajočih, neznanih vonjav, skrivnostnih tišin in šepetanj. Z odprtimi u-sti In razširjenimi prsi Je zajemal vase, kar Je največ mogel teh lepot in dobrot. Zdaj si je samo želel, da bi se tako čim- prej končalo. Nič ne bi bilo težko, je px>mislll, niti občutil ne bi. Skoraj se je razveselil tega. V njem ni bilo več nobene moči. Nad glavo je v drevesni krošnji vzplahutala nočna ptica. Odletela je v noč. šelestenje njenih perutnic ga je žametno božalo. Nekoč ni maral nočnih pytlc, zdaj je bdi tej hvaležen, da je bila tu... da je vzplahutala in odletela. Bila je delček življenja, ki je odhajalo. Trudil se je, da bi doumel, zakaj ni več čuti streljanja. Misel je topo glodala, glodala... piotem se mu je Skozi sivo praznino in neskončne daljave bledo nakazalo ne popolnoma jasno spoznanje: Ah, prenehalo je pred večerom in zdaj... zdaj je že noč, noooč... C me, slovesno premikajoče se ogromne tenčice, ki že nekaj časa grozeče valovijo proti njemu, ga zdaj z zavratno škodoželjnostjo vedno bolj ovijajo, ga duše, mu odvzemajo zrak, da ne more več dihati. Zamahnil je z rokama v temo: Zraka... zraka...! Izginjal je v črnem breznu brez konca in začetka. Iz teme zdaj vanj strmi osvetljeno, bledo, velikansko in ostudno polipovo oko. Napenja se in krči, hrope: aah-haa, aaah-haaa... Zemlja se pod njim dviga In spušča: oooh-oooh, oooh-oooh... Vse se napenja in diha, drevesa, skale, zrak. Potem se je zemlja spet umirila, stvari so obnemele, oko Je izginilo. Drgnil se je z dlanmi po očeh in stokal. Skozi strujanje noči je spet zaslutil šumenje rečice, zavohal slastni vonj po mokroti. O, voda, voda... Daleč nekje je v noči počil osamljen strel. Patrole, to so pa-trale, se je spomnil, potem se je spet izgubil. Iz teme nad njim se mu ves svetel smehlja dobrodušni, široki obraz Rdečevratea. Ves je oblit kot od ndke bele, bleščeče neonske svetlobe. Telesa ni videti in tudi ne vratu, samo glava, samo obraz, vse drugo prekriva tema. Med ustnicami se mu kadi šop dolgih, belih cigaret. Kako ga je vesel. Povedati mu mora to in ga povprašati po fantiču. Zdajci pa se z grozo zaive, da je fantič tu, zraven njega, in da ga ne more videti, ker je to sairno njegov duh. Z besnim sovraštvom skuša s pestjo zamahniti proti svetlemu obrazu nad njim, ki je takisto duh... duh Rdečevratea... Obraz se skri je za oblakom črnega cigaretnega dima. Ko se spet prikaže, mu iz oči polže velike krvave solze. Med ustnicami dogoreva šop okrvavljenih, rdeče kadečih se cigaret. Meso na u-stdh se cvre jn odpada. Pokažeta se dve vrsti močnih, ravnih, črno okajenih zdravih zob. Izza njdh je čuti šepetanje: Zaklali so naju... Prišla sva, klical si naju... Ustnice se bolestno zareže v mrtvaškem nasmehu. Znašel se je na pol sedeč, o-prt na komolce, moker od groze. Srepo je buljil v temo. Z drhtečimi prsti je otipaval orožje, v sebi Je občutil ubijalsko željo, da v nekoga strelja, da bi nekoga ubil. Zdrsnil je nazaj in z glavo oplazil po debeli korenini smreke, ki Je rasla tik za njegovim hrbtom. Zdaj se je opajaj ob zvokih veličastne himne. Nekdo zamahuje z roko, nevidna godba igra poletnemu grmenju podobno pesem. Množica ljudi: vsi stoje nepremično široko odprtih ust, vsi pojejo, resni, zamaknjeni, z izzivajočimi očmi, uprtimi v daljavo. Pesem pljuska kot toplo morje po širokem trgu. Kot valovi se njeni a-kordi odbijajo, vrtinčijo, kipijo proti nebu... Nenadoma Je spet ves trezen: Pesem!... Kaj je to?!... Culi Jo bodo, prišli, me pobil!... Pesem, pesem, kakšna pesem.. Je mrmral in se znova Izgubljal. Te svetloožarjene zastave... Od nevidnih rok nošene, čez nebo!... To ognjeno bruhanje topov... Beli, gosti dimi... od kod?... Kaj je to, kaj je to?!... Se ml blede?!... Kje sem, kaj Je z mar no?!... Proti bedim, gostim dimom se vale ogromne množice. On drvi z njimi. Tisoči zborov pojo 1-sto pesem. Veličastno pesem, pesem kot ocean... kot o-oe-an..., o-oe-an... Pesem Je bila zadnje, kar so njegovi poiprisebnd, zmedeni možgani posredovali njegovi zavesti. Potem je zlovešč mrak prekril vse. Nič več ni ničesar čutil, popolnoma nič več ni ničesar mislil, pogreznil se je v praznino, ki je enaka smrti. Močan piš, fcl Je kot ubrana simfonija že nekaj časa vršal skozi noč ta drevesne krošnje, je zdiaj ponehaval. Z zadnjimi rahlimi sunki je oblizoval njegov bledi obraz in se prešerno poigraval s temnimi Lasmi, ki mu jih je mršil po hladnem čelu. Bela sled ceste se v temi medlo mota, izginja in se spet videva. Ostro in nevarno odmevajo u-darci konjskih kopit v sovražni noči. Cmo pošumevanje hladne vode v čistem, s smolo nasičenem zraku, je edino, kar prikriva to izdajalsko topotanje. DUŠAN FURLAN (Nadaljevanje v prihodnjem jubilejnem dodatku) Slovenije, a kjer so kljub vsemu z veselim srcem pozdravljali slovensko šolo. *Duhovnik je še nekajkrat prišel do mene, da bi se pozanimal, kako mi gre. Vse je bilo v redu, otroci so bili mirni, vse bi šlo lepo naprej, ko bi ne v drugi polovici aprila prišlo do mobilizacije. Ljudje so se zbali, da bodo morali možje čez Sočo, tega pa niso hoteli. Mobilizaciji se je pridružila še močnejša propaganda ozopovcev in otrok je bilo v šoli vedno manj. Zadnji dan sem jih imela le še deset. Da bi bila mera polna, je sledila še nemška ofenziva in zaradi varnosti smo s šolo prenehale in vključili so nas v beneški bataljon. Na po-kretu se mi je še zgodilo, da sem nekje nerodno stopila in padla, tako da nisem mogla več hoditi. Najprej so me spravili nekam v vas, potem pa so me prenesli v bolnišnico, ki je bila tik nad Idar-jo. Tam je bil zdravnik dr. Viktor Volčjak, ki ga boste tudi lahko našli v Ljubljani in vam bo lahko kaj povedal. Tudi bolničarji, ki so bili po večini s Tolminskega, bi vam znali kaj povedati o partizanščini na Beneškem. No, v bolnišnici sem ostala do 4. maja, ko so nas evakuirali v Tržič. Bolnišnico sem hotela pozneje še enkrat obiskati, a so mi povedali, da so jo ozopovci takoj po našem odhodu popolnoma uničili.* Tako je bilo torej delo partizanske učiteljice na Beneškem končano. A ni mi še nehala pripovedovati. Še enkrat mi poudari, da je bila šola slovenska, da je tudi duhovnik vedno pridigal samo v slovenščini. In še nekaj mi čisto zaupno pove. »Veste, ko sem bila v bolnišnici, mi je neki fant iz Krasa poslal po kurirski pošti pismo. To se pravi, da so ljudje le imeli precej stikov s partizani, saj je bila bolnišnica v vsakem kraju, v Benečiji pa še posebno, najbolj zakonspiriran partizanski objekt. No, ta fant mi je torej poslal pismo, čisto preprosto pisemce, pisano v beneškem narečju.* Nehote se spomnim razglednice, ki md Je pred kratkim priromala iz Švice. »Ltepo te posdravien an ti želim velico srečo.* Samo to. Preprosto in v narečju, tako kot pred petindvajsetimi leti. Oči so mi zažarele. Spomnila sem se, da sva se z Bogdano pogovarjali, da bi jo enkrat spomladi spet skupaj odkurili v Beneško Slovenijo. »Veš kaj, Bogdana, zdaj enkrat maja bi šli sami, potem pa se moramo dogovoriti, da pridejo z nami tudi tvoja mama in drugi, ki so pred petindvajsetimi leti hodili tam okoli.* »V redu, drži,* pravi Bogdana. Načelno zmenjeno. Zahvalim se in se poslovim. Na poti domov začne pršeti. A dežja skoraj ne čutim; mislim na tisti dan, ko se bomo mi mladi podali v Benečijo skupaj s tistimi, ki so pred petindvajsetimi leti bili v Benečiji prav tako mladi kot mi, če ne še bolj, in vem: ko bomo skupaj zrli na beneške doline, ne bomo čutili petindvajset let, ki nas ločijo, molče si bomo podali štafetno palico in oboji si bomo želeli, da bi zdaj mi, mladi, nadaljevali delo, ki 30 ga takrat oni, mladi, začeli. OB 25-LETNICI ZMAGE Našim padlim od Milj do Trbiža Grobovi padlih na pokopališču v Gorici Grobovi padlih na pokopališču v Gorici Spomenik v šempolaju ŠPORT ŠPORT ŠPORT Nfl KOLESARSKI DIRKI «T0UR DE FRflNCE» IINARES NA KRONOMETER HITREJŠI OD MERCKXA V prvi poletapi je Merci« sam privozil na cilj v Forestu Belgijec Eddy Merckx je po sedmi etapi še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. Ni le pustil za seboj svojih nevarnejših tekmecev ampak se je dokopal z odlično uvrstitvijo tudi do nagradnih časovnih odbitkov, tako da je svoj naskok na skupni lestvici zdaj še povečal. Današnja etapa je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu so tekmovalci prevozili 119 km dolgo poletapo od Va-lenciennesa do Foresta. Med vožnjo sicer ni bilo občutnejših vzponov, tekmovanje pa je bilo zaradi s kockami tlakovanega cestišča kljub temu precej otežkočeno. Vse to pa ni ustavilo Merckxa, da ne bi tvegal naskoka na etapno krajem in na belgijsko ozemlje je sklenil priti ne le na čelu skupne lestvice, ampak tudi kolone kolesarjev. Odveč je seveda pripomba, da je v svoji nameri uspel in le Van Impe se mu je prilepil ob kolo. V zadnjem, kratkem a strmem vzponu pa se je Merckx znebil s precejšnjo lahkoto tudi tega zasledovalca in je tako sam privozil na cilj. Druga poletapa je bila na kronometer za posameznike, Merckxu pa je pripravila neljubo presenečenje. Čeprav je bil glavni favorit za zmago tudi v tem delu tekmovanja ga je prehitel sicer zelo dober a ne preveč znani španski kolesar G zales Linares za več kot dve sekundi. zmago. Bližal se je pač domačim MmiiiiintiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiilMii NA KOLESARSKI DIRKI PO JUGOSLAVIJI Jugoslovan J. Valenčič prevzel vodstvo na lestvici Včeraj sta bili na sporedu dve etapi - V vožnji na kronometer pravo zmagoslavje jugoslovanskih kolesarjev, ki so zasedli prva štiri mesta Lestvica drugega dela sedme etape: 1. Gonzales Linares (Šp.), ki je prevozil 7,200 km dolgo progo na kronometer za posameznike v 10’01”7G 2. Merckx 10'04’'05 3. Grosskost 10'06”62 4. Ocania 10'08''08 5. Zoetelmelk 10’10”51 6. Petterson 10'11”58 7. Pintens 10'13”83 8. Van Springel 10’14”62 9. Jansens 10’15”01 Najboljši Italijan je bil Boifava s časom 10'35”90. Na skupni lestvici je — kot smo že dejali — Merckx svoje vodstvo še povečal in le malo je verjetno, da bi ga v nadaljevanju dirke lahko kdo resneje ogrožal. Merckxov naskok pred drugouvrščenim Godefrootom znaša po današnjih poletapah 2'7”, Italijan Zi-lioli pa je na sedmem mestu skupne lestvice z zaostankom 3’04”. LJUBLJANA, 3. — Danes zjutraj je bila na sporedu 8. etapa mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji. Dirkalce je celo pot spremljalo zelo slabo vreme in kmalu po odhodu iz Zagreba jih je začel motiti še dež. Cesta je postajala vse bolj spolzka iti morali so voziti zelo previdno. kilometrov pred ciljem je zbe- 4. Bilič 33’34" 5. Piccln 33'53” 6. Wozniak 34’0r’ 7. Hava 34 06" 8. Kuiiper 34TT 9. Kuvalja 34'21" Labus 34’21” 11. Patek 34’24” ...» ,, , ..-» .. -. Jutri bodo tekmovalci prevozili žal Jože Valenčič, č an Jugoslovan-, ^ 1M km ^ 10. etapo ske reprezentance, ki je vozil 30 km čisto sam. Ni pa mu uspelo, da bi prispel na cilj sam, 10 km pred ciljem ga je glavnina ulovila in prvi je skozi cilj privozil Romun Grigore. Jugoslovan Hvasti je bil 5. Splošna lestvica se po tej etapi ni spremenila: v vodstvu je bil še naprej Poljak Wozniak,2. Škerlj (Slovenija), 3. F. Valenčič (Slovenija), 4. pa Damgullaume (Francija). Popolde pa so prevozili;, 9. etapo: 37 km od Ljubljane do Kranja posamezno na kronometer. Na koncu etape je prišlo do korenite spremembe splošne lestvice. Prvo mesto je osvojil mladi Jože Valenčič, ki bil žrtev hude nesreče in zdravnik etape. Privozil je skozi cilj s 15 sek. prednosti pred 36-letnim čubri* čem, ki od etape do etape bolj preseneča. Pred nekaj leti je namreč bil žrtev hude nesreče in zdravniki so mu rekli, da ne bo nikoli več sedel na bicikel. Zdaj pa je med najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji. Tretji je bil Hvasti, 4. Bilič prvi °d tujih kolesarjev pa je bil Italijan Piccin, ki je zasedel 5. mesto. Na splošni lestvici ie kot smo rekli v vodstvu Jože Valenčič. Vrstni red na cilju 9. etape Ljub-Ijanja — Kranj na kronometer: L J- Valenčič, ki je prevozil 37 km dolgo progo v času 33'05" 2- R- čubrič 33'15" 3- Hvasti 33'27” od Kranja do Vidma v Italiji. Vmes bodo morali namreč prevoziti tudi gorsko sedlo Vršič. Pojutrišnjem, v nedeljo, pa bo start 11. etape v Trstu, od koder bo tekmovalce popeljala pot do Pulja. ATLETIKA Nikoliccva tretja v Stockholmu Na mednarodnem atletskem tek movanju v Stockholmu je svetovna rekorderka v teku na 800 m., Jugoslovanka Vera Nikolič, zasedla na 400 m dolgi progi tretje mesto. Zmagala je komaj 17-letna Jamajčanka Maridyn Neuffville s časom 52"7, druga je bila odlična avstrijska tekačica Maria Sykora (55”4), tretja pa Nikoličeva s časom 56"4. TELOVADBA ZARADI ODPUSTA MOŽA Časlavska vrnila odlikovanja Znana češkoslovaška telovadka in večkratna olimpijska prvakinja Vera Časlavska js vrnila predsedniku češkoslovaške republike, generalu Ludviku Svobodi, vsa odlikovanja, s katerimi so jo odlikovali za njene športne uspehe. To je storila v znak protesta, ker so njenega moža, znanega tekača Josefa Odložila, odpustili iz službe pri atletski zvezi ČSSR, pri kateri je bil zaposlen. Odložil je bil namreč med «praško pomladjo* med podpisniki znanega manifesta «2 000 besed*. PO UVRSTITVI V MOŠKO ODBOJKARSKO C LIGO Zgoniška občina je nagradila šesterko športnega krožka Kras hokej na ledu Slavija ostala v ligi Slovenija bo imela tudi v prihodnji sezoni štiri svoje predstavnike v prvi jugoslovanski hokejski ligi. Ob koncu prejšnjega prvenstva se je namreč Slavija iz Vevč uvrstila na zadnje mesto za beograjskim Partizanom in bi torej morala izpasti. Ugotovili pa so, da je Partizan nastopil v prvenstveni tekmi proti zagrebškemu Medveščaku (13. decembra lani) z igralcem Andjeli-oem, ki sicer igra na Nizozemskem za tamkajšnji klub Nijmegen. Ker pa ne more biti noben igralec istočasno registriran za dva različna kluba je bila to seveda nepravilnost, zaradi katere so se Vevčani pritožili pri hokejski zvezi in so sedaj njihovo pritožbo tudi upoštevali. Partizanu so odvzeli dve točki, zaradi česar je zdrknil na zadnje mesto, Slavija pa je napredovala za mesto višje in bo skupno z Olimpijo, Jesenicami in Kranjsko goro tudi letos zastopala Slovenijo v prvi zvezni ligi. AVTOMOBILIZEM V Monzi so priredili avtomobilsko tekmovanje vendar ne v hitrostni vožnji, ampak v čim manjši porabi goriva. 50 avtomobilistov je tekmovalo s serijskimi avtomobili znamke autobianchi «A 112». Najboljši rezultat je dosegel Massa-grande, ki je prevozil 10 krogov 5.750 m dolge proge z zelo majhno količino bencina: z enim litrom goriva je namreč prevozil 23,750 km poti. ODBOJKA PRED SP V SOFIJI Reprezentanca SFRJ s sovjetskim trenerjem Jugoslovanska odbojkarska zveza se je končno odločila, da bo tudi njena moška reprezentanca sodelovala na svetovnem odbojkarskem prvenstvu letos septembra v Sofiji. Nekaj časa je namreč kazalo, da jugoslovanski odbojkarji ne bodo sodelovali na tej veliki prireditvi. Zvezni kapetan Dragoslav Sirotano-vič, ki je prevzel vodstvo ekipe je zdaj objavil seznam kandidatov za Sofijo in sicer so to: Kos, Jankovič, Radeljevič, Žilič, Uranut, Brožič, Bošnjak, Boričič, Gvozdenovič, Pilič, Petrovič, Grbič, Bamak, Markovič in Donev. Uradni seznam i-graloev, ki jih bodo uvrstili v reprezentanco, bodo objavili šele tik pred prvenstvom. Vse kaže, da bodo tudi Jugoslovani za svoje odbojkarje najeli tujega trenerja. Neuspehi reprezentance v njenih zadnjih nastopih so namreč pokazali, da je začela jugoslovanska odbojka, nekoč med najboljšimi v Evropi, zaostajati. Da bi zopet dosegla svojo nekdanjo kakovost in ugled bodo zdaj najeli trenerja iz tujine, verjetno iz Sovjetske zveze. Kot je bila deležna posebne časti Sonja Miličeva, ko si je priborila naslov državne podprvaki-nje v namiznem tenisu za nara-ščajnice in ji je zgoniška občina podarila zlato kolajno, tako so takrat, in sicer v sredo zvečer bili povabljeni na občino v Zgoniku tudi igralci odbojkarske ekipe Krasa. Župan Josip Guštin ie v kratkem nagovoru orisal uspehe zgoniških športnikov ter jim želel nadaljnjih uspehov, kajti nji-rovi dosežki so v čast in ponos vseh občanov. Nato je podaril kapetanu ekipe prof. Franku Dra-siču lep šopek rdečih vrtnic in srebrno kolajno. Profesor Drašič se je zahvalil županu za veliko priznanje, ki ga je občinska tigrova dala igralcem, nakar so prišli na vrsto vsi člani ekipe in prejeli srebrno kolajno, na kateri je napis: «Za športne zasluge — ‘unij 1970 — občina Zgonik». Kratki, a prisrčni domači slovesnosti je prisostvoval tudi predsednik ŠD Kras dr. Jan Godnič. Športniki so se skupaj z županom zadržali v prisrčnem razgovoru ob dobri domači kapljici. Pobudo zgoniške uprave da nagradi svoje športnike, ki so domačo občino še posebno častno zastopali, je vredna vse pohvale. Taka priznanja so mladim ljudem vsekakor v veliko spodbudo in prav gotovo je, da bodo mladi Zgoničani v svojih nastopih še podvojili svoje moči, da bi se izkazali vredni pozornosti, ki jim ji jo je izkazala domača občinska uprava. Ta je dokazala, da ceni in pravilno vrednoti prizadevanja svojih mladih občanov, ki dopolnjujejo svoje šolske in delovne obveznosti z zdravim športnim udejstvovanjem, ki je poleg tega tudi zelo uspešno. Dosežki Sonje Miličeve v namiznem tenisu in odbojkarjev v D ligi so najlepši dokaz, da lahko tudi manjše društvo doseže s skromnimi sredstvi velike uspehe (celo v državnem merilu), zato je bilo priznanje zgoniškim športnikom povsem umestno. Na naših slikah je nekaj trenutkov z nagrajevanja zgoniških odbojkarjev: župan Josip Guštin izroča nagrado trenerju in kapetanu šesterke Krasa prof. Franku Drasiču (zgoraj levo), igralci si ogledujejo spominske medalje (zgodaj desno) in celotna ekipa s županom Guštinom in v predsednikom Krasa, dr. Godničem v svoji sredi (spodaj). M. M. .....*...■■•»■■"»■•■■■»H...............■immum......................................................m..........■miiniimmm.................imun«...................,um PO OGORČENI BORBI Z AMERIČANKO KINGOVO M. Court prva v Wimbledoiw Prvi set je osvojila po 26 igrah . V polfinalu moških dvojic zmaga Avstralcev Rosevalla in Stolla nad romunsko dvojico Tiriac-Nastase LONDON, 3. — Margareth Court je ponovno osvojila naslov angleške mednarodne teniške prvakinje. V dveh setih je premagala trdoživo Američanko Kingovo, ki je predala prvi set po 26 igrah se pravi z rezultatom 14:12, drugi pa po dvajsetih: 11:9.. Obe sta mnogo žog po nepotrebnem zgubili, končno pa je le zmagala favoritkinja Cour-tova. V polfinalu moških dvojic sta Avstralca Rosewall in Stolle premagala Romuna Tiriaca in Nastaseja SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešfa, da Je v Glinščici vsa ko nedeljo plezalni tečaj, katerega vod' načelnik AO dr. Mario (iec 1’ečaj se loči v praktični del (osnove plezanja v min čici) In teoretični del (diskusije, predavanja, projekcije dimov, diapozitivov m °Kled knjig) Upoštevajoč zani manje udeležencev bo trajal tečaj primerno število nedelj (oz praznikov) Žbirališče tečajnikov vsako nedeljo v Glinščici pri koči Tremuda ob ».30 zjutraj. športno društvo Devin-štivan je ustanovilo poleg članske nogometne ekipe (ki nastopa v 3. amaterski ligi), tudi mladinsko enajsterico, ki predstavlja »zaledje* prvega moštva po petih zelo napetih setih. Končni rezultat v korist Avstralcev je bil 6:4, 3:6, 10:8, 0:6, 6:3. V finalu moških dvojic se bosta tako srečala dva avstralska para Rosevvall -Stolle in Netvcomb - Coche. Slednja sta se uvrstila v finale že v sredo. ODBOJKA Turnir Corridonija v Št. Petru PLAVANJE Na mednarodnem plavalnem mitingu v Berlinu je postavila Mirjana Šegrtova nov jugoslovanski re kord na progi 100 m delfin. To razdaljo je preplavala v 1'07"6, kar je 6 desetink sekunde bolje od njenega dosedanjega rekorda. Športno društvo Polet z Opčin bo na splošno željo še enkrat ponovilo svojo KOTALKARSKO REVIJO Ponovitev bo danes, 4. julija, ob 21, uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Športno društvo Breg priredi 12. julija letos tradicionalni enodnevni Izlet v Begunje, Vrbo in na Bled. Cena izleta 3.200 lir, vključno kosilo na Bledu. Prijave pri vaških zastopnikih do 10. julija. Ekipa mladink goriškega AGI še vedno najboljša v deželi Borovke in sokolice so se uvrstile na 2oz. 3. mesto V preteklih dneh sta se Sokol in Bor udeležila tradicionalnega ženskega mladinskega odbojkarskega turnirja v št. Petru ob Soči. Turnir je organiziral tamkajšnji Corri-doni, nastopil pa je tudi goriški AGI. To dvodnevno tekmovanje je dobro izredna, vročina, zlasti v telovad-iziredna vorčina, zlasti v telovadnici, kjer se je tekmovanje odvija- lo. Prva lovorika je zasluženo pripadala Goričankam, ki so tako potrdile, da imajo resnično najboljše mladinke v deželi. Zadovoljila sta tudi Bor in Sokol z drugim in tretjim mestom. Tržačanke in Nabrežinke so nastopile v naslednjih postavah: BOR: Pernarčič, Hrovatin, Bezeljak, Pečar, švagelj. Bolčina in Artač. SOKOL: Škrk, Zidarič, Gabrovec, Frančeškin, Colja, Petelin in Pernarčič. AGI GORICA - BOR 2:1 (16:14, 7:15, 15:8) V prvem spopadu sta se srečala tekmeca za prvo mesto. Škoda, da so Tržačanke naletele na neugoden žreb, ker bi lahko segle tudi po prvem mestu, če bi se pravočasno privadile na novo okolje. Vsekakor pa bi morale biti bolj pazljive in samozavestne v tem spopadu, ko je I bil na drugi strani najmočnejši nasprotnik. Po začetnem vodstvu Goričank z 10:5 preidejo Tržačanke v protinapad in v vodstvo s 13:10. Po teh spodbudnih razpletih se zatakne in set pripade AGI. V drugem nizu Bor zaigra v izjemnem slogu, povede celo s 13:0. Po nepotrebnem pa nato prepusti nasprotnicam kar 7 točk. Zadnji in odločilni set pa je pravo nasprotje. AGI se nikakor ne preda in pri zamenjavi igrišča vodi z 8:3 ih malo kasneje celo 13:3. Do konca borovke omilijo razliko na 8 točk. SOKOL - CORRIDONI 2:0 (15:10. 15:9) Že sam začetek srečanja je hitro pokazal, da so domačinke najslab-ši udeleženec turnirja. To pa navzlic temu, da proti Nabrežinkam povedejo in to predvsem na račup slabega začetka Sokola. Ko pa njihov stroj normalno steče, se Corridoni tu pa tam le skuša braniti, a nič več. V drugem setu pa Sokol na daljuje z istim zagonom in 9 točk je za Furlanke več kot preveč. BOR - CORRIDONI 2:0 (15:2. 15:9) Kljub nezanesljivi igri «plavih» se Corridoni ne more upirati in enakovredno kositi z nasprotnicami, ki so še vedno boljši nasprotnik. V prvem setu zberejo prvo točko, ko je bilo že 7:0 in drugo pri 14:1. Po tem poraznem začetku se domačinke ob podpori gledalcev srčno borijo in so ob koncu 2. niza nagrajene z 9 točkami. AGI - CORRIDONI 2:0 (15:5. 15:2) Sedem osvojenih točk Corridonija je najboljše spričevalo razmerja moči na igrišču. AGI - SOKOL 2:0 (15:1, 15:10) Pred tem srečanjem je bila še teoretična možnost, da bi Sokol premagal AGI in tako omogočil pot do prvega mesta sebi ali pa Boru. To majhno upanje pa se žal ni uresničilo. Nabrežinke pričnejo porazno slabo. V drugem nizu pa se otresejo začetne treme in vodjjo vse do 10 točke. Tu pa pride do izraza večja homogenost in uigranost Goričank, ki osvojijo tudi ta set in s tem končno zmago. BOR - SOKOL 2:1 (15:12, 8:15, 15:4) Zadnja tekma in derbi turnirja je bila odločilna za osvojitev drugega mesta. V začetnih zavrtlja.iih Sokol pokaže več in tudi bera točk hitreje narašča na njegovi strani vse do 9:5. Bor preide prvič v vodstvo pri 13:12 in nasprotnice tu tudi pusti. Maihna sprememba pri postavi «r>!avih» ne rodi zaželenih sadov in S''kol stanje izenači. Zadnji in odločilni SPt pa se prične v znameniu izenačenosti. Pred menjavo igrišča se Bor oddalji in povede z 8:4 Potem pa Nabrežinke močno popustijo in tako puste nasprotnicam prosto pot ao končne zmage. Po končanem tekmovanju je sledilo nagrajevanje Za prvo mesto je AGI dobil lep pokal, drugouvrščenemu Boru je organizator poklonil plaketo Odbojkarice tretje-uvrščenega Sokola in četrtega Corridonija pa so prejele lepe medalje. Končna lestvica turnirja: 6 4 2 0 G. F. mmumm V meddržavnem prijateljskem boksarskem srečanju amatersldh reprezentanc v Beogradu je Jugoslavija premagala ZDA z 12:10. Med jugoslovanskimi boksarji, ki so zmagali, sta bila tudi Parlov in Vujin. AGI 3 3 0 6:1 Bor 3 2 1 5:3 Sokol 3 1 2 3:4 Corridoni 3 0 3 0:6 MLADEN 12- ---------------------X K01ARA j v Prt*v«*dt*l: Severin Šali Boji z Rimljani, med rekama Sano in Bosno, so divjali najhuje za časa Tiberija. Vodja Breukov, Baton, je izdal in Izročil soviažniku drugega njihovega prvaka Pinesa. Tako so se v teh krajih začele prve izdaje, o katerih vemo. Da bi svoji vojski olajšal pot skozi bosenske soteske in gozdove, je rimski cesar Avgust zgradil mrežo cest od Jadranskega morja do reke Save. En krak rimske ceste je šel čez Glamoč In segel do Gradiške, severovzhodno od Kozare, kjer je nekoč bilo pristanišče Servetia. Mladeniči iz teh krajev, brez državljanskih pravic, so btli vpoklicani v rimske legije ali so se vojskovali v pomožnih tetah drugod: v Angliji, Nemčiji in v Alžiriji. Nekatere so jemali celo v pomorščake. Bogato dolino Sane, južno od Kozare, so izkoriščali že * tretjem stoletju. V Starem Majdanu so kopali železno rudo, pri Gornjem VaJcuju pa črpali zlato, ki so ga že pred prihodom Rimljanov izpirali v Vrbasu. Po zaslugi Plinija je ohranjen podatek, vsekakor pretiran, da je tukaj za vlada- vine Nerona dnevno pridobivanje zlata znašalo petdeset funtov-Izkopali so in pretopili hribe železne rude, preorali bregove ilovice in naredili na milijone opek, pa vendar so bosenske planine z gozdovi, soteskami in neprehodnimi globačami videti večne, kot da človeška noga ni stopila nanje, kot da se jih roka ni dotaknila. V šestem in sedmem veku so na hitrih konjih privrela z vzhoda slovanska plemena, oborožena s puščicami, kopji in ščiti. Skupaj z Avari, ali v boju proti njihovim hordam, so stari Slovani pustošili naselja in deželo. Pod kopiti njihovih konj, v ognju, so izginila rimska mesta Domavium, Bistue, Delminium, Deluntum in druga, katerim se je celd ime pozabilo. Slovani, živeč v močvirjih Ukrajine in Poljske, kjer jih je dušilo blato, vlaga in megla, ko so se ukvarjali z lovom, živinorejo in poljedelstvom, so zapustili staro domovino in hrepeneči po soncu odjezdili proti Jadranskemu morju in še dalje, na topli jug, pa izpodrinili staroselce. Tako so ti kraji postali njihova nova domovina. (Iz starih zapisov) 4 Ko je zapokalo, se je Lazar bril. Od zahoda, proti reki Uni, je močno bobnelo. Toda bobnelo Je tudi prej, od Une in Save in od Vrbasa, toda Lazar se je vendar bril. Zmeraj Je govoril, da partizan ne sme biti bradat, ker je to oznaka četnikov. (Mi pa nismo četniki, nismo bradači, ubili so nam Mladena, komandanta, ki je pred vojno v Prijedoru zastonj zdravil reveže, v vojski pa je poveljeval in bil prvi v uporu in potlej, dokler ni padel daleč od Kozare, v Jašavci, od izdajalske roke.) Zato se je Lazar bril vsak dan, celo pod orožjem, a brzostrelko čez rame, stisnjen s pasom in pokrit s kučmo. Toda bril se je in na pregled je prihajal obrit, na postojanko ni šel bradat, tudi v vas ni zahajal bradat. In kadar so hoteli koga pograjati, ker je bil kosmat, so mu rekli: «PoslaM te bomo Lazarju pa naj te on ostrga.« Vsi so vedeli, da v četi črnega Lazarja niti ena brada ni smela biti neobrita, Lazar tudii ni odpuščal bradačem, niti jih ni trpel v svojih vrstah. Ce Je zagledal kosmatela, Je stopil k njemu s stisnjenimi pestmi: «Stopd iz vrste, dva koraka naprej!« In kadar Je komu rekel, da naj stopi dva koraka iz vrste, tega ni rekel tjavdan. Lazar nd poznal šale: velik, brkat, s svojimi devetdesetimi kilogrami, je znal zamahniti s pestjo, brcniti z nogo, suniti s kopitom puške. Včasih Je takega neobriteža tudi razorožil in zvezal pa ga tako osramočenega poslal s stražo v štab Žarko ve ga bataljona, proti Karanu ali še dlje, Sošu na raport. (Ne bom ti pripovedoval, kakšen Je včasih tovariš šoša, ki je zamenjal Mladena, kajti to, kakšen Je Soša. vedo vsi, ki so prišli v šošev jarek in se niso več vrnili...) Da bi pa bil vsem zgled, se je Lazar zmeraj bril prvi, že zjutraj, ko so drugi še spali ali se prebujali in stegovali noge in vratove. Vzel Je britev, nabrusil rezilo na jermenu ali na kamnu in presekal dlako. Ali pa ga je moral obriti mali žlahtlč, medtem ko je Lazar našopirjeno sedel, obkrožen s kmeti, ki so z užitkom opazovali, kako se brije komandir. Toda davi, ko se je ravno namilil in stopil pred ogledalo, je nekdo zavpil: ((Komandir, napadajo... Slišiš? Poglej jih, napadajo...« ((Mali, ravno prav sd prišel, me boš obril.« «Stric, ali slišiš?« ((Nisem stric, ampak komandir.« «Poglej jih, na Cerovioi.« «Kaj jih ni Hamdija napodil? Zakaj pa sem dal vod vojakov? Kaj jih ni v TJno pognal?« ((Počakal Jih Je na Maziču, toda zasuli so ga z groznim mitralješkim, minometalskim in topniškim ognjem...« «Ne čvekaj! Drži britev!« ((Tovariš komandir,« je spet poskusil deček, toda njegove besede je preglasila granata, Id je eksplodirala čisto blizu, tako da se je stresla hiša, pred katero je stal Lazar z ogledalcem v roki. «Hajdi, obrij me!« «Mamdija mi je rekel... Veste, prosi za okrepitev, če je mogoče, težki mitraljez...« «Saj je čas,« je rekel Lazar. «Na, primi britev!« ((Stric, ni časa,« ga je rotil deček, toda Lazar ga je ošinil s pogledom, pred katerim bi še drevo vzdrhtelo. Ni bilo pomoči. Vzel Je britev, s kazalcem obrisal milnico z Lazarjevega obraza in ga začel briti pod levim ušesom. Pri tem je mislil, kaj mu je naročil Hamdija: da se partizani umikajo proti Cerovici, da so dosegli hrib in da prosijo za pomoč, ker sovražna vojska pritiska za njimi. Toda kdo bi sedaj mogel prisiliti črnega Lazarja, da spremeni svoj sklep, se pravi, da neha z britjem Zlasti se Je rad obril pred bojem — ko ga ujetniki zagledajo, naj vedo, da jih je ujel partizan, ne pa bradač. Tako ko Je dečko potegnil z britvijo po obrazu, je udarila še ena granata, in prav blizu taborišča, kjer je četa prezimovala. Bil je to gozd, zaraščen, zelen, komaj olisten, s hišicami pod krošnjami, z lepo urejenimi bajtami, skladišči, kuhinjo, s stražarnicami in stezami, nad katerimi so kavsajoč po deblih žvrgolele ptice in brenčale čebele. Bilo le novo naselje, postavljeno sredi gaja, nad izvirom pitne vode. «Pojej vola, potem pa se napij te vode in čez pod ure boš spet lačen,« Je rad rekel Lazar. Sedaj pa je molče sedel na klopi pred poslopjem četne komande In deček, ki je hrabro prenesel tudi pok druge granate, ga Je bril. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 uPrava TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 dih, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ »ADIT* • DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš Italiana«. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trst OB ROBU ZASEDANJA PREDSTAVNIKOV ICE IZ VZHODNE EVROPE S primerno politiko bi naše pristanišče lahko pritegnilo več tranzita iz Bolgarije Sedanji promet gre v lirenske luke - Potreben pomorski sporazum med Italijo in Bolgarijo I Nagrajena mlada violinista Med deželami članicami Sveta za vzajemno pomoč (Comecon) igra Bolgarija pomembno vlogo potencialnega močnega partnerja za Italijo in v tem okviru ter zlasti kar se tiče tranzitne trgovine, tudi za našo deželo in tržaško pristanišče, {talija je namreč že danes na prstom mestu med bolgarskimi zunanjetrgovinskimi partnerji na Zahodu, saj so na tej lestvici pred njo le Sovjetska zveza, Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška in Poljska, to se pravi same dežele iz tako imenovanega vzhodnega bloka. Vrednost blagovne menjave med Italijo in Bolgarijo se je v zadnjih petih letih povečala za 45,2 od sto ten dosegla v letu 1969 104,1 milijona dolarjev. Medsebojna trgovinska bilanca je skoraj v ravnovesju, saj se je lani zaključila s primanjkljajem le 5,9 milijona dolarjev na bolgarski strani. Glede splošnega razvoja bolgarske zunanje trgovine velja še pripomniti, da se je njen obseg lani povečal za 4 od sto v primeri z letom 1968, skupna vrednost izmenjave je dosegla 3,55 milijarde dolarjev, konec lanskega leta pa je bila trgovinska bilanca te obdenavske dežele po daljšem času ponovno aktivna. Bolgari si prizadevajo, da bi pospešili mednarodno menjavo tako na vzhod kakor tudi na zahod, v zadnjih letih pa je opaziti, da se njihovi prometni tokovi pospešeno usmerjajo tudi v nekatere dežele V razvoju, med temi zlasti v Tunizijo, Maroko, Alžirijo, Indijo, Sirijo, itd. Italijanskemu tržišču dobavljajo Bolgari predvsem oljčna semena (23,7 od sto vseh dobav), živino OSNOVNA SOLA CEMNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu na. birajo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6/IL, na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/11., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje. v Tržaški knjigarni, Ul. sv Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlan,Jenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. (22,3 od sto), meso (21,1 od »to), železarske proizvode (5,7 od sto), industrijski izdelki pa predstavljajo le 5,4 od sto vseh dobav. Italija pa nasprotno izraža na bolgarsko tržišče kar 99,1 od sto industrijskih izdelkov, med katerimi prednjačijo zlasti izdelki kovinopre-delovalne industrije in umetna vlakna oziroma predivo. Današnje gospodarsko sodelovanje med našo deželo oziroma med našim pristaniščem in Bolgarijo, je zelo omejeno. Predvsem velja pri pomni/, da je skoraj ni 1; dje, k. bi plula iz Trsta v bolgarska pri starvšča, kakor tudi skoraj ni bolgarske ladje, ki bi plula v nasprot no smer. Gospodarstveniki na italijanski strani pravijo, da je sodelovanje z Bolgari na tem področju precej težavno, ker slednji zahte vajo praktično monopol pri prevažanju blaga bolgarskega izvora na tuje in blaga tujega izvora v Bolgarijo. Z dobro voljo prizadetih krogov iz Trsta pa bi se po vsej verjetnosti ta ovira lahko premagala, in sicer tako, da bi se ne posredno skušali povezati z državnim podjetjem za pomorski promet in špedicijo Despred. Podjetje oi bilo baje pripravljeno popustiti, kolikor bi mu zunanji partnerji prikazali sprejemljiv sporazum: sami Bolgari so namreč precej na tesnem, kar zadeva razpoložljiv prostor na domačih ladjah, in bi se zato vsako povečanje blagovne menjave med Italijo in Bolgarijo nujno moralo odraziti tudi na tem področju. V tej zvezi so predstavniki italijanskih gospodarskih organizacij v Sofiji na nedavnem za sedanju o teh problemih na trža ški trgovinski zbornici naglasili, da se približno 85 od sto vse blagovne menjave med Italijo in Bolga rijo odvija po morju, medtem ko se po kopnem — in to po železnici kakor tudi po cesti — pošilja zlasti bolgarsko meso namenjeno na italijansko tržišče. Bolgari pošiljajo v svet in tako tudi Italijo iz pristanišča Vame predvsem a'ta in oljčna semena, iz Burgasa pa železarske izdelke in razne kovine. Vse to blago pa je namenjeno v Genovo, Piombino in Neapelj, posamezne pošiljke živine pa tudi v Bari, Brindisi in Siracuso. Torej v pristanišča ob tirenski obali Apeninskega polotoka. Na vprašanje, kaj jih »privlačuje* na T.irensko morje, navajajo bolgarski operaterji po navadi tri argumente: namembno luko določa običajno italijanski uvoznik, ti renska pristanišča so na »poti* v smeri proti Franciji in Španiji in njihove storitve so v določeni meri boljše kakor storitve jadranskih luk. Promet med Bolgarijo in Jadranskim morjem da bi se po mnenju gospodarskih opazovalcev lahko pospešil, če bi tukajšnji poslovni krogi skušali navezati tesnejše in neposredne stike z osrednjimi gospodarskimi krogih v Sofiji in z državnim podjetjem za turizem »Balkan-tourist*. Po vsej verjetnosti bi morebitni sporazumi o medsebojnem sodelovanju doživeli v kratki dobi ugoden razvoj. Možno je tudi sodelovanje pri organizaciji rednih pomorskih zvez z mešanimi ladjami, to je z ladjami, ki bi poleg glavnega tovora lahko prejemale tudi po nekaj turistov. Kakor že omenjeno, bi od Bolgarov lahko dosegli omilitev manopola glede prevažanja blaga z ladjami pod bolgarsko zastavo, če bi n. pr. pristojni italijanski krogi dovolili v zameno Bolgarom več dovoljenj za opravljanje mednarodnih prevozov s tovornjaki, za kar kažejo Bolgari posebno zanimanje. V Sofiji se nadalje živo zanimajo za možnost vzpostavitve kontejnerskega prometa z italijanskimi lukami, in v tem okviru bi bilo treba zagotoviti Trstu pogoje, da bi prehitel druga konkurenčna pristanišča. Zastopniki italijanske ambasade v Sofiji so na tržaškem zasedanju izrazili prepričanje, da bi Trst s priznanjem primernih tarifnih olajšav in s politiko gospodarskega in poslovnega sporazumevanja s pristojnimi krogi na Bolgarskem lahko pritegnil na svoje pomole del blagovnega tranzita na relaciji Bolgarija - Avstrija, Švica, Zahodna Nemčija, posebno še če bi med Italijo in Bolgarijo tudi po prizadevanju tukajšnjih krogov čim prej prišlo do zaželenega sporazuma o vzajemnih pomorskih dejavnosti. Ravnatelj šole Glasbene matice dr. Gojmir Demšar podeljuje diplomi Aleksandru Zupančiču in Žarku Hrvatiču, ki sta dokončala študije na oddelku za violino glasbene šole GM ter jima čestita. Slovesnosti podelitve diplom so prisostvovali odborniki Glasbene matice in profesor obeh diplomirancev Oskar Kjuder, ki je tudi prejel čestitke za svoje pedagoško delo MiiHimiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiniiiimmiiimiirmiiiiiiiinHnummimmiumimMiiiiiiiiiiiHHHiituHnmmmiimiiiimmiiiiiiiiimiiimimHMnmniiimmtiiiMiiiimii NA LJUBLJANSKI FILOZOFSKI FAKULTETI Beneški Slovenci in Korošci na seminarju za sloveniste Na sporedu so lekcije o slovenskem jeziku, literaturi, običajih in krajše ekskurzije - Pri. šotni tudi slavisti iz evropskih in drugih držav Kakor smo že včeraj poročali, se je začel v Ljubljani VI. seminar slovenskega jezika in kulture za sloveniste iz tujine. Organizator je ljubljanska filozofska fakulteta, katere profesorji so tudi v glavnem predavatelji na seminarju. Navzoči so slovenisti iz različnih evropskih držav, nekaj pa jih je celo iz Amerike in Azije. V posebno skupino spadajo Korošci in Benečani, katerih je letos na seminarju kar pre-oej. Predavatelji Skušajo posredovati poslušalcem, med katerimi so dijaki, študentje, nekateri učitelji in profesorji ter kulturni delavci sploh, jezikovno osnovo, istočasno pa predavanja bogatdjo in pestrijo z diapozitivi ali filmi o slovenski kulturi, navadah in običajih. Poleg tega so organizatorji pripravili za sloveniste tudi vrsto zanimivih ekskurzij na podeželje in ogledov ljubljanskih zanimivosti. Skupina, v katero spadajo Korošci in Benečani, se razlikuje od ostalih, kolikor se obiskovalci ne učijo jezika, temveč izpopolnjujejo svoje znanje jezika in ga bogatijo z novimi izkušnjami glede govorjenja in pisanja. V skupini Benečanov Je poleg dijakinj špetrskega učiteljišča z Brda, iz Bmasa in Podbonesca, študenta iz Sovodenj in nekaj drugih ljudi, tudi predsednik švicarskega Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Marko Petrič. Petrič je izrazil svoje zadovoljstvo, da so vsi navzoči Benečani zelo mladi, kar pomeni, da Je zanimanje- za slovenski jezik med njimi posebno živo. Zdi se, da Slušatelji z izrednim zanimanjem sledijo vsem novim konceptom in učenju, tako da bodo res imeli od seminarja precejšnjo korist. Petrič sam je prvič na takem seminarju ln prepričan je — čeprav šele po nekaj dneh —, da mu bo osvežitev znanja in dopolnitev vsekakor koristila. Izrazil je tudi «škrito» želijo, da bi na seminar lahko prišel tudi prihodnje leto. Tudi Korošci so navdušeni nad predavanji tol programom seminarja sploh. V glavnem so to koroški dijaki ta študentje. Vsekakor se nam zdi zelo pozitivno dejstvo, da posvečajo profesorji Benečanom ta Korošcem kot članom narodne skupnosti v zamejstvu posebno pozornost. interesent vloži prošnjo. Upravičenci tega zakona so civilni državni uslužbenci (v stalnem in nestalnem delovnem razmerju), u-službenci krajevnih ustanov in njihovih podjetij, vštevši tiste, ki so prešle pod občinsko upravo, uslužbenci javnih ustanov in javnopravnih ustanov, uslužbenci javnih u-stanov za socialno skrbstvo in za dobrodelne namene ter uslužbenci bolnišnic, tudi če imajo posebno kolektivno delovno pogodbo. Kar se tiče kritja dajatev za socialno skrbstvo, je govornik poudaril, da morajo to prevzeti nase upravni zavodi zakladnega ministrstva, za druge zavode socialnega varstva pa mora te stroške prevzeti nase država. Zakon so v parlamentu že sprejeli in je bil objavljen v Uradnem liftu 11. 6. 1970. Tej obrazložitvi je sledila živahna debata, katere sta se udeležila med drugim dr. Buffolini in Cohen, ki sta omenila težave, ki jih je najavila občina oziroma CPDEL, pri uresničitvi tega zakona. Ob koncu debate je dr. Arbanas pozval udeležence, naj se vsak na svojem delovnem mestu čimbolj potrudi, da bo zakon čimprej dejan- Sen. Paolo Šema o vojaških služnostih Komunistični senator prof. Paolo Šema je naslovil predsedniku senata Fanfaniju vprašanje v zvezi s širjenjem vojaških služnosti v naši deželi. Opozoril je vlado, da se je pred časom obvezala, da jih bo, v kolikor bo mogoče, skrčila na najmanjšo mero in s tem ustregla željam krajevnega prebivalstva. Šema vprašuje vlado, kako misli ugoditi tem težnjam, tudi z zakonodajnimi normami, v skladu z izjavami, ki so jih njeni predstavniki dali med razpravo o proračunu obrambnega ministrstva, tudi z obširno informacijo o bremenih na narodno gospodarstvo in možnosti, da se v določenem času odpravijo, v kolikor te možnosti obstajajo Vprašanje sta, poleg sen. Šema, podpisali tudi Antonini in Corucci. Na vprašanje sen. Paola Seme ministru za telekomunikacije v zvezi z izdajanjem nove znamke ob drugi stoletnici smrti glasbenika ta violinista Giuseippa Tartinija je bil odgovor negativen. Ministru se namreč ne zdi primemo, da bi se Izdala talka znamka, ker je izdajanje znamk vsaiko leto omejeno ta jasno je, da ne bd mogli izdati ko-memoratlvne znamke za vsaiko obletnico, čeprav vidnih osebnosti, še posebno letos, ko je tudi drugih važnih obletnic mnogo. V primeru, da bi letos sklenili, da bi se pripravile posebne izdaje znamk, bo predlog vsekakor proučil ta primemo odločal ministrski svet, ki je pristojen za talke ukrepe ta odločitve. Minister je dalije poudaril, da je bil ob Tartinijevi obletnici za primemo proslavljanje pripravljen poseben žig, za katerega Ima tržaška pošta dovoljenje za uporabo. sko stopil v veljavo. TRADICIONALNA PRIREDITEV NA JAMI Jutri 5. in pojutrišnjem 6. t m. šugru mladih v Boljuncu Otroci se bodo pomerili v slikarskem ex tem pore Igrala bo godba iz Brega - Ples in založeni kioski Prejšnjo soboto je Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine priredil v Križu praznik vina in rib, ki se je zaključil v ponedeljek. Na zgornji sliki je predsednik Konzorcija Rudi Košuta med govorom ob odprtju IV. razstave domačih vin, na spodnji pa so mladi nabrežin-ski godbeniki med nastopom v Križu Fantje ta dekleta iz Boljunca priredijo šagro 5. ta 6. julija 1970 v Boljuncu na Jami. Godba na pihala iz Brega bo Igrala že od 16. ure dalje. Ob 17.30 bodo, na Jami zabavne tekme. Prosimo vse, ki bi se radi udeležili tekmovanj, da se prijavijo organizatorjem takoj, ko pridejo v vas. Domačini se lahko vpišejo že v soboto zvečer. Zmagovalci bodo bogato nagrajeni. Nastopila bo tudi folklorna skupina trgovske akademije, ki se nam Je tako lepo predstavna v Kulturnem domu. Vsi naši gostije bodo od 20.30 do 24. plesali ob zvokih orkestra Kras. Ples se bo ponovil tudi v ponedeljek, 6. Junija od 21. do 24. ure. Deloval bo dobro založen, kiosk. V nedeljo popoldne se bodo otroci pomerili v ankarskem ex tempo-re. Domači otroci se že ves teden z zanimanjem pripravljajo na to tekmovanje. Nekateri so si že kupili voščenke, drugi barvice na vodo ali tempere. Kdor se boji, da bi risbo popackal, sl lahko prinese navadne barvice ali celo samo svinčnik. Motivi bodo različni. Naša Jama tona lep scenarij. Vsak sl bo izbral kotiček, ki mu Je najbolj všeč. Kdor ljubi čarodejno kresno noč, bo s sliko pokazal kako si Jo zamišlja. Tekmovalci bodo morali slike oddati komisiji ob 20. uri. Ta bo iafbrala štiri najlepše risbe. Tekmovanja se lahko udeležijo otroci lz mesta ta okolice. Razporejeni bodo v dve skupini od naj-mlajšlh do 9. leta in od 9. do 15. leta. Dekleta ta fantje iz Boljunca pričakujejo na šagri meščane, vaščane ta prijatelje iz bližnje daljne okolice. Razprava pri PSI o zakonu z$ bivše borce V torek, 30. junija ob 18.30 je bila v dvorani PSI v Ul. Mazzini 32 konferenca - razprava o koristih, ki jih predvideva zakon št. 336 od 24. 5. 1970 za bivše borce in njim podobne kategorije. Pred številnim občinstvom je govoril dr. Emesto Arbanas, ki je po kratkem opisu poti, ki jo je moral zakon napraviti v parlamentarni razpravi, razložil posamezne člene zakona. Zakon govori o ekonomskih in pravnih koristih za bivše borce, partizane, vojne invalide in pohabljence, civilne vojne žrtve, sirote, vojne vdove ali vdove zaradi vojnih posledic za begunce zaradi mirovne pogodbe in za njim izenačene kategorije. Te koristi so v bistvu naslednje: postopno povišanje plače in določanje kvalifikacije ali plačilnega razreda, mezda ali plača naj se takoj poviša za eno stopnjo, poleg tega pa predhodna upokojitev s tem, da izkoristijo po potrebi 7 let službene dobe (deset let, če gre za vojne invalide ali pohabljence tar za civilne žrtve vojne) s tem, Komunistična svetovalka v občta-da v petih dneh po objavi zakona atam svetu Jelka Gerbičeva je za- Nujna ureditev ulic v Barkovljah stavila občinskemu odborniku At-tiilitu Moccbl.iu več pismenih vprašani glede ureditve in popravil na štirih ulicah, odroma odsekih ulic v Barkovljah. Zahteva po pojasnilih zadeva naslednje ulice. 1. stranski odsek Furlanske ceste od št. 151 do št. 169 vsaj do stopnišča: 2. Ul. Righetti od že tlakovanega cestišča do št. 35: 3. ulici Braidotti ta Pertsch; 4. ulici Valllcuia ta Del-TUva na zadnjem odseku. V treh prvih primerih gre za ulice, ki so nad Furlansko cesto ta ki ob nevihtah ogrožajo glavno cesto ta nižje ležeče ulice zaradi naplavin blata, gramoza in kamenja. Kaj se v takih primerih lahko zgodi, je postalo očitno ob nalivu 19. junija, ko so morali prebivalci sami skrbeti za lastno varnost. Občinska uprava bi morala poskrbeti ne samo za odvažanje naplavljenega materiala, temveč predvsem za dokončno ureditev vseh teh ulic. Svetovalka Gerbčeva je nadalje zahtevala ureditev ulic Valllcuia in Dell’Uva, ki služijo v veliki ir#ri otrokom, ki zahajajo v slovenski ta Italijanski otroški vrtec. Mariborski «Večer» odlikovan BEOGRAD, 3. — Mariborskemu dnevniku »Večer* je bilo danes izločeno odlikovanje zasluge za narod s srebrnimi žarki, s katerim ga je predsednik republike odlikoval ob 25-letnici izhajanja za zavzemanje za gradnjo države, za utrditev in razvoj samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov. Mariborski »Večer* je prvič izšel 9. maja leta 1945 po osvoboditvi Maribora in postal eden od največjih večernih listov Slovenije. Prispevajte za IIIJASKO MAHU«) V TRŽAŠKI OBČIM ZA 1970. LETO Seznam davkoplačevalcev dopolnilnega davka (Vanoni) Objavljamo seznam plače-valcev dopolnilnega davka (Vanoni) za 1970. leto. Prvi znesek predstavlja obdavčljivo vsoto, drugi pa odmerjeni davek. Ta seznam, ki dopolnjuje decembra lani objavljena imena davkoplačevalcev, je izobešen na občinski razglasni deski. Wagner Carlo 39.400.000, 8.449.068. Giacomini MicheVno 11 milijonov, 1.533.276; Sommariva Mauro 10 mil. 400.000, 1.424.958; Tartarelli Piero 10.000. 000, 1.347.246; Visintin ing. Raimondo 8.800.000, 1.079.838; Stock Liliana 7.700.000, 540.738; Domš Al-fredo 7.600.000, 1.016.346; Spangaro ing. Everardo 7.600.000, 837.750, Stuparich dott. ing. Plinio 7.500.000, 817.794; Umari dott. Natale 7 mil. 100.000, 761.004; Zanetti Attilio 7 mil. 100.000, 717.882; Valcnzin Giorgo 7.100.000, 594.132; Biagini dott. An- tonio 7.000.000, 764.070; Tandoia O-nofrio 6.900.000, 836.646; Semeraro Giovanni, 6.800.000, 696.198; Sbur-lati dott. Alberto 6.600.000, 650.286; Scarpa Bruno, 6.500.000, 627.060; Valenti dott. Arturo 6.500.000, 626.683: Mattel Albino 6.500.000, 626.058; Viezzoli Gfulio 6.000.000, 52..300; Zu-min dott. Eugenio 5.900.000, 536.610. Del Fabbro GiaComo 5.900.000, 536.220; Urši Carlo, 5.800.000, 555.942; Sliver Elisabetta 5.700.000, 545.928; Scholz ing. Guido 5.700.000, 489.804; Stagnaro Bruno 5.600.000, 438.540. Wchrenfennig Enrico 5.500.000, 431.394; Zorzini dott. Gino 5.500.000, 428.964; Roatto Alberto 5.450.000, 444.354; Vltori Renzo 5.400.000, 407.622: Vergna dott. Remo 5 mil. 400.000, 362.628; Steffe Ado 5.300.000, 397.926; Sacchi Giovanni 5.200.000, 381.594; Semeraro Mario 5.200.000, 367.878; Spigno dott. Luigi 5.200.000, 362.778: Suvich dott. Fulvio 5 mil. 100.000, 422.502; Soli Danilo 5 mil. 100.000, 366.444; Vezzoni Ermanno 5.100.000, 343.794; Stokel Adel'a 5 mil., 387.270; Zacche dott. Ettore 5.000. 000, 286.788; Urero Claudto 4.900.000, 269.940; Simeone Baldas-sare 4.900.000, 269.082; Temiti Bruto 4.900.000, 263.250; Deveglia dott. Mario 4.900.000, 253.602; Lippi Manilo 4.900.000, 241.242; Zammattio Maria 4.850.000, 311.274: Tremoli Paolo 4.850.000, 275.682; Zammattio ing. Carlo 4.800.000, 302.808; Smoqu,:na Leone 4.800.000. 273.864; Venturini Edoardo 4.800.000, 256.410; Senes A-demiro 4.800.000, 247.758; Romano Andrea 4.800.000, 233.250; Salvi Guido 4.800.000, 223.608; Tognella Mar-co 4.800.000, 7.998; Wiesenfeld Gior-gio 4.750.000, 266.904; Rossi ing. Giorgio 4.750.000, 259.092; Toniatti Fulvio 4.750.000, 252.414. Zetto dott. Fabio 4 mil. 750.009, 255.774; Petracco Augusto 4 mil. 750.000, 219.330; Valdisteno rag. E-gone 4.700.000, 254.592; Gori Pietro 4.700.000, 244.824; Senardi Ferruc-cio 4.650.000, 260.862; Vršaj Egidio 4.650.000, 251.478; Venutti Germano 4.650.000, 249.174; Štolfa Riccardo 4.650.000, 247.164; Saffaro ing, Lu-ciano 4.650.000, 219.312; Sandri prof. Dno 4.600.000. 242.820; Segatti rag. Renato 4.600.000, 234.276; Tatoos Romano 4.550.000, 234.564; Salvador ing. Bruno 4.500.000, 246.876; Severi Severino 4.500.000, 244.404; Valdina Nicola 4.500.000, 229.764; Verona dott. Guido 4.500.000, 226.866; Sambo dott. Gino 4.500.000, 215.076; de Pretiš Fabio 4.500.000, 8.586; Sadar Celio 4.450.000, 240.708; Mosetti ing. Massimiliano 4.450.000, 231.858; Va-lenljnuzzi Mario 4.400.000, 263.280; Suttina dott. ing. Antonio 4.400.000, 260.232; Taraban Luciano 4.400.000, 253.908; Segata dott. Lucio 4.400.000, 228.324; Tarabocchia Marino 4 mil. 400.000, 225.780; Zupančič Ernesto 4.400.000, 221.394; Slaus Renato 4 mil. 400.000, 212.436; Zoppe Alfie-ro 4.350.000, 234.504; Sorvillo Fran-cesco 4.350.000, 232.272; Spiegel dott. Guido 4.350.000. 231.444; Zupin Tgi-nio 4.350.000, 223.674. Trocca ing. Carlo 4 mil. 300.000, Poletna sezona se je za organizatorje predstav na gradu Sv. Justa začela kaj klavrno. Prve goste, Little Tongja, Villaggia, Rica in Giana in ostale je namreč sprejelo slabo vreme, ki je vse skupaj prisililo v sicer bogatejši, a manj pripravni Politeama Rossetti, verjetno pa je tudi negativno vplivalo na obisk gledalcev, ki so se odzvali v nepričakovano majhnem številu. Ta neuspeh je nekoliko pokvaril celotno predstavo, saj so sami pevci in komiki večkart grenko poudarili maloštevilni obisk in zaman skušali ogreti publiko. Še najbolj je pri tem trpel Paolo Villaggio, ki se v svojih nastopih poslužuje predvsem bolj ali manj prostovoljnega sodelovanja prisotnih. V prvem delu večera sta nastopili najprej dve mladi pevki. Mar-I gherita (spoznali smo jo po televiziji pri oddaji rSettevoch) in 268.278; Danchise dott. Edmondo 4.300.000, 232.542; Trevisan Negri- na 4.250.000, 309.612; Vianello Bruno 4.250.000, 249.972; Panizon dott. Franco 4.250.000, 245.004; Skocai Sil vio 4.250.000, 225.660; Verzegnassi Gu'do 4.200.000, 215.748; Suggi Clau dio 4.200.000, 212.088; Vinciguerra dott. Giuseppe 4.150.000, 221.826; Viti dott. Luciano 4.150.000, 214.680; Selem dott. Giuseppe 4.150.000, 194.376; Schergna Angelo 4.100.000, 269.694; Simonič dr. Žaromir 4 mil. 100.000, 231.426; Favrini Giuseppe 4.100.000, 217.014; Venturi Silia 4 mil. 100.000, 189.912; Gasparini Giu- lio 4.100.000, 160.602; Venier Arturo 4.050.000, 202.194; Trillo Fulvio 4 mil. 050.00, 188.040; Verdura Aldo 4.050.000, 176.538: Simoniti France-sco 4.000.000, 215.142; Welther Enrico 4.000.000, 213.054; Ham Van Der Ernesto 4.000.000. 209.856; Vi salberghi Bruno, 4.000.000, 201.903; Santfn Nino 4.000.000, 201.492; Tor-riano Arturo 4.000.000, 199.740; Škerl per. ind. Giorgio 4.000.000, 195.714; Sancin ing. Boris 4.000.000, 191.880, Šentjakobski in škedenjski okraj okoli ulic Emo, Soncini, Colombo in Baliamonti je bil včeraj ponoči, nekaj pred 1. uro zjutraj prizorišče tatinskega podviga komaj »diplomirane* avtomobilske miši, saj je za svojo «diplomsko tezo* izbrala povsem novi in prikladnejši način vloma v tuje avtomobile. Vse se Je pričelo, ko je neznanec telefoniral agentom letečega oddelka in jim povedal, naj nemudoma pohitijo v Ul. A. Emo 2, kjer naj bi nekdo s silo odpiral deflek-tor parkirane giiulie. Agenti so seveda takoj sedli W avtomobil in se podali proti omenjeni ulici. Ko pa so privozili do Ul. Colombo, ki se križa z Ul. Emo, so v poltemi o-pazlli moškega, ki je šaril okoli modrega fiata 600. Šlo je za 35-let-nega Vittorija Rossija iz Ul. Soncini 69, ki je, kot je sam izjavil, u-stavil avtomobil zaradi neke okvare. Kaj pa avtomobilsko kolo, ki so ga agenti zagledali na prednjem sedežu? Ni hudega, jih je potolažil mož in dejal, da je kolo last njegovega prijatelja. Kmalu je res nrišel Rossijev prijatelj in tako sta oba pričela porivati vozilo, da bi se motor vžgal. Agenti so se po o-bičajnih formalnostih poslovili in nadaljevali vožnjo. Niso pa napravili niti sto metrov, ko so zaslišali iz nekega okna moški glas. Moški, 32-letni Gianni Er-vino iz Ul. Emo 2, je razložil a-gentom, da jih je on poklical, ker je malo prej zapazil z okna, kako se je modri fiat 600 ustavil bočno ob giulii nakar je iz fiata izstopil s črnimi hlačami in belo srajco ter s silo odpiral deflektor. Kaj se je potem zgodilo, je dejal Er-vino, ni videl, ker sta bili obe vozili tesno druga ob drugi. To je bilo dovolj za agente, saj so malo prej z lastnimi očmi videli in celo govorili z «mlajšim moškim, s črnimi hlačami in belo srajco*... Tako so se najprej odpravili na njegov dom v Ul. Soncini 69, a ga niso našli doma, žena pa jim kljub prigovarjanju ni hotela odpreti vrat. Šele kasneje so opazili v bližnji Ul., Broletto modri fiat 600, ki je s hitro vožnjo peljal proti Ul. Baia-monti. Hitro so blokirali avto in veleli Rossiju, ki je sedel za vola- Massimiliana, nato odlični imitator Franco Rosi, ki je žel še največ priznanj med občinstvom, nato pa stara znanca tržaške publike Rte in Gian. Kljub nekaterim prijetnim trenutkom je program pretekel le v pričakovanju glavnega gosta. Little Tonpja, ki je v drugem delu izvedel vse svoje najbolj znane popevke, vmes pa tudi nekaj angleških in ameriških pesmi, ki jih tržaško občinstvo ni poznalo niti preko plošč. Navdušil je s svojo dinamičnostjo in sproščenostjo, verjetno pa je tudi sam pričakoval malo boljši sprejem pri mladini (in predvsem mladinkah, ki pa so tokrat štedile z vriskanjem). Little Tonpja je spremljal zelo številen orkester, ki ga je vodil njegov brat, eden najbolj zna nih italijanskih kitaristov. Predstavo bodo ponovili samo še danes. uk Sangulin cap. Rodolfo 4.000.000, 182.880; Matheusche Emesto 4 milijonov, 112.032. Financarjl aretiral! žensko s skoraj 15 kg tujih cigaret Po predvčerajšnji aretaciji dveh ameriških dolgolascev, ki sta imela pri sebi mamilo, so včeraj agenti finančne straže spet izvedli uspešno akcijo. Agenti 2. stotnije finančne straže v Trstu so namreč v četrtkovih dopoldanskih urah zasačili v pokritem trgu v Ul. Carducd žensko, ki je ponujala na prodaj vtihotapljene cigarete. V torbi, ki jo je imela pri sebi, so financarji našli poldrugi kilo gram cigaret tuje izdelave, na njenem domu, v Ul. Pondares 8, pa še 13,220 kilograma vtihotapljenih cigaret in 10 steklenic raznih vtiho tapljenih likerjev. Tihotapka, Marija Tadinaz, ki so jo že prijavili sodnim oblastem, je odkupila vtihotapljeno blago pri raznih zaupnikih in ga potem prodajala priložnostnim kupcem. nom, naj jih popelje do kraja tatvine. Tu so ga agenti soočili z Ervinom, ki je spoznal v moškemu tatiča v parkirani giulii. Sicer pa so tudi našli v notranjosti fiata številne ukradene predmete, ki jih je pozneje lastnik teh in lastnik giulie, 34-letni Luigi Cor-diglia iz Ul. Negrelli 8, spoznal za svoje. Šlo je za fotografski a-parat, šop ključev, radio tranzistor, električno žepno svetilko, razno o-rodje in drugo blago. Kaj je rekel Rossi vsemu temu? Odgovor je bil tako naiven, krt so sicer naivni in iz trte izviti odgovori avtomobilskih miši, ki ne klo-tlijo niti pod težo dokazov. «Vsi ti predmeti so moja last.. ’ je dejal in dodal še, da je našel prtljažnik giulie že odprt... Morda pa je res mislil, da je spričo tega, vse kar bo tjašel, njegovo... Pridržana prognoza zaradi padca Včeraj popoldne ob 17. uri so bolničarji RK z reševalnim avtom * vso naglico pripeljali iz Milj « tržaško glavno bolnišnico 62-letneg« upokojenca Vittoria d’Ksteja iz Ul-Strada per Fontanelle v Miljah-ki so ga malo prej nekateri pešci in električarji miljske ladjedelnic« Sv. Roka zagledali onesveščeneg« in krvavega na pločniku, vzdolž o-menjene ladjedelnice. Zdi se, da se je moški, ki boleh« na srcu na poti proti domu nen«J doma počutil slabo in se zgrudil na tla ter se pri tem ranil po čelu-dobil pretres možganov ter močn« ušesno krvavitev. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice so ga sprejeli v pridržan« prognozo. Kirurški posegi (Nadaljevanje s 4. strani) čin ali tako imenovano metodo-logijo zdravljenja, točneje poskusov s -»pacientom* — elektronskimi možgani. Kljub temu bomo le nakazali, kako se to razvija: Najprej se na ekranu nekakšnega TV - sprejemnika prikaže krateK opis pacientovega stanja. Na osnovi tega opisa študent postavlja «pacientu* vprašanja, da bi ugotovil simptome. Ni potrebno kako posebno izrazoslovje, kajti elektronski možgani v-edo odgovoriti na vse, tudi na preprosta vprašanja, ker je »IBM U?0» pripravljen tako, da more odgovoriti na celo vrsto vprašanj, ki v preprostih besedah označujejo posamezna simptome. Komaj bo bodoči zdravnik dobil iz odgovorov vse elemente, ki mu bodo potrebni za doiočiteV diagnoze in prognoze, bo sporočil svoje ugotovitve elektronskemu računskemu stroju. Ta ne bo odgovoril, ali je diagnoza pravilna ali ne, pač pa bo na račun prognoze, ki jo je študent postavil, odgovoril, kaj bi se zgodilo z resničnim pacientom, če bi ga zdravil tako, kot ga namerava zdraviti. Še več, če sta bili diagnoza in prognoza pravilni, bodo elektronski možgani povedali, koliko časa bi se moral pacient zdraviti, da bi povsem okreval. Če p* je diagnoza zgrešena, v kakem primeru celo usodno zgrešena, se bo na ekranu pokazala kratka vest, da je pacient «XY» podlegel- Če bi na vseh univerzah imeli takšne naprave, bi marsikateri visokošolec, ki se opredeli za medicino, z mnogo manj trepetanja pristopil k bolniški postelji, kef bi prej več časa preverjal svoje strokovne sposobnosti na pacientu, ki ga sestavljajo elektronke in ne živlieniski organi, ki se po njem nretaka električni tok, ne pa kri. V ORGANIZACIJI TURISTIČNE USTANOVE Little Tony prvi gost tržaške poletne sezone Zaradi slabega vremena je bila prireditev v Politeama Rossetti Sinigaglia Egidio 4.000.000, 186.342; .................................... VČERAJ PONOČI Našel je odprt prtljažnik in menil da iz njega lahko kar vse pobere... Na sled za komaj «diplomiranim» tatičem so agenti prišli malce po naključju